BESEDNE VRSTE

SLOVENINA - skripta za interno uporabo

BESEDNE VRSTE

Program: O ZA ODRASLE

Sestavila: Snjeana Soldat, prof. slovenine in sociologijeBESEDNE VRSTE

Glavne besedne vrste so: - samostalnika beseda, - pridevnika beseda,

- glagol,

- prislov,

ostale pa so e: povedkovnik, predlog, veznik, lenek, medmet.

SAMOSTALNIKA BESEDASamostalnika beseda poimenuje bitja, stvari in pojme.1. samostalniki: knjiga, veselje, Micka2. samostalniki zaimki: jaz, ga, kdo3. posamostaljena pridevnika beseda: deurni, modri SAMOSTALNIKSamostalniki se delijo na lastna in obna imena.

Lastna imena:

a) osebna: sem spadajo imena, priimki, vzdevkiPrimer: Tone, Micka; Novak, Janei, ; Miki, Koko, Tacek,

b) zemljepisna:imena naselbin ( krajev, mest), voda ( reke, jezera, morja), gora, planetov, Primer: Gorica, Maribor, ; Soa, Jadran, Atlantik, ..; Triglav, Bo, ..; Zemlja, Marsc) )stvarna: sem spadajo imena revij, tovarn, zavodov, organizacij, knjig, filmov,

Primer: Mladina,Veer, ; Meblo, Aero, ; Osnovna ola Poljane; Olimpijski komite Slovenije, ; Pod svobodnim soncem, ; TerminatorLastna imena piemo z veliko zaetnico!!Obna imena:

a) tevna: ta lahko tejemo

Primer: ena miza, dve mizi, pet miz, 112 mizb) netevna: teh ne moremo teti. Mednje sodijo: - snovna: moka, olje, sladkor, kisik- skupna listje, drevje, sadje, srnjad- pojmovna: lepota, veselje, svobodaSnovna imena lahko merimo samo s kozarci, litri, kilogrami (Pojdi v trgovino po 2 litra olja in 3 kg bele moke.)Skupna imenaNekateri samostalniki so si na prvi pogled podobni.

Primer.

(tri) srne srnjad

Kateri samostalnik je teven in kateri neteven?

Pomaga si tako, da samostalnik uporabi v povedi.

Srne so plane. Srnjad je plana.

Drevesa so ozelenela. Drevje je ozelenelo.

OBLIKA GLAGOLA OBLIKA GLAGOLA

KAE NA MNOINO. KAE NA EDNINO.Samostalniki, ki poimenujejo skupna imena, se veinoma rabijo v slovnini ednini.Pojmovna imenaPojmi so tisto, esar ne more zaznati s uti, to je videti, sliati, otipati, poduhati. Tudi pojmovna imena obiajno uporabljamo v ednini.

Primer: Zdravje je srea, ki je ne moremo kupiti.

Ljubezen je slepa.KATEGORIJE SAMOSTALNIKAali kaj doloimo samostalniku

1. SPOL (sp.)Samostalnik je lahko:

a) mokega spola: korak, hlod, Aleb) enskega spola: mama, cvetica, perutc) srednjega spola: drevo, polje, cvetje

Kako ugotovi katerega spola je samostalnik?

Pomaga si s pridajanjem besedice:

tisti za moki spol (m. sp.)..( tisti klobuk)

tista za enski spol (. sp.).. ( tista roa)

tisto za srednji spol (sr. sp.) .. ( tisto mesto)tisti, - a, - o + samostalnik v imenovalniku ednine kae na spol samostalnika2. TEVILO (t.)Slovenina pozna 3 tevila:

a) ednino (singular): nanaa se na vrednost ena; 1 sliva, 1 deek, 1 perob) dvojino (dual): nanaa se na vrednost dva; 2 slivi, 2 deka, 2 peresa

c) mnoino (plural): nanaa se na vrednost ve kot dva; 3 slive ali ve sliv, 3 deki ali ve dekov, 3 peresa ali ve peres Edninski in mnoinski samostalnikia) edninski samostalniki

Kateri samostalniki so to?V koari je prinesel sadje.

Sadje je zrelo.

V katerem slovninem tevilu je beseda sadje? V ednini.Kako je sadje v ednini, ko pa med sadje spadajo hruke, slive, enje ?

