sonja pirher, karmen leskošek

EVROPSKI SOCIALNI SKLAD

TEHNIKI (STROKOVNO-TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE) V PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU NA TRGU DELA

Kaj (ne)kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje

Sonja Pirher, Karmen Leskošek

Zavod republike Slovenije za zaposlovanje

Portorož, 11. maj 2005

http://www.ess.gov.si/


Evidenca brezposelnih osebEvidenca brezposelnih oseb: podatki o obsegu (zalogi) brezposelnih, prilivih v in odlivih iz brezposelnosti

Evidenca potreb po delavcih oz. prostih delovnih Evidenca potreb po delavcih oz. prostih delovnih mestmest: podatki o tekočem povpraševanju po delavcih

Izobrazbo v obeh evidencah spremljamo s pomočjo Šifranta poklicne in strokovne izobrazbe, v katerem je najnižja klasifikacijska enota naziv poklicne/strokovne izobrazbe.

Grupiranje nazivov poklicne in strokovne izobrazbe je v Šifrantu strukturirano v 8 stopenj izobrazbe (I. do VIII.). Srednja splošna (gimn. maturanti) in strokovna izobrazba (tehniki) je razvrščena v V. stopnjo.



V evidenci brezposelnihevidenci brezposelnih beležimo najvišjo doseženo izobrazbo

V evidenci prostih delovnihevidenci prostih delovnih mest beležimo izobrazbo, ki jo delodajalci navajajo kot pogoj za zasedbo prostega delovnega mesta.

Podatki iz obeh evidenc odražajo vsakokratne razmere in stanja med ponudbo in povpraševanjem v preteklosti in v sedanjosti, zato je njihov pomen za dolgoročnejše napovedi zelo omejen.



Dejavniki, ki vplivajo na vsakokratne Dejavniki, ki vplivajo na vsakokratne razmere na trgu delarazmere na trgu dela

Ciklična narava gibanja gospodarskih aktivnosti – obseg povpraševanja/obseg brezposelnosti (ponudbe)

Dosežena tehnično-tehnološka in proizvodna struktura dejavnosti – struktura povpraševanja/ struktura brezposelnih

Stopnja zakonske reguliranosti trga dela (zlasti postopki odpuščanja in obsežnost regulacije posameznih poklicev) – fleksibilnost

Demografske spremembe, vključenost populacije v izobraževanje, izobrazbene aspiracije mladih



Primerjava anketnih (ILO) stopenj Primerjava anketnih (ILO) stopenj brezposelnosti med državami, dec. 2004brezposelnosti med državami, dec. 2004

Značilnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov – prehodnost iz izobraževanja v zaposlitve in stopnje mladinske brezposelnosti

7,5 8 8,3 9,

7 10,6 12

,412

,9 15,4

15,7

15,7

15,9

16,3 17

,8

18,6

19,5 20,7

21,2

21,3

22,1 24

26,2 29

,537

,8

16,3

14,4

18,5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

DK IRL NIZAVS CY VB LUX LT NEM HU MT PORSLOSVE EE EU LV BEL FIN ŠPA CZ FRA ITA GR SK PL

mladi (15-24 let)vsi (15-64 let)

Vir: EUROSTAT, SURS



Celotna brezposelnost po stopnjah Celotna brezposelnost po stopnjah izobrazbe, stanja decizobrazbe, stanja dec.

Stopnja izobrazbe 2000 2001 2002 2003 2004

Sprememba št. brezpos. (2000-2004)

Indeks 04/00

I-II. 49.386 48.822 45.454 41.064 37.198 -12.188 75,3III.-IV. 28.145 27.505 26.203 23.656 22.019 -6.126 78,2V. 22.389 23.129 22.668 24.840 24.859 2.470 111,0VI. 2.376 2.212 2.049 2.083 2.078 -298 87,5VII.+ 2.287 2.648 3.233 4.350 4.574 2.287 200,0

Skupaj 104.583 104.316 99.607 95.993 90.728 -13.855 86,8

Struktura

I-II. 47,2 46,8 45,6 42,8 41,0III.-IV. 26,9 26,4 26,3 24,6 24,3V. 21,4 22,2 22,8 25,9 27,4VI. 2,3 2,1 2,1 2,2 2,3VII.+ 2,2 2,5 3,2 4,5 5,0

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

0,02,9

-

Sprememba deleža v odst.točkah (2000-2004)

-6,2-2,66,0



Brezposelnost iskalcev prve zaposlitve po stopnjah Brezposelnost iskalcev prve zaposlitve po stopnjah izobrazbe,stanja dec.izobrazbe,stanja dec.

