PRILOG

DEKEMVRI 22000022

Radmila [e}erinska,potpretsedatelka naVladata, za NVO, za

`enite...

Vladata }e sorabotuva

so nevladiniotsektor

Me|unarodnata krizna grupa ostanuva vo Makedonija

Problemot so dr`avnoto ime ne smee da bide zaboraven

Istra`uvawata na NVO Proekt za edinstvena vizijapoka`uvaat poinakvi rezultati od onie na SAD

Vo Makedonija postoi`elba za so`ivot

@enite -neiskoristen resurs na Makedonija

Vo parlamentot vlegoa rodovo senzibilizirani politi~arki

Fani Mihajlovska, ERINA za pristapot do informaciiod `ivotnata sredina

Dr`avata mora da gi informira gra|anite za ona {to go raboti

Fot

o: P

etar

Sto

jano

vski

Vladata treba da gi realizira

prioritetite na gra|anite!Vladata treba da gi realizira

prioritetite na gra|anite!Petti forum na DOSTA EPetti forum na DOSTA E

Prioritetite na Me|unarodna-ta krizna grupa vo Makedoni-

ja, kako i sekade vo svetot kade{to rabotime, se vodeni od potre-bata da se spre~at i ograni~atsmrtonosnite konflikti. Vo Ma-kedonija, }e prodol`ime da sekoncentrirame na klu~nite pra-{awa so koi e soo~ena dr`avata.Vpro~em, neodamna tokmu Pret-sedatelot Trajkovski gi poso~i:celosnata stabilizacija na bez-bednosnata sostojba, obnovata navladeeweto na pravoto na celatateritorija na Republika Makedo-nija, kako i celosnata reintegra-cija na porane{nite krizni regi-oni.

MKG sekoga{ glasno poso~uva-{e na opasnosta od podelbata naMakedonija. Vo nekolku navratiizvestuvavme za naporite na ne-koi visoko rangirani slu`beniciza podelba na zemjata, a vo site na-{i predlozi bevme sosema jasnideka minatogodi{niot konfliktne smee da vodi kon nikakva defacto podelba na �zoni na kon-trola.�

Vo posledniot izve{taj, �Vode-we na Makedonija kon samoodr`-livost,� go potenciravme postoe~-kiot vakuum na policiskoto pri-sustvo vo porane{nite krizni re-gioni, kako zakana {to toj vakuumja nosi, kako za Albancite koi`iveat tamu, taka i za �ranlivata�makedonska populacija, no i za os-tanatite `iteli.

Ova e sekako vrven prioritet, i}e razgleduvame cel eden spektarod programi - od razvojot na poli-ciskoto patrolirawe vo lokalni-te zaednici, do porastot na brojotna Albanci vo policiskite sili,no i sposobnosta na KFOR i ARMza kontrola na dvete strani nagranicata so Kosovo. Golem plusbi bilo postoeweto na edna seri-ozna programa za sobirawe na ile-galnoto oru`je. Nivoto na nasi-len kriminal, prodol`uvawetona drskite kidnapirawa, prisus-tvoto na �organizirani grupi�, ed-nostavno ne smee da opstane, akosakame obi~nite gra|ani, Make-donci, Albanci i drugi, da ̀ iveatnormalno.

Jas, li~no, nikoga{ nema da za-boravam na pra{aweto na is~ez-natite lica. Bev vo Bosna vo naj-golemiot del od vojnata, i bevprisuten koga najvisokiot voenkomandant na Bosanskite Musli-mani, Avdo Pali}, go odvedoa odkompleksot na ON, za potoa da nese ~ue glas za nego, da is~ezne. Bo-sancite imaa okolu 20.000 lica zakoi nema{e nikakvi informacii,i najgolemiot broj s¡ u{te se �is-~eznati.� Makedonija ima 20, nosepak, toa se 20 semejni tragediina makedonski, albanski i na bu-garski semejstva. Jas smetam dekatreba da se razmisluva za idnina-ta, no re{avaweto na ovie 20 slu-~ai e, i nu`no i mo`no - s¢ dodekapra{aweto dobiva dovolno poli-ti~ko vnimanie- i vnatre vo zem-jata i od me|unarodnata zaednica.

Site onie {to se gri`at za toa

Makedonija da se oddale~i od kon-fliktot i da se dvi`i kon stabil-nost, mora da se svesni deka Ram-kovniot dogovor e osnova za setotoa. Poslednite potezi na edna odpartiite koi izgubija na izboriteza �zamrznuvawe� na nejziniot pot-pis na dogovorot, evidentno e ~e-kor nazad, ne samo vo odnos na pre-zemenite obvrski, tuku i za napre-dokot kon Evropa. Poglednete na-okolu i }e vidite deka Romanija iBugarija ~ekorat napred. Sitezemji se dvi`at napred, sorabotu-vaj}i so me|unarodnata zaednicavo obidite da se priklu~at na Za-padnite institucii. Re{avawetona vnatre{nite pra{awa na et-ni~kite odnosi, o~igledno, eklu~no za toj proces. Istoto seodnesuva i na pridr`uvaweto konobvrskite, osobeno kon onie pre-zemeni pod me|unarodno posred-ni{tvo, i tamu kade {to i me|una-rodnata zaednica prezema{e ob-vrski na sebe, vklu~uvaj}i ja i ob-vrskata da obezbedi zna~itelnisumi na pari.

Makedonija mina niz te{kivremiwa. No, predizvikot ne e zadnas. Izvesni politi~ki krugoviostanuvaat privrzani na patekatana konfrontacija, i na vnatre{nopole i so Zapadot. Tie, navidum,sakaat da ja odvedat Makedonija napatot na Belorusija, ne na patotna Slovenija i ostanatite dr`aviod Zapadniot Balkan i CentralnaEvropa.

Za MKG, eden od najzna~ajniteelementi vo Ramkovniot dogovor

e decentralizacijata. Toa e edins-tveniot del od Dogovorot koj vosu{tina ne e etni~ki definiran.Lokalnite makedonski op{tini ilokalnite Makedonci imaat istotolku pridobivki kolku i Alban-cite. Osven toa, toa e proces {togo pravi funkcioniraweto na ce-lata dr`ava poefikasno i japribli`uva do Evropa.

Sepak, ostanuvaat pra{awata{to treba da se stori za tie dafunkcioniraat najdobro {to mo-`at. Kako i so drugite delovi odRamkovniot dogovor, napredokotmora da bide vidliv i da dojde {toe mo`no poskoro, a ne da ~eka nabeskrajni prou~uvawa. Makedoni-ja ne mo`e da si dozvoli nitu go-lemi gre{ki, nitu oddol`uvawena ispolnuvaweto na ovoj plan.

Vtor seriozen predizvik so koje soo~ena Makedonija, i koj direk-tno se odrazuva na stabilnosta, enedozvolivo visokata nevrabote-

nost. Kako i sekoga{, spravuvawe-to so toj problem zna~i deka vla-data treba da donese te{ki odlu-ki. Odr`uvaweto na ve{ta~katavisoka vrabotenost vo dr`avniotsektor sozdava balast za ekonomi-jata. Subvencioniraweto na nee-fikasni pretprijatija koi proiz-veduvaat zagubi, isto taka. Istov-remeno, bez ekonomski porast,onie {to }e gi izgubat rabotnitemesta vo dr`avniot sektor }e os-tanat bez nade`, a mladite i pona-tamu }e sakaat da emigriraat ,{to e u{te eden seriozen prob-lem.

Op{to, ako gledame na regio-not vo celina, lekcijata {to mo-`eme da ja nau~ime e deka {to po-ve}e se odolgovlekuva so bolnitereformi, tolku polo{o za dr`a-vata. Zemete ja Hrvatska, kakoprimer. Tamu se potro{ija godi-ni vo izbegnuvawe na te{kite od-luki i vo izbegnuvawe da se zaze-

me seriozen stav vo odnos na re-formite. Rezultatot ne e tolkudobar. Podobro e direktno da sesoo~ite so ekonomskite proble-mi i da gi re{ite, otkolku da ~e-kate.

MKG o~ekuva da ja vidi Make-donija kako se dvi`i po kursot naekonomska reforma, kako i da jadobie pomo{ta {to £ e potrebnaod me|unarodnata zaednica.

[to se odnesuva do sorabotka-ta i integracijata vo EU i NA-TO, MKG }e gleda ne samo {topravi Makedonija, tuku i kakvi serecipro~nite napori na me|una-rodnata zaednica. MKG pobara odNATO da ja izrazi svojata blago-darnost kon pridonesot na Make-donija vo 1999 godina, kako i vominatata godina. Zadovolni sme{to na{eto barawe za kontinui-rano prisustvo na NATO naidena odobruvawe.

Poentata na pretsedatelotTrajkovski za ratifikacijata naDogovorot za stabilizacija i aso-cijacija od strana na site zemji~lenki na EU e potpolno oprav-dana i na mesto. Istoto se odnesu-va i na negovata poenta za imetona Makedonija, problem na kojMKG i ponatamu mu dava golemozna~ewe.

Mislam deka MKG mo`e da bi-de zadovolna od postignuvawatavo 2002 godina. Za razlika od na-{ite aktivnosti vo Kosovo iBosna, izbravme da ne ja kontro-lirame vo ista merka rabotata name|unarodnata zaednica, tuku dase posvetime na pra{awata, {totaa gi zaboravi ili gi zapostavi:problemot so imeto i korupcija-ta, na primer.

[to se odnesuva do imeto, mis-lam deka na vladata i na pretseda-telot im ponudivme platformakoja }e im pomogne vo priznava-weto na ustavnoto ime na dr`ava-

ta. Mnogumina bea zaboravile natoj problem, bezmalku smetaj}ideka e toa gotova rabota, deka Ma-kedonija sekoga{ }e ostane�BRJM�. Mislam deka pridonesov-me za promena na toj mentalitet.

Mnogumina mi ka`ale deka iz-ve{taite na MKG materijalnopridonele za procesite. Na{itenapori bea naso~eni ne samo konobezbeduvawe informacii za ko-rupcijata, tuku i kon objasnuvawena vrskata pome|u korupcijata ikonfliktot.

Poradi edna pri~ina ili dru-ga, javnosta s¡ u{te pove}e im ve-ruva na nadvore{nite institu-cii, kako {to e MKG, otkolku nadoma{nite javni glasila.

Kone~no, mislam deka MKG be-{e nezavisen glas vnatre vo zem-jata. Poradi rezerviranosta nadiplomatite, sekoga{ da ka`at s¡{to znaat, MKG be{e vo mo`nostda dodade kontekst, da obezbediotvoren uvid, i da izrazi nekoine{ta pojasno od drugite.

Ne sum iznenaden od negoduva-weto {to nekoi politi~ki kru-govi go izrazija za na{iot izve{-taj, na primer, za korupcijata.Spored mene, intenzitetot na tiereakcii, na koi im se pridru`ijaizvesni dubiozni grupi, samo pri-donese za vnimanieto {to mu seposveti na problemot so korupci-jata.

Seta vreva okolu izve{tajot naMKG i site direktni napadi vrzmene imaa efekt na bumerang.Obidite da se pretstavi seto toakako nekakov �NVO zagovor� pro-padnaa vo celost. Skoro kako di-rekten rezultat od tie napadi, si-te o~ekuvaat i insistiraat nova-ta vlada `estoko da udri na ko-rupcijata. Postoi mnogu pove}eenergija i svest za problemot.Postoi pogolemo ~uvstvo deka lu-|eto navistina im e preku glavaslu`benicite da se bogatat zasmetka na javnosta. Lu|eto i nata-mu govorat za problemot.

Lu|eto isto taka imaat mnogupogolemi o~ekuvawa za odnesuva-weto na novata vlast vo odnos nakorupcijata. Toa e napolno nu`-no i soodvetno. Se nadevame dekaostatokot na me|unarodnata zaed-nica }e £ se pridru`i na MKG voinsistiraweto na transparen-tnost i reformi. Duri i ako nesaka da priznae, me|unarodnatazaednica sega e po~uvstvitelna naproblemot. Zapomnete, golem delod izve{tajot za korupcijata be-{e posveten na analiza na toa ka-ko mnogu, ako ne i site delovi name|unarodnata zaednica, se pra-vea kako da ne go zabele`uvaatproblemot.

(Avtorot e koordinator na MKG)

2 DEKEMVRI 22000022

Mislam deka 2003 e klu~na godina zaMakedonija - godina na golemi mo`-

nosti, koi ako ne se iskoristat, mo`at daja odvedat zemjata vo propast.

