sporazum ttip in predpisi: pregled - trade...

Trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA naproti

Trgov ina ko r i s t i t ud i vam

Stran 1 od 18

SPORAZUM TTIP IN PREDPISI:

PREGLED

Evropska komisija

10. februarja 2015



Stran 2 od 18

KAZALO:

1. ZAKAJ JE REGULATIVNO SODELOVANJE PRI SPORAZUMU TTIP

POMEMBNO? ....................................................................................................................... 4

2. ZAKAJ SPORAZUM TTIP NE BO ZNIŽAL OBSTOJEČE ZAŠČITE V EU ALI

ZDA? ...................................................................................................................................... 6

3. KAKO BO STRUKTURIRANO BESEDILO SPORAZUMA TTIP O

REGULATIVNEM SODELOVANJU? ................................................................................. 8

3.1. Horizontalne določbe ........................................................................................................................ 8

3.1.1. Regulativno sodelovanje ........................................................................................... 8

3.1.2. Obravnava prihodnjih regulativnih izzivov prek organa regulativnega sodelovanja ....................................................................................... 8

3.1.3. Tehnične ovire v trgovini ........................................................................................... 9

3.1.4. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi .......................................................................... 11

3.2. Sektorske določbe ........................................................................................................................ 12

3.2.1. Kemikalije ...................................................................................................................... 12

3.2.2. Kozmetični izdelki ...................................................................................................... 13

3.2.3. Tehnični izdelki ............................................................................................................ 14

3.2.4. Medicinski pripomočki ............................................................................................. 14

3.2.5. Motorna vozila ............................................................................................................. 15

3.2.6. Farmacevtski izdelki ................................................................................................. 15

3.2.7. Storitve ............................................................................................................................ 16

3.2.8. Tekstil in oblačila ....................................................................................................... 17

3.2.9. Regulativno sodelovanje in MSP ........................................................................ 18



Stran 3 od 18

Podatki o dokumentu

Ta dokument zajema pregled stališč EU v pogajanjih o regulativnem sodelovanju.

V središču pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (v nadaljnjem besedilu: sporazum TTIP) je večja skladnost predpisov EU in ZDA. Partnerstvo bo prineslo predvsem nova delovna mesta in rast na vseh področjih, ki so del pogajanj. Prineslo bo tudi večje možnosti izbire za potrošnike in močnejše, ne šibkejše regulativne izide.

Prav vpliv na predpise je bil glavna tema javne razprave o sporazumu TTIP. Izražena je bila zaskrbljenost, da bo večja skladnost predpisov EU in ZDA pripeljala do nižjih standardov za zdravje in varnost, okolje, varstvo potrošnikov ali finančno stabilnost. Vendar to ni res.

Ta dokument bo predstavil cilje EU v zvezi s sporazumom TTIP tako, da bo odgovoril na tri vprašanja:

1. Zakaj je regulativno sodelovanje pri sporazumu TTIP pomembno?

2. Kako bo sporazum TTIP ohranil zaščito v EU in v ZDA?

3. Kakšni so naši dejanski predlogi?

Več podrobnosti o teh temah lahko najdete na spletni strani Evropske komisije o TTIP.

http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/ttip/



Stran 4 od 18

1. Zakaj je regulativno sodelovanje pri sporazumu TTIP pomembno?

Vlade sprejemajo predpise zato, da zaščitijo ljudi pred tveganji, zlasti za njihovo zdravje, varnost, okolje itn. A razlike v predpisih lahko tudi omejujejo trgovino. Nekaterim razlikam se ni mogoče izogniti, zlasti če so cilji predpisov različni.

V številnih primerih pa so predpisi različni iz razlogov, ki niso povezani z ravnjo zaščite, ki jo želijo doseči, npr. zato, ker so zakonodajalci v različnih državah rešitve razvili na podlagi nacionalnih okoliščin, ne pa v sodelovanju z zakonodajalci v drugih drugih državah. V teh primerih lahko regulativno sodelovanje omogoči izogibanje nepotrebnim odstopanjem ali razlikam in olajša trgovanje z izdelki in zagotavljanje storitev, zniža stroške in pospeši gospodarsko rast. Vse te razlike bo obravnaval tudi sporazum TTIP.

Evropski in ameriški regulativni sistem sta med najbolj naprednimi in izpopolnjenimi na svetu. Učinkovito ščitita ljudi, in sicer večinoma v podobnem obsegu, a pogosto na različne načine.

To pomeni tudi, da obstaja veliko potenciala za regulativno sodelovanje, ki bi prineslo nove gospodarske priložnosti in večje možnosti izbire za potrošnike. Pripeljalo bi tudi do boljše kakovosti, skrbnejšega izvrševanja predpisov in večjih možnosti vpliva na kakovost globalnih pravil.

Štirje razlogi, zakaj je regulativno sodelovanje pomembno

1. Delovna mesta in rast

Večja skladnost predpisov v EU in ZDA bo znižala stroške trgovanja preko Atlantika. To pomeni, da bodo podjetja lahko pridobila nove kupce in razširila svoje poslovanje, kar pomeni večjo rast, nova delovna mesta in višje plače.