Beseda sadje res oznauje mnoico sadeev. Toda slovnino vzeto jo pritevamo med edninske samostalnike.Dokaimo, da to dri:

Sadje je zloeno v koari. oblika glagola kae na ednino.

Hruke so zrele. -- oblika glagola kae na mnoino

Edninski sam. so tudi: delavstvo, drevje, trnje, veselje, sladkor, voda, lepota idr.Slovnino tevilo dokaemo tako, da sporno besedo uporabimo v stavku kot osebek ( na zaetku stavka). Oblika glagola bo pokazala tevilo.b) mnoinski samostalnikiSo tisti, ki se uporabljajo samo v mnoini.

Primer: karje so nabruene.

Na razprodaji si bom kupil smuarske hlae.

Vrata so odprta.

Koliko predmetov si predstavlja pod besedo karje ali hlae ali vrata?Prav gotovo ene same karje, en par hla in ena vrata. Slovnino so ti samostalniki v mnoini, eprav oznaujejo eno samo stvar.

Mnoinski sam. So tudi: usta, Jesenice, jasli, oala,

- Kako doloi ali je samostalnik zares v mnoini?Usta so odprta. glagol je v mnoini

To so Jesenice. kae na mnoino

POZOR!

V mnoini je tudi tisto, kar je v paru.Npr. Uesa so rdea.

V lica si zagorel.

Roke me bolijo.

3. SKLON (skl.)Slovenina ima 6 sklonov. Prvi sklon je imenovalnik; za sklone od 2. do 6. sklona pravimo, da so odvisni skloni.

Ime sklonaOkrajava Vpraalnica za

loveko neloveko

1. sklonimenovalnikim. kdo kaj

2. sklonrodilnikrod. koga esa

3. sklondajalnikdaj. komu emu

4. sklontoilnikto. koga kaj

5. sklonmestnikmest. (pri) kom em

6. sklonorodnikor. (s) kom im

Kako doloimo sklon? Vpraaj se z vpraalnico za loveko in neloveko hkrati.Primer: Ta pesem je vesela.KDO ali KAJ ( je vesel )? Pesem; je v imenovalniku

Marike ni doma.

KOGA ali ESA ( ni doma) ?... Marike; je v rodilniku

4. SKLANJATEV ( sklanj.)Slovenina pozna moko, ensko in srednjo sklanjatev. Vsaka pa ima e tiri vzorce.

a) MOKA SKLANJATEV1. moka sklanjatev

Po 1. m. sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ednine konnico O ( beri: nito konnico), v rod. ed. pa konnico a ali u. Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. korakO koraka koraku korakO (pri ) koraku (s) korakomDV. koraka korakov korakoma koraka korakih korakomaMN. koraki korakov korakom korake korakih koraki 2. moka sklanjatev

Po 2. m. sklanj. Se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ed. konnico a, v rod.. ed. pa konnico e. Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. vojvoda vojvode vojvodi vojvodo (pri) vojvodi (z) vojvodo

DV. vojvodi vojvodO vojvodama vojvodi vojvodah vojvodamaMN. vojvode vojvodO vojvodam vojvode vojvodah vojvodami 3. moka sklanjatev

Po 3. m. sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v vseh sklonih O konnico.

Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. AO AO AO AO AO AO DV. AO AO AO AO AO AOMN AO AO AO AO AO AOPrimer:

Veliki A je rka v abecedi.

Velikega A ni na strani 15.

Velikemu A so dodali e B.

Veliki A riem na risalni list.

Pri velikem A se nahaja veliki B.

Z velikim A se zaenja abeceda.

4. moka sklanjatev

Po 4. moki sklanj. se sklanjajo samostalniki mokega spola, ki imajo v im. ed. konnico i, v rod. ed. pa konnico ega.

Ti samostalniki se sklanjajo kot pridevnike besede.

Primer: deurni, deurnega, deurnemu, pri deurnem, z deurnim.

b) ENSKA SKLANJATEV1. enska sklanjatev

Po 1. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed.

konnico a, v rod. ed. pa konnico e. Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. lipa lipe lipi lipo pri lipi z lipoDV. lipi lipO lipama lipi pri lipah z lipamaMN. lipe lipO lipam lipe pri lipah z lipami

2. enska sklanjatev

Po 2. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed.

konnico O, v rod. ed. pa konnico i.

Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. perutO peruti peruti perutO pri peruti s perutjoDV. peruti peruti perutma/-ima peruti pri perutih s perutmaMN. peruti peruti perutim peruti pri perutih s perutmi

3. enska sklanjatevPo 3. . sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed. in vseh preostalih sklonih nito konnico ( O ).

Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. IrisO IrisO IrisO IrisO pri IrisO z IrisODV. IrisO IrisO IrisO IrisO pri IrisO z IrisOMN. IrisO IrisO IrisO IrisO pri IrisO z IrisO4. enska sklanjatev

Po 4. enski sklanj. se sklanjajo samostalniki enskega spola, ki imajo v im. ed. konnico a, v rod. ed. pa konnico e.

Primer: deurna, deurne, deurni, deurno, pri deurni, z deurno.c) SREDNJA SKLANJATEV1. srednja sklanjatev

Po 1. sr. sklanj. se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v im. ed. konnico o, v rod. ed. pa konnico a.

Im. rod. daj. to. mest. or.

ED. mesto mesta mestu meto pri mestu z mestomDV. mesti mestO mestoma mesti pri mestih z mestomaMN. mesta mestO mestom mesta pri mestih z mesti

2. srednja sklanjatev

Noben samostalnik srednjaga spola se ne sklanja po 2. sr. sklanjatvi.3. srednja sklanjatev

Sem spada le malo samostalnikov. Sklanjajo se z nito konnico v vseh sklonih in tevilih.Primer: jesti, piti, doma(dobro) jesti in piti

(veliko dobrega) jesti in piti

(ljubo) doma, (ljubega) doma

4. srednja sklanjatev

Po 4. sr. sklanj. se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki imajo v im. ed. konnico o/ -e, v rod. ed. pa konnico ega. Tako se sklanjajo posamostaljene pridevnike besede sr. spola.

Primer: belo, belega, belemu, belo, pri belem, z belim SAMOSTALNIKI ZAIMKISamostalniki zaimki so besede, ki jih rabimo zlasti takrat, kadar noemo ali ne moremo ponavljati istega samostalnika.

Primer: Tonek je obiskal Metko in Metki podaril opek.

Bolje: Tonek je obiskal Metko in ji podaril opek. - Ali se je pomen kaj spremenil? Ne, le povedano je kraje, bolj zgoeno.

Samostalniki zaimki so mokega, enskega in srednjega spola. Primer: Ali jo pozna ? - Poglej ga. Nekaj ima za bregom.

Zaimkom lahko doloimo tevilo (osebni in posamostaljeni prid. zaimki poznajo vsa tri tevila, drugi le eno, veinoma ednino) in jih sklanjamo.

a) osebni zaimkiPoimenujejo: - govoreega, to je 1. 0seba: jaz, mi, midva,

- ogovorjenega, to je 2. oseba: ti, vi, vidva, - neudeleenca pogovora, to je 3. oseba: on, oni, onadva,

Primer sklanjanja:jaz, mene, meni, mene, pri meni, z menoj / mano

Ti, tebe, tebi, tebe, pri tebi, s teboj / tabo

On, njega, njemu, njega, pri njem, z njimb) povratni osebni zaimekJe neke vrste posebnost, saj nima imenovalnike oblike in pozna le ednino. Preostale oblike so: sebe, sebi, sebe, pri sebi, s seboj / saboNaslonske oblike: se, si, se

Navezne oblike: zase, podse ...Ta zaimek rabimo takrat, kadar sta osebek in predmet ista oseba ali stvar.

Primer: Andra je Andrau kupil knjigo. Andra si je kupil knjigo.

c) vpraalna zaimkaVpraalna zaimka sta:

- kdo: z njim spraujemo po osebi. Je mokega spola. ( Kdo je pozvonil? )- kaj: s tem zaimkom spraujemo po stvareh ( Kaj dela? )

Zaimka se sklanjata:

- kdo koga komu koga (pri) kom (s) kom

- kaj esa emu kaj (pri) em (s) im

d) oziralna zaimka

Samostalnika oziralna zaimka sta:- kdor; je mokega spola in se nanaa na osebo (Kdor moli, devetim odgovori.)

- kar; je srednjega spola in se nanaa na stvar (Kar si kupil, to bo lupil.)

