slovenija - arhiv.gov.si · pdf filefrance hrvatska italia österreich ... l’istria...

SLOVENIJA (SI)

Uredila

Janez ŠumradaAdrijan Kopitar

677

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Kratice avtorjev

AK Adrijan Kopitar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

AKG mag. Alenka Ka~i~nik Gabri~, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

AK[ Andreja Klasinc [kofl janec, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

AN Andrej Nared, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

AP Andreja Peterlin, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljubljana

AZ Andrej Zadnikar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

BM dr. Branko Maru{i~, Zgodovinski in{titut Milka Kosa ZRC SAZU, Raziskoval-na enota Nova Gorica, Nova Gorica

DH dr. Damjan Han~i~, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljubljana

DJ^ mag. Daniela Juri~i}-ârgo, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

DKU dr. Du{a Krnel-Umek, Pokrajinski arhiv Koper, Koper

GS dr. Gorazd Stariha, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj

IU Ivanka Ur{i~, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica

JM dr. Jelka Melik, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

JS Joè Suhadolnik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljubljana

J[ dr. Janez [umrada, Ljubljana

J[e Judita [ega, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v [kofji Loki, [kofja Loka

MH Mira Hodnik, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Idriji, Idrija

MK Majda Kocmur, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

MKs Marjana Kos, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljub-ljana

MKR Mirjana Kontestabile-Rovis, Pokrajinski arhiv Koper, Koper

MM Meta Matijevi~, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo kraji-no, Novo mesto

OP Olga Pivk, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

SA mag. Sonja Anì~, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljubljana

SS mag. Sa{a Ser{e, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

ZB Zdenka R. Bonin, Pokrajinski arhiv Koper, Koper

@B mag. @arko Bizjak, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Mestni arhiv Ljubljana, Ljubljana

678

Uporabljene kratice in kraj{ave

a.e. – arhivska enota

Apih 1981-1982 – Elio Apih, Il rapporto sull’Istria del Consigliere di Stato Giulio Cesare Bargnani (1806), Atti del Centro di ricerche storiche Rovigno 12, 1981-1982, 205-335

Apollonio 1998 – Almerigo Apollonio, L’Istria veneta dal 1797 al 1813, Gorizia, Li-breria Editrice Goriziana 1998, 334 str.

Arhivi – Arhivi. Glasilo Arhivskega dru{tva in arhivov Slovenije, Ljubljana (1978- )

AS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

Bollettino – Bollettino delle leggi del Regno d’Italia, Milano (1805-1814)

Bundy 1987 – Frank J. Bundy, The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empi-re, 1809-1813, New York and London, Garland Publishing Inc., 1987, 678 str.

Carniola – Carniola. Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko / Mitteilungen des Mu-seal-Vereines für Krain, Ljubljana / Laibach (1910-1919)

Carniolia – Carniolia. Vaterländische Zeitschift und Unterhaltungsblatt für Kunst, Literatur, Theater und geselliges Leben, Laibach (1838-1844)

^JKZ – âsopis za slovenski jezik, knjièvnost in zgodovino, Ljubljana (1918-1931)

^ZN – âsopis za zgodovino in narodopisje, Maribor (1904-1941; 1965 - )

f. – fascikel

gl. – glej

GMDS – Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo, Ljubljana (1919-1945)

IDR – Idrija

IMK – Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko, Ljubljana (1891-1909)

JES – Jesenice

KAM – Kamnik

KRA – Kranj

Krnel-Umek 1999 – Du{a Krnel-Umek, Arhivsko gradivo za zgodovino in kulturo Slovencev v Dràvnem arhivu v Milanu, 18. zborovanje Arhivskega dru{tva Slovenije, Postojna 1999, 38-48

Krnel-Umek 2001 – Du{a Krnel-Umek, Uporaba arhivskega gradiva na primeru sod-nih fondov, Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje, 20. zborovanje Arhivskega dru{tva Slovenije, Ptuj 2001, 97-109

k. – knjiga

KP – Koper

Kronika – Kronika slovenskih mest, Ljubljana (1934-1940); Kronika. âsopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana (1953- )

679

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Uporabljene kratice in kraj{ave

ks. – kos

kt. – kartoteka

LIT – Litija

LJU – Ljubljana

m. – mapa

MHVK – Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain, Laibach (1846-1868)

MLO – Mestni ljudski odbor

MMVK – Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain, Laibach (1866, 1889-1907)

NME – Novo mesto

o. – ovoj, omot

OLO – Okrajni ljudski odbor

PAK – Pokrajinski arhiv Koper

PANG – Pokrajinski arhiv v Novi Gorici

PI – Piran

prim. – primerjaj

Polec 1925 – Janko Polec, Kraljestvo Ilirija. Prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deèlah. I. del. Ljubljana, Zalo`ba Zvezne tiskarne in knjigarne 1925, XII-340 str. + karta

Priro~niki in karte – Joè @ontar ur., Priro~niki in karte o organizacijski strukturi v deèlah Koro{ki, Kranjski, Primorju in [tajerski de leta 1918. Zgodovinsko-bibliograf-ski vodnik / Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur in den Ländern Kärnten, Krain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918. Ein historisch-bibliographischer Führer / Manuali e carte sulle strutture amministrative nelle province di Carinzia, Carniola, Litorale e Stiria fi no al 1918. Guida storico-bibliografi ca, Graz-Klagenfurt-Ljubljana-Gorizia-Trieste 1988, 376 str.

r. - registrator

SI – Slovenija

Smole 1973 – Majda Smole, Glavni intendant Ilirskih provinc 1809-1813. Ljubljana, Arhiv Slovenije 1973, 166 str. (Publikacije Arhiva Slovenije. Inventarji. Serija Arhivi dràvnih in samoupravnih organov in oblastev 1)

Smole 1982 – Majda Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana, Dràvna zalo`ba Slovenije 1982, 712 str.

Splo{ni pregled – Splo{ni pregled fondov Dràvnega arhiva LRS, Ljubljana, Dràvni arhiv LRS 1960, 172 str.

{. - {katla

60 let MAL – Sergij Vilfan ur., 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana, Mestni arhiv ljubljanski 1959, 219 str. (Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Poro~ila in pregledi gradiva 1)

680

Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzhodnih Alp 1806-1814.Arhivski vodnik

[KL – [kofja Loka

[umrada 1998 – Janez [umrada, Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije, Z^ 52, 1998, 51-72

t.e. – tehni~na enota

t.m. – teko~i meter

Vodnik 1, 2, 3 - Vladimir Kolo{a, Vladimir @umer ur., Vodnik po fondih in zbirkah Ar-hiva Republike Slovenije I-III, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije 1999, 680, 520, 464 str.

Vodnik po fondih – Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, Zgo-dovinski arhiv 1980, 381 str. (Gradivo in razprave 2).

Vodnik ZAL - Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana 1992, 662 str. (Gradivo in razprave 11)

VRH – Vrhnika

ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana

Z^ – Zgodovinski ~asopis. Glasilo Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, Ljubljana (1947- )

zv. – zvitek

@ontar 1998 – Jo`e @ontar, Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. sto-letja do leta 1848, Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije 1998, 268 str.

681

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

ARHIVSKI FONDI IN ZBIRKEZA ZGODOVINO ILIRSKIH PROVINCV SLOVENSKIH DR@AVNIH ARHIVIH

Arhivsko gradivo za zgodovino treh francoskih voja{kih okupacij (1797, 1805/6, 1809) ozemlja dana{nje Republike Slovenije in kratkotrajne Napoleonove dràvne tvorbe z imenom Ilirske province (1809-1813) s prestolnico v Ljubljani, hranijo Ar-hiv Republike Slovenije v Ljubljani, Pokrajinski arhiv Koper (z enoto v Piranu), Po-krajinski arhiv v Novi Gorici in Zgodovinski arhiv Ljubljana (z enotami v Ljubljani, Idriji, Kranju, Novem mestu in [kofji Loki). V ostalih slovenskih dràvnih arhivih bodisi ni ohranjenih fondov in zbirk za napoleonsko obdobje ali pa sedanja stopnja obdelave arhivskega gradiva tovrstnega gradiva pri njih ne izkazuje. Del gradiva za to obdobje hranijo tudi drugi javni in zasebni arhivi na ozemlju Republike Slovenije (npr. cerkveni arhivi) ter nekatere druge kulturne institucije - npr. knji`nice in muzeji, - ki jih pri~ujo~a publikacija ni zajela. Kar pojasnjuje, zakaj v vodniku ni podatkov o bogatem gradivu za napoleonsko obdobje, ki ga hranijo rokopisni oddelek Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani1, Nad{kofi jski arhiv Ljubljana2, [kofi jski arhiv Koper3, v manj{i meri pa tudi nekatere druge institucije.

UPRAVA

Oblasti na ravni deèle ali vi{ji ravni

Avtonomni organi

Za obdobje tretje francoske voja{ke okupacije (1809) in za~etne faze francoske civilne uprave po ustanovitvi Ilirskih provinc (1809-1810) vsebuje precej gradiva serija spisov III. registrature (1793-1810) fonda Deèlnih stanov za Kranjsko (AS 2).

1 Narodna in univerzitetna knji`nica, Turja{ka 1, 1000 Ljubljana. Prim. Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (dalje: Katalog rokopisov NUK). Inventarizirano gradivo, Ljubljana 1980; Katalog rokopisov NUK. Ms 1 - Ms 99, Ljubljana 1976; Katalog rokopisov NUK. Ms 100 – Ms 399, Ljubljana 1980; Katalog rokopisov NUK. Ms 400 – Ms 699, Ljubljana 1977; Katalog rokopisov NUK. Ms 700 – Ms 999, Ljubljana 1975; Katalog rokopisov NUK. Ms 1000 – Ms 1170, Ljubljana 1980; Katalog rokopisov NUK. Ms 1171 – Ms 1384, Ljubljana 1990; Katalog rokopisov NUK. Ms 1385 – Ms 1470, Ljubljana 1999; Katalog rokopisov NUK. Ms 1/79 – Ms 30/85, Ljubljana 1987. 2 Nad{kofi jski arhiv Ljubljana, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana. Prim. Ecclesia catholica. Ljubljanska nad-{kofi ja. Nad{kofi jski arhiv. Vodnik po fondih in zbirkah, Ljubljana 1999 (Priro~niki 1). 3 [kofi jski arhiv Koper, Trg Brolo 11, 6001 Koper

682


Upravni organi

Za raziskovanje zgodovine kratkotrajne Napoleonove Ilirije (1809-1813) je najva-`nej{i dobro ohranjeni fond Glavnega intendanta Ilirskih provinc (AS 27). Preteèn del tega fonda predstavljajo korespondenca, s katero sta glavni intendant (in glavni guverner) posredovala svoje ukaze in navodila podrejenim oblastnim instancam ter poro~ila teh instanc glavnemu intendantu (oz. glavnemu guvernerju). Po drugi strani je v fondu ohranjeno dopisovanje med osrednjimi dràvnimi oblastmi s sedeèm v Pa-rizu (cesar, ministrstva in od njih odvisni organi) in obema najvi{jima predstavnikoma francoske oblasti v Iliriji. Veliko gradiva za obdobje tretje francoske voja{ke okupacije in za~etkov francoske civilne uprave (1809-1810) ter avstrijske okupacije in njihove za~asne civilne oblasti (1813-1814) se hrani v fondu Gubernija v Ljubljani (AS 14), do neke mere pa {e v fondih Deèlnega predsedstva za Kranjsko (AS 16) in Deèlne vlade v Ljubljani (AS 33).

Posebni avtonomni in upravni organi

V manj{i meri je treba gradivo za napoleonsko obdobje iskati v fondih posebnih avto-nomnih in upravnih organov, kakr{ni so: Urad glavnega prejemnika za Kranjsko (AS 3), ki ga je francoska oblast leta 1810 sicer ukinila; Uprava deèlnih svobodnikov na Kranjskem (AS 4); In{pektorat stanovske posesti v Ljubljani (AS 5); Vi{ja gledali{ka direkcija v Ljubljani (AS 13) in Dràvno knjigovodstvo v Ljubljani (AS 46). Za obdo-bje avstrijske voja{ke okupacije in za~asne civilne oblasti (1813-1814) pride v po{tev fond Ilirska dvorna organizacijska komisija (AS 23). Dobro ohranjeni fond Urada domen Koper (KP 12) obsega celotno obdobje od 1807 do 1814 in dalje, fond Urada za hranjenje hipotek Koper pa ~as 1806-1811.

Zemlji{ki kataster

V okviru Franciscejskega katastra za Primorsko (AS 179) je ohranjenega nekaj gradiva tim. »Milanskega katastra« Italijanskega kraljestva, kateremu je med 1811 in 1813 pri-padal skrajni zahodni rob dana{njega ozemlja Republike Slovenije na desnem bregu reke So~e.

Dràvne in avtonomne oblasti na lokalnem nivoju

Intendance, subdelegacije, kresijske intendance, konzulati

Gradivo francoskih civilnih intendanc v Ilirskih provincah se je pove~ini slabo ohra-nilo. To velja zlasti za fonde: Intendant za civilno Hrva{ko (AS 28); Intendant v Trstu (AS 29); Intendant za Dalmacijo (AS 30). Ostanke arhiva intendance za Kranjsko so na{li med gradivom kresijskega urada Ljubljana (AS 115) in jih izlo~ili kot poseben fond AS 1933. Gradivo Okro`nega urada za Dolenjsko, ki vsebuje fragmente arhiva tamkaj{nje intendance, je pove~ini ohranjeno v fondu Okro`ni urad Novo mesto (ZAL NME 1), manj{i del najdemo {e v fondu Kresijski urad Novo mesto (AS 116).

683

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Arhivski fondi in zbirke za zgodovino Ilirskih provinc v slovenskih državnih arhivih

Arhivsko gradivo, katerega ustvarjalec je bil ilirski subdelegat za Notranjsko v Postojni, je deloma ohranjeno v fondu AS 121, nekaj pa v okviru fonda Kresijskega urada Po-stojna, AS 117. Fragmentarno se je ohranilo gradivo Subdelegata v Kopru (AS 120) in Francoskega konzulata na Reki (AS 464). Po drugi strani pa so dobro ohranjeni fondi: Intendant za Istro (AS 118), Intendant na Reki (AS 119) in Francoski konzulat v Trstu (AS 476). Gradivo za~asne avstrijske civilne uprave za Gori{ko po koncu Ilirskih provinc je fragmentarno (Kresijska intendanca Gorica, AS 477).

Okraji, okrajni uradi, srezi

V fondu Okrajno glavarstvo Radovljica (AS 137) hranijo od{kodninske zahtevke v zvezi s prisilnimi vojnimi posojili iz let 1805/6 in 1809.

Mesta

Za {tudij zgodovine mest na Slovenskem v Napoleonovem ~asu pridejo v po{tev v prvi vrsti naslednji fondi: Mesto Ljubljana (ZAL LJU 487-489, 495, 506, 511-513); Ob~i na Kranj (ZAL KRA 2); Mestna ob~ina Novo mesto (ZAL NME 5); Ob~ina Izola (PAK KP 5) in Komun Piran (PAK PI 715). V Sloveniji hranimo danes le manj{i in manj pomembni del starej{ega fonda Ob~ine Koper (PAK KP 6.1. in 6.2.).

Ob~ine

Deloma so se ohranili arhivi treh ilirskih ob~in (merij) na Dolenjskem, namre~ [entjer-neja (AS 162), âteà (AS 1446) in Kostanjevice (AS 1447). V fondu z imenom Ob~i- na Dovje-Mojstrana (ZAL JES 2) je ohranjenega nekaj gradiva razli~nih ustvarjalcev iz napoleonskega obdobja. Fragmente arhivov ilirskih merij najdemo sicer v fondih zemlji{kih gospostev in podržavljenih samostanov, pri katerih so imele svoj sede` (prim. spodaj).

PRAVOSODJE

Redna sodi{~a na vi{jih stopnjah

Fond Deèlno sodi{~e v Ljubljani (AS 307) vsebuje del sodnih spisov francoskega pri-zivnega sodi{~a v Ljubljani iz 1812-1814. Ohranjeni so sodni spisi iz leta 1808, ki jim je bil ustvarjalec Sodni dvor za civilne in kazenske zadeve v Kopru (PAK KP 717).

Okrajna, ob~inska, temeljna sodi{~a in notarji

Na voljo je dobro ohranjeno gradivo fonda: Mesto Ljubljana, Mirovno sodi{~e glav-nega mesta Ljubljana intra muros (ZAL LJU 492), le delno pa so se ohranili spisi mirovnih sodnikov v Kopru (PAK KP 718) in Piranu (PAK PI 81). Fragmentarno je ohranjeno gradivo notarjev iz Ljubljane (ZAL LJU 398), z Vrhnike (LJU VRH 55) in iz Kopra (PAK KP 85).

684


VOJA[TVO, ORO@NI[TVO IN POLICIJA

Oro`ni{tvo in policija

V arhivskem fondu policijske direkcije v Ljubljani (AS 22) hranijo dokumente o {kodi, ki so jo med voja{ko okupacijo 1805/6 povzro~ile francosko-italijanske zasedbene enote na Gori{kem.

GOSPODARSTVO IN BAN^NI[TVO

Rudarstvo

Ve~inoma v slabem stanju so se ohranili ostanki arhiva rudnika `ivega srebra v Idriji (ZAL IDR 55) za obdobje 1796-1814, kjer najdemo tudi del arhiva mera v Idriji.

VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

[olstvo

Fonda ljubljanske normalke (ZAL LJU 224) oz. osnovne {ole Kranj (ZAL KRA 87) vsebujeta deloma ohranjeno gradivo, katerega ustvarjalca sta ilirski primarni {oli v teh mestih. Fond Klasi~na gimnazija v Ljubljani (ZAL LJU 184) obsega poleg ostalega nekaj gradiva francoske gimnazije, kolegija in liceja.

ZDRAVSTVO IN SOCIALA

Lekarne

Drobce o poslovanju ene od ljubljanskih lekarn v obdobju Ilirskih provinc ponuja fond z imenom Lekarna Pri zlatem jelenu (ZAL LJU 180).

ZEMLJI[KA GOSPOSTVA

V fondih zemlji{kih gospostev in samostanov je ohranjeno arhivsko gradivo za zgo-dovino posameznih gospostev, njihovih odnosov z dr`avnimi oblastmi, {kodi, ki so jo povzro~ile francoske kontribucije ... ter fevdalnih odnosov v tem ~asu ob~e, pa tudi gradivo nekaterih ilirskih ob~in, ki so imele svoj sede` pri konkretnem gospostvu (npr. Gospostvo Dol, AS 730; Gra{~ina Krumperk, AS 748; Gospostvo Ribnica, AS 774; Gospostvo Smlednik, AS 777), ali pa je bil tamkaj{nji zemlji{ki gospod mer katere od ilirskih ob~in (gl. fond Gra{~ine Turn ob Ljubljanici – Kodeljevega, AS 791, katere lastnik, baron Codelli, je bil postavljen za mera glavnega mesta Ljubljana).

685

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Arhivski fondi in zbirke za zgodovino Ilirskih provinc v slovenskih državnih arhivih

OSEBNI IN RODBINSKI FONDI

Osebni fondi

Posamezni dokumenti iz Napoleonovega ~asa so ohranjeni v treh ljubljanskih (Daniel Barbo, @iga Zois in Josip ^i`man, ZAL LJU 304, 324 in 332) in enem koprskem osebnem fondu (Andrea Tommasich, PAK KP 313).

Rodbinski fondi

Od rodbinskih fondov je za zgodovino Istre v okviru Italijanskega kraljestva in Ilir-skih provinc najpomembnej{i fond po imenu Dru`inski arhiv Cadamuro (PAK KP 291), kamor je vklju~en osebni arhiv istrskega prefekta in zatem intendanta Angela Calafatija. Gradivo ostalih rodbinskih fondov je v glavnem fragmentarno ali pa o`jega pomena.

ARHIVSKE ZBIRKE

Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva

V zbirki mati~nih knjig (AS 1067) je ohranjen del ilirskih civilnih mati~nih knjig za obdobje 1812-1814 (nekaj jih hranijo {e fondi merij, zemlji{kih gospostev in rudnika Idrija). Posamezne dokumente hranijo: Zbirka na~rtov (AS 1068), Zbirka kart in zemljevidov (AS 1069), Zbirka rokopisov (AS 1073) in Zbirka rodovnikov (AS 1075). Fragmentarno ohranjeno gradivo nekaterih pomembnih fondov (npr. za~asne vlade za Kranjsko 1809-1810) in posamezne dokumente hrani zbirka Doba Ilirskih provinc (ZAL LJU 343) in nekatere druge zbirke v ZAL (ZAL LJU 334, 336, 337, 341, 359; ZAL [KL 280, ZAL LIT 35).

Tematske zbirke arhivskega gradiva

Po svoji vsebini je za nas najpomembnej{a Zbirka spisov iz francoske dobe (AS 1077). Nekaj posameznih dokumentov najdemo {e v zbirki gradiva Muzejskega dru{tva za Kranjsko, Muzejskega dru{tva za Slovenijo in Histori~nega dru{tva za Kranjsko (AS 1080) ter v zbirki Varia [kofja Loka (ZAL [KL 291).

Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev

V Sadnikarjevi zbirki (ZAL KAM 105) je za na{ predmet zanimiv en sam dokument.

Janez [umrada

687

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

Adresa: ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Zvezdarska 1 SI-1127 Ljubljana, p.p. 21

Telefon: (+ 386 1) 241 42 00 (centrala), (+386 1) 241 42 50 (tajni{tvo)Telefaks: (+ 386 1) 241 42 69E-po{ta: ars�gov.si Doma~a stran: http://www.gov.si/ars

îtalnica Arhiva Republike Slovenije na Zvezdarski 1 je odprta od ponedeljka do pet-ka od 8.00 do 15.00 (v dnevih pred prazniki od 8.00 do 13.00).

îtalnica je zaprta ob sobotah in nedeljah ter na naslednje praznike: novo leto (1. in 2.1.), velikono~ni ponedeljek, dan upora (27. 4.), praznik dela (1. in 2. 5.), dan dr-àvnosti (25.6.), veliki {maren (15.8.), dan reformacije (31.10.), dan mrtvih (1.11.), Boì~ (25.12.), dan samostojnosti (26.12.)

Uporabnik lahko naro~i gradivo osebno v ~italnici, pismeno, po telefonu, telefaksu ali po elektronski po{ti. Gradivo, naro~eno do 13.00, dobi naslednji delovni dan, pozneje naro~eno pa v dveh dneh. Arhivsko gradivo je mogo~e fotokopirati, mikrofi lmati in skenirati.

Prvi zametki sodobnega arhiva segajo v leto 1859; od 1887 do 1945 je bil organiza-cijska enota Kranjskega deèlnega oz. Narodnega muzeja v Ljubljani, kot samostojna osrednja arhivska institucija pa je bil ustanovljen leta 1945.

Bibliografi ja

Arhiv Republike Slovenije, G. [mid ur., Ljubljana 1999, 40 str. Archives of the Republic of Slovenia, G. [mid ed., Ljubljana 1999, 40 p.Archiv der Republik Slowenien, G. [mid Hrsg., Ljubljana 1999, 40 SS.Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2002 (predstavitvena videokaseta)Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2002 (predstavitveni CD-ROM)Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije I-III, V. Kolo{a in V. @umer ur., Ljubljana 1999, 680, 520, 464 str. (tudi CD-ROM)Elektronska izdaja Vodnika po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije I-III: http://www.sigov.si/ars/4.htmDoma~a stran: http://www.gov.si/ars

688Planche 20

689

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Arhiv Republike Slovenije

A UPRAVAAAA2 Oblasti na ravni deèle ali vi{ji ravniAAA21 Avtonomni organi

SI 1

Signatura SI AS 2

Ime fonda DEŽELNI STANOVI ZA KRANJSKO

âs gradiva (1493-1861) 1809-1810

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1.525 {., 1f., 14 k.; 202.7 t.m.) 14 {., 4 k.; 1.8 t.m.

Naziv ustvarjalca Deèlni stanovi za Kranjsko (Landstände für Krain)

Historiat ustvarjalca

Politi~no mo~ kranjskih deèlnih stanov, katerih za~etki segajo v srednji vek (deèlni zbori od za~etka 15. stoletja naprej), sta - tako kot drugod v habsbur{kih dednih de-èlah - zlomila konec 16. in v prvih desetletjih 17. stol. absolutizem deèlnega kneza in zmaga protireformacije. Naslednji korak k zmanj{anju njihove vloge so bile terezi-janske reforme sredi 18. stoletja, ki so mo~no omejile njihovo fi nan~no avtonomijo in jih podredile kontroli dràve. V ~asu francoske oblasti so stanovi leta 1810 prenehali delovati, {ele 1818 pa je bila z odlokom avstrijskega cesarja Franca I. obnovljena sta-novska ustava z zelo omejenimi pooblastili. Delovanje stanovskega zbora in odbora je trajalo do 1861, ko so bili stanovi kot korporacija dokon~no ukinjeni.

Historiat fonda

Fond se glede na razli~ne sisteme ureditve kronolo{ko deli na {tiri registrature: I. (1493-1782), II. (1783-1792), III. (1793-1810) in IV. (1820-1861) registratura.

III. registratura: Poslovanje (urejanje in odlaganje) je v III. registraturi potekalo po registraturnem na~rtu, tako da je gradivo ohranilo prvotno ureditev. V drugem de-setletju 19. stol. je gradivo hranila gubernijska registraturna direkcija, ki je fond leta 1820 izro~ila ponovno delujo~emu stanovskemu odboru. Ta je gradivo III. registratu-re shranil v svojih prostorih v deèlni hi{i.

Opis vsebine

III. registratura

Serija spisov (1809-1810), urejenih po registraturnem na~rtu s 75 skupinami:{. 7: Blagajni{ke zadeve{. 18: Erarialni krediti in dolgovi{. 23: Stanovsko stavbarstvo in stanovske stavbe{. 34: Deèlni mostovi

690


{. 48: Zadeve kontribucije in davkov{. 52: Deèlne slu`be in pla~e{. 63: Od{kodnine za poàre in naravne nesre~e{. 71: Milo{~ine plemi~em{. 74: Zadeve deèlnega zbora{. 101-103: Voja{ke zadeve, konskripcija in deèlna obramba{. 108: Prispevek za voja{ko stanovanje{. 118: Deèlni fi ziki in kresijski kirurgi{. 122: Schellenburgova ustanova{. 125: Nobilitacije{. 135: Dolenjske ceste{. 137: Stanovske terjatve{. 138: Stanovsko gledali{~e{. 146: Izsu{evanje Ljubljanskega barja{. 155: Komercialne ceste{. 168: Zadeve stanovske domestikalne blagajne{. 170: Stanovska poslopja{. 185: Mesni krajcar{. 202: Vinski dac{. 203: Nov~arstvo{. 214: Obdav~enje zemlji{~{. 220: Davek na dedi{~ino{. 241: Prepisi gospostev in imenj na drugega posestnika{. 274: Miscellanea{. 282: Vojna posojila{. 283: Kaznilnica{. 288: Vzdrèvanje stranskih cest{. 302-303: Dobave naturalij za potrebe voja{tva{. 308-309: Nudenje priprege za voja{ke potrebe{. 311: Plovba{. 315: Uvoz in tihotapljenje vin

Knjige:

{. 388-389: Sejni zapisniki kranjskega deèlnega zbora (2 knjigi za leto 1809){. 396: Delovodnik 1808-1810{. 401: Indeks 1808-1810

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica)

Pripomo~ki za uporabo gradiva

Delovodnik 1808-1810; indeks 1808-1810; konkordan~na tabela

691

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Bibliografi ja

Vodnik 1, 314-318; Splo{ni pregled, 28-42; Joè @ontar, Deèlni arhiv pred letom 1918, Kronika 3, 1968, 151-160; Andrej Nared, Arhiv kranjskih deèlnih stanov, Arhivi 24, 2001, 2, 1-17

AN

AAA22 Upravni organi

SI 2

Signatura SI AS 14

Ime fonda GUBERNIJ V LJUBLJANI

âs gradiva (1784-1848) 1797-1816

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (422 {., 3.615 f., 11 k.; 533.5 t.m.) 547 f.; 72 t.m.

Naziv ustvarjalca Deèlno glavarstvo za Kranjsko (Landeshaupt-mannschaft für Krain) 1791-1803; Zdruèno deèlno glavarstvo za Kranjsko in Gori{ko (Verei-nigte Landeshauptmannschaft für Krain und Görz) 1803-1805; Centralna deèlna uprava v Ljubljani (Zentrallandesverwaltung in Laibach) 1805-1806; Deèlna vlada v Ljubljani (Landesregierung in Laibach) 1806-1809; Provizori~na deèlna vlada v Ljubljani (Provisorische Landesregierung in Lai-bach) 1809-1810; Provizori~ni gubernij v Ljubljani (Provisorisches Gubernium in Laibach) 1813-1816; Ilirski gubernij (Illyrisches Gubernium) 1816-1849


Guberniji so bili upravna oblastva, ki niso bila ve~ nujno vezana na histori~ne deèle, pristojna pa so bila za splo{no upravo, vklju~no z verskimi in {olskimi zadevami ter obrtno in varnostno policijo. Zadeve so obravnavali po kolegijskem na~elu, razen tistih, ki so bile pridràne predsedniku (politi~na gibanja, tisk, personalne zadeve itd.). Fond Gubernij v Ljubljani obsega arhivsko gradivo takih oblastev, ki so delovala pod razli~nimi nazivi in so se spreminjala tudi po teritorialnem obsegu. Na ozemlju dana{nje Slovenije so gubernije prvi~ uvedli v ~asu Joèfa II., ko so posle prej obstoje-~ega deèlnega glavarstva za Kranjsko prenesli na notranjeavstrijski gubernij v Gradcu, pristojen za [tajersko, Kranjsko in Koro{ko. Po vladarjevi smrti so bili zaradi mo~-

692


nega odpora stanov guberniji ukinjeni in ponovno uvedena prej{nja oblastva. Sistem gubernijev so ponovno uvedli leta 1803, ko so bili ustanovljeni guberniji za [tajersko in Koro{ko v Gradcu, Zdruèni trà{ko-istrski gubernij v Trstu in Zdruèno deèlno glavarstvo za Kranjsko in Gori{ko v Ljubljani, ki mu je prav tako na~eloval guverner, ~eprav ime gubernij ni bilo prevzeto. Do novih sprememb je pri{lo leta 1805. V ~asu druge francoske zasedbe leta 1805 je bila ustanovljena Centralna deèlna uprava v Ljubljani, ki je delovala od novembra 1805 do aprila 1806, ozemlje, ki ga je upravlja-la, pa se je v skladu z Bratislavskim mirom (26. 12. 1805) zmanj{alo za del Gori{ke in Gradi{~anske zahodno od So~e, kar je bilo priklju~eno k Italijanskemu kraljestvu.Tudi ob tretji francoski voja{ki zasedbi leta 1809 je za~ela 28.6.1809 delovati Provizori~na deèlna vlada in je delovala {e po ustanovitvi Ilirskih provinc do 1810. Ko je Avstrija jeseni 1813 ozemlje Ilirskih provinc ponovno zasedla, je bil najprej ustanovljen Provi-zori~ni generalni gubernij v Ljubljani, ki je obsegal Kranjsko, belja{ko okro`je na Ko-ro{kem, Istro in Civilno Hrva{ko (od 1814 pa tudi tisti del Gori{ke in Gradi{~anske, ki je bil priklju~en Italijanskemu kraljestvu in ni bil sestavni del Ilirskih provinc). V za~etku je posloval po dotedanjem francoskem upravnem sistemu. Obseg Provizori~-nega gubernija pa se je zmanj{al, ko je 1. 11. 1814 za~el z delom Primorski gubernij s sedeèm v Trstu, za~asno {e pod vodstvom predsedstva provizori~nega ilirskega ge-neralnega gubernija. Do dokon~ne ureditve je pri{lo 1. 9. 1816, ko je pri~el poslovati Ilirski gubernij za Kranjsko ter celov{ko okro`je in po 1825 tudi za belja{ko okro`je na Koro{kem (obstajal je do 1849).

Historiat fonda

Fond Gubernij v Ljubljani obsega arhivsko gradivo zgoraj navedenih oblastev in je raz-deljeno v osem registratur. Del gradiva predstavljajo prepisi spisov Notranjeavstrijske-ga gubernija v Gradcu za obdobje 1784-1791, ki so bili leta 1791 nujni obnovljenemu Deèlnemu glavarstvu za Kranjsko za za~etek poslovanja.Ve~ino arhivskega gradiva je Narodni muzej oziroma njegov arhivski oddelek prevzel od banske uprave Dravske banovine. Ker je bilo gradivo posameznih registratur med seboj pome{ano, so zaradi nepoznavanja registraturnih na~rtov nekaj desetin fasciklov do leta 1960 vodili kot poseben fond. Leta 1960 je bilo gradivo urejeno po prvotnih registraturnih na~rtih. Ko sta leta 1815 iz Provizori~nega generalnega gubernija v Ljubljani nastala trà{ki in ljubljanski gubernij, so del gradiva, ki se je nana{al na ozemlje trà{kega gubernija, poslali v Trst. To arhivsko gradivo je AS prevzel od tr a{kega arhiva {ele leta 1961 po jugoslovansko-italijanskem sporazumu o restituciji. K registraturi I (1784-1786) so bili priklju~eni fascikli 25, 27, 32, 34, 36, 37 in 54, v registraturo II (1787-1794) pa fascikli 68, 90, 221, 258, 274, 276, 280, 281, 283, 285, 291, 292 in 300. Vrnjeni spisi Provizori~nega generalnega gubernija so arhivirani kot registratura VII a.

Opis vsebine

Registratura III. (230 f.; 31 t.m.) obsega gradivo Deèlnega glavarstva za Kranjsko (1791-1803), Zdruènega deèlnega glavarstva za Kranjsko in Gori{ko (1803-1805)

693

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


in Deèlne vlade v Ljubljani (1806-1809). Posamezni registraturni fascikli niso ohra-njeni za celotno obdobje, v ve~ini fasciklov pa se na francosko prisotnost nana{ajo le posamezni spisi:

reg. III. 1: Deèlnoglavarske obravnave in predpisi o temreg. III. 6: Zdruèni pla~ilni urad in njegove zadevereg. III. 8: Kresijske agende, osebje in predpisireg. III. 11: Po{tne zadevereg. III. 24: Policijske zadevereg. III. 27: Zadeve glede izseljevanjareg. III. 29: Bankalne zadevereg. III. 30: Zadeve glede dezerterjev in nagradreg. III. 31: Mejni sporireg. III. 32: Trgovinske in komer~ne zadevereg. III. 38: Voja{ki pohodi, preskrba vojskereg. III. 39: Voja{ki predpisi in miscellaneareg. III. 41: Rekrutacije in vojne zadevereg. III. 42: [olstvo splo{noreg. III. 43: [olski sklad in njegovi dohodkireg. III. 44: Publico politica mixtareg. III. 45: [tudijske zadeve splo{no, {olninareg. III. 46: Gimnazije, humanisti~ni {tudijreg. III. 48: Plovba, vodne naprave in zadeve gradbene direkcijereg. III. 50: Sanitetne zadeve splo{noreg. III. 51: Lekarne, zdravniki, kirurgi, babicereg. III. 52: Mesta in trgireg. III. 53: Slu`be in volilne zadeve mest in trgovreg. III. 54: Cestereg. III. 55: Zadeve verskega sklada in dràvnih posestevreg. III. 56: Podlo`ni{ke zadevereg. III. 57: Provincialiareg. III. 58: Dav~na regulacijareg. III. 59: Zadeve vojnega davka, spisi dvorne komisije za razredni davekreg. III. 62: [kofi ja in stolni kapiteljreg. III. 67: Samostani in opatijereg. III. 68: Semeni{~areg. III. 69: Podelitve ma{ni{kega posve~enjareg. III. 70: Ustanavljanje in podeljevanje ùpnijreg. III. 71: Prispevek za utrjevanjereg. III. 74: Miscellanea v cerkvenih zadevahreg. III. 75: Preskrba najden~kov in sirotreg. III. 76: Preskrba reveèv in zadeve ubo`nicereg. III. 77: Kaznilnice in prisilne delavnicereg. III. 78: Cerkvene ustanove

694


reg. III. 79: Svetne ustanovereg. III. 80: Nalo`ba denarja ustanovreg. III. 81: Popravila cerkva in ùpni{~reg. III. 82: Prodaja cerkvenih nepremi~ninreg. III. 83: Miscellanea v zadevah ustanovreg. III. 84: Publico iustitialiareg. III. 110: Generalia glede rudarstva in nov~arstvareg. III. 111: Fuìnereg. III. 114: Urad za preizku{njo novcev in pagamenta na Kranjskemreg. III. 115: Reguliranje in ponarejanje novcevreg. III. 116: Gozdne zadevereg. III. 117: Miscellanea

Registratura IV. (4 f.; 0.6 t.m.) obsega gradivo Centralne deèlne uprave v Ljubljani/ Zentrallandesverwaltung in Laibach (1805-1806):

reg. IV. 1: Kontribucijereg. IV. 1.a: Rekvizicijereg. IV. 1.b: Dobava ~evljev in {kornjev za francosko vojskoreg. IV. 1.c: Rekvizicija topovreg. IV. 1.d, e: Rekvizicija konjevreg. IV. 2: Oskrba z ìtomreg. IV. 2.a: Oskrba francoskih ~et na Kranjskem s hrano in krmo za ìvalireg. IV. 2.b: Nastanitev in oskrba francoskih ofi cirjevreg. IV. 2.c: Pro{nje v zvezi z oskrbo francoskih ~etreg. IV. 2.d: Oskrba ob umiku francoskih ~et in vra~anju avstrijskih reg. IV. 4: Blagajni{ke zadeve, potni stro{kovniki in druge zadeve deèlnokne`jih

uradnikovreg. IV. 4.a: Posojila za poravnavo oskrbe francoskih ~etreg. IV.: Miscellanea (oskrba voja{ke bolni{nice, rekvizicije vpre`ne ìvine, prisilno

posojilo, nastanitev francoskih ~et itd.)reg. IV. 7: Zadeve v zvezi z ìvim srebrom iz rudnika v Idriji

Registratura V. (19 f.; 2.5 t.m.) obsega gradivo Deèlne vlade v Ljubljani/ Landesregie-rung in Laibach/ Régence de Laybach (1809-1810):

reg. V. 1: Nastanitevreg. V. 2: Francoska vojna kontribucija, razredni davek, dobava ~evljev, srajc in platnareg. V. 3: Kontribucija, prisilna posojilareg. V. 4: Gradnja utrdb, popravila, preskrba delavcev in voja{tva z ìvilireg. V. 5: Miscellaneareg. V. 6: Dobava naturalij, posli direkcije za preskrboreg. V. 7: Preskrba francoskih ~astnikovreg. V. 8: Vdor Francozov: predujmi na potne stro{ke uradnikov, predaja uradov na

Kranjskem Francozom, zaprisega uradnikov, resignacije

695

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


reg. V. 9: Razli~ne rekvizicije: nabori konj, transporti volovreg. V. 10: Bolni{nice splo{no, voja{ke bolni{nicereg. V. 11: Francoske ~ete: preskrba, na~rti pohodov, premikireg. V. 12: Po{tne zadevereg. V. 13: Pripregereg. V. 14: Nemiri, kme~ki upori

Registratura VI. (9 f.; 1.2 t.m.) obsega gradivo Provizori~ne deèlne vlade v Ljubljani / Pro-visorische Landesregierung in Laibach / Gouvernement provisoire de Laybach (1810):

reg. VI. 1: Namestitve, nakazila pla~, pokojnin in dotacij uradnikom, voja{tvu in duhov{~ini

reg. VI. 3: Pisarni{ke potreb{~ine, tiskovinereg. VI. 4: Gospostvo Turn, predaja gospostvu Fuìnereg. VI. 5: Tobakreg. VI. 6: Mestna razsvetljavareg. VI. 7: Tabele tr`nih cenreg. VI. 9: Sekanje mesa, snaènje mesta, policijske zadevereg. VI. 10: Po{tareg. VI. 11: Taksovne zadevereg. VI. 12: Poàri, nabava gasilskega orodjareg. VI. 14: Bankalne zadevereg. VI. 16: Zadeve glede trdnjav in utrdbreg. VI. 17: Preskrba ~et, dobava rekviriranih naturalijreg. VI. 20: Voja{ke bolni{nicereg. VI. 21: Pohodi ~et, dobave sena, ovsa in vinareg. VI. 22: Transporti erarne imovinereg. VI. 23: Mejne zadevereg. VI. 24: Zadeve konskripcijskih nabornih okrajevreg. VI. 25: Rekvizicijereg. VI. 27: [tudijske zadevereg. VI. 28: Publico politica mixtareg. VI. 29: Zadeve glede cest in mostovreg. VI. 30: Navigacijske in vodogradbene zadevereg. VI. 31: Zadeve gradbene direkcijereg. VI. 32: Loterijereg. VI. 33: Pla~e dnevni~arjevreg. VI. 34: Sanitetne zadevereg. VI. 35: Predujmi za nabavo rjuh in brisa~ za nastanjene francoske ~astnikereg. VI. 36: Onemogli duhovniki, pokojninereg. VI. 37: Zapu{~ine duhovnikovreg. VI. 39: Ma{ni{ko posve~enjereg. VI. 40: Podelitev ùpnij in lokalijreg. VI. 41: Sklepanje zakona in dispenze

696


reg. VI. 42: Uprava dràvnih posestevreg. VI. 43: Preskrba reveèv, ubo`nicareg. VI. 45: Pobo`na volilareg. VI. 46: Gradnja in popravila cerkvareg. VI. 47: Cerkveno premoènjereg. VI. 49: Zaporniki, kaznjencireg. VI. 50: Zadeve verskega skladareg. VI. 51: Dav{~ina na vino in mesni dacreg. VI. 52: Podlo`ni{ke zadevereg. VI. 53: Francoski davki in posojilareg. VI. 54: Rudarstvoreg. VI. 55: Novci in bankovcireg. VI. 56: Dobava drvreg. VI. 57: Miscellanea

Registratura VII. (243 f.; 32 t.m.) obsega gradivo Provizori~nega gubernija v Ljubljani / Provisorisches Gubernium in Laibach (1813-1816). Spisi so urejeni kronolo{ko in po teko~ih {tevilkah zadev.