To bo mogoče, ker se bodo podjetja lahko izognila vrsti nepotrebnih stroškov, ki so posledica razvoja in izdelave dveh različnih tipov izdelkov za prodajo na obeh straneh Atlantskega oceana, podvajanja testiranja in certificiranja ali zagotavljanja skladnosti z drugimi odstopajočimi ali protislovnimi regulativnimi zahtevami. Ti stroški lahko predstavljajo previsoke vstopne ovire za številna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja. Mogoče se jim je izogniti, ne da bi pri tem vplivali na raven zaščite, ki jo zagotavljajo predpisi na obeh straneh. Regulativno sodelovanje pri sporazumu TTIP se osredotoča na sektorje, ki že zaposlujejo več kot 30 milijonov ljudi v Evropi – npr. na farmacevtsko industrijo, avtomobilsko proizvodnjo in medicinske pripomočke (glej 3.2 za cel seznam). Vendar bi morali imeti korist vsi gospodarski sektorji. Največje koristi bodo imela mala in srednja podjetja, ker nanje nesorazmerno vplivajo regulativne ovire za trgovino.

2. Več izbire za potrošnike

Na področjih, na katerih se bo skladnost evropskih in ameriških predpisov povečala, bodo tudi potrošniki imeli večjo izbiro izdelkov.



Stran 5 od 18

Avtomobilski proizvajalci na primer menijo, da jim bo sporazum TTIP omogočil prodajo širše palete modelov v Evropi in ZDA. Zaradi zmanjšanih stroškov trgovanja naj bi se znižale tudi cene.

3. Strožji in bolje izvajani predpisi

Sporazum TTIP ne pomeni znižanja ravni zaščite ali varnosti (glej 2). Nasprotno, sporazum TTIP bo na področjih z izboljšanim regulativnim sodelovanjem potrošnikom v večji meri jamčil, da kupujejo varne in legalne izdelke.

Obe strani imata nekatere najboljše predpise na področju varnosti na svetu, ki jih upravljajo nekateri najbolj usposobljeni strokovnjaki. Regulativno sodelovanje pomeni izmenjavo teh talentov, izkušenj in strokovnega znanja, od česar imata korist obe strani.

Pomeni tudi boljše izvajanje pravil, kar je ključni izziv za javne organe. Na področjih, kjer sporazum TTIP odpravlja nepotrebno podvajanje (npr. pri tovarniških pregledih za zdravila in medicinske pripomočke), se bo več sredstev sprostilo za pomembnejše naloge.

Tesnejše sodelovanje EU in ZDA bo pripomoglo tudi k obravnavi skupnih izzivov, kot je zagotavljanje, da uvoženi izdelki iz drugih držav izpolnjujejo naša pravila. Vendar to ne pomeni, da bodo na trgu EU dovoljeni izdelki, ki ne izpolnjujejo zahtev EU.

4. Večji vpliv na mednarodnem odru

Smo del svetovnega gospodarstva, zato reševanje regulativnih problemov zahteva mednarodno sodelovanje. O številnih regulativnih zadevah se razpravlja v mednarodnih organizacijah.

Tesnejše regulativno sodelovanje med EU in ZDA v okviru sporazuma TTIP bi lahko pospešilo razvoj, posodabljanje in izvajanje mednarodnih predpisov in standardov. Če se ZDA in EU zedinita o pristopu, obstajajo veliko večje možnosti, da ga bodo sprejeli tudi drugi.

Ta partnerstva bodo sčasoma postala le še pomembnejša, saj bodo imela gospodarstva v razvoju večjo mednarodno vlogo.

Povečano sodelovanje med ZDA in EU bo prispevalo k zniževanju trgovinskih ovir po svetu. Poleg tega bo pomagalo zagotoviti, da bodo mednarodna pravila zagotavljala najvišje možne ravni zaščite in odražala vrednote spoštovanja posameznika, pravne države in prostega trga, ki jih Evropa deli z Združenimi državami.



Stran 6 od 18

2. Zakaj sporazum TTIP ne bo znižal obstoječe zaščite v EU ali ZDA?

Javna razprava o sporazumu TTIP v številnih državah EU je pozitiven korak za evropsko demokracijo. Več kot je izraženih mnenj, bolj premišljen bo rezultat.

Izraženih pa je bilo tudi veliko .pomislekov. Pomembno je, da poznamo resnična dejstva in razrešimo morebitne nesporazume.

Nekaj mora biti jasno:

Sporazum TTIP ne bo znižal regulativne

zaščite za ljudi ali okolje.

Primeri iz tega dokumenta kažejo, da obstaja veliko področij, na katerih predpisi EU in ZDA zagotavljajo podobno visoko raven zaščite. V teh primerih bomo lahko poskrbeli za večjo skladnost naših sistemov brez nižanja ravni zaščite.

Na drugih področjih imata EU in ZDA različne pristope pri sprejemanju predpisov, kar kaže na različne ravni zaščite.

EU ima na primer zelo natančno zakonodajo, ki določa, kdaj in kako se lahko gensko

spremenjeni izdelki gojijo ali prodajajo v EU. Naša pravila dovoljujejo uvoz in gojenje nekaterih izdelkov, a so veliko strožja kot primerljiva pravila v ZDA.

V takih primerih uskladitev sistemov ni mogoča, ker smo v naših zakonodajnih postopkih sprejeli drugačne demokratične odločitve o tem, kakšna pravila so prava za našo družbo. Sporazum TTIP ne bo spremenil teh zakonov.