Sklanjamo ju:

- kdor kogar komur kogar (pri) komer (s) komer

- kar esar emur kar (pri) emer (s) imer

e nekaj kar ti bo olajalo pomnjenje: v em je razlika med oblikama kdo in kdor?

Zapomni si, da je za oziralne zaimke znailen glas r na koncu besede.

e) nedolona zaimkaSta:

- nekdo: nanaa se na loveka- nekaj: nanaa se na vse drugoDobro si ju oglej: nekdo, nekaj. Te na kaj spominjata?

Vpraalnemu zaimku je dodana predpona ne- . Ali to pomeni, da se tudi sklanjata kot vpraalna zaimka? Seveda.

Nekdo je pred vrati. Uitelj je zaslutil, da nekoga ni pri uri. Matja z nekom klepeta. Nekaj ima v epu. Neemu se pa le ni mogel odrei.

f) nikalna zaimkaNikalna samostalnika zaimka sta nihe in ni.Nihe me ni ustavil.

Ni ni lepega od spanja.Kaj povesta nikalna zaimka? Zaznamujeta neobstajanje kake osebe (nihe) ali stvari (ni).

Sklanjata se podobno kot oziralna zaimka. V vsakdanjem govoru nam zlasti zaimek ni dela precej preglavic, zato poglejmo sklanjatveni vzorec:

nihe nikogar nikomur nikogar pri nikomer z nikomer

ni niesar niemur ni pri niemer z niimer

.

PRIDEVNIKA BESEDAPridevnike besede povejo lastnost, vrsto, svojino in koliino.Sem sodijo:

1. pridevnik; planinski, Majin, rde ...2. tevnik; tri, tretji, tisoeren ...3, pridevniki zaimki; moj, tvoj, svoj, kateri ... PRIDEVNIKNa travniku je rasel rdei mak. Imel je ljubke cvetove. Toplo sonce je sijalo nanj in deevni oblaki so ga zalivali. Makovega veselja je bilo kmalu konec; cvetni listi so odpadli.Vpraajva se po pridevnikih:KAKEN: rde, ljubke, toplo, deevni

KATERI: cvetni

IGAV: makovega

Po pridevnikih se vpraamo: kaken, kateri in igav. Pridevnik torej zaznamuje:

- kakovost (ljubke, toplo) - vrsto (pisalni, cvetni)- svojino (makovega, bratov)a) Svojilni pridevniki: zaznamujejo igavo je kaj: oetov klobuk, tetin denik, striev avto ampak Tomaevo kolo, Mojina kapa

Kadar je svojilni pridevnik izpeljan iz lastnega imena, je pisan z veliko.b) Vrstni pridevniki povedo vrsto: planinski aj, angleki pesnik, dirkalni avto

Preeren je slovenski pesnik. Vrstne pridevnike, ki so izpeljani iz lastnega imena, piemo z malo zaetnico.

c) Kakovostni pridevnik: izraa neko kakovost in se po njem vpraamo: kaken

( koliken) in ga piemo z malo zaetnico.

Stopnjevanje pridevnikaS stopnjevanjem izraamo razlino mero lastnosti oziroma neenakost med dvema predmetoma.

Vsaka stopnja ima svoje ime:

- osnovnik; hiter, rde, tih

- primernik; hitreji, bolj rde, tiji

- presenik; najhitreji, najbolj rde, najtiji

Poznamo 2 vrsti stopnjevanja:1. stopnjevanje z obrazili; - osnovnik: lep, drag, debel

- primernik: tvorimo tako, da osnovniku dodamo obrazila i, -ji, -eji: lepi, draji, debeleji

- presenik: tvorimo tako, da primerniku dodamo predpono naj- : najlepi, najdraji, najdebeleji

2. opisno stopnjevanje; vseh pridevnikov se ne da stopnjevai po prejnjem zgledu, npr. rde, rdeeji, najrdeeji. Zato uporabljamo opisni nain stopnjevanja:

- osnovnik; bel

- primernik; tvorimo tako, da damo osnovniku dodamo prislov bolj ali manj: bolj bel, manj bel

- presenik: tvorimo tako, da primerniku dodamo predpono naj-: najmanj bel, najbolj bel TEVNIKtevniki so besede, ki nam povedo zaporedje (prvi), drugi oznaujejo tevilo (pet, deset), tretji izraajo pomnoitev esa (dvojen), etrti pa razline vrste predmetov (dvoje).