Zborot {to jas bi go iskoristil za opi-{uvawe na 2003 e �konsolidacija.� Make-donija mora da gi �konsolidira� vetuvawa-ta {to gi donesoa mirnite izbori so in-korporacijata na porane{nata ONA vovlasta. Kako da se konsolidira? Prekudvi`ewe napred i preku prezemawe odgo-vornost. Makedonskite i albanskite par-

tii treba da postavat realni prioritetikoi podocna mo`at da im gi pretstavat naglasa~ite kako postignuvawa. Kako {torekovme, prisustvoto na policijata i bez-bednosnata situacija vo porane{nitekrizni regioni e od najvisoko zna~ewe.Unapreduvaweto na toa pole bara od DUIda gi prezeme svoite obvrski za prifa}a-we na postojano vra}awe na policijata,kako i za po~ituvawe na redot i zakonot,isto kako {to koalicijata predvodena odSDSM i LDP }e gi prezeme obvrskite da

prodol`i so reformite vo policijata ida go zgolemi prisustvoto na Albancitevo nea.

Dvete strani treba brzo da se spravat soekstremistite i lokalnite nelegalni ak-tivnosti. Naprosto ne smee da se dozvolipojavata na novo �[em{evo.�

No, sepak, nema pri~ina poradi kojaMakedonija bi morala da stane u{te edna`rtva na Balkanot, podelena kako {to bisakale nekoi lideri. Obedineta, cela inapredna. Takva Makedonija gleda MKG.

MKG za Makedonija vo 2003 godina

Me|unarodnata krizna grupa ostanuva vo Makedonija

Nikoga{ nema da za-boravam ni na pra{a-weto na is~eznatite

lica

Decentralizacijata eeden od najzna~ajniteelementi vo Ramkov-niot dogovor koj vo

su{tina ne e etni~kidefiniran

Problemot so dr`avnoto imene smee da bide zaboraven

EDVARD XOZEF

Na minatonedelniot Petti forum nagra|anskata platforma za akcija

DOSTA E organiziran vo Struga, pod mo-toto �Mo`e li Makedonija bez nasilstvo�u~estvuvaa 147 nevladini organizacii.

DOSTA E u{te edna{ ja potsetuva Vla-data na �Gra|anskata platforma za mir istabilnost� i o~ekuva taa intenzivno daraboti na realizacija na prioritetite nagra|anite. A, spored platformata osnov-nite priorite na gra|anite vo Makedoni-ja se: razvoj na pravnata dr`ava, obezbedu-vawe ekonomski razvoj i blagosostojba na

gra|anite, unapreduvawe na bezbednosna-ta sostojba, razvoj na lokalnata samoupra-va i demokratija, i podobruvawe na me|u-narodnata polo`ba na dr`avava.

DOSTA E go pozdravuva formirawetona Dr`avnata komisija za spre~uvawe nakorupcijata i vklu~uvaweto pretstavni-ci na NVO sektorot vo nejzinata rabota.DOSTA E ja izrazuva nade`ta deka vklu-~uvaweto na NVO sektorot vo re{avawe-to na najva`nite pra{awa vo Makedonija}e prerasne vo praktika.

Ednovremeno, ovaa gra|anska platfor-

ma smeta deka nekoi od dosega{nite kad-rovski re{enija na Vladata ne gi izrazu-vaat predizbornite zalagawa za profesi-onalizacija i departizacija na dr`avnatauprava. Izoliranite slu~ai na nepotizamja potkopuvaat doverbata vo instituciitena sistemot.

Ottamu, DOSTA E gi povikuva prate-nicite na navremenost i a`urnost vo po-polnuvaweto na anketnite pra{alnici zasostojbata na nivniot imot, a Vladata iSobranieto na pogolema javnost vo rabo-tata.

Petti forum na DOSTA E

Vladata da gi realiziraprioritetite na gra|anite!

DOSTA E smeta deka nekoi kad-rovski re{enija na Vladata ne giizrazuvaat predizbornite zalaga-

wa za profesionalizacija i depar-tizacija na dr`avnata uprava

Godina na golemi mo`nosti ili na mo`na propast!

Gra|anskata inicijativa za vre-me na parlamentarnite izbori

be{e `estoko napadnata od to-ga{nata vlast deka e petta kolo-na. Kako vie od sega{na distancaja ocenuvate ulogata na civilniotsektor vo slobodnoto, fer i de-mokratsko sproveduvawe na izbo-rite?

Isproban recept na sekoja ne-uspe{na vlast, a osobeno na onaakoja po priroda i filozofija enedemokratska, e okolu sebe dagleda i sozdava neprijateli. Ovabe{e osobeno vidlivo vo posled-nata godina na vladeeweto na ka-binetot na Georgievski. Vo 1999godina ja proglasija opozicijataza dr`aven neprijatel; vo 2000 go-dina vo preden plan izbija �ne-konstruktivnite� mediumi; vo2001 godina odedna{ me|unarod-nata zaednica od doma}in ni jatransformiraa vo �svetski zago-vor�, za da na kraj dojde na red i si-ot civilen sektor t.e. site koismetaa deka vo ovaa dr`ava nikojne mo`e da ni go zeme pravoto damislime i deluvame. Za sre}a, toabe{e samo odraz na slabosta naovaa Vlada i nivnite diskvalifi-kacii i pritisoci samo ja zasili-ja poddr{kata na javnosta kon raz-li~nite nevladini organizacii.Povikot na lin~ samo predizvikarefleks na samoza{tita od stra-na na gra|anite koi ovojpat navis-tina stanaa �~uvari� na demokra-tijata. Nabquduvaweto na izbori-te, no i koordiniraniot i silenpritisok za demokratski izborivo tekot na izbornata kampawabea eden od klu~nite faktori koiobezbedija mirni i fer izbori.

Neposredno po zavr{uvawetona izborite novata vlast najavipartnerstvo so gra|anskite aso-cijacii vo dr`avava. Dali vo ovojmoment imate jasna strategija zatoa {to }e pretstavuva ovaa sora-botka, koi }e bidat nejzinite pri-oriteti ?

Gi pokanivme site organizira-ni gra|anski inicijativi da u~es-tvuvaat i pomagaat vo sferite vokoi ni e neophodna zaedni~ka ak-cija i {irok front na gradewekonsenzus i deluvawe. Ova e oso-beno va`no za tri temi: vra}awena me|uetni~kata doverba,borba-ta protiv korupcijata i evroat-lanskite integracii. Nitu ednaod ovie celi nemo`e da se reali-zira ako na nea se gleda samo kakona rabota na Vladata.Tie ili }ebidat na{ zaedni~ki prioritet ipole za sorabotka, ili }e bidatneuspe{ni.

Dali ,me|u drugoto, ste razmis-luvale i za eventualnoto menuva-we na postojnata zakonska regula-tiva za gra|anskite asocijacii ifondacii, i se razbira, za vovedu-vawe na oddelni dano~ni olesnu-

vawa, koi vo momentov, nevladi-niot sektor ne gi u`iva?

Imaj}i ja predvid opredelbatana Vladata - za evroatlantska in-tegracija, kako i obvrskite koiproizleguvaat od SSA, harmoni-zacijata na zakonodavstvoto sozakonodavstvoto na Unijata e pri-oritet na koj seriozno }e se rabo-ti. Vo ovaa nasoka sigurno deka ipostojnata zakonska regulativa zagra|anskite asocijacii i fonda-cii }e pretrpi izmeni soglasnoevropskite standardi, bidej}i Za-konot koj e donesen vo 1998 god, vonekoi delovi ne e vo soglasnost some|unarodnite principi. Ona{to e problem pri eventualnotovoveduvawe na odredeni dano~niolesnuvawa za poddr{ka na nevla-diniot sektor s¡ u{te se {iro-kite mo`nosti za zloupotreba naovie odredbi koi se osobeno opas-ni vo zemji so i onaka slaba fi-nansiska disciplina. Toa e klu~-nata pri~ina zo{to na vakvitepredlozi se gleda so somne` i odstrana na nadle`noto minister-stvo, no i od strana na me|unarod-nite finansiski institucii. Za-toa, da bidam iskrena, mislam de-ka za otvarawe na ovie mo`nostitreba da pomine eden period nafinansiska i dano~na stabiliza-cija.

Finansiraweto e eden od seg-mentite od koj zavisi rabotata nanevladiniot sektor. Vo momen-tov, toj se finansira od stranskifondacii i donacii. Predviduva-te li koreniti promeni i vo ovojdomen odnosno dali Vladata }e sevklu~i vo finansiraweto i kakva}e bide strategijata vo ovaa naso-ka?

Vo momentov, dr`avniot buxetnemo`e da obezbedi finansirawei na del od svoite funkcii, pa za-toa e izvonredno te{ko da se pla-nira eventualna finansiska pot-krepa na civilniot sektor. Do-polnitelno, vladinite odluki zafinansirawe na nekoi zdru`eni-ja ~estopati znaat da bidat dis-krecioni i ne bazirani na realnaprocenka i kriteriumi so {to sa-mo bi se vnel razdor vo ramkitena nevladiniot svet. Zatoa, pris-tapot treba da ni bide poinakov:imeno, celta treba da bide da gikoristime uslugite na del od nev-ladiniot sektor koj ve}e se pro-fesionalizira vo odredeni ob-lasti i namesto nekoi od tie fun-kcii da gi pokriva del od admi-nistracijata, toa da im bide pre-frleno na ovie organizacii ilizdru`enija. Ona {to mo`am ili~no da vetam e deka vo komuni-kacijata so stranskite donatori}e lobiram i }e se zalagam za ni-ven kontinuiran anga`man vo pod-dr{ka na programi na nevladini-ot sektor. Samo za ilustracija, voramkite na programata na Evrop-skata Unija KARDS 2002 i 2003obezbedeni se 6 milioni evra odkoi 3 milioni za po{iroka po-dr{ka na civilno op{testvo, aostanatite 3 milioni za proektiza zacvrstuvawe na nevladiniteorganizacii.

Postoi li mo`nost za formi-rawe vladino telo koe direktno}e sorabotuva so nevladinite or-ganizacii i }e vospostavi redov-na komunukacija so nivnite pret-

stavnici?Sega za sega, smetame deka tak-

voto centralizirawe na odnosi-te i komunikacijata mo`e samoda n¡ birokratizira i da go nama-li intenzitetot na sorabotkata.Namesto toa, gi pokanuvame nev-ladinite organizacii da komuni-ciraat so soodvet-nite ministerstvai institucii i darazmisluvaat nakonkretni formiza sorabotka. Serazbira, Sektorotza evropski integ-racii i oddelenie-to za koordinacijana stranska pomo{vo nekoi ramki, sokoi rakovodam sto-jat isto taka na ras-polagawe.

Vo ovoj kontekst,{to }e se slu~uvaso Oddelenieto zaunapreduvawe naramnopravnosta me-|u rodovite, priMinisterstvoto zatrud i socijalna po-litika? Dali toa}e dobie povisoki ingerenciiodnosno dali }e prerasne vo odde-lenie koe }e gi opfa}a site mi-nisterstva i nivnite sektori isekako, dali }e se raboti na za-jaknuvaweto na negovite kapaci-teti (kadrovski, ekspertski, or-ganizaciski)?

Mora da priznaam deka vo ovojdel i nemam nekoi posve`i in-

formacii, bidej}i ova oddele-nie raboti vo ramkite na Minis-terstvoto za trud i socijalna po-litika. Imaj}i gi predvid raz-misluvawata i pogledite na ak-tuelniot minister po ova pra{a-we, nemam dilemi deka oddeleni-eto vo nego }e najde golem sojuz-

nik i poddr-`uva~. Ednaod prviteodluki naministerot,a potoa i naVladata, be-{e da se dadepoddr{ka nam i n i s t e r -skata konfe-rencija naovaa tema,koja vo sora-botka so So-vetot na Ev-ropa }e seoddr`i voSkopje napo~etokotna 2004 godi-na.