Isto velja za hormonsko predelano meso. Zakonodaja EU določa zahteve za to področje in to se zaradi sporazuma TTIP ne bo spremenilo.

Podoben, a vendar drugačen primer je

področje kemikalij.

EU in ZDA področje kemikalij urejata različno. Glavna evropska zakonodaja – znana kot REACH – zahteva, da se kemikalije, ki se prodajajo v Evropi, registrirajo pri Evropski agenciji za kemikalije. Registraciji mora biti priložen izčrpen sklop podatkov. Ameriška zakonodaja – ki je zajeta predvsem v Zakonu o nadzoru nevarnih snovi – ne zahteva takšne registracije ali predložitve podatkov.

Tudi tukaj sporazum TTIP ne bo spremenil temeljne zakonodaje. V EU se nikakor ne bodo prodajale snovi, ki ne izpolnjujejo zahtev uredbe REACH, ne glede na to, ali se lahko prodajajo ali uporabljajo v ZDA.

Sporazum TTIP ne bo vplival na pravico obeh strani do uvajanja novih predpisov.

Noben del sporazuma TTIP ne bo omajal pogodb EU ali ustav držav članic, ki določajo pravice vlad, da sprejemajo zakone in predpise, ki so v javnem interesu. Besedilo sporazuma TTIP bo znova izrecno potrdilo suvereno pravico do sprejemanja novih regulativnih pobud, urejanja področij za doseganje legitimnih ciljev javne politike ter zagotavljanja, da naši zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko raven zaščite okolja, zdravja, varnosti, potrošnikov in delavcev ter finančno stabilnost, kot to zagotavljajo pogodbe EU.

Cilj EU za v prihodnost usmerjeno sodelovanje pri prihodnjih predpisih je spodbujanje organov, da pri regulativnih dejavnostih začnejo sodelovati čim prej.

Namen tega bo, kadar bo mogoče, predvsem izogibanje tehničnim razlikam, ki so nepotrebne in le zvišujejo stroške zaradi



Stran 7 od 18

zagotavljanja skladnosti s predpisi, ne prinašajo pa nobenih prednosti na področju zaščite.

Če zakonodajalci ne bodo mogli najti takšnih rešitev, bodo lahko izbrali svoj način, kar velja že zdaj. Sporazum TTIP jih ne bo prisilil, da pri prihodnjem odločanju trgovinske ali gospodarske vidike postavijo pred zaščito javnih političnih interesov. Prav tako sporazum TTIP v naš postopek odločanja ne uvaja zahtev, ki bi lahko podaljšale regulativno ukrepanje.

Sporazum TTIP ne bo izključil

parlamentov, vlad ali zainteresiranih strani iz regulativnega postopka.

Sporazum ne bo spremenil načel in postopkov, določenih s pogodbami EU, ki opredeljujejo način sprejemanja naših predpisov.

To pomeni, da bo Evropska komisija še naprej dajala predloge, Evropski parlament in Svet Evropske unije pa bosta še naprej sozakonodajalca. Natančnejša pravila se bodo še naprej sprejemala z delegiranimi in izvedbenimi akti, skladno s Pogodbo o EU. Sam sporazum TTIP bodo morali v celoti ter z demokratičnimi in preglednimi postopki potrditi Evropski parlament in države članice EU.

Po sprejetju sporazuma TTIP regulativno sodelovanje ne bo spremenilo načina, kako obe strani sprejemata predpise. Pričakuje se, da bosta obe strani med sabo in v odnosu do javnosti pri objavljanju svojih regulativnih namenov delovali pregledno. To bo prispevalo k bolj informativni interakciji med zakonodajalci in spodbudilo boljše regulativne izide.

Obe strani imata zelo visoko raven

regulativne zaščite.

Predpisi EU so zelo kakovostni, vendar je napačno trditi, da vedno zagotavljajo višjo raven zaščite kot tisti v ZDA. Na številnih področjih imajo ZDA najbolj razvite in učinkovite predpise ter mehanizme izvrševanja na svetu.

V Ameriki je na primer veliko kozmetičnih izdelkov, kot so izdelki za zaščito pred soncem, obravnavanih kot zdravila brez recepta, kar pomeni, da morajo najprej pridobiti znanstveno oceno ter odobritev s strani ustreznih organov šele nato lahko pridejo v prodajo.

V Evropi morajo kozmetična podjetja pokazati, da so njihovi izdelki varni in vsebujejo varne sestavine. Nato lahko izdelke registrirajo in jih pošljejo na trg.

To ne pomeni, da mora EU kopirati predpise ZDA ali nasprotno, ali da EU zagotavlja nižjo raven zaščite. Gre preprosto za različen pristop.

3. Kako bo strukturirano besedilo sporazuma TTIP o

regulativnem sodelovanju?

Določbe o predpisih, ki bodo najverjetneje vključene v sporazum, lahko v grobem razdelimo v dve skupini.

Horizontalni del sporazuma TTIP bo

obravnaval vrsto zakonodajnega pristopa in opredelil skupna načela in najboljše prakse. Opredelil bo tudi načine sodelovanja zakonodajalcev.

Sektorski deli bodo obravnavali pravila, ki

urejajo določene gospodarske sektorje. Poskušali bodo zmanjšati nepotrebno podvajanje regulativnih zahtev in oblikovati strategijo za prihodnje sodelovanje.

