splošna bolnišnica ptuj - letno poro ilo za leto 2010 · 2020. 8. 3. · medicinska sestra...

ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTR�A PTUJ

Naslov: POTR�EVA CESTA 23, 2250 PTUJ

LETNO PORO�ILOZA LETO 2010

Ptuj, Februar 2011

Odgovorna oseba: ROBERT �EH

SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTR�A PTUJ LETNO PORO�ILO 2010

2

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................................................................ 4OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA.................................................................................................................................. 4PREDSTAVITEV ZAVODA........................................................................................................................................... 5

PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA .............................................................................6 VODSTVO ZAVODA.....................................................................................................................7 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODRO�JIH DELA.................................8

POSLOVNO PORO�ILO ZA LETO 2010.................................................................................................................... 91. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODRO�JE ZAVODA..................................................................................................................11 2. DOLGORO�NI CILJI ZAVODA .............................................................................................13 2.1. POSLANSTVO IN VIZIJA....................................................................................................13 2.2. STRATEŠKI (DOLGORO�NI) CILJI...................................................................................13 2.3 V OKVIRU LETNIH CILJEV V SB PTUJ IZPOSTAVLJAMO TUDI NADALJNJE IZVAJANJE NASLEDNJIH VRST OBRAVNAV PO POSAMEZNIH PROGRAMIH ............15 INTERNI ODDELEK....................................................................................................................18 3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV......................................29 4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.........................................31

4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV .....................................................................................31 4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA..................................................................32

4.2.1. Glavne zna�ilnosti pogodbe z ZZZS............................................................................32 4.2.2. Uresni�evanje planiranega fizi�nega obsega dela v letu 2010 do ZZZS in ostalih pla�nikov z obrazložitvijo......................................................................................................33

4.3. POSLOVNI IZID................................................................................................................37 5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRI�AKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA...............................................................................................38 6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV.........................................38 7. OCENA GOSPODARNOSTI IN U�INKOVITOSTI POSLOVANJA ...................................38

7.1. KAZALNIKI POSLOVNE U�INKOVITOSTI.................................................................39 7.2. FINAN�NI KAZALNIKI POSLOVANJA........................................................................40 7.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI ..............................................................................................41 7.4. KAZALNIKI KLINI�NIH POTI .......................................................................................44

8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC.......................................................45 9. POJASNILA NA PODRO�JIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI........45 10. OCENA U�INKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODRO�JA..........................................46 11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN PORO�ILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ................................................46

11.1. PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODRO�JIH DELA .................46 11.1.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE....................................46 11.1.2. OSTALE OBLIKE DELA.........................................................................................49 11.1.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA.............................52

11.2. PORO�ILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH............................................................52 11.3. PORO�ILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE ENERGETSKE SANACIJE ......................................................................................................53 11.4. PORO�ILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010 .................53

RA�UNOVODSKO PORO�ILO ZA LETO 2010 ..................................................................................................... 541. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA........................................................................................................................................................56

1.1. SREDSTVA........................................................................................................................56 1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV..........................................................................63

2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLO�ENIH UPORABNIKOV...........................................................................................................................71


3

2.1. ANALIZA PRIHODKOV ..................................................................................................71 2.2. ANALIZA ODHODKOV...................................................................................................73 2.3. POSLOVNI IZID................................................................................................................92

2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka............................................................................................................92 2.3.2. Pojasnila k izkazu ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov ..........93 2.3.3. Pojasnila k izkazu ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov...................................93 2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti ...............................................................................................................................93

3. PORO�ILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S SKLEPI SVETA ZAVODA.........................................................................................................................95 4. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2010........................................................................................................................................................95


4

UVOD

OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA

IME: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTR�A PTUJ

SEDEŽ: Potr�eva cesta 23, 2250 Ptuj

MATI�NA ŠTEVILKA: 5054796

DAV�NA ŠTEVILKA: 35767294

ŠIFRA UPORABNIKA: 27863

ŠTEVILKA TRANSAKCIJSKEGA RA�UNA: 01100-6030278670

TELEFON, FAX: (02) 749-14-00, (02) 749-16-30

SPLETNA STRAN: http//www.sb-ptuj.si

USTANOVITELJ: Republika Slovenija

DATUM USTANOVITVE: Leto 1874

DEJAVNOSTI: SB Ptuj opravlja dejavnost na sekundarni ravni

ORGANI ZAVODA:

Svet zavoda SB Ptuj – 7 �lanov � Ustanovitelj – 4 �lanov � Zavod za zdravstveno zavarovanje – 1. �lan � Mestna ob�ina Ptuj – 1. �lan � SB Ptuj – 1. �lani

Direktor SB Ptuj


5

PREDSTAVITEV ZAVODA

Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potr�a Ptuj (v nadaljevanju: SB Ptuj) je poslovni subjekt na podro�ju zdravstva v severovzhodni Sloveniji. Z izvajanjem zdravstvenih storitev pokriva gravitacijsko obmo�je približno 100.000 prebivalcev.

Spremembe in dopolnitve Statuta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr�a Ptuj, ki jih je svet zavoda sprejel 24.11.2005, 23.2.2007 in 28.01.2009, opredeljujejo, da SB Ptuj kot javni zdravstveni zavod opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni (6. �len), ki obsega:

� 52.310 Dejavnost lekarn, � 55.510 Dejavnost menz, � 80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

� 85.110 Bolnišni�na zdravstvena dejavnost, � 85.122 Specialisti�na izvenbolnišni�na zdravstvena dejavnost, � 85.141 Samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih opravljajo zdravniki, � 93.010 Dejavnost pralnic in kemi�nih �istilnic.

SB Ptuj opravlja dejavnost v okviru bolnišni�nih oddelkov, specialisti�nih ambulant in splošnih služb (17. �len). Bolnišni�ni oddelki in specialisti�ne ambulante so naslednje:

� kirurgija s specialisti�nimi ambulantami, � ortopedija (operacije kolkov – enodproteze) s specialisti�nimi ambulantami, � ginekologija in porodništvo s specialisti�nimi ambulantami, � interna medicina z diabetološkim dispanzerjem, specialisti�nimi internisti�nimi ambulantami, � pediatrija s specialisti�nimi ambulantami in ultrazvo�no diagnostiko, � oddelek za podaljšano bolnišni�no zdravljenje (v nadaljevanju: PBZ). � oddelek za reanimacijo, anestezijo, nego in terapije bole�ine s protibole�insko ambulanto, � rentgen z rentgenološko in ultrazvo�no diagnostiko, CT, � lekarna, � laboratorijska diagnostika, � hospitalna in ambulantna medicinska rehabilitacija,� o�esna specialisti�na ambulanta, � otorinolaringološka specialisti�na ambulanta, � nevrološka specialisti�na ambulanta.

SB Ptuj je tudi u�ni zavod za izvajanje prakti�nega pouka dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov.

Za uresni�evanje svojega poslanstva preko izvajanja navedenih dejavnosti se SB Ptuj povezuje in sodeluje z drugimi subjekti v slovenskem zdravstvu, predvsem pa z Ministrstvom za zdravje (v nadaljevanju: MZ) kot lastnikom, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) kot pla�nikom in z zdravstvenimi institucijami oziroma ustanovami na primarni in sekundarni ravni.

SPL

OŠN

A B

OL

NIŠ

NIC

A D

R. J

OŽ

ET

A P

OT

R�

A P

TU

J

L

ET

NO

PO

RO�

ILO

201

0

- 6

-

PO

DR

OB

NE

JŠA

OR

GA

NIZ

AC

IJA

ZA

VO

DA

D

IRE

KT

OR

N

AM

ES

TN

IK D

IRE

KT

OR

JA

P

OM

O�

NIK

DIR

EK

TO

RJA

ZA

ZN

.

P

OM

O�

NIK

DIR

EK

TO

RJA

ZA

ST

RO

KO

VN

E Z

AD

EV

E.

P

OM

O�

NIK

DIR

EK

TO

RJA

ZA

FIN

AN

CE

F

INA

N�

NO

-RA�

UN

. S

LU

ŽB

A

S

LU

ŽB

A-

JAV

NA

NA

RO�

ILA

ZD

RA

VST

VE

NA

DE

JAV

NO

ST

UP

RA

VN

O T

EH

NI�

NE

SL

UŽ

BE

Nos

ilni z

drav

stve

ni o

ddel

kiO

stal

e or

g.zd

rav.

eno

te

Sa

mos

tojn

e sp

ec.a

mb.

Upr

ava

S

lužb

a za

osk

rbo

in v

zdrž

evan

je

in s

lužb

e

PL

AN

SK

O-A

NA

LIT

SK

A

SL

UŽ

BA

K

IRU

RŠ

KI

OD

DE

LE

K

R

TG

. OD

DE

LE

K

O�

ESN

A S

PE

C.A

MB

.

PR

AV

NA

SL

UŽ

BA

KU

HIN

JA

GIN

EK

OL

OŠ

KO

–P

OR

OD

NI

F

IZIO

TE

RA

PIJ

A

O

RL

.SP

EC

.AM

B.

K

AD

RO

VS

KA

SL

UŽ

BA

V

ZD

RŽ

EV

AL

N s

lužb

a

OD

DE

LE

K

OD

DE

LE

K Z

A P

BZ

LE

KA

RN

A

SPE

C.N

EV

RO

LO

ŠKA

AM

B

TR

AN

SP

OR

TN

A

IN

FO

RM

AC

IJS

KI

CE

NT

ER

INT

ER

NI

OD

DE

LE

K

L

AB

OR

AT

OR

IJ

.

R

A�

UN

AL

NIŠ

KI

CE

NT

ER

P

RA

LN

ICA

OT

RO

ŠK

I O

DD

EL

EK

SP

EC

.AM

B. V

OK

VIR

U

VL

OŽ

IŠ�

E

VR

AT

AR

SK

A s

lužb

a O

DD

EL

KO

V

INT

EN

ZIV

NA

TE

RA

PIJ

A,

EK

ON

OM

AT

N

EG

A,A

NE

ST

EZ

IJA

IN

N

AB

AV

NA

SL

UŽ

BA

T

ER

AP

IJA

BO

LE�

INE

AR

HIV


- 7 -

VODSTVO ZAVODA

- Direktor SB Ptuj –Robert �eh, dr. med. - Namestnik direktorja SB Ptuj – Aleksander Voda, univ. dipl. prav. - Pomo�nik direktorja za strokovne zadeve – asist. mag. Teodor Pevec, dr. med, spec.

kirurgije - Pomo�nik direktorja za finan�ne zadeve SB Ptuj – Boris Kmetec, dipl. ekon. - Pomo�nica direktorja za zdravstveno nego SB Ptuj – Mirjana Bušljeta, univ. dipl. org.

SPL

OŠN

A B

OL

NIŠ

NIC

A D

R. J

OŽ

ET

A P

OT

R�

A P

TU

J

L

ET

NO

PO

RO�

ILO

201

0

- 8

-

PR

ED

STA

VIT

EV

ZA

PO

SLE

NIH

PO

PO

KL

ICIH

IN

PO

DR

O�

JIH

DE

LA

O D D E L E K

Specialist

Specialist(ortoped),(do1/3del.�asa)

Specializant

Sekundarij/zdravnikbrezspecial.specializantlaboratorijskemedicineFarmacevt spec.

Mag.farmacije

Med.biokemik spec.

Med.biokemik

Organizator dela

Koordinator v ZN

Univ. dipl. biokemik

Dipl.inž.lab.biomedicine

Dipl.medIcinska sestra

Dipl.babica

Dipl.med.sestra-babica

Dipl.med.ses.-instrumen.

Dipl.fizioterapevt

Dipl.radiolog

Dipl.lab.tehnik

VMS/DMS

VIŠ./DIPL.FIZ.

VIŠ./DIPL.RTG

VIŠ./DIPL.LAB.

Viš.med.sestra/DMS

Viš.inštrumentarka/Dipl. inštrument.

Viš.fizioterapevt/dipl. fiziot.

Viš.RTGtehnik/dipl.radiologi

Viš.LAB tehnik/dipl.lab.teh.

SMS-DMS

Medicinska sestra

Med.ses.babica/dipl. babicaMed.ses.-instrumentarka/DMS-

SMS - instrum.

Med.sestra-mav�ar

Farmacevtski tehnik

Laboratorijski tehnik

bolni�ar - negovalec

Visoka

Višja

Srednja

VKV

KV

PKV

NKV

SKUPAJ

Porodni dopust

Invalidi II. in III. kat. (4 ure)

S K U P A J

KIR

UR

GIJ

A h

osp

.7

22

81

231

05

33

1,0

04

9

A

mbu

lan

ta

55

Op.

blo

k1

11

32

17

2

Ste

riliz

aci

ja1

56

INT

ER

NI h

osp

ital

73

12

137

91

70

51

,00

64

Am

bula

nta

12

36

1

HE

MO

DIA

LIZ

A4

112

17

21

5

GIN

.-P

OR

. h

osp

ital

51

41

319

61

40

33

7

Am

bula

nta

22

Po

rod

ne

so

be3

17

11

OT

RO

ŠK

I ho

spita

l3

11

12

112

21

24

0,5

02

4

Am

bula

nta

11

OD

D.

P B

Z1

21

133

20

RE

AN

IMA

CIJ

A6

11

43

121

37

13

6

NE

VR

OL

OŠ

KA

AM

11

13

FIZ

IOT

ER

AP

IJA

61

11

99

RE

NT

GE

N1

51

22

31

41

,00

13

LE

KA

RN

A1

13

16

6

LA

BO

RA

TO

RIJ

11

11

11

71

14

14

O�

ES

NA

AM

B.

11

13

3

OR

L A

MB

.1

11

33

EN

OT

A N

AB

AV

E1

1

EN

OT

A V

ZD

RŽ

.2

13

71

30

,50

13

PR

AL

NIC

A1

56

6

KU

HIN

JA1

18

143

31

0,5

03

2

UP

RA

VA

11

16

21

31

24

24

PR

IPR

AV

NIK

I5

11

91

17

17

S K

U P

A J

:34

36

61

11

10

11

01

47

31

11

76

12

11

115

11

21

21

527

32

54

73

63

51

12

230

045

518

4,5

04

33

SE

KU

ND

AR

IJA

T0

0

Od

teg

a so

fin

an.:

55

11

91

20

0

Od

te

ga z

a d

.�.

15

61

92

22

14

12

21

49

Z D

R A

V S

T V

E N

I

K A

D E

RN

EZ

DR

AV

ST

VE

NI

KA

DE

R


- 9 -

ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTR�A PTUJ Naslov: POTR�EVA CESTA 23, 2250 PTUJ

POSLOVNO PORO�ILO ZA LETO 2010

POSLOVNO PORO�ILO ZA

LETO 2010

Odgovorna oseba: ROBERT �EH


- 10 -

POSLOVNO PORO�ILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA:

Poro�ilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaklju�nega ra�una državnega in ob�inskega prora�una ter metodologije za pripravo poro�ila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora�una – Ur. l. RS 12/2001, 10/2006, 8/2007:

1. Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podro�je posrednega uporabnika;

2. Dolgoro�ne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz ve�letnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziroma podro�nih strategij in nacionalnih programov;

3. Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finan�nega na�rta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;

4. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizi�ne, finan�ne in opisne kazalce (indikatorje), dolo�ene v obrazložitvi finan�nega na�rta posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih podro�jih dejavnosti;

5. Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepri�akovanih posledic pri izvajanju programa dela; 6. Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz poro�ila

preteklega leta ali ve� preteklih let; 7. Oceno gospodarnosti in u�inkovitosti poslovanja glede na opredeljene standarde in merila,

kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan in ukrepe za izboljšanje u�inkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega uporabnika;

8. Oceno notranjega nadzora javnih financ; 9. Pojasnila na podro�jih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili doseženi.

Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski na�rt za doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, �e zastavljeni cilji niso izvedljivi;

10. Oceno u�inkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podro�ja, predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora;

11. Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poro�ilo o investicijskih vlaganjih.


- 11 -

1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODRO�JE ZAVODA

a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:- Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), - Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 23/05-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr), - Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10, 107/2010-ZPPKZ), - Dolo�ila Splošnega dogovora za leto 2009 in 2010 z aneksi, - Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010 z ZZZS.

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poro�ila:- Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/09 in 107/10), - Zakon o ra�unovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C), - Navodilo o pripravi zaklju�nega ra�una državnega in ob�inskega prora�una ter metodologije za pripravo poro�ila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov prora�una (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10),- Pravilnik o sestavljanju letnih poro�il za prora�un, prora�unske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/2010 in 104/10), - Pravilnik o enotnem kontnem na�rtu za prora�unske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07, 124/08 in 104/10), - Pravilnik o raz�lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/2009 in 58/10), - Pravilnik o na�inu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 ter 58/10), - Pravilnik o dolo�itvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in ob�inskih prora�unov (Uradni list RS, 46/03), - Pravilnik o na�inu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. �lena Zakona o ra�unovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03), - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09), - Pravilnik o dolo�itvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010)

c) Interni akti zavoda:- Akt o ustanovitvi, - Statut SB Ptuj s spremembami in dopolnitvami,

- Pravilnik o ra�unovodstvu, - Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest Splošne bolnišnice Ptuj,

- Poslovnik sveta zavoda, - Pravilnik o internem strokovnem nadzoru Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potr�a Ptuj, - Navodilo o odrejanju nadurnega dela v Splošni bolnišnici Ptuj,

- Pravilnik o izvajanju Uredbe o povpre�nem obsegu dela oziroma nadpovpre�ni obremenitvi zaposlenih v zdravstveni dejavnosti,


- 12 -

- Navodilo o krogotoku dokumentov povezanih z naro�anjem blaga in storitev, ter izdajo blaga iz skladiš�a in pla�evanjem obveznosti,

- Pravilnik o pritožbenem postopku v Splošni bolnišnici Dr. Jožeta Potr�a Ptuj,

- Pravilnik o blagajniškem poslovanju, - Navodilo o vodenju evidenc oddanih naro�il SB Ptuj,

- Pravilnik o nadomestilih in povra�ilih zaposlenim, - Navodilo o notranjem naro�anju zdravil, sanitetnega materiala in prehrane,

- Navodilo o za�asnem in ob�asnem delu študentov in dijakov v SB Ptuj, - Pravilnik o službenem potovanjih, - Pravilnik o prejetih ra�unih,

- Pravilnik o evidenci sklenjenih pogodb Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potr�a Ptuj, - Pravilnik o naro�anju blaga in storitev v Bolnišnici Ptuj,

- Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v SB Ptuj, - Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v Splošni bolnišnici Dr.

Jožeta Potr�a Ptuj (s prilogami),

- Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest Splošne bolnišnice Ptuj, - Pravilnik o izobraževalni dejavnosti, - Pravilnik o evidenci in hrambi pošte splošnega pomena Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potr�a

Ptuj,

- Pravilnik o organiziranju neprekinjenega zdravstvenega varstva v Splošni bolnišnici Ptuj, - Pravilnik o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za

opravljanje zdravstvenih storitev,

- Pravilnik o organizaciji zdravstvene nege.


- 13 -

2. DOLGORO�NI CILJI ZAVODA

2.1. POSLANSTVO IN VIZIJA

Poslanstvo SB Ptuj je izvajanje kakovostnih storitev na najvišji ravni na podro�ju sekundarne zdravstvene dejavnosti, ki so primarno namenjene zdravljenju bolnikov v severovzhodni Sloveniji1.

Izvajanje poslanstva temelji na spoštovanju osebnosti slehernega posameznika, tako zaposlenega kot bolnika in svojcev, na medsebojnem vzajemnem – korektnem sodelovanju ter na pozitivnem odnosu do morebitnih sprememb tako znotraj kot zunaj bolnišni�nega okolja. Pri tem velja izpostaviti organizacijsko kulturo kot odsev samopodobe organizacije, ki vodi k njeni prepoznavnosti v ožjem in širšem okolju delovanja. Je zbir vrednot, ki temeljijo tako na moralnih eti�nih na�elih, kot na pravilih strokovnega in poslovnega obnašanja, na�inu internega in eksternega komuniciranja ter medsebojnih odnosih. Zato je organizacijska kultura temeljni del namena in obstoja, torej tako poslanstva, kakor tudi vizije SB Ptuj.

Vizija SB Ptuj ostaja, ne glede na finan�no in gospodarsko krizo, nespremenjena, pri �emer izpostavljamo naslednje:

� vsi bolniki bodo deležni vrhunske zdravstvene oskrbe, � vsi bolniki bodo deležni kakovostne, strokovne in varne obravnave, � vsi zaposleni bodo zadovoljni s pogoji dela, delovnim okoljem in odnosi med zaposlenimi, � bolnišnica Ptuj bo v slovenskem prostoru prepoznavna kot sodobna, varna, strokovna in

prijazna bolnišnica, � bolnišnica Ptuj bo poslovno u�inkovita in uspešna bolnišnica.

Jasno opredeljeno poslanstvo in vizija sta nujno potrebna, saj se SB Ptuj stalno soo�a z izzivi družbenega in zdravstvenega sistema, uspešnost soo�enja pa v osnovi temelji na poslanstvu in viziji, torej stanju, ki ga želimo in ga bomo dosegli.

2.2. STRATEŠKI (DOLGORO�NI) CILJI

Strateški cilji SB Ptuj izhajajo iz opredeljenega poslanstva in vizije. Nanašajo se na bolnika, zaposlene, bolnišnico kot institucijo ter ožje in širše okolje.

Osnovni strateški cilj je zadovoljen bolnik, zato bodo vse aktivnosti zaposlenih usmerjene v prizadevanja za izvajanje profesionalnega odnosa do bolnika in strokovnega opravljanja storitev v obliki timskega dela.

1 Primarno gravitacijsko obmo�je SB Ptuj zajema ob Mestni ob�ini Ptuj še obmo�je novo nastalih ob�in nekdanje ptujske in ormoške ob�ine, v SB Ptuj pa prihajajo tudi bolniki iz bolj oddaljenih krajev. ''Potencialno gravitacijsko obmo�je'' se je z vzpostavitvijo izvajanja dodatnih specifi�nih zdravstvenih programov (podaljšano bolnišni�no zdravljenje in operacije kolka in kolena – vstavljanje endoprotez) še pove�alo.


- 14 -

Strateški cilji so naslednji:

KADRI � ohraniti naziv u�nega zavoda za izvajanje prakti�nega pouka dijakov zdravstvenih šol in

študentov visokošolskih zavodov ter nadaljevati z izvajanjem pripravništev, sekundarijev in specializacij,

� stalno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja vseh zaposlenih preko organizacije internega šolanja, kontroliranega u�enja in prenosa znanja (izobraževanje in izpopolnjevanje znanja je na�rtovano tudi na podro�ju osebnostne rasti, komunikacijskih odnosov, itn.),

� vzpostavljanje pogojev za pridobitev dodatnega kadra na deficitarnih podro�jih preko reševanja stanovanjske problematike, možnosti dodatnega izobraževanja, ponudbi bivanja v naravnem okolju,

� vzpostavitev pogojev primernih pla�il za opravljeno delo.

OPREMA IN PROSTORI � teko�e obnavljanje in nadgradnja obstoje�e medicinske opreme na podlagi medicinskega

razvoja in razpoložljivih finan�nih sredstvih, � primerna dinamika investicijskih vlaganj v prostorske zmogljivosti na podlagi evidentiranih

potreb bolnikov in najnovejših medicinskih spoznanj ter razpoložljivih finan�nih sredstvih, � vzpostavitev pogojev za boljše po�utje bolnikov na osnovi primerne atmosfere v �akalnicah,

hodnikih (tople barve prostorov, prijetna glasba v �akalnicah, itn.), � postopki za pridobitev akreditacije laboratorija, � izboljšanje možnosti dostopa bolnikov do bolnišnice z ureditvijo parkirnega prostora.

DEJAVNOST � definiranje planiranega obsega programa s pla�niki (predvsem ZZZS) na osnovi evidentiranih

potreb prebivalcev, � uvajanje novih zdravstvenih programov k obstoje�i dejavnosti SB Ptuj na osnovi evidentiranih

potreb prebivalcev na nacionalni ravni, � pove�anje obsega dejavnosti namenjeni trgu.

IZVAJANJE DEJAVNOSTI � izvajanje dejavnosti na osnovi medicine podprte z dokazi preko uvajanja klini�nih poti in

kazalnikov ter sledenja klini�nim smernicam, � izvajanje dejavnosti preko novejših organizacijskih oblik – case manager,

� ob dani ravni prihodkov obvladovati stroške dela, stroške materiala in stroške storitev.

IZVAJALCI ZDRAVSTVENIH STORITEV � nadgradnja obstoje�ega vzajemnega sodelovanja z Univerzitetnim Klini�nim centrom Maribor � nadgradnja obstoje�ega sodelovanja s koncesionarji preko nadaljnjega vklju�evanja v delo

bolnišnice, � nadgradnja obstoje�ega sodelovanja z zasebnimi zdravstvenimi delavci na podro�ju

laboratorijske dejavnosti, transfuziologije in rentgenske diagnostike,


- 15 -

� vzpostavitev boljšega sodelovanja z osebnimi zdravniki predvsem v smislu ustreznejše komunikacije, povratnih informacij glede njihovih pacientov ter po potrebi njihovem vklju�evanju v postopek zdravljenja bolnika v okviru bolnišni�nega tima,

� povezovanje z izvajalci dopolnilnih dejavnosti (Terme Ptuj, ostala bližnja zdraviliš�a).

KUPCI � nadgradnja poslovnega sodelovanja s pla�niki predvsem v smislu tesnejšega sodelovanja pri

pridobivanju dodatnih programov.

DOBAVITELJI � nadgradnja poslovnega sodelovanja z dobavitelji predvsem v smislu doseganja boljših pogojev

financiranja.

USTANOVITELJ � nadgradnja sodelovanja z ustanoviteljem predvsem v smislu nadaljnje prepoznave SB Ptuj kot

splošne regijske bolnišnice in specialisti�ne bolnišnice na širši (nacionalni) ravni.

SB Ptuj je v letu 2010 pristopila k pripravi Strateškega razvojnega na�rta za obdobje 2010 – 2015, kjer so zgoraj navedeni strateški cilji ponovno preverjeni z vidika poslanstva in vizije. Opredeljenim strateškim ciljem bodo sledile opredeljene strategije, aktivnosti, odgovorne osebe, terminski roki in kriteriji za ugotavljanje uspešnosti doseganja strateških ciljev. Dokument bo prav tako okvirno opredelil takti�ne cilje po posameznih letih.

Opredeljeno poslanstvo in zastavljena vizija ter strateški cilji opredeljujejo razvojne usmeritve SB Ptuj, kjer je na najvišjem mestu usmerjenost k bolniku. Usmerjenost k bolniku podpira uravnotežen razvoj dejavnosti bolnišnice (s poudarkom na stalnem razvoju kadrovskega potenciala), posredno pa tudi partnerski poslovni odnosi z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev, dobavitelji, kupci, ustanoviteljem ter sama u�inkovitost in uspešnost upravljanja bolnišnice.

2.3 V OKVIRU LETNIH CILJEV V SB PTUJ IZPOSTAVLJAMO TUDI NADALJNJE IZVAJANJE NASLEDNJIH VRST OBRAVNAV PO POSAMEZNIH PROGRAMIH

KIRURGIJA S SPECIALISTI�NIMI AMBULANTAMI (subspecialisti�ne ambulante: žilno kirurgijo, maksilofacialno kirurgijo in gostujo�e ambulante iz drugih bolnišnic – urološka, onkološka, psihiatri�na)

Kirurški oddelek opravlja bolnišni�no, ambulantno in konzilijarno dejavnost za kirurške bolnike in poškodovance predvsem z obmo�ja Ptuja in Ormoža. Ocenjujemo, da gravitacijsko obmo�je šteje okrog 100 tiso� prebivalcev.

Delo poteka v dveh nadstropjih. Posebej ogroženi pacienti so nastanjeni v enoti intenzivne terapije, kjer zdravljenje vodi anesteziološka služba v sodelovanju s kirurgi. Na voljo sta tudi dve posebej opremljeni sobi (t. i. nadstandard).


- 16 -

Operacije

Letno je na oddelku okoli 1500 t. i. velikih operacij. Od poškodb operiramo vse vrste poškodb, razen poškodb medenice, hrbtenice in glave. Poškodbe teh delov telesa, ki ne potrebujejo operacije, pa prav tako zdravimo na našem oddelku. Posebej dobro smo razvili t. i. minimalno invazivno kirurgijo z metodo artroskopije. Tako na oddelku rutinsko izvajamo artroskopije kolena, rekonstrukcije sprednje križne vezi in artroskopije ostalih sklepov. Na podro�ju abdominalne kirurgije zdravimo kile, probleme žol�nika, probleme v predelu zadnjika, od rakavih obolenj pa rak želodca in rak debelega �revesa z danko. Kile zdravimo po najnovejših svetovno znanih metodah, na voljo imamo širok izbor mrežic; probleme žol�nika rešujemo laparoskopsko v ve� kot 95 odstotkih. Kot v vseh razvitih državah pa izvajamo še vse ostale operacije. Kirurški oddelek je na voljo tudi za vsa nujna stanja. Vse operacije so pla�ane na podlagi pogodbe z zavodom, torej z napotnico, lahko pa se izvedejo tudi samopla�niško.