Iako, nak a n d i d a t -

skite listi ima{e triset otsto`eni i iako, koalicijata Za Ma-kedonija ima najmnogu `eni voparlamentot, fakt e deka vo iz-vr{nata vlast povtorno nivnotoprisustvo e zanemarlivo ( i naministerski i na zameni~ki mes-ta). Dali ova zboruva samo zaformalno (toga{ koga taka velizakonot), a ne i su{tinsko pri-

fa}awe na rodovata ednakvost?Vo ovaa dr`ava nema da najde-

te nikoj koj }e ka`e deka ne japrifa}a rodovata ednakvost.Nea sekoj politi~ar ja ima vosvoite izjavi; sekoja (ili re~isisekoja) partija ja ima vo svojataprograma; no, nea ja nema vo po-liti~kata realnost. I toa eproblem koj treba da sfatimedeka dolgo i trpelivo treba dago re{avame. Vo prv moment naraspolagawe ni se formalnitemehanizmi (taka veli zakonot)koi ne treba da gi zanemaruvameoti tie mo`at i treba da bidatmehanizam ili instrument so koj}e se borime za realno urivawena barierite i t.n. staklen pla-fon. Ne smeeme da bideme neza-dovolni od postignatoto, iakotoa ne e dovolno. Da bideme re-alni: dobivme sosema vidoizme-net Parlament vo pogled na ro-dovata struktura, koj se nadevamdeka nikoga{ pove}e nema da bi-de tolku �neprijatelski nastro-en� kon �drugiot pol�. Tokmu za-toa, ovoj sostav }e ja ima isto-riskata uloga vo menuvaweto nabalkanskite stereotipi. Patemre~eno, vo pogled na ovie stere-otipi re~isi cela Evropa (so is-klu~ok na skandinavskite zemji)e podednakvo �balkanska�.

Koi se prioriteti na ovaavlast vo odnos na rodovite pra-{awa, temi i problemi? Dalipostoi strategija, i kade i kakotuka je gledate ulogata na `en-skite nevladini organizacii?

I Vladata, a sigurna sum i ma-kedonskoto Sobranie, }e gi poz-dravat inicijativite na `enski-ot nevladin sektor vo delovitekoi zna~at izmeni vo zakonodavs-tvoto, osobeno vo delot nazdravstvenata za{tita, obrazova-nieto i semejnoto nasilstvo. Vodelot na zgolemuvawe na u~estvo-to na `enite vo politikata i od-lu~uvaweto, zna~ajni se dva ak-spekta: obuka na mo`nite kandi-datki, no i za{tita i poddr{kana `enite koi ve}e u~estvuvaatvo politi~kiot `ivot i pove}eili pomalku uspe{no se obiduva-at da gi kr{at stereotipite. Tu-ka mora da upatam zabele{ka i domoite dragi prijatelki od nevla-diniot sektor i da ka`am deka voovoj del ne bea dovolno glasni iaktivni. Imeno, sli~no kako par-tiite koi velat deka se zalagaatza rodova ednakvost, no malku zanea rabotat, taka i `enskite or-ganizacii, iako zboruvaat za oh-rabruvawe na ̀ enite da vlezat vopolitika, ne im nudat poddr{kana onie koi se obidele vo momen-tite koga taa najmnogu im e pot-rebna. Vo izminative godini ne-kolkupati se slu~i site da bide-me svedoci na javna, ponekoga{ ivulgarna, diskvalifikacija napoliti~arki samo vrz osnova natoa deka ne e del od dozvoleniotklub. Za `al, vo nitu eden slu~ajne slede{e reakcija od strana nana{iot, `enski klub. Zatoa, sme-tam deka zaedno treba da porabo-time na solidarnosta koja e alfai omega na `enskoto dvi`ewe.

O~ekuvate li pogole-ma vidlivost na `enite i na ro-dovite temi vo parlamentot?

Novata brojka neminovno }ezna~i i nova politika i novpristap. Se nadevam deka noviteparlamentarki }e ja izbegnatzamkata na tezata �site imame is-ti prava; ne sakam da me gledaatkako `ena, tuku kako ~ovek {touspeal; ne e biten polot, biten ekvalitetot� itn, itn. Se nadevamdeka }e sfatat deka otsustvotona `eni vo politikata nemo`eda se objasni poinaku osven kakorezultat na sistematskite dispa-riteti koi postojat vo na{etoop{testvo i koi nepravedno jahendikepiraat `enata. Se nade-vam deka }e prifatat deka niv-niot uspeh treba da im ovozmo`ina slednata generacija devojki i`eni barem pomali problemi vopatot kon vrvot i deka toa mo`eda bide na{ zaedni~ki i istori-ski uspeh.

A, vo Vladata? Koga ste dve me|u osumnaeset-

sekoga{ ste vidlivi. Se nadevamdeka i poziciite i �vidlivosta�}e gi iskoristime za gledawe nazakonite i na odlukite niz rodo-vata prizma.

22000022 DEKEMVRI 3

Intervju Radmila [e}erinska, potpretsedatelka na Vladata, za NVO, za ̀ enite...

BILJANA BEJKOVA

Vladata }e sorabotuva so nevladiniot sektor

,,Problem pri eventu-alnoto voveduvawe na

odredeni dano~niolesnuvawa za pod-

dr{ka na nevladiniotsektor se s¡ u{te {i-rokite mo`nosti za

zloupotreba

Solidarnosta treba da bide alfa i omega na ̀ enskoto dvi`ewe,,NVO sektorot vo Makedonija poleka, no sigurno se pretvora vo

seriozen op{testven faktor (i korektor), pa ottamu razbir-livo e {to s¡ po~esto go nametnuva pra{aweto za sorabotka sovladinite strukturi. U{te zatoa {to, po nekoja slu~ajnost, del odprogramata na Vladata se sovpa|a so zalo`bite na golem delnevladini organizacii. Koga zboruvame za sorabotka mislime nakonstruktivno i kriti~ko partnerstvo vo re{avawe naop{testvenite problemite {to se zaedni~ki definirani.

NVO sektorot e konkurentno pole na dejstvuvawe.Neformalnoto obrazovanie steknato preku golemiot broj naobuki od razli~ni oblasti; sekojdnevnoto sledewe na najnovitedostignuvawa, idei i trendovi; bliskata komunikacija some|unarodni institucii i organizacii, razvienite ve{tini zaneophodniot pragmati~en i analiti~ki pristap; kako i upotreba-ta na stranski jazici i informaciska tehnologija pretstavuvaatsekojdnevie na NVO sektorot. Ova e samo mal del na ve{tini ikapaciteti koi edna mala dr`ava ne mo`e da si dozvoli, a da ne giiskoristi.

Gra|ani za Gra|anite, web: www.c4c.org.mk

Gra|ani za gra|anite

Konstruktivna i kriti~kasorabotka so Vladata

,,Koordiniranioti silen pritisok

za demokratski izbo-ri be{e eden

od klu~nite faktorikoi obezbedija mirni i fer

izbori

,,Vo komunikacijata so

stranskite donatori }elobiram za kontinuira-na poddr{ka na nevla-

diniot sektor�

�

Glaven problem me|uAlbanija i Makedonija,

pokraj drugite otvoreni

pra{awa, e kontrola na grani-cata. Ova be{e eden odzaklu~ocite na regionalnatakonferencija {to se odr`a voOhrid vo prvata polovina na

dekemvri, vo ramkite na proek-tot �Makedonija i Albanijakon podobro zaedni~ko razbi-rawe i priznavawe°, vo organi-zacija na Institutot �Evro -Balkan°. Tokmu problemot sogranicata e povod da po~neu{te eden proekt. Jovan Donev,direktor na Institutot �Evro- Balkan° najavuva deka za 2003godina e planiran proektot zakontrola na granicata me|uMakedonija i Albanija.

Granicata e kriti~na to~ka,veli Donev. Nedovolno obezbe-denite premini gi koristatonie koi sakaat ilegalno da jaminat granicata, a toa {togranicata ne e dovolno bezbed-

na, e plodna po~va za orga-niziraniot kriminal, decidene Donev. Proektot }e bide vosorabotka so na{ite partneriod Albanija, a so niv kako i sopartnerite od Hrvatska, }erabotime na u{te eden proektkoj se odnesuva na pobrzoza~lenuvawe na Makedonija voNATO.

Proektite na Institutot�Evro Balkan° ne se vrzanisamo za regionalna sorabotka,tuku i za i okolu instituciitevo zemjata, konkretno zadr`avnite slu`benici.

Eden del od proektite sokoj{to }e rakovodi Centarotza javnata administracija iprimeneta politika }e se odne-suvaat na obukata na dr`avniteslu`benici, proekti {to }e serealiziraat vo sorabotka soVladata i so Ministerstvotoza pravda. Poseben akcent }e sestavi na etikata vo dr`avnataslu`ba, a dr`avnite slu`beni-ci mora da se zapoznaat sosvoite prava i obvrski, a setotoa sigurno }e bide mnogupolesno dokolku se donesesoodvetna zakonska regulativa,objasnuva Jovan Donev. Nieinsistirame i na zakonot zaustanovi, toa e isto taka ednanovina, i sakame {to poskoro

da po~nat seminari na koi{tobi se diskutiralo na ovie temi.Vo sorabotka so holandskitepartneri, pak, }e se realiziraproekt za jaknewe nakapaciteti za kreirawe iimplementirawe na raznipolitiki.

Donev istaknuva deka sekojavlada koja ima evroatlantskaorientacija mora da imarazvien civilen sektor, sektorkoj ne mo`e da se potpira samona stranski donacii, tuku moraprvenstveno da bide orienti-ran kon doma{nite sredstva.

Sigurno deka civilniot sek-tor ja nema mo}ta na instituci-ite na dr`avata, no zatoa mo`eda pottikne na nekoi razmislu-vawa, da provocira razmisli,potencira Jovan Donev. Toa sepoka`uva i vo regionalnatasorabotka. Na poslednataregionalna konferencija {tose odr`a vo Ohrid vo ramkitena proektot �Makedonija iAlbanija kon podobro zaed-ni~ko razbirawe i priz-navawe° gi sogledavme prob-lemite na dvete zemji, imakonkretni predlozi zasorabotka, za ekonomskopovrzuvawe, za podobro zapoz-navawe zatoa {to e fakt dekavo dvete zemji vladee

nedooformena slika za sose-dot. Taka, vo Makedonija imadopisnici koi izvestuvaat zaalbanskite mediumi, no sepakMakedonija i slu~uvawata kajnas ne se dovolno prezentiranipred albanskata javnost. Morada se borime za ~ovekovi prava,za prava na malcinstvata i vodvete dr`avi, sekoj morasvoite obvrski kon malcinst-vata da gi ispolni. Mislamdeka na regionalnata konfer-encija vo Ohrid bea postavenipra{awa koi sekako }e dojdatna red i kaj pretsedatelite nadr`avite.

Inaku, vo Institutot �Evro- Balkan° i ponatamu rabotielektronska novinska arhiva, aso svojata rabota prodol`uvai Centarot za rodovi studii,vo ramkite na koj{to e formi-rana {kola koja{to se orga-nizira zaedno so fondacijata�Ulof Palme°. Od Institutotza 2003 godina go najavuvaat iOhridskiot leten univerzitet,a od �Evro Balkan pres°najverojatno }e proizlezatdesetina novi naslovi. (M.K.)

4 DEKEMVRI 22000022

MARIJA KUKA

Sekoja vlada koja ima evroatlantskaorientacija mora

da ima razviencivilen sektor, orien-tiran i kon doma{nite

sredstva

Nedovolno obezbeden-ite premini gi koris-

tat onie koi sakaatilegalno da ja minat

granicata, a taa e plod-na po~va i za orga-

niziraniot kriminal

Regionalnata sorabotkamora da prodol`i

Institutot �Evro-Balkan° najavuva proekt za kontrola na granicata me|u Makedonija i Albanija

Vo Makedonija postoi `elba za zaed-ni~ki `ivot. Re~enica koja{to mo-

`at da ja izgovorat istra`uva~ite naNVO Proekt za zaedni~ka vizija po te-renskite istra`uvawa na teritorijatana celata zemja. Ova e pojdovna to~ka odkoja se trgnuva vo gradeweto na vizijaza Makedonija, kako multietni~ka, ev-ropska, sovremena dr`ava.

Poddr`uvawe na mirot i procesotna pomiruvawe vo post-konfliktniotperiod, zajaknuvawe na demokratskitei socioekonomskite reformi i spre~u-vawe na nasilni~kiot konflikt vo Ma-kedonija, e celta na Proektot za zaed-ni~ka vizija (PEV)-WSP-international,nevladina organizacija na [vajcarijakoja{to raboti vo sorabotka so Obedi-netite Nacii. WSP gi vklu~uva pret-stavnicite na gra|anskoto op{testvo,Vladata i me|unarodnite organizaciivo eden zaedni~ki i pragmati~en pro-ces na analiza, rasprava i ocenka, kojastava akcent vrz procesot na pomiruva-we i pridonesuva za zacvrstuvawe nademokratskite vrednosti i na prakti-kite na donesuvawe odluki po pat nakonsenzus. ^lenovite na timot na WSPistaknuvaat deka mirot e odr`liv samodokolku e poddr`an od site stranivklu~eni vo konfliktot, pri {to lo-kalnite u~esnici treba da ja imaatglavnata uloga, naglasuvaj}i deka dol-gotraen mir ne mo`e da se postigne sosila, tuku, naprotiv, toj mora da bidezasnovan na razbirawe, doverba i zaed-ni~ka vizija za idninata.