Stopnja izobrazbe 2000 2001 2002 2003 2004

Sprememba št. brezpos.

(2000-2004)

Indeks 04/00

I-II. 8.600 8.776 9.022 9.184 8.620 20 100,2III.-IV. 3.714 3.581 3.693 3.681 3.368 -346 90,7V. 6.602 7.503 7.662 9.586 9.657 3.055 146,3VI. 276 203 209 230 228 -48 82,6VII.+ 726 987 1.217 1.779 1.851 1.125 255,0

Skupaj 19.918 21.050 21.803 24.460 23.724 3.806 119,1

Struktura

I-II. 43,2 41,7 41,4 37,5 36,3III.-IV. 18,6 17,0 16,9 15,0 14,2V. 33,1 35,6 35,1 39,2 40,7VI. 1,4 1,0 1,0 0,9 1,0VII.+ 3,6 4,7 5,6 7,3 7,8

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

-0,44,2

-

Sprememba deleža v odst.točkah (2000-2004)

-6,8-4,47,6



Brezposelni s V. stopnjo izobrazbe in Brezposelni s V. stopnjo izobrazbe in tehniki, stanja dec.tehniki, stanja dec.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

Tehniki(strokovno-tehničnoizobraževanje)

18.925 19.356 18.869 20.202 20.025

V. stopnjaizobrazbe

22.389 23.129 22.668 24.840 24.859

2000 2001 2002 2003 2004



Letni odlivi brezposelnih tehnikov in vseh Letni odlivi brezposelnih tehnikov in vseh brezposelnih s V. stopnjo izobrazbe v zaposlitvebrezposelnih s V. stopnjo izobrazbe v zaposlitve

0 2.000 4.000 6.000 8.000

10.000 12.000 14.000 16.000 18.000

Tehniki(strokovno-tehničnoizobraževanje)

11.839 11.555 11.405 12.523 14.072

V. stopnjaizobrazbe

13.420 13.098 12.934 14.078 15.969

2000 2001 2002 2003 2004



Tehniki – iskalci prve zaposlitve, Tehniki – iskalci prve zaposlitve, tokovi na letni ravnitokovi na letni ravni

2000 2001 2002 2003 2004 Indeks 04/00

priliv v BO 5.851 6.280 6.246 7.094 6.791 116,1zaposlitve 2.981 2.992 2.992 3.102 3.608 121,0izobraževanje 1.443 1.573 1.943 2.309 2.552 176,9

priliv v BO 20.481 21.888 21.429 25.439 25.988 126,9zaposlitve 12.654 10.872 10.768 10.282 12.003 94,9izobraževanje 4.726 5.031 5.963 7.209 7.250 153,4

Tehniki (strokovno-tehnično izobraževanje) - iskalci prve zaposlitve*

Vsi iskalci prve zaposlitve

*Podatek vključuje tudi osipnike iz post sekundarnega izobraževanja



Dijaki v zaključnih letnikih srednjega Dijaki v zaključnih letnikih srednjega izobraževanjaizobraževanja

Vir: MZŠŠ, Sektor za srednje šolstvo, nov.2003

8.50

4 8.64

0

1.07

3

1.28

7

7.17

67.

063

218

260

3.45

2 3.31

9

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

gimnazije maturitetnitečaj

tehniško-strokovno

izobraževanje

pokl.tečaj poklicnoizobraževanje

2002/ 032003/ 04



Mladi, ki zaključijo strokovno-tehnično izobraževanje

(okrog 10.000)

Vir: ZRSZ, 2004

Prehod na trg dela

Prehod v nadaljnje izobraževanje

Neposredni prehod v zaposlitve

Priliv* med brezposelne – iskalci 1. zaposlitve

(6.791)

Zaposlitve*(3.608)

Izobraževanje*(2.552)

?

