splošna bolnišnica bre - uradna spletna stran bolnice brežice · web viewbrežice, marec 2014...

Brežice, marec 2014

LETNO POROČILO O PORABI ENERGENTOV V LETU 2013

1. UVOD

Splošna bolnišnica Brežice je v planu investicijskih potreb do leta 2008, v okviru drugih planiranih investicij (skupna intenzivna terapija, adaptacija bolnišničnih prostorov do standardov, rekonstrukcije za nadstandard) in odpravi kritičnih točk po študiji požarne varnosti ob teh planirala tudi rekonstrukcijo kotlarne in ogrevalnih sistemov, rekonstrukcijo kuhinje in energetsko sanacijo stavb. Spremljala je vsa dogajanja v Sloveniji na področju zagotavljanja prihrankov energije, zlasti še projekte pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije. Po izvedbi sanacije kotlovnice, ogrevalnega sistema in kuhinje, je bolnišnica pristopila k energetski sanaciji stavb. Udeležila se je javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb«, v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« in v letu 2012 zaključila večino investicijskih ukrepov za energetsko sanacijo stavb.

Glede na rezultate po izvedeni investiciji v obnovo kotlarne in zamenjavi energenta v letu 2006, vgradni varčnih nap in zamenjavi instalacij in opreme v kuhinji leta 2008, sanaciji trafo postaje in zamenjavi večine svetil v objektih z varčnimi, delno zamenjavo stavbnega pohištva in toplotni izolaciji plošče proti strehi na enem objektu do leta 2009, in izvajanju projekta »Trajnostna raba energije, energetska sanacija stavb A, B, C in G« v letu 2010 in nadaljevanju v letu 2011 in 2012 na stavbah A, B, D, E in G, lahko ugotovimo, da je bolnišnica v javnem sektorju med prvimi, v zdravstvu pa prva v Sloveniji, ki je na tem področju dosegli ugoden napredek, ki se kaže tako v manjši porabi energentov, kot tudi stroških za energente ter bistvenem zmanjšanju izpustov CO2, kljub dejstvu, da se je v letih od 2005 do 2013 obseg opravljenih storitev in število ležečih bolnikov v zavodu skoraj vsako leto povečal za nekaj % letno, in da so cene na trgu z energijo naraščale hitreje, z izjemo zadnjih let, ko so se cene energentov znižale.

2. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba električne energije v kWh in stroški zanjo rastejo od leta 2005 naprej vsako leto za nekaj %. V letu 2005 je znašala poraba električne energije 560 MWh in je bila za 2,72 % višja, kot v letu 2004. Izdatki so se glede na preteklo leto znižali za skoraj 0,5 %. Prihranek, ki je bil dosežen, kljub zvišani porabi, je bil posledica znižanja cen električne energije po uvedbi prostega trga v prejšnjih letih in opravljenem skupnem javnem naročilu, ki ga vodi do podpisa pogodbe Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer so bile dosežene nižje cene, glede na prejšnja obdobja, ko je javno naročilo izvajala bolnišnica.

Kljub kar velikim vlaganjem za manjšo porabo električne energije v letih 2008 in 2009 (sanacija trafo postaje in s tem odprava stroškov jalove energije, zamenjava svetil z varčnimi, ipd), se je v letu 2009 poraba električne energije iz 606 MWh v letu 2008 zvišala na 696 MWh v letu 2009, kar predstavlja več kot 13 %, stroški pa so se zvišali kar za 28 %. V letu 2010 se je poraba povzpela na 725 MWh. V letu 2011 je poraba narasla na 775 MWh, kar je za 6,5 % več kot v letu 2010 oziroma za 27,3 % več kot v referenčnem letu 2005. V letu 2012 je poraba narasla na 835 MWh in v letu 2013 padla na 804 MWh, ko po izvajanju programa Re-Co, oziroma neinvesticijskih ukrepov, prvič beležimo padec porabe glede na prejšnje obdobje, ki je skoraj 4 %. Stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 naprej strmo rastejo in so iz 42.899,00 evrov v letu 2005 narasli na 55.274,00 evrov v letu 2011, kar znaša skoraj 23 %, v letu 2012 pa 64.574,00 evrov oziroma 50 % več, kot v letu 2005. Izstopa leto 2009, ko je bila vrednost porabljene električne energije skoraj 84.000,00 evrov, ki pa je bila posledica cen električne energije na trgu in manj povečane letne porabe v kWh. V letu 2013 je vrednost nabavljen električne energije znašala 56.127,00 evrov, kar znaša povprečno 0,0698 evra/kWh, v letu 2012 pa je znašala 0,0773 evra/kWh. Znižanje stroškov v letu 2013 za 8.447,00 evrov je tako posledica v večji meri zmanjšanja rabe električne energije, kot njene cene.

Število bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici se je iz leta 2008 na leto 2009 znižalo za več kot 6 %, v letu 2010 in 2011 pa ponovno naraslo, v letu 2012 pa padlo za 2,5 %, zato večje porabe električne energije v kWh in posledično višjih stroškov zanjo, v glavnem pripisujemo dejstvu, da so bile v letu 2008, 2009 in 2010 nabavljene dodatne klimatske naprave (split sistem), na kar kaže večja poraba električne energije v poletnih mesecih od leta 2008 naprej, ki je bistveno višja (tudi več kot 20.000 kWh/mesec) od preteklih let v tem obdobju. Nekaj višja poraba gre tudi na račun večjega števila porabnikov (medicinska in druga oprema, računalniki, dodatna razsvetljava, …) in rabe energije izvajalcev gradbenih del ter neustreznem ravnanju uslužbencev s porabniki električne energije. V letu 2013 je poraba električne energije padla kljub dejstvu, da se je število bolnikov zvišalo za dva % glede na leto 2012, poraba v poletnih mesecih pa je primerljiva s prejšnjim letom.

V spodnjih tabelah in slikah je prikazana poraba električne energije po mesecih in letih.