Kako {to potpolno nedvosmisleno iprecizno sugerira imeto na na{iotproekt-Proekt za edinstvena vizi-ja,su{tinska ideja, odnosno cel na pro-ektot e da se pronajde i kolku {to e toakvalitativno mo`no pove}e, da se lo-cira edinstvenata vizija za sega{nostai idninata na Makedonija, odnosno dase koncipira striktno vrz osnova napartikularnite vizii na site gra|ani,veli d-r Toni Naunovski, nacionalenistra`uva~ vo PEV. Izrazot edinstve-na vizija pretpostavuva po~ituvawe narazlikite - kako individualnite taka ikolektivnite - pome|u lu|eto koi `i-veat vo Makedonija. Poentata e dekapokraj razlikite, koi se produktivni iovozmo`uvaat kvantitativno i kvali-tativno visoko nivo na sevkupnatastvarnost na ovaa dr`ava-objektivno

postoi i eden isto taka mo{ne zna~aendel od realnosta, posebno vo smisla naideite koi{to dominiraat kaj lu|etood ovie prostori, a koi pretstavuvaatpoklopuvawe na izvesni koncepti,vrednosti, ideali- toa e vsu{nostedinstvenata vizija! Vizijata e edins-tvena, slikata za Makedonija e iden-ti~na kaj lu|eto od site etni~ki zaed-nici koi `iveat vo nea. Ovoj iskaz,formuliran apodikti~ki, e vtemelenvo soznanijata od istorijata, sega{nos-ta i istra`uvawata realizirani odPEV, odnosno glasovite na lu|eto koi`iveat vo realitetot Republika Make-donija, objasnuva Naunovski.

Vo juni ovaa godina amerikanskiotStejt department gi objavi rezultatiteod anketata spored koja Albancite voMakedonija ne sakaat da `iveat vo Ma-

kedonija vo sega{nite granici, i svoja-ta idnina ja gledaat vo ramkite na gole-ma Albanija. Istra`uvawata, pak, natimot na PEV se vo sprotivna nasoka.

Rezultatite na amerikanskite istra-`uvawa se vo sprotivnost so rezultati-te na na{ite istra`uvawa, istaknuvaNaunovski. Za razlika od niv, nie ima-me argumenti za na{ite tvrdewa - dapotsetam, tie ne gi prezentiraa metodi-te na nivnoto istra`uvawe, koi seklu~ni za relevantnosta na podatocite,dodeka PEV ima sistematska i dobrofundirana, vo sekoja smisla na zborot,metodologija, i mo`e da gi doka`e kakoavtenti~nosta taka i relevantnosta naistra`uvawata. Ima volja za zaedni~ki`ivot-ovoj zaklu~ok e vtemelen na zbo-rovite na lu|eto odnosno na terenskiteistra`uvawa izvr{eni od istra`uva~-

kiot tim na PEV, bez vrednosni sudovii pra{awa koi aprioristi~ki bi im-plicirale izvesni prethodno postaveniceli na istra`uvaweto i koi, vo taasmisla, bi se instrumentalizirale zalegitimirawe na sopstveni principina razmisluvawe odnosno za promovira-we na svoite stavovi.

Timot na PEV izvr{i istra`uvawana teritorija na celata zemja, stavaj}iakcent na regionite koi sodr`at speci-fiki {to se poka`uvaat kako zna~ajniza razbiraweto na mentalitetot i mis-leweto na lu|eto, opredeleni geograf-ski, no se izvedeni glavno vrz pokom-pleksni kriteriumi. Toa se regionitena Skopje, Bitola, Tetovo, Kumanovo,Strumica.

Naunovski objasnuva deka istra`uva-wata se napraveni so cel da se napravi

suptilen, multidimenzionalen presekna individualnata i kolektivnata svestza genezata na interetni~kiot kon-flikt, za aktuelnata sostojba, i poseb-no za viziite na na{ata dr`ava.

Dali sfa}aweto za interetni~kiotkonflikt e ist kaj Makedonecot koj ̀ i-vee vo regionot vo Strumica, zna~i vohomogena sredina, i kaj onoj koj `iveevo edna heterogena sredina kako {to eTetovskiot region, na primer. Kolkuimaat pretstava edni za drugi Albane-cot od Tetovo i Makedonecot od Valan-dovo?

Soznanijata od na{ite terenski is-tra`uvawa se kompleksni i pove}ezna~-ni, odnosno prezentiraat preseci najavnoto, kolektivnoto mislewe za pove-}e aspekti od realitetot, objasnuva d-rNaunovski. I pokraj toa {to objektiv-no postojat zna~itelni razliki vo gene-ralnata recepcija i interpretacijaimanentni na regionite so site svoispecifiki, ima i golem broj identi~nistavovi, bez razlika dali stanuva zborza Strumi~kiot ili za Tetovskiot re-gion. Bi go izdvoil klu~niot element,odnosno problem so najvisoko nivo nauniverzalnost za gra|anite na Makedo-nija - ekonomijata vo site nivoa. Opsed-natosta na lu|eto so ekonomskite prob-lemi, na li~no, lokalno i na nacional-no nivo, e konstanta koja ovozmo`uvafokusirawe na site relevantni instan-ci kon koncipirawe na {iroka socijal-no-ekonomska programa za nadminuvawena urgentnite problemi, so {to bi senadminale i zna~itelen broj na motiva-cisko-kauzalni faktori za interetni~-kite tenzii. Isto taka analizata poka-`uva i nisko nivo na me|usebno pozna-vawe na lu|eto od razli~ni nacional-nosti i postoewe golem broj predrasudii mitolo{ki pretstavi za drugite, zaonie koi ne se pripadnici na konkret-nata nacija ili etni~ka zaednica. Neo-damna PEV organizira{e seminar voOhrid na koj u~estvuvaa lu|e od site re-gioni, mo`nost da se slu{nat i vidatonie koi inaku retko doa|aat vo kon-takt. Rezultatite bea impresivni. Ovoj"gra|anski ohridski dogovor", kako {tosimboli~no mo`e da se imenuva semina-rot, pretstavuva me|u drugoto, model nakooperacija i razbirawe {to treba dase implementira i na drugite nivoa nasocijalno -politi~ki realitet. (M. K.)

Vo Makedonija postoi`elba za so`ivot

Istra`uvawata na NVO Proekt za edinstvena vizija poka`uvaat poinakvi rezultati od onie na SAD

Vo juni ovaa godinaamerikanskiot

Stejt departmentgi objavi rezulta-tite od anketata,

spored koja Alban-cite ne sakaat da

`iveat vo Makedo-nija vo sega{nitegranici, istra`u-vawata, pak, na ti-mot na PEV poka-`uvaat sprotivni

rezultati

Toni Naunovski:Bi go izdvoilklu~niot elementodnosno problemso najvisoko nivona univerzalnostza gra|anite naMakedonija - eko-nomijata vo sitenivoa

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

Novinarsko -pravniot envirocentar ERINA od Skopje e pr-

vata nevladina organizacija vozemjava koja izgotvi predlog za do-nesuvawe na zakon za pristap do in-formacii za `ivotnata sredina.Proektot koj be{e finansiski podr`an od Insti-tutot za trajni zaednici, trae{e od mart minatata,do maj ovaa godina. Negoviot rakovoditel, advo-katkata Fani Mihajlovska, zadovolna od izgotve-noto, o~ekuva dr`avata da poka`e interes i da goimplementira vo svoite zakonski akti.

Koja Vi be{e celta pri oformuvaweto na pred-log tekstot za donesuvawe na zakonski akt so koj }ebide regulirano pra{aweto na dostapnosta na in-formaciite od oblasta na `ivotnata srdeina vojavnosta?

Celta be{e da se nadmine zakonskiot vakum odovaa oblast i da se sozdade zakonska mo`nost zaimplementirawe na ve}e ratifikuvanata, od ma-kedonskiot Parlament, vo 1999 godina Arhuskakonvencija.Vo ramkite na proektot gi prevedovmezakonite za pristap do informaciite na SAD i[vedska, koi ni bea poso~eni kako najliberalnizakonski akti od ovaa oblast i istite bea podele-ni besplatno vo javnosta. Oformivme stru~en timza izrabotka na zakonskite odredbi vo koj zemaau~estvo prof.d-r Bor~e Davitkovski od Pravniotfakultet i Dobrila Kacarska, sudija vo Osnovni-ot sud I vo Skopje, a formiravme i koordinativnotelo koe go so~inuvaa prestavnici na Kancelari-jata za komunikacija so javnosta pri Ministers-tvoto za `ivotnata sredina i prostorno planira-we, na holandskata organizacija Mileukontakt, naNarodniot pravobranitel, od Minisiterstvoto zapravda i novinari. Ne uspeavme da vklu~ime pret-stavnik na Parlamentarnata komisija za `ivotnasredina, so ogled na faktot deka prvot del od pro-ektot se realizira{e vo 2001 godina, koga bezbed-nosnata sostojba vo zemjata be{e promeneta. Vo tojperiod, postoe{e predlog, zakonskite odredbi zapristap do informacii od oblasta na `ivotnatasredina da bidat vgradeni kako sostaven del na Za-konot za sloboden pristap do administrativnitedokumenti koj zapo~na da go izgotvuva Ministers-tvoto za pravda i e vo agendata na Vladata, no ipokraj na~elnata soglasnost i raspolo`enie odstrana na odgovornite lica od Minisiterstvotoza pravda, obidite toa da se realizira bea neus-pe{ni, bidej}i prioritet dobija drugi zakonskiproekti,a Zakonot za sloboden pristap do admi-nistrativnite dokumenti be{e odlo`en za nekoedrugo vreme.

Kolku javnite raspravi na koi u~estvuvaa iprestavnici na nevladinite organizacii, vlijaea

na dooformuvawe na prvi~no podgotveniottekst za zakonskite odredbi?

So ogled na diskusiite vodeni me|upretstavnicite na nevladinite organi-zacii i vlasta, zadovoluva~ki be{e in-teresot na izgotveniot dokument pri{to bea upatuvani odredeni sugestii,se baraa doobjasnuvawa na ponudena-ta sodr`ina na tekstot, a celiotproekt be{e pozdraven i otcenetkako neophoden, so ogled na sostoj-bata vo koja se nao|a Makedonijana poleto na informirawe za ak-tuelnostite povrzani so `ivot-nata sredina. Ona {to e va`noda se napomene deka odredbi-te koi go so~inuvaat izgot-veniot tekst na predlo-got za donesuvawe Za-kon za pristap do in-formaciite od ob-lasta na `ivotnatasredina, go reguli-raat i u~estvoto najavnosta vo donesu-vawe na odluki zau~estvo na javnos-ta vo donesuvawena odluki od ob-lasta na `ivotna-ta sredina. Vrz os-nova na dobienitemislewa i suget-sii od pretstavni-cite na nevladi-nite organizacii i dr`avnite institucii, tek-stot be{e dopolnet i dooformen. Po predlog naprof. Bor~e Davitkovski, koj vpro~em be{e gla-ven avtor na rabotniot tekst,zakonskite odredbitreba{e da se vgradat kako sostaven del -glava naZakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonotza za{tita i unapreduvawe na ̀ ivotnata sredina iprirodata, izgotven od strana na Ministerstvotoza ̀ ivotna sredina i prostorno planirawe , no ia-ko predlogot od strana na pretstnicite na minis-terstvoto be{e na~elno prifaten i nie vo dobie-niot tekst gi vgradivme odredbite podgotveni odna{a strana, sepak toj ne be{e zemen vo predvid.Pa taka, Parlamentot na Republika Makedonija

vo juni izglasa tekst na Zakonotza izmenuvawe i dopolnuvawe

na zakonot za za{tita i unap-reduvawe na `ivotnata sre-dina i prirodata, vo negopredlo`enite odredbi od na-{a strana ne bea vgradeni, anie ne dobivme nitu pov-ratni informacii od koipri~ini na{iot tekst nee prifaten.

A kakvi se denesmo`nostite za negovovgraduvawe, postoi li

promena vo odnosotna resornoto mi-nisterstvo?

