soline - photos by janez medvesek 2012

8/3/2019 Soline - photos by Janez Medvesek 2012

http://slidepdf.com/reader/full/soline-photos-by-janez-medvesek-2012 1/60

SOLINESOLINESOERGASOERGA

SSLOLOVEVENIJANIJA

Glasba na citrahGlasba na citrah -- gospa CITA GALIgospa CITA GALI



Se zgodi« Lani sva pozabila iti na morje. Pa kaj? In sva la e letos 15. januarja v bundah.No, celo brez bund sva korakala po tem lepem koncu slovenske obale. Sonek je udaril na polno,veter je pihal nekje drugje in drugim in ga ni bilo doma. Krasno, sva bila kar v puloverjih.

Za tiste, ki ne veste, kje so te lepe soline nasvet: Koper, izvoz desno za Pulo, ez nadvoz, pa pomarski cesti v klanec in spust do Dragonje, tam pa desno pri semaforju za Seovlje. Pri carini pa

zavoj na levo, skozi nao carino, kjer potrebujete vsaj osebno in ko boste e videli strumne Hrvate vuniformah v njihovi carini na nai zemlji( vpraajte Joka Jorasa, e ne verjamete), zavijete desno na

makadam. Je oznaka za soline. Parkirate pri hiki, poleti boste plaali vstopnino, zdaj pa je ogledzastonj, le v muzej solinarstva ne pridete. Je pa kar nekaj za hodit, tako da boste invalidi teko

prikorakali do tja, otroke pa tako lahko daste v vozike, da ne obnemorejo.Pa e to. Naredil sem prekrke, ker sem el tudi po tistih koncih, kjer je prepoved hoje.

Pa mislim, da mi je oproeno, ker noben pti ne sedi na jajcih 15. januarja, pa tudi prepodil nisemnobenega. e pa bo to enkrat v spomladi, se pa le drite reda. In ne bodite divjaki kot jaz.

No, v olajevalno okoliino naj povem, da je v tem asu najinega potepa le tistih dvesto metrov stranz letalia, vzletelo ve letal, kot imava midva z eno prstov na rokah in nogah. Pa e ta ne motijo ptic,

jih tudi jaz nisem pa amen in pika!Sem pa naredil ve kilometrov, kot e bi el od doma pe na Brezje.

O, se je splaalo.Poglejte!



Med obema carinama zavijemo desno na makadam. Je oznaka za cesto. V slovenini in italijanini.Pri nas je vendar red!



Parkirie« e med preobuvanjem evljev sem delal fotke«. Ja, sonna nedelja na morju«



Lahko korakamo po makadamu ali po breini s travo. Z vrha se bolje vidi na soline.



Zooooom in Portoro! Prihajavaaaaa! O, pa se ne da. Je vmes zaprto!



Kako lepa je lahko ena navadna mlaka, ko se vanjo ogleduje modro nebo«



Zadaj se vidi letalie, pa cerkev sv. Onofrija. Ja kje so pa tega svetnika nali?



Zavijem s ceste na zaraeno pe pot, ki pa je tudi za kolesarje. Taka je oznaka. O, kakni motivi.ena aka na klopci ob cesti in polni s soncem baterije. Jaz pa letam kot odvezan pes med kanali po

visoki travi in polnim duo. Pa kartico v fotoaparatu.



Med naplavinami in zemljo se na vsakem koraku pojavlja na tisoe koljk«



Kako lepe so te nae nesree. e dobro, da se je nekdo spomnil, da ni vse za podreti in so jih zaeli obnavljati.To so bili poletni domovi solinarjev, kjer so iveli v poletni pripeki in pridelovali sol. Namesto cest so imeli kanale,

po katerih so dovaali ljudi in ivila in odvaali sol. Oglejte si solinarski muzej in tam izveste skoraj vse.

Nobena pripoved ne more v ivo prikazat pravega ivljenja po teh kanalih in otokih med njimi.



Hojla! Kaj pa ti? Ti je dolgas? Gre z mano na potep«?