Tabela 1: Poraba električne energije v kWh po mesecih in letih

mesec/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Januar

47.400

52.008

50.718

53.694

54.326

68.400

62.676

71.862

73.488

Februar

46.080

45.570

45.276

48.930

66.070

61.464

59.448

68.430

66.366

Marec

46.800

47.268

49.392

50.580

51.716

64.980

63.300

70.392

67.602

April

43.152

40.278

43.056

48.114

59.748

57.546

56.166

63.156

64.104

Maj

42.906

39.680

48.786

47.820

49.514

57.576

58.410

63.354

63.060

Junij

44.076

46.332

57.120

48.372

57.019

55.320

64.026

68.754

67.038

Julij

43.548

50.844

58.830

51.936

51.107

61.620

68.316

75.780

72.900

Avgust

39.882

48.024

51.528

49.758

66.392

55.188

71.124

73.536

72.288

September

42.060

45.228

54.870

50.988

51.224

54.054

64.812

70.074

62.850

Oktober

45.330

50.772

60.678

48.120

50.547

61.560

65.844

68.472

65.790

November

67.244

46.938

57.384

52.284

59.373

60.012

69.282

68.052

62.502

December

51.762

51.906

56.118

55.254

79.089

67.164

71.538

73.170

65.994

Povpr.

46.687

47.071

52.813

50.488

58.010

60.407

64.579

69.586

66.999

Skupaj

560.240

564.848

633.756

605.850

696.125

724.884

774.942

835.032

803.982

Vir: energetsko knjigovodstvo

Slika 1: letni stroški električne energije od leta 2005 do 2013

Vir: Tabela 1

Slika 2: Trend rasti porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2013

Vir: Tabela 1

Tabela 2: Stroški za električno energijo po mesecih in letih od 2005 do 2013

mesec/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Januar

3.927

4.213

5.859

6.080

6.294

4.689

4.425

5.566

5.133

Februar

3.852

3.789

4.639

4.804

8.057

4.299

4.220

5.287

4.585

Marec

3.751

3.902

5.018

4.896

6.193

4.678

4.580

5.487

4.688

April

3.477

3.023

4.064

4.793

7.114

4.063

3.908

4.844

4.465

Maj

3.332

3.141

4.702

4.644

5.899

4.095

4.157

4.903

4.363

Junij

3.442

3.577

5.430

4.726

6.970

3.971

4.660

5.294

4.571

Julij

3.342

3.658

5.575

5.169

6.147

4.410

4.843

5.899

5.174

Avgust

3.111

3.646

4.961

4.826

8.080

4.093

5.076

5.707

5.064

September

3.030

3.417

5.219

5.064

6.268

4.049

4.712

5.397

4.440

Oktober

3.021

4.134

6.302

4.751

6.038

4.522

4.646

5.359

4.653

November

4.433

5.300

5.862

5.109

7.167

4.422

4.976

5.294

4.394

December

4.170

5.591

5.612

5.436

9.659

4.967

5.071

5.537

4.597

Povprečno

3.574

3.949

5.270

5.025

6.991

4.355

4.606

5.381

4.677

Skupaj

42.889

47.392

63.244

60.298

83.887

52.259

55.274

64.574

56.127

Vir: Energetsko knjigovodstvo

Slika 3: Letni stroški za porabljeno električno energijo od leta 2005 do 2013

Vir: Tabela 2

Slika 4: Trend rasti porabe električne energije na bolnika

Vir: Tabela 7

3. VODA

Bolnišnica za tehnološko in sanitarno porabo uporablja izključno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

Količinska poraba vode je v letu 2005 znašala 15.342 litrov in je bila v primerjavi z letom 2004 nižja za 1.388 litrov oziroma za 8,3 %. Izdatki so porasli za 28,3 % in so bili za 28 % višji od planiranih. Poraba vode se je v letu 2008, glede na leto 2007, zvišala za manj kot %, v letu 2009 pa, glede na preteklo leto, znižala za 12 %, nabavna vrednost je bila kljub temu skoraj za 10 % višja. Poraba vode se je v letu 2010 zvišala še za 4 %, nabavna vrednost kar za 73 %. V letu 2011 je poraba vode 13.961 m3, v vrednosti 31.326,00 evrov, in je za 8 % višja, kot v letu 2010, vendar še vedno za 10 % nižja, kot v referenčnem letu, medtem ko je strošek za 3,6 % višji. V letu 2012 je bila poraba vode 14.773 m3, v vrednosti 31.629,00 evrov in nekaj višja, kot v preteklih letih, vendar še vedno nižja, kot v referenčnem letu. V letu 2013 je bilo porabljeno 14.798 m3, v skupni vrednosti 28.400,00 evrov.

Poraba vode je bila sicer v vseh letih od 2005 naprej vsako leto nižja za okoli 2.000 m3, kar je bila posledica ukrepov izvedenih v letu 2006 na račun obnove kotlarne in kuhinje ter opustitve kuhanja in pranja na paro, je pa ponovno narasla v letih od 2010 do 2013, glede na leto 2009, kar je posledica predvsem porabe tople vode za pregrevanje sistema v zvezi z zatiranjem legionel kar ocenjujemo, da je drag in glede na zagotavljanje zatiranja legionel s pomočjo kemičnih sredstev dodaten ukrep, ki prinaša vodovodnemu sistemu verjetno več škode, kot koristi. Podtalnica se uporablja za hlajenje v stavbi E, deževnica se ne uporablja.

Slika 5: Poraba vode v letih 2005 do 2013

Vir: Tabela 2

4. OGREVANJE IN PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Poraba zemeljskega plina se je v letu 2008 glede na leto 2007 zvišala za 7 %, iz 208.008 na 223.927 Sm3 . Ocenjujemo, da je bila večja poraba delno posledica nižjih temperatur v prvih treh mesecih leta 2008, na kar kaže tudi večji temperaturni primanjkljaj v letu 2008 glede na leto 2007, saj je bil za 4,2 % višji, delno pa zaradi izvajanja investicije rekonstrukcije kuhinje in otroškega oddelka v zadnjih treh mesecih leta 2008, saj so bile s cevovodov odstranjene izolacije, prostori (7,5 % vseh prostornin) pa so bili v tem času brez stavbnega pohištva. Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode se je v letu 2009 znižala za skoraj 13 %, glede na referenčno leto 2005 pa kar za 42 %.