Vrste tevnikov:1. GLAVNI TEVNIKIGlavni tevniki povedo tevilo enot neesa. ! Kako jih zapisujemo?

- Glavne tevnike od 1 do 99 pii skupaj: pet, enajst, sedemintrideset, devetindevetdeset - Stotice piemo skupaj: petsto, dvesto, devetsto

- Tisoice, milijone, milijardepiemo narazen: dva milijona, tri milijarde, estintrideset milijard

2. VRSTILNI TEVNIKIVrstilni tevniki oznaujejo zaporedni vrstni red tvari / oseb, ki zahteva samostalnik v ednini.

Kako zapisujemo vrstilne tevnike?

!- Kadar jih zapisujemo s tevkami, za njimi piemo piko: 15., 47., 101., - kadar pa jih zapisujemo z besedo, jih vedno piemo skupaj: petnajsti, sedemintirideseti, stoprvi3. LOILNI TEVNIKILoilni tevnik ima dva pomena:

- pomeni to kar glavni tevnik, torej koliino; dvoje vrat, ( v pomenu 2 vrati ), petero otrok, stotero kapljic

- pomeni razline vrste: dvoj med ( na primer med dveh vrst: cvetlini in akacijev), troja oala ( npr. sonna, zaitna, z dioptrijo ), etveri stroji,

Loilne tevnike tvorimo z dodajanjem obrazil er in oj.Primer: enoj, dvoj, troj, etver, stoter,

4. MNOILNI TEVNIKIMnoilni tevnik izraa:

- tolikokratno pomnoitev, kot jo izraa tevnik: trojno= v pomenu 3 niti,. To pomeni, da pove isto kot glavni tevnik.

- tolikere vrste; dvakratna= v pomenu 2 vrsti zahvale

Primer: dvojen, trojen, etveren, peteren,ali dvakraten, trikraten, tirikraten, petdesetkraten,

5. NEDOLONI TEVNIKITaki tevniki so: ve, najve, najmanj, veliko, malo, mnogo PRIDEVNIKI ZAIMKIPridevnike zaimke rabimo namesto pridevnikov, od tod tudi njihovo ime.

Primer: Janja je deklica. Ima kolo. Janja mi je posodila Janjino kolo.

Ali govorimo tako? Najbr ne.

Zgornjo poved bi bolje zapisali tako:

Janja je deklica, ki ima kolo. Posodila mi je svoje kolo.

Pridevniki zaimek se v spolu, tevilu in sklonu vedno ravna po samostalniku, na katerega se nanaa.

Preglednica pridevnikih zaimkov:Razredi Zaimki

1.os. 2. os. 3. os.

Osebni svojilniEd. moj tvoj njegov

Mn. na va njihov

dv. najin vajin njun

Povratni svojilnisvoj

vpraalnikaken, kateri, igav, kolik

oziralniki, kateri, igar, kolikor

kazalnita, tisti, oni, tolik, toliken

1. Osebni svojilni zaimek; izraa lastnino ali pripadnost glagolski osebi.Primer: Ali je oetov in tvoj avto nov? Bolje: Ali je vajin avto nov?

Peter je verjel Sonjinim oem. Bolje: Peter je verjel njenim oem.

Andreja, ki stanuje pri vas, poznam. Bolje: Vaega Andreja poznam.

2. Povratni svojilni zaimek: izraa lastnino osebka, zaimek svoj rabimo takrat, kadar elimo izraziti lastnino osebka v tem stavku.Primer: Vsak bera svojo malho hvali.

Marko je boal le svojega psa, ker se je Lojzetovega bal.

3. Vpraalni zaimki; vpraujejo po:

- kakovosti- kaken: Kaken se ti zdi sosedov Jure?

- vrsti- kateri: Katerega smo danes?

- svojini igav: igav je ta zvezek?

- koliini- koliko: Koliko stane kosilo?

4. Oziralni zaimki; izpeljujemo jih iz vpraalnih, zanje je znailen glas r.

To so: kakren, kateri, ki, igar, kolikorPrimer: Cesta po kateri smo hodili, je bila blatna.

Kakren oe, taken sin.

Steza, po kateri smo hodili, je bila strma.