JE TAKO

Ne leiz obupa,tudi iz

SREEse lahko

rodijo biseri«!



Kaj naredi slana voda z lesa. Mehke bele bombane cunje, ki niti malo niso ve podobne lesu.



Pozdravljena mornarica. Se sploh ne dajo motit. Delajo« In to v nedeljo. Kot mi, zmeani ljudje. Ampak one delajo za hrano, mi pa za nepotrebno kramo.



Tu bi pa lahko snemali pristanek na luni« In Armstrong bi lahko tu naredil prvi korak-majhen za loveka in tako velik za lovetvo« Ja lahko so ga srali oni tam zgoraj, ko jim je Tito prodal svoj

vesoljski program« Ja, a ni ne berete na internetu in Novic«?

O, takrat smo bili pred luno in ne za luno, kot sedaj«



In na levi strani potke, ki vodi v soline, vzporedno z nami odteka mejna reka Dragonja v morje. In delina Piranski zaliv na dva dela. In ga bo e delila. Kajti, VEDNO zmaga tisti, ki je zoprn. In sosedovi se trudijo!



Veter in voda pa se ne menita za politiko in zdrahe in kraje ozemlja, razprtije in arbitre in e kaj«Kot majhna otroka sta. Igrata se med seboj in med igro veter pie po gladini vode sama lepa sporoila.

³Ali te lahko malo poboam?´ In voda je dovolila« Se vidi, poglejte!

O, kako jo je z obutkom poboal..!



Korakam po visoki travi in pozabim na vse. Vsake toliko asa stopim v kakno luknjo in e bi imel jezikmed zobmi, bi ga imel na koncu kanala narezanega e bolj fino kot pri najboljem sosedu nareejo mortadelo.

Muen, ampak boansko lep potep«!



Udarim loterijo. Kaj pa, e se pride po teh kanalih in poraenih pasovih vmes tudi do muzeja.ena je e zdavnaj po cesti tam in me aka na toplem sonku« Srea je (skoraj) vedno s pogumnimi

in najdem povezavo med trnjem, kamni, vejami in podrtimi hiami«Zmagam!



O, kje sem kolovratil tam okrog one hie, pa tiste tam zadaj, pa«



e bi razumel ptijo govorico grem stavit, da sta imela tale dva na svojem lepem otoku sredi naega morjatako debato: ³Samo poglej, kako se ljudje drenjajo tam na tistem bregu. e ve hi je na kvadratni meter, kot na

Japonskem«Midva pa sama na tem najinem otoku « Razkoje, a ne?´



Kako z zoomom na fotoaparatu lahko naredi la. Kar segel bi tja, kjer sem bil e pred eno uro in ve.



³Sredi decembra si enje obljubljal mi, jaz pa verjela sem ti«´ poje pesem.

Jaz vam pa sredi januarja poklanjam opek. opek brez vaze«Pravih marjetic«



M ARJETICE

Marjetice so zacvetele,marjetice rumeno bele,

nikdar iz njihti venka ne bom spletel,

nikdar s tebojz rokó v roki

v sanje najine poletel«

Pa si takomono elim«



Bog ve, kdaj je nazadnje Pepina poklicala svojega Pepinota skozi to okno, ko je delal v solinah, da naj pride jest.³Ma je kota gotova« Ma, ki e aka!´



Stojim pred to brezupno cesto in razmiljam« Naj grem ali ne tja na konec skoraj do See«? Ampak tam je raj!



In spet visoka trava, vmes pokrite luknje, skale, zelena zdriz, udna zelenjava, ki je rdea in ne zelena«



In na koncu VEDNO pride najlepe!!! ³lovk trpi, ampak se splaa«!´ pravi vasih kolega Marko«Postanem. Lahko bi se usedel, saj tako e tri mesece ni bilo deja. Pa stojim, ker tako bolje in dlje vidim.



Tu sem stal in razmiljal tudi pred ve kot desetimi leti. O, se je spremenilo kar nekaj« Takrat je imel e ta domstreho. Slabo, pa vendar, zdaj pa« Ta motiv sem e naslikal in dolgo skrival sliko, da mi je ne bi odnesli.

