ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH

ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana 1999

Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije, I., II., III. knjiga Glavni urednik Vladimir Kološa Odgovorni urednik Vladimir Žumer Redaktorja Vladimir Kološa in Vladimir Žumer Tehnični urednik in redaktor Milan Bizjak Računalniška podpora Milan Bizjak in Darija Plevel Avtorji uvodnih tekstov: Uvod (Vladimir Žumer), Arhiv Republike Slovenije (Gašper Šmid, Vladimir Žumer, Izbrana bibliografija (Marija Vera Erjavec), Navodila za uporabo vodnika (Vladimir Žumer), Seznam kratic in okrajšav (Milan Bizjak) Avtorji popisov fondov in zbirk: Marjeta Adamič, Marjeta Čampa, France M. Dolinar, Ljuba Dornik Šubelj, Darinka Drnovšek, Suzana Felicijan Bratož, Majda Ficko, Eva Gerkman, Natalija Glažar, Metka Gombač, Vesna Gotovina, Marija Grabnar, Mirjana Jadreško, Mateja Jeraj, Daniela Juričić Čargo, Alenka Kačičnik Gabrič, Miran Kafol, Maj-da Kocmur, Vladimir Kološa, Matevž Košir, Branko Kozina, Jelena Malbašič, Jel-ka Melik, Aleksandra Mrdavšič, Pavla Mrdjenović, Olga Pivk, Branko Radulo-vič, Marta Rau Selič, Aleksandra Serše, Gorazd Stariha, Vladimir Sunčič, Jože Škofljanec, Gašper Šmid, Žarko Štrumbl, Nevenka Troha, Drago Trpin, Alojzij Tršan, Ema Umek, Andrej Zadnikar, Marjan Zupančič in Vladimir Žumer. Prevod v nemščino in angleščino: A3, Agencija za prevajanje d.o.o. Ljubljana Izdal in založil Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1999 Za izdajatelja Vladimir Žumer Tisk in vezava Gorenjski tisk Kranj Naklada 350 izvodov

2

VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH

ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE

II. KNJIGA

Fondi in zbirke s področja uprave, pravosodja, vojaštva, orožništva in policije, gospo-

darstva in bančništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, zna-nosti in informiranja, zdravstva in sociale, politične stranke,

družbenopolitične organizacije in sindikati (po klasifikaciji od zaporedne številke 336 do 956)

3

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

930.253(497.4 Ljubljana)

ARHIV Slovenije Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije / [glavni urednik Vladimir Kološa ; avtorji uvodnih tekstov Vladimir Žumer ... [et al.] ; avtorji popisov fondov in zbirk Marjeta Adamič ... [et al.] ; prevod v nemščino in angleščino A3]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1999

Knj. 2: Fondi in zbirke s področja uprave, pravosodja, vojaštva, orožništva in policije, gospodarstva in bančništva, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti in informiranja, zdravstva in sociale, politične stranke, družbenopolitične organizacije in sindikati ISBN 961-6137-37-9 (zv. 2) 1. Kološa, Vladimir 103703040

VSEBINA VODNIKA

4

I. knjiga Stran Uvod .............................................................................................................................. 11 Arhiv Republike Slovenije ............................................................................................ 15 Predstavitev .............................................................................................................. 15 Uporaba arhivskega gradiva ..................................................................................... 19 Izbrana bibliografija ................................................................................................. 24 Archiv der Republik Slowenien ..................................................................................... 35 Präsentation ............................................................................................................... 35 Benutzung der Archivalien ....................................................................................... 39 Archives of the Republic of Slovenia ............................................................................ 45 Profile ........................................................................................................................ 45 Using the Archives .................................................................................................... 49 Navodila za uporabo vodnika ........................................................................................ 55 Navodilo za citiranje arhivskega gradiva ...................................................................... 71 Seznam kratic in okrajšav ............................................................................................. 73 Kazalo fondov in zbirk po klasifikacijskem načrtu ....................................................... 85 Abecedno kazalo fondov in zbirk .................................................................................145 Abecedno kazalo ustvarjalcev fondov (pravnih in fizičnih oseb) ................................193 Kazalo fondov po krajih sedežev ustvarjalcev fondov izven Ljubljane ..................... 274 Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 1 do 335 ....................293 A Uprava ................................................................................................................293 AA Najvišje državne in avtonomne oblasti ......................................................293 AAA Najvišje državne in avtonomne oblasti do leta 1918 ........................293 AAA1 Centralni uradi na Dunaju......................................................293 AAA2 Oblasti na ravni dežele ali višji ravni ...................................314 AAA21 Avtonomni organi ...................................................314 AAA22 Upravni organi ........................................................321 AAA23 Posebni avtonomni in upravni organi......................353 AAA24 Zemljiški kataster ....................................................386 AAB Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1941 ................ 410 AAB1 Državne in avtonomne oblasti od 1918 do 1923 ................ 410 AAB2 Državne in avtonomne oblasti od 1923 do 1929 ..................426 AAB3 Državne in avtonomne oblasti od 1929 do 1941 .................437

5

AAC Najvišje državne in avtonomne oblasti od 1941 do 1945 ................ 461 AAC1 Italijanske (in nemške) okupacijske oblasti ........................ 461 AAC2 Nemške okupacijske oblasti ................................................ 480 AAC3 Kolaboracionistične oblasti ................................................ 489 AAC4 Narodnoosvobodilna oblast (ljudska oblast) ....................... 490 AAD Najvišje državne in samoupravne oblasti po letu 1945 .................... 503 Pregled formalne strukture republiških upravnih organov v obdobju od 1945 do 1994 ............................................................ 503 AAD1 Zakonodajni organi ............................................................ 515 AAD2 Vlada in izvršni svet, predsednik (predsedstvo) republike ........................................................................... 520 AAD3 Organi za upravo, pravosodje in notranje zadeve ............. 533 AAD4 Organi za zunanje zadeve ................................................... 559 AAD6 Organi za gospodarstvo ...................................................... 564 AAD7 Organi za finance ............................................................... 650 AAD8 Organi za izobraževanje, kulturo, znanost in šport ................................................................................... 656 AAD9 Organi za zdravstvo in socialo ........................................... 667 AADA Posebni upravni organi in organizacije .............................. 675

6

II. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 336 do 956 ......... 11 A Uprava ............................................................................................................... 11 AB Državne in avtonomne oblasti na lokalnem nivoju ................................. 11 ABA Kresije, intendanti, okrožni uradi (1748 do 1849) ........................ 11 ABB Okrajne gosposke in okrajni komisariati (1814 do 1849) ........... 19 ABC Oblasti (1949 do 1951) ..................................................................... 21 ABD Pokrajine (1942 do 1947) ................................................................. 22 ABF Okrožja (1942 do 1952) .................................................................... 29 ABG Okraji, okrajni uradi, srezi ............................................................. 58 ABG1 Okraji, okrajni uradi, srezi 1849 do 1945 ........................ 58 ABG2 Deželni svetniki, politični komisarji 1941 do 1945 .......... 71 ABG3 Okraji 1942 do 1965 ........................................................... 78 ABH Mesta ................................................................................................. 91 ABH1 Mesta do 1945 ...................................................................... 91 ABH2 Mesta 1945 do 1994 ............................................................. 95 ABI Trgi .................................................................................................... 97 ABK Občine ............................................................................................. 101 ABK1 Občine do 1945 ................................................................... 101 ABM Kraji ............................................................................................... 110 ABO Soseske, srenje ................................................................................ 111 B Pravosodje ........................................................................................................ 113 BA Redna sodišča ........................................................................................... 113 BAA Redna sodišča na višjih stopnjah .................................................. 113 BAB Okrožna in višja sodišča ................................................................ 124 BAC Okrajna, občinska, temeljna sodišča ........................................... 126 BB Posebna sodišča ....................................................................................... 146 BC Tožilstva (pravdništva) ........................................................................... 151 BD Pravobranilstva ....................................................................................... 159 BG Kaznovanje prekrškov ........................................................................... 161 BH Družbeni pravobranilci samoupravljanja ............................................ 163 C Vojaštvo, orožništvo in policija ...................................................................... 165 CA Vojaštvo .................................................................................................... 165 CAA Vojaštvo do leta 1941 ...................................................................... 165 CAB Vojaštvo od 1941 do 1945 .............................................................. 168 CAB1 Nemško okupacijsko vojaštvo ........................................... 168 CAB2 Italijansko okupacijsko vojaštvo ...................................... 169 CAB3 Kolaboracionistično vojaštvo ............................................ 178 CAB4 Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi ......... 182 CAB41 Glavni štab ............................................................ 182 CAB42 Korpusi ................................................................. 185 CAB43 Operativne cone ................................................... 187 CAB44 Divizije .................................................................. 188 CAB45 Brigade .................................................................. 191 CAB46 Grupe odredov in odredi ..................................... 196 CAB47 Komande vojnih oblasti, vojnih področij in mest ........................................................................ 200

7

CAB48 Ostalo .................................................................... 204 CB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba ........................... 207 CBA Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba do leta 1941 ................................................................................................. 207 CBB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba od 1941 do 1945 .................................................................................... 209 CBB1 Nemško okupacijsko orožništvo in policija ..................... 209 CBB2 Italijansko okupacijsko orožništvo in policija ................ 221 CBB3 Kolaboracionistična policija ............................................. 227 CBB4 Narodnoosvobodilna policija ............................................ 229 D Gospodarstvo in bančništvo ........................................................................... 236 DA Cehi ........................................................................................................... 236 DB Gospodarska združenja .......................................................................... 253 DBA Gospodarske zbornice .................................................................. 253 DBB Poslovna združenja ....................................................................... 267 DBC Zadruge ......................................................................................... 269 DC Bančništvo in zavarovalništvo ................................................................ 275 DCA Bančništvo ..................................................................................... 275 DCB Hranilništvo in posojilništvo ....................................................... 281 DD Kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo ...................................................... 284 DE Industrija in rudarstvo .......................................................................... 288 DEA Rudarstvo ...................................................................................... 288 DEB Industrija ....................................................................................... 293 DEC Energetika ..................................................................................... 295 DF Trgovina .................................................................................................. 297 DH Gradbeništvo ........................................................................................... 301 DJ Obrt in zasebne storitve .......................................................................... 303 DL Tisk in založništvo ................................................................................... 304 E Vzgoja in izobraževanje .................................................................................. 312 EA Visoko in višje šolstvo ............................................................................. 312 EB Srednje šolstvo ........................................................................................ 317 EC Osnovno šolstvo ...................................................................................... 324 EE Dopolnilno izobraževanje ...................................................................... 331 EF Dijaško in študentsko varstvo ................................................................ 333 F Kultura, znanost, šport in informiranje ........................................................ 334 FA Kultura .................................................................................................... 334 FB Znanost .................................................................................................... 336 FD Informiranje ............................................................................................ 343 G Zdravstvo in sociala ........................................................................................ 347 GA Zdravstvo ................................................................................................ 347 GB Lekarne .................................................................................................... 356 GD Sociala ...................................................................................................... 360 H Politične stranke, družbenopolitične organizacije in sindikati .................. 386 HA Meščanske politične stranke do 1945 .................................................... 386 HB Fašistične in nacionalsocialistične organizacije do 1945 ..................... 389 HC Družbenopolitične organizacije s predhodniki .................................... 400 HCA Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije ......................................................................................... 400

8

HCA1 Centralni komite ................................................................ 400 HCA3 Oblastni komiteji ............................................................... 409 HCA4 Okrožni komiteji ............................................................... 416 HCA5 Okrajni, mestni komiteji ................................................... 421 HCA9 Ostalo .................................................................................. 422 HCB Osvobodilna fronta, Protifašistična ženska zveza, Socialistična zveza delovnega ljudstva ....................................... 424 HCC Zveza sindikatov ............................................................................ 443 HCD Komunistična mladina, ljudska mladina, Zveza socialitične mladine ............................................................................................ 496 HCE Zveza borcev narodnoosvobodilne vojske, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske ............................................... 507 HE Sindikati ................................................................................................... 512 HEA Sindikati pred letom 1941 ............................................................. 512

9

III. knjiga Arhivski fondi in zbirke po klasifikaciji od zaporedne številke 957 do 1749 .............. 11 I Društva in družbene organizacije ........................................................................ 11 IA Stanovska in strokovna društva .................................................................... 11 IB Humanitarna društva ..................................................................................... 28 IC Kulturno - prosvetna društva ........................................................................ 38 ID Športna društva ............................................................................................. 60 IE Družbene organizacije .................................................................................. 66 IF Politična društva ........................................................................................... 68 IG Ostala društva ............................................................................................... 72 J Verstvo ................................................................................................................. 73 JA Rimokatoliška cerkev .................................................................................... 73 JAC Škofije .................................................................................................. 73 JAI Samostani ............................................................................................. 74 JAJ Verske bratovščine ................................................................................ 75 K Zemljiška gospostva ............................................................................................. 77 Zemljiška gospostva - splošni oris ...................................................................... 77 KA Zemljiška gospostva .................................................................................... 79 KB Samostani .................................................................................................. 129 L Osebni in rodbinski fondi .................................................................................. 137 LA Osebni fondi .............................................................................................. 137 LB Rodbinski fondi ......................................................................................... 374 M Arhivske zbirke (izvirno arhivsko gradivo) ...................................................... 405 MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva ............................................. 405 MB Tematske zbirke arhivskega gradiva ........................................................ 433 MC Arhivske zbirke zasebnih zbirateljev ........................................................ 445 N Zbirke reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ................................................. 457 NA Zbirke dopolnilnih reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva .................... 457 NB Zbirke uporabniških reprodukcij (kopij) arhivskega gradiva ................... 463

10

A UPRAVA AB Državne in avtonomne oblasti na lokalnem nivoju ABA Kresije, intendanti, okrožni uradi (1748 do 1849)

______________________________________________________________________ 336 AS 119 INTENDANT NA REKI, 1809 - 1811 1.3 t. m./ 9 š. L'Intendant de Fiume, 1809 - 1811 Intendant na Reki, 1809 - 1811 Glej AS 29, zap. št. 337. Intendanca na Reki je bila ustanovljena 25. 12. 1809, ukinjena pa 15. 4. 1811, ko je bila Reka priključena Civilni Hrvatski (AS 28, zap. št. 338) kot poseben distrikt. - Priročniki in karte, str. 80 in 81 - Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1813, Ljubljana 1973, str. 7 Glej AS 29, zap. št. 337. splošna uprava/ personalne zadeve/ finance/ pokojnine/ pošta/ tobak, koleki/ loterija/ domene in davki/ policija/ žandarmerija/ elementarne katastrofe/ preskrba prebivalstva z živili/ gospoščinske zadeve/ sodstvo/ jetnišnice/ vojska/ gradbene zadeve/ pristaniška služba/ mostovi in ceste/ carina/ bankalne davščine in solarstvo/ trgovina/ obrt/ indus-trija/ subdelegacije/ občine/ zdravstvo/ cerkev/ dobrodelnost/ šolstvo in druge prosvetne zadeve/ gozdarstvo/ ribolov/ arhivski inventar 1973/ ______________________________________________________________________ 337 AS 29 INTENDANT V TRSTU, 1809 - 1813 0.3 t. m./ 2 š. L'Intendant de Trieste, 1809 - 1813 Intendant v Trstu, 1809 - 1813 Ilirske province, ki jim je načeloval Glavni intendant Ilirskih provinc (AS 27, zap. št. 22) s sedežem v Ljubljani, so 25. 12. 1809 provizorično razdelili na 10 provinc z inten-danti v Beljaku, Ljubljani, Postojni, Trstu, Gorici, Kopru, Karlovcu, Zadru, Dubrovniku in na Reki. Ob reorganizaciji 15. 4. 1811 so province razdelili v distrikte s subdelegati na čelu (le v tistih glavnih mestih distriktov, ki so bila hkrati tudi glavna mesta provinc, ni bilo sub-delegatov). Hkrati so province Notranjsko (Postojna), Istro (Koper), Goriško in Reko spremenili v distrikte in jih podredili drugim provincam, tako da je bila administrativna

11

razdelitev Ilirskih provinc sledeča: Koroška z glavnim mestom Beljakom in distriktoma Beljak in Lienz, Kranjska z distrikti Ljubljana, Postojna, Novo mesto in Kranj (od 10. 1. 1813), Istra, kateri je načeloval Intendant v Trstu, z distrikti Rovinj, Koper, Gorica in Trst, Civilna Hrvatska z distrikti Karlovac, Reka in Senj (od 16. 1. 1812 Mali Lošinj), Dalmacija z distrikti Zadar, Šibenik, Split, Hvar in Makarska ter Dubrovnik z distrikti Dubrovnik, Kotor in Korčula. Vojna krajina pa je imela kot provinca Vojaška Hrvaška poseben status. Dokončno organizacijo oblastev so v provincah uvedli leta 1812. Provinca je bila izena-čena z departmajem v Franciji, intendant pa je imel enake pristojnosti kakor francoski prefekt. Bil je pristojen za vsa upravna področja. Vsaka provinca je imela svojega inženirja za mostove in ceste, nad-zornika davčne registracije ter državnih domen, nadzornika hipotek, davčnega direktor-ja, inšpektorja gozdov, carine in loterije. Vsi ti predstojniki so tvorili intendantov sosvet. Intendanti so bili odgovorni centralni upravi Ilirskih provinc v Ljubljani. - Priročniki in karte, str. 80 in 81 - Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1813, Ljubljana 1973, str. 9 Ko so se morali Francozi leta 1813 umakniti iz ilirskih dežel proti zahodu, so vse upra-vne arhive najprej prenesli v Trst, ko pa tam ni bilo več varno, še naprej proti Goriški. Kasneje se je velik del teh arhivov (glavni intendant, reški intendant, istrski (Koper) intendant, tržaški intendant, koprski subdelegat, franoski konzulat v Trstu) spet znašel v Trstu, kjer so jih priključili arhivu avstrijskih oblasti v Trstu od 18. stol. dalje. Leta 1906 je bilo gradivo iz obdobja do leta 1814 zaradi pomanjkanja prostora prenešeno na Dunaj, kjer ga je leta 1920 na osnovi arhivske konvencije prevzela italijanska arhivska komisija in je ostalo do leta 1961 v tržaškem arhivu. Takrat ga je po jugoskovan-sko-italijanskem arhivskem sporazumu o restituciji prevzel AS. Fond je urejen vsebinsko s kronološko razvrstitvijo spisov. pokojnine/ carina/ industrija/ šolstvo/ cerkev/ arhivski inventar 1973/ ______________________________________________________________________ 338 AS 28 INTENDANT ZA CIVILNO HRVATSKO, 1809 - 1813 0.2 t. m./ 1 š. L'Intendant de la Croatie Civile, 1809 - 1813 Intendant za Civilno Hrvatsko, 1809 - 1813 Glej AS 29, zap. št. 337. finance: proračun, obračuni, plačilni nalogi, plačilo tovornikom žita, likvidacija raču-novostva starega karlovškega magistrata/ policija: tiralice/ vojska: vrnitev Hrvatov, ki služijo v avstrijski vojski, odpust iz vojaške službe/

12

arhivski inventar 1973/ ______________________________________________________________________ 339 AS 30 INTENDANT ZA DALMACIJO, 1809 - 1813 1 m. L'Intendant de la Dalmatie, 1809 - 1813 Intendant za Dalmacijo, 1809 - 1813 Glej AS 29, zap. št. 337 - Smole M., Glavni intendant Ilirskih provinc 1809 - 1813, Ljubljana 1973 davki/ cerkev/ desetina/ arhivski inventar 1973/ ______________________________________________________________________ 340 AS 118 INTENDANT ZA ISTRO, 1809 - 1811 1.5 t. m./ 10 š. L'Intendant de l'Istrie, 1809 - 1811 Intendant za Istro, 1809 - 1811 Glej AS 29, zap. št. 337. Provinca Istra (s sedežem v Kopru) je bila priključena Ilirskim provincam leta 1810, prej je bila kot istoimenski departma v okviru Kraljestva Italije. Z dekretom 15. 4. 1811 je bila pridružena intendanci v Trstu. - Priročniki in karte, str. 80 in 81 Glej AS 29, zap. št. 337. Gradivo je bilo v tržaškem arhivu mikrofilmano. splošna uprava/ personalne zadeve/ pokojnine/ pošta/ tobak, koleki/ loterija/ domene in davki/ policija/ elementarne katastrofe/ preskrba prebivalstva z živili/ fevdne zadeve/ sodstvo/ jetnišnice/ vojaške zadeve/ gradbene zadeve/ pristaniška služba/ ceste, mostovi in brodovi/ mitnina in carina/ bankalne davščine, solarstvo/ trgovina/ obrt/ industrija/ občine/ zdravstvo/ cerkev/ dobrodelnost/ šolstvo in druge prosvetne zadeve/ rudarstvo/ gozdarstvo/ lov in ribolov/ igralnica v Trstu/ razno/ arhivski inventar 1973/

13

______________________________________________________________________ 341 AS 120 SUBDELEGAT V KOPRU, 1809 - 1811 0.1 t. m./ 1 k. Le Subdélégué a Capodistria, 1809 - 1813 Subdelegat v Kopru, 1809 - 1813 Nižje upravne enote v Ilirskih provincah so bili distrikti s subdelegati na čelu. Provinca Istra je bila razdeljena na štiri distrikte: Koper, Trst, Gorica in Rovinj. Distrikt ustreza v starih avstrijskih deželah okrožju avstrijske uprave, v drugih je pa nova ustanova. Glej AS 29, zap. št. 337. splošna uprava/ personalne zadeve/ finance/ pokojnine/ žandarmerija/ gospoščinske zadeve/ jetnišnice/ sodstvo/ vojska/ občine/ zdravstvo/ cerkev/ dobrodelnost/ šolstvo/ gozdarstvo/ arhivski inventar 1973/ ______________________________________________________________________ 342 AS 121 SUBDELEGAT ZA NOTRANJSKO, 1812 - 1812 1 f. Lé Subdélégué de la Carniole Interiéure, 1811 - 1813 Subdelegat za Notranjsko, 1811 - 1813 Glej AS 29, zap. št. 337. Ob reorganizaciji 15. 4. 1811 je bila dotedanja intendanca za Notranjsko v Postojni spremenjena v diskrikt s subdelegatom na čelu v okviru intendance za Kranjsko. Distrikt v Postojni je obsegal Notranjsko brez Vipave in nekatere kraje severne Istre. - Mal J., Zgodovina slovenskega naroda, reprint 1993, str. 89 - Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 400 Glej AS 29, zap. št. 337. knjiga s prepisi odposlanih dopisov za leto 1812/ ______________________________________________________________________ 343

14

AS 477 KRESIJSKA INTENDANCA GORICA, 1813 - 1814 0.1 t. m./ 1 f. Kreisintendanz zu Görz, 1813 - 1814 Kresijska intendanca Gorica, 1813 - 1814 Na ozemlju Ilirskih provinc, ki ga je zasedla avstrijska vojska po avgustu 1913, je Avs-trija uvedla začasno upravo po obstoječem francoskem upravnem sistemu in na podlagi francoske zakonodaje. Ilirske province so razdelili na dva provizorična generalna guber-nija, tako imenovano Ilirijo in Dalmacijo. Ilirija je obsegala bivše francoske province Koroško, Kranjsko, Istro in Civilno Hrvatsko. Bivše distrikte, tako tudi goriškega, so preimenovali v okrožja (kresije), ki so jim načelovali kresijski intendanti (namesto prej-šnjih subdelegatov), distrikt v Kranju pa ukinili. V goriškem okrožju je bila avstrijska zakonodaja ponovno vpeljana 1. 8. 1814. - Žontar J., Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stol. do leta 1848,

Ljubljana 1998, str. 207 in 208 rekvizicija francoske vojske v Vipavi/ potrdila za vojaško priprego francoski vojski v meriji Vipava/ rekvizicija avstrijske vojske v merijah Sv. Križ, Sežana, Ajdovščina, Tomaj, Pliskovica, Komen, Vipava, Štanjel 1813-1814/ ______________________________________________________________________ 344 AS 1454 KRESIJSKI URAD BELJAK, 1835 - 1836 1 m. Kreisamt Villach, 1748 - 1849 Kresijski urad Beljak, 1748 - 1849 Glej AS 115, zap. št. 346 in AS 114, zap. št. 345. - Glej AS 114, zap. št. 345 popis tovarn, manufaktur in delavnic po okrajih za leto 1836/

15

______________________________________________________________________ 345 AS 114 KRESIJSKI URAD CELOVEC, 1813 - 1850 0.1 t. m./ 2 f. Kreisamt Klagenfurt, 1748 - 1849 Kresijski urad Celovec, 1748 - 1849 Glej AS 115, zap. št. 346. Za Koroško so bili 1748 ustanovljeni trije okrožni (kresijski) uradi: za Zgornjo Koroško v Beljaku, za Srednjo Koroško v Celovcu in za Spodnjo Koroško v Velikovcu. Ob spremembah 1783 so koroška okrožja skrčili na dve (celovško in beljaško). - Pregled 1960, str. 94 - Priročniki in karte, str. 77 seznam konjev 1813-1815/ obračuni v zvezi s priprežno službo 1823/ stroški pri gradnji ubožnice 1826/ situacijski načrt ceste 1839/ obligacije 1844/ popis zemljišč in zemljiš-kega donosa občin gospostva Pliberk 1842-1850/ ______________________________________________________________________ 346 AS 115 KRESIJSKI URAD LJUBLJANA, 1751 - 1882 17.0 t. m./ 39 f., 182 k. Kreisamt Laibach, 1748 - 1849 Kresijski urad Ljubljana, 1748 - 1849 Ustanovljen je bil 1748 kot deželnoknežje oblastvo na vmesni stopnji, med lokalno in deželno upravo, pod vodstvom okrožnega glavarja. Za področje Kranjske so bila usta-novljena tri okrožja (kresije): Ljubljana, Postojna, Novo mesto. Pristojnosti: pod Jožefom II. se je okrožnim uradom okrepil pomen, tako da so jim bile poleg davčne, vojaške, zdravstvene in šolske uprave zaupane tudi zadeve zemljiškogos-poskih podložnikov, nadzor nad gospostvi in mesti, pospeševanje gospodarstva, policij-ski nadzor. 1791 so nastavili poleg okrožnega glavarja in štirih komisarjev še šolskega komisarja, zdravnika ali okrožnega fizika, ranocelnika in babico. 1805 so izgubili nad-zor nad šolstvom, okrog 1820 pa so z okrožnimi uradi združili okrožne blagajne. S cesarskim sklepom 13. 8. 1849 je bilo ugotovljeno, da delitev na okrožja na Kranjskem ni potrebna in je postal namestnik za Kranjsko obenem tudi okrožni predsednik. - Pregled 1960, str. 93 - Vodnik ZAL 1992, str. 13 - Priročniki in karte, str. 77

16

Fond je leta 1900 izročilo Deželno predsedstvo v Ljubljani, 1903 Finančna prokuratura v Ljubljani in 1940 Srezko načelstvo Ljubljana. Gradivo kresijskih uradov je bilo urejeno po registraturnih načrtih, ki so se menjavali v sledečih razdobjih: 1748 - 1783, 1783 - 1809, 1814, 1814 - 1849. Fond je za čas od leta 1783 - 1809 urejen po registraturnem načrtu, od 1809 - 1813 kronološko, po tem letu pa spet vsebinsko. Del gradiva hrani ZAL. agende kresijskega urada 1783-1801/ cerkvene zadeve 1783-1809/ politične zadeve 1769-1808/ samostanske zadeve 1783-1808/ podložniške zadeve in zadeve ustanov 1784-1790/ rudarstvo 1751-1808/ vojaške zadeve/ spisi 1809-1813/ gozdarstvo/ franco-ske rekvizicije in terjatve 1820-1882/ prevedba zakupnih kmetij 1805-1807/ kresijski inženir v Ljubljani 1831-1834 in 1841-46/ zbirke normalij za 1821, 1822, 1825, 1827, 1840/ delovodniki 1814, 1820-1847/ indeksi 1816, 1819-1821, 1831-1834/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 347 AS 116 KRESIJSKI URAD NOVO MESTO, 1788 - 1859 0.5 t. m./ 6 f., 1 k. Kreisamt Neustadtl, 1748 - 1849 Kresijski urad Novo mesto, 1748 - 1849 Glej AS 115, zap. št. 346. - Glej AS 115, zap. št. 346 AS hrani le manjši del gradiva, ki ga je 1897 izročilo Okrožno sodišče Novo mesto, večji del hrani ZAL, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. kopialna knjiga kresijskih naredb 1804-1808/ spisi 1797-1832/ spisi 1831-1846/ komisi-ja za davčno rektifikacijo 1836-1837/ gradnja cest 1788-1859/ vojska 1788/ spisi 1809-1848/ delovodniki 1897-1808/ ______________________________________________________________________ 348 AS 117 KRESIJSKI URAD POSTOJNA, 1797 - 1849 11.0 t. m./ 45 f., 93 k. Kreisamt Adelsberg, 1748 - 1849 Kresijski urad Postojna, 1748 - 1849 Glej AS 115, zap. št. 346.

17

Za časa Ilirskih provinc je obsegal distrikt Postojna kantone Postojna, Idrija, Logatec, Senožeče, Lož in Cerknico, izgubil pa Vipavo. Po ponovni vzpostavitvi kresij 1814 je spet dobil vipavsko področje. Stanje je ostalo nespremenjeno do 1849. - Glej AS 115, zap. št. 346 Leta 1934 je Banska uprava Dravske banovine izročila del fonda takratnemu Narodne-mu muzeju. 1961 je bilo od Državnega arhiva v Trstu prevzeto naslednje gradivo: pred-sedstveni spisi 1814 - 1849, delovodniki 1818 - 1849 in indeks za 1842. Fond je razdeljen na splošne spise, ki so urejeni po registraturnem načrtu in predseds-tvene spise, ki imajo kronološko ureditev. Del gradiva je pri Okrajnem glavarstvu Postojna (AS 136, zap. št. 399). personala 1802-1811/ cestne zadeve 1810-1813/ vojska 1807-1811/ podložniške zadeve/ zdravstvo 1803-1813/ policijske zadeve 1810-1813/ trgovina 1810-1813/ cerkvene zade-ve 1810-1813/ Bistra in Vrhnika: ustanove, cerkvene in šolske zadeve 1815-1824/ voj-ska 1797-1802/ regulacija kranjske deželne meje proti Civilni Hrvaški pri Prezidu in Čabru 1828-1838/ francoske rekvizicije in terjatve 1805-1806/ predsedstveni spisi od 1814 do 1849/ normalije za 1825, 1828-1832, 1836/ delovodniki 1802-1852/ arhivski popis/ delovodniki za predsedstvene spise 1818-1849/ indeks 1842/

18

ABB Okrajne gosposke in okrajni komisariati (1814 do 1849) ______________________________________________________________________ 349 AS 1452 OKRAJNA GOSPOSKA PLANINA, 1814 - 1849 4.0 t. m./ 31 f. Bezirksobrigkeit Haasberg, 1780 - 1849 Okrajna gosposka Planina, 1780 - 1849 Glej AS 127, zap. št. 351. - Glej AS 127, zap. št. 351 - Mitteilungen des Musealvereins für Krain, letnik 17, 1904 Gradivo je bilo prevzeto v AS hkrati z gradivom fonda Okrajno glavarstvo Logatec leta 1948. okrožnice/ rekruti/ dezerterji/ oskrba vojske/ zadeve okrajne blagajne/ policijske zade-ve/ okrajne ceste/ gozd/ carinske tarife/ sejmi/ cene mesa/ pristojbinski prestopki/ ______________________________________________________________________ 350 AS 1451 OKRAJNI KOMISARIAT NOVO MESTO, 1817 - 1847 0.3 t. m./ 6 k. Bezirksobrigkeit Rupertshof, 1782 - 1845 Okrajna gosposka Ruperčvrh, 1782 - 1845 Bezirkskommissariat Neustadtl, 1845 - 1849 Okrajni komisariat Novo mesto, 1845 - 1849 Glej AS 127, zap. št. 351. Okrajna gosposka Ruperčvrh je imela od 1826 sedež v Novem mestu, 1845 pa je bil ustanovljen deželnoknežji Okrajni komisariat Ruperčvrh s sedežem v Novem mestu. Poslovati je pričel 1846. - Glej AS 127, zap. št. 351 zapisniki poravnav med dolžniki in upniki/

19

______________________________________________________________________ 351 AS 127 OKRAJNI KOMISARIAT VRHNIKA, 1805 - 1861 6.0 t. m./ 48 f., 3 k. Bezirksobrigkeit Freudenthal, 1780 - 1838 Okrajna gosposka Bistra, 1780 - 1838 Bezirkskommissariat Oberlaibach, 1838 - 1849 Okrajni komisariat Vrhnika, 1838 - 1849 Leta 1780 so Kranjsko razdelili na naborne okraje in določili gospostva, ki so prevzela upravo teh okrajev in izvajala zadeve v zvezi s konskripcijo. Njihove pristojnosti so se z leti povečevale. Dobili so nalogo razglašanja zakonov in drugih predpisov, sodelovali so pri razdeljevanju priprege za vojaštvo med podložnike, pri nastanitvah vojaštva, pri razdeljevanju dobav za preskrbo vojaštva, razpisovali so cestno tlako, skrbeli za red in varnost, nravstveno stanje, zdravstvo, uboge, posle, za varstvo pred požari, davčne, šol-ske zadeve itd. S prevzemom francoske organizacije uprave leta 1811 so naborne okraje začasno odpravili, po obnovitvi avstrijske oblasti leta 1814 pa ponovno uvedli. Vodile so nižjo upravo, civilno sodstvo, nesporne pupilarne in zapuščinske zadeve ter davčne posle. Po letu 1835 so jih začeli nadomeščati z deželnoknežjimi okrajnimi komisariati. Leta 1826 je kupil gospostvo Franc Galle, ki se je leta 1836 odpovedal upravljanju okrajne gosposke. Pogajanja so se zavlekla do leta 1838, ko je bila okrajna gosposka v Bistri dejansko ukinjena, ustanovljen pa je bil deželnoknežji Okrajni komisariat s sede-žem na Vrhniki. - Žontar J., Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849, Zgodo-

vinski časopis XXXIV, št. 1 - 2, Ljubljana 1980, str. 119 - 153 - Priročniki in karte, str. 88 - Pregled 1960, str. 95 - 96 Fond je urejen po registraturnem načrtu, ki je bil v rabi pri tej okrajni gosposki oziroma komisariatu. kmetijstvo/ trgovina/ policijske zadeve/ cerkvene zadeve/ gozd/ šolstvo/ vojska/ gradbe-na dovoljenja/ zdravstvo/ sociala/ arhivski popis 1993/

20

ABC Oblasti (1949 do 1951) ______________________________________________________________________ 352 AS 289 OBLASTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA, 1949 - 1951 8.5 t. m./ 54 š. Oblastni ljudski odbor Ljubljana, 1949 - 1951 Ljudska skupščina LRS je maja 1949 ustanovila oblasti kot upravno-teritorialne enote (Ur.l. LRS, št. 16/49) in to: Ljubljansko, Mariborsko ter Goriško. Oblasti so bile ukinje-ne januarja 1951 (Ur.l. LRS, št. 4/51). Oblastni LO Ljubljana je obsegal območja okra-jev: Celje-okolica, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Lju-bljana-okolica, Mozirje, Novo mesto, Trbovlje, Trebnje ter Mesto Celje. Mesto Ljublja-na je bilo izločeno iz oblasti kot posebna upravna enota. Pristojnosti oblastnih LO je urejaja uredba (Ur.l. LRS, št. 19/49). Glavna pristojnost oblastnih ljudskih odborov je bila odločanje na drugi stopnji v vseh zadevah, v katerih je na prvi stopnji odločal izvr-šni odbor okrajnega ali mestnega ljudskega odbora. Gradivo je neurejeno in neodbrano izročil leta 1962 Administrativni sekretariat Izvrš-nega sveta LR Slovenije. Popis je narejen na podlagi stanja ob prevzemu. zapisniki sej okrajev: Celje-okolica, Črnomelj, Jesenice, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana-okolica, Mozirje (Šoštanj), Novo mesto, Trbovlje, Trebnje in MLO Celje/ poročila/ odločbe/ zadeve volitev/ okrožnice/ zadeve s področja prosvete, kulture, zdravstva, sociale, komunale, trgovine, prometa, obrti, gospodarstva/ persona-la/ delovodniki/ arhivski popis 1991/

21

ABD Pokrajine (1942 do 1947) ______________________________________________________________________ 353 AS 299 KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, PODRUŽNICA ZA GORENJSKO IN KOROŠKO, 1945 - 1946 0.1 t. m./ 1 f. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, podružnica za Gorenjsko in Koroško, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357 in 1827. Gradivo je izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1969. sheme organizacije Abwehra na teritoriju Jugoslavije/ okrožnice/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 354 AS 1586 KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, PODRUŽNICA ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST, 1945 - 1947 0.5 t. m./ 5 f. Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, podružnica za Slovensko primorje in Trst, 1944 - 1947 Glej AS 1827, zap. št. 215. Glej AS 1569, zap. št. 834. prijave posameznikov, osumljenih vojnih zločinov/ prijave vojne škode/ arhivski popis 1956/

22

______________________________________________________________________ 355 AS 1582 POKRAJINSKI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST, 1945 - 1951 20.2 t. m./ 203 f. Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst, 1944 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356. Glej AS 1569, zap. št. 834. - tajništvo: zapisniki sej in poročila PNOO, podrejenih odborov in odsekov 1945/ zapi-sniki razgovorov predstavnikov PNOO z Zavezniško vojaško upravo 1945/ korespon-denca PNOO, odsekov in odborov/ gradivo javnega tožilca 1945/ okrožnice Vlade LRS 1945-1946/ gradivo podjetja Centroprom 1946-1947/ podatki o različnih strokovnjakih/ prošnje za zaposlitev/ kartoteka personalnega oddelka in začasne uprave tiska/ seznami in registri nameščencev PNOO in podrejenih organov/ - finančni odsek: finančno gradivo odseka, Denarnega zavoda Slovenije, pokrajinskega agitpropa, urada za tisk, KUNI/ - ekonomska komisija 1946-1951: gradivo Založništva tržaškega tiska, glasil Il Pro-gresso, Trieste-sport, La voce di Trieste, Primorski dnevnik, Lavoratore, Gioventu', Economia di Trieste, Inocente, Il Comunista/ gradivo ATI (tržaška informacijska agen-cija)/ finančno gradivo GO Slovensko-hrvaške prosvetne zveze, Dijaškega doma, Glas-bene matice, študijske knjižnice, Slovenskega narodnega gledališča, planinskega druš-tva, gradivo raznih podjetij, združenj in zadrug/ gradivo bolniške blagajne v Trstu/ gra-divo socialnega zavarovanja zaposlenih/ gradivo o nekaterih podjetjih v Kopru: (trgo-vine: Vino, Osrednja mlekarna, Orient tobak, Prerad, Drogerija Piran, Koža, Riba, Železnina, Olkolor, Elte, Omnia, Fructus, Gorivo, Bor; gostinski obrati: Taverna, Log-gia, Riviera-turist hotel; gradbena podjetja: Edilit; mizarska podjetja: Stil; filmska pod-jetja: Globus; Zavarovalnica Koper, Inretevropa, Agmarit Piran, Avtopodjetje Adria, Adria turist, UIVOD Koper, Interaeroput)/ - gospodarsko politična komisija: pregled tržaške industrije, zunanje in notranje trgovi-ne, prometa, mornarice, šolstva, radia/ statuti trgovskih, zadružnih in poljedelskih zdru-ženj/ seznami raznih podjetij, trgovske mreže, zadrug, združenj/ gradivo o bankah in zavarovalnicah/ statistika o prebivalstvu Julijske krajine, ljudskih štetij/ podatki in seznami iz okrajev/ predlogi in načrti statuta Svobodnega tržaškega ozemlja/ bilten delegacije Julijske krajine na mirovni konferenci 1946/ razne gospodar-ske študije/ poročila pravnega odseka in tajništva komisiji/ poročila Zavezniški vojaški upravi o upravi Trsta/ korespondenca/ finančno poslovanje komisije/ - komisija za socialno skrbstvo: pravila in seznami/ zapisniki in poročila komisije/ kore-spondenca/ gradivo odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Trst/ finančno gradivo/ - komisija za skrbstvo političnih pripornikov: sestav komisije, seznami pripornikov, pra-vila, zapisniki sej komisije, poročila, korespondenca, finančno gradivo komisije/ poslovanje bolniške blagajne v Trstu/ kartoteka državljanov STO, ki so bivali v FLRJ 1947/ dokumenti raznih poklicnih kategorij prebivalstva/ arhivski popis 1956/

23

______________________________________________________________________ 356 AS 1818 POKRAJINSKI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST, 1944 - 1947 37.0 t. m./ 294 š., 15 k. Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst, 1944 - 1947 Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst (PNOO), organ ljudske oblasti na Primorskem, je bil ustanovljen z odlokom SNOS 28. 8. 1944 in izvol-jen 15. 9. 1944 v Velikih Laznah pri Čepovanu. V okviru PNOO so delovali odseki za prehrano in trgovino, kmetijstvo, obrt in industri-jo, gozdarstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo, promet, gradnjo in obnovo, finance, pro-sveto, sodstvo, izgradnjo narodne oblasti, notranje zadeve, statistiko in personalni odsek ter javni tožilec, Narodna zaščita, Komisija za upravo narodne imovine, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in podružnica Denarnega zavoda Slovenije za Primor-sko. Teritorij je bil razdeljen na okrožja: zahodnoprimorsko, severnoprimorsko, srednjepri-morsko, južnoprimorsko in tržaško. Maja 1945 se je PNOO preselil v Trst in uvedel 6. 5. 1945 (odlok izdal 12. 5. 1945) novo upravnoteritorialno razdelitev. Ustanovili so tržaško okrožje, ki ga je sestavljalo 9 okrajnih NOO: Devin-Nabrežina, Milje-Dolina, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Postojna, Sežana, Tržič (odlok o priključitvi 21. 5. 1945), in goriško okrožje, ki je bilo sestavljeno iz 16 okrajnih NOO: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Vipa-va, Črniče, Grgar, Kanal, Gorica, Miren, Komen, Gradiška, Krmin, Tarčent, Brda. Ustanovljen je bil tudi Mestni osvobodilni svet Trst (AS 1583, zap. št. 436), ki ga je sestavljalo pet rajonskih, en okrajni in deset krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Po podpisu beograjskega sporazuma 9. 6. 1945 je bilo Slovensko primorje razdeljeno v cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava (ZVU) in cono B, ki jo je uprav-ljala Vojaška uprava jugoslovanske armije (VUJA). V coni A so ostali Tržaško okrožje s štirimi okrajnimi NOO (Milje-Dolina, Nabrežina, Sežana, Tržič), Goriško okrožje z devetimi okrajnimi NOO (Bovec, Brda, Gorica, Kobarid, Kanal, Komen, Miren, Gradi-ška, Krmin) in Mestni osvobodilni svet za Trst. V coni B (vzhodnoprimorskem okrožju) so ustanovili Poverjeništvo PNOO s sedežem v Ajdovščini (AS 1835, zap. št. 358). Ker je bilo delovanje PNOO v coni A po prihodu ZVU ovirano, je prišlo do notranje reorganizacije; 31. 7. 1945 so bile osnovane štiri komisije, upravno-politična, gospodarsko politična, za socialne zadeve in prosvetna, z ustreznimi odseki in oddelki. 22. 6. 1945 je ZVU ukinila Narodno zaščito, 12. 7. 1945 je ukinila sodno oblast in uvedla italijanska sodišča, kakršna so bila pred 8. 9. 1943, 11. 8. 1945 pa je ukinila NOO kot osnovne nosilce civilne uprave. Namesto njih so imeno-vali okrožne in občinske svete. PNOO je izgubil oblastno funkcijo, njegovo delo posve-tovalnega organa pa se je nadaljevalo skozi vso leto 1946, do ukinitve 23. 2. 1947, kot posledice podpisa pariške mirovne pogodbe 10. 2. 1947 med Jugoslavijo in Italijo. - Vodnik 1965, str. 470 - 471

24

- Gombač M., Pokrajinski NOO za Slovensko primorje in Trst, Jadranski koledar 1995, Trst 1995, str. 169 - 172

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. - spisi tajništva: zapisniki sej predsestva PNOO, okrožij, odsekov pri PNOO/ poročila okrožij, Poverjeništva PNOO, Mestnega osvobodilnega sveta, odsekov, komisij, oddel-kov pri PNOO/ okrožnice/ navodila/ odloki PNOO/ dopisovanje z Zavezniško vojaško upravo/ - spisi KP: zapisniki sej celic, zapisniki politbiroja pri PNOO, seznami članov/ - spisi upravno politične komisije: odloki, uredbe Narodne vlade Slovenije, njenih mini-strstev, poročila o delovanju sodišč, poročila o situaciji v Tržaškem in Goriškem okro-žju, poročila upravno politične komisije/ - spisi odseka za notranje zadeve: matične zadeve, anagraf, statistični podatki, prošnje in poročila za potne dovolilnice, zapisniki sej izvršnih odborov in skupščin okrožij, poročila iz okrožij in okrajev, gradivo zbrano za mednarodno razmejitveno komisijo, seznami fašistov/ - spisi personalnega odseka: seznami osebja vseh pokrajinskih, okrožnih, okrajnih usta-nov, plačilni seznami/ - spisi uprave zgradb: računi, obračuni, poračuni, blagajniške knjige, inventarni popisi/ - spisi statističnega urada: statistični podatki o vojnih žrtvah, škodi, o trgovcih in obrt-nikih, seznami cen/ - spisi anketne komisije: poročila o poteku ljudskega štetja, navodila 1945-1946/ - poročila, računi, dopisi Centroproma 1946/ - spisi odseka za gradnjo in obnovo 1945-1946: poročila, referati, okrožnice, navodila, načrti, skice/ - spisi odseka za finance: gradivo Bolniške blagajne, računi, potrdila, dopisi in priloge/ - spisi odseka za industrijo in obrt: poročila o stanju industrije 1945/ - spisi odseka za kmetijstvo 1945-1946: poročila in dopisi oddelkov za zadružništvo, veterino, popisi semen, živine, pridelkov/ - spisi Narodne zaščite 1945-1946: seznami moštev, dnevni raporti, dopisi/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: zapisniki sej, poročila o delu oddelkov za mladinsko skrbstvo, invalidsko skrbstvo, izplačilni listi podpor, nabiralne pole prostovoljnih pris-pevkov, poračuni, obračuni, blagajniške knjige, seznami invalidov/ - spisi Gospodarsko politične komisije 1945-1946: okrožnice, zapisniki, poročila/ - spisi Denarnega zavoda Slovenije - podružnice za Slovensko Primorje 1945-1946: odredbe, navodila, zakoni, razglasi glede denarnega poslovanja, poročila o denarnem poslovanju, blagajniške knjige in priloge/ - spisi odseka za promet: mesečna poročila o vožnjah, skladiščne knjige/ - spisi Pokrajinskega gospodarskega sveta za Trst 1946-1947: zapisniki sej in poročila o dejavnosti/ - spisi Komisije za upravo narodne imovine (KUNI): pravilniki, navodila, odloki, poro-čila o delu KUNI pri PNOO, okrožjih in mestu Trst, poročila o delovanju skladišč Rakek, Logatec, Snežnik, zapisniki sej, seznami uslužbencev, seznami materiala, popisi imovine pod upravo KUNI, seznami vojnega plena, popisi raznih gospodarskih obratov, poslopij/

25

- spisi Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja: okrožnice, navodila, seznami, poročila in prijave o vojnih zločinih, seznami padlih borcev in civilistov, seznami in podatki o vojnih zločincih/ - gradivo nastalo ob ljudskem štetju 1945-1946: podatki o prebivalstvu za tržaško obči-no, goriško okrožje, navodila, popisne pole/ - gradivo o odnosih PNOO - ZVU: odloki in uredbe ZVU, resolucije, protesti, spomeni-ce PNOO proti raznim ukrepom in dejavnostim ZVU, zapisniki razgovorov/ - spisi propagandne komisije 1945-1946: seznam članov, dopisi, posnetki radijskih poročil, časopisnih in agencijskih poročil/ arhivski inventar 1996/ ______________________________________________________________________ 357 AS 298 POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA GORENJSKO, REFERENT KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko, Referent Komisije za ugotav-ljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Dne 19. 2. 1944 je bil sprejet odlok o ustanovitvi Komisije pri Predsedstvu SNOS-a za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. Člani komisije so bili imeno-vani z odlokom 12. 3. 1944 (Ur.l. SNOS, št. 1/44). Nato so bile ustanovljene še podruž-nice za Gorenjsko in Koroško, severo-vzhodno Slovenijo itd. ter referati komisije na okrožjih in okrajih. Komisije so bile ustanovljene na osnovi "Moskovske deklaracije" treh velesil, po kateri so se te zavezale, da bodo vojne zločince vseposod zasledovale in jih izročale vladam prizadetih držav. Namen komisij je bil ugotoviti odgovornost in izslediti krivce za zločine, ki so bili storjeni na slovenskem ozemlju. Komisije so bile ukinjene v začetku leta 1947, njihove naloge je prevzelo javno tožilstvo. - Košir F., Koledar OF 1947, str. 80 Gradivo je bilo prevzeto od Sekretariata za notranje zadeve SRS leta 1969. okrožnice/ arhivski popis 1994/

26

______________________________________________________________________ 358 AS 1835 POVERJENIŠTVO POKRAJINSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SLOVENSKO PRIMORJE AJDOVŠČINA, 1945 - 1947 29.0 t. m./ 233 f., 30 k. Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje Ajdovščina, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356. Po beograjskem sporazumu 9. 6. 1945 se je Slovensko primorje s Trstom razdelilo v cono A in cono B in PPNOO je v sodelovanju z Vojaško upravo jugoslovanske armade prevzelo upravo cone B Slovenskega primorja, takoimenovanega vzhodnoprimorskega okrožja. Poverjeništvo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko pri-morje (PPNOO) je pričelo delovati že konec junija 1945, odlok o njegovi ustanovitvi je izdal Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst (PNOO) 25. 7. 1945. Sedež je bil najprej v Postojni, nato pa v Ajdovščini. Ob ustanovitvi je imelo okrožje 11 okrajnih narodnoosvobodilnih odborov, do konca leta 1945 pa so se izvedle določene upravno teritorialne spremembe in se je število okrajev skrčilo na 8 in sicer: Koper, Vipava, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Tolmin, Idrija-Cerkno, Grgar, Postojna. Od ustanovitve dalje je organiziralo razvejano dejavnost z vsemi odseki in komisijami. Za svoje delo je bilo odgovorno PNOO in skupščini ljudskih odposlancev. PNOO, ki je ustanovil PPNOO, so ukinili 23. 2. 1947 z utemeljitvijo, da je po določbah pariške mirovne konference naloga, zaradi katere je bil postavljen, izgubila svoj namen. S tem se je ukinilo tudi PPNOO in do konca meseca marca 1947 je PPNOO v glavnem razpus-tilo svoje odseke, oddelke in komisije. - Vodnik 1965, str. 472 - 473 - Gombač M., Poverjeništvo Pokrajinskega NOO za Slovensko primorje in Trst

1945 - 1947, str. 116 - 123 Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljubljani. Od novembra 1992 v AS. - spisi tajništva: uredbe, odloki, navodila, okrožnice, Uradni listi PPNOO, zapisniki sej in poročila okrajev, poročila o delu odsekov PPNOO, situacijska poročila o stanju po okrajih/ - spisi odseka za izgradnjo narodne oblasti: okrožnice, navodila, seznami krajevnih NOO, zapisniki rednih sej in skupščin po okrajih, gradivo upravno politične šole v Šem-pasu/ - spisi javnega tožilca: seznami zakonov, uredb, odlokov, navodila, okrožnice, poročila o organiziranju sodstva v Slovenskem primorju, zapisniki sej krajevnih NOO, kazenske zadeve, seznami fašistov, seznami oseb, ki so se prostovoljno izselile iz cone B 1945-1946, prijave iz okrajev o prehodu imetja odsotnih oseb pod začasno upravo/ - spisi odseka za industrijo in rudarstvo: popisi podjetij in strokovnega kadra po okra-jih, poročila o stanju in delu obratov po okrajih, dopisi tovarn koprskega okraja/

27

- spisi odseka za socialno skrbstvo: gradivo bolniške blagajne, gradivo mladinskega skrbstva, gradivo invalidskega skrbstva, seznami izplačanih podpor po okrajih, prošnje za podpore, odobritve, obračuni, zapisniki sej socialnega skrbstva in poročila, gradivo o otroških kolonijah/ - spisi personalnega odseka: dekreti o imenovanjih in razrešitvah, obvestila, navodila, plačilni nalogi, seznami nameščencev pri PPNOO, po okrajih, po krajevnih NOO, ose-bni podatki uslužbencev v coni B, karakteristike, podatki o strokovnih kadrih po okrajih, uslužbenski listi/ - spisi prosvetnega odseka: poročila o šolah, učiteljih, zapisniki sej okrajnih učiteljskih konferenc, nadzorniška poročila, seznami učiteljev, osebni listi, poročila o delu društev po vaseh/ - spisi Komisije za vojno škodo: poročila, navodila, okrožnice, popisi škode/ - spisi odseka za finance: seznami izplačanih pokojnin in invalidnin po okrajih, obraču-ni, proračuni, plačilni nalogi, blagajniške knjige, odredbe, odloki, navodila/ - spisi odseka za kmetijstvo in gozdarstvo: dopisi v zvezi z nabavo raznega materiala 1945-1946, poročila o stanju gozdnih posestev 1945/ - spisi odseka za trgovino in preskrbo: deblokacijska dovoljenja za prevoz preko demar-kacijske črte, seznami živil, ceniki, popis trgovin na drobno po okrajih, pregledi razdel-jenega blaga po okrajih, popis pridelovalcev žitaric, krompirja, po krajevnih NOO, zapisniki sej in poročila gospodarskih odsekov, nalogi za razdeljevanje hrane, blaga, materiala, podatki o podjetjih po okrajih/ - delovodniki/ arhivski popis 1989, 1996/

28

ABF Okrožja (1942 do 1952) ______________________________________________________________________ 359 AS 1697 OKROŽJE BAČA, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 2 š., 2 m. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Bača, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Bača, 1942 - 1944 Okrožje je obsegalo severovzhodni del Slovenskega primorja: Baško grapo, vasi ob spodnjem toku Idrijce z Mostom na Soči, Šentviško planoto in Cerkljansko. Kot organi-zacijska enota je bilo okrožje določeno na partijskem posvetovanju za severno Primor-sko med 22. in 23. 12. 1942 v Kanalskem Lomu, kjer so imenovali tudi Okrožni komite KPS Bača, ki je opravljal tudi naloge Okrožnega odbora OF. Obstajali so rajoni: Sv. Lucija (sedaj Most na Soči), Podbrdo (Baška Grapa), Šentviška Gora, Bukovo in Cerk-no. Maja 1943 so okrožje razdelili na baško in cerkljansko okrožje in ju vključili v severno primorski okraj, ki pa so ga že avgusta ukinili. Okrožje Bača so priključili okrožju Tolmin (AS 1716, zap. št. 379), ga oktobra obnovili, decembra 1943 pa ponov-no razširili na ozemlje Cerkljanskega (razen vasi južno od Idrijce). Okrožni odbor OF, ki je prevzel tudi oblastne funkcije, so ustanovili jeseni 1943, prav-tako Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze in januarja 1944 še Okrožni odbor Zveze slovenske mladine. Avgusta 1944 so baško okrožje skupaj s kanalskim in idrijskim okrožjem združili v severnoprimorsko okrožje (Okrožje za severno Primorsko, AS 1634, zap. št. 382). - Vodnik 1965, str. 411 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 205 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Bača: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, kadrovske pole, sez-nami, Agit-prop komisija, Okrožni komite SKOJ, blagajna (obračuni, potrdila, posoji-la), zapiski članov, članki in prispevki za stenčas in tisk, referati, delovodnik/ - Okrožni odbor OF Bača: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, vojaški referent, pro-pagandni referent, Okrožna gospodarska komisija, Okrožni odbor Zveze slovenske mla-dine, Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze, študijsko gradivo/ arhivski popis/

29

______________________________________________________________________ 360 AS 1698 OKROŽJE BELA KRAJINA, 1942 - 1945 1.2 t. m./ 11 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za Belo krajino, 1941 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za Belo krajino, 1941 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor za Belo krajino, 1944 - 1945 V belokranjskem okrožju, ki je obsegalo bivši jugoslovanski okraj Črnomelj razen Sta-rega trga ob Kolpi (septembra 1943 je bil izločen iz okrožja Kočevje in vključen v belo-kranjskega) in Radatovićev, sta v drugi polovici poletja 1941 že delovala Okrožni komi-te KPS in Okrožni odbor OF za Belo krajino. Podrejena sta bila neposredno Centralne-mu komiteju KPS oziroma Izvršnemu odboru OF. Njuna naloga je bila širiti in utrjevati partijsko organizacijo in mrežo terenskih in rajonskih komitejev in odborov OF. V juliju 1942 sta zaradi boljše organiziranosti nastali podokrožji Črnomelj in Metlika. Jeseni 1942 je bil ustanovljen Okrožni komite SKOJ, spomladi 1943 pa še Okrožna odbora Zveze slovenske mladine in Slovenske protifašistične ženske zveze. Spomladi 1944, ko so bile izvedene neposredne volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne skupščine in nato še v okrožno narodnoosvobodilno skupščino, je Okrožni odbor OF predal oblastne in upravne funkcije Okrožnemu narodnoosvobodilnemu odboru za Belo krajino, ki je bil izvoljen 18. 6. 1944 v Črnomlju na prvem zasedanju odposlancev okro-žne narodnoosvobodilne skupščine za Belo krajino. Po odloku predsestva SNOS so bili po 15.5.1944 v belokranjskem okrožju okraji Črnomelj, Metlika, Semič in Vinica-Stari trg. Na zasedanju narodnoosvobodilnih skupščin za Belo krajino in Novo mesto 7.1.1945 v Črnomlju sta bili belokranjsko in novomeško okrožje združeni v novo okro-žje Novo mesto (AS 1712, zap. št. 374). Sedež Okrožnega NOO je bil v Črnomlju. - Vodnik 1965, str. 401 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 223 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. Nekaj gradiva hrani tudi Belokranjski muzej v Metliki. - Okrožni komite KPS za Belo krajino 1943-1945: okrožnice, poročila, zapisniki, dopisi, kadrovske pole, seznami, partijska šola, gradivo SKOJ, kolportaža literature, študijsko gradivo/ - Okrožni odbor OF za Belo krajino 1942-1945: okrožnice, razglasi, poročila, dopisi, seznami, blagajna, gospodarska komisija/ - Okrožni narodnoosvobodilni odbor za Belo krajino 1944-1945: okrožnice, odloki, raz-glasi, poročila, zapisniki, dopisi, korespondenca članov odbora, seznami, volitve 1944, odseki: za prosveto, gospodarstvo, informacije in propagando, finance, zdravstvo, soci-alno skrbstvo in pomoč, blagajna, delovodniki/ arhivski popis/

30

______________________________________________________________________ 361 AS 1699 OKROŽJE BRDA, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 3 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Brda, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Brda, 1942 - 1944 Okrožje so ustanovili na prvi pokrajinski konferenci KPS za Primorsko 4. do 5. 12. 1942 na Vrhu pri Braniku. Obsegalo je ozemlje med rekama Sočo in Idrijo. Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Brda sta razdelila okrožje na rajone: južna Brda, zapadna Brda, južna Idrija in severna Idrija. Septembra 1943 so okrožje združili z okro-žjem Beneška Slovenija v večje zapadnoprimorsko ali briško okrožje, ki pa se je decembra 1943 zopet razdelilo na samostojni okrožji Beneška Slovenija in Brda s prej imenovanimi rajoni oziroma okraji. V poletju 1944 so v okrožju delno izvedli volitve v krajevne NOO in narodnoosvobodilne skupščine. Ob splošni preureditvi okrožij v Slo-venskem primorju 15. 7. 1944 so v začetku avgusta vključili okrožje Brda v novo večje okrožje za zapadno Primorsko (AS 1635, zap. št. 384) kot okraja Brda in Idrijsko. - Vodnik 1965, str. 409 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 377 - 378 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Brda: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, seznami, blagajna, učni načrt partijske šole, prispevki za tisk, študijsko gradivo, Agit-prop komisija pri OK KPS Brda, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Brda, Okrožni komite južna Brda, Okrajni komite KPS zapadna Brda, Okrajni komite KPS južna Idrija, Okro-žni komite severna Idrija/ Okrožni komite KPS Benečija/ - Okrožni odbor OF Brda: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, Okrožni odbor protifa-šistične ženske zveze, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, Okrožna gospodarska komisija/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 362 AS 1700 OKROŽJE BRKINI, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Brkini, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Brkini, 1943 - 1944

31

Okrožje so ustanovili na prvi pokrajinski konferenci KPS za Primorsko decembra 1942 in se je v začetku imenovalo materijsko-bistriško okrožje. Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF so ustanovili aprila 1943. Junija 1943 do avgusta 1943 so vključili okrožje v večji južnoprimorski okraj in okrožje razdelili na dve okrožji: Materija in Ilir-ska Bistrica. V začetku septembra 1943 so ti dve okrožji združili z istrskim v večje okrožje Brkini-Slovenska Istra in ju že decembra razdelili na okrožji Brkini in Sloven-ska Istra (AS 1715, zap. št. 377). Okrožje Brkini je imelo najprej sedem rajonov: Kržišče, Materija, Podgrad, Bistrica, Prem, Barka, Podgora, februarja 1944 so dodali še rajona Bazovica in Katarina. Spom-ladi 1944 so z razdelitvijo rajonov oziroma okrajev ustanovili še okraja Slivje in Brdo. Skupaj je bilo enajst okrajev. Po preureditvi okrožij v Slovenskem primorju 15. 7. 1944 so vključili okrožje Brkini kot okraje Brkini, Podsnežnik in Bazovica skupaj z okrožji Slovenska Istra in Pivka v novo večje okrožje za južno Primorsko (AS 1719, zap. št. 381). - Vodnik 1965, str. 414 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 385 - 386 Del gradiva je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljub-ljani. Gradivo, zlasti Okrožnega komiteja KPS Brkini, je ohranjeno fragmentarno. Vanj je vključen drobec gradiva iz okrožja Materija-Bistrica iz leta 1943. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Brkini: dopisi, Agit-prop komisija, propagandno gradivo, Okrož-ni komite KPS Materija-Bistrica (poročila, dopisi 1943)/ - Okrožni odbor OF Brkini: okrožnice, navodila, zapisniki, poročila, dopisi, odsek za informacije in propagando, posojilna knjiga, potrdila Posojila svobode, Okrožno načel-stvo Narodne zaščite/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 363 AS 1701 OKROŽJE GORICA, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Gorica, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Gorica, 1942 - 1944 Goriško okrožje so ustanovili na prvi pokrajinski konferenci KPS za Primorsko na Vrhu pri Braniku 4. do 5. 12. 1942 in postavili Okrožni odbor OF in okrožno partijsko vods-tvo, ki je bilo podrejeno pokrajinskemu vodstvu OF in KPS. Meja okrožja je tekla po Soči od sotočja z Vipavo do Solkana, od tam po južnem pobočju Trnovske planote do Črnič, čez Vipavsko dolino mimo Dornberka in severnega vznožja Kraške planote do Soče. Okrožje je bilo razdeljeno na štiri rajone: Gorica, Miren, Vogrsko, Ozeljan. Od aprila 1943 do avgusta 1943 je bilo okrožje vključeno v okraj za srednjo Primorsko ali Center. Za kratko obdobje od avgusta do kapitulacije Italije septembra 1943 sta bili v

32

goriško okrožje vključeni še okrožji Vipava in Kanal. Jeseni 1943 so izvedli volitve v občinske narodnoosvobodilne odbore, ki so jih marca 1944 združili z odbori OF in reor-ganizirali Okrožni odbor OF. Glavna naloga Okrožnega odbora OF je bila izgradnja ljudske oblasti. Okrožje je bilo tudi v letu 1944 razdeljeno na štiri okraje: Gorica, Miren, Vojsko in Ozeljan. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in odposlancev v okrajne narodnoosvo-bodilne skupščine so bile izvedene v juniju 1944 v okraju Ozeljan, v ostalih pa po preu-reditvi okrožij v Slovenskem primorju po 15. 7. 1944, ko so ukinili goriško okrožje in ga kot okraja Gorica in Miren (združeni okraji Miren, Ozeljan, Vogrsko) vključili v novo okrožje za srednjo Primorsko (AS 1720, zap. št. 383). - Vodnik 1965, str. - ES 3, Ljubljana 1989, str. 290 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeno je fragmentarno. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Gorica: okrožnice, zapisniki, dopisi, korespondenca članov, sez-nami, beležnice, zapiski/ - Okrožni odbor OF Gorica: okrožnice, razglasi, navodila, zapisniki, poročila, dopisi, blagajniška poročila, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Okrožna gospodarska komi-sija, propagandno gradivo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 364 AS 1702 OKROŽJE GROSUPLJE, 1943 - 1944 0.1 t. m./ 1 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Grosuplje, 1941 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Grosuplje, 1941 - 1944 Okrožje Grosuplje je v letu 1941 obsegalo območje: cesta Turjak - Škofljica - Lisičje - Pleše - Lipoglav - Pance - Javor - razmejitvena črta med italijanskim in nemškim zased-benim ozemljem do Dednega Dola (pri Višnji Gori) - Gornje Brezovo - Polževo - Luče - Ilova Gora - Čušperk - Spodnja Slivnica - Podlom in Turjak. Jeseni 1941 so okrožju priključili še območje Dobrepolja in Velikih Lašč. Okrožni komite KPS so ustanovili julija 1941, Okrožni odbor OF 28. 9. 1941 v Račni, ki sta bila podrejena neposredno Centralnemu komiteju KPS oziroma Izvršnemu odboru OF. V okrožju so bili rajoni: Grosuplje, Žalna in Slivnica, Račna, Št. Jurij (Podtabor), Šmarje, Polica, Dobrepolje, nekaj časa tudi Velike Lašče, Rob in Turjak, ki pa so jih že decembra 1941 vključili v okrožje Kočevje (AS 1706, zap. št. 369). Novembra 1943 so združili okrožje z okro-žjem Stična v okrožje Grosuplje-Stična, nato samo Grosuplje. Novo okrožje je imelo najprej 13 rajonov: Dobrunje, Šmarje, Št. Jurij, Grosuplje, Višnja Gora, Žalna, Račna, Krka, Zagradec, Ambrus, Veliki Gaber, Šentvid, Stična, od aprila 1944, po preureditvi

33

in preimenovanju rajonov v okraje, pa 12 okrajev: Grosuplje, Žalna-Račna, Št. Jurij-Šmarje, Višnja Gora, Šentvid, Krka, Veliki Gaber, Struge-Dobrepolje, Hinje, Zagradec, Stična, Dobrunje. Septembra 1944 so okrožje Grosuplje kot okraj Grosuplje vključili v okrožje Novo mesto (AS 1712, zap. št. 374). - Vodnik 1965, str. 401 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 393 - Vrenčur M., Križnar I., V navzkrižnem ognju, Grosupeljsko in Stiško okrožje OF

1941 - 1945, Knjižnica OF, št. 20, Ljubljana 1997, str. 394 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Grosuplje: okrožnice, dopisi 1944/ - Okrožni odbor OF Grosuplje: okrožnice, navodila, zapisniki, poročila, proračuni, potrdila, računi, blagajniški dnevniki, seznami, naročilnice in potrdila Okrožne gospo-darske komisije 1943-1944/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 365 AS 1703 OKROŽJE IDRIJA, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 1 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Idrija, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Idrija, 1943 - 1944 Okrožje so ustanovili na partijskem posvetovanju za severno Primorsko 23. 12. 1942 in določili okrožno vodstvo KPS, ki je bilo podrejeno Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko. Idrijsko okrožje je obsegalo Idrijo, Spodnjo Idrijo in Kanomljo, Ledinsko, Črnovrško, Vojskarsko in Šebreljsko planoto ter Dolenjo in Gorenjo Trebušo. Aprila 1943 so okrožje vključili v novoustanovljeni srednjeprimorski okraj pod okrajni komite KPS za srednjo Primorsko. Po ukinitvi okrajev avgusta 1943 so okrožju Idrija priključili Cerkljansko in ustanovili novo okrožje Idrija ter imenovali nov okrožni komite KPS. Januarja 1944 so okrožje razdelili na rajone oziroma okraje Vojsko-Trebuša, Šebrelje, Spodnja Idrija-Kanomlja, Črni Vrh, Ledine in Idrija. Spomladi 1944 je bilo okrožje raz-deljeno na sedem okrajev: Idrija, Kanomlja, Šebrelje, Vojsko, Gorenja in Dolenja Tre-buša, Črni Vrh, Ledine. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in volitve odpo-slancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so izvedli v juniju in juliju 1944. V avgustu 1944 so po preureditvi okrožij v Slovenskem primorju 15. 7. 1944, okrožje Idri-ja skupaj z okrožji Bača in Kanal združili v novo okrožje za severno Primorsko (AS 1634, zap. št. 382). Okrožje Idrija je bilo preurejeno v okraje Idrija, Vojsko in Črni Vrh; okraj Šebrelje so priključili okraju Cerkno, ki je bil do takrat v okrožju Bača, okraj Ledine pa okraju Škofja Loka na Gorenjskem. - Vodnik 1965, str. 411 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 98 - 99

34

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeno je fragmentarno in je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Idrija: dopisi, blagajniška knjiga, priloge, zapiski v partijski šoli za Primorsko in Gorenjsko, seznami/ - Okrožni odbor OF Idrija: poročilo o stanju v okrožju 1944, dopisi, volitve 1944, pro-pagandno gradivo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 366 AS 1704 OKROŽJE JESENICE, 1943 - 1945 0.6 t. m./ 5 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Jesenice, 1941 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Jesenice, 1941 - 1945 Okrožje Jesenice je obsegalo skrajni severozahodni del Gorenjske, porečje Save Dolin-ke in Save Bohinjke, in je na jugozahodu mejilo pri Globokem pod Radovljico na kranj-sko okrožje. Okrožni komite KPS Jesenice (prvi je bil ustanovljen že leta 1936 kot okrožni komite KPJ Jesenice) je po nemški okupaciji nadaljeval z delom. Okrožje so razdelili na tri rajone: Bohinj, Radovljica in Bled. Okrožni odbor OF Jesenice so usta-novili v začetku septembra 1941. Delovanje OF in KP je bilo v letu 1942 zaradi terorja nemškega okupatorja, predvsem aretacij vodstvenih organov, otežkočeno in razbito. Okrožni komite KPS je bil ponovno izpopolnjen do jeseni 1942. Decembra 1942 je začela z delom tudi tehnika okrožnega komiteja. Okrožni odbor OF Jesenice je bil ponovno imenovan šele ob koncu leta 1943. V zimi 1942 in do spomladi 1943 so obli-kovali tudi nove rajone: Bohinj, Radovljica, Žirovnica, Kranjska Gora, Bled, Gorje, Jesenice, kjer so obstajali rajonski oziroma od leta 1944 dalje okrajni odbori OF in komiteji KPS. V letu 1944 sta bila ustanovljena okrožna odbora Slovenske protifašistič-ne ženske zveze in Zveze slovenske mladine ter ponovno Okrožni komite Zveze komu-nistične mladine. Poleg teh organizacij so delovali še odbori Delavske enotnosti, gospo-darske komisije, Narodna zaščita. Oktobra 1944 so združili dotedanje okraje v tri nove okraje: Bohinj, Jesenice in Radovljico. V oktobru so delno izvedli volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore le v okraju Bohinj. Na zboru aktivistov OF jeseniškega okrožja 14. 11. 1944 v Bohinju, ki ga je sklical Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko so izvolili okrožni plenum OF in tajništvo Okrožnega odbora OF Jesenice. - Vodnik 1965, str. 402 - 404 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 297 - 298 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeno je fragmentarno in je mikrofilmano.

35

- Okrožni komite KPS Jesenice: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, obračuni člana-rine, pregled partijskih celic v okrožju, propagandno gradivo, okrožna tehnika KPS Jesenice, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Jesenice, Okrajni komite KPS Jesenice, Okrajni komite KPS Bohinj, Okrajni komite KPS Bled-Bohinj, Okrajni komite KPS Gorje-Bled, Okrajni komite KPS Kranjska Gora, Okrajni komite KPS Radovljica, Okrajni komite Ribno, Okrajni komite Žirovnica/ - Okrožni odbor OF Jesenice: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, seznami članov odborov, propustnice, spremna pisma, gradivo o narodnem tekmovanju, propagandno gradivo, Agit-prop komisija, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Okrožna gospodarska komisija, Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, Okrajni odbor OF Jesenice, Okrajni odbor OF Bohinj, Okrajni odbor OF Bled-Bohinj, Okrajni odbor OF Kranjska Gora, Okrajni odbor OF Radovlji-ca, Okrajni odbor OF Ribno, Okrajni odbor OF Žirovnica/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 367 AS 1705 OKROŽJE KAMNIK, 1943 - 1945 0.5 t. m./ 4 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Kamnik, 1941 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kamnik, 1943 - 1945 Okrožje so osnovali konec leta 1940 z ustanovitvijo Okrožnega komiteja KPS Kamnik, ki je bil po nemški okupaciji reorganiziran. Obsegalo je območje domžalske in kamniš-ke občine. Od jeseni 1943, ko so okrožju pridružili del Moravške doline (do tedaj spa-dalo v Litijsko okrožje), je potekala meja na zahodu Črnuče - Dobeno - Šenkov Turn - Utik - Vodice - Spodnji Brnik - Cerklje - Štefanja Gora - Šenturška Gora, na jugu po Savi od Črnuč do Senožeti, na vzhodu Senožeti - Sv. Križ - Javoršica - Vrhpolje - Kraš-ce - Prikrnica - Pogled - Negastrn - Blagovica - Jastroblje - Češnjice in na severu Češ-njice - Zgornji Tuhinj - Ravne - Kališe - Županje njive - Šenturška gora. Okrožje je bilo podrejeno Pokrajinskemu (oblastnemu) komiteju KPS in Pokrajinskemu odboru OF za Gorenjsko do začetka leta 1945, ko je Predsestvo SNOS podredilo kamniško okrožje štajerskim pokrajinskim forumom. Okrožni komite KPS Kamnik so kadrovsko večkrat preuredili. Okrožni odbor OF so ustanovili novembra 1943. Okrožje je bilo julija 1943 razdeljeno na pet rajonov: Domžale, Tuhinj, Cerklje, Zasavje, Kamnik, in od začetka jeseni 1943 na sedem rajonov (od leta 1944 okrajev): Domžale, Tuhinj, Komenda, Kamnik, Zasavje, Mengeš, Lukovica. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in volitve odposlancev v okrajne NOO skupščine so izvedli v drugi polovici oktobra 1944 v tuhinjskem in deloma lukovškem, domžalskem in kamniškem okraju. Sedem okrajev so 9. 11. 1944 združili v dva nova okraja, Kamnik in Domžale. Na zboru aktivistov 26. 11. 1944 v Motniku so izvolili 36-članski okrožni plenum OF in 11-člansko tajništvo Okrožnega odbora OF. Upravne in gospodarske dejavnosti so prevzeli referenti oziroma odseki pri Okrožnem odboru OF. - Vodnik 1965, str. 405

36

- ES 4, Ljubljana 1990, str. 383 - 384 - Stiplovšek M., Kamniško okrožje v narodnoosvobodilnem boju 1941 - 1945, Dom-

žale 1975, str. 71 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. Nekaj gradiva hrani tudi Kulturni center (muzej) v Kamniku. - Okrožni komite KPS Kamnik: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, kadrovske zadeve, seznami, spremna pisma, študijsko gradivo, Agit-prop, Okrožna komisija Varnostno obveščevalne službe (VOS), Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Kam-nik, OK KPS Kamnik, OK KPS Domžale, Rajonski (Okrajni) komite KPS Lukovica, OK KPS Tuhinj, OK KPS Komenda, OK KPS Mengeš, OK KPS Litija, OK SKOJ Zasavje, OK SKOJ Domžale, OK SKOJ Lukovica, OK SKOJ Tuhinj, OK SKOJ Komenda/ - Okrožni odbor OF Kamnik: zapisniki, poročila, dopisi, seznami članov, aktivistov OF, karakteristike, blagajna, referat za finance, referent za ugotavljanje zločinov okupator-jev in njihovih pomagačev, odsek za informacije in propagando, referent za prosveto, Okrožno načelstvo Narodne zaščite Kamnik, Okrožni odbor Delavske enotnosti (DE) Kamnik, Okrožni odbor Slovenske narodne pomoči (SNP) Kamnik, TANJUG pri Okrož-nem odboru OF Kamnik, okrožni tehnik, Okrožna gospodarska komisija Kamnik, Okrajni odbor OF Kamnik, Okrajni odbor OF Zasavje, Okrajni odbor OF Domžale, Okrajni odbor OF Lukovica, Okrajni odbor OF Tuhinj, Okrajni odbor OF Komenda, Okrajni odbor OF Mengeš, gradivo aktivistov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 368 AS 1633 OKROŽJE KANAL, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Kanal, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kanal, 1943 - 1944 Okrožje so ustanovili na partijskem posvetovanju za severno Primorsko 22. do 23. 12. 1942 v Kanalskem Lomu. Obsegalo je del Trnovske planote z Lokvami in Trnovim, Čepovanski dol, Banjšice, levi breg Soče od Mosta na Soči do Plav z Anhovim in Kana-lom. Okrožni odbor OF, ki je bil hkrati tudi Okrožni komite KPS Kanal, je v začetku leta 1943 razdelil okrožje na pet rajonov: banjškega, grgarskega, čepovanskega, kalske-ga in kanalskega, kjer so delovali rajonski komiteji KPS in odbori OF. Okrožni odbor OF in Okrožni komite KPS sta bila podrejena Pokrajinskemu odboru OF in komiteju KPS za Primorsko. Avgusta 1943 so za nekaj časa, do oktobra 1943, združili okrožje z okrožjem Gorica (AS 1701, zap. št. 363). Jeseni 1943 (po kapitulaciji Italije) so v osvo-bojenih krajih izvolili sedem občinskih narodnoosvobodilnih odborov, na zasedenih pa so jih nadomeščali rajonski odbori OF z gospodarskimi komisijami. Imenovan je bil tudi Okrožni narodnoosvobodilni odbor. V poletju 1944 so izvedli volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupščine.