V letu 2010 je poraba zemeljskega plina nekoliko narasla glede na leto 2009, enako tudi stroški, ki so narasli za skoraj 5 %. V letu 2011 je poraba zemeljskega plina, zaradi izgradnje solarnega sistema za delno pripravo tople sanitarne vode v stavbi B, v tem obdobju pričakovano padla, in je znašala 172.820 Sm3, kar je skoraj 14 % manj, kot v letu 2010. Poraba kurilnega olja, ki se je uporabljalo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode je v referenčnem letu 2005 znašala 3.199.850 kWh, v letu 2011 zemeljskega plina 1.655.128 kWh oziroma skoraj 48 % manj, v letu 2012 1.530.241,00 kWh oziroma skoraj 53 % manj. V letu 2013 je poraba padla na 1.357.151,00 kWh, oziroma 57 % manj, kot bila v letu 2005, prihranek je tako znašal 1.842.966,00 kWh. Ocenjujemo, da je prihranek 173.090,00 kWh v primerjavi z letom 2012 delno posledica končanja energetske sanacije stavb in uporabe energije sonca za pripravo tople sanitarne vode, večji del pa prehoda gretja sanitarne tople vode v kurilni sezoni s kondenzacijskimi kotli, ki so nameščeni v podpostajah.

V primeru, da v letu 2006 ne bi izvedli obnove kotlovnice in ne bi prešli na zemeljski plin kot energent, bi ob enaki porabi ELKO (referenčno leto 2005, poraba 319.985 l) v letu 2007 samo za ta energent plačali 197.110 evrov, tako pa je bil dejanski strošek 113.070 evrov, kar je skoraj 43 % manj. Stroški za ta energent so iz leta 2005, ko so znašali 165.164,00 evrov, kljub zviševanju cen padli na 127.577,00 evrov, ali za skoraj 33 %. V letu 2008 bi strošek ELKO glede na referenčno leto znašal 250.751 evrov, dejanski strošek za zemeljski plin pa 124.162,00 evrov, kar je 50,5 % manj. Vrednosti zemeljskega plina je v letu 2012 znašala 134.366,00 evrov oziroma za 19 % manj, kot v referenčnem letu 2005 ekstra lahkega kurilnega olja. Vrednost nabavljenega zemeljskega plin je v letu 2013 znašala 95.867,00 evrov in je bila za 69.297,00 evrov nižja, kot v letu 2005 ELKO, kar znaša 42 %.

Če bi v zavodu obdržali prejšnji energent, bi nabavna vrednost ob enaki porabi, kot je bila v referenčnem letu 2005 znašala v letu 2010 271.987,00 evrov, za zemeljski plin pa je znašala 124.190,17 evra. Temu je potrebno dodati še vrednost vračila okoljske dajatve po Pogodbi o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida sklenjeno z MOPE, ki je za leto 2007 znašala 3.091 evrov, leta 2008 2.175,66 in leta 2009 1.259,60 evra. Skupni stroški so tako primerjalno glede na stroške, ki bi nastali, če bi še imeli prejšnji sistem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter parnih kotlov v kuhinji v letu 2007 znižali za 52,51 %, v letu 2008 za skoraj 54 %. Pričakovano je bilo, da se bodo ti stroški v letu 2009 znižali še za cca 6 %, saj je bila rekonstrukcija ogrevalnega sistema dejansko zaključena šele decembra 2008, ko je bila končana rekonstrukcija kuhinje in so bile vgrajene varčne nape, ter dokončno vgrajen regulacijski sistem za ogrevanje v tem delu stavbe. Z izgradnjo solarnega sistema, sistema za uporabo podtalnice, vgradnje toplotnih črpalk in dokončanja regulacijskega sistema v letu 2010 in 2011 je poraba zemeljskega plina padla na 331.025 Sm2. S tem so se pričakovanja ob odločitvi za sanacijo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter energetske sanacije stavb potrdila, saj je prihranek v tem letu še višji od načrtovanega. Nabavna vrednost energenta ELKO, bi glede na referenčno leto 2005 ob enaki porabi (319.985 l) v letu 2011 glede na povprečno ceno 0,92 evra/l znašala 294.386 EUR, nabavna vrednost zemeljskega plina pa je v letu 2011 znašala 130.585,00 evrov oziroma skoraj 56 % manj kot v referenčnem letu. V letu 2012 bi nabavna vrednost ELKO znašala 327.024,00 evra (povprečna cena 1,022 evra/l), zemeljskega plina pa je znašala 134.366,00 evrov. V letu 2013 bi nabavna vrednost ELKO znašala (povprečna cena 1,006 evra/liter) 321.905,00 evrov, zemeljskega plina pa je znašala 95.867,00 evrov.

Skupni strošek energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bi brez investicijskih vlaganj v posodobitev in obnovo sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, brez stroškov za upravljanje in vzdrževanje, v letu v letu 2013 znašal 327.024,00 evrov oziroma trikrat več, kot je znašal dejanski strošek za nabavo zemeljskega plina v letu 2013 za ta namen. Primerjani prihranek znaša 231.157 evrov.

Tabela 3: Poraba zemeljskega plina po mesecih in letih od 2005 do 2013

mesec/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Januar

32.067

38.710

34.914

37.247

28.583

27.881

23.375

Februar

24.213

28.554

14.727

28.545

25.820

32.570

21.210

Marec

12.485

26.104

24.810

21.764

18.300

20.653

April

27.694

19.351

25.836

17.591

13.056

12.140

11.246

Maj

8.133

9.217

13.137

6.524

5.976

4.144

981

Junij

3.122

3.311

7.737

1.877

4.028

2.905

6.457

Julij

3.613

3.372

1.539

1.852

2.795

2.904

3.374

Avgust

2.561

2.758

3.238

4.518

1.874

3.558

3.201

3.422

September

3.094

9.529

11.624

3.429

6.748

3.244

3.575

4.283

Oktober

14.802

22.531

19.034

15.773

19.988

13.960

12.851

10.941

November

25.978

26.170

26.353

23.156

19.758

24.300

16.593

16.585

December

33.648

35.693

35.059

31.507

31.288

27.140

24.014

21.239

Povprečno/mesec

#DEL/0!