Registratura VIIa (42 f.; 4.6 t.m.) obsega gradivo Provizori~nega gubernija v Ljubljani, ki se nana{a na ozemlje, ki je kasneje pripadlo primorskemu guberniju (1813-1814):

reg. VIIa 1: Spisi 1813 (Trst)reg. VIIa 2: Spisi 1813 (Reka in Civilna Hrvatska)reg. VIIa 3: Voja{ke zadeve 1814 (Gorica)reg. VIIa 4: Gradbene, cestne zadeve, mostovi, sanitetne, komer~ne, {olske, {tudijske

in bankalne zadeve 1814 (Gorica)reg. VIIa 5: Provincialne zadeve 1814 (Reka in Hrvatska)reg. VIIa 6: Cerkvene zadeve in domene 1814 (Trst)reg. VIIa 7: Razne zadeve 1814reg. VIIa 8: Cerkvene zadeve in domene 1814 (Gorica)reg. VIIa 9: Sanitetne zadeve 1814 (Reka)reg. VIIa 10: Zadeve ustanov in preskrba revnih 1814 (Gorica, Trst, Reka )reg. VIIa 11: Zapisi o gozdovih 1814 (Istra)reg. VIIa 12: Konzularne zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 13: Gradbene zadeve 1814 (Trst, Reka)reg. VIIa 14: Justi~ne zadeve (Reka in Hrvatska) reg. VIIa 15: Voja{ke zadeve 1814 (Reka in Civilna Hrvatska)reg. VIIa 16: Kameralne in policijske zadeve 1814 (Gorica)reg. VIIa 17: Sanitetne zadeve 1814reg. VIIa 18: Konzularne zadeve 1814reg. VIIa 19: Komercialne zadeve 1814 (Trst, Reka)reg. VIIa 20: Zadeve cest in mostov 1814 (Trst, Reka)reg. VIIa 21: Justi~ne zadeve 1813, 1814 (Trst)

697

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


reg. VIIa 22: Cerkvene zadeve in domene 1813, 1814 (Reka in Hrvatska)reg. VIIa 23: Provincialne zadeve 1814 (Gorica)reg. VIIa 24: Konzularne zadeve 1814reg. VIIa 25: Kameralne in policijske zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 26: Kameralne in policijske zadeve 1814 (Reka in Hrvatska)reg. VIIa 27: Bankalne zadeve in policijareg. VIIa 28: Razne zadeve 1814reg. VIIa 29: Provincialne zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 30: Justi~ne zadeve (Gorica)reg. VIIa 31: Pomorske zadeve 1814 (Reka)reg. VIIa 32: Voja{ke zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 33: Bankalne zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 34: Pomorske zadeve 1814 (Trst)reg. VIIa 35: Razne zadeve 1814 (Gorica, Trst, Reka)

Registratura VIII (2.832 f.; 344 t.m.) obsega gradivo Ilirskega gubernija v Ljubljani (1816-1849). Na francosko obdobje se nana{a fascikel 25:

reg. VIII 25: Konvolut o povra~ilu {kode, nastale v celov{kem okro`ju zaradi franco-ske invazije, s predpisi 1809-1836

Delovodniki: 1791-1810, 1814-1848

Indeksi: 1784-1810, 1814-1848 (glede na vsebino spisov imajo oznake: d (davki), k (kameralne zadeve), p (promet), {, c ({olstvo, cerkev), u (uprava), z (zdravstvo))

Elenhusi: 1792-1819, 1814-1848


Bibliografi ja: Vodnik 1, 326-338; @ontar 1998, 183-206

AK[

698


SI 3

Signatura SI AS 16

Ime fonda DEŽELNO PREDSEDSTVO ZA KRANJSKO, 1791-1918

âs gradiva (1791-1918) 1808, 1809, 1813, 1814

Nivo popisa Splo{ni spisi imajo ohranjene vse delovodnike in indekse

Obseg gradiva (38 {., 1.429 f., 290 k.; 204.7 t.m.) 4 f.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Deèlno predsedstvo za Kranjsko (Landes Präsidium für Krain) 1791-1918


Deèlno predsedstvo za Kranjsko je bil urad deèlnega predsednika, ki je deloval v okviru gubernija, namestni{tva in deèlne vlade od 1791 do 1918. Ta urad je re{eval nekatere upravne zadeve, nadziral in poro~al je o politi~nih gibanjih, manifestacijah, zborovanjih, o delovanju politi~nih strank, o politi~nih in kulturnih prireditvah; nad-zoroval je volitve v deèlni in dràvni zbor, izvajal cenzuro nad ~asopisno in zalo`ni{ko dejavnostjo. V pisarni predsedstva so poleg splo{nih spisov vodili {e serijo konvolutov in serijo posebnih spisov o strogo zaupnih, o policijskih, o mobilizacijskih, o volilnih in o potresnih zadevah. Za francosko obdobje najdemo nekaj zanimivih podatkov v {tirih tehni~nih enotah (fasciklih). V prvih dveh, ki obsegata leti 1808 in 1809, najde-mo gradivo o pripravah avstrijske vojske na obrambo pred Francozi, t. j. organizacijo, reorganizacijo vojske itd. Med gradivom so tudi obvestila, namenjena prebivalcem ogroènih podro~ij. Za obdobje med letom 1809 in 1813 ni ohranjenega gradiva, za leti 1813 in 1814 pa je ohranjeno gradivo za~asne avstrijske voja{ke in civilne uprave, ki jo je od 13.10.1813 do 19.8.1814 kot guverner vodil baron Kri{tof Lattermann (1753-1835). Ta je imela nalogo vzpostaviti stari avstrijski upravni red.

Historiat fonda

Fond deèlnega predsedstva sestavljajo spisi pisarne predsednika najvi{jega dràvnega upravnega urada na Kranjskem. V letih 1791 do 1800 je bil fond urejen po registra-turnem na~rtu, ohranjena je ena arhivska enota, dva indeksa in delovodnik. Kasneje, po letu 1800, so gradivo odlagali po delovodni{kih {tevilkah. Gradiva za obdobje 1800-1818 je malo, za obdobje po letu 1818 pa je dobro ohranjeno.

Opis vsebine

f. za leto 1808: Splo{ni spisi (odloèni po delovodni{kih {tevilkah)f. za leto 1809: Splo{ni spisi (odloèni po delovodni{kih {tevilkah)

699

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


f. za leto 1813: Splo{ni spisi (odloèni po delovodni{kih {tevilkah)f. za leto 1814: Splo{ni spisi (odloèni po delovodni{kih {tevilkah)


Pripomo~ki za uporabo gradiva: spisovne evidence (delovodniki, indeksi)

Bibliografi ja

Vodnik 1, 348-353; Polec 1925; Splo{ni pregled, 65; Priro~niki in karte, 78, 93; Joè @ontar, Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849, Z^ 34, 1980, 1-2, 120-121

SS

SI 4

Signatura SI AS 27

Ime fonda GLAVNI INTENDANT ILIRSKIH PROVINC

âs gradiva 1809-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva 74 f.; 12. 4 t.m.

Naziv ustvarjalca Glavni intendant Ilirskih provinc (Intendant- -Général des Provinces illyriennes)


Na podlagi schönbrunnske mirovne pogodbe, sklenjene 14. oktobra 1809 med Francijo in Avstrijo, so bile istega dne z Napoleonovim dekretom ustanovljene Ilirske province s sedeèm v Ljubljani. Avstrija je morala odstopiti Napoleonu belja{ko okro-`je na Koro{kem, Kranjsko, Gori{ko vzhodno od So~e, Trst, avstrijsko Istro (Pazin), Civilno Hrvatsko med Savo in Jadranskim morjem, Reko in {est polkov Vojne krajine (Ogulin, Oto~ac, Gospi}, Slunj, Glina, Petrinja). Temu ozemlju so kasneje priklju~-ili {e tirolska okraja Lienz in Sillian, biv{o bene{ko Istro, Dalmacijo z otoki in Boko Kotorsko ter ozemlje leta 1808 ukinjene Dubrovni{ke republike.

S posebnim dekretom francoskega cesarja je bil isto~asno 14.10.1809 za glavnega intendanta fi nanc v Ilirskih provincah imenovan grof in dràvni svetnik Luc-Jacques--Édouard Dauchy (1757-1817), ki je 3. novembra prispel v Ljubljano in pri~el s formiranjem osrednje civilne uprave. 16. novembra 1809 je bil v glavnem mestu Ilirije

700


slavnostno sprejet tudi prvi glavni guverner, Dubrovni{ki vojvoda mar{al Auguste-Frédéric-Louis Viesse de Marmont (1774-1852). Avstrijsko zasedeno ozemlje je bilo è po sklenitvi premirja v Znojmu sredi julija 1809 razdeljeno v intendance zasede-nih pokrajin, ki so jim na~elovali intendanti, prete`no mladi avditorji iz francoskega Dràvnega sveta, podrejeni glavnemu intendantu takoimenovane Nem{ke armade grofu Pierru-Antoinu-Noëlu Daruju (1767-1829), oz. v zadnji instanci pari{kemu ministrstvu za upravo vojske. Novoimenovana francoska civilna uprava je konec leta 1809 prevzela obstoje~e intendance in jih deloma zdruìla: prvi organizacijski de-kret od 25.12.1809 ureja Ilirijo v deset intendanc, zatem se z uvedbo organi~nega dekreta 15.4.1811 ustali {est civilnih provinc, ki so bile v upravnem oziru razdeljene na distrikte na ~elu s poddelegati, kantone in ob~ine (arrondissements communaux); poleg teh pa je kot posebna intendanca oz. provinca obstajala Vojna krajina. Cesarski dekret o organizaciji vlade Ilirskih provinc od 25.12.1809 je oblikoval osrednjo vlado Ilirije, ki ji je na~eloval glavni guverner, voja{ki poveljnik z nadzorom nad celotno ad-ministracijo, in izdajal splo{ne predpise v obliki odlokov. Osrednjo civilno upravo in fi nance je vodil glavni intendant za fi nance, glavni komisar za pravosodje pa je bil pri-stojen za sodstvo in pripravo zakonov. êprav je dekret v svojem 11. ~lenu guvernerju izrecno prepovedoval posegati v pristojnosti glavnega intendanta in glavnega komisar-ja, si je Marmont, ki je v Iliriji vladal skoraj neodvisno od Pariza in {irokogrudno raz-polagal s fi nan~nimi sredstvi, prila{~al tudi Dauchyjeve kompetence, kar je bil povod za izbruh ostrega spora med najvi{jima predstavnikoma ilirskih oblasti. Navidez se je konfl ikt sicer kon~al z Marmontovo zmago - Dauchy je bil odpoklican, z dekretom od 10.6.1810 pa je bil za novega glavnega intendanta imenovan »maître des requêtes« v Dràvnem svetu, baron Charles-Godefroy Redon de Belleville (1748-1820) - vendar pa so bile v druga~nih zunanjepoliti~nih okoli{~inah po Napoleonovi poroki z avstrij-sko nadvojvodinjo Marijo Luizo obsojene na izginotje tudi Marmontove velike pristoj-nosti in njegova relativna neodvisnost od pari{ke osrednje vlade. Nekatere priprave na upravno reorganizacijo Ilirije so potekale è pred sredino leta 1810, konec julija 1810 pa so se za~eli v Parizu pod predsedstvom predsednika voja{ke sekcije v Dràvnem svetu generala grofa Antoina-Françoisa Andréossyja (1761-1828) ob aktivnem sodelovanju dvajset~lanske ilirske deputacije pripravljati na temeljito upravno-pravno reorganizacijo provinc. Vanje se je jeseni 1810 aktivneje vklju~ila tudi ilirska vlada v Ljubljani, zlasti njen glavni komisar za pravosodje baron Joseph Coffi nhal-Dunoyer (1757-1841), ki je prispel na svoje delovno mesto v Ljubljano {ele 10.9.1810. Temeljni namen upravne preuredbe je bilo pove~ati pristojnosti cesarske osrednje vlade in v Ilirijo postopoma v celoti vpeljati francoski upravno-pravni sistem oz. izvesti postopno inte-gracijo Ilirije s francoskim cesarstvom. Najpomembnej{i korak v tej smeri je bil dolgo pripravljani in usklajevani cesarski dekret o organizaciji Ilirije od 15.4.1811. Novi glavni guverner – s cesarskim dekretom je bil 9.4.1811 na to mesto imenovan divizij-ski general grof Henri-Gatien Bertrand (1773-1844) – in zadnji glavni intendant (z Napoleonovim dekretom od 16.8.1811 imenovani »maître des requêtes« v Dràvnem svetu, grof Christophe de Chabrol de Crouzol, 1771-1836, je ostal na tem mestu do konca francoske Ilirije) sta morala biti poslej v stalnem stiku z resornimi pari{kimi

701

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


ministrstvi, od koder sta prejemala ukaze in kamor sta (po dikciji dekreta je bil za to zadolèn samo guverner, v praksi pa oba) po{iljala svoja poro~ila. Bistvena je vsebina organi~nega dekreta v 249. in 250. ~lenu, kjer uvaja s 1. januarjem 1812 (oz. celo pred tem datumom, ~e tako oceni guverner po posvetu z novoustanovljenim ilirskim Ma-lim svetom) na ozemlju Ilirskih provinc francosko zakonodajo, in obenem predpisuje, da jo je treba prevesti »v razli~ne jezike, ki so tam v rabi«. Na podlagi organi~nega de-kreta za~eta reorganizacija je potekala z razli~nim uspehom na posameznih podro~jih vse do konca francoske Ilirije, Bertrandu pa sta leta 1813 sledila na ~elu ilirske vlade kot glavna guvernerja generalpolkovnik gardnih huzarjev Andoche-Alexandre Junot vojvoda d’Abrantès (1771-1813; imenovan s cesarskim dekretom od 9.2.1813) in biv{i Napoleonov policijski minister Joseph Fouché vojvoda Otrantski (1754-1820; dekret z dne 17.7.1813). Pod Fouchéjevim vodstvom so jeseni 1813, po izbruhu avstrijsko-francoske vojne in naglem napredovanju avstrijske vojske v Iliriji, izvedli evakuacijo organov ilirskih oblasti na ozemlje sosednjega Italijanskega kraljestva.

Historiat fonda

Arhiv glavnega intendanta Ilirskih provinc so zaradi krhanja francoske voja{ke mo~i v novi vojni z Avstrijo 18. avgusta 1813 prepeljali v Trst, nato v Gorico, deloma v Pal-manovo in kon~no oktobra 1813 v Benetke. Ve~ji del arhiva glavne intendance je nato prispel nazaj v Trst, kjer je ostal tudi arhiv istrske intendance. Kako je v Trst prispelo gradivo glavnega in re{kega intendanta ter koprskega poddelegata, ni ugotovljeno.V Trstu so te fonde zdruìli z arhivom trà{kega oz. istrskega intendanta ter francoskega konzulata ter ga priklju~ili arhivu avstrijskih oblasti v Trstu od 18. stoletja dalje. Leta 1906 je bilo gradivo iz obdobja do leta 1814 prepeljano na Dunaj, leta 1920 pa ga je prevzela italijanska arhivska komisija, tako da je do leta 1961 ostalo v trà{kem arhivu, ko ga je po jugoslovansko-italijanskem sporazumu o restituciji prevzel Arhiv Slovenije. Ob prevzemu so bili fondi med seboj pome{ani. V letih 1965-1970 jih je uredila ar-hivistka in zgodovinarka Majda Smole (1919-1989), ki se je pri urejanju naslonila na prilagojeni registraturni na~rt Ilirskega gubernija. Fond intendanta v Trstu je urejen v fascikle po vsebini, znotraj posameznega fascikla pa kronolo{ko.

Opis vsebine

{. 1: I. Vladar in najvi{ji predstavniki oblasti v Ilirskih provincah; II. Pisarna glavnega intendanta

{. 2: III. Intendance{. 3-12: IV. Personalne zadeve civilne uprave{. 13-29: V. Finance{. 30-32: VI. Pokojnine{. 33: VII. Po{ta{. 33-34: VIII. Tobak, koleki{. 34-35: IX. Loterija{. 36-38: X. Domene in davki

702


{. 39-40: XI. Policija; XII. @andarmerija{. 41: XIII. Elementarne katastrofe; XIV. Preskrba prebivalstva z ivili; XV. Gra{~-

inske in podlo`ni{ke zadeve; XVI. Fevdne zadeve, plemstvo, odlikovanja{. 42-43: XVII. Sodstvo {. 44-45: XVIII. Jetni{nice{. 46-55: XIX. Vojska; XX. Gradbene zadeve; XXI. Pristani{ka slu`ba; XXII. Obalna

straà{. 55-57: XXIII. Plovba{. 58: XXIV. Ceste in mostovi{. 59: XXV. Mitnina{. 59-60: XXVI. Carina; XXVII. Bankalne dav{~ine{. 61-62: XXVIII. Solarstvo{. 63-64: XXIX. Trgovina, obrt in industrija; XXX. Subdelegacije; XXXI. Ob~ine{. 64-67: XXXII. Zdravstvo {. 67-71: XXXIII. Cerkvene zadeve; XXXIV. Dobrodelnost{. 71-73: XXXV. [olstvo in druge prosvetne zadeve; XXXVI. Rudarstvo{. 73-74: XXXVII. Gozdarstvo; XXXVIII. Lov in ribolov; XXIX. Igralnice; XL. Od-

nosi s sosednimi dràvami

Jezik in pisava

Franco{~ina (humanistika), italijan{~ina (humanistika), nem{~ina (gotica), latin{~ina


Majda Smole, analiti~ni inventar fonda Glavni intendant Ilirskih provinc, Ljubljana 1970; Smole 1973, 83-86 (arhivski inventar)

Bibliografi ja

Vodnik 1, 338-340; Janez [umrada, Dràvnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve, v: Vincenc Raj{p, Ernst Bruckmüller ur., Vilfanov zbor-nik, Ljubljana, ZRC SAZU 1999, 375-390; @ontar 1998, 185-206; Bundy 1987; Smole 1973, 15-82; Melita Pivec-Stelè, Problemi ilirskega arhiva, Z^ 19-20, 1965-1966, 243-253

AK[, J[

703

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 5

Signatura SI AS 33

Ime fonda DEŽELNA VLADA V LJUBLJANI, 1861-1929

âs gradiva (1861-1918) 1805-1809

Obseg gradiva (142 {., 5.026 f.; 718.5 t.m.) 2 {.; 0.2 t.m.

Naziv ustvarjalca Deèlna vlada v Ljubljani (Landesregierung in Laibach) 1861-1918


Deèlna vlada za Kranjsko v Ljubljani je bila ponovno vzpostavljena aprila 1861 in je delovala do propada Avstro-Ogrske monarhije. Vodil jo je deèlni predsednik, ki je bil podrejen notranjemu ministru na Dunaju. Pripadalo mu je predstavljanje in prek upravnega sistema izvajanje oblasti, nadzoroval je poslovanje politi~ne uprave na svo-jem upravnem teritoriju in jo deloma imenoval, izdajal ukaze in odlo~be za vso deèlo, deloma samostojno, deloma pa po pooblastilu ministrstva za notranje zadeve in osta-lih resornih ministrstev na Dunaju. Deèlna vlada je bila najvi{je upravno oblastvo v kronovini za zadeve splo{ne in policijske uprave, za verske in u~ne zadeve, trgovske in obrtne zadeve, gozdne zadeve, za zadeve kmetijstva in ve~ino gradbenih zadev.

Historiat fonda

Za odlaganje in arhiviranje je bil izdelan registraturni na~rt, po katerem so bili spisi arhivirani po vsebinskih kriterijih. Klasifi kacijski ali registraturni na~rt je obsegal 38 glavnih vsebinskih skupin, v njihovih okvirih pa {e podskupine, ki so predstavljale oziroma vsebovale zadeve enake vsebine. Te oddelke so v ~asu obstoja in delovanja Deèlne vlade v Ljubljani sproti dopolnjevali. V registraturi so dolo~ene spise izdva-jali iz arhivskega fonda, urejenega po registraturnem na~rtu. Izdvajanje je pogojevala pogosta uporaba dolo~enih spisov. Iz izdvojenih spisov so oblikovali posebne konvo-lute-dosjeje, ki so jih poimenovali po vsebini zadeve. V konvolutih je zbrano arhivsko gradivo enega ali ve~ arhivskih fondov, n. pr. Gubernija v Ljubljani, Namestni{tva, Deèlne vlade v Ljubljani, Deèlnega predsedstva za Kranjsko. Serija konvolutov ob-sega 1008 enot, ki so urejene po teko~ih {tevilkah. Del gradiva je tehni~no preurejen in vloèn v {katle. Za to serijo konvolutov je izdelan poseben indeks. V seriji konvo-lutov sta dva, ki vsebujeta terjatve (vojne zahteve in dajatve) iz obdobja druge in tretje francoske voja{ke okupacije 1805-1809.

Opis vsebine

{. 174 (konvolut 449/I.): Spisovne evidence; popis splo{nih spisov{. 175 (konvolut 449/II.): Popis konvolutov; popis potresnih spisov


704



Vodnik; popis; delovodniki; indeksi in elenkusi splo{nih spisov 1861-1918/ indeks konvolutov

Bibliografi ja

Vodnik 1, 344-348; Splo{ni pregled, 64; Priro~niki in karte, 93–94; Peter Ribnikar, Arhivsko gradivo Namestni{tva in Deèlne vlade v Ljubljani 1850-1918, Arhivi 2, 1979, 1-2, 32-36; Vodnik ZAL, 16-17

SS

AAA23 Posebni avtonomni in upravni organi

SI 6

Signatura SI AS 3

Ime fonda URAD GLAVNEGA PREJEMNIKA ZA KRANJSKO

âs gradiva (1649-1838) 1809-1810

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (40 {., 9 f., 624 k.; 31.8 t.m.) 2 {., 25 k.; 1.2 t.m.

Naziv ustvarjalca Urad glavnega prejemnika za Kranjsko (Generaleinnehmer Amt für Krain)


Urad, ki ima svoje korenine v 15. stol., ko je vsaj ob~asno deloval uradnik za pobiranje deèlnih davkov, je pri{el v 2. pol. 15. stol. v domeno stanov. Njegova naloga je bilo vo-denje stanovske blagajne. Glavnega prejemnika so volili stanovi in jim je bil za svoje delo odgovoren. Leta 1747 je pri{el urad pod nadzor dràve, od leta 1783 pod dràvno knjigo-vodstvo.1810 so urad ukinili Francozi in ga po avstrijski restavraciji niso ve~ obnovili.

Historiat fonda

Fond ima podobno zgodovino kot gradivo deèlnih stanov (gl. fond SI 1 – SI AS 2). V 19. stoletju so ga hranili na razli~nih mestih, dokler ga ni leta 1887 prevzel od deèlnega odbora takrat novoustanovljeni deèlni arhiv.

705

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Opis vsebine

1. Spisi{. 1: Osnutek za~asnega prora~una{. 9: Dnevniki reluicije `ita; Blagajni{ki prihodki in izdatki; Izvle~ki iz

pla~ilnih knjig{. 13: Knjigovodske priloge{. 26-27: Korespondenca glavnega prejemnika

2. Knjigek. 26: Repertorij davka na dolgovek. 97: Naklade na dobave koruze in ovsak. 100: Odkup od nudenja pripregek. 101-103: Odkup od preskrbovanja vojske po posameznih okro`jihk. 127-129: Nalo`itev dominikalne in rustikalne kontribucijek. 153, 160: Reparticija kontribucijek. 191-192: Imenjske knjige za mestak. 307: Knjiga predpisovk. 343: Blagajni{ki izvle~kik. 345-348: Knjige vinskih nakladk. 534: Dohodki domestikalnega fondak. 547: Izdatki domestikalnega fondak. 561: Knjiga pla~k. 563: Bele`kek. 617: Knjiga sklepov in korespondence


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis

Bibliografi ja: Vodnik 1, 384-385

AN

706


SI 7

Signatura SI AS 4

Ime fonda UPRAVA DEŽELNIH SVOBODNIKOV NA KRANJSKEM

âs gradiva (1783-1841) 1809-1812

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (6 {., 1 f.; 1.2 t.m.) 1 {.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Uprava deèlnih svobodnikov na Kranjskem (Landschaftliche Freysassen Administration in Krain)


Uprava deèlnih svobodnikov je {~itila interese posebne ozke dru`bene plasti osebno svobodnega kme~kega prebivalstva. Zaradi obdav~enja so svobodnike vnesli v imenj-ske knjige, same davke pa so od njih neposredno pobirali stanovski organi. Spore med svobodniki je re{evalo posebno sodi{~e. V terezijanski dobi je bilo predvideno, naj bi deèlni stanovi prodali svobodnike posameznim gospostvom, vendar do tega ni pri{lo, tako da so se obdràli do konca obstoja fevdalnega sistema; njihov status v dobi Ilirije ni bil izrecno odpravljen.

Historiat fonda

Kronolo{ko urejeni spisi niso ohranjeni v celoti. Fond so ve~krat popisovali, o ~emer pri~ajo tudi posamezni inventarni popisi. V hrambo arhivskega oddelka pri Na-rodnem muzeju je pri{el 1938 skupaj z arhivom dràvnega knjigovodstva, popis in sedanja ureditev pa sta bila izvr{ena v AS v letih 1966 in 1967. V stanovskem fondu (gl. fond SI 1 – SI AS 2) se nahaja gradivo svobodnikov v reg. I 62, 63; reg. II/XXIX; reg. III/XXVI (protokoli sodnih, dol`ni{kih in drugih zavezilnih pisem, zapu{~inska pisma itd.).

Opis vsebine

{. 1: Seznam sodnih aktov; Sodni protokoli krajevnega sodi{~a Uprave deèlnih svobodnikov

{. 2-4: Sodni akti (procesi, zapu{~ine) krajevnega sodi{~a Uprave deèlnih svobodni-kov

{. 6: Izro~ilna, prepisna, za{~itna in odpovedna pisma; Odlo~be o prenehanju pod-lo`ni{kih odnosov; Testament; Razne pogodbe; Inventarji; Ra~uni

{. 7: Korespondenca


707

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A



Arhivski popis; seznami nekaterih spisov Uprave deèlnih svobodnikov 1793-1841

Bibliografi ja

Vodnik 1, 383; Janko Polec, Svobodniki na Kranjskem, GMDS 17, 1936, 3-142

AN, J[

SI 8

Signatura SI AS 5

Ime fonda IN[PEKTORAT STANOVSKE POSESTI V LJUBLJANI

âs gradiva (1737-1866) 1811-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (20 {., 10 f.; 4.8 t.m.) 1 f.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca In{pektorat stanovske posesti v Ljubljani (Ständische Realitäten Inspektion in Laibach)


In{pektorat stanovske posesti je bil ustanovljen v 18. stoletju za upravo in vodstvo stanovskih nepremi~nin; dajal jih je tudi v najem in skrbel za njihovo vzdrèvanje in popravila. Deloval je do leta 1860.

Historiat fonda

Do leta 1887 se je gradivo nahajalo pri deèlnem odboru. Fond se deli na I. (do 1844) in II. registraturo. Urejen je bil po registraturnem na~rtu, vendar ustrezna pomagala niso ohranjena. Poleg tega je ob preselitvah za{el v neurejeno stanje, zato je bil na-knadno izdelan nov popis celotnega fonda po teko~ih fasciklih in zadevah. Iz popisa je razvidno, da je velika ve~ina gradiva iz 19. stol.

Opis vsebine

f. 10: Gospostvo Tivoli - urbarialia: ùrnali pobiranja urbarialnih zaostankov; Izkazi o pobiranju raznih dajatev


708



Bibliografi ja: Vodnik 1, 373

AN

SI 9

Signatura SI AS 13

Ime fonda VI[JA GLEDALI[KA DIREKCIJA V LJUBLJANI

âs gradiva (1752-1880) 1809-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (9 {., 2 f.; 1.5 t.m.) 1 {.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Vi{ja gledali{ka direkcija v Ljubljani (Theater Oberdirektion in Laibach)


Vi{ja gledali{ka direkcija je upravljala stanovsko gledali{~e v Ljubljani, nadzorovala gledali{ki inventar, prirejala predstave ter oddajala sedeè in loè v zakup.

Opis vsebine

{. 1: Razni gledali{ki akti{. 3: Dopisi; Pogodbe; Koresponden~na knjiga{. 10: Gledali{ki programi

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), italijan{~ina (humanistika)


Arhivski popis 1967; delovodnika 1804-1810 in 1815-1843


AN

709

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 10

Signatura SI AS 23

Ime fonda ILIRSKA DVORNA ORGANIZACIJSKA KOMISIJA

âs gradiva (1813-1814) 1813-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (3 f.; 0.5 t.m.) 3 f.; 0.5 t.m.

Naziv ustvarjalca Ilirska dvorna organizacijska komisija (Illyrische Hoforganisierungs Commission)


Leta 1814 na Dunaju ustanovljeno komisijo je vodil spodnjeavstrijski cesarski namest-nik grof Saurau. Njena naloga je bila preurediti javno upravo v slovenskem delu biv{ih Ilirskih provinc, upo{tevaje razmere na tem obmo~ju pred letom 1809 in razmere v nem{kem delu avstrijske dràve leta 1814. Vidnej{i je bil njen vpliv pri odlo~anju o teritorialni in upravni razdelitvi slovenskih deèl ter pri ureditvi {olstva na Kranjskem, Gori{kem ter v belja{kem okro`ju. Delovala je le pet mesecev, saj je prenehala v za~etku leta 1815. Odgovorna je bila Centralni dvorni organizacijski komisiji na Dunaju.

Historiat fonda

Spise so na{li v zapu{~ini trà{kega guvernerja barona Spiegelfelda, ~lana te komisije. Po prezidialni naredbi iz leta 1822 so bili razdeljeni po snovi v registraturne fascikle. Gradivo je leta 1961 prejel AS iz Dràvnega arhiva v Trstu po sporazumu o izro~itvi arhivskega gradiva med Italijo in Jugoslavijo.

Opis vsebine

Spisi prete`no zadevajo avstrijsko restavracijo v biv{i vojvodini Kranjski, pa tudi re-stavracijo v Trstu in na Gori{kem (f. 2). Gradivo se nana{a na ponovno vzpostavitev avstrijske »ustave«, politi~ne, voja{ke, policijske uprave, poslovanje uradov, kulturno in cerkveno ìvljenje, urejanje podlo`ni{kih odnosov itd. V f. 1 in 3 so zadeve razvr{~-ene po rimskih {tevilkah od I do XIX, v f. 2 pa po ~rkah od A do W.

f. 1: Razmejitev Primorja; Okro`ni uradi; Okrajna in ob~inska uprava; Voja{ke za-deve; Preskrba vojske; Policija; Cerkvene zadeve; Nedeljske {ole; Poljedelstvo; Industrija in obrt; Po{ta; Nov~arstvo; Kreditni posli na Kranjskem in Gori-{kem; Neposredni in posredni davki; Dràvna posestva; Sodne zadeve

f. 2: Gospodarstvo Trsta, Reke in Bakra; Trà{ki pristani{ki uradi; Tiskane norma-lije; Podlo`ni{ke zadeve; Poljedelstvo; Industrija in trgovina; Cestne zadeve; Monetarne tarife; Davki; Domene v Primorju; Trà{ki komorni fond; Sodstvo

710


f. 3: Ob~insko premoènje; Razdelitev komun in merij v ~asu francoske oblasti; Takse na kruh in meso; Mere in uteì; Igralni{ke dru`be in prostozidarske loè; Zastavljalnice; Gledali{ke in redutne dvorane; Obrtne zadeve; Zapori; Domene; Denarne zadeve; Kreditni posli; Cerkveni dohodki; Voja{ke zadeve; Voja{ke stavbe; Priprega; Preskrba ubogih ({pitali, saniteta); Zemlji{ki davek; Cestne zadeve; Podlo`ni{ke zadeve

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), italijan{~ina (humanistika), franco{~ina (humanistika)

Pripomo~ki za uporabo gradiva: registraturni na~rt

Bibliografi ja

Vodnik 1, 372; Vodnik po arhivih Slovenije, Ljubljana 1965, 49; Polec 1925, 16-25

AN

SI 11

Signatura SI AS 46

Ime fonda DRŽAVNO KNJIGOVODSTVO V LJUBLJANI

âs gradiva (1799-1864) 1810

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (23 {., 14 f.; 5.1 t.m.) 1 f.; 0.3 t.m.

Naziv ustvarjalca Dràvno knjigovodstvo v Ljubljani (Staatsbuchhaltung in Laibach)


Po letu 1782 so ustanovili v avstrijskih deèlah dràvna knjigovodstva za ra~unovod-sko slu`bo pri deèlnokne`jih uradih in jim poverili dolo~eno samostojnost. Prevzela so tudi ra~unovodsko slu`bo za deèlne stanove. Za deèlo Kranjsko je bilo sprva pri-stojno Dràvno knjigovodstvo pri Notranjeavstrijskem guberniju v Gradcu, od 1803 dalje (s presledkom v ~asu francoske oblasti) dràvno knjigovodstvo pri Zdruènem kranjskem in gori{kem deèlnem glavarstvu v Ljubljani oziroma Ilirskem guberniju, po 1849 pa pri odgovarjajo~ih deèlnih upravnih organih.

711

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Opis vsebine

f. 2: Personalia, zadeve uslu`bencev



AN

AAA24 Zemlji{ki kataster

SI 12

Signatura SI AS 179

Ime fonda FRANCISCEJSKI KATASTER ZA PRIMORSKO

âs gradiva (1811-1869) 1811-1813

Nivo popisa katastrske mape po imenih katastrskih ob~in

Obseg gradiva (184 m.; 1.3 t.m.) 23 katastrskih map

Historiat fonda

S porazom Avstrije v vojni s Francozi leta 1805 so njene biv{e bene{ke posesti vzhod-no od reke Adige in zahodno od So~e, torej tudi zahodni rob slovenskega etni~nega ozemlja, postale v skladu z dolo~ili mirovne pogodbe v Bratislavi (1805) in konven-cije v Fontainebleauju (1807) sestavni del Napoleonovega Italijanskega kraljestva. Italijansko-avstrijska oz. od oktobra 1809 naprej italijansko-ilirska dràvna meja je potekala po So~i od njenega izliva v morje do vasi Krestenica pri Kanalu na desnem so{kem bregu, zatem se je usmerila proti severozahodu in v glavnem sledila stari bene-{ko-habsbur{ki mejni ~rti. Napoleonov dekret z dne 5.8.1811 pa je mejo med Ilirijo in Italijo deloma spremenil, tako da je sledila So~i po njenem strènu od Jadrana vse do izvira v Zadnji Trenti, nato pa se po Julijcih preko Rate{kega razvodja nadaljevala v Karnijske Alpe. Za obmo~je zahodno od spremenjene meje so italijanski cenzusni geodeti med 1811 in 1813 izdelovali katastrske mape takoimenovanega »Milanskega katastra« za Italijansko kraljestvo. Vse spodaj navedene ob~ine so namre~ upravno so-dile v italijanski departma Passariano s sedeèm v Vidmu/Udine, oziroma v njegove distrikte Gradi{~e/Gradisca d’Isonzo (kanton Krmin/Cormons), Nadià/Natisone (kantona [peter Slovenov/San Pietro de Schiavoni in Kobarid) ter êdad/Cividale (kanton Faedis). Katastrske mape so bile narisane s svin~nikom v merilu 1:2000, pregledne karte pa v merilu 1:8000. Po ponovni priklju~itvi ozemlja k Habsbur{ki monarhiji so avstrijski upravni organi uporabljali tudi ta kataster.

712


Opis vsebine

Razvr{~eno po abecedi slovenskih imen katastrskih ob~in.

Katastrska ob~ina Anhovo G-4k. o. Bav{ica G-77k. o. Bovec G-77k. o. Breginj in Logje G-13k. o. Gornji Log G-23k. o. Idrsko G-99k. o. Kobarid z enklavama Su`id in Svino G-31k. o. Koritnica pri Bovcu in Kal G-52k. o. Ko`bana G-54k. o. Kred z enklavo Staro Selo G-57k. o. Livek G-121k. o. Plave G-156k. o. Robidi{~e G-177k. o. Ro~inj G-181k. o. Sedlo G-204k. o. Sela pri Vol~ah G-207k. o. So~a - desni breg G-215k. o. Srednji Log G-22k. o. [martno v Brdih G-123k. o. Trenta - desni breg G-235k. o. Ukanje G-238k. o. Vi{njevik z enklavami Slav~e, Gradno in Vedrijan G-259k. o. Vol~e G-265

Jezik in pisava: italijan{~ina (humanistika)


Majda Ficko, Popis katastrskih map, nastalih v ~asu francoske zasedbe slovenskega ozemlja v letih 1809-1813 (tipkopis)

Bibliografi ja

Vodnik 1, 401-402; Colonel Berthaud, Les Ingénieurs géographes militaires 1624-1831. Étude historique, 1-2, Paris, Service géographique de l’armée 1902; Paolo Fo-ramitti ur., Il Friuli di Napoleone. Atlante dei territori compresi tra il Tagliamento e l’Isonzo, Monfalcone, Edizioni della Laguna 1994; Francesco Frasca, Le ricognizioni militari e le levate topografi che del Bureau Topographique de l’Armée d’Italie nei territori delle Venezie, in: Marino De Grassi ur., Carte di Napoleone: Udine, Gorizia, Trieste, Istria e Dalmazia, Monfalcone, Edizioni della Laguna 1997; Majda Ficko, Francoski kataster za del Primorske, Arhivi 20, 1997, 1-2, 202

AKG, J[

713

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


AB Dràvne in avtonomne oblasti na lokalnem nivojuABA Kresije, intendanti, okro`ni uradi (1748 do 1849)

SI 13

Signatura SI AS 28

Ime fonda INTENDANT ZA CIVILNO HRVA[KO


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1 m.; 0.2 t.m. (v {katli skupaj z AS 30, AS 121 in AS 464)

Naziv ustvarjalca Intendant za Civilno Hrva{ko (Intendant de la Croatie Civile)


Ob nastanku Ilirskih provinc oktobra 1809 je obsegala intendanca Civilna Hrva{ka hrva{ko ozemlje ju`no od Save do meje z Bosno, vendar brez {estih polkov Vojne krajine (Ogulin, Oto~ac, Gospi}, Slunj, Glina, Petrinja) - ti so bili v ilirskem obdobju organizirani kot provinca Vojna Hrva{ka - ter brez Reke in biv{e avstrijske Istre. V skladu z organizacijskim dekretom od 15.4.1811 je bila intendanca na Reki ukinjena in pridruèna Civilni Hrva{ki s sedeèm v Karlovcu. Civilna Hrva{ka je poslej obse-gala: re{ko ozemlje, biv{o avstrijsko Istro in tim. ogrsko-hrva{ko Primorje, Mrkopalj, mesto Senj ter otoke Krk, Rab, Cres in Lo{inj. Civilna Hrva{ka je bila tedaj razdeljena v tri distrikte (Karlovec, Reka, Senj). S cesarskim dekretom od 18.9.1811 so kanton Pazin, ki je ob reorganizaciji najprej pripadal re{kemu distriktu, priklju~ili k pro-vinci Istri, tako, da je bilo odtlej ozemlje Civilne Hrva{ke razdeljeno v 19 kantonov (karlov{ki distrikt: Karlovec, Vrbovsko, Mrkopalj, Jaska, Samobor, âbar, Kerestinec, Zelin, Sisak, Gradac; re{ki distrikt: Reka, Bakar, Kastav, Cres, Osor, Veli Lo{inj; senjski distrikt: Senj, Rab, Krk) in 64 ob~in (merij; arrondissements communaux). Kasneje so ukinili distrikt v Senju in prenesli sede` poddelegata v Mali Lo{inj (dekret od 16.1.1812). Ob {tetju prebivalstva leta 1811 je ìvelo v provinci Civilni Hrva{ki 204.944 prebivalcev. Intendanti Civilne Hrva{ke so bili zaporedoma Lettardi, baron Louis-Philippe-Joseph Girod de Vienney de Trémont (1779-1852), grof Savin Giorgi, Marie oz. Méry de Contades (1786-1869) na osnovi dekreta od 27.6.1811, kot zadnji pa v.d. intendanta in dotedanji glavni tajnik intendance François-Joseph-Ferdinand Marchal (1780-1858).

Historiat fonda

Gl. fond SI 4 – SI AS 27.

714


Opis vsebine

m.: I. Finance (prora~un, obra~uni, pla~ilni nalogi, pla~ilo za tovorjenje ìta, likvida-cija stro{kov starega karlov{kega magistrata); II. Policija (tiralice); III. Vojska (vrnitev Hrvatov, ki sluìjo v avstrijski vojski, odpust iz voja{ke slu`be)

Jezik in pisava: franco{~ina (humanistika)



Bibliografi ja: Vodnik 2, 12-13; @ontar 1998, 185-206; Smole 1973, 137

AK[, AK, J[

SI 14

Signatura SI AS 29

Ime fonda INTENDANT V TRSTU


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 2 {.; 0.2 t.m.