5. Kazalni zaimki; se imenujejo tako zato, ker nekaj kaejo.To so. Ta, tisti, temu, to, tistega, tisti, .

Primer: Mama je s sinom kupovala sadje na trnici.

- Mami, ali je to zeleno jabolko e zrelo?

- Najbr je. Raje bi kupila tisto rdee.

- Raje mi kupi ono rumeno hruko. Bo?

- Saj ve, da ti kupim tako sadje, kot si ga eli.

GLAGOL

Glagoli so besede, ki izraajo dejanje, stanje, potek.

Odslonil je desko, otipal pehar, zgrabil pest hruk in jih stlail v ep.Oblikovne lastnosti glagola:

GlagolPredpona Koren Pripona Obrazilo Konnica

narisati

popletem na- ris- -a- -ti /

po- plet- -e- / - m

Torej je glagol sestavljen iz ( primer glagola popisovati )- korena, ki je nosilec predmetnega pomena: pis-

- glagolska pripona: -ova- ; ostale so e: -ni- ( pogrezniti ), -a- ( pograzati)

- glagolska predpona; nahaja se pred korenom; v naem primeru je to: po- ( ostale so e: pri-, so-, nad-, za-, )

- konnica: je del glagola, ki nam pove osebo, tevilo: napiem, gledava- obrazila: - ti ( delati ), - i( pei ), -o ( pio ); dodajamo jih kar korenu ali pa za glagolsko pripono

Kaj doloamo glagolu?

Glagolski obliki sta 2 vrst.

a) osebna glagolska oblika; je tista oblika glagolov, ki ji lahko doloi osebo. Primer: hodiva, se smeje, jej,

b) neosebna glagolska oseba: ne moremo ji doloiti glagolske osebe: veseliti se, pisal, pregledat,

Glagolu doloimo osebo in tevilo in as

Glagolske osebe so tri:

a) 1. os.; oznauje govoreega ( hodim, sem, pojemo)

b) 2. os.; oznauje ogovorjenega ( hodi, si, pojete )

c) 3. os.; oznauje neudeleenca pogovora ( hodi, je, poje, sedita )

Povedali smo e, da ima slovenina 3 tevila:

a) ednino ( rie, tipka, je zaplesala); pove, da je samo eden tisti ki nekaj pone

b) dvojina ( rieva, tipkata, sta zaela); pove, da sta dejavna dva

c) mnoina ( riemo, pleejo, so zaeli ) ; pove , da gre za tri ali ve enot

Vrste asov

V slovenskem jeziku se loijo tirje asi: sedanjik, preteklik, prihodnjik in predpreteklik

a) Sedanjik pove dogajanje v trenutku govorjenja.Danes je nedelja. Mama kuha kosilo, oe isti avto, midva z bratom pa igrava ah.b) Preteklik izraa dogajanje pred trenutkom govorjenja.Fantje so se zbrali pri napol podrtem mlinu. Vsak je prinesel s seboj kaj uporabnega. Zaeli so graditi skrivalie.Preteklik je sestavljen iz pomonega glagola biti in opisnega delenika.

Primer: je /so + prinesel = je prinesel

pomoni glag. + delenik na-l = preteklikc ) Prihodnjik izraa tisto, kar se bo ele zgodilo.

Komaj akam, da bo pomlad. Drevje bo pognalo popke, toplo sonce me bo zvabilo v naravo.

Tvorimo ga:

bo /bom + pognalo = bo pognalo

pomoni glagol + delenik na l = prihodnjik Glagolu doloimo e naklon, vid in nain.

1. GLAGOLSKI NAKLONNakloni so trije: povedni, velelni in pogojni. Odnos govoreega do glag. dejanja, stanja, dogajanja izraa glagolski naklon.a) povedni naklon; pove, ali se glagolsko dejanje uresniuje ali zanika ali pa se sprauje po njem. Izraen je s povedno obliko glagola.

Primer: Ali obstaja e kaken iv vulkan? Da, to je vulkan Etna v Italiji. Sedaj je ponovno oivel.Ne ve se, kdaj bo prenehal delovati.

b) pogojni naklon pove, pod kateri pogojem se dogodek uresnii ( ali pa se ne uresnii).