16.017

17.334

18.661

16.025

16.509

14.519

13.423

11.981

Skupaj

0

80.083

208.008

223.927

176.273

198.102

174.224

161.078

143766


Tabela 4: Nabavna vrednost zemeljskega plina po mesecih in letih od 2006 do 2013

mesec/leto

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Januar

16.375

19.873

22.732

18.620

17.884

21.302

14.347

Februar

12.836

15.437

11.028

15.111

16.238

24.980

13.249

Marec

7.192

14.426

13.790

14.001

14.901

12.925

April

14.116

11.678

18.103

10.892

9.625

10.778

7.504

Maj

4.969

6.900

8.235

5.539

5.621

4.909

1.540

Junij

2.634

4.179

9.042

3.304

4.610

4.814

4.828

Julij

3.789

4.375

3.313

3.348

4.009

4.496

3.011

Avgust

1.003

3.411

4.296

4.608

3.354

4.518

4.741

3.039

September

1.721

6.146

9.054

4.136

5.947

4.299

5.002

3.552

Oktober

8.285

11.748

14.249

9.255

13.138

11.416

10.812

7.478

November

13.906

13.072

19.069

12.209

12.532

18.238

11.717

10.811

December

17.673

16.782

25.169

15.638

18.615

20.126

15.915

13.584

Povprečno/mesec

8.518

9.423

12.392

10.754

10.349

10.882

11.197

7.989

Skupaj

42.588

113.070

148.705

118.298

124.190

130.585

134.366

95.867


Slika 6: Poraba zemeljskega plina v kWh od leta 2007 do 2013

Vir: Tabela 3

Slika 7: Letni stroški za zemeljski plin od leta 2005 do 2013

Vir: Tabela 4

5. POGODBA O POGODBENEM ZAGOTAVLJANJU PRIHRANKOV ENERGIJE

V skladu s Pogodbo o pogodbenem zagotavljanju prihrankov energije in dobavi energenta po sistemu javno-zasebnega partnerstva, je izvajalec v letu 2007 dosegel 27,23 % prihranek, plačilo izvajalcu je znašalo 77.115,00 evrov. Če temu znesku dodamo še strošek za energent (ZP) so vsi stroški vezani na investicijo in porabo energenta (investicijski stroški, upravljanje in vzdrževanje sistema, energent), ki jih je plačal zavod v letu 2007 znašali 190.185,00 evra, kar je za 6.925,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent brez upoštevanja stroškov upravljanja in vzdrževanja sistema, ki so pogodbeno določeni na 12.495,00 evrov.

V letu 2008 pogodbeni partner ni dosegel pogodbeno določenega zagotovljenega prihranka (dosežen je 24,61 %) in je moral obračunati v svoje breme ugotovljeno razliko in bi plačilo izvajalcu znašalo 74.627,00 evra, s prilagoditvijo tega zneska ugotovljeni inflaciji je znaša obveznost zavoda 83.298,00 evra. Če temu dodamo še strošek za energent, so vsi stroški znašali 207.460,00 evrov, kar je za 43.291,00 evrov manj, kot bi zavod plačal samo za prejšnji energent.

V letu 2009 je izvajalec dosegel 31,9 % prihranek, kar znaša 49.630,00 evrov, plačilo izvajalcu je znašalo 87.171,00 evrov, skupni strošek zavoda je bil 214.748,00 evrov, kar je za 36.003,00 evrov (skoraj 15 %) manj, kot je znašal ta strošek v referenčnem letu.

V letu 2010 je izvajalec dosegel 39,28 % prihranek v vrednosti 61.066,80 evra, plačilo izvajalcu znaša 92.201,55 evra, skupaj s stroškom za energent je zavod plačal 216.391,55 evrov, kar je za 55.595,45 evrov oziroma 20,6 % manj, kot bi bila vrednost porabljenega kurilnega olja glede na referenčno leto 2005.

V letu 2011 je izvajalec dosegel 44 %, v letu 2012 pa 47 % prihranek. Plačilo izvajalcu za leto 2012 je znašalo 103.978,00 evra. Strošek zemeljskega plina je znašal 134.366,00 evrov. Skupni stroški zavoda za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter upravljanje in vzdrževanje ogrevalnega sistema so v letu 2012 znašali 238.344,00 evrov in so za 88.680,00 evrov, ali 28 % nižji, kot bi znašala samo nabavna vrednost ELKO, če bi bila njegova poraba v letu 2012 enaka, kot v referenčnem letu 2005.

V letu 2013 je izvajalec dosegel 53 % prihranek, kar je 82.505,00 evrov dejanskega prihranka. Plačilo izvajalcu znaša 104.556,00 evrov, strošek zemeljskega plina skupaj z davki in trošarinami je znašal 95.867,00 evrov, skupni referenčni pa je 155.453,00 evrov. Skupni stroški za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode so v letu 2013 znašali 200.423,00 evrov in so za 121.482,00 evrov nižji, kot bi bila povprečna nabavna cena ELKO ob enaki porabi, kot v letu 2005.

Ocenjujemo, da je tak prihranek predvsem posledica energetske sanacije stavb v prejšnjih letih, dobrega upravljanja sistema in prehoda na pripravo tople sanitarne vode v kurilni sezoni v zimi 2013 s kondenzacijskimi kotli v podposatajah.

Ocena, da je vrednost naložbe v rekonstrukcijo ogrevalnega sistema (kotlarne in podpostaj skupaj z regulacijo, ter varčnih nap v kuhinji) po pogodbi z izvajalcem mogoče v celoti pokriti iz prihrankov stroškov za energijo je bila pravilna.