Na{ite ativ-nostite okoluzakonot ne sez a v r { e n i ,Postoi novaalternativa

vo ram-kite naproektot#Zajaknu-vawe nakapaci-tetot naM i n i s -terstvo-to za `i-

votna sre-dina i

prostorno planirawe# finansiran od Evropskataagencija za rekonstrukcija. Vo ramkite na toj pro-ekt se pravi i procenka na legislativata i se izna-o|aat na~ini za nejzino usoglasuvawe so evropska-ta legislativa. Pri kontaktite {to gi imavme sopretstavnicite od pravnata slu`ba na ministers-tvoto, ni be{e ka`ano deka bez razlika na spome-natite mali izmeni na Zakonot za izmenuvawe idopolnuvawe za za{tita i unapreduvawe na `i-votnata sredina i prirodata, celiot zakon }e semenuva i }e se pravi eden bazi~en zakon koj }e gisodr`i site oblasti na `ivotnata sredina. Vo tieramki }e bide vmetnata kako posebna glava i ovaaoblast #pristap do informacii od oblasta na `i-

votnata sredi-na#, kade spored sega{nite vetuvawa }e bide vgra-den i na{iot predlog zakon. Nemame podetalnainformacija koga toa to~no }e se slu~i, no proek-tot od septemvri po~na da se realizira so odrede-ni aktivnosti vo koi nie u~estvuvame. Va`no e dase spomene deka za predolg zakonot koj go izgotviv-me, interes poka`a Regionalniot centar za za{ti-ta na `ivotnata sredina so sedi{te vo Budimpe{-ta. Tie ja pobaraa negovata angliska verzija kakoinformacija za toa {to se slu~uva vo Makedonijana ova pole.

Vo tekot na ovaa godina, go realiziravte proek-tot Praven centar za `ivotna sredina, nudej}i imna gra|anite besplatni pravni soveti i zastapuva-wa vo re{avaweto na problemite so `ivotnatasredina. [to poka`a steknatoto iskustvo so bara-weto i dobivaweto na potrebnite informacii vodr`avava?

Iskustvoto ni poka`a deka dobivaweto na in-formaciite zavisi pred s¢ od dobrata volja na tojkoj gi poseduva, dali saka ili ne da gi dade, bidej}ine postojat vospostaveni mehanizmi koi ja reguli-raat taa sfera.Na primer, vo Zakonot za za{titana `ivotnata sredina i prirodata postoi odredbadeka podatocite se javni, no ne postoi mehanizamkoj bi ovozmo`il prakti~no relizirawe na pravo-to.

Pravniot centar vo tekot na ovaa godina im be-{e otvoren na gra|anite a negovata rabota be{eovozmo`ena so podr{ka na Evropskata Unija iMileukontakt. Se poka`a ona {to i o~ekuvavme,deka nevladinite organizacii i gra|anite, imaatpotreba od pravna pomo{. Se nadevame deka dr`a-vata }e poka`e interes za dobienite rezultati i}e ovozmo`i Centarot da prodol`i da raboti i sonejzina podr{ka, bidej}i sega po zavr{uvaweto naproektot na po~etokot na dekemvri, ~lenoviteprodol`ija da rabotat volonterski, poradi inte-resot koj postoi od gra|anite. I preku vakviot na-~in na deluvawe, nie povtorno se dobli`ivme dogra|anite i se soo~ivme so faktor deka gra|anska-ta svest za ostvaruvawe na pravata od oblasta na`ivotnata sredina e na nisko nivo. Na~ini za rea-lizirawe na ovie prava postojat, no gra|anite seneinformirani, brzo se otka`uvaat od borbata imislat deka nikoj ni{to nemo`e da stori. Pravni-ot centar so svojata rabota go poka`uva sprotiv-noto.

22000022 DEKEMVRI 5

Fani Mihajlovska, ERINA za pristapot do informacii od `ivotnata sredina

Iskustvoto poka`uva deka dobivaweto na informacii zavisi od dobrata volja

na toj {to gi poseduva

Naslovot mo`e vi se ~ini,po~ituvan publikume,

malku ~uden, no za nego malkupodocna. Ovoj tekst, sepak, seodnesuva na makedonskiteNVO i Internet.

Imeno, na �daj be napi{ine{to za nas� insistirawe nauredni{tvoto na �MEVN�, re-{iv navistina da sednam i dagi zasukam rakavite i, kone~-no, da stutkam nekoj red na te-ma �po sloboden izbor.� Mo`e-{e ova da bide i �[to }e pra-vam za Nova Godina,� no tematasepak, ne e tolku slobodna. A,Bo`e, {to se mo`e, veli vo me-ne kapetanot Mekvat od �Kvaka22�, sedi i pi{uvaj.

Navistina, {to se slu~uvaso makedonskite NVO i In-ternet? Pa, ni{to osobeno, bise reklo. Rabotite napreduva-at so brzina na natovarena las-tovi~ka, s¡ isto vi e dali e af-ri~ka ili aziska.

Organizacijata za koja rabo-tam, OneWorld International, laniletoto napravi edno istra`u-vawe za makedonskite (i ne sa-mo makedonskite) NVO i niv-nite iskustva so informati~-

kata i kompjuterska tehnolo-gija. Celta be{e da se sozdademapa na potrebite vo taa ob-last, a s¡ so niet da se ispipamo`nosta za sozdavawe na edenregionalen internet portalkoj bi bil totalno posveten na�tretiot sektor� vo napateniotregion (vesti, donatori, kon-takti, analizi, {to ti ja znam{to). Brojkite bea, me|u naska`ano, porazuva~ki. Od to-ga{nite cirka dve iljadi i ku-sur NVO (tuka, sekako, gi sme-tame i zdru`enijata na p~ela-ri, paleontolozi i finansi-ski rabotnici), mo`ebi 25imaa svoi prezentacii na mre-`ata, od koi redovno se a`uri-raa desetina, a vistinski iz-vor na informacii bea edva-miti pet. Eve, neka se osum .

Kolku e sega podobrena sos-tojbata, ne bi znael da ka`am,oti ne sum sednal da proveram

barem malku postudiozno, noostavam mo`nost da e malkupodobrena. Ona {to me intere-sira, bra}a i sestri i milikom{ii, e zo{to e toa taka?

Ako mene me pra{ate, jasmislam deka toa pred s¡ se dol-`i na faktot {to na{iot nev-ladin sektor nema izlezeno odfazata na diferencijacija,pri {to mislam na faktot {tos¡ u{te, najgolemiot broj odNVO ne se vodat od svojatadeklarativna misija, tuku tr-~aat po donatorite, t.e. se pro-ektno orientirani. Vo uslovina nedostig na doma{no fi-nansirawe, i nepodgotvenostna lokalnite biznismeni, biz-mismeni i ostanati �po{teni�delovni lu|e pozitivno da od-govorat na urednite napori zaprakti~na primena na znaewa-ta steknati na razli~ni kurse-vi i rabotilnici za �fundrai-

sing� aktivnosti, najgolemiotbroj NVO apliciraat sekadekade {to se davaat pari. Pra-{aweto ne e �kade mo`am danajdam pomo{ za moite aktiv-nosti,� tuku �{to aktivnostida prezemam za da dobijam pa-ri.� Sledstveno, ekolo{kiteorganizacii se borat protivkorupcijata, kulturnite zdru-`enija organiziraat ekolo{-ki akcii, a `enskite organiza-cii rabotat, bukvalno s¡ ise{to.

Vo takvi uslovi, bespred-metno e da se bara od niv da muposvetat pogolemo vnimaniena Internet i na sopstvenotoprisustvo na mre`ata (se raz-bira, ~ast i ~est na site {totoa go pravat), oti toa vo naj-golem broj slu~ai nosi samotro{oci i odzema pari koi mo-`at da se iskoristat na drugomesto. Ako eventualno dobijat

pari za taa specifi~na name-na, rezultatite se, glavno, ru-dimentarni prezentacii nakoi naj~estata informacijakoja mo`e da se doznae e �andrkonstrak{n�.

Seto prethodno ne bi bilotolku stra{no ako istovreme-no istite tie NVO ne se `alati ne pla~at naokolu deka �me-diumite im posvetuvaat malkuvnimanie,� deka (mediumite,de) se pod tolkava kontrola napolitikata. Pa ete vi ja mre-`ata, majkini. Kolateralna{teta od faktot {to �inter-net ekonomijata na idninata�potona kako onoj pustion Tita-nik e {to sega se smeta deka nainternet te{ko }e mo`e da sezarabotat pari. A ako nema pa-ri, politikata nema da mo`e, ida saka {to e pova`no, da gokontrolira. Site na internet,parola na denot.

Vodej}i se od takvi blago-rodni motivi (i finansiite naHivos) i OneWorld Internationalre{i da trgne so portalot kojse podgotvuva (nema da pi{amdeka }e startuva na toj i tojden, oti tri pati maler bie) inaskoro }e bide na usluga �gos-podi i pustolovima� (kako {toodi edna reklama za edno pivo).[to da vi ka`am, povelete!

P.S. Kone~no, za naslovot.Voden od sitnonacionalisti~-ki motivi, si zemam za slobodada go iskoristam oficijalni-ot prevod na angliskiot zbor�surfing� na makedonski jazik,�javawe na branovi.� Samo mepla{i toa da ne se pro~itamalku pogre{no, so akcent navtoriot slog, oti toa, ako ne sela`am, na turski zna~i: �Pole-ka, poleka.�

(Avtorot e koordinator naOne worldza Makedonija)

Java{, java{!NVO i Internet

DEJAN GEORGIEVSKI Rabotite napredu-vaat so brzina nanatovarena lasto-vi~ka bilo afri~-

ka ili aziska

Ako mene me pra-{ate, nevladinotsektor nema izle-zeno od fazata nadiferencijacija

KATERINA BOGOEVA

RAZGOVOR

Dr`avata mora da gi informiragra|anite za ona {to go raboti

Fot

o: F

ilip

Ant

ovsk

i

Ipokraj negovata speci-fi~nost, `enskoto nev-

ladino dvi`ewe vo Makedo-nija ne mo`e, a da ne gi spo-deluva problemite na nev-ladinoto dvi`ewe vo zemja-va, vo regionot i vo svetotvoop{to:

Po dr`avnoto osamostoju-vawe, vo Republika Makedo-nija, kako i vo site ostanatizemji od �tretiot bran na de-mokratizacijata� zabele`i-telno e jaknewe na gra|an-skoto op{testvo, onoj �do-men na relacii i asocijaciivon semejstvoto i pazarot,no oddeleni od dr`avata�.Sepak, sozdavaweto na ogro-men broj zdru`enija na gra-|ani e indikator deka vo Ma-kedonija mo`e da se zboruvasamo za lokalna, iako ne i�samoodr`liva� scena nanevladini organizacii. S¢dodeka glavniot finansiskipriliv vo nevladiniot sek-tor (}e) doa|a odnadvor - gra-|anskoto op{testvo vo Ma-kedonija }e ja spodeluva sud-binata so gra|anskite op-{testva vo Jugoisto~na Ev-ropa koja, na Balkanot, e tes-no povrzana so nestabilnitepoliti~ki i ekonomski sos-tojbi.

b) Pretstavata {to mo`e-me da ja stekneme za gra|anskotoop{testvo vo Republika Makedo-nija se menuva vo zavisnost od toadali prilikite vo nea gi razgle-duvame vo kontekst na slu~uvawa-ta vo zemjite na porane{na SFRJ,na Balkanot, zemjite na (Central-na i) Jugoisto~na Evropa, ilizemjite na �tretiot bran na de-mokratizacijata�. Edna od osnov-nite raboti {to moraa da ja nau-~at novite demokratii e deka sur-faweto po �tretiot bran na de-mokratizacijata� mo`e da bidemnogu rizi~en potfat bez razvie-no gra|ansko op{testvo, ka-ko eden od glavnite nosite-li na demokratskata kulturai glavnite oblikuva~i najavnoto mnenie.

v) @enskoto nevladinodvi`ewe kako aktiven ~ini-tel vo makedonskoto gra|an-skoto op{testvo, za `al, jaspodeluva istata �stesnetaperspektiva� karakteristi~-na za nevladinoto dvi`ewe,no i za partiskiot `ivot -{to e karakteristi~no ne sa-mo za Makedonija tuku i zaostanatite zemji od regio-not. Najgolem broj `enskiorganizacii razmisluvaat ideluvaat mikro-lokalno,mnogu malku sub-regionalno,na prsti mo`at da se izbro-jat onie {to razmisluvaat idejstvuvaat na dr`avno iliregionalno nivo. Zabele`i-

telno e otsustvoto na svest za po-{iroki regionalni perspektivi,da ne zboruvame za globalna per-spektiva. �Stesnetata perspekti-va�, karakteristi~na za gra|anski-te op{testva na re~isi site bal-kanski zemji, e edna od glavnitepri~ini zo{to ne postoi koordi-nacija pome|u balkanskite ̀ enskinevladini dvi`ewa i zo{to `en-skoto nevladino dvi`ewe kaj nas eotse~eno od maticata na globalno-to `ensko dvi`ewe.