Ne more zamenjati nekaj kar je prilo iz due za tisti papir, ki se mu ree denar«



Pa me zmoti komaj slien enin klic tam skoraj iz Savudrije: ³ Heeeej«., pridi seeeem. Tu so labodiiii«Te kliem, pa si v avtu pozabil telefoooon«!´ Ja, vrag pa telefon. 50 let sploh nisem vedel da obstaja,

zdaj pa e v sekret ne morem ve brez njega« Sem ga pa pozabil, pa kaj. Saj sem v nebesih in je nedelja..³ Ja, prideeeem, zaradi labodoooov«! In sem el. Spet sto kilometrov nazaj po tisti visoki travi

in luknjah kot pijanec se opotekajo. Slikat labode.



Tole sem naredil e tam iz visoke trave. Ni slabo« Pot ni bila zastonj. Vsaj za duo je bila«Je Portoro in Bernardin tako blizu, ko sem ga pozumiral, da bi lahko roe zalil na balkonu hotela,

e ne bi bila zima



Vmes najdem izgubljeno najvejo motiko na svetu. Kot lopato veliko in s tri meterskim roem.

e pa tole niso izgubili velikani«?



O, kako lepa ulica. Pa kako mirna«



No, da ne bi kdo rekel, da mi Slovenci nimamo otokov. Poleg Blejskega imamo e ta dva.Pa e dveh nisem slikal« Skupaj pet. Niso Kornati, pa«



Pred uro sem bil tam na drugem koncu. Tu pa slikam lahko ulico le skozi kovinsko ogrado.



Pa so me labodi poakali. e ve«Kmalu je ropotajoe, kot bi pripeljal vlak, po zraku in vodi priropotalae cela eta belih lepotcev.



Kako so paradirali pred podrtimi hiami, ki so se tako svileno odsevale v mehki gladini vode«



O, so imeli sestanek in pomembne pogovore.Pripluli so skoraj do obale, obrnili, pa spet ponovili pot, pa spet«



Namarinkala sva se na soncu, nagledala belih lepotcev, fotoaparat je kar pokal po ivih od vsega lepega«Greva nazaj« Do avta je e dale. Do doma e dlje«In dan je v januarju kot prekratka odeja.

Kakor jo potegne in raztegne, jo nekje zmanjka«



Tu je ³avtobusna ± ladijska postaja .́ Do sem pripeljejo ljudi na oglede iz Portoroa in e kje, potem papokorakajo tistih dvesto metrov do muzeja in spet nazaj.



VEER NA OBALI

Val«Val za valomobjema obalo,

jo boa, poljublja,, jo lie,

spreminja,prihaja potiho,

jo buta,izginja«

«tisokrat,stokrat,vsak dan ponovno«



Obnavlja se poasi vse. Hie, nasipi, bazeni, pregrade« Spet vse dobiva podobo od veraj« Skoraj vse«!



Da je res, kar sem zapisal potrjuje tudi ta oznaka na muzeju.NAGRADA EVROPSKE UNIJE ZA KULTURNO DEDIINO.



Pred leti sem poslikal tudi delo in potem iz tistega naredil sliko. Za koledar in za prodajo« Zase in za druge.

Je neko dejal prijatelj slikar PoldeM

iheli: ³ Jaz pa slik ne prodajam. Slike so kot otroci! In otrok se ne prodaja!´Polde, vam odgovarjam sedaj tja v nebesa, da imate e kako prav, ampak jaz MORAM iveti in preiveti«



Vasih so med temi kamni v sobah na veer posvetile leerbe in luke. Zdaj je sonek edini, ki e

s svetlobo poboa na veer te, tako prazne izbe«



Da«NEKO JE BIL TO - DOM«



Zdaj pa tu kraljujejo burja, veter, sonek in as in s svojo igro nevede podirajo,

kar so z muko naredile roke ubogih pridnih solinarjev.