Druga dva dela sporazuma – carine in mala in srednja podjetja – sta prav tako pomembna za delo na področju regulativnega sodelovanja.

3.1. Horizontalne določbe

3.1.1. Regulativno sodelovanje

Prvi del regulativnega stebra bi pokrival sisteme za spodbujanje sodelovanja med zakonodajalci na obeh straneh.

Cilj je oblikovanje sistemov, ki bi zakonodajalcem v EU in ZDA omogočali, da z enakovrednimi organi sodelujejo pri razvoju novih pravil in pregledu obstoječih.

Koristi sporazuma TTIP

Električni avtomobili

Sodelovanje že poteka na področju električnih avtomobilov, na katerem organi EU in ZDA razvijajo skupne standarde za vtičnice in infrastrukturo, ki bodo potrebni za uporabo v velikem obsegu.

Nobena stran ne bo sprejela regulativnega pristopa druge Cilj je zgraditi mostove med obema sistemoma. Z zgodnjim sodelovanjem v postopku lahko organi EU in ZDA izmenjujejo strokovno znanje in ideje o najboljšem načinu obravnave vprašanj, ki zahtevajo regulativne ukrepe. To bo pripeljalo do skladnejših predpisov, ki so lahko tudi učinkovitejši in uspešnejši. To bi pomenilo manj ovir za trgovino, kakovostnejše predpise in učinkovitejše izvrševanje.

Znova je treba poudariti, da nobeni strani nič ne bo preprečevalo, da se ne bi odločila za pristop, ki ji najbolj ustreza, če dogovora ne bo mogoče doseči, a obe strani si bosta prizadevali za dialog in razmislili o različnih možnostih.

Vprašanja, obravnavana v tem poglavju, vključujejo dobre regulativne prakse, kot je posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, in načine, na katere lahko ocene vpliva natančneje opredelijo ne le socialne in okoljske vplive predlaganih predpisov temveč tudi vpliv na mednarodno trgovino.

3.1.2. Obravnava prihodnjih regulativnih izzivov prek organa regulativnega sodelovanja

EU predlaga, da se v okviru sporazuma TTIP oblikuje organ regulativnega sodelovanja, sestavljen iz višjih predstavnikov regulativnih organov EU in ZDA, da se določijo prednostne naloge na področju regulativnega sodelovanja.



Stran 9 od 18

Skupni organ bi deloval kot forum za izmenjavo idej in načrtovanje sodelovanja o novih tehnologijah in tveganjih ter naše odzive nanje.

Organ bi predstavljal forum za izmenjavo takšnih vprašanj med zakonodajalci. Ne bi pa mogel sprejemati pravnih aktov. Njegove dejavnosti ne bi mogle nadomestiti posamičnih upravnih in regulativnih postopkov na tej in drugi strani Atlantika. Odločitve o predpisih ostajajo v rokah domačih regulativnih in zakonodajnih organov ali institucij.

Organ bi predstavljal tudi način za določanje prednostnih nalog in prinesel več preglednosti v obstoječe regulativno sodelovanje, ki zdaj poteka priložnostno.

Organ bo objavljal redna poročila in sodeloval z zunanjimi zainteresiranimi stranmi, kot so sindikati, potrošniki, podjetja, nevladne organizacije in širša javnost. Jasno mora biti, da nobena izmed teh zainteresiranih strani – ne podjetja, ne kdor koli drug – ne bi imela članstva v omenjenem organu. Organ bi moral vključevati tudi zakonodajalce iz EU in ZDA.

3.1.3. Tehnične ovire v trgovini

Države pogosto uvajajo tehnične zahteve v zvezi z oblikovanjem izdelkov, tako da so varni, skladni z drugimi sistemi (npr. mobilni telefoni in omrežja) ter visoke kakovosti.

Kadar se te zahteve na dveh trgih razlikujejo, kot npr. v Evropi in Ameriki, lahko učinkujejo kot ovire v trgovini, saj podjetja prisilijo v izdelavo dveh različnih izdelkov, čeprav sta oba lahko enako varna.

Testiranje, ki se zahteva za preverjanje izpolnjevanja tehničnih zahtev (znano kot ocenjevanje skladnosti), lahko prav tako deluje kot ovira, saj imajo lahko tuja podjetja večje težave ali stroške za testiranje izdelkov in pridobivanje certifikatov kot domača podjetja.


Večja skladnost zahtev in testiranj

izdelkov

EU si želi, da bi sporazum TTIP pomagal ustvariti skupne ali skladnejše tehnične zahteve in postopke za ocenjevanje skladnosti v EU in ZDA, ne da bi zniževal ravni zaščite.

To bi bilo mogoče doseči na primer s spodbujanjem organov, ki v EU in ZDA določajo standarde, da si pri razvoju lastnih standardov ogledajo tiste, sprejete na drugi strani Atlantika. Prav tako bi bilo to mogoče doseči s sodelovanjem med organi EU in ZDA.

Razlike v standardih in postopkih za ocenjevanje skladnosti so prepoznane kot velika ovira za izvoz podjetij iz EU, zlasti za mala in srednja podjetja.