V tabeli 12 so prikazani pogodbeni obračunski podatki o porabah energenta, cenah, porabah toplote in stroških, ter doseženih prihrankih ki jih pogodbena partnerja dosegata od leta 2007 naprej, ko je pogodba v celoti stopila v veljavo.

Tabela 12: Letni prihranki v % po pogodbi o zagotavljanju prihrankov energije

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Poraba energenta - zp (m3)

208.019

223.944

196.082

198.918

172.820

161.083

143.764

Cena energenta (EUR/m3)

0,45

0,55

0,54

0,52

0,63

0,70

0,53

Strošek energenta (EUR)

94.382

124.163

106.483

104.322

108.646

113.064

76.570

Poraba toplote (MWh)

1.976

2.127

1.863

1.890

1.642

1.530

1.366

Cena toplote (EUR/MWh)

47,76

58,36

56,89

55,20

66,18

73,88

56,06

Prihranek

27 %

25 %

32 %

39 %

44 %

47 %

53 %

Vir: Energetsko knjigovodstvo, obračun Petrol energetika

Opomba: V letu 2009 smo zraven zp za ogrevanje porabili še 19.392 l kurilnega olja.

Slika 12: prihranek zemeljskega plina od leta 2008 do 2013

Vir: Tabela 12

6. PROJEKT »ENERGETSKA SANACIJA STAVB, TRAJNOSTNA RABA ENERGIJE«

Zavod se je leta 2010 prijavil na javni razpis »Energetska sanacija stavb pravnih oseb javnega prava s področja zdravstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija in so v pristojnosti Ministrstva za zdravje ter opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in/ali terciarni ravni« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«,1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb« (Ur. l. RS, št. 08/2010, dne 05.02.2010) in z Ministrstvom za zdravje sklenil ustrezno pogodbo.

Ocenjena vrednost projekta je znašala dobrih 2 milijona evrov, sklenjena pogodba z ministrstvom je bila za 1,3 milijona evrov. Poleg sredstev Kohezijskega sklada (62,5%) se je po pogodbi projekt delno financiral iz proračuna RS (12,50 %) in iz lastnih sredstev 25,00 %).

Cilji investicije so bili izboljšanje toplotne izolacije obstoječih stavb in s tem izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, zagotovitev učinkovitih sistemov za ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in prezračevanje z uporabo sodobne tehnologije ter zagotovitev sistema zagotavljanja energije iz obnovljivega vira energije za del energetske oskrbe zavoda. Poleg tega je z omenjeno investicijo zavod zmanjšal porabo energije in izpuste CO2, zagotovil večjo zanesljivost oskrbe z energijo za nemoteno in učinkovito delovanje, zagotovil ustrezne delovne in bivalne pogoje in ugodje bolnikov, zmanjšal negativne vplive na okolje in zagotovil pregled nad rabo vstopne energije ter energetsko knjigovodstvo.

Projekt se je izvajal skoraj na vseh bolnišničnih stavbah in je zajemal zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo stropov oziroma streh, hidro in termo izolacijo tlakov in sten, ki so pod nivojem tal, toplotno izolacijo fasad, zamenjavo obstoječe klima naprave za prezračevanje in hlajenje v operacijskem traktu, vzpostavitev solarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode, zamenjavo svetil in kompresorjev ter vgradnjo toplotne črpalke za uporabo energije podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E.

Po projektu so planirani prihranki energije 1.699 kWh/leto, znižanje emisij CO2 382 t/leto, povprečna vračilna doba 12,4 let, specifična poraba energije 135 kWh/m2.

Do konca leta 2012 je bilo končanih večino del. Na sliki 8 so prikazana opravljena in neopravljena dela po stavbah.

Slika 8: Opravljena dela po stavbah

Stavba

Opravljena dela

Stavba A

Gradbeno obrtniška dela za celovito sanacijo prostorov skladišča, čistilnega servisa, zbiralnice odpadkov, prostora za umrle, pralnice s šivalnico.

Toplotna izolacija podstrešja.

Zamenjava stavbnega pohištva.

Izolacija tal.

Vgradnja termostatskih ventilov.

Sanacija razsvetljave.

Oprema čistilnega servisa za čiščenje s paro.

Termo in hidro izolacija tlakov in sten v kletnih prostorih.

Stavba B

Toplotna izolacija sten.


Izolacija stropa in zamenjava strehe.

Vgradnja sistema sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode.


Stavba C


Izolacija stropa in zamenjava strehe.

Vgradnja termostatskih ventilov in uravnoteženje ogrevalnega sistema.


Stavba D


Toplotna izolacija sten in plošče proti podstrešju.

Termo in hidro izolacija sten v kletnih prostorih.

Ni izvedeno: termo in hidro izolacija tlakov, prezračevanje in hlajenje.

Stavba E

Izolacija tlaka.

Izolacija strehe in zamenjava strehe.

Klimatizacija in prezračevanje.

Uporaba podtalnice in toplotnih črpalk za hlajenje prostorov.

Kondenzacijski kotel.

Kompresorska postaja.


Stavba F

Ni izvedeno (stavbno pohištvo, izolacija plošče proti strehi)

Stavba G




Podrobneje so podatki o porabah energentov, stroških in izpustih CO2 prikazani v spodnjih tabelah in slikah.