37

Okrožje Kanal so namreč 15. 7. 1944 združili z okrožjema Bača in Idrija v novo okrožje za severno Primorsko (AS 1634, zap. št. 382). Bivše okrožje Kanal je tvorilo v njem dva okraja: Kal-Kanal in Grgar-Čepovan. Obe okrajni narodnoosvobodilni skupščini sta imeli prvi zasedanji 1. in 2. 9. 1944. Okrožni odbor OF in Okrožni komite KPS sta bila podrejena Pokrajinskemu odboru OF in komiteju KPS za Primorsko. - Vodnik 1965, str. 411 - 412 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 39 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Kanal: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, pisma, učni načrt partijske šole, seznami članstva, propagandno gradivo, Rajonski (Okrajni) komite KPS Kal, Okrajni komite KPS Kanal, Okrožni komite Varnostno obveščevalne službe (VOS) Kanal/ - Okrožni odbor OF Kanal: poročila, dopisi, seznami, Občinski narodnoosvobodilni svet Kal, Okrajni odbor OF Kanal, Rajonski odbor OF Čepovan-Grgar/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 369 AS 1706 OKROŽJE KOČEVJE, 1942 - 1943 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Kočevje, 1941 - 1943 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kočevje, 1942 - 1943 Okrožje je bilo osnovano v letu 1941 in je zajemalo območje Kočevja in Ribnice na Dolenjskem. V letu 1941 sta bila ustanovljena Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF, ki sta bila neposredno podrejena Centralnemu komiteju KPS oziroma Izvršnemu odboru OF. Jeseni 1942 so okrožje razdelili na okrožji Kočevje in Ribnica. Okrožje Kočevje se je delilo na sedem rajonov: Kočevje, Kočevska Reka, Banjaloka, Mozelj, Koprivnik, Črmošnjice in Stari Log. Konec oktobra 1943 so okrožje Kočevje ukinili in ga kot rajona Kočevje in Banja Loka vključili v okrožje Ribnica (AS 1714, zap. št. 376). - Vodnik 1965, str. 398 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 185 - 186 Gradivo okrožnega odbora OF (imenovanega tudi "Zalarjev arhiv" po sekretarju okrožja Alojzu Zalarju) je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Lju-bljani. Leta 1996 je Matija Maležič-Ciril izročil del gradiva Okrožnega komiteja KPS (1 mapo) iz leta 1943. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je, razen dokumentov prevze-tih leta 1996, mikrofilmano.

38

- Okrožni komite KPS Kočevje: prejete okrožnice, poročila, dopisi, izjave julij-november 1943/ - Okrožni odbor OF Kočevje: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, obračuni, seznami, popisi vojne škode, potrdila, gospodarske zadeve/ Rajonski odbor OF Mozelj/ - zapiski Cirila Dekvala, Radka Poliča - Toneta Gorjanca/ spomini/ delovodnik 1942/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 370 AS 1707 OKROŽJE KRANJ, 1943 - 1945 0.8 t. m./ 7 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Kranj, 1941 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kranj, 1943 - 1945 Okrožje je nastalo pozimi 1936/37 in takrat je bil imenovan tudi Okrožni komite KPS Kranj, ki je bil reorganiziran v maju oziroma juniju 1941. Do konca leta 1942 je obse-galo osrednjo Gorenjsko s Kranjem, Tržičem in Škofjo Loko. Septembra 1941 je bil ustanovljen Okrožni odbor OF Kranj. V zimi 1942/43 je bilo iz okrožja Kranj izločeno območje Medvod s Šentvidom in ustanovljeno novo okrožje Škofja Loka. Junija 1943 je bilo v okrožju devet rajonov: Kranj z okolico, Stražišče, Kropa, Šenčur, Naklo, Brezje, Tržič, Podbrezje in Jezersko; zadnja dva sta bila kmalu ukinjena: Podbrezje so razdelili med rajona Brezje in Tržič, Jezersko pa vključili v rajon Naklo. Po ponovni reorganiza-ciji je bilo do jeseni 1944 šest rajonov oziroma okrajev: Kranj-Stražišče, Kro-pa-Jelovica, Šenčur, Naklo, Brezje in Tržič, kjer so delovali okrajni komiteji KPS in okrajni odbori OF. Jeseni 1944 je Okrožni odbor OF Kranj pripravil volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in odposlancev v okrajne NOO skupščine, ki so bile izve-dene v oktobru 1944 le deloma in to v okrajih Kropa-Jelovica, Naklo, Brezje in Tržič. Izvoljenih je bilo enajst KNOO. Po volitvah je prišlo do združitve okrajev v tri okraje: Tržič-Brezje, Kranj-Jelovica, Šenčur-Naklo. V Putrhofu (Jelendol) je bil na okrožni konferenci OF 20. 11. 1944 izvoljen okrožni plenum OF s tajništvom; upravne in gos-podarske naloge so prevzeli odseki in komisije pri Okrožnem odboru OF. Okrožni odbor OF in Okrožni komite KPS sta bila podrejena Pokrajinskemu odboru OF oziroma Pokrajinskemu nato Oblastnemu komiteju KPS za Gorenjsko. - Vodnik 1965, str. 406 - 407 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 396 - 397 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Kranj: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, evidence članstva, potrdila, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Kranj, okrožne tehnike KPS Kranj, Okrajni komite KPS Kranj, Okrajni komite KPS Jelovica, Okrajni komite

39

KPS Kranj-Stražišče, Okrajni komite KPS Stražišče, Okrajni komite KPS Tržič, Okrajni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Stražišče, Okrajni komite Zveze komunisti-čne mladine (SKOJ) Jelovica, Okrožna komisija Varnostno obveščevalne službe/ - Okrožni odbor OF Kranj: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, seznami, potrdila, odsek za zdravstvo, odsek za šolstvo, odsek za informacije in propagando, referent za ugotavljanje zločinov, TANJUG za okrožje Kranj, Okrožna gospodarska komisija Kranj, Okrožno načelstvo Narodne zaščite Kranj, Okrožni odbor Slovenske protifašisti-čne ženske zveze Kranj, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine Kranj, Okrajni odbor OF Kranj, Okrajni odbor OF Jelovica, Okrajni odbor OF Stražišče, Okrajni odbor OF Kranj-Stražišče, Okrajni odbor OF Šenčur-Naklo, Okrajni odbor OF Tržič-Brezje/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 371 AS 1708 OKROŽJE KRAS, 1943 - 1944 0.4 t. m./ 3 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Kras, 1941 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kras, 1943 - 1944 Okrožje so ustanovili na prvi partijski konferenci KPS za Primorsko 4. do 5. 12. 1942 na Vrhu pri Braniku. Okrožje je obsegalo tržaško-komenski Kras, njegove meje so se večkrat spreminjale. V začetku leta 1943 so sestavili Okrožni odbor OF Kras, Okrožni komite KPS Kras pa je bil imenovan že v septembru 1941. Podrejena sta bila Pokrajin-skemu odboru OF oziroma Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko. Okrožje je bilo razdeljeno najprej na pet, do jeseni 1943 pa na sedem rajonov. Spomladi 1943 so orga-nizirali tudi Slovensko protifašistično žensko zvezo in Zvezo slovenske mladine. Aprila 1943 so okrožje vključili v okraj za južno Primorsko, po njegovi ukinitvi avgusta 1943 je bilo okrožje Kras zopet samostojno. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je bilo območje okrožja večinoma osvobojeno, zato so izvedli volitve v narodnoosvobodilne odbore in imenovali tudi Okrožni narodnoosvobodilni odbor, ki je bil obenem tudi Okrožni odbor OF. Delovala je tudi Okrožna gospodarska komisija. V letu 1944 je ime-lo okrožje osem okrajev: Štanjel, Škrbina, Komen, Tomaj, Sežana, Opčine, Doberdob, Nabrežina. Po preureditvi okrožij in okrajev v Slovenskem primorju 15. 7. 1944 so okrožje Kras vključili v novo okrožje za srednjo Primorsko (AS 1720, zap. št. 383) in združili okraje Komen, Škrbina, Doberdob in Nabrežina v okraj Komen ter okraje Seža-na, Štanjel, Tomaj in Opčine v okraj Sežana. - Vodnik 1965, str. 413 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 409 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 v AS. Ohranjeno je fragmentarno; največ je gradiva Okrožne gospodarske komisije. Gradivo je mikrofilmano.

40

- Okrožni komite KPS Kras: okrožnice, dopisi, zapiski, Okrajni komite KPS Tomaj (zapisniki celičnih sestankov, dopisi, prejete okrožnice)/ - Okrožni odbor OF (ONOO) Kras: zapisniki, dopisi, pozdravna pisma, Okrajni odbor OF (NOO) Tomaj (poročila, dopisi, seznami, delovodnik)/ Okrožna gospodarska komi-sija: okrožnice, zapisniki, dopisi, poročila, potrdila, blagajniške knjige/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 372 AS 1710 OKROŽJE NOTRANJSKO, 1943 - 1944 0.4 t. m./ 4 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za Notranjsko, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za Notranjsko, 1943 - 1944 V Novi vasi blizu Cerknice je bilo v oktobru 1943 ustanovljeno iz cerkniškega in vrhni-škega ter obrobnega dela ljubljanskega okrožja do žične ograde med Dravljami in Ljub-ljano notranjsko okrožje in imenovana Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Not-ranjsko, ki sta bila neposredno podrejena Centralnemu komiteju KPS oziroma Izvršne-mu odboru OF. Okrožje je bilo razdeljeno na 10 rajonov (1944 preimenovani v okraje): Dobrova, Horjul, Rovte, Vrhnika, Borovnica, Logatec, Sv. Vid-Begunje, Cerknica, Blo-ke in Loška dolina. V aprilu in maju 1944 je Okrožni odbor OF izvedel delne volitve v krajevne in okrajne narodnoosvobodilne odbore (izvoljenih je bilo 31 krajevnih in 2 okrajna NOO). 8. 10. 1944 je bilo notranjsko okrožje združeno z ribniškim okrožjem v novo okrožje Notranjsko-Ribnica (AS 1711, zap. št. 373). - Vodnik 1965, str. 398 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 11 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Notranjsko: poročila rajonskih (okrajnih) komitejev in partijske-ga biroja Notranjskega odreda, dopisi, pisma, navodila, referati in študijsko gradivo, Okrajni komite KPS Horjul/ - Okrožni odbor OF Notranjsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, seznami, finanč-ne zadeve, volitve 1944, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, Okrožni odbor Slo-venske protifašistične ženske zveze, gospodarska komisija, propagandno gradivo, Okrajni odbor OF Horjul/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 373 AS 1711

41

OKROŽJE NOTRANJSKO-RIBNICA, 1944 - 1945 1.9 t. m./ 17 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Notranjsko-Ribnica, 1944 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Notranjsko-Ribnica, 1944 - 1945 Notranjsko-ribniško okrožje je nastalo po združitveni konferenci aktivistov OF notranj-skega in ribniškega okrožja 8. 10. 1944 v Čabru. Ustanovljena sta bila Okrožni odbor OF in Okrožni komite KPS, ki sta bila neposredno podrejena Izvršnemu odboru OF ozi-roma CK KPS. Preurejeni oziroma združeni so bili tudi okraji obeh bivših okrožij. Nas-tali so okraji Kočevje (nastal iz okrajev Kočevje in Banjaloka), Ribnica (Ribnica, Sod-ražica, Loški Potok), Velike Lašče (Velike Lašče, Barje), Cerknica (Cerknica, Loška dolina, Bloke, Sv. Vid-Begunje), Logatec (Logatec, Rovte) in Vrhnika (Vrhnika, Boro-vnica, Horjul, Dobrova). - Vodnik 1965, str. 398 - ES 8, Ljubljana 1994 str. 11 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Notranjsko-Ribnica: okrožnice, zapisniki, dopisi, zapiski partij-ske šole, seznami, Okrožni komite SKOJ/ - Okrožni odbor OF Notranjsko-Ribnica: zapisniki, poročila, dopisi, seznami, personal-ni odsek, odsek za izgradnjo narodne oblasti, odseki za prosveto in šolstvo, odsek za socialno skrbstvo, odsek za zdravstvo, odsek za obnovo, odsek za kmetijstvo, odsek za trgovino, obrt in industrijo, odsek za prehrano, odsek za finance, odsek za gospodars-tvo, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, Komisija za upravo narodne imovine, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Javni tožilec, TANJUG, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, odbor Rdečega križa, okrožna in okrajne gos-podarske komisije/ Okrajni odbori OF Dobrova, Velike Lašče-Barje, Cerknica, Kočev-je, Ribnica, Logatec, Vrhnika/ - delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 374 AS 1712 OKROŽJE NOVO MESTO, 1942 - 1945 2.0 t. m./ 21 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Novo mesto, 1941 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Novo mesto, 1941 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor Novo mesto, 1944 - 1945

42

Novomeško okrožje je v letu 1941 obsegalo ozemlje med nemško-italijansko razmejit-veno črto, Gorjanci in Kočevskim Rogom ter del Suhe krajine. Okrožni komite KPS (izvoljen že septembra 1940) je deloval že ob kapitulaciji Jugoslavije. Junija 1941 so ga reorganizirali. Julija 1941 so imenovali tudi Okrožni odbor OF Novo mesto. Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF sta bila podrejena neposredno Centralnemu komiteju KPS oziroma Izvršnemu odboru OF. Junija 1942 so okrožje razdelili na šest podokrožij: Gorjanci, Šmarjeta, Trebelno, Mokronog, Trebnje, Mirna Peč-Žužemberk, Dolenjske Toplice in Novo mesto ter postavili podokrožne komiteje KPS in podokrožne odbore OF. Podokrožja so ukinili v decembru 1943 in v začetku leta 1944 oblikovali rajone oziroma okraje: Kostanjevica, Št. Jernej, Šmarjeta, Št. Peter, Stopiče, Dolenjske Topli-ce, Mirna Peč, Žužemberk, Dobrnič, Trebnje, Trebelno, Mirna, Mokronog, Sv. Križ pri Litiji in Novo mesto. Volitve v aprilu-maju 1944 v krajevne narodnoosvobodilne odbo-re in volitve odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so zaradi vojnih razmer izvedli le v okraju Dolenjske Toplice. Jeseni 1944 so novomeškemu okrožju priključili okrožje Grosuplje (AS 1702, zap. št. 364). Po delegatskem načelu je bila izvoljena 54-članska okrožna narodnoosvobodilna skupščina in njen izvršni odbor. Izvoljen je bil tudi 42-članski plenum OF. Po reorganizaciji okrožja novembra 1944 so bili oblikovani okraji: Grosuplje, Kostanjevica, Mokronog, Novo mesto, Trebnje in Žužemberk. Razen v okraju Novo mesto so imeli izvoljeni okrajni plenumi OF tudi vlo-go oblastnega organa. Januarja 1945 so združili okrožji Novo mesto in Bela krajina (AS 1698, zap. št. 360) z okrajema Črnomelj in Metlika v novo okrožje Novo mesto. Izvol-jen je bil novi Okrožni narodnoosvobodilni odbor. - Vodnik 1965, str. 401, 402 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 40 - 41 Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljub-ljani. To gradivo je mikrofilmano. Leta 1974 je Dolenjski muzej v Novem mestu izročil Arhivu IZDG 15 š. gradiva okro-žja Novo mesto 1943 - 1945. Popis gradiva je izdelan na podlagi ureditve izročitelja. Gradivo Okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF je ohranjeno fragmentarno. Od novembra 1992 je v AS. - Okrožni komite KPS Novo mesto: zapisniki sej 1944, poročila rajonskih (okrajnih) komitejev KPS, dopisi, partijska šola, poročilo o tečajih Okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto, Okrožna komisija VOS Novo mesto/ - Okrožni odbor OF Novo mesto: okrožnice, poročila, dopisi, dopisi prejeti od rajonskih (okrajnih) odborov OF, podokrožje Gorjanci 1943, podokrožje Mirna Peč, Rajonski (Okrajni) odbor OF Mirna Peč, seznami, resolucije, finančne zadeve, Okrožna gospo-darska komisija, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Okrožni odbor Slovenske protifa-šistične ženske zveze, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, Okrožni odbor Rdečega križa/ - Okrožni NOO Novo mesto: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, volitve 1944, sezna-mi, predsestvo NOO, odsek za izgradnjo narodne oblasti, odsek za notranje zadeve, per-sonalni odsek, odsek za socialno skrbstvo, odsek za zdravstvo, odsek za prosveto, odsek za prehrano, odsek za obrt in trgovino, odsek za zveze z vojsko, odsek za sodstvo, odsek za finance, Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, Komisija za upravo narodne imovine, upravno-politični tečaji, Okrajni NOO Novo mes-to, Okrajni NOO Trebnje, Okrajni NOO Žužemberk, Okrajni NOO Grosuplje,

43

- delovodniki/ prevzemni seznam 1974/ ______________________________________________________________________ 375 AS 1713 OKROŽJE PIVKA, 1943 - 1944 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Pivka, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Pivka, 1942 - 1944 Okrožje so ustanovili na prvi partijski konferenci KPS za Primorsko 4. do 5. 12. 1942 na Vrhu pri Braniku. Ustanovljena sta bila Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Pivka, sekretar Okrožnega komiteja KPS je bil obenem predsednik Okrožnega odbora OF. Poleti 1943 so okrožje razdelili na rajone: Postojna-mesto, Postojna-okolica, Št. Peter (pozneje Gornja Pivka), Košana (Dolane), Divača (Gabrk) in Hrenovice (Podgo-ra). Jeseni 1943 so ločili funkcijo predsednika Okrožnega odbora OF od funkcije sekre-tarja Okrožnega komiteja KPS. Ustanovili so Okrožno gospodarsko komisijo, Okrožna odbora Slovenske protifašistične ženske zveze in Zveze slovenske mladine, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ). Po preureditvi okrožij v Slovenskem pri-morju 15. 7. 1944 so avgusta 1944 združili okrožja Pivka, Brkini in Slovenska Istra v okrožje za zapadno Primorsko (AS 1635, zap. št. 384). Iz dotedanjih šestih rajonov ozi-roma okrajev so osnovali dva okraja: Podnanos (dotedanji Podgora, Postojna-mesto, Postojna-okolica, Gabrk) in Pivka (Gornja Pivka, Dolane). - Vodnik 1965, str. 415 Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljub-ljani. Od leta 1992 je v AS. Leta 1994 je bilo v fond vključeno gradivo blagajne OO OF Pivka, ki je bilo izločeno iz gradiva PNOO za Slovensko primorje in Trst. Mikrofilmano je gradivo prevzeto leta 1959. - Okrožni komite KPS Pivka: okrožnice, dopisi, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Pivka/ - Okrožni odbor OF Pivka: okrožnice, dopisi, seznami, gospodarski referent, blagajniš-ke knjige, posojilna knjiga, davčni spisek, potrdila Posojila svobode, propagandno gra-divo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 376 AS 1714 OKROŽJE RIBNICA, 1943 - 1944

44

0.7 t. m./ 6 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Ribnica, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Ribnica, 1942 - 1944 Sredi septembra 1942 je Izvršni odbor OF vzpostavil Okrožni odbor OF Ribnica (ribni-ško območje je dotedaj spadalo pod okrožje Kočevje (AS 1706, zap. št. 369)), 10. 11. 1942 pa so ustanovili okrožje Ribnica-Velike Lašče. Obstajalo je do 28. 8. 1943, ko so ga razdelili na okrožje Ribnica in okrožje Velike Lašče. Že konec oktobra 1943 so zdru-žili okrožja Kočevje, Velike Lašče in Ribnica v novo okrožje Ribnica z novim okrož-nim odborom OF in okrožnim komitejem KPS. Segalo je od Ljubljanskega barja na severu do Kolpe na jugu. V njem je bilo sedem rajonov oziroma okrajev: Barje, Velike Lašče, Sodražica, Ribnica, Kočevje, Banja Loka in Loški Potok. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in odposlancev v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so bile v okrožju delno izvedene v aprilu in maju 1944. Okrožje je obstajalo do oktobra 1944, ko so 8. 10. 1944 združili okrožji Ribnica in Notranjsko v novo okrožje Notranj-sko-Ribnica (AS 1711, zap. št. 373). - Vodnik 1965, str. 399 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 211 - 212 - Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, kn. 3, Ljubljana 1991,

str. 130 -163 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Ribnica: okrožnice, dopisi, kadrovske pole, partijska šola, potrdi-la o članarini, Okrožna komisija Varnostno obveščevalne službe Ribnica, delovodnik/ - Okrožni odbor OF Ribnica: okrožnice, zapisniki, dopisi, pisma, seznami, Okrožna gospodarska komisija Ribnica, Rajonski odbor OF Banja Loka, Rajonski odbor OF Velike Lašče, Rajonski odbor OF Kočevje/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 377 AS 1715 OKROŽJE SLOVENSKA ISTRA, 1943 - 1944 0.3 t. m./ 3 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Slovenska Istra, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Slovenska Istra, 1943 - 1944 Okrožni komite KPS in okrožni odbor OF sta bila ustanovljena v aprilu oziroma maju 1943. Od aprila 1943 do konca avgusta 1943 je bilo vključeno v okraj južna Primorska. Junija 1943 je bilo okrožje Slovenske Istra razdeljeno na sedem rajonov: Rižana, Čežar-je, Škofije, Šmarje, Dolina, Gabrovica, Lopar. Z ukinitvijo okraja za južno Primorsko so

45

4. 9. 1943 združili okrožje Slovenska Istra s tržaško okolico in Brkini v novo okrožje Brkini - Slovenska Istra, ki je obstajalo do decembra 1943, ko je bilo razdeljeno na okrožji Brda in Slovenska Istra. Obnovljena sta bila okrožni komite KPS in okrožni odbor OF. Spomladi 1944 je bilo v okrožju devet rajonov oz. okrajev: Rižana, Čežarje, Tinjan (združena rajona Gabrovica in Škofije), Šmarje, Dolina, Socerb, Lopar, Pregarje in Mali Kras. 15. 7. 1944 je bilo okrožje po sklepu pokrajinskega odbora OF in oblast-nega komiteja KPS za Slovensko primorje kot okraji Socerb, Lopar, Istra in Obala sku-paj z okrožji Pivka in Brkini vključeno v novo večje okrožje za južno Primorsko. - Vodnik 65, str. 415 - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981, str. 22 Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Slovenska Istra: prejeti in poslani dopisi, poročila, pisma, belež-ke/ - Okrožni odbor OF Slovenska Istra: okrožnice, zapisniki sej, prejeti in poslani dopisi, poročila, obračuni, potrdila, zapiski, propagandno gradivo/ arhivski popis/

46

______________________________________________________________________ 378 AS 1718 OKROŽJE ŠKOFJA LOKA, 1943 - 1945 1.5 t. m./ 12 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Škofja Loka, 1942 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Škofja Loka, 1943 - 1945 Okrožje so ustanovili jeseni 1942, ko so iz okrožja Kranj izločili območje Škofje Loke, Poljanske in Selške doline ter širše območje Medvod s Šentvidom nad Ljubljano in oblikovali začasne rajone Poljanska dolina, Selška dolina in Medvode z okolico. Sekre-tarji teh začasnih rajonov so sestavili Okrožni komite KPS Škofja Loka. V letu 1943 so ustanovili Okrožni odbor OF Škofja Loka, nastali so novi rajoni: Škofja Loka, Smled-nik, Žiri, Medvode, Poljane. Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF sta bila podre-jena Pokrajinskemu oziroma Oblastnemu komiteju KPS in Pokrajinskemu odboru OF za Gorenjsko. V letu 1943 so ustanovili Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ), Okrožna odbora Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) in Zveze slo-venske mladine (ZSM). Konec leta 1943 je bilo v okrožju šest rajonov, od začetka leta 1944 dalje okrajev: Škofja Loka, Medvode, Smlednik, Poljane, Žiri, Selca. Jeseni 1944 so v okrožju preuredili okraje tako, da je iz okrajev Medvode, Škofja Loka in Smlednik nastal okraj Škofja Loka-Medvode in iz okrajev Žiri, Poljane in Selca okraj Sel-ca-Poljane. Od 5. do 11. 11. 1944 so v okrožju izvedli volitve v 72 krajevnih NOO. Okrožna konferenca OF za Škofjeloško okrožje je bila 24. 11. 1944 v Cerknem, kjer sta bila izvoljena okrožni plenum OF in tajništvo. - Vodnik 1965, str. 407 - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981, str. 392 - 394 in 664 - 669 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Škofja Loka: okrožnice, navodila, zapisniki, poročila, kadrovske zadeve, dopisi, seznami, blagajna, spremna pisma za literaturo, študijsko gradivo/ gradivo Rajonskih (Okrajnih) komitejev KPS Škofja Loka, Medvode, Šentvid, Smlednik, Selca-Poljane, Žiri, Žiri-Ledine, Žiri-Poljane/ gradivo Okrožnega komiteja Zveze slo-venske mladine (SKOJ) Škofja Loka in Rajonskih (Okrajnih) komitejev Zveze slovenske mladine (SKOJ) Škofja Loka, Medvode, Smlednik, Selca-Poljane, Žiri-Poljane/ poročila Okrožne komisije Varnostno obveščevalne službe (VOS) 1944/ okrožna tehnika KPS/ delovodnik OK KPS Škofja Loka avgust-september 1944/ - Okrožni odbor OF Škofja Loka: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, razni seznami in popisi funkcionarjev, aktivistov, prebivalcev, vojnih obveznikov, mobilizirancev, pri-jav vojne škode, izgnanih, sodelavcev okupatorja itd./ odseki za finance, za socialno skrbstvo, za statistiko, za prosveto in šolstvo, za zdravstvo, referenti za prehrano, za gradnje, za obnovo, za ugotavljanje zločinov, Komisija za pomoč vojski, Komisija za upravo narodne imovine, intendanca/ gradivo Okrožne gospodarske komisije, Okrožne-ga načelstva Narodne zaščite (NZ), Okrožnega odbora Slovenske protifašistične ženske

47

zveze (SPŽZ), okrožne tehnike, podružnice TANJUG, Rajonskih (Okrajnih) odborov OF Škofja Loka, Medvode, Šentvid, Smlednik, Selca-Poljane, Žiri-Ledine, Selca-Poljane/ - delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 379 AS 1716 OKROŽJE TOLMIN, 1943 - 1944 3 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za Tolminsko, 1942 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za Tolminsko, 1942 - 1944 Okrožje so ustanovili v decembru 1942 in sestavili Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Tolmin, ki sta bila podrejena Pokrajinskemu komiteju KPS oziroma odboru OF za Primorsko. Obsegalo je ozemlje od Baške grape in Selške doline na vzhodu do bivše avstrijsko-italijanske meje ob reki Idriji na zahodu in od Trente na severu do Kanalskega Kolovrata na jugu. Razdeljeno je bilo na rajone Tolmin, Kobarid, Bovec, Rezija in Trenta. Aprila 1943 so okrožje skupaj z baškim, cerkljanskim in bovškim (to je nastalo iz severnega dela dotedanjega tolminskega) okrožjem vključili v okraj za severno Primorsko. Po ukinitvi okraja avgusta 1943 so okrožje Tolmin preuredili in vanj vključili okrožji Bovec in Bača ter ga razdelili na rajone Tolmin, Bača, Kobarid, Bovec. Spomladi 1944 je bilo v okrožju šest rajonov oziroma okrajev: Bovec, Kobarid, Kamno, Breginj, Tolmin, Volče. 15. 7. 1944 so okrožje kot okraje Tolmin, Kobarid in Bovec vključili skupaj z okrožji Brda in Zahodna Benečija v novo večje okrožje za zapadno Primorsko (AS 1635, zap. št. 384). - Vodnik 1965, str. 410 - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1960, 1961, 1973 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS za Tolminsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, pisma, kad-rovske pole, spremna pisma za literaturo, Okrožna komisija Varnostno obveščevalne službe za Tolminsko, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) za Tolminsko, zapiski, delovodnik/ - Okrožni odbor OF za Tolminsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, personalne zadeve, blagajna, korespondenca članov odbora OF, zapiski, Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze za Tolminsko, Okrožna gospodarska komisija za Tolminsko, poročila in dopisi rajonov Breginj, Kamno, Kobarid, Tolmin, Volče 1944/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________

48

380 AS 1717 OKROŽJE TRST, 1942 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije Trst, 1943 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte Trst, 1943 - 1945 Okrožje so ustanovili na prvi pokrajinski partijski konferenci za Primorsko 4. do 5.12.1942 in ga po razdelitvi Slovenskega primorja na južno, srednje in severno območ-je vključili skupaj z okrožji Slovenska Istra, Materija in Kras v južno območje. Okrožje je obsegalo mesto Trst z okolico. Okrožni komite so ustanovili januarja 1943, ki pa je bil zaradi izdaj in aretacij njegovih članov do spomladi 1943 razbit in obnovljen šele 24.11.1943. Medtem je narodnoosvobodilno gibanje v okrožju neposredno vodil sekre-tar Pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko Branko Babič. Okrožni odbor OF so ustanovili 30.11.1943. Okrožje je bilo razdeljeno na rajone (Sv. Jakob, Škedenj, Kolon-kovec, Rocol, Sv. Ivan, Rojan, Barkovlje) oziroma od spomladi 1944 na okraje (I - IX). 6. 5. 1945 je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje upravnopoli-tično preuredil Slovensko primorje in Trst v dve okrožji: goriško in tržaško (nastalo iz južnoprimorskega okrožja in okrajev Sežana in Tržič iz srednjeprimorskega okrožja), dotedanje tržaško okrožje pa je postalo avtonomno mesto Trst. - Vodnik 65, str. 415 - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji I - V, Ljubljana 1961 - 1973 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS Trst: okrožnice, zapisnik pokrajinskega partijskega posvetovanja novembra 1944, dopisi, pisma, depeše z Oblastnim komitejem KPS za Slovensko pri-morje, Okrožni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Trst, študijsko gradivo/ - Okrožni odbor OF Trst: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, blagajna, seznami, zapiski, Okrožni odbor Delavske enotnosti Trst, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine Trst, Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze Trst, študijsko in propagan-dno gradivo/ arhivski popis/

49

______________________________________________________________________ 381 AS 1719 OKROŽJE ZA JUŽNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 0.7 t. m./ 7 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za južno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za južno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor za južno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožje je nastalo 15. 7. 1944, ko so po sklepu Pokrajinskega odbora OF za Primorsko preuredili okrožja v Slovenskem primorju in iz okrožij Brkini, Slovenska Istra in Pivka osnovali okrožje za južno Primorsko. Zajemalo je južno Primorsko in Istro, južno od črte Postojna - Predjama - Razdrto - Senožeče - Lokev - Bazovica do reke Dragonje in vasi Jelovice v Čičariji, proti vzhodu pa do Šapjan in Gomanc na obrobju snežniškega pogorja do meje s Hrvaško; na vzhodu je okrožje mejilo na Notranjsko po stari italijan-sko - jugoslovanski državni meji, na zahodu z Jadranskim morjem. Okrožje se je delilo na devet okrajev: Podnanos, Pivka, Snežnik, Brkini, Bazovica, Socerb, Istra, Lopar in okraj Obala. Imenovali so nov Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF za južno Pri-morsko. Preureditev okrožij je potekala sočasno z volitvami v krajevne narodnoosvobo-dilne odbore in zastopnikov v okrajne narodnoosvobodilne skupščine. 11. 10. 1944 je bilo v Padežu pri Kozjanah prvo zasedanje izvoljene okrožne narodnoosvobodilne skup-ščine, kjer so izvolili 17-članski Okrožni (izvršni) narodnoosvobodilni odbor s predsed-nikom, podpredsednikom in tajnikom, ostali člani so kot referenti prevzeli upravne in gospodarske naloge v odsekih, komisijah, uradih itd. Izvolili so tudi Okrožno narodno sodišče za južno Primorsko. Izvoljeni so bili tudi okrajni NOO. 4. 11. 1944 so na zboru aktivistov OF južnoprimorskega okrožja izvolili okrožni plenum OF, ta pa svoje tajniš-tvo. 6. 5. 1945 je bilo južnoprimorsko okrožje po sklepu Pokrajinskega narodnoosvobo-dilnega odbora za Slovensko primorje skupaj z okraji Sežana in Tržič iz srednje primor-skega okrožja oblikovano v tržaško okrožje (AS 1717, zap. št. 380). - Vodnik 1965, str. 414 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 365 Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljub-ljani. Od novembra 1992 je v AS. Leta 1996 je bilo gradivu priključeno 0,3 t. m. gradi-va Okrožnega NOO odbora za južno Primorsko, ki je bilo odbrano iz fondov v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je, razen leta 1996 prevzetega, mikrofilmano. - Okrožni komite KPS za južno Primorsko: dopisi, Agit-prop komisija (kolportaža), Okrajni komite KPS Lopar, delovodnik/ - Okrožni odbor OF za južno Primorsko: okrožnice, zapisniki sej, dopisi, izkaznice akti-vistov/ - Okrožni NOO za južno Primorsko: zapisniki sej, dopisi, odsek za finance, odsek za obnovo, Komisija za upravo narodne imovine, propagandna komisija, vojaški referent, gradivo raznih odsekov, Javni tožilec za južno Primorsko, volitve 1944, gradivo Okraj-nih NOO Snežnik, Socerb, Slovenska Istra, Brkini, Pivka, Bazovica/ - delovodnik/

50

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 382 AS 1634 OKROŽJE ZA SEVERNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 1.1 t. m./ 11 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za severno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za severno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor za severno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožje je nastalo 15. 7. 1944, ko je Pokrajinski odbor OF za Primorsko preuredil okro-žja na Primorskem in iz okrožij Idrija, Kanal in Bača osnoval okrožje za severno Pri-morsko (severnoprimorsko okrožje), ki je imelo okraje: Grgar-Čepovan, Kal-Kanal, Cerkno, Črni Vrh, Vojsko, Idrija, Bača. Postavljena sta bila nova Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF za severno Primorsko. Okrožni odbor OF je imel poleg političnih tudi upravne funkcije in je zanje uvedel referate. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in okrajne narodnoosvobodilne skupšči-ne so od junija do avgusta 1944 izvedli deloma še pred združitvijo okrožij Idrija, Kanal in Bača, deloma pa že v novem severnoprimorskem okrožju. Na Lazni so 1. 10. 1944 na prvem zasedanju izvoljene okrožne narodnoosvobodilne skupščine izvolili izvršni Okrožni narodnoosvobodilni odbor za severno Primorsko, ki je prevzel od Okrožnega odbora OF vse upravne naloge. V novembru 1944 so po navodilu Predsedstva SNOS za izvajanje upravno gospodarskih nalog ustanovili odseke in komisije. V decembru 1944 so bile tudi volitve v predstavništva množično političnih organizacij. 17. 12. 1944 sta bila izvoljena okrožni plenum in tajništvo OF. V okrožju so delovali še Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze in Zveze slovenske mladine, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Okrožni komite Zveze komunistične mladine. Izvoljeni so bili tudi okrajni oblastni in politični organi. Izvoljene okrajne narodnoosvobodilne skupščine in izvršnega odbora nista imeli le okupirani mesti Idrija in Črni Vrh. Januarja 1945 so združili okraja Vojsko in Črni Vrh ter Cerkno in Bača v Vojsko-Črni Vrh in Cerk-no-Bača. 6. 5. 1945 je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst po upravno politični preureditvi Slovenskega primorja severnoprimorsko okrožje skupaj z zapadnoprimorskim in večino srednjeprimorskega vključil v novo goriško okrožje. - Vodnik 1965, str. 441 - 413 - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981, str. 146 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS za severno Primorsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, per-sonalne zadeve članstva, članarina, propagandno gradivo, zapiski/ Okrajni komite KPS Kal-Kanal, Okrajni komite KPS Grgar-Čepovan, Okrajni komite KPS Bača, Okrajni komite KPS Cerkno, Okrajni komite KPS Kanal-Čepovan, Okrajni komite Zveze komu-

51

nistične mladine (SKOJ) Grgar-Čepovan, Okrajni komite Zveze komunistične mladine (SKOJ) Kanal-Čepovan/ - Okrožni odbor OF za severno Primorsko: okrožnice, dopisi, karakteristike aktivistov OF, seznami, korespondenca aktivistov, propagandno gradivo, Okrožni odbor Zveze slovenske mladine, Okrožno načelstvo Narodne zaščite, Okrajni odbor OF Kal-Kanal, Okrajni odbor OF Bača, Okrajni odbor OF Cerkno, Okrajni odbor Zveze slovenske mladine Grgar-Čepovan, Okrajni odbor Zveze slovenske mladine Kanal-Čepovan/ - Okrožni NOO za severno Primorsko: zapisniki sej okrožnega NOO, okrajnih NOO, poročila, dopisi, odsek za prehrano, odsek za trgovino, vojaški referent, Okrajni NOO Grgar-Čepovan, Okrajni NOO Cerkno, Okrajni NOO Kanal-Čepovan, Okrajni NOO Kal-Kanal, študijsko gradivo/ - delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 383 AS 1720 OKROŽJE ZA SREDNJO PRIMORSKO, 1944 - 1945 1.6 t. m./ 16 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za srednjo Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za srednjo Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor za srednjo Primorsko, 1944 - 1945 Po sklepu Pokrajinskega odbora OF za Primorsko 15. 7. 1944 o upravnopolitični preu-reditvi okrožij na Primorskem so združili dotedanja okrožja Gorica, Kras in Vipava v novo večje okrožje za srednjo Primorsko (srednjeprimorsko okrožje) z okraji Miren, Komen, Sežana, Gorica, Ajdovščina in Vipava. Obsegalo je območje komenskega Kra-sa, goriško ravnino do Soče in Vipavsko dolino. Novembra 1944 so okrožju priključili še okraj Tržič (Monfalcone) in v začetku januarja 1945 še okraj Podnanos (izvzet in južnoprimorskega okrožja). Istočasno so okraj Gorica omejili le na mesto Gorica in na kraje neposredno ob mestu, druge vasi pa vključili v okraj Miren. Združili so tudi okraja Ajdovščina in Vipava v okraj Vipava. Preureditev je zajela tudi vse politične in upravne organe in organizacije (OF, KPS, SPŽZ, NOO, ZSM itd.). Volitve v krajevne NOO in okrajne NOO skupščine so potekale od junija 1944 dalje, deloma še v starih okrožjih, deloma že v preurejenem okrožju za srednjo Primorsko. Okrožna narodnoosvobodilna skupščina za srednjo Primorsko se je sestala 4. 10. 1944 v Gojačah, kjer so izvolili okrožni izvršni odbor (predsednika, tajnika in 16 članov) ter sodnike okrožnega in okrajnih narodnih sodišč. Odbor se je konstituiral 21. 10. 1944 na svoji prvi seji in dolo-čil referente oziroma odseke za upravne, gospodarske in druge naloge. Konec oktobra in v začetku novembra 1944 so bili izvoljeni še okrožni plenum OF, tajništvo OF, okrožno tajništvo SPŽZ. Po upravno politični preureditvi Slovenskega primorja 6. 5. 1945 je bilo iz večine srednjeprimorskega okrožja, severnoprimorskega in zapadnoprimorskega okrožja ustanovljeno novo goriško okrožje. - Vodnik 1965, str. 413 - 414 - Plahuta S., Srednjeprimorsko okrožje 1941 - 1945, Nova Gorica 1981, str. 63

52

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo okrožnega odbora OF in Okrožnega komiteja KPS je ohranjeno zelo fragmen-tarno in je arhivirano med gradivom ONOO za srednjo Primorsko. Večina gradiva se nanaša na okraje Miren, Sežana, Komen in Tržič. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS za srednjo Primorsko: Okrajni komite KPS Miren, Okrajni komi-te KPS Sežana, Okrajni komite KPS Komen, Okrajni komite SKOJ Komen/ - Okrožni odbor OF za srednjo Primorsko: okrožnice, dopisi, volitve 1944, okrožno taj-ništvo Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) (arhiv Valerije Kocjančič), Okrajni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ) Miren, Okrajni odbor OF Komen, Okrajni odbor Zveze Slovenske mladine Komen, Okrajni odbor OF Sežana, Okrajni odbor OF Miren, propagandno gradivo/ - Okrožni NOO za srednjo Primorsko: odsek za upravo narodne imovine, odsek za ugo-tavljanje zločinov okupatorjev, oddelek za zunanje nabave, odsek za trgovino in pre-hrano, gradivo okrajnih narodnoosvobodilnih odborov: Okrajni NOO Miren, Okrajni NOO Sežana, Okrajni NOO Komen/ razno propagandno gradivo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 384 AS 1635 OKROŽJE ZA ZAPADNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 4.8 t. m./ 39 š. Okrožni komite Komunistične partije Slovenije za zapadno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni odbor Osvobodilne fronte za zapadno Primorsko, 1944 - 1945 Okrožni narodnoosvobodilni odbor za zapadno Primorsko, 1944 - 1945 Po sklepu Pokrajinskega odbora OF 15. 7. 1944 o upravnopolitičnem preoblikovanju okrožij v Slovenskem primorju so bila združena dotedanja okrožja Tolmin, Brda in Benečija v novo okrožje za zapadno Primorsko (zapadnoprimorsko okrožje) z okraji Tolmin, Kobarid, Bovec, Brda, Idrijsko, Vzhodna Benečija in Zahodna Benečija. Janu-arja 1945 so z združitvijo okrajev v večje nastali okraji Brda, Tolmin in Kobarid, ki je obsegal tudi Benečijo. Tako je ozemlje zapadnoprimorskega okrožja obsegalo ožje Tolminsko, Kobariško, Bovško, Goriška Brda, Idrijsko (po reki Idriji), vzhodno in zahodno Benečijo ter Rezijo. Ustanovljeni oziroma preurejeni so bili Okrožni komite KPS in SKOJ ter Okrožni odbori OF, Zveze slovenske mladine in Slovenske protifašis-tične ženske zveze. Volitve krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in zastopnikov v okrajne narodnoosvobodilne skupščine so bile izvedene jeseni 1944. Na zasedanju okrožne narodnoosvobodilne skupščine za zapadno Primorsko 5. 11. 1944 v vasi Bajti za briški, idrijski in vzhodnobeneški okraj in 8. 11. 1944 v vasi Soča za bovški in koba-riški okraj, je bil izvoljen 21-članski okrožni izvršni odbor s predsednikom, podpredse-dnikom in tajnikom, ostali so kot referenti prevzeli delo v odsekih za upravna, gospo-

53

darska in druga področja. Imenovali so tudi nekaj komisij, izvoljeno je bilo okrožno narodno sodišče in sestavljeno novo okrožno vodstvo Narodne zaščite. 6. 5. 1945 se je po sklepu Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje zapad-noprimorsko okrožje združilo s srednjeprimorskim okrožjem v okrožje Gorica s sede-žem v Gorici. - Vodnik 1965, str. 409 - 411 - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981, str. 688 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. - Okrožni komite KPS za zapadno Primorsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, obračuni članarine, referati, razdeljevanje literature, Okrožni komite Zveze komunistič-ne mladine, Okrajni komite KPS Bovec, Okrajni komite KPS Kobarid, Okrajni komite KPS za Idrijsko, Okrajni komite KPS Tolmin/ - Okrožni odbor OF za zapadno Primorsko: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, sez-nami, personalne zadeve, resolucije, študijsko gradivo, zapiski aktivistov, Okrožna gos-podarska komisija, Okrožni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze, Okrajni odbor OF Brda, Okrajni odbor OF Bovec, Okrajni odbor OF Kobarid, Okrajni odbor OF za Idrijsko, Okrajni odbor OF Tolmin, delovodniki/ - Okrožni NOO za zapadno Primorsko: volitve 1944, zapisniki, poročila, dopisi, perso-nalni odsek, Komisija za agitacijo in propagando, finance, Okrajni NOO za Vzhodno in Zahodno Benečijo, Okrajni NOO Kobarid, Okrajni NOO Brda, Okrajni NOO za Idrij-sko, Okrajni NOO Tolmin/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 385 AS 1816 OKROŽNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR GORICA, 1945 - 1947 6.5 t. m./ 65 š., 3 k. Okrožni narodnoosvobodilni odbor Gorica, 1945 - 1947 Okrožni NOO Gorica je bil ustanovljen z odlokom PNOO 12. 5. 1945 in je bil sestav-ljen iz 16 okrajnih NOO: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija, Vipava, Črniče, Grgar, Kanal, Gorica, Miren, Komen, Gradiška, Krmin, Tarčent, Brda. Izvršni odbor so izvolili na prvem zasedanju skupščine 31. 5. 1945. Po beograjskem sporazumu 9. 6. 1945 in delitvi Slovenskega primorja na cono A in B Julijske krajine, se je po odloku PNOO ozemlje goriškega okrožja skrčilo na 9 okrajnih NOO: Bovec, Brda, Gorica, Kobarid, Kanal, Komen, Miren, Gradiška, Krmin. Zavezniška vojaška uprava, ki je pre-vzela oblast v coni A, je NOO z ukazom št. 11 dne 11. 8. 1945 vzela oblastno in javnop-ravno funkcijo. Okrožje je bilo ukinjeno 23. 2. 1947 (glej tudi AS 1818, zap. št. 356).

54

- Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20, Koper 1980, str. 104 - 108

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. - tajništvo: statistični podatki o prebivalstvu, padlih, interniranih, pogrešanih iz NOB, o vojni škodi, seznami krajevnih NOO, članov krajevnih NOO, delovodniki/ - odsek za notranje zadeve: poročila o delu in stanju okrožja, okrajev, odsekov, delovo-dnik/ - Gospodarsko politična komisija: seznami strokovnih delavcev, statistični podatki o lastnini zemlje 1946-1947/ - študijski odsek: dokumenti o pripravah za sprejem mednarodne razmejitvene komisije, spomenice, resolucije 1945-1946/ - personalni odsek: uslužbenski listi, seznami nameščencev po odsekih, okrajih, krajih, prošnje za zaposlitev/ - zemljevidi: slovenskega ozemlja, okrajev zahodne meje, primorskega ozemlja/ - odsek za izgradnjo narodne oblasti: poročila o volitvah, volilni rezultati, poročila o delovanju krajevnih NOO, sejni zapisniki okrožnega, okrajnih, krajevnih NOO, podatki o komasaciji, podatki o štetju prebivalstva, delovodniki/ - odsek za socialno skrbstvo: poročila o delu, sejni zapisniki, spisi mladinskega skrbs-tva, spisi bolniške blagajne, seznami podpor, družin potrebnih pomoči, delovodniki/ - Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja: prijave vojnih zločinov po KNOO/ - Javni tožilec: navodila, okrožnice, odloki, kazenske zadeve, zapisniki sej/ arhivski popis 1977/ ______________________________________________________________________ 386 AS 1817 OKROŽNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR TRST, 1944 - 1947 6.0 t. m./ 58 f., 5 k. Comitato di liberazione nazionale per il Circondario di Trieste, 1945 - 1947 Okrožni narodnoosvobodilni odbor Trst, 1945 - 1947 Okrožje je bilo ustanovljeno z odlokom Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Sestavljalo ga je 9 okrajnih NOO: Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica, Devin-Nabrežina, Piran, Koper, Milje-Dolina, Tržič, Hrpel-je-Kozina. Dne 1. 6. 1945 so na prvi redni narodnoosvobodilni skupščini izvolili IO. Po beograjskem sporazumu 9. 6. 1945, se je ozemlje Slovenskega primorja razdelilo v cono A in cono B Julijske krajine. Temu je sledil nov odlok PNOO o upravno teritorialni raz-delitvi. Ozemlje tržaškega okrožja, ki je ostalo v coni A, se je skrčilo na 4 okrajne NOO: Milje-Dolina, Nabrežina, Tržič, Sežana. Zavezniška vojaška uprava, ki je prevze-la oblast v coni A, je NOO z ukazom št. 11 z dne 11. 8. 1945 vzela oblastno in javnop-ravno funkcijo. Dne 23. 2. 1947 je okrožje prenehalo z delom (glej tudi AS 1818, zap. št. 356).

55

- Vodnik 1965, str. 474 - Gombač M., Gradivo okrožnega NOO Trst in okrajnih NOO tržaškega okrožja

1945 - 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 143 - 163

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Fond vsebuje tudi dele gradiva PNOO za Slovensko primorje in Trst za leto 1944, ki ga je ob ustanovitvi Okrožnega NOO Trst prevzel ta organ. - tajništvo 1945-1946: dopisovanje s PNOO, z okraji, s kraji/ - upravno politična komisija 1944-1947: poročila okrajev, krajev, odsekov, zapisniki sej okrožja, okrajev, krajev, Mestnega narodnoosvobodilnega sveta Trst, javni tožilec, odloki, navodila, okrožnice, kazenske zadeve/ - notranje zadeve 1944-1947: statistični oddelek, anagrafski oddelek/ - personalne zadeve 1945-1946/ - gradnja in obnova: popisi vojne škode, tehnična poročila, načrti/ - trgovina in preskrba 1945-1947: podatki in poročila o preskrbi okrajev in krajev/ - promet 1945-1947: poročila, seznami motornih vozil, materiala, skladiščne knjige/ - industrija in rudarstvo 1944-1947: poročila, popisi vojne škode, seznami objektov, statistični podatki/ - kmetijstvo 1945-1946: poročila o kmetijstvu in gozdarstvu, popisi živine, orodja, stro-jev/ - prosveta 1944-1946: oddelek za šolstvo, oddelek za telesno vzgojo, društva/ - finance 1944-1947/ - zdravstvo 1945-1946/ - socialno skrbstvo 1945-1947: mladinsko skrbstvo, invalidsko skrbstvo, podpore, bol-niška blagajna/ - izgradnja narodne oblasti 1945-1946: zapisniki sej okrajnih NOO, krajevnih NOO/ - prometno odpravna pisarna 1945-1946/ arhivski popis 1974/

56

______________________________________________________________________ 387 AS 301 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE JESENICE, REFERENT ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Jesenice, Referent za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357. Gradivo je bilo prevzeto od Sekretariata za notranje zadeve SRS leta 1969. registri škode povzročene na zdravju, telesni svobodi itd./ register vojne škode povzro-čene na imovini in imovinskih pravicah/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 388 AS 1709 ZBIRKA OKROŽJE LJUBLJANA, 1941 - 1945 0.7 t. m./ 6 š. Iz dokumentov oziroma skupin dokumentov, ki so nastali ali so bili prejeti v okupirani Ljubljani v letih 1942 - 1945 in so bili po vojni tekom let izročeni Muzeju narodne osvoboditve, je bila leta 1959 oblikovana zbirka Okrožje Ljubljana. Gre predvsem za drobce gradiva narodnosvobodilnih organov in organizacij, aktivistov OF, KPS itd., ki so delovali v Ljubljani. Izvirnemu gradivu je dodanih nekaj po vojni izdelanih topograf-skih pregledov (npr. bunkerjev, skladišč, tehnik, javk itd. v Ljubljani) in historiatov narodnoosvobodilnih organizacij v Ljubljani (NZ, SKOJ, SPŽZ itd.). Zbirko je leta 1959 prevzel iz Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani Arhiv IZDG. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. blagajniški obračuni in potrdila okrožja in rajonskih odborov OF 1942-1943/ Slovenska narodna (ljudska) pomoč (SNP) 1942-1945/ Varnostno obveščevalna služba (VOS) 1942-1943/ poverjeništvo Izvršnega odbora OF za Ljubljano/ Narodna zaščita (NZ) 1942-1943/ Okrožni odbor Zveze slovenske mladine (ZSM) 1943/ pisma/ pesmi/ dnevni-ki/ zapiski/ slike/ propagandno gradivo/ zaslišanje Leopoldine Mekina 1945/ - gradivo Železniške direkcije v Ljubljani: okrožnice, vozni red, sabotažne akcije 1941-1945/ razno/ arhivski popis 1959/

57

ABG Okraji, okrajni uradi, srezi ABG1 Okraji, okrajni uradi, srezi 1849 do 1945

______________________________________________________________________ 389 AS 128 OKRAJNO GLAVARSTVO BOROVLJE, 1919 - 1920 3.0 t. m./ 15 š., 27 f., 11 k. Okrajno glavarstvo Borovlje, 1919 - 1920 Oktobra 1918 je jugoslovanska vojska zasedla Velikovec. Narodna vlada za Slovenijo je že na svoji prvi seji novembra 1918 imenovala komisarja za slovenski del Koroške. Odstavila je tedanjega okrajnega glavarja v Velikovcu in postavila svojega. Za zahodni del slovenske Koroške je bila decembra 1918 ustanovljena začasna politična ekspozitu-ra za ozemlje okrajnih glavarstev Celovec, Beljak in Šmohor, v kolikor so bila ta gla-varstva v območju Narodne vlade, s sedežem v Borovljah. Delovanje obeh uradov je bilo močno ovirano zaradi bojev med nemškimi in jugoslovanskimi četami, upravni okoliši pa so se menjavali situaciji primerno. Tako je bilo področje Okrajnega glavars-tva Velikovec decembra 1918 razširjeno celo na Sodni okraj Št. Pavel v Labodski doli-ni. Zaradi nemškega vpada januarja 1919 je morala jugoslovanska vojska začasno zapu-stiti Borovlje, Velikovec pa maja zaradi istih vzrokov. Ko je jugoslovanska vojska nato do junija 1919 spet zasedla Koroško in dosegla Gospo sveto, je vojaško okupacijsko oblastvo začasno postavilo za celovški okraj civilnega komisarja v Celovcu in obnovilo velikovško glavarstvo in politično ekspozituro v Borovljah. Celovec so morali že kmalu zapustiti, Okrajno glavarstvo v Velikovcu in politična ekspozitura v Borovljah, ki se je kasneje pretvorila v okrajno glavarstvo, pa sta ostala pod jugoslovansko upravo do izvr-šenega plebiscita oktobra 1920. Jugoslaviji je od Koroške pripadla le občina Jezersko, ki je bila priključena kranjskemu okraju in Mežiška dolina, za katero se je takoj po ple-biscitu osnovala začasna politična ekspozitura v Guštanju (danes Ravne na Koroškem). - Slovenci v desetletju, str. 377 Fond obsega le gradivo iz časa jugoslovanske uprave cone A in je kronološko urejen. obrt/ lov/ policijske zadeve/ vojaške zadeve/ finance/ zdravstvo/ društva/ komisija za povrnitev vojne škode/ komisija za preživljanje/ mednarodna plebiscitarna komisija/ seznami občin in raznih uradov/ delovodniki/ indeksi/ arhivski popis za del gradiva/

58

______________________________________________________________________ 390 AS 1790 OKRAJNO GLAVARSTVO ČRNOMELJ, 1941 - 1943 0.9 t. m./ 7 f. Okrajno glavarstvo Črnomelj, 1941 - 1945 Okraj je bil v času italijanske okupacije 1941 - 1943 upravna enota med pokrajino in občinami. Visoki komisar E. Grazioli je 19. 2. 1942 določil natančnejši delokrog okraj-nih glavarstev. Okraj je vodil okrajni glavar kot predstavnik visokega komisarja, nadzo-roval je občinske uprave in vodil ter usklajeval njihovo delovanje. Slovenske okrajne glavarje so zamenjali z italijanskimi, ki so bili praviloma člani fašistične stranke. - Vodnik 1965, str. 424 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 48 - 49 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani ZAL. spiski internirancev po občinah 1942-1943/ prošnje in predlogi za izpustitev interniran-cev 1942-1943/ poročila o streljanju partizanov 1942/ poročila, dopisi o dogodkih v občini 1941-1943/ dopisi prehranjevalnega urada, spisi o izdani pomoči prebivalstvu 1942-1943/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 391 AS 129 OKRAJNO GLAVARSTVO KAMNIK, 1871 - 1941 12.0 t. m./ 26 f., 184 k. Okrajno glavarstvo Kamnik, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Kamnik, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Kamnik, 1929 - 1941 Okrajna glavarstva so bila ustanovljena leta 1849. Dodelili so jim celotno področje delovanja okrožnih, okrajnih in patrimonialnih uradov iz časa pred marčno revolucijo. Predstavljala so nosilce krajevne deželnoknežje oblasti. Na Kranjskem jih je bilo 10. Uprava je bila ločena od sodstva do 10. 1. 1853, ko je bila ta ločitev na podlagi cesar-skega patenta iz 31. 12. 1851 odpravljena. Skupni uradi so se imenovali okrajni uradi. Po obsegu so bili manjši, ker so se navezovali na sodne okraje. Na Kranjskem jih je bilo 30 (zakon z dne 4. 2. 1854). Deloma že leta 1867 (na Kranjskem), dokončno pa na pod-lagi zakonov iz leta 1868, so obnovili okrajna glavarstva in dokončno uveljavili ločitev sodstva in uprave tudi na najnižji stopnji. Okrajnim glavarstvom so ponovno dodelili

59

tiste naloge, za katere so bila prej na prvi stopnji pristojna okrožna oblastva, oziroma v deželah kjer teh ni bilo, deželne vlade. Zlasti so prenesli nanje zadeve direktnih davkov in gradbene zadeve. Okrajni glavarji so imeli strokovne referate (za zdravstvene, grad-bene, veterinarske, gozdarske in druge zadeve), včasih za več upravnih okrajev skupaj. Za davčne zadeve so bili postavljeni davčni inšpektorji. Iz splošne uprave so z zakonom 25. 5. 1868 izločili šolstvo in ustanovili krajevne šolske svete. Po razpadu Avstro-Ogrske okraji niso doživeli bistvenih sprememb. Okrajna glavarstva so ostala do zakona o obči upravi 26. 4. 1922, ko so jih nadomestila sreska poglavars-tva, ki so opravljala vse naloge obče uprave, ki niso bile pridržane višjemu oblastvu. Načeloval jim je sreski poglavar. V večjih srezih je smel minister za notranje zadeve ustanoviti sreske izpostave, ki so samostojno opravljale zadeve sreskega upravnega oblastva. Leta 1922 je bilo na območju ljubljanske oblasti 12 sreskih poglavarstev. Leta 1928 so od njih ločili upravo davkov. Z zakonom 19. 6. 1929 so se sreska poglavarstva preimenovala v sreska načelstva. Leta 1940 je bilo na območju Dravske banovine 25 sreskih načelstev. Po okupaciji 1941 so srezka načelstva na zasedenih območjih Gorenjske prenehala z delom, na območju Ljubljanske pokrajine pa so poslovala pod imenom Okrajna glavars-tva. Ljubljanska pokrajina je bila razdeljena na 5 glavarstev (Ljubljana - okolica, Loga-tec, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje). Februarja 1943 so okrajna glavarstva preimeno-vana v okrajne civilne komisariate, ki so delovali do 1945. Ob ustanovitvi 1849 je okrajno glavarstvo Kamnik združevalo davčne urade Kamnik, Brdo in Zalog. Ob reorganizaciji 1853/54 sta nastala dva okrajna urada, Kamnik in Brdo, ki sta se 1868 ponovno združila v Okrajno glavarstvo Kamnik. - Vodnik ZAL 1992 - Priročniki in karte, str. 102 - 103 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 448 Gradivo je avgusta 1955 izročil OLO Ljubljana-okolica, 1 f. pa avgusta 1967 Mestni arhiv Ljubljana. Deloma je urejeno po registraturnem načrtu za namestništvo in okrajna glavarstva na Kranjskem. Del gradiva hrani ZAL. spisi 1932-1941/ spisi policijskega komisariata 1941/ takse in pristojbine 1939-1940/ stari načrti zgradb/ šolske zgradbe/ občinski lov 1930-1940/ stari vpisniki parcel 1885/ razni matični izvlečki 1912/ seznami posojil za obnovo poškodovanih zgradb 1895/ cenilna komisija cenilnega okraja Kamnik 1874/ vodna knjiga/ delovodniki in indeksi šolskega sveta 1882-1941/ delovodniki splošnih spisov 1871-1940/ indeksi splošnih spi-sov 1871-1930, 1935, 1939/ arhivski popis 1993/

60

______________________________________________________________________ 392 AS 131 OKRAJNO GLAVARSTVO KRANJ, 1855 - 1941 9.0 t. m./ 87 š. Bezirksamt Krainburg, 1854 - 1868 Okrajni urad Kranj, 1854 - 1868 Okrajno glavarstvo Kranj, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Kranj, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Kranj, 1929 - 1941 Glej AS 129, zap. št. 391. Kranjski okraj je bil ustanovljen januarja 1850 iz dotedanjih okrajnih komisariatov Kranj-Velesovo, Škofja Loka, Tržič in Smlednik. Po dokončni razdelitvi marca istega leta so Okrajno glavarstvo Kranj sestavljali okoliši novih sodnih okrajev Kranj (pove-čan za sodni okraj Smlednik, glavno občino Vodice, k.o. Lahovče, Dobrava, Zalog, Zbi-lje in Žeje) in sodna okraja Škofja Loka in Tržič. Naslednje leto so odpadle spet k.o. Bukovica, Repnje, Lahovče, Dobrava, Zalog, Šinkov Turn, Vodice, Vesca in Polje (pri-ključene kamniškemu okraju) ter Šmartno, Pirniče, Tacen, Zbilje in Žeje (priključene okraju Ljubljana-okolica). 1867 sta bili okraju Kranj priključeni k.o. Sora in Draga (dotedaj pod Ljubljana-okolica). 1920 so priključili še občino Jezersko. 1927 se je zače-la osamosvojitev škofjeloškega okraja, ki je nato 1937 postal samostojno sresko načels-tvo. Načelstva na Gorenjskem so 1941 prenehala z delom. - Žontar J., Zgodovina mesta Kranja, Kranj 1939, str. 313 in 365 Večino fonda je AS izročil 9. 10. 1951 dr. Maks Miklavčič, arhivar Škofijskega arhiva v Ljubljani. Nekaj drobcev je predal NUK 20. 12. 1976. Fond je bil urejen po vsebini in deloma kronološko. Del gradiva hrani ZAL, Enota za Gorenjsko Kranj. gradbena dovoljenja/ obrtna dovoljenja/ vodne zadeve/ cerkvene zadeve/ policijske zadeve/ vojaške zadeve/ okrožnice/ popisi prebivalstva/ občinske volitve/ lov/ industrij-ska statistika/ šolstvo/ zdravstvo/ arhivski inventar 1995/

61

______________________________________________________________________ 393 AS 171 OKRAJNO GLAVARSTVO KRŠKO, 1868 - 1922 0.1 t. m./ 1 f., 2 k. Okrajno glavarstvo Krško, 1868 - 1922 Glej AS 129, zap. št. 391. - Glej AS 129, zap. št. 391 Gradivo je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1971. naborni seznami 1882, 1893-1894/ seznam imetnikov medalj za hrabrost in njihove pri-jave za enkratno odpravnino 1919/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 394 AS 132 OKRAJNO GLAVARSTVO LITIJA, 1916 - 1941 1.0 t. m./ 5 f., 7 k. Okrajno glavarstvo Litija, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Litija, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Litija, 1929 - 1941 Glej AS 129, zap. št. 391. Leta 1867 so sestavljali Okrajno glavarstvo Litija dotedanji Okrajni urad Litija, soseski Moravče (prej Okrajni urad Trebnje) in Dol (prej Okrajni urad Mokronog) ter Okrajni urad Stična brez soseske Slivnica in davčne občine Ilova gora; ukinjen je bil leta 1941. - Glej AS 129, zap. št. 391 Fond je avgusta 1955 izročil OLO Ljubljana-okolica. Del gradiva hrani ZAL, Enota za obljubljansko območje Ljubljana. cene/ porotniki za 1918/ kataster prosvetnih ustanov/ statistika/ gradbena dovoljenja TPD/ vodna knjiga/ vložni vpisniki 1937-1940/ arhivski popis 1993/

62

______________________________________________________________________ 395 AS 133 OKRAJNO GLAVARSTVO LJUBLJANA-OKOLICA, 1820 - 1945 72.0 t. m./ 263 f., 211 k. Bezirksobrigkeit Turn und Kaltenbrunn, 1817 - 1825 Okrajna gosposka Turn ob Ljubljanici in Fužine, 1817 - 1825 Bezirkskommissariat Laibach-Umgebung, 1825 - 1849 Okrajni komisariat Ljubljana-okolica, 1825 - 1849 Bezirkshauptmannschaft Laibach-Umgebung, 1849 - 1854 Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica, 1849 - 1854 Bezirksamt Laibach-Umgebung, 1854 - 1868 Okrajni urad Ljubljana-okolica, 1854 - 1868 Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Ljubljana-okolica, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Ljubljana-okolica, 1929 - 1941 Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica, 1941 - 1945 Glej AS 129, zap. št. 391. Leta 1825 je bil ustanovljen Okrajni komisariat Ljubljana-okolica, ki je združeval nek-danje okrajne gosposke Goričane, Kodeljevo (Turn ob Ljubljanici) in Fužine; leta 1849 so sestavljali Okrajno glavarstvo Ljubljana davčni uradi Ljubljana-mesto, Ljublja-na-okolica in Vrhnika. Med 1854 in 1867 so bili to samostojni okrajni uradi, po tem letu pa združuje Okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica naslednje: dotedanji Okrajni urad Ljubljana-okolica (brez davčnih občin Sora in Draga, ki sta bili priključeni Okrajnemu glavarstvu Kranj), sosesko Slivnica in davčno občino Ilova Gora, ki sta bili prej pod okrajem Višnja Gora, soseski Račna in Liplje (prej pod okrajem Velike Lašče), Okrajni urad Vrhnika (brez sosesk Rovte in Žibrše, ki sta prešli pod Okrajno glavarstvo Loga-tec). - Glej AS 129, zap. št. 391 Sresko načelstvo Ljubljana je 1939 izročilo protokole in indekse od 1920, ostalo gradi-vo pa 1955 OLO Ljubljana - okolica. Fond je sorazmerno dobro ohranjen. Spisi so do leta 1906 urejeni po registraturnem načrtu za namestništvo in okrajna glavarstva iz 1851, od 1906 - 1918 po še ne rekons-truiranem registraturnem načrtu, kjer so glavne vsebine označene s črkami, po tem letu pa kronološko. Posamezne vsebine so združene tudi v konvolute. Del gradiva sestavlja-jo razni gradbeni načrti za katere je izdelan popis, ki pa ni natančen. Del gradiva hrani ZAL. občinske zadeve/ policijske zadeve/ žandarmerija/ tisk/ zdravstvo/ ubožne zadeve/ usta-nove/ vojska/ obrt/ pošta/ gradnje/ gozd/ cerkvene zadeve/ šolstvo/ finance/ društva/ vodne zadeve/ arhivski popis 1993/ delovodniki in indeksi/ registraturni načrt/

63

______________________________________________________________________ 396 AS 134 OKRAJNO GLAVARSTVO LOGATEC, 1887 - 1945 95.0 t. m./ 738 f., 206 k. Okrajno glavarstvo Logatec, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Logatec, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Logatec, 1929 - 1941 Okrajno glavarstvo Logatec, 1941 - 1945 Glej AS 129, zap. št. 391 in AS 1772, zap. št. 397. Leta 1856 je bil sedež okrajnega urada še v Planini, 1867 pa je bil prenešen v Logatec. Od 1868 se je imenoval Okrajno glavastvo Logatec (Planina), od 1874 Okrajno glavars-tvo Logatec pri Planini in od 1876 Okrajno glavarstvo Logatec. 1867 sta prišli pod Okrajno glavarstvo Logatec tudi občini Rovte in Žibrše, ki sta bili do tedaj pod Vrhni-ko, ter dotedanja okrajna urada Idrija in Lož, občini Mrzlo Polje in Strmca pa sta iz Okrajnega glavarstva Logatec prešli pod Okrajno glavarstvo Postojna. Po prvi svetovni vojni je Italija zasedla precejšen del logaškega okraja z Logatcem vred. Za čas do rapal-ske pogodbe je bilo z razglasoma Narodne vlade 28. 11. 1918 in 10. 12. 1918 ustanov-ljena ekspozitura s sedežem v Cerknici za upravljanje neokupiranih krajev logaškega okraja: Begunje, Cerknico, Sv.Vid, Bloke, Lož in Stari trg (Ur.l. NV SHS, št. 14/140 in št. XXI/187). Ekspozitura je imela naslednje naloge: skrb za red in mir, objavljanje in izvrševanje odredb, nadzor nad delom občin, izvrševanje rekvizicij, vodstvo aprovizaci-je. Istočasno je bilo za občino Žiri določeno, da se začasno odcepi od logaškega okraja in se priključi Okrajnemu glavarstvu Kranj. Po sklenitvi rapalske pogodbe novembra 1920 se je postopoma spet obnovilo prejšnje stanje. Na ukaz Ministrstva notranjih del z dne 23. 3. 1921 je bila politična ekspozitura v Cerknici opuščena in obnovljeno Okrajno glavarstvo Logatec, kateremu je bila vrnje-na tudi občina Žiri. Okrajno glavarstvo je bilo ukinjeno 1945. - Holz E., Okrajna glavarstva in okrajni glavarji na Notranjskem v 2. pol. 19. stol.,

Notranjski listi III, str. 85 - 98 - Glej AS 129, zap. št. 391 Fond je AS izročil 20. 3. 1948 OLO Rakek. Gradivo je bilo v popolnoma neurejenem stanju. Iz nekaterih ohranjenih fasciklov se je dalo razbrati, da so pred letom 1918 odlagali spise po vsebini v okviru enega leta (regis-traturni načrt), po tem letu pa kronološko. Pri ponovnem urejanju smo se poskušali držati prvotne ureditve (vsaj za starejše gradivo). Delovodniki in indeksi so v glavnem ohranjeni, vendar malo uporabni. Med prevzetim gradivom so bili tudi spisi in delovodniki Okrajnega šolskega sveta Logatec (AS 1195, zap. št. 405), Krajevnega šolskega odbora Dolenji Logatec (AS 1092, zap. št. 459) in Okrajne gosposke Planina (AS 1452, zap. št. 349). Del gradiva hrani tudi ZAL, Enota za obljubljansko območje Ljubljana.

64

vojska/ občinske zadeve/ zdravstvo/ kmetijstvo/ obrt in trgovina/ policijske zadeve/ žan-darmerija/ ustanove/ davki/ ubožne zadeve/ cerkev/ šolstvo/ društva/ vodne zadeve/ gra-dbena dovoljenja/ delovodniki in indeksi/ arhivski inventar 1998 (za gradivo do leta 1918)/ ______________________________________________________________________ 397 AS 1772 OKRAJNO GLAVARSTVO LOGATEC, 1938 - 1944 2.5 t. m./ 24 š. Sresko načelstvo Logatec, 1929 - 1941 Okrajno glavarstvo Logatec, 1941 - 1945 Glej AS 134, zap. št. 396, AS 129, zap. št. 391 in AS 1790, zap. št. 390. - Vodnik 1965, str. 424 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 48 - 49 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. spis v zvezi z javnimi deli, osebnimi izkaznicami, potnimi dovolilnicami, šolske zadeve, preskrba 1941-1943/ kazenski spisi 1938/ prejeti in poslani dopisi z Visokim komisaria-tom, njegovimi uradi in oddelki in občinami: odločbe, odloki, potrdila, pooblastila, kad-rovske zadeve, finančne zadeve, kmetijske zadeve, komunalne zadeve, različne prošnje, matične zadeve, zdravstvene zadeve/ zapisniki sej občinskih odborov/ spisi prehranje-valnega urada Logatec/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 398 AS 1834 OKRAJNO GLAVARSTVO NOVO MESTO, 1941 - 1945 0.7 t. m./ 3 š., 6 f. Okrajno glavarstvo Novo mesto, 1850 - 1945 Glej AS 1790, zap. št. 390. Po kapitulaciji Italije je Ljubljanska pokrajina postala del operacijske cone Jadransko primorje. Pokrajinska uprava je delovala na enak način kot pod italijansko okupacijo. Pod vodstvom Šefa pokrajinske uprave so vzpostavili okrajna glavarstva Ljubljana oko-lica, Logatec, Novo mesto, Kočevje in obnovili občinsko upravo. - Vodnik 1965, str. 424

65

- Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 48 - 49 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na slevenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 56 Gradivo je prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani leta 1959 in od Republiškega sekretariata za notranje zadeve leta 1970. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani ZAL. gradivo realne gimnazije v Novem mestu: prošnje za znižanje kazni zaradi demonstracij 1. 12. 1941, seznami izključenih dijakov, naslovi stanovanj/ prejeti, poslani dopisi z Visokim komisarijatom in občinami: finančne zadeve, zaplembe, razne prošnje/ zaupni in splošni spisi 1943-1945/ arhivski popis 1983, 1996/ ______________________________________________________________________ 399 AS 136 OKRAJNO GLAVARSTVO POSTOJNA, 1771 - 1918 44.0 t. m./ 221 š., 234 k. Kreisamt Adelsberg, 1748 - 1849 Kresijski urad Postojna, 1748 - 1849 Bezirkshauptmannschaft Adelsberg, 1849 - 1854 Okrajno glavarstvo Postojna, 1849 - 1854 Bezirksamt Adelsberg, 1854 - 1868 Okrajni urad Postojna, 1854 - 1868 Okrajno glavarstvo Postojna, 1868 - 1918 Glej AS 129, zap. št. 391. Ob ustanovitvi 1849 je obsegalo Okrajno glavarstvo Postojna s podružnico v Trnovem (Bistrici) območje davčnih uradov Postojna, Planina, Senožeče, Lož in Bistrica. 1854 je bilo glavarstvo razdeljeno na okrajne urade Postojna, Bistrica, Lož Planina in Senožeče. 1867 je bil njegov obseg naslednji: dotedanji Okrajni urad Postojna, soseski Mrzlo Polje in Strmca (do tedaj pod okrajnim uradom Planina) in dotedanji okrajni uradi Bistrica, Senožeče, Vipava. 1918 je prišlo okrajno glavarstvo pod Italijo. - Glej AS 129, zap. št. 391 1961 je fond izročil Državni arhiv iz Trsta. Spisi so razdeljeni na splošne in predsedstvene. Splošni spisi so urejeni po registratur-nem načrtu iz 1851 oziroma zbrani v konvolute, mobilizacijski in rezervatni pa kronolo-ško. Del gradiva (nekatere gradbene in vodne zadeve) je iz Kresijskega urada Postojna (AS 115, zap. št. 346).