Naziv ustvarjalca Intendant v Trstu (Intendant de Trieste)


Po tretji francoski voja{ki zasedbi Trsta in imenovanju intendantov, ki je sledilo sklenitvi premirja v Znojmu sredi julija 1809, je postal prvi trà{ki intendant glavni komisar ordo-nator Italijanske armade Louis Joubert (1762-1812), konec julija pa je grof Daru imeno-val za njegovega namestnika v Trstu avditorja v Dràvnem svetu Luciena-Émila Arnaulta (1787-1863) in za namestnika v Gorici avditorja Adriena-Louisa Cocheleta (1788-1858). Ob uvedbi francoskih civilnih intendanc sta oba postala samostojna intendanta. Glede na dolo~ilo 64. ~lena organi~nega dekreta od 15.4.1811 je nastala velika ilirska provinca Istra, sestavljena iz dotedanje trà{ke (oz. biv{ega avstrijskega Trsta z okolico) in gori{ke inten-dance (oz. prej{nje avstrijske Gori{ke) ter biv{ega departmaja Istra Italijanskega kraljestva, ki je {ele jeseni 1810 de facto pripadel Ilirskim provincam. Sede` nove istrske province, razdeljene v {tiri distrikte, je bil v Trstu (gl. historiat ustvarjalca fonda SI 19 – SI AS 118). Obmo~je trà{kega distrikta je {telo leta 1811 40.833 prebivalcev, upravno-teritorialno

715

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


pa se je delilo v {tiri kantone (Trst-staro mesto in Trst-novo mesto sta bila kantona-ob~ini s skupno 28.025 prebivalci; Devin, Trì~) oz. {est ob~in (merij; arrondissements commu-naux - obe trà{ki ob~ini, Devin, Zgonik, Trì~ in S. Pier d’Isonzo).

Historiat fonda


Opis vsebine

{. 1: I. Pokojnine {. 2: II. Carina; III. Industrija; IV. [olstvo; V. Cerkev; VI. Razno

Jezik in pisava: franco{~ina (humanistika), italijan{~ina (humanistika)



Bibliografi ja

Vodnik 2,11-12; Pismo barona Bignona grofu Daruju, Dunaj 27.7.1809, CHAN Paris, 136 AP; @ontar 1998, 185-206; Smole 1973, 85-86

AK[, AK, J[

SI 15

Signatura SI AS 30

Ime fonda INTENDANT ZA DALMACIJO


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1 m. (v {katli skupaj z AS 28, AS 121 in AS 464)

Naziv ustvarjalca Intendant za Dalmacijo (Intendant de la Dalmatie)


Podobno kot Istra, je postala Dalmacija, ki je po francoski voja{ki okupaciji (1805) pripadla Napoleonovemu Italijanskemu kraljestvu in bila urejena kot poseben glavni providorat pod vodstvom Vincenza Dandola (1758-1819), de facto sestavni del Ilir-skih provinc {ele jeseni 1810. V skladu z organi~nim dekretom od 15.4.1811 se je

716


ozemlje province s sedeèm v Zadru oblikovalo v pet distriktov (Zadar, [ibenik, Split, Hvar in Makarska) ter 17 kantonov (zadarski distrikt: Zadar, Obrovac, Sutomi{}ica, Pag; {ibeni{ki distrikt: [ibenik, Skradin, Knin; splitski distrikt: Split, Trogir, Omi{, Sinj, Bra~; hvarski distrikt: Hvar, Vis; makarski distrikt: Makarska, Imotski, Opuzen) s 85 ob~inami (arrondissements communaux) in 217.450 prebivalci. Nicolas-Jean-Marie Rougier de La Bergerie (1784-1857), ki je prevzel posle intendanta Dalmacije v Zadru dne 5.2.1810, je bil na to mesto najprej imenovan z Marmontovim odlokom, nato pa potrjen s cesarskim dekretom od 27.6.1811.

Historiat fonda


Opis vsebine

m.: I. Davki; II. Cerkev



Majda Smole, analiti~ni inventar fonda Glavni intendant, Ljubljana 1970; Smole 1973, 141 (arhivski inventar)

Bibliografi ja: Vodnik 2, 13; @ontar 1998, 185-206; Smole 1973, 141

AK[, AK, J[

SI 16

Signatura SI AS 115

Ime fonda KRESIJSKI URAD LJUBLJANA

âs gradiva (1751-1882) 1809-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (11 {., 31 f., 182 k.; 17 t.m.), 5 {.; 0,5 t.m.

Naziv ustvarjalca Intendant za Kranjsko (Intendant de la Carniole)


Kresijski uradi pod vodstvom okro`nih glavarjev so bili ustanovljeni 1748 kot de-èlnokne`je oblastvo na vmesni stopnji med lokalno in deèlno upravo. Za podro~je

717

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Kranjske so bila ustanovljena tri okro`ja (kresije), Ljubljana, Postojna in Novo mesto. Joèf II. je pove~al pristojnosti okro`nim uradom, tako da so jim bile poleg dav~ne, voja{ke, zdravstvene in {olske uprave zaupane tudi zadeve zemlji{kogosposkih podlo-`nikov, nadzor nad gospostvi in mesti, pospe{evanje gospodarstva in policijski nadzor. 1791 so nastavili poleg okro`nega glavarja in {tirih komisarjev {e {olskega komisarja (do 1805), zdravnika ali okro`nega fi zika, ranocelnika in babico. Okrog 1820 so z okro`nimi uradi zdruìli okro`ne blagajne, zbiranje davkov in nadzor pa so 1832 pre-pustili komornim okrajnim upravam, ki so obsegale eno ali ve~ okroìj. Pod prvo in drugo francosko voja{ko okupacijo (1797, 1805) so avstrijske civilne oblasti delovale naprej, ob tretji voja{ki zasedbi sredi leta 1809 pa so poleg avstrijske civilne uprave (za~asna vlada, okro`ni uradi), ki je v tesnem sodelovanju s francosko delovala {e do 9.6.1810, vzpostavili tudi specifi ~en sistem intendanc zasedenih pokrajin, ki so po ustanovitvi Ilirskih provinc prerastle v civilne intendance (gl. fonda SI 4 – SI AS 27 in SI 26 – SI AS 1933). Ob ponovni avstrijski zasedbi jeseni 1813 so bile postavljene provizori~ne intendance, junija 1814 za~asni okro`ni uradi, ki naj bi za~eli z delom v za~etku julija. Okro`ja so se na Kranjskem ohranila do 1849.

Historiat fonda

Gradivo kresijskega urada je urejeno po vsebini, razen za obdobje Ilirskih provinc, ko je kronolo{ko. Pri urejanju je bilo ugotovljeno, da del gradiva spada v fond Intendant za Kranjsko s sedeèm v Ljubljani, ki je bil izlo~en v poseben fond SI 26 – SI AS 1933, del gradiva pa hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana ZAL LJU 1 Okro`ni urad Ljubljana, v ZAL LJU 360.

Opis vsebine

29a, 1809: Pripre`ne zadeve v zvezi s premiki francoske vojske, transportom streliva, hrane, poro~ila o obna{anju francoske vojske glede zaseganja konj in vo-lov, bolni{nica, prito`be podlo`nikov zaradi tlake, vojni davek, nastanitev ofi cirjev; Kazenske zadeve: tatvine, tihotapstvo, poskus umora, napad na ùpana, nedovoljena gradnja, popravilo mostov

29b, 1810: Pripre`ne zadeve, nastanitev ofi cirjev, pro{nja za odpust iz rezerve, preskr-ba vojske, dezerterji, zakonske zadeve, mostnina, prevoz po Savi, tobak, kova~i, cerkvene zadeve, napoved prihoda voja{kih ~et, cestnine, okro`ni-ce, vojni davek, razstrelivo, davek na vino, podraìtev piva, umori

30, 1824-25: Zahtevki gospostva Ponovi~e za od{kodnino za rekvizicije po francoski vojski med leti 1797 in 1810

31a, maj-september 1809: Pro{nje za dovoljenje za pove~anje cen ìta, preskrba, rek-vizicije, delavci za pomo~ v bolnici, zahtevki uradnikov za vi{je pla~e, priprega, vojna kontribucija, novi igi, pristojbina na tobak, spori zaradi mitnin, mostnin, jezdarin, protipoàrna komisija, statistika {tevila ljudi, ìvine, pridelka po okrajih

718


31b, oktober 1809: Seznam obrtnikov v okro`ju Ljubljana, zidarjev, krovcev, priprega, popravilo mostu v ^rnu~ah, gradbene zadeve, rekvizicije konj, okro`ni-ce glede uporov podlo`nikov proti francoski vojski, preskrba

Jezik in pisava: franco{~ina (humanistika), nem{~ina (gotica)


Bibliografi ja: Vodnik 2, 16-17; Vodnik ZAL, 13; @ontar 1998, 189-203

OP

SI 17

Signatura SI AS 116

Ime fonda KRESIJSKI URAD NOVO MESTO

^as gradiva (1788-1859) 1809-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (6 f., 1k.; 0.5 t.m.) 14 dokumentov

Naziv ustvarjalca Intendant za Dolenjsko (Intendant de la Basse Carniole)


Gl. fonda SI 16 – SI AS 115 in SI 26 – SI AS 1933.

Historiat fonda

Arhiv Republike Slovenije hrani le manj{i del gradiva, ki je urejeno kronolo{ko. Ve~ji del hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo Krajino v Novem mestu, fond Okro`ni urad Novo mesto (signatura ZAL NME 1), SI 81.

Opis vsebine

f. 2, 1809-13: Preskrba, francoske zahteve, slu`beno spri~evalo, rekvizicije blaga za francosko vojsko, navodila za seznam izpla~anih pla~, pobeg iz zapora, odgonske zadeve (pregon v kraj stalnega prebivali{~a), transport potreb{~in za naborni urad, tujci v Iliriji

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika)

Bibliografi ja: Vodnik 2, 17; @ontar 1998,189-203OP

719

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 18

Signatura SI AS 117

Ime fonda KRESIJSKI URAD POSTOJNA

âs gradiva (1797-1849) 1805-1816, 1820-82

Obseg gradiva (5 {., 43 f., 93 k.; 11 t.m.) 3 {., 7 f.; 1 t.m.

Naziv ustvarjalca Subdelegat za Notranjsko (Sous-délégué de la Carniole Intérieure)


Gl. fonda SI 16 – SI AS 115 in SI 26 – SI AS 1933.

Historiat fonda

Splo{ni spisi kresijskega urada Postojna so urejeni po vsebini, predsedstveni spisi pa kronolo{ko. Del gradiva je bil leta 1961 prevzet od Dràvnega arhiva v Trstu. Gl. {e fond SI 22 – SI AS 121, Subdelegat za Notranjsko.

Opis vsebine

f. 8, 1807-11: Normalije, personalne zadeve, dnevnicef. 9, 1807-11: Pisarni{ke potrebe, sli, sekvestracije, eksekucije, globe, zadeve glede Fran-

cozov, odnosi s tujimi dvori, prito`be podlo`nikov glede pa{e ìvine, pri-pisi imenj, zaostanki vinskega davka, deèlni zbor, stanovske zadeve

f. 10, 1807-11: Voja{ka skladi{~a, preskrba vojske, vojni ujetniki, priprega, spori med soseskami, cepljenje proti kozam, nastanitev vojske, deèlna bramba, popis prejemkov in izdatkov od 1.5. do 1.11. s.a., cestna mitnina, na~rt konskripcije v uradu uprave za overovljenje in domene province Po-stojna, loterija, cenzura, Télégraphe offi ciel, osnovanje merij, nastanitev àndarmerije, dezerterji, cerkvene zadeve

f. 11, 1811-12: Merije, mati~ne zadeve, mostovi in ceste, reke, trgovina, sejmi in trgi, ìvinske bolezni, koze, kontribucije, zemlji{ki davek

f. 12, 1811-12: Pokojnine in milo{~ine, konskripcija, nastanitev vojske, policija, ele-mentarne nesre~e, potni listi, vera

f. 13, 1811-12: Razdelitev in meje intendanc in okrajev, njihova razdelitev v ob~ine, pod-lo`ni{ke to`be proti gospostvom, po{ta, bankovci, ra~unovodski uradniki

f. 14, 1813: Cerkvene zadeve, kontribucije, policijska poro~ila, potni listi, domovni-ce, mostovi in ceste, ribolov in lov, gozdovi, loterija, tobak in sol, pokoj-nine, likvidacijska komisija, bolni{nice in dobrodelnost, ra~unovodstvo ob~in, dav~ni zaostanki, mirovni sodniki, sodni red, ob~inski dolgovi, àndarmerija, mesni krajcar, ubo`na spri~evala, dopisi merij, zdravstvo, izkazi o prebivalstvu, statistika konj

720


f. 15, 1813-14: Rekvizicije, priprega, ov~erejaf. 19, 1805-06: Francoske rekvizicije, terjatvef. 21, 1811-16: Poro~ila o {kodi, povzro~eni po francoski vojskif. 22, 1820-82: Zahtevki za od{kodnino za {kodo, povzro~eno po francoski vojski



Bibliografi ja: Vodnik 2, 17-18; @ontar 1998, 189-203

OP

SI 19

Signatura SI AS 118

Ime fonda INTENDANT ZA ISTRO


Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Intendant za Istro (Intendant de l’Istrie)


V skladu z organizacijskim dekretom z dne 15.4.1811 je nastala ilirska provinca Istra, ki so jo sestavljale dotedanje intendance v Trstu (oz. biv{i habsbur{ki Trst s svojim ozemljem) in Gorici (biv{a avstrijska grofi ja Gori{ka) ter dotedanji departma Istra Ita-lijanskega kraljestva, ki je de facto pripadel Ilirskim provincam {ele jeseni 1810. Ilirska Istra, katere upravni sede` je bil Trst, je bila razdeljena v {tiri distrikte (Trst, Gorica, Koper, Rovinj) oz. 17 kantonov (trà{ki distrikt: Trst-staro mesto, Trst-novo mesto, Devin, Trì~; gori{ki distrikt: Gorica, Sv. Kri`, Vipava, Tomaj, Kanal, Tolmin; koprski distrikt: Koper, Piran, Buzet, Pore~; rovinjski distrikt: Rovinj, Vodnjan, Labin, Pazin - ta kanton je bil izlo~en iz re{kega distrikta v Civilni Hrva{ki in vklju~en v provinco Istro v skladu z dekretom od 18.9.1811, vendar je bil zatem 1812. Lovran vrnjen Civilni Hrva{ki) in 62 ob~in (arrondissements communaux) z 242.683 prebivalci. Za prvega intendanta ilirske province Istre je bil z dekretom od 27.6.1811 imenovan dotedanji trà{ki intendant, avditor Lucien-Émile Arnault (1787-1863), zatem z de-kretom 8.4.1813 nekdanji istrski prefekt in predsednik ilirske deputacije v Parizu baron Angelo Calafati (1765-1822).

721

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Historiat fonda


Opis vsebine

{. 1: I. Splo{na uprava; II. Personalne zadeve {. 2: III. Finance; IV. Pokojnine; V. Po{ta; VI. Tobak, koleki; VII. Loterija; VIII. Do-

mene in davki {. 3: VIII. Domene in davki {. 4: IX. Policija; X. Elementarne katastrofe; XI. Preskrba prebivalstva z `ivili; XII.

Gospo{~inske zadeve; XIII. Fevdne zadeve; XIV. Sodstvo {. 5: XIV. Sodstvo; XV. Jetni{nice; XVI. Vojska {. 6: XVI. Vojska {. 7: XVII. Gradbene zadeve; XVIII. Pristani{ka slu`ba; XIX. Ceste, mostovi, brodi;

XX. Mitnina, carina {. 8: XXI. Bankalne dav{~ine, solarstvo; XXII. Trgovina, industrija, obrt; XXIII.

Ob~ine; XXIV. Zdravstvo {. 9: XXIV. Zdravstvo; XXV. Cerkev {. 10: XXV. Cerkev; XXVI. Dobrodelnost; XXVII. [olstvo in druge prosvetne zadeve;

XXVIII. Rudarstvo; XXIX. Gozdarstvo; XXX. Lov in ribolov; XXXI. Igralnica v Trstu; XXXII. Razno




Bibliografi ja: Vodnik 2, 13-14; @ontar 1998, 185-206; Smole 1973, 89-112

AK[, AK, J[

722


SI 20

Signatura SI AS 119

Ime fonda INTENDANT NA REKI


Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Intendant za Reko (Intendant de Fiume)


Francoska intendanca zasedenih ozemelj s sedeèm na Reki je nastala po premirju v Znojmu julija 1809. V skladu z organizacijskim dekretom od 25.12.1809 je obsegala ozemlje tedaj è civilne ilirske intendance Reke, Hrva{kega primorja in Pazin{~ine, ob reorganizaciji po dekretu z dne 15.4.1811 pa je bila ukinjena in priklju~ena provinci Civilni Hrvatski kot poseben distrikt. Z dekretom od 18.9.1811 je bil pri tem izvzet kanton Pazin in priklju~en provinci Istri. Intendanti na Reki so bili: Marc Byrd(e), François-Casimir Du Val de Chassenon de Curzay (1780-1842), Marie oz. Méry de Contades (1786-1869).

Historiat fonda

Gl. fond SI 4 – SI AS 27. Fond intendance na Reki je urejen po vsebini in kronolo-{ko.

Opis vsebine

{. 1: I. Splo{na uprava; II. Personalne zadeve{. 2: II. Personalne zadeve {. 3: II. Personalne zadeve; III. Finance{. 4: III. Finance; IV. Pokojnine; V. Po{ta; VI. Tobak in koleki; VII. Loterija; VIII.

Domene in davki{. 5: IX. Policija; X. @andamerija; XI. Elementarne katastrofe; XII. Preskrba prebi-

valstva z ìvili; XIII. Gospo{~inske zadeve; XIV. Sodstvo; XV. Jetni{nice; XVI. Vojska

{. 6: XVI. Vojska{. 7: XVII. Gradbene zadeve; XVIII. Pristani{ka slu`ba; XIX. Mostovi in ceste; XX.

Carina; XXI. Bankalne dav{~ine in solarstvo; XXII. Trgovina, obrt, industrija{. 8: XXIII. Subdelegacije; XIV. Ob~ine; XXV. Zdravstvo; XXVI. Cerkev{. 9: XXVII. Dobrodelnost; XXVIII. [olstvo in druge prosvetne zadeve; XXIX. Goz-

darstvo; XXX. Ribolov


723

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A




Bibliografi ja: Vodnik 2, 11; @ontar 1998,185-206; Smole 1973, 113-133

AK[, AK, J[

SI 21

Signatura SI AS 120

Ime fonda SUBDELEGAT V KOPRU^as gradiva 1809-1813

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Subdelegat v Kopru (Sous-délégué à Capodistria)


Po organi~nem dekretu od 15.4.1811 je bila ilirska provinca Istra razdeljena v {tiri distrikte s sede`i v Trstu, Gorici, Kopru in Rovinju. Za poddelegata v Kopru, ki je obsegal {tiri kantone (Koper, Piran, Buje in Pore~), je bil z dekretom od 30.8.1811 imenovan Giacomo Benini.

Historiat fonda


Opis vsebine

{. 1: I. Splo{na uprava; II. Personalne zadeve; III. Finance; IV. Pokojnine; V. @andar-merija; VI. Gospo{~inske zadeve; VII. Jetni{nice; VIII. Sodstvo; IX. Vojska; X. Ob ~ine; XI. Zdravstvo; XII. Cerkev; XIII. Dobrodelnost; XIV. [olstvo; XV. Gozdarstvo




Bibliografi ja: Vodnik 2, 14; @ontar 1998, 185-206; Smole 1973, 145-147

AK[, AK, J[

724


SI 22

Signatura SI AS 121

Ime fonda SUBDELEGAT ZA NOTRANJSKO

^as gradiva (1811-1813) 1812

Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1 k.; 0.1 t.m. (v {katli skupaj z AS 28, AS 30 in AS 464)

Naziv ustvarjalca Subdelegat za Notranjsko (Sous-délégué de la Carniole Intérieure)


Ob upravno-teritorialni reorganizaciji po dekretu od 15. 4. 1811 je bila dotedanja intendanca za Notranjsko v Postojni spremenjena v enega od treh distriktov provin-ce Kranjske. Postojnski distrikt je obsegal kantone Postojna, Idrija, Logatec, Lipa/Seno`e~e, Cerknica in Lo` s skupaj 18 ob~inami (merijami; arrondissements commu-naux) in 72.326 prebivalci. S cesarskim dekretom od 30.8.1811 je bil za tamkaj{njega poddelegata imenovan Luycks de Bégipont, ki je bil glede na dekret z dne 25.3.1813 zatem prestavljen za poddelegata na Reko, dotedanji re{ki poddelegat in nekdanji gorenjski intendant baron Janez Krstnik Anton Marija Toma` Baselli pl. Süssenberg (1763-1843) pa ga je zamenjal v Postojni.

Historiat fonda

Gl. fond SI 4 – SI AS 27. Prim. {e fond SI 18 – SI AS 117, Kresijski urad Postojna.

Opis vsebine

k.: Knjiga s prepisi odposlanih dopisov notranjskega subdelegata za leto 1812 (eksibitni protokol), poslanih na razli~ne naslove: merijam, mirovnim sodnikom in drugim. Vpisi si sledijo od N. 1 do N. 953, ~asovno pa od 3. 1.-31. 12. 1812.



AK[, AK, J[

725

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 23

Signatura SI AS 464

Ime fonda FRANCOSKI KONZULAT NA REKI


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1 m. (v {katli skupaj z AS 28, AS 30 in AS 121)

Naziv ustvarjalca Francoski konzulat na Reki (Consulat de France à Fiume)

Historiat fonda

Gl. fond SI 4 – SI AS 27. Fragmente tega fonda je v okviru gradiva prevzel AS od tr`a{kega arhiva po jugoslovansko-italijanskem sporazumu o restituciji leta 1961.

Opis vsebine

m. (3 spisi): Izkaz francoskih kapitanov, ki so pri{li na Reko 1789; Dopis vojnega in mornari{kega ministrstva Kraljevine Italije - predpisi o trgovini z nevtralnimi in za-vezni{kimi dr`avami 1806; Dopis Antona Passana s. d. - vra~ili 40 frankov




AK[, AK

726


SI 24

Signatura SI AS 476

Ime fonda FRANCOSKI KONZULAT V TRSTU


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 4 f.; 0.3 t.m.

Naziv ustvarjalca Francoski konzulat v Trstu (Consulat de France à Trieste)

Historiat fonda

Francoski konzulat v Trstu je bil ustanovljen leta 1702, predvsem za za{~ito francoskih trgovskih interesov v mestu, ki je zatem pod cesarjem Karlom VI. postalo leta 1719 svobodno pristani{~e in se naglo razvijalo v pomembno gospodarsko sredi{~e Habsbu-r{ke monarhije. Deloval je tudi v ~asu Ilirskih provinc.

Opis vsebine

Korespondenca konzula Framéryjaf. 1: Dopisi oblasti (francoski zunanji minister, trà{ke oblasti in drugi); Dopisi

francoskih konzulov v Italiji (konzuli v Anconi, Benetkah, Livornu); Dopisi francoskega konzula v Dubrovniku; Dopisi francoskega konzula na Reki; Do-pisi francoskega podkonzula na Reki; Dopisi tujih konzulov v Trstu (ameri{ki, angle{ki, danski, sicilski in tur{ki konzul); Dopisi privatnih oseb (A-W)

Korespondenca konzula Séguierjaf. 2: Dopisi trgovinske zbornice v Benetkah; Dopisi po{tnega direktorja v Mestrah;

Dopisi po{tnega kontrolorja v Istri; Dopisi sodnega prokuratorja v Zadru; Do-pisi voja{ke bolni{nice v Vidmu; Dopisi vojnega komisarja v Dubrovniku; Do-pisi mornari{kega komisarja v Benetkah; Dopisi trà{kih oblasti; Dopisi fran-coskih konzulov v Dubrovniku, Kraljevini Italiji (v Anconi, Benetkah, Livornu, Milanu, Neaplju), Tur ~i ji; Dopisi neapeljskega konzula v Zadru

f. 3: Dopisi privatnih oseb A-Zf. 4: Korespondenca – razno; Izvle~ek iz pravilnika za italijansko mornarico; Prepoved

preskrbovanja angle{kih ladij in otoka Malte z ìveèm; Prepoved zavarovalnih polic z Malte; Imenovanje podkonzulov; Seznam ladij v trà{kem pristani{~u; Obvestila o sovra`nih ladjah v trà{kem pristani{~u; Roparski napadi na ladje; Konvoji; Izkazi kolonialnega blaga v trà{kem pristani{~u; Zaplembe; Izvozna dovoljenja; Seznami spisov, zaznamki o prejeti in odposlani po{ti; Potrdila za izro~ena pisma in druge predmete; Potni listi; Ra~uni; Dnevnice za mornarje; Pobotnice za izpla~ane zneske; Dobavne pogodbe; Monetarne zadeve; Mere in uteì; Po{ta v Peru{i~u; Prito`ba proti avstrijskim biri~em; Javno mnenje; Pro-{nja za odpust iz mornari{ke slu`be; Tiralice; Depoziti; Razno

727

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A




Majda Smole, Francoski konzulat v Trstu, arhivski popis, tipkopis, 1973

Bibliografi ja

Vodnik 1, 313-314; René Dollot, Trieste et la France: histoire d’un consulat, la Ré-volution et l’Empire, Revue d’histoire diplomatique 1958, 240-257, 336-350; 1959, 44-66, 137-164; René Dollot, Trieste et la France (1702-1958). Histoire d’un consu-lat, Paris, Pedone 1961; Smole 1973, 10

AK[, AK, J[

SI 25

Signatura SI AS 477

Ime fonda KRESIJSKA INTENDANCA GORICA


Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Kresijska intendanca Gorica (Kreisintendanz zu Görz)


Ko je avstrijska vojska avgusta 1813 ponovno zasedla ozemlje Ilirskih provinc, je bila uvedena za~asna uprava, ki je delovala po francoskem upravnem sistemu in na podlagi francoske zakonodaje. Celotno ozemlje Ilirskih provinc so razdelili na dva provizori~-na generalna gubernija, t. i. Ilirijo in Dalmacijo. Ilirija je obsegala biv{e francoske province Koro{ko, Kranjsko, Istro in Civilno Hrvatsko. Province, ki so bile prej raz-deljene na distrikte, so zdaj razdelili na okro`ja ali kresije, ki so jih namesto prej{njih poddelegatov vodili kresijski intendanti. V gori{kem okro`ju je bila avstrijska zakono-daja ponovno uvedena 1. avgusta 1814.

Historiat fonda

Ohranjeni so le posamezni spisi fonda.

728


Opis vsebine

{. 1: Rekvizicije francoske vojske v Vipavi; Rekvizicije francoske vojske v merijah Sv. Kri`, Seàna, Ajdov{~ina, Tomaj, Pliskovica, Komen, Vipava, [tanjel


Bibliografi ja: Vodnik 2, 15; Polec 1925, 55-59, 79, 82, 89

AK[, AK

SI 26

Signatura SI AS 1933

Ime fonda INTENDANT ZA KRANJSKO


Nivo popisa fond



Francoska Kranjska s sedeèm v Ljubljani je obsegala dotedanja avstrijska okro`ja Go-renjsko, Dolenjsko in Notranjsko (vendar brez biv{e avstrijske Istre, Vipavske doline in eksteritorialne enklave Devin, a s priklju~enimi biv{imi gori{kimi enklavami Pod-grad, Razdrto in [embid. Na jugu so ji {e pripadale ob~ine Dolina, Materija in Lipa, leta 1811 pa ji je bil pridruèn dotlej {tajerski Motnik). Prvi intendant zasedenega ozemlja za Kranjsko, avditor v Dràvnem svetu François-Marie Fargues (1785-1861), je bil imenovan s cesarjevim dekretom od 14.7.1809 po sklenitvi premirja v Znojmu in je prispel v Ljubljano 28.7. Sprva je deloval v tesni koordinaciji z za~asno vlado za Kranjsko, ki je bila v bistvu identi~na s staro avstrijsko deèlno vlado, in jo tesno nad-zoroval. Na svojem mestu je ostal tudi po ustanovitvi Ilirskih provinc, vendar odtlej ni bil ve~ podrejen glavnemu intendantu Nem{ke armade, temve~ novoimenovanemu glavnemu intendantu za fi nance Ilirskih provinc grofu Dauchyju. Konec leta 1809 so se Farguesove pristojnosti teritorialno skr~ile na Gorenjsko, saj sta bila imenovana posebna intendanta za Dolenjsko (avditor Achille-Charles-Stanislas-Émile Le Ton-nelier de Breteuil, 1781-1864) in Notranjsko (avditor Auguste Petit de Beauverger, 1782-1858), ki sta pri~ela poslovati {ele v naslednjem letu. Glavni guverner Marmont je s posebnim odlokom od 28.8.1810 razre{il vse tri intendante na Kranjskem ter intendanta Gori{ke, avditorja Adriena-Louisa Cocheleta (1788-1858), in hkrati na njihova mesta imenoval doma~e, biv{e avstrijske uradnike: za intendanta Gorenjske

729

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


barona Janeza Krstnika Antona Marijo Tomaà Basellija pl. Süssenberga (1763-1843), biv{ega ~lana kranjske deèlne vlade; za intendanta Dolenjske biv{ega ljubljanskega okro`nega glavarja Janeza Vilharja; za notranjskega intendanta biv{ega ~lana gori{ke vlade Godfrieda Andriana pl. Warburga; obenem je bil za intendanta Gori{ke ime-novan grof Leopold Lichtenberg ml. Guverner Marmont je potem z odlokom od 1.1.1811 imenoval Vilharja za v.d. belja{kega intendanta, na njegovo dotedanje mesto na Dolenjskem pa za v.d. intendanta barona Tauffererja in ga isto~asno podredil in-tendantu Gorenjske.

Po organi~nem dekretu od 15.4.1811 je bila Kranjska organizacijsko spet v rokah ene-ga intendanta in razdeljena v tri distrikte (Ljubljana, Novo mesto, Postojna. Kasneje, s cesarskim dekretom od 10.1.1813, je bil ustanovljen {e ~etrti distrikt s sedeèm v Kra-nju), 21 kantonov (ljubljanski distrikt: Ljubljana intra muros, Ljubljana extra muros, Kamnik, Kranj, Radovljica, [kofja Loka, Gamberk; novome{ki distrikt: Novo mesto, Kostanjevica, Mokronog, Litija, Veliki Gaber/Vi{nja Gora, @uèmberk, Ko~evje/Ribnica, Metlika; postojnski distrikt: Postojna, Idrija, Logatec, Lipa/Senoè~e, Lo`, Cerknica) in 124 ob~in (arrondissements communaux). Ob {tetju prebivalstva je bilo v provinci Kranjski ugotovljenih 370.340 oseb. Za prvega intendanta znova enotne Kranjske je bil z dekretom od 27.6.1811 imenovan prej{nji koro{ki intendant, avditor Louis-Toussaint de La Moussaye (1778-1854), za njim pa 9.4.1812 dotedanji du-brovni{ki intendant avditor Alexandre-Jean-Denis Rouen des Mallets (1779-1871). Za poddelegata na Kranjskem sta bila z dekretom z dne 30.8.1811 imenovana Luycks de Bégipont v Postojno in baron Taufferer v Novo mesto. Po ustanovitvi ~etrtega distrikta je z dekretom od 25.2.1813 postal novi poddelegat v Kranju François Tercy (1774-1841), prijatelj in bodo~i svak Charlesa Nodierja (1780-1844), francoskega pisatelja in zadnjega urednika ljubljanskega vladnega ~asnika »Télégraphe offi ciel«.

Historiat fonda

Gradivo je bilo najdeno pri urejanju fonda SI 16 – SI AS 115, Kresijski urad Ljubljana, in je trenutno urejeno kronolo{ko.

Opis vsebine

{. 1, 1809-16: Seznami odkupov ìta na gospostvu Ponovi~e, vojna kontribucija, ko-menda Ljubljana, zakup lova, zaplembe blaga v skladi{~ih za potrebe vojske, kresija Postojna: vojna kontribucija, poro~ila o nemirih med prebivalstvom; zamude pla~ za dràvne uradnike, okro`nice magistrata mesta Ljubljane: kompetence

{. 1, 1810-16: Prepoved izvoza bankovcev iz Ilirskih provinc, gospostvo Ponovi~e: sez-nam blaga za francosko vojsko, dràvni gozdovi na Kranjskem, plesne prireditve, dimnikarski red, mati~ne zadeve, voja{ke pokojnine, cenik za tobak, delitev pristojnosti med deèlnim sodi{~em in krajnimi sodi{~i glede na avstrijsko obdobje, okro`nice, dezerterji, zakup lova, oddelki za vzdrèvanje reda in miru, fi nance, zemlji{ki davek, izkazi pla~ uradnikov

730


{. 1, 1811: Menjava intendantov, imenovanja subdelegatov, cene mesa, loterija, ri-bolov, prispevki za pogorelce, lov, razmejitvene zadeve med Avstrijo in Ilirskimi provincami (naselje Zasavje), ukinitev intendanc, veljava av-strijskega denarja, pa{ni spori, gozdne zadeve, davki, razdalje med kraji

{. 2, 1812: Trgovina, zapisniki razsodb, izseljevanje v Avstrijo, bud`et, upokojitve, kazenske zadeve, pristojbine, oprostitev od tlake, davki, gozd, poro~ni listi, potrdila o bivali{~u, stanje cest in mostov, od{kodnine, stro{ki dela uradnikov, ribolov

{. 2, 1813: Pristojbine, smodni{nica, ceste, okro`nice, zapisniki obravnav na sodi-{~u, izvoz `vepla, ob~inski prora~uni-okro`nice, izseljevanje v Avstrijo, poro~ni listi, oskrba s krmo-okro`nica, rekvizicije, personala-izkazi, po-gorelci-pomo~, cenik prevozov, provinca Kranjska-fi nan~no poro~ilo, izdatki, prejemki

{. 2, 1814: Zbirka prepisov okro`nic


Bibliografi ja

Pismo barona Bignona grofu Daruju, Dunaj 16.7.1809, CHAN Pariz, 136 AP; Smole 1973, 7-11; @ontar 1998, 193-198

OP, AK, J[

ABG Okraji, okrajni uradi, sreziABG1 Okraji, okrajni uradi, srezi (1849 do 1945)

SI 27

Signatura SI AS 137

Ime fonda OKRAJNO GLAVARSTVO RADOVLJICA

^as gradiva (1819-1941) 1826-1899 (gradivo iz 1809-1810 je raztreseno med ta leta)

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (700 {., 39 k.; 114 t.m.) 1 {.; 0.1 t.m.


Okrajno glavarstvo Radovljica je bilo ustanovljeno 1849 in je obsegalo dav~na urada Radovljica in Kranjska Gora. Predstavljalo je upravno oblast na najni`ji stopnji in je prevzelo celotno podro~je delovanja okro`nih, okrajnih in patrimonialnih uradov

731

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


izpred mar~ne revolucije. Z nekaterimi spremembami v obsegu in nazivu je delovalo do leta 1941.

Historiat fonda

Fond je v fazi urejanja. Na prvi stopnji je bila izvedena vzpostavitev prvotne ureditve do leta 1930 po vsebini (po registraturnem na~rtu), po tem letu pa kronolo{ko (po delovodnih {tevilkah).

Opis vsebine

(stara {t.) 122, 1826-99: Zahtevki od{kodnin za vojna posojila v letih 1805-6 in 1809-1810



Bibliografi ja: Vodnik 2, 67; Priro~niki in karte, 102-103

OP

ABK Ob~ineABK1 Ob~ine do 1945

SI 28

Signatura SI AS 162

Ime fonda MERIJA [ENTJERNEJ


Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1f.; 0.2 t.m.


V Ilirskih provincah so pri~eli pripravljati uvedbo ob~in (merij) kot najni`jih upra-vnih enot è leta 1810, v okviru priprav na vpeljavo upravne organizacije francoske-ga tipa. Organi~ni dekret od 15.4.1811 je dolo~il, da imajo ùpani (meri), njihovi namestniki in drugi ob~inski funkcionarji pristojnosti v skladu s francosko zakono-dajo. V glavnih mestih provinc in distriktov oz. v mestih z nad 5000 prebivalci so imeli ùpani po {tiri namestnike, v ob~inah med 5000 in 2400 prebivalci po dva, v ob~inah z manj kot 2400 ljudi pa sta bila glavna funkcionarja sindik in njegov na-mestnik. Ob~inski sveti so imeli glede na {tevilo prebivalcev po 20, 16 oz. 12 ~lanov.

732


Z odredbo ilirskega glavnega guvernerja od 13.8.1811 je bila potrjena razdelitev na ob~ine, kantone, distrikte in province, kjer je bilo nedolgo zatem izvedeno tudi {tetje prebivalstva, nova upravna ureditev z ugotovljenim {tevilom prebivalstva pa objavljena v uradnem ~asopisu Télégraphe offi ciel. Vsaka francoska merija je bila se-stavljena iz ve~ terezijanskih konskripcijskih oz. joèfi nskih dav~nih ob~in ter krajev, dotedanji rihtarji pa so postali pomo`ni organi merov. Predloge za mere so pripravili intendanti, katerim so bili tudi odgovorni, imenoval pa jih je glavni guverner oz. za ve~ja mesta cesar. Imenovanje merov je bilo v glavnem zaklju~eno do 1812. Po ob-novi avstrijske oblasti so postale francoske ob~ine temelj za oblikovanje avstrijskih glavnih ob~in - na Kranjskem je bila npr. leta 1817 dobra polovica glavnih ob~in teritorialno povsem enakih francoskim merijam iz 1811. Merija [entjernej naj bi imela po {tetju 1811. 3.000 prebivalcev, leàla je v konstanjevi{kem kantonu in novome{kem distriktu.

Opis vsebine

f. 1: Okro`nice



Bibliografi ja: Vodnik 2, 102; @ontar 1998, 200-202; [umrada 1998, 51-72

OP, J[

SI 29


Ime fonda MERIJA ČATEŽ


Nivo popisa fond



Gl. fond SI 28 – SI AS 162. Merija Mokrice v âteù je leàla 1811. v konstanjevi-{kem kantonu in novome{kem distriktu in {tela 2.935 prebivalcev.

733

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Opis vsebine

f. 1: Dopisi uradov in uradom, plovba po Savi, popravila cest, rekvizicija `ivil, kon-skripcija, kontribucija, `enitne zadeve



Bibliografi ja: Vodnik 2, 101; [umrada 1998, 59

OP, J[

SI 30


Ime fonda MERIJA KOSTANJEVICA


Nivo popisa fond



Gl. fond SI 28 – SI AS 162. Francoska ob~ina Kostanjevica v istoimenem kantonu novome{kega distrikta je imela leta 1811 2.983 prebivalcev.

Opis vsebine

f. 1: Dopisi in poro~ila 1812-13; @enitne zadeve 1813; Mrli{ki list 1813; Seznam rojenih 1792-93; Seznam cestne tlake v ob~ini Kostanjevica 1812



Bibliografi ja: Vodnik 2, 101; [umrada 1998, 59

OP, J[

734


B PRAVOSODJEBA Redna sodi{~aBAA Redna sodi{~a na vi{jih stopnjah

SI 31

Signatura SI AS 307

Ime fonda DEŽELNO SODI[ČE V LJUBLJANI, 1749-1945

âs gradiva (1749-1945) 1812-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1.944 {., 1.041 f.; 426 t.m.) 3 {.; 0.45 t.m.

Naziv ustvarjalca Prizivno sodi{~e v Ljubljani (Cour d’ Appel de Laybach)


Za vladanja Marije Terezije in Joèfa II. se je organizacijsko razmerje sodstva do uprave v Habsbur{ki monarhiji ve~krat spremenilo, saj je bilo sodstvo na nivoju posameznih dednih deèl nekaj ~asa lo~eno od uprave (na Kranjskem 1749-1763 in 1783-1791, ko je delovalo zdruèno deèlno sodi{~e za Koro{ko in Kranjsko), ob~asno pa z njo tes-no povezano in od nje odvisno (na Kranjskem 1763-1783 in 1791-1811). Avstrijski pravosodni sistem, zadnji~ reformiran za vlade Leopolda II., je obstajal do konca leta 1811. Napoleonov dekret o organizaciji Ilirskih provinc od 15.4.1811 je z letom 1812 uvedel v Iliriji francoski sodni sistem (mirovna, prvostopenjska, trgovska in prizivna sodi{~a; v kriminalnih zadevah {e prevotalno sodi{~e in voja{ka komisija). Za celotno ozemlje Ilirije so bila ustanovljena tri prizivna sodi{~a: v Ljubljani, Zadru (za Dal-macijo) in Dubrovniku (za ozemlje biv{e Dubrovni{ke republike in Boke Kotorske). Ljubljansko prizivno sodi{~e je bilo pristojno za Kranjsko, ilirsko Koro{ko, Istro in Civilno Hrva{ko, oziroma za podro~je prvostopenjskih sodi{~ s sedeèm v Ljubljani, Novem mestu, Beljaku, Trstu, Gorici, na Reki in v Karlovcu. Njegovi ~lani so bili ime-novani s cesarskim dekretom od 14.9.1811, na prvem slovesnem zasedanju pa so se sestali 30.12.1811. Po svoji restavraciji je avstrijska oblast francoski pravosodni sistem za~asno {e obdràla, s 1.11.1814 pa obnovila avstrijski sistem.

Opis vsebine

Kazenski spisi v dosjejih so popisani po priimkih obtoènih v postopkih.