?*Podatek vključuje tudi osipnike iz post sekundarnega izobraževanja

Prehodi maturantov- tehnikov na trg dela in v Prehodi maturantov- tehnikov na trg dela in v nadaljnje izobraževanje, leto 2004 nadaljnje izobraževanje, leto 2004 (agregatni podatki)(agregatni podatki)



5,3

40,0

54,7

5,4

39,2

55,4

5,4

39,6

55,0

4,4

39,4

56,2

4,9

38,7

56,4

0

10

20

30

40

50

60

2000 2001 2002 2003 2004

kmetijski sektor nekmetijski sektor storitveni sektorVir: SURS

Spremembe v sektorski strukturi delovno Spremembe v sektorski strukturi delovno aktivnih (v %)aktivnih (v %)



Sektorska struktura delovno aktivnih in prispevek Sektorska struktura delovno aktivnih in prispevek sektorjev k dodani vrednosti, sektorjev k dodani vrednosti, leto leto 2003 (v %)2003 (v %)

4,62,6

39,635,8

55,761,6

0

10

20

30

40

50

60

70

Kmetijski sektor Nekmetijski sektor Storitveni sektor

Delovno aktivni Prispevek k dodani vrednosti

Vir: SURS



Stopnje rasti števila delovno aktivnih po področjih Stopnje rasti števila delovno aktivnih po področjih dejavnosti – primerjava 2004 z letom 2002dejavnosti – primerjava 2004 z letom 2002

A

B

C

D

FG

HI

J

KL

M NO

E

-20,0

-15,0

-10,0

-5,0

0,0

5,0

10,0%

A Kmetijstvo,lov,gozdarstvo

B Ribištvo

C Rudarstva

D Predelovalne dejavnosti

E Oskrba z elektriko,plinom

F Gradbeništvo

G Trgovina, popr. mot. vozil

H Gostinstvo

I Promet,skladišč., zveze

J Finančno posredništvo

KPoslovanje z nepremič., najem, posl. stor.

L Javna uprava, soc. zavar.

M Izobraževanje

N Zdravstvo, socialno varst.

O Druge javne, skupne, osebne stor. dej.



Stopnje rasti števila delovno aktivnih v predelovalnih Stopnje rasti števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih - primerjava 2004 z letom 2002dejavnostih - primerjava 2004 z letom 2002

DA

DB

DC

DD

DG DH

DIDJ

DK

DL

DM

DNDE

-20,0

-15,0

-10,0

-5,0

0,0

5,0

10,0

DA Proiz. hrane, pijačDB Proiz. tekstilij, usnje. oblačilDC Proiz. usnja in obutveDD Obdelava in predelava lesaDE Proiz. papirja, tiskarstvoDG Proiz. kemikalij, kem. izd.

DHProiz. izdelkov iz gume,

plastičnih masDI Proiz. drugih nekov. izd.DJ Proiz. kovin, kovinskih izd.DK Proiz. strojev in napravDL Proiz. električne opremeDM Proiz. vozil in plovilDN Proiz. pohištva



Obseg in struktura povpraševanja po sektorjihObseg in struktura povpraševanja po sektorjih

1.35

7

64.2

35 75.8

62

1.60

666

.031

87.2

23

1.88

453

.914

83.0

14

1.90

166

.238

101.

021

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

1998 2000 2002 2004

kmetijskinekmetijskistoritveni

(45%

)

(54%

)

(43%

) (46%

)

(39%

)(6

0%)

(60%

)(3

9%)



Struktura povpraševanja glede na vrsto delovnih Struktura povpraševanja glede na vrsto delovnih mest, leto 2004mest, leto 2004

30%

21%

18%

70%

79%

82%

0102030405060708090

100

kmetijski nekmetijski storitveni

določenčas

nedoločenčas



Pričakovanja delodajalcev pri iskanju Pričakovanja delodajalcev pri iskanju delavcevdelavcev

Strokovna izobrazba, znanje

Dodatna znanja (tuji jeziki, računalništvo)