66

občinske zadeve/ spisi glede zemljiške odveze okrajnih uradov Sežana, Postojna, Vipava 1852-1863/ policijske zadeve/ saniteta/ ustanove/ vojska/ obrt/ vodna knjiga/ javne gra-dnje/ vodne zadeve/ cerkvene zadeve/ šolstvo/ arhivski popis za predsedstvene spise/ arhivski popis za splošne spise 1998/ ______________________________________________________________________ 400 AS 137 OKRAJNO GLAVARSTVO RADOVLJICA, 1819 - 1941 114.0 t. m./ 705 f., 39 k. Bezirksobrigkeit Radmannsdorf, 1814 - 1840 Okrajna gosposka Radovljica, 1814 - 1840 Bezirkskommissariat Radmannsdorf und Veldes, 1840 - 1849 Okrajni komisariat Radovljica in Bled, 1840 - 1849 Bezirkshauptmannschaft Radmannsdorf, 1849 - 1854 Okrajno glavarstvo Radovljica, 1849 - 1854 Bezirksamt Radmannsdorf, 1854 - 1868 Okrajni urad Radovljica, 1854 - 1868 Okrajno glavarstvo Radovljica, 1868 - 1922 Sresko poglavarstvo Radovljica, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Radovljica, 1929 - 1941 Glej AS 129, zap. št. 391. Od 1814 sta delovali okrajni gosposki Bled in Radovljica, 1840 pa je bil ustanovljen Okrajni komisariat Radovljica in Bled s sedežem v Radovljici. Iz Okrajne gosposke Bela Peč (od 1814) je nastal 1841 Okrajni komisariat Bela Peč s sedežem v Kranjski Gori. 1849 je bilo ustanovljeno Okrajno glavarstvo Radovljica, ki je obsegalo davčna urada Radovljica in Kranjska Gora. Leta 1854 sta postala to dva samostojna okrajna urada, po 1868 pa sta bila ponovno združena v Okrajno glavarstvo Radovljica. - Glej AS 129, zap. št. 391 Fond je januarja 1946 prevzel AS od FZC. Sestavljajo ga splošni, zaupni in predsedstveni spisi in nekaj knjig. Spisi so do 1918 urejeni po registraturnem načrtu, ki je bil predpisan za okrajna glavarstva, po tem letu pa kronološko v okviru enega leta. Spisovne evidence niso ohranjene. Del gradiva hrani ZAL. občinske zadeve/ ubožne zadeve/ policijske zadeve/ vojska/ obrt/ društva/ gradbene zadeve/ šolstvo/ gozd/ cerkvene zadeve/ arhivski popis 1993/ registraturni načrt/

67

______________________________________________________________________ 401 AS 1472 SRESKO NAČELSTVO MURSKA SOBOTA, 1918 - 1941 0.8 t. m./ 8 š. Civilni komisar za Prekmurje, 1919 - 1921 Okrajno glavarstvo Murska Sobota, 1921 - 1922 Sresko poglavarstvo Murska Sobota, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Murska Sobota, 1929 - 1941 Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji leta 1919 se niso obnovila okrajna predstojništva po ogrskem sistemu, temveč je civilno upravo prevzel Civilni komisar za Prekmurje s sedežem v Murski Soboti in z Namestništvom civilnega komisarja v Lendavi. Dne 1. 6. 1921 pa je bilo ustanovljeno Okrajno glavarstvo Murska Sobota po avstrijskem uprav-nem sistemu z izpostavo v Lendavi. S tem je bilo izenačeno z ostalimi okrajnimi glavar-stvi v Sloveniji (glej tudi AS 129, zap. št. 391). - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 Večji del gradiva hrani Pokrajinski arhiv Maribor. spisi o delovanju komunistov: tiralice, okrožnice, poizvedbe, seznami, prepovedi izdaja-nja časopisov in zborovanj, letaki itd./ bilteni Predstavništva mednarodne antante za borbo proti III. internacionali 1936-1937/ bilteni oddelka za zaščito države pri Ministr-stvu za notranje zadeve 1936-1937/ arhivski popis 1958/ ______________________________________________________________________ 402 AS 1888 NARODNOSTNI REFERAT LOGATEC, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Narodnostni referat Logatec, 1944 - 1945 Glej AS 1889, zap. št. 403. dopisi/ obveščevalna poročila/ seznami terencev in aktivistov 1944-1945/ arhivski popis 1984/

68

______________________________________________________________________ 403 AS 1889 NARODNOSTNI REFERAT NOVO MESTO, 1944 - 1945 0.4 t. m./ 4 f. Narodnostni referat Novo mesto, 1944 - 1945 Narodnostni referati so bili ustanovljeni 1944 kot izpostave Informativnega urada v Ljubljanski pokrajini, pri okrajnih glavarstvih Ljubljana okolica, Novo mesto, Logatec, Kočevje, Črnomelj. Njihovo obveščevalci so zbirali podatke o terencih, partizanih, komunistih in sestavljali kartoteko prebivalcev glede na njihovo politično prepričanje. Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve, 1992 pa je prešlo v AS. dopisi z raznimi ustanovami 1944-1945/ seznami terencev: abecedni, po občinah/ obve-ščevalna poročila/ kartoteka partizanov in pripadnikov OF/ dnevna poročila o prihodu in odhodu bolnikov v bolnico Kandija 1943-1944/ arhivski popis 1984/ ______________________________________________________________________ 404 AS 140 OKRAJNI GRADBENI URAD POSTOJNA, 1827 - 1890 0.5 t. m./ 6 f. Okrajni gradbeni urad Postojna, 1853 - 1918 Pri kresijah so imeli za gradbene zadeve nastavljenega posebnega okrožnega inženirja za gradnje (Kreiszeichner). Z zakonom z dne 9. 2. 1853 (RGB, št. 27) so bili ustanovljeni posebni gradbeni okraji. Pokrivali so področje kresije, kjer pa ni bilo te delitve pa ozemlje dveh ali treh okrajnih uradov. Oblast nad gradbenimi zadevami je prevzela ena od na tistem področju nahaja-jočih se okrajnih oblasti, ki je imela za to posebnega uradnika. Za vzdrževanje gradenj pa je bil nastavljen nižji uradnik s pomočniki. - Mayrhofer E., Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst in den Raichsrathe

vertreten Königreichen und Ländern, Erster Band, Wien 1895, str. 464 Fond je izročil Državni arhiv iz Trsta leta 1961. načrti cest, šol, cerkva, župnišč, gradov/ kopije katastrskih map/ gradbene normalije/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________

69

405 AS 1195 OKRAJNI ŠOLSKI SVET LOGATEC, 1858 - 1943 2.5 t. m./ 23 š. Okrajni šolski svet Logatec, 1868 - 1925 Sresko poglavarstvo Logatec, 1922 - 1929 Sresko načelstvo Logatec, 1929 - 1941 Okrajno glavarstvo Logatec, 1941 - 1945 Okrajni šolski sveti (OŠS), organi za nadzor nad vzgojo in ljudskimi šolami, so bili ustanovljeni na podlagi zakona o temeljnih določbah glede razmerja šole do cerkve z dne 25. 5. 1868 ter deželnega zakona o šolskem nadzorstvu za Kranjsko z dne 25. 2. 1870. Šolski okraji so obsegali območja upravnih okrajev. Ljubljana kot mesto z last-nim občinskim statutom je tvorila poseben šolski okraj. Člani OŠS so bili: vsakokratni voditelj političnega okrajnega oblastva, duhovnik, dva učitelja, zastopniki občin, ki so sestavljale šolski okraj. Naloge: zastopanje koristi šolskega okraja, skrb za razglašanje zakonov, nadzor krajev-nih šolskih svetov, razsojanje na prvi instanci glede zadev v zvezi z všolanjem, izšolan-jem, pregledovanje in potrjevanje letnih proračunov, začasno nastavljanje učiteljev, odobritev njihovega dopusta, nadzor nad njimi, pospeševanje njihovega izobraževanja in imenovanje krajevnih šolskih nadzornikov. S pravilnikom Ministrstva prosvete z 9. 4. 1925 so OŠS prenehali z delovanjem, njihove posle pa so prevzeli okrajni šolski nad-zorniki. Ti so bili pri svojem delu samostojni in so podpisovali odloke v imenu sreskega poglavarja. Šolski oddelek pri sreskem poglavarstvu je vodil tudi svoje delovodnike in indekse. Z uredbo Ministrstva prosvete o krajevnih in oblastnih šolskih odborih z 2. 5. 1927 sta bila za Slovenijo ustanovljena dva oblastna šolska odbora, ki sta prevzela tudi pristojnosti bivših okrajnih šolskih svetov. Člani oblastnega odbora so postali tudi sres-ki šolski nadzorniki. Leta 1930 je bil sprejet Zakon o narodnih šolah in namesto oblastnega je bil vpeljan banovinski šolski odbor. Poleg njega so skrbeli za izobraževanje še sreski šolski nad-zorniki, banovinski šolski nadzornik in krajevni šolski odbori. Sreski šolski nadzorniki so bili strokovni referenti splošnih upravnih oblasti in jih je nastavljal minister. - Heinz F., Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Ljubljana

1895 - Slovenci v desetletju, str. 698 - Zajc Cizelj I., Šolski sveti in šolski odbori v letih 1869 - 1941, Arhivi XVII, št. 1-2,

Ljubljana 1994, str. 69 - 73 Fond je bil prevzet istočasno z gradivom Okrajnega glavarstva Logatec (AS 134, zap. št. 396). zapisniki šolskih svetov/ gradnje šol/ personala/ šolske knjige/ počitnice/ proračuni/ sta-tistika o šolajočih se otrocih/ statistika šol in učiteljstva/ šolski vrtovi/ proslave/ nadzo-rovanje šol/ knjižnice/ učni načrti/ normalije/ arhivski popis 1995/

70

ABG2 Deželni svetniki, politični komisarji 1941 do 1945 ______________________________________________________________________ 406 AS 1601 DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA BREŽICE, 1941 - 1945 12.0 t. m./ 106 f. Der politische Kommissar für den Landkreis Rann, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Brežice, 1941 - 1942 Der Beauftragte für die allgemeine Verwaltung in Gurkfeld, 1941 - 1941 Pooblaščenec za občo upravo v Krškem, 1941 - 1941 Der Landrat des Kreises Rann, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Brežice, 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407 Šef civilne uprave za Štajersko je že aprila 1941 imenoval politične komisarje na Spod-njem Štajerskem za okraje in večja mesta, med njimi tudi za brežiško okrožje. Brežiški politični komisar je imel nekaj časa pooblaščenca za občo upravo v Krškem. Po odredbi Šefa civilne uprave za Štajersko z dne 18. 6. 1941, z veljavnostjo od 1. 7. 1941, je bilo kasneje ustanovljeno manjše podeželsko okrožje (Landkreis) v Brežicah. Dne 1. 2. 1942 je bil politični komisar preimenovan v deželnega svetnika okrožja Brežice, ki je imel občasno izpostavi v Sevnici in Kozjem. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 54 Glej AS 1602, zap. št. 407. - upravne zadeve: okrožnice, navodila, dopisi deželnega svetnika, poslovniki/ persona-la/ finance/ - policijske zadeve: prijave za bivanje, potni listi, kazenske zadeve državljanov/ zadeve državljanstva/ - obrtne zadeve: seznami in pregledi obrti, prošnje za dovoljenja in registracijo/ vojaške zadeve/ - vojna škoda: prijave škode in odločbe o povrnitvi/ - prehrana in preskrba/ poljedelstvo/ živinoreja, veterina/ socialno skrbstvo/ promet z nepremičninami (zemljišči)/ promet z motornimi vozili/ stanovanjske zadeve/ gradbene zadeve/ šolstvo/ občinske zadeve/ predlogi za odlikovanje žen s "častnim križem za nem-ške matere"/ arhivski popis 1980/ ______________________________________________________________________ 407 AS 1602

71

DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA CELJE, 1941 - 1945 57.0 t. m./ 522 š. Der politische Kommissar Cilli, 1941 - 1941 Politični komisar za Celje, 1941 - 1941 Der politische Kommissar Cilli-Land, 1941 - 1941 Politični komisar za Celje-podeželje, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmannschaft Oberburg, 1941 - 1941 Politični komisar za okraj Gornji Grad, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmannschaft Tüffer Politični komisar za okraj Laško, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmmanschaft Marein bei Erlachste-in, 1941 - 1941 Politični komisar za okraj Šmarje pri Jelšah, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für den Landkreis Cilli, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Celje, 1941 - 1942 Der Landrat des Kreises Cilli, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Celje, 1942 - 1945 Dne 14. 4. 1941 je bil imenovan Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko. Ta je aprila 1941 imenoval politične komisarje tudi v Celju (posebej za mesto in okolico), v Gor-njem Gradu, v Laškem in v Šmarju pri Jelšah s sedežem v Rogaški Slatini. Politični komisar je bil neposredno podrejen šefu civilne uprave. Vodil je splošno upravo in samoupravo. Z odredbo šefa civilne uprave z 18. 6. 1941, z veljavnostjo od 1. 7. 1941, je bilo ustanovljeno Deželno okrožje (Landkreis) Celje, ki je obsegalo dotedanja obmo-čja političnih komisarjev Celje-mesto, Celje-okolica, Gornji Grad in Šmarje pri Jelšah. Poleg tega so bile okrožju dodeljene še nekatere občine iz območij Slovenj Gradca in Laškega, odvzete pa nekatere občine iz brežiškega območja. S 15. 8. 1941 je prišlo do novih sprememb. Deželno okrožje Celje je tako sestavljalo 33 občin, kar je potem v glavnem obveljalo do konca vojne. S 1. 2. 1942 so urad Političnega komisarja za dežel-no okrožje Celje preimenovali v urad Deželnega svetnika okrožja Celje. Po organizacij-skih spremembah 1942 - 1943, ki so jih narekovale vojne razmere, je dobil urad 1. 5. 1944 dokončno ureditev, ta je veljala vse do maja 1945. Deželni svetnik je vodil držav-no upravo in samoupravo na stopnji okrožja in vršil nadzor nad občinami svojega okro-žja. Uradi, oddelki oziroma glavna delovna področja deželnega svetnika: - deželnemu svetniku oziroma njegovemu namestniku pridržane zaupne zadeve (tajne državne in predstojniške zadeve); - deželnemu svetniku neposredno podrejeni uradi: državna obramba in vojaške zadeve, zračna zaščita, orožniški okrožni vodja, okrožni vodja prostovoljnega gasilstva, kultur-no varstvo; - Centralna uprava: organizacija, glavni urad, personala, finance; - Oddelek I - splošna in notranja uprava: državni nadzor nad občinami, zadeve glede prebivalstva (državljanstvo, matične zadeve, cerkev), tujski promet, stanovanjske zade-ve, gradbena policija, vodno pravo, poljedelstvo in gozdno gospodarstvo, obrtno gospo-darstvo, cenovna politika, policijske zadeve, urad za inozemce; - Oddelek II: skrbstveni urad, oddelek za družinsko vzdrževanje, mladinski urad; - Oddelek III: računski in občinski kontrolni urad;

72

- Oddelek IV: okrožna občinska blagajna; - Oddelek V: vojno gospodarstvo in promet; - ostali uradi: prehranjevalni, zdravstveni, veterinarski in šolski. - Schara H., Urejanje fonda političnega komisarja in deželnega svetnika za okrožje

Celje, Prispevki, št. 1 - 2, Ljubljana 1971 - 1972, str. 379 - 393 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 56 - Ferenc T., Quelen zur Nazionalsozialistischen Entnazionalizirungspolitik in

Slowenien 1941 - 1945, Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941 - 1945, Maribor 1980

Nemški okupator je tudi na zasedenem slovenskem ozemlju uvedel pisarniško poslo-vanje, ki je veljalo za vse dežele nemškega rajha od pisarniške reforme okoli leta 1930. Gre za pisarniško poslovanje po registraturnih (klasifikacijskih) načrtih (Aktenplan), ki je temeljilo na organozacijski strukturi in razdeltvi delovnih opravil (poslov). Klasifika-cijski znak spisa je bil tudi poslovni znak. Tako je registraturna oznaka sovpadala z organizacijsko strukturo oziroma delovnim področjem. Pri urejanju ohranjenih fondov se je, kjer je bilo le mogoče, upoštevala prvotna ureditev po registraturnih planih. Že med vojno 1944 - 1945 je Znanstveni inštitut pri predsedstvu SNOS zbiral tudi arhivsko gradivo nemškega okupatorja (kot arhivar je delal zgodovinar Janko Jarc). Po letu 1945 se je to zbiranje nadaljevalo v okviru Inštituta narodne osvoboditve v Ljublja-ni. Arhivalije je po letu 1948 zbiral in hranil Muzej narodne osvoboditve; zbranega je bilo le del arhivskega gradiva nemškega okupatorja, saj je vodja pisarne nacistične stranke 18. 9. 1944 izdal potem, ko se je fronta bližala nemškim mejam, naredbo o zaš-čiti strankinega arhivskega gradiva v ogroženih obmejnih pokrajinah. Gradivo so odva-žali predvsem v Avstrijo. Proti koncu vojne je nemški okupator tudi sam požgal arhive, precej arhivalij je uničilo tudi zavezniško bombardiranje. Ponekod je gradivo propadlo ali izginilo, ker ni bilo nikogar, ki bi ga shranil. Nekaj gradiva je po vojni končalo v papirnicah kot surovina. Leta 1959 je Muzej narodne osvoboditve izročil gradivo Arhivu IZDG, ki se je leta 1989 preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. Od novembra 1992 je v AS. Fond DS Celje je od vseh ohranjenih fondov deželnih svetnikov na zasedenih sloven-skih ozemljih najobsežnejši. Urejen je po registraturnem načrtu. Del gradiva hrani Zgodovinski arhiv v Celju. - Politični komisarji: okrožnice/ situacijska poročila/ navodila/ personalne zadeve/ zdravstvene zadeve/ vete-rinarske zadeve/ gradbene zadeve/ popisi zalog blaga in živil/ zaplembe premoženja/ poročila orožniških postaj/ promet/ - Deželni svetnik: okrožnice/ odredbe za službo za nujne primere/ odredbe in kartoteke za obvezno držav-no službo/ seznami nabornikov in vojaških obveznikov/ vojna škoda/ okrožni orožniški vodja/ obrambne zadeve/ odredbe in navodila o zračni zaščiti/ poročila o bombnih napadih/ - Centralna uprava: organizacijski plani/ registraturni plan/ poslovniki/ dopisi glavnega urada/ personalne zadeve/ finančni proračuni.

73

- Oddelek I: poslovniki in statuti/ izkazi o državljanstvu/ gradivo matičnih uradov/ poročila o odnosih s Cerkvijo/ stanovanjsko vprašanje uslužbencev/ stanovanjska obno-va in gradnja/ vodno gospodarstvo/ obrtna dejavnost/ poljedelske in gozdarske zadeve/ promet z zemljišči/ navodila in ceniki za surovine, izdelke in živila/ policijsko gradivo: potni listi, propustnice, vizumi, obmejni promet, seznami doseljencev, orožni listi, radi-oaparati, denarne in zaporne kazni, lovska in ribiška dovoljenja, kartoteke tujcev/ poro-čila o partizanski dejavnosti/ - Oddelek II: seznami podpirancev, odločbe o pomoči družinam, dopisi mladinskega urada/ - Oddelek III: finančna kontrola in proračuni občin ter ustanov/ - Oddelek V: statistični podatki o gibanju prebivalstva/ vozniška dovoljenja, kartoteke motornih vozil, obrtna dovoljenja avtoprevoznikov, popisi konjskih vpreg/ arhivski inventar 1972/ ______________________________________________________________________ 408 AS 1603 DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA KAMNIK, 1941 - 1945 11.0 t. m./ 74 f. Der politische Kommissar in Stein, 1941 - 1941 Politični komisar v Kamniku, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmannschaft Littai, 1941 - 1941 Politični komisar za okraj Litija, 1941 - 1941 Der politische Kommissar für den Landkreis Stein, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Kamnik, 1941 - 1942 Der Landrat des Kreises Stein, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Kamnik, 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407. Šef civilne uprave za Gorenjsko je konec aprila 1941 imenoval političnega komisarja za okraja Kamnik in Litija. Komisar je vodil splošno upravo in samoupravo. Z odredbo šefa civilne uprave z dne 1. 8. 1941 je bilo 15. 9. 1941 ustanovljeno podeželsko okrožje (Landkreis) Kamnik, ki ga je še naprej vodil politični komisar. To okrožje je obsegalo teritorij bivših jugoslovanskih okrajev Kamnik in Litija. 1. 2. 1942 je bil politični komi-sar preimenovan v deželnega svetnika s sedežem v Kamniku. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 56 Glej AS 1602, zap. št. 407, 1. in 2. odstavek. dopisi/ okrožnice/ navodila/ finančna poročila in blagajniški zapisi/ proračuni in davč-ne obveznosti občin/ evidence o zaplembah premoženja/ evidence o prometu z nepremi-čninami/ obrtna dovoljenja/ gradivo o preskrbi s surovinami/ obmejne propustnice/

74

osebne izkaznice in potni listi/ policijska evidenca o prekrških/ vozniška dovoljenja/ poročila o partizanskih akcijah/ poročila o zračnih napadih/ dokumentacija o šolski mreži/ poročila o socialnem skrbstvu/ poročila občinskih komisarjev/ arhivski popis 1954/ ______________________________________________________________________ 409 AS 1604 DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA KRANJ, 1941 - 1945 16.0 t. m./ 113 f. Der politische Kommissar für den Landkreis Krainburg, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Kranj, 1941 - 1942 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmannschaft Laak, 1941 - 1941 Politični komisar za okraj Škofja Loka, 1941 - 1941 Der Landrat des Kreises Krainburg, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Kranj, 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407. Šef civilne uprave za Gorenjsko je aprila 1941 določil politična komisarja za okraja Kranj in Škofja Loka. 15. 9. 1941 je bilo ustanovljeno podeželsko okrožje (Landkreis) Kranj iz bivših jugoslovanskih okrajev Kranj in Škofja Loka. S tem je prenehalo delo političnega komisarja v Škofji Loki. 1. 2. 1942 so političnega komisarja v Kranju prei-menovali v deželnega svetnika s sedežem v Kranju. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 54 Glej AS 1602, zap. št. 407. odredbe/ okrožnice/ dopisi o vojni škodi/ evidence o zaplembah premoženja in zemljišč/ dokumenti o prometu z zemljišči/ poročila o partizanski dejavnosti/ seznami tujcev/ kazenske zadeve in prekrški/ dopisi o financah/ cerkvene zadeve in pokopališča/ doku-mentacija uradov za socialno skrbstvo in za mladino/ dopisi urada za šolstvo/ seznami šol in učnega kadra/ gradivo o voznem parku/ veterinarske odredbe/ arhivski popis 1955/

75

______________________________________________________________________ 410 AS 1605 DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA RADOVLJICA, 1934 - 1945 13.5 t. m./ 78 f. Der politische Kommissar für den Landkreis Radmannsdorf, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Radovljica, 1941 - 1942 Der Landrat des Kreises Radmannsdorf, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Radovljica, 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407. Šef civilne uprave za Gorenjsko je aprila 1941 imenoval političnega komisarja za okraj Radovljica. 15. 9. 1941 je bilo z odredbo šefa civilne uprave z dne 1. 8. 1941 ustanov-ljeno podeželsko okrožje (Landkreis) Radovljica, ki ga je še naprej vodil politični komi-sar. 1. 2. 1942 je bil politični komisar preimenovan v deželnega svetnika s sedežem v Radovljici. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 54 Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ navodila/ okrožnice/ poročila/ odredbe/ evidence o zaplembah premoženja/ pot-na dovoljenja/ kartoteke tujcev/ kazenske zadeve in prekrški/ poročila o partizanskih akcijah/ finančna poročila/ davčna navodila/ dokumentacija uradov za gozdarstvo in obrt/ seznami šol in učnega osebja/ gradivo o turistični dejavnosti/ gradivo o socialnem skrbstvu in zdravstu/ gradivo nadučitelja Helmuta Prascha 1935-1942/ gradivo SS kapetana Matthesa Zieglerja 1934-1944/ arhivski popis 1955/ ______________________________________________________________________ 411 AS 1606 DEŽELNI SVETNIK OKROŽJA TRBOVLJE, 1941 - 1945 3.0 t. m./ 31 f. Der politische Kommissar für den Landkreis Trifail, 1941 - 1942 Politični komisar za deželno okrožje Trbovlje, 1941 - 1942 Der politische Kommissar für die Bezirkshauptmannschaft Tüffer, 1941 - 1941 Politični komisar za okraj Laško, 1941 - 1941 Der Landrat des Kreises Trifail, 1942 - 1945 Deželni svetnik okrožja Trbovlje, 1942 - 1945 Glej AS 1602, zap. št. 407.

76

Šef civilne uprave za Štajersko je že aprila 1941 imenoval politične komisarje na Spod-njem Štajerskem za okraje in večja mesta. Po odredbi Šefa civilne uprave za Štajersko z dne 18. 6. 1941, z veljavnostjo od 1. 7. 1941 je bilo ustanovljeno manjše podeželsko okrožje (Landkreis) Trbovlje pod vodstvom političnega komisarja (dotlej so Trbovlje spadale pod političnega komisarja za okraj Laško). Z reorganizacijami je bil 24. 6. 1941 ukinjen dotedanji urad političnega komisarja za okraj Laško in območje priključeno političnima komisarjema v Trbovljah in Celju. 1. 2. 1942 je bil politični komisar za Trbovlje preimenovan v deželnega svetnika okrožja Trbovlje. To okrožje je v teritorial-nem pogledu pozneje doživelo le manjše spremembe. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 31 - 54 Glej AS 1602, zap. št. 407. Gradivo je ohranjeno fragmentarno. Poleg dela gradiva Političnega komisarja okraja Laško so ohranjeni le deli gradiva nekaterih oddelkov oziroma delovnih področij Dežel-nega svetnika Trbovlje. Gradivo je urejeno po registraturnem planu. dopisi/ navodila/ okrožnice/ izselitveno - naselitvene zadeve/ seznami izseljenih in pobe-glih oseb/ seznami uradništva/ kazenske prijave in zapisniki/ formularji o prometu z zemljišči/ cenitev hiš in parcel/ arhivski inventar/ ______________________________________________________________________ 412 AS 1607 DELOVNI URAD BREŽICE, 1941 - 1945 0.5 t. m./ 4 f. Arbeitsamt Rann, 1941 - 1945 Delovni urad Brežice, 1941 - 1945 Ustanovljen je bil z odredbo šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko 22. 10. 1941 (V. u. A.Bl. CZUS, Nr. 48/41, str. 356) za območji deželnega okrožja Brežice in Trbovlje s sedežem v Brežicah. Podružnici (Nebenstelle) je imel v Sevnici in Trbovljah. Poleg Delovnega urada v Brežicah so bili ustanovljeni še delovni uradi v Mariboru, Ptuju in Celju. Delovni urad je vodil evidenco o delovni sili in jo posredoval posameznim gos-podarskim panogam. Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ okrožnice/ formularji/ seznami transportov delavcev/ delovne pogodbe za grške delavce/ statistika brežiškega urada/ seznami in delovne pogodbe za hrvaške delavce/ arhivski popis 1996/

77

______________________________________________________________________ 413 AS 1608 DELOVNI URAD KRANJ, 1941 - 1945 1.0 t. m./ 7 f. Arbeitsamt Krainburg, 1941 - 1945 Delovni urad Kranj, 1941 - 1945 Šef civilne uprave za zasedena ozemlja Gorenjske in slovenske Koroške je z odredbo dne 18. 11. 1941 (V.u.A.Bl. CZKK, Nr. 32/41, str. 358) ustanovil Delovni urad (Arbeit-samt) s sedežem v Kranju, podružnice (Arbeitsamts-Nebenstelle) pa v Kamniku in Radovljici ter za nekaj mesecev tudi v Škofji Loki in Litiji. Območje Mežiške doline je bilo podrejeno delovnemu uradu v Celovcu, v Dravogradu pa osnovana podružnica. Šef delovnega urada je bil istočasno tudi poverjenik državnega zaupnika za delo (Beaufrag-ter der Reichstreuhänders der Arbeit). Delovni urad je imel sledeče oddelke: za nakazo-vanje delovnih moči, za poklicne posvetovalnice in za podpore. Podružnice so imele le oddelek za nakazovanje delovnih moči. Delovni urad je vodil evidenco o delovni sili in jo posredoval posameznim gospodarskim panogam. Brez njegovega soglasja se ni smela izvršiti nobena nastavitev delovne moči. Glej AS 1602, zap. št. 407. okrožnice Državnega ministrstva za delo/ okrožnice Deželnega urada za delo v Grazu/ dopisi/ poročila/ transportni seznami delovne sile iz Ljubljanske pokrajine/ statistična poročila/ osebni formularji/ arhivski popis 1955/

ABG3 Okraji 1942 do 1965 ______________________________________________________________________ 414 AS 1802 OKRAJNI (MESTNI) NARODNOOSVOBODILNI ODBOR GORICA, 1945 - 1947 1.1 t. m./ 11 š. Okrajni (Mestni) narodnoosvobodilni odbor Gorica, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst, 12. 5. 1945. Izvršni odbor je bil izvoljen 12. 5. 1945. Sestavljalo ga je 15 krajevnih NOO. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 476

78

- Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20, Koper 1980, str. 104 - 108

Glej AS 1806, zap. št. 415. - spisi odseka za notranje zadeve: zapisniki sej odsekov, mestnega IO, krajevnih NOO/ - spisi odseka za prosveto: poročila o delu in prireditvah iz krajevnih NOO, delovodnik/ - spisi odseka za izgradnjo narodne oblasti: volilni imeniki po krajevnih NOO, dopisi/ - spisi finančnega odseka: dopisi z drugimi okraji goriškega okrožja, obračuni, prora-čuni, nabiralne pole, potrdila o prejetih akontacijah iz krajevnih NOO, plačilni nalogi, finančna poročila/ arhivski popis 1978/ ______________________________________________________________________ 415 AS 1806 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR BOVEC, 1945 - 1947 0.7 t. m./ 7 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Bovec, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Deloval do 23. 2. 1947. - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. - spisi KP: sejni zapisniki, celična poročila/ - fragmenti gradiva okrajnega in krajevnih NOO/ - spisi Slovansko italijanske antifašistične unije (SIAU): seznami članov, zapisniki o volitvah v krajevne SIAU, seznami volilcev/ - gradivo mladinskih organizacij ZAMJK, ZKMJK, SKOJ, fragmenti 1946-1947/ - gradivo Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze: poročila o delu 1947, sez-nami članic 1946/ arhivski popis 1978/

79

______________________________________________________________________ 416 AS 1807 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR BRDA, 1945 - 1947 2.5 t. m./ 25 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Brda, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Izvršni odbor je bil izvoljen sredi maja 1945. Sestavljalo ga je 25 krajevnih NOO. Po komasaciji, ki se je zaključila do konca leta 1946, pa se je število krajevnih NOO skrčilo na 16. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 475 - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Glej AS 1806, zap. št. 415. - spisi odseka za notranje zadeve: kronike nasilja, popisi žrtev, škode, poročila in dopisi odsekov, zapisniki sej, delovodniki/ - spisi okrajnega komiteta KPJK: zapisniki sej, poročila vaških celic o delu, seznami članov/ - spisi mladinske partijske organizacije in antifašistične mladinske organizacije: orga-nizacijska poročila ZKMJK, ZAMJK in SKOJ, sejni zapisniki ZAMJK, ZKMJK in SKOJ, seznami mladine po vaseh, blagajniške knjige/ - spisi prosvetne komisije: poročila o delu krajevnih referentov, zapisniki sej okrajne prosvetne komisije, poročila o prosvetnih društvih, seznami dijakov, poročila iz šol, delovodniki/ - spisi odseka za izgradnjo narodne oblasti: zapisniki sej krajevnih NOO, seznami čla-nov krajevnih NOO/ - spisi gospodarsko politične komisije: odsek za trgovino in preskrbo, odsek za kmetijs-tvo/ - spisi odseka za finance: proračuni, obračuni s prilogami, mesečna poročila, bolniška blagajna/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: prošnje za podpore, seznami padlih, pogrešanih, spisi mladinskega skrbstva, gradivo o mladinskih kolonijah/ - spisi Slovansko italijanske antifašistične unije (SIAU): poročila, dopisi, gradivo voli-tev v krajevne organizacije SIAU/ - spisi Zveze primorskih partizanov: poročila krajevnih sekcij, seznami borcev/ - spisi Antifašistične Slovensko italijanske ženske zveze (ASIŽZ): sejni zapisniki okraj-nega odbora, zapisniki volitev v krajevne odbore, seznami članic po krajevnih NOO, volilni listi ASIŽZ/ arhivski popis 1978/

80

______________________________________________________________________ 417 AS 1808 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR KANAL, 1945 - 1947 3.1 t. m./ 31 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Kanal, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Izvršni odbor je bil izvoljen 26. 5. 1945. Sestavljalo ga je 28 kraje-vnih NOO. Po komasaciji, ki se je zaključila do konca leta 1946 pa se je število krajev-nih NOO skrčilo na 13. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 476 - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Glej AS 1806, zap. št. 415. - spisi tajništva: sejni zapisniki okraja, krajevnih NOO, poročila okrajnih odsekov, dopisi z okrožjem, s krajevnim NOO/ - spisi KPS: zapisniki sej, konferenc okraja, poročila in sejni zapisniki krajevnih celic, obračuni članarine, blagajniška knjiga, seznami članov, vprašalne pole članov ZKJK/ - spisi Zveze primorskih partizanov: poročila, sejni zapisniki, dopisi, podatki o padlih borcih po vaseh, seznami članov in odborov po vaseh/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: poročila iz krajevnih NOO, potrdila o prejetem denarju, izplačilni listi podpor, prošnje za podpore po krajevnih NOO, dopisi mladin-skega skrbstva, osebni listi otrok potrebnih socialne zaščite, seznami internirancev, borcev, invalidov/ - spisi finančnega odseka: proračuni, obračuni, poročila iz krajevnih NOO/ - spisi odseka za prosveto: poročila o šolah, prireditvah, o delu društev/ - spisi odseka za trgovino in preskrbo: popisi prejete in izdane hrane, ceniki, seznami živine/ - spisi odseka za izgradnjo narodne oblasti: rezultati volitev v krajevne NOO, seznami volilnih upravičencev/ - spisi Slovansko italijanske antifašistične unije (SIAU): volilni listi, popisi prebivalstva po vaseh, poročila in sejni zapisniki krajevnih odborov SIAU, podatki o članstvu v SIAU po vaseh/ - spisi mladinskih organizacij ZMS, ZAMJK, ZKMJK, SKOJ: poročila, sejni zapisniki, dopisi v zvezi z delovanjem/ - spisi Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze (ASIŽZ): zapisniki sej in poroči-la krajevnih odborov/ arhivski popis 1978/

81

______________________________________________________________________ 418 AS 1809 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR KOBARID, 1945 - 1947 0.7 t. m./ 7 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Kobarid, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Izvršni odbor je bil izvoljen sredi maja 1945. Sestavljalo ga je 27 krajevnih NOO. Po komasaciji, ki se je zaključila do konca leta 1946 pa se je število krajevnih NOO skrčilo na 18. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 477 - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Glej AS 1806, zap. št. 415. - spisi tajništva: sejni zapisniki, mesečna poročila krajevnih NOO, seznami članov kra-jevnih NOO, statistični podatki, dopisi odsekov/ - spisi prosvetne komisije: poročila iz krajevnih NOO, sejni zapisniki prosvetnih druš-tev/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: prošnje za podporo, obvestila, okrožnice, navodila, spisi o počitniških kolonijah, seznam bolnikov v bolnicah in zdraviliščih 1946-1947/ - spisi odseka za notranje zadeve: popisi prebivalstva po vaseh 1945, spisi okrajne volilne komisije/ arhivski popis 1978/ ______________________________________________________________________ 419 AS 1810 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR KOMEN, 1945 - 1947 6.0 t. m./ 52 š., 21 k., 1 kt. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Komen, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst, 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Izvršni odbor je bil izvoljen sredi maja 1945. Sestavljalo ga je 31 krajevnih NOO. Po komasaciji, ki se je zaključila do konca leta 1946, pa se je število krajevnih NOO skrčilo na 18. Ukinjen je bil 23. 2. 1947.

82

- Vodnik 1965, str. 477 - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Glej AS 1806, zap. št. 415. - spisi tajništva: zapisniki sej in poročila odsekov, okraja, krajevnih NOO/ - spisi personalnega odseka: osebni listi iz krajevnih NOO 1945-1946/ - spisi KPJK: poročila, zapisniki okrajnega komiteta in krajevnih celic/ - spisi mladinskih organizacij ZKMJK, SKOJ, ZSM: vprašalne pole za člane ZKMJK in SKOJ, zapisniki sej iz krajevnih NOO, poročila krajevnih celic SKOJ, seznami članov SKOJ in ZAMJK po krajih, poročila in sejni zapisniki krajevnih odborov ZSM in ZAMJK/ - spisi gospodarsko politične komisije in njenih odsekov: poročila o stanju kmetijstva po krajevnih NOO, gradivo zadrug, zapisniki sej in poročila o delu odseka za gradnjo in obnovo/ - spisi odseka za prosveto: sejni zapisniki in poročila okrajne prosvetne komisije, zapis-niki sej in poročila prosvetnih društev, krajevnih prosvetnih referentov, programi kul-turnih prireditev/ - spisi finančnega odseka: okrožnice, navodila, proračuni, obračuni, poročila/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: poročila iz krajevnih NOO, seznami potrebnih pomoči, izplačilni seznami podpor, gradivo otroških kolonij/ - spisi odseka za agit-prop: okrožnice, navodila, stenčasi, sestavki iz krajevnih NOO, poročila/ - statistični popisi prebivalstva po vaseh 1946/ - gradivo Slovansko italijanske antifašistične unije (SIAU): kandidatne liste za volitve v krajevne odbore, objave volitev 1946, seznami članov SIAU po vaseh/ - spisi Rdečega križa: poročila in sejni zapisniki okraja in krajev/ - gradivo Antifašistične Slovensko italijanske ženske zveze (ASIŽZ): dopisi, sejni zapis-niki okraja in krajevnih odborov/ - spisi Zveze primorskih partizanov: zapisniki sej, poročila krajevnih sekcij, anketni listi borcev, seznami članov, seznami padlih, seznami borcev, kartoteke borcev/ arhivski popis 1978, 1996/ ______________________________________________________________________ 420 AS 1811 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR MILJE-DOLINA, 1945 - 1947 2.0 t. m./ 19 š., 1 k. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Milje-Dolina, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1817, zap. št. 386. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst, 12. 5. 1945. Spadal je v tržaško okrožje. Okraj je sestavljalo 25 krajevnih NOO. Po 12. 6. 1945 (Beograjski

83

sporazum), je od okraja odpadlo 12 vasi, ki so bile priključene coni B. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 478 - Gombač M., Gradivo okrožnega NOO Trst in okrajnih NOO tržaškega okrožja 1945

- 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 143 - 163

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. - spisi odseka za notranje zadeve 1945-1947: poročila okraja, krajev, odsekov, zapisni-ki sej krajevnih NOO, kronike fašističnih zločinov 1918-1945 po vaseh okraja, statistič-ni podatki, delovodniki, 2 registra, indeks/ - spisi odseka za gradnje in obnovo 1945-1947: popisi vojne škode, materijala, podatki o zadrugi vojnih oškodovancev/ - spisi odseka za personalne zadeve 1945-1947: seznami članov okraja, krajev, perso-nalne pole/ - spisi odseka za trgovino in preskrbo 1945-1946: spisi v zvezi z oskrbo in prehrano v okraju, popisi obrtnikov, trgovcev, delovodnik/ - spisi odseka za kmetijstvo in zadružništvo 1945-1947: okrožnice, poročila, dopisi, delovodnik/ - spisi odseka za finančne zadeve 1945-1947/ - spisi odseka za socialno skrbstvo 1945-1947: seznami za podpore, kolonije, poročila, delovodnika/ arhivski popis 1975/ ______________________________________________________________________ 421 AS 1812 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR MIREN, 1945 - 1947 2.4 t. m./ 24 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Miren, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1816, zap. št. 385 Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst, 12. 5. 1945. Spadal je v okrožje Gorica. Izvršni odbor je bil izvoljen sredi maja 1945. Sestavljalo ga je 15 krajevnih NOO. Po komasaciji, ki se je zaključila do konca leta 1946, pa se je število krajevnih NOO skrčilo na 13. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 478 - Gombač M., Tržaško in Goriško okrožje 1945 - 1947, Primorska srečanja IV, št. 20,

Koper 1980, str. 104 - 108 Glej AS 1806, zap. št. 415.

84

- spisi tajništva: sejni zapisniki in poročila odsekov, zapisniki sej in poročila krajevnih NOO, osebni listi članov krajevnih NOO, zapisniki in poročila o volitvah, kronike nasil-ja pod Italijo/ - spisi socialnega skrbstva: okrožnice, navodila, sejni zapisniki, poročila iz okraja in iz krajevnih NOO, gradivo mladinskih počitniških kolonij, izplačilni listi podpor, blagaj-niške knjige/ - spisi prosvetne komisije: poročila in dopisi prosvetnih društev iz krajevnih NOO/ - spisi Zveze primorskih partizanov: poročila, dopisi krajevnih sekcij, seznami članov po krajevnih NOO, seznami padlih, invalidov, brezposelnih borcev, pomoči potrebnih družin/ - spisi Enotnih sindikatov: poročila, sejni zapisniki krajevnih sekcij, seznami članov Enotnih sindikatov po vaseh/ - spisi personalnega odseka: vprašalne pole, službeni listi, osebni listi, seznami članov krajevnih NOO, seznami volilnih upravičencev/ - spisi Antifašistične slovensko italijanske ženske zveze (ASIŽZ): zapisniki sej, poročila o delu iz krajevnih NOO, seznami članic ASIŽZ po vaseh/ - spisi ZAMJK, ZKMJK: dopisi mladinske organizacije z okrožjem in krajevnih NOO, sejni zapisniki, poročila krajevnih organizacij, seznami članstva/ arhivski popis 1978/ ______________________________________________________________________ 422 AS 1813 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR NABREŽINA, 1945 - 1947 2.0 t. m./ 20 š., 3 k. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Nabrežina, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1817, zap. št. 386. Ustanovljen je bil v okviru tržaškega okrožja z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Okraj je sestavljalo 20 krajevnih NOO. Izvršni odbor so izvolili 26. 5. 1945. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 478 - Gombač M., Gradivo okrožnega NOO Trst in okrajnih NOO tržaškega okrožja 1945

- 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 143 - 163

Glej AS 1811, zap. št. 420. - spisi predsedstva: poročila, dopisi odsekov/ - spisi odseka za notranje zadeve: kronike nasilja, seznami osebnih izkaznic, seznami potnih dovolilnic, seznami volilcev, poročila iz krajevnih NOO, delovodniki/ - spisi personalnega odseka: seznami članov krajevnih NOO, karakteristike/ - spisi odseka za promet: seznami raznega materiala, denarna potrdila 1945/

85

- spisi prosvetnega odseka: poročila o delu, popisi učiteljev, dopisi prosvetnih društev iz krajevnih NOO 1945-1946/ - spisi odseka za gradnje in obnovo: seznami porušenih in poškodovanih poslopij, poro-čila o udarniškem delu, ceniki za vojno škodo, proračuni, popisi izdanega materiala 1945-1946/ - spisi odseka za kmetijstvo, zadružništvo in gozdarstvo: poročila, začasni kmetijski popis, seznami članov Zadruge vojnih oškodovancev/ - spisi odseka za zdravstvo: poročila krajevnih NOO, seznami sanitetnega materiala, seznami bolnih otrok, seznami potrebnih pomoči/ - spisi odseka za finance: poročila, proračuni, potrdila, blagajniške knjige, delovodniki/ - spisi odseka za socialno skrbstvo: seznami invalidov, padlih, potrebnih pomoči, poro-čila krajevnih odsekov, okraja, proračuni, obračuni, potrdila dohodkov, izdatkov, spisi mladinskega skrbstva, prošnje za podporo po krajevnih NOO/ arhivski popis 1975/ ______________________________________________________________________ 423 AS 1814 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR SEŽANA, 1945 - 1947 2.2 t. m./ 22 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Sežana, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1817, zap. št. 386. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst, 12. 5. 1945. Spadal je v tržaško okrožje. Sestavljalo ga je 28 krajevnih NOO. Izvršni odbor so izvolili 25. 5. 1945. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 479 - Gombač M., Gradivo okrožnega NOO Trst in okrajnih NOO tržaškega okrožja 1945

- 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 143 - 163

Glej AS 1811, zap. št. 420. - spisi tajništva: poročila in dopisi odsekov, delovodnik/ - spisi odseka za notranje zadeve: kronike nasilja, seznami izdanih osebnih izkaznic, seznami prbivalstva po krajevnih NOO, javna potrdila, sejni zapisniki po krajevnih NOO, seznami izdanih potnih dovolilnic/ - spisi prometnega odseka 1945-1946: seznami motornih vozil, koles, voz, vprežne živi-ne/ - spisi odseka za prosveto: poročila, zapisniki sej, konferenc, sporedi prireditev po vaseh/ - spisi odseka za izgradnjo narodne oblasti: volilni imeniki, rezultati volitev po krajev-nih NOO za leto 1944, dopisi o tečajih, seznami tečajnikov/ - spisi odseka za obnovo in gradnjo 1945-1946: popisi vojne škode po vaseh, popisi in naročila gradbenega materijala/

86

- spisi odsekov za kmetijstvo, gozdarstvo: seznami družin, ki imajo del posestev v coni B, seznami živine po krajevnih NOO, poročila o delu odseka za gozdarstvo/ - spisi personalnega odseka: seznami članov okrajnega NOO, karakteristike/ - spisi odseka za zdravstvo 1945-1946: zapisniki konference, obvestila/ - spisi Komisije za upravo narodne imovine (KUNI): poročila/ - spisi oddelka agit-prop: dopisi in poročila iz krajevnih NOO, stenčasi, zapisniki sej/ - dopisi z Zavezniško vojaško upravo/ arhivski popis 1975/ ______________________________________________________________________ 424 AS 1815 OKRAJNI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR TRŽIČ, 1945 - 1947 0.6 t. m./ 6 š. Okrajni narodnoosvobodilni odbor Tržič, 1945 - 1947 Glej AS 1818, zap. št. 356 in AS 1817, zap. št. 386. Ustanovljen je bil z odlokom PNOO za Slovensko primorje in Trst 12. 5. 1945. Spadal je v tržaško okrožje. Sestavljalo ga je 22 krajevnih NOO. Izvršni odbor so izvolili 27. 5. 1945. Ukinjen je bil 23. 2. 1947. - Vodnik 1965, str. 479 - Gombač M., Gradivo okrožnega NOO Trst in okrajnih NOO tržaškega okrožja 1945

- 1947, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 143 - 163

Glej AS 1811, zap. št. 420. - spisi odseka za notranje zadeve: seznami krajevnih NOO, seznami članov krajevnih NOO, karakteristike, sejni zapisniki krajevnih NOO, seznami izvoljenih po krajevnih NOO, rezultati volitev 1945-1946/ poročila o delu odsekov okraja/ seznami fašistov/ - spisi finančnega odseka: proračuni, obračuni, bolniška blagajna/ - spisi prosvetnega odseka: dopisi s krajevnimi prosvetnimi društvi 1945-1946/ arhivski popis 1975/

87

______________________________________________________________________ 425 AS 302 OKRAJNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE BLED-BOHINJ, REFERENT ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Bled-Bohinj, Referent za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357. Gradivo je izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1969. prijave zločinov, ki so jih podali posamezniki, A-Ž/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 426 AS 303 OKRAJNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE JESENICE, REFERENT ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1945 - 1946 0.3 t. m./ 3 f. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Jesenice, Referent za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357. Gradivo je izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1969 in 1972. Prijave zločinov, ki so jih podali posamezniki, A-Ž/ prijave zločinov, ki so jih podali krajevni odbori OF/ arhivski popis 1994/

88

______________________________________________________________________ 427 AS 304 OKRAJNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE RADOVLJICA, REFERENT ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1944 - 1945 0.4 t. m./ 4 f. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Radovljica, Referent za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357. Gradivo je izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1969. prijave zločinov, ki so jih podali posamezniki, A-Ž/ prijave zločinov, ki so jih podali krajevni odbori OF/ seznami umrlih, padlih/ seznami sodelavcev okupatorja/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 428 AS 305 OKRAJNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ŠKOFJA LOKA, REFERENT ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKUPATORJEV IN NJIHOVIH POMAGAČEV, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 2 f. Okrajni odbor Osvobodilne fronte Škofja Loka, Referent za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, 1944 - 1947 Glej AS 298, zap. št. 357. Gradivo je izročil Sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1969 in 1972. prijave zločinov, ki so jih podali posamezniki, A-Ž/ prijave zločinov, ki so jih podali krajevni odbori OF/ arhivski popis 1994/

89

______________________________________________________________________ 429 AS 1765 ZBIRKA NARODNOOSVOBODILNI ODBORI, 1945 - 1946 0.5 t. m./ 5 f. Gradivo je prevzel Arhiv IZDG iz Muzeja narodne osvoboditve leta 1959. Od novem-bra 1992 je v AS. okrajni in krajevni NOO Cerknica, Grosuplje, Logatec, Novo mesto, Velike Lašče, Rakek, Zagorje: preskrba, prehrana, evidenca prebivalstva, prijave Komisiji za ugotav-ljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, splošne zadeve/ prevzemni seznam 1959/

90

ABH Mesta ABH1 Mesta do 1945

______________________________________________________________________ 430 AS 144 MESTO BREŽICE, 1585 - 1651 0.1 t. m./ 1 k. Mesto Brežice, 1322 - Glej AS 149, zap. št. 431. Kot mesto se omenjajo Brežice prvič 1322, 1353 so dobile mestni red. Po vojni med cesarjem Friderikom III. in Matijo Korvinom (1479 - 1489) so dobile status deželnok-nežjega mesta z dodatnimi pravicami in so do konca srednjega veka postale najpomem-bnejše mesto v jugovzhodnem delu Štajerske med Savo in Sotlo. Večkrat so bile priza-dete zaradi turških vpadov, med kmečkim puntom 1515 je bil požgan grad, kasneje obnovljen in je 1573 kljuboval napadom v času hrvaško slovenskega kmečkega upora. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 371 Gradivo je decembra 1936 izročil dr. Metod Dolenc. zapisniki mestnega sveta/ ______________________________________________________________________ 431 AS 149 MESTO KAMNIK, 1613 - 1790 0.3 t. m./ 3 š. Mesto Kamnik, 1204 - Mesta so bile naselbine, ki so smele imeti obzidje in so imele mestne pravice. Meščani so imeli pravico do opravljanja trgovine in obrti ter udeležbe pri upravljanju naselja ter obveznost braniti naselje in plačevati davke. Sodstvo za civilne in manjše kazenske zadeve je opravljal mestni sodnik s prisedniki. Za upravne in finančne zadeve je bil pristojen svet, ki se je v večjih mestih delil na zunanjega in notranjega. Večja mesta so imela tudi pravico voliti župana (Ljubljana od 1504), ki je bil predstavnik mestne avto-nomije in predstojnik mestnih uradov. Podobno, vendar enostavneje, s trškim sodnikom in svetniki, sta bila urejena splošna uprava in sodstvo tudi v trgih. Z Jožefom II. so bila ukinjena mestna sodišča. Civilno sodstvo so prevzeli mestni magistrati (kolegijski orga-ni), ki so jih volili zastopniki meščanov. Mestni sveti so bili ukinjeni in tudi njihove zadeve so urejali mestni magistrati. Po francoskem obdobju sta bila uprava in civilno sodstvo prenešena na okrajne gosposke oziroma komisariate, razen za deželna glavna mesta. Po marčni revoluciji 1848/49 so prevzele premoženje mest, trgov in krajev obči-ne.

91

Kamnik se omenja kot trg v nepristni listini iz 1188 - 1201, njegovi cives pa 1229. Od 1220 kujejo kovance z napisom civitas Stain, v virih pa se kot mesto omenja šele 1267. 1232 je že obdano z obzidjem. Mestni pečat se omenja 1309, mestni sodnik 1312, mest-ni svet z 12 člani pa 1322. Bil je pomemben trgovski center, po upadu trgovine s Hrvat-sko in Ogrsko ter z opustitvijo tuhinjske poti konec 17. stol. pa je začel gospodarsko zaostajati in propadati. Mesto se je začelo ponovno širiti konec 18. stol., ko so začeli podirati mestno obzidje. V 19. stol. se razvijeta obrt in industrija. Leta 1784 je dobil glavno šolo, 1886 pa obrtno šolo. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 378 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 81 in 96 - Priročniki in karte, str. 70, 89 in 103 Gradivo je bilo kupljeno 1956 od Marije Polec in 1957 od dr. Anke Polec. Februarja 1957 je nekaj gradiva izročila NUK. sodni protokoli 1613-1766/ protokol pogodb 1715-1726/ ekshibitni protokol 1786-1790/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 432 AS 151 MESTO KOSTANJEVICA, 1756 - 1829 0.2 t. m./ 2 š. Mesto Kostanjevica, 1220 - Glej AS 149, zap. št. 431, prvi odstavek. 1220 se prvič omenja kot sedež župnije, 1249 kot trg in 1252 kot mesto. Kmalu postane pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnji Krki. Turški vpadi, Uskoki, kužne bolezni in povodnji so povzročili nazadovanje kraja. 1789 je dobil svojo šolo. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 325 Fond je 1889 izročilo Vodstvo državnih domen v Gorici. urbar 1756-1766/ zemljiška knjiga 1829/ protokol vpisov in taks v zemljiško knjigo 1780-1836/ protokol zadolžnic, kupnih pogodb, testamentov 1786-1824/ protokol zadol-žnic, darilnih pisem 1785-1808/ protokol procesov in sporov 1786/ arhivski popis/

92

______________________________________________________________________ 433 AS 154 MESTO LJUBLJANA, 1720 - 1942 1.5 t. m./ 16 f. Mesto Ljubljana, 1243 - Mestne pravice dobi okoli 1220, zagotovo pred 1243. Tedaj dobi tudi pravo obzidje, ki šele kasneje zaobjame vsa tri naselbinska jedra: Stari trg, Novi trg in Mesto. Do 14. stol. se razvije v najpomembnejše mesto na Kranjskem. Mestni organ za upravne in finančne zadeve je mestni svet. Ljubljana dobi 1504 pravico do volitve župana. Župan je presta-vnik mestne avtonomije in predstojnik mestnih uradov. S terezijanskimi in jožefinskimi reformami je mestna avtonomija odpravljena. Mestna uprava je podrejena okrožnim uradom. Ukinjeni so mestni sveti in ustanovljeni mestni magistrati. Po francoski dobi Ljubljana kot deželno glavno mesto obdrži urejanje upravnih zadev, ki so jih sicer opra-vljale okrajne gosposke, mestno sodišče pa je združeno z deželno pravdo. Začasni občinski zakon iz leta 1849 dopušča za deželna glavna mesta svoj statut. Ljubljana dobi začasni občinski red 1850. Občinsko upravo sestavljajo občinski odbor, župan z magis-tratom in okrajni načelniki. Leta 1887 je sprejet nov občinski red, ki predpisuje upravo, sestavljeno iz občinskega sveta, župana in magistrata ter okrajnih načelnikov. Ta red z nekaj spremembami ostane v veljavi do sprejetja zakona o mestnih občinah leta 1934. Ta priznava nadaljni obstoj statutarnih občin, ki se sedaj imenujejo mestne občine. Upravni organ je mestni svet. Magistrat je odpravljen in naloge razdeljene med mestni svet in predsednika mestne občine, ki je izvršilni organ. Urad se imenuje mestno pogla-varstvo. Zakonodaja v avstrijski dobi določa dvojni delokrog mestnih občin. Za zadeve lastnega delovnega področja, ki obsega samoupravno dejavnost občine (skrb za mestno imovino, za uboge, za zdravstvo, prosveto, za red in mir, snago, za narodno gospodarstvo) je pod-rejena deželnemu zboru in odboru. Pri izvrševanju prenesenega delokroga, ki je zajema-lo razglašanje oblastnih naredb, pobiranje davkov, izdajanje dovoljenj za poroke, pre-gone, obrtno oblast, izdajanje domovnic itd., pa je podrejena deželni vladi. Prenešeni delokrog je širši kot pri navadnih občinah in obsega tudi zadeve, ki so jih sicer opravlja-la okrajna glavarstva. Med obema vojnama opravljajo mestne občine posle splošne uprave iz pristojnosti oblastev I. stopnje (saniteta in veterina, tržne, gradbene in požarne zadeve, vzdrževanje poti, pospeševanje poljedelstva, živinoreje in gozdarstva), razen tistih, ki jih opravlja državna policija. Po okupaciji postane Ljubljana upravno središče Ljubljanske pokrajine. 1943 pride to ozemlje v okvir operacijske cone za Jadransko primorje. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 222 - 223 Gradivo je leta 1956 in 1964 izročil Mestni arhiv Ljubljana, februarja 1957 pa NUK. občinski red za mesto Ljubljana 1859, 1863/ regulacija Ilirske ceste 1934/ vozni stroški za vožnjo po železnici 1921/ poročila o stanju mestne blagajne/ vabila na seje občin-skega sveta, sklepi 19. stol./ oznanila v zvezi z vojaštvom, volitvami, zdravstvom/ sodni zapisniki 1912/ popis meščanov 1751-1811/ seznam oskrbovancev v ubožnicah 1841/

93

zapisniki javnih sej občinske uprave 1928-1942/ posestni listi 19. stol./ zapisniki o pos-lovanju ljubljanskega mestnega magistrata 1922-1925/ volitve občinskega sveta 1911/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 434 AS 166 MESTO VIŠNJA GORA, 1478 - 1943 3.5 t. m./ 17 f., 36 k. Mesto Višnja Gora, 1478 - 1848 Občina Višnja Gora, 1849 - 1945 Glej AS 149, zap. št. 431. 1478 je bil trg Višnja Gora predvsem iz obrambnih razlogov povzdignjen v mesto. Do konca 16. stol. je mesto napredovalo, potem pa se je začel njegov zaton. Imeli so v zakupu pobiranje mitnine (nekako do 1677) in mostnine. Mesto je bilo važna vojaška postojanka in skladišče vojaškega materiala. 1894 je bila skozi speljana železnica, 1900 pa so bili iz Stične v Višnjo Goro premeščeni državni uradi. Po uredbi o spojitvi občin v Dravski banovini leta 1933 (Sl.l. Dravske banovine, št. 73/33) so bile priključene občini Višnja Gora občine Dedni Dol, Draga, Kriška vas in Polica. - Golec B., Trgovski promet na širšem območju Višnje Gore do konca 18. stol., Zgo-

dovinski časopis, letnik 1949, Ljubljana 1995, št 1, str. 75 - 98 Gradivo mesta in občine je 1954 in 1958 je izročil Mestni arhiv Ljubljana. privilegiji 1478-1843/ sodni protokoli 1573-1763/ mestni računi 1550-1781/ davčni zapisniki 1566-1740/ občinske zadeve občin Višnja Gora, Dedni Dol, Leskovec, Luče, Polica, Draga, Kriška vas, Žalna, Peščenjek/ sejni zapisniki 1930-1943/ blagajniške knjige 1919-1934 občine Dedni Dol/ vojaški vložni zapisnik občine Draga 1932/ delo-vodnik občine Kriška vas 1931-1932/ delovodnik 1928-1933/ blagajniška knjiga/ sez-nam poselskih bukvic občine Polica 1892-1893/ prevzemni seznam 1954/

94

______________________________________________________________________ 435 AS 1886 MESTNI PRESKRBOVALNI URAD LJUBLJANA, 1941 - 1945 9.0 t. m./ 88 š. Mestni preskrbovalni urad Ljubljana, 1941 - 1945 Mestni preskrbovalni urad Ljubljana je deloval v sestavi Mestnega poglavarstva Ljub-ljana. Skrbel je za nabavo in razdeljevanje živil in kurjave grosistom in trgovcem za področje Ljubljane. Deloval je od januarja 1941 do 15. 5. 1945, ko je njegove posle pre-vzel Odsek za preskrbo mestnega odbora OF. - Vodnik ZAL 1992, str. 19 Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. določbe in dopisi o racioniranju živil in o maksimalnih cenah/ seznami cen/ dopisi in navodila v zvezi z racioniranjem živil na karte 1940, 1941/ dopisi z ustanovami, zavodi in zasebniki/ prošnje za živila in živilske nakaznice 1941-1945/ uradna poročila o doba-vi in razdeljevanju živil ter kurjave grosistom, trgovcem, zavodom, kuhinjam 1941-1945/ letne in polletne bilance živil in kurjave/ popisi zalog hrane in kuriva v Lju-bljani 1941-1945/ proračuni in obračuni porabe drv, uradna poročila o oddaji, skladiš-čenju in razdelitvi drv 1942-1945/ arhivski popis/

ABH2 Mesta 1945 do 1994 ______________________________________________________________________ 436 AS 1583 MESTNI OSVOBODILNI SVET TRST, 1945 - 1948 4.7 t. m./ 47 f. Comitato di liberazione Trieste, 1945 - 1954 Mestni osvobodilni svet Trst, 1945 - 1954 Komanda mesta Trst (AS 1585, zap. št. 567) je del svojih oblastnih pristojnosti prenesla na Slovensko italijanski antifašistični izvršilni odbor, ki se je ob tem 8. 5. 1945 preobli-koval v Mestni osvobodilni svet (MOS) Trst. Na skupščini mesta Trst 17. 5. 1945 so izvolili 27 članov MOS in sicer 18 Italijanov in 9 Slovencev. Mesto je bilo razdeljeno na šest rajonskih (okrajnih) osvobodilnih svetov. Poleg rednih nalog (za katere je bilo ustanovljenih več komisij) je MOS Trst v prvem obdobju največ pozornosti posvetil ustanovitvi sodstva, zlasti po sklepih kunzulte mesta Trst 21. 5. 1945. Poleg posebnega ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločinov so bila ustanovljena tudi redna sodišča.

95

Potem, ko je upravo v Trstu 12. 6. 1945 prevzela Zavezniška vojaška uprava (ZVU) je MOS postopoma, na osnovi ukazov ZVU, izgubljal oblastne pristojnosti. Kljub temu je, podobno kot PNOO za Slovensko primorje in Trst, nadaljeval z delom, v skladu z usmeritvami jugoslovanskih oblasti, da skušajo ohraniti delovanje ljudske oblasti. V tem času je zlasti pomembno njegovo delovanje na socialnem področju in pri organizi-ranju akcij, s katerimi so skušali vplivati na politiko ZVU, pa tudi na odločitve na miro-vni konferenci. Po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja je še nekaj časa nadalje-val z aktivnostjo, po letu 1948 pa je njegova dejavnost zamrla. - Troha N., Politika slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

- Novak B., Trieste 1945 - 1954, Milano 1973 - Duroselle J. B., Le conflit de Trieste 1943 - 1954, Bruxelles 1966 Glej AS 1569, zap. št. 834. sestav odborov in seznami članov/ zapisniki sej/ zapisniki in poročila s posvetovanj z ZVU/ zapisniki sej okrajnih in sektorskih osvobodilnih svetov 1945/ gospodarska in politična poročila/ poročila o delu mednarodne razmejitvene komisije 1946/ okrožnice/ odredbe/ odloki/ objave/ korespondenca/ register izdanih propustnic/ finančno gradivo/ delovodniki/ arhivski popis 1956/

96

ABI Trgi ______________________________________________________________________ 437 AS 153 TRG LITIJA, 1779 - 1849 0.2 t. m./ 2 f. Trg Litija V virih se prvič omenja 1145, ko je oglejski patriarh odstopil samostanu v Stični več posestev, med njimi tudi nekatera, ki so se domnevno nahajala v Litiji. Naslednja omemba je iz 1256. Kraj se je začel razvijati zaradi savskega čolnarstva in rudnih ležišč. Trške pravice je verjetno dobil že v srednjem veku. Za časa Valvazorja je imel trg že pravico do štirih letnih sejmov. 1778 je trški gospod Henrik Auersperg oprostil tržane tlake in jim dovolil svobodno prodajo lastnine. Po novem trškem privilegiju 1833 je trg dobil pravico do petih letnih sejmov. - Kos F., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, 4. kn., št. 211, Ljubljana

1915 - Kos M., Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do 1500), A - M,

Ljubljana 1975, str. 326 - Krajevni leksikon Slovenije, 2. zv., Ljubljana 1971, str. 270 listina v kateri Henrik Auersperg potrjuje poravnavo spora med Litijo in Višnjo Goro 1779/ normalije 1847-1848/ korespondenca/ personalne zadeve/ policijske zadeve/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 438 AS 155 TRG MOKRONOG, 1531 - 1818 0.2 t. m./ 2 f. Trg Mokronog, 1279 - 1945 Kraj in župnik se prvič omenjata 1249, kot trg 1279. Trg je bil avtonomen le v davčnih in nižjesodnih zadevah. Tu je bil sedež deželskega sodišča, ki je do 1787 izrekalo tudi smrtne obsodbe. Pomen kraja se poveča v 19. stol. 1808 dobi ljudsko šolo, 1817 zdrav-nika; bil je tudi sedež okrajnega komisariata. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 208 1889 je Vodstvo državnih domen izročilo gradivo mirovnega sodišča Mokronog. O načinu pridobitve ostalega gradiva ni podatkov.

97

gradivo mirovnega sodišča 18. stol./ normalije/ fasija terezijanskega katastra/ spisi 1531-1817/ franciscejski kataster/ računi/ urbarji 1797-1818/ sodni protokoli 1749/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 439 AS 156 TRG MOTNIK, 1699 - 1842 1 f. Trg Motnik, 1423 - 1945 Prvič se omenja med 1123 in 1146, 1423 dobi pravico do tedenskega sejma, 1613 pa do dveh sejmov. Hitro se razvija trgovina in obrt. Trgovsko pomemben je bil do začetka 18. stol., ko so zgradili cesto čez Trojane. Politično je pripadal Štajerski, od 1813 pa Kranjski. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 227 Gradivo je junija 1928 izročila Trška korporacija Motnik. trški red 1842/ uradni dopisi 1809/ zemljiško-knjižni spisi 1830, 1841/ davčni predpisi 1699-1842/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 440 AS 157 TRG MOZIRJE, 1794 - 1820 0.1 t. m./ 1 k. Trg Mozirje, 1318 - 1945 Naselje je že pred 1318 postalo trg, 1438 se omenja kot oppidum. Požar je leta 1580 uničil stare privilegije, 1581 so bili potrjeni novi. Trško oblast, magistrat, je predstavljal trški sodnik s svetovalci. Ta je izvajal lokalno civilno sodstvo in pobiral davke do 1814. Nato je davčne zadeve prevzela davčna okrožna oblast. Med trškimi pravicami sta bili za gospodarski razvoj pomembni pravica do lastne mitnice in do točenja pijač. Imeli so tudi veliko splavarsko pristanišče. V času narodnega preroda je imel trg pomembno vlo-go. 1845 je bilo uvedeno slovensko uradovanje. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 228 Gradivo je februarja 1968 izročila Skupščina občine Mozirje.

98

abecedni seznam uredb in patentov, ki jih je v času med 1794-1820 izdal trg Mozirje/ ______________________________________________________________________ 441 AS 165 TRG TRŽIČ, 1492 - 1842 0.1 t. m./ 1 š. Trg Tržič, 1492 - 1926 Trške pravice je dobil 1492. Z zgraditvijo ljubeljske ceste v 2. pol. 16. stol. je zrastel zlasti njegov trgovski pomen. V srednjem veku je bil središče fužinarstva in železarstva, razvita je bila tudi obrt. Začetki razvoja šolstva segajo v konec 16. stol. 1926 je bil Tržič povzdignjen v mesto. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 250 potrditev sejemskih pravic 1842/ potrditev privilegijev trga 1492, 1754, 1784/ normali-je/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 442 AS 167 TRG VUZENICA, 1745 - 1818 0.1 t. m./ 1 f. Trg Vuzenica, 1288 - 1941 Prvič se omenja kraj 1238, kot trg pa 1288. Šele v 16. stol. se je trška avtonomija toliko razvila, da je bil za overovitev nabavljen trški pečat. Grad, zemljiško gospostvo in trg so sestavljali ves srednji vek eno samo gospodarsko in upravno enoto, znotraj katere so imeli vuzeniški tržani nekatere avtonomne pravice, n. pr. pri cerkvenih zadevah. K fari je spadala tudi farna šola. - Otorepec B., Grb trga Vuzenice, Kronika XXXI, št. 1, Ljubljana 1983, str. 18 protokoli raznih pogodb/ indeks k sejnim zapisnikom/

99

______________________________________________________________________ 443 AS 168 TRG ŽUŽEMBERK, 1656 - 1890 0.1 t. m./ 1 f. Trg Žužemberk, 1399 - 1945 Trške pravice je dobil 1399. Imel je lastnega krvnega sodnika s pravico krvnega sods-tva. Pomembne gospodarske panoge so bile fužinarstvo, krznarstvo in ribištvo. Trg so večkrat prizadeli turški napadi, požari in kuga. Od 1868 je bil sedež okrajnega sodišča. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 498 Fond je izročila Občina Žužemberk leta 1907. trška knjiga 1698-1890/ sodni protokoli 1656-1681/

100

ABK Občine ABK1 Občine do 1945

_____________________________________________________________________ 444 AS 1446 MERIJA ČATEŽ, 1812 - 1813 1 f. Merija Čatež, 1812 - 1814 V začetku leta 1812 so Ilirske province razdelili v komune oziroma merije, ki so obse-gale več katastrskih občin. Na čelu večjih je bil župan ali maire, na čelu manjših pa sin-dik. Predstavljale so splošno upravno oblastvo najnižnje stopnje, sodnih funkcij niso imele. - Priročniki in karte, str. 90 Gradivo je izročilo Vodstvo državnih domen v Gorici leta 1889. korespondenca z uradom/ plovba po Savi/ popravila cest/ rekvizicija živil/ konskribcija/ kontribucija/ ženitni oklici/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 445 AS 1447 MERIJA KOSTANJEVICA, 1812 - 1813 1 f. Merija Kostanjevica, 1812 - 1814 Glej AS 1446, zap. št. 444. - Glej AS 1446, zap. št. 444 dopisi in poročila 1812-1813/ ženitni oklic 1813/ mrliški list 1812/ poročni listi 1813/ seznam rojenih 1792-1793/ seznam cestne tlake v občini Kostanjevica 1812/ arhivski popis/

101

______________________________________________________________________ 446 AS 162 MERIJA ŠENTJERNEJ, 1812 - 1814 0.1 t. m./ 1 f. Merija Šentjernej, 1812 - 1814 Glej AS 1446, zap. št. 444. - Glej AS 1446, zap. št. 444 okrožnice/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 447 AS 216 OBČINA ČRNUČE, 1941 - 1945 1.0 t. m./ 8 f. Gemeinde Tschernutsch, 1941 - 1945 Občina Črnuče, 1941 - 1945 Po nemški zasedbi je bilo na Gorenjskem in v Mežiški dolini 81 občin, po preureditvi oktobra 1941 pa 70. S 1. 8. 1941 (V.u.A.Bl. CZKK, Nr. 19/41 str. 199) so ustanovili okrožja, ki so obsegala različno število občin. Z odredbo z dne 25. 6. 1941 je šef civilne uprave za Gorenjsko odpravil dotedanje organe občinske uprave (občinski odbor, občin-ski svet itd.) in postavil občinske komisarje. Zaradi pomanjkanja nemškega kadra so za opravljanje županskih poslov občine združevali v tako imenovane občinske skupnosti, nato pa v tako imenovane uradne okraje (Amtsbezirk). Nemci so uvedli občinski red, ki pa se je uveljavljal le postopoma, na Gorenjskem je začel delno veljati oktobra 1942. Vojne razmere so povečale obseg dela po občinah: oddaje poljskih pridelkov in živine, delitev živilskih nakaznic, prijave bivališča in vojne škode, vodenje matičnih zadev itd. V Kamniškem okrožju so bili naslednji uradni okraji: Kamnik, Mengeš, Lukovica, Liti-ja, Dolsko, Šmartno pri Litiji; izven teh okrajev je ostala občina Črnuče. - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 41 Arhiv nemške občine Črnuče je izročil OLO Črnuče 3. 11. 1955. okrožnice/ izdajanje nakaznic/ obvezna oddaja živil/ zdravstvena poročila/ oskrba dru-žin vpoklicanih vojakov/ prijave in odjave bivališča/ matične zadeve/ naborne zadeve/ ______________________________________________________________________

102

448 AS 1691 OBČINA DOB, 1942 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Gemeinde Aich, 1941 - 1945 Občina Dob, 1941 - 1945 Glej AS 216, zap. št. 447. Občina Dob, ki je do razpada kraljevine Jugoslavije in nemške okupacije spadala pod Okrajno glavarstvo Kamnik, je tudi po aprilu 1941 ostala v kamniškem okrožju (Land-kreis Stein) pod uradom političnega komisarja, oziroma od 1. 2. 1942 dalje pod uradom deželnega svetnika okrožja Kamnik. Ozemeljsko se območje občine Dob ni spremenilo, vključevalo je kraje: Dob, Češenik, Brezovica, Gorjuša, Laze, Lačen vrh, Rače, Zaboršt, Žeje, Krtina, Studenec, Brezje, Vir, Količevo, Podrečje in Turnišče. Gradivo je odkupil Inštitut za novejšo zgodovino leta 1991 od antikvariata "Carniola". Od novembra 1992 je v AS. dopisi/ popisne pole gospodinjstev po krajih/ prijavnice/ seznami/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 449 AS 1692 OBČINA GUŠTANJ, 1941 - 1945 0.5 t. m./ 6 š. Gemeinde Gutenstein, 1941 - 1945 Občina Guštanj, 1941 - 1945 Glej AS 160, zap. št. 450 in AS 216, zap. št. 447. Občina Guštanj, ki je pred razpadom kraljevine Jugoslavije spadala pod okrajno gla-varstvo Dravograd, je po nemški okupaciji in uvedbi civilne uprave za zasedena ozem-lja slovenske Koroške in Gorenjske 14. 4. 1941 ostala v okraju Dravograd do 20. 1. 1942, ko so okraj ukinili. Občino Guštanj so priključili koroškemu podeželskemu okro-žju Velikovec skupaj z občinami Mežica, Prevalje in Črna. Občino Dravograd so prik-ljučili h koroškemu podeželskemu okrožju Wolfsberg. Ostale pa so še vedno pod upra-vo šefov civilne uprave. - Vodnik 1965, str. 434 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani (AS 1602, zap. št. 407). Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu.

103

okrožnice in dopisi političnega komisarja Dravograd 1941/ razglasi občinskega komi-sarja in župana/ upravne zadeve/ stanovanjske in stavbne zadeve/ davčne zadeve/ javna dela/ dopisi krajevnega kmečkega vodje/ razne zadeve/ arhivski popis 1954/ ______________________________________________________________________ 450 AS 160 OBČINA GUŠTANJ, 1892 - 1936 0.1 t. m./ 1 f., 2 k. Občina Guštanj, 1850 - 1941 Glej AS 1692, zap. št. 449 in AS 150, zap. št. 452. - Glej AS 150, zap. št. 452 kazenski register 1888-1936, 1892-1935/ izvlečki iz registra/ reparticija občin in šolskih doklad 1918-1923/ prijave sprememb bivališča vojnih obveznikov 1925-1935/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 451 AS 1453 OBČINA KANAL, 1920 - 1924 1 f. Občina Kanal, 1850 - 1945 Glej AS 150, zap. št. 452. Goriško-Gradiška je bila po razdelitvi Primorja na krajevne in katastrske občine v drža-vnem zakoniku 1851 razdeljena na 102 krajevni občini, 1918 pa je bilo na njenem oze-mlju le 53 glavnih občin. V času 1. svetovne vojne je italijansko vrhovno poveljstvo za zasedeno področje uvedlo civilne komisariate namesto prejšnjih okrajnih glavarstev. Z vojaškimi premiki so se selili tudi sedeži posameznih občin. Njihove naloge so se prila-gajale vojnim razmeram. Po vojni so prišle pod Italijo, kjer so z zakonom razdelili Julij-sko Krajino na tri pokrajine, občine nekdanje Goriško-Gradiške pa so večinoma pripa-dale že obstoječi Videmski pokrajini in sicer v okviru goriškega, gradiškega in tolmin-skega okrožja. Januarja 1927 je bila ustanovljena nova Goriška pokrajina, ki je združila goriško in tolminsko okrožje. V letih 1927 - 1928 je na Goriškem potekala komasacija občin, ki so jo načrtovali že od 1923 leta. Za nadzor občinske uprave so bili imenovani občinski komisarji. Občina Kanal je bila ustanovljena 1850; istega leta so iz nje izločili občino Bate, 1866 občino Avče, po komasaciji 1927/28 pa se je občina Kanal razširila na Kanal, Ajbo, Avče in Ročinj.

104

- Glej AS 150, zap. št. 452 - Občine na Goriškem od srede 19. stol. do druge svetovne vojne, Tolmin, Ajdovščina,

Nova Gorica 1986 Gradivo je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve 17. 7. 1967. Večino gradiva hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. domovinska knjiga/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 452 AS 150 OBČINA KOROŠKA BELA, 1848 - 1865 0.3 t. m./ 2 f. Občina Koroška Bela, 1849 - 1945 Zametki občinske uprave segajo v čas Jožefa II., zlasti pa v čas Francozov. Po njihovem odhodu je bila francoska organizacija ukinjena, vendar pa ne popolnoma. Občinski rih-tarji so bili izvršilni organi gosposk oziroma okrajnih komisariatov do 1849. Edino v Primorju je grof Stadion v začasnem občinskem redu, ki ga je 1843 sam izdal, dopustil občinam določeno samostojnost. Večjo samostojnost je dopuščal tudi občinski zakon 1849, toda v praksi so do šestdesetih let občine ostale podrejene državnemu vodstvu. Sestavljene so bile iz ene ali več katastrskih občin. Državni občinski zakon iz leta 1862 je vseboval okvirna določila, ki so jih nato dopolnili deželni občinski redi. Občinski odbor je imel kot najvišji organ krajevne občine oblast sklepanja in nadzora. Volil je občinsko predstojništvo, ki je imelo izvršilno oblast. Občinski organi so skrbeli za gos-podarjenje z občinskim imetjem, skrbeli so za red v svoji občini, za ceste, nadzirali sej-me, zdravstvene zadeve, protipožarno varnost, skrbeli za uboge, za izvajanje zakona o gradnjah... Za Kranjsko je občinski red izšel 1866 (za Štajersko, Koroško in Goriš-ko-Gradiško že leta 1864). V istem letu so občine na Kranjskem nanovo konstituirali in njihovo število zmanjšali na 384, ne računajoč Ljubljane. Zaradi majhnosti občin so 1869 dopolnili občinski red in uvedli dvostopenjske občine, od katerih so morale imeti glavne najmanj 3.000 prebivalcev. Vidovdanska ustava je leta 1921 predvidela za zadeve lokalnega značaja lokalno samo-upravo na stopnji občin, okrajev in oblasti. Leta 1929 so vpeljali za občinska predstoj-ništva uraden naziv občina. 12. 9. 1933 je bila sprejeta Uredba o spojitvi občin v Drav-ski banovini (Sl.l. Dravske banovine, št. 73/33), ki je bila leta 1934 dopolnjena še z dvema ministrskima uredbama. Število občin se je do leta 1937, ko je bila komasacija končana, zmanjšala od 1065 na 404 (ne računajoč 4 mestne občine, Ljubljano, Celje, Maribor in Ptuj). Italijanski okupator je v Ljubljanski pokrajini upošteval dotedanje občine. Brez ljub-ljanske mestne občine jih je bilo 94, na čelu so bili župani, od 1944 pa občinski komi-sarji.