Tabela 1: Mesečno gibanje stroškov po posameznih letih za vse energente

mesec/leto

Leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Januar

29.178

28.456

23.472

27.722

29.027

23.309

22.308

26.867

19.479

Februar

29.116

28.501

19.092

22.208

19.085

19.410

20.458

30.267

17.834,00

Marec

24.773

23.469

13.771

20.597

15.472

18.469

18.581

20.389

17.613,00

April

22.241

20.402

19.631

18.101

25.217

14.955

13.533

15.622

11.968,00

Maj

21.467

21.093

10.750

13.182

14.134

9.634

9.778

9.812

5.902,00

Junij

14.600

13.535

10.580

10.786

16.011

7.275

9.270

10.108

9.399,00

Julij

13.747

14.071

11.225

11.368

9.460

7.758

8.853

10.396

8.185,00

Avgust

12.944

6.148

10.115

10.694

12.688

7.446

9.593

10.447

8.103,00

September

14.999

6.564

13.113

15.667

10.403

9.996

9.011

10.398

7.992,00

Oktober

16.522

13.196

20.160

20.889

15.293

17.660

16.062

16.171

12.131,00

November

18.855

19.733

20.364

26.267

19.376

16.954

23.214

17.011

15.204,00

December

19.951

26.751

23.841

31.465

25.297

23.582

25.197

21.452

18.181,00

Skupaj

238.394

221.918

196.112

228.946

211.464

176.449

185.859

198.940

151.993


Tabela 2: Skupna poraba energije po letih v merskih enotah (v kWh)

energent (leto)

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Elektrika (kWh)

560.240

564.848

633.756

605.850

696.125

724.884

774.942

835.032

803.982

ELKO (kWh)

3.199.850

1.934.140

0

0

181.870

Z. plin (kWh)

0

760.789

1.976.076

2.127.307

1.674.594

1.881.969

1.655.128

1.530.241

1.357.151

Voda (m3)

15.342

13.910

13.729

13.850

12.301

12.809

13.961

14.773

14.798

Skupaj (kWh)

3.760.090

3.259.777

2.609.832

2.747.007

2.552.589

2.606.853

2.430.070

2.365.273

2.161.133


Tabela 3: Skupna vrednost porabljene energije po letih in energentih v EUR

energent/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Elektrika (EUR)

42.889

47.392

63.244

60.298

83.887

52.259

55.274

64.574

56.127

ELKO (EUR)

165.165

111.933

0

0

9.279

Z. plin (EUR)

0

42.588

113.070

148.705

118.298

124.190

130.585

134.366

95.867

Voda (EUR)

30.341

20.016

19.798

19.948

20.857

28.407

31.326

31.629

28.400

Skupaj

238.395

221.929

196.112

228.951

232.321

204.856

217.185

230.569

180.394


Tabela 6: Poraba energentov in njihovih vrednosti na bolnika

Leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Število bolnikov

5666

5990

5977

6411

6020

6280

6292

6139

6267

Skupaj (kWh)

3760090

3259777

2609832

2747007

2552589

2606853

2430070

2365320

2161133

Poraba KWh/bolnika

664

544

437

428

424

415

386

385

345

Skupna vred. el. en.

42889

47392

63244

60298

83887

52259

55274

64574

56127

Vred. el.en./bolnika

8

8

11

9

14

8

9

11

9

Vrednost energenta(zp)

238395

221929

196112

228951

232321

204856

217185

198940

95867

Vred. Energenta zp/bolnika

42

37

33

36

39

33

35

32

15

Elektrika (kWh)

560240

564848

633756

605850

696125

724884

774942

835032

803982

Poraba el. en/bolnika

89

94

106

95

116

116

123

136

128


Tabela 7: Poraba energentov in njihovih vrednosti na m2 površine

Leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

površina prostorov m2

7484

7484

7484

7484

7484

6865

6865

6865

6865

Skupna poraba energentov (kWh)

3760090

3259777

2609832

2747007

2552589

2606853

2430070

2365320

2161133

Poraba KWh/m2

502

436

349

367

341

380

354

345

315

Skupna vred. el. en. V EUR

42889

47392

63244

60298

83887

52259

55274

64574

56127

Vred. el. en. EUR/m2

6

6

8

8

11

8

8

9

8

Skupna vrednost energenta (zp) v EUR

238395

221929

196112

228951

232321

204856

217185

198940

95867

Vred. energenta EUR/m2

32

30

26

31

31

30

32

29

14

Poraba el. en. (kWh)

560240

564848

633756

605850

696125

724884

774942

835032

803982

Poraba el. en. EUR/m2

82

82

92

81

93

106

113

122

117


Slika 9: delež stroškov za energente po letih

Vir: tabela 3

Slika 10: gibanje stroškov za vse energente od leta 2005 naprej

Vir: tabela 3

Slika 11: skupna poraba energije v kWh od leta 2005 naprej

Vir: tabela 7

Slika 12: skupna vrednost porabljene energije po letih od 2005 do 2013

Vir: tabela 3

Slika 13: skupna poraba energentov v kWh na bolnika od leta 2005 naprej

Vir: tabela 6

Slika 14: poraba vseh energentov v kWh na m2 ogrevanih površin

Vir: tabela 7

Stanje skupnih specifičnih emisij (CO2) glede na obveznosti iz drugega člena Pogodbe o zmanjšanju onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida:

Tabela 5: Skupne emisije CO2 v kg/enoto energije po energentih v letih 2005 do 2013

energent/leto

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Elektrika

224096

225939

253502

242340

278450

289954

309977

334013

321593

Z. plin

0

152158

395215

425461

334919

376394

331026

306048

273155

ELK-olje

792259

502876

47286

SKUPAJ

1016355

880973

648718

667801

660655

666347

641002

640061

596185


Slika 9: Skupne emisije CO2

Vir: Tabela 5

Slika 15: CUSUM analiza ogrevalno sezono od 2012 do 29. 1. 2014

Vir: Marko Pečkaj, IJS, februar 2014

7. ZAKLJUČEK

ENERGETSKA SANACIJA STAVB PLANIRANI PRIHRANKI

· planirani prihranki toplote: 1.465 MWh/leto,

· predviden prihranek električne energije: 49 MWh/leto

· Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji 1.037 (MWh/leto)

· Predvidena proizvodnja OVE 242 (MWh/leto)

· znižanje emisij CO2: 382 t/leto,

DOSEŽENI PRIHRANKI 2005:2013

· prihranek vse energije: 1600 MWh/leto, ali 43 %

· prihranek pri zemeljskem plinu: 1843 MWh

· izpusti CO2: iz 1016 t/leto na 596 t/leto, ali 42 %,

· poraba kWh/m2: iz 502 kWh na 315 kWh, ali 37 %

· poraba energentov na bolnika: iz 664 kWh na 345 kWh, ali 48 %

· delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda: iz 2,41 na 1,22 %

· energent za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode: iz 3200 MWh na 1357 MWh ali, zmanjšanje za 1843 MWh, ali 58 %

· prihranek po energetski sanaciji stavb: 80180 Sm3 ali 757 MWh zemeljskega plina (primerjava leto 2008 na 2013).