Delovne izkušnje

Organizacijske in komunikacijske sposobnosti



Povpraševanje po diplomantih s V. stopnjo Povpraševanje po diplomantih s V. stopnjo izobrazbe – izobrazbe – razmerje med tehniki in gimnazijskimi maturantirazmerje med tehniki in gimnazijskimi maturanti

29.8

52

25.7

63

24.9

95

27.5

64

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

1998 2000 2002 2004

(93%

)

(90%

)

tehnikigimn.maturanti

(93%

)

(91%

)



Povpraševanje po stopnjah izobrazbePovpraševanje po stopnjah izobrazbe

46.348 47.832 39.793 49.432

49.571 55.075 48.692 59.417

29.85225.76327.56424.9956.1105.9577.3968.057

24.38818.83217.04413.665

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1998 2000 2002 2004

VII.VI.V.III.+IV.I.+II.

(17,8%) (17,6%)(18,5%)(17,5%)

(28,6%)

(35,0%)

(30,9%)

(35,6%)

(32,5%)

(34,8%)

(29,2%)

(35,1%)

(14,4%)(13,5%)(9,6%)(5,6%)

(11,0%)

(3,6%)(4,3%)(4,8%)



Struktura povpraševanja v izbranih nekmetijskih Struktura povpraševanja v izbranih nekmetijskih dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004

33,2

45,4

38,2

33,5

47,6

15,0

49,9

21,9

37,3

48,1

30,0

53,5

10,8

17,5

12,7

11,8

14,2

22,7

2,6

4,3

4,2

2,0

3,4

3,2

3,4

10,9

7,5

4,5

4,9

5,6

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

proiz. kovin

proiz. elektr. opreme

proiz. strojev

proiz. hrane,pijač

proiz. izd. iz gume, plast.mas

gradbeništvo

I.+II. III.+IV. V. VI. VII.



Struktura povpraševanja v izbranih storitvenih Struktura povpraševanja v izbranih storitvenih dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004dejavnostih - po izobrazbi, leto 2004

14,9

32,3

19,1

2,5

35,3

16,1

53,3

53,8

59,7

3,9

20,9

14,1

22,6

11,0

15,1

58,2

22,3

30,0

3,1

1,0

1,9

9,3

4,7

4,9

5,9

2,0

4,1

26,1

16,8

35,0

0% 20% 40% 60% 80% 100%

trgovina

gostinstvo

promet

finančno posredništvo

nepremičnine,posl.stor.

zdravstvo

I.+II. III.+IV. V. VI. VII.



Povpraševanje manjšemanjše od ponudbekmetijski tehnik

vrtnarski tehnikživilski tehnik

tekst. konf. tehnik

konfekcijski modelargozdarski tehnik

prometni tehnikposlovni tehnik

Povpraševanje večjevečje odponudbemetalurški tehnikstrojni tehnikelektrotehnik energetikelektrotehnik elektrotehnik elektronikračunalniški tehnikfarmacevtski tehnikgrafični tehnikkozmetični tehnikgradbeni tehnikgostinski tehnikzdravstveni tehnikzobotehnikadministrativni tehnik

geodetski tehnik

ekonomski tehnik

ekonom. komerc. tehnk

vzgojitelj predš. otrok

kemijski tehnik

gostinsko turis. tehnik

turistični tehnik

upravni tehnik

Ponudba inpovpraševanjeuravnoteženauravnotežena

Ponudba - PovpraševanjePonudba - Povpraševanje



3. TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI SODELAVCI

7. POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI

NAČIN DELA

8. UPRAVLJALCI STROJEV IN NAPRAV,

INDUSTRIJSKI IZDELOVALCI/ SESTAVLJALCI

delovodja strojništva, tehnik za strojništvo, programer,

organizator in učiteljpraktičnega pouka,

komercialist za prodajo

izolater, monter, strugar, delovodja, mehanik,

skupinovodja

industrijski talilec, uprav. strojev

za proiz., rezanje, brušenje,kontrolor kov. izdelkov,

sestavljalec,voznik, strojevodja

Glavna poklicna skupinaGlavna poklicna skupina PokliciPokliciSKPSKP

Izobrazba - poklicna področja zaposlitevIzobrazba - poklicna področja zaposlitev: : primer primer STROJNI TEHNIKSTROJNI TEHNIK