Ambulantno na leto pregledamo okoli 25.000 ljudi, dopoldan do dvanajste ure deloma hkrati v dveh ambulantah, �akanje na pregled traja zgolj nekaj minut, po dvanajsti uri pa 24 ur deluje ena ambulanta. Dežurno ekipo sestavljata dva kirurga, pri �emer prvi skrbi za oddelek, drugi za ambulanto. Ambulantno opravljamo tudi manjše operativne posege.

Ortopedija (operacije kolkov in kolen – enodproteze) s specialisti�nimi ambulantami

Izvajamo se operativna dejavnost v smislu vstavljanja totalnih endoprotez kolkov (TEP). Prav tako opravljamo ambulantno dejavnost. V letu 2010 je bilo 1.121 ambulantnih pregledov. V letu 2010 smo opravili 219 operacij, od tega 189 operacij kolka in 30 operacij kolena v letu 2011 pa predvidevamo 199 operacij kolka in 50 operacij kolena.

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO S SPECIALISTI�NIMI AMBULANTAMI IN ULTRAZVO�NO DIAGNOSTIKO (subspecialisti�ne ambulante: ambulanta za rizi�no nose�nost, ambulanta za zdravljenje sterilnosti, urološko-ginekološka ambulanta, ambulanta za menopavzo, ambulanta za bolezni dojk)

Hospitalna dejavnost: − ginekološki oddelek − porodni oddelek (za otro�nice in novorojen�ke) in − porodni blok.

Ambulantna dejavnost: − dispanzer za žene − ginekološka specialisti�na ambulanta − ambulanta za uroginekologijo − ambulanta za menopavzo − ambulanta za bolezni dojk − ultrazvo�na ambulanta − ambulanta za zdravljene neplodnosti − ambulanta za normalno in tvegano nose�nost in − onkološka ambulanta.


- 17 -

Ginekološki oddelek

Na ginekološkem oddelku je 28 bolniških postelj. V sobah sta nameš�eni dve oziroma tri bolniške postelje. Enoposteljna bolniška soba je namenjena nadstandardu. Na oddelku se je v lanskem letu zdravilo 2772 bolnic. Narejenih je bilo 1000 manjših in 560 ve�jih operativnih posegov.

Od ve�jih operativnih posegov se opravljajo naslednje operacije: − minimalno invazivne endoskopske posege (laparoskopije in histeroskopije), − histerektomije (abdominalne in vaginalne), − uroginekološke operacije (TVT in operacije po Burchu, carski rez, konizacije in LLETZ).

Na ginekološkem oddelku se zdravijo vsi nujni, kroni�ni in planirani specialisti�ni primeri. Diagnostika in zdravljenje sta na voljo tudi ženskam, ki imajo težave zaradi povešenih spolnih organov in uhajanja urina. Povešenje spolnih organov pogosto spremljata nenadzorovano uhajanje vode med kašljanjem, kihanjem in ostalimi napori (stresna urinska inkontinenca) ter bole�ina v spodnjem delu trebuha, ki se podnevi stopnjuje. Zdravljenje teh motenj je ve�inoma operativno, za kar imamo ustrezne kadrovske, prostorske in tehni�ne kapacitete.

Neplodnim parom je omogo�ena celotna diagnosti�na obdelava in po potrebi minimalno invazivni operativni poseg.

Porodni oddelek V porodnem bloku so tri porodne sobe. V eni porodni sobi sta dve porodni postelji, dve porodni sobi pa sta enoposteljni. Sobe so svetle, opremljene s kardiotokografi (aparati za kontrolo plodovih sr�nih utripov) in z opremo za razli�ne na�ine vodenja poroda. V sklopu porodnega bloka sta še dve bolniški sobi za intenziven nadzor nose�nice ali za opazovanje porodnice po carskem rezu.

Enkrat mese�no so organizirana predavanja za bodo�e mamice z naslovom Porodnišnica Ptuj se

predstavi, po predavanju pa si lahko vsaka nose�nica ogleda porodne sobe. Organizirana je tudi telovadba za nose�nice pod strokovnim vodstvom babice.

Na oddelku je deset bolniških sob, v sobah sta nameš�eni dve bolniški postelji za poporodno zdravstveno nego. �e oddelek ni prezaseden, je lahko mamica z novorojen�kom sama v bolniški sobi.

Za posebno nego novorojen�kov so na voljo trije inkubatorji, baby-therm, pulzni oksimeter, monitor in tri lu�ke za fototerapijo.

Aparat bilirubinometer omogo�a neinvazivno kontrolo bilirubina v krvi novorojen�ka. Pred odpustom vsem novorojen�kom naredimo ultrazvok kolkov in kontrolo sluha. Po preselitvi v novo porodnišnico leta 1991 so v ptujski bolnišnici skoraj idealni pogoji za matere in novorojence. Omogo�eno je 24-urno sobivanje mater in otrok. Lo�eni so samo še v primeru terapevtskih posegov.

Za izboljšanje dojenja si prizadevajo ginekologi, babice, oddel�ne in otroške sestre ter pediatri. Osebje je za to nalogo ustrezno izobraženo; leta 1999 je ptujska porodnišnica opravila preizkušnjo pred UNICEF-ovo komisijo in je tako �etrta porodnišnica s prestižnim mednarodnim nazivom »NOVOROJENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA«.


- 18 -

Leta 2010 je bilo v ptujski porodnišnici 918 porodov in 926 novorojen�kov. Porodnišnica ima odprta vrata za vsako porodnico, ki si želi ogledati porodne sobe, porodni oddelek in se pogovoriti glede na�ina poroda.

Ambulante V dispanzerju za žene je bilo v lanskem letu pregledanih 5.464 žensk, v ginekološko specialisti�ni ambulanti 1.597, v ginekoloških subspecialisti�nih ambulantah 2.197 in v ambulanti za bolezni dojk 3.091 žensk. Prostori ambulant so v pritli�ju porodnega oddelka.

INTERNI ODDELEK

Na internem oddelku ptujske bolnišnice poteka tako ambulantna kot hospitalna dejavnost.

Hospitalna dejavnost

Na internem oddelku je na voljo 64 postelj, v intenzivni sobi pa od tri do pet postelj (glede na potrebe po intenzivnem zdravljenju). Povpre�na ležalna doba bolnikov na internem oddelku je devet dni. Na leto je okrog 2300 pacientov v akutni obravnavi in okrog 340 v neakutni. Najve�ji delež predstavljajo obolenja srca in ožilja, predvsem akutno poslabšanje kroni�nega popuš�anja srca in možganska ali sr�na kap. Možganske kapi se obravnavajo multidisciplinarno, saj bolnike pregleda tudi specialistka nevrologinja, pri diagnostiki obolenj pa pomaga tudi radiološki oddelek. Pomemben delež obolenj predstavljajo tudi obolenja prebavil in dihalnih poti.

Bolnikom je na voljo tudi enodnevna bolnišnica, kjer lahko (pri nižji stopnji obolevnosti in ve�ji možnosti izboljšanja simptomov) v enem dnevu z zdravljenjem izboljšamo stanje do odpusta. Poleg zgoraj navedenih oblik zdravljenja je v ptujski bolnišnici bolnike mogo�e premestiti tudi v neakutno obravnavo, v okviru katere zdravljenje ni ve� intenzivno, poteka pa še akutna nega in rehabilitacija. Najve�ji delež v neakutni obravnavi predstavljajo stanja po možganski kapi. Pomo� pri premestitvi bolnikov v dom starejših ob�anov izvaja socialna služba v okviru našega oddelka.

V intenzivni sobi je letno okrog 350 do 400 bolnikov, med katerimi je ve�ji delež zelo intenzivno zdravljenih z intravenskimi sredstvi za podporo cirkulacije, z ventilatorjem zaradi odpovedi dihanja in z nadomestno hemodializo zaradi odpovedi ledvic. Nekateri bolniki so v intenzivno sobo sprejeti tudi zaradi potreb po skrbnem nadzoru delovanja srca in dihanja.

Ambulantna dejavnost

Na internem oddelku so poleg bolnišni�nih obravnav na voljo tudi naslednje ambulantne dejavnosti: kardiološka, gastroenterološka, diabetološka, nevrološka, antikoagulantna in nefrološka dejavnost.

V kardiologiji poleg tega, da zagotavljamo obravnavo hospitaliziranih pacientov, opravljamo ambulantne kardiološke preglede. Opravljamo prav tako ultrazvok srca oziroma ehokardiografijo. Poleg klasi�ne ehokardiografije smo v zadnjem letu razvili tudi stresno ehokardiografijo, kjer z injekcijo zdravila povzro�imo hitrejše in mo�nejše bitje srca in z ultrazvokom opazujemo njegovo delovanje med obremenitvijo. Omogo�ena je tudi cikloergometrija, to je snemanje elektrokardiograma in spremljanje krvnega tlaka med obremenitvijo na kolesu.

V okviru kardiologije je mogo�e ugotavljati tudi motnje ritma in motnje prevajanja s 24-urno monitorizacijo (Holter monitoring) in pozne prekatne potenciale. Za diagnostiko obolenj ožilja


- 19 -

opravljamo tudi ultrazvo�no preiskavo ožilja nog in vratu. Prav tako lahko spremljamo krvni tlak ves dan s 24-urnim merilcem krvnega tlaka.

V gastroenterološki dejavnosti opravljamo endoskopsko diagnostiko zgornjih in spodnjih prebavil (gastroskopije, kolonoskopije), ambulantne specialisti�ne preglede, ultrazvo�ne preglede za hospitalizirane bolnike. Organizirana je 24-urna pripravljenost za diagnostiko in zdravljenje akutnih krvavitev iz prebavil. Na voljo so sodobni video endoskopi, s katerimi letno opravimo okoli 1.700 preiskav. Iz leta v leto se pove�uje število endoskopskih preiskav debelega �revesa, ki so hkrati diagnosti�ne in terapevtske (odstranitve polipov). Z nacionalnim programom preventive se bo obseg teh preiskav še pove�al.

V antikoagulantni ambulanti poteka antikoagulacijsko zdravljenje približno 1.000 bolnikov. Bolnike redno spremljamo, jih pripravljamo na na�rtovane in nujne operativne posege, prepre�ujemo, odkrivamo in zdravimo zaplete antikoagulacijskega zdravljenja. V prihodnosti je na�rtovan prehod na ra�unalniško vodenje antikoagulacijskega zdravljenja. Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulantno zdravljenje, naraš�a.

V nevrološki dejavnosti opravljamo konzilijarno službo za le�e�e nevrološke bolnike na internem oddelku, obravnavamo pa tudi nevrološke bolnike v ambulantni dejavnosti. V zadnjem letu smo razvili tudi ultrazvo�no preiskavo vratnega žilja in s tem razširili diagnostiko nevroloških bolezni.

V okviru bolnišni�nega zdravljenja opravljamo tudi konzilijarno nefrološko službo. Spremljamo bolnike z ledvi�nimi boleznimi in razpolagamo s sodobno opremljenim hemodializnim oddelkom, na katerem spremljamo bolnike s kon�no odpovedjo ledvic z razli�nimi metodami hemodialize. V letu 2009 smo s hemodializo vodili 74 bolnikov. Naši dializni bolniki se uvrš�ajo tudi na �akalne liste za morebitno transplantacijo ledvic.

V okviru diabeti�nega dispanzerja vsak dan potekajo pregledi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa I in tipa II. V ambulanti spremljamo tudi nose�nice s sladkorno boleznijo in oskrbujemo komplikacije sladkorne bolezni. Vsak dan poteka tudi zdravstvena vzgoja sladkornih bolnikov.

PEDIATRIJA S SPECIALISTI�NIMI AMBULANTAMI IN ULTRAZVO�NO DIAGNOSTIKO (subspecialisti�ne ambulante: nevrološka, alergološka, razvojno rizi�na, urološka, pulmološka in kardiološka)

V skladu s številnimi dokumenti se je Republika Slovenija zavezala uresni�evati skrb za bolne otroke in mladostnike ter izpolnjevati sprejeti koncept enotne pediatri�ne oskrbe hospitaliziranih otrok, kar pomeni, da ima vsak hospitalizirani otrok svojega pediatra. To zahtevo izpolnjuje tudi otroški oddelek ptujske bolnišnice, ki je eden od manjših ležalnih oddelkov in srednje velik otroški oddelek v slovenskem prostoru. Namenjen je hospitalni in specialisti�no ambulantni dejavnosti.

Na tem oddelku se zdravijo bolni otroci z obmo�ja Ptuja, Ormoža in okoliških ob�in (Rogaška Slatina, Sveti Jurij ob Š�avnici in Lenart). Nekaj otrok prihaja tudi iz Slovenske Bistrice, Maribora in Celja. Gravitacijsko obmo�je našega oddelka šteje po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v Ljubljani 26.071 otrok do starosti 19 let.

Prostori otroškega oddelka se nahajajo v pritli�ni etaži stavbe skupaj z ginekološkim oddelkom in otroškimi specialisti�nimi ambulantami, ki so v prostorih starega otroškega oddelka v drugi etaži. Prostori otroškega oddelka so bili prenovljeni leta 1994.


- 20 -

Na oddelku je dvanajst bolniških sob, ki so funkcionalno razporejene na dva dela. V prvem so sobe, namenjenem bolnim dojen�kom oziroma otrokom do drugega leta starosti, v drugem pa so sobe za otroke od drugega do devetnajstega leta starosti. Po potrebi posamezne sobe prilagajamo za so�asno bivanje staršev ob bolnem otroku.

Skupen ve�namenski prostor služi kot igralnica, jedilnica oziroma u�ilnica, v letu 2005 pa smo v neposredni bližini (na zadnjem dvoriš�u oddelka) prvi v Sloveniji odprli zunanji igralni park za bolne otroke. Že deset let na oddelku deluje tudi bolnišni�na enota Vrtca Ptuj s stalno vzgojiteljico, s �imer smo otrokovo bivanje v bolnišnici naredili še prijaznejše.

Program dela Na otroški oddelek Splošne bolnišnice Ptuj sprejemamo bolne otroke od novorojen�kovega obdobja pa do devetnajstega leta starosti, ne glede na vrsto obolenja. Tako imamo na otroškem oddelku hospitalizirane strogo pediatri�ne, pediatri�no internisti�ne paciente, razen tega pa še kirurške, posamezne okulisti�ne in nekaj otorinolaringoloških pacientov. Letno oddelek oskrbi okrog 1500 otrok, v specialisti�nih ambulantah pa opravimo ve� kot 11.000 pregledov in obravnav.

Ob bolnem otroku so pogosto mame dojilje, ki med zdravljenjem bolnega otroka sodelujejo pri hranjenju, negi in terapiji (pla�nik storitev je ZZZS), vse ve� pa je tudi staršev, ki želijo med zdravljenjem svojega bolnega otroka sobivati na oddelku in aktivno sodelovati pri njegovem zdravljenju, kljub temu, da jim osnovno zdravstveno zavarovanje tega ne omogo�a. S tem so v stalnem stiku s svojim otrokom, kar ve�inoma zelo ugodno vpliva na potek otrokove bolezni. Tako imenovana hotelska storitev se pla�a dodatno.

Hospitalno obravnavana patologija Pogostost na našem oddelku obravnavane patologije ostaja vsa leta podobna: Bolezni dihal (25,9 %) Bolezni prebavil (22,8 %) Infekcijske bolezni (18,9 %) Bolezni se�il (10,7 %) Bolezni živ�evja in �util (8,0 %) Alergološka in revmatska obolenja (1,9%).

Otroški oddelek sprejme tudi otroke zaradi številnih drugih bolezenskih stanj, ki pogosto zahtevajo sodelovanje s terciarnimi centri (s pediatri�no kliniko v Ljubljani in z otroškim oddelkom v Mariboru).

Posredno z delom na otroškem oddelku je povezan tudi neonatalni oddelek ptujske porodnišnice. Pediatri so namre� zadolženi tudi za redno delo na neonatalnem oddelku, kjer se letno rodi okrog 900 otrok. Približno deset odstotkov otrok potrebuje poostren nadzor in terapijo. Zaradi resnega stanja je manj kot en odstotek otrok premeš�enih na terciarni nivo, kar pa je manj, kot je povpre�je v ostalih primerljivih porodnišnicah. Tudi ta podatek govori o kakovostnem delu porodni�arjev in o zavzetosti pediatrov ter celotne ekipe.

Specialisti�na ambulantna dejavnost V okviru otroškega oddelka deluje: − usmerjena ambulanta za razvojno nevrologijo z dvema nevrofizioterapevtskima ambulantama, − specialisti�na nevrološka ambulanta, − specialisti�no pulmološka in alergološka ambulanta, − specialisti�na nefrološka ambulanta, − ambulanta za obolenja prebavil,


- 21 -

− urgentna pediatri�na ambulanta in − ultrazvo�na ambulanta.

V zadnjem letu se prvi� pojavljajo tudi �akalne dobe, v nujnih primerih pa vse otroke pregledamo takoj.

Magna karta otrokovih pravic, ki je bila sprejeta maja 1988 in jo je ratificirala tudi Slovenija, natan�no dolo�a pravice otrok, zdravljenih v bolnišnicah. Njene �lene se trudimo uresni�evati.

ODDELEK PODALJŠANEGA BOLNIŠNI�NEGA ZDRAVLJENJA

Podaljšano bolnišni�no zdravljenje je namenjeno tistim bolnikom, ki po zaklju�eni diagnosti�ni obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati izven bolnišnice. Ve�krat potrebuje bolnik pred vrnitvijo v ustrezno doma�e okolje ali zavod še dolo�eno zdravljenje, fizioterapijo in rehabilitacijo, saj bi siceršnji prezgodnji odpust lahko povzro�il pomembno poslabšanje bolezni. PBZ predvidoma traja do 45 dni - v izjemnih primerih tudi nad 45 dni. Neakutno bolnišni�no obravnavo nad 45 dni odobri komisija, sestavljena iz �lanov Zavoda, Ministrstva za zdravje in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, katero izvajamo v naši bolnišnici. Dosežena naj bi bila ozdravitev ali vsaj pomembno izboljšanje klini�nega stanja bolnika. Bolnika napoti na podaljšano bolnišni�no zdravljenje njegov oddel�ni zdravnik z napotnico, in sicer šele po prete�eni dvojni ležalni dobi, ki je predpisana za oddelek, kjer je bolnik na akutni obravnavi. V program podaljšanega bolnišni�nega zdravljenja sprejemamo: bolnike, pri katerih nista ve� potrebni akutna diagnostika in terapija, bolnike, ki za nadaljevanje zdravljenja ne potrebujejo zahtevnejše diagnostike in zdravljenja, bolnike, pri katerih je predvideno daljše obdobje zdravljenja s pretežno zdravstveno nego in rehabilitacijo. Za sprejem se dogovori napotni zdravnik z sprejemnim zdravnikom na oddelku za podaljšano bolnišni�no zdravljenje, saj je potrebno pred premestitvijo preveriti splošno stanje bolnika, ustreznost napotitve na podaljšano zdravljenje, razpoložljive prostorske kapacitete, morebitno potrebo po izolaciji in drugih ukrepih za zaš�ito bolnikovega zdravja.

Pred premestitvijo je treba bolniku, ki spada v rizi�no skupino, odvzeti nadzorne kužnine na MRS-a, ESBL in VRE zaradi njegove nadaljnje obravnave in izvedbe vseh predpisanih ukrepov. Zaželeno je, da napotni zdravnik pred napotitvijo pošlje tudi krajše poro�ilo o stanju bolnika in izpolnite obrazec Predlog za napotitev na podaljšano bolnišni�no zdravljenje, ter ga posredujtena elektronski naslov: pbz@sb-ptuj.


- 22 -

ODDELEK ZA REANIMACIJO, ANESTEZIJO, NEGO IN TERAPIJE BOLE�INE S PROTIBOLE�INSKO AMBULANTO

Letno na oddelku opravijo okoli 2500 splošnih in regionalnih anestezij. Izvajajo tudi porodno epiduralno analgezijo in vse pogosteje tudi PCA z ultra kratko delujo�im opioidnim analgetikom remifentanilom - oboje po dogovoru.

Na oddelku za reanimacijo, anestezijo, nego in terapije bole�ine s protibole�insko ambulanto je deset postelj, od teh so štiri postelje namenjene zdravljenju življenjsko ogroženih bolnikov. Oddelek je sodobno opremljen, kar omogo�a dobro strokovno delo celotne ekipe zdravnikov in medicinskih sester. Strokovno znanje in dobra opremljenost oddelka omogo�ajo, da se ptujska bolnišnica uvrš�a med devet slovenskih bolnišnic, ki izvajajo eksplantacije organov v okviru donorskega programa Slovenija transplant. Odvzem izvedejo kirurške ekipe iz UKC Ljubljana ali iz tujine.

Protibole�inska ambulanta

Številne študije doma in po svetu dokazujejo, da je lajšanje bole�ine v bolnišnicah, tako akutne kot kroni�ne, še vedno nezadostno. Temu problemu smo za�eli posve�ati veliko pozornost že pred petnajstimi leti, ko je za�ela delovati protibole�inska ambulanta. V ambulanti poleg klasi�nih terapevtskih postopkov izvajamo tudi akupunkturo. Še bolj pa se je razmahnilo delo na tem podro�ju po letu 2002, ko se je s pomo�jo medicinskih sester tega oddelka oblikoval še t. i. bole�inski servis. Trudimo se, da bi sprejeli in pomagali vsem bolnikom, ki v bolnišnici trpijo zaradi bole�ine - akutne pooperativne, kroni�ne maligne ali nemaligne bole�ine.

V ambulanti zdravimo: − glavobole, − kroni�no obrazno bole�ino (nevralgija n. trigeminusa - nevralgija trovejnega živca, atipi�no

brazno bole�ino, fantomsko bole�ino po odstranitvi zob), − akutni herpes zoster (pasavec) in pozosterno nevropatsko bole�ino, − kroni�ne bole�ine v rami in komolcu (peritenditis humeroscapularis, t. i. frozen shoulder, eniški

komolec ...), − kroni�ne bole�ine v vratni, prsni, ledveni, križni hrbtenici in trtici, − težke artroze kolkov in kolen, − kroni�ne bole�ine po ve�kratnih operacijah hrbtenice, − kompleksni regionalni bole�inski sindrom (po zlomih kosti, po operacijah, po poškodbah), − kroni�no nevropatsko bole�ino (diabeti�no polinevropatijo, fantomsko bole�ino ...), − fibromialgije in bole�ine pri revmatskih obolenjih in − kroni�no rakavo bole�ino.

V ambulanti seznanjamo tudi z možnostmi lajšanja porodne bole�ine.

Vrste zdravljenja: − medikamentozne - z zdravili (uvajanje, dolo�anje in spremljanje terapije bole�ine z opioidi pri

dolgotrajnem zdravljenju), − invazivne metode (blokade perifernih živcev, intraartikularne injekcije, uvajanje epiduralnega

katetra), − neinvazivne metode - akupunktura, TENS, svetovanje o razli�nih možnostih lajšanja kroni�ne

bole�ine.


- 23 -

RENTGEN Z RENTGENOLOŠKO IN ULTRAZVO�NO DIAGNOSTIKO, CT

Oddelek se nahaja v pritli�ju stavbe starejšega dela bolnišnice (skupaj z internim in s pediatri�nim oddelkom). Na oddelku in dislocirani enoti na kirurškem oddelku opravljamo vse obi�ajne radiološke preiskave, razen preiskav z magnetno resonanco. Na razpolago so naslednje radiološke aparature: − konvencionalna rentgenska aparata − mobilni rentgenski aparat − rentgenski aparat z nagibnim C-lokom za potrebe kirurških strok − digitalni, diaskopski, teledirigirani rentgenski aparat − mamograf − ultrazvo�na aparata in − ra�unalniški tomograf.

Letno opravijo okoli 24.000 konvencionalnih radioloških preiskav. To so ve�inoma klasi�ne in posebne projekcije miši�no-skeletnega podro�ja, plju� in srca ter rentgenske preiskave z uporabo kontrastnih sredstev (urogenitalnega podro�ja, prebavnega trakta, hepatobiliarnega sistema). Na ultrazvo�ni diagnostiki pregledamo ve� kot 3.900 podro�ij, z ra�unalniško tomografijo pa ve� kot 2.240 bolnikov.

Sodobna tehnologija ob strokovno usposobljenem osebju in primerni zaš�iti bolnika omogo�a veliko diagnosti�no vrednost rentgenskih preiskav. Na oddelku se trudimo, da je obsevanje minimalno in da je verjetnost okvare tkiv bolnika zaradi rentgenskih žarkov minimalna.

V prostorih ultrazvo�ne diagnostike z aparatom Nemio XG, Toshiba (2007) opravljamo naslednje preiskave:

− ultrazvo�ni pregled trebuha − ultrazvo�ni pregled se�il − ultrazvo�ni pregled prostate (transabdominalni pregled) − ultrazvo�ni pregled skrotuma − ultrazvo�ni pregled vratu in − ultrazvo�ni pregled š�itnice in − ultrazvo�ni pregled miši�no-skeletnega sistema (ramena, kolena, kolka ...) in preostalih

delov telesa.

Ultrazvo�ne preiskave žilja se izvajajo z aparatom Aplio XV, Toshiba na internem oddelku, v prvem nadstropju.

Ra�unalniška tomografija (CT - computer tomography) je preiskava, pri kateri s pomo�jo rentgenskih žarkov in sodobne ra�unalniške opreme pregledajo bolnika s številnimi zelo tankimi rezi. V ptujski bolnišnici deluje aparat za ra�unalniško tomografijo od leta 1997. V letu 2007 je bil nadgrajen s sodobno ve�rezno tehnologijo, ki omogo�a preiskavo bolnika v izjemno kratkem �asu. Po ra�unalniški obdelavi zajetih podatkov, pridobljenih ob preiskavi, nastanejo slike visoke kakovosti. Diagnosti�no vrednost ra�unalniške tomografske preiskave lahko pove�amo z uporabo kontrastnih sredstev.

Od leta 2007 je z izjemo mamografskih preiskav delo na oddelku in v celotni bolnišnici digitalizirano. S tem se ptujska bolnišnica uvrš�a med bolnišnice, ki so prešle na sodobnejši na�in obdelave, arhiviranja in posredovanja slikovnih medicinskih zapisov. Zapis slikovne preiskave se hrani na strežniku. Kot nadomestek klasi�nega rentgenskega filma lahko bolnik brezpla�no zahteva slikovni zapis na digitalnem mediju (zgoš�enki ali DVD-ju).


- 24 -

Na oddelku sta redno zaposlena dva zdravnika - specialista radiologije. Osebje oddelka predstavljajo še štirje diplomirani inženirji radiologije, pet inženirjev radiologije, srednja medicinska sestra in dve administratorki. Ob�asno z oddelkom sodelujejo tudi zunanji sodelavci, predvsem na podro�ju mamografij in ultrazvo�ne diagnostike bolezni krvnih žil.

LEKARNA

Neko�Lekarniška dejavnost v ptujski bolnišnici je povezana z nastankom, širjenjem in razvojem bolnišnice. V vseh obdobjih so bile izvedene številne preselitve lekarne. Natan�nih zapisov iz �asov pred 2. svetovno vojno žal nimamo. S širitvijo bolnišnice na sedanje prostore internega oddelka je bila lekarna v levem krilu tega poslopja. Kasneje jo najdemo v sedanjih prostorih ginekološkega oddelka, zatem v pritli�ju srednjega dela stavbe, kjer je sedaj oddelek za rentgen. Dalj �asa se je stacionirala v prvem nadstropju levega krila stavbe, kjer je delovala do leta 1974. Ta letnica hkrati pomeni veliko prelomnico za razvoj lekarništva v SB Ptuj, saj je bila tega leta zgrajena nova lekarna v kletnih prostorih novega funkcionalnega trakta h kirurškemu oddelku.

Danes Lekarna oskrbuje bolnišnico z varnimi in u�inkovitimi zdravili ter medicinskimi pripomo�ki. V okviru lekarne deluje galenski laboratorij za izdelavo galenskih in magistralnih pripravkov ter trakt za izdelavo sterilnih raztopin.

Na oddelke bolnišnice posredujemo strokovne informacije o zdravilih in uveljavljamo tudi klini�no farmacijo, kar pomeni še intenzivnejše sodelovanje s posameznimi oddelki bolnišnice.

V lekarni danes delajo trije farmacevtski tehniki, en ekonomski tehnik (administrator) ter dva magistra farmacije, od katerih je eden specialist klini�ne farmacije in hkrati predstojnik lekarne.

LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA

Oddelek za laboratorijsko diagnostiko je organiziran kot samostojna enota SB Ptuj. Dejavnost OLD je izvajanje številnih preiskav v razli�nih bioloških materialih za potrebe SB Ptuj in za potrebe zunanjih naro�nikov (ZD Ptuj, ZD Ormož, Psihiatri�na bolnišnica Ormož, zasebne splošne in specialisti�ne ambulante,…). Laboratorij je v letu 2009 pridobil ISO 9001-2008, v letu 2010 pa je za�el s pripravami na zunanjo akreditacijo. S svojim delom prispeva k zdravljenju pacientov v SB Ptuj oziroma širše. Na OLD je trenutno zaposlenih 14 oseb:

− 2 specialista medicinske biokemije, − 1 analitik v laboratorijski medicini (univ.dipl.biolog), − 1 diplomirani kemik, − 1 medicinsko laboratorijski inženir, − 1 inženir kemijske tehnologije, − 2 srednja laboratorijska tehnika, − 5 srednjih kemijskih tehnikov, − 1 zdravstveni administrator.


- 25 -

Pri delu na OLD je posebna skrb namenjena izobraževanju zaposlenih in izpopolnjevanju diagnosti�nih metod. Pri tem je potrebna tako osebna zavzetost zaposlenih na OLD kot napredna diagnosti�na tehnologija in avtomatizacija repetivnih procesov.

Posebna skrb je namenjena tudi nenehnemu preverjanju kakovosti rezultatov laboratorijskih preiskav. Zato uporabljamo notranjo in zunanjo kontrolo kakovosti za zagotavljanje kakovosti dela. Notranjo kontrolo kakovosti izvajamo sami s pomo�jo komercialno pripravljenih bioloških materialov. Vršimo jo dnevno v razli�nih �asovnih razmakih. S to kontrolo ugotavljamo morebitne odklone od kakovosti dela na OLD. Zunanja kontrola kakovosti dela temelji na sodelovanju z institucijami doma in v tujini (SNEQAS – Slovenska nacionalna shema za zunanjo oceno kakovosti v laboratorijih, RIQAS – Angleška shema za oceno kakovosti). Najmanj 4-krat letno opravimo analizo zunanjega kontrolnega materiala. Zunanja ocena kakovosti nam omogo�a primerljivost OLD z drugimi laboratoriji doma in v tujini.

Splošni trend na Oddelku za laboratorijsko diagnostiko je usmerjenost v dvig kakovosti na �im višji nivo, saj le-ta zagotavlja trajni razvoj stroke. Odvzem biološkega materiala Delovni �as ambulante za odvzem krvi in ostalega biološkega materiala Oddelka za laboratorijsko diagnostiko je med delovnikom od 7.30 do 15.00. Po 15.00 uri se vršijo le nujni odvzemi do 19.00 ure. Med soboto in nedeljo in v �asu praznikov v ambulanti vršimo le nujne odvzeme od 7.30 do 13.00 ure. Ve�ina laboratorijskih parametrov je podvržena cikli�nim dnevnim spremembam in je odvisna od prehrane, telesne aktivnosti, klime, psihi�nega stanja. Vrednosti so najbolj stabilne do 10. ure na teš�e in tudi referen�ne vrednosti so dolo�ene pod temi pogoji. Posebej je to pomembno pri dolo�anju hormonov, železa, glukoze, holesterola, trigliceridov. Dan pred odvzemom krvi naj preiskovanec ne pretirava s fizi�nimi aktivnostmi, uživa naj normalno prehrano in ne pije alkohola. Po 20. uri naj ne uživa ve� hrane, lahko pije vodo. Pred odvzemom krvi naj bi se preiskovanec umiril in po�ival približno 20 minut. Po odvzemu je potrebno pritiskati sterilni tampon vsaj pet minut na mesto vboda, saj se s tem prepre�i izliv krvi v podkožje in nastanek modric. Priporo�a se krajši po�itek v �akalnici. Pri pacientih, ki so na antikoagulantni terapiji, je ta �as daljši.

OGGT (obremenitveni test z glukozo) Veljajo pravila, ki jih je treba upoštevati pred odvzemom krvi. Tri dni pred testom mora preiskovanec uživati hrano, bogato z ogljikovimi hidrati (ve� kot 250 gramov na dan). Pacientu se odvzame kri na teš�e, potem spije raztopino s 75 grami glukoze. Kri se odvzame še po 120 minutah. Med testom ne sme uživati hrane in teko�ine in mora po�ivati. Test se ne opravlja pri pacientih z akutnimi želod�no-�revesnimi boleznimi, ob vro�i�nih stanjih in pri pacientih, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na nivo glukoze v krvi. Prav tako se test ne opravlja, �e vrednost glukoze na teš�e presega vrednost 8,1 mmol/L.

Odvzem urina Praviloma se analizira sveži urin, ki ga oddate v laboratoriju v urinski kozarec, ki ga dobite v laboratoriju. Za dolo�ene preiskave (o�istek kreatinina, proteini v 24-urnem urinu, uropepsin itd.) je potrebno zbirati urin 24 ur.

Zbiranje 24-urnega urina To�no ob dolo�eni uri (npr. ob 6. uri zjutraj) je potrebno izprazniti mehur na straniš�u. Ves urin je potrebno zbrati v isti posodi. Zadnji vzorec mora biti oddan ob isti uri naslednjega dne (ob 6. uri) v


- 26 -

zbirno posodo. Volumen zbranega urina se �imbolj natan�no izmeri, en deciliter zbranega urina se odlije v �isto posodo in odnese v laboratorij.

Blato Blato prinesite praviloma s seboj v posodici, ki jo dobite v laboratoriju, in sicer v velikosti lešnika.

Spermogram Preiskavo opravljamo po predhodnem dogovoru.

HOSPITALNA IN AMBULANTNA MEDICINSKA REHABILITACIJA

Hospitalna dejavnost

Zajema vse storitve, ki jih izvajajo v odseku za ambulantno fizioterapijo, u�enje in pomo� pri posedanju (na postelji, na vozi�ek) in vstajanju, šola hoje (brez pripomo�kov, s hoduljo, z berglami, s palico), respiratorna fizioterapija (dihalne vaje, inspirij, vibracijska masaža prsnega koša , položajna drenaža).

Ambulantna dejavnost Dejavnost fizioterapije obsega ambulantno zdravljenje, ki je bodisi nadaljevanje hospitalnega zdravljenja, terapije po poškodbah ali degenerativna obolenja. Oddelek nima specialista fiziatra, zato jih je najve� napotenih iz kirurške specialisti�ne ambulante (75%) in iz ambulant splošne medicine (25%).

V ambulantni dejavnosti se letno zvrsti okoli 1.000 pacientov. Fizioterapija ima dodeljenih 65.111 to�k z Zavoda za zdravstveno zavarovanje. V sodobnih in ustrezno opremljenih prostorih se izvajajo naslednji postopki:

− elektroterapija z visoko in nizko frekven�nimi tokovi, − hidroterapija v Hubbardovi kadi s podvodno masažo in lokalne kopeli, − hladne in toplotne obloge, − kinezoterapija.

V ambulantno dejavnost sodi tudi nevrofizioterapija. Dve nevrofizioterapevtki letno obravnavata okoli 220 otrok z motnjami v motori�nem razvoju.


- 27 -

O�ESNA SPECIALISTI�NA AMBULANTA

Delo o�esne ambulante Ptuj obsega ambulantni in operativni del. Pokrivamo predvsem ptujsko ormoško regijo, v zadnjih letih pa imamo tudi porast pacientov iz mariborske, koroške in ljubljanske regije. Preventivno in kurativno dejavnost izvajamo v prostorih O�esne ambulante Ptuj, preglede za predpis o�al pa v optiki SAFIR,ELA,MOJA OPTIKA in KUHAR. Organizacija dela in kadrovska zasedba

Delo v o�esni ambulanti poteka v sklopu tima specialistke oftalmologije, višje medicinske sestre in administratorke. Letni plan to�k za leto 2010 je 74.898 to�k in 9.909 obiskov. Operativni redni program je obsegal 384 ambulantnih in 54 hospitalnih operacij sive mrene. �

V ambulanti smo opravili tudi 181 konziljarnih pregledov.

OTORINOLARINGOLOŠKA SPECIALISTI�NA AMBULANTA

V okviru specialisti�ne dejavnosti se klini�no diagnosticirajo: kongenitalne malformacije, poškodbe, tujki, akutna infekcijska in alergijska ter kroni�na vnetja in komplikacije le-teh ter tumorji (benigni, maligni kot primarni, regionalni ali metastatski) ušes, nosu, žrela in grla. Pri preiskavah so na razpolago, razen specialisti�nega klini�nega pregleda, nekatere funkcionalne metode diagnostike.

V veliki meri na oddelku koristijo metode, ki so na razpolago v ptujski bolnišnici: klasi�ne RTG-preiskave, tomografije, ultrazvok, aparat CT, laboratorij, transfuziologijo, lekarno. V okviru specialisti�ne terapijske ambulantne dejavnosti se popolnoma ozdravi okrog 90 odstotkov akutnih obolenj ušes, nosu, farinksa in grla. V veliki meri se kroni�nim bolnikom pomaga, tako da jim ni potrebno potovati do drugih ambulant.

Na oddelku si prizadevajo, da se �im prej klini�no odkrije sum, da gre za maligne bolezni, kar zmanjšuje izgubljeni �as pri onkološkem zdravljenju in pomembno vpliva na stopnjo preživetja. Na oddelku poteka tudi triaža za preiskave PH.

Ve�ina pacientov na oddelku je iz sosednje maksilofacialne dejavnosti. Pri njih je potrebno hitrejše diagnosticiranje in ukrepanje zaradi bolezni in poškodb maksilofacialnega masiva, mandibule, jezika in ustne votline.

Na oddelku je omogo�ena diagnostika in terapija masovnih nenalezljivih bolezni in njihovih komplikacij, kot so diabetes melitus, kardiovaskularne bolezni, obstruktivni bronhitis, astma, hematološke bolezni, renalne, jetrne in ostale maligne bolezni (npr. vertiginozni sindrom, krvavitev iz nosu).

Svetujejo pri indikacijah za plasti�no rekonstrukcijske posege na nosu in ušesih, specifi�no rehabilitacijo pa nudijo tudi avdiološkim in foniatri�nim bolnikom (s slušnimi pomagali in foniatri�nimi vajami).


- 28 -

NEVROLOŠKA SPECIALISTI�NA AMBULANTA

V okviru nevrološke ambulante se izvajata ambulantna in hospitalna dejavnost. - V okviru priznane polovi�ne ambulante se izvajajo ambulantni pregledi in ultrazvo�ne

preiskave vratnega ožilja naro�enih pacientov. - V drugi polovici delovnega �asa se izvajajo nevrološki pregledi hospitaliziranih bolnikov

ter UZ vratnega ožilja za hospitalizirane paciente. - V delovnem �asu ambulante se izvajajo tudi nujni pregledi bolnikov napotenih na

nevrološki pregled iz urgentnih ambulant bolnišnice. Nevrološka ambulanta dela vsakodnevno, razen v �asu planiranih dopustov in izobraževanja.


- 29 -

3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV

Letni cilji, ki izhajajo iz strateških (dolgoro�nih) ciljev, so:

KADRI � kakovostno izvajanje prakti�nega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih

zavodov ter kakovostno izvajanje pripravništev, sekundarijev in specializacij, � pove�anje obsega izobraževanja in izpopolnjevanja znanj vseh zaposlenih glede na predhodno

leto, � zagotovitev dovolj kadra za kakovostno izvedbo delovnega programa skladno s pogodbenimi

obveznostmi bolnišnice.

OPREMA IN PROSTORI � 100 % realizacija planiranih investicij in investicijskega vzdrževanja v teko�em letu, � pove�anje sredstev iz naslova donacij (nova oprema) za glede na doseženo raven v predhodnem

letu, � postopki za pridobitev akreditacije.

DEJAVNOST � pove�anje planiranega obsega programa na raven evidentiranih potreb prebivalcev v

predhodnem letu, kar pomeni pove�anje dostopnosti na optimalno raven in zmanjšanje �akalnih dob na minimum,

� pove�anje obsega dejavnosti namenjeni trgu, � medletno prestrukturiranje dejavnosti skladno s spremembami v povpraševanju s strani

bolnikov ter ob morebitnih pomanjkanjih kadrovskih ali opremskih virov za izvajanje specifi�ne dejavnosti.

IZVAJANJE DEJAVNOSTI Strokovno podro�je� izvajanje dejavnosti na osnovi medicine podprte z dokazi, tudi preko uvedbe dveh novih

klini�nih poti, � izboljšanje rezultatov iz naslova spremljanja kazalnikov kakovosti v predhodnem letu, � obvladovanje bolnišni�nih okužb, � notranja presoja standardov na osnovi alpha metode.

Poslovno podro�je� uvedba pilotske sledljivosti zdravil po bolnikih,� uvajanje in posodobitve aplikacij, vezanih na materialno in skladiš�no poslovanje,

� pozitivni poslovni rezultat (na dano raven prihodkov uravnati stroške dela, materiala, storitev ter amortizacije),


- 30 -

� pozitivni likvidnostni tok, ki bo zagotovil poravnave obveznosti v pogodbeno dogovorjenih rokih.

IZVAJALCI ZDRAVSTVENIH STORITEV � pove�anje obsega vklju�evanja koncesionarjev v delo bolnišnice, ob zato izpolnjenih pogojih in

izkazanih dodatnih potrebah s strani SB Ptuj, � nadgradnja obstoje�ega sodelovanja z zasebnimi zdravstvenimi delavci na podro�ju

laboratorijske dejavnosti, transfuziologije in rentgenske diagnostike, � izvedba 4 delovnih sestankov z osebnimi zdravniki predvsem v smislu ustreznejše

komunikacije, povratnih informacij glede njihovih pacientov ter po potrebi njihovem vklju�evanju v postopek zdravljenja bolnika v okviru bolnišni�nega tima,

KUPCI � pove�anje sodelovanja (formalni in neformalni sestanki, …) s pla�niki glede na obseg

sodelovanja v predhodnem letu, predvsem s ciljem pomo�i pri pridobivanju dodatnih programov.

DOBAVITELJI � nadgradnja poslovnega sodelovanja z dobavitelji s ciljem izboljšanja pogojev financiranja glede

na predhodno leto (daljši pla�ilni roki, koli�inski oziroma cenovni popusti, ….).

USTANOVITELJ � nadgradnja sodelovanja z ustanoviteljem predvsem v smislu nadaljnje prepoznave SB Ptuj kot

splošne regijske bolnišnice in specialisti�ne bolnišnice na širši (nacionalni) ravni.


- 31 -

4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

Na osnovi dolgoro�nih ciljev je bilo izpostavljenih 21 pomembnejših letnih ciljev, od katerih jih je bilo realiziranih 75 %, nerealiziranih pa je ostalo 7 ciljev (25 %).

4.1. REALIZACIJA LETNIH CILJEV

Tabela 1: Realizacija letnih ciljev, ki so navedeni pod to�ko 3

Letni cilji Realizirane naloge Nerealizirane naloge Skupaj Odstotek realizacije (%)

Kadri 3 0 3 100Oprema in prostori 5 0 5 100Dejavnost 3 0 3 100Izvajanje dejavnosti - strokovno podro�je 4 1 5 80Izvajanje dejavnosti - poslovno podro�je 0 4 4 0Izvajalci zdravstvenih storitev 3 2 5 60Kupci 1 0 1 100Dobavitelji 1 0 1 100Ustanovitelj 1 0 1 100Skupaj 21 7 28 75

Iz primerjave podatkov iz plana in realizacije je razvidno, da so nekateri cilji doseženi drugi ne.

Izvajanje dejavnosti – strokovno podro�je Pri izvajanje dejavnosti na strokovnem podro�ju je bil cilj uvedba ti. case managerja za pilotni program, za katerega bi morali zaposliti dodaten kader, kar pa v teh �asih ni bilo izvedljivo.

Izvajanje dejavnosti – poslovno podro�je Na poslovnem podro�ju je bil cilj program za sledljivost zdravil po pacientu, ki smo ga v letu 2010 delno implementirali v prakso na otroškem oddelku. Posodobitve aplikacij, vezanih na materialno in skladiš�no poslovanje niso bile izvedene zaradi daljše izbire opreme za programsko podporo temu poslovanju, kar pa se je že za�elo izvajati v za�etku leta 2011. Pozitivni poslovni rezultat (na dano raven prihodkov uravnati stroške dela, materiala, storitev ter amortizacije) in s tem povezan pozitivni likvidnostni tok, ki bo zagotovil poravnave obveznosti v pogodbeno dogovorjenih rokih nista bila uresni�ena.

Izvajalci zdravstvenih storitev Nadgradnja obstoje�ega sodelovanja z Univerzitetnim Klini�nim centrom Maribor pri skupnem izvajanju specifi�nih programov ni bila realizirana, ker se v tem �asu ni pokazala potreba po nadgradnji poslovanja. Prav tako ni bilo vzpostavljeno sodelovanje z izvajalci dopolnilnih dejavnosti (ptujske terme, ostala bližnja zdraviliš�a) in analiza obojestranskih interesov v zvezi z morebitnim tesnejšim sodelovanjem.


- 32 -

4.2. REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA

4.2.1. Glavne zna�ilnosti pogodbe z ZZZS

Pogodba z ZZZS za leto 2010 temelji na dolo�ilih Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2010 (v nadaljevanju: SD 2010), ki je bil sprejet 25. 3. 2010, ko je vlada odlo�ila o spornih vprašanjih, ki jih partnerji v pogajanjih in na arbitraži niso uspeli uskladiti. Nova pogodba je skladno z dolo�ili SD 2010 pri�ela veljati s 1. aprilom 2010, v prvih treh mesecih pa je veljala še pogodba 2009.

SD 2010 je dolo�il, da se program akutne bolnišni�ne obravnave, ki se ne uvrš�a v prospektivni program, zmanjša za 2 %, pri �emer so za to zmanjšano vrednost pove�ani programi specialisti�no ambulantne dejavnosti z dolgimi �akalnimi dobami. Navedena sprememba izhaja iz utemeljitve pogajalcev, da je v bolnišnicah veliko pacientov, katerih hospitalizacija je krajša od 24 ur, zato je del teh pacientov možno prenesti v ambulantno obravnavo.

Število obiskov ima druga�en indeks rasti kot pa gibanje števila to�k, saj SD 2010 dolo�a pri obiskih pogodbeni obseg na podlagi povpre�ja izvajalca v zadnjih treh letih (2007-2009), v pogodbi 2009 pa je to povpre�je temeljilo na obdobju 2006-2008, kar je potrebno upoštevati, ko primerjamo gibanje pogodbenega obsega teh programov z obsegom iz preteklega leta. Število to�k pa je na�rtovano skladno s standardi na ekipo posameznih dejavnosti, dolo�enimi v SD 2010.

V pogodbi 2010 je bilo potrebno upoštevati tudi odpravo precenjenosti cene uteži izvajalca po izra�unu za leto 2009 glede na nacionalno ceno uteži. Zaradi odprave precenjenosti je bilo potrebno pove�ati prvenstveno prospektivni program, kjer so �akalne dobe. Izra�un precenjenosti in podcenjenosti akutne bolnišni�ne obravnave v Sloveniji za leto 2009 je za SB Ptuj pomenil precenjenost za ca 2,8% (341.184,00 €). Na ra�un teh sredstev je bilo potrebno v štartu najprej pove�ati plan prospektivnih primerov za 287 uteži. Nato pa je bilo potrebno program prospektivnih primerov znižati zaradi nacionalnega razpisa za 30% oziroma za najve� 3% vrednosti programa (za SB Ptuj je 3%-na varovalka pomenila znižanje primerov oziroma uteži za 13,88%, kar pomeni znižanje primerov za 292 ter uteži za 314,59 oziroma 373.852,96 €). SB Ptuj se je prijavila na nacionalni razpis s programi v skupni vrednosti 540.000,00 €, izbrana pa je bila le za program v vrednosti 241.508,00€ (30 operacij kile, 30 endoprotez kolen in 30 operacij žol�nih kamnov). Odlo�ilen kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je bila ponujena cena ter rok izvedbe. Problemati�no pa je predvsem to, da so se na podlagi cen iz nacionalnih razpisov kasneje znižale cene celotnega programa.

V letu 2010 sta bila sprejeta še dva aneksa k SD 2010. Aneks št. 1 je predvidel dodatne ukrepe za finan�no vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, ki jih pa zaradi višjega pritoka sredstev v ZZZS ve�inoma ni bilo potrebno realizirati. Dolo�en pa je bil tudi nov model pla�evanja CT in MR preiskav (ra�uni s specifikacijami).

Z Aneksom št.2 so bolnišnicam naložene dodatne evidence o zdravilih uporabljenih pri hospitalnem zdravljenju, operacije sivih mren se bodo ne glede na težo primerov obra�unavale samo ambulantno in to po povpre�ni pogodbeni ceni, ki jo je ZZZS dogovoril z izbranimi ponudniki na podlagi nacionalnega razpisa. Nadalje so zahtevani samostojni oddelki za neakutno bolnišni�no obravnavo, ki jih morajo izvajalci vzpostaviti do 1. aprila 2011, sicer se cena teh storitev zniža na 70% cene BOD podaljšanega bolnišni�nega zdravljenja in paliativne oskrbe. �akalne dobe v pogodbi z ZZZS morajo biti usklajene s Pravilnikom o najdaljših dopustnih �akalnih dobah.


- 33 -

Planiran obseg dela za leto 2010 izhaja iz Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2009, ki je veljala od januarja do konca marca 2010 in Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010, ki je veljala od 1. aprila 2010 dalje.

4.2.2. Uresni�evanje planiranega fizi�nega obsega dela v letu 2010 do ZZZS in ostalih pla�nikov z obrazložitvijo

Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del v prilogi)

Obrazec 1: 1. del Na podro�ju bolnišni�ne dejavnosti je bilo opravljenih ve� posegov z višjo utežjo zato je število uteži višje od na�rtovanega za 4,3% kljub 0,75% nižjemu številu obdelanih primerov. V primerjavi s preteklim letom pa je obseg manjši zaradi prenosa v specialisti�no ambulantno dejavnost ter zaradi znižanja rednega programa za zagotovitev kvote, ki je bila predmet nacionalnega razpisa skladno z dolo�ili SD 2010. Sprememba je prisotna tudi pri spremljevalcih oziroma sobivanju staršev, saj je na podlagi spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju od 1. 9. 2010 dalje omogo�eno bivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu ob bolnem otroku do starosti otroka vklju�no 5 let, pred tem, pa je bilo to samopla�niško.

V drugem delu Obrazca 1 je prikazana specialisti�na ambulantna dejavnost, funkcionalna diagnostika in dializa.

Opomba:v obrazcu 1 so zaradi primerljivosti podatkov pri Dispanzerju za ženske tudi za leto 2009 prikazani vsi koli�niki, tako na podlagi glavarine kot tudi na podlagi storitev iz obiskov, enako kot za leto 2010.

Obrazec 1: 2. del

V specialisti�ni ambulantni dejavnosti je realizacija skupnega števila obiskov 3,42% višja kot v letu 2009, v primerjavi s preteklim letom je preseženo tudi število to�k, in sicer za 7,09%, medtem ko je v primerjavi s planom realizacija nekoliko nižja. Preseganje je najvišje na podro�ju ortopedije, okulistike, mamografije in kardiologije.

Tudi na podro�ju funkcionalne diagnostike je realizacija storitev v letu 2010 ob�utno višja kot v letu poprej. V tabeli (Obrazec1 –II. del) so pri funkcionalni diagnostiki objektivni le indeksi po posameznih vrstah (CT, UZ, RTG) medtem, ko skupni indeks glede št. to�k, ki se ve� ne spremljajo, ni primerljiv (formul v tabeli nismo mogli popraviti, ker so le te zaš�itene s strani MZ).

Pri dializah so pla�ane vse opravljene dialize, obseg teh storitev pa se zelo spreminja glede na potrebe zavarovancev po teh storitvah v SB Ptuj.


- 34 -

Tabela 2: Primerjava finan�nih na�rtov iz Pogodbe 2009 in pogodbe 2010 (vklju�no z Aneksom 1 in 2 k SD 2010) v EUR ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo

Zap. št.

DEJAVNOST (na podlagi obrazca delovni program iz priloge 3)

PLA�ANA REALIZACIJA

2010


2010


2010

INDEKS EUR10/EUR09

EUR % EUR % OZZ PZZ SKUPAJ1. AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 12.003.411 56,95 12.466.556 57,11 11.379.918,21 1.220.380,87 12.600.299,08 104,002. OSTALE BOLN. DEJAVNOSTI

3. NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 1.666.018 7,91 1.701.457 7,80 1.324.860,73 283.462,50 1.608.323,23 102,004. DOJE�E MATERE 14.700 0,07 16.771 0,08 14.546,73 0,00 14.546,73 114,005. SPREMLJEVALCI

6.SOBIVANJE STARŠA OB HOSPITALIZIRANEM OTROKU 50.729 0,24 44.785 0,21 47.807,21 0,00 47.807,21 88,00

7.OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 426.994 2,03 428.204 1,96 435.005,27 22.264,07 457.269,34 100,00

8.ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST

9. REŠEVALNI PREVOZI10. LEKARNIŠKE STORITVE11. SPEC.AMB.DEJAVNOST 2.998.011 14,23 3.209.068 14,7 2.750.780,87 371.122,64 3.121.903,51 107,0012. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 1.332.531 6,32 1.346.747 6,17 991.114,00 171.553,85 1.162.667,85 101,0013. DIALIZE 2.582.594 12,25 2.613.129 11,97 2.283.212,83 109.150,98 2.392.363,81 101,0014. DRUGO*

SKUPAJ 21.074.988 100,00 21.826.717 100,00 19.227.245,85 2.177.934,91 21.405.180,76 104,00

POGODBA 2009 POGODBA 2010

Pri pla�ilih prikazujemo sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dopla�ila do polne cene zdravstvenih storitev prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic (PZZ), kar je možno primerjati z vrednostjo pogodbe. Pla�ila PZZ ne zajemajo nadstandardnih storitev, saj le te niso predmet pogodbe z ZZZS.

Indeksi v tabeli pomenijo primerjavo pogodbenih vrednosti v letu 2010 glede na pogodbo za preteklo leto.

Podatki o pla�ani realizaciji v Tabeli 2 se razlikujejo od ra�unovodskih, saj v tej tabeli prikazujemo pla�ila glede na letno pogodbo oziroma obveznosti ZZZS po obra�unih glede na obseg opravljenega programa, kar se razlikuje od dinamike ra�unovodskih pla�il, ki v letu 2010 zajemajo še pla�ila po zadnjem obra�unu za leto 2009, zadnji obra�un obveznosti za leto 2010 pa bo predmet ra�unovodskih izkazov v letu 2011 v višini razlike med avansi in obveznostmi po kon�nem obra�unu.

V nadaljevanju prikazujemo strukturo dejavnosti za obe pogodbeni leti.


- 35 -

Graf 1 : Struktura dejavosti – pogodba 2009

Struktura dejavnosti-pogodba 2009

AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA

NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA

DOJE�E MATERE

SPREMLJEVALCI

SOBIVANJE STARŠA OB

HOSPITALIZIRANEM OTROKU

OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

SPEC.AMB.DEJAVNOST

FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA

DIALIZE

Graf 2 : Struktura dejavosti – pogodba 2010

Struktura dejavnosti - pogodba 2010

AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA

NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA

DOJE�E MATERE

SPREMLJEVALCI

SOBIVANJE STARŠA OB

HOSPITALIZIRANEM OTROKU

OSNOVNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST

SPEC.AMB.DEJAVNOST

FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA

DIALIZE

Tabela 3: Struktura ABO po dejavnostih v številu primerov in številu uteži (do ZZZS), vklju�no s prospektivnimi primeri in programom, pridobljenim na nacionalnem razpisu

Dejavnosti

Število primerov

Število uteži

Število primerov

Število uteži

Število primerov

Število uteži

primeri uteži

- kirurgija 2.414 3.945 2.480 3.874 102,73 98,20 26,90 35,70- internistika 2.652 3.804 2.782 3.881 104,90 102,02 30,16 35,77- ginekologija 2.966 2.140 2.777 2.154 93,63 100,65 30,12 19,85- pediatrija 1.097 1.016 1.128 898 102,83 88,39 12,23 8,27- ORL- okulistika 181 109 54 45 29,83 41,28 0,59 0,41SKUPAJ 9.310 11.014 9.221 10.852 99,04 98,53 100,00 100,00

Realizirano 2009 Realizirano 2010 Indeks 2010/2009 Struktura 2010


- 36 -

Tabela 4: Prospektivno na�rtovani primeri

Naziv programa Plan 2010 Relizacija 2010 Indeks real.10 /plan10

Operacija sive mrene 54 54 100,00Operacija nosu in grla Operacija na odprtem srcu PTCA Operacija na ožilju-arterije in vene Operacija na ožilju - kr�ne žile Koronarografija Angiografija Operacija kile 330 356 107,88Operacija žol�nih kamnov 255 305 119,61Endoproteza kolka 197 189 95,94Endoproteza kolena 30 30 100,00Ortopedske operacije rame Operacija golše Artroskopija 193 205 106,22Endoproteza gležnja Operacija hrbtenice Operacija karpalnega kanala 2 7 350,00

Hipertrofija prostate - operativno zdravljenje Operacija morbidne (bolezenske) debelosti Odstranitev osteosintetskega materiala 90 75 83,33

Oploditev z biomedicinsko pomo�jo-spontani ciklus Oploditev z biomedicinsko pomo�jo-stimulirani ciklus Porod 902 918 101,77Splav 362 412 113,81Lažji posegi na zunanjem delu ženskega rep.sistema 816 652 79,90

Operacija stresne inkontinence 41 56136,59

Lažji posegi na ušesu, nosu, ustih in grlu

7 13185,71

Zdravljenje rakavih bolnikov 180 154 85,56

SKUPAJ 3.459 3.426 99,05

V okviru akutne bolnišni�ne obravnave posebej na�rtujemo prospektivne primere, ki se spremljajo po opravljenih posegih z namenom skrajšanja �akalnih dob. Nacionalni program je bil v letu 2010 izveden v celotnem dogovorjenem obsegu.