Stran 10 od 18

Eden izmed najpomembnejših dosežkov mednarodnega regulativnega sodelovanja je Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini, katerega zgodnja različica je začela veljati leta 1980.

Sporazum pokriva zakone, uredbe in standarde, ki zadevajo lastnosti izdelkov in njihovo označevanje ter metode preverjanja, ali izdelki te zahteve izpolnjujejo.

Kadar so lastnosti izdelka določene v zavezujočem pravnem predpisu, se zakon imenuje tehnični predpis. Kadar lastnosti izdelka niso pravno obvezne, predpis imenujemo standard.

Standardi opisujejo specifične tehnične rešitve, soglasno jih pripravijo vse zainteresirane strani in se lahko uporabljajo kot podpora tehničnim predpisom.

Postopki za preverjanje, ali so izdelki skladni s tehničnim predpisom ali standardom, se imenujejo postopki za ocenjevanje skladnosti.

Pravila STO zahtevajo, da so vsi navedeni dokumenti nediskriminatorni in da ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje njihovih legitimnih ciljev, kot so zaščita zdravja, varnosti, potrošnikov ali okolja.

V sporazumu TTIP želi EU preseči obstoječa pravila Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini, kjer je to mogoče. Cilj je ohraniti visoko raven varnosti izdelkov, s katerimi se trguje, hkrati pa preprečiti neželene trgovinske ovire, ki ne prispevajo k ravni zaščite, ter spodbuditi rast in delovna mesta.

EU predlaga naslednje ideje:

sodelovanje EU in ZDA v mednarodnih organih, ki pripravljajo tehnične predpise in standarde;

spodbujanje tesnejšega sodelovanja med organizacijami v EU in ZDA, ki določajo standarde;

spodbujanje ZDA, da v večji meri upošteva rezultate testiranj iz laboratorijev v EU za namene postopkov ocenjevanja skladnosti v ZDA;

povečanje preglednosti pri pripravi in sprejemanju tehničnih predpisov in standardov.



Stran 11 od 18

3.1.4. Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi so zakoni in predpisi, ki spodbujajo varnost hrane ter zdravje živali in rastlin. So ključnega pomena za zaščito zdravja ljudi in ohranjanje zaupanja javnosti v kmetijski in živilski sektor, ki zagotavlja prihodke številnim Evropejcem, v mestih in na podeželju.

Kot je že bilo omenjeno, imajo EU in ZDA različne poglede na nekatera področja predpisov o živilih, na številnih drugih pa so si naši pristopi bolj podobni. Sporazum TTIP lahko s krepitvijo sodelovanja na teh področjih ustvari nove priložnosti za številne Evropejce.


Pospeševanje postopkov za izvoz

kmetijskih proizvodov

ZDA imajo stroga pravila, ki preprečujejo, da bi škodljivci ali bolezni z uvozom nenamerno vstopili v njihovo okolje . To pomeni, da morajo ameriški organi odobriti večino evropskih izdelkov, preden dovolijo njihovo prodajo.

Težava je v tem, da ta postopek traja več let – več kot 12 let v primeru evropskih breskev – kar škodi proizvajalcem v EU.

EU predlaga, da sporazum TTIP vključi jasne časovne okvire in postopke za postopke odobritve in certificiranja ter da se v določenih primerih pravila in nadzori EU obravnavajo kot enakovredni nadzorom v ZDA in tako popolnoma izključijo potrebo po inšpekciji v ZDA.

Prepoznavanje dejansko enakovrednih

standardov za hrano

EU in ZDA imajo različne poglede na nekatere vidike varnosti hrane. V drugih

primerih pa imajo različne, a enakovredne rešitve za isti problem.

Na primer, za zagotovitev, da ostrige ne vsebujejo nevarnih bakterij, v ZDA testirajo vodo, v kateri so bile ostrige gojene. V Evropi testiramo ostrige. Znanstveniki so potrdili, da sta oba načina enako učinkovita.

Sporazum TTIP ponuja možnost, da naši organi dosežejo sporazum. Če jim bo uspelo, bodo nizozemski in španski gojitelji ostrig dobili dostop do novega donosnega trga.

Tudi ta pogajanja kot pogajanja o tehničnih ovirah v trgovini temeljijo na pravilih STO. Namen Sporazuma STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih iz leta 1994 je zagotoviti, da je mogoče preprosto trgovati z varnimi – in samo varnimi – proizvodi ter preprečiti širjenje živalskih in rastlinskih bolezni (kot sta bolezen norih krav ali ptičja gripa).

Določa temeljna pravila o zadevah, kot so uporaba mednarodnih standardov in upoštevanje znanstvenih načel.

Kot že navedeno zgoraj, EU vidi sporazum TTIP kot priložnost, da preseže pravila STO.

Naše ideje so naslednje:

izboljšanje hitrosti, predvidljivosti in preglednosti postopkov za odobritev uvoza z določenih kmetij in obratov za predelavo hrane;

uporabo sanitarnih in fitosanitarnih pravil za celotno območje druge strani kot celote, pod pogojem da na obeh celotnih območjih veljajo enaka pravila o varnosti hrane. ZDA ne priznavajo vedno, da vse države članice EU uporabljajo enaka pravila;



Stran 12 od 18

obojestransko priznavanje pravila „regionalizacije“, kadar pride do izbruhov določene bolezni. Bolezni imajo lahko zelo majhen geografski obseg. Če so dobro obvladane, ni razloga, da ena stran zaustavi izvoz s celotnega ozemlja druge strani;

priznavanje enakovrednosti specifičnih pravil, postopkov testiranja in inšpekcij.