105

- Priročniki in karte, str. 103 Fond je izročil Federalni zbirni center leta 1947. Urejen je kronološko, vendar ni popi-san. okrožnice/ vojaške zadeve/ davčne zadeve/ cerkvene zadeve/ gradnje/ policijske zadeve/ kazenski zapisniki/ domovnice/ tiralice/ oglarstvo/ ubožne zadeve/ rudarske družbe/ občinska blagajna/ obrt/ ______________________________________________________________________ 453 AS 1624 OBČINA ORMOŽ, 1941 - 1945 3.0 t. m./ 19 f. Gemeinde Friedau, 1941 - 1945 Občina Ormož, 1941 - 1945 Občina Ormož, ki je do razpada Kraljevine Jugoslavije in nemške okupacije spadala pod Okrajno glavarstvo Ptuj, je po aprilu 1941 ostala v ptujskem okrožju pod uradom političnega komisarja za deželno okrožje Ptuj oziroma od 1. 2. 1942 deželnega svetnika okrožja Ptuj. Z uredbo šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko 14. 4. 1941 je preneha-lo delo dotedanjega župana in občinskega urada. Politični komisar je po pooblastilu šefa civilne uprave imenoval novega župana. Poslovanje občinske uprave je bilo zaradi voj-nih razmer povečano, saj je morala izdajati obveznice za oddaje poljskih pridelkov in živine, razdeljevati živilske karte in druge nakaznice, voditi obvezno prijavo in odjavo bivališč, popisovanje vojne škode, matične zadeve itd. Uradni jezik je bil nemški. - Adamič M., Arhivsko gradivo občine Ormož 1941 - 1945, Ormož skozi stoletja III,

Ormož 1988, str. 259 - 263 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 41 - 54 - Vodnik 1965, str. 435 Glej AS 1602, zap. št. 407. splošne upravne zadeve: okrožnice, dopisi, plani/ matične zadeve: poročni listi 1942, rojstni listi 1941-1942, mrliški listi, vojaška grobišča/ policijske zadeve: prijave, odja-ve, propustnice/ prehrana in skrbstvene zadeve/ finance/ delovodnik/ arhivski popis 1955/ ______________________________________________________________________ 454 AS 1831 OBČINA RIBNICA, 1936 - 1945 0.1 t. m./ 1 š.

106

Občina Ribnica, 1850 - 1945 Glej AS 150, zap. št. 452. Občina Ribnica je spadala pod Okrajno glavarstvo Kočevje. - Vodnik 1965, str. 425 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Večina gradiva se nahaja v ZAL. spisi občinskega podpornega odbora: podpore, prošnje, poročila 1942/ spisi anagraf-skega oddelka 1943-1945/ sejni zapisniki 1936-1940/ gospodarske zadeve 1940-1944/ korespondenca z oddelki Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani 1944-1945/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 455 AS 1832 OBČINA TOLMIN, 1921 - 1945 2.0 t. m./ 15 f. Občina Tolmin, 1849 - 1947 Glej AS 150, zap. št. 452 in AS 1453, zap. št. 451. Občina Tolmin je spadala pod goriško provinco. - Vodnik 1965, str. 425 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 47 - 48 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Večino gradiva hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. vojna škoda 1921, državljanske zadeve 1921-1923, seznam mrtvih avstrijsko-nemških vojakov na vojaškem pokopališču 1927/ bolniška blagajna 1924-1941/ administrativni spisi občine 1941-1943/ spisi socialnega skrbstva in zdravstva 1941/ spisi anagrafskega urada 1941-1943/ spisi prosvete in šolstva 1941-1943/ spisi o javnih delih 1941-1943/ spisi s področja gospodarstva občine 1941-1943/ zadeve javne varnosti, policije 1941-1943/ volilni imeniki 1933-1936/ spisi PNF 1927/ ukazi, dopisi, odredbe krajevne nemške vojaške oblasti 1943-1945/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________

107

456 AS 146 OBČINA VIDEM-DOBREPOLJE, 1941 - 1941 1 k. Občina Videm-Dobrepolje, 1849 - 1945 Glej AS 150, zap. št. 452. Gradivo je izročil FZC leta 1948. vložni zapisnik/ ______________________________________________________________________ 457 AS 1449 OBČINA VRHNIKA, 1869 - 1869 0.1 t. m./ 1 k. Občina Vrhnika, 1850 - 1945 Glej AS 150, zap. št. 452. - Vodnik ZAL 1992, str. 227 Fond Občine Vrhnika hrani ZAL. popis prebivalstva za 1869/ ______________________________________________________________________ 458 AS 1693 OBČINA ZAGORJE, 1941 - 1945 1.0 t. m./ 6 f. Gemeinde Edlingen, 1941 - 1945 Občina Zagorje, 1941 - 1945 Glej AS 216, zap. št. 447. Občina Zagorje ob Savi, ki je pred razpadom Kraljevine Jugoslavije in nemško okupaci-jo spadala pod Okrajno glavarstvo (Srezko načelstvo) Litija, je bila takoj po zasedbi aprila 1941 vključena v upravno enoto Spodnjo Štajersko, v okrožje Trbovlje. Dne 15. 8. 1941 sta bili z odredbo šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko k občini Zagorje pri-ključeni še občini Trojane (razen katastrske občine Zaplanina in zahodnega dela katastr-ske občine Trojane) in občina Mlinše.

108

- Vodnik 1965, str. 435 Del fonda hrani Zgodovinski arhiv Celje. upravne zadeve/ socialno skrbstvo/ vojaške zadeve: nabori, evidenca vojaških obvezni-kov, vojni ujetniki, dezerterji/ policijske zadeve/ obrtne zadeve/ protiletalska zaščita/ arhivski popis/

109

ABM Kraji ______________________________________________________________________ 459 AS 1092 KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR DOLENJI LOGATEC, 1886 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Krajevni šolski svet Dolenji Logatec, 1868 - 1927 Krajevni šolski odbor Dolenji Logatec, 1927 - 1945 Glej tudi AS 1195, zap. št. 405. Za nadzor nad ljudskimi šolami, ki so bile deloma ali v celoti vzdrževane z javnimi sredstvi, so bili na podlagi zakonov iz let 1868 in 1870 poleg okrajnih šolskih svetov (OŠS) ustanovljeni tudi krajevni šolski sveti (KŠS). Delovali so v krajih, kjer so imele šole sedež. Kraji, kjer je bilo šol več, so se smeli z dovoljenjem OŠS razdeliti v več šolskih okolišev, za katere so potem postavili svoje KŠS. Na podlagi uredbe iz leta 1927 so jih nasledili krajevni šolski odbori (KŠO) z deloma širšim, deloma ožjim področjem. Postavili so jih v vsakem kraju, kjer je imela sedež osnovna ali meščanska šola. Zakon o narodnih šolah iz leta 1930 je obdržal KŠO z isto nalogo glede narodnih šol. Člani KŠS so bili zastopniki cerkve, šole in občin ter krajevni šolski nadzornik. KŠO pa so na podlagi uredbe Ministrstva prosvete z dne 2. 5. 1927 (Ur.l. VŽ, št. 55/27) sestav-ljali: predsednik politične občine, upravitelji osnovnih šol in 5 občanov ter občinski zdravnik, občinski inženir in sreski šolski nadzornik, če so bili zaposleni v okraju, kjer je bil sedež KŠO. Naloge KŠO: zastopanje šolske občine pri vseh zadevah, ki se tičejo šole; ustanavljanje in razširitev šol, skrb za šolske prostore, upravljanje krajevnega šolskega zaklada, nad-zor šolskih poslopij, zemljišč, inventarja, nadzor šolskega obiska, določanje učnega časa, nadzor discipline, dovoljevanje krajših dopustov učiteljem, urejanje sporov. - Glej AS 1195, zap. št. 405 zapisniki sej krajevnega šolskega odbora/ proračuni/ dohodki in izdatki/ okrožnice/ arhivski popis 1995/

110

ABO Soseske, srenje ______________________________________________________________________ 460 AS 169 SRENJA BOHINJSKA BISTRICA, 1530 - 1948 0.5 t. m./ 3 f. Srenja Bohinjska Bistrica Srenje (tudi soseske ali vaške skupnosti) so bile od srednjega veka skupnosti kmečkih gospodarjev ene vasi, ki so bili s posestjo podložni enemu ali večim zemljiškim gospo-dom in so imeli pravico uporabljati skupni vaški svet. Nastale so po običajnem pravu, kot posledice vaške tradicije. Srenje so na svojih zborovanjih, ki so jih vodili vaški poglavarji, odločale o načinu upo-rabe skupnega vaškega sveta in o drugih zadevah, ki niso bile v pristojnosti zemljiških gospodov. Srenjska zemljišča, so sestavljali predvsem gozdovi, pašniki in planine. Z razvojem zgodnjega kapitalizma, ko so tudi ta zemljišča postala gospodarsko bolj pomembna, so si zemljiški gospodje začeli prisvajati tudi ta zemljišča in jih vključevati v okvir domi-nikalne posesti, nekdanjim lastnikom pa so pripadle le servitutne pravice (pravice upo-rabe). Vendar pa zemljiškim gospodom skupnih zemljišč ni uspelo odpraviti v celoti. V zemljiški knjigi je v 18. in 19. stol. vpisanih že precej zemljišč, ki so bila v lasti srenj. V 2. pol. 19. stol. so si ta zemljišča skušali prisvojiti posamezni kmetje, da bi s tem pove-čali svojo posest in proizvodnjo. Pravno je to vprašanje rešil Zakon o razdelitvi skupnih zemljišč iz leta 1883 (Avstrijski državni zakonik, št. 94/1883), kateremu so v naslednjih letih sledili deželni zakoni (za Kranjsko leta 1887). Za izvajanje teh zakonov so bile ustanovljene posebne komisije za agrarne operacije. Razdeljevanje skupne vaške zemlje ni bilo nikoli dokončano, saj je bil del te zemlje, zlasti planinski pašniki, v lasti agrarnih skupnosti vse do leta 1947, ko je z Zakonom o agrarnih skupnostih (Ur.l. LRS, št. 52/47) postal splošno ljudsko premoženje. Le na ozemlju, ki je po rapalski mirovni pogodbi pripadlo Italiji, so na osnovi italijanskih zakonov skupna vaška zemljišča že pred 2. svetovno vojno v celoti prešla v zasebne roke ali v last občin. Leta 1935 je bila ustanovljena Zveza srenj in sosesk (agrarnih skupnosti) s sedežem v Bohinjski Bistrici. - Ribnikar P., Komisija za agrarne operacije v Ljubljani in njeno arhivsko gradivo,

Arhivi XIV, št. 1 - 2, Ljubljana 1991, str. 10 - 11 Fond je izročila arhivu v depozit Srenja Bohinjska Bistrica 19. 5. 1956. Del gradiva je močno poškodovan in neprimeren za uporabo. spisi, ki se nanašajo na uživanje skupnega zemljišča/ planšarski red/ register deležnih pravic/ spisek upravičencev/ pritožbe glede pašnih pravic/ blagajniški dnevniki/ pravila agrarnih skupnosti/ posestni listi/ dopisi gospodarskega odbora glede prodaje skupnega lesa/ oddaja lovišč/ spisi komisije za zemljiško odvezo/ spisi komisije za agrarne opera-cije/

111

______________________________________________________________________ 461 AS 1448 SRENJA DOLENJA VAS PRI SENOŽEČAH, 1803 - 1850 1 f. Srenja Dolenja vas pri Senožečah Glej AS 169, zap. št. 460. - Glej AS 169, zap. št. 460 spori gospostva Senožeče s podložnimi soseskami Senožeče, Dolenja vas, Potoče, Gaberče in Laže zaradi pravice paše živine in svinj v dominikalnih gozdovih, lesa in apnenice/ spori med soseskami/ ______________________________________________________________________ 462 AS 170 SRENJA KOROŠKA BELA, 1720 - 1848 0.1 t. m./ 1 f. Srenja Koroška Bela Glej AS 169, zap. št. 460. - Glej AS 169, zap. št. 460 Gradivo je izročila 1907 Občina Koroška Bela in 1917 A. Potočnik. procesi med srenjami/ korespondenca med srenjo in rihtarjem/ urbarialni izvlečki/ izvlečki iz blejskih sodnih protokolov/ arhivski popis/

112

B PRAVOSODJE BA Redna sodišča

BAA Redna sodišča na višjih stopnjah ______________________________________________________________________ 463 AS 306 OGRAJNO SODIŠČE ZA KRANJSKO, 1543 - 1764 4.5 t. m./ 17 š., 5 f., 23 k. Landschrannengericht für Krain, 14. stol. - 1749 Ograjno sodišče za Kranjsko, 14. stol. - 1749 Ograjno sodišče za Kranjsko obsega pravo deželno pravdo in dvorno pravdo. Pristojno je bilo za zadeve privilegiranih stanov glede lastnine, posesti, listin in pečatov, dedo-vanja, volil, testamentov in razžalitev časti, za pritožbe zaradi dolžnih pisem in kontrak-tov, ki so bili potrjeni pri deželni obvezi za škodo, ter za zadeve tožb zaradi nasilja in prisvojitve nepremičnin. Osnovna načela civilnega sodnega postopka so veljala tudi za ograjna sodišča, sicer pa so postopek pred ograjnimi sodišči urejali redi, izdani za vsako sodišče posebej, za Kranjsko kranjski red za ograjno sodišče (Landschrannenordnung) iz leta 1571. Ograj-nemu sodišču je predsedoval deželni glavar, praviloma pa deželni upravnik kot njegov namestnik. Prisedniki ograjnega sodišča so bili imenovani iz vrst deželnega plemstva. Deželni glavar kot posameznik je imel prvotno podobno vlogo kot ljubljanski sodnik, sodil je o manj pomembnih zadevah. Ograjno sodišče je nastavljalo tudi stalne zaprisežene odvetnike, ki so imeli pravico zas-topanja pri vseh sodiščih. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 205, 407 - Priročniki in karte, str. 68, 69, 83 Fond gradiva Ograjno sodišče za Kranjsko je izročil v AS Deželni odbor Kranjske leta 1887 skupaj s stanovskim arhivom. Spisi zadevajo spore med plemiči v zapuščinskih zadevah, v zadevah skrbništva mlado-letnih otrok, spore zaradi dolgov, zaradi davkov in drugih dajatev, spore med plemiči zaradi podložnikov, zaradi odvzetih pridelkov ali živine, tihotapstva, vinske mere, ribo-lova itd. Poleg sporov med plemiči se spisi nanašajo tudi na spore med gospostvi in mesti ter med gospostvi in soseskami. Med spisi je tudi red za ograjna sodišča (Erberg) in seznami uradnikov na sodišču. Večina spisov je iz 17. stol. in 1. pol. 18. stol. protokoli: 1542-1544, 1546-1547, 1547-1548, 1548-1549, 1551-1554, 1555-1560, 1558-1588, 1572-1575, 1585-1588, 1593-1595, 1613-1614, 1644-1649, 1654-1656, 1664-1667, 1695-1698, 1698-1701, 1701-1704, 1704-1707, 1710-1714, 1714-1718, 1731-1736/ protokoli dvorne pravde 1722-1744/ protokoli 1741-1746, 1746/ arhivski popis je narejen približno za polovico fonda/

113

______________________________________________________________________ 464 AS 313 DEŽELNOGLAVARSKO SODIŠČE ZA KRANJSKO, 1555 - 1747 7.0 t. m./ 44 f. Landeshauptmannschaftliches Gericht für Krain, 14. stol. - 1749 Deželnoglavarsko sodišče za Kranjsko, 14. stol. - 1749 Deželnoglavarsko sodišče je bilo prvoinstančno sodišče za civilne zadeve privilegiranih stanov in tujcev. Na Kranjskem je sam postopek vodilo deželsko sodišče mesta Ljublja-na. Sodišče je sodilo v vseh zadevah, za katere ni bilo pristojno ograjno sodišče. Prav tako je bilo pristojno za tožbe podložnikov proti njihovim zemljiškim gospostvom, v večini kot druga stopnja za neprivilegirano prebivalstvo (deželnoglavarska zaslišanja). Deželnoglavarsko sodišče za Kranjsko so leta 1747 združili s sodiščem deželnega vice-doma, leta 1748/49 pa so ukinili tudi Ograjno sodišče (AS 306, zap. št. 463) in ustano-vili Deželnoknježje deželno sodišče v Ljubljani (AS 307, zap. št. 465). - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 362, 374, 387 - Priročniki in karte, str. 64 - 105 Fond gradiva Deželnoglavarskega sodišča za Kranjsko je bil v arhiv prevzet skupaj z ostalim gradivom, ki se je do takrat hranilo v Narodnem muzeju. Tja ga je 24. 06. 1937 izročilo predsedstvo Okrožnega sodišča Ljubljana. sodni protokoli 1555-1747/ kopialne knjige 1625-1737/ ______________________________________________________________________ 465 AS 307 DEŽELNO SODIŠČE V LJUBLJANI, 1749 - 1945 426.0 t. m./ 1041 f., 1944 š. Landrecht in Laibach, 1749 - 1763 Deželnoknežje deželno sodišče v Ljubljani, 1749 - 1763 Landeshauptmannschaft-Justiz Abteilung in Laibach, 1763 - 1783 Justični oddelek pri Deželnem glavarstvu v Ljubljani, 1763 - 1783 Vereinigtes kärntnerisches-krainerisches Landrecht, 1783 - 1791 Združeno koroško in kranjsko deželno sodišče, 1783 - 1791 Krainerisches Landrecht, 1791 - 1811 Kranjsko deželno sodišče, 1791 - 1811 Tribunal Iere Instance de Laybach, 1812 - 1814 Tribunal I. stopnje v Ljubljani, 1812 - 1814 Stadt- und Landrecht in Laibach, 1815 - 1850 Mestno in deželno sodišče v Ljubljani, 1815 - 1850 Deželno sodišče v Ljubljani, 1850 - 1932 Okrožno sodišče v Ljubljani, 1932 - 1945

114

Habsburška monarhija je leta 1749, v času vladanja Marije Terezije, ločila sodstvo od uprave. Na Kranjskem je bilo istega leta ustanovljeno Deželnoknežje deželno sodišče (Landrecht). Delovalo je do leta 1763. V tem letu je bilo ustanovljeno Deželno glavars-tvo. Poslej sodišče ni bilo samostojno. Nadaljevalo je svoje delo kot oddelek Deželnega glavarstva - justični oddelek pri Deželnem glavarstvu (Landeshauptmannschaft- Justiz Abteilung). Nove reforme v času vladarja Jožefa II. so ponovno ločile sodstvo od upra-ve. Posledica je bila obnovitev deželnega sodišča kot samostojnega organa. Zaradi zdru-žitve deželnih sodišč za Kranjsko in Koroško v letu 1783 se je novo sodišče imenovalo Združeno koroško in kranjsko deželno sodišče (Vereinigtes kärnt.-krain. Landrecht). Poslovalo je do leta 1791. V tem letu je prišlo pod vladarjem Leopoldom II. do ponovne ločitve obeh sodišč in do nastanka Kranjskega deželnega sodišča (Krainerisches Lan-drecht), ki pa je bilo spet združeno z Deželnom glavarstvom. Delovalo je do leta 1811. Ilirske province so prinesle spremembo v poslovanju pa tudi v imenu sodišča, ki je v letih 1812 - 1814 nosilo ime Tribunal I. stopnje; ta je predstavljal najvišjo sodno oblast na Kranjskem. Avstrijska oblast je ob svoji vrnitvi na Kranjsko najvišjemu deželnemu sodišču priključila tudi ljubljansko mestno sodišče, nastalo je Mestno in deželno sodišče v Ljubljani (Stadt- und Landrecht). To sodišče je spremenilo svoje ime in funkcijo šele leta 1850, ko je postalo kot Deželno sodišče najvišji sodni organ na Kranjskem. Ob več-kratnih spremembah v delovanju tako na kazenskem kot civilnem področju je obdržalo to ime tudi v novi državi vse do leta 1929. Od tedaj pa do konca Kraljevine Jugoslavije je nosilo naziv Okrožno sodišče v Ljubljani. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Melik J., Kazensko sodstvo na slovenskem 1919 - 1929, Ljubljana 1994 - Pregled 1960, str. 107 - Steska H., K vprašanju organizacije naše države, Slovenski Pravnik št. 43, Ljubljana

1929, str. 1 - 12 - Golia V., Slovensko pravosodje ob 20 letnici Jugoslavije, Spominski zbornik Slove-

nije, Ljubljana 1939 V pisarniškem poslovanju sodišč uporabljamo za zadevo izraz sodni spis in za posame-zen dokument izraz pisanje. Osnova za razvrščanje sodnih spisov je bil do leta 1898 delovodnik, v katerega so od leta 1816 vpisovali oznake za razne oddelke. Oddelke so označevali do leta 1854 z arabskimi in nato z rimskimi številkami. Leta 1998 so vpeljali kot temeljno evidenco in osnovo za odlaganje spisov vpisnike. Sodna pisarna je bila dolžna vsako zadevo vpisati v enega izmed predpisanih vpisnikov in sicer kronološko, po datumu dohoda prvega pisanja v zadevi. Številka, ki jo je tako dobila zadeva, se je imenovala vpisniška številka. Oznake vpisnikov so bile praviloma velike tiskane črke ali pa velike in ena ali več malih črk, vzetih iz izrazov za sodne zadeve, ki so se v dolo-čen vpisnik vpisovale. Oznake sodnih oddelkov oziroma vpisnikov so bile sledeče: a) za civilno področje - od 1816 do 1854: 1 normalije 2 zadeve sodne uprave 3 pravde 4 fiskalije 5 konkurzi

115

6 zapuščine in kuratele 8 zadeve deželne deske 9 fidejkomisne zadeve 10 zadeve oderuštva 11 trgovske in menične zadeve 12 rudarske zadeve - od leta 1854 do 1898: I normalije II zadeve sodne uprave III pravde IV zapuščinske in varstvene zadeve V konkurzi VI zemljiškoknjižne zadeve in zadeve deželne deske VII razne zadeve VIII zadeve zakoncev IX fidejkomisne zadeve X rudarske zadeve XI trgovske in menične zadeve - od leta 1898 do 1933: Cg civilne pravde, vštevši zakonske spore Cm mandatne tožbe in pravde Cu zadeve razsodišč zavodov za nezgodno zavarovanje Cw menične tožbe in pravde Hc zadeve pravne pomoči E zadeve izvršbe A zapuščinske obravnave L zadeve postavitve skrbnika in zadeve podaljšanja očetovske oblasti P varstvene in skrbstvene zadeve F fidejkomisne zadeve S konkurzi T oklicne zadeve Bc prizivi R rekurzi Nc ostale zadeve - od leta 1933 dalje: Po civilne pravdne zadeve, mandatne zadeve, menične zadeve, čekovne zadeve Pom zadeve pravne pomoči I zadeve izvršbe St stečajne zadeve Por prisilne poravnave Og oklicne zadeve Pl pravna sredstva R ostale zadeve b) Za kazensko področje: - od leta 1814 do 1854: I normalije II kriminalni spisi III zadeve kaznilnice V prizivi

116

VI porotne zadeve - od leta 1854 do 1898: 1 znani storilci kaznivih dejanj 2 neznani storilci 3 rekvizicije 4 zadeve dedne uprave 5 prizivi 6 porotne obravnave - od leta 1898 do 1929: Vr hudodelstva in pregreški Pr tiskovne zadeve Bl prizivi Dl pritožbe Hs pravna pomoč Ns ostale zadeve - od leta 1929 dalje: Kzp zločinstva in prestopki starejših mladoletnikov in polnoletnih oseb Kzm zločinstva in prestopki mlajših mladoletnikov Kšt tiskovne zadeve Kt obtožnice proti starejšim mladoletnikom in polnoletnim osebam Kro zaprosila Kv sklepi sodnega senata glede odredb in sklepov preiskovalnega sodnika Kž pravna sredstva zoper sklepe okrajnih sodišč Kpr pravna sredstva zoper sodbe okrajnih sodišč Kno ostale zadeve Gradivo je bilo prvič prevzeto leta 1937 od Okrožnega sodišča v Ljubljani. Takrat so bili prevzeti civilni in kazenski sodni spisi, ki so nastali v letih od 1749 do 1898. 13. 6. 1952 smo od Okrajnega sodišča v Ljubljani prevzeli civilne sodne spise in predsedstve-ne spise, ki so nastali na sodišču v letih 1854 do 1898. 7. 8. 1956 je AS kupil od Marije Polec gradivo predsedstva sodišča. 8. 1. 1958 je Javno tožilstvo izročilo nekaj trgovin-skih sodnih spisov ter tiskovne zadeve. 24. 3. 1958 je Okrožno sodišče v Ljubljani izro-čilo civilne sodne spise in nekaj evidenc iz let 1854 do 1898. 2. 6. 1961 je isti izročitelj predal kazenske sodne spise, predvsem gradivo z oznako Vr in Kzp ter civilne sodne, predvsem menične spise. 23. 1. 1962 in 13. 4. 1963 je Okrožno sodišče v Ljubljani pre-dalo kazenske sodne spise (predvsem z oznako Vr, Kzp, Kšt, Kno) ter civilne spise (predvsem z oznako Cg, Cw) iz let 1905 do 1944. Zadnji prevzem je bil opravljen 15. 3. 1981, ko je Republiški sekretariat za notranje zadeve predal sodni kazenski spis. Del gradiva hrani ZAL. Delovodniki (do 1898) in vpisniki so bili prevzeti le redki, tako da iskanje spisov po njih ni možno. Sodni spisi so v grobem urejeni po vpisnikih oziroma oznakah, vendar so bili zaradi neustreznih pogojev hrambe v preteklosti v precejšnji meri pomešani in še niso urejeni, tako da je iskanje spisov zelo otežkočeno. civilni spisi s pravdnega in nepravdnega področja 1749-1945/ kazenski spisi 1749-1945/ protokoli sodnih obravnav v civilnih zadevah 1768-1807, 1812-1814/ pro-tokoli sodnih obravnav v gozdnih zadevah 1812/ predsedstveni spisi/ zadeve sodne pisarne/ ______________________________________________________________________

117

466 AS 310 ZBIRKA DEDNIH PRIJAV DEŽELNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, 1747 - 1783 0.9 t. m./ 4 f. Gradivo je nastalo v okviru delovanja Deželnega sodišča v Ljubljani (AS 307, zap. št. 465) in je bilo prevzeto skupaj z drugim gradivom tega ustvarjalca. dedne prijave, urejene po abecednem redu začetnih črk priimka nosilcev prijav/ ______________________________________________________________________ 467 AS 312 ZBIRKA DEPOZITNIH SPISOV DEŽELNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, 1814 - 1849 8.6 t. m./ 32 f. Gradivo je nastalo v okviru delovanja Deželnega sodišča v Ljubljani (AS 307, zap. št. 465). Izročilo ga je Predsedstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani 24. 6. 1937. depozitni spisi, urejeni po začetni črki nosilca depozita, v okviru črk pa kronološko/ ______________________________________________________________________ 468 AS 311 ZBIRKA FIDEJKOMISNIH SPISOV DEŽELNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, 1770 - 1945 16.0 t. m./ 72 f. Gradivo je nastalo v okviru delovanja Deželnega sodišča v Ljubljani (AS 307, zap. št. 465). Izročilo ga je Okrožno sodišče v Ljubljani 24. 6. 1937 in 24. 3. 1958. fidejkomisni spisi, urejeni po posameznih fidejkomisih/

118

______________________________________________________________________ 469 AS 308 ZBIRKA TESTAMENTOV DEŽELNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, 1406 - 1898 9.5 t. m./ 82 f., 3 k. Gradivo tvorijo razne oporoke, ki so bile oddane Deželnemu sodišču v Ljubljani (AS 307, zap. št. 465) v depozit. Zbirka je sestavljena iz treh serij, v okviru vsake serije so testamenti urejeni po abecednem redu testatorjev; za vsako serijo je izdelan imenski indeks. Izročilo jih je Okrožno sodišče v Ljubljani leta 1948. serija I: testamenti ljubljanskega magistrata 1439-1811/ serija II: testamenti 1406-1749/ serija III: testamenti 1545-1898/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 470 AS 309 ZBIRKA ZAPUŠČINSKIH INVENTARJEV DEŽELNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI, 1544 - 1813 13.0 t. m./ 131 š. Gradivo sestavljajo seznami oziroma popisi zapuščinskih predmetov, torej vsega pre-moženja, ki je ostalo za zapustnikom. Inventarji so urejeni po začetni črki priimka oseb, v okviru vsake črke pa so vloženi kronološko in oštevilčeni od 1 naprej. Izdelan je imenski indeks. Gradivo je 24. 6. 1937 izročilo predsedstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani. zapuščinski inventarji A-Z 1544-1813/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 471 AS 347 ODDELEK B PRI STOLU SEDMORICE V ZAGREBU, 1920 - 1945 2.0 t. m./ 17 š., 5 k. Oddelek B pri Stolu sedmorice v Zagrebu, 1919 - 1939 Vrhovno sodišče v Ljubljani, 1939 - 1945 Slovenci so v letu 1918 ostali brez višjega in vrhovnega sodišča. 14. 11. 1918 je bilo z naredbo Narodne vlade ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani (AS 314, zap. št.

119

472), ki je nekaj časa delovalo kot zadnja instanca. S kraljevo uredbo z dne 28. 11. 1919 so Slovenci zopet dobili tretjo instanco, vendar ne na slovenskem ozemlju. Pristojnost Stola sedmorice v Zagrebu, ki je bilo dotlej najvišje hrvaško sodišče, je bila razširjena na tiste pokrajine v novi državi, kjer je bilo sodstvo organizirano na temeljih avstrijske zakonodaje. V ta namen je bil ustanovljen oddelek B, ki je začel delovati februarja 1920. Tako sta imeli slovensko ozemlje in Dalmacija do 26. 8. 1939 skupno zadnjo sodno instanco. Tega dne je bil med Hrvati in Slovenci sklenjen sporazum o razdružitvi. Področje Dalmacije je bilo pridruženo oddelku A Stola sedmorice, področje Slovenije pa je dobilo novo sodišče: Vrhovno sodišče v Ljubljani, ki je delovalo od leta 1939 do nastanka nove države v letu 1945. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Golia V., Slovensko pravosodje ob 20-letnici Jugoslavije, Spominski zbornik Slove-

nije, Ljubljana 1939 - Melik J., Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919 - 1929, Ljubljana 1994 Gradivo je 14. 4. 1981 izročil Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun, ki ni bil pravni naslednik ustvarjalca gradiva, temveč le eden izmed pravnih nasledni-kov organa pravosodne uprave. Nekaj sodnih spisov iz let 1941 - 1945 je bilo tudi med gradivom Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije, ki ga je AS prevzel leta 1992. Gradivo ne tvori celote. Sestavljajo ga le evidence in drobna zbirka spisov in odločb. Med evidencami so delno ohranjeni vpisniki z oznako Ds iz let 1920 do 1943, predseds-tveni vpisnik iz let 1926 do 1933 ter pomožne evidence, kontrolniki iz let 1943 in 1944. Med spisi so predvsem predsedstveni spisi, spisi z oznako Rk in Rdk iz let 1920 do 1929 ter zbirka kazenskih sodb iz let 1924 do 1928 z oznako Kl. arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 472 AS 314 APELACIJSKO SODIŠČE V LJUBLJANI, 1920 - 1943 4.7 t. m./ 35 š., 17 k. Višje deželno sodišče v Ljubljani, 1918 - 1929 Apelacijsko sodišče v Ljubljani, 1929 - 1945 Leta 1918, ob nastanku Države SHS, so Slovencem manjkale vse višje sodne stopnje. Višje deželno sodišče v Gradcu je bilo v Habsburški monarhiji zborno sodišče druge stopnje in je predstavljalo sodno instanco tudi za naše kraje vse do leta 1918. Z naredbo Narodne vlade dne 14. 11. 1918 je bilo ustanovljeno Višje deželno sodišče v Ljubljani, ki je začelo poslovati že 1. 12. 1918. Določeno je bilo tudi, da v Sloveniji v kazenskih in civilnih zadevah veljata le dve stopnji; Višje deželno sodišče je prevzelo funkcijo avstrijskega vrhovnega sodišča. S kraljevo odredbo z dne 28. 11. 1919 je bila ponovno uvedena tretja stopnja: pristojnost Stola sedmorice v Zagrebu se je začasno razširila na tiste pokrajine Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katerih so bili organi sodstva

120

organizirani po zakonih stare Avstrije. Pristojnost Višjega deželnega sodišča so določali predvsem: Državni osnovni zakon o sodni oblasti z dne 21. 12. 1867; Kazenskopravdni red z dne 23. 5. 1873, zakon z dne 27. 11. 1896 s katerim se izdajajo predpisi o sestavi, notranji uredbi in opravilnem redu sodnij ter zakon z dne 1. 8. 1895 o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodišč v državljanskih pravnih stvareh ter Vidovdanska ustava iz leta 1921. Po letu 1929 se je spremenil naziv tega sodišča v Apelacijsko sodiš-če v Ljubljani. Njegovo pristojnost so urejali posredno ali neposredno: Zakon o kraljev-ski oblasti in o vrhovni državni upravi z dne 6. 1. 1929 ter Ustava z dne 3. 9. 1931, Zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. 1. 1929, Zakonik o sodnem kazenskem postop-ku z dne 16. 2. 1929 ter Zakon o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. 7. 1929. Višje deželno sodišče v Ljubljani, kasneje Apelacijsko sodišče v Ljubljani, je bilo torej edino višje sodišče na slovenskem ozemlju. V njegovo pristonost so spadala vsa sloven-ska okrožna sodišča (v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu) in s tem tudi vsa okrajna sodišča. - Melik J., Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919 - 1929, Ljubljana 1994 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Golia V., Slovensko pravosodje ob 20-letnici Jugoslavije, Spominski zbornik Sloveni-

je, Ljubljana 1939 - Goršič F., Prvo leto našega pravosodstva, Ljubljana 1920 - Okretič I., O pristojnosti kazenskih sodišč, Slovenski Pravnik XXXVIII, Ljubljana

1924, str. 249 - 254 - Kaserer J., Handbuch der Österreichischen Justizverwaltung, I - IV Band, Wien

1882 - 1888 Posamezne dele fonda so izročili: Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je 30. 5. 1960 izročil gradivo Apelacijskega sodišča v Ljubljani iz leta 1941; Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. 6. 1961 izročilo zbirko sodnih spisov z oznako Bc; Republiški sekreta-riat za pravosodje upravo in proračun je 13. in 14. 7. 1981 izročil predsedstvene vpisni-ke 1924 - 1945, stvarni imenik 1924, osebni imenik 1937, nekaj sodnih spisov z oznako Cgrs in zbirko spisov, nastalih pri poslovanju sodne uprave. Vse to gradivo predstavlja le majhen del celote in še to je predvsem gradivo, nastalo pri stranskih opravilih sodiš-ča. predsedstveni vpisniki 1924-1945/ stvarni imenik 1924/ osebni imenik 1937/ spisi Bc/ spisi Cgrs/ spisi, nastali pri poslovanju sodne uprave/ prezidialni dnevniki Višjega deželnega sodišča v Gradcu 1902, 1904 in 1905/

121

______________________________________________________________________ 473 AS 1237 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1941 - 1960 108.0 t. m./ 70 š., 300 f., 42 k. Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1963 Po drugi svetovni vojni je imela Slovenija kot federalna enota vseskozi svoje vrhovno sodišče. Temelje ureditve sodstva in s tem položaj in naloge vrhovnega sodišča moramo iskati najprej v ustavah, ki vedno določajo osnove in smernice za delovanje pravosodnih organov. Upoštevati moramo torej: Ustavo FLRJ z dne 31. 1. 1946, Ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti z dne 13. 1. 1953, Ustavo SFRJ z dne 7. 4. 1963, dopolnjeno z ustavnimi amandmaji, ki so bili spre-jeti v letih 1967, 1968 in 1971, Ustavo SFRJ 1974, ter Ustavo LRS z dne 16. 1. 1947, Ustavo SRS 1963 in Ustavo SRS 1974. Nadaljna ureditev sodišč je bila določena v nas-lednjih zakonih: Zakon o ureditvi narodnih sodišč z dne 26. 8. 1945 (Ur.l. DFJ, št. 67/45); Zakon o ureditvi ljudskih sodišč z dne 25. 6. 1946 (Ur.l. FLRJ, št. 51/46); Zakon o sodiščih z dne 21. 7. 1954 (Ur.l. FLRJ, št. 30/54); Temeljni zakon o splošnih sodiščih z dne 6. 2. 1965 (Ur.l. FLRJ, št. 7/65) ter republiški Zakon o sodiščih splošne pristojnosti z dne 23. 6. 1965 (Ur.l. SRS, št. 20/65) in republiški Zakon o rednih sodiš-čih iz leta 1977 (Ur.l. SRS, št. 10/77). Vrhovno sodišče federalne enote Slovenije je predvidela že prva povojna ustava: "Orga-ni pravosodja v FLRJ so Vrhovno sodišče FLRJ, vrhovna sodišča republik in avtonom-nih pokrajin, okrožna in okrajna sodišča." Vrhovno sodišče v Ljubljani je, kot je določal prvi povojni zakon o sodiščih, odločalo predvsem v kazenskih in civilnih zadevah o pri-tožbah zoper odločbe okrožnih sodišč, o nadzorstvenih pritožbah, izjemoma pa je sodilo tudi na prvi stopnji. Nadziralo je delovanje vseh nižjih sodišč na območju Slovenije, to je okrožnih in okrajnih sodišč, odločalo v sporih o pristojnosti med okrožnimi sodišči, med okrožnimi in okrajnimi sodišči ter med sodnimi in drugimi oblastvenimi organi. Sprejemalo je tudi obvezna navodila in tako skrbelo za enotnost izvajanja sodne funkci-je v Sloveniji. Ustavni zakon iz leta 1953 je določal, da je pravosodje pravica in dolžnost federacije, ki zagotavlja enotno uporabo zveznih zakonov in enotnost pravnega sistema ter enotnost sistema pravosodja v federaciji. Republika pravosodje samo organizira. Z republiškim vrhovnim sodiščem se načelno zaključuje redna instančna pot. Vrhovna sodišča v repu-blikah so odločala v kazenskih in civilnih zadevah v prvi, drugi in tretji instanci. Na prvi in tretji stopnji so odločala le v redkih in v zakonu posebej predvidenih primerih. Za sojenje v upravnih sporih pa so bila ta sodišča prvoinstančna sodišča. Republiško vrhovno sodišče je opravljalo razen sojenja tudi druge zadeve. Predvsem je skrbelo za enotnost uporabe zakonov v republiki (pravna mnenja, opozarjanje na neskladnost) ter odločalo o ekstradiciji in v sporih o pristojnosti. Do bistvenih sprememb v sodni organizaciji in s tem tudi v vsebini funkcije vrhovnega sodišča je prišlo po letu 1974. Ustava iz leta 1963 je določala, da se sodna funkcija izvr-šuje v enotnem sodnem sistemu. V ustavi iz leta 1974 ni več enotnega sodnega sistema, ker je zakonodaja o sodiščih v pristojnosti republik. V ustavi iz leta 1963 so bila sodišča splošne pristojnosti določena že v ustavi. Z ustavnimi amandmaji 1968 pa so bile te določbe črtane iz ustave.

122

V SR Sloveniji so do 31. 12. 1978 delovala naslednja redna sodišča splošne pristojnosti: občinska, okrožna in vrhovno sodišče. Z zakonom o rednih sodiščih iz leta 1977 je bila uveljavljena reforma rednih sodišč in od 1. 1. 1979 so obstajala temeljna sodišča, višja sodišča ter vrhovno sodišče. Po republiški ustavi iz leta 1974 je vrhovno sodišče odlo-čalo o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe rednih sodišč. V določenih primerih je to sodišče odločalo tudi na prvi stopnji in prav tako o izrednih pravnih sredstvih. Posebna funkcija vrhovnega sodišča je bila še naprej zagotavljati enotno uporabo republiških zakonov. To sodišče je sprejemalo načelna stališča in načelna pravna mnenja ter reševa-lo spore glede pristojnosti med raznimi republiškimi sodišči. Novost je pomenila določ-ba republiške ustave, po kateri vrhovno sodišče in samoupravna sodišča, ki dokončno odločajo o posameznih zadevah, zavzemajo prek svojih delegatov načelna pravna mnenja na skupni seji in sicer o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov in drugih predpisov. - Peric L., Organizacija pravosodja FLRJ, Ljubljana 1961 - Legradić R., Besarović M., Narodni sudovi i javno tužioštvo u novoj Jugoslaviji,

Beograd 1948 - Justin I., Pravosodje v SFR Jugoslaviji, Maribor 1979 - Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo SFR Jugoslavije, Ljubljana 1981 Zaradi kontinuitete smo fond poimenovali po zadnjem nazivu, ki ga je ustvarjalec dobil leta 1991. Gradivo je izročilo Vrhovno sodišče SR Slovenije 23. 2. 1988 in Vrhovno sodišče Republike Slovenije 22. 7. 1992. Ob prvem prevzemu gradiva je AS pridobil zgolj gradivo iz upravnega področja delovanja sodišča in to gradivo, ki nosi opravilno oznako U I in U II in sicer za obdobje od leta 1952 do vključno leta 1960. Ob drugi izročitvi gradiva naj bi AS prevzel gradivo, ki je pri ustvarjalcu nastalo v letih 1945 do 1960 (s predpisi 1941 - 1945), vendar ga ustvarjalec ni izročil v celoti. Gradivo, nave-deno v prevzemnem seznamu, ni bilo prevzeto v celoti. Med gradivom je bilo tudi nekaj spisov Višjega ljudskega sodišča v Kopru, ki sedaj tvo-rijo poseben fond (glej AS 1145, zap. št. 476). vpisniki Kr I, Kr II, Kr III, Kzz, Kž, Kp, Kpv, G, Gž, Gs, R, A, U, Ur, Spv/ imeniki/ spisi GŽ, KŽ, Kzz, Gzz, Gr, Gs, Spv, R, Kr, Su, Rv, Gpv, Gž, Kp/ spisi, ki se glasijo na osebe in nimajo oznake vpisnika/ prevzemni seznam 1992/

123

BAB Okrožna in višja sodišča ______________________________________________________________________ 474 AS 1725 OKROŽNO NARODNO SODIŠČE ZA NOVOMEŠKO OKROŽJE, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Okrožno narodno sodišče za novomeško okrožje, 1944 - 1945 Okrožno narodno sodišče za novomeško okrožje s sedežem v Črnomlju je bilo ustanov-ljeno na osnovi odloka Predsestva SNOS z dne 3. 9. 1944 o začasni ureditvi ljudskih sodišč in o ljudskih sodnikih. Pristojno je bilo za kazniva dejanja, za katera je bila dolo-čena denarna kazen nad 10 000 lir ali odvzem svobode in prisilno delo nad šest mese-cev. Upravo in nadzorstvo nad okrožnim narodnim sodiščem je vodil odsek za sodstvo pri Predsestvu SNOS, sodnike pa je volila okrožna skupščina NOO za novomeško okro-žje. - Vodnik 1965, str. 402 Gradivo je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. kazenski spisi 1944-1945/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 475 AS 122 OKROŽNO SODIŠČE CELJE, 1919 - 1937 0.3 t. m./ 3 š. Okrožno sodišče Celje, 1919 - 1945 Glej AS 307, zap. št. 465 in AS 314, zap. št. 472. V Kraljevini SHS so obstajala štiri okrožna sodišča in sicer v Ljubljani, Novem Mestu, Mariboru in Celju. V Kraljevini Jugoslaviji pa se je ob koncu tridesetih let ustanovilo še peto, okrožno sodišče v Murski Soboti. Pod okrožno sodišče v Celju je spadalo dvanajst okrajnih sodišč in sicer: Brežice, Celje, Gornji Grad, Konjice, Kozje, Laško, Rogatec, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj in Vransko. - Melik J., Kazensko sodstvo na slovenskem 1919 - 1929, Ljubljana 1994 Gradivo je 30. 5. 1960 izročil CK ZKS. Večino gradiva hrani Zgodovinski arhiv v Celju.

124

kazenski spisi politične vsebine/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 476 AS 1145 VIŠJE LJUDSKO SODIŠČE ZA ISTRSKO OKROŽJE, 1945 - 1954 0.5 t. m./ 4 š. Višje ljudsko sodišče za Istrsko okrožje, 1947 - 1954 Istrsko okrožje je bilo ustanovljeno po podpisu mirovne pogodbe z Italijo. Na Svobod-nem tržaškem ozemlju je obsegalo večji del slovenske Istre v okraju Koper in del hrva-ške Istre v okraju Buje. Najvišji organ civilne oblasti je bil Istrski okrožni ljudski odbor. Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, ki ga je pooblastil Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, ter Oblastni ljudski odbor za Istro v Labinu sta 20. 2. 1947 izdala odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja. To okrožje je bilo ustanovljeno za področje okrajev Koper in Buje. Na Istrski okrožni ljudski odbor sta prenesla PPNOO in Oblastni NO za Istro vso civil-no oblast. Tako je že 3. 8. 1947 izdal odlok o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja. Ta odlok je določal, da na območju Istrskega okrožja izvršujejo redno sodno oblast v vseh civilnih pravdnih in nepravdnih ter v kazenskih zadevah ljudska sodišča. Okrajna ljudska sodišča so bila v Bujah, Kopru in Piranu, okrožno in višje ljudsko sodišče pa sta imeli sedež v Kopru. Višje ljudsko sodišče je sodilo v svetu petih ljudskih sodnikov, ki jih je volila Skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Delovalo je do ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 183 - Perovšek M., Sojenje kaznivih dejanj, Ljudski pravnik, št. 1/1946, str. 251 - 261 - Finžgar A., Zakon o ureditvi ljudskih sodišč, Ljudski pravnik, št. 1/1946,

str. 132 - 140 - Perovšek M., Moja resnica, Ljubljana 1995 Gradivo je izročil Republiški sekretaria za pravosodje, upravo in proračun julija 1981 ter Vrhovno sodišče Republike Slovenije v letu 1992 (AS 1237, zap. št. 473). sodni spisi/ upravni spisi in dopisi/

125

BAC Okrajna, občinska, temeljna sodišča ______________________________________________________________________ 477 AS 1695 OKRAJNO NARODNO SODIŠČE V ČRNOMLJU, 1944 - 1946 0.2 t. m./ 2 š. Okrajno narodno sodišče v Črnomlju, 1944 - 1945 Ustanovljeno je bilo na osnovi odloka Predsedstva SNOS o začasni ureditvi narodnih sodišč in o narodnih sodnikih z dne 3. 9. 1944 (Ur.l. SNOS, št. I/4, 11. 9. 1944). Pristoj-no je bilo za izvrševanje sodne oblasti v vseh civilnih, pravdnih in nepravdnih ter v kazenskih zadevah, razen tistih, ki so bile s posebnimi določbami pridržane vojaškemu kazenskemu sodstvu. Nadzorstvo nad poslovanjem narodnih sodišč je vodil odsek za sodstvo pri Predsedstvu SNOS. Sodnike so volile začasne okrajne skupščine NOO. Okrajna narodna sodišča so bila pristojna za prekrške in prestopke, če je bila zanje dolo-čena kazen ukora, denarna kazen do 10.000 lir ali odvzem svobode ali kazen prisilnega dela do šest mesecev. Glej AS 1725, zap. št. 474. kazenski spisi 1944-1945/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 478 AS 1694 OKRAJNO NARODNO SODIŠČE V METLIKI, 1944 - 1946 0.1 t. m./ 1 š. Okrajno narodno sodišče v Metliki, 1944 - 1945 Glej AS 1695, zap. št. 477. Glej AS 1725, zap. št. 474. kazenski spisi 1944-1945/ arhivski popis/

126

______________________________________________________________________ 479 AS 320 OKRAJNO SODIŠČE KRANJ, 1850 - 1910 3.1 t. m./ 10 f., 8 š. Bezirksgericht Krainburg, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Kranj, 1850 - 1854 Bezirksamt Krainburg, 1854 - 1868 Okrajni urad Kranj, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Kranj, 1868 - 1941 Pred letom 1850 so na Kranjskem delovala sodišča, ki so jih upravljale okrajne gospos-ke oziroma okrajni komisariati, podobno na Goriškem, na Štajerskem pa so delovala zemljiško-gosposka krajevna sodišča. Okrajna sodišča so začela pod tem imenom na Slovenskem delovati v letu 1850. S cesarskim odlokom z dne 14. 6. 1849 (Kaiserliche Entschliessung vom 14. Juni 1849, vomit die Grundzüge der neuen Gerichtsverfassung genehmigt werden) so bili namreč določeni temelji nove sestave sodišč. S cesarsko uredbo z dne 26. 7. 1849 (Kaiserliche Verordnung vom 26. Juli 1849 wodurch die Organisirung der Gerichte in den Kronländern Kärnthen und Krain genehmigt wird) pa je bila predpisana natančnejša ureditev sodišč na Koroškem in Kranjskem. V jurisdikcijski okoliš ljubljanskega dežel-nega sodišča so spadala okrajna sodišča: Kranjska Gora, Radovljica, Bistrica, Kranj, Loka, Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Vrhnika, Kamnik, Brdo, Zalog, Planina, Pos-tojna, Senožeče, Lož, Bistrica, Idrija, Vipava. Od teh okrajnih sodišč so bila obenem zborna sodišča za prestopke: Okrajno sodišče v Radovljici za okraja Radovljica in Kranjska Gora; Okrajno sodišče Kranj za okraje Kranj, Loko in Tržič; Okrajno sodišče Postojna za okraje Postojna, Planina, Senožeče, Lož in Bistrico; Okrajno sodišče Vipa-va za okraja Vipavo in Idrijo ter Okrajno sodišče Ljubljana za okraje Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Vrhnika, Kamnik, Brdo in Zalog. Na podlagi cesarskega kabinetnega pisma z dne 31. 12. 1851 so okrajna sodišča združili z okrajnimi glavarstvi v okrajne urade. Pristojnost teh novih mešanih okrajnih uradov je urejal ukaz z dne 19. 1. 1853. Cesar je s sklepoma 22. 8. in 15. 9. 1853 potrdil število in meje okrajev (kantonov, becirkov) in okoliše zbornih sodnij prve stopnje ter kraje in ureditev deželnih in kresijskih sodnij in okrajnih uradov v Vojvodini Kranjski. Z uka-zom ministrov notranjih zadev, pravosodja in denarstva z dne 4. 2. 1854 je bilo določe-no, da obsega območje Ljubljanske deželne sodnije okraje: Postojna, Brdo, Bistrica, Idrija, Kranj, Kranjska Gora, Lož, Loka, Ljubljana, Ljubljana obmestje, Litija, Tržič, Vrhnika, Planina, Radovljica, Senožeče, Kamnik, Vipava, Kočevje, Velike Lašče, Krš-ko, Kostanjevica, Metlika in Mokronog; območje kresijske sodnije v Novem mestu pa okraje: Kočevje, Velike Lašče, Krško, Kostanjevica, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Radeče, Ribnica, Žužemberk, Trebnje, Črnomelj in Višnja Gora. Okrajna sodišča so nadaljevala delo pod tem imenom šele mnogo kasneje. Na podlagi 20. 10. 1860 odrejene ločitve sodstva od uprave in sklepa z dne 12 .2. 1867 je justično ministrstvo dne 14. 2. 1867 odredilo vzpostavitev sodnih okrajev v Vojvodini Kranjski. Odredba je določila, da bodo sodne posle oskrbovala čista okrajna sodišča, ki bodo delovala v Kranjski Gori, Radovljici, Tržiču, Škofji Loki, Kranju, Kamniku, Brdu, Liti-ji, Idriji, Vipavi, Ilirski Bistrici, Ložu, Velikih Laščah, Ribnici, Kočevju, Žužemberku,

127

Trebnjem, Radečah, Mokronogu, Metliki, Črnomlju, Vrhniki in sicer v mejah dotedan-jih okrajev, razen naslednjih izjem: Okrajno sodišče Postojna bo delovalo v okviru okrajev Postojna, Senožeče in iz okraja Planina priključenih krajev Mrzlo Polje, Stude-no in Strmca; Okrajno sodišče Planina bo zmanjšano v zgornjem smislu; Okrajno sodiš-če Krško bo obsegalo Krško in Kostanjevico; Okrajno sodišče Višnja Gora pa bo delo-valo v istem obsegu, le občina Ilova Gora bo priključena Ljubljani. Poslovanje novih sodišč je uredil zakon z dne 11. 6. 1868. Delovanje, organizacijo ter poslovanje okrajnih sodišč so kasneje urejali predvsem naslednji zakonski in podzakonski akti: Zakon o ses-tavi, notranji uredbi in opravilnem redu sodnij z dne 27. 11. 1896, Kazenskopravdni red z dne 23. 5. 1873, Zakon o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodišč v državljanskih (civilnih) pravnih stvareh z uvodnim zakonom z dne 1. 8. 1895, ukaz pra-vosodnega ministra z dne 5. 5. 1897, s katerim se izdaja nov opravilni red za sodnije prve in druge stopnje, Zakonik o sodnem kazenskem postopku z dne 16. 2. 1929, Zakon o sodnikih rednih sodišč z dne 8. 1. 1929, Zakon o ureditvi rednih sodišč z dne 18. 1. 1929, Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. 7. 1929 z uvodnim zakonom z dne 9. 7. 1930, uredba o poslovnem redu za redna kazenska sodišča z dne 21. 11. 1929 in uredba o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje z dne 25. 10. 1932. V novi državi je število zbornih sodišč ostalo nespremenjeno. Isti so ostali tudi sedeži teh sodišč. Zaradi novih mej z Italijo , Avstrijo in Madžarsko se je zmanjšalo krajevno področje deželnega sodišča v Ljubljani in zvečalo krajevno področje okrožnega sodišča v Mariboru. Ljubljansko deželno sodišče je izgubilo v celoti sodne okraje Postojna, Vipava, Senožeče, Ilirska Bistrica in skoraj v celoti sodni okraj Idrija. Zmanjšani so bili sodni okraji Cerknica, Lož, Škofja Loka, Kranjska gora, Radovljica in Logatec. Zaradi italijanske okupacije je začelo okrajno sodišče v Logatcu delati šele 26. 2. 1921. Ljub-ljansko deželno sodišče je začasno pridobilo sodni okraj Borovlje in večji del sodnega okraja Rožek, trajno pa le občino Jezersko, ki je bila dodeljena okrajnemu sodišču v Kranju. Okrožno sodišče v Mariboru je začasno pridobilo sodne okraje Pliberk, Dobrla vas, Železna Kapla in Velikovec. Jugoslaviji pripadli del vzhodne Koroške, ki je spadal pod sodna okraja Pliberk in Šentpavel, so dodelili novemu okrajnemu sodišču na Preva-ljah, ki je začelo delati 1. 11. 1920. Apaška kotlina, pred vojno pod sodiščem v Cmure-ku in Radgoni, je bila razdeljena med sodišča v Gornji Radgoni, Sv. Lenartu in Maribo-ru; prav tako so nove meje prinesle obmejnim sodnim okrajem še nekaj krajevnih izgub in pridobitev. Mariborskemu okrožnemu sodišču sta bili 10. 11. 1919 dodeljeni okrajni sodišči Murska Sobota in Dolnja Lendava. Območja okrajnih sodišč se razen ob državni meji niso spremenila. V Kraljevini SHS in kasneje Jugoslaviji so obstajala naslednja okrajna sodišča: na območju Okrožnega sodišča v Celju: Brežice, Celje, Gornji Grad, Konjice, Kozje, Laš-ko, Rogatec, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje, Šoštanj in Vransko; na območju Okrož-nega sodišča v Mariboru: Doljna Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slovenska Bistrica in Sv. Lenart; na območju deželnega, kasneje okrožnega sodišča v Ljubljani: Brdo, Cerknica, Kamnik, Kranj, Kranjska Gora, Litija, Ljubljana, Logatec, Lož, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Vrhnika ter na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu: Črnomelj, Kočevje, Kosta-njevica, Krško, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Radeče, Ribnica, Trebnje, Velike Laš-če, Višnja Gora in Žužemberk. Ob koncu tridesetih let je bilo ustanovljeno novo Okrož-no sodišče v Murski Soboti z okrajnimi sodišči v Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Lju-tomeru in Gornji Radgoni, obenem je bilo območje Okrožnega sodišča v Mariboru zmanjšalo in je obsegalo le okrajna sodišča v Mariboru, Marenbergu, Ormožu, Preval-

128

jah, Ptuju, Slovenski Bistrici in Sv. Lenartu. Okrajna sodišča so se v terminologiji poe-notene jugoslovanske zakonodaje po letu 1929 imenovala tudi sreska sodišča, vendar se ta novi naziv v prakso sodišč ni vpeljal in se je koncem tridesetih let tudi v zakonodaji povrnil izraz okrajno sodišče. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Vilfan S., Uvod v pravno zgodovino, Ljubljana 1991 - Kaserer J., Handbuch der Österreichischen Justizverwaltung, I - IV Band, Wien

1882 - 1888 - Budwinski A., Erkenntnisse des k.k. Verwaltungsgerichtshofes, Wien 1896 - Dolenc D., Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935 - Priročniki in karte, str. 99 - 104 Arhivsko gradivo okrajnih sodišč tvorijo sodni spisi, razdeljeni po vsebini na več skupin oziroma oddelkov. Sodni poslovnik iz leta 1850 je predvideval naslednje oznake za sodne spise: A zakoni in normalije B službene zadeve C pravdne zadeve D zapuščine E kuratele F zemljiškoknjižne zadeve G kazenske zadeve H razne nesporne zadeve Sodni poslovnik iz leta 1853 je predpisal novo razdelitev na oddelke ter uvedel tudi novo označitev le-teh. Tokrat so se uporabile rimske številke: I zakoni in uredbe II službene zadeve III pravdne zadeve IV zapuščinske pupilarne in kuratelne zadeve V konkurzne zadeve VI zemljiškoknjižne zadeve VII mešane zadeve Sodišča, ki so opravljala tudi kazensko sodstvo so vodila kazenske zadeve bodisi pod II ali VIII glede na to ali so mešane zadeve ostale na VII ali so jih premaknili na VIII. Sodni poslovnik iz leta 1897 je vpeljal vpisnike, ki so postali tudi osnova za osnačevan-je in hranjenje spisov: Praes predsedstvene zadeve U kazenske zadeve Ns razne kazenske zadeve C pravdne zadeve Cm mandatne tožbe in pravde Cb bagatelne zadeve M mandatne zadeve K odpovedi zakupnih ali najemnih pogodb E izvršilne zadeve V začasne odredbe A zapuščinske zadeve P pupilarne zadeve

129

L kuratele in podaljšave očetovske oblasti Nc razne civilne zadeve Ta poslovnik je veljal za kazenske zadeve vse do leta 1930, ko ga je nadomestila Ured-ba o poslovnem redu za redna kazenska sodišča z dne 5. 12. 1929. Za kazenske spise so veljali naslednji vpisniki: Ki poizvedbe Kps prestopki starejših mladoletnikov in polnoletnih oseb Kpsm prestopki mlajših mladoletnikov Kns vse ostale zadeve Za vse ostale zadeve so bili novi vpisniki predpisani šele 31. 3. 1933 in sicer: Su zadeve sodne uprave P civilne pravdne zadeve ter menične in čekovne zadeve I izvršilne zadeve O zapuščinske zadeve S varstvene in skrbstvene zadeve R zadeve, ki niso spadale v noben drug vpisnik Vsi ti vpisniki so veljali do konca druge svetovne vojne. Gradivo Okrajnega sodišča Kranj je izročilo Okrajno sodišče v Kranju decembru 1954, skupaj z zemljiško knjigo. poizvedbe za novo zemljiško knjigo/ civilni pravdni sodni spisi/ ______________________________________________________________________ 480 AS 321 OKRAJNO SODIŠČE LAŠKO, 1931 - 1936 0.1 t. m./ 1 f. Okrajno sodišče Laško, 1918 - 1941 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Gradivo je izročil CK ZKS 30. 5. 1960. Večino gradiva hrani Zgodovinski arhiv v Celju. kazenski sodni spisi Ki/

130

______________________________________________________________________ 481 AS 322 OKRAJNO SODIŠČE LITIJA, 1813 - 1883 16.2 t. m./ 99 f., 4 š. Beziksgericht Littai, 1850 - 1853 Okrajno sodišče Litija, 1850 - 1853 Bezirksamt Littai, 1854 - 1868 Okrajni urad Litija, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Litija, 1868 - 1941 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Gradivo je izročil 24. 3. 1948 Okrajno sodišče v Ljubljani. civilni sodni spisi: zapuščine, pupilarne zadeve in pravdne zadeve/ ______________________________________________________________________ 482 AS 323 OKRAJNO SODIŠČE LJUBLJANA, 1837 - 1945 103.0 t. m./ 424 š., 254 f. Bezirksgericht Laibach, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Ljubljana, 1850 - 1854 Bezirksgericht Laibach-Umgebung, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Ljubljana-okolica, 1850 - 1854 Städtisch-delegiertes Bezirksgericht Laibach, 1854 - 1868 Mestno delegirano okrajno sodišče Ljubljana, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Ljubljana, 1868 - 1945 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Gradivo so izročili: Okrajno sodišče v Ljubljani marca 1948, Javno tožilstvo januarja 1958 ter Okrožno sodišče v Ljubljani junija 1961 in oktobra 1969. Del gradiva hrani ZAL. pravdne zadeve/ kazenske zadeve/ spisi sodne uprave/ zapuščine/

131

______________________________________________________________________ 483 AS 324 OKRAJNO SODIŠČE LOGATEC, 1827 - 1934 7.2 t. m./ 33 f., 18 š. Bezirksgericht Haasberg, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Planina, 1850 - 1854 Bezirksamt Haasberg, 1854 - 1868 Okrajni urad Planina, 1854 - 1968 Okrajno sodišče Planina, 1968 - 1875 Okrajno sodišče Logatec, 1875 - 1945 Glej AS 320, zap. št. 479. Sedež Okrajnega sodišča v Planini je bil leta 1875 prenešen v Logatec. Po prvi svetovni vojni je zaradi italijanske okupacije začelo Okrajno sodišče v Logatcu delati šele 26. 2. 1921. - Glej AS 320, zap. št. 479 Gradivo je 2. 6. 1961 izročilo Okrožno sodišče v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. Gradivo tega fonda tvorijo predvsem sodni spisi civilnega oddelka sodišča in nekaj spi-sov sodne uprave. Med civilnimi spisi je največ civilnih pravd, zapuščin ter pupilarnih zadev in tudi nekaj prošenj za vpis v zemljiško knjigo. ______________________________________________________________________ 484 AS 325 OKRAJNO SODIŠČE LOŽ, 1852 - 1885 1.7 t. m./ 12 f. Bezirksgericht Laas, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Lož, 1850 - 1854 Bezirksamt Laas, 1854 - 1868 Okrajni urad Lož, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Lož, 1868 - 1918 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Gradivo je bilo verjetno prevzeto 25. 10. 1954, ko je muzej v Postojni izročil gradivo zemljiške knjige. Del gradiva hrani ZAL.

132

Gradivo tega fonda sestavljajo predvsem pupilarne, kuratelne in zapuščinske zadeve, pa tudi prošnje za zemljiškoknjižne vpise ter civilne pravde. ______________________________________________________________________ 485 AS 126 OKRAJNO SODIŠČE NOVO MESTO, 1797 - 1853 3.2 t. m./ 24 f., 3 š. Bezirksobrigkeit Rupertshof, 1780 - 1837 Okrajna gosposka Ruperčvrh, 1780 - 1837 Bezirkskommissariat Neustadtl, 1838 - 1849 Okrajni komisariat Novo mesto, 1838 - 1849 Bezirksgericht Neustadtl, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Novo mesto, 1850 - 1854 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Del gradiva hrani ZAL. Gradivo sestavljajo zapuščinski inventarji, ženitne pogodbe, prepisi posestev, spori, poravnave, kupne in druge pogodbe ter civilne pravde. ______________________________________________________________________ 486 AS 326 OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA, 1800 - 1936 1.0 t. m./ 4 f., 1 š. Bezirksgericht Radmannsdorf, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Radovljica, 1850 - 1854 Bezirksamt Radmannsdorf, 1854 - 1868 Okrajni urad Radovljica, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Radovljica, 1868 - 1941 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Večino gradiva hrani ZAL. Gradivo sestavljajo prošnje za zemljiškoknjižne vpise ter spisi o prisilni dražbi. ______________________________________________________________________ 487

133

AS 125 OKRAJNO SODIŠČE TREBNJE, 1850 - 1867 1.5 t. m./ 4 f., 3 š. Bezircksgericht Treffen, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Trebnje, 1850 - 1854 Bezirksamt Treffen, 1854 - 1868 Okrajni urad Trebnje, 1854 - 1868 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Del gradiva hrani ZAL. prošnje za zemljiškoknjižne vpise 1858-1864/ zapuščine 1850-1867/ cenitve v namenu izvršbe 1851-1867/ ______________________________________________________________________ 488 AS 327 OKRAJNO SODIŠČE VRHNIKA, 1850 - 1945 53.0 t. m./ 247 š., 141 f. Bezirksgericht Oberlaibach, 1850 - 1854 Okrajno sodišče Vrhnika, 1850 - 1854 Bezirksamt Oberlaibach, 1854 - 1868 Okrajni urad Vrhnika, 1854 - 1868 Okrajno sodišče Vrhnika, 1868 - 1945 Glej AS 320, zap. št. 479. - Glej AS 320, zap. št. 479 Fond je bil prevzet junija 1961 od Okrožnega sodišča v Ljubljani brez prevzemnega seznama. Del gradiva hrani ZAL. Gradivo tega fonda tvorijo kazenski in civilni spisi pa tudi predsedstveni spisi oziroma spisi sodne uprave. Največ je civilnih zadev, predvsem pravdnih zadev, zapuščin ter zemljiškoknjižnih zadev, nekaj tudi izvršb in pupilarnih zadev.

134

______________________________________________________________________ 489 AS 315 DEŽELNA DESKA ZA KRANJSKO, 1759 - 1945 17.8 t. m./ 18 f., 149 k. Urad deželne deske v Ljubljani, 1756 - 1935 Deželna deska je bila javna knjiga, v katero so vpisovali lastništvo in druge pravice na nepremičninah za vso stanovsko posest, medtem ko so posest kmečkih podložnikov vpisovali v zemljiško knjigo (AS 336, zap. št. 498). Osnova za deželno desko so bili podatki, navedeni v imenjski knjigi (AS 173, zap. št. 68), ki je bila uvedena zaradi obdavčenja stanovske posesti in je bila torej davčna knjiga, medtem ko je bila Deželna deska knjiga, ki je utemeljevala lastninsko pravico. Vanjo so vpisovali vse listine (pogodbe, testamente, poročna pisma, darovnice ipd.), ki so se nanašale na posest, spremembe, ki so se nanašale na to posest, in bremena. Deželna deska za Kranjsko je bila uvedena z patenti iz let 1747 (ta patent za uvedbo deželne deske ni imel velikega pomena) in 1757. Že leta 1756 so bili deželni stanovi pozvani, naj izročijo potrebne imenjske knjige deželnemu sodišču, leta 1757 pa je bil izdan ukaz, naj se začne z vnašanjem rubrik iz imenjske knjige v deželno desko. Glavni namen uvedbe deželne deske je bil zagotavljanje varnosti pri kreditnih poslih. Uvajala se je za tista gospostva, posesti in imenja, ki so bila zajeta v imenjski knjigi, in za hiše v lasti deželanov. V deželno desko so vpisovali vse listine, ki so se nanašele na določeno posest in vse spremembe v zvezi z njo. S pripravami na uvedbo deželne deske za Kranjsko so začeli že v 30-ih letih 18. stol. Leta 1756 je bilo določeno, da bo Urad deželne deske deloval v deželni hiši. Določeni so bili tudi uradniki deželne deske: poddirektor, registrator, kanclist in pisarniški usluž-benec. Instrukcije iz leta 1757 so posebej določale delovni čas urada ter ukrepe v prime-ru odsotnosti uradnikov in v primeru požara. En ključ urada je hranil doma poddirektor, drugega pa registrator, ki je hranil še ključ arhiva. Patent z dne 9. 9. 1762 je urejal poslovanje deželne deske. Urad deželne deske (Landta-fel Amt) je bil priključen deželnemu sodišču in je ves čas svojega obstoja ostal v okviru deželnega sodišča oziroma njegovih naslednikov. Patent iz leta 1762 je dalje določal, da vodi urad deželni glavar ali predsednik deželnega sodišča. Predsednik deželnega sodiš-ča je skupaj s svetom odločal, ali se odobri vloge za intabulacijo ali ekstabulacijo iz deželne deske. Deželna deska je bila javna, vsak je lahko zahteval pojasnilo o vsebini posameznega vpisa. Po letu 1760 ni mogla biti nobena posest vpisana v imenjsko knjigo, če lastništvo prej ni bilo izpričano v deželni deski. Staro deželno desko sestavljajo quaterni različnih barv. Quaterne sestavljajo različne serije listin, ki se nanašajo na določeno pravno dejanje. Kranjsko deželno desko sestav-lja 13 različnih barvnih serij, skupaj 27 quaternov. Večino so začeli voditi junija 1759, zadnji vpisi so iz konca leta 1832. Vpise v quaterne so opravljali uradniki deželne deske na osnovi originalnih listin. Vpis je moral biti natančen prepis izvirnika. Leta 1833 so tudi pri kranjski deželni deski uvedli glavno knjigo, ki je bila sestavljena iz vložkov. Vsak vložek je predstavljal eno deželnodeskino posest. Listine, po katerih so se vnašali vpisi v glavne knjige, so se poslej prepisovale v eno samo serijo knjig lis-

135

tin. Glavna knjiga je omogočala pregled nad lastništvom posamezne posesti. Od leta 1851 pri deželni deski niso več prepisovali listin, temveč so jih hranili v izvirniku. 25. 3. 1874 je bil sprejet deželni zakon o zemljiški knjigi, ki je veljal tudi za vodenje dežel-ne deske, pri kateri so zato leta 1878 nastavili novo glavno knjigo, ki pa je že pravzap-rav zemljiška knjiga za posestva, vpisana v deželno desko. Deželno desko za Kranjsko so prenehali voditi po sprejemu novega zakona o zemljiški knjigi leta 1930. Večina vpi-sov v glavne knjige je zaključenih v letih 1932 in 1933. S prenehanjem vodenja deželne deske je prenehal delovati tudi Urad deželne deske. - Košir M., Deželna deska za Kranjsko, Arhivi XVI, Ljubljana 1993, str. 95 Fond je izročilo Okrožno sodišče v Ljubljani 26. 11. 1959 in 2. 6. 1961. quatern vložkov 1759/ quatern delnih poravnav 1760-1832/ quatern glavnih opomb 1760-1832/ quatern darovnic in ustanovitev 1759-1831/ quatern starih dolgov 1759-1833/ quatern poročnih pogodb 1759-1832/ quatern sodnih dediščinskih odgovo-rov 1765-1832/ quatern sodnih sklepov in sodb 1759-1832/ quatern testamentov in fidejkomisov 1759-1832/ quatern visočanstva in privilegijev 1764-1796/ quatern poro-čil/ quatern kupnih pogodb in poravnav 1759-1832/ quatern dolgov od leta 1759-1832/ quatern novih dolgov od leta 1804-1832/ glavna knjiga I 1833-1883/ glavna knjiga II 1883-1945/ knjiga listin I 1759-1832/ knjiga listin II 1833-1850/ knjiga listin III 1851-1914/ indeks po posestvih in lastnikih/ ______________________________________________________________________ 490 AS 328 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ IDRIJA, 1769 - 1880 0.5 t. m./ 2 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Idrija dne 5. 8. 1959. knjiga dolgov kameralnega rudniškega gospostva Idrija/ knjiga poroštev kameralnega gospostva Idrija/ arhivski popis/

136

______________________________________________________________________ 491 AS 329 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ ILIRSKA BISTRICA, 1769 - 1880 11.5 t. m./ 14 f., 61 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Ilirska Bistrica 21. 11. 1952 in 6. 10. 1956. župnijsko imenje Trnovo 1792-1850/ gospostva: Jablanica 1788-1850, Prem 1779-1850, Turen-Ratečevo Brdo 1820-1850, Tabor, Spodnji Zemon 1771-1850, Kalce 1838-1850, Strane 1816-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 492 AS 330 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ KAMNIK, 1769 - 1880 2.2 t. m./ 25 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Kamnik 17. 12. 1954. gospostva: Smlednik, Jablje, Križ, Dol, Mekinje, Repnje, Černelo, Čemšenik, Zaprice/ mesto Kamnik/ župnija Vodice/ Komenda Sv. Peter/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 493 AS 331 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ KOČEVJE IN RIBNICA, 1769 - 1880 11.0 t. m./ 138 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Kočevje 16. 3. 1951 in 7. 6.1961. gospostva: Čušperk, Kočevje, Kostel, Poljane, Ribnica, Turjak/ mesto Kočevje/ župnija Ribnica/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________

137

494 AS 332 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ KRANJ, 1769 - 1880 15.0 t. m./ 21 f., 319 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Kranj 17. 12. 1954. gospostva: Komenda Sv. Peter 1785-1817, Jablje, Kieselstein/ župnijsko imenje Pod-brezje/ župnijsko imenje Sv. Vid v Spodnjih Dupljah 1790-1850/ mesto Kranj, Brdo pri Kranju 1777-1851/ Smlednik 1732-1851/ Florijanovo imenje 1740-1902/ Preddvor 1754-1851/ Škofja Loka 1789-1851/ Kokrica 1784-1851/ Šenčur 1782-1851/ župna cer-kev Kranj 1693-1851/ Kropa 1804-1851/ župnišče Kranj 1777-1851/ Kranj-mesto 1772-1800/ Sv. Katarina v Kranju 1816-1850/ Kieselstein 1780-1851/ Sv. Lenart v Kra-nju 1775-1851/ Pegamovo imenje 1785-1829/ Velesovo 1787-1851/ župnija Naklo 1753-1851/ Hrib/ župnišče Šmartno pri Kranju 1731-1851/ Strmol 1788-1850/ beneficij Sv. Rešnjega telesa 1816-1851/ bratovščina Sv. Rešnjega telesa v Kranju 1827-1847/ Sv. Peter pri Šmarjeti pri Kranju 1784-1851/ Hotemaže 1800-1832/ Vojvodin boršt/ Prevolje-Rupa pri Kranju 1796-1851/ župnija Sv. Jakob v Podbrezju 1807-1851/ Poto-če pri Preddvoru 1737-1851/ Visoko pri Kranju 1753-1851/ Wernegovo imenje 1793-1851/ župnišče Cerklje 1740-1851/ Josekovo imenje pri Kranju 1831-1846/ Mayerjevo imenje v Kranju 1816-1851/ Ročno 1766-1773/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 495 AS 333 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ KRANJSKA GORA, 1769 - 1880 1.0 t. m./ 40 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Radovljica 28. 5. 1953. gospostva: Škofja Loka, Dovje, Bled, Bela Peč 1780-1849/ imenje Javornik 1816-1850/ Okrajno sodišče Kranjska Gora 1841-1850/ arhivski popis/

138

______________________________________________________________________ 496 AS 334 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LITIJA, 1769 - 1880 8.5 t. m./ 163 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Ljubljana 24. 3. 1948. gospostva: Gamberg 1790-1851, Ponoviče 1786-1850, Svibno, Stična, Slatna 1768-1845, Turn pri Podpeči/ župnijsko imenje Polšnik 1786-1838/ imenje Medija 1811-1851/ Selo-Črni Potok pri Šmartnem pri Litiji 1808-1850/ Grmače 1734-1850, cerkveno imenje Sv. Gora pri Litiji 1836/ Sv. Križ pri Litiji 1786-1849/ Kandrše 1805-1850/ Kleviše 1786-1850/ župna cerkev Kolovrat/ Krumperk 1803/ Križate 1787-1851/ Kompolje, cerkveno imenje Dole 1784-1840/ komenda Novo mesto/ Gornji Kolovrat 1804-1850/ Poganek 1804-1843/ župnijsko imenje Zagorje/ Štanga 1814-1850/ župnijsko imenje Šmartno pri Litiji 1785-1850/ Dole/ Turjak 1815-1850/ Spodnji Kolovrat 1786-1850/ župnijsko imenje Vače pri Litiji 1824-1850/ imenje župne cerkve Sv. Andrej v Vačah 1805-1850/ Bogenšperk 1769-1850/ Zalog pri Drtiji 1835-1846/ Cirkna 1837-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 497 AS 335 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LJUBLJANA-MESTO, 1769 - 1880 8.5 t. m./ 139 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Staro magistratno knjigo, knjigo listin je izročilo Okrožno sodišče Ljubljana 2. 6. 1961. Kodeljevo 1843-1849/ svobodniki/ Bokalce 1792-1850/ Brdo pri Podpeči/ Bistra/ Boš-tanj 1862/ Brinje pri Šmarjah in Podgorica/ Cekinov grad v Ljubljani/ Čemšenik pri Dobu/ Čušperk/ Dobrova 1785, 1795/ Dobrepolje/ Dragomelj/ Dol/ Fužine 1786-1848/ Glince 1806-1850/ Gamniše 1832-1848/ Grmače/ Goričane 1800-1850/ Zgornje Gori-čane/ Jablje/ Sv. Katarina pri Igu/ Javornik/ Križ/ Kamen pri Begunjah/ Kamnik/ Krumperk/ Komenda v Ljubljani 1781-1850/ Kodeljevo 1790-1850/ stolni kapitelj v Ljubljani/ grad Ljubljana 1781-1842/ Loka/ Lesno Brdo/ Lukovica 1768-1850/ Lisičje 1790-1850/ Log/ magistrat Ljubljana 1769-1850/ Mala Loka/ Jamna 1783-1850/ Meki-nje 1811-1846/ Mengeš/ Puštal/ Prapreče-Podgorica/ Polhov Gradec/ Preska/ Ribnica/ Rakovnik/ Ručno pri Tacnu 1789-1850/ Strmce/ Slatnik/ beneficij Sv. Trojice v stolnici 1788-1850/ beneficij Sv. Katarine na Igu 1819-1843/ Sora 1700-1850/ Sv. Peter 1780-1850/ Smlednik/ Studenec 1786-1850/ Sonek pri Igu 1842-1849/ Stična/ Škofja Loka/ Sv. Peter pri Ljubljani/ Šmarje 1760-1850/ Šmartno pod Šmarno goro 1781-1850/ Škocijan pri Turjaku 1819-1850/ Zgornja Šiška 1743-1850/ Podturn pri