Otsustvoto na aktivno regio-nalno `ensko dvi`ewe i otse~e-

nosta na `enskoto dvi`ewe voMakedonija od globalnoto `enskodvi`ewe podrazbira i otse~enostna `enskata nevladina akcija kajnas od globalnata `enska poli-ti~ka teorija.Toa se faktorite{to go determiniraat odgovorotna na{eto prvo su{testveno pra-{awe:Vo kolkava merka `enskotonevladino dvi`ewe vo Makedoni-ja e feministi~ko dvi`ewe?

Mo`at da se dadat dva razli~niodgovora:

1. @enskoto nevladino dvi`e-we vo Makedonija ne e feminis-

ti~ko dvi`ewe zatoa {to: a) naj-golemiot del od ̀ enski nevladiniorganizacii kaj nas ne poseduvaatsvest za sebe, nitu pak javno se dek-lariraat kako del od feminis-ti~koto dvi`ewe; b) istite ne sepovrzani so feministi~kite or-ganizacii koi dejstvuvaat na regi-onalen ili globalen plan; v) kajniv otsustvuva odnos kon femi-nisti~kata teorija; g) vo niv imamal broj na aktivistki koi se pod-gotveni javno da se identifikuva-at kako �feministki�.

2. @enskoto nevladino dvi`e-

we vo Makedonija, vo izvesnasmisla, e feministi~ko dvi`ewezatoa {to: a) i pokraj otsustvotona samosvesen feministi~ki vo-kabular vo programite i proekti-te na `enskite nevladini organi-zacii nivnite aktivnosti i celinedvosmisleno mo`at da se iden-tifikuvaat kako feministi~ki;b) i pokraj otsustvoto na strate{-ka svest, odreden del od svesno ilinesvesno primenetite strategiimo`at da se identifikuvaat kakofeministi~ki strategii; v) i pok-raj otsustvoto na identitetot �fe-ministka� kaj najgolemiot broj ak-tivistki dobar del od aktivnosti-te na `enskite nevladini organi-zacii vo Makedonija ne se razli-kuvaat od aktivnostite na ̀ enski-te nevladini organizacii vo dru-gite delovi od svetot, koi sebesise identifikuvaat kako feminis-ti~ki.

Vo odnos na vtoroto pra{awe{to si go postavivme, �Kolkav eprocentot na aktivni pripadni~-ki na `enskite nevladini organi-zacii koi otvoreno se izjasnuvaatkako feministki?� mo`eme da giizneseme slednive sogledbi.

Prvo, od toa {to kako feminis-tki, vo koja bilo smisla, se izjas-nija petnaesettina od pedesetina-ta aktivistki {to gi intervjui-ravme te{ko mo`evme da go izve-deme zaklu~okot deka okolu ednatretina od pripadni~kite na `en-skite nevladini organizacii seidentifikuvaat kako feminis-tki. Imeno, faktot {to pri in-tervjuiraweto garantiravme do-verlivost na podatocite (inter-vjuata sami po sebe ne pretstavuva-at ~in na javno izlo`uvawe), vero-jatno pridonese pogolem broj ak-tivistki da se identifikuvaat ka-ko feministki otkolku {to toabi bilo slu~aj koga bi se raboteloza javen ~in vo daleku ponepovol-na socijalna sredina. Duri i kajodredeni teoreti~arki koi seidentifikuvaat kako feministkivo prigodni priliki (feminis-ti~ki konferencii, seminari,kongresi, predavawa...) zabele`-liva e tendencijata da go premol-~uvaat svojot �skri{en identitet�koga u~estvuvaat na tribini, semi-nari, konferencii na koi kaj mno-zinstvoto u~esnici e zabele`livootsustvo na �rodova ~uvstvitel-nost�.

Vtoro, interesno be{e sozna-nieto deka kaj pove}eto aktivis-tki {to se izjasnija kako femi-nistki, glaven faktor vo formi-raweto na identitetot bil dopi-rot so feministi~kata teorija ane kontaktot so drugi aktivistkikoi sopstvenite aktivnosti giasocirale so toj identitet.

[to se odnesuva do tretotopra{awe {to go akcentiravmeu{te vo uvodot - �Vo koja merkaprogramskite na~ela i opredelbina `enskite nevladini organiza-cii se inspirirani od sovremeni-te feministi~ki idei? �Mo`emeda ka`eme deka so nekolku isklu-~oci, ̀ enskite nevladini organi-zacii ne se voop{to inspiriraniod sovremenite feministi~kiidei zatoa {to nemaat nikakvapretstava nitu za tradicionalni-te, a kamoli za razvojot na sovre-menite feministi~ki pravci.Retki se onie, duri i pome|u teo-reti~arkite {to flertuvaat soidentitetot �feministka�, koi sesenzitivni na razlikite pome|u

liberalniot, kulturniot, radi-kalniot, socijalisti~kiot femi-nizam, da ne zboruvame za razliki-te pome|u psihoanaliti~kiot, eg-zistencijalisti~kiot, lezbejski-ot, postmodernisti~kiot, eko-fe-minizmot, sajber-feminizmotitn..

Ako vo sega{niov stepen narazvoj na ̀ enskoto nevladino dvi-`ewe ne mo`e da se ka`e deka fe-minizmot e dominantnata ideolo-gija, toga{, se nametnuva pra{a-weto, so koi drugi teoriski zas-novani idei `enskite nevladiniorganizacii gi opravduvaat (od-nosno, mo`at da gi opravdaat)sopstvenite programski na~ela,strategiite za dejstvuvawe i kon-kretnite aktivnosti.

Ako detalno go analizirame{irokiot dijapazon na idei ivrednosti sodr`ani vo program-skite celi i aktivnosti na `en-skite nevladini organizacii voMakedonija mo`eme da dojdeme dozaklu~okot deka istite mo`at dase podvedat na tri razli~ni teo-riski diskursi: etikata na gri`ai odgovornost; diskursot za ~ove-kovite prava; implicitno ilieksplicitno prifatenite prin-cipi i strategii na feministi~-kata politika.

Gri`ata i odgovornosta proiz-leguvaat od `enite aktivistki voNVO, no ne se upateni samo kon`enite od nivnite redovi, nitupak samo kon `enite voop{to.Tie se manifestiraat na najraz-li~ni nivoa; mo`e da se ka`e, nasite onie nivoa kade {to potfrlaracionalisti~ki zasnovanata, vonajgolem broj slu~ai instrumen-talizirana etika: gri`ata i odgo-vornosta za mirot; gri`ata i od-govornosta za site lica koi na bi-lo koj na~in gi po~uvstvuvale pos-ledicite od vojnata; gri`ata i od-govornosta za hendikepiranite,socijalno zagrozenite, za staritei iznemo{teni lica; gri`ata iodgovornosta za bolnite, za mla-dite, za licata podlo`ni na bo-lestite na zavisnost; najposle,gri`ata i odgovornosta za kul-turnite dobra i `ivotnata sredi-na. Me|utoa, moralniot jazik nagri`ata, odgovornosta, zaemnatapovrzanost i obuslovenost, soli-darnosta, nu`no ne se isklu~uvaso moralniot jazik na pravednos-ta i pravata koj zazema isto takazabele`itelno mesto vo opravdu-va~kiot diskurs na `enskiteNVO kaj nas.

Denes vo Makedonija postojatnekolku `enski organizacii koisvojata aktivnost prvenstveno jaopravduvaat so govorot za ~oveko-vi prava, stavaj}i poseben akcentna ~ovekovite prava na `enata:Grupata za ~ovekovi prava �Femi-na� od Kumanovo, Zdru`enieto zaemancipacija, solidarnost i ed-nakvost na `enite na RepublikaMakedonija, Organizacijata zaza{tita na `enskite prava so se-di{te vo Del~evo... Me|utoa, ipokraj toa {to izrazot �`enskiprava� figurira vo mnozinstvotoprogramski celi na `enskiteNVO vo RM, nedostatokot napravna svest, nerazvienata kultu-ra na ~ovekovi prava, i navidumnepremostlivite socijalni barie-ri se se u{te glavna pri~ina zo{-to �`enskite prava� se daleku pop-risutni vo programskite celi, ot-kolku vo konkretnite proekti na`enskite nevladini organizacii.

6 DEKEMVRI 22000022

@ARKO TRAJANOVSKI

Ras~ekorot pome|u `enskoto dvi`ewe i femi-nisti~kata teorija zna~i otsustvo na strate{ka

svest za nadminuvawe na detektiranite problemi

Ako preokupira-nosta so humani-

tarnite i edukativ-nite aktivnosti na `enskite NVO vo Makedonija(pretpo~itaweto na kratkoro~ni proekti) mo`e dase objasni kako neposreden izraz na etikata na gri-`a i odgovornost pottiknata od katastrofalniteefekti od voenite, politi~kite, i socijalnite tur-bulencii na Balkanot; a {ireweto na ideologijatana ~ovekovite prava na `enata kako simptom zaformirawe na podolgoro~na strate{ka svest za re-{avawe na tekovnite `enski problemi; toga{, ras-~ekorot pome|u `enskoto dvi`ewe kaj nas i femi-nisti~kata teorija kako ideolo{ka baza na femi-nisti~kata politika mo`e da se tolkuva kako otsu-stvo na vizija, kako nedostatok na inspiracija istrate{ka svest za nadminuvawe na detektiraniteproblemi na �dolgi pateki�.

Borbata protiv rodovata diskriminacija na sitenivoa, vo koja `enskite nevladini organizacii mo-`at da odigraat zna~ajna uloga, po~nuva so soo~uva-

weto so brojkite(statisti~kite po-kazateli), a prodol-

`uva so definiraweto na celite i strategiite. De-lotvornosta na `enskite nevladini organizacii voborbata za rodova ednakvost }e zavisi vo golema me-ra i od na~inot na koj (}e) gi opravduvaat kratko-ro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite program-ski celi, strategiite za ostvaruvawe na celite, ikonkretnite potezi vo politi~kata igra. Edna odglavnite karakteristiki na demokratskata poli-ti~ka igra e toa {to menuvaweto na definitorni-te i strategiskite pravila na igrata e legitimenpoteg, sostaven del na igrata. Vo koja merka `en-skite nevladini organizacii }e uspeat da gi prome-nat diskriminatorskite definitorni pravila istrategii, }e zavisi od toa kolku uspe{no }e gikombiniraat etikata na gri`a i odgovornost, ideo-logijata na ~ovekovite prava, i sovremenite femi-nisti~ki strategii kako efektivni instrumenti zaopravduvawe na `enskata nevladina akcija.

Soo~uvawe so brojkite

Pove}e gri`a i odgovornost, a malku feminizam

Ideologijata na `enskite nevladini organizacii

Statisti~ki gledano, `enitevo Makedonija }e ja do~eka-

at 2003-ta godina politi~ki za-jaknati i rodovo osvesteni, a is-tovremeno ekonomski oslabenii socijalno zagrozeni. Se raz-bira, ovie kvalifikacii trebada se sfatat uslovno, kako tren-dovi vo razvoj, a ne kako kone~-na i generalna odredba za site`eni vo zemjava.

Od edna strana, imame ve}epristojna dvocifrena brojka na`eni vo Parlamentot (18%) irazbranuvana `enska javnost(glavno vo urbanite podra~ja),osvestena za svojata mo}, koja sepoorganizirano bara ostvaruva-we na zakonski garantiranataramnopravnost vo site sferi od`ivotot. Od druga strana, pak,imame ogromna siroma{tija,socijalna beda i kriminal, kadevo ogromen del `rtvi se tokmu`enite. Sevo ova spoeno vo ednare~enica i vo edna formulaci-ja, go dava momentalniot presekna sostojbite, kade {to se pres-retnuvaat dva procesa: topewe-to na ekonomskata i socijalna-ta sigurnost na `enite/gra|ani-te, so jakneweto na `enskotodvi`ewe.