{. 1: Benussi Dominique, della Zonca Martin – rop; Bettich Jean – tatvina; Bollanaz Marin, Bollanaz Nicolas, Faraguna Marin – tatvina z vlomom; Bossig Laurent, Podrecca Antoine – tatvina; Bukouschak Georges – tatvina; Chittarovich Jean – umor; Costa Louis – tatvina; Dekanich Georges – uboj; Drossich Miat – umor; Dulopolo Theodore – prikrivanje ukradenih stvari; Gersanich Nicolas, Plate-nicich Mathieu – tatvina; Gherbez Francesco – kriva izpovedba in ponarejanje listin; Giusti Georges, Robustello Georges - tatvina

735

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


{. 2: Grisonich Jean – nasilni{tvo; Jakopincich Lucas, Slavez Antonio – tatvina; Jambrossich Georges – tatvina z vlomom; Kerznarich Jean – nena~rtovan uboj; Kroell Sebastien – tatvina in zloraba zaupanja; Ledomsky Joseph – poskus tat-vine; Legovich Jean – ohranjen ovitek, spisov ni; Lubotina Elia – umor; Malles Thomas – nena~rtovan uboj; Meilender Jacques – poskus posilstva; Mlinarich Nicolas, Szerbelya Jean, Szodacz Mathieu – tatvina z vlomom; Pagliani Tomasso - tatvina

{. 3: Partach Jella – detomor; Perzan Mathieu – uboj; Petrina Giuseppe – tatvina z vlo-mom; Peziga Jacques – tatvina; Pfrerrer Barbara – nenaklepen uboj; Polinari Louis, Polinari Hélène – tatvina; Raicovich Valentin – rop; Szaraga Joseph – bratomor; Sztossich Jean – poskus tatvine z vlomom; Tiknich Laurent – uboj; Tonino Isidor – poskus tatvine z uporabo ponarejenih klju~ev; Venier-Biasiol Jacques – tatvina z vlomom; Vidrig André, Maitzen Giacomo – po{kodovanje tuje lastnine

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), italijan{~ina (humanistika), franco{~ina (humanistika)

Bibliografi ja

Vodnik 2, 114-118; Bundy 1987, 98-103; Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Sloven-skem 1919-1929, Ljubljana 1994

JM, AK, J[

C VOJA[TVO, ORO@NI[TVO IN POLICIJACB Oro`ni{tvo, policija, varnostno obve{~evalna slu`baCBA Oro`ni{tvo, policija, varnostno obve{~evalna slu`ba do leta 1941

SI 32

Signatura SI AS 22

Ime fonda POLICIJSKA DIREKCIJA V LJUBLJANI

âs gradiva (1792-1866) 1806-1807

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (68 f., 53 k.; 10.2 t.m.) 1 f.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Policijska direkcija v Ljubljani (Polizeidirektion zu Laibach)


Policijska direkcija je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1793. Pristojna je bila za javni red, nadzor nad tujci in delikventi, zdravstveni in ìvilski nadzor ter poàrno varnost.

736


Imela je tudi pristojnosti na podro~ju kazenskih preiskav ter manj{ih civilnopravnih zadev. Podrejena je bila deèlnemu predsedniku, ki je po{iljal poro~ila o policijskih in varnostnih zadevah policijskemu ministrstvu na Dunaj. V francoski dobi je bila poli-cijska direkcija preoblikovana v skladu s francosko upravno in policijsko prakso. Ob-novljena avstrijska policijska direkcija je bila v dotedanji obliki ukinjena leta 1866.

Historiat fonda

Fond je urejen kronolo{ko, po delovodni{kih {tevilkah. Gradivo je ohranjeno le za ob-dobje 1813-1866. Fondu je bilo v preteklosti priklju~enih sedem fasciklov gradiva, ki so iz obdobja 1792-1818 in katerih ustvarjalec ni policijska direkcija, ampak deèlno predsedstvo za Kranjsko; ti spisi se nana{ajo na pristojnosti, ki jih je imel v zvezi s poli-cijskimi zadevami vsakokratni deèlni predsednik (ostalo gradivo v fondu SI 3 – SI AS 16 Deèlno predsedstvo za Kranjsko).

Opis vsebine

Na napoleonsko obdobje se nana{a f. 7 (1806-1807), ki zadeva Gori{ko (Francozi kot povzro~itelji {kode v dràvnih gozdovih, podatki o francoski vojski na italijanski strani meje).

{. 2 (stari f. 7): Spisi so urejeni kronolo{ko, po delovodni{kih {tevilkah

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika), italijan{~ina (humanistika)

Bibliografi ja: Vodnik 2, 208-209; @ontar 1998, 100, 103, 144, 160, 168

AK[

737

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


K ZEMLJI[KA GOSPOSTVAKA Zemlji{ka gospostva

SI 33

Signatura SI AS 721

Ime fonda GOSPOSTVO BLED

^as gradiva (974-1881) 1810-1814


Naziv ustvarjalca Gospostvo Bled (Herrschaft Veldes)


Gospostvo Bled na Gorenjskem se je pri~elo oblikovati po 1004, ko je nem{ki cesar Henrik II. Bled z okolico podaril briksen{kim {kofom. V njihovih rokah je ostalo - s prekinitvijo med leti 1803-1838, ko je bilo gospostvo zaradi sekularizacije v dr`avnih rokah - do leta 1858. Sede` gospostva in kraj Bled z okolico sta sodila od leta 1811 dalje v merijo Zagorica pri Bledu s 4.345 prebivalci, ki je pripadala radovlji{kemu kantonu.

Historiat fonda

Novej{e gradivo blejskega gospostva (1804-1885) je bilo prvotno urejeno po {tirih registraturnih na~rtih. Ker jih ni bilo mogo~e rekonstruirati, je bilo gradivo po prevze-mu v arhiv urejeno po shemi za ureditev gra{~inskih arhivov. Le-ta upo{teva funkcije zemlji{kih gospostev in deli gradivo na skupine (normalia, dominicalia, rusticalia, iu-stitialia, ecclesiastica, civitatensia, familiaria, posebno udejstvovanje, naborno-okrajne gosposke, gospodarski obrati ipd). Fond je popisan v dveh delih.

Opis vsebine

f. 36: Francoska doba (gozdne zadeve 1810-1813, miscellanea 1812-1814)



Bibliografi ja: Vodnik 3, 81-82; Smole 1982, 85-87; [umrada 1998, 56-57

DJ^, J[

738


SI 34

Signatura SI AS 724

Ime fonda GRA[ČINA BOKALCE

âs gradiva (1688-1926) 1788-1814

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Gra{~ina Bokalce (Gut Stroblhof ), Merija Bokalce (Mairie de Stroblhof )


Od leta 1705 do za~etka 19. stoletja. je bila gra{~ina Bokalce v bliìni Ljubljane v lasti rodbine Lamberg. Grof Janez Nepomuk Lamberg je del gra{~ine leta 1809 prodal @igi pl. Pagliaruzziju. Preostanek posesti z grajskim poslopjem vred je dal v zakup, leta 1817 pa prodal Joèfu Seunigu. Grad je bil v ~asu Ilirskih provinc sede` ob~ine (meri-je), ki je leta 1811 {tela 2.714 prebivalcev in spadala v kanton Ljubljana extra muros.

Historiat fonda

Po prevzemu v arhiv je bilo gradivo urejeno po shemi za ureditev gra{~inskih arhivov ob upo{tevanju prvotne ureditve.

Opis vsebine

f. 1: Normalije (patenti, uredbe in publico-politica 1801-1810)f. 47: Dopisi v voja{kih zadevah (preskrba, priprega, rekvizicije 1809-1811)f. 82: Merijske zadeve v ~asu francoske okupacije (normalije 1810, 1812, 1813, me-

rijske okro`nice 1813, 1814, dopisi 1812-1814, mati~ne knjige 1812, izvle~ki iz mati~nih knjig in krstni listi 1812-1814, predlogi za vpis v mrli{ko knjigo 1812-1814, potrdila o oklicu 1813-1814, dav~ni prejemnik Gall 1813, formu-larji, potrdila)


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis 1964

Bibliografi ja: Vodnik 3, 83; Smole 1982, 90-92; [umrada 1998, 55

DJ^, J[

739

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 35

Signatura SI AS 726

Ime fonda GOSPOSTVO BREŽICE

âs gradiva (1638-1926) 1783-1826

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Gospostvo Breìce (Herrschaft Rann)


Leta 1691 so grad in gospostvo Breìce ob Savi na [tajerskem, v srednjem veku sede` obse`nega zemlji{kega gospostva salzbur{kih nad{kofov v Posavju, dobili v najem grof-je Attemsi, ki so nato postali lastniki, v njihovih rokah pa je ostal grad vse do konca 2. svetovne vojne.

Opis vsebine

f. ni o{tevil~en: Me{ane politi~ne zadeve 1810-1820f. ni o{tevil~en: Sanitetne zadeve 1801-1823f. ni o{tevil~en: Voja{ke zadeve (priprega, konskripcijski spisi, voja{ki dopusti in od-

pusti) 1783-1826



DJ^

740


SI 36

Signatura SI AS 730

Ime fonda GRA[ČINA DOL

âs gradiva (1477-1857) 1797-1814

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Gra{~ina Dol (Herrschaft Lusttal), Merija Dol oz. Sv. Helena (Mairie de Lusttal ou Ste. Hélène)


Grad Dol ob Savi na vzhodnem Gorenjskem je bil v prvotni obliki zgrajen v za~etku 16. stoletja in med 1688 in 1882 v lasti druìne Erberg. V letih 1783-1843 je bil nje-gov lastnik baron Joèf Kalasanc Erberg (1771-1843), kranjski kulturni zgodovinar, zbiralec umetnin in mecen, ki pa je v ~asu Ilirskih provinc bival na dvoru na Dunaju, kjer sta bila z èno vzgojitelja otrok avstrijskega cesarja Franca I. V ~asu francoske Ilirije je sodil Dol v ob~ino (merijo) Sv. Helena, ki je leta 1811 {tela 2425 prebivalcev, spadala pa v kanton Gamberk (ljubljanski distrikt).

Historiat fonda

Arhivsko gradivo gra{~ine Dol sta uredila è njegova lastnika Janez Danijel (1647-1716) in Joèf Kalasanc Erberg. Po smrti Joèfa Kalasanca se je mnogo dragocenega gradiva izgubilo, leta 1880 so dedi~i njegovo obse`no zbirko prodali, deloma jo je kupil deèlni muzej v Ljubljani. Pred nakupom je gradivo pregledal in popisal muzejski kustos Karel De`man (1821-1889), vendar pri tem ni upo{teval gradiva, ki je nastalo pri poslovanju gra{~ine Dol. Vse gradivo je razdelil na 10 skupin (stare listine do 1600, Gallenbergov arhiv, spisi barona Raigersfelda, Breckerfeldovi spisi, Erbergova collectanea, dokumenti iz ~asa Francozov na Kranjskem, genealogica kranjskih druìn, ecclesiastica, rokopisi o deèlni upravi, ustavi in sodni organizaciji Kranjske, Carniolica), skupine pa na fascikle. Gradivo je leta 1923 ponovno uredil dr. Josip Mal (1884-1978), pri tem pa zdruèval istovrstno gradivo ne glede na njihovo provenienco Leta 1958 je za~ela strokovno urejati gradivo dr. Ema Umek (1929-). Zdruìla je gradivo dolskega gra{~inskega arhiva in gra-divo kranjskih plemi{kih druìn ter ga uredila po shemi za urejevanje gra{~inskih arhivov po skupinah: normalia, dominicalia, rusticalia, iustitialia, korespondenca, familiaria, po-sebno udejstvovanje, nabornookrajna gosposka, ob~ina.

Opis vsebine

f. 1: Okro`nice, razglasi, pozivi, ukazi, in{trukcije francoskih oblasti 1797-1813f. 37: Priprega 1808, 1809; Posojilo v letu 1809; Eksekucijski stro{ki 1810; Kontri-

bucija 1810; Policijske zadeve 1810, 1811

741

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


f. 47: Poro~ilo kranjskih deèlnih stanov o njihovem delu v francoski dobi, b.d.f. 92: Merija Dol (uradna korespondenca z ljubljansko kresijo in ljubljansko inten-

danco 1809-1814)

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika), sloven{~ina (humanistika)


Objavljeni analiti~ni inventar E. Umek 1991-1992

Bibliografi ja

Vodnik 3, 87-88; Ema Umek, Erbergi in dolski arhiv,1-2, Ljubljana, Arhiv RS, 1991-1992; Ema Umek, Erberg, Enciklopedija Slovenije 3, Ljubljana, MK 1989, 54-55; Majda Smole, Gra{~ine, 135-136; Marjan Smolik, Erberg, Joèf Kalasanc, Enciklope-dija Slovenije 3, Ljubljana, MK 1989, 56; [umrada 1998, 58

DJ^, J[

SI 37

Signatura SI AS 735

Ime fonda GRA[ČINA GRMAČE

âs gradiva (1582-1862) 1809-1810

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (31 f., 3 k.; 3.3 t.m.) 6 ks.

Naziv ustvarjalca Gra{~ina Grma~e (Gut Grünhof )


Plemi{ka rodbina Apfaltrer je imela v lasti grad Grma~e nedale~ od [martnega pri Litiji vsaj od okr. 1615 do 20. stoletja, vendar se je po {tevilnih delitvah znotraj rod-bine posest drobila. V ~asu francoskih vojn in Ilirskih provinc sta bila njegova lastnika barona Ernest in Alojz Apfaltrer.

Historiat fonda

Po prevzemu je bilo gradivo urejeno po shemi za urejevanje gra{~inskih arhivov.

742


Opis vsebine

f. 6: Davki za preskrbo francoskih ~et 1809, 1810



Bibliografi ja: Vodnik 3, 90; Smole, 1982, 176-177

DJ^

SI 38

Signatura SI AS 742

Ime fonda GOSPOSTVO KANAL

âs gradiva (1634-1896) 1809-1812

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Merija Kanal (Mairie de Canale)


Kanalsko gospostvo ob So~i na Gori{kem so imeli do 1794 v posesti toskanski grofje Rabatta, nato druìna Coronini-Cronberg. Grof Mihael Coronini je gospostvo 1816/1817 prodal vidnima francoskima politi~nima emigrantoma, Napoleonovi najstarej{i sestri Elise (1777-1820), tedaj è biv{i kneginji Lucce in Piombina in nekdanji to-skanski veliki vojvodinji, ter njenemu soprogu, divizijskemu generalu Félixu-Pascalu Bacciochiju (1762-1841). V spremstvu med julijsko revolucijo 1830. odstavljenega zadnjega burbonskega francoskega kralja Karla X. (1757-1836), ki se je leta 1836 nastanil v Gorici in tu kmalu umrl za kolero (pokopan je v kripti fran~i{kanske samo-stanske cerkve na bli`nji Kostanjevici), je bil tudi vojvoda Pierre-Louis-Jean-Casimir de Blacas (1771-1839). Leta 1837. je od druìne Bacciocchi odkupil gospostvo Kanal, ki je nato ostalo v rokah njegovih potomcev vse do 1891. Med 1. svetovno vojno sta bila naselje in grad poru{ena. Ilirska ob~ina (merija) Kanal, ki je leàla v istoimenem kantonu v gori{kem distriktu, je {tela leta 1811 3.359 prebivalcev.

Opis vsebine

f. 10: Merija Kanal (dopis prefektu italijanskega departmaja Passariano v Vidmu/ Udine, 1812)

743

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


f. 12: Pribli`ni seznam izrednih stro{kov in {kode zaradi francoske zasedbe v Gori{ki grofi ji od 15.5. do 12.6.1809



Bibliografi ja

Vodnik 3, 95; Anton Kutin, Opis [t. Mavra, Gorica 1905, 50-51; Lui gi Bader, Les Bourbons de France en exil à Gorizia, Paris, Perrin 1977 (it. prevod: I Borboni di Francia in esilio a Gorizia, Gorizia, Cassa di Risparmio, 1993, 161, 347, 356); Silvano Cavazza, Giorgio Ciani, I Rabatta a Gorizia, Gorizia, Centro Studi Politici, Econo-mici e Sociali – Libreria Editrice Goriziana, 1996, 8-9; Jean Tulard, ed., Dictionnaire Napoléon. Nouvelle édition revue et augmentée, Paris, Fayard 1999, 1, 153, 229, 713-715; [umrada 1998, 64

DJ^, BM, J[

SI 39

Signatura SI AS 743

Ime fonda GOSPOSTVO KLEVEVŽ

^as gradiva (1693-1850) 1792-1834

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (20 f., 16 k.; 3.3. t.m.) 1 f.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Gospostvo Klevev` (Herrschaft Klingenfels)


Nekdanja srednjeve{ka posest freisin{kih {kofov na Dolenjskem in zatem med drugim cistercijanskih samostanov v Sti~ni in Kostanjevici, je z dvorno odlo~bo leta 1794 pri-padla verskemu skladu. Gospostvo je bilo leta 1808 prodano na dra`bi baronu Francu Ksaverju Schweigerju pl. Lerchenfeldu.

Opis vsebine

f. 11: Voja{ke zadeve 1792-1834f. 16: Protokol o razpisanih in izvr{enih rekrutacijah 1807

744




Bibliografi ja: Vodnik 3, 95-96; Smole 1982, 217-219

DJ^

SI 40

Signatura SI AS 745

Ime fonda GRA[ČINA KOLOVEC

^as gradiva (1617-1850) 1811-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (7f., 1.0 t.m.) 1 m.

Naziv ustvarjalca Mirovno sodi{~e Kamnik (Justice de paix de Stein)


Gra{~ina Kolovec nedale~ od Kamnika na Gorenjskem je od srede 15. stoletja do 1855 pripadala dru`ini Hohenwart. Kamni{ko mirovno sodi{~e je bilo pristojno za kanton Kamnik s 6 ob~inami (Kamnik, [martno, Motnik, Kri`, Kapla vas, Menge{) in skupaj 14.716 prebivalci.

Opis vsebine

f. 6: Mirovno sodi{~e Kamnik 1812-1813 (pozivi podlo`nikom na zasli{anje 1812, procesi in razsodbe v procesih med grofom Francem Hohenwartom in razli~-nimi podlo`niki 1812-1813, proces med grofom Francem Hohenwartom in grofom Thurnom 1812)

f. 7: Uradna korespondenca (koncept dopisa gospostva Kolovec intendantu za Kranjsko 1811)



Bibliografi ja: Vodnik 3, 97; Smole 1982, 225-226; [umrada 1998, 55-56

DJ^, J[

745

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 41

Signatura SI AS 748

Ime fonda GRA[ČINA KRUMPERK

âs gradiva (1364-1891) 1735-1833

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1 {., 128 f., 44 k.; 22.0 t.m.) 26 f.; 4.0 t.m.

Naziv ustvarjalca Thurn-Valsassina, Joèf grof (Thurn-Valsassina, Joseph Graf ), Merija Krumperk (Mairie de Kre-utberg), Merija Sv. Helene v Dolu (Mairie de Ste. Hélène à Lusttal), Naborno gospostvo Krumperk (Werbbezirksherrschaft Kreutberg), Naborno go-spostvo Dol (Werbbezirskherrschaft Lusttal)


Po izumrtju grofovske druìne Rasp je leta 1803 gra{~ina Krumperk pri Domàlah na vzhodnem Gorenjskem pre{la v last grofov Thurn-Valsassina (do 1840). V ilirski ob~ini (meriji) Krumperk je ob {tetju prebivalstva leta 1811 ìvelo 2.475 prebivalcev; sodila je v kanton Gamberk in ljubljanski distrikt.

Historiat fonda

Pred prevzemom v arhiv je bil fond neurejen, razen nekaj gradiva, za katerega je grof Joèf Thurn-Valsassina menil, da je pomembno za zgodovino gra{~ine ter ga okrog leta 1835 zbral in povezal v snopi~e. Po prevzemu v arhiv je bilo gradivo urejeno na podlagi sheme za urejevanje in popisovanje arhivskega gradiva gra{~in. Spisi naborne in okrajne gosposke so urejeni po registraturnem na~rtu.

Opis vsebine

f. 3: Normalia: Voja{ke zadeve 1752-1833 (mati~ne knjige, izseljevanje in vselitev prebivalcev, voja{ke konskripcije, o{tevil~enje hi{, voja{ki odpusti, voja{ki ube-`niki, rezerva, deèlna bramba), dopis intendanta za Kranjsko 1813

f. 4: Normalia: Voja{ke zadeve 1735-1833 (dopustniki, dezerterji, meddràvni do-govori o izro~anju dezerterjev, nagrada za prijete dezerterje in vojne ujetnike, voja{ke bolni{nice in zdravniki, preprega, prevoz naturalij, voja{ki erar in pre-moènje, soliter in smodnik, invalidi, voja{ki otroci in ène, voja{ke pokojnine in preìvnine, rekvizicije in voja{ke kontribucije, preskrba voja{tva, voja{ki redi in ~astni znaki, voja{ko sodstvo)

f. 5: Normalia: Policijske in kriminalne zadeve 1750-1833 (policijski uradi, straè, nadzorstvo, potna dovoljenja, policijska poro~ila, potepuhi, bera~i, roparji, izgnanci, nagrade, odprava neredov, cenzura, ~asopisi in tisk, uredbe proti po-àrom, ukrepi proti povodnji)

746


f. 6: Normalia: Policijske in kriminalne zadeve 1750-1833 (zdravstveni predpisi, epidemije, zdravniki, babice, lekarnarji, bolniki, najden~ki, sirote)

f. 7: Normalia: [ola in cerkev 1747-1833f. 8: Normalia: Podlo`ni{tvo, dajatve, kataster 1748-1846f. 10: Normalia: Trgovina, obrt, industrija, ceste, plovba 1747-1833f. 11: Normalia: Dràvni dohodki 1747-1832f. 12: Normalia: Dràvni dohodki 1741-1832f. 13: Normalia: Dràvni dohodki 1748-1833f. 14: Normalia: Dràvni dohodki 1748-1832f. 15: Normalia: Dràvni dohodki 1766-1828f. 16: Normalia: Dràvni dohodki 1746-1833f. 17: Normalia: Sodstvo 1751-1833f. 18: Normalia: Sodstvo 1757-1833f. 19: Normalia: Sodstvo 1750-1814f. 20: Normalia: Davek na dedi{~ino, 15.10.1810f. 21: Normalia: Patenti, okro`nice 1805-1818f. 22: Normalia: Kronolo{ki izvle~ki zakonov 1757-1827f. 43: Spisi iz slu`bovanja grofa Joèfa Thurn-Valsassina pri 1. ljubljanskem bataljonu

deèlne brambe 1808-1829f. 49: Zakup postaje za voja{ko preprego v Kra{nji 1815-1817f. 102: Naborno gospostvo Krumperk (voja{ke zadeve 1789-1810)f. 103: Naborno gospostvo Krumperk (voja{ke rekvizicije 1786-1809)f. 106: Naborno gospostvo Dol (voja{ke zadeve 1791-1813)f. 107: Naborno gospostvo Dol (voja{ke rekvizicije 1791-1813)f. 109: Merija Krumperk 1810-1814f. 110: Merija Krumperk 1810-1814f. 111: Merija Krumperk 1810-1814f. 112: Merija Sv. Helene v Dolu 1810-1814

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika), italijan{~ina (humanistika), sloven{~-ina (humanistika)


Bibliografi ja

Vodnik 3, 98-99; Joè @ontar, Zemlji{ko gospostvo Krumperk pri Dom alah v 17. in 18. stoletju, Z^ 46, 1992, 437-444; Branko Reisp, Gradovi deèle Kranjske, Ljublja-na, Slovenska matica 1998, 95-106

DJ^

747

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 42

Signatura SI AS 749

Ime fonda GOSPOSTVI KRUPA IN POBREŽJE TER GRA[ČINA PUSTI GRADAC

âs gradiva (17.-19. stol.) 1809-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (237 f., 59 k., 35.0 t.m.) 12 f.; 1.6 t.m.

Naziv ustvarjalca Merija Metlika (Mairie de Möttling), Merija ^rnomelj (Mairie de Tschernembl), Merija Semi~ (Mairie de Semitsch), Merija Dra{i~i (Mairie de Draschitsch), Merija (Sinji) Vrh (Mairie de Schwe-inberg), Merija Gradac (Mairie de Gradaz), Merija Pobre`je (Mairie de Freyenthurn)


Leta 1796 sta gospostvi Krupa in Pobre`je ter gra{~ina Pusti Gradac v Beli krajini, ki so bili è v 17. stoletju nekaj ~asa zdruèni v lasti iste fevdalne druìne, ponovno pri{li v roke enega lastnika, barona Alojza Apfaltrerja. Druìna Apfaltrer je ostala njihova lastnica do leta 1904. V ilirski kanton Metlika, ki je bil eden od osmih kantonov no-vome{kega distrikta, je spadalo deset ob~in. Od teh je imela merija Metlika ob {tetju leta 1811 3.145 prebivalcev, merija ^rnomelj 2.810, Semi~ 3.029, Dra{i~i 2.208, merija Sinji Vrh 2.452, Gradac 2.594 in ob~ina Pobre`je 2.415 prebivalcev.

Historiat fonda

Gradivo je delno urejeno po shemi za urejevanje gra{~inskih arhivov, vendar ni po-pisano.

Opis vsebine

f. 161-164: Merija Metlika (okro`nice 1812, korespondenca 1812, dav~ni spisi 1810-1813, dav~ni prejemki 1811-1813, prora~un 1813, 1814, potni listi 1813, vlo`ni zapisnik 1814, obra~uni potnih stro{kov 1814)

f. 165-167: Merija ^rnomelj (davki 1809-1813, priloge k civilnim maticam 1814, dnevnik dav~nega prejemnika v ^rnomlju 1812, register osebnih dav-kov 1813 in zemljarine 1813)

f. 168: Merija Semi~ (vlo`ni zapisnik 1814, registri za osebni davek in zemlja-rino 1812, 1813)

f. 169: Merija (Sinji) Vrh (dav~ni registri 1812, 1813, prora~un 1813)f. 170: Merija Dra{i~i (prora~un 1812-1814, dav~ni predpisi 1813, kopialna

knjiga dopisov 1814, registri za osebni davek in zemljarino 1812, 1813)

748


f. 171: Merija Gradac (registri za osebni davek in zemljarino 1813, vlo`ni za-pisnik 1814, blagajni{ke knjige 1812-1813, prora~un 1813, 1814, pro-tokol o tlaki za popravilo cest 1814, dav~ni zaostanki)

f. 172: Merija Pobre`je (vlo`ni zapisnik, kopialna knjiga dolgov 1814, registri za osebni davek in zemljarino 1813)


Bibliografi ja: Vodnik 3, 100; Smole 1982, 248-250, 353-355, 396; [umrada 1998, 60

DJ^

SI 43

Signatura SI AS 764

Ime fonda GOSPOSTVO ORTNEK

âs gradiva (1589-1903) 1751-1851

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Gospostvo Ortnek (Herrschaft Ortenegg), Merija Sodraìca (Mairie de Sodraschitz)


Gospostvo Ortnek nedale~ od Ribnice na Dolenjskem je bilo od leta 1650 do 1820 v lasti plemi{ke rodbine Lichtenberg. Ilirska ob~ina (merija) Sodraìca v ribni{kem oz. ko~evskem kantonu (distrikt Novo mesto) je imela svoj sede` prav na gradu Ortnek, saj je bil za mera imenovan njegov tedanji fevdalni gospodar grof Benjamin Lichten-berg. Leta 1811 je imela 2.432 prebivalcev.

Historiat fonda

Ko je arhiv gospostva Ortnek leta 1898 popisal zgodovinar dr. Vladimir Levec (1877-1904), je le-ta obsegal 11 urbarjev in v 13 oddelkov vloène spise. Leta 1960 je bilo gradivo tehni~no preurejeno (iz 14 je nastalo 32 fasciklov) in dodana je bila notranja struktura, obi~ajna za ostale gra{~inske arhive, ob upo{tevanju prej{nje ureditve.

Opis vsebine

f. 6: Konskripcijski spisi, nastanitev in preskrba ~et 1751-1810f. 7: Rekrutacijski spisi 1780-1809

749

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


f. 20: Voja{ka eksekucija 1812-1851 f. 21: Podlo`ni{ke odpustnice in sprejemnice 1754-1822; Voja{ka posojila

1805-1832: Voja{ki odpusti in oprostitve podlo`nikov 1784-1848f. 30: Francoska doba (okro`nice 1810, 1811, merija Sodraìca)f. 31: Francoska doba (merija Sodraìca 1813, konskripcijski seznami)

Jezik in pisava



Bibliografi ja

Vodnik 3, 108; Vladimir Levec, Das Archiv der Herrschaft Ortenegg in Unterkrain, MMVK 11, 1898, 44-54; Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribni{ke pokrajine, Buenos Aires 1976, 536; Smole 1982, 334-335; [umrada 1998, 60

DJ^, J[

SI 44

Signatura SI AS 768

Ime fonda GOSPOSTVA PODČETRTEK, HARTEN[TAJN IN OLIMJE

âs gradiva (1558-1926) 1783-1843

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1 {., 112 f., 222 k.; 22.5 t.m.) 2.5 f.; 0.15 t.m.

Naziv ustvarjalca Gospostva Pod~etrtek, Harten{tajn in Olimje (Herrschaften Landsberg, Hartenstein und Olimie)


Lastnica gospostva Pod~etrtek na [tajerskem je bila med 1682 in koncem 2. svetovne vojne grofovska rodbina Attems, ki si je s~asoma pridobila {e bli`nji gospostvi Har ten-{tajn (1716) in Olimje (1805) ter ju zdruìla s Pod~etrtkom.

750


Historiat fonda

Fond je bil prevzet v neurejenem stanju in po{kodovan od vlage. Zaradi zdruìtve vseh treh gospostev in skupne uprave arhivskega gradiva ni bilo mogo~e lo~iti na posamez-na gospostva. Gradivo je urejeno po shemi za ureditev gradiva gra{~in.

Opis vsebine

f. 45: Voja{ke zadeve 1804-1818f. 51: Naborno-okrajna gosposka in gospostvo Pod~etrtek in Harten{tajn

1800-1806 (preskrba ~et, transporti voja{kega materiala in ìveà)f. 55: Voja{ke zadeve 1783-1799, 1789, 1804-1843 (okro`nice, vojni dolgo-

vi, poro~ila za vpregah za potrebe vojske 1813-1815)




DJ^

SI 45

Signatura SI AS 774

Naziv fonda GOSPOSTVO RIBNICA

âs gradiva (1573-1932) 1787-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (47 {., 49 k.; 12.0 t.m.) 7 {.; 0.6 t.m.

Naziv ustvarjalca Merija Dolenja vas (Mairie de Unterdorf ), Merija Ribnica (Mairie de Reifnitz) Nabornookrajna go-sposka Ribnica (Werbbezirksherrschaft Reifnitz)


Od 1700 so bili lastniki gospostva Ribnica na Dolenjskem grofje Cobenzli; leta 1810 je grof Janez Filip Cobenzl (1741-1810), znani avstrijski diplomat (~lan delegacij na mirovnih pogajanjih v Te{inu, Campoformidu, Rastattu in Bratislavi, podkancler ce-sarstva, med 1801 in 1805 poslanik v Parizu), gospostvo prodal svojemu dotedanjemu oskrbniku Antonu Rudeù (1757-1829), po rodu iz Kobjeglave na Krasu. Rudeì so ostali lastniki posestva do 1937. Meriji Ribnica (2.550 prebivalcev) - na~eloval ji je

751

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


prav gra{~ak Anton Rude` - in Dolenja vas pri Ribnici (2.282 prebivalcev) sta 1811. leàli v ko~evskem oz. ribni{kem kantonu (z 12 ob~inami in 29.682 prebivalci) in novome{kem distriktu.

Historiat fonda

Po prevzemu v arhiv je bil fond urejen po shemi za urejevanje gra{~inskih fondov.

Opis vsebine

{. 23: Razredni davek 1809; Javno posojilo 1811; No{nja oro`ja 1810{. 26: Statisti~ni podatki; Obdav~itve; Odmera zemlji{kih davkov 1810, 1811, 1814;

Reparticija zemlji{kega davka 1811{. 27: Priprega za potovanje mar{ala Marmonta 1810; Dav~ni zaostanki 1811, 1812{. 34: Korespondenca mera v Karlovici{. 41: Naborno okrajna gosposka Ribnica (davki 1809-1811); Voja{ke zadeve (na-

stanitev in preskrba 1787-1811, priprega 1787-1809, rekrutacija 1789-1811, dezerterji 1795-1808)

{. 42: Merija Dolenja vas 1812-1814 (okro`nice, korespondenca, zapisniki, izkazi){. 44: Merija Ribnica 1810-1814 (korespondenca, ra~uni); Dav~ni prejemnik kanto-

na Ribnica 1811-1814 (korespondenca, ra~uni)

Jezik in pisava


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski inventar 1980

Bibliografi ja

Vodnik 3, 113-114; Majda Smole, Gospodarski poloàj ribni{kih podlo`nikov v za~etku 19. stoletja, Kronika 4, 1956, 170-173; Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribni{ke pokrajine, Buenos Aires 1976, 360, 368-377, 536, 699; Majda Smole, Gra{~ina Ribnica, Ljubljana, Arhiv SR Slovenije 1980; Smole 1982, 420-422; Stane Granda, Rude`, Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana, MK, 1996, 309; Danijela Ju-ri~i}-ârgo, Urbarji gospostva Ribnica iz let 1621-1848, Arhivi 12, 1-2, 1996, 111-117; [umrada 1998, 60

DJ^, J[

752


SI 46

Signatura SI AS 777

Ime fonda GOSPOSTVO SMLEDNIK

âs gradiva (1558-1913) 1795-1820

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (65 .f., 87 k.; 13.0 t.m.) 2 f.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Lazarini, Franc Ksaver Ignac baron (Lazarini, Franz Xaver Ignaz Freiherr)


Od leta 1695 je bil lastnik gospostva Smlednik na Gorenjskem Janez Adam pl. Pern-burg, poznej{i baron Smledni{ki (Flödnig). Od njegovih potomcev, ki so pri{li 1792. v ste~aj, je gospostvo leta 1795 kupil baron Franc Ksaver Ignac Lazarini (1765-1832). V ~asu Ilirskih provinc se je z druìno umaknil na svoj grad Podsredo na [tajerskem, gospostvo pa je upravljal oskrbnik Janez Drobni~, sicer tudi smledni{ki mer. Ilirska ob~ina Smlednik je imela leta 1811 2.571 prebivalcev. V lasti rodbine Lazarini je ostal grad Smlednik do konca 2. svetovne vojne, ponovno pa si ga je pridobila leta 1991 z denacionalizacijo.

Historiat fonda

Gradivo je bilo prvi~ urejeno è leta 1826. Znova ga je leta 1896 uredil dr. Vladimir Levec in ga razdelil na oddelke, ozna~ene s ~rkami od A do N. Ob prevzemu v arhiv so bili ohranjeni le oddelki A, D, F do N. Fond je urejen po shemi za urejevanje gra{~-inskih arhivov ob upo{tevanju prvotne ureditve.

Opis vsebine

f. 43: Gradnja mostu pri Medvodah 1812 (korespondenca med meroma v Smledni-ku in [entvidu)

f. 44: Francoska doba (patenti in okro`nice 1805-1812, uradni predpisi in ra~uni 1802-1820, voja{ke dobave 1805-1813, rekvizicija konj 1805-1811, davki 1799-1810, vojno posojilo podlo`nikov 1795-1799 ter 1808-1810, {koda po francoski vojski 1797, nastanitev francoskega intendanta za Kranjsko Farguesa v Ljubljani 1809 /dokument iz 1816, korespondenca barona Franca Ksaverja Ignaca Lazarinija o Francozih 1812, organizacija oblasti po odhodu Francozov 1814, formularji za potna dovoljenja med francosko oblastjo)

Jezik in pisava


753

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis 1960 (za ve~ino gradiva)

Bibliografi ja

Vodnik 3, 117-118; Vladimir Levec, Rodbina Lazarini, IMK 4, 1894, 165; Vladimir Levec, Francozje v Smledniku, IMK 4, 1894, 215-216; Vladimir Levec, Schloss und Herrschaft Flödnig in Oberkrain, MMVK 9, 1896, 2-10, 49-54, 128-146, 174-185, 209-216, 271-280; 10, 1897, 1-9, 41-53; Smole 1982, 444-446; Branko Reisp, Grado-vi deèle Kranjske, Ljubljana, Slovenska matica 1998, 174-189; [umrada 1998, 56

DJ^, J[

SI 47

Signatura SI AS 780

Ime fonda GOSPOSTVO STARA LOKA

âs gradiva (1521-1929) 1808-1817

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (2 {., 44 f., 10 k.; 5.0 t.m.) 4 f.; 0.4 t.m.

Naziv ustvarjalca Strahl Friderik pl. (Strahl Friedrich von)


Leta 1755 je gospostvo Stara Loka na Gorenjskem kupil na dra`bi {kofjelo{ki me{~an in pomemben gospodarstvenik Matev` Dem{ar, njegovi dedi~i pa so ga leta 1819 prodali Frideriku Anzelmu pl. Strahlu; druìna Strahl je ostala lastnica gradu do leta 1929.

Historiat fonda

V arhivu je bilo gradivo urejeno in popisano po shemi za popisovanje gra{~inskih arhivov.

Opis vsebine

f. 34: Strahl Friderik, poro~nik 7. lovskega bataljona (dnevna povelja, preskrbovalna lista, poro~ila o stanju zalog v voja{kih preskrbovalnih sodi{~ih, protokoli po-velj 1808-1813)

f. 35: Strahl Friderik, stotnik 10. lovskega bataljona v Celju (obra~uni in seznami voja{ke opreme, preskrbovalni seznami, blagajni{ki izkazi, dopisi raznih uradov 1813-1815, dnevnik s spisom bojev v Italiji leta 1814)

754


f. 36: Strahl Friderik, stotnik 10. lovskega bataljona v Celju (dnevnik raportov, pla~-ilni seznami 1814-1816)

f. 37: Strahl Friderik, stotnik 10. lovskega bataljona v Celju (potni dnevniki, preskr-bovalni seznami, obra~uni voja{ke opreme 1816-1817)



Bibliografi ja

Vodnik 3, 119; Smole 1982, 458-460; Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji I/3, Ljubljana, Viharnik 1998, 92-107

DJ^

SI 48

Signatura SI AS 783

Ime fonda GOSPOSTVO [KOFJA LOKA

âs gradiva (1314-1894) 1811-1823

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1 {., 22 f., 79 k.; 7.1 t.m.) 7 ks.


Lo{ko gospostvo na Gorenjskem je ustanovil nem{ki cesar Oton II. leta 973 s po-delitvami posesti freisin{ki {kofi ji. V lasti freisin{kih {kofov je ostalo do leta 1805, ko so bila po bratislavskem miru sekularizirana vsa posestva dràvnih {kofi j Freising, Passau, Salzburg in Berchtesgaden. Po odlo~bi dvorne komore iz leta 1806 so ta po-sestva pre{la v last avstrijskega cesarja. Na Kranjskem se je izvr{itev te odlo~be zavlekla zaradi avstrijskih voja{kih porazov in ustanovitve Ilirskih provinc. Z Napoleonovim dekretom od 18.4.1811 je dobil glavni guverner Ilirskih provinc mar{al Marmont kot dotacijo dohodke gospostev [kofja Loka, Mekinje, Bistra, Sti~na, Postojna, pro{tije Bled-Otok, komend Nem{kega vite{kega reda v Ljubljani in Metliki, imenja deèlnih stanov na Kranjskem ter kobilarne Lipica. Leta 1825 so lastni{tvo gospostva [kofja Loka po odredbi avstrijskega Ilirskega gubernija prepisali na ime komornega sklada.

Historiat fonda

V arhivu je bilo gradivo urejeno in popisano po shemi za urejevanje gra{~inskih arhivov.

755

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Opis vsebine

f. 1: Normalia (okro`nica Ilirskega gubernija v Ljubljani glede privatnih terjatev pri Francozih 1817)

f. 23: Extranea (korespondenca dav~nega prejemnika v Trbiù, [pitalu in Straßfriedu Dudlerja z drugimi dav~nimi prejemniki 1811-1823, pismo inènirskega stot-nika Regalie sindiku v Vratih (Thörl) 1811)

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica, humanistika), sloven{~ina (humanistika)


Bibliografi ja

Vodnik 3, 121-122; Majda Smole, Gra{~ina [kofja Loka, publikacije Arhiva SR Slove-nije, Inventarji, serija Gra{~inski arhivi, 1. zv., Ljubljana 1980; Smole 1982, 483-485

DJ^, J[

SI 49

Signatura SI AS 785

Ime fonda GOSPOSTVO [RAJBARSKI TURN

âs gradiva (1600-1910) 1814

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Merija Kr{ko (Mairie de Gurkfeld)


Med 1658 in 1903 je bilo gospostvo [rajbarski turn blizu Kr{kega na Dolenjskem v lasti grofov Auersperg; v letih 1798-1825 je bil njegov gospodar grof Aleksander Au-ersperg. Ilirska merija Kr{ko je leta 1811 sodila v konstanjevi{ki kanton in novome{ki distrikt ter {tela 3.269 prebivalcev.

Historiat fonda

Gradivo je urejeno in popisano po shemi za popisovanje gra{~inskih arhivov.