139

Ljubljani 1785-1850/ Spodnja Šiška 1849-1850/ Št. Vid nad Ljubljano 1765-1850/ Tur-jak/ Vič/ Visoko pri Kranju/ Velesovo/ Zaplate-Brezovica/ Žužemberk/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 498 AS 336 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LJUBLJANA-OKOLICA, 1769 - 1880 23.0 t. m./ 369 k. Leta 1769 so na Kranjskem uvedli zemljiško knjigo za podložniška zemljišča, ki so jo vodila patrimonialna gospostva, leta 1771 pa podobno knjigo za mesta in trge, ki so jo vodili mestni organi (zanjo so veljala tehnična načela po patentu za deželno desko iz leta 1757), od leta 1793 do leta 1811 pa je obsegala še posebne zemljiške knjige svobo-dnikov. Zemljiška knjiga vsebuje podatke o lastnikih nepremičnin, bremenih in zlasti o dolgo-vih. Do leta 1833 je zemljiško knjigo sestavljala samo (kronološka) zbirka listin. Bila je nepregledna, njena glavna slabost pa je bila v tem, da so bile nepremičnine označene samo z lastnikom ali krajevnim imenom in hišno številko, opisane pa le kot npr. hiša z vrtom. To slabost je mogla odpraviti le povezava s katastrom. Zato so leta 1833 zemljiško knjigo reformirali, tako da je bila sestavljena iz treh delov: glavne knjige, knjige (oziroma zbirke) listin in uradne kopije katasterske mape. Glavna knjiga vsebuje vložke po tekočih številkah nastanka in se vodi za vsako katastr-sko občino posebej. Vsak vložek je sestavljen iz opisa vseh nepremičnin enega lastnika v določeni katastrski občini z navedbo parcel po parcelnih številkah, iz lastninskega lis-ta z navedbo lastnikov po kronološkem vrstnem redu in iz bremenskega lista z navedbo bremen. Leta 1851 so prenesli vodenje zemljiške knjige na okrajna sodišča. Ta so jih vodila dal-je ločeno po nekdanjih zemljiških gospostvih, ponekod pa so knjige razvezali in vložke na novo zvezali po krajih in hišnih številkah, medtem ko so knjige listin vodili po kro-nološkem zaporedju za vse katastrske občine enega okrajnega sodišča skupaj. Na podlagi splošnega zakona o zemljiški knjigi iz leta 1871 je bila leta 1880 uvedena nova zemljiška knjiga, vendar so posamezne spremembe v staro vpisovali tudi kasneje. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska Matica 1961, str. 411 Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Ljubljana 2. 6. 1961. imenje Lehen pri Podmolniku/ gospostvo Turjak/ Slovenj Gradec/ verski fond Škofja Loka/ imenje Studenec 1786-1850/ Puštal/ župnija Dobrova 1786-1850/ imenje Drago-melj/ grad Dragomelj/ gospostvo Brdo pri Podpeči/ imenje Hajmanov grad pri Škofji Loki/ gospostvo Smlednik/ župnija Smlednik/ Bistra/ deželnoknežji svobodniki/ Gomniš-če pri Šmarju-Sap 1732-1848/ Lisičje pri Šmarju 1791-1850/ Glince 1768-1849/ Gori-čane 1769-1850/ Grmače/ župnijsko imenje Dobropolje/ gospostvo Jablje/ imenje Höffern 1786-1850/ Mala Loka pri Ihanu/ Lesno Brdo/ Javornik pri Golem Brdu/ gos-

140

postvo Fužine pri Ljubljani 1786-1850/ Krumperk/ Križ/ imenje Rakovnik 1816-1850/ Loka/ Komenda Ljubljana 1781-1850/ Magistrat Ljubljana 1769-1850/ Škofija Ljublja-na 1787-1849/ Stolni kapitel v Ljubljani/ Lambergov kanonikat/ Cekinov grad 1723-1850/ Lukovica 1786-1830/ Prapreče-Podgorica pri Grosupljem/ Dol/ župnijsko imenje Mengeš/ dvor Mengeš/ gospostvo Velesovo/ imenje Kušljanov grad Zaplata 1809-1850/ gospostvo Mekinje 1811-1850/ imenje Najbelt pri Ljubljani 1783-1849/ Hrib pri Preddvoru/ Fajfarjev grad 1743-1850/ župnijsko imenje Preska/ Žlebe/ Golo Brdo/ Radeče/ imenje župne cerkve Ribnica/ župnišče Ribnica/ gospostvo Repnje/ kraj Ročno/ Repnje 1789-1850/ imenje Čemšenik/ gospostvo Žužemberk/ imenje Brinje in Podgorica 1792-1849/ gospostvo Stična/ Slatna/ Ižanski grad 1842-1849/ imenje župni-šča Kamnik/ gospostvo Kamen pri Begunjah/ imenje Stemerje/ Čeplje 1792-1850/ cer-kveno imenje Sv. Jernej v Spodnji Šiški 1844-1850/ župnijsko imenje Staro Apno in Škocjan pri Turjaku 1819-1850/ beneficij Sv. Katarine na Igu 1819-1849/ župnijsko imenje Šmarje 1786-1850/ imenje župnije in župne cerkve Sv. Martin 1781-1850/ bene-ficij Sv. Peter ob Pšati 1780-1850/ Sv. Peter v Ljubljani 1781-1849/ župnijsko imenje Sv. Simon in Juda na Viču 1788-1843/ Sv. Trojica pri Moravčah 1788-1850/ imenje farne cerkve Šentvid nad Ljubljano 1793-1850/ gospostvo Kodeljev grad 1798-1850/ imenje Grad Loško pri Cerknici/ gospostvo Tivoli 1788-1850/ imenje Visoko pri Kran-ju/ Turnški grad pri Peščeniku-Višnja Gora/ gospostvo Boštanj pri Grosuplju/ Podutik pri Šentvidu 1805-1842/ župnijsko imenje Sora pri Medvodah 1700-1850/ gospostvo Čušperk/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 499 AS 337 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LJUTOMER, 1769 - 1880 5.5 t. m./ 91 f., 93 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča Ljutomer, ki je bila restituirana iz Gradca, je AS prevzel v svojo hrambo 23. 1. 1953. gospostvo: Branek 1781-1850, Lokavci 1800-1850, Veržej in Stara Nova vas 1798-1850/ arhivski popis/

141

______________________________________________________________________ 500 AS 338 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LOGATEC, 1769 - 1880 6.0 t. m./ 84 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Del gradiva je izročil Notranjski muzej Postojna 3. 11. 1954, drugi del pa Okrožno sodi-šče Ljubljana 24. 3. 1958 in 26. 11. 1959. gospostva: Planina 1736-1847, Logatec 1757-1831, Loško 1794-1850/ župnišče Cerk-nica 1828-1855/ župnišče Planina 1788-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 501 AS 339 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ LOŽ, 1769 - 1880 6.0 t. m./ 84 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročil Notranjski muzej Postojna 3. 11. 1954. gospostvo Turjak 1847-1850/ imenje Koča vas 1796-1849/ mesto Lož 1784-1854/ žup-nišče Lož 1803-1850/ gospostvo Nadlišek 1787-1849/ imenje Babno Polje 1824-1850/ župnišče Bloke 1830-1850/ gospostvo Ortnek 1840-1850/ Snežnik 1789-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 502 AS 340 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ METLIKA IN ČRNOMELJ, 1769 - 1880 20.0 t. m./ 55 f., 255 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Metlika 17. 4. 1956. gospostvo Soteska/ gospostvo Turjak: imenje Metlika-Črnomelj, Pobrežje 1817-1850/ Kočevje/ Gradac 1840-1850/ Krupa 1822-1848/ Metlika 1792-1850/ mesto Metlika 1779-1851/ skupno imenje Metlika 1830-1850/ Nemški viteški red Metlika 1817-1850/ Komenda Metlika 1796-1850/ Poljane 1825-1846/ Žužemberk/ imenje Semič 1817-1847/ župnija Semič 1818-1850/ Smuk 1820-1850/ gospostvo Črnomelj 1779-1846/ mesto Črnomelj 1832-1848/ Fuksov grad-Črnomelj 1810-1850/ Nemška

142

viteška komenda Črnomelj 1794-1849/ beneficij Sv. Duha in imenje župnije Črnomelj 1799-1845/ Turen 1797-1850/ Vinica 1823-1850/ župnijsko imenje Vinica 1794-1842/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 503 AS 341 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ PODGRAD, 1769 - 1880 4.0 t. m./ 77 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Ilirska Bistrica 21. 11. 1952. gospostva: Podgrad 1803-1851, Gutteneg 1815-1851/ samostan Sv. Avguština v St. Vidu/ imenje Hrušica/ Marenzi-Hrušica 1818-1843/ župnijsko imenje Hrušica 1827-1851/ Lipa 1802-1850/ Mune 1841-1851/ Obrovo/ Mlinski dvor 1850/ Odelina 1705-1850/ Pasjak 1753/ imenje Johana Georga Raaba 1816-1850/ cerkveno imenje Podbeže 1841-1849/ gospostvo Ravne 1810-1851/ imenje Slivje 1814-1823/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 504 AS 342 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ POSTOJNA, 1769 - 1880 4.5 t. m./ 55 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročil Notranjski muzej Postojna 3. 11. 1954. gospostvo Postojna 1802-1854/ imenje Sovič 1831-1848/ gospostvo Planina/ župnija Kožana/ gospostvo Predjama 1792-1848/ imenje Mlinski dvor pri Postojni/ Orehek/ gospostvo Prem 1802/ Ravne 1850-1851/ imenje župnijske cerkve Slavina/ samostan Stična - kraški urad 1832-1836/ arhivski popis/

143

______________________________________________________________________ 505 AS 343 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ RADOVLJICA, 1769 - 1880 16.0 t. m./ 8 f., 218 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Radovljica 28. 5. 1953. imenje Zagorica pri Bledu 1834-1849/ Pipaneže pri Radovljici 1788-1850/ deželno kne-žji svobodniki/ Grimščice pri Bledu 1803-1850/ proštija otok Bled 1814-1850/ gospos-tvo Škofja Loka/ imenje farne cerkve Sv. Lovrenca v Ljubnem 1792-1850/ imenje farne cerkve Sv. Marije v Ljubnem/ Legatovo imenje 1821-1850/ beneficij Sv. Katarine v Les-cah 1788-1819/ farno imenje Mošnje 1799-1850/ farno imenje Zgornje Gorje 1808-1850/ vikariatska cerkev Sv. Nikolaja na Ovsišah s podružnico Sv. Tomaža v Češ-njici 1825-1845/ imenje Podvin 1782-1850/ beneficij Sv. Rešnjega telesa in beneficij Sv. Trojice v Radovljici 1794-1850/ gospostvo Radovljica 1785-1851/ imenje proštije Radovljica 1787-1850/ farna cerkev Sv. Petra Radovljica 1821-1832/ imenje Sebenje 1844-1845/ gospostvo Kamen pri Begunjah 1725-1850/ Bled 1787-1850/ imenje župnije Sv. Martina Bled 1817-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 506 AS 344 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ SEŽANA, 1769 - 1880 0.4 t. m./ 2 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročil ObLO Sežana 22. 11. 1955. Ohranili sta se le dve knjigi, ker naj bi večino stare zemljiške knjige za Sežano uničili Nemci, ostanke pa je vojaška uprava, ki se je po vojni naselila v prostore sodišča (ustni viri, uradni zaznamek v akcesijski knji-gi), prodala Odpadu ali sežgala. knjiga listin, zvezek 3 1834-1836/ vpisna knjiga 1859-1867/ arhivski popis/

144

______________________________________________________________________ 507 AS 345 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ TRŽIČ, 1769 - 1880 4.5 t. m./ 42 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Kranj 17. 12. 1954. imenje Duplje 1786-1840/ Golnik 1788-1833/ Vojvodin gozd (Udin boršt) 1807-1850/ župnijsko imenje Kovor 1796-1850/ gospostvo Kieselstein v Kranju/ imenje župne cer-kve Križe/ župna nadarbina Kranjska Gora 1796-1850/ gospostvo Tržič 1811-1850/ župnija Tržič 1802-1833/ gospostvo Radovljica/ imenje Sv. Neža na Brezjah/ imenje podružnične cerkve Sv. Vida v Dupljah 1821-1851/ imenje Werneg v Tržiču 1816-1850/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 508 AS 1144 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ VIŠNJA GORA, 1793 - 1863 1.0 t. m./ 20 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je v AS izročil Matjaž Šuntajs iz Višnje Gore 9. 5. 1982. imenje Turn ob Ljubljanici/ gospostvo Stična/ gospostvo Kostanjevica/ imenje Grm/ cerkveno imenje Šmartno pri Litiji/ gospostvo Slatna/ gospostvo Čušperk/ gospostvo Višnja Gora/ župnišče Višnja Gora/ deželni svobodniki/ ______________________________________________________________________ 509 AS 346 ZEMLJIŠKA KNJIGA ZA SODNI OKRAJ VRHNIKA, 1769 - 1880 9.0 t. m./ 83 k. Glej AS 336, zap. št. 498. Gradivo je izročilo Okrajno sodišče Ljubljana 24. 3. 1948 in 24. 3. 1958. gospostva: Polhov Gradec, Lesno Brdo 1779-1851/ cerkvena posest Polhov Gradec 1802-1851/ Logatec 1785-1851/ Bistra 1753-1887/ imenje Čeplje/ arhivski popis/

145

BB Posebna sodišča ______________________________________________________________________ 510 AS 1150 BRIGADNO SODIŠČE V MARIBORU, 1875 - 1914 7.1 t. m./ 62 š. Brigade Gericht in Marburg, 1879 - 1914 Brigadno sodišče v Mariboru, 1879 - 1914 Glej AS 1146, zap. št. 512. Vojaška brigadna sodišča so bila deželnobrambovska kazenska sodna oblast, podrejena Vrhovnemu deželnobrambovskemu sodišču (Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, Dunaj 1912, št. 131; Zakon o vojaškem kazenskem prav-nem redu za deželno brambo z dne 5. 7. 1912). Pristojna so bila za prekrške in prestop-ke z največ šestmesečno zaporno kaznijo. Postavljala so se v postojankah brigadnih poveljstev in so se imenovala po svojem uradnem sedežu. Sestavljali so jih trije sodniki častniškega stanu. Prizivna inštanca zoper sodbe brigadnih sodišč je bilo Vrhovno sodi-šče deželne brambe. Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1976 (1. predaja). procesni spisi 1875-1914/ 1 spis garnizijskega sodišča v Mariboru 1856/ ______________________________________________________________________ 511 AS 1148 DOMOBRANSKO DIVIZIJSKO SODIŠČE V GRADCU, IZPOSTAVA V MARIBORU, 1900 - 1915 0.5 t. m./ 5 š. K. k. Landwehr Divisionsgericht Graz, exponiert in Marburg, 1914 - 1918 Domobransko divizijsko sodišče v Gradcu, izpostava v Mariboru, 1914 - 1918 Glej AS 1146, zap. št. 512. Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1978 (2. predaja). procesni spisi 1900-1914/

146

______________________________________________________________________ 512 AS 1146 DOMOBRANSKO DIVIZIJSKO SODIŠČE V LJUBLJANI, 1914 - 1914 0.5 t. m./ 5 š. Landwehrdivisionsgericht in Laibach, 1914 - 1918 Domobransko divizijsko sodišče v Ljubljani, 1914 - 1918 Avstro-ogrsko vojaško kazensko sodstvo se je delilo v kazensko sodstvo skupne vojske in mornarice ter kazensko sodstvo deželne brambe (Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, Dunaj 1912, št. 130; Zakon z dne 5. 7. 1912 o vojaškem kazenskem pravdnem redu za skupno vojno moč). Sodišča deželne brambe so bila brigadna sodišča, divizijska sodišča in Vrhovno sodišče deželne brambe (Državni zakonik, Dunaj 1912, št. 131; Zakon o vojaškem kazenskem pravdnem redu za deželno brambo z dne 5. 7. 1912). Pod deželnobrambovsko kazensko sodno oblast so zaradi kaznivih dejanj bile postavljene aktivne vojaške osebe v deželni brambi, orožništvu ali črni vojski, pozvane osebe črne vojske, neaktivne, v častniški razred uvrščene osebe, v vojaških invalidnicah nastanjeni invalidi deželne brambe, orožništva ali črne vojske, dezerterji, vojni ujetniki v varstvu poveljstev deželne brambe, orožništva ali črne voj-ske. Vojaška divizijska sodišča so bila deželnobrambovska kazenska sodna oblast, podrejena Vrhovnemu deželnobrambovskemu sodišču. Pristojna so bila za dejanja, za katera je bila zagrožena več kot osemmesečna zaporna kazen. Sodišča so sestavljali voditelji raz-prav in 4 častniki vojaškega stanu. Zoper sodbe divizijskih sodišč, ki so bile izdane na 1. inštanci, je bil možen priziv na Vrhovno sodišče deželne brambe. Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1978 (2. predaja). procesni spisi 1914/ ______________________________________________________________________ 513 AS 1147 DOMOBRANSKO DIVIZIJSKO SODIŠČE V TRSTU, IZPOSTAVA V LJUBLJANI, 1914 - 1915 1.5 t. m./ 13 š. K. k. Landwehrdivisionsgericht in Triest, exponiert in Laibach, 1914 - 1918 Domobransko divizijsko sodišče v Trstu, izpostava v Ljubljani, 1914 - 1918 Glej AS 1146, zap. št. 512. Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1978 (2. predaja). procesni spisi 1914-1915/

147

______________________________________________________________________ 514 AS 1149 DOMOBRANSKO SODIŠČE V LJUBLJANI, 1886 - 1915 3.9 t. m./ 37 š. K. k. Landwehr-Gericht in Laibach, 1879 - 1914 Domobransko sodišče v Ljubljani, 1879 - 1914 Glej AS 1146, zap. št. 512 in AS 1150, zap. št. 510. 35 škatel gradiva je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1976 (1. predaja), 2 škatli pa leta 1978 (2. predaja). vojaško-pravdni spisi/ kazenski spisi/ preiskovalni spisi/ ukazi komande oddelka 1886/ procesni spisi - neznani storilci 1907-1915/ popisi rešenih zadev 1907, 1908/ ______________________________________________________________________ 515 AS 1791 VOJAŠKO VOJNO SODIŠČE 2. ARMADE, SEKCIJA LJUBLJANA, 1941 - 1943 35.0 t. m./ 348 f., 52 k., 11 kt. Tribunale militare di guerra della 2a armata, Sezione di Lubiana, 1941 - 1943 Vojaško vojno sodišče 2. armade, sekcija Ljubljana, 1941 - 1943 Dne 7. 11. 1941 je bil izdan razglas o ustanovitvi posebnega oddelka vojaškega vojnega sodišča 2. armade (sedež na Sušaku) v Ljubljani. Ustanovili so ga okrog 20. 11. 1941, delovati pa je začelo 6. 12. 1941. Delovalo je do 8. 9. 1943. Obravnavalo je 8.737 pri-merov proti 13.186 Slovencem, v glavnem osumljenim sodelovanja z narodnoosvobo-dilnim gibanjem, pa tudi kriminalcem; sodilo je tudi 1.150 italijanskim vojakom. - Vodnik 1965, str. 430 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 55 - 58 Gradivo je ostalo v prostorih ljubljanskega sodišča do osvoboditve. Nato ga je prevzel Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani, ki ga je leta 1959 izročil IZDG. Od novembra 1992 je v AS. sodbe z zapisniki in zaslišanji obsojencev 1941-1943/ prepisi sodb 1941-1943/ indeksa vojnega sodišča 1941-1943/ kartoteka zapornikov vojaškega vojnega sodišča 1941-1943/ dopisovanje z upravo sodnih zaporov Ljubljana/ arhivski popis/

148

______________________________________________________________________ 516 AS 705 USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1964 - 1990 70.0 t. m./ 655 š. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1989 Ustavno sodišče Republike Slovenije, 1989 - Ustavno sodišče je samostojen organ, ki mu je z ustavo zaupano varstvo ustavnosti in zakonitosti. Svojo funkcijo opravlja na podlagi ustave in zakonov. Skrbi za dosledno spoštovanje odnosov med posameznimi vrstami pravnih aktov, ki v državi nastajajo. Socialistična federativna republika Jugoslavija je uvedla ustavna sodišča z ustavo leta 1963 in jih obdržala tudi z ustavo leta 1974. Pred tem so nadzirale ustavnost in zakoni-tost skupščine kar družbenopolitične skupnosti same. Najstarejši sistem ustavnega sodstva, ki je ločen od rednega sodstva je bil vzpostavljen v Avstriji leta 1920. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji je obstajalo para-lelno in samostojno ustavno sodstvo na ravni federacije in na ravni republik. Praviloma je bilo Ustavno sodišče Jugoslavije pristojno za varstvo zvezne ustavnosti, republiško ustavno sodišče pa za varstvo republiške ustavnosti. Pristojnost, organizacijo in poslovanje Ustavnega sodišča SRS so, poleg ustav, določali: Zakon o Ustavnem sodišču SRS z dne 26. 12. 1963; Zakon o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS z dne 25. 12. 1974; Poslovnik Ustavnega sodišča SRS z dne 1. 4. 1975; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS z dne 24. 11. 1976. Poleg osnovnih nalog je bila pomembna tudi iniciativna vloga ustav-nega sodišča, ki je spremljalo in proučevalo pojave, pomembne za uresničevanje ustav-nosti in zakonitosti, ter predlagalo skupščinam sprejem ali spremembo določenih zako-nov in dajalo mnenje o osnutkih zakonov. Ustavno sodišče SRS je odločalo: o skladnos-ti republiških zakonov z Ustavo SRS; o skladnosti vseh drugih splošnih aktov družbe-nopolitičnih skupnosti ter samoupravnih splošnih aktov z Ustavo SRS, zakoni in drugi-mi splošnimi akti; o tem ali so splošni akti družbenopolitičnih skupnosti in samoupravni splošni akti v nasprotju z zveznim zakonom, za katerega izvrševanje niso neposredno odgovorni zvezni organi; o sporih glede pravic in dolžnosti med republiko in drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi, če za rešitev spora ni pristojno drugo sodišče; o sporih glede pristojnosti med sodišči in organi družbenopolitičnih skupnosti z območja Slove-nije; o varstvu temeljnih svoboščin in pravic, kršenih s posamičnim aktom in opravilom. Ustavno sodišče sestavljajo predsednik in sodniki. - Pitamic L., Država, Ljubljana 1927 - Koman Perenič L., Perenič A., Uvod v pravo, Ljubljana 1983 - Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo SFR Jugoslavije, Ljubljana 1976 Ustavno sodišče je evidentiralo zadeve v vpisnike kot glavne evidenčne knjige in na tej osnovi tudi razvrščalo gradivo. Vodilo je naslednje vpisnike: vpisnik U za vse zadeve ocenjevanja ustavnosti in zakonitosti, vpisnik S za zadeve sodelovanja med sodišči, vpisnik SP za zadeve, ki so nastajale ob spremljanju pojavov, pomembnih za uresniče-vanje ustavnosti in zakonitosti,

149

vpisnik R za zadeve ocenjevanja posamičnih aktov, vpisnik SU in SU pov za zadeve sodne uprave. Gradivo, ki je ohranjeno skoraj v celoti, je izročil ustvarjalec 12. 7. 1995 in sicer za obdobje svojega delovanja od 1964 do 1990. Obdržal pa je vpisnike, ki jih še potrebuje pri svojem poslovanju. Gradivo tvorijo spisi z oznako U, R, S, SP in Su. prevzemni seznam 1995/

150

BC Tožilstva (pravdništva) ______________________________________________________________________ 517 AS 351 DRŽAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI, 1869 - 1945 5.4 t. m./ 61 f., 3 š. Državno pravdništvo v Ljubljani, 1850 - 1929 Državno tožilstvo v Ljubljani, 1929 - 1945 Državno tožilstvo v Ljubljani, ki se je do leta 1929 imenovalo Državno pravdništvo, je bilo ustanovljeno 1850, kot posledica ločitve vloge sodnika in tožilca. Njegov nastanek ter zunanja organizacija je vezana na mrežo sodišč, čeprav je bilo njegovo delovanje od sodišč neodvisno. Državno pravdništvo je monokratski organ. Nosilec funkcije je vedno samo posamezni član državnega pravdništva. Organizacija državnega pravdništva je temeljila na načelu enotnosti. Najvišje v tej hierarhiji je bil generalni prokurator, nato višji državni pravdnik, ki sta bila podrejena neposredno justičnemu ministru. Višjemu državnemu pravdniku je bil podrejen državni pravdnik. Ker je zunanja organizacija državnega pravdništva odgovarjala zunanji organizaciji kazenskih sodišč, so bili držav-ni pravdniki postavljeni pri zbornih sodiščih prve stopnje, višji državni pravdniki pri zbornih sodiščih druge stopnje ter vrhovni državni pravdnik, odvetnik oziroma general-ni prokurator pri vrhovnem sodišču. Na slovenskem smo imeli do konca stare Avstrije le državnega pravdnika, ki je bil pristojen za Deželno sodišče v Ljubljani. Kasneje, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, smo imeli tudi višje stopnje. Državni pravdnik se je leta 1929 preimenoval v Državnega tožilca in je bil pristojen za Okrožno sodišče v Ljubljani. Pomembni mejniki v historiatu tega ustvarjalca so datumi kazen-skih procesnih zakonov: 17. 1. 1850, 29. 7. 1853, 3. 5. 1858, 23. 5. 1873 in 16. 2. 1929. - Ogorelica N., Kazneno procesualno pravo, Zagreb 1899 - Melik J., Kazensko sodstvo na slovenskem 1919 - 1929, Ljubljana 1994 - Maucher I., Die Österreichische Strafprozessordnung vom 17. Jänner 1850, Wien 1850 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Dolenc M., Kazenskopravno zakonodajstvo po prevratu in Slovenci, Slovenski

Pravnik št. 35, Ljubljana 1921, str. 114 - 127 - Sadašnji položaj kaznenopravnog zakonodavstva Kraljevine Srba, Hrvata i Slovena-

ca, Ljubljana 1923 - Gampp F., Lehrbuch des Österreichischen Strafprozesses, Wien 1904 Pisarniško poslovanje državnih pravdništev in kasneje tožilstev so v letih 1850 do 1945 urejali trije poslovniki ali opravilni redi in sicer prvi z dne 3. 8. 1854, drugi z dne 5. 5. 1897 ter tretji z dne 21. 11. 1929. - Po prvem (1854 - 1897) so se dokumenti oziroma zadeve odlagale po skupinah z oznakami: I zakoni in odredbe II službene zadeve III kazenske zadeve IV periodični izkazi in tabele

151

V jetništvo - Po drugem (1897 - 1929): Präs, ki je vključevala: 1 normalije 2 zakonodajne zadeve 3 splošna navodila nadrejenih organov, navodila za obravnavanje posameznih

kazenskih primerov 4 personalne zadeve uradnikov in uslužbencev 5 vojaške zadeve 6 disciplinske zadeve uradnikov in uslužbencev 7 upokojitve in zadeve milosti 8 uradna pregledovanja državnih pravdništev 9 izkazi, poročila 10 tiskovne zadeve, cenzura St kazenske zadeve Ss tiskovne zadeve Nst ostale zadeve - Po tretjem (1929 - 1945): Kp zaupne zadeve Ks starešinske zadeve, ki so se dalje delile na: 1 navodila in naredbe višjih oblastev 2 predlogi in mnenja v zakonodajnih zadevah in zadevah pravosodne uprave 3 osebne zadeve uradnikov in uslužbencev 4 disciplinske zadeve uradnikov in uslužbencev 5 občasna poročila in popisi Kk kazenske zadeve Kps (od leta 1938 Kns) ostale zadeve Kt obtožnice poslane sodišču Ki trimesečna sumarna poročila višjemu državnemu tožilcu Kgd sumarna letna poročila Gradivo je bilo prevzeto v letu 1958, neurejeno, pomešano s spisi drugih pravdništev oziroma tožilstev, brez prevzemnih seznamov. Izročilo ga je Javno tožilstvo v Ljubljani kot pravni naslednik Državnega tožilstva oziroma Državnega pravdništva. Gradivo je bilo nekoliko urejeno po vsebinskih sklopih v letu 1968. Ohranjeno je fragmentarno in ne nudi vpogleda v celotno dejavnost ustvarjalca. predsedstveni vpisniki 1923-1929/ Ks vpisniki 1930-1935/ Kk vpisnik 1944/ Kns vpisnik 1940-1944/ Kt vpisnik 1943-1945/ nekaj imenikov kot stranskih evidenc/ spisi z ozna-kami Präs, St, Kk, Ks, Kns, Kt, Ss, Nst, VI/ zbirka sodb Apelacijskega sodišča v Ljublja-ni/ zbirke sodb Sodnega oddelka Nemškega svetovalca za ljubljansko pokrajino 1943-1945 in sicer predvsem sodb s civilnega in kazenskega področja apelacijskega sodišča, okrožnega sodišča in okrožnega kot trgovinskega sodišča/ nekaj sodb obrtnega sodišča in sodišča delavskega zavarovanja/ arhivski popis 1968/ ______________________________________________________________________

152

518 AS 353 JAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE, 1944 - 1960 29.5 t. m./ 125 f., 78 š. Javno tožilstvo Ljudske republike Slovenije, 1945 - 1963 Javno tožilstvo spada med državne organe, ki sodeljujejo zelo pomembno pri izvajanju pravosodne funkcije. Zato tudi zakonodaja, ki ureja dejavnost javnih tožilstev spada v pravosodno organizacijsko zakonodajo. Na Slovenskem segajo začetki javnega tožilstva že v čas narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Predhodnik javnega tožilca je začel delovati 12. 3. 1944, ko je Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodil-nega sveta (SNOS) izdalo Odlok o postavitvi in pristojnosti Glavnega javnega tožilca pri Predsedstvu SNOS. Glavni javni tožilec in ostali javni tožilci so opravljali najprej svojo funkcijo pri vojaških sodiščih, kjer so vodili preiskavo in bdeli nad zakonitostjo. Septembra 1944 so prešli k delovanju pri narodnih sodiščih. Za vse državno območje je Predsedstvo AVNOJ ustanovilo javno tožilstvo z Odlokom o ustanovitvi in pristojnosti javnega tožilca Demokratične federativne Jugoslavije z dne 3. 2. 1945. Pravice in dolž-nosti javnega tožilstva ter tudi organizacijska načela so bile v obeh odlokih praktično enake. Temu organu so bili zaupani naslednji sklopi nalog: kazenski pregon, nadzorstvo glede zakonitosti delovanja državne uprave in pravosodja ter skrb za pravilno in enako upora-bo zakonov. O javnem tožilcu vsebuje določbe tudi ustava FLRJ iz leta 1946. Zvezno javno tožilstvo (zvezni javni tožilec in njegovi namestniki) je bilo organ ljudske skupščine FLRJ. Voli-la in razreševala ga je zvezna ljudska skupščina. Javne tožilce ljudskih republik je pos-tavljal in razreševal javni tožilec FLRJ, javne tožilce upravno-teritorialnih enot pa javni tožilec republike s pritrditvijo javnega tožilca FLRJ. Naloge, ki jih je ustava dajala tožilcem, so bile predvsem pravica vlagati tožbe ter redna in izredna pravna sredstva: pravica intervencije v sodnem in upravnem postopku in pravica kazenskega pregona. Ustavna načela je preciziral Zakon o javnem tožilstvu z dne 22. 7. 1946. Višji tožilci so bili nadrejeni nižjim. Zaupan jim je bil vsestranski nadzor nad zakonitostjo. Ustavna reforma leta 1953 je prinesla spremembe tudi na tem področju. Vse bolj je javno tožils-tvo zgubljalo naloge splošnega varuha zakonitosti in vse bolj se je ta njegova vloga omejevala le še na kazenski postopek. Z ustavo 1963 ter na njeni osnovi temelječem zveznem Zakonu o javnem tožilstvu iz leta 1965 je bila ta nova smer še bolj poudarjena. Ustava leta 1974 pa je podlaga prvemu republiškemu, slovenskemu zakonu o javnem tožilstvu, ki nosi letnico 1977. Z določbami, ki jih je prinesla ta nova ustava, je prišlo do občutnih sprememb v organizaciji in delovanju javnega tožilstva. Ni bila več predpi-sana enotna organizacija za vso državo. Organizacija je bila sicer še vedno hierarhična, vendar se je končala v republiki. Funkcije javnega tožilstva so v Sloveniji opravljali republiški, višji in temeljni javni tožilci. Odnosi nadrejenosti oziroma podrejenosti so se kazali predvsem v obveznih navodilih nižjim tožilcem v devolucijski pravici ter v pra-vici substitucije in delegacije. Javno tožilstvo ostaja še nadalje državni organ, ki se mu kot temeljno nalogo nalaga pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov ter ob tem tudi varstvo zakonitosti, ter zaščita interesov družbene skupnosti, vendar v tej drugi vlogi le kot eden izmed organov in ne več kot edini organ.

153

- Vivoda M., Nastanek in razvoj javnega tožilstva v Sloveniji med narodnoosvobodil-no vojno, Pravnik št. 9, Ljubljana 1964

- Justin I., Pravosodje v SFR Jugoslaviji, Maribor 1979 - Stante J., Beseda k zakonu o javnem tožilstvu, Ljudski pravnik št. 5 - 6, Ljubljana

1946 - Vodušek J. Prevzem oblasti 1944 - 1946, Ljubljana 1992 - Munda A., Naš zakon o kazenskem postopku in njegove vodilne ideje, Ljubljana

1950 Fond je bil prevzet dvakrat. Prvič je gradivo izročil 30. 5. 1960 CK Zveze komunistov Slovenije. Gradivo je obsegalo fragmentarno ohranjene dokumente javnega tožilca iz leta 1944 ter gradivo iz prvih let delovanja tega organa po vojni. Drugič je gradivo izro-čilo Javno tožilstvo Socialistične republike Slovenije 15. 4. 1987. Izročeno gradivo je nastalo v času od leta 1947 do vključno leta 1960. Gradivo je ohranjeno zelo fragmen-tarno. Su spisi (sodna uprava) 1944-1945/ sejni zapisniki okrožnih in okrajnih narodnoosvo-bodilnih odborov, okrožnih in okrajnih izvršnih odborov OF, krajevnih narodnoosvo-bodilnih odborov 1944-1945/ korespondenca, predvsem med javnimi tožilci, 1944-1945/ nekaj kazenskih spisov z oznako KGJT ter pritožb 1944-1945/ zbirka spisov Višjega vojaškega sodišča 1944/ nekaj zaupnih spisov 1945-1951/ nekaj preiskovalnih spisov z oznako Ir/ spisi ON in ONR ter R in S, ki so nastali ob splošnem nadzoru, ki ga je opra-vljal javni tožilec 1945-1954 in zadevajo predvsem agrarno reformo in razlastitve/ celo-tni ali le delno ohranjeni spisi s civilnega področja z oznakami GR, G, GT in GŽ podro-čja/ spisi in dokumenti z oznakami Kr, Ktr, K, Kti in Kts s področja kazenskega prava/ upravni spisi z oznako Ut/ bilteni Javnega tožilstva 1949-1950/ spisi z oznako Br 1948-1950/ poročila o opravljenem delu/ zbirka raznih zakonskih aktov/ Gradivu je priključeno nekaj dokumentov Višjega javnega tožilstva Koper. arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 519 AS 350 VIŠJE DRŽAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI, 1918 - 1945 6.7 t. m./ 57 š., 5 f. Višje državno pravdništvo v Ljubljani, 1918 - 1929 Višje državno tožilstvo v Ljubljani, 1929 - 1945 Državno pravdništvo je bil državni organ, ki je spadal med organe na področju sodne oblasti. Bil je od sodišč neodvisen in je ščitil interes države. Njegova naloga je bila predvsem, da je kazniva dejanja, ki so se preganjala po uradni dolžnosti, uradno pregan-jal. Skrbel je torej, da se je ugotovila resnica in da so sodišča pri tem delovala zakonito. V kazenskem postopku so bile njegove zadolžitve naslednje: storiti vse potrebno za odkritje kaznivega dejanja ter ukazati uvodne poizvedbe; zahtevati preiskavo; vložiti in zastopati obtožbo; vložiti redna in izredna pravna sredstva. Organizacija državnega pravdništva je odgovarjala organizaciji sodišč. Tako je bil pri zbornih sodiščih prve sto-

154

pnje postavljen državni pravdnik, pri zbornih sodiščih druge stopnje višji državni prav-dnik, pri vrhovnem sodišču, ki smo ga v tem času imeli v Zagrebu, pa vrhovni državni pravdnik. Višji državni pravdnik je bil neposredno podrejen justičnemu ministru. Poro-čati mu je moral vsako leto o zaključenih in tekočih zadevah, o stanju v pravosodju, napakah pri njegovem izvrševanju in nepravilnostih v zakonodaji. Avstrijski predpisi, ki so urejali organizacijo, delovanje in poslovanje državnih pravdništev, so na Slovenskem veljali tudi po letu 1918. Drugačna organizacija sodišč v novi državi je povzročila le nekaj sprememb. Višje državno pravdništvo je namreč do 15. 1. 1920 opravljalo tudi posle generalnega prokuratorja in sicer v zadevah, kjer je Višje deželno sodišče nasto-palo kot kasacijsko sodišče. 21. 3. 1929 je dobila kraljevina nov, za vso državo enoten Zakon o državnem tožilstvu. 1. 4. 1929, ko je ta dobil obvezno moč, je Višje državno pravdništvo dobilo nov naziv: Višje državno tožilstvo. Ureditev je ostala načeloma enaka, prav tako tudi pristojnosti. Fond obsega gradivo Višjega državnega pravdnika, ki je deloval do 1929 in gradivo Višjega državnega tožilca od leta 1929 do konca druge svetovne vojne. Gradivo Višjega državnega pravdnika je bilo uvrščeno in hranjeno na podlagi neobjav-ljenega registraturnega načrta oziroma so veljala pravila pisarniškega poslovanja bivše Avstrije, kot na primer: P I zakoni, naredbe, odredbe višjih oblasti P III odredbe in navodila v posameznih pravdah D disciplinske zadeve sodnikov, drugega sodniškega osebja, osebja kaznilnic, odve-

tnikov, notarjev, uradnikov Št zadeve kaznilnic Preds predsedstvene zadeve Ss tiskovne zadeve Gradivo Višjega državnega tožilstva je bilo razdeljeno po naslednjih skupinah zadev: Kp zaupne zadeve Ks starešinske zadeve Kt splošne kazenske zadeve, obtožnice Kšt tiskovne zadeve Kl kazenski listi Kps (Kns) poizvedbe in preiskave Fond je AS prevzel v letu 1951 od Ministrstva za pravosodje ter 1958 od Javnega tožils-tva. Gradivo je bilo v obeh primerih prevzeto v neurejenem stanju, brez popisa in pre-vzemnega zapisnika. Prvič je bilo pomešano z dokumenti Upravnega sodišča (AS 666, zap. št. 144) in drugič s spisi Državnega pravdništva oziroma Državnega tožilstva (AS 351, zap. št. 517) in Vrhovnega državnega tožilstva (AS 349, zap. št. 521). Fond je ohranjen zelo fragmentarno. predsedstveni spisi 1929/ vpisniki Kns, Kp, Ks 1937-1945/ spisi iz vpisnika zaupnih predmetov Kp 1930-1942/ zadeve iz vpisnika Ks, ki zadevajo predloge, mnenja o pred-metih zakonodajnega značaja do 1945/ zbirka razsodb Višjega deželnega kot kasacij-skega sodišča 1918-1919, 1934-1943/ zbirka apelacijskih razsodb 1936-1945/ osebne zadeve uradnikov in uslužbencev/ zadeve iz občega vpisnika 1938-1943/ navodila in naredbe višjih oblastev 1920-1926/ občasna poročila in popisi z oznako Ks 1936-1945/ odredbe in navodila v posameznih pravdah 1923, 1926, 1934-1940/ tiskovne zadeve v zvezi z zaplembami do 1941/ disciplinske zadeve sodnikov, odvetnikov, notarjev, urad-nikov in uslužbencev/

155

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 520 AS 354 VIŠJE JAVNO TOŽILSTVO ZA ISTRSKO OKROŽJE, 1947 - 1954 0.3 t. m./ 3 š. Višje javno tožilstvo za Istrsko okrožje, 1947 - 1954 Po podpisu mirovne pogodbe z Italijo 1947 je bilo koprsko območje vključeno v cono B STO pod jugoslovansko upravo. Z londonskim sporazumom 1954 pa je skupaj s cono B pripadlo Jugoslaviji. Poverjeništvo Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje, po pooblastilu Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst z dne 31. 7. 1945, in Oblastni ljudski odbor za Istro v Labi-nu, sta 20. 2. 1947 izdala odlok o ustanovitvi Istrskega okrožja za področje okrajev Koper in Buje. Na podlagi tega odloka je 3. 8. 1947 izdala skupščina Istrskega okrožne-ga ljudskega odbora odlok o ustanovitvi in pristojnosti Javnega tožilstva za Istrsko okrožje. S tem odlokom je bilo ustanovljeno za območje Istrskega okrožja javno tožils-tvo, kateremu je načeloval okrožni javni tožilec pri Istrskem okrožnem ljudskem odbo-ru. Sedež tega tožilstva je bil v Kopru. Okrožnega javnega tožilca, ki je bil organ Istrs-kega okrožnega ljudskega odbora, kakor tudi dva njegova namestnika, je volila in razre-ševala skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Naloga okrožnega javnega tožilstva je bila nadzorovati, ali organi upravne in sodne oblasti, organi ustanov in pod-jetij kakor tudi posamezne uradne osebe in prebivalci Istrskega okrožja pravilno izpol-njujejo zakonite predpise. Okrožni javni tožilec in njegovi podrejeni organi so imeli pravico vlagati tožbe in prito-žbe, pravico zakonite intervencije v sodnem in upravnem postopku, pravico kazenskega pregona (poizvedbe, preiskave in obtožbe) ter pravico vlagati zahtevek za zaščito zako-nitosti zoper pravnomočne odločbe sodišč in upravnih organov. Prav tako je okrožno javno tožilstvo vodilo in nadzorovalo kazenski register za Istrsko okrožje. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 183 - Kobe B., Vloga ljudskih tožilcev pri obrambi ljudskih zakonov, Ljudski pravnik,

št. 1/1946, str. 45 - 48 - Perovšek M., Moja resnica, Ljubljana 1995 - Finžgar A., Zakon o ureditvi ljudskih sodišč, Ljudski pravnik, št. 1/1946, str.

132 - 140 Gradivo je leta 1967 izročilo Javno tožilstvo Socialistične republike Slovenije skupaj z gradivom Javnega tožilca pri Vipavskem področnem sodišču, Javnega tožilca pri Okro-žnem NOO za Srednjo Primorsko in Javnega tožilstva pri PNOO za Slovensko Primorje in Trst. Gradivo sestavljajo predvsem dokumenti, ki niso vezani na osnovno dejavnost javnega tožilca in sicer: razni politični govori, predavanja, odloki in načrti odlokov, zapisniki

156

pravne komisije, evidenca o italijanski imovini, prijave, popisi spisov vložitev zahtevkov za varstvo zakonitosti. ______________________________________________________________________ 521 AS 349 VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI, 1920 - 1945 1.6 t. m./ 16 š. Vrhovno državno pravdništvo v Zagrebu, 1920 - 1929 Vrhovno državno tožilstvo v Zagrebu, 1929 - 1939 Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani, 1939 - 1945 Država kot juristična oseba javnega prava nima procesualne sposobnosti. To njeno pra-vico izvršujejo njeni organi, ki so sestavni del države, njeni predstavniki. Državni tožil-ci oziroma pravdniki so državni organi, ki predstavljajo državo v kazenskih pravdah. Organizacija državnih tožilstev je vedno odgovarjala organizaciji sodišč. Leta 1918, ob nastanku Države SHS, so Slovencem manjkale vse višje sodne stopnje in ob tem seveda tudi višje in vrhovno tožilstvo. Sprva je višje deželno sodišče prevzelo funkcijo avstrij-skega vrhovnega sodišča. S kraljevo odredbo 28. 11. 1919 je bila ponovno uvedena tret-ja stopnja. To nalogo je prevzel Stol sedmorice v Zagrebu in sicer poseben oddelek, imenovan oddelek B, ki je začel poslovati februarja 1920. Z isto kraljevo uredbo je bil pri novoustanovljenem oddelku postavljen vrhovni državni odvetnik, katerega pristoj-nosti so bile take, kakršne je pred tem imel generalni prokurator pri bivšem vrhovnem in kasacijskem sodišču na Dunaju. Kljub uradnemu nazivu Vrhovni državni odvetnik, ki jo je uporabila omenjena kraljeva odredba ta izraz ni nikdar zaživel. Uporabljal se je vseskozi izraz Vrhovni državni pravdnik oziroma Vrhovno državno pravdništvo. Od leta 1929 dalje se je ta organ imenoval Vrhovni državni tožilec. Njegovo delovanje, organizacijo in poslovanje je urejal Zakon o državnem tožilstvu z dne 21. 3. 1929 ter Uredba ministra pravde o poslovnem redu za državno tožilstvo z dne 21. 11. 1929. Prvič smo Slovenci dobili najvišjega tožilca na svojem ozemlju šele konec leta 1939. Posledica sporazuma med Hrvati in Slovenci 26. 8. 1939 je bila namreč pre-nos najvišje sodne stopnje v Ljubljano. Obenem je bilo prenešeno v Ljubljano tudi Vrhovno državno tožilstvo. Za hrvaško in Dalmacijo je bilo ustanovljeno posebno Vrhovno tožilstvo. Vrhovno državno pravdništvo oziroma tožilstvo je bilo neposredno podrejeno justične-mu ministru. Poročati mu je moralo o svojem delu kot tudi o stanju v pravosodju, napa-kah pri njegovem izvrševanju in nepravilnostih v zakonodaji. - Dolenc M., Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 - Golia V., Slovensko pravosodje ob 20 letnici Jugoslavije, Spominski zbornik Slove-

nije, Ljubljana 1939 - Hönigsberg L., Zakonik o sudskom krivičnom postupku, Zagreb 1930 - Goršič F., Prvo leto našega pravosodstva, Ljubljana 1920 Fond se deli v dve osnovni skupini. V prvo skupino sodi gradivo Vrhovnega pravdniš-tva in v drugo gradivo Vrhovnega tožilstva. Sprva je posloval ta organ brez javno

157

objavljenega poslovnika oziroma so veljala stara avstrijska pravila. Uredba ministrstva pravde o poslovnem redu za državno tožilstvo je bila izdana šele 21. 11. 1929. Ta je določala, da se tudi pri vrhovnem državnem tožilstvu vodi register o zadevah, ki jih sprejema, in sicer ločeno o zaupnih zadevah Kp, starešinjskih zadevah Ks in kazenskih zadevah Kk ter splošnih zadevah Kk. Razen teh glavnih so obstajale še stranske eviden-ce kot na primer imenik Kim. Gradivo je bilo verjetno prinešeno iz Zagreba ob prenosu poslov v Ljubljano jeseni leta 1939. Iz dopisa Predsedništva Stola sedmorice oddelek B v Zagrebu Ministrstvu pravde v Beogradu z dne 23. 9. 1939 je razvidno, da je posle v začetku verjetno prevzel dote-danji namestnik starešine oddelka B Vrhovnega državnega tožilstva v Zagrebu dr. Štu-hec ter da je bilo ob preselitvi veliko prostorskih in finančnih težav, kar je verjetno vplivalo na sorazmerno skromno ohranjenost gradiva. AS ga je izročilo Javno tožilstvo LRS 8. 1. 1958. Prevzeto je bilo neurejeno, brez popi-sa in pomešano s spisi Višjega državnega tožilstva (AS 350, zap. št. 519). Ločitev je bila opravljena v letu 1968. Gradivo je ohranjeno fragmentarno. Precej je predsedstvenih spisov iz let 1920 do 1929 oziroma starešinskih spisov iz let 1930 do 1943. Iz let 1943 in 1944 obstajajo tudi zadeve iz občnega vpisnika Kps. Sorazmerno velik del gradiva pa tvorijo zbirke sodb Stola sedmorice v Zagrebu, ki so bile poslane Vrhovnemu pravdniku oziroma tožilcu v vednost. To so predvsem zadeve, ki nosijo oznake Kl in Kre. Nekaj je tudi sodb Discipli-narnega senata Stola sedmorice oddelka B iz let 1920 do 1943. Gre predvsem za disci-plinske zadeve sodnikov, odvetnikov in notarjev, ki nosijo oznako Ds. arhivski popis 1968/

158

BD Pravobranilstva ______________________________________________________________________ 522 AS 348 DRŽAVNO PRAVOBRANILSTVO V LJUBLJANI, 1752 - 1945 2.5 t. m./ 10 f., 19 k. Fiskalamt für Krain, 1747 - 1783 Fiskalni urad za Kranjsko, 1747 - 1783 Innerösterreichisches Fiskalamt, 1783 - 1791 Notranjeavstrijski fiskalni urad, 1783 - 1791 Fiskalamt für Krain, 1791 - 1809 Fiskalni urad za Kranjsko, 1791 - 1809 Kammerprokuratur in Laibach, 1814 - 1851 Komorna prokuratura v Ljubljani, 1814 - 1851 Finanzprokuratur für Steiernmark, Kärnten, Krain und Östereichisches Küstenland - Ekspozitur für Krain in Laibach, 1851 - 1867 Finančna prokuratura za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Avstrijsko primorje - ekspozitura za Kranjsko v Ljubljani, 1851 - 1867 Finančna prokuratura za Kranjsko, 1867 - 1929 Državno pravobranilstvo v Ljubljani, 1929 - 1945 Pravno varstvo neke države je namenjeno bodisi splošnim koristim ali pa koristim posameznika. Kadar so prizadete splošne koristi se začne postopek pred upravnimi ali sodnimi organi po uradni dolžnosti. V takih primerih zastopa državo državni pravdnik ali tožilec, kadar gre za premoženjske pravice ali obveznosti pa državno pravobranilstvo ali finančna prokuratura. Zgodovinsko je naslednik fiskalov in njemu podobnih organov iz časa okoli 1500, ki so jim sledili komorni prokuratorji. Na našem ozemlju je to deja-vnost opravljal najprej leta 1747 ustanovljeni Fiskalni urad za Kranjsko, ki je deloval v Ljubljani. V letih 1783 do 1791 je bil to Notranjeavstrijski fiskalni urad, leta 1791 do 1809 Fiskalni urad za Kranjsko, nato Komorna prokuratura in od leta 1851 Finančna prokuratura za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Avstrijsko primorje z ekspozituro v Ljubljani. Od leta 1867 do 1929 je delovala Finančna prokuratura v Ljubljani ter od tega leta dalje Državno pravobranilstvo. Med vojno je to pravobranilstvo poslovalo le za ozemlje Ljubljanske pokrajine. - Mandić O., Država i pravo I, II, Zagreb 1961 - 1962 - Perić B., Struktura prava, Zagreb 1964 - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961 Gradivo je izročilo Javno pravobranilstvo LRS oziroma SRS 26. 12. 1952, 22. 2. 1957 in 5. 6. 1965 ter Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun 30. 6. 1981. zbirka normalij s pripadajočimi indeksi 1752-1802, 1804-1809, 1813-1856, 1882-1912/ protokoli 1820-1920/ indeksi 1816-1943/ vpisniki Kk in Kt 1933-1942/ dnevniki 1923-1938/ spisi Ip, Pp, Zp 1920-1943/ personalni spisi/ prevzemni seznam 1952/

159

______________________________________________________________________ 523 AS 352 JAVNO PRAVOBRANILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE, 1952 - 1954 6.3 t. m./ 37 š., 15 f. Javno pravobranilstvo Ljudske republike Slovenije, 1952 - 1963 Že med drugo svetovno vojno je prenehalo delovati Državno pravobranilstvo, kot organ, ki je zastopal premoženjske pravice in koristi Kraljevine Jugoslavije. Po vojni so njegova opravila delno nadaljevali člani vlade oziroma predsedniki ljudskih odborov ter vodilne osebe ali zastopniki ustanov. Njihovo dejavnost je urejal zvezni Zakon o zasto-panju države in javnih organizacij pred sodišči in upravnimi organi iz leta 1946. Praksa je pokazala izredno slabe rezultate takega poslovanja. Zato je bil z zveznim zakonom leta 1952 ustanovljen nov organ, javno pravobranilstvo. Njegovo organizacijo, delovan-je in poslovanje je urejal najprej zvezni zakon o javnem pravobranilstvu iz leta 1952, nato zvezni zakon iz leta 1955 in 1957, temeljni zakon o javnem pravobranilstvu iz leta 1965 in končno republiški zakon iz leta 1976, s katerim je bila določena nova funkcija in položaj tega organa. Prvi zakon je določal, da glede premoženjskih pravic in koristi federacije, republik, avtonomnih enot, okrajev, mest in občin ter njihovih zavodov, ki jim je bila priznana lastnost pravne osebe zastopa le-te poseben organ - javno pravobra-nilstvo in sicer zvezno, republiško, pokrajinsko, oblastno ali okrajno in po zakonu iz leta 1957 tudi občinsko. Javno pravobranilstvo je opravljalo poleg temeljne funkcije, to je obveznega zastopanja naštetih subjektov, še razne druge dejavnosti, kot na primer spodbijanje določenih pogodb in dajanje pravnega mnenja in druge strokovne pomoči pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjskopravnih vprašanj. - Justin I., Pravosodje v SFR Jugoslaviji, Maribor 1979 - Kušej G., Uvod v pravoznanstvo, Ljubljana 1969 - Koman Perenič L., Perenič A., Uvod v pravo, Ljubljana 1983 Gradivo je izročilo Javno pravobranilstvo SRS dne 5. 6. 1965. Vpisniki in kazala niso bili izročeni. spisi z oznakami Pp (pravosodno področje), Ip (izvršilno področje), Up (upravno pod-ročje) in Rp/ zbirka odločb glede agrarne reforme, razlastitev, določitev zemljišč, vklju-čitev stanovanjskih hiš v stanovanjsko skupnost/ odločbe kmetijskega zemljiškega skla-da/

160

BG Kaznovanje prekrškov ______________________________________________________________________ 524 AS 1444 REPUBLIŠKI SENAT ZA PREKRŠKE, 1966 - 1983 2.9 t. m./ 20 f., 50 k. Republiški senat za prekrške, 1966 - 1991 Temeljni zakon o prekrških z dne 4. 12. 1947 je določal: "Prekrški so tiste kršitve prav-nega reda, določenega s pravnimi predpisi državnih organov Federativne ljudske repub-like Jugoslavije in ljudskih republik, za katere so zaradi njih neznatne nevarnosti za dru-žbo predpisane upravne kazni". Upravni kazenski postopek je vodil na prvi stopnji pra-viloma izvršilni odbor okrajnega ali mestnega (rajonskega) ljudskega odbora, razen če je bila z zakonom ali uredbo zanj določena pristojnost organa za notranje zadeve, orga-na kontrole ali inšpekcije ali kakega drugega državnega organa. V upravno-kazenskem postopku je praviloma odločal na drugi stopnji neposredno višji državni organ. Odseki za notranje zadeve so bili pristojni izrekati kazni za kršilce naslednjih predpisov: o jav-nem redu in miru, o javnem prometu, o gibanju na meji, o prijavi bivanja, o osebnih izkaznicah, o prometu s strelnim orožjem, strelivom in razstrelivom ter o prometu z lah-ko vnetljivimi tekočinami. Upravni kazenski postopek na drugi stopnji je vodilo in izre-kalo kazni Ministrstvo za notranje zadeve oziroma uprava Ministrstva za notranje zade-ve. Razdelek za upravno kaznovanje uprave Ministrstva za notranje zadeve je postal za upravno kaznovanje nadzorstveni inštruktorski organ. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških z dne 17. 10. 1951 je prišlo do prenosa kaz-novanja na sodnike za prekrške pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih in na senat za prekrške pri Ministrstvu za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije. Kasneje so na področju upravnih prekrškov opravljali funkcijo kazenskega sojenja sod-niki za prekrške pri občinskih ljudskih odborih in pri okrajnih ljudskih odborih. Senat za prekrške je obstajal pri okrajnih ljudskih odborih in je bil pritožbena instanca proti rešitvam občinskih sodnikov za prekrške. V okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve so delovali republiški senati za prekrške. Sestavljali so jih trije sodniki za prekrške, ki jih je imenoval državni sekretar za notranje zadeve. Republiški senat za prekrške je bil pritožbena instanca za reševanje pritožb proti odločbam okrajnih sodni-kov za prekrške. Pomembne spremembe na tem področju so se dogajale v šestdesetih letih. Najprej je bil sprejet Temeljni zakon o prekrških (U.l. SFRJ, št. 26/65) in nato 20. 4. 1966 še republiški Zakon o organih za kaznovanje prekrškov, ki je določil, da v SR Sloveniji odloča o prekrških na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške, na drugi sto-pnji pa republiški senat za prekrške, in posebej poudaril, da so organi za kaznovanje odslej samostojni organi ustrezne družbeno-politične skupnosti ter so za svoje delo odgovorni njeni skupščini. Leto 1966 zato pomeni rojstvo Republiškega senata za pre-krške kot samostojnega organa. 1. 7. 1977 sta začela veljati Zakon o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi in republiški Zakon o prekrških. S tem se je končalo obdobje enotne sistemske ureditve prekrškov za vso Jugoslavijo, ki ga je določal Temeljni zakon o prekrških. V SR Sloveniji so tudi poslej odločali o prekrških občinski sodniki za pre-krške in Republiški senat za prekrške. Formalno pravna opredelitev vsebine prekrškov je bila povzeta iz prejšnjega temeljnega zakona. Kot prekrški so bile opredeljene kršitve javnega reda, za katere so bile z zakonom in z drugimi predpisi določene kazni in druge

161

sankcije. Zakon o prekrških, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije 29. 6. 1983 pa je začel veljati 1. 1. 1984. Ta zakon sprejema vse bistvene in sistemske rešitve kakor jih je oblikoval prejšnji zakon o prekrških. - Koman Perenič L., Perenič A., Uvod v pravo, Ljubljana 1983 - Peric L., Organizacija pravosodja FLRJ, Ljubljana 1961 - Seliškar Z., Zgodovina organov za notranje zadeve, Ljubljana 1970 Ko je postal Republiški senat za prekrške samostojen organ za postopek o prekrških, so njegovo pisarniško poslovanje urejali pravilniki o notranjem poslovanju. Določali so vpisnike kot glavne evidence tega organa. Spisi, ki so se vpisovali v glavni vpisnik (S) predstavljajo osrednjo dejavnost organa. Pomembni so tudi nekateri spisi iz upravnega vpisnika, posebej še zaupni spisi (Sp). Odbrano gradivo je AS prevzel 30. 8. 1993. Ob prevzemu je bil sestavljen prevzemni zapisnik, ki vsebuje natančen seznam prevzetih spisov. Gradivo v fondu tvorijo predvsem S vpisniki in odbrano gradivo, ki temu pripada. Hra-nimo tudi dva vpisnika Sp. prevzemni seznam 1993/

162

BH Družbeni pravobranilci samoupravljanja ______________________________________________________________________ 525 AS 1272 DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1975 - 1988 10.0 t. m./ 71 š., 51 f. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije, 1975 - 1989 Uveden je bil z ustavo leta 1974. Pomenil je novost na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Njegovo bistveno značilnost sta opredelila 131. člen zvezne ustave in 154. člen republiške usta-ve. Je organ družbene skupnosti. V izvajanju svoje funkcije je samostojen, kar pomeni, da ni dolžan od nobenega organa ali organizacije zahtevati soglasja ali dovoljenja za uporabo ukrepov ali pravnih sredstev za uresničevanje družbenega varstva samouprav-nih pravic in družbene lastnine. Dejavnost izvaja na osnovi ustave, zakonov in poblastil. Je edini organ, ki deluje izključno na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. V okviru temeljne dejavnosti ima določene pristojnosti tudi v gospodarski, kazenski in civilnopravni zakonodaji. V novi državi Republiki Sloveniji nadaljuje svoje delo kot Družbeni pravobranilec Republike Slovenije. Je pravosodni organ le v najšir-šem smislu besede. Naloge in dolžnosti družbnega pravobranilca pa tudi način imenovanja ter zunanjo organizacijo in glavne obrise notranje ureditve so bile določene z Zakonom o družbe-nem pravobranilcu samoupravljanja (Ur.l. SRS, št. 21/75). Zakon je njegovo temeljno funkcijo opredelil v 1. členu: "Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine". To pomeni, da je dolžan delovati v primerih, če je bila z aktom ali dejanjem organizacije združenega dela ali kakšne druge samoupravne organizacije, skupnosti, družbenopolitične organizacije ali druge družbeno pravne osebe oziroma organa družbenopolitične skupnosti kršena pravica ali dolžnost upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi in pridobivanja, razporejanja ter delitve dohodka, ustvarjenega v samoupravnem združenem delu. Postopek je začel sam ali na pobudo delavcev, organov samoupravne kontrole, organizacij združenega dela, drugih samoup-ravnih organizacij, samoupravnih skupnosti, društev, družbenopolitičnih in drugih orga-nizacij, občanov ali organov družbenopolitične skupnosti. Zaradi uresničevanja svoje funkcije je moral spremljati družbene odnose in pojave, seznanjati o tem ustrezne orga-ne in organizacije, podajati mnenja in pobude ter sprejemati od delavcev, organov, organizacij in skupnosti vloge in izjave o kršitvah samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine in končno predlagateljem sporočiti, kaj je v zadevi ukrenil. Njego-va pravna dejavnost je predvsem v sprožanju postopkov v organizacijah združenega dela, pred ustavnim sodiščem, pri sodiščih združenega dela in pred rednimi sodišči. Lahko pa tudi začasno zadrži izvršitev raznih aktov. Dejavnost DPS so v SFR Jugoslaviji opravljali zvezni, republiški oziroma pokrajinski ter DPS za več občin. V Sloveniji je republiškega DPS imenovala in razreševala Skup-

163

ščina SRS. Imenovan je bil za osem let in ni smel biti znova zaporedoma imenovan za to funkcijo. - Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo SFR Jugoslavije, Ljubljana 1981,

str. 318, 319, 447, 449 - Justin I., Pravosodje v SFR Jugoslaviji, Maribor 1979, str. 171 - 179 - Melik J., Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljanja in

njegova valorizacija, Arhivi XII, št. 1 - 2, Ljubljana 1989, str. 22 - 24 Delovanje in poslovanje DPS so opredeljevali Zakon o družbenem pravobranilcu samo-upravljanja, Pravilnik o notranjem poslovanju družbenega pravobranilca samouprav-ljanja ter Navodilo o organizaciji in vodenju pisarniškega poslovanja družbenega pra-vobranilca samoupravljanja. DPS je v začetku svojega poslovanja vodil delovodnik kot temeljno evidenco o prejetih, razdeljenih in lastnih spisih. V delovodnik se niso vpiso-vali spisi in druge pošiljke, za katere so se morale voditi posebne evidence, in ne pošilj-ke, ki niso pomenile uradnega dopisa (npr. vrnjene vročilnice ali povratnice, dokumen-tacija internega značaja, uradni list in drugi časopisi, razne revije in brošure, prospekti). Spis pomeni v poslovanju DPS vsak napisan sestavek, s katerim se začne, dopolni, spremeni, prekine ali konča uradno delo (npr. prošnje, zahteve, predlog, uradni dopisi, uradni zaznamki, rešitve, brzojavke itd.). Spisi so lahko navadni, zaupni ali strogo zau-pni. Spise s prilogami (dopolnilno ali pojasnilno gradivo) so združevali po zadevah, več zadev, nanašajočih se n.pr. na isto pravno ali fizično osebo, v dosjeje, več dosjejev pa v fascikle. Leta 1985 je bilo sprejeto novo Navodilo o organizaciji in načinu pisarniškega poslova-nja DPS, s katerim je bilo predpisano vodenje treh vpisnikov: VZ - vpisnik zadev, v katerega so vpisovali pismene vloge strank (predlogi, pobude, zahtevki, mnenja), pa tudi lastne vloge, s katerimi je DPS zahteval obvestilo, poročilo in podobno v zvezi s svojim delom; VUZ - vpisnik uradnih zaznamkov (v primerih, ko so se osebe obrnile na DPS ustno in zadeve niso zahtevale nadaljnih aktivnosti); SV - splošni vpisnik (za vlo-ge, ki niso bile povezane s temeljno dejavnostjo DPS). Gradivo je izročil ustvarjalec 14. 9. 1990 (do vključno leta 1984) in 10. 7. 1991. spisi po delovodniku 1975-1985/ zadeve VZ 1985-1988/

164

C VOJAŠTVO, OROŽNIŠTVO IN POLICIJA CA Vojaštvo

CAA Vojaštvo do leta 1941 ______________________________________________________________________ 526 AS 355 C. I. KR. 17. PEHOTNI POLK, 1914 - 1917 0.1 t. m./ 1 š. K. u. k. Infanterieregiment Kronprinz Nr. 17, 1674 - 1918 C. i. kr. 17. pehotni polk, 1674 - 1918 Avstro-Ogrska armada se je delila v tri skupine. Prva je bila skupna armada, sestavljena iz polkov, ki so bili podrejeni skupnemu vojnemu ministrstvu na Dunaju. Razen skupne armade je imela vsaka polovica države še svojo vojaško organizacijo. V avstrijski polo-vici države se je ta vojska imenovala domobranstvo (Landwehr), v madžarski polovici države pa "honved" (glej tudi AS 184, zap. št. 3 in AS 17, zap. št. 65). Obe domobran-ski organizaciji sta imeli poleg pehote še topništvo, konjenico in druge enote. Slovence so rekrutirali v vse tri vojaške organizacije. Pehotni polki so se popolnjevali teritorialno in na ta način so bili dejansko organizirani nacionalno. V slovenskih polkih je bila slo-venščina drugi polkovni jezik, poveljevalni jezik je bila nemščina. Na Slovenskem so imeli naborna območja 7. pehotni polk, 17. pehotni polk, 47. pehotni polk, 87. pehotni polk, 97. pehotni polk, 26. domobranski pehotni polk in 27. domobranski pehotni polk. Domobranski 26. pehotni polk je imel svoje vojašnice v Mariboru in Celju, domobran-ski 27. pehotni polk pa v Ljubljani (oba sta bila ustanovljena leta 1901). Na Ptuju so bili pionirji, v Ljubljani, Mariboru in v Vipavi pa topniški polki. Oficirski zbor v teh polkih je bil v glavnem nemški ali ponemčen. 17. pehotni polk je bil ustanovljen leta 1674, domači kranjski polk je postal leta 1817, ko je prišel k nam s Češkega. V 19. stol. je deloval v vseh vojnah v Italiji, 1878 se je udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Svoje naborno območje je imel na Gorenj-skem, Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. V času 1. svetovne vojne je deloval na ruskem bojišču, oktobra 1915 je bil prestavljen na soško bojišče, maja 1916 je sode-loval v veliki ofenzivi na Tirolskem. Na Tirolskem je ostal do konca vojne, po propadu Avstro-Ogrske so Italijani vojake odpeljali v vojaško taborišče, kjer so ostali vse leto 1919. - Švajncer J. J., Svetovna vojna 1914 - 1918, Maribor 1988, str. 33 - Švajncer J. J., Vojna in vojaška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992, str. 98 - 102

in 114 Gradivo sta izročila Franc Stühl iz Bologne (datum izročitve ni znan) in dr. Karel Capu-der 13. 1. 1937. Zgodovina K. K. pešadijskega regimenta št. 17 (10 knjig)/

165

______________________________________________________________________ 527 AS 356 C. I. KR. 7. OZIROMA 28. TOPNIŠKI POLK, 1912 - 1916 0.3 t. m./ 1 š., 5 f. K. u. k. Feldhaubitzregiment Nr.28, ? - 1918 C. i. kr. 28. topniški polk, ? - 1918 K. u. k. Feldkanonregiment Nr. 7, ? - 1918 C. i. kr. 7. topniški polk, ? - 1918 Glej AS 355, zap. št. 526. uradni predpisi in navodila/ dnevna povelja vojaških enot/ poročila o preskrbi 1917/ artilerijska in situacijska poročila 1917/ situacijske skice/ kopijske knjige/ poštna knjiga 1912-1914/ gradivo, ki se nanaša na stanje moštva 1913-1917/ gradivo o materialnem stanju polka/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 528 AS 252 POVELJSTVO SOŠKE ARMADE, 1915 - 1918 0.4 t. m./ 3 š. K. u. k. Kommando des Isonzo Armee, 1915 - 1918 Poveljstvo Soške armade, 1915 - 1918 Po pristopu Italije k silam antante aprila 1945 je začela Avstro-Ogrska organizirati na črti med Rombonom in Jadranskim morjem soško fronto. V ta namen je premestila več vojaških enot z drugih evropskih bojišč in v 2. polovici maja iz njih ustanovila 5. arma-do, ki so jo sestavljali 7., 15 in 16 korpus. Kasneje so ji dodajali še druge enote. Podre-jena je bila vrhovnemu poveljstvu jugozahodne fronte. Junija 1917 je bila preimenovana v Soško armado, jeseni istega leta pa reorganizirana v 1. in 2. soško armado. Do sep-tembra 1917 je odbila 11 italijanskih ofenziv, nato pa v dneh od 24. do 28. oktobra iste-ga leta ob pomoči nemške in avstroogrske 14. armade v protiofenzivi pritisnila Italijane na Piavo. - ES 12, Ljubljana 1998, str. 159 - 167 Del gradiva je AS leta 1920 izročil neznani izročitelj. Gradivo inženirskega oddelka polkovnika Pölzla je 30. 7. 1956 arhivu podaril dr. Josip Žontar iz Kranja. dnevna povelja/ vojna poročila/ poročila o zadržanju vojakov/ skice vojaških položajev/ inženirski oddelek polkovnika pl. Pölzla/ fotokopije povelj, situacijskih načrtov/ fotoko-pije gradiva vojaške komande generala Boroevića/

166

______________________________________________________________________ 529 AS 1152 VODSTVO DOMOBRANSKE EVIDENCE ŠT. 25 V LJUBLJANI, 1886 - 1891 0.2 t. m./ 8 k. K. u. k. Landeswehr-Evidenzhaltung Nr. 25 zu Laibach Vodstvo domobranske evidence št. 25 v Ljubljani Glej AS 17, zap. št. 65. Vodstvo domobranske evidence št. 25 v Ljubljani je vodilo evidenco vojaških obvezni-kov za 25. oziroma Ljubljanski domobranski pehotni bataljon (ustanovljen leta 1870 kot 23.), ki je spadal pod 27. (ljubljanski) domobranski pehotni polk. - Vojna enciklopedija, zv. 2, Beograd 1959, str. 589 Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1978 (2. predaja). asentacijski protokoli vojakov 1886, 1890, 1891/ vojaški seznam rojenih leta 1867 Novo mesto, 1869 Novo mesto, 1890 Kočevje/ vojaški protokoli/ ______________________________________________________________________ 530 AS 248 VOJAŠKA INTENDANCA ZA SLOVENIJO V LIKVIDACIJI, 1920 - 1926 0.5 t. m./ 6 f. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji Del fonda je 1948 arhivu izročil FZC. spisi št. 1-31 (1920-1923)/ spisi št. 1801-1900/ seznami pri vojni blagajni izplačanih ujetniških pristojbin/ seznami odplačanih odpravnin/ priloge k depozitnemu dnevniku/ prehod meje v Prekmurju/ pritožba proti podpolkovniku Lukiču 1921/ dnevniki prejem-kov in izdatkov poslovnih depozitov vojaške intendance za Slovenijo 1920-1926/

167

CAB Vojaštvo od 1941 do 1945 CAB1 Nemško okupacijsko vojaštvo

______________________________________________________________________ 531 AS 1618 NEMŠKE VOJAŠKE ENOTE NA ZASEDENEM SLOVENSKEM OZEMLJU, 1942 - 1945 2.5 t. m./ 25 š. Division zur besonderen Verwendung 438, ? - 1945 438. divizija za posebno rabo, ? - 1945 Landesschützenregiment 18 Cilli Division zur besondern Verwendung 438, 1943 - 1945 18. polk deželnih strelcev Celje 438. divizije za posebno rabo, 1943 - 1945 Landesschützenbataillon 611 Landesschützenregiment 18 Cilli, 1942 - 1945 611. bataljon deželnih strelcev 18. polka deželnih strelcev Celje, 1942 - 1945 Landesschützenbataillon 517 Landesschützenregiment 184, ? - 1945 517. bataljon deželnih strelcev 184. polka deželnih strelcev, ? - 1945 Division 418 Salzburg, ? - 1945 418. divizija Salzburg, ? - 1945 Gebirgsjägerregiment Treeck, 1944 - 1945 Polk gorskih lovcev Treeck, 1944 - 1945 Reserve Gebirgsdivision 188, 1943 - 1945 188. rezervna gorska divizija, 1943 - 1945 1. Bataillon Reserve Gebirgsjägerregiment 136, ? - 1945 1. bataljon 136. polka rezervnih gorskih lovcev, ? - 1945 Standortältesten Laak/Zaier Krajevni starešina Škofja Loka Nemški okupator je aprila 1941 zasedena slovenska ozemlja Štajerske, Gorenjske in Koroške v vojaškem pogledu vključil v 18. vojaško okrožje (XVIII Wehrkreis) s sede-žem v Salzburgu, kjer sta bila formirana dva armadna korpusa, 18. in 19. planinski kor-pus, z več divizijami. Na slovenskem ozemlju je imelo to okrožje med drugim tudi 438. divizijo za posebno uporabo s štabom v Celovcu. Ta je varovala železniške proge, drža-vne meje in italijansko-nemško razmejitveno črto. V sestav divizije so spadali 18. polk deželnih strelcev s 128., 611., 649. in 922. bataljonom deželnih strelcev, 184. polk deželnih strelcev s 517., 921., 927. in 928. bataljonom deželnih strelcev in 618. šolski in dopolnilni polk, ki so bili razporejeni po vsem ozemlju 18. vojnega okrožja. K tej divi-ziji je spadal tudi 18. odsek obmejne straže (graničarji) s pododseki C, E, F in G. Dne 19. 7. 1944 so oblikovali iz dopolnilnih enot 418. gorske lovske divizije še poseben polk gorskih lovcev, Treeck ki je od septembra 1944 deloval na Štajerskem. Ustanov-ljen je bil kot specialna udarna enota za borbo s partizani, predvsem z enotami 14. divi-zije NOV in PO Slovenije. Od enot 418. gorske lovske divizije s sedežem v Salzburgu so bile na Slovenskem le njene dopolnilne in šolske čete. V Slovenskem primorju je bila od marca 1944 razporejena 188. rezervna gorska divizija, ki je tudi pripadala 18. voj-nemu okrožju. Premestili so jo iz severne Italije (sedež štaba je bil v Bellunu). Sprva je bil sedež štaba v Gorici in nato od maja 1944 v Sežani. Iz divizije so prej izločili koroš-

168

ke Slovence, ki jih je bilo v njenem 136. in 137. polku okrog 40-50%. Podredili so ji tudi bataljon Heine v Idriji. Na območju Istre je bila razporejena tudi 162. pehotna Tur-kestanska divizija. - Vodnik 1965, str. 451 - 454 - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str.

689 - 690 Glej AS 1602, zap. št. 407. Večino gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Lju-bljani. Ohranjeno gradivo predstavlja le drobce registratur fondov nemških vojaških enot. Količinsko je največ (7 š.) ohranjenega gradiva 2. čete 517. bataljona deželnih strelcev in 188. rezervne gorske divizije (5 š.). Pomembnejši del registrature 188. rezervne gorske divizije hrani Arhiv Vojnozgodovin-skega inštituta v Beogradu. Leta 1970 je IZDG izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve 0.6 t. m. gradiva raznih nemških vojaških enot, ki so se zadrževale na Spodnjem Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem. Arhiv je to gradivo priključil kot zbirko in obdržal ureditev ter popis izro-čitelja. Od novembra 1992 je gradivo v AS. okrožnice/ povelja/ splošna poročila/ poročila o protipartizanskih akcijah/ službeni pla-ni/ personalne zadeve/ oskrba in oborožitev/ kazenske in disciplinske zadeve/ telegrami/ vojni dnevniki: 18. polka deželnih strelcev Celje november 1943-avgust 1944, 3. čete 517. bataljona deželnih strelcev 1944/ albumi fotografij tečajnikov za rezervne oficirje planinskih borcev 1941-1942/ vozniška dovoljenja/ seznami vojakov/ skice, zemljevidi/ službene knjige/ gradivo raznih vojaških enot: 162. pehotna Turkestanska divizija, 137. rezervni polk gorskih lovcev itd./ prevzemni seznam 1970/ arhivski popis/

CAB2 Italijansko okupacijsko vojaštvo ______________________________________________________________________ 532 AS 1798 POVELJSTVO 1. ESKADRONA XVIII. GRUPE SQUADROLI LANCIERI VITTORIO EMANUELE II., 1942 - 1943 1 š. Comando del 1° Squadrone dell XVIII° Gruppo Squadroli Lancieri Vittorio Ema-nuelle II°, 1941 - 1943 Poveljstvo 1. eskadrona XVIII. grupe Squadroli Lancieri Vittorio Emanuele II., 1941 - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. Enota je spadala v sestav divizije Re. - Vodnik 1965, str. 429

169

Gradivo je prevzel Arhiv IZDG leta 1959 od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljub-ljani. Od novembra 1992 je v AS. vojaške zadeve s teritorija Hrvaške/ personalne zadeve 1943/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 533 AS 1773 POVELJSTVO 14. PEHOTNE DIVIZIJE ISONZO, 1940 - 1943 4.2 t. m./ 38 š. Comando 14a Divisione di fanteria Isonzo, ? - 1943 Poveljstvo 14. pehotne divizije Isonzo, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. Divizija je bila podrejena poveljstvu XI. armadnega zbora. Delovala je na teritoriju juž-no od črte Rakek, Ribnica, Žužemberk, Novo mesto od začetka maja 1941. Poveljstvo je bilo v Novem mestu od 10. 6. 1941 do kapitulacije Italije 8. 9. 1943. - Vodnik 1965, str. 428 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. uradni razglasi/ lepaki/ okrožnice/ navodila/ personalne zadeve/ poročila o bojih/ poro-čila o zaščiti železniških prog/ poročila in spisi o partizanih, o obrambi, o akcijah proti partizanom/ seznami ranjenih, padlih, pogrešanih italijanskih vojakov/ spisi sanitetnega oddelka/ spisi inženirskega oddelka/ delovodniki 1941-1943/ arhivski popis 1980/ ______________________________________________________________________ 534 AS 1776 POVELJSTVO 153. PEHOTNE DIVIZIJE MACERATA, 1942 - 1943 1 š. Comando 153a Divisione di fanteria Macerata, ? - 1943 Poveljstvo 153. pehotne divizije Macerata, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. Divizija je bila podrejena poveljstvu XI. armadnega zbora. V Ljubljansko pokrajino je prišla v prvi polovici julija 1942. Maja 1943 je bila premeščena na Hrvaško.