3.2. Sektorske določbe

EU meni, da mora vsak resen sporazum o regulativnem sodelovanju pregledati tudi specifične predpise, ki veljajo za določene gospodarske sektorje.

Zakonodajalci z obeh strani so si vse od začetka pogajanj močno prizadevali, da bi opredelili področja, na katerih sporazum TTIP lahko prinese znatne regulativne prihranke v določenih sektorjih.

Delo se mora osredotočiti na odstranjevanje obstoječih ovir za trgovino, ne da bi pri ogrozilo regulativnih ciljev. Pripraviti bi bilo treba tudi strategijo za nadaljnje sodelovanje po začetku izvrševanja sporazuma.

EU je do sedaj pripravila predloge za sedem sektorjev (kemikalije, kozmetika, tehnične panoge, medicinski pripomočki, motorna vozila, farmacevtski izdelki in tekstilni izdelki). Opozoriti je treba, da se na več omenjenih področjih čezatlantska industrija zavzema za skupne regulativne cilje. V nadaljevanju sledi povzetek glavnih predlogov EU.

3.2.1. Kemikalije

Trenutni predpisi o kemikalijah v EU in ZDA so tako različni, da nista izvedljivi ne uskladitev ne medsebojno priznavanje.

EU vidi možnosti skupnega dela na štirih področjih v skladu s pravili posamične strani, da se:

prednostno razvrstijo kemikalije za vrednotenje;

uskladita klasifikacija in označevanje kemikalij;

opredelijo in obravnavajo nova ali nastajajoča vprašanja;



Stran 13 od 18

poenostavi izmenjava podatkov ob hkratni zaščiti zaupnih poslovnih informacij.

Na ta način bi naši sistemi lahko postali učinkovitejši in posledično prispevali k znižanju stroškov za podjetja in zakonodajalce.


Sodelovanje pri ocenjevanju kemikalij

Čeprav se predpisi zelo razlikujejo, obstajajo področja, na katerih sistema EU in ZDA za ureditev področja kemikalij omogočata skupno delo. Zakonodajalci bi se na primer lahko dogovorili za sodelovanje pri ocenjevanju iste kemikalije.

Postopki vrednotenja kemikalij se ne bi spremenili, zakonodajalci pa bi lahko hkrati ocenili iste snovi in si med tem izmenjevali informacije.

To bi prihranilo stroške podjetjem, saj bi lahko hkrati uporabljali iste teste, pa tudi zakonodajalcem, ki morajo teste ovrednotiti – raven zaščite, ki jo ponuja pravo EU, pa se ne bi spremenila.

3.2.2. Kozmetični izdelki

Zakonodajalci v EU in ZDA že tesno sodelujejo na področju kozmetike. EU predlaga dodatno nadgradnjo, in sicer v največji možni meri:

zbliževanje naših znanstvenih metod ocenjevanja in načina testiranja izdelkov;

razvoj in uporaba nadomestnih možnosti za testiranje na živalih;

usklajevanje medsebojnih zahtev za označevanje;

tesnejše sodelovanje prek Mednarodnega sodelovanja na področju predpisov o kozmetičnih izdelkih (ICCR), ki združuje zakonodajalce iz EU, ZDA, Kanade, Japonske in Brazilije.


Pospeševanje trgovine z izdelki za

zaščito pred soncem

V EU se lahko v izdelkih za zaščito pred soncem uporabljajo le znanstveno ocenjeni, varni in odobreni UV-filtri.

V ZDA velja enako, vendar se uporablja drugačen postopek odobritve. Posledično morajo proizvajalci zaprositi za odobritev v EU in ZDA na podlagi različnih ocen varnosti.

Sporazum TTIP lahko spodbudi izmenjavo znanstvenih ocen obstoječih in novih UV-filtrov med zakonodajalci na obeh straneh in tako pospeši odobritev izdelkov, ki so že odobreni na enem trgu, še na drugem.

Potrošniki bi tako imeli dostop do širše palete inovativnih in varnih izdelkov.



Stran 14 od 18

3.2.3. Tehnične panoge

Tehnične panoge zajemajo strojno, električno in elektronsko opremo in izdelke.


Izboljšanje konkurenčnosti evropskih

izvoznikov na področju strojne

industrije v ZDA.

Evropa je zelo uspešna pri izdelavi strojev, ki se uporabljajo v tovarnah za proizvodnjo drugih izdelkov. Izvoz v ZDA je oviran, ker ZDA pogosto ne uporabljajo mednarodnih standardov (v tem primeru standardov ISO/IEC) in zaradi visokih stroškov ocenjevanja skladnosti.

Ker se hkrati proizvede le nekaj takšnih izdelkov – oblikovani so namreč po meri za vsako stranko – so takšni fiksni stroški zelo visoki.

EU meni, da je sporazum TTIP način za tesnejše sodelovanje ameriških in evropskih zakonodajalcev na področju strojništva.