Opis vsebine

f. 90: Merija Kr{ko (mrli{ka knjiga 1814)

756




Bibliografi ja

Vodnik 3, 122-123; Majda Smole, Gra{~ina [rajbarski Turn, Publikacije arhiva SR Slovenije, serija Gra{~inski arhivi, 2. zv., Ljubljana 1980; Smole 1982, 490-492; [umrada 1998, 59

DJ^

SI 50

Signatura SI AS 791

Ime fonda GRA[ČINA TURN OB LJUBLJANICI – KODELJEVO

âs gradiva (1597-1944) 1808-1816

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (27 {., 81 k.; 6.0 t.m.) 3 m., 15 ks.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Codelli pl. Fahnenfeld, Anton Franc Ksaver Pavel baron (Codelli von Fahnenfeld, Anton Franz Xaver Paul Freiherr), Merija Ljubljana (Mairie de Lay-bach), Kresijski urad Ljubljana (Kreisamt Laybach)


Lastnik gradu Turn ob Ljubljanici tik pod Ljubljano (Kodeljevo) je postal leta 1700 Pe ter Anton Codelli, njegovi potomci, baroni Codelliji pl. Fahnenfeld, pa so ga obdràli do konca 2. svetovne vojne. Med 1811 in 1832 je bil lastnik gra{~ine baron Anton Franc Ksaver Pavel (1753-1832), ki je bil 1812-1813 mer Ljubljane, prestolnice Ilirskih pro-vinc. Ilirska ob~ina Ljubljana je bila leta 1811 istovetna s kantonom Ljubljana intra mu-ros: poleg mesta in predmestij je ob~ina-kanton obsegala {e va{ka naselja v neposredni okolici (Glince, Vi~, Spodnja [i{ka, Vodmat, Kurja vas, Rudnik, Orle, Sela, Srednja vas, Daljnja vas, Babna Gorica), v tak{nem okviru pa {tela 13.369 prebivalcev. Ob koncu francoske vladavine je imela ljubljanska ob~ina v mestu 314, v predmestjih pa 562 hi{. Druìne hi{nih posestnikov so tedaj {tele skupaj 3.252 oseb, drugih prebivalcev pa je bilo 6.551. Poleg tega je mestu pripadalo {e osem va{kih skupnosti.

757

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Historiat fonda

Analiti~ni inventar je izdelan po shemi za urejanje gra{~inskih arhivov.

Opis vsebine

{. 1: Okro`nice in razglasi za~asne de`elne vlade za Kranjsko 1809; Okro`nice fran-coskih oblasti 1809; Okro`nice kresijskega urada Ljubljana 1808, 1809

{. 12: Korespondenca z likvidacijsko komisijo za francoske dolgove 1815, 1816{. 13: Kresijski urad Ljubljana (voja{ka preprega, voja{ke eksekucije, likvidacije fran-

coskih dolgov, 1809, 1810); Okrajna gosposka oziroma komisariat Komenda Ljubljana (voja{ka preskrba, francoska kontribucija 1809, 1810)

{. 17: Baron Anton Codelli, mer mesta Ljubljana (korespondenca z guvernerjem Ilirskih provinc, intendanco za Gorenjsko, impresarijem tr`a{kega gledali{~a Paolom Zanchle, provizori~nim gubernijem v Ljubljani 1812, 1813); Kopijska knjiga merije Ljubljana 1813, 1814

{. 23: Korespondenca gra{~ine v Malnah (Mühlhofen) z intendanco za Notranjsko v Postojni 1810, 1811



Bibliografi ja

Vodnik 3, 124-125; Majda Smole, Gra{~ina Turn ob Ljubljanici, Ljubljana, Arhiv SR Slovenije 1980; Smole 1982, 512-514; [umrada 1998, 55; Janez Kos, Zadnji ljubljan-ski mer, Ljubljana 8, 2003, {t. 1-2, 46

DJ^, J[

758


SI 51

Signatura SI AS 792

Ime fonda GRA[ČINA TURN POD NOVIM GRADOM

^as gradiva (17. stol.-1940) 1807-1811

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (79 {., 38 k.; 16.0 t.m.) 2 m., 13 ks.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Urban~i~ Martin, Merija Ljubljana (Mairie de Lay-bach), Okrajna gosposka Brdo pri Kranju (Bezirks-herrschaft Egg bei Krainburg), Gospostvo Brdo pri Kranju (Herrschaft Egg bei Krainburg)


Grad Turn pod Novim gradom pri Preddvoru na Gorenjskem je leta 1793 kupil do-tedanji oskrbnik Zoisovega gospostva Brdo pri Kranju Martin Urban~i~ ml. (okr. 1746-1795) in je ostal do 1909 v lasti njegovih potomcev.

Historiat fonda

Gradivo je popisano po shemi za urejanje gra{~inskih arhivov.

Opis vsebine

{. 5: Okro`nice o nova~enju vojakov 1808; Davki Francozom 1809; Okro`nice 1809

{. 6: Okro`nice o de`elni brambi 1808; Terjatev dolga francoske vlade 1815{. 8: Okro`nice glavnega guvernerja Ilirskih provinc 1809-1811{. 28: Navodilo dominijem o prispevkih za {ole 1811{. 41: Korespondenca glavnega intendanta Ilirskih provinc 1811{. 44: Okrajna gosposka Brdo (oddaja ovsa in sena za francosko vojsko, oddaja za-

ostalih dajatev 1809, 1810){. 52: Gospostvo Brdo, kopialna knjiga odredb in okro`nic (glavnega intendanta

Ilirskih provinc, intendanta za Kranjsko ter kranjske za~asne vlade, z odgovori okrajnega gospostva Brdo v letu 1810)

{. 62: Martin Urban~i~ (izkaz {kode, ki so jo povzro~ili podlo`nikom Francozi 1807)

{. 65: Merija mesta Ljubljane (najemnina stanovanj za voja{tvo 1812)

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika), sloven{~ina (humanistika)


759

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Bibliografi ja

Vodnik 3, 126-127; Ivan Nemani~, Kratek oris gospostva Turn pod Novim gradom, Arhivi 26, 2003, 1, 81-88; Ivan Nemani~, Gospostvo Turn pod Novim gradom. Arhivski inventar, Ljubljana 2002; Smole 1982, 514-515; Alfonz Gspan ur., Anton Toma` Linhart. Zbrano delo 1, Ljubljana, DZS 1950, 320 {t. 41, 574

DJ^, J[

KB Samostani

SI 52

Signatura SI AS 746

Ime fonda CISTERCIJANSKI SAMOSTAN IN DRŽAVNO GOSPOSTVO KOSTANJEVICA

âs gradiva (1282-1843) 1805-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (43 f., 94 k.; 8.0 t.m.) 2 f., 32 ks.; 0.2 t.m.

Naziv ustvarjalca Naborna gosposka Mokrice (Werbbezirksherrschaft Mokritz)


Cistercijanski samostan Kostanjevica na Dolenjskem je ustanovil leta 1234 koro{ki vojvoda Bernard Spanheimski in je imel pred ukinitvijo posest predvsem na [entjer-nejskem in Kr{kem polju ter v okolici Kostanjevice. Po ukinitvi samostana 1785 so vsa njegova posestva pripadla verskemu skladu. Ta je leta 1808 prodal nekdanje gospostvo Klevev`, 1825 pa {e Ruper~ vrh. Preostala posestva so sestavljala dràvno gospostvo Kostanjevica.

Historiat fonda

Po razpustu samostana so arhivalije gospostva Kostanjevica razdelili. Ministrstvo za poljedelstvo je leta 1881 pooblastilo Upravo domen in gozdov v Gorici naj izro~i gradivo gospostva in samostana Kostanjevica v Deèlni muzej v Ljubljani. Dopise, ki so prihajali v samostan v letih 1740-1786, so razvr{~ali po snovnih skupinah, v okviru snovne skupine pa kronolo{ko. Listine so ozna~evali s ~rkami po vrstah (kupopro-dajne, menjalne, zakupne...). V arhivu je bilo gradivo urejeno po shemi za ureditev gra{~inskih arhivov.

760


Opis vsebine

f. 1: Razglasi in odloki francoskih oblasti 1805-1813f. 6: Upravni urad dav~ne domene Kostanjevica 1809-1814f. 32: Uradna korespondenca uprave domene Kostanjevica 1810-1813f. 43: Dopisi okrajno-naborne gosposke Mokrice 1809-1814; Dopis dolenjske

intendance imetniku Golega o urbarialnih obveznostih podlo`nikov iz ~asa francoske okupacije 1814

Jezik in pisava



Bibliografi ja

Vodnik 3, 131-132; Ema Umek, Samostani Kostanjevica, Pleterje in Sti~na 1-2, Ljubljana, Arhiv Slovenije 1974; Joè Mlinari~, Kostanjevi{ka opatija 1234-1786, Kostanjevica na Krki, 1987.

DJ^

SI 53

Signatura SI AS 781

Ime fonda CISTERCIJANSKI SAMOSTAN IN DRŽAVNO GOSPOSTVO STIČNA

âs gradiva (1453-1814) 1813-1813

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Merija Sti~na (Mairie de Sittich)


Cistercijanski samostan v Sti~ni na Dolenjskem je leta 1136 ustanovil oglejski patri-arh Peregrin. Po njegovi ukinitvi (1784) so posest dodelili verskemu skladu, 1898. pa jo ponovno prodali obnovljenemu samostanu. Z dekretom Napoleona I. z dne 18.4.1811 je dobil glavni guverner Ilirskih provinc mar{al Marmont kot dotacijo med drugim tudi dohodke dràvnega gospostva Sti~na. Ilirska ob~ina (merija) Sti~na je

761

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


leàla v velikogabrskem oz. vi{njegorskem kantonu (distrikt Novo mesto), v njej pa je ob ljudskem {tetju 1811 prebivalo 3.085 prebivalcev.

Historiat fonda

Po ukinitvi samostana so arhivsko gradivo popisali v inventarju imetja. Del arhiva je ostal v Sti~ni za teko~e poslovanje, del so pripeljali v Ljubljano in ga sku{ali urediti. Leta 1788 so naredili seznam arhiva. Fond je urejen po shemi za popis gra{~inskih arhivov.

Opis vsebine

f. 16: Korespondenca merije Sti~na 1813



Bibliografi ja

Vodnik 3, 129-130; Ema Umek, Samostani Kostanjevica, Pleterje in Sti~na, Ljubljana 1974, 141-158; Smole 1982, 484; Joè Mlinari~, Sti{ka opatija 1136-1784, Novo mesto 1995; [umrada 1998, 59

DJ^, J[

M ARHIVSKE ZBIRKE (IZVORNO ARHIVSKO GRADIVO)MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva

SI 54


Ime zbirke ZBIRKA MATIČNIH KNJIG

âs gradiva (1812-1945) 1812-1814

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (158 {., 229 k.; 35 t.m. ) 6 {.; 0.6 t.m.

Historiat zbirke

Zbirka je nastajala v sedanjem Arhivu Republike Slovenije od 1953. naprej. Poleg mati~nih knjig civilnih mati~nih uradov na ozemlju Ilirskih provinc so bile v njej {e knjige drugih civilnih in verskih mati~nih uradov. Naj{tevilneje so bile zastopane ma-

762


ti~ne knjige cerkvenih mati~nih uradov rimskokatoli{ke veroizpovedi, ki so bile pa leta 1991 vrnjene Katoli{ki cerkvi na Slovenskem in jih danes hranijo v Nad{kofi jskem arhivu Ljubljana, [kofi jskem arhivu Maribor in [kofi jskem arhivu Koper. V zbirki ostajajo {e vedno mati~ne knjige nekaterih drugih verskih in civilnih mati~nih uradov, po katerih je zbirka tudi popisana.


Ker je v skladu z Napoleonovim organi~nim dekretom od 15.4.1811 pri~ela 1. ja-nuarja 1812 v Ilirskih provincah veljati francoska zakonodaja, so teoreti~no s tem datumom - dejansko pa ponekod {ele od avgusta 1812 in celo v za~etku 1813 - uvedli obvezne civilne mati~ne knjige, ki so jih do konca junija 1814, ko je bil ukrep od-pravljen, vodili po ob~inah (merijah) ùpani, njihovi namestniki ali zanje pristojni ob~inski uradniki. Glavni intendant grof Chabrol de Crouzol je dal natisniti obse`no francosko-nem{ko navodilo za vodenje mati~nih knjig in potrebne obrazce. Pred za ~etkom vpisovanja vanje so morale biti knjige o{tevil~ene in parafi rane, vpisi brez okraj{av in {tevilke izpisane z besedami. Na koncu vsakega leta so bile zaklju~ene. Vo-dili so rojstne, oklicne, poro~ne in mrli{ke mati~ne knjige in to v dveh izvodih.

Opis vsebine

Mati~ne knjige civilnih mati~nih uradov na ozemlju Ilirskih provinc (1812-1814)

âte` ob Savi: rojstni, poro~ni, mrli{ki register 1812, 1813, 1814Loka pri Trì~u: rojstna, poro~na, mrli{ka mati~na knjiga 1813Litija: rojstna mati~na knjiga 1813; mrli{ka mati~na knjiga 1812, 1813Medvode: rojstna, poro~na, mrli{ka mati~na knjiga 1812, 1813Menge{: poro~ni in mrli{ki register 1812; poro~na mati~na knjiga 1812Naklo: mrli{ka mati~na knjiga 1812-1814Poljane nad [kofjo Loko: poro~na mati~na knjiga 1812-1814; mrli{ka mati~na knjiga

1812-1813, 1813-1814Pre`ganje: poro~na mati~na knjiga 1812; mrli{ka mati~na knjiga 1813Rakitna: rojstna mati~na knjiga 1812-1814Sorica: rojstna mati~na knjiga 1812, 1813; poro~na mati~na knjiga 1814; mrli{ka

mati~na knjiga 1812, 1813Selca: oklicni register 1813, 1814; rojstna, poro~na, mrli{ka mati~na knjiga 1813, 1814[entrupert (Trebnje): rojstna, poro~na mati~na knjiga 1812, 1813[entvid nad Ljubljano: rojstna, poro~na, mrli{ka mati~na knjiga 1812, 1813[kofja Loka: rojstni register 1812, 1813, 1814; poro~ni register 1813; poro~na mati~-

na knjiga 1814; mrli{ki register 1813, 1814@iri: rojstna, poro~na, mrli{ka mati~na knjiga 1812



763

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Bibliografi ja

Vodnik 3, 416-417; Der Leiter des Civilstandes-Beamten, etc. (Le Guide de l’état civil, etc.), Laibach 1812 (NUK Ljubljana, signaturi 353276, U482555); Ema Umek, Janez Kos, Vodnik po mati~nih knjigah za obmo~je SR Slovenije, 1, Ljubljana 1972, XXI-XXII; 3, Ljubljana 1974, 891-914; Bundy 1987, 68-69

MK, J[

SI 55


Ime zbirke ZBIRKA NAČRTOV

âs gradiva (17.-20. stol.) 1809-1813

Nivo popisa kos

Obseg gradiva (469 m.; 15 t.m.)

Historiat zbirke

Zbirka je za~ela nastajati v 19. stoletju v Kranjskem deèlnem muzeju. Glavni del gradiva je bil prevzet po drugi svetovni vojni. V letu 1996 se je za~elo preurejanje in nov popis.

Opis vsebine

Gradivo iz napoleonskega obdobja najdemo predvsem pri skupinah:

1. zemlji{~a; 2. vodni tokovi; 3. ceste in mostovi; 5. kraji; 6. cerkve in kapele; samo-stani ; ùpni{~a; pokopali{~a; 7. gradovi, gra{~ine, dvorci; upravne stavbe; 8. sodi{~a; kaznilnice; 9. voja{ki objekti; 15. stanovanjske stavbe


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popisi posameznih skupin gradiva


AZ

764


SI 56


Ime zbirke ZBIRKA KART IN ZEMLJEVIDOV

^as gradiva (16.-20. stol.) 1793-1809

Nivo popisa kos

Obseg gradiva (3.183 ks.; 3 t.m. ) 15 ks.

Historiat zbirke

Zbirka je za~ela nastajati v 19. stoletju v Kranjskem de`elnem muzeju. Glavni del gradiva je bil prevzet po drugi svetovni vojni.

Opis vsebine

II/140: Karte von Polen. Wien, 1796II/142-147: Carte Géographique representant le Cours Entier du Rhin, de la Mosel-

le, de la Meuse et de l’Escaut avec les Pays Confi ns specialement l’Etat Actuel de toutes les possessions de la Maison d’Autriche dans les Pays Bas et une Grande Partie de la France. Augsbourg, 1794

II/186: Neueste Post Karte von ganz Deutschland, Ungarn, Preussen, Holland, Schweitz, etc. / Nouvelle Carte des Postes D’Allemagne, de France, Hollande, Prusse, Pologne, Hongrie, Italie, Suisse etc., Wien/ Vienne, 1806

II/209: Plan du nouveau Cordon de Douane et de santé à établir depuis les bords de la mer pres Novi jusqu’à la Culpa. s. l.; s. d.

II/221-224: Carte von Tyrol. Wien, 1809III/101: Der südliche Theil von Untersteyermark oder der Cilier Kreis. Graetz,

1793III/102: Oberkrain oder der Laybacher Kreis. Graetz, 1797


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis 2000 z letnimi dodatki


AZ

765

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 57


Ime zbirke ZBIRKA ROKOPISOV

âs gradiva (13. stol.-1941) 1809-1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (537 k.; 15.4 t.m.) 9 k.; 0.2 t.m.

Historiat zbirke

Posamezni rokopisi so pri~eli prihajati v kranjski deèlni arhiv è kmalu po njegovi ustanovitvi in je njihovo {tevilo stalno nara{~alo. Ko je dr. Josip Mal za~el urejati ne-urejeno gradivo deèlnega arhiva, je verjetno zasnoval tudi zbirko rokopisov. Sedanjo ureditev po formatih je zbirka dobila v petdesetih letih 20. stoletja s preureditvijo dr. Marije Verbi~ (1914-2003). Znatno {tevilo rokopisov je zbralo in prispevalo Histori~-no dru{tvo za Kranjsko, veliko jih je tudi iz dolske zapu{~ine barona Joèfa Kalasanca Erberga (gl. fond SI 36 – SI AS 730, Gra{~ina Dol), nekaj iz arhiva grofa Franca Joèfa Hanibala Hohenwarta (1771-1844) in zbirke cistercijana p. Joèta Mavra Grebenca (1911-1993). Zadnja pomembnej{a pridobitev so na podlagi meddràvnega spo-razuma iz Avstrijske nacionalne biblioteke in Avstrijskega dràvnega arhiva vrnjeni rokopisi. Zbirka se {e vedno dopolnjuje.

Opis vsebine

62r, 303r, 308r: Gledali{ke igre267r: Bele`ka pla~anih ma{I-138r: Inkorporacijska knjiga trgovskega gremijaI-148r: PridigeII-7r: Osnutek dekreta o zemlji{ko-lastni{kih odnosihII-12r: MatrikeII-31r: Seznam kirurgov

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), sloven{~ina (humanistika), latin{~ina (humanistika)


Bibliografi ja

Vodnik 3, 427; Rokopisi Arhiva Republike Slovenije, katalog razstave, Ljubljana 1990; Splo{ni pregled, 19-21

AN, J[

766


SI 58


Ime zbirke ZBIRKA RODOVNIKOV

^as gradiva (17.-20. stol.) 1812

Nivo popisa kos

Obseg gradiva (8 {., 25 o., 3 zv.; 1.5 t.m.) 2 ks.

Historiat zbirke

Zbirka je za~ela nastajati v 19. stoletju v Kranjskem de`elnem muzeju. Leta 2001 je bila na novo urejena in popisana.

Opis vsebine

a.e. 299: Immortalité … Dédié à la postérité … Inventé et dessiné par Charles Toussainct 1812. Gravé par Hyacinthe Maina, Illyrien, Laibach 1812.



Bibliografi ja

Vodnik 3, 426; Télégraphe offi ciel {t. 22, 18.3.1813, 87-88; {t. 30, 15.4.1813, 122

AZ, J[

767

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


MB Tematske zbirke arhivskega gradiva

SI 59


Ime zbirke ZBIRKA SPISOV IZ FRANCOSKE DOBE

âs gradiva (1797-1857) 1809-1814

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva 10 f., 13 k.; 2.0 t.m.

Historiat zbirke

Nastala je z izlo~anjem spisov iz merijskih, gra{~inskih, okrajnoglavarskih in kresijskih arhivov, in sicer è v letih pred drugo svetovno vojno in so jo hranili v Narodnem mu-zeju v Ljubljani. V arhiv je pri{la po letu 1945 in so jo dopolnjevali s prevzemi gradiva od nekaterih kulturnih ustanov (n. pr. NUK 1957), pa tudi s posameznimi nakupi (Zagreb 1961). Vendar pa podrobnej{e dokumentacije o njenem nastanku ni.

Opis vsebine

Spisi:f. 1: I. francoska okupacija 1797; II. francoska okupacija 1805-1806; Avstrijske

vojne priprave in deèlna bramba-~rna vojska 1808-1809; Ustanovitev Ilirskih provinc 1809-1813; Tirolska vstaja 1809; Upravna razdelitev Kranjske-Pri-morja in Ilirije 1813-1815; Napoleonovi tiskani vojni bilteni iz Rusije 1812

f. 2: Francoska politi~na, voja{ka, policijska in sodna uprava 1809-1813; Trije zvezki kopij pisem intendanta Kranjske oz. Gorenjske Farguesa 27.7.1809-11.8.1810; Uprava mesta Ljubljane v ~asu Ilirskih provinc 1809-1813; Eccle-siastica 1810-1814; Miscellanea 1810-1812

f. 3: Razli~ne uprave: Carina 1809-1812; Tobak, sol in soliter 1810-1813; Loterija 1810; Monetaria 1809-1811; Obra~unavanje pokojnin 1810-1813; Vojne da-jatve 1810-1813; Navodila davkarjem 1810-1813

f. 4: Gozdarstvo, tkalstvo, rudnik Idrija 1810-1813; Miscellanea 1797-1831f. 5: Francoski patenti o stvarnih in osebnih davkih, obrtnini ter kolekih 1810-1813f. 6: Seznami mo{kih, rojenih med 1788-1792: Borovnica, 1812; Cerknica, 1812;

Dolina pri Senoè~ah 1812; Trnovo pri Ilirski Bistrici 1812; Idrija 1811, 1812; Ilirska Bistrica 1812; Ko{ana 1812; Logatec 1812; Materija 1812; Planina 1812; Polhov Gradec 1812; Postojna 1812; Prem 1812; Razdrto 1812; Seno-è~e 1812; Spodnja Idrija 1811; Vrhnika 1812; Dohodki, stro{ki in dolgovi razli~nih cerkva v Ljubljani in njeni okolici, s.d.

f. 7: Seznami mo{kih, rojenih med 1788-1792: Borovnica 1811; Cerknica 1811; Dolina pri Senoè~ah s.d.; Trnovo pri Ilirski Bistrici 1811; Gornji Logatec s.d.; Lipa s.d.; Lo` 1811; Materija 1811; Planina 1811; Podgrad 1811; Polhov Gra-

768


dec 1811; Postojna s.d.; Prem 1811; Razdrto 1811; Senoè~e 1812; Spodnja Ko{ana 1811; Vrhnika s.d.; Register porok za Pre`ganje (okraj Litija) in Pre-`ganje (okraj Novo mesto) 1812; Izpolnjeni dvojezi~ni formularji (italijansko/nem{ko) za javljanje nabornikov 1813

f. 8: Razglasi, mirovne pogodbe, manifesti, vojna poro~ila in drugi razli~ni tiski iz ~asa Ilirskih provinc 1809-1814; Podlistki iz dunajskih ~asopisov ob izidu spo-minov mar{ala Marmonta 1857

f. 9: Vezani snopi~i rojstnih, poro~nih in mrli{kih knjig za: ^rnomelj, 1814; Hinje, 1814; Litija, 1813; Mala gora pri Ko~evju, 1814; Semi~, 1814; Veliki Gaber, 1814; Zalog, 1812

f. 10: Posamezne {tevilke nekaterih ~asopisov iz obdobja francoske okupacije 1805 in Ilirskih provinc: Corriere Illirico, 1810 (2 {tevilki); Gazette nationale ou le Moniteur universel, 1805 (13 {tevilk); Journal de l’Empire, 1805, 1812, 1813 (76 {tevilk); Télégraphe offi ciel, 1811, 1812, 1813 (22 {tevilk)

Knjige:1. Abecedni pregled donacij ilirske uprave za overovitve in domene (vpisi za leta

1819-1846) (nem{~ina, gotica, kurziva)2. Register prejete uradne po{te neznanega ùpanstva na Gorenjskem 28.12.1811-

27.7.1814 (nem{~ina, gotica, kurziva).3. Konskripcijski seznami zdruènih letnikov 1810 in 1811, 1812-1813 (nabor-

ni{ki seznami za distrikt Postojna oz. kantone Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Postojna, Senoè~e, Vrhnika) (franco{~ina, kurziva).

4. Konskripcijski seznami zdruènih letnikov 1810 in 1811, 1812-1813 (naborni-{ki seznami za distrikt Kranj oz. kantone Kamnik, Kranj, [kofja Loka, Radovlji-ca) (franco{~ina, kurziva).

5. Konskripcijski seznami zdruènih letnikov 1810 in 1811, 1812-1813 (naborni-{ki seznami za distrikt Ljubljana oz. kantone Litija, Ljubljana, Morav~e, Vi{nja gora (franco{~ina, kurziva)

6. Konskripcijski seznami zdruènih letnikov 1810 in 1811, 1812-1813 (nabor-ni{ki seznami za distrikt Novo mesto oz. kantone ^rnomelj, Ko~evje, Kosta-njevica, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Ribnica, @uèmberk (franco{~ina, kurziva)

7. Instrukcija o vodenju dvojnikov dokumentov o dav~nih prejemkih po dav~nih okrajih, Paris 1807 (knjiga vsebuje navodila in formularje brez vpisov) (fran-co{~ina)

8. Seznam osebnih kontribucij za ob~ino Sv. Kri` (distrikt Novo mesto) za leto 1811, 1811 (franco{~ina, nem{~ina)

9. Seznam osebnih kontribucij za ob~ino Kostanjevica za leto 1812, 1812 (fran-co{~ina, nem{~ina)

10. Seznam osebnih kontribucij za ob~ino Kostanjevica za leto 1813, 1813 (fran-co{~ina, nem{~ina)

769

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


11. Obra~un uprave za fi nance za leti 1809 in 1810/ dodatek k {t. 192 ~asnika Mo-niteur (tiskano fi nan~no poro~ilo za celotno Francosko cesarstvo, ki vklju~uje tudi prora~un Ilirskih provinc za 1810, 1811) (franco{~ina)

12. Uprava za overovitve in domene, register korespondence predstojnikov, razen direktorja (vpisi za: Kamnik, Kranj, Ljubljana, Radovljica, 1811-1813) (fran-co{~ina)

13. Knjiga formularjev za voja{ki nabor (brez vpisov) (franco{~ina)

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika), italijan{~ina (humanistika), latin{~ina, sloven{~ina (bohori~ica), hrva{~ina

Pripomo~ki za uporabo gradiva: sumarni popis 1996

Bibliografi ja: Vodnik 3, Ljubljana 1999, 447; Splo{ni pregled, 7, 23

AK

SI 60


Ime zbirke ZBIRKA MUZEJSKEGA DRU[TVA ZA KRANJSKO, MUZEJSKEGA DRU[TVA ZA SLOVENIJO IN HISTORIČNEGA DRU[TVA ZA KRANJSKO

^as gradiva (12. stol.-19. stol.) 1804-1819

Nivo popisa zbirka


Historiat zbirke

Zbirko je uredil ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal s pomo~jo upokojenega fi nan~nega uradnika Josipa Stareta. Gradivo je arhivu decembra 1945 izro~il Narodni muzej, dopolnjeno pa je bilo s posameznimi nakupi leta 1956 in 1957. Gradivo iz zapu{~ine dr. Janka Polca (1880-1956) sta arhivu prodali Marija Polec in Anka Po-lec-Fajfar.

770


Opis vsebine

f. 3: Privatne listinef. 4–5: Pogodbef. 7: Osebni dokumentif. 10: Normalijef. 18–19: Korespondenca raznih uradovf. 20: Statut kazinskega dru{tva; Spisi gra{kega gubernija; Protokol Vi{jega

rudarskega urada Idrija; Spisi merijf. 22: Tiski v zvezi z voja{kim dogajanjemf. 27: Spisa o trgovini in obrti

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), sloven{~ina (bohori~ica)


Bibliografi ja

Vodnik 3, 436; Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko, Ljubljana 1996, 115-117

AN

771

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

POKRAJINSKI ARHIV KOPER*

Za signature SI PAK KP: Adresa: POKRAJINSKI ARHIV KOPER Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper

Telefon: (+386 5) 627 18 24Telefaks: (+386 5) 627 24 41 E-po{ta: arhiv.koper�guest.arnes.si Doma~a stran: http://www.arhiv-koper.si

Za signature SI PAK PI:Adresa: POKRAJINSKI ARHIV KOPER ENOTA PIRAN @upan~i~eva 4, SI-6330 Piran

Telefon: (+386 5) 673 28 40Doma~a stran: http://www.arhiv-koper.si

îtalnici Pokrajinskega arhiv Koper v Kopru in Enote v Piranu sta odprti od ponedelj-ka do petka od 8,00 do 14,00.

îtalnici sta zaprti ob sobotah in nedeljah ter na naslednje praznike: novo leto (1. in 2.1.), velikono~ni ponedeljek, dan upora (27.4.), praznik dela (1. in 2.5.), dan dr`-avnosti (25.6.), veliki {maren (15.8.), dan reformacije (31.10.), dan mrtvih (1.11.), Boì~ (25.12.), dan samostojnosti (26.12.).

Uporabnik lahko naro~i gradivo osebno v ~italnici, pismeno, po telefonu, telefaksu ali po elektronski po{ti. Gradivo, naro~eno do 13.00, dobi naslednji delovni dan, pozneje naro~eno pa v dveh dneh. Uporabnik lahko naro~i arhivsko gradivo tudi s posebnim elektronskim obrazcem, ki ga najde v: http://www.arhiv-koper.si/slo/a_03_o1.html, v njem naj ~imbolj natan~no opi{e iskano gradivo in sporo~i, kdaj èli pri~eti z ra-ziskavo. Gradivo je mogo~e fotokopirati, mikrofi lmati in skenirati.

Za~etki sodobne arhivske slu`be segajo v Kopru v leto 1868. Vse do 1953 je bil ar-hiv organizacijsko tesno povezan z delovanjem mestne knji`nice, oktobra 1953 pa so ustanovili Mestni arhiv Koper kot samostojno institucijo. Glede na {irjenje svojih

* Redaktorja ne moreta prevzeti odgovornosti za nekatere popravke in formulacije, ki jih je, sklicujo~ se pri tem na svoje avtorske pravice, uveljavila v svojih geslih dr. Du{a Krnel Umek (DKU)

772


teritorialnih pristojnosti se je leta 1967 preimenovala v Pokrajinski arhiv Koper, vanjo pa se je 1974. vklju~il tudi dotedanji Mestni arhiv Piran.

Bibliografi ja

Arhivski fondovi i zbirke u SFRJ, SR Slovenija, Beograd 1984, 91-112Doma~a stran: http://www.arhiv-koper.si

773

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Pokrajinski arhiv Koper

A UPRAVAAAA2 Oblasti na ravni deèle ali vi{ji ravniAAA23 Posebni avtonomni in upravni organi

SI 61

Signatura SI PAK KP 12

Ime fonda URAD DOMEN KOPER

âs gradiva (1807-1878) 1807-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (152 {.; 15.2 t.m.) 7 {.; 0.7 t.m.

Naziv ustvarjalca Urad domen Koper (Uffi cio Demaniale di Capodistria)


Bene{ki del Istre je Napoleon osvojil leta 1797 in ga v zameno za habsbur{ko Nizo-zemsko v campoformijskem miru odstopil Avstriji. Leta 1805 so Francozi ponovno zasedli nekdanji bene{ki del Istre in ga priklju~ili k Italijanskemu kraljestvu. Francoska oblast je podràvila cerkveno premoènje in ustanovila upravo domen (demanij, Ra-gioneria del Demanio di Capodistria), ki je upravljala podràvljeno lastnino. V Kopru sta delovala tudi uprava domen za nekdanji bene{ki del Istre (Direzione del Demanio dellÍstria) in Urad za hranjenje hipotek (Istituto della conservazione delle ipoteche), ki je po nalogu demanija vodil izterjave. V obdobju Ilirskih provinc je imela uprava domen (administration des domaines et droits réunis) za celotno Istro svojo direkcijo v Trstu, v Kopru in Buzetu pa sta delovala urada domen. Po letu 1813 so v Istri ponov-no zavladali Avstrijci. êprav so sodne, upravne in druge francoske reforme razvelja-vili, so ohranili upravo domen in Urad za upravo hipotek. Podràvljenega premoènja niso vrnili cerkvi. V Kopru so ustanovili Urad domen Koper (I.r. Uffi cio Demaniale del Distretto di Capodistria), ki je bil podrejen fi nan~nemu in{pektoratu domen v Trstu (I.r. Ispezione demaniale di Trieste). Urad domen Koper je upravljal premoènje komornega sklada, verskega sklada, fonda bratov{~in, fonda koprske {kofovske mense, fonda trà{ke {kofi je, {tudijskega sklada, posestvo Frankolsberg in posestvo Riàna.

Historiat fonda

Fond Urada domen Koper je bil del starega koprskega ob~inskega arhiva. Fond je ver-jetno uredil in popisal Francesco Majer, vendar je njegov popis izgubljen. Pri novem popisu je ohranjena prvotna ureditev fonda, se pa za~enja {ele z arhivsko enoto 66, saj prej{nje manjkajo. Od 66. do 91. arhivske enote je gradivo iz francoskega obdobja Urada v Kopru in Urada v Buzetu (1807–1814).

774


Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 66: Dnevnik dohodkov ukinjenih samostanov, bratov{~in ter drugih cer-kvenih organizacij, ime in priimek pla~nika, vsota, vrsta dolga 1807

t.e. 1, a.e. 67: Manjkat.e. 1, a.e. 68: Uprava domen, Urad v Kopru: vodenje dohodkov ukinjenih bratov{~-

in; poimenski popis dol`nikov ter bratov{~ine, katerim so dolgovali, kronologija odpla~evanja dolgov 1810-1814

t.e. 2, a.e. 69: Upravljanje zakupov ukinjenih samostanov in bratov{~in, ime in pri-imek dol`nika, kraj bivanja, ime samostana ali bratov{~ine, kjer je bil najet zakup 1810-1814

t.e. 2, a.e. 70: Uprava domen, Urad v Kopru: popis posesti uprave domen od {t. 394 do 502 po vaseh 1810-1813

t.e. 3, a.e. 71: Uprava domen, Urad v Kopru: upravljanje dohodkov ukinjenih samo-stanov in bratov{~in, ime in priimek dol`nika, kraj bivanja, samostan ali bratov{~ina, kateri so dol`ni 1810-1814

t.e. 3, a.e. 72: Uprava domen, Urad v Kopru: popis sumljivih dol`nikov ob~ine Buje; {kofovske mense ter bratov{~ine Sv. Zakramenta iz Kopra 1810-1814

t.e. 3, a.e. 73: Uprava domen, Urad v Kopru: popis konzumacijskih pravic; odloki, ki dolo~ajo pogoje za pridobitev dovoljenja; poimenski seznam tistih, katerim so odobrene konzumacijske pravice 1810-1814

t.e. 3, a.e. 74: Inventar aktov in knjig, ki so bili poslani na In{pektorat domen v Trstu; popis ukinjenih bratov{~in 1810-1815

t.e. 3, a.e. 75: Uprava domen, Urad v Kopru: blagajni{ka knjiga vpla~il in izpla~il, urejena po mesecih, {t. 1-230 in {t. 1-44 1810-1815

t.e. 4, a.e. 76: Uprava domen, Urad v Buzetu: upravljanje dohodkov ukinjenih samo-stanov in bratov{~in v Buzetu, ime in priimek dol`nika, kraj bivanja, dolg, bratov{~ina in samostan kateremu so dol`ni, {t. 2237–3017 1811-1814

t.e. 4, a.e. 77: Uprava domen, Urad v Buzetu: upravljanje z dohodki ukinjenih brato-v{~in v okolici Buzeta, ime in priimek dol`nika, kraj bivanja, dolg, brato-v{~ina, kateri dolgujejo, odpla~evanje dolgov, {t. 674–1454 1811-1814

t.e. 5, a.e. 78: Uprava domen, Urad v Buzetu: upravljanje zakupov ukinjenih brato-v{~in, ime in priimek dol`nika, kraj bivanja, bratov{~ina, kateri dolgu-jejo, odpla~evanje dolga, {t. 3018-3412 1811-1814

t.e. 5, a.e. 79: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks ni`jega sodi{~a v Kopru in Piranu, ime in priimek to`nika in obtoènca, datum, kratek opis zadeve 1811-1813.

t.e. 6, a.e. 80: Uprava domen, Urad v Kopru: register taks kupoprodajnih pogodb, ime in priimek kupca in prodajalca, opis zadeve in datum 1811-1813.

t.e. 6, a.e. 81: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks ni`jega sodi{~a v Kopru, poimenski seznam pla~nikov 1811-1813

t.e. 6, a.e. 82: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks ob spremembi pre-moènjskega stanja po smrt lastnika, ime in priimek umrlega, datum smrti, ime in priimek dedi~a, popis premoènja in pri~e 1811

775

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


t.e. 6, a.e. 83: Uprava domen, Urad v Kopru: poimenski popis dol`nikov zakupov {kofovske mense v Kopru, s krajevnim in poimenskim seznamom

t.e. 6, a.e. 84: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks, ki so bile vpla~ane ob preiskavi ali zasli{anju, datum, ime to`nika in obtoènega, opis to`be 1811-1814

t.e. 7, a.e. 85: Uprava domen, Urad v Kopru: upravljanje dohodkov izrednih domen; Odpla~ila zakupov {t. 1-295 1812-1815

t.e. 7, a.e. 86: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks ni`jega sodnika v Kopru 1812-1813

t.e. 7, a.e. 87: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks, ki so vpla~ane ob preiskavi ali zasli{anju, datum ime to`nika in obtoènega, opis to`be 1812-1813

t.e. 7, a.e. 88: Uprava domen, Urad v Kopru: register sodnih taks za pravna dejanja 1812-1813

t.e. 7, a.e. 89: Uprava domen, Urad v Kopru: register dol`nikov ukinjenih samostanov in bratov{~in, {t. 1573–1638 1812

t.e. 7, a.e. 90: Uprava domen, Urad v Kopru: upravljanje izrednih domen in prodaja njihovega premoènja; popis posameznih zemlji{~, ki so pripadala bra-tov{~inam in samostanom 1812-1814

t.e. 7, a.e. 91: Uprava domen, Urad v Kopru: poimenski popis dol`nikov bratov{~in 1811-1814

Jezik in pisava

Italijan{~ina (humanistika), franco{~ina (humanistika), nem{~ina (gotica, humanistika)


Bibliografi ja

Mirjana Kontestabile Rovis, Urad domen Koper 1807-1878 s priklju ~e nimi spisi, Ko-per, Pokrajinski arhiv Koper, 2001

MKR

776


SI 62


Ime fonda URAD ZA HRANJENJE HIPOTEK KOPER

âs gradiva (1806-1811) 1806-1811

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Urad za hranjenje hipotek Koper (Uffi cio di conservazione delle ipoteche Capo d’Istria)


V krajih, kjer je bil sede` prvostopenjskega civilnega sodi{~a, so bile predvidene ustanovitve Uradov za hranjenje hipotek, privilegijev in zadol`nic za nepremi~nine (Decreto per l’istituzione dell’Uffi cio delle Ipoteche portato da Codice Napoleone, 29. 3. 1806). Delovanje teh uradov je predpisoval pravilnik za Urade za hranjenje hipotek (Regolamento per gli Uffi ci di Conservazione delle Ipoteche). V Istri sta bila predvidena dva urada: v Kopru in Rovinju, vendar do njune ustanovitve ni pri{lo, ker je bilo za Istro dolo~eno, da bo Urad za hipoteke zdruèn z Vpisnim uradom za uradne spise in pogodbe, ki bo pri sedeù departmaja, namre~ v Kopru (Decreto che regola la residenza, i circondari giudiziari degli uffi ci delle ipoteche, ed il quantitativo della cau-sazione che dovra prestarsi dai rispetivi conservatori, 16. 10. 1807). V uradu so uvedli knjigo prevzemov v varstvo, knjigo prepisov in knjigo vpisov. V za~etku leta 1812 je bil v Trstu ustanovljen Urad za hranjenje hipotek za celotno ilirsko provinco Istro.

Historiat fonda

Gradivo je bilo prvotno vklju~eno v fond Okrajnega sodi{~a Koper. Urejeno je ~asov-no in krajevno.

Opis vsebine

{. 1: Hipoteke v kantonih Koper, Piran, Buzet 1809{. 2: Hipoteke v kantonu Pore~ 1809{. 3: Hipoteke v kantonih Rovinj, Vodnjan, Labin 1809{. 4-5: Takse 1809{. 6: Hipoteke 1810-1811



Du{a Krnel-Umek, Urad za hranjenje hipotek Koper (Uffi cio di Conservazione delle Ipoteche Capo d’Istria), Koper 2001, inventar (tipkopis)

777

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Bibliografi ja

Apih 1981-1982, 205-335; Bollettino 1806, 253-256, 313-362; 1807, 1082; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109; Apollonio 1998, 205

DKU

ABH MestaABH1 Mesta do 1945

SI 63


Ime fonda OBČINA IZOLA

^as gradiva (1775-1945) 1805-1813

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Ob~ina Izola (Comune di Isola)


Izola, ki se v zgodovinskih virih prvi~ omenja leta 972, je bila od leta 1281 do leta 1797 vklju~ena v Bene{ko republiko. Politi~no, sodno in upravno oblast v komunu je imel v imenu republike vsakokratni podestat. Mesto se je ve~krat zapletalo v ozemelj-ske spore s sosednjim Piranom in Koprom. Glavne gospodarske dejavnosti so bile ribi-{tvo, gojenje oljk in vina, kasneje pa tudi ~ipkarstvo in gojenje sviloprejk. Po ukinitvi Bene{ke republike je bila Izola tako kot ostala Istra najprej priklju~ena Avstriji, od leta 1805 do 1813 je bila pod Francozi (1805-1810 v okviru Italijanskega kraljestva, za-tem v Ilirskih provincah), nato pa do 1918 ponovno v Avstriji. Ilirski komun (merija) Izola je leta 1811 spadal v koprski distrikt in kanton, v njem pa so tedaj na{teli 3.515 prebivalcev.