- 37 -

4.3. POSLOVNI IZID

Tabela 5: Poslovni izid po letih v EUR, brez centov

LETO 2009 LETO 2010 INDEKS 10/09

PRIHODKI 22.995.233 22.639.642 0,98 ODHODKI 22.991.138 24.410.748 1,06 POSLOVNI IZID 4.095 -1.771.106 DELEŽ PRESEŽKA V CELOTNEM PRIHODKU

0,02% -7,82%

-5.000.000

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

PRIHODKI ODHODKI POSLOVNI IZID

Graf 3: Poslovni izid

LETO 2009

LETO 2010

Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno obravnavan v obrazcu 2 - Izkaz prihodkov in odhodkov


- 38 -

5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRI�AKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA

V letu 2010 v zvezi z izvajanjem programa ni bilo nepri�akovanih dogodkov. Obrazložitev realizacije programa je zajeta v predhodnem poglavju skupaj s pripadajo�imi tabelami.

6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV

Na osnovi dolgoro�nih ciljev je bilo izpostavljenih 21 pomembnejših letnih ciljev, od katerih jih je bilo realiziranih 75 %, nerealiziranih pa je ostalo 7 ciljev (25 %).

Zelo pomemebna cilja pozitivni poslovni rezultat in pozitiven denarni tok nista bila uresni�ena, kar bo potrebno v letu 2011 nujno popraviti. Ve�ina ostalih pomembnejših ciljev pa je bilo realiziranih, razlogi za neizpolnitev nekaterih ciljev pa so predvsem v pomanjkanju �asa in kadra.

7. OCENA GOSPODARNOSTI IN U�INKOVITOSTI POSLOVANJA

Splošna bolnišnica Ptuj deluje kot neprofitna ustanova, katere cilj ni dobi�ek, ampak zadovoljevanje potreb prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Pri tem je treba z razpoložljivimi sredstvi, ki so vedno omejena, dose�i maksimalni u�inek pri izboljševanju zdravstvenega stanja prebivalstva. Žal zdravstveno stanje prebivalstva ni odvisno samo od zdravstvenih storitev, ampak še v veliko ve�ji meri od delovnega in bivalnega okolja, prehrane, prometa in socialno ekonomskih razmer.

�e odmislimo posebnosti, ki bi jih zahtevala vsebinsko poglobljena ocena gospodarnosti in u�inkovitosti v zdravstvu, lahko poslovanje ocenjujemo s standardnim kazalnikom gospodarnosti poslovanja:

Kazalnik gospodarnosti – Na�elu gospodarnosti je zadoš�eno, kadar znaša vrednost kazalnika 1 ali ve�. Ker smo v letu 2010 ustvarili presežek odhodkov nad prihodki, nismo zadostili na�elu gospodarnosti.


- 39 -

7.1. KAZALNIKI POSLOVNE U�INKOVITOSTI

Obrazec 7: Kazalniki u�inkovitoti 2010 (v prilogi)

��

��

Delovno mesto:

med tednom:

sobota: nedelja: Praznik

na delavnik

Praznik na

nedeljo

Kirurški oddelek

Specialist krg.-starejši 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Specialist.krg.- mlajši 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Instrumentarka I. 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Instrumentarka II. 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Oddelek za radiologijo in UZ dg.

Dipl.ing.radiologije 8ur 24 ur 16ur 18ur 24ur

��

Specialist gin.-por. 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Interni oddelek

Specialist - internist 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Otroški oddelek

Spec .pediater 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Oddelek za intenzivno th.,nego in anestezijo

Spec.anestezije in rea. 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur

Oddelek za lab.dg.

Spec.lab.diagnostike 8ur 24 ur 16 ur 16 ur 24 ur


- 40 -

7.2. FINAN�NI KAZALNIKI POSLOVANJA

Tabela 6: Finan�ni kazalniki poslovanja

KAZALNIK LETO 2009 LETO 2010 INDEKS 10/09

1. Kazalnik gospodarnosti 1,0002 0,9274 0,932. Delež amortizacije v celotnem prihodku

0,0443 0,0483 1,09

3. Stopnja odpisanosti opreme 0,7829 0,7982 1,024. Dnevi vezave zalog materiala 40,9797 31,8113 0,785. Delež terjatev v celotnem prihodku 0,0349 0,0407 1,17

1. Kazalnik gospodarnosti (celotni prihodki aop 870: celotni odhodki aop 888) 2. delež amortizacije v celotnem prihodku (amortizacija aop 879: celotni prihodki aop 870) 3. stopnja odpisanosti opreme (popravek vrednosti opreme aop 007:oprema in druga

opredmetena osnovna sredstva aop 006) 4. dnevi vezave zalog materiala ( stanje zalog aop 023: stroški materiala aop 873 x 360) 5. delež terjatev v celotnem prihodku (stanje terjatev aop 012 minus ( aop 013 in 014): aop 870

Kazalnik gospodarnosti – Na�elu gospodarnosti je zadoš�eno, kadar znaša vrednost kazalnika 1 ali ve�. Ker smo v letu 2010 ustvarili presežek odhodkov nad prihodki, nismo zadostili na�elu gospodarnosti. Indeks je manjši od 1, ker so bili v letu 2009 prihodki ve�ji od odhodkov - pozitiven rezultat.

Delež amortizacije v celotnem prihodku – Delež amortizacije v celotnem prihodku nam pove razliko za znesek naložb (investicij) iz lastnih amortizacijskih sredstev in pogodbeno priznanimi sredstvi ZZZS za amortizacijo za redni program. Pove�anje kazalnika v letu 2010 kaže na pove�anje oz. nabavo nove opreme v tem letu.

Stopnja odpisanosti opreme – Nam pove stopnjo odpisanosti opreme in jo dobimo tako, da popravek vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev delimo z podatkom oprema in druga opredmetena osnovna sredstva.

Dnevi vezave zalo materiala – Koeficient obra�anja zalog materiala nam pove kolikokrat se zaloge obrnejo v letu dni. Iz njega lahko izra�unamo dneve vezave zalog. Vrednost kazalnika se je glede na prejšnje leto zmanjšala, saj smo skušamo zaloge omejiti le na najnujnejše za nemoteno poslovanje zavoda.

Delež terjatev v celotnem prihodku – Delež terjatev se je glede na leto 2009 pove�al, kar je za nas manj ugodno saj imamo manj likvidnega denarja s katerim lahko razpolagamo.


- 41 -

7.3. KAZALNIKI KAKOVOSTI

(glede na 23. �len Priloge VIII/b - Oblikovanje in financiranje programov v bolnišnicah Splošnega

dogovora za pogodbeno leto 2010 po Splošnih standardih zdravstvene obravnave za bolnišnice)

Tabela 7: Kazalniki kakovosti za leti 2008, 2009, 2010

LETO 2008

LETO 2009

LETO 2010

Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni

- število padcev 24 37 8 - število oskrbnih dni 43892 54792 55604 Kazalnik 2: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij

Skupaj število razjed 253 336 423 od tega število razjed pridobljenih v bolnišnici 61 118 99

od tega število razjed ugotovljenih ob sprejemu 192 218 324 Število vseh hospitaliziranih bolnikov 12155 12749 12702 Kazalnik 3: �akalna doba za CT - Povpre�na �akalna doba 12 18 19 - Razpon �akalne dobe 10 - 30 10 - 30 10 - 30 - Odstotek urgentnih preiskav 15% 15% 15% - Odstotek neustreznih indikacij 10% 10% 10% Kazalnik 4: �akanje na odpust Število bolnikov, ki so podaljšali hospitalizacijo zaradi �akanja

Se ne vodi to�no

- število dni �akanja na odpust 11.1 14 3 - razpon števila �akalnih dni / / / Kazalnik 5: Število ponovnih sprejemov - Število ponovnih sprejemov 72 70 96 - Število vseh odpuš�enih bolnikov 10410 9024 10458 Kazalnik 6: Bolnišni�ne okužbe Ali je vpeljan reden odvzem nadzornih kužnin za odkrivanje MRSA

DA DA DA

Število vseh hospitaliziranih bolnikov 12155 12749 12702 Število bolnikov, pri katerih so bile odvzete nadzorne kužnine

584 951 732

Število vseh bolnikov, koloniziranih z MRSA 5 18 12


- 42 -

ANALIZA KAZALNIKOV 2010:

Incidenca kazalnikov v letu 2010,v SB Ptuj. Primerjava 2007 – 2008 – 2009 - 2010

�PRIMERJAVA 2007 2008 2009 2010

Padci-samo postelja 0,8 0,55 0,68 0,14 �Padci- vsi 2,5 1,2 1,04 0,48 �RZP- ( II.,III.,in IV.) 2 3,3 6 6,3 �Rde�ine / 1,5 3,2 1,4 �Vse stopnje RZP / 4,77 9,2 7,7 �CT 21 12 18 19 �Odpust 8,8 11,1 14 14 = Ponovni sprejem gin.-porodni oddelek 0,8 1,13 1,92 2,58 �interni oddelek 0,32 1,07 0,56 0,50 �kirurški oddelek 0,17 0,037 0,08 0,20 �otroški oddelek 0,08 0 0 0 = MRSA/ sprejete 0,7 0.33 1,3 0,94 �Pri nas nastale BO / 1,73 2,1 1,7 �Pri nas nastale MRSA 0 0 0,08 0 �

V letu 2010 smo zmanjšali incidenco padcev, razjed zaradi preležanin in bolnišni�nih okužb.

IZVAJANJE PRESOJE STANDARDOV ZDRAVSTVENE NEGE Za dobro in u�inkovito vodenje sistema zdravstvene obravnave je uporaba predpisanih bolnišni�nih standardov nujno potrebna. �e jih ni, vemo samo, koliko naredimo, ne pa tudi, kako to naredimo. Standardi kakovosti predstavljajo pri�akovano uspešnost delovanja in so lahko tudi jasne in nedvoumne izjave o pri�akovani kakovosti. Standardi zdravstvene obravnave so oblikovani po metodi ALPHA ( Agenda for Leadership for programs in Healthcare Accreditation ). Notranja presoja v SB Ptuj se izvaja najbolj intenzivno na podro�ju zdravstvene oskrbe bolnika z vidika zdravstvene nege in prepre�evanja ter obvladovanja bolnišni�nih okužb. Presoja izvajanja standardov zdravstvene nege se izvaja od novembra 2007 na vseh bolnišni�nih oddelkih, od januarja 2009 pa se izvaja tudi redno nadzor nad izvajanjem standarda “ Kontaktna izolacija”. Izdelana sta bila dva posebna obrazca za izvajanje presoje. Prvi se imenuje “ Negovalna vizita “, drugi pa “ Notranja presoja kontaktne izolacije”. Obrazca sta usklajena z ALFA metodo in vsebujeta merila A,B,C in NU. Namen izvajanja negovalne vizite je ugotavljati morebitna odstopanja v izvajanju zdravstvene nege na podlagi podanih sodobnih strokovnih smernic in zapisanih standardih. Cilj pa je strokovno izvedena zdravstvena nega v vseh fazah zdravljenja, na podlagi individualnih potreb posameznika. Za opravljeno delo odgovarja vsaka posamezna sobna medicinska sestra, vodja tima na oddelku in glavna medicinska sestra oddelka.. V sklopu negovalne vizite se kontrolirajo naslednji sklopi dela: urejenost bolnikov in higiena (�isto�a), zdravstvena nega, urejena dokumentacija s strani ZN, urejenost bolnikove okolice in bolniške sobe, poznavanje bolnika in urejenost medicinske sestre v skladu s standardom. Obrazec kontaktna izolacija vsebuje naslednja podro�ja: lokacija bolniške sobe, ozna�ba na vratih, razkužilo za roke, zaš�itna oprema, oprema in pripomo�ki za nego, zaloge perila - materiala, dokumentacija bolnika, pripomo�ki za �iš�enje in razkuževanje okolice, pripomo�ki ISS, lo�evanje odpadkov, urejenost in �isto�a okolice, vzrok izvajanja izolacije, število bolnikov v sobi, razmik med posteljami, lo�enost pripomo�kov in izobraženost osebja.


- 43 -

Presoja se izvaja nenapovedano vsaj 1x mese�no na vseh bolnišni�nih oddelkih. Nenapovedan nadzor nad izvedenim delom na podro�ju ZN opravljata pomo�nik direktorja za ZN, koordinator v ZN, SOBO in glavna medicinska sestra doti�nega oddelka. Nadzorovana oseba je sobna medicinska sestra in vodja tima. Za opravljeno delo odgovarja tudi glavna med. sestra oddelka. O nadzoru je obveš�en tudi predstojnik oddelka. Po opravljeni presoji vse osebe vklju�ene v proces presoje prejmejo zapisnik, iz katerega je razvidno izvajanje standardov ZN v odstotkih, odstopanja in ukrepi za izboljšavo.

Tim za notranjo presojo oceni vsak standard s skladno ali neskladno delovanje.

Vsako merilo standarda je ocenjeno z:

A, merilo je izpolnjeno; B, merilo je delno izpolnjeno; C, merilo ni izpolnjeno; NU, standard se ne upošteva

Bolnišnica ne deluje skladno s standardi, �e je katero koli merilo ozna�eno s C ali �e je manj kot 65 % meril ozna�enih z A.

Bolnišnica deluje skladno s standardi, �e je 65 % ali ve� meril ozna�enih z A in nobeno s C.

( Robida, 2004, str. 15 )

Notranja presoja 2010

V letu 2010 smo nadaljevali z izvajanjem notranjih presoj na podlagi ALPHA metode na podro�ju zdravstvene nege. Izvedli smo veliko notranjih presoj na vseh bolnišni�nih oddelkih in sicer:

• 32 notranjih presoj - Negovalnih vizit

• 34 notranjih presoj – Kontaktnih izolacij

• 14 notranjih presoj – Higienskih vizit

Na podlagi izvajanja notranjih presoj smo na podro�ju zdravstvene nege izboljšali delo v skladu z predpisanimi standardi in navodili za delo SB Ptuj. Skladnost za doseganje standardov v sklopu negovalnih vizit smo izboljšali za 7% od leta 2009 in sedaj dosegamo skladnost s standardi za podro�je zdravstvene nege v 90%. V sklopu zagotavljanja ustreznih izolacijskih ukrepov smo delo v letu 2010 izboljšali za 8,5% v primerjavi z letom 2009 in dosegamo skladnost s predpisanim standardom v 89%. Pri notranji presoji, ki smo jo za�eli izvajati prvi� v letu 2010, pa smo ugotovili da zaposleni svoje delo opravljajo skladno s predpisanimi navodili in standardi med 55 in 100%. Na podlagi izvajanja rednih nenapovedanih notranji presoj za podro�je zdravstvene nege smo uspeli dvignit nivo opravljenih negovalnih storitev na skladnost s standardi v 90 % in s tem zagotovili pacientom še bolj strokovno, kakovostno in varnejšo obravnavo.

Podatki o povpre�ni ležalni dobi za akutno in neakutno obravnavo: 2008 2009 2010

akutna obravnava 4,99 5,13 5,33

neakutna obravnava 13 14 14

PBZ / 29 32

operacije kile 4,3 3,8 3,37

operacije karp. kanala 3 2,5 2,17


- 44 -

7.4. KAZALNIKI KLINI�NIH POTI

Tabela 8: Kazalniki klini�nih poti

ODDELEK KLINI�NA POT KIRURŠKI ODDELEK OPERACIJA ŽOL�NIKA KIRURŠKI ODDELEK OPERACIJA KOL�NE PROTEZE GINEKOLOŠKI ODDELEK BARTHOLINITIS (ABSCESSUS, CYSTIS,

GLANDUALE) GINEKOLOŠKI ODDELEK HISTEROSALPINGOGRAFIJA GINEKOLOŠKI ODDELEK PREKINITEV NOSE�NOSTI Z

MIFEPRISTONOM (Mifegyne) IN MISOPROSTOLOM (Cytotec)

INTERNI ODDELEK ZUNAJ BOLNIŠNI�NA PLJU�NICA INTERNI ODDELEK POSLABŠANJE KOBP KIRURŠKI ODDELEK OPERACIJA KILE INTERNI ODDELEK DNEVNA OSKRBA BOLNIKA NA

INTERNEM ODDELKU


- 45 -

8. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC

Ocena notranjega nadzora javnih financ (v prilogi)

V Splošni bolnišnici Ptuj nimamo vzpostavljene lastne notranje revizijske službe. Kot vsako leto smo tudi v letu 2010 opravili revizijo poslovanja, katero nam je opravil pooblaš�eni revizor in je bila osredoto�ena na pregled organizacije in delovanje notranjih kontrol. Prav tako imamo izdelan register tveganj.

9. POJASNILA NA PODRO�JIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO BILI DOSEŽENI

Zastavljenih ciljev nismo dosegali predvsem zaradi pomanjkanja �asa in kadrov, pa tudi zaradi zunanjih dejavnikov, na katere nimamo ve�jega vpliva. Nekaterih ciljev ni bilo mogo�e dose�i v celoti, zato je njihova realizacija prestavljena na leto 2011.

Tabela 9: Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski na�rt za ukrepanje

NEDOSEŽENI CILJI UKREPI TERMINSKI NA�RT ZA DOSEGANJE

Uvedba ti. case managerja za pilotni program

Ugotovit dejansko potrebo Leto 2011

Uvajanje in posodobitve aplikacij, vezanih na materialno in skladiš�no poslovanje

Aktivno delo na tem podro�ju Leto 2011

Sledljivost zdravil po pacientih (program)

Aktivno delo na tem podro�ju Leto 2011

Pozitivni poslovni rezultat (na dano raven prihodkov uravnati stroške dela, materiala, storitev ter amortizacije)

Pripravit sanacijski na�rt in naredit vse za dosego cilja

Leto 2011

Pozitivni likvidnostni tok, ki bo zagotovil poravnaveobveznosti vpogodbenodogovorjenih rokih.

Pripravit sanacijski na�rt in naredit vse za dosego cilja

Leto 2011

Nadgradnja obstoje�ega sodelovanja z Univerzitetnim Klini�nim centrom Maribor pri skupnem izvajanju specifi�nih programov

Preveriti smiselnost oz. potrebo po nadgradnji

obstoje�ega sodelovanja Leto 2011

Vzpostavitev sodelovanja z izvajalci dopolnilnih dejavnosti (ptujske terme, ostala bližnja zdraviliš�a) in analiza obojestranskih interesov v zvezi z morebitnim tesnejšim sodelovanjem

Preveriti smiselnost oz. potrebo po nadgradnji

obstoje�ega sodelovanja Leto 2011


- 46 -

10. OCENA U�INKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODRO�JA

SB Ptuj ima s prihodkom 22.639.642 EUR in 411 zaposlenimi pozitiven vpliv na okolje, saj je velik kupec za vse materiale in storitve, ki jih potrebuje za izvajanje zdravstvenih storitev. Velik del materiala in storitev nabavlja v svojem okolju.

Tudi 411 zaposlenih ima pomembno vlogo, saj SB Ptuj mnogim nudi zaposlitev in socialno varnost, ki je v zadnjih letih ob nastali situaciji v podravski regiji še kako pomembna.

11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN PORO�ILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH

11.1. PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODRO�JIH DELA

Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010 (v prilogi)

Predstavitev zaposlenih po poklicih in podro�jih dela je prikazana na strani 9 tega poro�ila.

11.1.1. ANALIZA KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE

V prvi vrsti na�rtujemo in zaposlujemo delavce na podlagi potreb dela. S kadrom izhajajo�im iz delovnih programov in pogodbe ZZZS ni vedno mogo�e pokriti v celoti 24-urnega zdravstvenega varstva, ki ga mora zagotavljati bolnišnica. Kadrovski normativi za podro�je zdravstvene nege še vedno niso izdelani.

Datum Kader iz pogodbe za leto

Št. zaposlenih (brez nadomeš�anj por., invalidov, pripravnikov,

specializacij) 31. 12. 2009 396,02 429

31. 12. 2010 398,57 433

Število zaposlenih po dejansko razporejenih delovnih mestih / 2009

Skupaj I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII.

Število zaposlenih 31. 12. 2009

429 / 29 / 25 216 3 120 36

Prištetih 16 pripravnikov in 6 specializantov.

Število zaposlenih po dejansko razporejenih delovnih mestih / 2010


Število zaposlenih 31. 12. 2010

433 / 30 / 24 218 8 114 39


- 47 -

Pri številu 411 zaposlenih niso zajete delavke, ki koristijo porodni dopust (15), ker bi prišlo do podvajanja zaposlenih, združenih je 7 zaposlenih, ki imajo skrajšani delovnik ali so invalidi.

Število zdravstvenih in nezdravstvenih delavcev po delovnih mestih na dan 31. 12. 2010.


Zdravstveni 323 / / / 3 169 / 112 39

Nezdravstveni 110 / 29 / 22 50 3 6 /

Niso zajete delavke, ki koristijo porodni dopust, ker bi prišlo do podvajanja zaposlenih.

Strokovno izpopolnjevanje

Strokovno izpopolnjevanje je formalna zahteva, ki jo mora izpolnjevati vsak zaposleni v bolnišnici. V letu 2010 je bilo strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj za 4.292 ur. Reorganizacija posameznih podro�ij dela

Spremembe v organizaciji dela zahtevajo intenzivnejšo diagnostiko in s tem hitrejšo obravnavo bolnikov, hiter obrat postelj, skrajšanje ležalnih dob, individualno obravnavo bolnikov, uvajanje klini�nih poti, pisanje standardov, vedno ve�je zagotavljanje varnosti in kakovosti. Sodobni pristopi zahtevajo ve�je število zaposlenih.

Fluktuacija v letu 2010 je bila 4,04%.

Absentizem

Vseh bolniških odsotnosti je bilo v letu 2010 kar 87.132 ur, oziroma 10.891 dni – to predstavlja 9,25%. Vzrok velikega števila bolniških odsotnosti je v tem, da imamo veliko porodnih dopustov, prav tako pa vedno ve� delavk koristi pravice iz naslova rizi�ne nose�nosti.

V 9,25% bolniške odsotnosti je zajeto:

- Bolniška odsotnost do 30 dni = kar predstavlja 2,78% - Bolniška odsotnost nad 30 dni = kar predstavlja 2,24 % - H080/ kombinacija 4 ure rednega dela, 4 ure bolniška odsotnost = kar predstavlja 0,5% - Porodni dopust = kar predstavlja 3,72%

�iste bolniške odsotnosti je 5,52% na letni ravni v letu 2010. Bolniško odsotnost evidentiramo sprotno. Upravi�enost izostanka bomo v bodo�e kontrolirali z obiski na domu s strani pooblaš�ene organizacije.

Strokovni nadzor v bolnišnici

Strokovni nadzor izvajajo Komisija za prepre�evanje bolnišni�nih okužb, Komisija za pripravo standardov, Komisija za zdravila in uporabo antibiotikov, na podro�ju zdravstvene nege se izvajajo notranje presoje v obliki negovalnih vizit, nadzorov kontaktnih izolacij, izvajanje higienskih vizit, v primeru potrebe se imenuje tudi Komisija za interni strokovni nadzor.


- 48 -

Strokovno sodelovanje

Pri zagotavljanju zdravstvenega bolnišni�nega varstva nam je pomagalo veliko delavcev na podlagi podjemnih pogodb in koncesionarjev.

Zdravstveno varstvo zaposlenih

V letu 2010 so se redno izvajale kontrole protiteles Hbs za vse zaposlene. V mesecu novembru 2010 je bilo cepljenih proti klasi�ni gripi 99 zaposlenih. V novembru 2010 je del zaposlenih (292) opravilo usposabljanje za varnost in zdravje pri delu in za varstvo pred požarom. V mesecih od januarja do marca 2010 je bilo opravljenih 83 obdobnih pregledov in v mesecih od novembra do decembra 2010 opravljenih 99 obdobnih pregledov.

Kakovost

Svoje delo opravljata Komisiji za kakovost in notranjo presojo. Izvedla se je tudi anketa Zadovoljstvo zaposlenih (december 2010) preko Združenja zdravstvenih zavodov in tudi nacionalna anketa o zadovoljstvu pacientov v sklopu Ministrstva za zdravje.

V letu 2010 smo nadaljevali z spremljanjem obveznih kazalnikov kakovosti s strani Ministrstva za zdravje in z izvajanjem notranjih presoj v obliki negovalnih vizit, nadzorov kontaktnih izolacij in higienskih vizit na podro�ju zdravstvene nege. V letu 2010 smo si pridobili tudi certifikat ISO 9001-2008 za podro�je sterilizacijske dejavnosti.


- 49 -

11.1.2. OSTALE OBLIKE DELA

V nadaljevanju je prikazan podroben opis pogodbenega zaposlovanja zunanjih sodelavcev, študentska dela - na katerih podro�jih se uporabljajo te oblike dela, kakšen je njihov strošek ipd.. Prav tako je prikazan seznam sklenjenih podjemnih pogodb in dela preko s.p. in d.o.o. z lastnimi zaposlenimi v zavodu.

��

��

�� !

!�� "��#$� ��

��

�� !� "�!�#�� $$� ��$��

�� ! �� %�! �& ��

�� '��(�" ��)�)��*� �� &�

�� '��!��* �� $� $&$��

�� +��,� -�#��*��""� ��& �$.�&$

$� /*-��0��1 ��""�� & ��&�

�� 2�!�3�0"�* ��)��!�� $� ��&�$�

.� 4* ��5#�"�� )��"�! �� &.

�&� 4��6!�7�* �� &��&

�� 7��8�"� �� $$ $��&�

�� 9�"��* ��""�� .$� ��&

�� 9��!�0�* ��*�� $ ��&��

�� 9�� * ��#��#"�1��"��"�! �� &�&�

�� 9�#�"�� 8�� #��#"�1��#"�1��*� ��& ��

�� !��0* �� $��.