170

- Vodnik 1965, str. 428 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 87 - 96 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. seznami interniranih 1942/ planimetrija vasi na teritoriju delovanja divizije Macerata 1943/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 535 AS 1778 POVELJSTVO 209. MEŠANE SEKCIJE KRALJEVIH KARABINJERJEV, 1940 - 1943 1.6 t. m./ 16 f. Comando della 209a sezione mista Carabinieri Reali, 1940 - 1943 Poveljstvo 209. mešane sekcije kraljevih karabinjerjev, 1940 - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. - Vodnik 1965, str. 429 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. predpisi/ okrožnice/ navodila 1941-1943/ vojaške zadeve: poročila, odredbe, dnevna povelja, tečaji 1942-1943/ personalne zadeve 1941-1943/ seznami komunistov/ odred-be/ zasliševanja 1941-1943/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 536 AS 1774 POVELJSTVO 21. PEHOTNE DIVIZIJE GRANATIERI DI SARDEGNA, 1941 - 1943 2.3 t. m./ 22 š. Comando 21a Divisione di fanteria Granatieri di Sardegna, ? - 1943 Poveljstvo 21. pehotne divizije Granatieri di Sardegna, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540.

171

Divizija je bila podrejena poveljstvu XI. armadnega zbora. Delovala je v Ljubljani in okolici od srede aprila 1941 do novembra 1942. Sredi maja 1941 je prevzela tudi terito-rij 13. pehotne divizije Re (severni del Notranjske in Dolenjsko). Konec leta 1942, po ofenzivi, sta njen teritorij zasedli divizija alpskih lovcev in bojna skupina črnih srajc XXI. April. - Vodnik 1965, str. 428 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. - spisi službe javne varnosti: pomoč vojske policiji pri racijah, organiziranje straž, pot-na dovoljenja 1941-1942/ seznami zaplenjenega materiala 1941-1942/ - personalne zadeve: spisi v zvezi z disciplino, ukrepi, premestitve, nastavitve 1941-1942/ - vojaštvo: navodila za ureditev vojašnic, oficirskih stanovanj, namestitve vojaštva 1941-1942/ seznam vojaške literature/ okrožnice, navodila 1941-1942/ - spisi Komande mesta Kočevje: računovodski akti 1943/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 537 AS 1777 POVELJSTVO 22. PEHOTNE DIVIZIJE CACCIATORI DELLE ALPI, 1941 - 1943 3.0 t. m./ 29 š. Comando 22a Divisione di fanteria Cacciatori delle Alpi, ? - 1943 Poveljstvo 22. pehotne divizije Cacciatori delle Alpi, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. Divizija je bila podrejena poveljstvu XI. armadnega zbora. Delovala je na teritoriju med Stično in Grosupljem od junija 1942. - Vodnik 1965, str. 428 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. poročila o vojaških operacijah, bojih, ofenzivi 1942/ načrti, brzojavke 1942-1943/ per-sonalne zadeve: premestitve, napredovanja, odlikovanja, disciplinski ukrepi, seznami ranjenih in padlih vojakov/ poročila o partizanih/ protipropaganda 1942-1943/ spisi administrativnega oddelka 1942-1943/ spisi inženirskega oddelka 1942-1943/ arhivski popis 1985/

172

______________________________________________________________________ 538 AS 1786 POVELJSTVO 375. INTERVENTNE SEKCIJE KRALJEVIH KARABINJERJEV, 1941 - 1943 2 š. Comando della 375a sezione celere Carabinieri Reali, 1941 - 1943 Poveljstvo 375. interventne sekcije kraljevih karabinjerjev, 1941 - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. - Vodnik 1965, str. 429 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. poročila/ odredbe 1942-1943/ seznami karabinjerjev 1941/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 539 AS 1779 POVELJSTVO 57. PEHOTNE DIVIZIJE LOMBARDIA, 1943 - 1943 1 š. Comando 57a Divisione di fanteria Lombardia, ? - 1943 Poveljstvo 57. pehotne divizije Lombardia, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. Divizija je bila podrejena poveljstvu XI. armadnega zbora. Dne 19. 4. 1943 so območje XI. armadnega zbora razširili na Hrvaško do črte nemško-italijansko-hrvaške tromeje pri Bregani - Zdenčina - Rečica - Tušilović - Barilović - Prilišče ob Kolpi, tako da je prišlo pod XI. armadni zbor vse območje na katerem je delovala 57. pehotna divizija Lombardia. - Vodnik 1965, str. 429 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 95 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. personalne zadeve/ varovanje železniške proge/ načrti/ arhivski popis 1965/

173

______________________________________________________________________ 540 AS 1775 POVELJSTVO XI. ARMADNEGA ZBORA, 1941 - 1943 18.0 t. m./ 185 š. Comando XI° Corpo di Armata, ? - 1943 Poveljstvo XI. armadnega zbora, ? - 1943 Ves čas italijanske okupacije je bila to največja enota italijanske vojske na našem ozem-lju. Podrejena je bila poveljstvu 2. armade. Sedež je imela na Vrhniki od 13. 4. do 1. 5. 1941, nato v Ljubljani od 1. 5. do 14. 7. 1941, nato v Planini pri Rakeku do 5. 10. 1941 in od 11. 3. 1942 do kapitulacije Italije 8. 9. 1943 ponovno v Ljubljani (Kazina). Povelj-stvo so sestavljali številni uradi (operacijski, obveščevalni, personalni, za službe, avto-mobilski, kemični, za plen) in direkcije (sanitetna, veterinarska, administrativna, tran-sportna). Neposredno podrejena poveljniku armadnega zbora sta bila še dva poveljnika: topniški in inženirski. Pri poveljništvu armadnega zbora je bil še zvezni častnik vrhovnega poveljstva prostovoljne milice za narodno varnost (MVSN) ter odsek za cenzuro s cen-zurnimi častniki. Sestavni del italijanske vojske so nadalje bili vojaški karabinjerji, ki so imeli v XI. armadnem zboru svoje poveljstvo. Pri poveljstvu armadnega zbora so delovale 3 sekcije vojaških karabinjerjev (209, 210, 375), pri poveljstvih divizij pa po ena oziroma dve. Do srede leta 1942 so bili poveljstvu XI. armadnega zbora podrejeni tudi graničarji. 30. 5. 1942 so podredili vojaškim poveljstvom policijske sile. Operativne enote, podre-jene poveljstvu XI. armadnega zbora so bile divizije. V letih 1941 - 1943 so na področju Ljubljanske pokrajine delovale: 13. pehotna divizija Re, 14. pehotna divizija Isonzo, 21. pehotna divizija Granatieri di Sardegna, 153. pehotna divizija Macerata, 22. pehotna divizija Cacciatori delle Alpi, 57. pehotna divizija Lombardia, XI. bojna skupina grani-čarjev, bojna skupina črnih srajc XXI. April, bojna skupina črnih srajc Montagna. Vsa-ka divizija je imela dva pehotna polka (vsak polk tri bataljone), topniški polk (vsak 3 divizione), legijo črnih srajc (po dva bataljona; divizijam, ustanovljenim leta 1941, niso dodajali legije črnih srajc), bataljon minometov in manjše enote. Julija 1942 so ustanovili prostovoljno protikomunistično milico (Milizia volontaria anticomunista), ki so jo tvorili oboroženi oddelki Slovencev (AS 1895, zap. št. 600). Pri vseh oddelkih MVAC so bili italijanski zvezni častniki, pri poveljstvu XI. armadnega zbora pa so konec leta 1942 ustanovili posebni urad MVAC. 19. 1. 1943 so pri poveljstvih divizij ustanovili iz bojnih skupin črnih srajc štiri "ardit-ske bataljone za protigverilo". 10. 3. 1943 so se preimenovali v specialne bataljone, kamor so se lahko vključili tudi prostovoljci iz MVAC. 19. 4. 1943 so območje XI. armadnega zbora razširili na Hrvaško do črte nem-ško-italijansko-hrvaška tromeja - Zdenčina - Rečica - Tušilović - Barilović - Prilišće ob Kolpi. - Vodnik 1965, str. 427 - 429 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105

174

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. - personalne zadeve: namestitve, premestitve, osebni podatki, dopusti, napredovanja, seznami oficirjev, nesreče, smrti/ - spisi operacijskega urada: poročila o vojaških operacijah, spopadih, italijanski vojaš-ki načrti 1937-1940, premestitve in razporejanja vojaških enot, navodila za boj proti partizanom, poročila o aktivnostih partizanov, poročila o blokadah, intervencijah, are-tacijah, talcih, brzojavna operacijska poročila, seznam karabinjerskih postaj, načrt "Primavera" - pomladno italijanska ofenziva 1942, poročila o akcijah, bojih divizij, poročila topniškega in inženirskega poveljstva, poročila XI. armadnega zbora povelj-stvu 2. armade, depeše, dnevna povelja, administrativne odredbe/ - spisi informativnega urada: seznam partizanov, pristašev OF, ukrepi proti družinam partizanov, aretacije, zaslišanja ujetih partizanov, poročila informacijskega urada/ - saniteta: ukrepi, pomoč bolnikom 1943/ - administrativne zadeve: pravni akti, zavarovanje, denarne zadeve/ - spisi propagande, protipropagande/ - spisi urada MVAC: poročila o oborožitvi, številčnem stanju, mobilizaciji, demobiliza-ciji, osebni listi (A-Z), personalne zadeve 1942-1943, delovodnik/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 541 AS 1782 POVELJSTVO ARTILERIJE XI. ARMADNEGA ZBORA, 1938 - 1943 3.0 t. m./ 26 š. Comando Artigleria XI° Corpo di Armata, ? - 1943 Poveljstvo artilerije XI. armadnega zbora, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. - Vodnik 1965, str. 427 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivu so priključeni tudi dokumenti iz let 1938 - 1940. okrožnice, odredbe, navodila o organiziranju atrilerije 1938-1943/ poročila o operaci-jah, bojih, akcijah/ personalne zadeve: dopusti, pohvale, odlikovanja, disciplinski ukre-pi, prekrški, napredovanja, seznami oficirjev 1941-1943/ obrambni načrti 1941-1943/ protiletalska zaščita 1941-1943/ organizacija varnostne železniške službe 1941-1943/ poročila o napadih na železniške proge 1941-1943/ arhivski popis 1965/

175

______________________________________________________________________ 542 AS 1780 POVELJSTVO INŽENIRIJE XI. ARMADNEGA ZBORA, 1940 - 1943 17.5 t. m./ 137 š. Comando Genio XI° Corpo di Armata, ? - 1943 Poveljstvo inženirije XI. amadnega zbora, ? - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. - Vodnik 1965, str. 427 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivu so priključeni tudi dokumenti iz leta 1940. personalne zadeve oficirjev, vojakov: premestitve, disciplinske zadeve, odlikovanja, napredovanja, tečaji, potna dovoljenja, razporeditve/ zadeve čet: premestitve, poročila o številčnem stanju, poročila o bojih, okrožnice, navodila, spisi v zvezi s preskrbo, zaplembami/ spisi in navodila o hranjenju raznega materiala: municije, radioaparatov/ poročila o stanju zalog/ spisi sanitetne službe: poročila o nalezljivih boleznih, o ranje-nih/ spisi avtomobilske službe/ spisi veterinarske službe/ spisi administrativne službe/ spisi protiletalske-kemične službe/ načrti za napad na Jugoslavijo 1940-1941/ poročila o delu in vzdrževanju vojašnic, železnic/ tehnična literatura/ arhivski popis 1965/

176

______________________________________________________________________ 543 AS 1784 POVELJSTVO KRALJEVIH KARABINERJEV XI. ARMADNEGA ZBORA V LJUBLJANI, 1940 - 1943 7.0 t. m./ 61 š. Comando dei Carabinieri Reali XI° Corpo d'Armata Lubiana, 1941 - 1943 Poveljstvo kraljevih karabinerjev XI. armadnega zbora v Ljubljani, 1941 - 1943 Glej AS 1775, zap. št. 540. - Vodnik 1965, str. 427 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 74 - 105 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivu so priključeni dokumenti iz leta 1940. dopisi 1940: okrožnice, navodila, spisi o vojni pošti, cenzuri/ poročila 1941-1942/ poročila o partizanskih aktivnostih 1942: ovadbe, aretacije, internacije, zaslišanja, poročila o ujetih, smrtnih obsodbah, izvršitvah, tiralice za člane OF 1941-1943/ vojaš-ke zadeve: vpoklici, premestitve, disciplinski ukrepi, odlikovanja, vežbanje, napredo-vanja, karakteristike, preskrba, personalne zadeve 1940-1943/ - spisi vojaških karabinjerjev divizije Isonzo 1942-1943: poročila o partizanski dejav-nosti, zaslišanja partizanov, ukrepi proti prebivalcem, internacije, požigi, vojaške zade-ve/ - spisi vojaških karabinjerjev divizije Granatieri di Sardegna 1941-1943: vojaške zade-ve, aretacije partizanov, civilistov, poročila o akcijah, preiskavah/ - spisi vojaških karabinjerjev divizije Cacciatori delle Alpi 1940-1943: vojaške zadeve, poročila, personalne zadeve, okrožnice, uredbe, poročila o operacijah v Albaniji, Črni Gori, Dalmaciji, Grčiji 1940-1941, internacije, tiralice 1942-1943/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 544 AS 1842 ZBIRKA GRADIVA RAZNIH ENOT ITALIJANSKE VOJSKE, 1935 - 1943 0.3 t. m./ 2 š., 2 f. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljub-ljani. Od novembra 1992 je v AS. - 98. legija črnih srajc Trebnje: razporeditev enot 1942-1943/

177

- XXI. bojna skupina črnih srajc XXI. Aprile Škofljica: seznami pripadnikov enote z osebnimi podatki 1942, seznami aretiranih od ljubljanske kvesture, seznami aretiranih po oddelku CC NN di Assalto XXI. Aprila 1942, poročilo o racijah na Ježici, Mali vasi in Stožicah ter seznami aretiranih od II. bataljona divizije Granatieri di Sardegna 1942, dnevna poročila 1942, brzojavke 1943/ - bojna skupina črnih srajc Montagna: dopis o ustanovitvi 1942/ - poveljstvo 1. čete IX. mobiliziranega bataljona finančne straže 1941-1943: personalne zadeve, register disciplinskih kazni, navodila in organiziranje uradov za pošiljanje paketov civilnim internirancem/ - združenje artilerijcev, komanda skupine Carso: seznam moštva 1935-1936/ arhivski popis 1965/

CAB3 Kolaboracionistično vojaštvo ______________________________________________________________________ 545 AS 1914 ČETNIŠKO POVELJSTVO ZA SLOVENIJO, 1942 - 1945 0.1 t. m./ 2 f. Četniško poveljstvo za Slovenijo, 1942 - 1945 Četništvo je nastalo na ozemlju Jugoslavije med drugo svetovno vojno pod vodstvom Draže Mihailoviča. Zavzemalo se je za obnovitev Kraljevine Jugoslavije. Svoje pristaše je imelo tudi v Sloveniji, kjer je delovalo pod vodstvom četniškega poveljstva za Slove-nijo, organizirali pa so tudi Državno obveščevalno službo (DOS). Del četnikov se je leta 1942 pridružil prostovoljni protikomunistični milici del pa je deloval v ilegalnih odre-dih: štajerski, dolenjski, primorski, gorenjski itd. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str.

185 - 186, 321 - 327 in 518 - 520 Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve. Od leta 1992 je v AS. fragmentarno ohranjeno gradivo četniških odredov 1943-1944: primorski, gorenjski, štajerski, dolenjski/ - Državna obveščevalna služba DOS: obveščevalna poročila, seznami komunistov in pristašev OF, četniška glasila in letaki/ arhivski popis/

178

______________________________________________________________________ 546 AS 1873 GORENJSKO DOMOBRANSTVO, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 3 f. Oberkrainer Landschutz, 1944 - 1945 Gorenjsko domobranstvo, 1944 - 1945 Prve domobranske postojanke so nastale pozimi 1943/44 v Poljanski dolini, do konca vojne jih je bilo na Gorenjskem okrog štirideset. Delovale so kot vaške straže in so bile podrejene lokalnim uradom nemške tajne policije. Naloga je bila uničevanje terenskih organizacij, kurirskih zvez, za ofenzivnejše boje proti partizanom pa je bila ustanovlje-na udarna četa. Najpomembnejši sta bili postojanki v Škofji Loki in v Kranju. V Kranju je bilo skupno poveljstvo gorenjskega domobranstva, od jeseni 1944 pa tudi sedež posebnega Centra gorenjskega domobranstva. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str. 696 -

697 - Jan I., Odstrte zavese, Ljubljana 1994 Gradivo je leta 1970 predal Arhivu IZDG Republiški sekretariat za notranje zadeve. Bilo je urejeno, popisano in mikrofilmano, natančnejši popis je bil narejen leta 1982. Z združitvijo arhiva Inštituta za novejšo zgodovino in AS je leta 1992 prešlo v AS. Ohran-jeno je fragmentarno. odredbe vodje GD/ naredbe/ okrožnice/ dopisi poveljstva Centra GD/ dnevna obvešče-valna poročila Centra GD/ dopisi/ okrožnice in navodila obveščevalnega in propagan-dnega odseka/ dnevnik šefa propagandnega odseka Gorenjskega domobranstva Alojza Perneta 1944-1945/ - postojanke: Bitnje, Bobovek, Brezje, Cerklje, Črni Vrh, Dolsko, Domžale, Gorenja vas, Goričane, Kovor, Kranj, Kresnice, Lahovče, Litija, Lučine, Mavčiče, Mengeš, Pre-doslje, Smlednik, Sopotnica, Suhi Dol, Škofja Loka, Tržič, Tupaliče, Vače, Vodice, Voklo, Žabnica: seznami moštev postojank in udarne čete, dnevna obveščevalna poroči-la, dopisi/ arhivski popis 1982/ ______________________________________________________________________ 547 AS 1877 SLOVENSKO DOMOBRANSTVO, 1943 - 1945 5.6 t. m./ 86 f. Slowenische Landeswehr, 1943 - 1945 Slovensko domobranstvo, 1943 - 1945

179

Slovensko domobranstvo je bilo ustanovljeno z odredbo Vrhovnega komisarja operacij-ske cone Jadransko primorje 6. 12. 1943, prve enote pa so nastale že jeseni 1943 iz ostankov Vaških straž. Za organizacijo in izvajanje nalog je skrbel Organizacijski štab slovenskega domobranstva v Ljubljani. Osnovna enota je bila četa, ki je štela 120 - 170 mož in je delovala kot posadka ali del večje bojne enote. Na začetku so bile čete zdru-žene v domobranske bataljone, od decembra 1943 v bojne skupine, 25. 2. 1944 pa reor-ganizirane v Šolsko skupino, Skupino za varovanje proge, Operativno skupino in Zašči-to okraja Novo mesto. Vsaka je imela svoj udarni bataljon, sestavljen iz treh pehotnih in ene težke čete. Slovensko domobranstvo je delovalo proti narodnoosvobodilnemu giba-nju v Ljubljanski pokrajini in je imelo položaj nemške pomožne policije glede oskrbe in odločanja o vojaških nalogah. - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1973 - Križnar I., Slovensko domobranstvo, Ljubljana v ilegali IV, Ljubljana 1970,

str. 236 - 292 - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Del fonda je po osvoboditvi iz domobranskega doma na Taboru prevzel Muzej NOB. Ob ustanovitvi IZDG je ta del prešel v arhiv inštituta. Tu je bil leta 1965 popisan. Drugi del fonda pa je Arhivu Inštituta predal Republiški sekretariat za notranje zadeve leta 1970. Gradivo je bilo že urejeno, popisano in mikrofilmano. Natančnejši popis je bil narejen 1982. 1992 je fond z združitvijo obeh arhivov prešel v AS. - Organizicijski štab Slovenskega domobranstva (OŠSD): splošne in zaupne naredbe, splošne in zaupne okrožnice 1943-1945, odredbe o ustano-vitvi enot, razporedih, premestitvah, odpustih napredovanjih, dopisi z nemškimi povelj-stvi 1944-1945, delovodniki in registri 1944-1945/ - odseki OŠSD: zaupne in splošne okrožnice, razpisi in dopisi intendantskega odseka 1944-1945/ sez-nami opreme in blagajniško poslovanje tehničnega odseka 1944-1945, seznam prijav-ljenih in mobiliziranih domobrancev sprejemnega oddelka in formacijskega odseka 1943-1945/ - Obveščevalni odsek: dnevna obveščevalna poročila 1943-1945, poročila o gibanju partizanov, seznami in kartoteka aktivistov, terencev, članov OF in KPS 1944-1945, obveščevalna poročila četnih obveščevalcev in domobranskih obveščevalnih centrov 1944-1945/ - Prvi slovenski domobranski bataljon: naredbe poveljnika, dopisi in uredbe, blagajniško poslovanje 1943/ - Prva bojna skupina: naredbe poveljnika, okrožnice, dopisi, poročila, urniki vaj, računi, potrdila 1944/ - Tretja bojna skupina: naredbe poveljnika, okrožnice, dopisi, razpisi 1944, seznami moštva in orožja ter nare-dbe poveljnika - 3. četa 1944: dopisi, naredbe/ - 5. četa: povelja poveljnika čete 1943-1945/ - Šolska skupina:

180

zaupne in splošne naredbe OŠSD, naredbe poveljnika štaba, dopisi 1943-1945, nemška povelja in predpisi, urniki dela, poročila o akcijah domobranskih enot in gibanju parti-zanov/ - Šolski odsek: naredbe in dopisi, učni pripomočki, dokumentacija o tečajih 1944-1945/ - čete Šolske skupine: seznami moštev, naredbe in dopisi 1944-1945/ - Skupina za varovanje proge: naredbe, okrožnice, razpisi, poročila, blagajniško poslovanje 1944-1945/ - Zaščita okraja Novo mesto: navadne in zaupne naredbe poveljnika 1944-1945, seznami in osebni podatki častnikov in moštva, okrožnice dopisi in poročila 1944/ - Udarni bataljoni: naredbe, povelja in dopisi 1944-1945/ - Čete 11., 12.: podatki o častnikih, podčastnikih in moštvu 1944-1945, dopisi, potrdila in plačilni sez-nami 1943-1945/ - 15. četa: seznami moštva, zaupne naredbe in dopisi 1943-1945/ - 18. četa: podatki o častnikih, podčastnikih in moštvu, okrožnice in dopisi 1944, plačilni seznami 1943-1945/ - 19. četa: podatki o častnikih, podčastnikih in moštvu 1944, okrožnice in dopisi 1943-1944, pla-čilni seznami 1944-1945/ - 20. četa: podatki o častnikih, podčastnikih in moštvu 1944, materialna oskrba, potne dovolilnice, plačilni seznami 1943-1944/ - 33. četa: podatki o častnikih, podčastnikih in moštvu, okrožnice, povelja, naredbe, dopisi 1943-1944, objave, reverzi, potne dovolilnice, plačilni seznami 1944/ - 47. četa: register in seznami moštva, osebni podatki domobrancev, naredbe poveljnika 1944-1945, okrožnice in dopisi 1944/ - 61. četa: dnevna povelja poveljnika čete, zaupne naredbe in dopisi, osebni podatki moštva 1944, plačilni seznami, seznami opreme 1944-1945/ - 63. četa: naredbe poveljnika čete 1943-1944, zaupni in navadni dopisi, naredbe OŠSD, operacij-ska poročila, spiski moštva 1944/ - 111. četa: podatki o častnikih in moštvu, dopisi, potrdila, računi, plačilni seznami 1944-1945/ - 2. težka četa Rakek: seznami častnikov, podčastnikov in moštva, osebni podatki moštva, seznami opreme, oborožitve, prehrane, dnevna poročila o akcijah 1944-1945/ - pismene prisege domobrancev/ arhivski popis 1982/

181

CAB4 Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi CAB41 Glavni štab

______________________________________________________________________ 548 AS 1851 GLAVNI ŠTAB NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV SLOVENIJE, 1941 - 1945 28.0 t. m./ 206 š. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, 1941 - 1942 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske, 1942 - 1942 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1943 Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Glavni štab Jugoslavanske armade za Slovenijo, 1945 - 1945 GŠ NOV in POS je bil najvišji slovenski vojaško-politični in vodstveni organ za povel-jevanje vojaškim enotam in ustanovam NOB. Ustanovili so ga 22. 6. 1941 v Ljubljani z imenom Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, njegova osnova pa je bila Vojaška komisija pri CK KPS. Septembra 1941 se je preimenoval v Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Koncem 1942 so začeli uporabljati ime Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske, od začetka leta 1943 Glavno poveljstvo sloven-ske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, od maja 1943 pa Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Marca 1945 se je preimenoval v Glavni štab JA za Slovenijo. Do sredine 1943 je bil GŠ neposredno podrejen IO OF, nato pa je starešine imenoval VŠ NOV in PO Jugoslavije. Njegov sedež je bil najprej v Ljubljani, od maja 1942 pa v Kočevskem Rogu. Od novembra 1942 do aprila 1943 je bil v Polhograjskem hribovju, nato se je vrnil v Kočevski Rog. Po kapitulaciji Italije se je večkrat preselil: grad Sotes-ka, Pribišje, Kot pri Semiču, Črmošnjice, Dragatuš, Lokve blizu Črnomlja, Trst. GŠ je ustanavljal svoje organe in oddelke: februarja 1943 glavni obveščevalni center; junija 1943 operativni oddelek s kadrovskim odsekom, odsekom za propagando in stati-stiko, za zveze in saniteto ter sodni in ekonomski odsek; avgusta 1943 organizacijski oddelek in oficirsko šolo. Sredi 1944 so bili ustanovljeni oddelki za zvezo, operativni, obveščevalni, šifrerski, prometno-tehnični, ekonomski, sanitetni, veterinarski, propa-gandni, personalni ter sodni in politični odsek, geodetska sekcija, referat za letalstvo, verski referent, oficir za zveze z vojaškimi misijami, Oficirska šola in Baza GŠS v Dal-maciji. GŠ JA za Slovenijo so ukinili 18. 5. 1945. Glasilo GŠ je bil Slovenski partizan oziroma Naša vojska. - Stepančič M., Organizacijski razvoj Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, Vojnois-

torijski glasnik, Beograd 1973 - 1974 - Reisp S., Organizacijski sestav Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in

Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije ter dejavnosti oddelkov Glavnega štaba, knjižnica INZ, diplomska naloga

- Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1960, 1961, 1973

182

Partizansko vojaško gradivo, so začeli zbirati v enotah zelo zgodaj. Za leto 1941 imamo ohranjen Partizanski zakon, ki ga je izdalo VP SPČ sredi julija 1941. Nekaj gradiva (odloki, povelje, vojaška poročila) se je ohranilo preko tiska - Slovenski poročevalec. V enotah so na začetku hranili samo prejete dopise, kmalu tudi kopije poslanih dopisov. Že 7. 4. 1942 je izdalo GP SPČ navodilo o zbiranju in pravilnem hranjenju arhivov. 30. 5. 1942 je štab 3. grupe odredov izdal odločbo o knjigovodstvu in arhivu, kjer je dolo-čil, da se morajo posebej hraniti odredbe in dnevna povelja ter voditi dnevniki vojaških akcij. Na začetku so enote arhive nosile s seboj, kasneje pa zakopale na varno mesto. Z odlokom IOOF z 12. 1. 1944 je Znanstveni inštitut pri Predsedstvu SNOS dobil nalogo zbiranja arhivskega gradiva NOB. Veliko je ohranjenega gradiva GŠS in oddelkov, 9. in 7. korpusa, manj je gradiva 4. operativne cone. Slabše je ohranjeno gradivo brigad in odredov ter zalednih vojnih oblasti. Leta 1948 je prevzel vojaško gradivo Muzej narodne osvoboditve Slovenije. Leta 1959 je prešlo v Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, ki se je leta 1989 preimenoval v Inštitut za novejšo zgodovino. Po reorganizaciji leta 1992 je prišlo gradivo v AS. Nekaj vojaškega gradiva za Slovenijo hrani Vojnozgodovinski inštitut - arhiv oružanih snaga v Beogradu, nekaj gradiva je v muzejih v Mariboru, v Novem mestu, v Metliki in v drugih muzejih. - Ožji štab 1941-1945: Parizanski zakon/ naredbe/ dnevna povelja/ okrožnice/ navodila/ pisma aktivistov/ poročila obveščevalcev/ intendantska poročila/ Kočevski proces/ razglasi/ poročila, dopisi oddelkov in enot/ poročila in dopisi VŠ, KP, OF, SNOS/ vojna poročila/ partijska poročila enot in oddelkov/ seznami članov in seznami vojnega materiala zavezniških misij ter poročila zveznega oficirja/ depeše/ spomini borcev/ - Operacijski oddelek 1943-1945: operacijska poročila enot/ opisi vojaških akcij/ povelja/ zemljevidi/ skice krajev/ sabo-tažne akcije/ naredbe/ navodila/ dopisi/ vojaške študije in literatura/ organizacija GŠS in oddelkov/ seznami zavezniškega materiala/ številčna stanja moštev in vojaškega materiala/ - Ekonomski oddelek 1943-1945: odredbe/ okrožnice/ navodila/ pravilniki računskih poslov/ tabele obrokov/ ceniki/ sez-nami vojaškega blaga/ obračuni enot/ seznami zaplenjenega materiala/ zaloge hrane/ nakazila/ računi/ boni/ - Obveščevalni oddelek 1943-1945: obveščevalna poročila in dopisi enot in obveščevalnih centrov/ seznami obveščevalcev po enotah/ dopisovanje z VŠ, GŠS, KP, VOS, VDV, OZNA, SNOS/ pregledi sovražnih enot in postojank/ dopisi z zavezniškimi misijami/ situacijska poročila/ poročila obveš-čevalcev/ podatki o industriji, cestah, železnici/ načrti/ skice/ zemljevidi/ zaslišanja voj-nih ujetnikov in dezerterjev/ - Propagandni oddelek 1944-1945: naredbe/ okrožnice/ pravilniki/ organizacija oddelka/ seznami članov/ komisija za tek-movanja/ seznami literature/ poročila sekcij, gledališča, pevskega zbora/ dopisi z GŠS, KP, SKOJ, IOOF, SNOS in enotami/ prispevki vojnih dopisnikov/ Vojna poročila GŠS/ - Prometno-tehnični oddelek 1944-1945: odredbe/ okrožnice/ dopisi z VŠ, GŠS in oddelki ter enotami/ seznami osebja delavnic/ podatki o železnicah/ poročila NOVGRAD/ seznami vojaškega materiala v skladiščih/

183

- Oddelek za zveze 1943-1945: odredbe/ okrožnice/ pravilniki o radijski, telefonski in poštni službi/ dopisovanje z GŠS, oddelki GŠS in enotami/ personalne zadeve/ knjige dela delavnic/ seznami materiala delavnic/ seznami obrtnikov/ poročila o zvezah/ kurirske zveze/ - Oficirska šola 1943-1945: naredbe/ povelja/ okrožnice/ dopisi z GŠS in enotami/ seznami oficirjev in podoficirjev/ seznami inštruktorjev in tečajnikov/ učni načrti/ vojaške študije/ - Sodni oddelek 1943-1945: odredbe/ okrožnice/ navodila/ pravilniki o delu sodstva/ dopisovanje z GŠS, IO OF, SNOS, OZNA, VDV in enotami/ pregled razsodb višjega vojaškega sodišča/ zaslišanja in sodbe ter disciplinske kazni/ - Personalni oddelek 1943-1945: odredbe/ okrožnice/ navodila/ dopisovanje z GŠS, KP, IO OF, SNOS, VDV ter enotami/ predlogi za odlikovanja, napredovanja in čine/ seznami funkcionarjev GŠS, oddelkov GŠS ter enot/ kartoteke oficirjev, podoficirjev, borcev in padlih/ seznami tečajnikov raz-nih tečajev/ - GŠS baza Dalmacija 1945: odredbe/ navodila/ dopisi/ seznami osebja/ politična poročila/ - Sanitetni oddelek 1943-1945: odredbe, navodila in dopisi GŠ NOV in POS/ odredbe/ odločbe/ pravilniki/ navodila/ sanitetna poročila/ zapisniki sej/ dopisi bolnic/ načrti evakuacije/ seznami ranjencev in bolnikov po enotah/ seznami umrlih po enotah/ seznami sanitetnega osebja/ poročila o delu sekcij/ politično-kulturna poročila/ gradivo ekonomata/ referati/ študije/ kronike/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 549 AS 1481 GLAVNI ŠTAB NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV SLOVENIJE, 1941 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, 1941 - 1942 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske, 1942 - 1942 Glavno poveljstvo slovenske narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1943 Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Glej AS 1851, zap. št. 548. dopisi, okrožnice, odredbe, navodila ožjega štaba 1942-1945/ korespondenca z VŠ NOV in POJ 1942-1945/ bilten VŠ NOV in POJ 1941/ korespondenca z enotami GŠ NOV in PO Hrvatske 1942-1943/ dopisi, poročila oddelkov: personalni, organizacijski, propa-gandni, obveščevalni, sodni, sanitetni, šifrerski, meteorološki, veterinarski, ekonomski, letalski, operacijski, prometno-tehnični, informacijski, za zveze 1942-1945/ obveščeval-na poročila/ zaslišanja 1942-1945/ depeše 1943/ vojna poročila 1943-1945/ dopisi

184

delavnice 99/d 1944-1945/ dopisi Frontnega gledališča, godbe, zaščitne brigade 1944-1945, Baze GŠ v Dalmaciji 1943-1944, Invalidskega pevskega zbora 1944-1945/ razni seznami/ belogardistični dokumenti 1942-1943/ dopisi, poročila, učno gradivo, seznami vojaško partijske šole 1944-1945/ dopisi Avstrijskega bataljona 1945/ dopisi, poročila, seznami, navodila vojaških enot: Glavni štab Hrvatske, operativne zone, gru-pe odredov, odredi, bataljoni, divizije, korpusi 1942-1945/ Bilteni političnega komisari-ata 1942/ nemška brzojavna poročila, sovražni tisk in propaganda 1944-1945/

CAB42 Korpusi ______________________________________________________________________ 550 AS 1848 DEVETI KORPUS NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 7.0 t. m./ 70 š. Tretja operativna cona Alpska, 1943 - 1943 Primorska operativna cona, 1943 - 1943 Operativni štab za zapadno Slovenijo, 1943 - 1943 Deveti korpus narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1943 - 1945 Po direktivi Vrhovnega štaba je bila decembra 1942 ustanovljena 3. operativna cona Alpska. Razformirana je bila februarja 1943, ko je bil formiran štab Primorske operati-vne cone. Ta je bil ukinjen 6. 10. 1943, ko je bil formiran Operativni štab za zapadno Slovenijo, ki se je 22. 12. 1943 preimenoval v 9. korpus NOV in POJ. V svojem sestavu je imel 30. divizijo z Gregorčičevo, Bazoviško, Kosovelovo in italijansko 20. Tržaško udarno brigado, 31. divizijo z Gradnikovo, Prešernovo in Vojkovo brigado in z italijan-sko garibaldinsko divizijo Natisone (december 1944 - april 1945) ter Operativni štab za zapadno Primorsko, imenovan 5. 11. 1944, z Beneškim in Rezijskim bataljonom. Poleg tega so spadali v 9. korpus tudi naslednji odredi: Soški, Briško-beneški, Idrij-sko-tolminski, Jeseniško-bohinjski, Južnoprimorski, Škofjeloški, Gorenjski, Dolomitski in Istrski. V sestavi korpusa so bili še Beneški in Rezijski bataljon, 5. Prekomorska brigada, Ofi-cirska in Podoficirska šola, Mornariška grupa, artiljerija, 2. brigada Vojske državne var-nosti in pevski zbor Srečko Kosovel. Korpusu je bila podrejena Vojna oblast z vojnimi področji in komandami mest. Korpus je imel naslednjo notranjo organizacijo: štab, politkomisar, operacijski, obveš-čevalni, personalni, propagandni, sanitetni in sodni odsek, odsek za zveze in za zaledje ter identatura. Operativno področje je obsegalo zahodni del Slovenije s Slovenskim primorjem in Trs-tom, Beneško Slovenijo in Rezijo, del Gorenjske in Polhograjsko hribovje. Korpus je obstajal do 16. 5. 1945 ko je poveljstvo 4. armade pritegnilo 31. divizijo v svojo sesta-vo, 30. divizijo pa so vključili v KNOJ. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976

185

Glej AS 1851, zap. št. 548. spomini borcev/ kronike enot/ gradivo pevskega zbora Srečko Kosovel/ dopisi/ odredbe/ dnevna povelja/ politična poročila/ operativna poročila/ obveščevalna poročila/ perso-nalne zadeve/ propagandna poročila/ depeše/ intendantska poročila/ sanitetna poroči-la/ sodni dopisi, zasliševanja, sodbe/ načrti in rezultati tekmovanj/ učni načrti in sez-nami tečajnikov Oficirske šole/ gradivo italijanske divizije Garibaldi Natisone/ delovo-dniki/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 551 AS 1859 SEDMI KORPUS NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 4.5 t. m./ 45 š. Sedmi korpus narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1943 - 1945 Formiran je bil 3. 10. 1943 iz 14., 15. in 18. divizije. Operativno področje korpusa je bila Dolenjska, Bela krajina, Notranjska in slovenska Istra. Januarja 1944 je iz sestava korpusa izšla 14. divizija in odšla na Štajersko. V sestavi 15. divizije so bile 4. brigada M. Gubca, 5. brigada I. Cankarja, 12. brigada Štajerska in 15. brigada Belokranjska. V sestavi 18. divizije so bile 8. brigada F. Levstika, 9. brigada in 10. brigada Ljubljan-ska. Odredi korpusa: Dolenjski, Kočevski, Notranjski in Belokranjski. 7. 5. 1944 je bila v sestavu korpusa formirana Artilerijska brigada, poleti 1944 Podofi-cirska šola in nekaj kasneje Dopolnilni bataljon. Decembra 1944 se je v sestavu korpusa borila italijanska partizanska brigada Fontanot in Avstrijski bataljon. Sredi aprila 1945 sta se divizija Garibaldi Natisone in brigada Fontanot združili v novo divizijo Garibaldi Fontanot. 7. korpusu je bila podrejena Vojna oblast z vojnimi področji in komandami mest. Koncem vojne je bila formirana še Inženirska brigada. Štab korpusa je bil ukinjen 21. 5. 1945; 15. in 18. divizija sta prišli v sestav 3. armade JA. Korpus je imel: štab, politkomisarja, operativni, obveščevalni, personalni, inženir-sko-tehnični, šifrerski, propagandni, sanitetni in sodni odsek, odseka za vojni plen in za zveze ter intedanturo. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ okrožnice/ povelja/ navodila/ dopisi/ politična poročila enot/ operativna poro-čila/ obveščevalna poročila/ seznami fukcionarjev, moštev, strokovnjakov/ radijske in telefonske zveze/ sanitetna poročila/ propagandni material/ seznami vojaškega blaga/

186

obračuni/ uredbe o sodiščih/ disciplinska navodila/ častno sodišče/ seznami tečajnikov Podoficirske šole/ kronika brigade Fontanot/ arhivski popis 1965/

CAB43 Operativne cone ______________________________________________________________________ 552 AS 1869 ČETRTA OPERATIVNA CONA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV SLOVENIJE, 1943 - 1945 0.7 t. m./ 7 š. Četrta operativna cona narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slove-nije, 1943 - 1945 Ustanovili so jo z ukazom Glavnega poveljstva slovenskih partizanske čet 26. 12. 1942. Preureditev 2. grupe odredov v 4. operativno cono so izvedli 14. 1. 1943. Delovala je na Kamniško-moravškem in zasavskem območju Gorenjske, na Štajerskem, vzhodnem Koroškem in v Prekmurju. 28. 2. 1944 so 4. operativni coni podredili 14. divizijo z bri-gadami. Za Šlandrovo in Zidanškovo brigado je bil 23. 7. 1944 ustanovljen skupni ope-rativni štab, podrejen neposredno štabu 4. operativne cone, kasneje pa sta bili obe bri-gadi vključeni v 14. divizijo. 4. operativni coni je bil podrejen še štab Koroške grupe odredov (formiran z odredbo 24. 4. 1944, razformiran 12. 9. 1944) in odredi: Kamniš-ko-zasavski, Kozjanski, Lackov, Vzhodnokoroški, Zahodnokoroški in Kokrški. 4. ope-rativna cona je delovala do maja 1945. Cona je imela štab, personalni, operacijski, obveščevalni in sodni odsek ter intendantu-ro. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ povelja/ navodila/ dopisi/ politična poročila/ operacijska poročila/ obvešče-valna poročila/ personalni spisi/ sodni spisi/ prispevki za zgodovino/ seznami blaga/ obračuni/ ceniki/ arhivski popis 1965/

187

CAB44 Divizije ______________________________________________________________________ 553 AS 1850 ENAINTRIDESETA DIVIZIJA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 0.4 t. m./ 4 š. Šestindvajseta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugos-lavije, 1943 - 1943 Enaintrideseta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugos-lavije, 1943 - 1945 Z ukazom Operativnega štaba za zapadno Slovenijo 6. 10. 1943 je bila ustanovljena Triglavska divizija, preimenovana z naredbo GŠ NOV in PO Slovenije 17. 10. 1943 v 26. divizijo. 22. 12. 1943 je dobila naziv 31. divizija in prišla v sestavo 9. korpusa. V svoji sestavi je imela 7. brigado France Prešern, 16. brigado Janko Premrl-Vojko, 3. bri-gado Ivan Gradnik ter italijansko divizijo Natisone. Novembra so razformirali Tolmin-sko in Goriško brigado ter moštva priključili 7. in 3. brigadi. 16. 5. 1945 je bila divizija priključena 4. armadi, kjer je delovala do leta 1947. Divizija je imela štab, politkomisarja, operativni, obveščevalni, personalni, propagandni in sanitetni odsek, intendanturo, senat vojaškega sodišča in javnega tožilca. - Petelin S., Med Triglavom in Trstom, Ljubljana 1963 Glej AS 1851, zap. št. 548. dopisi/ odredbe/ okrožnice/ povelja/ politična poročila/ obveščevalna poročila/ perso-nalne zadeve/ propaganda/ intendantski dopisi/ sanitetni dopisi/ sodni dopisi/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 554 AS 1857 OSEMNAJSTA DIVIZIJA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 0.6 t. m./ 6 š. Osemnajsta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugosla-vije, 1943 - 1945 Bila je v sestavu 7. korpusa. Ustanovljena je bila po ukazu GŠ NOV in PO Slovenije 14. 9. 1943 v Zdenski vasi. V njenem sestavu so bile: 8. brigada F. Levstika, 9. brigada in 10. brigada Ljubljanska. V sestavo so bili vključeni borci Rabske in 5. prekomorske

188

brigade ter 1. Avstrijski bataljon. Ukinjena je bila 25. 5. 1945, njeno moštvo so vključili v petnajsto divizijo. Imela je štab, politkomisarja, operativni, personalni, propagandni, sanitetni in organiza-cijski odsek, odsek za zveze, obveščevalni center, poljsko bolnico, intendanturo, senat vojnega sodišča, javnega tožilca, oficirsko in podoficirsko šolo. - Kiauta L., Na bojni črti osemnajste, Ljubljana 1969 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ zapovesti/ dnevna povelja/ okrožnice/ navodila/ dopisi/ politična poročila/ operacijska poročila/ obveščevalna poročila/ personalni dopisi in seznami borcev/ sani-tetna poročila/ propagandni dopisi/ blagajniške knjige in seznami blaga/ sodni dopisi, obtožnice in sodbe/ seznami tečajnikov oficirske in podoficirske šole/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 555 AS 1858 PETNAJSTA DIVIZIJA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Petnajsta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1943 - 1945 Z odlokom GŠ NOV in POS 13. 7. 1943 je bila ustanovljena 2. slovenska divizija NOV in POS, v začetku avgusta preimenovana v 15. divizijo NOV in POJ in vključena v 7. korpus NOV in POJ. V začetku je imela v sestavi 4. brigado Matije Gubca in 5. brigado Ivana Cankarja, od septembra še 12. brigado Štajersko in od oktobra 15. brigado Belo-kranjsko. Jeseni so priključili diviziji še Železničarsko brigado, ki so jo po dveh mese-cih ukinili. V sestavi je bila tudi italijanska brigada Fontanot. 15. 5. 1945 so ji priključili moštvo ukinjene 18. divizije. Maja 1945 je dobila naziv udarna. Razpuščena je bila novembra 1945. Divizija je imela štab, politkomisarja, operacijski, obveščevalni, personalni, propagan-dni in sanitetni odsek, odsek za zveze, poljsko bolnico, senat vojaškega sodišča, inden-danturo in podoficirsko šolo. - Ambrožič L., Petnajsta divizija, Ljubljana 1963 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ okrožnice/ dnevna povelja/ dopisi/ politična poročila/ operacijska poročila/ obveščevalna poročila/ seznami moštev/ skice zvez/ propagandni material/ seznami bla-ga in orožja/ sanitetna poročila/ sodbe/ učni načrti/ spričevala/ arhivski popis 1965/

189

______________________________________________________________________ 556 AS 1868 ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 0.4 t. m./ 4 š. Štirinajsta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavi-je, 1943 - 1945 Formirana je bila 13. 7. 1943 iz 1. brigade Toneta Tomšiča in 2. brigade Ljuba Šercerja; 9. 9. 1943 so ji priključili še 3. brigado Ivana Gradnika in 7. brigado Franceta Prešerna. Po kapitulaciji Italije so prešle v sestavo 14. divizije še Rabska brigada 9. 9. 1943, Sne-žniška brigada 17. 9. 1943 in Loška, kasneje 13. brigada Mirka Bračiča 23. 9. 1943. Koncem septembra 1943 sta iz sestava 14. divizije izšli Gradnikova in Prešernova bri-gada, prešli sta v sestav Triglavske, kasneje 31. divizije. Na začetku oktobra 1943 je 14. divizija prišla v sestav 7. korpusa. Takrat sta bili razformirani Rabska in Snežniška bri-gada. Januarja 1944 je 14. divizija izšla iz sestava 7. korpusa. Naprej je delovala z eno-tami 4. operativne cone NOV in POS do maja 1945. Diviziji so priključili še Šlandrovo in Zidanškovo brigado. Za zasluge v vojni je bila 14. divizija 26. 10. 1944 proglašena za udarno. V okviru Jugoslovanske armade je delovala do leta 1947. Divizija je imela štab, politoddelek, operacijski, personalni in propagandni odsek, odsek za zveze, obveščevalni center in intendanturo. - Ambrožič L., Pohod Štirinajste, Nova Gorica 1967 Glej AS 1851, zap. št. 548. dopisi/ odredbe/ okrožnice/ povelja/ politična, operacijska, obveščevalna, intendantska poročila/ številčna stanja moštev/ personalne zadeve/ kronike brigad/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 557 AS 1861 TRIDESETA DIVIZIJA NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV JUGOSLAVIJE, 1943 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Sedemindvajseta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1943 - 1943 Dvaintrideseta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugos-lavije, 1943 - 1944 Trideseta divizija narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, 1944 - 1945

190

Formirana je bila 6. 10. 1943 kot Goriška divizija z naredbo Operativnega štaba za zapadno Slovenijo. Z naredbo GŠ NOV in POS 17. 10. 1943 je bila preimenovana v 27. divizijo Goriško. 22. 12. 1943 je bila preimenovana v 32. divizijo in vključena v sestav 9. korpusa. Konec januarja 1944 se je preimenovala v 30. divizijo. Pri formiranju divizije so vanjo vključili tri brigade: Goriško, Simon Gregorčič in 1. Soško brigado. Z naredbo Operativnega štaba za zapadno Slovenijo 17. 10. 1943 so v njeno sestavo prišle še 2. Soška brigada in 21. 10. 1943 še 3. Soška brigada. Kmalu sta iz sestava divizije izšli Goriška brigada in brigada Simona Gregorčiča. Tri Soške brigade so se preimeno-vale decembra 1943 v 17. brigado Simona Gregorčiča. V divizijo so vključili še 18. bri-gado Bazoviško, 20. brigado Tržaško in 19. brigado Srečka Kosovela. Divizija je bila ukinjena v Trstu 3. 5. 1945. Divizija je imela štab, politkomisarja, operacijski, personalni, obveščevalni, propagan-dni in sanitetni odsek, poljsko bolnico, intendanturo, senat vojaškega sodišča in javnega tožilca. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. dopisi/ odredbe/ okrožnice/ povelja/ politična poročila/ operacijska poročila/ obvešče-valna poročila/ seznami moštev/ seznami municije in orožja/ personalne zadeve/ sanite-tna poročila/ intendantska poročila/ sodni spisi/ delovodniki/ arhivski popis 1965/

CAB45 Brigade ______________________________________________________________________ 558 AS 1843 BRIGADE ENAINTRIDESETE DIVIZIJE, 1943 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Tretja slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ivana Gradnika, 1943 - 1945 Sedma slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Franceta Prešerna, 1943 - 1945 Šestnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Janka Premrla Vojka, 1943 - 1945 3. SNOUB Ivana Gradnika je bila ustanovljena z ukazom GŠ NOV in POS dne. 10. 4. 1943 kot 6. SNOUB, dejansko formirana 26. 4. 1943 nad Bovcem iz Severnoprimor-skega odreda. V 3. SNOUB se je preimenovala 13. 7. 1943. 7. SNOUB Franceta Prešerna je bila ustanovljena z ukazom štaba 2. operativne cone dne. 12. 7. 1943 v Davči kot 8. SNOUB, imenovana tudi Gorenjska. Avgusta 1943 se je preimenovala v 7. SNOUB.

191

16. SNOUB Janka Premrla Vojka je bila ustanovljena z odredbo Operativnega štaba za zapadno Slovenijo 23. 9. 1943 kot 16. SNOUB, formirana v Cerknem 26. 9. 1943. Brigade so delovale do konca vojne. Imele so štab, politkomisarja, operativni, obvešče-valni, propagandni in sanitetni odsek, odsek za kadre in zveze, intendanturo in brigadno sodišče. - Petelin S., Gradnikova brigada, Ljubljana 1883 - Petelin S., Prešernova brigada, Nova Gorica 1967 - Petelin S., Vojkova brigada, Ljubljana 1980 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ okrožnice/ navodila/ dnevna povelja/ dopisi/ kronike enot/ politična, vojaška, obveščevalna in sanitetna poročila/ poročila vojnih dopisnikov/ seznami funcionarjev in moštev/ seznami vojaškega materiala/ sodni spisi, zaslišanja in sodbe/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 559 AS 1844 BRIGADE OSEMNAJSTE DIVIZIJE, 1943 - 1945 0.4 t. m./ 4 š. Osma slovenska narodnoosvobodilna brigada Frana Levstika, 1943 - 1945 Deveta slovenska narodnoosvobodilna brigada, 1943 - 1945 Deseta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ljubljanska, 1943 - 1945 8. SNOB Frana Levstika je bila ustanovljena 10. 9. 1943 v Dolenjskih Toplicah iz Lev-stikovega bataljona in prostovoljcev iz Ljubljane in Dolenjske. 9. SNOB je bila ustanovljena 14. 9. 1943 na Polomu iz Zapadnodolenjskega odreda. 10. SNOUB Ljubljanska je bila ustanovljena 11. 9. 1943 na Golem iz dela brigade Lju-be Šercerja in prostovoljcev iz Ljubljane. Brigade so delovale do konca vojne. Imele so štab, politkomisarja, operacijski, obveš-čevalni, propagandni in sanitetni odsek, odsek za kadre in za zveze, intendanturo in bri-gadno vojno sodišče. - Perovšek J., Naprej Osma slovenska narodnoosvobodilna brigada Fran Levstik, Beo-

grad 1968 - Kiauta L., Na bojni črti osemnajste, Ljubljana 1969 - Lah B., Ljubljanska brigada, Ljubljana 1990 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ okrožnice/ navodila/ dopisi/ politična, vojaška in obveščevalna poročila/ sez-nami funkcionarjev, borcev in padlih/ seznami vojaškega materiala/ sanitetna poročila/ sodbe in sodni dopisi/ arhivski popis 1965/

192

______________________________________________________________________ 560 AS 1845 BRIGADE PETNAJSTE DIVIZIJE, 1942 - 1945 0.7 t. m./ 7 š. Četrta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Matije Gubca, 1942 - 1945 Peta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ivana Cankarja, 1942 - 1945 Dvanajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, 1943 - 1945 Petnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, 1943 - 1945 4. SNOUB Matije Gubca je bila ustanovljena z odredbo GP SPČ 16. 9. 1942 kot 2. SNOUB, formirana 4. 9. 1942. V 4. SNOUB se je preimenovala 13. 7. 1943. 5. SNOUB Ivana Cankarja je bila ustanovljena z odredbo GP SPČ 16. 9. 1942 kot 3. SNOUB, formirana 28. 9. 1942. V 5. SNOUB se je preimenovala 13. 7. 1943. 12. SNOUB, imenovana tudi Štajerska, je bila formirana v Mokronogu 24. 9. 1943 kot 12. SNOB iz dela Šlandrove brigade in dela Gubčeve brigade. 1. 3. 1945 je postala udarna. 15. SNOUB, imenovana tudi Belokranjska, je bila ustanovljena z odredbo GŠ NOV in POS 26. 9. 1943 kot 15. SNOB iz Vzhodnodolenjskega odreda. 3. 4. 1945 je postala udarna. Brigade so delovale do konca vojne. Imele so štab, politkomisarja, operativni, obvešče-valni, propagandni in sanitetni odsek, odseka za kadre in za zveze, intendanturo in bri-gadno sodišče. - Ambrožič L., Gubčeva brigada, Ljubljana 1972 - Ambrožič L., Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975 - Ambrožič L., Dvanajsta brigada, Ljubljana 1976 - Pavlin M., Petnajsta brigada, Ljubljana 1969 Glej AS 1851, zap. št. 548. kronike in dnevniki brigad/ politična, operacijska, obveščevalna poročila/ seznami fun-kcionarjev in moštev/ sanitetni dopisi/ sodni spisi in sodbe/ arhivski popis 1965/

193

______________________________________________________________________ 561 AS 1847 BRIGADE ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE, 1942 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Prva slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Toneta Tomšiča, 1942 - 1945 Druga slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ljube Šercerja, 1942 - 1945 Šesta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra, 1943 - 1945 Enajsta slovenska narodnoosvobodilna brigada Miloša Zidanška, 1944 - 1945 Trinajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Mirka Bračiča, 1944 - 1945 Prva slovenska prekmurska brigada, 1945 - 1945 Operativni štab šeste in enajste brigade, 1944 - 1945 1. SNOUB Toneta Tomšiča je bila ustanovljena 30. 6. 1942 kot 1. SNOB, formirana 16. 7. 1942 v Suhi krajini iz Tomšičevega bataljona in partizanov 3. in 5. grupe odredov, imenovana tudi Proletarska. 10. 8. 1942 je postala udarna. 2. SNOUB Ljube Šercerja je bila ustanovljena z odlokom GP SPČ 16. 9. 1942 kot 4. SNOB, formirana na Mokrcu 6. 10. 1942. V 2. SNOUB se je preimenovala 13. 7. 1943. 6. SNOUB Slavka Šlandra je bila ustanovljena z naredbo GŠ NOV in POS 14. 7. 1943, kot 6. SNOB, formirana 6. 8. 1943 pri Kamniku iz Kamniško-zasavskega odreda. Na začetku se je imenovala Štajerska. 14. 9. 1943 je postala udarna. 11. SNOB Miloša Zidanška, imenovana tudi Pohorska, je bila formirana 8. 1. 1944 na Pohorju iz Pohorskega odreda in koroških partizanov. Od avgusta 1944. sta bili 6. in 11. brigada podrejeni skupnem Operativnem štabu. 13. SNOUB Mirka Bračiča je bila ustanovljena 23. 9. 1943 v Loški dolini kot Loška SNOB, 5. 1. 1944 je z odlokom dobila naziv 13. SNOB Mirka Bračiča. 26. 10. 1944 je postala udarna. 1. slovenska Prekmurska brigada je bila ustanovljena 7. 5. 1945. Brigade so imele štab, politkomisarja, operativni, obveščevalni, propagandni in sanitetni odsek, odsek za kadre in za zveze, intendanturo in brigadno sodišče. - Strle F., Tomšičeva brigada, Ljubljana 1980 - Guček M., Šercerjeva brigada, Ljubljana 1984 - Stiplovšek M., Šlandrova brigada, Maribor 1971 - Kiauta L., Bračičeva brigada, Ljubljana 1981 - Fajdiga M., Zidanškova brigada, Ljubljana 1975 - Hribovšek M., Prekmurska brigada, Ljubljana 1975 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ okrožnice/ dnevna povelja/ dopisi/ dnevniki in kronike/ politična, vojaška, obveščevalna poročila/ seznami funkcinarjev in moštev/ seznami vojaškega materiala/ sanitetni dopisi/ sodni dopisi in sodbe/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________

194

562 AS 1846 BRIGADE TRIDESETE DIVIZIJE, 1943 - 1945 1.4 t. m./ 14 š. Sedemnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Simona Gregorčiča, 1943 - 1945 Osemnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Bazoviška, 1943 - 1945 Devetnajsta slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Srečka Kosovela, 1943 - 1945 17. SNOUB Simona Gregorčiča se je razvila iz 1. Soške SNOUB ki je bila ustanovljena 28. 9. 1943. 17. 10. 1943 je bila preimenovana v 17. SNOB, decembra 1943 v 17. SNOB Simona Gregorčiča, ob koncu aprila 1944 pa v 17. SNOUB Simona Gregorčiča. 3. 5. 1945 je bila brigada ukinjena in moštvo vključeno v 2. divizijo KNOJ-a. 18. SNOUB Bazoviška se je razvila iz 2. Soške SNOUB ki je bila formirana 1. 10. 1943. 17. 10. 1943 je bila preimenovana v 18. SNOB, decembra 1943 v 18. SNOB Soš-ko, aprila 1944 pa v 18. SNOUB Bazoviško. 19. SNOUB Srečka Kosovela je bila ustanovljena z odredbo Operativnega štaba za zapadno Slovenijo 23. 9. 1943 kot SNOB Srečka Kosovela. 17. 10. 1943 je bila preime-novana v 19. SNOB Srečka Kosovela. 27. 2. 1945 je postala udarna. Ukinjena je bila 3. 5. 1945 in njeno moštvo vključeno v 2. brigado narodne obrambe v Trstu. Brigade so imele štab, politkomisarja, operativni, obveščevalni in sanitetni odsek, odse-ka za kadre in za zveze, intendanturo in brigadno sodišče. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Bavec F., Bazoviška brigada, Ljubljana 1970 - Isaković R., Kosovelova brigada, Ljubljana 1973 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ okrožnice/ navodila/ dnevna povelja/ dopisi/ politična, vojaška, obveščevalna poročila/ kronike enot/ seznami funkcionarjev in moštev/ seznami umrlih/ sanitetni dopisi/ seznami vojaškega materiala, obračuni, ceniki/ seznami članov brigadnih sodišč/ zaslišanja, sodbe in sodni dopisi/ arhivski popis 1965/

195

CAB46 Grupe odredov in odredi ______________________________________________________________________ 563 AS 1852 GRUPE ODREDOV IN ODREDI GRUP ODREDOV SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET, 1942 - 1942 0.5 t. m./ 5 š. Prva grupa odredov slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Druga grupa odredov slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Tretja grupa odredov slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Dolenjski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Notranjski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Dolomitski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Krimski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Kočevski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Vzhodnodolenjski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Zapadnodolenjski odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Krški odred slovenskih partizanskih čet, 1942 - 1942 Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je z odlokom 4. 4. 1942 ustanovilo grupe odredov. Štabi grup odredov so bili podrejeni GP SPČ. Prva grupa odredov (Gorenjski in Kokrški odred) in druga grupa odredov (Savinjski in Pohorski odred) sta bili ukinjeni decembra 1942. Tretja grupa odredov (Dolenjski, Notranjski, Dolomitski, Krimski, Kočevski in Loški odred) je bila ukinjena oktobra 1942. Peta grupa odredov (Belokranj-ski, Zapadnodolenjski, Vzhodnodolenjski in Krški odred) je bila ukinjena septembra 1942. Četrta grupa ni bila formirana. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ dnevna povelja/ odloki/ okrožnice/ vojaška poročila/ obveščevalna poročila/ dopisi/ intendantura/ kronike in spomini aktivistov/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 564 AS 1856 ODREDI ČETRTE OPERATIVNE CONE, 1944 - 1945 1.0 t. m./ 10 š. Kamniško-zasavski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Kokrški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945

196

Kozjanski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Lackov odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Vzhodno-koroški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo-venije, 1944 - 1944 Koroški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Koroška grupa odredov narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo-venije, 1944 - 1944 Kamniško-zasavski odred, imenovan tudi Kamniško-savinjski, je bil formiran v januarju 1943. Ukinjen je bil 6. 8. 1943, ko je bila iz njega formirana 6. SNOB Slavka Šlandra. Obnovljen je bil 15. 2. 1944. Kokrški odred je bil ustanovljen z naredbo GŠ NOV in POS z dne 30. 7. 1944. Kozjanski odred je bil ustanovljen 27. 4. 1944. Lackov odred je bil formiran po nalogu štaba 4. operativne cone 20. 9. 1944. Vzhodno-koroški odred je bil formiran 5. 2. 1944. Štab koroške grupe odredov je bil imenovan z ukazom Glavnega štaba NOV in PO Slo-venije 24. 4. 1944. Vanjo so vključili tudi Vzhodno-koroški odred. Koroški odred je bil ustanovljen z ukazom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije 29. 9. 1944. Z istim ukazom je bila ukinjena Koroška grupa odredov. Odredi so imeli štab, politkomisarja, operacijski, personalni, obveščevalni, propagandni, intendantski, sanitetni in sodni odsek in odsek za zveze. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Jan I., Kokrški odred, Ljubljana 1980 - Teropšič T., Kozjanski odred, Maribor 1993 - Ževart M., Lackov odred, Maribor 1988 Glej AS 1851, zap. št. 548. dopisi/ odredbe/ okrožnice/ povelja/ seznami moštev/ imenovanja/ politična poročila/ situacijska poročila/ obveščevalna poročila/ intendantska poročila/ številčna stanja moštev in orožja/ dopisi ambulant/ arhivski popis 1965/

197

______________________________________________________________________ 565 AS 1854 ODREDI DEVETEGA KORPUSA, 1943 - 1945 2.2 t. m./ 22 š. Briško-beneški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Sloveni-je, 1943 - 1944 Dolomitski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Gorenjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1944 Idrijsko-tolminski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo-venije, 1944 - 1944 Istrski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Jeseniško-bohinjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Južnoprimorski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slove-nije, 1943 - 1944 Škofjeloški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1944 - 1945 Operativni štab za zapadno Primorsko, 1944 - 1945 Rezijski bataljon, 1944 - 1944 Beneški bataljon, 1943 - 1945 Soški odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1942 - 1943 Briško-beneški odred se je izoblikoval oktobra 1943 v Goriških brdih. Formirali so ga 24. 12. 1943, deloval je do septembra 1944. Bataljone ukinjenega odreda so podredili Operativnemu štabu za zapadno Primorsko. Operativni štab za zapadno Primorsko je bil imenovan 5. 11. 1944. V svoji sestavi je imel Beneški in Rezijski bataljon. Beneški bataljon je nastal septembra 1943 in je bil najprej vključen v 2. Soško brigado, potem v Briško-beneški odred, na koncu je bil pod-rejen Operativnem štabu za zapadno Primorsko. Dolomitski odred je bil ustanovljen večkrat, zadnjič 23. 1. 1944 in je deloval do decem-bra 1944, ko so ga razpustili. Gorenjski odred je bil ustanovljen 12. 7. 1943, konec avgusta 1944 so odred ukinili in iz njega ustanovili Kokrški in Škofjeloški odred. Idrijsko-tolminski odred je bil ustanovljen 26. 1. 1944. Ukinili so ga 4. 9. 1944 in batal-jone vključili v Gregorčičevo in Kosovelovo brigado. Istrski odred je bil ustanovljen 5. 1. 1943 in sprva podrejen 14. diviziji. 24. 12. 1943 so ga podredili štabu 7. korpusa. Z ukazom GŠ NOV in POS so odred 27. 1. 1945 podredi-li 9. korpusu. 7. 5. 1945 so odred ukinili in del moštva vključili v KNOJ. Jeseniško-bohinjski odred je ustanovil štab 9. korpusa 30. 8. 1944 v Predjami iz 3. bataljona Prešernove brigade. Odred so ukinili v Ljubljani 23. 5. 1945 in del moštva vkjučili v KNOJ.

198

Južnoprimorski odred so ustanovili z ukazom štaba 3. operativne cone 13. 2. 1943. 11. 4. 1943 so ga ukinili in iz moštva ustanovili Gregorčičevo brigado. Odred so ponovno ustanovili septembra 1943. Kmalu je bil ukinjen in iz moštva so ustanovili Goriško bri-gado. Tretjič so ustanovili odred po ukazu štaba 3. operativne cone 25. 12. 1943 iz 4. bataljona Kosovelove brigade. Na ukaz GŠ NOV in POS so odred ukinili 9. 9. 1944 in moštvo razporedili v Bazoviško brigado. Škofjeloški odred je bil ustanovljen z odredbo 9. korpusa 9. 8. 1944 iz dela moštva Gorenjskega odreda. Soški, prej Loški odred je bil ustanovljen 1. 10. 1942. Leta 1943 so ga ukinili in moštvo vključili v Južnoprimorski in Severnoprimorski odred. Odredi so imeli štab, politkomisarja, operacijski, obveščevalni, personalni, propagandni, sanitetni in sodni odsek, odsek za zveze in intendanturo. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Pavlin M., Jeseniško-bohinjski odred, Ljubljana 1970 - Zadnik M., Istrski odred, Nova Gorica 1975 - Lotrič T., Škofjeloški odred, Ljubljana 1971 - Črnugelj F., Na zahodnih mejah 1944, Ljubljana 1993 - Budna N., Gorenjski partizan, Kranj 1992 Glej AS 1851, zap. št. 548. kronike enot/ naredbe/ dnevna povelja/ okrožnice/ dopisi/ operacijska in obveščevalna poročila/ propagandni dopisi/ personalni dopisi in seznami moštev/ sanitetni dopisi/ intendantura/ sodni dopisi/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 566 AS 1855 ODREDI SEDMEGA KORPUSA, 1943 - 1945 0.5 t. m./ 5 š. Belokranjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Dolenjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Notranjski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1945 Kočevski odred narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, 1943 - 1944 Belokranjski odred je bil ustanovljen 1. 12. 1943, razpuščen 15. 5. 1945. Dolenjski odred je bil ustanovljen 1. 12. 1943. Maja 1945 je bil priključen KNOJ-u. Notranjski odred je bil ustanovljen 20. 11. 1943. Maja 1945 je bil priključen KNOJ-u. Kočevski odred je bil ustanovljen sredi septembra 1943. Ukinili so ga 22. 7. 1944 in moštvo vključili v Belokranjski odred.

199

Odredi so imeli štab, politkomisarja, operacijski, obveščevalni, propagandni, personalni, sanitetni in sodni odsek, odsek za zveze in intendanturo. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Polič R., Belokranjski odred, Ljubljana 1975 - Peskar J., Dolenjski odred, Ljubljana 1976 - Strle F., Notranjski odredi, Notranjski listi, Cerknica 1986 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ dnevna povelja/ okrožnice/ dopisi/ seznami moštev in komandnega kadra/ ope-racijska poročila/ obveščevalna poročila/ propagandni dopisi/ sanitetni dopisi/ seznami živil in računi/ sodni dopisi in zaslišanja/ kronike enot/ arhivski popis 1965/

CAB47 Komande vojnih oblasti, vojnih področij in mest ______________________________________________________________________ 567 AS 1585 KOMANDA MESTA TRST, 1945 - 1945 0.5 t. m./ 5 f. Komanda mesta Trst, 1945 - 1945 Glej AS 1864, zap. št. 570. Glej AS 1569, zap. št. 834. gradivo stanovanjskega odseka Komande mesta Trst: odločbe za vselitve, prošnje, raz-no/ ______________________________________________________________________ 568 AS 1863 KOMANDA VOJNE OBLASTI ČETRTE ARMADE, 1945 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Komanda vojne oblasti četrte armade, 1945 - 1945 Formirana je bila kot zaledna vojaška oblast 4. armade 1. 3. 1945. Obsegala je ljubljan-sko, mariborsko, primorsko-goransko in puljsko vojno področje s komandami mest. Ohranjeno je nekaj gradiva personalnega, zgodovinskega in sanitetnega oddelka. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976

200

Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ seznami osebja komand/ številčna stanja osebja in vozil/ vojaška poročila/ personalne zadeve/ seznami tečajnikov in obrtnikov/ kartotečni listi osebja komand/ sanitetno gradivo: odloki, okrožnice, poročila, seznami bolnikov, odpustnice/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 569 AS 1866 KOMANDA VOJNE OBLASTI, KOMANDE PODROČIJ IN KOMANDE MEST ČETRTE OPERATIVNE CONE, 1944 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Komanda vojne oblasti četrte operativne cone, 1944 - 1945 Komanda kozjanskega vojnega področja, 1944 - 1945 Komanda koroškega vojnega področja, 1945 - 1945 Komanda zgornje-savinjskega vojnega področja, 1944 - 1944 Komanda kamniško-savinjskega vojnega področja, 1944 - 1945 Komanda mesta Moravče, 1944 - 1944 Komanda mesta Solčava, 1944 - 1944 Vojna oblast 4. operativne cone je bila na podlagi odredbe GŠ NOV in POS z dne 12. 9. 1944 vzpostavljena v drugi polovici septembra 1944. Podrejene so ji bile komande voj-nih področij in komande mest. V večjih naseljih so kot pomožne organe ustanovili par-tizanske straže, na podeželju pa je nalogo varovanja opravljala Narodna zaščita. Komanda vojne oblasti je imela mobilizacijski, obveščevalni, prometni, ekonomski, sanitetni in sodni odsek ter intendanturo. Podrejene so ji bile komande vojnih področij: Komanda Kozjanskega vojnega področja, formirana v drugi polovici septembra 1944; Komanda Koroškega vojnega področja; Komanda Zgornje-savinjskega vojnega področ-ja, formirana v drugi polovici septembra 1944, ukinjena 22. 12. 1944, ko je bila ustano-vljena nova Komanda Kamniško-savinjskega vojnega področja; Komanda Kamniš-ko-zasavskega vojnega področja, formirana v drugi polovici septembra 1944, ukinjena 22. 12. 1944, ko je bila ustanovljena Komanda Kamniško-savinjskega vojnega področ-ja; Komanda Kamniško-savinjskega vojnega področja, formirana 22. 12. 1944 iz ukin-jenih Komand Zgornje-savinjskega in Kamniško-zasavskega vojnega področja, s komandami mest: Moravče, Solčava, Ljubno, Mozirje, Gornji Grad, Luče, Motnik, Št. Lovrenc. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. naredbe/ okrožnice/ poročila odsekov/ seznami mobilizirancev/ situacijska poročila/ obveščevalna poročila/ seznami civilnega prebivalstva/ seznami hrane/ sanitetna poro-čila/ zapisniki zaslišanj in sodni dopisi/ kartotečni listi osebja/

201

arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 570 AS 1864 KOMANDA VOJNE OBLASTI, KOMANDE PODROČIJ IN KOMANDE MEST DEVETEGA KORPUSA, 1944 - 1945 4.9 t. m./ 49 š. Komanda vojne oblasti devetega korpusa, 1944 - 1945 Komanda idrijskega vojnega področja, 1943 - 1944 Komanda goriškega vojnega področja, 1944 - 1945 Komanda vipavskega vojnega področja, 1944 - 1944 Komanda mesta Čepovan, 1944 - 1944 Komanda mesta Dornberg, 1944 - 1944 Komanda mesta Senožeče, 1944 - 1944 Komanda mesta Vojsko, 1944 - 1944 Komanda mesta Ajdovščina, 1944 - 1945 Komanda gorenjskega vojnega področja, 1944 - 1945 Komanda mesta Bled, 1944 - 1945 Komanda mesta Škofja Loka, 1944 - 1945 Komanda kobariškega (tolminskega) vojnega področja, 1944 - 1945 Komanda mesta Tolmin, 1944 - 1945 Komanda istrskega vojnega področja, 1945 - 1945 Komanda mesta Trst, 1945 - 1945 Komanda mesta Tržič (Monfalcone), 1945 - 1945 GŠ NOV in POS je po odredbi Vrhovnega komandanta NOV in POJ vzpostavil 13. 9. 1943 zaledne vojaške oblasti. Z odredbo 9. korpusa 1. 6. 1944 je ustanovljena Vojna oblast 9. korpusa s štabom, mobilizacijskim, prometnim, ekonomskim, sanitetnim in sodnim odsekom ter s komandami vojnih področij in komandami mest. V večjih nasel-jih so kot pomožne organe ustanovili partizanske straže, na podeželju pa je nalogo varo-vanja opravljala Narodna zaščita. Na področju Vojne oblasti 9. korpusa so bile ustanov-ljene naslednje komande vojnih področij in mest: Komanda Idrijskega vojnega področja, ustanovljena 22. 10. 1943, je obstajala do 3. 11. 1944, nato se je združila z Vipavskim vojnim področjem, ustanovljenim aprila 1944, v Goriško vojno področje. Komande mest: Čepovan, Dornberg, Senožeče, Vojsko, Ajdovščina, Cerkno, Gorica, Idrija, Sežana, Črni Vrh. Komanda Gorenjskega vojnega področja, ustanovljena 4. 9. 1944. Komande mest: Bled, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Tržič. Komanda Tolminskega vojnega področja, ustanovljena 1. 7. 1944, 19. 8. 1944 se je pre-imenovala v Kobariško vojno področje. Komande mest: Kobarid, Kojsko, Tolmin, Bovec, Breginj, Št. Peter. Komanda Istrskega vojnega področja je bila pod komando Vojne oblasti 7. korpusa, 28. 1. 1945 so jo priključili Vojni oblasti 9. korpusa. Komande mest: Ilirska Bistrica, Koper, Materija, Št. Peter. Komanda Tržaškega vojnega področja s komandami mest: Trst, Tržič (Monfalcone). Komanda Ljubljanskega vojnega področja je bila formirana po osvoboditvi Ljubljane.

202

- Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ okrožnice/ navodila/ seznami osebja/ dopisi/ poročila o delu/ številčna stanja moštva, orožja in municije/ politična poročila/ kadrovske pole/ seznami mobiliziranih/ tekmovalna poročila/ podatki o železnicah/ poročila delavnic/ ceniki/ dobavnice/ sez-nami materiala/ sanitetna poročila/ mobilizacijska poročila/ sodna poročila/ delovod-niki/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 571 AS 1865 KOMANDA VOJNE OBLASTI, KOMANDE PODROČIJ IN KOMANDE MEST SEDMEGA KORPUSA, 1944 - 1945 2.6 t. m./ 26 š. Komanda vojne oblasti sedmega korpusa, 1943 - 1945 Komanda belokranjskega vojnega področja, 1943 - 1945 Komanda notranjskega (ribniškega) vojnega področja, 1943 - 1945 Komanda mesta Stari trg, 1943 - 1945 Komanda mesta Velike Lašče, 1943 - 1945 Komanda dolenjskega (novomeškega) vojnega področja, 1943 - 1945 Komanda mesta Trebnje, 1943 - 1945 Z odredbo GŠ NOV in POS z dne 13. 9. 1943 je bila organizirana na osvobojenem ozemlju zaledna vojaška oblast: komande vojnih oblasti, komande vojnih področij, komande mest, partizanske straže in Narodna zaščita. Pri komandah vojnih področij so bila ustanovljena vojaška področna sodišča. Na področju Vojne oblasti 7. korpusa so bile ustanovljene naslednje komande vojnih področij in mest: Komanda Belokranjskega vojnega področja, ustanovljena z odredbo GŠ NOV in POS 13. 9. 1943. Komande mest: Črnomelj, Metlika, Vinica in Stari trg ob Kolpi. Komanda Ribniškega vojnega področja, formirana z odredbo GŠ NOV in POS dne 7. 10. 1943. Dne 14. 4. 1944 se je Ribniško vojno področje preimenovalo v Notranjsko vojno področje. Komande mest: Ribnica, Velike Lašče, Kočevje in Stari trg na Notranj-skem. Komanda Novomeškega vojnega področja, formirana z odredbo GŠ NOV in POS 13. 9. 1943. Dne 14. 4. 1944 se je Novomeško vojno področje preimenovalo v Dolenjsko voj-no področje. Komande mest: Novo mesto, Žužemberk in Trebnje. Komanda Istrskega vojnega področja, ki je prešla 28. 1. 1945 pod komando Vojne obla-sti 9. korpusa. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548.