Historiat fonda

Gradivo fonda zajema obdobje od leta 1775 (zadnje obdobje bene{ke uprave) do 1945. Arhivsko gradivo iz prvega obdobja je nekompletno in po{kodovano. Zaradi po`ara leta 1903, prve svetovne vojne in prodaje arhivskega gradiva v trgovske namene, je bila ve~ina starej{ega gradiva uni~ena. Ohranjeno gradivo je Ob~inski ljudski odbor Izola leta 1957 predal arhivu. Fond Ob~ine Izola je razdeljen na {tiri registraturna obdobja, ki ustrezajo posameznim upravnoadministrativnim sistemom: 1775-1797, 1797-1923, 1923-1940, 1940-1945. Arhivistka Vanda Bezek je posku{ala rekonstruirati

778


prvotno ureditev na osnovi ohranjenih delovodnikov. Iz ~asa Napoleonove vladavine je malo spisovnega gradiva, ohranjeni so le posamezni fragmenti, deloma pa so ohra-njeni delovodniki. Delovodniki od leta 1809 do 1810 imajo ozna~ene kategorije od {t. III do XXIII (npr. III - administracija, IV - dobrodelnost, V - premoènske zadeve, VI - uprava, ...). Delovodniki so ohranjeni tudi za leta 1812, 1813 in 1814.

Opis vsebine

Spisovnega gradiva je malo in se ve~inoma nana{a na delovanje ob~inskih javnih {ol ter podràvljenje bratov{~inskega in samostanskega premoènja.

t.e. 1, a.e. 8: Poro~ilo izolskega podestata policijskemu delegatu v Kopru; Predaja po-liti~nega protokola za prvo trimese~je 1.4.1806; Dokumenti o izolskih bratov{~inah; Inventar bratov{~ine Blaène Device iz Izole 5.11.1806

a.e. 9: Dokumenti, ki so vezani na zaplete ob sekvestraciji dohodkov in pre-moènja razpu{~enih samostanov in hospica, od katerih so izolske javne {ole dobivale dohodke 1808

a.e. 10: Odgovor izolskega podestata na pro{njo za organiziranje plesa v ~asu karnevala v izolski kopali{ki dvorani 4.1.1809

a.e. 11: Dokument o stro{kih za nabavo uniform 1810a.e. 12: Ukaz trà{kega nadzorstva za Istro, naj ustavijo nezakonite volitve rek-

torja izolskih javnih {ol 24.12.1813; Potrdilo o izpla~anem honorarju za pevce 15.8.1813; Odgovor trà{kemu nadzorstvu za Istro o pravici ob~ine pri izvolitvi rektorja in u~itelja ob~inskih javnih {ol (dekret be-ne{kega senata z dne 7.4.1794) 25.12.1813



Vanda Bezek, Analiti~ni inventar fonda ob~ine Izola 1,1775-1848, 1977 (tiskan ana-liti~ni inventar)

Bibliografi ja

Janez Kramar, Izola - mesto ribi~ev in delavcev, Koper 1987; [umrada 1998, 65

ZB

779

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 64

Signatura SI PAK KP 6.1

Ime fonda OBČINA KOPER, STARI KOPRSKI OBČINSKI ARHIV, IX. SKUPINA

âs gradiva (1380-1840; 1388-1810) 1805-1810

Nivo popisa podfond


Naziv ustvarjalca Ob~ina Koper (Comune di Capodistria)


Mesto Koper je bilo od 1278 do 1797 upravnopoliti~ni center bene{ke Istre. Po Na-poleonovi ukinitvi Bene{ke republike so bene{ki del Istre zasedli Francozi in ga v zameno za habsbur{ko Nizozemsko nato odstopili Avstriji. Avstrija, è stoletja gospo-darica Trsta in notranjosti Istre - Pazinske grofi je - je tako prvi~ raz{irila svojo oblast nad celotno Istro. Leta 1805 so podro~je ponovno zasedli Francozi in ga priklju~ili k novonastalemu Italijanskemu kraljestvu, leta 1810 pa k novonastalim Ilirskim pro-vincam. Po Napoleonovem porazu se za~enja leta 1813 drugo avstrijsko obdobje, ki je trajalo do konca prve svetovne vojne 1918.

Francoska vojska je zasedla Koper 21. novembra 1805. Ob okupaciji so Francozi pre-jeli 20.000 goldinarjev voja{ke kontribucije. Francoski okupacijski komandant Istre, brigadni general Jean-Baptiste Solignac (1773-1850), je ~ez nekaj dni ustanovil za~-asno vlado, ki so jo sestavljali Angelo Calafati, Nicolò de Bello in {tirje predstavniki mestnega plemstva. @e v za~etku decembra je Solignaca, ki je bil obtoèn malverzacij, zamenjal general Jean-Mathieu Séras (1765-1815), poveljnik okupacijske divizije v Istri, ki je ustanovil novo za~asno vlado Istre. Sestavljalo jo je {est svetnikov: grof Francesco Bocchina, Nicolò de Bello, Nicolò Papadopoli, Antonio Lugnani, Bartolo Colombani in Stefano Colombani, njen predsednik pa je bil {e naprej Calafati. 26. decembra 1805 je bila podpisana mirovna pogodba med Avstrijo in Francijo, po ka-teri je ta dobila suverenost nad nekdanjo bene{ko Istro, Bene~ijo in Dalmacijo. Na-poleonov dekret o potrditvi priklju~itve Istre k Italijanskemu kraljestvu je bil zatem izdan 1. februarja leta 1806. Po ukazu italijanskega podkralja Eugèna de Beauharnaisa je bil v Kopru februarja 1806 ustanovljen magistrat, istrska za~asna vlada s {estimi ~lani. Predsednik je bil spet Calafati, tajnik pa Giovanni Vincenzo Benini. Finan~-ni intendant je bil Venier Silvestrini Maria, upravitelj rudnikov in gozdov Bartoletti Zulatti, in{pektor dela, voda, mostov in cest Benedetto Petronio, policijski komisar pa Angelo Venier. V okviru sodstva sta delovala kazensko in apelacijsko sodi{~e. Predsed-nik kazenskega sodi{~a je bil Nicolò Graziadio, predsednik apelacijskega sodi{~a, po-drejenega kasaciji v Milanu, pa kraj{i ~as Nicolò Baseggio. Z Napoleonovim ukazom je bila Istra 30. marca 1806 uradno priklju~ena Italijanskemu kraljestvu, aprila 1806

780


pa je bil ustanovljen istrski departma. Prefekt je postal Calafati. V skladu z dekretom od 22.12.1807 je bil departma razdeljen na dva distrikta. Koprski je {tel 60.641, ro-vinjski pa 28.615 prebivalcev. Koprski distrikt je bil razdeljen na {tiri kantone (Koper 21.011 prebivalcev, Piran 16 840, Buzet 9441 in Pore~ 13 349), distrikt Rovinj pa na tri (Rovinj 13 575 prebivalcev, Vodnjan 10 200, Labin 4840). Kantoni v koprskem distriktu so {teli skupaj 120 ob~in, tisti v rovinjskem pa 36. Spremenili so tudi sodno upravo. Najvi{je sodi{~e v departmaju je bilo sprva apelacijsko v Kopru, katerega pred-sednik je bil Nicolò Baseggio, ob reorganizaciji na podlagi kraljevega dekreta z dne 18.5.1807 pa v Istri prizivne sodne instance ni bilo ve~ in je bil zatem departma na podlagi kraljevega dekreta od 28.8.1807 podrejen apelacijskemu sodi{~u v Benetkah. Mirovna sodi{~a so nastala v sredi{~u kantonov. V Kopru je bilo zaradi kontinentalne blokade proti Veliki Britaniji ustanovljeno trgovsko sodi{~e, ki je razsojalo o zaplembi britanskih ladij, obsodbah koprskih trgovcev zaradi tihotapljenja in poìgu angle{kega blaga.Ob~ina Koper je imela svojega ùpana (grof Giovanni Totto) in ob~inski svet. Koper je bil {e sede` sveta distrikta in departmajskega sveta, ki je bil s podkraljevim dekretom ustanovljen 22. 12. 1807. Imel je 30 ~lanov, njegov predsednik je bil Angelo Calafati, podpredsednik pa Gianandrea della Zonca. V ~asu pete koalicijske vojne proti Franciji je Avstrija od 13. aprila do 23. maja 1809 za~asno zasedla Istro. Avstrijci so Calafatija poslali v internacijo v dana{njo Slova{ko in ustanovili civilni komisariat, ki ga je vodil Giovanni Floriano de Longo Liebenstein. V Koper so kot vr{ilca dol`nosti cesarsko-kraljevske intendance za Istro poslali grofa Alessandra Németha, ki je odpravil franco-sko upravo, davke in carinsko zaporo. Francoska vojska je po zavzetju Trsta nato 23. maja 1809 ponovno zasedla tudi Koper. Po sklenitvi premirja se je vrnil Calafati in ukinil avstrijski okupacijski sistem. 25. decembra 1809 je bil zaradi gospodarskih in voja{kih vzrokov z Napoleonovim dekretom departma Istra priklju~en k Ilirskim pro-vincam, kar se je pa dejansko zgodilo {ele jeseni 1810. Po smrti koprskega {kofa Bo-nifacia da Ponteja je bila ukinjena tudi koprska {kofi ja. Nastopilo je za~asno obdobje dvovladja: uprava je bila {e italijanska, vendar è podrejena ilirski intendanci v Trstu. Istra je bila dokon~no vklju~ena v Ilirske province {ele z Marmontovim odlokom od 7. septembra 1810, ki je stopil v veljavo s 1. oktobrom 1810. Ukinjena je bila prefek-tura Istra, fi nan~na intendanca in podprefektura v Rovinju. Leta 1811 je bila celotna Istra (nekdanja bene{ka Istra, avstrijski Trst in po odcepitvi pazinskega kantona od Hrva{ke tudi Pazinska grofi ja) zdruèna pod isto upravo v ilirski provinci Istri. Le-ta je bila upravno razdeljena na {tiri distrikte s sedeì v Kopru, Gorici, Rovinju in Trstu. Koprski distrikt je upravljal poddelegat Giacomo Benini, istrski intendant pa je bil Lucien-Émile Arnault. Koprski distrikt je bil sestavljen iz treh kantonov - Koper, Pi-ran in Buzet. Vsak kanton je imel svojega mirovnega sodnika z dvema suplencama in pisarja. Upravo koprske ob~ine so sestavljali ùpan Totto in ob~inski svet, imenovan 2. januarja 1812. @upan je imel izvr{ilno oblast, ob~inski svet pa je bil posvetovalni organ. Sestavljali so ga ùpan Totto, tajnik Pietro Favento, Niccolò de Theysl, Andrea del Tacco, Barnaba Brutti, Francesco Grisoni, Bortolo de Rin, Bortolo Eladin, Girola-mo Gravisi, Marco Antonio del Tacco, Stefano Pegan, Francesco Gallo, Pietro Vittori,

781

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Elio Gravisi, Francesco Garzolini, Pietro Bernardelli in Giacomo Almerigotti. Koper je v ~asu Ilirskih provinc izgubil vlogo politi~nega, gospodarskega in kulturnega centra Istre, saj je to vlogo dokon~no prevzel Trst. Upadlo je {tevilo prebivalcev (od 4779 na okoli 4000), spremenila se je tudi njegova struktura – ker je bila ukinjena vrsta uradov, se je bistveno zmanj{alo {tevilo uradni{tva. Po Napoleonovih porazih v Rusiji je pro-avstrijska stranka za~ela {iriti propagando za avstrijsko oblast. Ob pomo~i dveh angle-{kih bojnih ladij so Avstrijci pod vodstvom stotnika Lazarevi}a 12. septembra 1813 oblegali Koper, ki se je vdal skoraj brez boja. Predstavnik avstrijske oblasti je postal nekdanji ùpan Totto. Avstrijski general Nugent, voja{ki poveljnik istrske province, je 23. septembra 1813 potrdil deèlno komisijo za Istro, ki jo je vodil predsednik grof Totto, sestavljali pa grof Benedetto Polesini iz Pore~a, grof Niccolò Battiola iz Labina in sekretar komisije Giovanni Francesco Facchinetti iz Viìnade.

Historiat podfonda

Arhivskega gradiva za starej{a obdobja ni ali pa je le delno ohranjeno. Po Petroniju naj bi bilo gradivo iz ~asa patriarhata odpeljano v Benetke, vendar niso na{li sledov o njem. Ker je bilo starej{e gradivo uni~eno v poàru, ki so ga v Kopru leta 1380 za-netili Genoveàni, je tako ohranjeno le gradivo po tem letu. Gradivo je bilo shranjeno v ob~inski pala~i, dokler ni istrski prefekt Angelo Calafati zahteval, naj ga preselijo v dvorano mestnega sveta. Sodnik Favento je gradivo sku{al re{iti in urediti. Dodeljeni so mu bili prostori v drugem nadstropju gimnazije, kar je {e pripomoglo k njegovi izgubi. @al se v celoti ni ohranilo niti gradivo, ki ga je zbral Favento. Ker ob~ina ni imela prostora, so gradivo {e naprej selili po razli~nih lokacijah. Kasneje so vendarle zasilno obnovili drugo nadstropje takratne ob~inske pala~e in ga namenili knji`nici in arhivu. Takrat so tudi uredili in popisali gradivo. Razdeljeno je bilo na deset skupin, àl pa je bil leta 1944 ve~ji del gradiva starega koprskega ob~inskega arhiva odpeljan v Benetke, kjer se nahaja {e danes. V Kopru je ostala le IX. skupina, ki obsega gradivo samostanov, bratov{~in, {ol in cerkvene oskrbe. Uredil in popisal ga je Francesco Ma-jer, ki je leta 1904 v ~asopisu «Pagine Istriane» objavil tudi inventar. Fond je {e vedno urejen po prvotnem popisu.

Opis vsebine

Ve~ina vsebine gradiva iz tega obdobja je vezana na fi nan~no stanje in poro~ila ob ukinjanju koprskih samostanov in bratov{~in.

IX. skupina,t.e. 8, a.e. 1221: Register pla~il zakupov samostana sv. Blaà v Kopru in zaledju

1781-1806t.e. 9, a.e. 1223: Register pla~il zakupov mansionerij samostana sv. Blaà v Kopru

1782-1806t.e. 13, a.e. 1234: Register pla~il zakupov samostana sv. Blaà v Kopru in zaledju,

1804-1807

782


t.e. 15, a.e. 1258: Register pla~il zakupov, 1771-1806t.e. 34, a.e. 1321: Zakupi, cenitve, prodaje nepremi~nin samostana sv. Dominika v

Kopru 1660-1805t.e. 35, a.e. 1325: Zakupi, cenitve, prodaje nepremi~nin samostana sv. Dominika v

Kopru 1412-1805t.e. 39, a.e. 1340: Poro~ilo o fi nan~nem stanju samostana sv. Dominika v Kopru od

10. junija do 31. oktobra 1806t.e. 40, a.e. 1341: Poro~ila o fi nan~nem stanju samostana sv. Dominika v Kopru ob

razpustitvi samostana 1800-1809t.e. 44, a.e. 1347: Zakupi, menjave, prodaje nepremi~nin samostana sv. Klare v Ko-

pru 1603-1807t.e. 44, a.e.1348: Zakupi, menjave, prodaje nepremi~nin samostana sv. Klare v Ko-

pru 1614-1805t.e. 45, a.e. 1350: Zakupi, menjave, prodaje nepremi~nin samostana sv. Klare v Ko-



pru 1586-1806t.e. 46, a.e. 1355: Dokumenti o lastnini samostana sv. Klare v Kopru po njegovi raz-

pustitvi 1806-1810t.e. 46, a.e. 1361: Izterjave jajc, refo{ka in vina samostana sv. Klare v Kopru 1792-1806t.e. 47, a.e. 1362: Knjiga izterjav jajc, refo{ka in vina samostana sv. Klare v Kopru

1754-1806t.e. 48, a.e. 1364: Blagajni{ka knjiga samostana sv. Klare v Kopru 1765-1806t.e. 49, a.e. 1366: Blagajni{ka knjiga samostana sv. Klare v Kopru, stanje aktivnega

kapitala 1806t.e. 49, a.e. 1367: Snopi~ dokumentov, ki zadevajo samostan sv. Klare v Kopru 1792-

1810t.e. 49, a.e. 1368: Snopi~ dokumentov, ki so jih leta 1806 poslali Uradu domen v

Kopru o fi nan~nem stanju samostana sv. Klare v Koprut.e. 53, a.e. 1384: Dokumenti o fi nan~nem stanju samostana sv. Fran~i{ka v Miljah

1388-1806t.e. 53, a.e. 1385: Dokumenti o samostanu sv. Fran~i{ka v Miljah in o obrestih le-

tega med in po njegovi razpustitvi 1799-1807t.e. 55, a.e. 1387: Dokumenti o servitskem samostanu sv. Marije v Kopru 1692-1812t.e. 62, a.e. 1414: Knjiga zakupov samostana sv. Fran~i{ka v Kopru 1737-1805t.e. 63, a.e. 1415: Knjiga prihodkov samostana sv. Fran~i{ka v Kopru 1791-1806t.e. 63, a.e. 1416: Knjiga prihodkov samostana sv. Fran~i{ka v Kopru 1591-1806t.e. 63, a.e. 1417: Knjiga prihodkov samostana sv. Fran~i{ka v Kopru; Snopi~ zaku-

pov od 1.1.1796 do 1806t.e. 63, a.e. 1418: Knjiga prihodkov samostana sv. Fran~i{ka v Kopru; Knjiga fi nan~-

nega stanja 1.10.1805

783

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


t.e. 64, a.e. 1420: Dokumenti, ki zadevajo aktivni kapital in obresti samostana sv. Fran~i{ka v Kopru od 1806 do ukinitve.

t.e. 69, a.e. 1436: Dokumenti o koprskih bratov{~inah sv. Marije nove in Blaène device pri servitih 1712-1805

t.e. 70, a.e. 1438: Bratov{~ina Matere bo`je pri Rotundi; Knjiga v kateri so vpisa-na upravljanja gastaldov in blagajnikov z bratov{~inskim premo-ènjem, dol`niki zakupov in zasedanja bratov{~inskega kapitlja 1675-1807

t.e. 71, a.e. 1439: Knjiga upravljanja z bratov{~inskim premoènjem koprske brato-v{~ine sv. Nikolaja 1694-1807

t.e. 71, a.e. 1442: Knjiga zdruènih koprskih bratov{~in sv. Barbare in sv. Kri{tofa 1791-1806

t.e. 72, a.e. 1444: Bratov{~inska knjiga; Knjiga ~lanov bratov{~ine sv. Kri{tofa iz Ko-pra 1775-1806

t.e. 72, a.e. 1445: Bratov{~inska knjiga; Knjiga ~lanov bratov{~ine sv. Barbare iz Ko-pra 1762-1806

t.e. 72, a.e. 1446: Bratov{~ina sv. Andreja iz Kopra 1762-1806t.e. 74, a.e. 1450: Knjiga A. Knjiga upravljanja gastaldov bratov{~ine sv. Antona opa-

ta iz Kopra z bratov{~inskim premoènjem 1725-1806t.e. 74, a.e. 1452: Knjiga N. Knjiga o upravljanju z bratov{~inskim premoènjem sv.

Antona opata iz Kopra 1779-1806t.e. 77, a.e. 1461: Dokumenti bratov{~ine sv. Duha iz Plavij 1727-1806t.e. 78, a.e. 1463: Dokumenti bratov{~in sv. [tefana, sv. Mora, sv. Mihaela in sv. Za-

kramenta iz Krkav~ 1746-1806t.e. 78, a.e. 1466: Dokumenti bratov{~in sv. Valentina in sv. Krià iz Lazareta 1748-1806t.e. 78, a.e. 1467: Dokumenti bratov{~ine Blaène device Marije iz Lazareta 1748-1806t.e. 78, a.e. 1469: Popis srebrnine in drugih dragocenosti ukinjenih bratov{~in v is-

trskem departmaju; Popis redovnikov in redovnic ter fi nan~nega stanja razpu{~enih samostanov in bratov{~in 1797 in 1805-1806



Francesco Majer, Inventario dell’ antico archivio municipale di Capodistria, Capodi-stria 1904 (tiskan inventar)

Bibliografi ja

Bollettino 1807, 262-269 no. 78; 448-452 no. 148; Apollonio 1998; Zdenka Bonin, Dar-ko Darovec, Oris gospodarstva piranskega minoritskega samostana do konca 19. stoletja, Sedem stoletij minoritskega samostana sv. Fran~i{ka Asi{kega v Piranu 1301-2001, Piran 2001, 107-140; Zdenka Bonin, Koprski samostan sv. Klare, Kronika 51, 2003, 2, 121-150.

ZB

784


SI 65

Signatura SI PAK KP 6.2

Ime fonda OBČINA KOPER, DODATEK K STAREMU KOPRSKEMU OBČINSKEMU ARHIVU

^as gradiva (1400-1834) 1809-1810

Nivo popisa podfond


Naziv ustvarjalca Ob~ina Koper (Comune di Capodistria)


Gl. podfond SI 64 – SI PAK KP 6.1.

Historiat podfonda

Gradivo je leta 1926 popisal Francesco Majer, vendar je bil del gradiva v letu 1966 uvr{~en v druge fonde in zbirke, nekaj gradiva pa je takrat `e manjkalo. Od prvotnih 142 arhivskih enot jih je sedaj v Dodatku {e 36.

Opis vsebine

t.e. 5, a.e. 103: Dokumenti se nana{ajo na imenovanje in delo Michela Tottoja, poveljnika javne varnosti v obdobju francoske oblasti (10 doku-mentov) 1809-1810

Jezik in pisava: italijan{~ina (humanistika), franco{~ina (humanistika)


Francesco Majer, Appendice all’Archivio Antico di Capodistria fi ne all’anno 1800, Capodistria 1926 (tipkopis)

ZB

785

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 66

Signatura SI PAK PI 715

Ime fonda KOMUN PIRAN

âs gradiva (1806-1813) 1806-1813

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Komun Piran (Comune di Pirano, Mairie de Pirano)


Napoleon je zdruìl biv{o Bene{ko republiko z Italijanskim kraljestvom z dekretom od 30.3.1806 (Decreto che unisce al Regno d’Italia gli Stati Veneti, e crea in essa do-dici Ducati Gran-Feudi dell’Impero Francese). Francoska zakonodaja je bila raz{irjena na biv{ih bene{kih ozemljih z dekretom od 9.4.1806 ( Decreto che estende agli Stati Veneti gli Statuti Costituzionali ... il decreto 8. giugno sull’Amministrazione pubblica e sulla divisione del territorio del Regno). Organizacijo ob~in francoskega tipa (zanje se je v Istri {e naprej uporabljal nespremenjeni stari termin komun) je v Italijanskem kraljestvu urejal dekret z dne 8. 6. 1805 (Decreto sull’Amministrazione pubblica, e sul Comparto territoriale del Regno), enotno upravno ureditev v departmaje in ni`je enote francoskega tipa za ozemlje biv{e Bene{ke republike pa dekret od 22. 12. 1807 (Decreto sulla divisione dei nuovi dipartimenti ex veneti). V okviru ob~ine Piran je bil poleg ùpana postavljen »civilni uradnik« mati~ar komuna (Uffi ciale dello stato civile del Comune di Pirano), ki je imel v svoji pristojnosti vodenje mati~nih knjig o rojstvih, porokah in smrtih. Ob~ine so vodile mati~ne knjige o rojstvih, porokah in smrtih, kar je urejal splo{ni pravilnik (Regolamento generale per l’attivazione in tutto lo Stato dei Registri delle nascite, de’ matrimoni e delle morti, in esecuzione del Co-dice Napoleone). V ~asu departmaja Istra Italijanskega kraljestva je bil v Piranu glede na dekret od 22.12.1807 tudi sede` enega do {tirih kantonov v koprskem distriktu. Obsegal je 15 ob~in in {tel skupaj 16.840 prebivalcev. Po ustanovitvi Ilirskih provinc oktobra 1809 je bila Istra od 1810-1813 vklju~ena v to dràvno tvorbo in zdruèna z Gori{ko in Trstom v eno provinco. Ob~ina Piran je leta 1811 spadala v ilirski kopr-ski distrikt in imela 6.316 prebivalcev. Mesto je bilo obenem sede` kantona s skupaj 15.196 prebivalci.

Historiat fonda

Arhivsko gradivo Ob~ine Piran za francosko obdobje je urejeno kronolo{ko in o{te-vil~eno kot samostojen fond.

Opis vsebine

{. 1-32: Spisi ob~inske uprave 1806-1813

786


{. 33: Spisi uradnika za civilne zadeve (mati~arja) 1813{. 34: Tiskani dekreti 1806-1813



Albert Pucer, Komun Piran (Comune di Pirano/ Mairie de Pirano), inventar, Piran 1986 (tipkopis)

Bibliografi ja

Apih 1981-1982, 205-335; Bollettino 1805, 141-152; 1806, 171-250, 280-284, 393-395; 1807, 1420-1422; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109; Almerigo Apollonio, Una cittadina istriana nell’età napoleonica: Pirano 1805-1813, Atti del Centro di Ricerche Storiche di Rovigno 23, 1993, 9-121; Apollonio 1998, 202-203; [umrada 1998, 65

DKU

B PRAVOSODJEBA Redna sodi{~aBAA Redna sodi{~a na vi{jih stopnjah

SI 67


Naziv fonda SODNI DVOR ZA CIVILNE IN KAZENSKE ZADEVE KOPER

^as gradiva (1808) 1808

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Sodni dvor za civilne in kazenske zadeve Koper (Corte di giustizia civile e criminale Capo d’Istria)


Sodstvo na ozemlju nekdanje Bene{ke republike v okviru Napoleonovega Italijan-skega kraljestva sta urejala dekret od 6. 5. 1806 (Decreto relativo alla giurisdizione e competenza dei Tribunali negli Stati Veneti) in organizacijski pravilnik z dne 13. 6. 1806 (Regolamento organico della Guistizia Civile e Punitiva). Sodni dvor za ci-vilne in kazenske zadeve (Corte di Giustizia Civile e Criminale) je posloval v skladu

787

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


z dekretom od 17. 6. 1806 (Decreto riguardante l’organizzazione delle Corti e dei Tribunali e Giudicature di pace). Z dekretom od 19. 6. 1807 je bil dolo~en teritori-alni obseg sodi{~, pri ~emer je bilo koprsko civilno in kazensko sodi{~e pristojno za departma Istra (Decreto che stabilisce i circondari giusdizionali delle Corti di giustizia e dei Tribunali di prima istanza), v prizivnih zadevah pa je spadalo pod apelacijsko sodi{~e v Benetkah (Nomina delle Corti di giustizia civile e criminale sottoposte alla Corte d’appello di Venezia, 28.8.1807). Posamezni spisi in kopije spisov so ohranjeni v dru`inskem fondu Baseggio (gl. fond SI 72 – SI PAK KP 287), ker je bil Nicolò Basseggio z dekretom od 18.5.1807 imenovan za predsednika sodi{~a (Nomina dei Presidi dei procuratori Reali, e loro sostituiti presso le Corti di giustizia civile e crimi-nale), Basilio Baseggio pa 28.8.1807 (Nomina delle corti di giustizia civile e criminale sottoposte alla Corte d’appello di Venezia).

Historiat fonda

Gradivo je bilo prvotno v nerazporejenem gradivu Okrajnega sodi{~a Koper.

Opis vsebine

{. 1: Sodni spisi za leto 1808



Du{a Krnel-Umek, Sodni dvor za civilne in kazenske zadeve Koper (Corte di giustizia civile e criminale Capo d’Istria), Koper 2001, inventar (tipkopis)

Bibliografi ja

Apih 1981-1982, 205-335; Bollettino 1806, 314-316, 444-456, 625-656, 657-662; 1807, 262-266, 448-452; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109; Apollonio 1998, 204-205, 208 op. 21

DKU

788


BAC Okrajna, ob~inska, temeljna sodi{~a in notarji

SI 68


Ime fonda NOTARIAT KOPER

^as gradiva (1599-1944) 1806-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (160 {., 14 f., 23 k.; 19.0 t.m.) 22 {.; 2.2 t.m.

Naziv ustvarjalca Notarji (notai)


Po ureditvi notariata francoskega tipa v Italijanskem kraljestvu so bili notarji javni uradniki (funzionari pubblici, Regolamento sul Notariato, 17. 6. 1806). Za Istro je bilo imenovanih petdeset notarjev, od tega v kantonu Koper: osem v Kopru, dva v Izo-li, po eden v Miljah in Movra`u; v kantonu Piran po dva v Piranu, Umagu in Bujah, po eden v Novemgradu, Gro`njanu in Zavr{ju (Decreto che regola il numero, la resi-denza de notai ed il deposito da farsi da ciascuno de medesimi, 9. 10. 1807). Osrednji notarski arhiv za Istro je bil postavljen v Koper (Decreto che stabilische i comuni in cui saranno situati gli archivi notarili, 4. 9. 1806).

Historiat fonda

Gradivo notarjev je bilo prvotno vklju~eno v fond Okrajnega sodi{~a Koper, pozneje izdvojeno in urejeno kronolo{ko in po notarjih kot notarski spisi Buj, Izole, Kopra, Milj, Pirana.

Opis vsebine

Francoska doba: pogodbe, testamenti, prito`beni spisi 1806-1813.

{. 9, a.e. 15-16: Lorenzo Colombani{. 13, a.e. 24-25: Giorgio Venier{. 36, a.e. 118: Domenico Costanzo{. 39, a.e. 128-129: Antonio Trauner{. 40-41a, a.e. 130-133, 138: Giuseppe Seccadanari{. 43, a.e. 139-140: Francesco Antonio de Vallon{. 82-88, 97, 102a, 103, a.e. 294-319, 347, 375, 378-380, 382: Giuseppe Lugnani{. 109, a.e. 401: Bortolo De Rin{. 123-125, a.e. 418-423: Elio Cristoforo Barbo{. 129- 131, a.e. 429-435: Giovanni Maria Gravise Gravisi{. 132, a.e. 438: Lorenzo Bragadin

789

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A




Darko Darovec, Inventar notarskih spisov v Pokrajinskem arhivu Koper, Koper 1996 (tiskani inventar)

Bibliografi ja

Bollettino 1806, 664-717; 1807, 905-906, 1012-1058; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109; Darko Darovec, Inventar notarskih spisov v Pokrajin-skem arhivu Koper, Koper 1996

DKU

SI 69


Ime fonda MIROVNI SODNIK KOPER

^as gradiva (1809) 1809

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Mirovni sodnik Koper (Giudice di pace Capo d’Istria)


V Istri je bilo z dekretom od 9.12.1806 imenovanih sedem mirovnih sodnikov, po eden v Kopru in Piranu. Ostali so imeli svoje sede`e v Buzetu, Pore~u, Rovinju, Labi-nu in Vodnjanu (Nomina dei giudici di pace e suplementi nei dipartimenti ex veneti). Z dekretom in tabelo od 26. 6. 1807 so bili dolo~eni obseg urada mirovnega sodnika, {tevilo prebivalstva in razred, v katerega je spadalo mirovno sodi{~e (Decreto che fi ssa il numero, la residenza, il circondario giurisdizionale, e la classe dei Giudici di pace nei dipartimenti Veneti). Koper je bil sede` urada mirovnega sodnika I. razreda za ob~ine koprskega kantona.

Historiat fonda

Gradivo je bilo prvotno v nerazporejenem gradivu Okrajnega sodi{~a Koper. Ohranje-na je njegova prvotna ureditev.

Opis vsebine

{. 1: Zasli{anja 1809

790




Du{a Krnel-Umek, Mirovni sodnik Koper (Giudice di pace Capo d’Istria), Koper 2001, inventar (tipkopis)

Bibliografi ja

Apih 1981-1982, 205-335; Supplemento al Bollettino 1806, 1537; Bollettino 1807, 345-351; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109; Apollonio 1998, 204.

DKU

SI 70

Signatura SI PAK PI 81

Ime fonda MIROVNI SODNIK PIRAN

^as gradiva (1807-1812) 1807-1812

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Mirovni sodnik Piran (Giudice di pace Pirano)


Piran je bil sede` urada mirovnega sodnika III. razreda za ob~ine piranskega kantona.

Historiat fonda

Prvotna ureditev fonda.

Opis vsebine

{. 1: Zasli{anja 1807, 1809; Pravde 1808{. 2: Zasli{anja 1812



Du{a Krnel-Umek, Mirovni sodnik Piran (Giudice di pace Pirano), Koper 2001, inventar (tipkopis)

791

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Bibliografi ja

Apih 1981-1982, 205-335; Bollettino 1806-1807; Krnel-Umek 1999, 38-48; Krnel-Umek 2001, 97-109.

DKU

L OSEBNI IN RODBINSKI FONDILA Osebni fondi

SI 71


Ime fonda OSEBNI ARHIV ANDREA TOMMASICH

âs gradiva (1706-1891) 1807-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (3 {.; 0.3 t.m.) 4 dokumenti


Kopr~an Andrea Tommasich (1820-1898) je leta 1867 nastopil slu`bo ob~inskega tajnika in ob delu zbiral v arhivih tudi zgodovinske podatke o Istri in Kopru. Za sveto-vno razstavo na Dunaju je pozimi leta 1872-73 pripravil rokopisno delo «Zgodovinski podatki o javnih {olah v Kopru od leta 1400 dalje». Po upokojitvi leta 1877 se je po-polnoma predal preu~evanju lokalne zgodovine in postal najprej ~lan, zatem tajnik arheolo{ke komisije. Napisal je vrsto lokalnozgodovinskih publikacij.

Historiat fonda

Po Tommasichevi smrti so sorodniki spise darovali koprski ob~ini. Leta 1926 je Fran-cesco Majer del gradiva uvrstil v Dodatek k staremu koprskemu ob~inskemu arhivu pod {tevilkama 63 in 112 (o zgodovini javne {ole v Kopru). Pri izdelavi popisa leta 1969 je M. Bratina ugotovil, da je gradivo iz Majerjevega Dodatka s {t. 112 v kopr-skem Ob~inskem arhivu pod {t. spisa 1630 za leto 1872.

Opis vsebine

Gradivo se nana{a na obdobje Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc.

t.e. 1, a.e. 4: Listine dràvne uprave za Istro in Koper 1801-1882 (1. Odlok prefekta Angela Calafatija o menjavi denarja 4.6.1807; 2. Poro~ilo direktorja Uprave domen za nekdanji bene{ki del Istre o samostanih 20.7.1807; 3. Razpis koprskega ùpana o devetletnem najemu ob~inskega zemlji{~a

792


v predelu Campo Marzo 7.11.1812; 4. Javna dra`ba za najem ob~inske-ga zemlji{~a v predelu Campo Marzo 21.1.1813)



M. Bratina, Tommasich. Splo{ni inventar (tipkopis 1969)

ZB

LB Rodbinski fondi

SI 72


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV BASEGGIO

âs gradiva (1649-1871) 1805-1813

Nivo popisa fond



Druìna Baseggio je ena izmed najstarej{ih koprskih druìn; v dokumentih se pojavlja è v 12. in 13. stoletju, leta 1431 pa je bila vpisana v register koprskih plemi{kih dru-ìn. Kot plemi~e jih je potrdil tudi avstrijski cesar Franc I. Med pomembnimi ~lani druìne je bil tudi Nicolò Baseggio, ki ga je italijanski podkralj Eugène de Beauhar-nais z dekretom od 7.2.1806 imenoval za predsednika apelacijskega sodi{~a za Istro s sedeèm v Kopru, Napoleon pa z dekretom od 18.5.1807 za nekaj mesecev za prvega predsednika sodnega dvora za civilne in kazenske zadeve v Kopru. Po priklju~itvi Istre k Avstrijskemu cesarstvu je bil tudi koprski ùpan (1822-1823).

Historiat fonda

Fond je urejen vsebinsko.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 2: Dokumenti o delu Nicoloja Bassegia 1805-1814; Korespondenca Nico-loja Bassegia 1810-1814

t.e. 3, a.e. 8: Dokumenti razli~nih sodnih procesov, zahtevki, vloge, prito`be iz ~asa delovanja Nicoloja Bassegia 1804-1810

793

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


t.e. 6, a.e. 8: Gradivo, ki se nana{a na delovanje koprskega apelacijskega sodi{~a 1797-1814; Seznam sodnih uslu`bencev


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis (tipkopis)

Bibliografi ja

PAK KP 291, Druìnski arhiv Cadamuro, t.e. 7, a.e. 11; Bollettino 1807, 448-452 no. 148

ZB

SI 73


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV DE BELLI

âs gradiva (1435-1932) 1806-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (12 {.; 1.2 t.m.) 1{.; 0.1 t.m.


Za~etki druìne de Belli, ki izvira iz Vicenze, so v Kopru vezani na zadnja desetletja 14. stoletja; 1428 so bili sprejeti v Veliki svet, 1431 pa vpisani v register koprskega plemstva.

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini. Del gradiva je pri{el v arhiv iz koprske [tudijske knji-`nice, nekaj iz Skup{~ine ob~ine Koper, del so re{ili iz skladi{~a podjetja DINOS, del je arhivu izro~ila Komisija za varstvo kulturnih spomenikov. Nekaj gradiva je arhiv odkupil od g. Kebra, ki ga je na{el v stanovanju, v katerega se je vselil leta 1954.

Opis vsebine

Gradivo iz francoskega obdobja je ohranjeno fragmentarno, ve~inoma pa se nana{a na druìnsko imetje.

t.e. 2, a.e. 2: 7.2.1806. Dekret italijanskega podkralja Eugèna de Beauharnaisa o iz-su{evanju koprskega mo~virja.

794




Bibliografi ja

Gorazd Maru{i~, Angelo Calafati. Prispevki k bibliografi ji, Annales 1, 1991, 149-154

ZB

SI 74


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV DEL BELLO

âs gradiva (1487-1835) 1805-1814

Nivo popisa fond



Koprska druìna, ki izvira iz Benetk. V koprski Veliki svet je bila vklju~ena 1430, na-slednje leto pa vpisana v register plemstva. Med najpomembnej{e ~lane druìne sodi Nicolò del Bello, ki je bil ve~krat koprski ùpan (1778, 1784, 1790, 1797), sodnik (1790, 1792, 1793) in kapitan Slovanov (1791).

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini.

Opis vsebine

Gradivo iz napoleonskega obdobja se nana{a na premoènjsko-pravne zadeve druìne.

t.e. 1, a.e. 2: Knjiga o najemninah govedine 1796-1806t.e. 1, a.e. 3: Premoènjsko pravne zadeve, delitev premoènja, dote 1809t.e. 8, a.e.11: Premoènjsko pravne zadeve, sodni procesi za dodelitev premoènja

1806-1815


Pripomo~ki za uporabo: arhivski popis (tipkopis)

ZB

795

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 75


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV CADAMURO

âs gradiva (1500-1859) 1805-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (39 {.,15 k.; 3.9 t.m.) 25 {.; 2.5 t.m.


Plemi{ka druìna Cadamuro je izvirala iz Trevisa, po ènski liniji je kasneje sprejela {e priimek Morgante. Marco Cadamuro, rojen v Noventi leta 1762, je pri{el po poroki v Koper za direktorja Kraljeve toba~ne uprave (Regia Ferma Tabacchi) z velikim skladi{~-em tobaka iz tur{kih deèl in prodajalno tobaka (ki je bil tako kot sol dràvni mono-pol). Njegov sin Bartolomeo Cadamuro Morgante, rojen 1792 v Tolmezzu, je bil pred poroko z Antoinette Calafati, h~erko znanega frankofi la in istrskega prefekta, vendar sta v poàru, ki je izbruhnil 1. julija 1810 na avstrijskem poslani{tvu v Parizu med plesom v po~astitev Napoleonove poroke z Marijo Luizo, Calafatijeva soproga in h~i tragi~no preminili, Calafati sam pa je bil te`je po{kodovan. Zaradi na~rtovanih druìnskih vezi je tako v fondu precej gradiva, ki se nana{a na istrskega prefekta in kasnej{ega ilirskega istr-skega intendanta Angela Calafatija (1765-1822) in njegovo druìno. Calafati se je rodil na Hvaru v stari plemi{ki druìni. Kon~al je {tudij prava na univerzi v Padovi (1789) in zatem slu`boval v Benetkah kot odvetnik in predstavnik hvarskega komuna (1790-91). Kot prista{ idej francoske revolucije je sodeloval 1797 pri ru{enju aristokratske vlade Bene{ke republike. Po prihodu Avstrijcev v Benetke se je leta 1798 preselil v Koper, kjer je bil sprva odvetnik, 1802 pa so ga sprejeli tudi v Veliki svet. Poro~il se je z Marianno, h~erko koprskega zdravnika Leona Urbanija iz ugledne druìne Cadamuro. Calafati je po 1805, ko so Istri zavladali Francozi in jo priklju~ili Italijanskemu kraljestvu, opravljal najpomembnej{e funkcije in bil osrednja osebnost istrskega politi~nega ìvljenja. Konec 1805. je postal predsednik magistrata, za~asne uprave za nekdanjo bene{ko Istro, zatem pa je 1806. prefekt departmaja Istra s sedeèm v Kopru. Ob avstrijski zasedbi Istre 1809 so ga konfi nirali v trdnjavi Komarno na Slova{kem, zatem pa ga je po priklju~itvi Istre k Ilirskim provincam leta 1810 glavni guverner Marmont poslal na ~elu ilirske poklonit-vene delegacije v Pariz k Napoleonu. Ta ga je ob tej prilo`nosti imenoval v Legijo ~asti, 5. decembra 1811 pa povzdignil v barona Italijanskega kraljestva. Zaradi opeklin ob poàru v avstrijskem poslani{tvu v Parizu je ostal v francoski prestolnici na zdravljenju vse do 1813, ko je bil z dekretom od 8.4. imenovan za intendanta ilirske province Istre. Po Napoleonovi abdikaciji se je najprej umaknil v Benetke, od koder se je 1814 vrnil v Koper. Ob Napoleonovem izkrcanju z Elbe so ga avstrijske oblasti konfi nirale v Karlo-vac, od koder se je smel {ele po Waterlooju vrniti v Koper. Potlej ga je stalno nadzorovala avstrijska policija, ni ve~ smel opravljati odvetni{ke slu`be in se politi~no udejstvovati. Umrl je 1822 v Kopru.