V letu 2005 je znašala poraba vseh energentov v zavodu 3.760.090 kWh in je v letu 2013 padla na 2.161.133 kWh oziroma nad 43 %. Izpusti CO2 so v letu 2005 znašali 1.016 t, v letu 2013 596 t oziroma skoraj 42 % manj. Znižanje izpustov za 420 t predstavlja presežen cilj po projektu energetske sanacije stavb. Skupna vrednost porabljene energije in vode je v letu 2005 znašala 238.395,00 evrov, v letu 2013 pa 180.394,00 evrov, kar je za 24 % manj.

Podatki kažejo ugodne učinke sanacije energetskih sistemov, saj je poraba energentov na bolnika v letu 2005 znašala 664 kWh in v letu 2013 skoraj polovico manj oziroma 345 kWh.

Vrednost energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, je v letu 2005 znašala 42,00 evra/bolnika, v letu 2013 15,00 evra/bolnika, medtem, ko se je poraba električne energije zvišala iz 89,29 v letu 2005, na 128,00 kWh na bolnika v letu 2013 oziroma iz 7,57 na 9 evrov na bolnika.

Poraba vseh energentov na m2 uporabne površine bolnišničnih stavb je leta 2005 znašala 502,42 kWh/m2, in je do leta 2013 padla na 315 kWh/m2.

Poraba energenta za ogrevanje in pripravo tople vode je iz 31,85 kWh/m2 padla na 13,57 kWh/m2, poraba električne energije pa je iz 82 kWh/m2 v letu 2005, narasla v letu 2013 na 117 kWh/m2 oziroma za 30 %.

Na ugoden trend nižanja stroškov za energijo kaže tudi podatek, da je bil v letu 2006 delež stroškov za energente v vseh stroških zavoda 2,41 %, v letu 2007 1,92 %, v letu 2008 1,76 %, v letu 2009 1,57 % in v letu 2010 1,44 %, v letu 2011 1,49 %, v letu 2012 1,34 % in v letu 2013 1,22 %.

Znotraj porabljenih količin energentov in njihovih vrednosti, se je od leta 2005 do 2013 najbolj znižala porabe energenta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode in sicer za 1843 MWh, za 243 MWh pa zvišala poraba električne energije.

Glede na porabo energentov za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in kuhanje lahko trdimo, da so se porabe energentov in stroški zanje znižali nad planiranimi (ki so po pogodbi z izvajalcem, zasebnim partnerjem, dogovorjeni na 25,9 %) in je izvajalec z izjemo enega leta pogodbeno dogovorjen prihranek vsako leto presegel, in v letu 2010 presegel 39 %, v letu 2013 pa 53 %.

Pričakovano in doseženo je tudi znižanje porabe vode, ki pa se je v zadnjih treh letih ponovno malo zvišala, je pa še vedno nižja, kot v referenčnem letu, kar pripisujemo izpiranju izlivk zaradi preprečevanje legionel, večjemu številu bolnikov in izvajanju gradbenih del. Voda se v letu 2013 več ne uporablja za zalivanje gredic.

Nepričakovano se je kljub že izvedenim ukrepom za znižanje porabe električne energije (postopna zamenjava svetilnih teles, sanacija izgub zaradi jalove energije, nabava energetsko učinkovitih naprav in opreme) le ta od leta 2005 do 2010 povečala več, kot pa se je v tem obdobju povečal program izvedenih storitev. Neugoden trend se nadaljuje tudi v letu 2011, ko je bila poraba skoraj 775.000 kWh in leta 2012, ko je znašala 835.000 kWh. Ocenili smo, da je večji del porabe električne energije posledica na novo vgrajenih hladilnih naprav v letu 2008 in v letu 2009 (klime - split sistem). Na to kaže podatek, da se je v poletnih mesecih in v začetku jeseni 2007 poraba električne energije bistveno zvišala glede na prejšnji dve leti v istem obdobju, ko je bila primerljiva, enako se je poraba bistveno povišala še v poletnih mesecih od leta 2008 do 2012. Glede na opažanja ocenjujemo, da so klimatske naprave delovale še v prehodnem obdobju (jeseni) pred kurilno sezono. Del povišane porabe električne energije v zadnjih štirih letih gre gotovo tudi na račun izvajanja gradbeno-obrtniških del in nabavi nove in dodatne zdravstvene in druge opreme ter informacijsko-komunikacijske tehnologije. Da je kljub izvedenim ukrepom za znižanje porabe, mogoče večjo porabo električne energije pripisati v glavnem nabavi klimatskih naprav v zadnjih štirih letih in neučinkovitem ravnanju s stroji, napravami, opremo in svetili, kažejo podatki o konstantni večji porabi električne energije v vseh letih, in dejstvu, da se je poraba v letu 2010 zvišala glede na referenčno leto 2005 za 23 %, v letu 2011 za skoraj 28 % in v letu 2012 za 33 %, glede na porabo v referenčnem letu 2005. V letu 2013 prvič po nekaj letih beležimo rahel padec (skoraj 4 %) porabe električne energije od začetka izvajanja usposabljanja dela zaposlenih v okviru projekta Re-Co.