Primer: Fantje so razmiljali: Ko bi povedali resnico, bi nas soseda zatoila starem. Doma bi pa radi imeli mir.

c) velelni naklon podaja dejanje kot zahtevano, zaeleno oziroma nezahtevano in nezaeleno.

Primer: Pojdi ven in si oisti evlje! Ne hodi po preprogi! je mama ukazovala sinu.2. GLAGOLSKI NAINGlagolski nain pove, ali je osebek vrilec dejanja ali ne.Poznamo tvorni in trpni nain.

a) tvorni nain ali tvornik; o njem govorimo takrat,

- kadar je osebek stavka vrilec dejanja ali nosilec stanja,

- kadar v stavku ni vrilca dejanja in si ga ni mogoe zamiljati

Primer:A) - Jernej zida hio. Kdo zida? Jernej.

- Kupila sem sladoled. Kdo je kupil sladoled ? Jaz.

- Uenci so posadili drevo. Kdo je posadil drevo? Uenci.

Torej imamo povsod vrilce dejanja. Lahko reeva, da je osebek v stavku dejaven.

B) Ves dan je deevalo. Vroe mu je bilo. Shladilo se je.Vrilec iz stavkov ni razviden, pa si ga tudi ni mogoe zamiljati.

b) trpni nain ali trpnik; za trpnik gre takrat, kadar osebek ni vrilec dejanja, niti nosilec stanja ali poteka. Primer: Hia se zida. Sladoled je kupljen. Drevo je posajeno.

Zudi tokrat se vpraajva kdo je vrilec dejanja v teh stavkih? Iz stavkov tega ni mogoe razbrati. Vsak stavek sicer ima osebek ( hia, sladoled, drevo) vendar ti niso dejavni, aktivni.

Pretvorbe iz tvornika v trpnik in obratno

a) pretvorbe iz tvornika v trpnik

Uitelj je pohvalil uenko.----- To je tvornik, ker imamo aktivni osebek-uitelj !

Uenka je bila pohvaljena. ( od uitelja ) --- To je trpnik, ker uenka ni dejavna!

Kako torej pretvarjamo? Glagolska oblika ( je pohvalil ) se zamenja z obliko pomonega glagola biti + delenik na n /-t ( je bila pohvaljena ).b) pretvorbe iz trpnika v tvornik

Trava je pokoena ( od koscev ). .Gre za trpnik, ker osebek ni dejaven.

Kosci so pokosili travo. .. Gre za tvornik, ker je osebek stavka aktiven.

Pravilo za tvorjenje trpnika v tvornik je ravno obratno prejnjemu.

!! Trpnik lahko pretvorimo v tvornik. Vsakega tvornika pa ne moremo spremeniti v trpnik.

Primer.

Tvornik Trpnik

Ana je napisala pismo. Pismo je napisano.

Matej bere v svoji sobi. /

Zveer bom la v kino. /

3. GLAGOLSKI VIDGlede na trajanje glagol delimo na 2 skupini:

- omejeno trajanje ( je preletel, se je prikazala, je napravil )

- neomejeno trajanje ( se je udil, je razmiljal, bi bilo )

Glagoli, ki oznaujejo po trajanju omejeno dejanje, so dovrni. Dejanje traja le doloen as. Nedovrni glagoli so tisti, ki izraajo po trajanju neomejeno dejanje.

!! Da doloimo ali je glagol dovrni ali nedovrni, si pomagamo s vpraalnicama: Kaj je storil (za dovrni) in Kaj je delal (za nedovrni).

Menjava glagolskega vidaa) tvorba dovrnih iz nedovrnih glagolov

Vzemiva nedovrni glagol piem in mu dodajva predpono na- :

Na- + piem = napiem

Predpona + nedovrni glagol = dovrni glagol

Dovrne glagole delamo iz nedovrnih tako, da nedovrnim dodamo predpono.b) tvorba nedovrnih iz dovrnih glagolov

1. e dovrniku izpustimo predpono, postane glagol nedovren: prinesem nesem, pomaem maem

2. nedov. delamo dovrnikov z zamenjavo glagolske pripone ( nahaja se za korenom glagola):

pogreznem (dov.) pogrezam (nedov.)

pogledam (dov.) pogledujem (nedov.)

3. in e nadomestni koren:

vidim (dov.) gledam (nedov.) vrem (dov.) meem (nedov.)