Razvojot na `enskoto dvi`e-we

Razvojot na `enskoto dvi`e-we vo Makedonija e dolgogodi-{en proces vo koj se vtkaeninaporite na iljadnici `eni,kako i na odreden broj emanci-pirani i hrabri ma`i. Kako po-edine~ni vlogovi na visokoeducirani i samosvesni indivi-dui, no i kako grupni vlogovina mnogubrojni nevladini `en-ski organizacii. Posebno tre-ba da se naglasi pionerskatauloga na liderkite od nevladi-niot sektor vo pojavata i razvo-jot na organiziraweto na `eni-te od politi~kite partii, za{-to tokmu tie bea nivnite prvianimatorki i edukatorki. Vomomentov postojat formalnoorganizirani `enski grupi vo10, kako i neformalni `enskijadra vo 3 politi~ki partii.

Interesen moment vo `en-skoto dvi`ewe vo Makedonijabe{e formiraweto na Make-donskoto `ensko lobi, vo mart2000 godina. Toa obedini `eniod razli~ni strukturi (nevla-dini organizacii, politi~kipartii, vladini strukturi, me-diumi i nezavisni intelektual-ki), so razli~no etni~ko, ver-sko i politi~ko poteklo. Ne-posrednoto formirawe na Ma-kedonskoto `ensko lobi pret-stavuva{e odgovor na inicija-tivata na Rabotnata grupa zapolova ramnopravnost (GenderTask Force) pri Paktot za sta-bilnost. No toa be{e istovre-meno i odgovor na vnatre{nitepotrebi na `enite vo Makedo-nija za vklu~uvawe pove}e `enivo politikata i vo javniot `i-vot, kako i za podobruvawe nastatusot na `enite vo op{tes-tvoto vo celina. I dvete celise vo funkcija na pogolema de-mokratizacija na zemjata i gisledat svetskite i posebno ev-ropskite trendovi na ovoj plan.Vo toj moment, vo Makedonijapostoe{e kriti~na masa za ta-kov is~ekor. Pritoa, zna~ajnanovina be{e nadgradbata na do-toga{nata parcijalna i inci-dentna sorabotka pome|u `eni-te aktivistki do kontinuiran ikoordiniran zaedni~ki nastapvo javnosta po odredeni bitnipra{awa, koi prethodno se ut-vrdeni kako zaedni~ka strate-gija.

Rezultati od koordinirani-ot nastap

Strate{ka cel za 2000-ta go-dina be{e pove}e izbrani `enina lokalnite izbori. Slede{ezaedni~ko lobirawe kaj poli-ti~kite lideri i vo javnosta zapodobro pozicionirawe na `e-nite-kandidatki na izbornitelisti, nivna intenzivna eduka-cija, kako i silna mediska kam-pawa za poddr{ka. Rezultatotvo brojki be{e sledniov: 50%pove}e izbrani `eni vo op-{tinskite soveti i prvite trigradona~alni~ki. No rezultatbe{e i golemoto razdvi`uvawei samoosoznavawe na `enite odcelata zemja, {to se iska`apreku zgolemen aktivizam vonevladiniot i vo politi~kiotsektor.

Vojnata vo 2001-ta godina giprekina planiranite aktivnos-ti. Lobiraweto za ̀ enite be{ezameneto so lobirawe za mir vozemjata - i pred doma{nata ipred me|unarodnata javnost.Vojnata ima svoi tekovi i svoi"glavni" igra~i, no veruvamedeka `enite {to ostanaa da ra-botat zaedno vo tie te{ki migo-vi dadoa makar skromen prido-nes vo izgradbata na mostoviteza sorabotka {to sledea i sle-

dat potoa. Kako rezultat na toavo postkonfliktniot periodbea realizirani serija proekti

vo koi medijatori na razdeleni-te zaednici bea tokmu `enite,olesnuvaj}i gi procesite za vra-

}awe na raselenite lica vo niv-nite domovi.

Parlamentarnite izbori vo2002-ta godina bea mo`nost dase efektuira zgolemeniot in-teres na `enite za aktivnauloga vo odlu~uvaweto, pred sevo politikata. Za ovaa cel be-{e pokrenata cela ma{inerijaso razli~ni akteri: Oddeleni-eto za ramnopravnost na polo-vite, `enite-ekspertki vo vla-dinata komisija za izgotvuva-we na noviot zakon za izborina pratenici, `enite vo medi-umite, `enite od nevladiniteorganizacii i partiite. Ak-tivnostite bea razli~ni: edu-kacii, seminari, lobirawe,zastapuvawe. Od golemo zna~e-we be{e {irokiot proekt zaedukacija na `enite od 11 po-liti~ki partii, kako del od

regionalniot proekt na GTF,so Oddelenieto kako koordi-nator. Rezultatite sledea vofazi - najprvin vo Sobranietona R.Makedonija be{e izglasanizborniot zakon so vgradenarodova kvota od najmalku 30%,po {to slede{e solidno pozi-cionirawe na `enite-kandi-datki za prateni~ki na listi-te, za na krajot da gi zavr{imeizborite so 17,5% izbrani `e-ni-parlamentarki (18% poposlednite pomestuvawa nalistite). Ova pretstavuva go-lem skok od prethodnite 7,5%izbrani `eni (5,8-6,6% realnoprisutni vo Parlamentot).

Ona {to e osobeno va`no dase istakne e deka vo Parlamen-tot ne vlegoa slu~ajni `eni,`eni-brojki, tuku, vo najgolemdel, educirani, politi~ki pis-meni i rodovo senzitivirani`eni. Ovoj mandat e {ansa daodrabotat za sebe, da se doka-`at kako li~nosti i politi-~arki, no i da odrabotat za si-te drugi `eni - da im go oles-nat vlezot vo taa i vo drugiteinstitucii na sistemot. I pov-torno, ne zaradi brojkite, tukuzaradi principot na pravi~-nost, zaradi zbogatuvawe naponudata na idei i re{enija,kako i zaradi polzuvawe na ce-lokupniot ~ove~ki potencijal{to ovaa na{a zemja go ima.

(Avtorkata e prateni~ka)

22000022 DEKEMVRI 7

@enite -neiskoristen resurs na Makedonija

LILJANA POPOVSKA

Vo parlamentot vlegoa rodovosenzibilizirani politi~arki

Ovoj mandat e {ansaparlamentarkite da sedoka`at, no i da odra-botat za site drugi `e-

ni - da im go olesnatvlezot vo instituci-

ite na sistemot

"Po~ituvani#,Sigurno se se}avate deka za vreme na

izborniot i post-izborniot periodprovajderot On.net so svojata bizarnareklama "Sakam koga e golem# vulgarno ibezobrazno se promovira{e vo svoeviden"makro# na onie (`enite!) koi imaat:"golem broj vlezni linii# i "golem brojkorisnici#.

Ako ne se se}avate, ne e va`no za{tova{iot primer e re~isi identi~en. Voizminatite nekolku nedeli redovno, ivo pe~atot i na ulica, preku reklamata:"S¢ za 30 den. dnevno#, se promovirate

sebe si vo nedoveten "makro#. Em na kli-entite im gi nudite svoite "prodava~-ki#, em srame`livo im pora~uvate dekane mo`at da gi imaat za samo 30 denaridnevno kolku {to ~ini va{iot proiz-voden paket.

Ottamu, se pra{uvame na koja sumaste gi procenile prodava~kite koga ve-}e tolku vidlivo (fotografijata e di-rektna, nedvosmislena i dominanta) sa-kate da im gi "prodavate na dnevna do-za# na sega{nite i idni "mu{terii#.Se razbira, jasno ni e deka gi imate sitepotencijali i preduslovi za vakov "biz-nis# - "uslugite# {to gi nudite lesno

i diskretno mo`at da se dogovorat pomobilen telefon, i lesno i diskretnomo`at da se platat so "plasti~na#karti~ka.

Ako e taka toga{ barem pokreneteakcija za legalizacija na prostitucija-ta, i transparentno i otvoreno zapo~-nete so "biznis#. No veruvajte i toga{}e treba da po~ituvate odreden eti~kikodeks i odredeni pravila za toa koga,kade i kako }e gi ostvaruvate va{ite"pretpriemni~ki# ambicii vo sferatana prostitucijata.

Ottamu, po~ituvajte gi i ne navre-duvajte gi va{ite vraboteni i `enitevoop{to. Za{to, tie ne se za prodava-we i za{to ma`ite ne se va{ata edins-tvena celna grupa! @enite, ako ne steznaele, imaat pravo na izbor i mo`atlesno i masovno da ve "isfrlat# od niv-niot vidokrug. "Plasti~ni karti~ki#ima mnogu, a naskoro }e ima i nov mobi-len operator.

I mizoginijata i monopolot imaat -kraj!

Otvoreno pismo do Mobimak i Dajners klub

Zo{to gi navreduvate `enite?!

Se razbira, ima u{temnogu pat da se izodi.

Tokmu zatoa, vedna{ po izborite prodol`ija aktivnostite: vklu~uva-we na novite parlamentarki vo rabotata na Lobito, lobirawe za pove-}e `eni vo izvr{nata vlast, poddr{ka na {irokata kampawa na IOMza borba protiv trgovijata so belo robje, sorabotka so `enskata sekci-ja na sindikatot vo vrska so zakonot za penzisko osiguruvawe itn.

No zaradi pogolema efikasnost vo pretstojniot period, neophodnobe{e da se sprovede temelno strate{ko planirawe na idnite aktiv-nosti na Makedonskoto `ensko lobi, so realna procenka na postigna-toto, so jakite i slabi strani. Locirani bea slednive potrebi:

- Jaknewe na pozicijata na izbranite `eni-parlamentarki prekuformirawe parlamentarno ̀ ensko lobi so svoja kancelarija za logis-ti~ka poddr{ka vo tekovnoto rabotewe, kako i zaradi usoglasuvawe nastavovite okolu odredeni senzitivni pra{awa za ̀ enite. Ovaa zada~ae vo faza na realizacija, za{to Makedonija e ve}e vklu~ena vo regio-nalen proekt na GTF koj, pokraj ova, }e ovozmo`i i natamo{na eduka-cija so razmena na iskustva so `eni od drugi parlamenti.

- Politi~ko jaknewe na `enite vo lokalnata samouprava - kako iz-brani i kako administrativni lica. Za ovaa cel }e bidat potrebniedukacii za razli~ni celni grupi, no i rabota na izmena vo izborniotzakon za lokalni izbori, so vnesuvawe rodova kvota od 30%. Ova }e bi-de i sto`erot na aktivnostite do esenta 2004 godina.

- Ekonomsko jaknewe na `enite preku stimulirawe i poddr{ka na`enskoto pretpriemni{tvo, a so poseben akcent na `enite od t.n.krizni regioni, kako neophoden element za vra}awe vo normalniot`ivot.

- Jaknewe na institucionalnata poddr{ka na polovata ramnoprav-

nost, preku kadrovsko iinstitucionalno podiga-

we na Oddelenieto za ramnopravnost na polovite pri Ministerstvo-to za trud i socijalna politika.

- Izedna~uvawe na nivoto na emancipiranost na `enite vo razli~-ni sredini (od teritorijalen, socijalen, etni~ki i dr. aspekt), za daimame site ednakvi startni pozicii. Vo ovaa smisla povtorno, baremdelumno, }e pomogne GTF preku regionalniot proekt za emancipaci-ja na ̀ enite-Romki. Sekako, na ovoj plan }e ima mnogu rabota, osobenovo ruralnite sredini i osobeno vo odredeni etni~ki sredini, za {totreba site zaedno da se zalo`ime.

- Rabota na poleto na ~ovekovite prava, so zakonski re{enija i niv-na implementacija za pra{awata kako {to se semejnoto nasilstvo, tr-govijata so belo robje i sl.

- Disperzirawe na Makedonskoto `ensko lobi niz zemjata, vo fun-kcija na podobro informirawe i koordinirawe na `enite od sitekrai{ta, no i vo funkcija na pogore spomnatoto izedna~uvawe na ni-voto na emancipiranost.

- Me|unarodno natamo{no povrzuvawe so sli~ni organizacii iformi, vklu~itelno so `enite od dijasporata.

- Rabota so mediumite za natamo{no senzibilizirawe na javnosta,no i na samite mediumi.

So sive ovie prethodno nabrojani aktivnosti, `enskoto dvi`ewe vo Ma-kedonija samo go ispolnuva pred nekolku godini usvoeniot Akcionen plan zapostignuvawe polova ramnopravnost, {to pretstavuva edna od obvrskite nana{ava zemja na planot na pribli`uvawe kon standardite od evropskata za-ednica. Zatoa, veruvame deka ovie aktivnosti }e naidat na poddr{ka od sood-vetnite institucii do koi }e se obra}ame.