EU predlaga, da sporazum TTIP:

zagotovi podlago za sodelovanje med zakonodajalci z namenom spodbujanja usklajevanja prihodnjih predpisov;

spodbuja sodelovanje med zadevnimi organizacijami, ki določajo standarde, z namenom priprave skupnih standardov v prihodnosti, če je to mogoče;

zagotovi sodelovanje med organi izvrševanja;

pregleda načine za poenostavitev postopkov ocenjevanja skladnosti in izogibanje podvajanju testiranja ali certificiranja.

3.2.4. Medicinski pripomočki

EU meni, da bo sporazum TTIP pripomogel k poglobitvi sodelovanja z ZDA na področju medicinskih pripomočkov na številnih področjih, ki vključujejo:

revizije sistemov upravljanja kakovosti. To so inšpekcijski pregledi pri proizvajalcih, s katerimi se zagotovi, da imajo vzpostavljene sisteme za proizvodnjo varnih izdelkov. Medsebojno priznavanje inšpekcij bi prihranilo čas in stroške zakonodajalcem in industriji;

sisteme za identifikacijo in sledljivost medicinskih pripomočkov. Uskladitev enotnih identifikacij pripomočka (EIP) bi pripomogla k njihovi večji učinkovitosti in uspešnosti;

obrazci vlog za podjetja, ki želijo pridobiti odobritev za trženje novih izdelkov. Predložitev skupne vloge bi olajšala postopek odobritve v obeh pristojnostih hkrati.


Enotne identifikacije pripomočka za

medicinske pripomočke

Ključnega pomena je, da se v primeru odpoklica izdelkov, lahko identificirajo posamezni medicinski pripomočki (npr. srčni spodbujevalnik ali umetni kolki).

Obe strani trenutno delata na prihodnji sistemih identifikacije za medicinske pripomočke. Njuna skladnost bo pospešila trgovino in zagotovila, da je izdelkom mogoče slediti, kadar je to potrebno, ne glede na to, kje so bili proizvedeni.



Stran 15 od 18

3.2.5. Motorna vozila

Cilj EU je, da s sporazumom TTIP doseže večjo skladnost pri predpisih za motorna vozila brez zniževanja standardov na kateri koli strani.

Koristi sporazuma TTIP:

Priznavanje varnostnih standardov za

avtomobile

Varnostni predpisi, ki veljajo za avtomobile, se v ZDA in EU razlikujejo, čeprav je končni rezultat primerljiva raven varnosti. Pravzaprav poseben evropski sistem odobritev že omogoča, da se na evropskih cestah že vozijo nekateri avtomobili, odobreni v ZDA.

Komisija želi s sporazumom TTIP doseči, da zakonodajalci formalno priznajo, da so pomembni deli obeh regulativnih sistemov na področju varnosti v grobem enaki in da so lahko sprejemljivi na obeh straneh Atlantika.

To bi močno spodbudilo avtomobilski sektor, saj se ocenjuje, da imajo regulativne razlike veliko večji vpliv na stroške izvoza v ZDA kot carine.

EU ima tri glavne cilje:

priznati kritično maso obstoječih standardov in predpisov druge strani;

za druge obstoječe predpise razviti srednjeročni program za razvoj globalnih varnostnih predpisov prek Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE);

tesneje sodelovati pri sprejemanju predpisov v prihodnosti, zlasti tistih o novih tehnologijah.

3.2.6. Farmacevtski izdelki

Zakonodajalci na področju zdravil že tesno sodelujejo.

EU predlaga več področij sodelovanja, ki vključujejo:

medsebojno priznavanje dobrih proizvodnih praks pri inšpekcijah v proizvodnih obratih za preprečitev podvajanja dela in stroškov;

dovoljevanje izmenjave zaupnih informacij za večjo podporo skupnemu ocenjevanju novih zdravil;

uskladitev naših zahtev za odobritev „podobnih bioloških zdravil“, in sicer zdravil, podobnih biološkim zdravilom, ki že imajo licenco;

poenostavitev sistemov za odobritev generičnih zdravil;

sodelovanje pri nadgradnji mednarodnih smernic za testiranje zdravil za otroke.


Odprava nepotrebnih inšpekcij

Organi morajo izvajati inšpekcije v tovarnah, ki proizvajajo izdelke, kot so zdravila in medicinski pripomočki, da zagotovijo proizvodnjo varnih in visokokakovostnih izdelkov.

Isto velja tudi za obrate, ki proizvajajo hrano. Če želijo proizvajalci danes prodajati na trgih EU in ZDA, morajo inšpekcije izvesti organi z obeh strani, včasih celo zaradi skladnosti z enakimi pravili. To je za proizvajalce nepotreben strošek.



Stran 16 od 18

Še pomembneje je, da nepotrebne inšpekcije predstavljajo neučinkovito rabo sredstev naših organov.

EU si prizadeva, da bi sporazum TTIP formaliziral zaupanje med ameriškimi in evropskimi organi, da bi se lahko zanesli na inšpektorje druge strani ter tako prihranili čas in denar vsem, hkrati pa poskrbeli, da bi bili zaradi učinkovitejše uporabe omejenih sredstev državljani še varnejši.

3.2.7. Storitve

Predpisi se ne nanašajo samo na izdelke. Storitveni sektorji so pogosto najstrožje regulirani deli gospodarstva, in to z dobrim razlogom.