trgovski poslovodja, prodajalec, ekonom, paznik,

gostinski poslovodja

2. STROKOVNJAKI

3. TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI

SODELAVCI

4. URADNIKI

5. POKLICI ZA STORITVE,

PRODAJALCI

strokovnjak za poslovanje,organizator dela, računovodja

komercialist za prodajo, zavarovalniški zastopnik,

prodajni referent,trgovski potnik, zastopnik za trgovino, poslovni

sekretar, referent za pravne zadeve,knjigovodja, tajnik organizacije

uradnik za pisarniško poslovanje:

vnašalec podatkov, administrator, tajnik, uradnik v knjigovodstvu/

računovodstvu, skladiščnik, uradnik za poslovanje s strankami:

bančni uradnik, receptor

Glavna poklicna skupinaGlavna poklicna skupina PokliciPokliciSKPSKP

Izobrazba - poklicna področja zaposlitevIzobrazba - poklicna področja zaposlitev: : primer primer EKONOMSKI TEHNIKEKONOMSKI TEHNIK



Dosežena raven strukture dela v Sloveniji še vedno generira največje povpraševanje po delavcih s srednjo POKLICNO izobrazbo, zaradi česar se v tej skupini pojavljajo tudi največji primanjkljaji na trgu dela

Trend vedno večjega vključevanja mladih v srednje in še zlasti v visokošolsko izobraževanje je v zadnjih nekaj letih postopno povečal število brezposelnih s srednjo in visoko izobrazbo in s tem na trgu dela ustvaril neko zalogo znanja, ki jo obstoječa struktura dela (še) ni zmogla uporabiti oz. absorbirati; lahko pa to zalogo znanja razumemo tudi kot razvojni potencial, v kolikor ga bo sfera dela znala izkoristiti v relativno bližnji prihodnosti



Po drugi strani se povpraševanje po tehnikih v zadnjih letih ne zmanjšuje in ohranja relativno stabilen delež v celotnem povpraševanju med 16 % in 17 %, skupaj z gimnazijskimi maturanti pa med 17 % in 19 %

Povpraševanje po srednji strokovni izobrazbi in tehnikih je prisotno v vseh področjih dejavnosti – tako v gradbeništvu kot znotraj predelovalnih in storitvenih dejavnostih

Kljub temu se kažejo strukturne neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem znotraj posameznih PROFILOV tehnikov; do presežkov znotraj posameznih profilov prihaja predvsem zaradi zmanjševanja posameznih industrijskih dejavnosti (npr. panog tekstilne, usnjarske, obutvene in živilsko-predelovalne industrije), do primanjkljajev pa zaradi premajhnega priliva diplomantov iz posameznih smeri srednjega strokovnega izobraževanja



Delodajalci med pogoji za zaposlitev v okrog polovici evidentiranih potreb po delavcih navajajo tudi delovne izkušnje, zato je z vidika olajšanja prehodov iz izobraževanja v zaposlitve pomembno v programe izobraževanja integrirati praktično usposabljanje ter različne oblike konkretne uporabe teoretičnih in strokovnih znanj v značilnih delovnih situacijah

Zaposlovanje delavcev, še zlasti iskalcev prve zaposlitve, je praviloma povezano z zaposlitvami za določen čas, kar ima za posledico pogosto prehajanje med statusom zaposlenosti in brezposelnosti na eni strani ter med posameznimi poklicnimi področji na drugi strani



V takih razmerah so z vidika zaposljivosti vse bolj pomembne tudi poklicno nespecifične, tj. poklicno transferzalne ali ključne kompetence; v prid tej ugotovitvi gre prav tako dejstvo, da jih delodajalci pri iskanju delavcev vse pogosteje izpostavljajo

Razvijanje poklicno nespecifičnih kompetenc gre zato razumeti kot pomemben razvojni izziv, ki ga pred nas postavlja vse bolj dinamično in dolgoročno težko predvidljivo dogajanje na trgu dela


sonja pirher, karmen leskošek

Documents