203

naredbe/ poročila o delu/ navodila/ dopisi/ razni seznami moštev/ vojna poročila enot/ seznami orožja in municije/ seznami vojaških potrebščin/ blagajniška potrdila in obra-čuni/ seznami vojnih obveznikov/ skice krajev, železnic in postojank/ poimenske sodne zadeve/ obveščevalna poročila/ arhivski popis 1965/

CAB48 Ostalo ______________________________________________________________________ 572 AS 1849 DOPOLNILNE ENOTE ČETRTE ARMADE, 1944 - 1945 3.0 t. m./ 27 š., 10 k. Štab dopunske komande osmega udarnega korpusa, 1945 - 1945 Štab dopunskega bataljona šestindvajsete divizije osmega korpusa, 1944 - 1944 Štab dopunske brigade četrte armade, 1945 - 1945 Inženirska četa dopunske brigade četrte armade, 1945 - 1945 Prva in druga baterija diviziona dopunske brigade, 1945 - 1945 Zbirni fond vsebuje gradivo nekaterih dopolnilnih vojaških enot 4. armade, ki so delo-vale tudi na področju Istre in Slovenskega primorja. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. seznami in kartoteke komandnega kadra in moštev enot/ seznami novomobilizirancev/ personalni dopisi/ bolniške knjige/ številčna stanja moštev, orožja in opreme/ seznami premeščenih borcev/ napotnice/ odpustnice/ naredbe/ povelja/ knjige raportov, kazni, blaga in denarja/ arhivski popis 1980/

204

______________________________________________________________________ 573 AS 1853 ITALIJANSKE PARTIZANSKE ENOTE, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Brigada Garibaldi Natisone, 1944 - 1945 Brigada Garibaldi Osoppo, 1944 - 1945 Brigada Garibaldi Friuli, 1944 - 1945 Po kapitulaciji Italije se je začelo navezovanje italijanskih vojakov na slovenske parti-zane. Italijanske partizanske enote, ki so nastale na področju Slovenije, so imele značaj enot NOV Slovenije. Večina teh enot je bila podrejena 9. korpusu. Na terenu je bilo formirano veliko italijanskih partizanskih bataljonov, ki so se med seboj povezovali za določene akcije, nakar so spet delovali samostojno. Septembra 1943 je bila ustanovljena Tržaška udarna brigada, oktobra 1943 pa Garibaldinska furlanska brigada. 17. 6. 1944 so ustanovili Garibaldinsko brigado Natisone, 17. 8. 1944 pa divizijo Garibaldi Natiso-ne. Ko so v njo vključili brigado Osoppo, se je preimenovala v divizijo Garibaldi Osop-po. 5. 4. 1944 so ustanovili 14. tržaško udarno brigado Garibaldi (kasneje 20. brigada). 17. 12. 1944 so v Beli krajini ustanovili 24. brigado Fontanot, ki se je aprila 1945 vklju-čila v divizijo Garibaldi Fontanot v okviru 7. korpusa. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 Glej AS 1851, zap. št. 548. odredbe/ okrožnice/ navodila/ dopisi/ politična, vojaška, obveščevalna poročila/ sezna-mi borcev/ številčna stanja moštev in orožja/ zapisniki zaslišanj/ informacijski bilteni/ intendantura/ dnevniki/ reportaže/ pesmi/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 574 AS 1867 ZBIRKA DOKUMENTOV PARTIZANSKIH VOJAŠKIH FONDOV, 1942 - 1945 1.0 t. m./ 9 f. Gradivo vsebuje dokumente personalnega in sodnega značaja iz različnih partizanskih vojaških fondov: GŠ NOV in PO Slovenije, enot 7. in 9. korpusa ter 4. operativne cone in vojnih oblasti. Leta 1972 ga je Republiški sekretariat za notranje zadeve izročil Arhivu IZDG. odredbe/ okrožnice/ vojaška in politična poročila/ zapisniki zaslišanj/ obtožnice/ sodbe/ seznami dezerterjev/ seznami imenovanj in napredovanj/ seznami osebja in novomobili-ziranih/ prepustnice/ dopisi/

205

arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 575 AS 1482 ZBIRKA GRADIVA VOJAŠKIH ENOT NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE IN PARTIZANSKIH ODREDOV SLOVENIJE, 1942 - 1945 0.6 t. m./ 6 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva ustvarjalcev, ki so se prej vodi-li kot samostojni fondi: - VII. korpus: Belokranjsko vojno področje (Komandi mest Stari trg ob Kolpi in Črno-melj), Dolenjsko vojno področje (Komandi mest Novo mesto in Trebnje), Notranjsko vojno področje (Komanda mesta Loški potok) 1943-1945; - IX. korpus: štab, propagandni odsek, Gorenjsko vojno področje, Idrijsko vojno podro-čje, Istrsko vojno področje, odredi (Škofjeloški, Jeseniško-bohinjski, Gorenjski, Idrij-sko-tolminski, Istrski, Briško-beneški) 1943-1945; - grupe odredov 1942-1945; - operativne cone 1942-1945; - odredi (Koroški, Kozjanski, Pohorski, Lackov, Kokrški, Loški, Krimski, Notranjski, Vzhodno-dolenjski, Soški) 1942-1945; - Operativni štab za Zapadno Slovenijo 1943; - divizije: XIV., XV., XVIII., XXX., XXXI; - štabi, brigade, bataljoni) 1943-1945. dopisi/ poročila/ okrožnice/ seznami/

206

CB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba CBA Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba do leta 1941

______________________________________________________________________ 576 AS 172 CELJSKA ŽANDARMERIJSKA ČETA, 1933 - 1941 1 m. Celjska žandarmerijska četa, 1930 - 1941 Po zakonu o žandarmeriji (orožništvu) z dne 27. 9. 1930 je bilo orožništvo pomožna vrsta vojske Kraljevine Jugoslavije in je imelo kot specialna enota nalogo, da kot organ državnih upravnih oblastev čuva javno varnost, vzdržuje javni red in mir in ščiti izvrše-vanje zakonov. Podrejeni so bili notranjemu ministru in ministru za vojsko in mornari-co. Formacija orožništva je obsegala orožniške polke (komanda Dravskega orožniškega polka je bila v Ljubljani), orožniške čete (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Ptuj, Maribor, Murska Sobota), orožniške vode (celjska četa se je delila na vode Celje, Bre-žice, Trbovlje) in orožniške postaje. - Vodnik ZAL 1992, str. 15 Gradivo je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS leta 1972. okrožnice/ letni plan pregleda enot/ poročila o stanju na področju žandarmerijskih pos-taj Celje, Sv. Jurij, Slivnica pri Celju, Dobrna, Žalec, Braslovče, Vojnik, Luče, Vransko/ arhivski popis 1996/ ______________________________________________________________________ 577 AS 1153 DEŽELNO OROŽNIŠKO POVELJSTVO ŠT. 12 V LJUBLJANI, 1876 - 1920 0.3 t. m./ 2 f., 10 k. K. u. k. Landesgendarmerie Kommando Nr. 12 in Laibach, 1866 - 1918 Deželno orožniško poveljstvo št. 12 v Ljubljani, 1866 - 1918 Orožništvo so ustanovili leta 1849 kot vojaško organizirano deželnovarnostno stražo. Delila se je na orožniške regimente in njim podrejene orožniške postaje. V Ljubljani je bil sedež orožniškega regimenta za Kranjsko, Koroško in Primorje, kasneje tudi za Šta-jersko. Od leta 1866 se je delilo orožništvo na deželna orožniška poveljstva. Njihova območja so ustrezala splošno upravni teritorialni razdelitvi. Tako je bilo Deželno orož-niško poveljstvo št. 12 v Ljubljani pristojno za deželo Kranjsko. Na podlagi zakona o orožništvu z dne 26. 2. 1876 so bile orožniške postaje podrejene orožniškim poveljstvom na sedežih okrajnih glavarstev, te pa deželnim orožniškim

207

poveljstvom, ki so po potrebi lahko formirale tudi oddelke za področja večih okrajnih glavarstev skupaj. - Priročniki in karte, str. 102 - Vodnik ZAL 1992, str. 14, 15 Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1981 (4. predaja). register odpustov iz vojaške službe 1861-1880, 1881-1890, 1891-1900, 1911-1920/ imenski seznam aktivnega vojaštva 1881-1895, 1891-1900, 1901-1910, 1911-1920/ evi-denčni listi orožnikov 1876-1920/ ______________________________________________________________________ 578 AS 22 POLICIJSKA DIREKCIJA V LJUBLJANI, 1791 - 1866 10.2 t. m./ 68 f., 53 k. Polizei Direktion zu Laibach, 1792 - 1866 Policijska direkcija v Ljubljani, 1792 - 1866 Po letu 1782 so v mestih s sedeži deželnih oblastev ustanovili policijske direkcije, ki so bile organizirane po vzorcu Policijske direkcije na Dunaju. Pred letom 1793 je obstajala Policijska direkcija za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Gradcu (policijski red v Gubernialverordnung in Steyermark, 31. 5. 1786), policijske zadeve za Kranjsko pa je urejalo Deželno predsedstvo za Kranjsko. Uvedba Policijske direkcije v Ljubljani je bila že leta 1791 zaupana ljubljanskemu magistratu, ustanovljena pa je bila z odredbo - Verordnung des Innerösterreichischen Apellations und Crimminal Obergerichts 28. 6. 1793. Podrejena je bila deželnemu pred-sedniku (Hofdecret 9. 2. 1793), ta pa je pošiljal poročila o policijskih in varnostnih zadevah policijskemu ministrstvu na Dunaju, ki je bilo ustanovljeno že leta 1793 zaradi "prodiranja revolucionarnega duha". Policijska direkcija je bila pristojna za javni red, za nadzor nad tujci in delikventi, za zdravstveni in živilski nadzor ter za preprečevanje požarov. Opravljala je tudi sodne pristojnosti s področja kazenskih preiskav ter manjše civilnopravne zadeve. Po kazen-skem zakoniku iz leta 1806 sta si pristojnosti za težke prestopke delila Policijska direk-cija v Ljubljani in ljubljanski magistrat. 18. 9. 1801 je bila na direkcijo prenešena tudi cenzura knjig, ki so jo opravljali uradi za revizijo knjig kot samostojni uradi za cenzuro v glavnih mestih dežel. Policijska direkcija v Ljubljani je bila ukinjena leta 1866; krajevne policijske zadeve so bile prenešene na občine, policijski organi na Koroškem, Kranjskem in v Primorju so spadali v pristojnost Policijske direkcije v Trstu, v Ljubljani pa je obstajal Policijski oddelek pri Predsedstvu deželne vlade. - Priročniki in karte, str. 79 - Hempel-Kürzinger, Gesetze und Verordnungen 1740 - 1830 Fond je Narodnemu muzeju izročil Veliki župan Ljubljanske oblasti leta 1929.

208

Urejen je kronološko po delovodniških številkah. policijski predsedniški spisi 1791-1800, 1807, 1813-1820, 1857-1866/ policijski spisi 1816-1866/ gledališki spisi 1866/ karbonarji 1822-1839/ Pallaviccini - kaznjenec na ljubljanskem gradu 1834-1836/ fiakerski red 1863-66/ tisk - prepovedi 1866/ normalije 1841-1866/ indeksi normalij 1841-1866/ delovodniki 1800-1809, 1816, 1832-1866/ predsedniški zaupni delovodnik 1852-1866/ predsedniška reservatna delovodnika 1848, 1849/ zaupni delovodniki 1861, 1864-1866/ indeksi 1794, 1818, 1827-1828, 1830-1866/ indeks k predsedniškim policijskim spisom 1791-1800/ indeks k predsedniškemu zaupnemu delovodniku 1852-1866/ indeksi k zaupnim delovodnikom 1864-1866/ indeksi normalij 1841-1866/ ______________________________________________________________________ 579 AS 1652 REGISTRACIJA DRUŠTEV PRI UPRAVI POLICIJE V LJUBLJANI, 1918 - 1941 5.9 t. m./ 46 š., 2 k., 2 kt. Gradivo je 19. 10. 1966 predal Arhivu IZDG Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ureditev gradiva je po prevzemu ostala nespremenjena. spisi, ki se nanašajo na registracijo in delovanje društev in organizacij za Slovenijo ozi-roma Dravsko banovino/ prevzemni seznam 1966/ društvena registra št. 1-582, 583-680/ abecedna kartoteka dru-štev/

CBB Orožništvo, policija, varnostno-obveščevalna služba od 1941 do 1945 CBB1 Nemško okupacijsko orožništvo in policija

______________________________________________________________________ 580 AS 1617 DRŽAVNA POLICIJSKA UPRAVA MARIBOR, 1941 - 1945 3.0 t. m./ 30 f. Die staatliche Polizeiverwaltung Marburg/Drau, 1941 - 1945 Državna policijska uprava Maribor, 1941 - 1945 Polizeirevier Marburg/Drau, 1941 - 1945 Policijski revir Maribor, 1941 - 1945 Glej AS 1621, zap. št. 583. Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je 15. 6. 1941 ustanovil v Mariboru poseben policijski organ redarstvene policije, državno policijsko upravo pod vodstvom policij-

209

skega ravnatelja. Urad državne policijske uprave je bil pristojen samo za mesto Mari-bor, ki je predstavljalo enoten policijski okraj. Državna policijska uprava v Mariboru se je delila na policijsko upravo in zaščitno policijo. Policijska uprava je bila pod neposrednim vodstvom policijskega ravnatelja in je obse-gala pet oddelkov: 1. za gospodarske zadeve, 2. za zadeve državljanstva, potnih listov, inozemcev, prijav, orožnih listov, 3. za prometne zadeve, 4. za zadeve javnega značaja, kontrolo cen, 5. za zadeve v zvezi z zdravstvom, vplačevanjem kazni, zračne zaščite in tako dalje. Najpomembnejši je bil oddelek oziroma urad za kontrolo cen. Izvršilna služ-ba državne policijska uprave je potekala v Mariboru v treh policijskih revirjih (1., 2., in 3.), ki so bili organizirani v sklopu zaščitne policije. Policijski revirji so se delili v poli-cijske postaje. Po obsegu največji je bil 3. policijski revir, ki je zajemal celotno območje Maribora na desnem bregu Drave. Njegove policijske postaje so bile v Radvanju, Hočah in na Teznu; na Pobrežju je bila izpostava policijske postaje. Policijski ravnatelj je za službene potrebe izdajal glasilo Nachrichtenblatt für die staat-liche Polizeiverwaltung im Marburg. - Vodnik 1965, str. 435 - 436 - Žnidarič M., Do pekla in nazaj. Nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v

Mariboru 1941 - 1945, Maribor 1997, 379 strani Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Urejeno je po registraturnem načrtu. Polovico fonda hrani Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. gospodarske zadeve/ računovodstvo/ zadeve državljanstva/ preskrba hrane, opreme/ prometne zadeve/ splošni predpisi in kontrola cen/ obrtne zadeve/ zračna zaščita/ vojna škoda/ personalne zadeve/ personalne vprašalne pole pomožnih policistov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 581 AS 1924 KRAJEVNO POLICIJSKO POVELJSTVO KOČEVJE, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Ortskommandatur Gotschee, 1943 - 1945 Krajevno polcijsko poveljstvo Kočevje, 1943 - 1945 Del zbirke je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljublja-ni, del pa mu jo je izročil leta 1972 Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljublja-ni. Od novembra 1992 je v AS. dopisi/ prošnje za prehod preko bloka v Kočevju/ propustnice/ knjiga izdanih propust-nic/ arhivski popis 1972/ prevzemni seznam/

210

______________________________________________________________________ 582 AS 1614 MESTNA STRAŽA KRANJ, 1943 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Stadtwacht Krainburg, 1943 - 1945 Mestna straža Kranj, 1943 - 1945 Ustanovljena je bila 1943 leta za zagotavljanje varnosti Kranja pred partizani. Straža je varovala dostop v mesto, posamezne objekte in urade. Stražo je vzpostavil okrožni oro-žniški poveljnik večinoma iz Nemcev. Posebej je moralo biti v pripravljenosti nekaj domačega mestnega prebivalstva. To funkcijo je imel že Ortsschutz Krainburg 1942 - 1943. Glej AS 1602, zap. št. 407. akcijski načrt za varnost mesta/ okrožnice/ kartoteka članov mestne straže/ seznami prebivalcev ki so morali biti v pripravljenosti/ arhivski inventar 1964/ ______________________________________________________________________ 583 AS 1621 NEMŠKO OROŽNIŠTVO NA ZASEDENEM OZEMLJU SPODNJE ŠTAJERSKE, 1941 - 1945 9.5 t. m./ 116 f. Gendarmeriehauptmannschaft Marburg, 1941 - 1945 Orožniško glavarstvo Maribor, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Marburg, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Maribor, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Cilli, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Celje, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Rann, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Brežice, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Tüffer, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Laško, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Trifail, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Trbovlje, 1941 - 1945 Gendarmerieabteilung Trifail, 1941 - 1945 Orožniški oddelek Trbovlje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Rann, 1941 - 1945 Orožniška postaja Brežice, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Drachenburg, 1941 - 1945

211

Orožniška postaja Kozje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Franz, 1941 - 1945 Orožniška postaja Vransko, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Rietz in Sanntal, 1941 - 1945 Orožniška postaja Rečica ob Savinji, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Prassberg, 1941 - 1945 Orožniška postaja Mozirje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Rast, 1941 - 1945 Orožniška postaja Ruše, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Edlingen, 1941 - 1945 Orožniška postaja Zagorje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Trojana, 1941 - 1945 Orožniška postaja Trojane, 1941 - 1945 Nemško orožništvo je bilo del nemške državne policije, ki je bila od 26. 6. 1936 organi-zirana v dva glavna urada: za redarstveno (Ordnungspolizei) in varnostno policijo (Sic-herheitspolizei). Orožništvo (Gendarmerie) je skupaj z zaščitno policijo (Schutzpolizei) in tehnično pomočjo (Technische Nothilfe) spadalo pod redarstveno policijo. Pod pris-tojnost varnostne policije pa je spadala tajna državna policija (Gestapo - Geheime Staat-spolizei), kriminalistična policija (Kripo - Kriminalpolizei) in varnostna služba (SD - Sieherheitspolizei). Redarstvena policija na zasedenem ozemlju Spodnje Štajerske, kakor tudi na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške, je spadala pod pove-ljnika redarstvene policije v 18. vojnem okrožju ali tako imenovan SS- nadodsek Alp-ska dežela (Der Befelshaber der Ordnungspolizei im Werhkreis 18 ali SS- Oberab-schnitt Alpenland) s sedežem v Salzburgu. Obe glavni veji nemške policije je koordini-ral Višji vodja SS in policije. Orožništvo na Spodnjem Štajerskem je bilo podrejeno komandantu orožništva pri Šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko s sedežem v Gradcu, ki je bil obenem tudi koman-dant orožništva za vso Štajersko. Aprila 1941 so bili najprej v bivših jugoslovanskih okrajih postavljeni orožniški vodje, po njihovi ukinitvi in uvedbi okrožij 1. 7. 1941 pa so bila ustanovljena orožniška okrožja (Gendarmeriekreis) z okrožnimi orožniškimi vodji v Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Celju, Brežicah in Trbovljah. Okrožja so bila zdru-žena v dveh orožniških glavarstvih (Gendarmeriehauptmannschaft), Maribor in Celje. Orožniška okrožja so bila razdeljena na orožniške oddelke (Gendarmerieabteilung) in ta na orožniške postaje (Gendarmerieposten). Glavna naloga orožništva je bila skrb za ohranitev reda in miru na podeželju. Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Lju-bljani. Leta 1970 je arhiv Republiškega sekretariata za notranje zadeve izročil IZDG 3 t. m. gradiva nemškega orožništva iz Spodnje Štajerske. Gradivo je arhiv priključil že obstoječemu fondu in zadržal njegovo ureditev in popis. To gradivo je urejeno in popi-sano po orožniških postajah ne glede na provenienco. Od novembra 1992 je v AS. Mikrofilmano je gradivo, ki ga je Arhiv IZDG prevzel leta 1959. okrožnice/ naredbe/ smernice/ povelja/ uradni razglasi/ predpisi/ situacijska in druga poročila/ poročila orožniških postaj/ dopisi/ tiralice/ personalne zadeve orožnikov/ sez-nami orožniških postaj na Spodnjem Štajerskem/ službene objave/ organizacijske zade-ve/ intendantura/ številčna stanja/ zaslišanja/ dnevniki/ delovodniki/

212

prevzemni seznam 1970/ ______________________________________________________________________ 584 AS 1622 NEMŠKO OROŽNIŠTVO NA ZASEDENIH OZEMLJIH GORENJSKE IN SLOVENSKE KOROŠKE, 1941 - 1945 10.0 t. m./ 109 f. Gendarmeriekreis Krainburg, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Kranj, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Radmannsdorf, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Radovljica, 1941 - 1945 Gendarmeriekreis Stein, 1941 - 1945 Orožniško okrožje Kamnik, 1941 - 1945 Gendarmerieabteilung Oberdorf, 1941 - 1945 Orožniški oddelek Gorenja vas, 1941 - 1945 Gendarmerieabteilung Laak/Zaier, 1941 - 1945 Orožniški oddelek Škofja Loka, 1941 - 1945 Gendarmerieabteilung Stein, 1941 - 1945 Orožniški oddelek Kamnik, 1941 - 1945 Gendarmerieabteilung Prävali, 1941 - 1945 Orožniški oddelek Prevalje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Gallenfells, 1941 - 1945 Orožniška postaja Golnik, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Seeland, 1941 - 1945 Orožniška postaja Jezersko, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Eisnern, 1941 - 1945 Orožniška postaja Železniki, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Steiner Feistritz, 1941 - 1945 Orožniška postaja Kamniška Bistrica, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Lukowitz, 1941 - 1945 Orožniška postaja Lukovica, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Prävali, 1941 - 1945 Orožniška postaja Prevalje, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Gutenstein, 1941 - 1945 Orožniška postaja Guštanj, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Miess, 1941 - 1945 Orožniška postaja Mežica, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Schwarzenbach, 1941 - 1945 Orožniška postaja Črna, 1941 - 1945 Gendarmerieposten Leifling, 1941 - 1945 Orožniška postaja Libeliče, 1941 - 1945 Gendarmeriezugsbegleitsdienst Assling, 1942 - 1945 Orožniška vlakovno spremljevalna služba Jesenice, 1942 - 1945 Glej AS 1621, zap. št. 583.

213

Nemško orožništvo na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške je bilo pod-rejeno komandantu orožništva pri Šefu civilne uprave za zasedena ozemlja Gorenjske in slovenske Koroške s sedežem v Celovcu, ki je bil obenem tudi komandant orožništva za vso Koroško. Aprila 1941 so bili na Gorenjskem najprej postavljeni okrajni orožniški vodje in nekaj orožniških postaj, po njihovi ukinitvi 1. 8. 1941 in ustanovitvi okrožij pa orožniška okrožja (Gendarmeriekreis) z okrožnimi orožniškimi vodji v Kranju, Radov-ljici in Kamniku. Orožniška okrožja so bila združena v orožniško glavarstvo (Gendar-meriehauptmannschaft) s sedežem v Kranju. Okrožja so bila razdeljena na orožniške oddelke in orožniške postaje. Orožniške postaje na slovenskem Koroškem so bile vklju-čene v orožniški okrožji Velikovec in Wolfsberg. Glavna naloga orožništva kot izvršil-nega organa upravne oblasti je bila skrb za ohranitev reda in miru na podeželju. - Vodnik 1965, str. 439 - 441 Del gradiva je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljub-ljani. Leta 1970 in 1981 je Arhiv Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Ljub-ljani izročil IZDG približno 5,5 t. m. gradiva orožništva z Gorenjske in slovenske Koro-ške, ki je bilo priključeno že obstoječemu fondu. Arhiv je obdržal tudi njegovo ureditev in popis. To gradivo je urejeno in popisano po orožniških postajah ne glede na proveni-enco. Od novembra 1992 je v AS. okrožnice/ povelja/ uradni razglasi in obvestila/ poročila/ dopisi/ službene objave/ poročila orožniških postaj/ seznami orožniških postaj in orožnikov/ personalne zadeve/ organizacijske zadeve/ tiralice/ prijave kazenskih zadev/ zaslišanja/ intendatura/ knjige službenih opravil/ dnevniki telefonskih pogovorov/ delovodniki/ arhivski inventar 1959/ prevzemni seznam 1970, 1981/ ______________________________________________________________________ 585 AS 1623 OBOROŽENI ODDELKI NACIONALSOCIALISTIČNE NEMŠKE DELAVSKE STRANKE NA ZASEDENIH OZEMLJIH GORENJSKE IN SLOVENSKE KOROŠKE, 1942 - 1945 1.9 t. m./ 18 š. SA-Standarte Oberkrain Krainburg, 1942 - 1945 SA-Standarte Gorenjska Kranj, 1942 - 1945 SA-Sturm Schwarzenbach, 1942 - 1945 SA-Sturm Črna, 1942 - 1945 1. Zug SS-Standarte 90 Miesstal-Prävali, 1942 - 1945 1. vod 90. SS-Standarte Mežiška dolina-Prevalje, 1942 - 1945 9. Motorsturm 90. Nationalsozialistisches Kraftfahrerkorps Motorstandarte Art-hur Seeber, 1942 - 1945 9. motorizirani sturm 90. Nacionalsocialističnega motoriziranega korpusa Motor-standarte Arthur Seeber, 1942 - 1945 Deutscher Volkssturm, Kreis Krainburg, 1944 - 1945

214

Nemški Volkssturm, Okrožje Kranj, 1944 - 1945 Deutscher Volkssturm, Kreis Radmannsdorf, 1944 - 1945 Nemški Volkssturm, Okrožje Radovljica, 1944 - 1945 Volkssturmbataillon Miesstal, 1944 - 1945 Volkssturm-bataljon Mežiška dolina, 1944 - 1945 Ustanovitev Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške 15. 12. 1941 oziroma v začetku leta 1942 je zahtevala vzpostavitev tudi njenih oboroženih oddelkov kot so SA (Sturmabteilungen), SS (Schutzstaffel), NSKK (Nationalsocialistisches Kraftfahrenkorps), NSFK (National-socialistisches Fliegerkorps) itd. Prve oddelke NSDAP, SA in SS so vzpostavili februarja 1942 na Koroškem v občinah Črna, Mežica, Prevalje, Guštanj in Dravograd, na Gorenjskem šele v novembru 1942 po ukinitvi Wehrmannschafta (AS 1689, zap. št. 828), ko so osnovali SA-Standarte Ober-krain s sedežem v Kranju. V pogledu SA je zasedeno ozemlje Gorenjske in slovenske Koroške spadalo pod SA-Gruppe Südmark in bilo podrejeno SA-Brigade 97 v Celovcu. Organizacija SA v nemški državi je bila izvedena po teritorialnem načelu. Razdeljena je bila na skupine (SA-Gruppe), ki so se delile na brigade (SA-Brigade), te na "Standarte", te na "Sturm-banne", te na "Sturme", ti v "Truppe" in te končno v "Schare". Do januarja 1943 so na Gorenjskem vzpostavili 28 SA-Sturmov. Glavna naloga SA je bila izvenarmadna vzgo-ja, zato so se posamezne enote zbirale ob nedeljah na vojaške vaje in na politična pre-davanja. SA na Gorenjskem ni imela nobene bistvene vloge. Jeseni 1944 so SA vključili v Nemški Volksturm, ki ga je A. Hitler ustanovil 25. 11. 1944. Vanj so mobilizirali pos-lednje rezerve v okviru totalne vojne tretjega rajha in to vse za orožje sposobne moške od 16. do 60. leta starosti. Za njegovo ustanovitev na Gorenjskem in Koroškem je bil odgovoren pokrajinski vodja (Gauleiter), ki je imel za vodenje vojaško-organizacijskih zadev svojega pokrajinskega štabnega vodjo in posebnega štabnega vodjo za zasedena območja Gorenjske in slovenske Koroške. V vsakem okrožju je bil vzpostavljen Volk-sturm za boj proti partizanom in za nadzor nad ozemljem. V začetku maja 1945 so Nemški Volksturm razpustili. Oddelki SS na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške so spadali pod SS-Oberabschnitt Alpenland, podrejeni pa so bili 90. SS-Standarte v Celovcu. Oddelki NSKK so spadali pod NSKK-Motorbrigade Kärnten. 7. 6. 1944 so se vse enote te brigade južno od Drave združile v Abschnitt Kärnten-Süd s sedežem v Kranju. Ves čas okupacije je bila na tem ozemlju NSKK-Motorstandarte Arthur Seeber. - Vodnik 1965, str. 450 - Ferenc T., Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem,

Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS II, Ljubljana 1958, str. 81 - 82 in 143 - 151

Glej AS 1602, zap. št. 407 okrožnice/ povelja/ odredbe/ poročila/ dopisi/ organizacijske zadeve/ personalne zade-ve/ tečaji/ akcijske zadeve/ blagajna/ seznami/ kartoteka in pozivi za Volkssturm/ služ-bene knjige/ delovodniki/ arhivski inventar 1964/

215

______________________________________________________________________ 586 AS 1742 POLICIJSKI ZAPORI BEGUNJE, 1942 - 1945 1.0 t. m./ 10 š. Polizeigefängnis Vigaun, 1941 - 1945 Policijski zapori Begunje, 1941 - 1945 Državno žensko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem, ki so jo od leta 1875 oskrbovale usmiljene sestre Sv. Vincencija Pavelskega, so 23. 4. 1941 prevzele nemške okupacij-ske oblasti. Nemški okupator je tu sprva uredil zbirno taborišče za gorenjske izgnance, nato pa najhujše zapore nemške varnostne policije in varnostne službe na Gorenjskem. Od 20. 5. 1941 do 4. 5. 1945 je bilo tu zaprtih 12.134 oseb. Begunjske zapore je 4. 5. 1945 osvobodil Kokrški odred narodnoosvobodilne vojske Slovenije. - Vodnik 1965, str. 436 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 213 Del (1 š.) gradiva je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1968 je Muzej izročil še 8 š. gradiva (sprejemne liste), ki mu ga je leta 1960 izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve. Republiški sekretariat pa je leta 1970 izročil Arhivu IZDG dokumentacijo o begunjskih zaporih (npr. indeks zapornikov, sezname poslanih v nemška taborišča, itd.), ki so jo izdelali na osnovi izvirnih zapornih knjig. Od novembra 1992 je gradivo v AS. Izvirne zaporne knjige zaporov v Begunjah hrani Gorenjski muzej v Kranju. sprejemni listi zapornikov, delno s prilogami (Einlieferungschein)/ seznami privedenih iz Ljubljanske pokrajine/ transportni seznami odvedenih v KL Dachau 1943/ dopisi v zvezi z izpustitvami/ zdravniška spričevala/ poročilo o pobegu zapornika/ prošnje/ po vojni izdelani indeksi in seznami/ arhivski popis 1997/

216

______________________________________________________________________ 587 AS 1745 POVELJNIK REDARSTVENE POLICIJE ZA HRVAŠKO, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Befehlshaber der Ordnungspolizei Kroatien, 1943 - 1945 Poveljnik redarstvene policije za Hrvaško, 1943 - 1945 - Vodnik 1965, str. 438, 446 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjen je le del gradiva oddelka za obveščanje. Doku-menti imajo oznako "Geheim" (tajno) in so oštevilčeni ter tudi arhivirani po teh števil-kah. Gradivu je priključeno nekaj dokumentov 1. policijskega prostovoljnega polka - Hrvaška (Polizei Freiwilligen Regiment 1 - Kroatien), ustanovljenega leta 1944. navodila, poročila in dopisi v zvezi z obveščanjem, radijskimi seznami itd./ tajna poro-čila o položaju/ telegrami/ odredba o oborožitvi/ 1. policijski prostovoljni polk Hrvaške (personalni poročili) 1945/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 588 AS 1756 VARNOSTNA POLICIJA IN VARNOSTNA SLUŽBA NA ZASEDENEM OZEMLJU SPODNJE ŠTAJERSKE, 1941 - 1945 0.5 t. m./ 5 š. Der Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in der Unter-steiermark, 1941 - 1945 Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem, 1941 - 1945 Der Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in der Unter-steiermark, Aussen/dienst/stelle Rann, 1941 - 1945 Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem, izpos-tava Brežice, 1941 - 1945 Der Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in der Unter-steiermark, Aussen/dienst/stelle Cilli, 1941 - 1945 Komandant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem, izpos-tava Celje, 1941 - 1945 Glej AS 1621, zap. št. 583. Varnostno policijo, varnostno službo in kriminalno policijo na slovenskem Štajerskem je upravljal komandant (v začetku imenovan pooblaščenec šefa) varnostne policije in

217

varnostne službe na Spodnjem Štajerskem (podrejen Šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko). Pod njegovim vodstvom so bili združeni urad tajne državne policije (Gesta-po), državne kriminalne policije (Kripo) in varnostne službe (SD). Ti so potem za vsako od teh vej policije ustanovili nekaj izpostav. Sedež komandanta je bil v Mariboru, le od maja 1942 do 20. 12. 1942 v Celju. Izpostave varnostne policije so bile v Mariboru, Celju, Brežicah, Trbovljah in na Ptuju, odseki varnostne službe pa samo v Mariboru, Celju (združen s Trbovljami) in na Ptuju (združen z Brežicami). Naloga varnostne poli-cije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je bila z vsemi sredstvi odkrivati, zati-rati in uničevati politične nesprotnike nacionalsocializma in tretjega rajha, zatirati kri-minal in nadzorovati vedenje prebivalstva, delo uradov ipd. - Vodnik 1965, str. 436 - 437 - Ferenc T., Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Mari-

bor 1968, str. 148 - 150 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno zelo fragmentarno. Del fonda Komandanta varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem hrani Muzej narodne osvoboditve v Maribo-ru. poročila o razpoloženju in položaju na Spodnjem Štajerskem 1944/ poročila o partizan-ski dejavnosti/ zaplenjeni partizanski vojaški, OF in KPS dokumenti (izvirniki in prevo-di)/ zaplenjena in cenzurirana pisma/ razne zadeve v zvezi z NOB/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 589 AS 1757 VARNOSTNA POLICIJA IN VARNOSTNA SLUŽBA NA ZASEDENIH OZEMLJIH GORENJSKE IN SLOVENSKE KOROŠKE, 1941 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Der Kommandeur der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in den besetzen Gebieten Kärntens und Krains, Aussen/dienst/stelle Assling, 1941 - 1945 Komandant varnostne policije in varnostne službe na zasedenih ozemljih Koroške in Gorenjske, izpostava Jesenice, 1941 - 1945 Sicherheitsdienst, Nebenstelle Radmannsdorf, 1941 - 1945 Varnostna služba, podružnica Radovljica, 1941 - 1945 Glej AS 1621, zap. št. 583. Varnostno policijo, varnostno službo in kriminalno policijo na Gorenjskem in sloven-skem Koroškem (v Mežiški dolini) je upravljal komandant (na začetku imenovan poob-laščenec šefa) varnostne policije in varnostne službe na zasedenih ozemljih Koroške in Gorenjske s sedežem na Bledu. 1. 4. 1942 so varnostno policijo in varnostno službo v

218

Mežiški dolini izvzeli iz pristojnosti komandanta varnostne policije in varnostne službe na Bledu in jo podredili uradoma državne in kriminalne policije ter odseku varnosotne službe v Celovcu. Na Gorenjskem so bile izpostave varnostne policije v Kranju, Kam-niku, Radovljici, Škofji Loki, Litiji in na Jesenicah, odseki varnostne službe pa v Kranju (združen s Škofjo Loko), Kamniku (združen z Litijo) in Radovljici (združen z Jeseni-cami). - Vodnik 1965, str. 436 - Ferenc T., Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945, Mari-

bor 1968, str. 148 - 150 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le drobci fonda. navodila/ okrožnice/ zadeve v zvezi z NOB/ personalne zadeve/ razni dopisi/ poročila/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 590 AS 1760 VIŠJI VODJA SS IN POLICIJE V OPERACIJSKI CONI JADRANSKO PRIMORJE, 1943 - 1945 0.6 t. m./ 6 š. Der Höhere SS und Polizeiführer in der Operationszone Adriatisches Küstenland, Führungsstab für Bandenbekämpfung Triest, 1944 - 1945 Višji vodja SS in policije v Operacijski coni Jadransko primorje, vodstveni štab za boj proti tolpam Trst, 1944 - 1945 SS-Standarte Kurt Eggers, Kommando Adria, 1943 - 1945 SS enota Kurt Eggers, Komanda Jadran, 1943 - 1945 Der Befehlshaber der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in der Operati-onszone Adriatisches Küstenland, 1943 - 1945 Poveljnik varnostne policije in varnostne službe v Operacijski coni Jadransko primorje, 1943 - 1945 Der Befehlshaber der Sicherheitspolizei und des Sicherheitsdienst in der Operati-onszone Adriatisches Künstenland, Aussen/dienst/stelle Pola, 1943 - 1945 Poveljnik varnostne policije in varnostne službe v Operacijski coni Jadransko primorje, Izpostava Pulj, 1943 - 1945 Glej AS 1621, zap. št. 583. Policijsko upravo v Operacijski coni Jadransko primorje je šef nemške policije septem-bra 1943 dodelil Višjemu vodji SS in policije v operacijski coni. Podrejen je bil Najviš-jemu vodji SS in policije za Italijo. Višjemu vodji pa sta bila podrejena poveljnik redar-stvene policije s komandanti odsekov v pokrajinah in poveljnik varnostne policije in varnostne službe v Operacijski coni Jadransko primorje z vodji izpostav v pokrajinah Videm, Reka, Trst, Pulj in Gorica. Izjema je bila Ljubljanska pokrajina, ki je bila v poli-

219

cijskem pogledu podrejena Višjemu vodji SS in policiji v 18. vojnem okrožju. Za boj proti narodnoosvobodilnem gibanju je višji vodja SS in policije v operacijski coni Jad-ransko primorje 14. 1. 1944 ustanovil v Trstu svoj Operativni štab za boj proti partiza-nom (Führungsstab für Bandenbekämpfung). Štab je imel več oddelkov (operativni, obveščevalni, personalni, oskrbovalni, oborožitveni itd.). Podrejeni so mu bili koman-danti SS in policije za posamezne pokrajine. Višjemu vodji SS in policije v Trstu je bila podrejena tudi posebna akcijska enota - propagandna SS-Standarte Kurt Eggers, Komanda Jadran, ki je imela svoj sedež v Trstu in je delovala na območju operacijske cone "Jadransko primorje" od decembra 1943 dalje. Sedež same SS-Standarte Kurt Eggers je bil v Berlinu. Akcijsko propagandni oddelek je imel nalogo, da organizira in vodi nacistično propagando v vsej operacijski coni in je bil tesno povezan s propagan-dnim uradom pri vrhovnem komisarju v Trstu. Navodila in naloge za svoje propagan-distično delo je izvrševala s pomočjo propagandnih akcijskih ekip (Propagan-da-Einsatztgrupp) s sedeži v pokrajinah Trst, Gorica, Reka, Pulj, Videm. - Vodnik 1965, str. 437, 438 - Ferenc T., Nemška policija v operacijski coni "Jadransko primorje" 1943 - 1945,

Borec 28, št. 11, Ljubljana 1976, str. 577 - 592, št. 12, str. 657 - 676 in Borec 29, št. 1, Ljubljana 1977, str. 15 - 32

- ES 8, Ljubljana 1994, str. 145 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1970 je izročil Inštitutu Republiški sekretariat za notranje zadeve 1 fascikel gradi-va SS-Standarte Kurt Eggers, Komando Adria. Od novembra 1992 je gradivo v AS. Gradivo je ohranjeno le fragmentarno. Delno je urejeno po registraturnih oznakah. - Višji vodja SS in policije - oddelek I b (Führungsstab): povelja, dopisi, poročila, orga-nizacijska shema 1945/ - SS-Standarte "Kurt Eggers", Komanda Jadran: povelja, okrožnice, delovna in propa-gandna poročila, propagandno gradivo, literatura/ - Poveljnik varnostne policije in varnostne službe: prošnje za izpustitev aretiranih, ova-dbe, zaslišanja, seznami interniranih, poslanih na delo, izpuščenih, zaporni listi zapo-rov v Trstu 1943-1944, poročila o akcijah v Istri april-maj 1944/ prevzemni seznam 1970/

220

CBB2 Italijansko okupacijsko orožništvo in policija ______________________________________________________________________ 591 AS 1783 KARABINJERSKA POSTAJA BOROVNICA, 1941 - 1943 0.5 t. m./ 5 š. Stazione dei Carabinieri Reali di Borovnica, 1941 - 1943 Karabinjerska postaja Borovnica, 1941 - 1943 Glej AS 1781, zap. št. 595. Karabinjerska postaja Borovnica je spadala pod poveljstvo zunanje čete v Ljubljani ozi-roma kasneje čete v Logatcu. - Vodnik 1965, str. 426 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. politična in vojaška poročila/ seznam osebja/ dnevna poročila 1942-1943/ akcije proti partizanom/ aretacije, zapisniki o zaslišanjih/ spisi o internirancih, poizvedbe/ dovol-jenja za prosto gibanje, prepustnice/ personalne zadeve/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 592 AS 1825 KARABINJERSKA POSTAJA GRAHOVO, 1920 - 1943 5.2 t. m./ 37 š. Stazione dei Carabinieri Reali di Gracova, 1920 - 1943 Karabinjerska postaja Grahovo, 1920 - 1943 Karabinjerji (orožniki) so skrbeli za vzdrževanje javnega reda in miru. Najvišje karabin-jersko poveljstvo v Julijski krajini (Venezia Giulia) je bila Komanda kraljevih karabin-jerjev v Trstu. Njej so bile podrejene tenence po okrožjih oziroma podprefekturah, po odpravi le-teh 1927 pa so bile karabinjerske postaje neposredno podrejene komandi v Trstu. Karabinjerska postaja Grahovo ob Bači je spadala najprej pod tenenco Tolmin, nato pod Cerkno in ta pod Komando kraljevih karabinjerjev v Trstu. - Vodnik 1965, str. 426 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 47 - 48 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.

221

personalne zadeve, disciplinske zadeve/ poročila o gibanju in premeščanju karabinjer-jev, čet/ dnevna povelja 1928-1943/ poročila o vojaškem položaju 1924/ poročila o are-tacijah 1928-1943/ poizvedbe, ovadbe 1928-1943/ poročila o kazenskih postopkih/ internacije 1943/ navodila, zaupna navodila/ poročila o premeščanju v zapore 1925-1932/ poročila o zaplembah knjig, časopisov/ poročila o sovražni propagandi 1921-1942/ poročilo o položaju na Primorskem 1921-1930/ proces proti Goriškim komunistom pred posebnim tržaškim sodiščem 1929-1930/ administrativni spisi/ finanč-ni spisi/ arhivski popis 1970/ ______________________________________________________________________ 593 AS 1826 KARABINJERSKA POSTAJA SENOŽEČE, 1940 - 1943 0.1 t. m./ 1 š. Stazione dei Carabinieri Reali di Senosecchia, ? - 1943 Karabinjerska postaja Senožeče, ? - 1943 Glej AS 1825, zap. št. 592. Karabinjerska postaja Senožeče je spadala pod tenenco Sežana in ta pod Komando kral-jevih karabinjerjev v Trstu. - Vodnik 1965, str. 426 - Ferenc T., Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo, Prispevki za

zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980, str. 47 - 48 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. seznam nadzorovanih oseb 1940/ osebne mape Slovencev, ki nasprotujejo fašistom 1942/ aretacije zaradi sodelovanja z OF/ dnevni razporedi vežbanja 1942/ zaplembe premoženja zaradi odhoda v partizane/ arhivski popis 1965/

222

______________________________________________________________________ 594 AS 1796 KRALJEVA KVESTURA LJUBLJANA, 1941 - 1943 1.0 t. m./ 10 š. Regia Questura di Lubiana, 1941 - 1943 Kraljeva kvestura Ljubljana, 1941 - 1943 Dne 1. 6. 1941 je v Ljubljani začelo delovati pokrajinsko policijsko ravnateljstvo ali kvestura. V okviru kvesture so delovali uniformirani policisti in agenti javne varnosti v civilu. Kvestura si je v Ljubljani uredila 10 policijskih postaj (sekcij). Ker je bila Ljub-ljanska pokrajina obmejna, si je uredila še komisariate javne varnosti v Novem mestu, Kočevju, Trebnjem, Metliki, Črnomlju, na železniški postaji v Ljubljani. Sedež kvesture je bil na današnji Prešernovi ulici, kjer so bili tudi preiskovalni zapori. Imela je politični urad (ufficio politico), ki ga je vodil podkvestor in oddelke (divisione), ki so jih vodili komisarji javne varnosti. Policisti v Ljubljanski pokrajini so bil združeni v oddelek agentov javne varnosti. Dne 22. 5. 1942 so ustanovili specialni oddelek policije Ljubljana (4 čete). Po kapitulaciji Italije 8. 9. 1943 je policijo vzpostavila Rupnikova pokrajinska uprava s pomočjo nem-ške policije. - Vodnik 1965, str. 425 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 50 - 52 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. spisi kabineta kvestorja: poročila 1942-1943/ spisi političnega oddelka: poročila o are-tacijah, tiralice, poizvedbe, poročila o OF 1942/ spisi sodnijskih zaporov: poročila o zapornikih, premestitvah 1941-1943/ spisi oddelka za kontrolo orožja 1942/ spisi oddel-ka za kontrolo javnega reda 1941-1943/ kontra propaganda: poročila o letakih 1941-1943/ dosjeji osumljencev od J-Z/ spisi personalnega oddelka 1942-1943/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 595 AS 1781 POVELJSTVO GRUPE KRALJEVIH KARABINJERJEV LJUBLJANA, 1941 - 1943 2.1 t. m./ 21 š. Comando del Gruppo Carabinieri Reali di Lubiana, 1941 - 1943 Poveljstvo grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana, 1941 - 1943

223

Dne 3. 4. 1941 so na območje 2. armade pripeljali 14. mobilizirani bataljon kraljevih karabinjerjev Milano (XIV. battaglione carabinieri reali Milano) in ga začasno razmesti-li v Ajdovščini, Postojni, Idriji in Tolminu. Dne 16. 4. 1941 so bataljon premestili v Ljubljano in je prevzel policijske in orožniške naloge. Ko so se ustalile meje Ljubljan-ske pokrajine, je bila organizacija Grupe kraljevih karabinjerjev Ljubljana sledeča: v Ljubljani sta bili poveljstvi notranje čete (AS 1785, zap. št. 596) z 10 karabinjerskimi postajami v mestu in zunanje čete (leta 1943 je bila namesto zunanje čete v Ljubljani ustanovljena četa v Logatcu) s 4 tenencami in 27 postajami. Poveljstvi čet sta bili tudi v Novem mestu s 3 tenencami in 18 postajami ter v Kočevju s 3 tenencami in 20 postaja-mi. Število postaj je nihalo glede na politične in druge razmere, najmanjše je bilo konec maja 1942, na koncu italijanske okupacije je bilo število karabinjerskih postaj skoraj enako kot na začetku. - Vodnik 1965, str. 426 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1943, Maribor 1987, str. 50 - 54 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. poročila o položaju 1941-1943/ poročila o partizanskih aktivnostih 1941-1943/ aretaci-je, likvidacije 1941-1943/ poročila o napadih na karabinjerje, spopadih, streljanjih 1941-1943/ informacije o internirancih, prošnje, poizvedbe 1941-1943/ personalne zadeve 1942-1943/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 596 AS 1785 POVELJSTVO NOTRANJE ČETE KRALJEVIH KARABINJERJEV LJUBLJANA, 1941 - 1943 1.3 t. m./ 10 š. Comando della Compagnia Interna dei Carabinieri reali di Lubiana, 1941 - 1944 Poveljstvo notranje čete kraljevih karabinjerjev Ljubljana, 1941 - 1943 Glej AS 1781, zap. št. 595. - Vodnik 1965, str. 426 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1943, Maribor 1987, str. 50 - 54 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. politična in vojaška poročila 1941-1943/ aretacije, zaporna povelja, tiralice, razne pri-jave 1941-1943/ personalne zadeve 1941-1943/ informacije o policijskih ukrepih 1941-1942/ zapisniki zaslišanj aretiranih 1942/ navodila, okrožnice 1941-1943/

224

arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 597 AS 1474 ZBIRKA GRADIVA KRALJEVIH KVESTUR TRST IN GORICA, 1926 - 1943 1.7 t. m./ 17 š. Kraljeva kvestura Trst, 1920 - Kraljeva kvestura Gorica, 1920 - Glej tudi AS 1829, zap. št. 598 in AS 1931, zap. št. 208. Gradivo je pred predajo Zgodovinskemu arhivu CK ZKS hranil RSNZ LRS, ki je veči-no fonda predal 8. 5. 1961, 5. 6. 1961 in 8. 12. 1961. Dokumente o Mauricu Thoresu, Pietru Nenniju, Randolfu Paccardiju, Teodorju Kumarju, Albinu Vodopivcu in Brunu Negriju je isti organ predal 4. 3. 1966, dokumente o Antonu Ukmarju pa 16. 1. 1979. Kdaj je bilo gradivo predano RSNZ ni znano, verjetno pa po umiku Jugoslovanske armade iz Trsta, Gorice in Pulja 12. 6. 1945. - Kraljeva kvestura Trst: obtožnice in sodbe posebnega sodišča v Rimu proti slovenskim in hrvaškim nacionalistom in komunistom iz Julijske krajine 1928-1938/ gradivo o are-tacijah slovenskih in hrvatskih nacionalistov in komunistov iz Julijske krajine 1928-1940/ poročilo o delovanju Orjune 1928/ dejavnost komunistične organizacije v tržaški in videmski pokrajini 1931-1940/ delovanje mladinske komunistične organizaci-je v Trstu 1931-1932/ poročila konfidentov v Trstu 1931-1932/ zaslišanja aretiranih članov nacionalističnih organizacij in komunistov 1932/ policijsko gradivo o delovanju posameznikov/ aretacije komunistov v Kopru 1934/ poročila italijanske obveščevalne službe 1927-1938/ poročila o delovanju Narodne odbrane 1927-1938/ seznam prosto-voljcev v španski republikanski vojski iz raznih pokrajin Italije 1936-1942/ evidence in poročila o preiskavah pri komunistih in antifašistih/ elaborat o OF/ Pace e liberta', ile-galno glasilo/ sodba Posebnega sodišča 11. 8. 1942/ - Kraljeva kvestura Gorica: poročila o delovanju Orjune v Jugoslaviji in Julijski krajini 1926-1934/ seznami članov Orjune 1928-1932/ poročila o delovanju in dokumenti KPI (Komunistične partije Italije) 1927-1940/ poročila italijanske obveščevalne službe 1929-1936/ seznam duhovnikov goriške škofije, predlaganih za izgon 1933/ poročila o protiitalijanski propagandi 1934-1935/ seznam borcev mednarodnih brigad v Španiji iz goriške pokrajine 1938-1939/ policijski dokumenti posameznikov/ - Kraljeva kvestura Pula: evidence in poročila o preiskavah pri protifašistih 1928-1941/ arhivski popis/

225

______________________________________________________________________ 598 AS 1829 ZBIRKA GRADIVA KRALJEVIH KVESTUR TRST IN GORICA, 1921 - 1944 7.0 t. m./ 64 š. Kraljeva kvestura Trst, 1920 - Kraljeva kvestura Gorica, 1920 - Na ozemlju, priključenem po 1. svetovni vojni, je Italija organizirala varnostno službo tako, kot drugod po državi. Sestavljali so jo orožniki (karabinjerji), državna policija - kvesture in polvojaške organizacije fašistične stranke. Slovensko ozemlje je spadalo pod kvesturi Gorica in Trst. Glej tudi AS 1474, zap. št. 597 in AS 1931, zap. št. 208. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Zbirka obsega gradivo Kraljeve kvesture Trst, 31 š. in Kraljeve kvesture Gorice, 33 š. - Kraljeva kvestura Trst: poročila o slovenskem gibanju/ mesečna poročila o položaju v Trstu 1938-1940/ podatki o emigraciji Slovencev/ podatki o ukinitvi društev in organi-zacij v času fašizma/ seznami osumljenih, italijanskih anarhistov, komunistov/ poročila o propagandnem delu slovenskih duhovnikov/ dosjeji osumljencev 1931, 1939-1943/ seznami slovenskih internirancev 1940-1943/ podatki o komunističnem gibanju v Trstu 1932, 1939-1940/ poročila o fašističnih proslavah 1934-1943/ antifašistična propagan-da: letaki, napisi 1940-1945/ aretacije domobrancev 1945/ podatki o sekanju gozdov v obmejnem pasu 1935/ - gradivo fašistične stranke (Partito Nezionale Fascista): dopisi, okrožnice, propagan-dna poročila 1932-1935/ poročila o italijanski industriji, seznami osebja raznih tržaških podjetij/ - gradivo drugega tržaškega procesa 1941: izvlečki sodb, preiskave, fotografije obsoje-nih, seznami aretiranih/ gradivo procesa proti aktivistom OF 1942-1943/ poročila o partizanih in ukrepi proti njim 1941-1945/ - Kraljeva kvestura Gorica: gradivo o odporu Slovencev/ poročila, zapisniki o delovan-ju slovenske duhovščine na Goriškem/ poročila, dosjeji, seznami o duhovnikih v Goriški pokrajini 1930-1940/ seznami konfiniranih/ seznami sumljivih, poizvedbe, tiralice/ poročila fašističnih tajnikov iz posameznih krajev 1930/ poročila o slovenskih zadru-gah, mlekarnah, posojilnicah, konzumnih društvih 1935-1942/ poročila o stanju šolstva, spiski učiteljev 1940/ poročila o fašističnih akcijah 1922-1940/ dosjeji osumljencev 1928-1943/ - gradivo fašistične stranke (Partito Nazionale Fascista): poročila o politični situaciji, razne ovadbe 1941-1944/ obveščevalna poročila o enotah NOB in njihovih aktivnostih v Slovenskem primorju 1941-1945/ seznami in poročila o aretacijah 1940-1944/ poročila o likvidacijah nasprotnikov OF 1942-1943/ seznami fašistov 1944/ arhivski popis 1965/

CBB3 Kolaboracionistična policija

226

______________________________________________________________________ 599 AS 1876 POLICIJSKI VARNOSTNI ZBOR V LJUBLJANI, 1943 - 1945 4.0 t. m./ 23 f. Policijski varnostni zbor v Ljubljani, 1943 - 1945 Policijski varnostni zbor je bil ustanovljen 28. 10. 1943 v Ljubljani, z naredbo Šefa pokrajinske uprave. Njegova naloga je bila predvsem odkrivanje Osvobodilne fronte pri čemer so sodelovali s Slovenskim domobranstvom. Z nemško policijo je bil povezan preko nemškega zveznega oficirja. Ustanovljen je bil tudi oddelek politične policije, Ljubljana pa razdeljena na 20 sektorjev, z določenim številom policijskih agentov. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Križnar I., Slovensko domobranstvo, Ljubljana v ilegali IV, Ljubljana 1970 Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve. Popisano je bilo 1982, z združitvijo obeh arhivov 1992 je prešlo v AS. - poveljstvo Policijskega varnostnega zbora: statut PVZ 1943/ naredbe upravnika PVZ 1943-1945/ odredbe in pooblastila šefa pokrajinske uprave 1944-1945/ naredbe in povelja poveljnika PVZ 1943-1945/ dopisi 1943-1945/ dnevna poročila 1944/ prošnje, predlogi, dopisi glede napredovanj policistov, letne ocene častnikov in moštva 1944-1945/ seznami policistov (po enotah, v Ljubljani, izven Ljubljane, novosprejeti, premeščeni, odpuščeni, kaznovani, napredovani)/ - policijske postaje v Ljubljani: seznami moštev, prošnje za propustnice 943-1945/ - 1. in 2. stotnija PVZ, stotnija Ljubljana: dopisi in naredbe 1943-1945/ - stotnija Kočevje: naredbe poveljnika, zaupni in navadni dopisi 1944/ - orožništvo: seznami moštva, dopisi in poročila 1943-1945/ - uprava policije: dopisi, seznami pripadnikov OF, seznami uradnikov Pokrajinske uprave z oznakami o politični pripadnosti, kartoteka političnih zapornikov/ - poveljstvo policijskih zaporov: dopisi, poročila, seznami službujočih 1943-1945/ dne-vni in tedenski raporti o stanju političnih in kriminalnih pripornikov 1943-1945/ - Komisija za izpust internirancev: spisi o delu komisije 1943/ prošnje in priporočila za izpust internirancev, seznami odpuščenih internirancev nameščenih v šolah Ledina in Vič 1943-1944/ - osebne listine in spisi pripravnikov in in častnikov PVZ/ prošnje za izdajo propustnic 1944/ arhivski popis 1982/

227

______________________________________________________________________ 600 AS 1895 PROSTOVOLJNA PROTIKOMUNISTIČNA MILICA, 1942 - 1943 0.2 t. m./ 3 f. Milizia volontaria anticomunista, 1942 - 1943 Prostovoljna protikomunistična milica, 1942 - 1943 Julija 1942 sta poveljstvo 11. armadnega zbora in vodstvo slovenske protirevolucije podpisala sporazum o ustanovitvi MVAC - Milizia volontaria anticomunista. Kot prva je bila vanjo vključena Legija smrti, nastala iz ilegalnega Štajerskega bataljona, med italijansko ofenzivo poleti 1942 pa so začele nastajati tudi vaške straže, ki so nastopale proti partizanskemu gibanju. - Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 - 1945, Ljubljana 1976 - Saje F., Belogardizem, Ljubljana, 1952 Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve. Popisano je bilo 1983. 1992 je z združitvijo obeh arhivov prešlo v AS. Večji del gradiva se nahaja v italijanskem fondu 11. armadni zbor (AS 1775, zap. št. 540). navodila za delovanje vaških straž, narodnih straž 1943/ situacijska in obveščevalna poročila o stanju v Ljubljanski pokrajini 1942/ navodila in načrt dela za božične racije 1942-1943/ kartoteka in seznam članov 1. specialnega bataljona MVAC 1943/ mesečni pregledi domačih političnih dogodkov Glavačeve skupine/ naredbe, navodila, predlogi za napredovanje članov Slovenske legije 1942/ seznami članov Legije smrti in vaških straž po vojaških enotah in po krajih/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 601 AS 1878 SLOVENSKI NARODNI VARNOSTNI ZBOR V OPERACIJSKI CONI JADRANSKO PRIMORJE, 1943 - 1945 0.8 t. m./ 12 f. Slovenski narodni varnostni zbor v Operacijski coni Jadransko primorje, 1943 - 1945 Slovenski narodni varnostni zbor je bil ustanovljen 26. 11. 1943 s poveljem Višjega vodje SS in policije Operacijske cone Jadransko primorje. Za izvajanje vojaških nalog je po nemških navodilih skrbel Organizacijski štab z odseki. Sedež je imel v Trstu. Osnovne enote so bile čete, povezane z nadrejenimi štabi skupin v Gorici, Ilirski Bistri-ci in Postojni. V svoji sestavi so imeli tudi policijske enote. Naloga je bila zaščita nem-ških postojank in boj proti narodnoosvobodilnemu gibanju na Primorskem. Kljub

228

pomoči Slovenskega domobranstva organizacija ni bila izvedena do konca, zaradi pomanjkanja moštva. - Mlakar B., Domobranstvo na Primorskem, Ljubljana 1982 Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG predal Republiški sekretariat za notranje zadeve. Popisano je bilo 1982. Leta 1992 je z združitvijo obeh arhivov prešlo v AS. - redne in zaupne naredbe in dopisi Organizacijskega štaba Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ) 1944-1945/ obveščevalna poročila obveščevalnega odseka SNVZ 1944/ - propagandni spisi slušateljev propagandne šole pri Komando SS Adria Triest 1944/ dopisi, naredbe in seznami osebja rekrutne šole SNVZ Trst 1944/ - Bojna skupina Postojna: redni in zaupni dopisi s poveljstvi, četami, nemškimi oblastmi 1944-1945/ - Bojna skupina Ajdovščina: zaupne naredbe in dopisi z nemškimi oblastmi 1944-1945/ - Bojna skupina Gorica: dopisi štaba 1944/ - vojaške enote: 1. Slovenski udarni polk: dopisi 1944/ 1. udarni bataljon: dopisi 1944/ 2. udarni bataljon: seznami moštva, naredbe poveljnika, redni in zaupni dopisi, seznami inventarja, dnevnik prehrane 1944-1945/ 3. udarni bataljon: dopisi z nemškimi oblastmi 1944-1945/ čete: seznami moštev, naredbe in dopisi 1944-1945/ - policija SNVZ: redni in zaupni dopisi, dnevna in tedenska poročila policije Postojna, seznami moštva in tedenska poročila policije Št. Peter, obveščevalna poročila o teren-cih in partizanih policije Gorica 1944-1945/ - bolniški listi bolnic SNVZ Trst in Gorica 1944/ domobranski letaki in časopisi 1944-1945/ arhivski popis 1982/

CBB4 Narodnoosvobodilna policija ______________________________________________________________________ 602 AS 1483 CENTRALNI KOMITE VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE, 1942 - 1944 0.3 t. m./ 6 f. Centralni komite Varnostno obveščevalne službe Slovenije, 1941 - 1944 Na sestanku Komunistične partije Slovenije 15. 3. 1941 je bil sprejet sklep o organizi-ranju varnostno obveščevalne službe. Njena osnovna naloga je bila zbiranje informacij o okupatorju in domači reakciji, tako s področja civilne uprave kot tudi vojaškega poveljstva, ter izvajanje sabotažnih in diverzantskih akcij. Decembra 1941 leta je bil ustanovljen kolegij VOS Slovenije. Določena je bila organizacijska delitev dela. V začetku leta 1942 je kolegij VOS postavil temelje specialne obveščevalne službe. Orga-nizirani so bili sektorji za delo proti beli gardi, mihajlovičevcem, sredini in okupatorju.

229

Poleg specialne službe je bila organizirana tudi množična obveščevalna služba, že od jeseni 1941 pa so delali tudi varnostniki, ki so izvajali oborožene akcije v okupirani Ljubljani. Jeseni 1943 so varnostniki prevzeli tudi skrb za javni red in mir, boj proti kriminalu in črni borzi. Sprva je ta služba delovala samo v Ljubljani. Februarja 1942 je bila organizirana tudi v tako imenovanem zunanje ljubljanskem okrožju, kmalu nato pa še v novomeškem okrožju. V ostalih pokrajinah je bilo v začetku le nekaj poizkusov. Šele spomladi 1943 je bila organizirana na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Poleti 1943 so začeli z organizacijo službe tudi na Primorskem in do decembra 1943 organizirali dvanajst okrožnih komisij in komisiji VOS za Trst in Gorico. V istem času so pokrajinsko varnostno obveščevalno službo organizirali še na Gorenjskem in Štajer-skem. Za delo službe v zahodni Koroški je najprej skrbela pokrajinska komisija VOS za Gorenjsko, za vzhodni del pa pokrajinska komisija za Štajersko. Oktobra 1943 je bila na Koroškem ustanovljena pokrajinska komisija VOS. VOS Slovenije je bila ukinjena, ko je Predsedstvo SNOS 12. 3. 1944 ustanovilo odsek za notranje zadeve in je bila večina obveščevalcev vključena v delo tega odseka. - Zbornik fotografskih dokumentov o razvoju in delovanju VOS OF Slovenije

1941 - 1944, Ljubljana 1984 Gradivo je izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve 8. 11. 1970 Zgodovinskemu arhivu CK ZKS, ki je bil leta 1990 priključen AS. korespondenca Zdenke Kidrič 1942-1943/ poročila Centralnemu komiteju KPS 1942-1944/ korespondenca Zdenke Kidrič in Svetina Vladimirja 1942-1943/ korespon-denca Zdenke Kidrič s posamezniki 1942-1943/ okrožnice, navodila 1943/ razni dopisi 1943/ poročila okrožnih komisij 1943/ prevzemni seznam 1970/ ______________________________________________________________________ 603 AS 1726 OKROŽNO NAČELSTVO NARODNE ZAŠČITE ZA JUŽNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 1 m. Okrožno načelstvo Narodne zaščite za južno Primorsko, 1944 - 1945 Glej AS 1642, zap. št. 607. - Vodnik 1965, str. 414 Gradivo je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Gradivo je ohranjeno fragmentarno. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. dopisi načelstva in obveščevalnega oddelka/

230

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 604 AS 1727 OKROŽNO NAČELSTVO NARODNE ZAŠČITE ZA SEVERNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Okrožno načelstvo Narodne zaščite za severno Primorsko, 1944 - 1945 Glej 1642. - Vodnik 1965, str. 411 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. dopisi načelstva in oddelkov: obveščevalnega, kriminalnega, za javni red, kadrovskega/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 605 AS 1728 OKROŽNO NAČELSTVO NARODNE ZAŠČITE ZA SREDNJO PRIMORSKO, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Okrožno načelstvo Narodne zaščite za srednjo Primorsko, 1944 - 1945 Glej AS 1642, zap. št. 607. - Vodnik 1965, str. 413 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ poročila/ zapisniki/ dopisi načelstva in oddelkov: obveščevalnega, kriminal-nega, za javni red/ dopisovanje z okrajnimi načelstvi NZ za Goriško, Komen, Miren, Sežano, Vipavo/ seznami/ arhivski popis/

231

______________________________________________________________________ 606 AS 1729 OKROŽNO NAČELSTVO NARODNE ZAŠČITE ZA ZAPADNO PRIMORSKO, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Okrožno načelstvo Narodne zaščite za zapadno Primorsko, 1944 - 1945 Glej AS 1642, zap. št. 607. - Vodnik 1965, str. 410 Gradivo je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ dopisi/ seznami/ oddelki: za kadre, kriminalni/ dopisovanje z okrajnimi načelstvi NZ za Benečijo, Bovško, Brda, Idrijsko, Kobariško, Tolminsko/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 607 AS 1642 POKRAJINSKO NAČELSTVO NARODNE ZAŠČITE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 3 š. Pokrajinsko načelstvo Narodne zaščite za Slovensko primorje, 1944 - 1945 Pokrajinsko načelstvo NZ za Slovensko primorje je bilo organizirano jeseni 1944 na osnovi odloka Predsestva SNOS z dne 1. 3. 1944 o uvedbi in organizaciji NZ pri uprav-nih enotah (pokrajinah, okrožjih, okrajih, krajih) kot izvršnega organa ljudske oblasti, z nalogo varovati prebivalstvo in njegovo imovino pred krmininalnimi dejanji ter zaščititi javni red. Pokrajinsko načelstvo je vodil načelnik NZ. Delo je bilo organizirano po oddelkih: kriminalni, za javni red, kadrovski, poizvedovalni (obveščevalni), evidenčni. - Vodnik 1965, str. 397 - Dokumenti VOS, OF, NZ in pravosodja 1941 - 1945, Ljubljana 1976, str. 150 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano.

232

zapisniki, dopisi, propustnice, seznami načelstva NZ in oddelkov: poizvedovalnega (obveščevalnega), kriminalnega, kadrovskega, za javni red, upravnega/ partijska celica pokrajinskega načelstva/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 608 AS 1584 ZBIRKA GRADIVA ORGANOV IN ORGANIZACIJ ZA BOJ PROTI FAŠIZMU V CONI A JULIJSKE KRAJINE, 1943 - 1948 4.0 t. m./ 40 š. Komisija za epuracijo pri Glavnem odboru Slovansko-italijanske antifašistične unije v coni A Julijske krajine, 1945 - 1945 Komisija za antifašistično borbo pri Glavnem odboru Slovansko-italijanke antifa-šistične unije v coni A Julijske krajine, 1945 - 1947 Oddelek za zaščito naroda za Primorsko, 1945 - 1945 Oddelek za zaščito naroda Trst, 1945 - 1945 Narodna zaščita Trst, 1945 - 1945 Ljudsko sodišče za sojenje fašističnih zločinov pri Mestnem osvobodilnem svetu Trst, 1945 - 1945 Javni tožilec pri Ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločinov pri Mestnem osvobodilnem svetu Trst, 1945 - 1945 Zbirka vsebuje gradivo oblastnih organov in projugoslovanskih političnih organizacij, delujočih na področju Julijske krajine in Svobodnega tržaškega ozemlja, katerih naloga je bila "čiščenje fašistov in njihovih sodelavcev" (epuracija). V ta namen so bile ustano-vljene posebne epuracijske komisije (pri PNOO za Slovensko primorje in Trst, pri GO SIAU Julijske krajine, ta se je septembra 1945 preimenovala v Komisijo za antifašistič-no borbo, in pri nižjih oblastnih organih in političnih organizacijah), ki so zbirale prija-ve in podatke o osebah, obremenjenih s fašistično preteklostjo. Poleg teh komisij so epuracijo izvajale še druge posebne službe in organi, med katerimi so bili najpomem-bnejši: Odsek za zaščito naroda (OZNA), ki je preko svoje mreže v Julijski krajini opra-vljal obveščevalno dejavnost, Narodna zaščita, ki je na podlagi navodil Korpusa narod-ne obrambe Jugoslavije (KNOJ), poleg obveščevalne dejavnosti opravljal tudi aretacije, ter posebna Ljudska sodišča za sojenje fašističnih zločinov, pri katerih so delovali tudi posebni javni tožilci. Za podatke o nastanku zbirke in prevzemu v ZA ZKS glej AS 1569, zap. št. 834. - Troha N. Politika slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

- Komisija za antifašistično borbo pri GO SIAU: zapisniki sej osrednje in okrožnih komisij, pravila o delovanju 1945-1946/

233

- Ljudsko sodišče za sojenje fašističnih zločinov pri Mestnem osvobodilnem svetu (MOS) Trst: pravila o delovanju 1945/ - Javni tožilec pri Ljudskem sodišču za sojenje fašističnih zločinov pri Mestnem osvo-bodilnem svetu Trst: spisi 1945/ - OZNA Trst, 3. sektor 1945: dopisi, organizacijska poročila, poročila o položaju, o izvedbi aretacij, navodila, obrazci, okrožnice, seznami predlaganih za aretacije, osum-ljenih fašizma, zapornikov)/ - OZNA za Primorsko: korespondenca načelnika 1946/ - Narodna zaščita Trst 1945: seznami aretiranih, seznami članov NZ, kartoteka članov, poročila o delovanju/ - razni seznami aretiranih in deportiranih s strani jugoslovanskih oblasti 1945-1946/ intervencije in prošnje za izpustitev deportiranih/ - gradivo o slovenski politični emigraciji v Julijski krajini: seznami, poročila o delovan-ju, časopisje/ - gradivo o delovanju italijanskih političnih organizacij in strank: Narodnoosvobodilnega sveta za Julijsko krajino, Narodne zveze, krščanske demokraci-je, Stranke akcije, liberalne, socialistične, republikanske, komunistične stranke, itali-janskega fašističnega gibanja, gibanja Uomo qualunque, OSI, gibanj za neodvisno Julijsko krajino, raznih združenj bojevnikov in veteranov/ - ostalo gradivo: Teritorialna milica (MDT), Gestapo, Mestna straža (GC)) 1943-1945/ seznami zaposlenih in karakteristike zaposlenih v posameznih podjetjih in državnih ter paradržavnih službah v Trstu/ seznami priseljenih (esulov)/ seznami protikomunistov/ gradivo o delovanju zavezniške civilne policije/ gradivo javnega tožilca okraja Koper (prijave, obtožnice, zaslišanja)/ gradivo vojaškega tožilca cone B 1945-1946/ razno obveščevalno gradivo o dogajanju v Trstu/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 609 AS 1499 ZBIRKA GRADIVA ORGANOV VARNOSTNE IN OBVEŠČEVALNE DEJAVNOSTI, 1942 - 1946 0.1 t. m./ 1 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi, zlasti Pokrajinske komisije VOS za Gorenjsko, OZNA za Slovenijo, 1. divizije vojske državne varnosti in Cankarjeve brigade 2. divizije KNOJ. - Pokrajinska komisija VOS za Gorenjsko: poročila 1943/ VOS: razno 1942-1944/ - OZNA za Slovenijo: prejeti dopisi, poročila in dopisi okrožnih izpostav odseka za not-ranje zadeve pri Predsedstvu SNOS na Primorskem 1944/ - I. divizija Vojske državne varnosti: dopisi in poročila 1944-1945/ - Cankarjeva brigada II. divizije KNOJ, politični odsek: informativna poročila 1945-1946/ - Mobilizacijski odsek Vojne oblasti IV. armade JA: seznami demobilizirancev 1945/

234

235

D GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO DA Cehi

______________________________________________________________________ 610 AS 502 BARVARSKI CEH V LJUBLJANI, 1660 - 1883 0.6 t. m./ 5 š. Barvarski ceh v Ljubljani Cehi so nastali v srednjem veku z razvojem obrti v mestih in trgih. Sprva so se obrtniki združevali v bratovščine z verskim značajem. Cehi so se razširili v 15. in 16. stoletju, njihova pravila pa so skrbela za kvaliteto izdelkov in enotne cene. Leta 1732 so jih z zakonom za Notranjo Avstrijo podredili nadzoru oblasti, kar je zanje pomenil konec avtonomije. Z uveljavljanjem načela gospodarske svobode za časa Ilirskih provinc so cehe začeli ukinjati. Po ponovni vzpostavitvi avstrijske oblasti so obnovili nekatere veje obrti in prav tako cehovska združenja. Cehe je formalno ukinil cesarski patent iz leta 1859, vendar so se ponekod ohranila združenja s podobno funkcijo do začetka 20. stole-tja. V cehe so se združevali obrtniki ene stroke. Običajno je imel vsak ceh svojega patrona, svoja cehovska pravila, cehovski mojster pa v svoji hiši tudi cehovsko blagajno. Znotraj ceha je bila predpisana hierarhična struktura, ki je postajala okostenela. Mojster je ščitil pridobljene privilegije, vedno bolj je oteževal napredovanje cehovskim pomočnikom in vajencem in preprečeval nastanek številčnejših cehovskih mojstrov. Cehi so bili naper-jeni proti zunanji konkurenci zaradi zavarovanja svojih koristi in istočasno ščitili pravi-ce znotraj posameznega ceha, zato so v razvoju gospodarstva vse bolj zavirali napredek. - Vilfan S., Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 174, 175 - Čeplak R., Kjer so tradicionalne obrti, katalog k razstavi, Ljubljana 1984 Gradivo je Deželnemu muzeju, predhodniku AS, daroval J. Wallner leta 1889. cehovska reda 1660, 1676/ potrditve cehovskih redov in privilegijev/ knjige mojstrov, vajencev in pomočnikov/ računske knjige/ normalije 1702-1796/ sklepi cehovskih sej 1751/ vajenska, mojstrska in šolska spričevala/ obligacijska pisma in potrdila 1679-1798/ korespondenca s člani ceha/ uradni dopisi 1677-1847/ računi 1751-1883/ arhivski popis 1992/

236

______________________________________________________________________ 611 AS 525 BARVARSKI CEH V TRŽIČU, 1780 , 1786 2 ks. Barvarski ceh v Tržiču Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 pritožba proti Juriju Anderlu 1780, 1786/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 612 AS 526 CEH KOSARJEV IN MOTIKARJEV V TRŽIČU, 1719 - 1849 0.1 t. m./ 1 š. Ceh kosarjev in motikarjev v Tržiču Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 Del gradiva je podaril Deželnemu muzeju F. Ahačič leta 1912, drugi del pa je AS izro-čil Škofijski arhiv v Ljubljani 6. 3. 1958. cehovska pravila 1719, 1748 (prepis iz 1763)/ cehovska knjiga 1719-1849/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 613 AS 512 CEH MALIH ČOLNARJEV NA LJUBLJANICI, 1755 - 1836 4 ks. Ceh malih čolnarjev na Ljubljanici Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610

237

Gradivo je 3. 7. 1952 AS prodal J. Novak. brodarski red 1755/ pritožba ceha velikih čolnarjev proti cehu malih čolnarjev 18. stol./ brodarski red velikih brodarjev 1771/ dopis glavnega carinskega urada v Ljubljani 1836/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 614 AS 515 CEH STEKLARJEV V LJUBLJANI, 1697 - 1768 0.1 t. m./ 1 š. Ceh steklarjev v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1697/ cehovske knjige 1720, 1734, 1747, 1768/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 615 AS 497 ČEVLJARSKI CEH V KRANJU, 1743 - 1743 1 ks. Čevljarski ceh v Kranju Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1743/ arhivski popis 1992/

238

______________________________________________________________________ 616 AS 500 ČEVLJARSKI CEH V KRŠKEM, ? 1 ks. Čevljarski ceh v Krškem Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 koncept cehovskega reda s.d./ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 617 AS 503 ČEVLJARSKI CEH V LJUBLJANI, 1707 - 1707 1 ks. Čevljarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1707/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 618 AS 520 ČEVLJARSKI CEH V RADLJAH, 1683 , 1747 2 ks. Čevljarski ceh v Radljah Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 potrditvi cehovskega reda 1683, 1747/

239

arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 619 AS 527 ČEVLJARSKI IN USNJARSKI CEH V VIŠNJI GORI, 1566 - 1790 0.2 t. m./ 1 š. Čevljarski in usnjarski ceh v Višnji Gori Glej AS 502, zap. št. 610. Ceh čevljarjev in ceh usnjarjev v Višnji Gori sta bila od 1790 ločena. - Glej AS 502, zap. št. 610 - Vodnik 1960, str. 125 cehovski register 1645/ knjiga prejemkov 1767/ knjiga izdatkov 1767/ dopisi 1566-1790/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 620 AS 498 GOSTILNIČARSKI CEH V KRANJU, 1767 - 1869 0.1 t. m./ 1 š. Gostilničarski ceh v Kranju Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 knjiga mojstrov in pomočnikov/ spričevala/ korespondenca/izpis iz deželne deske/ arhivski popis 1992/

240

______________________________________________________________________ 621 AS 504 IRHARSKI CEH V LJUBLJANI, 1802 - 1862 0.2 t. m./ 2 š. Irharski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 učna pisma/ katehetska in šolska spričevala/ mojstrska in pomočniška potrdila/ spriče-vala nedeljske ponavljalne šole 1817-1862/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 622 AS 505 JERMENARSKI CEH V LJUBLJANI, 1720 - 1720 1 ks. Jermenarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 listina ljubljanskega škofa Viljema, 1720, junij 25./ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 623 AS 490 KLJUČAVNIČARSKI CEH V CELOVCU, 1754 - 1754 1 ks. Ključavničarski ceh v Celovcu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 - Vodnik ZAL 1992, str. 47

241

cehovski red 1754/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 624 AS 494 KLJUČAVNIČARSKI CEH V GRADCU, 1637 , 1732 2 ks. Ključavničarski ceh v Gradcu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovska reda 1637, 1732/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 625 AS 506 KLJUČAVNIČARSKI CEH V LJUBLJANI, 1527 - 1887 0.1 t. m./ 1 š. Ključavničarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 Gradivo je leta 1900 izročila Kovinarska zadruga v Ljubljani Deželnemu muzeju. cehovska knjiga 1825-1863/ knjiga vajencev 1756-1785/ računski knjigi 1670-1875, 1762-1887/ zapisniki cehovskih sej 1791-1836/ normalije 1527-1771/ korespondenca 1767-1822/ arhivski popis 1992/

242

______________________________________________________________________ 626 AS 507 KLOBUČARSKI CEH V LJUBLJANI, 1607 - 1830 4 ks. Klobučarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 Gradivo je leta 1914 L. Eisenberg prodal Deželnemu muzeju. klobučarski red 1607/ potrditvi privilegijev/ listina 1830/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 627 AS 518 KLOBUČARSKI CEH V NOVEM MESTU, 1635 - 1831 0.2 t. m./ 1 š. Klobučarski ceh v Novem mestu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1696/ učna pisma 1737-1811/ korespondenca 1635-1831/ pomočniško spričevalo/ izjava o sprejemu v ceh 1647/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 628 AS 528 KOVAŠKI CEH V VIŠNJI GORI, 1512 - 1853 0.1 t. m./ 1 š. Kovaški ceh v Višnji Gori Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610

243

ustanovno pismo 1512/ register članov/ knjiga mojstrov/ računski knjigi/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 629 AS 493 KROJAŠKI CEH V IVNIKU, 1839 - 1839 1 ks. Krojaški ceh v Ivniku Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 učno spričevalo 1839/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 630 AS 499 KROJAŠKI CEH V KRANJU, 1660 - 1660 1 ks. Krojaški ceh v Kranju Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 potrditev cehovskega reda in privilegijev 1660/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 631 AS 501 KROJAŠKI CEH V KRŠKEM, 1399 - 1731 1 k. Krojaški ceh v Krškem Glej AS 502, zap. št. 610.