Agenda za 2003, no i za ponatamu

@enite }e ja do~eka-at 2003-ta godina po-liti~ki zajaknati i

rodovo osvesteni, a is-tovremeno ekonomskioslabeni i socijalno

zagrozeni

Ohrid i Skopje, se dvata grada vokoi vo razli~ni periodi godina-

va, bea sozdavani i prezentirani de-lata na trinaeset umetni~ki od bal-kanskite, zemji pod zaedni~ki naslov#Ku}ata -Haosot. @enata i povtornoizgradeniot diskurs za uni{teniotdom#. Od 19 do 29 septemvri, vo ohrid-skata naselba Kaneo be{e realizira-na tematskata rabotilnica oformenaod strana na organizatorite, Zdru`e-nieto na gra|ani �359 0 - Mre`a za lo-kalni i subalterni heremenevtiki# iAsocijacijata za kultura �IKON� odSkopje, so u~estvo na umetnici, poka-neti vrz osnova na nivnata dotoga{-na razrabotka na temata i mediumot,pri {to se sozdadeni dela vo koi za-pisot e nosen na slikarsko platno iram.

Spored likovniot kriti~ar i pret-sedatel na ZG �359 0 - Mre`a za lokal-ni i subalterni hermenevtiki, Neboj-{a Vili}, #so izborot na ovoj mediumorganizatorite nastojuvaa da ja povr-zat #izrabotkata# na deloto kako ana-logon na povtorno gradewe na, vo ju-gosloven-skite# voj-ni, uni{-t e n i o tdom. Po-~ e t n a t aideja da seo t v o r iovaa temapoa|a odnameratada se pre-ispita ulogata na `enata i nejzini-ot (re)sozdava~ki diskurs vo odnos namaskularniot post -uni{tuva~ki per-iod projaven vo poslednite (ili naj-novite) balkanski vojni. Upotrebu-vaj}i ja vakvata stereotipnost vo di-hotomijata na (na Balkanot se po~es-tite polemiki za odnosot na) femi-nizmot i maskulizmot, proektot, ne-ma namera da zazema edna od dvetestrani. Naprotiv, kakov {to e posta-ven, toj gi jukstaponira teoriskite iprakti~nite sogleduvawa i deluvawavo odnos na nadminuvaweto na takvatastereotipnost i nastojuva da navlezevo podra~jeto na senzibilnosta na ed-na od najtragi~nite aspekti na ~ove-kovoto postoewe -a toa e, sekako,uni{tuvaweto na domot....#

Izrabotenite dela na umetni~kite:Nina Todorovi} i Svetlana Voli}-Jugoslavija; Svetozara Aleksandrovai Dilmana Jordanova Stefanova - Bu-garija; Sabina Re{i}-Hrvatska; Po-lona Poklukar i Ksenija ^er~e -Slo-venija; Qumturi Bqo{mi i RajmondaZaharija Mato -Albanija; GordanaAn|eli} - Gali} -Bosna i Hercegovi-na i Mikica Trujkanovi}, Monika De-soska i @aneta Vangeli -Makedonija,od 10 do 20 dekemvri mo`ea da se vi-dat vo izlo`beniot prostor na Kul-turnata lokacija �Mesto# vo Skop-je,kade bea pretstaveni kako dela nizkoi se provlekuvaat razli~ni aspek-ti na `enata i `enskosta, iscrtuvaj-}i go na toj na~in nejziniot komplek-sen vnatre{en svet na pro`ivuvawe-to na uni{tuvaweto na domot, i nejzi-nite napori istiot da se so~uva, pov-torno da se izgradi, da mu dade poi-nakva i poestetizirana smisla. Votie obidi taa se projavuva napati su-rova, napati ranliva, napati gorda....

Prisutnosta na simbolite na vojna-ta na prezentiranite dela, nesomneno

govore{e deka s¢ u{te na Balkanottvore~kata energija e naso~ena kontaa strana, a kako {to veli Vili}, ivo razgovorite vodeni pri odr`uva-weto na rabotilnicite, ne se zabele-`uvalo ~uvstvo na zasitenost od te-mite povrzani so vojnata:# So ogledna faktot deka ovie umetni~ki tietemi gi rabotat i doma, i samite prirazgovorite izjavuvaa deka temite vr-zani so vojnata, i konkretno temataKu}ata -Haosot e vredna za vnimaniei deka seu{te ima {to da se ka`e.Sindromot na vojnata e mnogu ~uden,zaradi toa {to nie ponekoga{ pomis-luvame deka koga vojnata }e zavr{izavr{uva se, me|utoa posledicite odtakvite slu~uvawa, mnogu dolgo traat. Ovaa izlo`ba i ovoj proekt e tokmu

dokaz za toa. deka rabotite ne zavr{u-vaat so slednoto utro, tuku naprotiv(i toa be{e prisutno vo razgovorite), osobeno mo`ebi so umetni~kite odHrvatska, od Zagreb, od Saraevo, Bos-na i Belgrad koi {to mo`ebi najesk-stenzivno ja do`iveaa taa voena situ-acija, vo nivnite iska`uvawa, vo se-kojdnevnite muabeti, se ~uvstvuva{epotrebata seu{te da se razgovara zatoa. Imavme edna situacija koja e dra-gocena vo druga smisla, a toa e dekarazli~ni generacii na umetnici, raz-li~no ja do`ivuvaat vojnata. Takaumetni~kata Sabina Re{i} od Hrvat-ska koja {to e na samiot prag na dip-lomirawe kako najmlada , be{e pri-sutna vo razgovorot zaedno so Gorda-na An|eli}- Gali} od Saraevo, gospo-|a od pedesettina godini koja mnogusilno ja ima do`iveano samata vojnavo gradot. Nemo`am da ka`am dekanie zboruvavme 24 ~asa samo za ovaatema, se razbira. postoea ~asovi kogarazgovaravme i za ubavi, odnosno zaneutralni raboti , me|utoa ne mislamdeka (a toa go poka`a i izlo`bata)

deka ovaa tema e iscrpena i deka tre-ba da se zatvori. Toa {to mene mi emnogu zna~ajno, e deka iako nie kakoorganizatori ja postavivme temata,sepak samite umetnici ja razrabotu-vaa. Temite ne izminuvaat kako {toizminuvaat situaciite , nekoi najve-rojatno se obrabotuvaat mnogu podol-go otkako se naizgled }e zavr{i#.Zapra{an za toa kako gi do`ivuva`enskite pretstavi za toa {to zna~idomot, vo kontekst na vremeto vo koe`iveat i Slovencite i Albancite,Vili} potencira{e: #Nas ne intere-sira{e `enskiot senzibilitet, kakotoj senzibilitet gi do`ivuva i pre-`ivuva ovie raboti. Ako pojdeme odtaa pozicija, jas ne gledam nikakvarazlika. Imavme nekolku razli~ni

prikazni, se razbira sekoj od umet-ni~kite doa|a od razli~en kulturo-lo{ki kontekst, taka {to umetni~ki-te od Albanija se zanimavaat mnogupove}e so mitskata struktura koja seprovlekuva so vekovi na ovie balkan-ski prostori, za zna~eweto i ulogatana `enata, za nejzinoto trgawe pone-koga{ na strana, odnosno, ednovreme-no uka`uva}i deka se raboti za `ena-ta kako stolb na ne{tata okolu kojase vrtat site raboti. Od druga strana, na primer, umetni~kite od Sloveni-ja, osobeno Polona Poklukar prio|aod edna mnogu afirmativna smisla, sa-ka da ja oslobodi slikata na `enata odstereotipi, tokmu rabotej}i so takvi-te stereotipi za `enskata `enskostvo ramkite na domot. Me|utoa, imavme

n e k o l k uproekti naprimer naSvetozaraA l e k s a n -drova odBugar i j a ,koja be{esamata pri-sutna kakoa v t o p o r -tret na ed-

na situacija vo svoite dela i se posta-vi vo uloga na `ena a ne na slikarka.Vo motivite koi {to gi razrabotuva,kako `enata da ja prevzema odgovor-nosta, celoto breme, te`inata vo do-mot. Od druga strana, imavme nekolkuostvaruvawa na Mikica Trukanovi},Monika Desoska, @aneta Vangeli, atuka nekade spa|a i Nina Todorovi}od Belgrad, koi {to ja konceptualizi-raat takvata `enskost. Tie ne odea nafigurativno, direktno izrazno pre-poznavawe, tuku naprotiv postavuvaj-}i na edno konceptno ramni{te pov-torno otvoraa diskurs na `enskostakoj ostanuva samo `enski. Ne sakaa dase prepletuvaat kako {to toa go praviDilmana Jordanova Stefanova od Bu-garija koja, obra}aj}i mu se na ma{ki-

ot diskurs, kako destruktiven, ja iz-vlekuva pozicijata na `enata i ja pos-tavuva vo smisla na eden portret kojmo`e da najde referenca vo slikatana Leonardo da Vin~i ili na eden Ve-laskez da ka`eme. Ovaa izlo`ba zamene be{e mnogu interesna bidej}i,imavme 13 razli~ni viduvawa sobranina edno mesto, {to e `enata, kako taago do`ivuva domot, kako taa smeta de-ka domot treba da se obnovi, osobenozaradi faktot deka toa e govor od nej-zina strana , a ne nekoja pretpostave-na situacija koja {to nam ni e ilinepoznata, ili premnogu hipoteti~naza da mo`e da se razre{i vo ednosta-ven slikarski ~in#. (K. B.)

Dramatikata na 2001 godina}e ostane zabele`ana vo is-

torijata kako nepovtorliva pomnogu ne{ta.Svetot }e gi pom-ni fotografiite i televizis-kite snimki na koi se gledaa~ove~ki lica polni so u`as, ne-veruvawe, bolka, o~aj. Malkumina od fotografite koi deno-no}no bdeat za da go fatat migot na ~ovekovoto postoewe de-nes i da go ovekove~at za vo idnina, vo svoite vizuelni izve{-tai vo mediumite ponudija vesel, svetol, {aren pogled na sve-tot. Dodeka ja razgleduvate seu{te aktuelnata fotografska iz-

lo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost, ne ve napu{ta~uvstvoto na tragawe po ne{to ubavo relasksira~ko, vobud-livo, avanturisti~ki veselo. Takvi fotografii vo sosemamal broj nudi ve}e tradicionalnata svetska izlo`ba Worldpress photo organizirana od strana na istoimenata nezavisnafondacija za podr{ka na razvojot na fotografijata i Make-

donskiot institut za mediumi-nevladina organizacija, Centarza profesionalizacija na medi-umite koj go podr`uva razvojotna slobodnite i nezavisnite me-diumi, profesionalnite i eti~-kite standardi i slobodata nagovorot. Ostanuva samite da gi otkriete

fotografiite za #obi~nite ~ove~ki ne{ta# ,kako {to se fo-tografiite koi otslikuvaat sport , zabava, nau~ni otkritija.Del od dramatikata na 2001 godina ja sodr`at i trite ponude-ni fotografii snimeni vo Bosna i Hercegovina, Kolumbija iAvganistan, kako ilustracija za �neobi~nite ne{ta na sosemaobi~nite lu|e#.

Mo}ta e vo narodot

Zedni~ki proekt na:Centar za razvoj na mediumi

i "Utrinski vesnik#Finansiski poddr`an od:

Institut Otvoreno Op{testvo - Makedonija

Izleguva sekoj posleden ~etvrtok vo mesecot

Ureduvaat:Roberto Beli~anec,

Gordana Duvwak, Biljana Bejkova

Grafi~ko ureduvaweIgor Per~uklievski

e-mail: infocentar@sonet.com.mk

Fotoreporterite ja dolovija dramatikata na 2001 godina

World press photovo Muzejot na sovremena umetnost

Avganistan: I pokraj se lu|eto se obiduvaat da ja so~uva-at svojata tradicija - Tim Derven, Belgija

Osloboduvawe od stereotipite za `enskosta

"Ku}ata- Haosot#- regionalna rabotilnica i izlo`ba

Kolum-bija:Lokal-nitebandina svojarutin-skakontro-la, preddetski-te o~i

Bosna iHercego-

vina: Ek-speri ko-

ristat me-todi za

autopsijaza identi-

fikacijana eshumi-ranite te-la od ma-

sovnitegrobnici

Zija Gafi}

KATERINA BOGOEVA

@enata i povtorno izgradeniot diskurs za uni{teniot dom