Vemo na primer, da je treba finančni sektor zelo skrbno upravljati in da potrebujemo stroge predpise, da zagotovimo ustrezno usposobljenost naših ponudnikov strokovnih storitev. Obseg predpisov na področju storitev pomeni večji potencial za regulativno sodelovanje.


Ustvarjanje novih priložnosti za delo

evropskih strokovnjakov v ZDA in

obratno

EU meni, da bi sporazum TTIP moral ustvarjati tudi priložnosti za posameznike. Zato si želimo, da bi lahko strokovnjaki prosto delali na obeh straneh Atlantika.

EU predlaga, da sporazum TTIP za obe strani določi načine za poenostavite priznavanja izbranih reguliranih poklicev.

Krepitev finančne stabilnosti

Eno od spoznanj, pridobljenih v obdobju finančne krize leta 2008, je, da tveganja za finančno stabilnost ne poznajo meja, Zato so vlade po finančni krizi okrepile mednarodno koordinacijo prek organov, kot so G20 in Mednarodni odbor za finančno stabilnost.

EU meni, da lahko sporazum TTIP prispeva tudi k tej koordinaciji, in sicer z zagotovitvijo, da dva največja svetovna trga finančnih storitev – ki predstavljata jedro globalnega sistema – bolj usklajeno izvajata splošna mednarodna pravila.

Obe strani bi imeli proste roke pri sprejemanju skrbnih predpisov za finančno



Stran 17 od 18

stabilnost, vendar bi bili ti predpisi učinkovitejši, če bi bili doslednejši in tako povečevali finančno stabilnost.

Zdaj na primer izvajamo pravila, povezana s trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar je bilo v središču finančne krize. Naše sodelovanje na tem področju je bilo koristno, lahko pa bi bilo bolj učinkovito in uspešno, če bi imeli strukturiran odnos.

EU meni, da obstaja močen potencial za prihodnje sodelovanje pri storitvah na naslednjih področjih:

finančne storitve,

priznavanje poklicnih kvalifikacij,

telekomunikacijske storitve,

več preglednosti pri načinu sprejemanja predpisov o storitvah.

3.2.8. Tekstil in oblačila

EU predlaga krepitev obstoječega čezatlantskega sodelovanja na treh glavnih področjih:

označevanje, vključno z medsebojnim priznavanjem oznak za vzdrževanje tekstilnih izdelkov in uskladitev imen novih tekstilnih vlaken;

varnost izdelkov in zaščita potrošnikov, vključno s sodelovanjem, da se doseže pojasnitev zahtev glede požarne

varnosti tkanin; in

prostovoljni standardi in metode testiranja – prizadevanje za zbliževanje na področjih, kot so zaščitna oblačila, tehnični tekstil in varnost otrok.


Varni izdelki in preprostejša trgovina

s tekstilom

O oblačilih običajno ne razmišljamo kot o nevarnem izdelku, vendar lahko zaradi vnetljivosti ali pomanjkljivih zaščitnih oblačil predstavljajo resna tveganja za potrošnike. Gre tudi za eno od najbolj globalnih svetovnih poslovnih dejavnosti. EU in ZDA uvažata in izvažata ogromno oblačil.

Spodbujanje sodelovanja pri ocenjevanju varnosti oblačil bi poenostavilo izvrševanje pravil na obeh straneh.



Stran 18 od 18

3.2.9. Regulativno sodelovanje in MSP

Regulativne ovire za trgovino nesorazmerno vplivajo na mala podjetja. Skladnost s predpisi je pogosto fiksen strošek, ki je enak ne glede na velikost podjetja, kar pomeni, da je ta strošek sorazmerno večji za manjša podjetja. Regulativno sodelovanje na vseh področjih bo zato verjetno zelo koristilo malim in srednjim podjetjem.


Pomoč malim in srednjim podjetjem

(MSP) pri ugotavljanju, katere predpise morajo izpolnjevati.

Manjša podjetja imajo omejena sredstva za spremljanje predpisom na tujih trgih. Že trud, ki bi ga morala vložiti v to, jim lahko prepreči vstop na nov trg.

EU zato želi, da bi obe strani vzpostavili spletno stran, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočala preprost dostop do vseh pravil, ki veljajo za njihove izdelke na obeh trgih, ter vse obveznosti, ki veljajo po sporazumu TTIP. Stran bi morala vključevati spletni iskalnik, tako da bi bilo mogoče celovite informacije dobiti naenkrat tako, da bi preprosto vtipkali standardno mednarodno kodo svojega izdelka.

EU želi zagotoviti, da lahko mala in srednje velika podjetja izkoristijo prednosti teh koristi, zato je vključila poglavje o MSP v sporazum TTIP.

To poglavje bo vključevalo:

zavezo obeh strani, da bosta vzpostavili spletno stran, ki bo malim in srednjim podjetjem omogočala preprost dostop do vseh pravil, ki veljajo za njihove izdelke na obeh trgih, ter vse obveznosti, ki veljajo po sporazumu TTIP (glej primer 1 v razdelku 1);

krepitev sodelovanja med EU in ZDA ter izmenjavo najboljših praks o pozitivnih strategijah za mala in srednja podjetja.

odbor za MSP za spremljanje izvajanja sporazuma TTIP iz perspektive MSP ter zagotavljanje upoštevanja njihovih posebnih potreb.

sporazum ttip in predpisi: pregled - trade...

Documents