�$� 8��3� -�#��*��""� �� .��

�� :��"�9�� -�#��*��""� �� $

�.� :��-�!�� )�)��*� � ��&&

�&� (�"��1 ��-�� .�

�� !��0* !�� & �.��

�� !��6 ��!�)��!1*�-�#��"�! �� &��&&

�� (��*� ��!�)��3�!� �.�& ��$��&&

�� ;�� 5�-�� && �.��$�

��%& '((' ()� �*+(�


- 50 -

STROKOVNO SODELOVANJE V LETU 2010 - ZUNANJI SODELAVCI

Priimek in imeDelo na oddelku

Število urdežurstva

Številooperacij

Številopregledov

Število urstalne

pripravljenostiŠtevilo

opravljenih ur

Številoortopedskih

operacij ZNESEK

BELOVSKI DR. IGOR Interni oddelek 293 8.239,88 BIGEC DR MARTIN Otroški oddelek 1114 20.453,75 BUT DR. IGOR Ginekološki oddelek 27 168 9.275,29 FRAS DR. PETER JANKO Ginekološki oddelek 552 8.968,20 FULE DR. TIBOR Kirurški oddelek 640 15.872,42 GA�EVSKI DR. GORAN Kirurški oddelek 560 8.020,00 HUSAM NAJI DR. FRANJO Interni oddelek 277 9.957,00 KANI� DR. VOJKO Interni oddelek 217 828,00 KEK LJUBEC DR. ANITA Interni oddelek 1268 24 8.328,00 KOTNIK DR. MILAN Interni oddelek 1187 34.696,32 KRAJNC DR. IGOR Interni oddelek 176 5.310,00 LAH DR. RAJMUND Urologija 35 740,00 LUKMAN DR. MILAN Ginekološki oddelek 536 289 351 25.013,60 MAGDI� DR. JOŽEF Nevrologija 12 892,56 NEDOG DR. VILJEMKA Interni oddelek 327 10.170,00 PETER DR. JANKO Ginekološki oddelek 264 7.520,00 POPOVI� DR. MILOJKA Interni oddelek 144 3.940,00 PUNTAREC D.DR.IRENA Otroški oddelek 323 419 9.704,12 ROSI� DR. DUŠAN Ginekološki oddelek 384 260 154 20.065,20 SITAR DUŠAN-inst. Ortopedija 266 63 8.365,00 SKERBINJEK K. DR.MAJA Otroški oddelek 755 41 15.691,70 ZEBEC STAN� STANISLAV BOL.SNEM. 2.588,00 ŠANTL LETONJA DR.M. Interni, Rentgen 58 2814 134 47.415,82 ŠU�UR DR.VESELIN Ginekološki oddelek 240 41 321 9.359,80 ŠUMAK DR. MITJA Rentgen 34.124,32 ŠVAB DR. BRIGITA Kirurški oddelek 728 16.370,00 TOMINC DR. STANKO PBZ 43 1.720,00 TOŠ DR. ALJOŠA - dež. special. Kirurški oddelek 1261 45.510,84 TOŠ DR. ALJOŠA Kirurški oddelek 560 200 22.300,00 ZRILI� DR. IRIS Otroški oddelek 56 2.317,41 ŠKORNIK KOS. DR.IRENA Ortopedija 34 4.800,00 BRODN IK DR. TOMAŽ Ortopedija 278 92 25.797,72 MOLI�NIK DR. ANDREJ Ortopedija 293 92 25.857,32 TOMAŽI� DR. TOMAŽ Ortopedija 85 101 24.802,56 KRAMBERGER DR. SLAVKO Ortopedija 271 99 6.031,84 DAMEVSKA KAU�I� DR. GABRIJELA Dializa 63 3.720,00

SKUPAJ 504.766,67

STROKOVNO SODELOVANJE V LETU 2010 - DELAVCI SB PTUJ



Številooperacij

Številopregledov

Število urstalne

pripravljenostiŠtevilo

opravljenih ur

Številoortopedskih

operacijRTG

preiskave ZNESEK

ŠARMAN DR. MAJDA Ortopedija, REA 38 73 12.740,00 BREN�I� DR. MATJAŽ Interni oddelek 760 14.414,00 CVETKO DR. BRIGITA Okulistika 329 41.500,00 OGNJENOVIK DR. DEJAN Ginekološki oddelek 343 31 164 27.866,13 DJUKANVI� DR. SAŠA Ginekološki oddelek 11 54 3.092,50 GEORGIJEV DR. KIRIL Ginekološki oddelek 248 7 44 11.598,06 �EH DR. ROBERT Rentgen 160 842 6623,6 26.179,38 KOREN DR. ZORAN Ortopedija, kirurgija 135 6.720,78 VELIU DR SKENDER Ortopedija, kirurgija 75 15 5.518,21 PERDIJA DR. ŽELJKO Interni oddelek 64 1.787,52 MAJCEN DR. NATALIJA Rentgen 25.420,86 BABI� PRIMOŽ Fizioterapija 149,50 ŠORN ROMANA Fizioterapija 149,50 PEVEC DR . TEODOR Ortopedija 36 17.000,00 TOMAŽI� DR. TOMAŽ Ortopedija 16 3.250,00 JAZBEC DR. DARKO Ortopedija 43 6.900,00 KRAMBERGER DR. SLAVKO Ortopedija 99 21.723,40

SKUPAJ 226.009,84

DELO PO PODJEMNIH POGODBAH V LETU 2010 - ZUNANJI SODELAVCI



Število pregledov instrokovnih

izpitovŠtevilo

UZŠtevilo

ur I. bruto

akontacija dohodnine

(25%)prispevki

za ZPIZ (6%) II. BrutoPotni

stroški

KOLARI� DR. DUŠAN Otroški oddelek 664 82 13.723,34 3.430,84 823,40 17.977,58 ARKO DR. DARJA Ginekološki oddelek 1376 331 0 23.121,29 5.780,32 1.387,28 30.288,89 407,70 LESKOVAR DR. JURIJ Urologija 28 361,48 90,37 21,69 473,54 GORIŠEK DR. BORUT Ginekološki oddelek 1577 27.220,42 6.805,11 1.633,23 35.658,75 350,20 KOLENC DR. ALOJZ Urologija 32 413,12 103,28 24,79 541,19 TEPEŠ DR. JULIJA Interni oddelek 376 15.160,00 3.790,00 909,60 19.859,60 NOVAK DR. BOJAN Interni oddelek 323,04 80,76 19,38 423,18 NEUBAUER POTO�.DR. ANTONIJA Otroški oddelek 616 15.896,47 3.974,12 953,79 20.824,38 HAUZER PETROVI� DR. ANA Interni oddelek 368 19.289,98 4.822,50 1.157,40 25.269,87 BOBI�I� DR . RATKO REA oddelek 298 8.075,90 2.018,98 484,55 10.579,43 101,45 LJUBEC JELKA Socilalni delavka 1.036,70 259,18 62,20 1.358,08 GOLE DR. ANDREJ KOBO 7,15 181,93 45,48 10,92 238,33 37,00 KOTNIK KEVORKIJAN DR.BOJANA KOBO 7,15 181,93 45,48 10,92 238,33 37,00 GREIF DR. BORIS Kirurški oddelek 621 11.929,43 2.982,36 715,77 15.627,55 BUDJA DR. MAKSIMILJAN Rentgen 6.426,23 1.606,56 385,57 8.418,36 122,66 OZMEC ŠTEFKA Kirurški oddelek 96 1.549,95 387,49 93,00 2.030,43 KRAMBERGER SUZANA Ortopedija 71 6.893,00 1.723,25 413,58 9.029,83 ŠABEDER MAJA Ortopedija 59 4.897,00 1.224,25 293,82 6.415,07

SKUPAJ 156.681,21 39.170,30 9.400,87 205.252,39 1.056,01


- 51 -

DELO PO PODJEMNIH POGODBAH 2010 - DELAVCI SB PTUJ


Število pregledov instrokovnih

izpitov Številooperacij I. bruto

akontacija dohodnine

(25%)prispevki

za ZPIZ (6%) II. Bruto

LETONJA DR. MITJA Interni oddelek 164 3.465,29 866,32 207,92 4.539,53 MRDJA DR. MILAN Interni oddelek 381 8.343,66 2.085,92 500,62 10.930,19 VODA ALEKSANDER Strokovni izpit 51 1.235,73 308,93 74,14 1.618,81 OZMEC MILICA Strokovni izpit 30 726,90 181,73 43,61 952,24 �EH DR. ROBERT Strokovni izpit 50 1.235,73 308,93 74,14 1.618,81 BUŠLJETA MIRJANA Strokovni izpit 44 1.066,12 266,53 63,97 1.396,62 SALEMOVI� DANILO Strokovni izpit 16 387,68 96,92 23,26 507,86 EKART FAKIN DR. VLASTA Ortopedija 52 9.034,00 2.258,50 542,04 11.834,54 KERIMOVI� DR. VERDI Ortopedija 52 9.234,00 2.308,50 554,04 12.096,54 PIŠEK ŠUTA DR. KARMEN Ortopedija 47 8.299,00 2.074,75 497,94 10.871,69 MARA�I� DR. ANDJELO Ortopedija 38 6.846,00 1.711,50 410,76 8.968,26 BRICELJ DR. MARKO Ortopedija 35 6.145,00 1.536,25 368,70 8.049,95 EKART VERICA Ortopedija 4 332,00 83,00 19,92 434,92 KODELA JELKA Ortopedija 101 8.383,00 2.095,75 502,98 10.981,73 ŽMAUC TANJA Ortopedija 136 11.288,00 2.822,00 677,28 14.787,28 STRELEC JERICA Ortopedija 67 5.561,00 1.390,25 333,66 7.284,91 ŠTUMBERGER LJUBICA Ortopedija 74 6.142,00 1.535,50 368,52 8.046,02 OBRAN SIMONA Ortopedija 19 1.577,00 394,25 94,62 2.065,87 ZEMLJI� CVETKA Ortopedija 13 1.079,00 269,75 64,74 1.413,49 MATJAŠI� NATALIJA Ortopedija 12 996,00 249,00 59,76 1.304,76 BRICELJ �ELAN SABINA Ortopedija 11 913,00 228,25 54,78 1.196,03 VELIU DR. SKENDER Ortopedija 19 3.173,00 793,25 190,38 4.156,63 STAJNKO ROBERT Ortopedija 30 2.490,00 622,50 149,40 3.261,90 FARAZIN ŠTEFANIJA Ortopedija 46 3.818,00 954,50 229,08 5.001,58 HORVAT SONJA Ortopedija 17 1.411,00 352,75 84,66 1.848,41 POTR� IVANA Ortopedija 17 1.411,00 352,75 84,66 1.848,41 KOPŠE ANA Ortopedija 17 1.411,00 352,75 84,66 1.848,41 RIBI� VIDOVI� TANJA Ortopedija 9 747,00 186,75 44,82 978,57 ŠUMENJAK IRENA Ortopedija 14 1.162,00 290,50 69,72 1.522,22 VIDOVI� ZDRAVKO Ortopedija 16 1.328,00 332,00 79,68 1.739,68 LEVA VANJA Ortopedija 5 415,00 103,75 24,90 543,65 KRAJNC LILJANA Ortopedija 25 825,00 206,25 49,50 1.080,75 KOZEL JULIJANA Ortopedija 26 858,00 214,50 51,48 1.123,98 RIMELE SILVA Ortopedija 32 1.056,00 264,00 63,36 1.383,36 JEVŠENAK DANICA Ortopedija 29 957,00 239,25 57,42 1.253,67 VAUPOTI� VERA Ortopedija 27 891,00 222,75 53,46 1.167,21 KELENC MILENA Ortopedija 31 1.023,00 255,75 61,38 1.340,13 ZAVEC BREDA Ortopedija 14 493,50 123,38 29,61 646,49 SKUPAJ 115.759,61 28.939,90 6.945,58 151.645,09


- 52 -

11.1.3. IZOBRAŽEVANJE, SPECIALIZACIJE IN PRIPRAVNIŠTVA

Štipendiranje

Štipendijo prejemajo štiri študentke, pri �emer je ena študentka Visoke šole za zdravstvo Univerza v Ljubljani, smer babištvo, druga Univerze v Ljubljani Zdravstvena fakulteta, smer fizioterapija, tretja Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta smer medicina in �etrta Univerza v Mariboru Medicinska fakulteta smer splošna medicina.

Vodenje pripravništva in opravljanje strokovnih izpitov

V letu 2010 je bilo zaposlenih ali poslanih k nam na kroženje iz drugih zavodov 41 pripravnikov. Strokovni izpit je opravilo 32 tehnikov zdravstvene nege, 8 farmacevtskih tehnikov, 14 bolni�arjev-negovalcev, v Ljubljani 3 zdravniki, 1 diplomirana medicinska sestra, 1 diplomirani inženir laboratorijske biomedicine in 1 diplomirani fizioterapevt.

Vsa pripravništva v letu 2010 je financiralo Združenje zdravstvenih zavodov.

Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami

Smo u�ni zavod za izvajanje prakti�nega pouka dijakov srednje strokovnega izobraževalnega programa tehnik zdravstvene nege in srednje poklicnega izobraževalnega programa bolni�ar – negovalec ter študentov fakultetnega študijskega programa zdravstvena nega in študentov univerzitetnega študijskega programa medicina. Raziskovalno delo in akademski nazivi /

11.2. PORO�ILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH

Obrazec 4: Poro�ilo o investicijskih vlaganjih 2010 (v prilogi)


- 53 -

11.3. PORO�ILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE ENERGETSKE SANACIJE

V letu 2010 je Splošna bolnišnica Ptuj sodelovala v javnem razpisu »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega sektorja s podro�ja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Na podlagi navedenega javnega razpisa se je sklenila nato pogodba o sofinanciranju operacije trajnostna raba energije v Splošni bolnišnici Ptuj, na podlagi katere znašajo celotni stroški energetske sanacije 3.339.510,00 € in upravi�eni stroški ( dodeljena nepovratna sredstva ) 2.363.057,00 €. Projekt energetske sanacije obsega zamenjavo vseh oken, izolacija zunanjih sten, podstrešja in kleti, zamenjava termostatskih ventilov, ureditev regulacije toplotnega razvoda, elektro sanacija v smeri zmanjšanja porabe el. energije, ureditev solarnega sistema za sanitarno vodo. Projektna dokumentacija za arhitekturo je izdelana. Trenutno smo v fazi pridobitev projektne dokumentacije za strojne instalacije in v mesecu marcu predvidevamo objaviti javni razpis za izvedbo del. Stroški nastali v zvezi z energetsko sanacijo so bili v letu 2010 v višini 152.675,68 EUR od tega je bilo v letu 2010 refundiranih 68.592,90 EUR

11.4. PORO�ILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH V LETU 2010

Obrazec 5: Poro�ilo o vzdrževalnih delih 2010 (v prilogi)

Pripravili: Odgovorna oseba: Boris Kmetec Mirjana Bušljeta Robert �eh Marjan Aralica


- 54 -

ZAVOD: SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTR�A PTUJ

Naslov: POTR�EVA CESTA 23, 2250 PTUJ

RA�UNOVODSKO PORO�ILO ZA

LETO 2010RA�UNOVODSKO PORO�ILO ZA LETO 2010

Oseba odgovorna za pripravo ra�unovodskega poro�ila: BORIS KMETEC

Odgovorna oseba zavoda: ROBERT �EH


- 55 -

RA�UNOVODSKO PORO�ILO VSEBUJE NASLEDNJE PRILOGE:

1. Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poro�il za prora�un, prora�unske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10):

a) Bilanca stanja (priloga 1) b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

(priloga 1/A) c) Stanje in gibanje dolgoro�nih finan�nih naložb in posojil (priloga 1/B) d) Izkaz prihodkov in odhodkov – dolo�enih uporabnikov (priloga 3) e) Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka

(priloga 3/A) f) Izkaz ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov (priloga 3/A-1) g) Izkaz ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov (priloga 3/A-2) h) Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga

3/B) Priložite kopijo obrazcev oddanih na AJPES s kopijo potrdila o oddaji.

2. Dodatne priloge ministrstva brez bilan�nih izkazov: - Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del) - Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2010 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010 - Obrazec 4: Poro�ilo o investicijskih vlaganjih 2010 - Obrazec 5: Poro�ilo o vzdrževalnih delih 2010 - Obrazec 6: Poro�ilo o terciarni dejavnosti 2010 - Obrazec 7: Kazalniki u�inkovitosti 2010

RA�UNOVODSKO PORO�ILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA: 1. Pojasnila k postavkam bilance stanja in prilogam k bilanci stanja 2. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov 2.1. Analiza prihodkov (konti skupine 76) 2.2. Analiza odhodkov (konti skupine 46)

2.3. Analiza poslovnega izida 2.3.1 Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka 2.3.2 Pojasnila k izkazu ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov 2.3.3.Pojasnila k izkazu ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov 2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti 3. Poro�ilo o porabi sredstev poslovnega izida iz leta 20094. Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za leto 2010.


- 56 -

1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA

1.1. SREDSTVA

A) DOLGORO�NA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU

Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena sredstva in dolgoro�ne aktivne �asovne razmejitve (AOP 002 in 003)

V bilanci stanja izkazujemo naslednja stanja:

v EUR, brez centov konto Naziv konta 2009 2010 Indeks

001 Dolgoro�ne aktivne �asovne razmejitve 002 Dolgoro�no odloženi stroški razvijanja 003 Dolgoro�ne premoženjske pravice 169.956 195.419 114,98 004 Usredstveni stroški naložb v tuja

opredmetena osnovna sredstva

005 Druga neopredmetena sredstva 180.726 180.726 100,00 006 Terjatve za predujme iz naslova vlaganj 007 Neopredmetena sredstva v gradnji ali

izdelavi

00 Skupaj AOP 002 350.682 376.145 107,26 01 Popravek vrednosti AOP 003 285.689 300.032 105,02 00-01 Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev 64.993 76.113 117,11

Neopredmetena sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijo, ki je obra�unana po metodi enakomernega �asovnega amortiziranja. Uporabljene amortizacijske stopnje so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o na�inu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija je obra�unana od prvega dne naslednjega meseca, po tistem, ko je neopredmeteno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Prevrednotenja neopredmetenih sredstev na dan 31.12.2010 nismo opravili.

Dolgoro�ne aktivne �asovne razmejitve v bilanci stanja na dan 31.12.2010 niso izkazane.

V letu 2010 je prišlo do naslednjih sprememb pri neopredmetenih sredstvih:

Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoro�nih aktivnih �asovnih razmejitev so je v letu 2010 pove�ala za 25.463 EUR sedanja vrednost znaša 76.113 EUR.


- 57 -

Konti skupine 02 in 03 – Nepremi�nine (AOP 004 in 005)


020 Zemljiš�a 1.199.110 1.199.110 100,00

021 Zgradbe 10.835.921 10.853.622 100,16 022 Terjatve za predujme za nepremi�nine 023 Nepremi�nine v gradnji ali izdelavi 152.676 029 Nepremi�nine trajno zunaj uporabe 02 Skupaj AOP 004 12.035.031 12.205.408 101,42 03 Popravek vrednosti nepremi�nin AOP 005 5.837.286 5.983.171 102,50 02-03 Sedanja vrednost nepremi�nin 6.197.745 6.222.237 100,40

Nepremi�nine, med katerimi evidentiramo zemljiš�a in zgradbe, so vrednotene po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijo, ki je obra�unana po metodi enakomernega �asovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o na�inu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija je obra�unana od prvega dne naslednjega meseca, po tistem, ko je nepremi�nina razpoložljivo za uporabo. Za zemljiš�a se amortizacija ne obra�unava. Prevrednotenja nepremi�nin na dan 31.12.2010 nismo opravili.

V letu 2010 je prišlo pri nepremi�ninah do naslednjih sprememb:

Nabavna vrednost nepremi�nin se je v letu 2010 pove�ala za 170.377 EUR in znaša 12.205.408 EUR. Odpisana vrednost nepremi�nin znaša 5.983.171 EUR sedanja vrednost pa znaša 6.222.237 EUR.

V poslovnih knjigah so knjižene naslednje nepremi�nine:

Zgradbe – Stanje na dan 31.12.2010 znaša 10.853.622 EUR, odpisana vrednost znaša 5.983.171 EUR sedanja vrednost pa znaša 6.222.237 EUR. Nepremi�nine v gradnji izdelavi znašajo 152.676 EUR (projekt trajnostne rabe energije).

Zemljiš�a po vrstah rabe – (funkcionalna zemljiš�a k zgradbam, kmetijska zemljiš�a, nekmetijska zemljiš�a). Stanje na dan 31.12.2010 znaša 1.199.110 EUR

Za nepremi�nine imamo zemljiško knjižno dokumentacijo, ki je kot kopija odložena v ra�unovodski dokumentaciji in original v dokumentaciji ustanovitve pravne osebe SB Ptuj.


- 58 -

Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (AOP 006 in 007)


040 oprema 10.475.224 10.984.400 104,86 041 Drobni inventar 619.342 723.717 116,85 042 Biološka sredstva 045 Druga opredmetena osnovna sredstva 13.378 13.378 100,00 046 Terjatve za predujme za opremo in dr.o.os 047 Oprema in druga opr.os.s., ki se pridobivajo 47.119 049 Oprema in druga opr.os.s.trajno zunaj

uporabe.

04 Skupaj AOP 006 11.107.944 11.768.614 105,95 05 Popravek vrednosti opreme AOP 007 8.696.893 9.393.995 108,02 04-05 Sedanja vrednost opreme 2.411.050 2.374.619 98,49

Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijo, ki je obra�unana po metodi enakomernega �asovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so v skladu s stopnjami iz Pravilnika o na�inu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Amortizacija se obra�unava od prvega dne naslednjega meseca, po tistem, ko so oprema in druga opredmetena osnovna sredstva razpoložljivo za uporabo. Med opremo in drugimi opredmetenimi osnovnimi sredstvi evidentiramo opremo v upravljanju, opremo pridobljeno iz donacij, drobni inventar, druga opredmetena osnovna sredstva, terjatve za predujme za opremo in opremo v pridobivanju. Prevrednotenja opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2010 nismo opravili.

V letu 2010 je prišlo pri opremi in drugih opredmetenih osnovnih sredstvih do naslednjih sprememb:

Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2010 pove�ala za 660.671 EUR in znaša 11.768.614 EUR. Odpisana vrednost znaša 9.393.995 EUR, sedanja vrednost znaša 2.374.619 EUR.

Konti skupine 06 – Dolgoro�ne finan�ne naložbe (AOP 008)


060 Naložbe v delnice v državi 061 Naložbe v delnice v tujini 062 Druge dolgoro�ne kapitalske naložbe v

državi

063 Druge dolgoro�ne kapitalske naložbe v tujini

065 Naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela

069 Oslabitev vrednosti dolgoro�nih finan�nih naložb

06 SKUPAJ 0 0 0


- 59 -

Dolgoro�ne finan�ne naložbe v bilanci stanja na dan 31.12.2009 in na dan 31.12.2010 niso izkazane.

Konti skupine 07 – Dolgoro�no dana posojila in depoziti (AOP 009)


070 Dolgoro�no dana posojila na podlagi posojilnih pogodb

072 Dolgoro�no dana posojila z odkupom doma�ih vrednostnih papirjev

074 Dolgoro�no dani depoziti 075 Druga dolgoro�no dana posojila 079 Oslabitev vrednosti dolgoro�no danih

posojil

07 SKUPAJ 0 0 0

Dolgoro�no dana posojila in depoziti v bilanci stanja na dan 31.12.2009 in na dan 31.12.2010 niso izkazana.

Konti skupine 08 – Dolgoro�ne terjatve iz poslovanja (AOP 010)


O84 Dolgoro�ne terjatve za vnov�ena poroštva 085 Dolgoro�ne terjatve iz poslovanja - do uporabnikov državnega prora�una - do uporabnikov ob�inskih prora�unov - ostale dolgoro�ne terjatve iz poslovanja 6.247 4.186 67,01 086 Dolgoro�ne terjatve iz naslova finan�nega

najema

089 Oslabitev vrednosti dolgoro�nih terjatev iz poslovanja

08 SKUPAJ 6.247 4.186 67,01

Med dolgoro�nimi terjatvami izkazujemo le dolgoro�ne terjatve iz naslova prodaje stanovanj po stanovanjskem zakonu. Izkazane so po zadnji objavljeni vrednosti to�ke za neodpla�ani del in znašajo:

Dolgoro�ne terjatve iz poslovanja so se v letu 2010 zmanjšale za 2.061 EUR, tako znaša sedanja vrednost 4.186 EUR.


- 60 -

B) KRATKORO�NA SREDSTVA (RAZEN ZALOG) IN AKTIVNE �ASOVNE RAZMEJITVE

Konti skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj vno�ljive vrednostnice (AOP 013)

Izkazana denarna sredstva so dobroimetje pri bankah in drugih finan�nih ustanovah.

Denarna sredstva in takoj unov�ljive vrednostnice v blagajni na dan 31.12.2010 znašajo 715 EUR, kar je v skladu z blagajniškim maksimumom.

Konti skupine 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finan�nih ustanovah (AOP 014)

Denarna sredstva na ra�unih znašajo na dan 31.12.2010 532.742 EUR. Na dan 31.12.2009 so denarna sredstva znašala 1.531.905 EUR, kar pomeni, da so v letu 2010 bistveno zmanjšala.

Konti skupine 12 – Kratkoro�ne terjatve do kupcev (AOP 015)

Kratkoro�ne terjatve do kupcev so izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo tudi pla�ane. Oslabitev vrednosti terjatev do kupcev, zaradi dvoma o pla�ilu, je izkazana v skladu s pravilnikom o ra�unovodstvu.

Kratkoro�ne terjatve do kupcev znašajo 262.608 EUR. Stanje terjatev predstavlja 1,16 % celotnega prihodka, kar pomeni, da se le te poravnavajo v skladu z pogodbenimi roki, oziroma v skladu s pla�ilnimi pogoji zavoda.

Nepla�ane terjatve ne ogrožajo likvidnost zavoda.

Pet najve�jih terjatev na dan 31.12.2010: v EUR

Zap. Št. Naziv uporabnika ZNESEK

1 VZAJEMNA 130.6042 ADRIATIC 80.2693 TRIGLAV 16.0794 MOJA OPTIKA D.O.O. 6.009

5 ZASEBNA AMB.DARJA PRIBOŽI� 1.341

SKUPAJ 234.302

Konti skupine 13 – Dani predujmi in varš�ine (AOP 016)

Dani predujmi in varš�ine na dan 31.12.2010 znašajo 12.690 EUR in se nanašajo na vnaprejšnja pla�ila za dobavo literature, da smo dosegli ugodnejšo ceno in vnaprejšnja pla�ila kotizacij za razli�na strokovna izobraževanja.

Konti skupine 14 – Kratkoro�ne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na�rta (AOP 017)

Kratkoro�ne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na�rta izkazujejo stanje kratkoro�nih terjatev iz naslova prostih denarnih sredstev – EZR in stanje terjatev do kupcev, ki so uporabniki enotnega kontnega na�rta, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma ob�ine.


- 61 -

Kratkoro�ne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega na�rta znašajo na dan 31.12.2010 439.922 EUR. Najve�jih pet terjatev je:

v EUR Zap. št. Naziv uporabnika EKN Znesek

1 ZZZS 317.1192 UKC MB 15.4263 PSIH.BOL.ORMOŽ 1.0604 JAVNI ZAVOD ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 8.1085 ZUDV DORNAVA 757

SKUPAJ 342.470

Izkazane terjatve so bile v ve�ini poravnane v mesecu januarju in februarju 2011.

Konti skupine 15 – Kratkoro�ne finan�ne naložbe (AOP 018)

Kratkoro�ne finan�ne naložbe so kratkoro�no dani depoziti. Kot kratkoro�na finan�na naložba je v bilanci stanja izkazan tisti del dolgoro�nih finan�nih naložb, ki zapade v pla�ilo v poslovnem letu po datumu bilance stanja.

Kratkoro�ne finan�ne naložbe na dan 31.12.2010 znašajo 0 EUR.


150 Kratkoro�ne finan�ne naložbe v vrednostne papirje

151 Kratkoro�no dana posojila 152 Kratkoro�no dani depoziti 0 0 155 Druge kratkoro�ne finan�ne naložbe 15 SKUPAJ 0 0

Konti skupine 16 – Kratkoro�ne terjatve iz financiranja (AOP 019)

Kratkoro�ne terjatve iz financiranja na dan 31.12.2009 v bilanci stanja in na dan 31.12.2010 niso izkazane.


- 62 -

Konti skupine 17 – Druge kratkoro�ne terjatve (AOP 020)

Druge kratkoro�ne terjatve znašajo na dan 31.12.2010 39.196 EUR in so naslednje:


170 Kratkoro�ne terjatve do državnih in drugih institucij

30.938 0 0,00

174 Terjatve za vstopni davek na dodano vrednost

667 733 109,85

175 Ostale kratkoro�ne terjatve 63.338 38.463 60,73 179 Oslabitev vrednosti ostalih kratkoro�nih

terjatev

17 SKUPAJ 94.943 39.196 41,28

Konti skupine 19 – Aktivne �asovne razmejitve (AOP 022)

Aktivne �asovne razmejitve so kratkoro�no odloženi stroški oziroma odhodki in kratkoro�no nezara�unani prihodki. Kratkoro�no odloženi stroški oziroma odhodki so ob svojem nastanku zneski, ki še ne bremenijo dejavnosti in še ne vplivajo na poslovni izid. Kratkoro�no nezara�unani prihodki se pojavijo, �e se v poslovnem izidu utemeljeno upoštevajo tudi prihodki, za katere do takrat še ni bilo prejeto pla�ilo in ki jih tudi ni bilo mogo�e nikomur zara�unati.

Med aktivnimi �asovnimi razmejitvami so izkazani kratkoro�no odloženi stroški specializacij, razmejeni stroški zavarovanj, vnaprej vra�unani prihodki – sorazmerni del iz naslova mednarodnega projekta HEALTH (že nastali stroški v 2010).

Aktivne �asovne razmejitve znašajo na dan 31.12.2010 166.312 EUR in so naslednje:


190 Kratkoro�no odloženi odhodki 67.155 1.606 2,39 191 Prehodno nezara�unani prihodki 149.622 164.706 110,08 192 Vrednotnice 199 Druge aktivne �asovne razmejitve 19 SKUPAJ 216.777 166.312 76,72


- 63 -

C) ZALOGE

Zaloge materiala so izkazane po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Kupna cena je zmanjšana za dobljene popuste in pove�ana za tisti del davka na dodano vrednost, ki se ne izkazuje kot terjatev za vstopni davek na dodano vrednost.

Stanje zalog na dan 31.12.2010 znaša 509.933 EUR in so naslednje: Zaloge zadoš�ajo za 32 dnevno poslovanje. Zaloge zdravil pa zadoš�ajo za 7 dni poslovanja. Zmanjšanje zalog je predvsem na ra�un zmanjšanja na raven zalog, ki so nujne za nemoteno poslovanje zavoda.


30 Obra�una nabave materiala 31 Zaloge materiala 585.323 509.933 87,12 32 Zaloge drobnega inventarja in embalaže 186 0,00 34-36 Proizvodi-obra�un nabave blaga-zaloge

blaga

37 Druge zaloge namenjene prodaji 585.509 509.933 87,09

1.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

D) KRATKORO�NE OBVEZNOSTI IN PASIVNE �ASOVNE RAZMEJITVE

Konti skupine 20 – Kratkoro�ne obveznosti za prejete predujme in varš�ine (AOP 035)

Stanje kratkoro�nih obveznosti za predujme in varš�ine v bilanci stanja na dan 31.12.2010 niso izkazane.