Sem in tja je obnovljen kak detajl do popolnosti. rpalka vode na veter. Ponavadi poleti nataknejona krine palice e belo platno, v katerega se ujame veter in poganja v krogu rpalko s prenosom naprej.

In rpalka prerpava vodo iz bazena v bazen. Tehnina kulturna dediina.Hvala vam Primorci, da ste nam jo ohranili! Lahko je, vem - NE BI!



³Pohiti, no, dneva je konec. Greva domov. Kaj se gleda v ogledalo?Ja ali mora biti res vedno toliko metrov za mano.

Se ne moreva skupaj peljat domov«?´



POT NAZAJ

Pot ivljenja so kriia,vozli breztevilnih cest,ni lahko se odloiti

in si najti pravo smer

Vasih srea se pridrui,prava pot je tistikrat,

kdaj pa kdaj odcep ni praviin je polna pot napak.

Tistih e ± jev je brezmejno, je prepozno dostikrat,ni pa mo nazaj zaviti

in popraviti napak.

udna pot je to ivljenje,pelje le v tri smeri.

Levo, desno in naprej gre,za nazaj je ± al -, e ni«!



Da boste verjeli, da je bilo to poslikano v januarju. Sneaka tu ne bi naredil,za kak ampanjec ohladit ga je pa bilo tam na bregu.



Sence postajajo dolge. Sonek se skriva tam za Savudrijo in poasi ugaa dan.O, kako lep dan na naem morju«



Tam na nasprotni strani v Parecagu, Luciji, Sei, pa po gosto poseljenih griih, ga bodo imeli e nekaj asa.



Letala kot za stavo hitijo pred nojo in vozijo zvedave potepine in turiste na ogled naih lepot«Je rekel vasih sosedov Joe:´ Takrat ga obrij, ko je naajfan«!´



Prazen dom, prazen muzej in upam, da - poln hotel v Portorou«



Lahko no soline, nasvidenje Seovlje, pozdravljeno NAE SLOVENSKOMORJE«Odhajava. Pa ne za dolgo. Je prelepo tu, da bi prila sem samo nekajkrat v tem lepem in edinem,

pa tako prekratkem ivljenju« Le kako nam je namenil Bogec samo sto let in nam dal istoasno na ogledtako lepo, zalo, raznoliko, NAO, obudovanja in tisoih potepov vredno - SLOVENIJO«?!



Ko se potepam, mi je hrana ta zadnja skrb na svetu. Ne jem in ne pijem, ker mi je koda asa za to.Ko pa se zveeri in ugaa dan, se pojavijo tisti zoprni obutki tam doli v trebuhu. Ampak se da prinesti

notri za nazaj. Tokrat sva se ustavila pod slikovito vasico Padna ob glavni cesti v restavraciji Idila.e ime mi je bilo ve po tako lepem dnevu. Pa odlini njoki z divjaino tudi. Cene vam ne izdam. Boste pa

prijetno preseneeni. Vam bo ostalo e za pivo in kapuino, eprav boste imeli zelo malo s seboj!



Obrnil sem klju v avtu in volan naravnal proti domu. Nena glasba se je razlegla po kabini inprav uitek je bilo pod seboj poirati tiste bele rte na cesti, ki vedno po lepem potepu vodijo

domov.

Zamislil sem se ob prijetni glasbi, zamislil nad Jokom Jorasem, ki NE DA tistega lepegakoka slovenske zemlje sosedom. Joko, ima prav. Ne daj, je tvoj, na in e prelep povrhu.Tako kot je rekel slikar prijatelj Polde za svoje slike, ki jih je imel rad, da so slike kot otroci inotrok se ne prodaja, tako je tudi s tvojim in naim kokom zemlje. Raj je tam ob solinah in

nebes se tudi ne prodaja, kaj ele podarja«

Fotografije in besedilo«..Janez MedveekPesmi so izbrane iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANO

Narejeno na sonno toplo soboto, 21. januarja 2012

Glasba je delo gospe Cite GALIavtorjev Vilka in Slavka Avsenik ± POZNO V NO

[email protected]

soline - photos by janez medvesek 2012

Documents