796


Historiat fonda

Arhivsko gradivo je leta 1914 kupila koprska ob~ina, è 1915 pa ga je popisal Frances-co Majer. Ohranjena je takratna ureditev fonda.

Opis vsebine

Ve~ina gradiva se nana{a na politi~no in poklicno delovanje Angela Calafatija ter njegovo druìno, del gradiva pa obsega gradivo, ki je vezano na nadzor trgovine s tobakom.

t.e. 7, a.e. 11: Vladni manifesti, statuti, okro`nice in odlo~be 9.9.1811-11.8.1813t.e. 8, a.e. 13: Dopisi koprskemu ob~inskemu svetu 1798-1806t.e. 9, a.e. 15, 16: Nabor, 1807; Voja{ke zadeve 1806-1810t.e. 10, a.e. 17, 18: Dokumenti javne uprave in sodi{~ 1806-1807; Dokumenti javne

uprave in sodi{~ 1808-1813t.e. 11, a.e. 19: Dokumenti javne uprave in sodi{~ 1814-1816t.e. 12, a.e. 22, 23: Uradni dokumenti, ki se nana{ajo na delo dr. Leona Urbanija

1727-1808; Vladni odloki in razglasi 1809, 1813-1854t.e. 13, a.e. 26: Korespondenca Angela Calafatija (1794-1822) in njegove ène

Marianne Calafati (1806-1810)t.e. 14, a.e. 27, 28: Korespondenca Bortola Cadamura (1810-1811) o bivanju Angela

Calafatija in njegove druìne v Parizu ter smrti njegove ene in h~erke; Razni dokumenti o ìvljenju in delu Angela Calafatija 1789-1822

t.e. 15, a.e. 30: Razni dokumenti o ìvljenju in delu Angela Calafatija, iz obdobja, ko je bil sodnik in dràvni funkcionar 1803-1820

t.e. 16, a.e. 31: Korespondenca Vincenza Bortoletti-Zulatti, nekaj pisem je Cala-fatijevih 1798-1824

t.e. 17, a.e. 34: Dokumenti o sporu med Roso Bioni Bortoletti-Zulatti in Vincen-zom Bortoletti-Zulatti 1810-1844

t.e. 18, a.e. 37, 38: Korespondenca, od 84 pisem je bila ve~ina namenjenih Marcu Cadamuru-Morgante, nekaj pa Bortolu Cadamuru 1807-1850; Miscellanea: potni listi Angela Calafatija, dokumenti o pogrebu Marianne Calafati, 4 pisma, ki jih je podpisal italijanski podkralj Eugène de Beauharnais (datirana 17.2., 13.3., 31.3. in 7.10.1806), voja{ka karta iz leta 1808, dva soneta posve~ena Napoleonu in An-gelu Calafatiju (1806-1809)

t.e. 20 in 21, a.e. 41: Miscellanea: ve~ina dokumentov so sodni spisi civilnih pravd od-vetnika Angela Calafatija

t.e. 22, a.e. 44: Razne tiskane poezije (soneti, ode, tercine, anakreontike), nekatere so posve~ene dogodku 2.11.1809, druge pa ob podpisu Dunajske-ga miru leta 1809 Napoleonu in Angelu Calafatiju

t.e. 23, a.e. 45, 46: Razni prilo`nostni napevi, ve~ina je posve~enih Napoleonu (ob rojstnem dnevu, godu, Dunajskem miru) 1808-1809; Carinska potrdila in pla~ani ra~uni 1807-1809

797

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


t.e. 24, a.e. 53: Blagajni{ka knjiga 1797-1806t.e. 25, a.e. 55, 56, 58, 59: Skladi{~e in blagajni{ke knjige tobaka 1801-1818; Skla-

di{~e tobaka v Kopru 1812-1813; Prepisi pisem 1801-1806; Pre-pisi pisem 1802-1813

t.e. 26, a.e. 60, 61, 63: Prepisi pisem 1813-1814; Prepisi pisem 1814-1818; Pisma in poro~ila 1812-1824

t.e. 27, a.e. 66: Pregled prodaje tobaka v vsej provinci 1800-1805; Stanje blagajne 1810-1812

t.e. 30, a.e. 75: Dokumenti, bilance, police, odpreme blaga, popisi inventarja 1801-1805

t.e. 31, a.e. 76: Dokumenti, bilance, police, odpreme blaga, popisi inventarja 1806t.e. 32, a.e. 77, 78: Dokumenti, bilance, police, odpreme blaga, popisi inventarja

1802-1806; Blagajna 1805-1808t.e. 33, a.e. 79: Blagajna, mese~na poro~ila 1807-1810t.e. 34, a.e. 80: Blagajna, mese~na poro~ila 1811-1814t.e. 39, a.e. 88: Koprsko gledali{~e 1806-1824



Francesco Majer, Inventario dell’archivio della famiglia Cadamuro-Morgante di Ca-podistria (tipkopis 1915)

Bibliografi ja

Gorazd Maru{i~, Koper v ~asu Napoleona (1805/6-1813), Kronika 37, 1989, 1-2, 58-66; Gorazd Maru{i~, Angelo Calafati. Prispevki k bibliografi ji, Annales 1, 1991, 149-154; Tatjana Radau{, Calafati Angelo, Hrvatski biografski leksikon 2, Zagreb 1989, 558-559

ZB, J[

798


SI 76


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV DOLENC

âs gradiva (1780-1921) 1809-1813

Nivo popisa fond



Grad Orehek na Notranjskem je leta 1584 sezidal grof Ahac Thurn. Kasneje je prehajal v roke razli~nih plemi{kih posestnikov, proti koncu 17. stoletja pa je gospostvo je nato kupil Janez Bernard Rossetti, potomec plemi{ke druìne iz Ferrare. Njegov pravnuk baron Bernard Rossetti, visok avstrijski upravni uradnik - med drugim je bil med prvo francosko okupacijo leta 1797 predsednik za~asne deèlne vlade na Kranjskem - je vso svojo posest, ki je poleg Orehka obsegala {e gospostvo Na [kolu, Razdrto, Podbrje pri Orehovici in [ilentabor, novembra 1809 prodal Matiji Dolencu, po{tnemu mojstru v Seàni. Grad je ostal v lasti druìne Dolenc do nacionalizacije 1948.

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini. Arhiv ga je pridobil od Antona Ur{i~a iz Izole. Fond obsega gradivo gra{~ine Orehek pri Postojni {e pred lastni{tvom druìne Dolenc ter gradivo, ki se nana{a na posest Matije Dolenca in njegovih naslednikov.

Opis vsebine

Gradivo iz tega obdobja se nana{a na premoènjsko pravne zadeve druìne.

t.e. 1, a.e. 3, 8: Spisek kmetij po posameznih vaseh posestva Dolen~evih za obdo-bje 1790-1814 (Orehek, Studenec, Podstenje, Slavina, Hrenovice, Gori~e, Hru{evje, Slavinje, [ilentabor, Selce, Jel{ane, Dolenje, Par-je, Poklar in Kilov~e); Popisi dav{~in po posameznih vaseh gospo-stva za obdobje od 1813 do 1815

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), italijan{~ina (humanistika), sloven{~ina (gotica, humanistika)


ZB, J[

799

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 77


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV GRAVISI

âs gradiva (1440-1933) 1805-1813

Nivo popisa fond



Markizi Gravisi so stara koprska plemi{ka druìna. Menda izvirajo iz Toscane, v 14. stoletju pa se najprej omenjajo v Piranu. Kapitan Nicolò Gravisi pok. Vanta iz Pirana je leta 1435 odkril zaroto, ki so jo kovali nekateri Padovanci proti Bene{ki republiki, zato je bil nagrajen s trajno investituro fevda in markizata v Pietrapelosi, ki so mu pri-padala tudi gospostva Zrenj, So~erga, êpi}i, Sale`, Pregara … Z dukalom je marca 1440 potrdil podelitev tudi do` Francesco Foscari. V koprski Veliki svet so bili vklju~-eni 25. marca 1466, leta 1662 jim je Bene{ka republika znova potrdila naslov marki-zov, pozneje tudi avstrijski cesar Franc I. V napoleonskem ~asu je bil najpomembnej{i predstavnik druìne erudit, arheolog in fi lolog Girolamo Gravisi (1720-1812).

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini. V arhiv je bilo prevzeto v ve~ delih. Del gradiva je bil prine{en v dveh kov~kih; vsebina enega je bila mo~no po{kodovana zaradi vlage. Ne-kateri dokumenti so bili popolnoma uni~eni, druge pa so uvrstili med druge v arhivu è hranjene dokumente. En fascikel gradiva je arhiv odkupil od Antoinette Pizzarello- Gravisi, del pa so leta 1968 odkrili med gradivom, ki je bilo popisano v Dodatku k staremu koprskemu ob~inskemu arhivu in je bilo naknadno kot a.e. 136 uvr{~eno v druìnski arhiv Gravisi. Kot a.e. 137 je bilo iz fonda SI PAK KP 85 (Notarski spisi) v fond uvr{~eno tudi gradivo, ki se nana{a na popis dajatev posesti Elia Gravisija.

Opis vsebine

Ve~ina gradiva je vezana na premoènjsko-pravne zadeve druìne.

t.e. 1, 2, a.e. 3: Gradivo o Akademiji «dei Risorti» v Kopru, v kateri so se zdruèvali in delovali najvidnej{i istrski izobraènci (npr. Matteo Gravisi, Silve-stro Venier, Angelo Sbisà, Antonio Baldini, Girolamo Gravisi, Stefano Carli, Stefano Castellani, Giovanni Totto, Angelo Calafati itd.).

t.e. 20, a.e. 58: Gradivo se nana{a na ~as Ilirskih provinc: obrazec prisege nekega uslu`benca iz Labina 1812; okro`nica policijskega komisarja o do-micilnih izkaznicah 1813

t.e. 48, a.e. 137: Popis dajatev Elia Gravisija


800



Bibliografi ja

Darko Darovec, Kostel Petrapilosa, Pazin-Buzet 1996; Gorazd Maru{i~, Angelo Cala-fati. Prispevki k bibliografi ji, Annales 1, 1991, 149-154

ZB

SI 78

Signatura SI PAK KP 300Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV GRISONI-SABINIâs gradiva (1500-1947) 1805-1813Nivo popisa fondObseg gradiva (90 {., 27 k.; 9.6 t.m.) 3 {.; 0.3 t.m.


Za~etnik stare koprske grofovske druìne je bila 1378 izgnan iz Benetk in se je naselil v Kopru, kjer je bila druìna 1431 vpisana v seznam koprskega plemstva (potrjeno leta 1754, leta 1770 jim je naslov potrdil tudi cesar). Po smrti zadnjega grofa Francesca de Grisonija (1841) je del posesti pripadel benediktinskemu samostanu v Dajli.

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini. Prevzeto je bilo v ve~ delih. Giuseppe Urbanaz iz Kopra je leta 1965 podaril arhivu fascikel dokumentov iz 16. in 17. stoletja o fevdu Sv. Lov-re~a (danes Lovre~ica) v Dajli. Del spisov so leta 1968 na{li med gradivom za pripravo razstave «Slovenci ob Jadranu» in so bili naknadno uvr{~eni v fond.

Opis vsebine

Gradivo iz tega obdobja se nana{a na premoènjsko-pravne zadeve posameznih dru-ìnskih ~lanov.

t.e. 16, a.e. 21: Knjiga zakupov iz Roàrja pri Kopru 1803-1814t.e. 22, a.e. 25: Premoènjsko pravne zadeve, sodni procesi 1806-1814t.e. 84: Dodatek, 1789-1833; Miscellanea 1806-1814



ZB

801

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 79


Ime fonda DRUŽINSKI ARHIV DE TOTTO

âs gradiva (1715-1942) 1806-1813

Nivo popisa fond



Stara koprska druìna, katere za~etnik je znan iz srede 14. stoletja. Od leta 1796 so imeli grofovski naziv, od leta 1802 pa so bili vpisani v koprski Veliki svet. Grof Mi-chele Totto (1732-1814) je bil gastald Bratov{~ine sv. Antona Opata (1784-1814), predsednik Bratov{~ine sv. Zakramenta in leta 1808 ~lan glavnega sveta istrskega departmaja (Consiglio generale del Dipartimento dell’Istria). Grof Giovanni Totto (1762-1830), sicer industrialec s koàmi, je bil koprski ùpan v ~asu Italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc (1805-1813) ter v ~asu avstrijske restavracije.

Historiat fonda

Gradivo je urejeno po vsebini. Del gradiva druìnskega arhiva je bil v Mestni knji`nici è pred letom 1953, del gradiva pa je arhiv odkupil leta 1956.

Opis vsebine

Gradivo iz tega obdobja se nana{a na premoènjsko pravne zadeve druìne. Prevladuje gradivo o druìnskih posestih v Bo{amarinu in premoènjsko-pravnih zadevah.

t.e. 1, a.e. 4: Korespondenca, pisma o poslih s koprsko dru ino Madonizza 1812-1843t.e. 1, a.e. 5: Dokumenti o {kodi, ki jo je povzro~ila avstrijska zasedba Kopra na

njihovi posesti v Bo{amarinu april 1809t.e. 22, a.e. 27: Sodni procesi 1809t.e. 23, 24, a.e. 28: Razni dokumenti, ki zadevajo posamezne druìnske ~lane in njiho-

vo delovanje 1806-1814t.e. 25, a.e. 29: Dokumenti o imenovanju Giovannija Totta za koprskega ùpana

1806-1807



ZB

802Planche 21

803

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI

Adresa: POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI Trg E. Kardelja 3, SI-5000 Nova Gorica

Telefon: (+386 5) 302 77 37Telefaks: (+386 5) 302 77 38E-po{ta: pa-ng�pa-ng.siDoma~a stran: http://www.pa-ng.si

îtalnica Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 8,00 do 14,00.

îtalnica je zaprta ob sobotah in nedeljah ter na naslednje praznike: novo leto (1. in 2.1.), velikono~ni ponedeljek, dan upora (27.4.), praznik dela (1. in 2.5.), dan dr`-avnosti (25.6.), veliki {maren (15.8.), dan reformacije (31.10.), dan mrtvih (1.11.), Boì~ (25.12.), dan samostojnosti (26.12.).

Uporabnik lahko naro~i gradivo osebno v ~italnici, pismeno, po telefonu, telefaksu ali po elektronski po{ti. Gradivo, naro~eno do 13.00, dobi naslednji delovni dan, po-zneje naro~eno pa v dveh dneh ali po dogovoru. Gradivo je mogo~e fotokopirati in skenirati.

Arhiv je bil ustanovljen leta 1972 in je najmlaj{i regionalni zgodovinski arhiv v Slove-niji; dotlej so arhivsko gradivo zbirali in hranili pri Gori{kem muzeju, dalj ~asa pod strokovnim nadzorom Arhiva Slovenije.

Bibliografi ja

Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, 264-12 str.Elektronska izdaja vodnika PANG: http://www.pa-ng.si/vodnik

804Planche 22

805

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Pokrajinski arhiv v Novi Gorici


SI 80

Signatura SI PANG 344

Ime fonda ZEMLJI[KO GOSPOSTVO LOŽE

âs gradiva (1643-1890) 1809-1812

Nivo popisa posamezne zadeve

Obseg gradiva (23 {. (15 {. - spisi, 8 {. - knjige); 3.1 t.m.) 3 {.; 0.3 t.m.

Naziv ustvarjalca Zemlji{ko gospostvo Loè (Herrschaft Leitenburg)


Od leta 1798 dalje je bil lastnik gospostva Loè pri Vipavi pomembni avstrijski diplomat in podkancler cesarstva grof Janez Filip Cobenzl (o njem gl. historiat ustvarjalca fonda SI 45 – SI AS 774, Gospostvo Ribnica). Glede na svojo oporoko od 10. aprila 1810 je gospostvo prenesel na sorodnika grofa Mihaela Coroninija-Cronberga in {e istega leta umrl brez potomcev. V ~asu francoske Ilirije so sodile Loè v ob~ino (merijo) Vipava, v kateri je ob {tetju prebivalstva leta 1811 ìvelo 3.273 ljudi, oz. v vipavski kanton gori{kega distrikta.

Historiat fonda

Zapisnik o pregledu arhiva pri Gori{kem muzeju v Novi Gorici iz 1962 izkazuje gra{~-inski arhiv Loè v obsegu 4 arhivskih {katel, seznam arhivskih fondov v PANG iz leta 1976 pa navaja fond Zemlji{ko gospostvo Loè, 1757-1850, v obsegu 14 arhivskih {ka-tel, 19 knjig in 6 zvezkov. Tako kot za preteèn del gradiva, ki je pri{lo v arhiv ob njegovi ustanovitvi, velja tudi za ta fond, da se je ohranil po naklju~ju. AS je 2001 izro~il PANG {e 1 arhivsko {katlo gradiva gospostva Loè iz obdobja 1750-1882.

Opis vsebine

f. 1: Pismo grofa Janeza Filipa Cobenzla neznanemu grofu, Dunaj 29.6.1810; No-tarski zapis Janeza Nepomuka Starihe, javnega notarja za kanton Vipava 1812

f. 4: Zemlji{ko gospostvo Loè, zapisnika to`benega postopka pred krajevnim so-di{~em imenja Loè 1810, 1811

f. 7: Spomenica o odnosih, ki obstajajo v Ilirskih provincah med zemlji{kimi po-sestniki in obdelovalci zemlje, s.d. [1810]


Pripomo~ki za uporabo gradiva: popis

806


Bibliografi ja

Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, 233; [umrada 1998, 63; Helena Sera`in, Lo`e pri Vipavi – grad ali vila, Gori{ki letnik 20-21, 1993-1994, 71-103; Janez [umrada, Poskus zemlji{ke odveze v ~asu Ilirskih provinc, v: Vincenc Raj{p ur., Grafenauerjev zbornik, Ljubljana, ZRC SAZU 1996, 500-503

807

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA

Za signature SI ZAL LJU:Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA MESTNI ARHIV LJUBLJANA Mestni trg 27, SI-1001 Ljubljana, p.p. 1614

Telefon: (+386 1) 306 13 03Telefaks: (+386 1) 426 43 03 E-po{ta: zal�zal-lj.siDoma~a stran: http://www.zal-lj.si; http://www.zal-lj.si/enote/elju.htm

îtalnica Enote Mestni arhiv Ljubljana in Enote za obljubljansko obmo~je v Ljubljani je za uporabnike odprta v ponedeljek, ~etrtek in petek od 8,00 do 14,00, v sredo pa od 8,00-15,00.

Za signature SI ZAL LIT, KAM,Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA ZA OBLJUBLJANSKO OBMO^JE LJUBLJANA Mestni trg 27, SI-1001 Ljubljana, p.p. 1614

Telefon: (+386 1) 306 13 03Telefaks: (+386 1) 426 43 03E-po{ta: zal�zal-lj.siDoma~a stran: http://www.zal-lj.si; http://www.zal-lj.si/enote/elju.htm

îtalnica Enote Mestni arhiv Ljubljana in Enote za obljubljansko obmo~je v Ljubljani je za uporabnike odprta v ponedeljek, ~etrtek in petek od 8,00 do 14,00, v sredo pa od 8,00-15,00.

Za signature SI ZAL IDR:

Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA V IDRIJI Prelov~eva ulica 2, SI-5280 Idrija

Telefon: (+386 5) 372 22 70 Telefaks: (+386 5) 372 22 71 E-po{ta: mira.hodnik�guest.arnes.si Doma~a stran: http://www.zal-lj.si; http://www.zal-lj.si/enote/eidr.htm

îtalnica Enote v Idriji je odprta za uporabnike v ponedeljek, sredo in petek od 8,00 do 10,00 in 11,00 do 13,00, ostale delovne dni v tednu po dogovoru.

808


Za signature SI ZAL KRA, JES:

Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA ZA GORENJSKO KRANJ Savska cesta 8, SI-4000 Kranj

Telefon: (+386 4) 280 59 00Telefaks: (+386 4) 202 44 48E-po{ta: gorazd.stariha�guest.arnes.siDoma~a stran: http://www.zal-lj.si ; http://www.zal-lj.si/enote/ekr.htm

îtalnica Enote za Gorenjsko v Kranju je za uporabnike odprta od srede do petka od 8,00 do 13,30, ostale delovne dni v tednu po dogovoru.

Za signature SI ZAL NME:

Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO NOVO MESTO Skalickega ulica 1, SI-8000 Novo mesto

Telefon: (+386 7) 394 22 40 Telefaks: (+386 7) 394 22 48 E-po{ta: marjan.penca�guest.arnes.si Doma~a stran: http://www.zal-lj.si; http://www.zal-lj.si/enote/enm.htm

îtalnica Enote za Dolenjsko in Belo krajino v Novem mestu je za uporabnike odprta v ponedeljek in sredo od 8,00 do 14,00 ter v petek od 8,00 do 13,00, ostale delovne dni v tednu po dogovoru.

Za signature SI ZAL [KL:

Adresa: ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA ENOTA V [KOFJI LOKI Blaèva ulica 14, SI-4220 [kofja Loka

Telefon: (+386 4) 506 07 00Telefaks: (+386 4) 506 07 18E-po{ta: judita.sega�guest.arnes.siDoma~a stran: http://www.zal-lj.si; http://www.zal-lj.si/enote/eskl.htm

îtalnica Enote v [kofji Loki je odprta za uporabnike v ponedeljek od 8,00 do 14,00 in v sredo od 8,00 do 15,00, ostale delovne dni v tednu po dogovoru.

Vse ~italnice so zaprte ob sobotah in nedeljah ter na naslednje praznike: novo leto (1. in 2.1.), velikono~ni ponedeljek, dan upora (27.4.), praznik dela (1. in 2.5.), dan dr`-avnosti (25.6.), veliki {maren (15.8.), dan reformacije (31.10.), dan mrtvih (1.11.), Boì~ (25.12.), dan samostojnosti (26.12.).

809

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A

Zgodovinski arhiv Ljubljana

Gradivo lahko uporabnik naro~i v ~italnici osebno, pisno, po telefonu, telefaksu ali po elektronski po{ti. Naro~eno gradivo dobi v roku dveh dni. Le izjemoma lahko dobi gradivo isti dan, ~e ga je naro~il do 10,00 ure, navedel zanj to~no signaturo in je to tehni~no izvedljivo. ^e uporabnik naro~i gradivo, ki je v skladi{~u zunaj sede`a arhiva oziroma enote, ga dobi praviloma najkasneje v 10 dneh. Gradivo je mogo~e mikro-fi lmati, fotokopirati in skenirati.

Arhiv se je razvil iz Mestnega arhiva ljubljanskega, ustanovljenega leta 1898, prve sa-mostojne arhivske institucije na ozemlju Slovenije. Prvi mestni arhivar je bil slovenski pesnik in zgodovinar ilirskega obdobja Anton A{kerc (1856-1912). Po letu 1966 se je obmo~je delovanje Mestnega arhiva ljubljanskega {irilo na vso osrednjo Slovenijo, 1973 pa so se oblikovale {tiri od sedanjih {estih organizacijskih enot in se je institucija preimenovala v Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Bibliografi ja

Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, 662 str. (Gradivo in raz-prave 11)Elektronska verzija vodnika ZAL: http://www.zal-lj.si/vodnik/vodnik_kazalo.htmIskanje po registru fondov ZAL: http://www.zal-lj.si/myweb2/regzal.htm

SA, J[

810Planche 23

811

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


A UPRAVAAB Dràvne in avtonomne oblasti na lokalnem nivojuABA Kresije, intendanti, okro`ni uradi (1748 do 1849)

SI 81

Signatura SI ZAL NME 1

Ime fonda OKROŽNI URAD NOVO MESTO

âs gradiva (1753-1849) 1809-1810

Nivo popisa zdruèni dokumenti

Obseg gradiva (14 {., 63 k.; 3,7 t.m.) 2 mapici

Naziv ustvarjalca Okro`ni urad Novo mesto (Kreisamt zu Neustadtl) 1783-1849


Gl. SI 16 – SI AS 115 in SI 26 – SI AS 1933.

Historiat fonda

Ohranjenih je le nekaj letnikov in posamezni fragmenti. Historiat fonda pred pre-vzemom v Dolenjski muzej ni znan. Del gradiva hrani SI 17 – SI AS 116, Kresijski urad Novo mesto.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 16, 17: Gospostvo Ko~evje: oskrba francoske vojske 1809, 1810



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 331.

MM

812


ABH MestaABH1 Mesta do 1945

SI 82

Signatura fonda SI ZAL LJU 487

Ime fonda MESTO LJUBLJANA, INDEKSI IN DELOVODNIKI

âs gradiva (1784-1945) 1791-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (814 k., 265 kt.; 103 t.m.) 3 k.

Naziv ustvarjalca Mestna ob~ina ljubljanska (Stadt Laibach)


Ustvarjalec fonda je bila ljubljanska mestna uprava oziroma ljubljanski magistrat. Ljub-ljana se prvi~ omenja v prvi polovici 12. stoletja, kot mesto pa se je razvijala postopoma. Tako se je komun kot skupnost oz. zbor me{~anov oblikoval najpozneje do 1280, iz njega pa se je s~asoma izlo~il 12-~lanski mestni oz. notranji svet kot vrhovni avtonomni organ mesta in 24-~lansko zastopstvo komuna (zunanji svet) z nadzorno funkcijo. Po 1338 je imelo mesto posebnega sodnika, ki so ga najpozneje od srede 14. stoletja naprej volili me{~ani. Leta 1504 je Ljubljana dobila pravico voliti tudi ùpana, ki poslej vodi mestno samoupravo in jo predstavlja. V zvezi z reorganizacijo mestne avtonomije so konec 15. stoletja postavili tudi mestno hi{o (rotov`). V drugi polovici 18. stoletja se je najprej za~el proces omejevanja mestne avtonomije in vklju~evanja mest v sistem dràv-ne uprave, zatem pa je Joèf II. mestno avtonomijo sploh odpravil. Francoska vojska je mesto zasedla prvi~ 1797. za nekaj tednov, drugi~ 1805 za nekaj mesecev, med 1809 in 1813 pa je postalo glavno mesto Napoleonovih Ilirskih provinc in sede` glavnega guver-nerja. Pove~ana ob~ina (poleg samega mesta in predmestij je vklju~evala {e bli`nje vasi) je {tela leta 1811 13.369 prebivalcev. Ob koncu francoske vladavine je bilo v mestu 314, v predmestjih pa 562 hi{, v njih pa je ìvelo skupaj 9.803 prebivalcev (pri tem niso upo-{tevani prebivalci osmih va{kih skupnosti, pripadajo~ih ob~ini). Mesto je bilo tudi sede` dveh kantonov (Ljubljana intra muros, ki je bil po obsegu enak mestni ob~ini; kanton Ljubljana extra muros z 18.246 prebivalci je zajemal {ir{o okolico mesta), ljubljanskega distrikta z 141.679 ljudmi ter ilirske province Kranjske s 370.340 prebivalci. V letih 1798-1812 je bil ljubljanski ùpan Joèf Kokalj, zatem pa je bil s cesarskim dekretom od 26.3.1812 imenovan za mera biv{i (in bodo~i) avstrijski visoki uradnik baron Anton Franc Ksaver Pavel Codelli pl. Fahnenfeld (1753-1832), lastnik bli`njega zemlji{kega gospostva Turn ob Ljubljanici (Kodeljevo). Avstrijski voja{ki in civilni guverner baron Kri{tof Lattermann (1753-1835) je 20.10.1813 za {tiri dni postavil za mera veletrgovca Antona Lovrenca Rudolfa, za njim od oktobra 1813 do julija 1814 za za~asnega mera pravnika dr. Janeza Nepomuka Rozmana (1774-1837). Merija je bila odpravljena avgu-

813

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


sta 1814, ko je bil za za~asnega ùpana imenovan nekdanji ùpan Joèf Kokalj, zatem pa je postal ùpan dr. Rozman (1814-1819).

Historiat fonda

Indeksi in delovodniki, ki so nastali v sklopu poslovanja ljubljanske mestne uprave, so se sprva nahajali v okviru zbirke rokopisnih knjig, kasneje so jih iz nje izlo~ili in tvorijo samostojen fond.

Opis vsebine

t.e. 5: Indeks 1791-1811t.e. 6: Delovodnik 1812t.e. 542: Indeks 1812-1813

Jezik in pisava: nem{ki (gotica)

Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 121; Priro~niki in karte; 60 let MAL, 119-120; Sergij Vilfan, Vasilij Me-lik, Ljubljana, Enciklopedija Slovenije 6, Ljubljana, Mladinska knjiga 1992, 221-226; [umrada 1998, 55; Janez Kos, @upana v ~asu francoskih zasedb Ljubljane, Ljubljana 7, 2002, 7-8, 4; Janez Kos, Zadnji ljubljanski mer, Ljubljana 8, 2003, 1-2, 46; Janez Kos, Za~asni meri in ùpani, Ljubljana 8, 2003, 3, 46

SA, J[

SI 83

Signatura SI ZAL LJU 488

Ime fonda MESTO LJUBLJANA, ROKOPISNE KNJIGE

âs gradiva (1517-1946) 1809-1814

Nivo popisa dokument

Obseg gradiva (1.166 f. in k.; 62.1 t.m.) 1 {., 19 k.; 1 t.m.



Gl. SI 82 – SI ZAL LJU 487.

814


Historiat fonda

Rokopisne knjige so nastale v sklopu poslovanja ljubljanske mestne uprave in so bile zaradi pogojev hrambe izlo~ene v poseben fond, iz katerega so kasneje izlo~ili indekse in delovodnike.

Opis vsebine

Cod. XV/21: Izkaz o vrnjenem posojilu, katerega je najel ljubljanski magistrat leta 1813 (1 knjiga)

Cod. XVI/77-82, 102, 103: Razni urbarji s podro~ja mesta Ljubljana 1797-1833 (8 knjig)

Cod. XVIII/19-21: Dav~ni izkazi 1811-1814; Navodila uradnikom ljubljanske merije iz leta 1813 (3 knjige, 6 fol(ijev))

Cod. XX/50-52: Knjigove{ki (1684-1843) in jermenarski ceh (1700-1860) (3 knjige)Cod. XXIII/16-17, 20-21: Kupne pogodbe z lj. magistratom 1794-1811; Zapisnik me-

ni~nih protestov 1793-1810; Seznam porok in razvez ob~ine Ljubljana 1813; Glavna knjiga me{~anskih ustanov mesta Ljubljane 1628-1848

Cod. XXIV/5: Leta 1711 v Kranju naloèn kapital kot prispevek za zvonove ùpnijske cerkve v Kranju 1812

Cod. XXIV/7-9: Ra~unske knjige Blaà Trpinca 1801-1819

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), franco{~ina (latinica)


Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 121-122; Priro~niki in karte; 60 let MAL, 90-95; Vodnik po fondih, 61-64.

SA

815

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 84

Signatura fonda SI ZAL LJU 489

Ime fonda MESTO LJUBLJANA, SPLO[NA MESTNA REGISTRATURA

^as gradiva (1784-1945) 1797-1805, 1809-1813


Obseg gradiva (2.573 {., 106 f.; 285 t.m.) 19 {.; 1.9 t.m.




Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je Registratura I ali Reg. I.

Opis vsebine

f. 161–174, t.e. 259–278: Spisi z raznovrstno vsebino po registraturnem na~rtu 1797-1813



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 122-123; Priro~niki in karte; 60 let MAL, 103-120; Vodnik po fon-dih, 64.

SA

816


SI 85


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, MESTNI RAČUNI^as gradiva (1752-1848) 1797-1814






Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je: Varia Mag. II, Varia Mag. XII.

Opis vsebine

t.e. 45: Razni mestni ra~uni 1794-1814t.e. 46: Razni mestni ra~uni 1794-1814t.e. 47: Razni mestni ra~uni 1794-1814t.e. 47a: Dav~ne zadeve 1806-1848t.e. 47b: Dav~ne zadeve 1806-1848



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 123; Priro~niki in karte; 60 let MAL, 128-131; Vodnik po fondih, 65.

SA

817

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 86


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, MESTNE KOMISIJE (KOMISIJA ZA POŽARNO VARNOST)

âs gradiva (1791-1938) 1809-1810





Komisija za poàrno brambo je delovala è pred letom 1799. V ~asu francoske ob-lasti naj bi njeno delovanje prenehalo. Komisija je imela nalogo pregledovati stavbe v mestu, zlasti dimnike, glede varnosti pred poàrom ter skrbeti za zadostno pripravo gasilnega orodja.

Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je: Varia Mag. IV.

Opis vsebine

t.e. 1: Ra~uni za ~i{~enje mesta 1794-1810



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 125; 60 let MAL, 128.

SA

818


SI 87


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, MAGISTRATNI AKTI

^as gradiva (1385-1889) 1809-1810


Obseg gradiva (24 {., 1f.; 2.5 t.m.) 1{.; 0.1 t.m.




Historiat fonda

Gradivo fonda predstavlja zbir razli~nih magistratnih aktov, ki so bili neko~ izvzeti v posebne namene iz splo{ne mestne registrature, ali pa so se delno nahajali v arhivu brez registraturne oznake. Prej{nja naziva fonda: Magistratica acta, kasneje: Varia Mag. I.

Opis vsebine

t.e. 5: Policijski spisi 1806-1810



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 126; 60 let MAL, 127; Vodnik po fondih, 70.

SA

819

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 88


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, RAZNO MAGISTRATNO GRADIVO

^as gradiva (1600-1945) 1811-1812

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (14 {.; 1.4 t.m.) 1 cm

Naziv ustvarjalca Mestna ob~ina Ljubljana (Stadt Laibach)



Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je: Miscellanea Magistratica.

Opis vsebine

t.e. 1: Nakaznice za izdajo opeke iz mestne opekarne 1811-1812



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 126; 60 let MAL, 135.

SA

820


SI 89


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, OSU[EVANJE BARJA IN RAZDELITEV GMAJN

^as gradiva (1531-1867) 1809-1813






Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je: Varia Mag. X.

Opis vsebine

t.e. 1: Predlogi in poro~ila o preddelih pri osu{evanju barja 1784-1823 (nekaj doku-mentov iz ilirskega obdobja)

t.e. 2: Gruberjev kanal-kupoprodajna pogodba 1811t.e. 4: Razdelitev gmajne na Ljubljanskem barju 1805-1867



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 126; 60 let MAL.

SA

821

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 90

Signatura SI ZAL KRA 2

Ime fonda OBČINA KRANJ

âs gradiva (1632-1947) 1797-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (315 {., 11 f.; 32.0 t.m.) 11 ks.; 0.1 t.m.

Naziv ustvarjalca Merija Kranj (Mairie de Krainbourg)


Gl. SI 28 – SI AS 162. Ilirska ob~ina Kranj je bila leta 1811 po {tevilu prebivalcev za ljubljansko najmo~nej{a in je {tela 7.548 prebivalcev (po drugih podatkih 7.351). Za kranjskega mera je bil imenovan Natalis pl. Pagliaruzzi, lastnik mestnega gradu Kisel{tajn. V mestu je bil tudi sede` kantona Kranj, ki je obsegal 9 merij in {tel 28.614 prebivalcev. Po upravno-teritorialni razdelitvi iz 1811. je mesto spadalo v ljubljanski distrikt, z Napoleonovim dekretom od 10.1.1813 pa je bil ustanovljen samostojen distrikt za Gorenjsko s sedeèm v Kranju.

Historiat fonda

Fond Ob~ina Kranj je pred pri~etkom urejevalnih del obsegal 41 teko~ih metrov. Gra-divo je bilo v glavnem zavito v zelo neprimerne papirnate ovoje in z dvema platnicama povezano v fascikle.V petdesetih letih je fond urejal Edvard Dolenc in po kon~anih urejevalnih delih izdelal ob{iren popis arhivskega gradiva. Gradivo je bilo razdeljeno kronolo{ko, v okviru posameznih letnikov pa po serijah. Del arhivskega gradiva tega fonda je v za~etku sedemdesetih let urejal arhivar in zgodovinar dr. Boò Otorepec (1924- ), vendar ga je uredil le do leta 1900 (pribl.100 arhivskih {katel, popis gradiva ni bil narejen).

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 10; 11; 12; 13: (spisi 1793-1809): Seznam francoskega prisilnega dela 1806 in 1809 (dokument nastal leta 1834); Toba~ni monopol 1809; Po-pravila mostov in mitnic 1799; popravila mestnih stolpov in roto-và 1799, 1801-1802

t.e. 2, a.e. 15; 18: Mestni prejemki in izdatki 1797, 1800; Mestne takse in pristojbi-ne 1811

t.e. 3, a.e. 24: Kriminalci 1803-1804t.e. 8, a.e. 78: Francosko prisilno delo leta 1806 in 1809 (dokument nastal leta

1838)t.e. 9, a.e. 102: Francosko prisilno posojilo 1806 in 1809 (dokument nastal leta

1839)

822


t.e. 13, 174: Francosko prisilno posojilo in rekvizicija vra~ila Jakobu Jalnu (do-kument nastal leta 1843)

t.e. 14, a.e. 194: Francoska rekvizicija-Jakob Jalen 1809 (dokument nastal leta 1844)

t.e. 15, a.e. 217: Francoska rekvizicija-od{kodnina Jakobu Jalnu (dokument nastal leta 1845)

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), sloven{~ina (bohori~ica)


Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 379-380; Josip @ontar, Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, 308-372; Priro~niki in karte, 102-104; Joè @ontar, Razvoj uprave in sodstva na obmo~ju Kra-nja od srede 18. do srede 19. stoletja, 900 let Kranja, Kranj 1960, 200-213; Joè @on-tar, Ob~ine na kranjskem obmo~ju do leta 1941, Kranjski zbornik 1990, Kranj 1990, 204-215; Vasilij Melik, Razvoj naselij kot numeracijskih enot na ozemlju kranjske ob~ine, Kranjski zbornik 1980, Kranj 1981, 139-143; Vlado Valen~i~, Prebivalstvo na obmo~ju ob~ine Kranj, 900 let Kranja, Kranj 1960, 294-322; Bundy 1987, 59, 476; [umrada 1998, 56

GS, J[

SI 91


Ime fonda MESTNA OBČINA NOVO MESTO

âs gradiva (1621-1945) 1797, 1806, 1809-1814


Obseg gradiva (144 {., 22 f., 186 k.; 20.3 t.m.) 6 {.; 0.6 t.m.

Naziv ustvarjalca Deèlnokne`je okro`no mesto Novo mesto (Lan-desfürstliche Kreisstadt Neustadtl) 1748-1811; Merija Novo mesto (Mairie Neustadtl) 1811-1813; Glavna ob~ina Novo mesto (Obergemeinde Ne-ustadtl) 1814-1850


Novo mesto je bilo ustanovljeno kot mestna naselbina s privilegijem leta 1365. Mest-na samouprava je slabela è v prvi polovici 18. stoletja; leta 1750 je bila prepovedana

823

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


mutacija pri volitvah mestnih organov in podalj{ana mandatna doba mestnih sodni-kov na tri leta. Leta 1770 je bilo omejeno {tevilo mestnih svetnikov, za Joèfa II. pa je bil 1788. organiziran magistrat, ki ga ni ve~ vodil mestni sodnik, temve~ do 1811. upravnik mestnega sodi{~a. V ~asu Ilirskih provinc je bila leta 1811 organizirana fran-coska ob~ina Novo mesto, ki je {tela 3.731 prebivalcev, za mera pa je bil imenovan po{tni mojster Joèf Jelov{ek pl. Fichtenau. Mesto je bilo isto~asno sede` kantona s {estimi merijami in 17.069 prebivalci ter distrikta z 156.335 prebivalci.

Historiat fonda

Gradivo deèlnokne`jega mesta Novo mesto je priklju~eno h gradivu mestne ob~ine od leta 1850 dalje. Fond je v neurejenem stanju zbralo Muzejsko dru{tvo tik pred 2. svetovno vojno na podstre{ju rotovà. Po vojni ga je do 1974 hranil Dolenjski mu-zej.

Opis vsebine

t.e. 4, a.e. 4: Spisi po protokolu in popisu 1797t.e. 13, a.e. 13: Spisi po protokolu in popisu 1806t.e. 15, a.e. 16: Spisi po protokolu in popisu 1809t.e. 16-19, a.e. 17-21: Spisi po popisu 1810-1814



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 331; Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891; Janko Jarc, Novome{ki mestni arhiv, Kronika slovenskih mest 4, 1937, 82-87; Janko Jarc, Iz preteklih stoletij Novega mesta, v: Novo mesto skozi ~as, Novo mesto, Dolenjski muzej 1990, 20-71; [umrada 1998, 58; Meta Matijevi~, Novome{ki mestni arhiv in skrb zanj, Arhivi 26, 2003, 1, 221-226.