Konti skupine 21 – Kratkoro�ne obveznosti do zaposlenih (AOP 036)

Kratkoro�ne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan 31.12.2010 1.106.319 EUR in se nanašajo na obveznost za izpla�ilo pla� za mesec december. Obveznost do zaposlenih je bila v celoti poravnana 10. januarja 2011.

Konti skupine 22 – Kratkoro�ne obveznosti do dobaviteljev (AOP 037)

Kratkoro�ne obveznosti do dobaviteljev so izkazane v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo pla�ilo.

Kratkoro�ne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2010 2.193.384 EUR. Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo s približno enomese�nim zamikom po datumu zapadlosti ra�una.


- 64 -

Konti skupine 23 – Druge kratkoro�ne obveznosti iz poslovanja (AOP 038)

Druge kratkoro�ne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31.12.2010 34.571 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti:


230 Kratkoro�ne obveznosti za dajatve 30.609 31.903 104,23 231 Obveznosti za DDV 2.627 2.668 101,58 231 Kratkoro�ne obveznosti na podlagi izdanih

menic in drugih pla�ilnih instrumentov

234 Ostale kratkoro�ne obveznosti iz poslovanja 235 Obveznosti na podlagi odtegljajev od

prejemkov zaposlenih

23 SKUPAJ 33.236 34.571 104,02

Konti skupine 24 – Kratkoro�ne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega na�rta (AOP 039)

Kratkoro�ne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega na�rta znašajo na dan 31.12.2010 294.992 EUR in se nanašajo na naslednje obveznosti:


240 Kratkoro�ne obveznosti do MZ 241 Kratkoro�ne obveznosti do prora�unov

ob�in

242 Kratkoro�ne obveznosti do posrednih uporabnikov prora�una države

172.885 294.992 170,63

243 Kratkoro�ne obveznosti do posrednih uporabnikov prora�unov ob�in

244 Kratkoro�ne obveznosti do ZZZS in ZPIZ - ZZZS - ZPIZ 24 SKUPAJ 172.885 294.992 170,63

Konti skupine 25 – Kratkoro�ne obveznosti do financerjev (AOP 040)

Kratkoro�nih obveznosti do financerjev v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.

Konti skupine 26 – Kratkoro�ne obveznosti iz financiranja (AOP 041)

Kratkoro�ne obveznosti iz financiranja se nanašajo zamudne obresti iz poslovanja in znašajo 43 EUR.


- 65 -

Konti skupine 29 – Pasivne �asovne razmejitve (AOP 043)

Pasivne �asovne razmejitve so kratkoro�no vnaprej vra�unani stroški oziroma odhodki in kratkoro�no odloženi prihodki. Vnaprej vra�unani stroški oziroma odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida s pri�akovanimi stroški, ki se še niso pojavili. Kratkoro�no odloženi prihodki nastajajo, �e še niso opravljene sicer že zara�unane ali celo pla�ane storitve, vendar zaradi tega ni obi�ajnih obveznosti do kupcev, ki bi se štele kot dobljeni predujmi.

Na kontih podskupine 290 – vnaprej vra�unani odhodki

V letu 2010 ne izkazujemo vnaprej vra�unanih stroškov:

v EUR, brez centov Opis Znesek

SKUPAJ

Na kontih podskupine 291- kratkoro�no odloženi prihodki

Izkazujemo sredstva za brezpla�no pridobljena še neporabljena zdravila in majhen del prepla�il.

Naziv znesek Sredstva za še neporabljena brezpla�no pridobljena zdravila in prepla�ila

8.246

SKUPAJ 8.246

LASTNI VIRI IN DOLGORO�NE OBVEZNOSTI

Konti skupine 92 – dolgoro�ne pasivne �asovne razmejitve

Na kontih podskupine 920 - dolgoro�no odloženi prihodki

v EUR, brez centovSTANJE OZ. SPREMEMBA Znesek stanje na dan 31.12.2009 1.454.423Pokrivanje amortizacije v breme vira 52.816

stanje na dan 31.12.2010 1.401.607

Izkazujemo vnaprej pla�ana sredstva za ve� let 1.401.607 EUR, ki se še ne vštevajo v prihodke.


- 66 -

Na kontih podskupine 922 – prejete donacije, namenjene nadomeš�anju stroškov amortizacije

v EUR, brez centovSTANJE OZ. SPREMEMBA Znesek stanje na dan 31.12.2009 545.990 Zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomeš�a v breme obveznosti do virov sredstev (konto 4629)

179.953

Prejete donacije namenjene nadomeš�anju stroškov amortizacije 32.500

stanje na dan 31.12.2010 398.537

Donacije v znesku 32.500 EUR so namenjene za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev.

Konti skupine 93 – dolgoro�ne rezervacije

Na kontih podskupine 931 – dolgoro�ne rezervacije iz naslova dolgoro�no vnaprej vra�unanih odhodkov

Dolgoro�nih rezervacij iz naslova dolgoro�no vnaprej vra�unanih odhodkov v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.

Na kontih podskupine 935 – druge dolgoro�ne rezervacije

Drugih dolgoro�nih rezervacij v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.

Konti skupine 96 – Dolgoro�ne finan�ne obveznosti

Drugih dolgoro�nih finan�nih obveznosti v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.

Konti skupine 97 – Druge dolgoro�ne obveznosti

Drugih dolgoro�nih obveznosti v bilanci stanja na dan 31.12.2010 ne izkazujemo.


- 67 -

Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva

Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva na dan 31.12.2010 znaša 7.908.411 EUR.

Pove�anja in zmanjšanja stanja so bila med letom naslednja:

v EUR, brez centovSTANJE OZ. SPREMEMBA Znesek stanje na dan 31.12.2009 7.988.662

+ prejeta sredstva v upravljanje s strani ustanovitelja + prejeta sredstva v upravljanje s strani ob�ine + prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev s strani ustanovitelja

68.593

+ prejeta namenska denarna sredstva za nabave osnovnih sredstev + prenos poslovnega izida iz preteklih let po sklepu sveta zavoda za izveden nakup osnovnih sredstev - zmanjšanje stroškov amortizacije, ki se nadomeš�a v breme obveznosti do virov sredstev (konto 4629)

148.237

- zmanjšanje sredstev za odškodninski in stanovanjski sklad 607

stanje na dan 31.12.2010 7.908.411

Konti podskupine 981- obveznosti za dolgoro�ne finan�ne naložbe

Drugih obveznosti za dolgoro�ne finan�ne naložbe v bilanci stanja na dan 31.12.2009 znašajo 8.184 EUR.

v EUR, brez centovSTANJE OZ. SPREMEMBA Znesek stanje na dan 31.12.2009 6.247 Zmanjšanje obveznosti 2.061

stanje na dan 31.12.2010 4.186

Obveznosti za dolgoro�ne finan�ne naložbe znašajo 4.186 EUR. V primerjavi z letom 2009 so se znižale za 2.061 EUR. Predstavljajo dana dolgoro�na stanovanjska posojila delavcem.


- 68 -

Konti skupine 986 presežek prihodkov nad odhodki

Presežek prihodkov nad odhodki je v bilanci stanja izkazan v skladu z 68. �lenom pravilnika o enotnem kontnem na�rtu in izkazujejo razliko med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev.

Pove�anje oziroma zmanjšanje presežka zaradi uskladitve na kontih 980 Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva ter 981 Obveznosti za dolgoro�ne finan�ne naložbe sta vrednosti, ki se izra�unata v skladu z 68. �lenom pravilnika o enotnem kontnem na�rtu in v skupni vrednosti 2.704.835 EUR izkazujeta razliko med aktivo in pasivo v bilanci stanja.

v EUR, brez centov STANJE OZ. SPREMEMBA ZNESEK stanje na dan 31.12.2009 -933.729- prenos poslovnega izida iz preteklih let za izveden nakup osnovnih sredstev po izdanem sklepu organa zavoda na podskupino 980 + presežek prihodkov nad odhodki za leto 2010 (iz priloge 3 – AOP 888) - presežek odhodkov nad prihodki za leto 2010 (iz priloge 3 – AOP 889) -1.771.106 - uporabljeni prihodek iz preteklih let, namenjen pokritju odhodkov v letu 2008 (iz priloge 3 – AOP 891) +/- -----------------

stanje na dan 31.12.2010 -2.704.835


- 69 -

USKLADITEV OBVEZNOSTI IN TERJATEV ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE S STRANI DRŽAVE NA DAN 31.12.2009

��

��

��

�� !�� "��#��

��#$

%�&%��&��'��

��!�� "��

�� ($��

�� )(%�%)('*(

� �� !��"� ��#$ ��$�� %�&�'��(��(��&��

��)�"*�� "��! �� +�(��*��"�� ,��(*�(�� ,�� "*�� "��(��(�� *��&�� -

�� +��, � �- � ��- � �� ))��*'��

��.��/�� "��!��!��$��

��$��#��*�*'(%

�$ ��."�� ("�� (�� ("��("&�� $��#�

+ �0�� "��

�� ($1��

� ��$�*(�&��'��

�2��/�� /��&0��' �/�(��(�� /��( �� /�(��(��-��

�2��/�� /��&0��' �/�(��(�� /��( �� /�(��(��/�-��

�3��0� �� "��"��(�� ("*�� "� ��#$

�$��#�#�

� +��, ��- � �� - � ��

$.��/�� "�� 0��!��$1��

�$��#�� '��

#�

�� "�� '� ��/��

��

��+�� (�*�)�&'�&

1. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 03. Amortizacija, evidentirana v breme konta 98

2. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 06 Presežek odhodkov nad prihodki 2010

3. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 08. Nekatera stanovanja, ki so bila last bolnišnice Ptuj so bila prodana fizi�nim osebam (za kar

smo takrat dobili vsa potrebna dovoljenja). Pri fizi�nih osebah, ki odpla�ujejo stanovanja mese�no nam banka odteguje in nakazuje 10% zneska v odškodninski sklad in 20% zneska v stanovanjski sklad. Za takoj pla�ana stanovanja pa nam je bilo omenjeno že takoj zmanjšano. Za teh 10 in 20%


- 70 -

sedaj zmanjšujemo obveznost do države pod zaporedno številko 08 (zmanjšanja za odškodninski in stanovanjski sklad).

3. Obrazložitev postavke pod zaporedno številko 16.Namenska sredstva za projekt “12�3)451)�� 2�6�� 7)728%37� 9� 5:;4�)%� 64;)%�)%<%� =2��34>71��:412?��:1@3A��


- 71 -

2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLO�ENIH UPORABNIKOV

Besedilo Realizacija Plan Realizacija Indeks Indeks

jan-dec 2009 jan-dec 2010 jan-dec 2010

1 2 3 4 5=4/2 6=4/3

I. PRIHODKI SKUPAJ 22.995.233 23.512.000 22.639.642 98,45 96,29

II. ODHODKI SKUPAJ 22.991.138 23.497.986 24.410.748 106,17 103,88

III RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI 4.095 14.014 -1.771.106

Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov (v prilogi)

2.1. ANALIZA PRIHODKOV

Celotni prihodki doseženi v letu 2010 so znašali 22.639.642 EUR in so bili za 1,55 % nižji od doseženih v letu 2010 in 3,71 % nižji od na�rtovanih.

Prihodki od poslovanja predstavljajo 99,36 %, ostali prihodki pa 0,64 %, vseh prihodkov.

Finan�ni prihodki so znašali 4.001 EUR in predstavljajo 0,02 % delež v celotnih prihodkih, prejeli smo jih iz naslova prejetih obresti za ob�asno vezane depozite prostih sredstev.

V letu 2011 je v prihodke vklju�enih 164.706 EUR za mednarodni projekt HEALTH, ker so stroški za del projekta v letih 2009 in 2010 že nastali, prihodke pa bomo dobili za omenjeno leto šele v letu 2011, smo skladno z zakonom o ra�unovodstvu in SRS dolžni vnaprej vra�unati te prihodke.

Nepla�ani prihodki znašajo 702.530 EUR (stanje terjatev, ki so izkazane kot prihodek teko�ega leta). V celotnem prihodku predstavljajo 3,10 %, kar pomeni, da se pla�ila realizirajo po datumu zapadlosti ra�una. Postopke izterjave redno izvajamo, ugotovimo pa lahko, da se v ve�ini terjatve redno poravnavajo.


- 72 -

v EUR, brez centov Besedilo

real 10 / real 09 real 10 / FN 10

1 Prihodki od prodaje proizvodov iz storitev (2 + 3 + 4 + 5) 22.832.850 23.340.000 22.495.095 98,52 96,38

2 Prihodki iz obveznega zavarovanja 19.711.273 20.030.000 19.521.146 99,04 97,46

3 Prihodki iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja 2.189.676 2.270.000 2.215.605 101,18 97,60

4Prihodki od dopla�il do polne cene zdravstvenih storitev, od nadstandardnih storitev, od samopla�nikov, od ostalih pla�nikov in od konvencij

370.897 450.000 343.132 92,51 76,25

5 Drugi prihodki od prodaje proizvodov in storitev 561.004 590.000 415.212 74,01 70,37

6 Finan�ni prihodki 19.056 17.000 4.001 21,00 23,54

7Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugi prihodki in prevrednotovalni prihodki 143.327 155.000 140.546 98,06 90,67

Prihodki (1 + 6 +7) 22.995.233 23.512.000 22.639.642 98,45 96,29

Zap. št.

Realizirano v obdobju jan-

dec 2009

Finan�ni na�rt za obdobje

jan-dec 2010

Realizirano za obdobje

jan-dec 2010

Indeksi

Graf 1: Struktura prihodkov 2010 Realizirano v obdobju jan-dec 2010

Prihodki iz obveznega zavarovanja

Prihodki iz dodatnega prostovoljnegazavarovanja

Prihodki od dopla�il do polne cenezdravstvenih storitev, od nadstandardnihstoritev, od samopla�nikov, od ostalihpla�nikov in od konvencij

Drugi prihodki od prodaje proizvodov instoritev

Finan�ni prihodki

Prihodki od prodaje blaga in materiala, drugiprihodki in prevrednotovalni prihodki


- 73 -

2.2. ANALIZA ODHODKOV

Celotni odhodki doseženi v letu 2010 so znašali 24.410.748 EUR in so bili za 6,17 % višji od doseženih v letu 2009 in 3,88 % višji od na�rtovanih.

Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji: � Stroški blaga, materiala in storitev, � Stroški dela, � Amortizacija, � Ostali drugi stroški in � Drugi odhodki.

Odhodki Realizacija Delež Plan Delež Realizacija Delež Indeks Indeks

jan-dec 2009 v % jan–dec 2010 v % jan-dec 2010 v %

1 2 3 4 5 6 7 8=6/2 9=6/4

Stroški materiala 5.354.766 23,29 5.439.386 23,15 5.850.917 23,97 109,27 107,57

Stroški storitev 3.888.434 16,91 4.080.250 17,36 4.341.407 17,78 111,65 106,40

Skupaj stroški blaga materiala in storitev 9.243.200 40,20 9.519.636 40,51 10.192.324 41,75 110,27 107,07

Stroški dela 12.582.088 54,73 12.765.100 54,32 12.990.965 53,22 103,25 101,77

Amortizacija 1.018.449 4,43 1.065.000 4,53 1.092.596 4,48 107,28 102,59

Rezervacije 0 0,00 0 0,00 0 0,00 0,00 0,00

Drugi stroški 120.478 0,52 133.650 0,57 86.981 0,36 72,20 65,08

Finan�ni odhodki 7.748 0,03 5.600 0,02 496 0,00 6,41 8,87

Drugi odhodki 19.175 0,08 9.000 0,04 47.385 0,19 247,12 526,50

Prevrednotovalni odhodki 0 0 0 0,00 0 0 0,00 0,00

SKUPAJ ODHODKI 22.991.138 100,00 23.497.986 100,00 24.410.748 100,00 106,17 103,88

Graf 2: Struktura odhodkov 2010

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

jan-dec 2009 jan–dec 2010 jan-dec2010

Realizacija Finan�ni na�rt Realizacija

Stroški materiala

Stroški storitev

Stroški dela

Amortizacija

Drugi stroški

Finan�ni odhodki

Drugi odhodki


- 74 -

1.) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (AOP 871) so v letu 2010 znašali 10.192.324 EUR in so bili za 10,27 % višji od doseženih v letu 2009 in za 7,07 % višji od na�rtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 41,75 %.

Stroški materiala AOP 873 (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2010 znašali 5.850.917 EUR in so bili za 9,27 % višji od doseženih v letu 2009 in za 7,57 % višji od na�rtovanih. Delež glede na celotne odhodke zavoda znaša 23,97 %.

Stroški materialaPlan

jan-dec 2010 Indeks

EUR Delež v % Plan EUR Delež v % 2010/2009

1 2 3 4 5 6 7=4/2

Zdravila 1.514.189 28,28 1.534.436 1.713.705 29,29 113,18

Zdravstveni material 2.691.302 50,26 2.938.650 2.963.269 50,65 110,11

Nezdravstveni material 1.149.275 21,46 966.300 1.173.943 20,06 102,15

Skupaj stroški materiala 5.354.766 100,00 5.439.386 5.850.917 100,00 109,27

Realizacija jan-dec / 2009 Realizacija jan-dec / 2010

Glede na predhodno leto so bolj narasli stroški zdravil in zdravstvenega materiala, katera pojasnjujemo v nadaljevanju. Pojasnjena so pove�anja po oddelkih in ambulantah, posebej za zdravila in posebej zdravstveni material in sicer za leto 2009 in 2010.

Graf 3: Struktura stroškov materiala 2010

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

Realizacija jan-dec /2009

Plan jan-dec / 2010 Realizacija jan-dec /2010

Zdravila

Zdravstveni material

Nezdravstveni material

ZDRAVILA

INTERNI ODDELEK Indeks

EUR Delež v % EUR Delež v % 2010/2009

1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 276.497 77,23 298.391 74,72 107,92

Transfuzija 75.133 20,99 93.584 23,43 124,56

Galenski pripragvki z lastno recepturo 5.949 1,66 6.714 1,68 112,85

Magistralne recepture 442 0,12 654 0,16 148,04

Skupaj stroški zdravstvenega materiala 358.021 100,00 399.344 100,00 111,54


KIRURGIJA ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 145.627 70,17 177.582 64,51 121,94

Transfuzija 59.696 28,76 94.237 34,23 157,86






- 75 -

KIRURGIJA OPERACIJSKA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 13.834 73,26 16.677 79,35 120,55





NEGOVALNI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 31.921 89,85 44.225 90,21 138,54

Transfuzija 652 1,83 754 1,54 115,68


Magistralne recepture 692 1,95 1.045 2,13 150,97



GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 74.251 66,36 80.678 66,22 108,66

Transfuzija 28.626 25,59 32.498 26,67 113,53

Široka potrošnja, hrana 1.246 1,11 1.672 1,37 134,22


Magistralne recepture 1.168 1,04 1.462 1,20 125,23



ODDELEK ZA REANIMACIJO Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 267.199 66,70 294.077 62,41 110,06

Transfuzija 129.977 32,44 172.997 36,72 133,10

Široka potrošnja, hrana 0 0,00 16 0,00 100,00





OTROŠKI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 24.538 87,90 24.838 91,76 101,22

Transfuzija 1.621 5,81 522 1,93 32,17

Široka potrošnja, hrana 1.091 3,91 839 3,10 76,91




ORtOPEDIJA ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 22.379 37,19 4.374 20,52 19,55

Transfuzija 37.792 62,81 16.947 79,48 44,84



GINEKOLOGIJA OPERACIJSKA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 873 78,33 1.190 82,45 136,38

Galenski prapravki z lastno recepturo 142 12,75 164 11,33 115,16





- 76 -

HEMODIALIZA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 222.235 94,26 247.197 92,76 111,23

Transfuzija 3.784 1,60 4.766 1,79 125,96

Galenski prapravki z lastno recepturo 6.597 2,80 7.385 2,77 111,95

Magistralne recepture 3.153 1,34 7.149 2,68 226,76



LABORATORIJ Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 118 68,82 219 75,77 185,10


Skupaj stroški zdravstvenega materiala 172 100,00 289 100,00 168,12


DIABETOLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 374 97,71 598 98,22 159,80




KIRURGIJA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 2.682 84,82 2.199 83,95 82,01




INTERNI AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 438 63,75 671 69,36 153,33




KIRURGIJA MAV�ARNA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 99 43,63 16 49,76 16,08




STERILIZACIJA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 235 49,12 85 37,32 36,10




GINEKOLOŠKO PORODNA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 13 4,68 59 15,69 444,19




NEVROLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 14 100,00 79 97,84 546,04





- 77 -

O�ESNA KIRURŠKA O�ESNA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 36.444 99,45 6.718 94,53 18,44




ORL Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 343 51,50 383 34,54 111,58


Skupaj stroški zdravstvenega materiala 667 100,00 1.110 100,00 166,40


UROLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 77 81,20 104 80,07 134,90




FIZIOTERAPIJA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 93 61,12 118 83,95 127,46




RTG Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Zdravila 13.690 99,34 45.914 99,83 335,39



SKUPAJ 1.514.189 1.713.705



- 78 -

Zdravstveni material

INTERNI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 152 0,10 206 0,14 135,86

Alkoholi 10.583 6,83 9.880 6,54 93,36

Obvezilni material 9.368 6,05 9.936 6,57 106,06

Sanitetni potrošni material 110.989 71,66 114.728 75,90 103,37

Embalaža 275 0,18 261 0,17 94,88

Laboratorijski testi 2.858 1,85 4.096 2,71 143,32

Blagovni rabat 20.398 13,17 11.993 7,93 58,79

Osteosintetski material 251 0,16 52 0,03 20,90


KIRURGIJA ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 18 0,02 9 0,01 50,03

Alkoholi 7.193 9,26 8.067 9,46 112,15



Embalaža 332 0,43 345 0,40 103,92

Laboratorijski testi 786 1,01 1.083 1,27 137,87

Blagovni rabat 17.540 22,57 12.543 14,71 71,51


KIRURGIJA OPERACIJSKA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 77 0,02 78 0,02 100,84

RTG filmi,testi 138 0,04 229 0,05 165,49

Alkoholi 9.707 2,48 9.389 2,20 96,73



Šivalni material 45.776 11,69 51.623 12,08 112,77

Embalaža 0 0,00 12 0,00 100,00


Blagovni rabat 12 0,00 0 0,00 0,00

Osteosintetski material 117.449 30,00 126.097 29,51 107,36


NEGOVALNI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 29 0,03 100,00

Alkoholi 5.543 8,92 7.262 8,68 131,02



Embalaža 123 0,20 161 0,19 131,02

Laboratorijski testi 634 1,02 715 0,85 112,81

Blagovni rabat 3.646 5,87 4.729 5,65 129,68


GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 7 0,01 9 0,01 119,97



Šivalni material 5.119 8,56 5.775 8,27 112,81

Embalaža 5 0,01 54 0,08 1108,64


Blagovni rabat 5.728 9,57 2.699 3,87 47,11









- 79 -

ODDELEK ZA REANIMACIJO Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 104 0,06 63 0,03 61,04

Hemodializa 0 0,00 22 0,01 100,00

Alkoholi 6.094 3,31 6.320 2,99 103,71

Obvezilni 2.917 1,58 2.758 1,31 94,55


Šivalni material 90 0,05 225 0,11 249,99

Embalaža 42 0,02 64 0,03 152,99


Blagovni rabat 6.300 3,42 2.844 1,35 45,14



OTROŠKI ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 304 1,66 162 0,89 53,37

Alkoholi 1.702 9,28 1.687 9,28 99,15

Obvezilni 982 5,35 966 5,31 98,40


Embalaža 47 0,26 82 0,45 175,00

Blagovni rabat 221 1,21 163 0,90 73,77



ORtOPEDIJA ODDELEK Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Alkoholi 300 0,07 138 0,03 45,88

Obvezilni 367 0,08 51 0,01 13,96


Šivalni material 2.681 0,62 0 0,00 0,00

Osteosintetski material 418.813 96,18 451.403 92,36 107,78


GINEKOLOGIJA OPERACIJSKA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 52 0,10 0 0,00 0,00

Alkoholi 785 1,52 946 1,42 120,46

Obvezilni 183 0,35 98 0,15 53,82


Osteosintetski material 0 0,00 5.224 7,85 100,00


HEMODIALIZA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 35 0,01 59 0,01 168,27

Hemodializa 568.381 89,38 589.508 89,76 103,72

Alkoholi 8.783 1,38 9.479 1,44 107,93

Obvezilni 4.971 0,78 7.270 1,11 146,24


Šivalni material 142 0,02 142 0,02 99,92

Laboratorijski material 208 0,03 1.159 0,18 556,80

Blagovni rabat 23.867 3,75 24.587 3,74 103,02









- 80 -

LABORATORIJ Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 665 0,23 568 0,14 85,42

Alkoholi 1.025 0,35 1.074 0,27 104,76

Obvezilni 1.841 0,63 1.525 0,38 82,86


Laboratorijski material 267.581 91,04 362.356 89,93 135,42

Embalaža 6 0,00 0 0,00 0,00

Blagovni rabat 81 0,03 2.018 0,50 2479,13

Osteosintetski material 0 0,00 1.524 0,38 100,00


DIABETOLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 22 0,38 44 0,61 200,05

Obvezilni 169 2,94 275 3,80 162,63




KIRURGIJA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 1 0,00 17 0,00 2261,04

Alkoholi 1.096 6,93 739 4,42 67,45

Obvezilni 5.372 33,95 4.148 24,78 77,20


Laboratorijski material 0 0,00 49 0,29 100,00


INTERNI AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 362 5,36 579 8,25 160,16

Obvezilni 98 1,45 78 1,12 80,25


Emabalaža 4 0,06 0 0,00 0,00



KIRURGIJA MAV�ARNA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 160 0,67 0 0,00 0,00

Obvezilni 9.826 41,37 980 53,02 9,98

Sanitetni potrošni material 13.766 57,96 800 43,24 5,81



STERILIZACIJA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 433 1,14 269 0,72 62,14

Obvezilni 23.130 60,86 21.010 55,94 90,83











- 81 -

GINEKOLOŠKO PORODNA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 42 0,00 0,00

Alkoholi 335 7,98 376 7,91 112,19

Obvezilni 54 1,28 79 1,67 147,69




NEVROLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 162 100,00 170 95,13 104,99

Obvezilni 0 0,00 9 4,87 100,00

Sanitetni potrošni material 0 0,00 0 0,00 0,00



O�ESNA KIRURŠKA O�ESNA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 106 0,10 75 0,06 70,40

Obvezilni 28 0,03 20 0,02 73,46




ORL Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 191 5,44 175 3,62 91,18

Obvezilni 351 9,97 209 4,33 59,50


Embalaža 14 0,39 26 0,54 190,71

Blagovni rabat 0 0,00 93 1,92 100,00



UROLOŠKA AMBULANTA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 0 0,00 0,00

Alkoholi 0 0,00 0 0,00 0,00

Obvezilni 0 0,00 0 0,00 0,00

Sanitetni potrošni material 740 100,00 1.051 99,99 141,90


Skupaj stroški zdravstvenega materiala 740 100,00 1.051 99,99 141,92

FIZIOTERAPIJA Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 23 1,95 23 0,00 0,00

Alkoholi 531 45,04 463 57,37 0,00

Obvezilni 51 4,35 31 3,82 0,00

Sanitetni potrošni material 574 48,66 290 35,91 50,47


Skupaj stroški zdravstvenega materiala 1.180 100,00 807 97,10 68,38

RTG Indeks


1 2 3 5 6 7=4/2

Kemikalije 0 0,00 1 0,00 0,00

RTG filmi testi 54.768 76,80 34.597 65,22 63,17

Alkoholi 474 0,67 495 0,93 104,30











- 82 -

Nezdravstveni material

Nezdravstveni material Realizacija jan-dec

/2009 Realizacija jan-dec /2010 Indeks


1 2 3 4 5 6=4/2

Živila 335.698 29,21 337.139 28,72 100,43

Tekstilni material 1.078 0,09 1.728 0,15 160,33

Porabljeno tehnološko gorivo 11.812 1,03 13.452 1,15 100,00

Porabljen pomožni material 812 0,07 1.228 0,10 0,00

Porabljen drugi nezdravstveni material 499 0,04 1.204 0,10 241,33

Porabljen pisarniški material 117.675 10,24 134.197 11,43 114,04

Porabljena pralna in �istilna sredstva 82.031 7,14 74.966 6,39 0,00

Porabljena voda 148.832 12,95 145.447 12,39 100,00

Tehni�ni material za popravila in vzdrževanje 44.059 3,83 58.589 4,99 132,98

Material za popravila in vzdrževanje - vozil 215 0,02 931 0,08 433,39

Porabljeni nadomestni deli za osnovna sredstva 54.060 4,70 100.446 8,56 0,00

Odpisi vrednosti nadomestnih delov 29.029 2,53 23.311 1,99 80,30

Stroški elektri�ne energije 231.906 0,00 158.484 13,50 0,00

Odpisi DI,avtom.gum, in embalaže v uporabi 11.116 0,97 8.726 0,74 78,50

Odpisi službene obleke,uniforme,obutve 16.485 1,43 28.500 2,43 172,88

Odpisi DI tekstil 39.431 3,43 57.174 4,87 145,00

Stroški strokovne literature 10.874 0,95 8.810 0,75 81,01

Stroški �asopisov,uradnih listov,priro�nikov,CATV 10.888 0,95 18.341 1,56 168,45

Porabljeno pogonsko gorivo 44 0,00 0 0,00 0,00

Presežki in primankljaji materiala 0 0,00 24 0,00 100,00

Stroški materiala iz prejšnjih obra�unskih obdobij 1.703 0,15 393 0,03 23,07

Drugi stroški materiala 937 0,08 0 0,00 0,00

Material za obdaritev in okrasitev 91 0,01 444 0,04 487,63

Reklamne majice za športne igre 0 0,00 410 0,03 100,00

Skupaj stroški nezdravstvenega materiala 1.149.275 79,82 1.173.943 100,00 102,15


- 83 -

Stroški storitev AOP 874(konto 461) so v celotnem zavodu v letu 2010 znašali 4.341.407 EUR in so bili za 11,65 % višji od doseženih v letu 2009 in za 6,40 % višji od na�rtovanih. Delež glede na celotne odhodke zavoda znaša 17,78 %.