Podatki za leto 2013, ko je večina ukrepov že bila izvedena (za neizvedeni ukrepe so bili po energetskem pregledu 2010 in prijavi na razpis za energetsko sanacijo stavb planirani prihranki 268 MWh), kažejo, da bo planirane prihranke energije težko doseči, če ne bodo izvedeni organizacijski ukrepi za pravilno in učinkovito ravnanje z energetskimi sistemi, s katerimi je mogoče po naši oceni prihraniti še 10 % energije glede na porabo v letu 2012. Možen je prihranek do 240 MWh. V zvezi s spremljanjem in meritvami porab energentov, je bil izveden centralni nadzorni sistem, ki omogoča vsakokratno takojšnje ukrepanje. Po pogodbi sklenjeni z Ministrstvom za zdravje je predviden prihranek toplote 1699 MWh/leto. Predviden prihranek električne energije 97 MWh/leto. Predvidena raba toplote in električne energije po sanaciji je 853,59 MWh/leto, predvidena proizvodnja OVE pa 242 MWh/leto. Proizvodnjo OVE lahko dosegamo z uporabo podtalnice za potrebe hlajenja v stavbi E in izkoriščanjem toplote tople sanitarne vode pridobljene s pomočjo sončnih kolektorjev. V poletnih mesecih takšne količine pridobljene toplote za toplo sanitarno vodo v stavbi B ne porabimo, zato bi bilo mogoče večji del te energije pretvoriti za potrebe hlajenja prostorov, kar pa je vezano na investicijo.

Prikazani podatki kažejo, da je kljub dražjemu načinu zagotavljanja sredstev oziroma izvedbi projekta zamenjave sistema za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode z javno-zasebnim partnerstvom mogoče doseči zelo dobre okoljske in finančne učinke.

Nesporno velja ugotoviti, da so projekti URE in OVE ekonomsko ugodni in prinašajo ugodne okoljske učinke glede na znižanje porabe energentov in izpustov CO2.

Po drugi strani lahko ugotovimo, da smo v zavodu pri ravnanju uslužbencev in zagotavljanju ugodnih pogojev za izpeljavo projektov učinkovite rabe energije še vedno na pol poti. Še vedno namreč opažamo, da kljub izvedenim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, le ti ne ravnajo učinkovito pa tudi ne skrbno in odgovorno, saj še vedno opažamo, da so pipe odprte več, kot je to potrebno, da po nepotrebnem gorijo luči v prostorih, so prižgani aparati in računalniki, ipd. in se prezračevanje prostorov ponekod, predvsem ob zvišanju zunanjih temperatur ne izvaja pravilno. Opažamo, da so poleti okna preko dneva odprta, klimatske naprave pa delujejo, pozimi pa termostatski ventili nastavljeni na najvišji moči, okna pa priprta (delno priprta, odprta »na kip«, odprt ali delno odprt samo del okna nadsvetlobe, okno priprto, roleta pa delno ali v celoti spuščena, ipd) tudi po več ur dnevno, v nekaterih prostorih skoraj stalno. Opažamo tudi, da so senčila in/ali rolete ob dnevni svetlobi spuščene, v prostorih pa gorijo luči. V letu 2013 pa je viden napredek pri ravnanju nekaterih uslužbencev z porabniki električne energije.

Razmislek velja nameniti rešitvi, da bi se sredstva ustvarjena s prihranki namensko uporabljala za projekte URE in OVE ter predvsem za izvajanje neinvesticijskih ukrepov.

Jože Piltaver

letni stroški za električno energijo od leta 2005 do 2013

42889.4947391.6963244.310000000012602988388752258.7552746457456127

leta od 2005 do 2013

EUR

rast porabe električne energije v kWh od leta 2005 do 2013

560240564848633756605850696125724884774942835032803982


kWh/leto

letni stroški za električno energijo od leta 2005 do 2013

42889.4947391.6963244.310000000012602988388752258.7552746457456127


EUR

poraba električne en. v kWh na bolnika v letih 2005 do 2013

89.21019108280256794.3106.0394.5115.64115.54123.16136.02000000000001128


kWh/bolnika

Poraba vode v m3 od leta 2005 do 2013

153421391013729138501230112809139611477314798


m3

Poraba zemeljskega plina v kWh/leto od leta 2007 do 2013

19760762127306.51674593.51881969165512815302411357151


kWh

Vrednost nabavljenega zp v EUR v letih od 2005 do 2013

042588.05113070.16148705118298124190.1700000000413058513436695867


EUR

prihranek zp v obdobju 2008 - 2013

Poraba plina (Sm3)

200820092010201120122013223944196082198918172820161078143764Prihranek

200820092010201120120.246081985192321630.319264864898099240.392800000000000260.441707609647346010.480000000000000150.53

Delež stroškiov za energente po letih od 2005 do 2013

Elektrika (EUR)42889.4947391.68999999999563244.310000000012602988388752258.7552746457456127ELKO (EUR)165164.91999999998111932.6009279.06Z. plin (EUR)042588.05113070.16148705118298124190.1700000000413058513436695867Voda (EUR)30341.0720016.2219797.830000000002199482085728407313263162928400

EUR/leto

Gibanje stroškov za vse energente od leta 2005 do 2013

238393.66221917.99196112.3228946211464.37999999998176448.87185858.86198940.37999999998151993

leta

EUR

Skupna poraba energije v kWh od leta 2005 do 2013

Skupaj (kWh)37600903259776.526098322747006.52552588.52606853243007023652732161133


kWh

Skupna vrednost porabljene energije po letih v EUR

Skupaj238395.47999999998221928.56196112.3228951232321.06204855.87217185230569180394


EUR

Skupna poraba energentov v kWh/bolnika v letih od 2005 do 2013

663.62336745499442544.20308848080151436.64580893424812428.48330993604714424.01802325581394415.1386.21385.28999999999985345


kWh

poraba vseh energentov v kWh/m2 ogrevanih površin od lata 2005 do 2013

502.41715660074834435.56607429182253348.72153928380521367.05057455905933341.07275521111694379.73095411507649353.97960670065549344.54770575382372315


kWh/m2

Skupne emisije CO2 v kg od leta 2005 do 2013

1016355880972.9648717.6667801.30000000005660654.89999999956666347.4641002.39999999956640061596185


kg CO2

splošna bolnišnica bre - uradna spletna stran bolnice brežice · web viewbrežice, marec 2014...

Documents