MM

824


ABK Ob~ineABK1 Ob~ine do 1945

SI 92

Signatura SI ZAL JES 2

Ime fonda OBČINA DOVJE-MOJSTRANA

^as gradiva (1599-1945) 1797-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (36 {., 4 f.; 4.8 t.m.) 1 mapa

Naziv ustvarjalca Prvostopenjsko sodi{~e v Beljaku (Tribunal de Ière instance de Villach), Intendanca za Kranjsko (Intendance de la Carniole), Mirovni sodnik v Ra-dovljici (Juge de paix à Radmannsdorf ), Gospostvo Kamen (Seigneurie de Stein)

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 30-42: Posamezni spisi in listine 1797-1810t.e. 2, a.e. 43-45: Posamezni spisi in listine 1812-1814



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 378

GS

825

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


BAC Okrajna, ob~inska, temeljna sodi{~a

SI 93


Ime fonda NOTARIAT LJUBLJANA

âs gradiva (1812–1945) 1812-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (239 {., 227 k.; 29.6 t. m.) 1 {.; 0.1 t. m.

Naziv ustvarjalca Joèf Urbas; Joèf Piller


Joèf Urbas in Joèf Piller sta bila notarja v Ljubljani v letih 1812 do 1814.

Historiat fonda

Gradivo notarjev v Ljubljani je bilo prevzeto na Temeljnem sodi{~u v Ljubljani. V letih 1989 in 1990 je bilo gradivo urejeno, tehni~no opremljeno in popisano.

Opis vsebine

413: Vpisniki; Notarski spisi


Pripomo~ki za uporabo gradiva: seznam gradiva 1991

Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 146, 147

@B

826


SI 94


Ime fonda MESTO LJUBLJANA, MIROVNO SODI[ČE GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA INTRA MUROS

âs gradiva (1812-1814) 1812-1814




Mirovno sodi{~e je bila najni`ja sodna instanca francoskega tipa, ki jo je na ozemlju Ilirskih provinc uvedel organi~ni dekret od 15.4.1811 za obmo~je posameznih kanto-nov. Sodna oblast je bila v na~elu lo~ena od uprave. V podro~je pristojnosti mirovnega sodnika so sodile civilnosodne zadeve do 100 frankov pravdnega zneska, v kazenskih zadevah pa je sodil prestopke. Ozemlje Ilirije brez Vojne Hrva{ke je bilo razdeljeno leta 1811 na 96 kantonov; na ozemlju Kranjske jih je bilo 21. Kanton Ljubljana intra muros je bil po svojem obsegu in {tevilu prebivalstva identi~en z mestno ob~ino in je {tel 13.369 prebivalcev. Ljubljanski mirovni sodnik je postal Joèf Kokalj, ki je bil v letih 1798-1812 tudi mestni ùpan. Na mestu mirovnega sodnika je ostal tudi po tem, ko je bil s cesarjevim dekretom 26.3.1812 za ljubljanskega mera imenovan baron Anton Codelli pl. Fahnenfeld. Z obnovo avstrijske oblasti 1814 je bilo sodstvo v kan-tonih z mirovnimi sodniki ukinjeno.

Historiat fonda

Prej{nji naziv fonda je: Varia Lab. X.

Opis vsebine

t.e. 1, 2: Kazenski spisi 1812-1814



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 123; Priro~niki in karte; 60 let MAL; Polec 1925; Metod Dolenc, Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, Ljubljana 1935; Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Sloven-cev, Ljubljana 1961; Bundy 1987, 17, 99-101; [umrada 1998, 55-62

SA, J[

827

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 95

Signatura SI ZAL VRH 55

Ime fonda NOTARIAT VRHNIKA

^as gradiva (1812-1945) 1812-1814

Nivo popisa fond


Naziv ustvarjalca Jurij Anton Javornik


Jurij Anton Javornik je bil notar na Vrhniki v letih 1812 do 1814.

Historiat fonda

Do prevzema je bil imetnik gradiva Temeljno sodi{~e v Ljubljani, enota v Ljubljani. Gradivo ni ohranjeno v celoti.

Opis vsebine

23: Vpisniki23, 24: Notarski spisi



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 264, 267

@B

828


D GOSPODARSTVO IN BAN^NI[TVODE Industrija in rudarstvoDEA Rudarstvo

SI 96

Signatura SI ZAL IDR 55

Ime fonda RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA

âs gradiva (1700-1981) 1796-1814

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (235 {., 873 f., 880 k., pribli`no 2.150 skic, na~rtov, risb, zemljevidov; 200 t.m.) 28 {., f., k.; 1.9 t.m.

Naziv ustvarjalca Rudnik ìvega srebra Idrija (Quecksilberbergwerk Idria), Topilnica Idrija, Tovarna cinobra Idrija, Merija Idrija (Mairie d’Idria)


Idrija, najpomembnej{i rudnik ìvega srebra v Evropi, ima neprekinjeno tradicijo izkori{~anja ìvega srebra od 1490 do konca 20. stoletja, je bil 1575 podràvljen, okr.1600 pa je è slovel po vsej Evropi kot tehni~no odli~no opremljen in je preko Benetk, nem{kih mest in pozneje zlasti preko Amsterdama izvaàl ìvo srebro, cinober in druge proizvode v zahodno Evropo in ju`no Ameriko (kjer so ga potrebovali za pri-dobivanje srebra z amalgamacijo). 17. stoletje je za Idrijo na splo{no pomenilo obdo-bje krize in neurejenih razmer, vsestranski in odlo~ilni napredek pa je prinesla druga polovica 18. stoletja, ko sta habsbur{ka vladarja Marija Terezija in Joèf II. skrbela za sistemati~no {iritev in modernizacijo rudnika, za kar je bila najzaslu`nej{a vrsta spo-sobnih rudni{kih direktorjev in odli~nih tehni~nih in naravoslovnih strokovnjakov. Doba napoleonskih vojn je rudnik in Idrijo zelo prizadela in gospodarsko iz~rpala. @e ob prvi zasedbi 1797 je francoska vojska zaplenila ve~ino zalog ìvega srebra in cinobra. Tako je rudnik v letih pred njihovim drugim prihodom 1805. stagniral. Po obdobju tretje francoske okupacije (1809) je bila Idrija med 1809 in 1813 vklju~ena v Ilirske province. Mesto samo naj bi imelo leta 1809 4.300 prebivalcev, v ilirski ob~ini Idrija, ki je bila po obsegu istovetna s kantonom Idrija, pa so 1811 na{teli 7.061 ljudi. Rudnik je Napoleon, ki se je ve~krat osebno zanimal za njegovo poslovanje, najprej s 1.1.1810 podelil v upravljanje novoustanovljenemu redu Treh zlatih run (Ordre des Trois Toisons d’Or), z dekretom od 18.2.1810 pa je obvezal glavnega intendanta izrednih domen (domaines extraordinaires), da je odkupoval proizvodnjo rudnika. Rudni{ka uprava - na njenem ~elu so stali iz Francije poslani rudarski strokovnjaki, sprva Louis Toulon (Teullon), od 1811 do 1813 Louis-Georges-Gabriel de Gallois La Chapelle (1775-1825), nekaj ~asa tudi idrijski mer - je bila izvzeta iz ilirskega upra-vnega sistema ter podrejena velikemu kanclerju omenjenega reda, divizijskemu gene-

829

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


ralu in znanemu Napoleonovemu diplomatu, grofu Antoinu-Françoisu Andréossyju (1761-1828). Zaradi prekinitve tradicionalnih gospodarskih vezi in celinske zapore predstavlja ilirsko obdobje eno od najhuj{ih kriz v dolgi zgodovini rudnika, ukrepi za njeno premostitev, ki so jih sprejemale francoske oblasti, med drugim sam Napoleon, pa niso bili uspe{ni. Z dekretom od 27.9.1813 je Napoleon ukinil red Treh zlatih run, vse njegovo premoènje pa prenesel na Red Legije ~asti; kar pa je ostalo na papirju, saj se je prav 28.9. za~ela francoska evakuacija, 1.10.1813 pa so Idrijo zasedle avstrijske ~ete. Najpomembnej{o pozitivno plat francoske uprave v Idriji so predstavljale smotr-no na~rtovane spremembe osnovnega in strokovnega {olstva. Po odhodu Francozov je rudnik ponovno pri{el v roke avstrijske dràve.

Historiat fonda

Starej{i del rudni{kega arhivskega fonda je po letu 1954 od podjetja Rudnik ìvega srebra prevzel Mestni muzej Idrija, od njega pa Zgodovinski arhiv Ljubljana, ko je leta 1972 ustanovil svoj oddelek v Idriji (danes Enota v Idriji). Gradivo od 1945 do 1983 je enota prevzela 1994, preostanek gradiva pa bo predvidoma leta 2006, ob koncu postopnega zapiranja rudnika. Gradivo je v fazi urejanja po arhivisti~nih standardih. Nekaj gradiva je tudi mo~no po{kodovanega (IV. stopnja), zato raziskovalcem ni do-stopno. Postopno restavriranje poteka v sodelovanju z Restavratorskim in konzerva-torskim oddelkom Arhiva Republike Slovenije.

Opis vsebine

2: Repertorij Vi{jega rudarskega urada 1799-1806; Repertorij Vi{jega rudarske-ga urada 1807-1816 (20 cm)

20: Pravilniki Vi{jega urada 1755-1825; Pravilniki Vi{jega urada 1792-1849 (9 cm)22: Oznanila in razglasi 1752-1849 (leto 1813, 0,5 cm; gradivo je delno po{kodo-

vano)24: Oznanila in razglasi 1796-1800 (oklic Napoleona in generala Bernadotta

Kranjcem; nekaj dokumentov)33: Cesarski ukazi in ukazi deèlnih oblasti leta 1804 (1cm), leta 1805 (1 cm), leta

1806 (2 cm), leta 1808 (3cm) in leta 1810-1811 (0,5 cm)45: Zapisniki rudni{kih konsultacij 1792-1814 (8 cm)123: Repertorij zapisnikov rudni{kih konsultacij, 1798-1814, 1813-1831 (2 knjigi; 7 cm)156: Poro~ila in resolucije 1797 (10 cm)164: Vlo`ni zapisnik 1807-1810, 1813-1814 (2 knjigi, 7cm)207: Namestitev v slu`bo in odpu{~anje za leto 1809 (4 cm)208: Name{~anje v slu`bo in odpu{~anje za leti 1813 in 1814 (10,5 cm)211: Penzije, odpravnine in dopusti za leta 1809, 1813, 1814 (4 cm)216: Jamski kop, manipulacije in zbiranje rude za leto 1809 (8 cm)266: Spisi rudni{kega urada za leto 1810 (13 cm)686: Register zaposlenih pri rudniku za leto 1813 in 1814 (2 knjigi; 5 cm)861: Razglas o organizaciji Ilirskih provinc 1814 (par dokumentov)

830


863: Slu`bene in{trukcije, leto 1812 (par dokumentov)870: Prehranjevanje Francozov v Idriji leta 1797 (nekaj dokumentov)874: Preoblikovanje rudni{ke uprave po odhodu Francozov leta 1814 (nekaj doku-

mentov)913: Francoske zasedbe Idrije (dopisovanje, prehranjevanje voja{tva, vojna {koda,

gospodarstvo, popravila cest, kaznovanje roparjev), 1797-1799, 1810-1811-1812-1813-1814, 1808-1809 (15 cm)

1016: @galni{ke zadeve 1809-1813 (6 cm)1037: Lon~arija za leti 1809 in 1812 (nekaj dokumentov)1038: Spisi gospostva Idrija za leto 1809 (15 cm)1040: Spisi gospostva Idrija za leta 1811-1814 (18 cm)1040a: Spisi gospostva Idrije za leta 1812, 1813, 1814 (6 cm)1041: Spisi gospostva Idrija za leto 1813 (15 cm)1042: Gospostvo Idrija: uradne listine subdelegacije v Postojni za leto 1812 (1

knjiga); Korespondenca s subdelegacijo v Postojni za leta 1812 1813, 1814 (1knjiga): Mati~na knjiga umrlih 1811-1814 (francoski del; 1 knjiga)

1140: Mati~na knjiga rojstev 1811-1836

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), franco{~ina (latinica), sloven{~ina (latinica)

Pripomo~ki za uporabo gradiva: inventurni seznam, popis

Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 479, 486; Erste Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1797, Carniola 2, 1911, 251-260; Dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1809, Carniola 5, 1914, 53-62, 228-246; 6, 1915, 21-30, 162-172; 7, 1916, 29-39, 232-241; 8, 1917, 44-57; Melitta Pivec, La Vie économique des Provinces illyriennes, Paris, Bossard 1930, 46-56; Mihael Arko, Zgodovina Idrije, Gorica 1931, 16-60; Ivan Mohori~, Rudnik `ivega srebra v Idriji, Idrija 1960, 163-185; Jo`e Pfeifer, Zgodovina idrijskega zdravstva, Idrija 1989, 113-120; [umrada 1998, 61.

MH, J[

831

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


E VZGOJA IN IZOBRA@EVANJEEB Srednje {olstvo

SI 97


Ime fonda KLASIČNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI

âs gradiva (1777-1940) 1809-1813


Obseg gradiva (201{., 1f.; 20.2 t.m.) 5 {. in 0.4 cm gradiva v razli~nih {katlah; 0.9 t.m.

Naziv ustvarjalca Ljubljanski licej (Lycaeum Labacense) 1795-1808; Gimnazija v Ljubljani (Gymnase de Laybach) 1810-1811; Kolegij v Ljubljani (Collège de Laybach) 1811-1813; Licej v Ljubljani (Lycée de Laybach) 1810-1813


Latinska {ola pri sv. Nikolaju v Ljubljani je bila ustanovljena 1418, v obdobju reforma-cije pa so protestantski kranjski deèlni stanovi osnovali tim. stanovsko {olo (1563), ki je dajala gimnazijski primerljivo izobrazbo. Gimnazijo so leta 1597 ustanovili jezuiti in jo vodili do ukinitve svojega reda (1773), potem pa je bila {ola podràvljena. Po ne-kaj letih je zaprla oba fi lozofska letnika, a ju je kmalu zopet odprla na èljo knezo{kofa in stanov. Avstrijsko gimnazijo z licejem so v Ilirskih provincah nadomestili z novo srednje{olsko mreò, deloma po francoskem zgledu, ki so jo nekajkrat preoblikovali (na ni`ji srednji stopnji v Marmontovem ~asu gimnazija, pozneje kolegij; vi{ja srednja {ola, ki je izobraèvala za prehod na univerzo, se je imenovala licej, vi{je- oz. visoko{ol-ski {tudij pa je nekaj ~asa potekal v okviru centralnih {ol). Marmontov {olski odlok od 4.7.1810 je v osnovni (primarni) {oli in gimnaziji uvedel sloven{~ino kot predmet in u~ni jezik obenem, vendar je bila ta dolo~ba è po enem {tudijskem letu odpravljena. Po avstrijski restavraciji je bil obnovljen tudi njihov tip gimnazije. Do leta 1889 je bila poznej{a Klasi~na edina gimnazija v Ljubljani, pod razli~nimi nazivi pa je obstojala do {olske reforme 1957/58, ko so bile klasi~ne gimnazije ukinjene.

Historiat fonda

Gradivo se je hranilo pred prevzemom na Klasi~ni gimnaziji. Med drugo svetovno vojno je bil manj{i del arhiva izgubljen pri prevaànju. Po vojni je bilo gradivo ve~krat prevzeto, med drugim od Klasi~ne gimnazije, Gimnazije Ivan Cankar v Ljubljani in Srednje {ole za dru`boslovje in splo{no kulturo v Ljubljani. Obstaja ve~ popisov, za-dnji iz leta 2000. Med preurejanjem fonda se je njegovo ime spreminjalo, a se sedaj

832


zopet imenuje Klasi~na gimnazija v Ljubljani, kot pred letom 1992. Gradivo je ve ~i noma urejeno kronolo{ko in glede na vsebino.

Opis vsebine

t.e. 52, a.e. 166, 173-180: Personalne tabele in bele`ke v prof. zboru 1792–1844, normalije, seznam za {olsko uporabo dovoljenih knjig (francoski), spri~evala, u~ila, pro{nje za {tipendije

t.e. 53, a.e. 181–203: Normalije, izpiti za u~itelje na gimnaziji, poro~ilo o zborovanju u~iteljev normalk, seznam profesorjev fi lozofske fakultete, nate~aj za mesto u~itelja gramatike, predavanja na gimnaziji, instrukcije, stanje liceja v Ljubljani (u~itelji, pla~e), razpored izpitov

t.e. 54, a.e. : 204–229: Seznam nagradnih knjig, izpitna vpra{anja, urniki, normalije, nate~aj za mesto u~itelja gr{~ine, razna navodila u~iteljem, izpiti, disciplinarni predpisi, otvoritev centralne {ole, Vodnikova poro~ila o stro{kih ustanovitve {ole za umetno obrt, urniki, katalogi, sez-nami u~encev in ocene, predmetniki, pla~e profesorjev na liceju, botani~ni vrt

t.e. 55, a.e. 230–250: Ra~uni, obra~uni, denarna nakazila, redovalnice, spri~evala, u~ni na~rti, francoska formularja za spri~evala, seznam slu{ateljev kolegija, splo{na instrukcija za {tudijske direktorje, seznam kleri-kov sprejetih v ljubljansko {kofi jo, gradbeni na~rti, izpiti, poro~ilo direktorjev gimnazij v Kranju, Novem mestu, Postojni, inventarji, u~na snov pri izpitih, seznam dijakov liceja po prihodkih, odlok na ravnateljstva glede poro~il o podrejeni u~ni ustanovi, zadeve javnega {olstva

t.e. 67, a.e. 364–366: Ekonomat, izdatki, popravila, ra~uni za popravila, obra~uni, dotacije, inventarji

t.e. 73, a.e. 443: Filozofska fakulteta delovodniki 1802-1809t.e. 76, a.e. 454: Katalogi u~encev teolo{kega te~aja 1811t.e. 79, a.e. 473-475: Filozofska fakulteta normalije 1809-1813t.e. 86, a.e. 527-534: Filozofske {tudije individualni izkazi o napredku slu{ateljev - 1.

in 2. kurz in 1. in 2. letnik 1809-1810t.e. 92, a.e. 619–622: Katalogi u~encev gimnazije 1. in 2. semestra 1809-1810t.e. 134, a.e. 770: Gimnazijski protokol (Ordinationes scholasticae) 1808-1815

Jezik in pisava: latin{~ina (humanistika), nem{~ina (gotica), franco{~ina (humanistika)

Pripomo~ki za uporabo gradiva: popis 2000

Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 164; Jo`e Ciperle, Ljubljanska gimnazija (1773-1808), Kronika 28, 1980, 111-121, 175-182; @ivka ^rnivec ur., Ljubljanski klasiki 1563-1965, Ljub-

833

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


ljana 1999; Joè Ciperle, Podoba velikega u~ili{~a ljubljanskega. Licej v Ljubljani 1800-1848, Ljubljana, Slovenska matica 2001 (Razprave in eseji 49); Janez [umrada, Na~rti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze, v: Darja Miheli~ ur., Gestrinov zbornik, Ljubljana, ZRC SAZU 1999, 517-534

MKs, AP, J[

EC Osnovno {olstvo

SI 98

Signatura SI ZAL KRA 87

Ime fonda OSNOVNA [OLA KRANJ

âs gradiva (1806-1958) 1810-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (59 {.; 5.9 t.m.) 1 mapa

Naziv ustvarjalca Primarna {ola v Kranju (École primaire de Krainbourg)

Opis vsebine

t.e. 5: Katalogi 1810, 1812-1813



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 416; Josip @ontar, Kranjska gimnazija v dobi Napoleonove Ilirije, Iz-vestja dràvne realne gimnazije v Kranju 1931, 1-18; France Ostanek, O ustanavlja-nju glavne {ole v Kranju v letih 1786 do 1789, Kranjski zbornik 1970, Kranj 1970, 315-320

GS

834


SI 99


Ime fonda LJUBLJANSKA NORMALKA

^as gradiva (1788-1875) 1809-1813


Obseg gradiva (17{.; 1.7 t.m.) 3 {.; 0.3 t.m.

Naziv ustvarjalca Primarna {ola v Ljubljani (École primaire de Laybach) 1810-1813


Za~etki ljubljanske normalke segajo v leto 1773/1774, novembra 1775 pa so odprli {tirirazredno normalko v prostorih mestnega {pitala. Po razpustu jezuitskega reda se je preselila v prostore dotedanjega jezuitskega kolegija poleg cerkve sv. Jakoba. [olo so ve~inoma obiskovali otroci ni`jih slojev, bogatej{i so imeli doma~e u~itelje. Ljubljanska normalka je postala leta 1780 ena izmed najbolj{ih {ol v biv{i Avstriji in se kmalu prese-lila v prostore nekdanjega avgu{tinskega samostana. Doba Francozov ji je prinesla novo ime – primarna {ola, novo lokacijo v Alumesatski ulici in uvedbo {olnine, do tedaj je bil pouk namre~ brezpla~en. Po koncu Ilirije se je pove~alo {tevilo slu{ateljev, uvedli so nove predmete, predvsem tehni{ke. Pouk je dosegel tak{no stopnjo, da je za~el u~ence pripravljati na gimnazijo. Normalka je delovala do {olskega leta 1870/71.

Historiat fonda

Pred prevzemom je gradivo hranilo ravnateljstvo ljubljanskega u~itelji{~a. Fond sestavljajo katalogi s prilogami ali brez njih ter zlate knjige u~encev vseh razredov. Urejen je kronolo{ko.

Opis vsebine

t.e. 2, a.e. 19a, 19b, 20a, 20b, 21a, 21b, 22a, 22b, 23a, 23b, 24, 25a, 25b, 26a, 26b: Katalogi s prilogami 1806-1815

t.e. 12, a.e. 89, 89a, 89b, 89c, 89d: Zlate knjige u~encev vseh razredov 1801-1837


Pripomo~ki za uporabo gradiva: arhivski popis 1959 in nadaljevanje popisa 1994

Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 177; Anton A{kerc, Ljudsko {olstvo v ljubljanskem okro`ju leta 1810, Carniola 1, 1910, 222-226; Vlado Schmidt, Zgodovina {olstva in pedagogike na Slo-venskem 2, Ljubljana 1964 (ponatis 1988), 61-75; Lojze Poto~nik, Zgodovina vadni-

835

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


ce in u~itelji{~a v Ljubljani, rkp. v Slovenskem {olskem muzeju v Ljubljani; A. Weiss, Geschichte der österreichischen Volksschule, 2. Band, Wien und Leipzig 1904, 953; Viktor Steska, Ljudska {ola na Kranjskem, Slovenski u~itelj 2, 1902, 133

MKs, AP

G ZDRAVSTVO IN SOCIALAGB Lekarne

SI 100


Ime fonda LEKARNA PRI ZLATEM JELENU, LJUBLJANA

âs gradiva (1770-1913) 1806-1813


Obseg gradiva (4 {.; 0.4 t.m.) 1{. in 0.1 cm gradiva po razli~nih {katlah; 0.2 t.m.


Zgodovino lekarne pri Zlatem jelenu v Ljubljani lahko s temeljitim preu~evanjem spremljamo è od leta 1600, njena naslednica Centralna lekarna (1947- ) pa posluje {e danes. 1809 jo je kupil Josef Mayr, ki se je priselil iz Kranja in jo z Novega trga pre-stavil na takratno Svetega Petra cesto {t. 1 (dana{nja Trubarjeva). V lasti druìn Mayr in Su{nik je ostala do srede 20. stoletja.

Historiat fonda

Gradivo je bilo prevzeto od lastnikov, pregledano in popisano. Obsega serijo knjig in spisov. Gradivo je dovolj popolno, da daje celovit vpogled v poslovanje ljubljanske lekarne, zlasti v prvi polovici 19. stoletja.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 1: Knjiga dnevnih prejemkov in izdatkov za lekarno in druìno 1811-1815t.e. 3, a.e. 19, 21, 26, 27, 29-34, 36-52, 65: Osebni dokumenti 1813; Dokumenti o

nepremi~ninah 1796-1815; Poro~na pogodba 1813; Kupna pogod-ba 1813; Zadol`nice 1800, 1807

t.e. 4, a.e. 267: Seznam lastnikov hi{e sv. Petra cesta 2 v Ljubljani 1600-1909

Jezik in pisava

Nem{~ina (gotica), sloven{~ina (latinica), italijan{~ina (latinica), latin{~ina (latinica)

836



Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 190; http://www.lekarna-lj.si/lek_Centralna.htm

MKs, AP


SI 101

Signatura SI ZAL [KL 276

Ime fonda IMENJE AJMANOV GRAD SVETI DUH PRI [KOFJI LOKI

âs gradiva (1705-1901) 1809-1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (7 f.; 1.7 t.m.) 1 f.; cca 0.05 t.m.


Lastniki imenja so bile v 18. in 19. stol. rodbine Flachenfeld, Dienzel, Hayman, Bechen, Dietrich in Detela. Joèf Dietrich je bil v francoskem obdobju mer v Stari Loki (ob~ina je leta 1811 {tela 3.474 prebivalcev in je spadala v {kofjelo{ki kanton), med leti 1815 in 1828 pa je bil prav tam vi{ji sodnik (Oberrichter). Bil je tudi za -~as ni upravitelj ùpnije v Stari Loki. Njegov brat Franc Ksaver Dietrich je posedoval med leti 1785 in 1804 gospostvo Gamberk, brat dr. Rajmund Dietrich, odvetnik v Ljubljani, pa je bil med leti 1806 in 1827 varuh mladoletnih otrok Franca Antona pl. Breckerfelda, lastnika imenja Stari grad pri Novem mestu na Dolenjskem. V ~asu Ilirije je bilo v gradu name{~eno mirovno sodi{~e.

Historiat fonda

Gradivo je leta 1953 od dr. Jerneja Dem{arja iz Ljubljane, takratnega lastnika gradu, odkupil Muzej v [kofji Loki, od njega ga je kasneje prevzel Mestni arhiv Ljubljana (dana{nji ZAL).

Opis vsebine

t.e. 2: Rodbinske, zapu{~inske in posestne zadeve lastnikov Ajmanovega gradu pri Sv. Duhu 1809-1813


837

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 468; Ivan Stopar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji I/3, Ljubljana, Viharnik 1998, 9-15

J[e, J[

L OSEBNI IN RODBINSKI FONDILA Osebni fondi

SI 102


Ime fonda BARBO DANIEL, LJUBLJANA

^as gradiva (1728-1836) 1810, 1813

Nivo popisa fond

Obseg gradiva 1 m.


Kranjska plemi{ka dru`ina Barbo-Waxenstein, ki je sicer izvirala z obmo~ja Bene{ke republike, je bila leta 1651 povzdignjena v baronski stan, 1674. pa so postali grofi .

Historiat fonda

Gradivo izvira iz zapu{~ine ljubljanskega grofa Danijela Barba; arhiv ga je odkupil od Trubarjevega antikvariata v Ljubljani.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 3, 4: Bele`ni koledar za l. 1810 s fi nan~nimi zapiski 1810; Bele`ni koledar za l. 1813 z zapiski o fi nancah 1813

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica)Pripomo~ki za uporabo gradiva: popis 1995

Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 206; Ema Umek, Barbo-Waxenstein, Enciklopedija Slovenije 1, Ljub-ljana 1987, 185-186; Smole 1982, 588.

MKs

838


SI 103


Ime fonda ZOIS ŽIGA, LJUBLJANA

âs gradiva (1808-1831) 1812

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1 {.; 0.1 t.m.) 1 ks.


Baron @iga Zois pl. Edelstein (1747-1819) je bil najbogatej{i podjetnik na Kranj-skem, naravoslovec (predvsem mineralog) in tehnolog, mecen slovenskega prerodnega gibanja. Kot izobraènec evropskih dimenzij je imel {iroko razprostranjene stike v tujini in bil ~lan {tevilnih znanstvenih dru`b. Ve~ desetletij je dopolnjeval bogato zbirko mineralov in obse`no knji`nico. Do francoske oblasti v Ilirskih provincah je bil zadràn, obdobje hudega gospodarskega zastoja ga je fi nan~no skoraj uni~ilo.

Historiat fonda

Fond obsega le {tiri arhivske enote, od teh pa le ena izvira iz napoleonskega obdobja. Tri listine (med drugim tudi tisto iz napoleonskega obdobja) je arhiv odkupil leta 1955 od Angele Nedeljkovi} iz Ljubljane, izvirajo pa z gradu Brdo pri Kranju, ki je bil po 1773 fi deikomis rodbine Zois. êtrto arhivalijo je arhivu izro~ila NUK iz Ljublja-ne in so jo na{li med gradivom Federalnega zbirnega centra.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 2: Patent za izvr{evanje trgovskih poslov 1812

Jezik in pisava: italijan{~ina (latinica)


Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 210; Janez [umrada, Doslej neznano pismo @ige Zoisa iz leta 1813 in njegov odnos do francoske vladavine v Ilirskih provincah, Kronika 35, 1987, 9-12

MKs, J[

839

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 104


Ime fonda ČIŽMAN JOSIP, LJUBLJANA

âs gradiva (1810-1815) 1810-1812

Nivo popisa fond

Obseg gradiva (1 {.; 0.1 t.m.) 3 ks.


Dr. Josip î`man (1820-1894) je bil v Ljubljani rojeni zgodovinar in strokovnjak za kanonsko pravo; med drugim je zasebno pou~eval avstroogrskega prestolonaslednika Rudolfa Habsbur{kega.

Historiat fonda

Dokumenti izvirajo iz zapu{~ine pesnika in dramaturga Pavla Golie (1887-1959).

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 1, 3, 4: Pet spri~eval s {olanja na liceju 1810, 1815; Potrdilo o vpisu na centralne {ole v Ljubljani-{tudij prava 1810; Spri~evalo s teolo{ke-ga {tudija na liceju 1812

Jezik in pisava: franco{~ina, latin{~ina (humanistika)


Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 210; Sergij Vilfan, î`man Josip, Enciklopedija Slovenije 2, Ljubljana 1988, 141

MKs, J[

840


LB Rodbinski fondi

SI 105


Ime fonda DRUŽINA KASTELIC, NOVO MESTO

^as gradiva (1812-1914) 1812


Obseg gradiva (1 mapa, 0,02 t.m.) 1 dokument

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 1: Kupoprodajna pogodba za hi{o v Novem mestu, sklenjena pred cesar-skima notarjema leta 1812 (Prepisi pogodb so tudi v fondu NME 17: Okrajno sodi{~e Novo mesto, zemlji{ka knjiga)




MM

M ARHIVSKE ZBIRKE (IZVORNO ARHIVSKO GRADIVO)MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva

SI 106

Signatura SI ZAL LIT 35

Ime zbirke ZBIRKA LISTIN LITIJA

^as gradiva (1779-867) 1811

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (1{.; 0.1 t.m.) 1 listina

Historiat zbirke

Nastala je leta 1964, ko je Slovenski {olski muzej odstopil ZAL {est listin, ki se nana-{ajo na obmo~je Litije.

841

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


Opis vsebine

{t. 4: Listina 1811 avgust 11 (zadol`nica Martina [ege od 27.8.1811 z dodatkom iz decembra 1811)




DH

SI 107


Ime zbirke ZBIRKA NAČRTOV LJUBLJANA

^as gradiva (1739-1995) 1795-1814

Nivo popisa serija

Obseg gradiva (39 {., 228 m., 165 zv.; 81 t.m.) 6 ks.

Historiat zbirke

Zbirko sestavljajo na~rti mestnega urada pri Mestnem magistratu Ljubljana (1928-1949), Kresije, MLO Ljubljana (1946-1955), OLO Ljubljana (1945-1965). Nastajala je od 50. in 60. let 20. stoletja naprej in ni zaklju~ena.

Opis vsebine

mapa 00/1, a.e. 1, 2: Park Tivoli za~. 19. st.; Okolica {empetrske kasarne za~. 19. st.mapa 01/1, a.e. 17: [empetrski most o. 1810mapa 18/1, a.e. 1: Tr`nice na nabre`ju Ljubljanice za {kofi jo in semeni{~em o. 1795Restavrirani in konservirani na~rti, mapa 8, a.e. 13: Mestni trg 1 in 27 (1814)Restavrirani in konservirani na~rti, mapa 8, a.e. 14: Mestni trg 1 in 27 (1814)


Pripomo~ki za uporabo gradiva: seznam gradiva, arhivski popis

842


Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 213; Branko Koro{ec, Ljubljana skozi stoletja: mesto na na~rtih, pro-jektih in v stvarnosti, Ljubljana, Mladinska knjiga 1991

JS

SI 108


Ime zbirke ZBIRKA NORMALIJ LJUBLJANA

^as gradiva (1723-1945) 1809-1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (34 f.; 3.7 t.m.) 2 {.; 0.5 t.m.

Historiat zbirke

Del gradiva, predvsem okro`nice iz francoske dobe, je arhivu podaril antikvar [tefan Tausig (1909-1979), deloma pa je bilo prevzeto od Slovanske knji`nice, iz knji`nice Narodnega muzeja in iz zbirke slovenskih tiskanih besedil nekdanjega ljubljanskega mestnega arhivarja Vladislava Fabjan~i~a (1894-1950).

Opis vsebine

{. 1 (1707–1813), Normalije I.: Gradivo iz francoskega obdobja zajema v glavnem okro`nice pobiralcem kontribucije, okro`nice glavnemu ravnateljstvu ra -~u novodstva ob~in, navodila za sestavo ob~inskega prora~una ter izvle~ke in nem{ke, francoske (ponekod tudi italijanske in slovenske) prevode izvle~kov iz zakonov, sklepov in dolo~b. Gre predvsem za zakone, odlo~be, predpise raznih stopenj dr`avne centralne ter deloma lokalne uprave.

{. 13 (1804–1816) Normalije II.: Gradivo zajema v glavnem okro`nice in razna na-vodila ter prevode francoskih zakonov.

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), franco{~ina, italijan{~ina, hrva{~ina, sloven{~ina (humanistika)


Arhivski popis iz leta 1958, kronolo{ka datoteka z mikofi lmskimi posnetki ter deci-malna datoteka do leta 1820

Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 213-214

DH, J[

843

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


SI 109


Ime zbirke ZBIRKA ZEMLJEVIDOV IN KART LJUBLJANA

^as gradiva (1628-1995) 1789-1811

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (1.475 ks.; 1.0 t.m.) 16 ks.

Historiat zbirke

Za~ela je nastajati v 50. in 60. letih 20. stoletja in ni zaklju~ena.

Opis vsebine

a.e. 1: Karta ljubljanske kresije na Kranjskem 1791 (vse karte od a.e. 1, 3-14 so tiski)

a.e. 4: Karta celov{ke kresije na Koro{kem 1790a.e. 5: Karta postojnske kresije na Notranjskem 1795a.e. 6: Karta ljubljanske kresije na Kranjskem 1809a.e. 7: Karta bruckenske kresije na [tajerskem 1792a.e. 8: Karta judenbur{ke kresije na [tajerskem 1793a.e. 9: Karta belja{ke kresije na Koro{kem 1791a.e. 10: Karta gori{ke in tr`a{ke kresije 1797a.e. 11: Karta gra{ke kresije na [tajerskem 1789a.e. 12: Karta notranjeavstrijskih provinc [tajerske, Koro{ke in Kranjske 1794a.e. 13: Karta celjske kresije na [tajerskem 1793a.e. 14: Karta mariborske kresije na [tajerskem 1792a.e. 24: Karta gozda zunaj Gorice 1804 (original)a.e. 317: Karta mesta Ljubljane in okolice 1811a.e. 610: Karta mesta Ljubljane in okolice 1808a.e. 623: Karta dela Ljubljane-fran~i{kanskega samostana z mestnim obzidjem in

mestnim jarkom o. 1800 (matrica in kopija)


Pripomo~ki za uporabo gradiva: kartoteka, seznam gradiva


JS

844


SI 110


Ime zbirke ZBIRKA TISKOV

^as gradiva (1747-1966) 1810-1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (6 {., 19 k., 2 o.; 1.0 t.m.) 1 {.; 0.1 t.m.

Opis vsebine

t.e. 20: Carinski predpisi in tarife v Ilirskih provincah; Spis o Napoleonovi rodbini; Seznam dostojanstvenikov v francoskem cesarstvu; Napoleonove zmage leta 1812; Koledarji z bele`kami za leti 1810, 1813 za Dolenjsko in Notranjsko


Pripomo~ki za uporabo gradiva: sumarni popis

Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 214-215

DH

SI 111


Ime zbirke DOBA ILIRSKIH PROVINC

^as gradiva (1809-1813) 1809-1813

Nivo popisa zbirka


Historiat zbirke

Ker provenienca teh arhivalij ni bila magistratna, so jih pri prvem popisu leta 1964 uvrstili med Priv. coll. in jih razdelili v 6 skupin. Leta 1993 je bilo gradivo preurejeno v osem glavnih skupin glede na vsebino. Priklju~eni sta bili tudi dve a.e. (62 in 105) iz zbirnega fonda Ljubljana.

Opis vsebine

t.e. 1, a.e. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8: Koncepti voja{kih poro~il avstrijskega komandanta Ljubljane 1809; Ostanki arhiva za~asne vlade za Kranjsko 1809-1810; Voja-

845

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


{ka navodila italijanskega podkralja Eugèna de Beauharnais divizijskemu ge-neralu Martinu Vignollu (1763-1824) 1813; Razne pravne zadeve odvetnika dr. Janeza Repi~a iz dobe francoske oblasti in pred njo; Priporo~ilna pisma za sodni{ka in notarska mesta 1811; Poro~ilo nadzornika solin upravi solin 1811; Pismo àndarmarijskega stotnika Robelota intendantu Chabrolu de Crouzolu zaradi àndarmerijske voja{nice; Blagajni{ko poro~ilo ljubljanskega mestnega blagajnika Urbasa 1813

Jezik in pisava: franco{~ina (humanistika), nem{~ina (gotica), italijan{~ina (latinica)

Pripomo~ki za uporabo gradiva: popis

Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 212; Priro~niki in karte.

DH, J[

SI 112


Ime zbirke ZBIRNI FOND, LJUBLJANA

âs gradiva (ok.1700-1999) 1812

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (13 {; 1 t.m.) 1 ks.

Historiat zbirke

Gradivo zbirke je zbrano z vseh vetrov in nima skupnega ustvarjalca; vsebuje doku-mente, ki jih ni mogo~e uvrstiti nikamor drugam.

Opis vsebine

t.e. 8, a.e. 84: Dopis intendanta Istre glavnemu intendantu v Ljubljani o trgovanju s soljo in tobakom 1812


Pripomo~ki za uporabo gradiva: popis 1996-2002

Bibliografi ja: Vodnik ZAL, 210-211 (s. v. Varia Ljubljana)

MKs

846


SI 113


Ime zbirke CIRKULARJI IN KURENDE

âs gradiva (1723-1858) 1809-1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (8 f.; 2.0 t.m.) 10 dokumentov


Cirkularje in kurende so izdali za~asna deèlna vlada v Ljubljani, kranjsko-gori{ko deèlno glavarstvo v Ljubljani in glavni intendant v Ljubljani.

Historiat zbirke

Zbirka je bila prevzeta od Muzeja v [kofji Loki, le-ta jo je najverjetneje odkupil sku-paj z ostalim gradivom Ajmanovega gradu pri Sv. Duhu od dr. Jerneja Dem{arja iz Ljubljane.

Opis vsebine

t.e. 2: Okro`nice o pla~ilu vojnega davka 1809; Razpis posojila za kritje vojnih stro-{kov 1809; Navodilo za zaporni{ke kurate 1810; Navodila za vodenje evidenc rojstev, porok in smrti 1812; Navodilo glede uradni{kega poslovanja 1812; Navodilo o izpla~evanju gotovine voja{kim obveznikom 1813

Jezik in pisava: nem{~ina (gotica), franco{~ina (latinica), italijan{~ina (latinica)



J[e

847

FR

AN

CE

HR

VA

TS

KA

ITAL

IAÖ

ST

ER

RE

ICH

S

LO

VE

NIJA

SC

RN

A G

OR

A


MB Tematske zbirke arhivskega gradiva

SI 114


Ime zbirke ZBIRNI FOND, [KOFJA LOKA

^as gradiva (1666-1979) 1810-1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (19 {.; 1.9 t.m.) 15 dokumentov


Pisma so leta 1813 napisali intendant za Dolenjsko Taufferer in dav~na kontrolorja Flödnig in Haan. Naslovljena so na mera v ^rnomlju, dav~nega direktorja v Ljubljani in dav~nega prejemnika Jeraja v Metliki.

Historiat zbirke

Gradivo je arhiv prevzel od Lo{kega muzeja. Kako je tja pri{lo, ni znano in o tem ni ohranjenih nobenih evidenc.

Opis vsebine

t.e. 13, a.e. 566: Dva izpiska o vi{ini davka za leto 1811; Dve neizpolnjeni »Carte de domicile«; Enajst pisem, poslanih ve~inoma Jeraju, dav~nemu prejemniku v Metliki 1813




J[e

848


MC Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev

SI 115

Signatura SI ZAL KAM 105

Ime zbirke SADNIKARJEVA ZBIRKA

^as gradiva (1250-1874) 1813

Nivo popisa zbirka

Obseg gradiva (63 listin) 1 listina

Historiat zbirke

Znani kamni{ki `ivinozdravnik dr. Josip Nikolaj Sadnikar (1863-1952) je zbral v ~asu svojega slu`bovanja veliko in dragoceno zbirko predmetov in arhivalij.

Opis vsebine

{t. 53: Listina 1813 september 2 (Ukaz avstrijskega generala Folseitza o ponovni uvedbi praznovanja Marijinega rojstva v Kamniku)



Bibliografi ja

Vodnik ZAL, 327; Maksim Gaspari, Zbirka starin in umetnin v Kamniku, Etnolog 5-6, 1933, 79-85; Marijan Zadnikar, Sadnikarjev muzej v Kamniku, Kamni{ki zbornik 2, 1956, 113-119

DH, J[

slovenija - arhiv.gov.si · pdf filefrance hrvatska italia österreich ... l’istria...

Documents