Stroški storitev Indeks


1 2 3 4 5 6=4/2

Prevozne storitve 6.431 0,17 7.002 0,16 108,88

Storitve vzdrževanja 289.832 7,45 494.627 11,39 170,66

Zavarovalne premije 86.008 2,21 72.235 1,66 83,99

Najemnine 0 0,00 0 0,00 0,00

Reprezentanca 4.047 0,10 4.931 0,11 121,84

Stroški pla�ilnega prometa in ban�ni stroški 2.960 0,08 2.998 0,07 101,29

Povra�ila stroškov v zvezi z delom 0 0,00 0 0,00 0,00

Laboratorijske in zdravstvene storitve 683.171 17,57 726.107 16,73 106,28

Izobraževanje in specializacije 19.021 0,49 14.376 0,33 75,58

Strokovno izpopolnjevanje 51.289 1,32 31.119 0,72 60,67

Stroški znanstveno raziskovalnega dela 0 0,00 0 0,00 0,00

Komunalne storitve 116.859 3,01 107.793 2,48 92,24

Stroški varovanja 0 0,00 0 0,00 0,00

Stroški podjemnih pogodb 412.840 10,62 357.953 8,25 86,71

Stroški zunanjih izvajalcev zdr. storitev preko s.p. in d.o.o. 654.668 16,84 730.777 16,83 111,63

Pranje 328.785 8,46 344.026 7,92 104,64

Ogrevanje 349.836 9,00 356.203 8,20 101,82

�iš�enje 546.074 14,04 625.913 14,42 114,62

Druge storitve 336.612 8,66 465.347 10,72 138,24

Skupaj stroški storitev 3.888.434 100,00 4.341.407 100,00 111,65

Druge storitve Indeks


Intelektualne storitve svetovanja, raziskave 87.058 25,86 181.821 39,07 208,85

Intelektualne storitve revizije, kontrole 0 0,00 1.608 0,35 0,00

Stroški AOP 83.963 24,94 91.484 19,66 108,96

Stroški sodnega izvedenca, odvetnika, tolma�a 1.871 0,56 5.902 1,27 315,36

Sejnine 2.159 0,64 3.581 0,77 165,89

Dezinfekcija, dekontaminacija in deraterizacija 8.333 2,48 9.292 2,00 111,51

Dnevnice na službena potovanja 426 0,13 561 0,12 131,61

No�nine med službenimi potovanji 9.073 2,70 10.039 2,16 110,65

Povra�ila stroškov prevoza 3.295 0,98 5.107 1,10 154,98

Stroški karti�ne porabe tujina 0 0,00 79 0,02 0,00

Stroški službenih potovanj preko turisti�nih agencij 0 0,00 4.564 0,98 0,00

Stroški storitev iz prejšnjih obdobij 327 0,10 2.664 0,57 815,95

Poštne storitve 20.865 6,20 16.148 3,47 77,39

Telefonske storitve 41.852 12,43 52.651 11,31 125,80

Parkirnine, cestnine, registracija 706 0,21 558 0,12 79,11

Študentski servis 17.863 5,31 34.216 7,35 191,55

Neproizvodne storitve 57.978 17,22 41.955 9,02 72,36

No�itev športne igre 585 0,17 478 0,10 81,75

Drugi dav�no nepriznani stroški 260 0,08 1.807 0,39 694,04

Trafo postaja 0 0,00 831 0,18 0,00

Skupaj stroški drugih storitev 336.612 100,00 465.347 100,00 138,24

Realizacija jan-dec /2010Realizacija jan-dec /2009

Realizacija jan-dec /2009 Realizacija jan-dec /2010

Storitve vzdrževanja so se pove�ale, zaradi ve�jega obsega opravljenega dela naslednjih dobaviteljev (Culeto Peter, Drager, Fin Pro, Inter export, Klima, Mevi, Olympus, Sind – ve�ina zaradi vzdrževanja medicinske opreme). Indeks stroška reprezentance je nekoliko višji, zneskovno pa to predstavlja slabih 900 EUR. Laboratorijske in zdravstvene storitve so se pove�anega števila obdukcij, storitev ZD Adolfa Drolca Maribor – obdobni pregledi, zdravniška spri�evala…, storitve UKC Maribor in UKC Ljubljana. Stroški zunanjih izvajalcev zdravstvenih storitev preko s.p. in d.o.o. so prikazani v poslovnem delu letnega poro�ila na strani 50 in 51.


- 84 -

Stroški in storitve za izvajanje zdravstvenih storitev preko podjemnih in avtorskih pogodb ter preko s.p. in d.o.o. - lo�eno za lastne zaposlene in zunanje izvajalce:

��!��, �"��-� ,�� #��!�� !��.��!�!�

��,�� #��!�� /��. �� .�.��%&%�0��

<�80,5��=8<>,5� ��&&.�� $�

�?,�,75�5�(�7�<'5� �&��$��$� ��

��%& 1(��11*+2� 2(

� � �

��!��, �"��-� ,�� #��!�� !�!�"��#�!3!�4

��,�� #��!�� /��. �� .�.��%&%�0��

<�80,5��=8<>,5� ��&��

�?,�,75�5�(�7�<'5� �&��&��&� ��

��%& (21�'2(+)* 2*

10 najvišjih stroškov preko s.p. in d.o.o.:

Vrste storitev, ki se opravljajo preko zunanjih izvajalcev za nezdravstvene storitve

Izpla�an znesek v letu 2010 v (EUR)

Število zunanjih izvajalcev

ISS servis system (�iš�enje) d.o.o. 654.169 1 Komunala Ptuj (ogrevanje, voda) d.d. 515.829 1 Periteks (pranje perila) d.o.o. 345.177 1 Elektro Gorenjska d.d. 118.840 1 Proteros d.o.o. 94.200 1 Interexport d.o.o. 94.021 1 Saubermacher Slovenija d.o.o. 73.530 1 PINNA d.o.o. (ra�unalniške storitve) 54.959 1 Odvetniška pisarna Turk 46.233 1 Telekom Slovenije d.d. 40.272 1

Navedenih je le nekaj najve�jih stroškov storitev po dobavitelju in opravljeni storitvi. Strošek vseh storitev v letu 2010 znaša 4.341.407 EUR.


- 85 -

Intelektualne storitve svetovanja, raziskave 1-12/2009 I-12/2010

AAS AVTORSKA AGENCIJA 1.210

ARHILINK

ARVVEN 15.682 17.342

ADRIA d.o.o. 598 658

BUREAU VERITAS d.o.o. 3.914 0

CONATUS 26.178

ELEARN 2.368

FARMED 40.586 20.409

FIN REVIZIJA 3.910 0

GZ ZA VARNOST 215

KAKOVOST 2000 15.205 20.252

KOTNIK BOŽENA 310

LEA POMURJE 30.498

LEA SPODNJE PODRAVJE

MAROSO 1.829 2.117

PROTEROS SVTOVANJE 46.644

SGS SLOVENIJA 4.165

SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC 526

ŠTRAF D.O.O.

TETRAS SVETOVANJE 5.023 9.090

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 150

SKUPAJ 87.058 181.821

Intelektualne storitve svetovanja, raziskave so se pove�ale na ra�un projekta sledljivosti zdravil po pacientu, uvajanja kakovosti na oddelku sterilizacije, kakovosti v laboratoriju zaradi postopkov za pridobitev akreditacije in predvsem na ra�un projekta HEALTH. Posledica pove�anja stroškov prevoza je višja cena kilometra glede na predhodno leto. Stroški storitev iz prejšnjih obra�unskih obdobij so stroški za katere smo prejeli ra�un v letu 2010, nanašali pa so se še na leto 2009, gre pa za okoljske dajatve, kjer se je zakonodaja glede poro�anja in izstavitve ra�unov nekoliko spremenila. Drugi dav�no nepriznani stroški so stroški, ki v dav�nem obra�unu niso priznani. Stroški študentskega servisa so višji zaradi dela v transportni službi, kjer bi morali zaposliti enega �loveka in ga še nismo, prav tako zaradi dela v vratarski službi in pomo�i oziroma sodelovanja pri operacijah študentov medicine.

Stroški AOP 1-12/2009 1-12/2010

Params ra�unalništvo 242 2.146

PINNA 60.829 54.276

Septima 6.176 4.493

Swetcom 16.717 30.569

SKUPAJ 83.963 91.484


- 86 -

Stroški sodnega izvedencev, odvetnikov, tolma�ev… 1-12/2009 1-12/2010

Avtorska agencija za Slovenijo 391

Kretnja Suzana Novak 96 482

Moritz tolma�enje 152

Odvetnik Veljko Škovrlj 3.484

Tolma� Letonja Lidija 66

Odvetnik Zdenko Cafuta 630

Odvetniška pisarna Andrej Kac 1.047

Janžekovi� Vladimir s.p. tolma�enje, prevodi 122

Zavod združenja tolma�ev 99Delovno sodiš�e Maribor 1.205

SKUPAJ 1.871 5.902


- 87 -

Neproizvodne storitve 1-12/2009 1-12/2010

Albin promotion 179

A&R Cartl Angela 179

Alimal steklarna 765 194

Altius 8.385 6.044

Atrij nepremi�nine 244 217

Avtopralnica Eva 94 61

Avtohiša Trbuc 255

Ašenbrener Oto 84

Biroservis Jernej Kova� 26

Butik okvirjev A PROPOS 592 169

DC Dominko Center 321

Design studio in aranžerstvo 14.813 4.034

DTS Korenjak Aleksander s.p. 1.514

Elektro Maribor 227

Elgrin 6

Fin-Pro 1.078

Fotokopiranje posredništvo 386 78

Gostol-Gopan 12

Horvat Sre�ko (izvajanje del z gozdarsko-kmetijsko mehanizacijo) 320

Hotel Mitra 6.191

Infobon 287 306

Inštitut za varstvo pri delu 601

Komunalno podjetje Ptuj 343

Koval proizvodnja in trgovina 6

Lesna galanterija Anton 866

Linde Plin (A-test) 42

Lindstrom 81

Markos 48

Messer Slovenija 410 291

Matalprim IZT d.o.o. 77

MFC d.o.o. 517

MIR 10.414 7.763

Minifilm d.o.o. 11.546

Olympus Slovenska energetika 426

Petrol 263 27

Podjetje za stanovanjske storitve 1.150 1.920

Popijal Matjaž s.p. 54 169

Poveron ra�unalništvo 335

Radio televizija Slovenija 81

Roža s.p. 85

Tehnobiro 896

Zavod za usposabljanje 964 2.088

Zlatarstvo Bedra� sre�ko 241 714

SIST Slovenski inštitut za standardizacijo 224

Solutiones 538

SPC Toplak 398

Stan� Stanislav Zebec 506

Silina d.o.o. 55

Sanrex 4

Steklarstvo Anžel 71

SŽCD centralne delavnice 117

UKC obdukcije 6.631 280

Vulkanizerstvo Kolari� Ivan 76

Venetus Travel agency 27Zamuda Franc s.p. 160

Zavod RS za transfuzijo 124 112

ZZZS MB 4Materialni stroški po blagajni 689 436

SKUPAJ 57.978 41.955


- 88 -

2.) STROŠKI DELA so v letu 2010 znašali 12.990.965 EUR in so bili za 3,25 % višji od doseženih v letu 2009 in za 1,77 % nižji od na�rtovanih. Delež v celotnih odhodkih znaša 53,22 %.

Povpre�no število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2010 je znašalo 442 zaposlenih, in se je v primerjavi z letom 2009 pove�alo za 3,03 %.

Povpre�na bruto pla�a je znašala 1.932 EUR in se je pove�ala v primerjavi s preteklim letom za 1,05 %.

V preteklem letu je bilo izpla�ano 311.779 EUR regresa za letni dopust za delavce.

Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme zavoda so bila izpla�ana za 26.184 delovnih ur, v breme ZZZS 21.092 delovnih ur, in v breme ZPIZ-a 4.798 delovnih ur. Boleznine skupaj predstavljajo 5,44 % obra�unanih delovnih ur.

Stroški dela Realizacija Plan Realizacija Indeks

jan-dec

2009 jan-dec 2010 jan-dec 2010 2010/2009

1 2 3 4 5=4/2

Skupaj pla�e in nadomestila 9.728.427 9.870.000 9.947.457 102,25

Dajatve na pla�e 1.580.505 1.604.600 1.611.576 101,97

Drugi stroški dela 1.273.156 1.290.500 1.431.932 112,47

Skupaj stroški dela 12.582.088 12.765.100 12.990.965 103,25


- 89 -

Stroški dela Realizacija jan-dec /2009 Realizacija jan-dec /2010 Indeks


Obra�unane bruto pla�e 6.851.372 54,45 7.188.080 55,33 104,91

Obra�unane bruto pla�e - splošni dodatki 513.160 4,08 581.154 4,47 113,25

BOD dodatki za redno delo, no�ni, nedelj, prazni�ni 426.423 3,39 444.179 3,42 104,16

BOD dežurstvo preko polnega delovnega �asa 0 0,00 1.122.439 8,64 0,00

BOD stalna pripravljenost doma 84.180 0,67 79.771 0,61 94,76

BOD nadurno delo 1.452.595 11,54 314.953 2,42 21,68

Obra�unane bruto pla�e delovna uspešnost 60.649 0,48 15.211 0,12 25,08

Bonitete izobraže.,uporaba osebnega vozila,… 71 0,00 0 0,00 0,00

BOD praznik 166.132 1,32 0 0,00 0,00

Obra�unana nadomestila OD do 30 dni 173.847 1,38 201.669 1,55 116,00

Stroški prevoza na delo in z njega 348.475 2,77 405.242 3,12 116,29

Stroški prehrane med delom 366.025 2,91 372.691 2,87 101,82

Povra�ila stroškov zaposlenim neobdav�eno 27.488 0,22 31.254 0,24 113,70

Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja 176.854 1,41 183.895 1,42 103,98

Regres za letni dopust 300.668 2,39 311.779 2,40 103,70

Jubilejne nagrade 21.224 0,17 19.635 0,15 92,52

Solidarnostne pomo�i 13.283 0,11 12.705 0,10 95,65

Neobdav�ene odpravnine 17.499 0,14 57.862 0,45 330,65

Obdav�ene odpravnine 1.557 0,01 36.870 0,28 2368,37

Bonitete - posojilo brez obresti ali z 84 0,00 0 0,00 0,00

Prispevek za IPZ na pla�e 8,85% 862.977 6,86 870.990 6,70 100,93

Prispevek za zdrav. zav. na pla�e 6,56% 649.237 5,16 656.726 5,06 101,15

Prispevek za zaposlovanje na pla�e 0,06% 5.939 0,05 6.008 0,05 101,15

Prispevek za starševsko varstvo na OD 0,10% 9.897 0,08 10.013 0,08 0,00

Prispevek za poškodbe pri delu na OD 0,53% 52.454 0,42 53.065 0,41 101,16

Stroški dela iz prejšnjega obra�unskega obdobja 0 0,00 14.774 0,11 0,00

Skupaj stroški drugih storitev 12.582.088 100,00 12.990.965 100,00 103,25

Indeks 113,25 – obra�unane bruto pla�e – splošni dodatki predstavljajo naslednja pove�anja stroškov dela v letu 2010 glede na leto 2009. Dodatek za delo v neenakomernem razporejenem delovnem �asu se je za�el izpla�evati v letu 2010 na zahtevo sindikatov in dejansko pripada zaposlenim.

Položajni dodatek 61.334,43 58.234,03 -3.100,40Dodatek za delovno dobo 373.183,51 391.610,34 18.426,83Dodatek za mentorstvo 13.029,56 19.733,51 6.703,95Dodatek za specializacijo, magisterij, doktorat 3.533,22 4.351,46 818,24Dodatki za manj ugodne delovne razmere 442,00 631,74 189,74Dodatek na izmensko delo 61.164,70 88.173,57 27.008,87Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem �asu 17.946,18 17.946,18SKUPAJ 512.687,42 580.680,83 67.993,41

Stroški prevoza na delo so se pove�ali zaradi višjega zneska enega kilometra, ki se mese�no usklajuje s 15% cene neosvin�enega motornega 95 oktanskega bencina/km.

Obdav�ene in neobdav�ene odpravnine V letu 2009 sta bili izpla�ani 2 odpravnini do uredbe in 1 odpravnina nad uredbo. V letu 2010 pa je bilo izpla�anih 5 odpravnin do uredbe in 7 odpravnin nad uredbo.


- 90 -

Pri BOD dežurstvo preko polnega delovnega �asa in BOD nadurno delo, prihaja do razlik zaradi razli�nega evidentiranja med leti 2009 in 2010.

3.) STROŠKI AMORTIZACIJE (ki so zajeti med odhodki – AOP 879) so v letu 2010 znašali 1.092.596 EUR in so bili za 7,28 % višji od doseženih v letu 2009 in za 2,59% višji od na�rtovanih. Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša 4,48 %.

Amortizacija je obra�unana po predpisanih stopnjah v znesku 1.473.602 EUR: - del amortizacije, ki je bil vra�unan v ceno znaša 1.092.596 EUR (kon�ni rezultat skupine 462), - del amortizacije, ki je bil knjižen v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje znaša

148.237 EUR (podskupina 980), - del amortizacije v breme sredstev prejetih donacij znaša 179.953 EUR (podskupina 922) in - del amortizacije, ki je bil knjižen v breme dolgoro�no odloženih prihodkov za pokrivanje

amortizacije iz lastnih virov znaša 52.816 EUR (podskupina 920).

4.) REZERVACIJE v letu 2010 niso bile obra�unane.

5.) DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB je bil v letu 2010 obra�unan v znesku 0 EUR .

6.) OSTALI DRUGI STROŠKI so bili v letu 2010 obra�unani v znesku 86.982 EUR (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljiš�, sodne takse, koleki, �lanarine zbornicam, izdatki za varstvo �lovekovega okolja…).

Drugi stroški Indeks


1 2 3 4 5 6=4/2

Stroški varstva pri delu in varstva okolja 24.489 20,33 33.247 38,22 135,76

Taksa za obremenjevanje vode, zraka in druge takse 0 0,00 0 0,00 0,00

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiš�a 29.062 0,00 29.643 34,08 0,00

�lanarina 11.520 9,56 12.978 14,92 112,65

Drugi materialni stroški 55.406 45,99 11.114 12,78 20,06

Skupaj drugi stroški 120.478 75,88 86.982 100,00 72,20

Realizacija jan-dec/2009 Realizacija jan-dec/2010

Stroški varstva pri delu in varstva

Strošek izvajanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti se je pove�al zaradi dodatnih analiz iz požarne varnosti in delno uskladitve cen z inflacijo.

�lanarina

Pove�an indeks �lanarine je predvsem na ra�un �lanarine Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije.

Drugi stroški V realizaciji januar – september 2009 je med drugimi materialnimi stroški zajet še davek od dobi�ka pravnih oseb 35.098,04 EUR

7.) FINAN�NI ODHODKI so v letu 2010 znašali 496 EUR in predstavljajo pla�ila obresti za prejete obra�une zamudnih obresti in obra�un obresti za MEVI d.o.o po anuitetnem na�rtu.


- 91 -

8.) DRUGI ODHODKI so v letu 2010 znašali 47.385 EUR, in so nastali zaradi pla�il odškodnine za zdravnike, pla�il kazni (ZZZS) in odpisa osnovnih sredstev potrjenih na seji sveta zavoda.

9.) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI so v letu 2010 niso bili izkazani.


- 92 -

2.3. POSLOVNI IZID

Razlika med prihodki in odhodki izkazuje negativni poslovni izid - presežek odhodkov nad prihodki v višini 1.771.106 EUR.

2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka

Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka je eviden�ni izkaz, v katerem so izkazani prihodki in odhodki, ki jih dolo�eni uporabniki izkazujejo v poslovnih knjigah v skladu s 16. �lenom Pravilnika o raz�lenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov. Izkazovanje prihodkov in odhodkov po na�elu denarnega toka je potrebno zaradi spremljanja gibanja javno finan�nih prihodkov in odhodkov na ravni države.

Pri eviden�nem izkazovanju prihodkov in odhodkov smo upoštevali na�elo denarnega toka, ne pa pravila iz Slovenskih ra�unovodskih standardov, ki dolo�ajo na�elo nastanka poslovnega dogodka. Zato podatki o odhodkih in prihodkih, izkazani v izkazu prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka, niso primerljivi s podatki, izkazanimi v izkazu prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov.

Na�elo denarnega toka pomeni, da se prihodek oziroma odhodek prizna, ko sta izpolnjena dva pogoja: poslovni dogodek, katerega posledica je izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov, je nastal in denar ali njegov ustreznik je prejet oziroma izpla�an.

Izkaz prihodkov in odhodkov po na�elu denarnega toka služi spremljanju gibanja javno finan�nih prihodkov in odhodkov.

Presežek odhodkov nad prihodki v tem izkazu (denarni tok) znaša 989.383 EUR in se od ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki dolo�enih uporabnikov (priloga 3 – obra�unski tok) razlikuje za 781.723 EUR. Razlika predstavljajo: nepla�ane terjatve in obveznosti, dani in prejeti predujmi, nabave osnovnih sredstev.


- 93 -

2.3.2. Pojasnila k izkazu ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov

Izkaz ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov je sestavni del izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka. Izkaz vsebuje podatke o danih posojilih in prejetih vra�ilih danih posojil ter o izdatkih, namenjenih nakupu kapitalskih deležev in prejemkih iz naslova prodaje teh deležev.

V izkazu ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov, ki je priloga v prilogi 3/A-1, za leto 2010 izkazujemo 2.061 EUR razlike med prejetimi vra�ili danih posojil in danimi posojili, ki smo jih evidentirali po na�elu denarnega toka.

2.3.3. Pojasnila k izkazu ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov

Izkaz ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov je sestavni del izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka in je eviden�ni izkaz. Vsebuje podatke o prejetih zneskih iz najetih posojil in podatke o odpla�ilih glavnic najetih posojil v obra�unskem obdobju.

V vrstici zadolževanje se izkažejo zneski, pridobljeni z najemom dolgoro�nih posojil, zneski iz naslova izdaje dolgoro�nih vrednostnih papirjev in razlika med ve� prejetimi in vrnjenimi sredstvi likvidnostnega zadolževanja.

V vrstici dolga se izkažejo zneski vrnjenih glavnic najetih dolgoro�nih posojil in posojil z izdajo dolgoro�nih vrednostnih papirjev ter znesek iz naslova likvidnostnega zadolževanja, �e je znesek vrnjenih denarnih sredstev ve�ji od zneska prejetih denarnih sredstev.

V izkazu ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov za leto 2010, ki je priloga v TABELI 3/A-2, ne izkazujemo zadolževanja in odpla�il dolga.

Izkazano pove�anje sredstev na ra�unih 987.322 EUR je vsota presežka prihodkov nad odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka in zneskom, ki je v izkazu ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov izkazan kot razlika med prejetimi vra�ili danih posojil in danimi posojili.

2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti

Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti je po vsebini enak izkazu prihodkov in odhodkov, le da so v njem prihodki in odhodki, ki se nanašajo na leto 2010, razdeljeni na prihodke in odhodke iz opravljanja javne službe in na prihodke in odhodke od prodaje blaga in storitev na trgu.

Pri razmejevanju prihodkov od poslovanja na prihodke za izvajanje javne službe in na prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu smo upoštevali navodilo Ministrstva za zdravje, št. 012-11/2010-20, z dne 15.12.2010. Finan�ni prihodki in drugi prihodki so izkazani med prihodki iz opravljanja javne službe, razen tistih, za katere je iz knjigovodskih listin lahko ugotovilo, da se nanašajo na tržno dejavnost.


- 94 -

v EUR, brez centov LETO 2009 LETO 2010

Prihodki Odhodki Poslovni izid Prihodki Odhodki Poslovni izid javna služba 22.436.385 22.433.416 2.969 21.960.376 23.678.637 -1.718.261 tržna dejavnost 558.848 557.722 1.126 679.266 732.111 -52.845

Skupaj zavod 22.995.233 22.991.138 4.095 22.639.642 24.410.748 -1.771.106

-5.000.000

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

Javna služba Tržna dejavnost Skupaj zavod

Graf 4: Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti

LETO 2009 Prihodki LETO 2009 Odhodki LETO 2009 Poslovni izid

LETO 2010 Prihodki LETO 2010 Odhodki LETO 2010 Poslovni izid

Poslovni izid dosežen pri izvajanju javne službe znaša -1.718.261 EUR, iz naslova izvajanja tržne dejavnosti pa -52.845 EUR.

Pojasnila k izkazu za leto 2010 v primerjavi z letom 2009: Poslovni izid javne službe je v letu 2009 znašala 2.969 EUR, iz tržne dejavnosti pa 1.126 EUR.

Prihodki in odhodki tržne dejavnosti so nastali z opravljanjem naslednjih tržnih dejavnosti (storitev): a) Prodaja malic, b) Pla�ila pacientov, ker niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja, c) Pla�ilo za bivanje enega starša z otrokom (otroški oddelek), d) Opravljene laboratorijske storitve za druge zavode, e) Opravljene rentgenske storitve…

Razmejevanje odhodkov na dejavnost javne službe in na tržno dejavnost je bilo izvedeno v skladu z naslednjimi sodili: Razmerje med prihodki od poslovanja, doseženimi pri opravljanju dejavnosti javne službe in tistimi, doseženimi pri prodaji blaga in storitev.


- 95 -

3. PORO�ILO O PORABI SREDSTEV POSLOVNEGA IZIDA V SKLADU S SKLEPI SVETA ZAVODA

Dobi�ek poslovnega leta 2009 v višini 4.095 EUR se je namenil za kritje izgub prejšnjih let.

4. PREDLOG RAZPOREDITVE UGOTOVLJENEGA POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2010 (predlog za obravnavo na svetu zavoda, ki mora v zvezi s porabo izida sprejeti posebni sklep).

V letu 2010 je prišlo do presežka odhodkov nad prihodki, zato ni sredstev, ki bi se namenila za nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2011.

Svet zavoda sprejme letno poro�ilo zavoda za poslovno leto 2010.

Datum: 25.02.2011

Podpis pooblaš�enega ra�unovodja Podpis odgovorne osebe Boris Kmetec Robert �eh


- 96 -

PRILOGE K POSLOVNEMU PORO�ILU

1. Izjava o oceni notanjega nadzora javnih financ 2010

2. Dodatne priloge ministrstva brez bilan�nih izkazov: - Obrazec 1: Realizacija delovnega programa 2010 (1. in 2. del) - Obrazec 2: Izkaz prihodkov in odhodkov 2010 - Obrazec 3: Spremljanje kadrov 2010 - Obrazec 4: Poro�ilo o investicijskih vlaganjih 2010 - Obrazec 5: Poro�ilo o vzdrževalnih delih 2010 - Obrazec 6: Poro�ilo o terciarni dejavnosti 2010 (nimamo terciarja) - Obrazec 7: Kazalniki u�inkovitosti 2010 (bodo dostavljeni naknadno)

PRILOGE K RA�UNOVODSKEMU PORO�ILU

Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poro�il za prora�un, prora�unske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 104/10):

a) Bilanca stanja (priloga 1) b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev

(priloga 1/A) c) Stanje in gibanje dolgoro�nih finan�nih naložb in posojil (priloga 1/B) d) Izkaz prihodkov in odhodkov – dolo�enih uporabnikov (priloga 3) e) Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po na�elu denarnega toka

(priloga 3/A) f) Izkaz ra�una finan�nih terjatev in naložb dolo�enih uporabnikov (priloga 3/A-1) g) Izkaz ra�una financiranja dolo�enih uporabnikov (priloga 3/A-2) h) Izkaz prihodkov in odhodkov dolo�enih uporabnikov po vrstah dejavnosti (priloga

3/B)

Priloga 1

IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: 27863

BOLNIŠNICA PTUJ

SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: 86.100

POTRČEVA CESTA 023, 2250 Ptuj

MATIČNA ŠTEVILKA: 5054796000

(v eurih, brez centov)

ČLENITEVSKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOVKONTOV Tekoče leto Predhodno leto

1 2 3 4 5

SREDSTVAA) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)

001 8.677.155 8.680.037

00 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 002 376.145 350.682

01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 003 300.032 285.689

02 NEPREMIČNINE 004 12.205.408 12.035.032

03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 005 5.983.171 5.837.286

04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 006 11.768.614 11.107.944

05 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV 007 9.393.995 8.696.893

06 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 008 0 0

07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 009 0 0

08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA 010 4.186 6.247

09 TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE 011 0 0

B) KRATKORO ČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)

012 1.454.185 2.335.364

10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE 013 715 573

11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH 014 532.742 1.531.905

12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 015 262.608 211.548

13 DANI PREDUJMI IN VARŠČINE 016 12.690 10.527

14 KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 017 439.922 269.091

15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 018 0 0

16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 019 0 0

17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 020 39.196 94.943

18 NEPLAČANI ODHODKI 021 0 0

19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 022 166.312 216.777

C) ZALOGE(024+025+026+027+028+029+030+031)

023 509.933 585.509

30 OBRAČUN NABAVE MATERIALA 024 0 0

31 ZALOGE MATERIALA 025 509.933 585.323

32 ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE 026 0 186

33 NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE 027 0 0

34 PROIZVODI 028 0 0

35 OBRAČUN NABAVE BLAGA 029 0 0

36 ZALOGE BLAGA 030 0 0

37 DRUGE ZALOGE 031 0 0

I. AKTIVA SKUPAJ(001+012+023)

032 10.641.273 11.600.910

99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 033 0 0

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEVD) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE(035+036+037+038+039+040+041+042+043)

034 3.637.555 2.545.564

20 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE 035 0 0

21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 036 1.106.319 1.061.564

22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 037 2.193.384 1.275.049

23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 038 34.571 33.236

24 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA 039 294.992 172.885

25 KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV 040 0 0

26 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA 041 43 42

28 NEPLAČANI PRIHODKI 042 0 0

29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 043 8.246 2.788

E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)

044 7.003.718 9.055.346

90 SPLOŠNI SKLAD 045 0 0

91 REZERVNI SKLAD 046 0 0

92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 047 1.800.144 2.000.413

93 DOLGOROČNE REZERVACIJE 048 0 0

940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 049 0 0

ZNESEK

BILANCA STANJAna dan 31.12.2010

Oznaka za AOP

Priloga 1


ČLENITEVSKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOVKONTOV Tekoče leto Predhodno leto

1 2 3 4 5

ZNESEKOznaka za AOP

9410SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

050 0 0

9411SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE

051 0 0

9412 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 052 0 0

9413 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 053 0 0

96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 054 0 0

97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 055 0 0

980OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

056 7.908.411 7.988.662

981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 057 0 0

985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 058 0 0

986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 059 2.704.837 933.729

I. PASIVA SKUPAJ(034+044)

060 10.641.273 11.600.910

99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 061 0 0

Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava.

* Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka).

Pril

oga

1/A

IME

UP

OR

AB

NIK

A:

ŠIF

RA

UP

OR

AB

NIK

A*:

2786

3

BO

LNIŠ

NIC

A P

TUJ

SE

DE

Ž U

PO

RA

BN

IKA

:Š

IFR

A D

EJA

VN

OS

TI:

86.1

00

PO

TRČ

EV

A C

ES

TA 0

23, 2

250

Ptu

j

MA

TIČ

NA

ŠTE

VIL

KA

:50

5479

6000

(v e

urih

, bre

z ce

ntov

)

Nab

avna

vr

edno

st (

1.1.

)P

opra

vek

vred

nost

(1.

1.)

Pov

ečan

je

naba

vne

vred

nost

i

Pov

ečan

je

popr

avka

vr

edno

sti

Zm

anjš

anje

na

bavn

e vr

edno

sti

Zm

anjš

anje

po

prav

ka

vred

nost

iA

mor

tizac

ija N

eodp

isan

a vr

edno

st (

31.1

2.)

P

revr

edno

tenj

e za

radi

ok

repi

tve

Pre

vred

note

nje

zara

di o

slab

itve

12

34

56

78

910

(3-

4+5-

6-7+

8-9)

1112

I. N

eopr

edm

eten

a sr

edst

va in

opr

edm

eten

a os

novn

a sr

edst

va v

upr

avlja

nju

(701

+702

+703

+704

+705

+706

+707

)70

023

.493

.657

14.8

19.8

6989

4.53

90

190.

704

616.

272

1.47

3.60

28.

520.

293

00

A. D

olgo

ročno

odl

ožen

i str

oški

701

00

00

00

00

00

B. D

olgo

ročne

pre

mož

enjs

ke p

ravi

ce70

216

9.95

610

7.82

325

.463

00

013

.011

74.5

850

0C

. Dru

ga n

eopr

edm

eten

a sr

edst

va70

318

0.72

617

7.86

70

00

01.

332

1.52

70

0D

. Zem

ljišč

a70

41.

199.

110

00

00

00

1.19

9.11

00

0E

. Zgr

adbe

705

10.8

35.9

215.

837.

286

17.7

010

016

0.95

330

6.83

84.

870.

451

00

F. O

prem

a70

611

.107

.944

8.69

6.89

385

1.37

50

190.

704

455.

319

1.15

2.42

12.

374.

620

00

G. D

ruga

opr

edm

eten

a os

novn

a sr

edst

va70

70

00

00

00

00

0II.

Neo

pred

met

ena

sred

stva

in o

pred

met

ena

osno

vna

sred

stva

v la

sti

(709

+710

+711

+712

+713

+714

+715

)70

80

00

00

00

00

0

A. D

olgo

ročno

odl

ožen

i str

oški

709

00

00

00

00

00

B. D

olgo

ročne

pre

mož

enjs

ke p

ravi

ce71

00

00

00

00

00

0C

. Dru

ga n

eopr

edm

eten

a sr

edst

va71

10

00

00

00

00

0D

. Zem

ljišč

a71

20

00

00

00

00

0E

. Zgr

adbe

713

00

00

00

00

00

F. O

prem

a71

40

00

00

00

00

0G

. Dru

ga o

pred

met

ena

osno

vna

sred

stva

715

00

00

00

00

00

ST

AN

JE IN

GIB

AN

JE N

EO

PR

ED

ME

TE

NIH

SR

ED

ST

EV

IN O

PR

ED

ME

TE

NIH

OS

NO

VN

IH S

RE

DS

TE

V

Z N

E S

E K

NA

ZIV

Ozn

aka

za

AO

P

Pril

oga

1/A

Nab

avna

vr

edno

st (

1.1.

)P

opra

vek

vred

nost

(1.

1.)

Pov

ečan

je

naba

vne

vred

nost

i

Pov

ečan

je

popr

avka

vr

edno

sti

Zm

anjš

anje

na

bavn

e vr

edno

sti

Zm

anjš

anje

po

prav

ka

vred

nost

iA

mor

tizac

ija N

eodp

isan

a vr

edno

st (

31.1

2.)

P

revr

edno

tenj

e za

radi

ok

repi

tve

Pre

vred

note

nje

zara

di o

slab

itve

12

34

56

78

910

(3-

4+5-

6-7+

8-9)

1112

Z N

E S

E K

NA

ZIV

Ozn

aka

za

AO

P

III. N

eopr

edm

eten

a sr

edst

va in

opr

edm

eten

a os

novn

a sr

edst

va v

fina

nčne

m n

ajem

u(7

17+7

18+7

19+7

20+7

21+7

22+7

23)

716

00

00

00

00

00

A. D

olgo

ročno

odl

ožen

i str

oški

717

00

00

00

00

00

B. D

olgo

ročne

pre

mož

enjs

ke p

ravi

ce71

80

00

00

00

00

0C

. Dru

ga n

eopr

edm

eten

a sr

edst

va71

90

00

00

00

00

0D

. Zem

ljišč

a72

00

00

00

00

00

0E

. Zgr

adbe

721

00

00

00

00

00

F. O

prem

a72

20

00

00

00

00

0G

. Dru

ga o

pred

met

ena

osno

vna

sred

stva

723

00

00

00

00

00

Obr

azec

je p

ripra

vlje

n na

pod

lagi

28.

čle

na Z

akon

a o

račun

ovod

stvu

(U

radn

i lis

t RS

, št.

23/9

9), P

RIL

OG

A 1

/B p

ravi

lnik

a o

sest

avlja

nju

letn

ih p

oroč

il za

pro

račun

, pro

račun

ske

upor

abni

ke in

dru

ge o

sebe

javn

ega

prav

a.

* P

odat

ek š

ifra

upor

abni

ka je

obv

ezen

pod

atek

za

vse

tiste

, ki s

o na

vede

ni v

pra

viln

iku

o do

ločitv

i nep

osre

dnih

in p

osre

dnih

upo

rabn

ikov

drž

avne

ga in

obč

insk

ih p

roračun

ov (

štiri

mes

tna

šifr

a pr

orač

unsk

ega

upor

abni

ka +

ko

ntro

lna

štev

ilka)

.

Pril

oga

1/B

IME

UP

OR

AB

NIK

A:

ŠIF

RA

UP

OR

AB

NIK

A*:

2786

3

BO

LNIŠ

NIC

A P

TU

J

SE

DE

Ž U

PO

RA

BN

IKA

:Š

IFR

A D

EJA

VN

OS

TI:

86.1

00

PO

TRČ

EV

A C

ES

TA

023

, 225

0 P

tuj

MA

TIČ

NA

ŠT

EV

ILK

A:

5054

7960

00

(v e

urih

, bre

z ce

ntov

)

Zne

sek

nalo

žb

in d

anih

pos

ojil

(1

.1.)

Zne

sek

popr

avko

v na

ložb

in d

anih

po

sojil

(1.

1.)

Zne

sek

povečan

ja n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

povečan

j po

prav

kov

nalo

žb

in d

anih

pos

ojil

Zne

sek

zman

jšan

ja n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

zman

jšan

ja

popr

avko

v na

ložb

in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

nalo

žb in

da

nih

poso

jil

(31.

12.)

Zne

sek

popr

avko

v na

ložb

in d

anih

po

sojil

(31

.12.

)

Knj

igov

odsk

a vr

edno

st n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il (3

1.12

.)

Zne

sek

odpi

sani

h na

ložb

in d

anih

po

sojil

12

34

56

78

9 (3

+5-

7)10

(4+

6-8)

11 (

9-10

)12

I. D

olgo

ročne

fina

nčne

nal

ožbe

(801

+806

+813

+814

)80

00

00

00

00

00

0

A. N

alož

be v

del

nice

(802

+803

+804

+805

)80

10

00

00

00

00

0

1. N

alož

be v

del

nice

v ja

vna

podj

etja

802

00

00

00

00

00

2. N

alož

be v

del

nice

v fi

nan č

ne in

stitu

cije

803

00

00

00

00

00

3. N

alož

be v

del

nice

v p

rivat

na p

odje

tja80

40

00

00

00

00

0

4. N

alož

be v

del

nice

v tu

jini

805

00

00

00

00

00

B. N

alož

be v

del

eže

(807

+808

+809

+810

+811

+812

)80

60

00

00

00

00

0

1. N

alož

be v

del

eže

v ja

vna

podj

etja

807

00

00

00

00

00

2. N

alož

be v

del

eže

v fin

ančne

inst

ituci

je80

80

00

00

00

00

0

3. N

alož

be v

del

eže

v pr

ivat

na p

odje

tja80

90

00

00

00

00

0

4. N

alož

be v

del

eže

drža

vnih

dru

žb, k

i im

ajo

oblik

o d.

d.81

00

00

00

00

00

0

5. N

alož

be v

del

eže

drža

vnih

dru

žb, k

i im

ajo

oblik

o d.

o.o.

811

00

00

00

00

00

6. N

alož

be v

del

eže

v tu

jini

812

00

00

00

00

00

C. N

alož

be v

ple

men

ite k

ovin

e, d

rage

kam

ne,

umet

nišk

a de

la in

pod

obno

813

00

00

00

00

00

D. D

ruge

dol

goročne

kap

itals

ke n

alož

be(8

15+8

16+8

17+8

18)

814

00

00

00

00

00

1. N

amen

sko

prem

ožen

je, p

rene

seno

javn

im s

klad

om81

50

00

00

00

00

0

2. P

rem

ožen

je, p

rene

seno

v la

st d

rugi

m p

ravn

im o

seba

m

javn

ega

prav

a, k

i im

ajo

prem

ožen

je v

svo

ji la

sti

816

00

00

00

00

00

ST

AN

JE IN

GIB

AN

JE D

OLG

OR

OČ

NIH

FIN

ANČ

NIH

NA

LOŽ

B IN

PO

SO

JIL

Z N

E S

E K

VR

ST

A N

ALO

ŽB

OZ

IRO

MA

PO

SO

JIL

Ozn

aka

za

AO

P

Pril

oga

1/B

Zne

sek

nalo

žb

in d

anih

pos

ojil

(1

.1.)

Zne

sek

popr

avko

v na

ložb

in d

anih

po

sojil

(1.

1.)

Zne

sek

povečan

ja n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

povečan

j po

prav

kov

nalo

žb

in d

anih

pos

ojil

Zne

sek

zman

jšan

ja n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

zman

jšan

ja

popr

avko

v na

ložb

in

dan

ih p

osoj

il

Zne

sek

nalo

žb in

da

nih

poso

jil

(31.

12.)

Zne

sek

popr

avko

v na

ložb

in d

anih

po

sojil

(31

.12.

)

Knj

igov

odsk

a vr

edno

st n

alož

b in

dan

ih p

osoj

il (3

1.12

.)

Zne

sek

odpi

sani

h na

ložb

in d

anih

po

sojil

12

34

56

78

9 (3

+5-

7)10

(4+

6-8)

11 (

9-10

)12

Z N

E S

E K

VR

ST

A N

ALO

ŽB

OZ

IRO

MA

PO

SO

JIL

Ozn

aka

za

AO

P

3. D

ruge

dol

goročne

kap

itals

ke n

alož

be d

oma

817

00

00

00

00

00

4. D

ruge

dol

goročne

kap

itals

ke n

alož

be v

tujin

i81

80

00

00

00

00

0

II. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a in

dep

oziti

(820

+829

+832

+835

)81

96.

247

00

02.

061

04.

186

04.

186

0

A. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a(8

21+8

22+8

23+8

24+8

25+8

26+8

27+8

28)

820

6.24

70

00

2.06

10

4.18

60

4.18

60

1. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a po

sam

ezni

kom

821

6.24

70

00

2.06

10

4.18

60

4.18

60

2. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a ja

vnim

skl

adom

822

00

00

00

00

00

3. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a ja

vnim

pod

jetje

m82

30

00

00

00

00

0

4. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a fin

ančni

m in

stitu

cija

m82

40

00

00

00

00

0

5. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a pr

ivat

nim

pod

jetje

m82

50

00

00

00

00

0

6. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a dr

ugim

rav

nem

drž

ave

826

00

00

00

00

00

7. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a dr

žavn

emu

pror

ačun

u82

70

00

00

00

00

0

8. D

ruga

dol

goročno

dan

a po

sojil

a v

tujin

o82

80

00

00

00

00

0

B. D

olgo

ročno

dan

a po

sojil

a z

odku

pom

vre

dnos

tnih

pa

pirje

v(8

30+8

31)

829

00

00

00

00

00

1. D

oma č

ih v

redn

ostn

ih p

apirj

ev83

00

00

00

00

00

0

2. T

ujih

vre

dnos

tnih

pap

irjev

831

00

00

00

00

00

C. D

olgo

ročno

dan

i dep

oziti

(833

+834

)83

20

00

00

00

00

0

1. D

olgo

ročno

dan

i dep

oziti

pos

lovn

im b

anka

m83

30

00

00

00

00

0

2. D

rugi

dol

goročno

dan

i dep

oziti

834

00

00

00

00

00

D. D

ruga

dol

goročno

dan

a po

sojil

a83

50

00

00

00

00

0

III. S

kupa

j (8

00+8

19)

836

6.24

70

00

2.06

10

4.18

60

4.18

60

Obr

azec

je p

ripra

vlje

n na

pod

lagi

28.

čle

na Z

akon

a o

račun

ovod

stvu

(U

radn

i lis

t RS

, št.

23/9

9), P

RIL

OG

A 1

/B p

ravi

lnik

a o

sest

avlja

nju

letn

ih p

oroč

il za

pro

račun

, pro

račun

ske

upor

abni

ke in

dru

ge o

sebe

javn

ega

prav

a.

* P

odat

ek š

ifra

upor

abni

ka je

obv

ezen

pod

atek

za

vse

tiste

, ki s

o na

vede

ni v

pra

viln

iku

o do

ločitv

i nep

osre

dnih

in p

osre

dnih

upo

rabn

ikov

drž

avne

ga in

obč

insk

ih p

roračun

ov (

štiri

mes

tna

šifr

a pr

orač

unsk

ega

upor

abni

ka +

kon

trol

na š

tevi

lka)

.

Priloga 3


BOLNIŠNICA PTUJ





ČLENITEV

PODSKUPIN NAZIV PODSKUPINE KONTOV

KONTOV Tekoče leto Predhodno leto1 2 3 4 5

A) PRIHODKI OD POSLOVANJA (861+862-863+864)

860 22.495.095 22.832.850

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 861 22.495.095 22.832.850

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 862 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 863 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 864 0 0

762 B) FINANČNI PRIHODKI 865 4.001 19.056

763 C) DRUGI PRIHODKI 866 140.546 143.327

Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI(868+869)

867 0 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 868 0 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 869 0 0

D) CELOTNI PRIHODKI(860+865+866+867)

870 22.639.642 22.995.233

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV(872+873+874)

871 10.192.324 9.243.200

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 872 0 0

460 STROŠKI MATERIALA 873 5.850.917 5.215.039

461 STROŠKI STORITEV 874 4.341.407 4.028.161

F) STROŠKI DELA(876+877+878)

875 12.990.965 12.582.088

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 876 9.947.457 9.728.427

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 877 1.611.576 1.580.505

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 878 1.431.932 1.273.156

462 G) AMORTIZACIJA 879 1.092.596 1.018.449

463 H) REZERVACIJE 880 0 0

465,00 J) DRUGI STROŠKI 881 86.982 120.478

467 K) FINANČNI ODHODKI 882 496 7.748

468 L) DRUGI ODHODKI 883 47.385 19.175

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI(885+886) 884 0 0

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 885 0 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 886 0 0

N) CELOTNI ODHODKI(871+875+879+880+881+882+883+884) 887 24.410.748 22.991.138

O) PRESEŽEK PRIHODKOV(870-887)

888 0 4.095

P) PRESEŽEK ODHODKOV(887-870)

889 1.771.106 0

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 890 0 0

del 80Presežek prihodkov obra čunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka(888-890)

891 0 4.095

del 80Presežek odhodkov obra čunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka(889+890) oz. (890-888)

892 1.771.106 0

Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokri tju odhodkov obra čunskega obdobja

893 0 0

Povpre čno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obra čunskem obdobju (celo število)

894 442 429

Število mesecev poslovanja 895 12 12

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLO ČENIH UPORABNIKOVod 1. januarja do 31.12.2010



Oznaka za AOP

ZNESEK

Priloga 3/A


BOLNIŠNICA PTUJ





NAZIV KONTATekoče leto Predhodno leto

1 2 3 4 5I. SKUPAJ PRIHODKI(402+431)

40122.419.005 22.659.876

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE(403+420)

40221.990.241 22.052.692

A. Prihodki iz sredstev javnih financ(404+407+410+413+418+419)

40319.483.798 19.385.531

a. Prejeta sredstva iz državnega prora čuna(405+406)

4040 0

del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo 405 0 0

del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije 406 0 0b. Prejeta sredstva iz ob činskih prora čunov (408+409)

4070 0

del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo 408 0 0

del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije 409 0 0c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovan ja(411+412)

41019.448.248 19.385.531

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo 411 19.448.248 19.385.531

del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije 412 0 0d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij(414+415+416+417)

4130 0

del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo 414 0 0

del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije 415 0 0

del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo 416 0 0

del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije 417 0 0

del 740 e. Prejeta sredstva iz prora čunov iz naslova tujih donacij 418 0 0

741 f. Prejeta sredstva iz državnega prora čuna iz sredstev prora čuna Evropske unije 41935.550 0

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne slu žbe(421+422+423+424+425+426+427+428+429+430)

4202.506.443 2.667.161

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe 421 0 0

del 7102 Prejete obresti 422 4.159 22.655

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 423 0 0

del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 424 2.460.506 2.613.877

72 Kapitalski prihodki 425 0 0

730 Prejete donacije iz domačih virov 426 41.778 30.629

731 Prejete donacije iz tujine 427 0 0

732 Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč 428 0 0

786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 429 0 0

787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 430 0 02. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU(432+433+434+435+436)

431428.764 607.184

del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 432 413.479 526.811

del 7102 Prejete obresti 433 0 0

del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 434 12.965 13.474

del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 435 0 0

ČLENITEV KONTOVZNESEK

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLO ČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA

od 1. januarja do 31.12.2010

Oznaka za AOP

Priloga 3/A



ČLENITEV KONTOVZNESEKOznaka

za AOP

del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe 436 2.320 66.899II. SKUPAJ ODHODKI (438+481)

43723.408.388 23.994.034

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE(439+447+453+464+465+466+467+468+469+470)

43823.408.388 23.994.034

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim(440+441+442+443+444+445+446)

43912.031.197 11.915.236

del 4000 Plače in dodatki 440 9.896.027 9.139.003

del 4001 Regres za letni dopust 441 310.298 300.743

del 4002 Povračila in nadomestila 442 767.096 698.902

del 4003 Sredstva za delovno uspešnost 443 9.723 58.982

del 4004 Sredstva za nadurno delo 444 254.336 921.187

del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi 445 682.555 704.354

del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 446 111.162 92.065B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost(448+449+450+451+452)

4471.802.498 1.813.807

del 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 448 883.322 887.575

del 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje 449 720.703 719.890

del 4012 Prispevek za zaposlovanje 450 6.099 20.320

del 4013 Prispevek za starševsko varstvo 451 10.166 10.153

del 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 452 182.208 175.869C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe(454+455+456+457+458+459+460+461+462+463)

4538.651.161 8.738.817

del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve 454 1.786.273 1.682.748

del 4021 Posebni material in storitve 455 4.758.667 4.866.515

del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije 456 854.298 920.368

del 4023 Prevozni stroški in storitve 457 12.506 12.888

del 4024 Izdatki za službena potovanja 458 19.793 9.560

del 4025 Tekoče vzdrževanje 459 480.037 562.878

del 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 460 29.643 29.373

del 4027 Kazni in odškodnine 461 70.795 7.782

del 4028 Davek na izplačane plače 462 0 0

del 4029 Drugi operativni odhodki 463 639.149 646.705

403 D. Plačila doma čih obresti 464 0 0

404 E. Plačila tujih obresti 465 0 0

410 F. Subvencije 466 0 0

411 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom 467 0 0

412 H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 468 0 0

413 I. Drugi teko či doma či transferji 469 0 0J. Investicijski odhodki(471+472+473+474+475+476+477+ 478+479+480)

470923.532 1.526.174

4200 Nakup zgradb in prostorov 471 17.701 31.145

4201 Nakup prevoznih sredstev 472 0 15.800

4202 Nakup opreme 473 750.935 1.161.271

4203 Nakup drugih osnovnih sredstev 474 0 1.196

4204 Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije 475 0 0

4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove 476 154.896 316.762

4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev 477 0 0

4207 Nakup nematerialnega premoženja 478 0 0

4208 Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring 479 0 0

4209 Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog 480 0 02. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU(482+483+484)

4810 0

del 400 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje bl aga in storitev na trgu 4820 0

del 401 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz na slova prodaje blaga in storitev na trgu 4830 0

del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 484 0 0III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI(401-437)

4850 0

III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI(437-401)

486989.383 1.334.158



Priloga 3/A-1


BOLNIŠNICA PTUJ






1 2 3 4 5

750IV. PREJETA VRA ČILA DANIH POSOJIL (501+502+503+504+505+506 +507+508+509+510+511)

500 2.061 1.937

7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 501 2.061 1.937

7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 502 0 0

7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin 503 0 0

7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 504 0 0

7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 505 0 0

7505 Prejeta vračila danih posojil od občin 506 0 0

7506 Prejeta vračila danih posojil-iz tujine 507 0 0

7507 Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu 508 0 0

7508 Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij 509 0 0

7509 Prejeta vračila plačanih poroštev 510 0 0

751 Prodaja kapitalskih deležev 511 0 0

440V. DANA POSOJILA(513+514+515+516 +517 +518+519+520+521+522+523)

512 0 0

4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom 513 0 0

4401 Dana posojila javnim skladom 514 0 0

4402 Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin 515 0 0

4403 Dana posojila finančnim institucijam 516 0 0

4404 Dana posojila privatnim podjetjem 517 0 0

4405 Dana posojila občinam 518 0 0

4406 Dana posojila v tujino 519 0 0

4407 Dana posojila državnemu proračunu 520 0 0

4408 Dana posojila javnim agencijam 521 0 0

4409 Plačila zapadlih poroštev 522 0 0

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 523 0 0

VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA(500-512)

524 2.061 1.937

VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA(512-500)

525 0 0



IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLO ČENIH UPORABNIKOVod 1. januarja do 31.12.2010

Oznaka za AOP

ZNESEKČLENITEV KONTOV

Priloga 3/A-2


BOLNIŠNICA PTUJ






1 2 3 4 5

50VII. ZADOLŽEVANJE(551+559)

550 0 0

500Domače zadolževanje(552+553+554+555+556+557+558)

551 0 0

5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 552 0 0

5002 Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah 553 0 0

del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu 554 0 0

del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti 555 0 0

del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja 556 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih 557 0 0

del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 558 0 0

501 Zadolževanje v tujini 559 0 0

55VIII. ODPLAČILA DOLGA(561+569)

560 0 0

550Odplačila doma čega dolga(562+563+564+565+566+567+568)

561 0 0

5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 562 0 0

5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 563 0 0

del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu 564 0 0

del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti 565 0 0

del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja 566 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom 567 0 0

del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 568 0 0

551 Odplačila dolga v tujino 569 0 0

IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE(550-560)

570 0 0

IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA(560-550)

571 0 0

X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH(485+524+570)-(486+525+571)

572 0 0

X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RA ČUNIH(486+525+571)-(485+524+570)

573 987.322 1.332.221



ZNESEK

IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLO ČENIH UPORABNIKOVod 1. januarja do 31.12.2010

ČLENITEV KONTOV

Oznaka za AOP

Priloga 3/B


BOLNIŠNICA PTUJ





NAZIV PODSKUPINE KONTOVPrihodki in odhodki za izvajanje javne

službe

Prihodki in odhodki od prodaje blaga in

storitev na trgu

1 2 3 4 5A) PRIHODKI OD POSLOVANJA(661+662-663+664)

66021.815.829 679.266

760 PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 661 21.815.829 679.266

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 662 0 0

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE 663 0 0

761 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA 664 0 0

762 B) FINANČNI PRIHODKI 665 4.001 0

763 C) DRUGI PRIHODKI 666 140.546 0Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI(668+669)

6670 0

del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 668 0 0

del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 669 0 0D) CELOTNI PRIHODKI(660+665+666+667)

67021.960.376 679.266

E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV(672+673+674)

6719.889.555 302.769

del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA 672 0 0

460 STROŠKI MATERIALA 673 5.679.242 171.675

461 STROŠKI STORITEV 674 4.210.313 131.094F) STROŠKI DELA(676+677+678)

67512.598.688 392.277

del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ 676 9.647.082 300.375

del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV 677 1.562.913 48.663

del 464 DRUGI STROŠKI DELA 678 1.388.693 43.239

462 G) AMORTIZACIJA 679 1.059.604 32.992

463 H) REZERVACIJE 680 0 0

465,00 J) DRUGI STROŠKI 681 84.355 2.627

467 K) FINANČNI ODHODKI 682 481 15

468 L) DRUGI ODHODKI 683 45.954 1.431

M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI(685+686) 684 0 0

del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 685 0 0

del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI 686 0 0

N) CELOTNI ODHODKI(671+675+679+680+681+682+683+684) 687 23.678.637 732.111O) PRESEŽEK PRIHODKOV(670-687)

6880 0

P) PRESEŽEK ODHODKOV(687-670)

6891.718.261 52.845

del 80 Davek od dohodka pravnih oseb 690 0 0

del 80Presežek prihodkov obra čunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka(688-690)

6910 0

del 80Presežek odhodkov obra čunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka(689+690) oz. (690-688)

6921.718.261 52.845

Presežek prihodkov iz prejšnjih let , namenjen pokr itju odhodkov obra čunskega obdobja

6930 0



ZNESEK

IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLO ČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI

od 1. januarja do 31.12.2010

ČLENITEV PODSKUPIN

KONTOV

Oznaka za AOP

splošna bolnišnica ptuj - letno poro ilo za leto 2010 · 2020. 8. 3. · medicinska sestra...

Documents