244

- Glej AS 502, zap. št. 610 bratovščinska knjiga 1399-1731/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 632 AS 509 KROJAŠKI CEH V LJUBLJANI, 1662 - 1866 0.2 t. m./ 2 š. Krojaški ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 knjigi mojstrov 1662-1787, 1740-1849/ knjigi vajencev 1761-1842, 1842-1866/ knjiga kazni 1742-1829/ knjiga izdatkov in dohodkov 1788-1847/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 633 AS 519 KROJAŠKI CEH V NOVEM MESTU, 1776 - 1776 0.1 t. m./ 1 ks. Krojaški ceh v Novem mestu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 pogodba o združitvi s krojaškim cehom v Višnji Gori 1776/ arhivski popis 1992/

245

______________________________________________________________________ 634 AS 521 KROJAŠKI CEH V RADLJAH, 1782 - 1839 4 ks. Krojaški ceh v Radljah Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 učna pisma/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 635 AS 522 KROJAŠKI CEH V RADOVLJICI, 1695 - 1695 1 ks. Krojaški ceh v Radovljici Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 potrditev privilegijev 1695/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 636 AS 530 KROJAŠKI CEH V VUZENICI, 1781 - 1781 1 ks. Krojaški ceh v Vuzenici Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 mojstrsko pismo 1781/

246

arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 637 AS 510 KRZNARSKI CEH V LJUBLJANI, 1673 , 1749 0.1 t. m./ 2 ks. Krznarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 Gradivo je izročil 6. 3. 1958 Škofijski arhiv Ljubljana. cehovski red 1673/ privilegiji 1749/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 638 AS 511 LONČARSKI CEH V LJUBLJANI, 1722 - 1722 1 ks. Lončarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski privilegiji 1722/ arhivski popis 1992/

247

______________________________________________________________________ 639 AS 524 LONČARSKI CEH V ŠENTLENARTU, 1660 - 1830 1 k., 2 ks. Lončarski ceh v Šentlenartu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovska knjiga 1769-1830/ pismi 1660/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 640 AS 513 MESARSKI CEH V LJUBLJANI, 1751 - 1751 1 ks. Mesarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1751/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 641 AS 491 MILARSKI IN SVEČARSKI CEH V CELOVCU, 1755 - 1755 1 ks. Milarski in svečarski ceh v Celovcu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1755/

248

arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 642 AS 514 PASARSKI CEH V LJUBLJANI, 1675 - 1854 0.2 t. m./ 1 š. Pasarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 protokol pasarskega ceha 1682-1845/ pravila in privilegiji 1714, 1722, 1758/ spisi 1675-1853/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 643 AS 495 PEKOVSKI CEH V KAMNIKU, 1657 - 1683 2 ks. Pekovski ceh v Kamniku Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red 1657/ potrditev privilegijev 1683/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 644 AS 523 SODARSKI CEH V SCHWANENSTADTU, 1856 - 1858 2 ks. Sodarski ceh v Schwanenstadtu Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610

249

predajni protokol 1856/ seznam naklad 1858/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 645 AS 516 STROJARSKI CEH V LJUBLJANI, 1718 - 1869 0.3 t. m./ 3 š. Strojarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovska reda 1718, 1755/ knjiga mojstrov 1719-1862/ knjiga vajencev in pomočnikov 1719-1869/ računska knjiga 1749-1857/ register članov 1775/ predpisi za pomočnike s.d./ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 646 AS 529 USNJARSKI CEH V VIŠNJI GORI, 1791 - 1860 0.1 t. m./ 1 f. Usnjarski ceh v Višnji Gori Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 Gradivo je leta 1899 Deželnemu muzeju podaril J. Nadrah. Spisi so kronološko urejeni. dopisi 1791-1860/ arhivski popis 1992/

250

______________________________________________________________________ 647 AS 492 USNJARSKI IN ČEVLJARSKI CEH V CERKNICI, 1721 - 1800 1 m. Usnjarski in čevljarski ceh v Cerknici Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 bratovščinska knjiga 1721-1777/ pobotnica 1754/ spisi 1764, 1771/ ustanovno pismo mašne ustanove pri župni cerkvi v Cerknici 1800/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 648 AS 496 USNJARSKI IN ČEVLJARSKI CEH V KOSTANJEVICI, 1709 - 1760 0.1 t. m./ 1 š. Usnjarski in čevljarski ceh v Kostanjevici Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovski red in svoboščine 1709/ protokol 1759-1760/ računska knjiga 1757/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 649 AS 517 VRVARSKI CEH V LJUBLJANI, 1676 - 1801 1 k., 1 ks. Vrvarski ceh v Ljubljani Glej AS 502, zap. št. 610. - Glej AS 502, zap. št. 610 cehovska knjiga 1676-1794/ spričevalo o izvrševanju obrti 1801/

251

arhivski popis 1992/

252

DB Gospodarska združenja DBA Gospodarske zbornice

______________________________________________________________________ 650 AS 448 ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI, 1850 - 1948 230.0 t. m./ 150 š., 1364 f., 401 k. Handels und Gewerbe Kammer für Krain zu Laibach, 1851 - 1918 Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani, 1851 - 1918 Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani, 1918 - 1925 Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, 1925 - 1948 Priprave za ustanovitev Trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko v Ljubljani (Handels und Gewerbe Kammer für Krain zu Laibach) so se začele septembra 1850. leta na pod-lagi odloka Ministrstva za trgovino, obrt in javne gradnje o ustanavljanju trgovinskih zbornic z dne 15. 12. 1848 (RGB 27/1894) ter začasnega zakona o ustanavljanju trgo-vinskih in obrtnih zbornic z dne 26. 3. 1850 (RGB 122/50). Volitve v zbornico so pote-kale v dveh krogih, za volilne upravičence na podeželju 19. 12. 1850 in v Ljubljani 30. 12. 1850. Volilni upravičenci niso imeli enake volilne pravice - nekaj premožnih veletr-govcev in industrijalcev je volilo enako število članov zbornice kot mali trgovci in obrt-niki. Rezultate je objavil Laibacher Zeitung 4. 1. 1851. Zbornica je bila ustanovljena 12. 1. 1851. Sestavljalo jo je 15 članov (8 iz trgovine in 7 iz obrti). Prvo sejo je imela 17. 1. 1851. Večina v zborničnem vodstvu je bila v prvih desetletjih delovanja nemška, do konca 80-ih let pa so prevladali Slovenci in uvedeno je bilo dvojezično uradno poslova-nje. Trgovinska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani je v letih 1851 do 1918 poslovala na ozemlju dežele Kranjske po avstrijski zakonodaji (poleg zgoraj omenjenih glej še RGB 85/1868 in RGB 103/1901). Povezana je bila z vsemi zbornicami Avstro-Ogrske monarhije. Tesneje je sodelovala s sosednjimi, "sestrskimi" zbornicami, preko trgovin-skega ministrstva pa tudi z nemškimi zbornicami in zbornicami sredozemskih držav. Naloga zbornice je bila spremljanje in spodbujanje gospodarskega razvoja s pospeševa-njem trgovine, obrti in industrije, koordinacija povezovanja gospodarskih podjetij in vključevanje avstrijskega gospodarstva v evropske in svetovne gospodarske tokove. Pomembno delo je opravila na področju organiziranja trgovskega in obrtnega šolstva, pri ustanavljanju obrtnih zadrug, novih trgovskih in industrijskih podjetij ter pri pred-stavitvi na svetovnih razstavah in sejmih v Parizu (1855, 1865, 1887, 1900), Londonu (1862, 1865), na Dunaju (1872, 1873) in v Trstu (1882). Po koncu 1. svetovne vojne se je območje njenega delovanja z naredbo Narodne vlade SHS v Ljubljani - Poverjeništva za trgovino in industrijo z dne 16. 11. 1918 razširilo na ves slovenski del jugoslovanske države (južno Koroško in Štajersko ter kasneje Prek-murje). Izgubila pa je okraje bivše dežele Kranjske, ki jih je zasedla Italija (Ilirska Bis-trica, Idrija, Postojna, Senožeče, Vipava). Na prvi seji v novi državi 30. 12. 1918 so se sestali le slovenski, še v Avstro-Ogrski izvoljeni zbornični svetniki, katerih mandati so bili med vojno podaljšani. Druga seja ni bila sklicana vse do oktobra 1921, dokler niso bili imenovani novi zbornični člani, tudi zastopniki priključenih območij. Sprva je zbor-nica poslovala še po avstrijski zakonodaji. Leta 1926 je bil izdan enotni volilni red za

253

jugoslovanske zbornice, 3. 8. 1932 pa nov zakon o gospodarskih zbornicah v Jugoslavi-ji. Novi jugoslovanski zakoni so razširili zbornični delokrog, število svetnikov se je povečalo s 24 na 62, zbornični urad se je okrepil. Za trgovski in zadružni register, voden posebej za vsako področje okrožnega kot trgovskega sodišča (za Ljubljano, Cel-je, Maribor, Mursko Soboto in Novo mesto - pri vsakem za okoliš dotičnega okrožja), so uvedli kartoteko, popisali so celotno slovensko industrijo, vodili stalno evidenco izvoznih in uvoznih podjetij ter organizirali stalno interno statistično službo. Delo na strokovnem in krajevnem katastru se je podvojilo, vodili so poseben davčni kataster. Zbornica je izdelovala za gospodarske konference in kongrese obsežne referate in poro-čila, sestavljala za različna ministrstva strokovne ankete, razvila je obsežno informativ-no službo, zbirala in obdelovala podatke, izdajala izvirna spričevala, potrdila za davčne in carinske olajšave, legitimacije trgovskim potnikom, overjala in podajala izjave glede prošenj za nastop obrti, nadzorovala je strokovne organizacije trgovcev, industrijalcev, obrtnikov in gostilničarjev ter razvila široko dejavnost za pospeševanje vseh panog gos-podarstva na zborničnem področju. Zbornica je izdajala svoje publikacije (npr. o konfe-rencah jugoslovanskih zbornic od 1924 dalje ter o beograjskih kongresih zbornic in gospodarskih korporacij od 1926 do 1931) in subvencionirala izdaje strokovnih publi-kacij in poučnih knjig. Zavzemala se je za strokovno šolstvo: za izobraževanje trgov-skega kadra na Štajerskem je najprej izposlovala osnovanje državne dvorazredne šole v Mariboru 1. 10. 1919 in pripomogla, da je ta prerasla v trgovsko akademijo 19. 8. 1926; vodila je akcijo za ustanovitev državne trgovske akademije v Ljubljani, odprte 4. 12. 1920. Pri slednji je v letu 1934/35 organizirala svoj abiturientski tečaj. Leta 1938 je v Ljubljani odprla zasebno zbornično dvorazredno trgovsko šolo javnega značaja. Poskr-bela je za prvo povojno razstavo gospodarske dejavnosti v Jugoslaviji in vodila vsa pri-pravljalna dela za ustanovitev ljubljanskega velesejma (njegova prva prireditev 1. 9. 1921). Omogočila je nastanek blagovnodenarne borze v Ljubljani leta 1924 in čez tri leta njeno razširitev na devizno poslovanje. Leta 1928 je v svojem okviru organizirala Zavod za pospeševanje obrti in industrije ter razsodišče za trgovske spore pri zbornici. Pri zbornici je delovala komisija za mojstrske izpite, Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani in društvo Trgovska akademija. V tem obdobju pa je bil ukinjen njen urad za registriranje tovarniških znamk, žigov in vzorcev, ker je leta 1923 njegovo delo pre-vzel patentni urad pri trgovinskem ministrstvu v Beogradu. Leta 1933 je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sprejela nova pravila, ki jih je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu 30. 5. 1933, nov poslov-nik, službeno pragmatiko in pokojninski pravilnik. Takrat je zbornico sestavljalo 5 organov: - zbornični svet - vrhovni upravni organ s 56 svetniki (mandat je trajal 6 let, polovica članov sveta se je obnavljala na 3 leta) in s prav toliko namestniki, - predsedstvo - izvršni organ s predsednikom, 3 podpredsedniki in predsedniki zbornič-nih odsekov, - odseki zbornice: trgovski, obrtni in industrijski s po 16 člani ter gostinski (ustanovljen 1934) z 8 člani, - stalni in posebni odbori: nadzorni odbor (4 člani, po en iz vsakega odseka) in finančni odbor (predsedstvo ter po dva člana odsekov, razen gostinskega - le eden), - zbornični urad, ki ga je vodil glavni tajnik. Zbornični pokojninski sklad je postal po novem zakonu samostojna pravna oseba z last-nim premoženjem, z upravo, ločeno od zborničnega sklada. Pri zbornici je delovalo posebno stalno zbornično razsodišče za reševanje sporov trgov-skega, obrtnega ali industrijskega značaja, v katere so bili vpleteni njeni člani.

254

Ugled in poslovnost zborničnega vodilnega kadra sta se odražala pri vključevanju zbor-nice v vsa področja javnega življenja. Večina njenih članov je pripadala liberalni politi-čni struji in s svojim delom vplivala na liberalno usmerjenost slovenskega gospodarstva. Zbornica se je razvila v eno najpomembnejših jugoslovanskih zbornic in je postala čla-nica uprave Nacionalnega odbora trgovske komore s sedežem v Beogradu, Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu, jugoslovansko-avstrijske, jugoslovansko-češkoslovaške, jugoslovansko-madžarske, jugoslovansko-italijanske, jugoslovansko-britanske in jugos-lovansko-bolgarske zbornice. Med italijansko okupacijo je zbornica delovala le na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Zbornično palačo, urad ter premoženje je upravljalo predsedstvo Trgovinsko industrij-ske zbornice, ki je poslovala po navodilih Ministrstva za korporacije v Rimu (sprva je uradovala slovensko, od 1942 pa dvojezično). Zbornica je bila od 11. 4. 1941 neposredno podrejena nadzoru Visokega komisariata, podprefekt je postal zbornični predsednik in zborničnemu uradu je bil dodeljen italijan-ski strokovni ekspert, ki je kontroliral njeno poslovanje. Po predpisih italijanskega mini-strstva financ je zbornica morala preurediti knjigovodstvo, proračun in računski zaklju-ček ter celo blagajniško poslovanje, arhiv pa po instrukcijah ministrstva za korporacije iz Rima. V vojnih razmerah je opravljala predvsem naloge v zvezi z racioniranjem pre-skrbe s surovinami in njihovo distribucijo gospodarskim obratom ter vodila evidenco proizvodnje in izvoza. Področje Ljubljanske pokrajine je ostalo carinsko avtonomno in zanj je veljala še vedno jugoslovanska avtonomna carinska tarifa. Delokrog zbornice je obsegal tudi poljedeljstvo in gozdarstvo. V njej so bili predstavljeni poleg delodajalcev tudi delojemalci po svojih sindikatih. Zbornici je bilo poverjeno izdajanje oblačilnih nakaznic, razdeljevanje kuriva, evidenca predelave in izvoza tehničnega lesa, razdelje-vanje kož in dodeljevanje usnja čevljarjem ter še cele vrste pomožnih in pogonskih surovin. Zaradi povečanja obsega tega dela se je moral zbornični urad reorganizirati, povečati število uslužbencev in povsem preusmeriti poslovanje. Osnovali so naslednje samostojne urade: Urad za razdelitev tehničnega lesa, Urad za nakazovanje surovin in obratnih sredstev za obrtništvo, Urad za uvoz in izvoz, Urad za razdelitev kuriva, Urad za razdelitev in nabavo tekstilnih proizvodov, Urad za razdelitev kož in usnja. Po nemški zasedbi Ljubljane so kot nemški svetovalci na zbornico prišli tajniki Pokra-jinske gospodarske zbornice za Koroško v Celovcu (Gauwirtschaftskammer Kärnten), da bi jo preosnovali po vzoru nemških gospodarskih zbornic, a obsežnih priprav niso uspeli zaključiti. Pristojnosti za področje gospodarstva so vse bolj prehajale na urad Najvišjega komisarja za Jadransko operativno področje v Trstu. Februarja 1944 so sicer imenovali zbornično predsedstvo, a se to ni sestalo. V tem času tudi ni bilo sej sveta in odsekov. Uvedeno je bilo nemško-slovensko uradno poslovanje, v obdobju 1944/45 pa le še nemško. Po osvoboditvi 1945 je bilo zbornično področje spet razširjeno na vso Ljudsko republi-ko Slovenijo. Zbornično poslovanje je usmerjal delegatski odbor, sčasoma razširjen na 12 članov. Njena nepoškodovana arhiv in registratura sta pomenila dragocen vir podat-kov za obnovo uničenih ali izgubljenih listin, za ugotavljanje stanja obrtnih pravic, za izdajanje potrebnih potrdil v spornih primerih. S podatki iz svojih popisov in evidenc (o obratih po strokah, njihovih zmogljivostih, potrebah po surovinah, stanju kvalificira-ne delovne sile) je sestavljala zbornica podrobna poročila in študije v pomoč Planski komisiji LRS (zanjo je rekonstruirala mrežo trgovskih obratov v letu 1939) ter ministrs-tvom (za industrijo in rudarstvo, za trgovino in preskrbo, za komunalne zadeve). V sodelovanju z Ministrstvom LRS za industrijo in rudarstvo ter z Ministrstvom za trgo-vino in preskrbo je izvedla perlustracijo in ponovno registracjo obratnih prijav. Uvedla

255

je poseben register državnih gospodarskih podjetij, obrtni kataster je na novo uredila na podlagi krajevne razdelitve ljudskih oblasti. Ko so gospodarske organizacije z razlastit-vami, zaplembami in nacionalizacijo prešle v last splošnega ljudskega premoženja, zbornica ni bila več pristojna za povezovanje in koordiniranje nacionaliziranega gospo-darstva. Zato je zbornični delegatski odbor na izredni seji 12. 4. 1948 sprejel sklep o likvidaciji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Na predlog ministra za komunalne zadeve je vlada LRS izdala 5. 5. 1948 uredbo o prenehanju zbornice, ker ta ni ustrezala družbenoekonomski ureditvi države. Njeno premoženje je postalo splošno ljudsko, preš-lo je v upravo LRS (Ur.l. LRS, št. 21/48). - 140 let zborničnega sistema v Sloveniji, jubilejna zloženka Gospodarske zbornice

Slovenije, nedatirano - Mohorič I., Informativni podatki o arhivu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo,

tipkopis v Arhivu Republike Slovenije - Pravila Zbornice za Trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Ljubljana 1933 - Razprave Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (Zapisnik redne javne

seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne 12. 4. 1935), Ljubljana 1935

Arhiv Zbornice TOI obsega spise in kartoteke, povezane v fascikle, ter gradivo v knjiž-ni obliki. Spisovni del fonda TOI je razdeljen na 356 vsebinskih skupin. Večina vsebinskih sku-pin obsega le en f., lahko pa vsebuje tudi več f., npr. vsebinska skupina Splošni arhiv obsega precej preko 100 fasciklov. V prvih letih delovanja TOI arhiv ni bil razdeljen na vsebinske skupine. Z naraščanjem obsega poslovanja in povečanjem arhiva z leti so začeli arhiv zaradi administrativnih potreb diferencirati na skupine. Nekatere skupine so nastale tudi tako, da je arhivar izbral iz splošnega arhiva važnejše spise iz prejšnjih let in iz njih osnoval nove skupine. Ostale skupine so nastajale sproti s širjenjem delokroga zbornice. Arhiv je zelo dobro ohranjen, ne pa v celoti. Knjižni del fonda sestavljajo uradne evidence (registri in podobno), spisovne evidence, računovodske in razne pomožne knjige. 20. 4. 1949 je Ekonomska fakulteta v Ljubljani AS izročila gradivo Zbornice za trgovi-no, obrt in industrijo iz let 1850 - 1948, a ji je moral AS vse gradivo vrniti še v istem mesecu. Končno je Ekonomska fakulteta gradivo predala septembra 1953, skupaj z gra-divom zbornične Komisije za mojstrske izpite, zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti, Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, Trgovskega gremija v Ljublja-ni, društva Trgovske akademije in Trgovskega dobrodelnega društva Pomoč. Manjši del gradiva je leta 1974 izročil Ivan Mohorič, leta 1976 pa še NUK. A spisi: 1 Splošni arhiv 1851-1948 2 Izjave od 1887 dalje 3 Obrtno-pravne izjave od 1919 dalje 4 Razprodaje od 1900 dalje 5 Cene - tarife od 1914 dalje 6 Kontrola cen od 1939 dalje 7 Redna poročila o cenah za časa vojne 1914-1918

256

8-21 Zakoni od 1921 dalje (o gospodarskih zadrugah, izkoriščanju vodnih sil, o socialnem zavarovanju, o gospodarskem svetu, rudarski, obrtni, trgovski, o pobijanju draginje)

22 Bivanje inozemcev v državi od 1923 dalje 23 Reciprocitetne prošnje od 1926 dalje 24-27 Izvorna spričevala od 1920 dalje 28-31 Potrdila za nabavo trošarine proste soli, bencina, sladkorja, špirita od 1895

dalje 32-35 Izvorna spričevala po izdelkih 1941-1944 36 Ustanove 1929-1944 37-38 Pravila delniških družb 1899-1940 39 Peticije od 1905 dalje 40 Tvrdka Bata od 1930 dalje 41 Nabava surovin 1941 42 Krošnjarji od 1921 dalje 43 Trgovske in obrtne zadeve od 1940 dalje 44-53 Železnice od 1908 dalje 54 Plovba po morju od 1920 dalje 55 Protokoliranje firm od 1910 dalje 56 Obrtne zadeve - poročila od 1884 dalje 57-58 Zastopniki uradov in korporacij 59 Davčni odbori od 1918 dalje 60 Mednarodna trgovska komuna v Parizu od 1921 dalje 61 Čestitke od 1916 dalje 62 Sodniki laiki, izjave sodnikov od 1912 dalje 63 Spremembe pri ministrstvih in drugod 1905-1918 64 Davčni reklemacijski odbori od 1930 dalje 65-70 Koncesije (stavbne obrti, zidarji, kamnoseki in vodnjakarji, tesarji, tehtnice)

od 1896 dalje 71 Dispenze 1911-1945 72-73 Združenje obrtnikov 1883-1948 74 Zadružni občni zbori - poročila 1923-1948 75-77 Obrtniška združenja (zapisniki občnih zborov, pravila, statistika) od 1914

dalje 78-81 Trgovska združenja (zapiski občnih zborov, pravila, statistika) od 1922 dalje 82 Združenje pletilcev v Ljubljani 1931-1932 83-84 Združenje gostinskih podjetij (zapisniki občnih zborov) 1932-1948 85 Zveza industrijcev v Ljubljani 1932-1945 86 Okrajni odbori obrtniških združenj 1932-1940 87 Združenje prevoznikov, avtotaksijev, avtobusnih podjetij, odobritev pravil

1932-1946 88 Tečaji za zadružne funkcionarje 89 Industrijske šole A-Ž 1895-1917 90 Eksportna akademija 1898-1921 91 Tehniška srednja šola 1880-1942 92-96 Poštne, brzojavne in telefonske zadeve 1892-1948 97 Avtomobilske zadeve 1912-1945 98-100 Obrtno-nadaljevalne šole od 1872 dalje 101 Državni železniški svet - zapisniki sej 1895-1918

257

102 Sejmi 1878-1945 103 Dimnikarske zadeve 1903-1946 104 Razstave, velesejmi 1855-1948 105 Tržne koncesije 1852-1889 106 Poročila o odlikovanjih in soliditetna spričevala 1873-1921 107 Vojaška statistika (dobave, splošno) 1904-1945 108 Potrdila o primernosti cen 1918-1941 109-135 Zbornične zadeve (proračuni in računi, letna poročila, zbornična doklada,

pravilniki, volilni red, pokojninski sklad, upravne in organizacijske zadeve, inventar, razsodišče, stavbe, računovodstvo) od 1851 dalje

136-139 Zavod za pospeševanje obrta (tečaji, razstave, podpore) od 1900 dalje 140 Splošne subvencije in podpore od 1927 dalje 141 Izjave osrednjega mesta o carinskih zadevah 1901-1918 142 Poizvedbe za sejo od 1920 dalje 143 Sejni zapisniki osrednjega mesta 1851-1918 144-146 Poročila o razmerah v inozemstvu (po državah) 1901-1939 147-148 Trgovske šole 1908-1945 149 Državne trgovske šole 1908-1927 150 Pospeševanje eksporta 1907-1913 151 Compass 1905-1907 152-155 Obrtna statistika 1895-1945 156-157 Občinski in obrtni kataster 1919-1948 158 Mojstrske in pomočniške preizkušnje 1916-1947 159 Razmere v Bosni in Hercegovini 1913-1918 160-161 Časopisi, knjige, članki 1920-1948 162 Naslovi 1930-1948 163-167 Naslovni material (trgovina, obrt, industrija, gostinska podjetja, razno) 168 Kataster vodnih sil 1909-1916 169-182 Izvoz in uvoz (dovoljenja, prošnje, prepovedi, statistika...) od 1909 dalje 183 Maksimalne tarife 1914-1919 184-186 Trgovske pogodbe 1906, 1912-1947 187 Konference zbornic 1908-1948 188 Mednarodni shod zbornic v Pragi 1908 189 Konferenca zbornic v Ljubljani 1926 190 Konferenca zbornic v Splitu 1927 191 Jubilejne in druge slavnosti raznih zbornic in drugih korporacij 1898-1912 192 Balkanska konferenca v Atenah 1930 193 Bančne tabele 194-195 Bombaž 1916-1942 196 Bilten Francosko-jugoslovanskega biroja 1940 197 Borze 1921-1948 198-201 Carine 1906-1941 202-203 Centrala industrijskih korporacij 1937-1945 204 Ceste 1930 205 Codex alimentarius austriacus 1909-1917 206 Čipkarstvo 1916-1920 207-208 Davki, davčna reforma 1927-1948 209 Delavska vprašanja 1924-1945 210-211 Delovni čas, nedeljski počitek, prazniki od 1919 dalje

258

212 Demobilizacija 1918-1920 213 Društvo za obrambo narodnih pravic 1869 214 Gospodarski članki 1925-1935 215 Hmelj 1928-1941 216 Informacija o tvrdkah 1909-1948 217 Karteli 1931-1940 218 Kolektivne delavske pogodbe 1936-1941 219 Konfekcijska centrala 1915-1918 220 Konzulati 1919-1940 221 Les 1916-1948 222 Minimalne mezde 1936-1939 223 Načrtno gospodarstvo (vključitev obrtništva) 1940 224 Mlini 1925-1935 225 Norme 1939-1941 226 Obratovanje žag 1916 227 Obrtna banka v Ljubljani, ustanovitev 1925-1928 228 Obrtne zadeve (špeharji, zatiranje šušmarstva, obrtni krediti) 229 Odgovori zadrug A-Z, 1927 230-239 Okrožnice (Društva narodov, Jugoslovansko-avstrijske trgovske zbornice,

Ministrstva za korporacije v Rimu, Narodne banke, Poštne direkcije, Zveze industrijcev v Ljubljani...) 1922-1948

240 Petrolej 1915-1940 241 Podatki o industrijah 242-243 Podatki o porabi surovin za leto 1946 in 1948 244 Podatki za poslovno poročilo 1930-1945 245-252 Poročila zbornic (italijanskih, jugoslovanskih, avstrijskih, graške), Javne

borze dela, raznih konferenc in družbenih potovanj, Zborničnih uradnih dni 1878-1879, 1924-1948

253 Predlogi zborničnih članov na sejah 1932-1940 254-255 Predsedstvene zadeve (naznanila, referati) 1852, 1938 256 Premog 1914-1941 257 Proračuni državni in avtonomni 1930-1937 258-262 Racioniranje distribucije (alkohol, bencin, olje, steklo, usnje, cement, kurivo,

železnina) 1941-1945 263 Radio 1936 264-266 Razna poročila, potrdila, spisi I. Mohoriča 267-268 Registracija obrti 1946-1948 269 Registracija zaščitnih znamk in vzorcev 1919-1928 270 Rapatricija 1919-1921 271 Revizija najemnin 1942-1945 272 Rokopisi sejnih zapisnikov 1902-1939 273 Sankcije - Italija 1935-1939 274 Semena 1917-1933 275 Socialno zavarovanje 1922-1939 276-281 Statistika (gibanje obratov, industrijska, Okrožnega urada za zavarovanje

delavcev v Ljubljani, razna) 1923-1948 282-283 Terjatve (napram bivšemu erarju, v inozemstvu) 1920-1947 284-287 Trgovski in zadružni register 288 Tujski promet 1929-1947

259

289 Usnje 1939-1941 290 Vabila, dnevni redi... 1856-1948 291 Valuta 1929-1945 292 Vojno lesno gospodarstvo 1942-1945 293 Vojna škoda - prijave 1945 294-295 Volitve zbornice, predsedstva 1862-1936 296-302 Zapisniki sej (zbornice, predsedstva, odsekov, delegatskega odbora)

1851-1948 303 Razni prepisi 304-305 Potrdila za izvrševanje obrti po 95. čl. obrtnega zakona 306-308 Tekstilije (racioniranje distribucije, seznam izdanih nabavnic, oblačilne izka-

znice, točke, boni...) 1941-1945 309-316 Popis industrije in trgovine A-Ž (vprašalne pole, korespondenca) 1901-1919,

1925-1931, 1933, 1935, 1939-1940 317-322 Mojstrski izpiti (dokumenti, zapisniki, komisije, statistika, seznami, obračuni

in drugo) 1932-1945 323 Števni listi (krošnjarji, trgovci, popotna obrt) - po okrajih 324-335 Kataster (stari obrtni listi, industrijska podjetja, gostilne, izbrisi iz obrtnega

katastra, odjave, kataster za Ljubljansko in Mariborsko oblast po strokah, matični listi, števni listi, kataster po registraciji 1946-1948)

336 Trgovski register, abecedna kartoteka 337-338 Protokolirane tvrdke, abecedna kartoteka 339-343 Zadružni register, kartoteka po abecedi okrajev 344 Register okrajnih gospodarskih podjetij, kartoteka po abecedi po okrajih 345 Izbrisane protokolirane tvrdke, abecedna kartoteka 346 Izbrisane zadruge, kartoteka po abecedi po okrajih 347-348 Industrija, kartoteka po abecedi, po srezih, po strokah 349 Protokolacije firm z navedbo izdanega obrtnega dovoljenja, abecedna karto-

teka 350 Delniške družbe, abecedna kartoteka 351 Izvozniki, abecedna kartoteka 352 Uvozniki, abecedna kartoteka 353 Volilni imeniki za volitve 1936 Arhiv Okrajnega odbora obrtniških združenj 354 Družabne tvrdke A-Ž (sodne pogodbe in spremembe) 355 Podatki o prebivalstvu koncem julija 1945 za Ljubljansko okrožje (radi raci-

onirane prehrane) Akt o likvidaciji Zbornice za TOI 1948 brez št. Serija števnih in obrtnih listov po srezih, po abecednem redu B Knjige - splošni delovodniki z indeksi 1851-1948 - posebni delovodniki z indeksi: Potrdila po čl. 95/5 1933-1941 Potrdila P (splošna) 1933-1941 Potniške legitimacije 1928-1944 Zavod PO 1931-1941 Volitve 1926, 1936 Razstavni odbor 1939 Razsodišče Zbornice TOI 1929-1940

260

Registracija obrti 1946 N (nakazila) 1944-1945 S (surovine) 1943 P PU PI (izvoz, uvoz) 1944 K (kurivo) 1943-1945 Vojno lesno gospodarstvo 1943 Tekstilije 1943-1945 - register trgovskosodno protokoliranih tvrdk (posebej za posamezne in za družabne tvrdke, za zadruge, za državna gospodarska podjetja 1946-1948, vse po okrajih) - register varstvenih znamk, žigov in vzorcev (Marken-Register, Mus-ter-Model-Register) 1859-1920 - davčni kataster (po okrožjih) - poslovne knjige zborničnega knjigovodstva (glavne knjige, blagajniške knjige, zaklad-ne knjige, knjiga taks...) - pomožne knjige in evidence zbornične administracije (normalije, sejni zapisniki, razni seznami, registri...) - knjige drugih ustvarjalcev in drugo arhivski popis/ kronološki seznam sejnih zapisnikov in poslovnih poročil v slovenskem in nemškem jeziku/ arhivski popis gradiva Okrajnega odbora obrtniških združenj/ sez-nam obrti po strokah, (pripomoček h katastru pod št. 331, 332)/ ______________________________________________________________________ 651 AS 1165 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, 1961 - 1985 95.0 t. m./ 838 š. Gospodarska zbornica Slovenije, 1962 - Z zakonom o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic in z zakonom o ustanovitvi Gospodarske zbornice LRS (1962) so celotno gospodarstvo Republike Slovenije centra-lizirali, posamezne panožne zbornice so prenehale obstajati kot samostojne pravne ose-be. V gospodarski zbornici so bile povezane gospodarske organizacije najprej v svetih, v letih od 1974 do 1978 v združenjih TOZD, odtlej pa v splošnih združenjih posamez-nih gospodarskih panog, ki so postala samostojne pravne osebe in so delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (22 splošnih združenj in 3 organizacije s statusom splošnega združenja - Zadružna zveza Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije in Združenje bank Slovenije). Namen tega združevanja je bilo pospeševanje dela, usklaje-vanje interesov, pomoč pri določanju razvojne politike in pri pripravi planov. Z republi-škim zakonom o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarsko zbornico iz leta 1978 so bile ustanovljene tudi medobčinske gospodarske zbornice za območje ene ali več občin. Zbornica je imela svojo skupščino (najvišji upravni organ), izvršilni odbor in nadzorni odbor ter arbitražo (samoupravno sodišče za reševanje sporov) in častno sodi-šče (za razvijanje in uveljavljanje dobrih poslovnih običajev med članicami); ustanovila je še center za usposabljanje vodilnih delavcev, center za usposabljanje zunanjetrgovin-skih delavcev in center za ekonomsko in turistično propagando. Od leta 1969 podeljuje

261

GZS vsako leto za gospodarske dosežke slovenskim gospodarstvenikom Kraigherjeve nagrade. Gradivo je izročila GZS 16. 7. 1971 (skupaj z gradivom Trgovinske zbornice LRS), 26. 2. in 8. 12. 1982, 30. 6. 1988, 15. 5. 1990 in 1. 3. 1991. odbor za perspektivni razvoj 1961-1962/ sedemletni plan kovinske industrije/ zunanja trgovina 1962/ odbor za pospeševanje proizvodnje in poslovanje 1963/ sveti za proizvo-dnjo, predelavo in promet s kemičnimi proizvodi, lesom, živilskimi proizvodi, za organi-zacijo in napredek obrti in komunalnega gospodarstva, gostinstva in turizma, oblačilnih strok, za gradbeništvo, za promet in zveze, za filmsko dejavnost, za organizacijo in nap-redek trgovine, za energetiko in proizvodnjo, za kmetijstvo in živilsko industrijo, za nap-redek zadružništva/ upravni odbor GZS 1963/ predsednik GZS 1963/ predsedstvo 1964/ generalni tajnik GZS 1963, 1964/ skupščina GZS 1965-1969/ komisija GZS 1968-1974/ splošni oddelek GZS 1963/ pravna služba GZS 1962, 1963, 1964/ zunanja trgovina 1963, 1964/ odbor za pospeševanje proizvodnje in poslovanja 1964/ ekonomsko finanč-ni oddelek 1964/ oddelek za organizacijska in pravna vprašanja 1964/ informacije o periodičnem obračunu 1965/ statistika 1965-1974/ obiski tujih delegacij 1965-1974/ pravna mnenja 1965-1974/ likvidacije 1965-1966/ stanovanjska problematika 1965/ kadrovska statistika 1967/ oblikovanje strokovnih komisij 1967/ publikacije 1967-1974/ zakonodaja 1965-1966/ seje, vabila na seje 1965-1974/ varstvo pri delu 1965-1966/ pokojninsko zavarovanje 1965-1966/ strokovno izpopolnjevanje 1965-1966/ zaposlova-nje v tujini 1965-1966/ delovni čas 1965-1966/ zaposlovanje, delovna razmerja - zakon, zavarovanje samostojnih obrtnikov, komisiji za medsebojna delovna razmerja in za delovno pravna vprašanja, izobraževanje, študijska potovanja, vajenci, delovni čas, pokojninsko in socialno zavarovanje, nočno delo žensk, poklici, strokovna izobrazba, strokovne ekskurzije, osebni dohodek 1965-1973/ avtorski honorarji 1965-1966/ promet in zveze 1965-1966/ avtobusni promet 1967/ plan SRS 1965-1966/ industrija 1965-1974/ gospodarstvo 1967-1974/ služba za gospodarsko sodelovanje s tujino 1965-1966/ služba storitvene dejavnosti 1965-1966/ svet za gradbeništvo 1965-1967/ služba komunalnega gospodarstva 1965-1966/ svet za kmetijstvo 1965-1966/ svet za energetiko 1966-1967/ elektrifikacija 1968-1974/ promet in zveze 1965-1974/ gostins-tvo in turizem 1965-1974/ svet za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo 1965-1968/ svet za obrt 1965-1966/ kemična in gumarska industrija 1967-1974/ svet za grafično dejavnost 1966/ grafična industrija in založništvo 1968-1974/ svet za kmetijs-tvo, živilsko industrijo in zadružništvo 1965-1967/ rudarstvo - premog, nekovine, meta-lurgija 1966-1974/ črna in barvna metalurgija 1968-1974/ kovinska in elektroindustrija 1969-1974/ nekovine 1968-1974/ plin 1968-1974/ tekstilna in usnjarska industrija 1967-1974/ mnenja za odkup surovin 1965-1966/ trgovina (zunanja) 1967-1974/ obrt 1968-1974/ kmetijstvo 1968-1974/ zadružništvo 1969/ gozdarstvo 1968-1974/ gradbe-ništvo 1968-1974/ centralni zavod za napredek gospodinjstva 1965-1966/ cene 1965-1974/ standardizacija 1965-1974/ izumiteljstvo, tehnične izboljšave 1965-1974/ industrijsko oblikovanje 1968-1974/ preskrba 1967/ lovstvo in ribištvo 1965-1974/ vod-no gospodarstvo 1967-1969/ veterinarstvo (služba, inšpekcija) 1965-1969/ sejmi 1965-1974/ izvoz, uvoz 1965-1966/ komunala 1967-1974/ film 1967-1974/ stanovanjske zadeve 1968-1971/ carina 1969-1971/ kreditne investicije in sofinanciranje 1965-1974/ zaključni računi 1967-1974/ amortizacije 1965/ podatki iz periodičnih obračunov 1965/ prometni davek 1965-1974/ dohodek 1965/ takse 1965/ carine 1965-1974/ terjatve ob likvidaciji 1965/ premije in davčne olajšave 1965/ članski prispevki 1965-1973/ stečaji

262

1968/ zakoni in sporazumi 1972/ devizno poslovanje 1966-1969, 1973-1974/ kreditna politika in bančništvo 1965-1969/ komisija za zavarovalništvo 1968/ igre na srečo 1965-1969/ varstvo okolja 1973-1974/ pogrebne službe 1965-1966/ ambulante 1967/ lekarne 1967/ zdravstveno nadzorstvo nad živalmi 1965-1966/ zdravniški pregledi 1965-1966/ šolstvo 1965-1974/ proslave 1971-1974/ raziskovalna dejavnost 1965, 1967-1974/ filmska dejavnost 1965/ založniška dejavnost 1965/ ustanovitev agencije za zabavno glasbo 1969/ kulturnoumetniška dejavnost 1972-1973/ šport 1965, 1972-1974/ (mednarodne) štipendije 1965-1967, 1971-1974/ pravna tolmačenja 1965-1966/ stečaji, postopki in tožbe 1965-1966/ register DO 1968-1974/ spori med podjetji 1965-1966/ arbitraža 1965-1968, 1971/ častno razsodišče 1966-1969, 1971, 1972/ ustavni spori 1967-1969/ odvetniki 1965-1966/ predvojaška vzgoja 1965/ mednarodne zadeve 1965-1966, 1968-1969, 1971-1974/ mednarodno tehnično sodelovanje 1965-1966, 1969, 1972-1974/ Alpe Adria 1965-1970/ Splošno združenje kemične in gumarske indu-strije Slovenije 1974-1985/ Splošno združenje kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije 1971-1982/ Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino 1980-1985/ posvetovanja 1968-1980/ svet delovne skupnosti 1964-1978/ častno sodišče 1963-1979/ spisovni seznami 1962-1970/ kartoteke 1965-1972/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 652 AS 454 ZBORNICA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INDUSTRIJO, RUDARSTVO, GRADBENIŠTVO IN PROMET, 1961 - 1962 0.6 t. m./ 2 f., 33 k. Zbornica Ljudske republike Slovenije za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet, 1961 - 1962 Nastala je leta 1961 z združitvijo Zbornice LRS za industrijo, rudarstvo in gradbeništvo in Prometne zbornice LRS. Leta 1962 je prešla v enotno Gospodarsko zbornico LRS. Gradivo je izročila GZS 3. 3. 1980. zapisniki sej upravnega odbora/ pravilniki, imenovanja, odločbe pogodbe, anketni obrazci/ gradivo sekcij - za tekstilno stroko, gradbeništvo, premog in nafto, metalurgijo, kovinsko industrijo, kemično industrijo, nekovine, prehrambeno industrijo, lesno indus-trijo, elektroindustrijo, celulozo, papirno in grafično industrijo, za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije/ gradivo odborov - za preskrbo z energijo, organiza-cijo in produktivnost dela, finančnoekonomska vprašanja, delovna razmerja, pravna vprašanja, industrijsko lastnino, gospodarsko sodelovanje z inozemstvom, za vzgojo kadrov, investicijsko izgradnjo, za blagovni promet, mehanizacijo in avtomatizacijo/ strokovna odbora - za standardizacijo, industrijsko kooperacijo/ strokovni svet za sta-novanjsko izgradnjo/ arhivski popis/

263

______________________________________________________________________ 653 AS 450 OBRTNO-KOMUNALNA ZBORNICA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1950 - 1962 12.0 t. m./ 106 f., 28 k. Obrtna zbornica Ljudske republike Slovenije, 1950 - 1961 Obrtno-komunalna zbornica Ljudske republike Slovenije, 1961 - 1962 Z zakonom o obrtništvu 20. 6. 1950 (Ur.l. LRS, št. 20/50) je bila ustanovljena Obrtna zbornica LRS. Združevala je obrtnike, zadružna obrtna podjetja in državna obrtna pod-jetja. Njena naloga je bila pospeševanje obrtne dejavnosti, skrb za obrtno strokovno šol-stvo, za socialno varnost obrtnikov, preskrbo surovin in prodajo obrtnih izdelkov. Leta 1961 so zbornici priključili še vse komunalne dejavnosti, zato se je na občnem zboru 26. 4. 1961 preimenovala v Obrtno-komunalno zbornico LRS. Ukinjena je bila z Zako-nom o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic z dne 29. 5. 1962 (Ur.l. FLRJ, št. 22/62). - Vodnik 1965, str. 58 - 140 let zborničnega sistema v Sloveniji, jubilejna zloženka Gospodarske zbornice Slo-

venije, nedatirano Gradivo je izročila Obrtno komunalna zbornica avgusta 1962 in GZS 3. 3. 1980. zaključni računi/ zadruge/ zveza obrtnih zbornic/ zapisniki okrajnih obrtnih zbornic/ odločbe avtoprevoznikov 1968/ mojstrski izpiti/ zapisniki rednih sej upravnega odbora/ letna poročila/ personalne zadeve/ Obrtnik - glasilo zbornice 1951-1958/ statistični pregledi obrti/ arhivski popis 1991/

264

______________________________________________________________________ 654 AS 451 TRGOVINSKA ZBORNICA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1952 - 1962 18.0 t. m./ 128 f., 9 k., 7 r., 3 kt. Trgovinska zbornica Ljudske republike Slovenije, 1952 - 1962 Trgovinska zbornica LRS je imela ustanovni občni zbor 12. 8. 1952. Namen ustanovitve je bil enak, kot pri drugih zbornicah (glej AS 450, zap. št. 653). - 140 let zborničnega sistema v Sloveniji, jubilejna zloženka Gospodarske zbornice

Slovenije, nedatirano (1992) Gradivo je izročila Gospodarska zbornica Slovenije 16. 7. 1971 in 3. 3. 1980. zapisniki sej predsedstva 1954-1962/ zapisniki sej upravnega odbora 1952-1962/ neka-teri zapisniki ali poročila občnih zborov zbornice 1953-1958/ letna poročila zbornice 1957-1961/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 655 AS 452 GOSTINSKA ZBORNICA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1952 - 1962 2.0 t. m./ 24 f. Gostinska zbornica Ljudske republike Slovenije, 1952 - 1962 Ustanovna skupščina Gostinske zbornice LRS se je odvijala 8. 8. 1952. Leta 1962 je bila združena z ostalimi zbornicami v enotno GZS (AS 1165, zap. št. 651). Gradivo je izročila GZS 3. 3. 1980. strokovni izpiti gostinske stroke 1952-1962/ bilance zbornice 1955-1960/ arhivski popis/

265

______________________________________________________________________ 656 AS 453 ZBORNICA LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO, 1937 - 1962 6.0 t. m./ 44 š., 3 k. Kmetijska zbornica Dravske banovine, 1937 - 1941 Kmetijska zbornica v Ljubljani, 1941 - 1942 Pokrajinska zveza delodajalcev v Ljubljani, 1942 - 1945 Kmetijska zbornica Ljudske republike Slovenije, 1954 - 1955 Zbornica Ljudske republike Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo, 1955 - 1962 Kmetijska zbornica Dravske banovine je bila ustanovljena leta 1937. Z odločbo Viso-kega komisarja za Ljubljansko pokrajino se je aprila 1942 spojila z Združenjem kmeto-valcev Ljubljanske pokrajine v Pokrajinsko zvezo delodajalcev, ki je delovala do konca vojne. Dne 28. 4. 1954 je imela ustanovni občni zbor Kmetijska zbornica LRS. Združevala je vse gospodarske organizacije in zadružne organizacije s področij kmetijstva, gozdarstva in veterine ter raziskovalne organizacije in društva z istih področij. Leta 1955 se je pri-menovala v Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Ukinjena je bila leta 1962, ob ustanovitvi enotne GZS (AS 1165, zap. št. 651). - ES 5, Ljubljana 1991, str. 117 Gradivo je izročila GZS 3. 3. 1980. volitve, statistika 1937-1938/ korespondenca 1938-1945/ sejni zapisniki 1937-1944/ sejni zapisniki odbora za vinarstvo in sadjarstvo 1938-1940/ sejni zapisniki odbora za gozdarstvo 1937-1941/ Združenje kmetovalcev 1941-1943/ Strokovno združenje goz-dno-gospodarskih organizacij 1957/ strokovni izpiti 1956-1958/ osebni dohodki, odpo-vedi, prerazporeditve delavcev 1958-1961/ gradivo upravnega odbora 1961/ gradivo odborov za mlekarstvo, prašičerejo, govedorejo, perutninarstvo, čebelarstvo, mehani-zacijo 1960-1961/ odbor za gospodarstvo 1962/ dopisi Zveze kmetijskih gospodarskih zbornic 1960-1962/ arhivski popis/

266

DBB Poslovna združenja ______________________________________________________________________ 657 AS 1168 ZDRUŽENE PTT ORGANIZACIJE SLOVENIJE, 1950 - 1972 26.0 t. m./ 301 f., 22 k. Združene PTT organizacije Slovenije, 1950 - 1990 Glej AS 1167, zap. št. 136. Po drugi svetovni vojni je o vseh poštnih zadevah odločalo Ministrstvo za PTT v Beo-gradu, ki je razdeljevalo v proračunu odobrena sredstva posameznim direkcijam. Pošta je potem prešla iz proračunske ustanove v državno gospodarsko podjetje (1950). V Beogradu je bila ustanovljena Skupnost gospodarskih podjetij jugoslovanske PTT z Generalno direkcijo PTT (od 1961 Skupnost jugoslovanskih PTT v Beogradu) kot ope-rativnim organom, direkcija v Ljubljani pa se je preimenovala v Podjetje za PTT promet (1954), ki se je v začetku šestdesetih let razdelilo na 9 podjetij s sedeži v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kopru, Kranju, Novem mestu, Murski Soboti in Trbov-ljah ter Skupnost PTT podjetij SRS v Ljubljani (od 1965 Združeno podjetje za PTT v Ljubljani). V skladu s spreminjajočo se zakonodajo so se pošte kot delovne enote do 1979 preimenovale v TOZD in se po svojih območjih združevale v delovne organizacije - podjetja za PTT promet, le ta pa v Združene PTT organizacije Slovenije. Ustanovljene so bile tudi območne in republiške SIS za PTT promet (1976). Konec osemdesetih let so se TOZD preoblikovale v poslovne enote podjetja, interesne skupnosti so bile odpravljene, Združene PTT organizacije Slovenije pa 1990 preobliko-vane v Sestavljeno PTT podjetje Slovenije z 9 PTT podjetji. 8. 10. 1991 je Sestavljeno PTT podjetje Slovenije izstopilo iz Skupnosti jugoslovanskih PTT in prevzelo njene pristojnosti na ozemlju Republike Slovenije. V okviru Ministrs-tva za promet in zveze je bila ustanovljena posebna Uprava za telekomunikacije. Združene PTT organizacije Slovenije so AS predale gradivo 11. 5. 1982. V AS ni bilo urejano. Spisi so odloženi po letih. zapisniki upravnega odbora in strokovnih komisij 1950-1972/ sektor PTT eksploatacije (PTT promet, tudi RTV prenosi) 1963-1972/ nabava tehnične opreme/ tehnični oddelek - vzdrževanje (napake, meritve, pregledi, razpisi projektov, posodobitve central in vodov)/ gradbena dejavnost/ splošna služba - odloki, predlogi in spremembe pravilni-kov/ kadrovske in računovodske zadeve/ delovodniki 1961-1972 (nepopolni)/ prevzemni seznam 1982/

267

______________________________________________________________________ 658 AS 689 ZDRUŽENJE GOSTILNIŠKIH PODJETIJ NA VRHNIKI, 1912 - 1939 1 m. Združenje gostilniških podjetij na Vrhniki, 1912 - ? zapisnik ustanovnega zbora/ pravila 1931/ zapisniki občnih zborov 1939/ zapisniki let-nih skupščin 1936, 1937/ zapisniki odborovih sej 1912-1939/ ______________________________________________________________________ 659 AS 449 ZDRUŽENJE TRGOVCEV V LJUBLJANI, 1919 - 1948 3.5 t. m./ 9 š., 37 k., 7 kt. Gremij trgovcev v Ljubljani, 1881 - 1932 Združenje trgovcev v Ljubljani, 1932 - 1948 Leta 1881 ustanovljeni Gremij trgovcev v Ljubljani so leta 1932 preimenovali v Zdru-ženje trgovcev v Ljubljani, ki je bilo ukinjeno leta 1948. - Vodnik ZAL 1992, str. 150 Leta 1953 je Ekonomska fakulteta AS izročila protokole izučenih vajencev Trgovskega gremija v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. ceniki/ okrožnice/ zakoni, uredbe/ poročila/ seznami članov/ sejni zapisniki/ obrtni listi/ statistike/ bolniško zavarovanje/ knjige učnih spričeval - protokoli izučenih vajencev/ arhivski popis/

268

DBC Zadruge ______________________________________________________________________ 660 AS 534 INICIATIVNI ZADRUŽNI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1908 - 1948 7.5 t. m./ 68 š. Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo, 1944 - 1948 Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo je imenoval SNOS leta 1944 z namenom, da po koncu vojne reorganizira zadružništvo. Ta je leta 1946 ukinil na strankarski osnovi organizirane kreditne zadruge in zadružne zveze (tako tudi Zadružno zvezo v Ljubljani (AS 531, zap. št. 664) in Zvezo slovenskih zadrug (AS 532, zap. št. 665)). Ustanovil je območne in okrajne poslovne zveze, ki so se septembra 1947 združile v Republiško poslovno zvezo. Zadnja je leta 1948 prevzela delo Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo, s čimer je bil ta ukinjen. - Kmetijsko zadružništvo na Slovenskem, Zadružna zveza Slovenije in Kmečki glas,

Ljubljana 1983, str. 20 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 124 Najbrž je bilo gradivo IZOS-a prevzeto skupaj z gradivom ostalih denarnih zavodov oziroma kreditnih zadrug. Sekretariat za občo upravo in proračun LRS je 28. 10. 1955 predal AS gradivo likvidi-ranih denarnih zavodov in zadrug. Nekaj zadružnega gradiva sta izročila 16. 7. 1971 Gospodarska zbornica Slovenije in 22. 12. 1983 Republiški sekretariat za finance. revizijska poročila/ računski zaključki/ informativne pole/ popisni listi za zadruge/ pra-vila zadrug/ valorizacijski spisi/ bilance/ arhivski inventar 1995/ ______________________________________________________________________ 661 AS 533 KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI, 1767 - 1945 28.0 t. m./ 1 š., 277 f., 13 k. Družba za poljedeljstvo in koristne umetnosti v Ljubljani, 1767 - 1787 Kranjska kmetijska družba, 1820 - 1920 Kmetijska družba v Ljubljani, 1920 - 1946 Leta 1767 je bila v Ljubljani kot posvetovalni organ Komerčnega konsesa oziroma Deželnega glavarstva ustanovljena Družba za poljedeljstvo in koristne umetnosti. Kot strokovna organizacija za pospeševanje kmetijstva je skrbela za širjenje znanja z izdaja-njem publikacij (Sammlung Nützlicher Unterrichte, Wochentliches Kundschaftsblatt) in

269

pobudami za ustanavljanje šol (v Ljubljani mehanične, kmetijske in risarske šole ter šol za predenje v Škofji Loki, Ljubljani in Kočevju). Leta 1787 je družba nehala delovati, obnovljena je bila leta 1820. Od srede 19. stol. je imela slovenski značaj. Poleg letopisa Annalen (1822 - 1849) je izdajala Kmetijske in rokodelske novice (1843 - 1902) in Naznanila (1869 - 1882). Ker so se Novice vse bolj ukvarjale s politiko, je družba začela izdajati gospodarski polmesečnik Kmetovalec (1884 - 1944) s prilogami. Po prvi svetovni vojni se je delovanje razširilo na celotno slovensko ozemlje v okviru Kraljevine SHS. Leta 1920 se je preimenovala v Kmetijsko družbo v Ljubljani. Do leta 1927 sta v njej delovala dva odseka, za konjerejo ter za vinarstvo in sadjarstvo, ločeno za bivšo deželo Kranjsko s priključenim delom Koroške ter za Štajersko. Naloga družbe je bila predvsem nabava semen in kmetijskih strojev, trgovina s kmetijskimi proizvodi in izdajanje publikacij. Vpliv družbe se je zmanjšal zaradi nazadovanja članstva in bojev med političnimi strankami za vodstvo družbe. Leta 1929 je bila družba razpušče-na, vendar še isto leto spet ustanovljena. Leta 1933 je bila preoblikovana v zadrugo z neomejenim jamstvom, 1946 je prenehala delovati. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 393 - Pregled 1960, str. 133 Gradivo je leta 1949 izročil Kmetijski znanstveni zavod LRS. Urejeno je po vsebini. Vsebinski sklopi si sledijo po abecedi njihovih poimenovanj, ki so do leta 1891 nemška, nato slovenska. Priključene so štiri knjige genealoških debel. Ackerbau (Ackerbauverbesserung, Ackerbauschule)/ Annalen / Allgemeinversammlung/ Ausstellung/ Bibliotheck/ Bücher (Lectüre und Ankäufe)/ Blumistik (Botanischer Garten) Consularwesen/ Cathastrale/ Correspondenz (Resignation Aufstellung)/ Carolinenhof/ Congressverhandlung/ Commassation/ Credit/ Dienstbothen/ Diplome/ Düngererzeugung/ Einladungen ( fremder Gesellschaften)/ Erdäpfel/ Ernteergebnisse der 5 Hauptfruc-htgattungen in Krain/ Feuerassecuranz/ Flachsbau/ Franzenshof/ Filialen der Gesellschaft/ Fischerei/ Fort-bildungsschulen (landwirtschafliche)/ Geschichte Krains (Errichtung des Landesmuseums, Epitaphien, Thomasschlacke)/ Gemeinde- und Huthweidenverteilung/ Govedoreja/ Gyps/ Gesetze/ Gospodinjska šola/ Getreide (Erzeugung, Verzollung, mähen mit der Sense)/ Hagel (Ableiter, Versicherung)/ Heidenanbau/ Handelsgeweihe/ Hufbeschlagschule/ Hopfen/ Insekten/ Inventar/ Institut (Politechnisches Institut in Wien)/ Imeniki/ Jubiläumsjahr 1867/ Kokonproduktion (Seidenzüchtern)/ Kmetovalec/ Kanzlei Sachen (Lokalitäthen, Miethe, Diener, Beamte, Requisiten)/ der Krainische Kalender (Pratka)/ Konji/ Kmetij-sko-kemijsko preskušališče za Kranjsko v Ljubljani/ Krma/ Kohlenerzeugung/ Karst (Bewaldung, Kultur)/ Krankenversicherung/ Landwirtschaftsgesellschaft (Gründung)/ Landwirtschaft (Landwirtschaftslehre)/ Mlekarstvo/ Mitglieder/ Morast/ Miscellanea/ Meteorologie/ Oskrba vojaščine/ Občni zbori/ Obstbauzuchtcultur/ Ovčereja/

270

Pollanahof/ Präliminarien/ Pašništvo/ Pferdezucht/ Protocolle/ Preise/ Prispevki/ Pod-ružnice/ Podkovska šola v Ljubljani/ Poljanska c. 59/ Pošta/ Poljedeljstvo/ Prošnje/ Prašičereja/ Razno/ Rechnungen/ Rechnungshauptbücher/ Razstave/ Realitätenwesen/ Ribištvo/ Sadjarstvo/ Sviloprejka - gojenje (Seidenbau)/ Sejmi/ Statuten/ Stroji/ Sparkasse/ Saa-tenstanderstattung und Ernteschätzung/ Steuersachen/ Sensen/ Spinnräder (bömische)/ Schaffzucht/ Sämereien/ Subventionen (für Drainage, Bienenzucht, Hufbeschlaglehran-stalt, Maschinen, Förderung der Alpenwirtschaft, Obst-, Wein- und Gartenbau, Seiden-bau, Kleinviehzucht, Rindfiehzucht, Wanderlehrer)/ Topographie/ Trgovina/ Tierkrankheiten und Tierfütterung/ Torf (Erzeugung und Ver-kohlung)/ Uslužbenci/ Urkunden des Gesellschaftsvermögen/ Vinarstvo/ Viehzucht/ Vorschläge für belobene Anerkennung/ Versammlungen/ Wahlen/ Waldsachen/ Drainage der Wiesen/ Wasserrechtsgesetz/ Zuckererzeugung aus einheimischen Produkten/ Zakoni/ Živinske bolezni/ Železnica/ 4 knjige genealoških debel/ vložni zapisniki 1835-1930/ imeniki članov 1822-1911/ ime-niki članov podružnic 1931-1938/ ______________________________________________________________________ 662 AS 1509 ZADRUGA ŽELEZNIČARSKI DOM V LJUBLJANI, 1912 - 1953 0.1 t. m./ 1 š. Zadruga Železničarski dom v Ljubljani, 1920 - 1946 Zadruga je bila vpisana v zadružni register 23. 3. 1920. Pristojna je bila za celotno Dravsko banovino. Formalni namen zadruge je bil nakup in prodaja zemljišč, graditev objektov in oddaja stanovanj članom zadruge, opravljanje gostinskih in kavarniških uslug za svoje člane, od leta 1923 pa je lahko sprejemala tudi hranilne vloge. Ustanovni člani zadruge Železničarski dom so bili člani Komunistične stranke Jugoslavije, ki so zgradili dom v resnici za razvijanje političnega gibanja. Zadružniki so lahko postali le tisti, ki jih je načelstvo sprejelo vsaj z dvotretjinsko večino. Organi zadruge so bili: načelstvo, nadzorstvo in občni zbor. Načelstvo so sestavljali načelnik in štirje člani. Volil jih je občni zbor. Redni občni zbor je sklicevalo načelstvo v prvi polovici vsakega leta. Nadzorstvo je bilo sestavljeno iz treh članov, ki jih je volil občni zbor vsaki dve leti. V skladu z novim zakonom o gospodarskih zadrugah je bil leta 1940 izvoljen nov upravni odbor namesto dotedanjega načelstva. Sestavljalo ga je šest članov, voljenih za tri leta. Oktobra leta 1945 so na članskem sestanku, na katerem se je zbralo dve tretjini članov, sklenili, da premoženje zadruge, vključno s hišo in pri-padajočo parcelo na Novem trgu 2, podele Komunistični partiji Slovenije. Leta 1946 je bila zadruga likvidirana, Centralni komite KPS pa je na seji 1. 12. 1953 sklenil, da se uprava hiše na Novem trgu 2 prenese na Upravo nepremičnin MLO. Gradivo je izročila ZA CK ZKS Marija Blaznik leta 1970.

271

darilne pogodbe 1945-1953/ pravila, kupne pogodbe, sodni sklepi, odloki, zadolžnice, seznami 1912-1944/ zbirni računi in letna poročila 1937-1945/ revizijska poročila 1925-1942/ dopisi, okrožnice, stavbne in stanovanjske zadeve, načrti 1922-1947/ knjiga hranilnih vlog 1924-1932/ arhivski popis 1970/ ______________________________________________________________________ 663 AS 535 ZADRUGA SODAVIČARJEV V LJUBLJANI, 1926 - 1937 0.2 t. m./ 4 k. Zadruga sodavičarjev v Ljubljani Gradivo je leta 1948 izročil AS Federalni zbirni center. delovodnik 1926-1936/ knjiga zadružnih stroškov/ knjiga zadružnih dohodkov/ zapisnik zadružnih članov/ ______________________________________________________________________ 664 AS 531 ZADRUŽNA ZVEZA V LJUBLJANI, 1899 - 1946 52.0 t. m./ 45 š., 204 f., 659 k. Gospodarska zveza v Ljubljani, 1900 - 1904 Zadružna zveza v Ljubljani, 1904 - 1946 Nagel razmah kreditnih zadrug konec 19. stoletja je narekoval ustanovitev zveze, ki naj bi olajšala poslovanje, zadruge medsebojno povezala in skrbela za ustanavljanje novih zadrug. Tako so leta 1895 ustanovili v Ljubljani Zvezo kranjskih posojilnic in Gospo-darsko zvezo; obe sta bili urejeni kot društvi. ZKP naj bi združevala vse kreditne zadru-ge v Ljubljani, Gospodarska zveza pa vse blagovne oziroma nedenarne zadruge. Leta 1900 so obe zvezi razpustili in ustanovili Gospodarsko zvezo kot zadrugo z omejeno zavezo, ki je združevala delo obeh prejšnjih društev. Leta 1903 je pri Gospodarski zvezi začela delovati centrala za denarno izravnavo nad zadrugami. Istega leta je izšel revizij-ski zakon, ki je predpisal obvezno revizijo poslovanja pri vseh zadrugah (dotlej prosto-voljno), zato so Gospodarsko zvezo leta 1904 ponovno razdelili na dve zvezi: Zadružno zvezo, ki je prevzela denarno izravnavo, revizije in zastopanje zadružnih interesov, in Gospodarsko zvezo, ki je prevzela ves blagovni promet med zadrugami. Ta, leta 1904 registrirana Zadružna zveza v Ljubljani, je nato delovala do likvidacije po drugi svetov-ni vojni. Zaradi prevlade SLS v njej je liberalni tabor leta 1907 ustanovil Zvezo sloven-skih zadrug (AS 532, zap. št. 665). Zaradi političnega razkola znotraj SLS je prišlo leta 1917 do odcepitve dela zadrug od Krekove Zadružne zveze v Ljubljani, ki so pod vods-tvom E. Lampeta ustanovile Zadružno centralo, vendar je bila ta po nastanku jugoslo-

272

vanske države likvidirana, članice pa so se ponovno pridružile Zadružni zvezi v Ljub-ljani. Zadružna zveza v Ljubljani ni vključevala le zadrug s Kranjske, ampak do konca prve svetovne vojne tudi s slovenskega dela Primorske in Koroške, kasneje (zlasti po likvi-daciji celjske Zadružne zveze leta 1930) pa tudi s Štajerske. - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 619 - 620 - Slovenci v desetletju, str. 537 - 551 - Lazarevič Ž., Zadružništvo v Sloveniji v dobi kapitalizma, Arhivi XVII, št. 1 - 2,

Ljubljana 1994, str. 12 - 18 Gradivo sta izročila Republiška zveza kmetijskih zadrug 7. 4. 1952 in Sekretariat za občo upravo in proračun LRS 28. 10. 1955. letna poročila posameznih zadrug/ revizijska poročila zadružnih revizorjev/ imeniki članov/ finančna dokumentacija/ ustanovne listine/ pravila zadrug/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 665 AS 532 ZVEZA SLOVENSKIH ZADRUG V LJUBLJANI, 1900 - 1946 38.0 t. m./ 160 š., 94 f., 86 k. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, 1907 - 1946 Zveza slovenskih zadrug je nastala leta 1907 (z enakim namenom kot že pred njo Zad-ružna zveza v Ljubljani, AS 531, zap. št. 664) z izločitvijo kranjskih in primorskih kre-ditnih zadrug iz Zadružne zveze v Celju, ki jo je ustanovila leta 1905 celjska Zveza slo-venskih posojilnic. Vzrok izločitve je bil politične narave (SLS je prevladala v Zadružni zvezi v Ljubljani in liberalni tabor je menil, da potrebuje lastno zvezo). Z ustanovitvijo Zveze slovenskih zadrug so pri celjski Zadružni zvezi ostale le štajerske zadruge. Enako kot Zadružna zveza v Ljubljani je tudi Zveza slovenskih zadrug poleg kreditnih vklju-čevala še blagovne zadruge. Obe zvezi sta opravljali iste naloge - revizije, denarne izravnave in zastopanje zadružnih interesov. Svoje članice je imela na Kranjskem, Pri-morskem (do 1928), po likvidaciji celjske Zadružne zveze (1930) pa tudi na Štajerskem. Delovala je do ukinitve po drugi svetovni vojni, ko je Vlada LRS s splošnim zakonom o zadrugah odredila njeno likvidacijo 16. 12. 1946. - Slovenci v desetletju, str. 537 - 551 - Lazarevič Ž., Zadružništvo v Sloveniji v dobi kapitalizma, Arhivi XVII, št. 1 - 2,

Ljubljana 1994, str. 12 - 18 Leta 1948 je del gradiva fonda AS izročil Federalni zbirni center. Del gradiva je 7. 4. 1952 predala Republiška zveza kmetijskih zadrug, del pa Sekretariat za občo upravo in proračun LRS 28. 10. 1955.

273

razne kartoteke/ bilance/ finančna dokumentacija/ revizijski zapisniki/ letna poročila posameznih zadrug in zveze slovenskih zadrug/ knjige zadružnikov/ arhivski popis 1994/

274

DC Bančništvo in zavarovalništvo DCA Bančništvo

______________________________________________________________________ 666 AS 1268 NARODNA BANKA SLOVENIJE, 1900 - 1967 115.0 t. m./ 1030 f., 24 r., 242 k. Narodna banka Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, podružnica Ljubljana, 1920 - 1929 Narodna banka Kraljevine Jugoslavije, podružnica Ljubljana, 1929 - 1941 Narodna banka Federativne ljudske republike Jugoslavije, podružnica Ljubljana, 1945 - 1965 Narodna banka Jugoslavije, Centrala za Slovenijo, 1965 - 1972 Bančni sistem jugoslovanske države med obema svetovnima vojnama je vključeval državne in zasebne ustanove. Narodno banko so ustanovili leta 1920, ko so preimenova-li Narodno banko Kraljevine Srbije (iz 1883) v Narodno banko Kraljevine Srbov, Hrva-tov in Slovencev. Prevzela je izpostave bivše Avstro-ogrske nacionalne banke in odprla štiriindvajset podružnic in agencij. Državni banki sta bili tudi Državna hipotekarna ban-ka (AS 438, zap. št. 667) in Poštna hranilnica, delovalo je še nekaj poldržavnih bank, okoli sedemsto privatnih, več samoupravnih hranilnic in kreditnih zadrug. Leta 1944 je Predsedstvo SNOS ustanovilo Denarni zavod Slovenije s sedežem v Črnomlju, da bi uredil finančni promet in nadzoroval gospodarske razmere. Urejal je emisijo plačilnih bonov in sredstev, izdajal druge vrednostne papirje, zbiral denarna sredstva iz hranilnih vlog, dajal posojila javnim ustanovam, podjetjem, obrtnikom in zadrugam ter opravljal še druge bančne storitve, v mejah, ki so jih dovoljevale okupa-cijske razmere in NOB. Takoj po osvoboditvi so na jugoslovanskem ozemlju začele ponovno delovati Narodna banka DFJ (prej imenovana Narodna banka Kraljevine Jugoslavije) in bivše državne in poldržavne banke ter hranilnice; zasebne banke so bile ukinjene, konfiscirane ali nacio-nalizirane. Narodni banki DFJ je naloge določil 1945 zakon o delovanju kreditnega sis-tema: varovanje vrednosti domače valute, izdelovanje bankovcev in izročanje državne-ga kovanega denarja v promet, sprejemanje vlog na žiro ali tekoče račune ter blagajniš-ke zapise, skrb za likvidnost domačega kreditnega aparata, kupovanje in prodajanje zla-ta, deviz in tujih valut, predstavljanje obračunskega središča za plačilni promet, organi-ziranje plačilnega prometa v državi in s tujino, dajanje kratkoročnih posojil zveznim in federalnim bankam ter zveznemu finančnemu ministrstvu. V letih 1946 - 1948 so Narodni banki FLRJ pripojili zvezna kreditna podjetja (Poštna hranilnica, Zadružna in kmetijska banka, Industrijska banka, Obrtna banka) in republiš-ka kreditna podjetja, tudi Denarni zavod Slovenije (1946). Ob Narodni banki FLRJ je delovala še Državna investicijska banka. Sistem dveh bank se je razširil v letih 1949 - 1952 z uvajanjem novih lokalnih in kumunalnih bank, mestnih hranilnic in državnih bank za kreditiranje kmetijskih zadrug. V naslednjih dveh letih so banke ponovno zdru-žili, vpeljan je bil enobančni sistem, tako da je na področju celotne države poslovala samo Narodna banka Jugoslavije s široko mrežo podružnic. Že 1955. leta (po odloku o bankah in hranilnicah iz leta 1954) se je začela nova reorganizacija s ponovno decentra-lizacijo in specializacijo bank na Narodno banko, komunalne banke (glej AS 442, zap.

275

št. 672) in mestne ali zadružne hranilnice. Po zakonu o bankah in zakonu o kreditnih in drugih bančnih poslih iz leta 1961 je Narodna banka Jugoslavije postala zgolj emisijska ustanova in opustila neposredne poslovne odnose z delovnimi organizacijami; na drugi strani so delovale poslovne banke, specializirane za različna področja (Jugoslovanska investicijska banka (AS 439, zap. št. 669), Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino (AS 440, zap. št. 670), Jugoslovanska banka za kmetijstvo (AS 443, zap. št. 671), pos-lovne banke republik in avtonomnih pokrajin ter komunalne banke, katerih sestavni del so postale tudi dotedanje hranilnice). Po gospodarski reformi, zakonu o bankah in kreditnih poslih ter zakonu o Narodni ban-ki Jugoslavije leta 1965 so bančni sistem sestavljale Narodna banka Jugoslavije, poslo-vne banke in Služba družbenega knjigovodstva (posebna ustanova za plačilni promet in nadzor nad uporabniki družbenih sredstev, ki ju je do leta 1962 opravljala Narodna ban-ka). Decentralizacija v začetku sedemdesetih (ustavni amandmaji 1971 - 1972) je posegla na bančno področje z ustanovitvijo narodnih bank republik in avtonomnih pokrajin za oblikovanje in izvajanje denarne in kreditne politike, devizne politike in delovanja eno-tnega denarnega sistema skupaj z Narodno banko Jugoslavije. Narodna banka Slovenije je bila ustanovljena 1972 z zakonom o Narodni banki Slovenije s preoblikovanjem Narodne banke Jugoslavije Centrale za Slovenijo. V primerjavi s centralo je imela last-ne dohodke, skupščina SRS je imenovala njenega guvernerja in potrjevala njen prora-čun. Po ustanovitvi samostojne slovenske države 1991 je skupščina RS sprejela zakon o Banki Slovenije, ki so ga začeli uresničevati 8. 10. 1991, po preteku t. i. brionskega moratorija. Banka Slovenije skrbi za stabilnost valute, splošno likvidnost v državi in do tujine, izdaja bankovce, določa njihove apoene in glavna znamenja. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 183, 184 - ES 7, Ljubljana 1993, str. 297 Narodna banka Slovenije je gradivo izročila AS 15, zap. št. 50. 12. 1989. predvojni dokumenti 1930-1940, dokumenti za knjiženje, korespondenca, glavne knjige, rekapitulacije stroškov Narodne banke - Ljubljana 1923-1947/ personalna direkcija Narodne banke Federativne ljudske republike Jugoslavije, Centrale za Ljudsko republi-ko Slovenijo (po krajih) 1947-1967/ podružnice Direkcije kratkoročnih kreditov Narod-ne banke Slovenije 1950-1953/ tiskovine, čeki, blagajniški zapisi, priznanice Denarnega zavoda Slovenije 1944-1948/ zapisniki občnih zborov 1900-1931/ bilance 1928-1946, kartice dopisovalcev 1940-1945, poročila o sejah izvršnega odbora 1912-1938 Ljub-ljanske kreditne banke/ kreditni akti 1941-1948, likvidacije 1946-1950, hranilne knjiži-ce 1938-1945 Mariborskega kreditnega zavoda/ sodni sklepi Občinske hranilnice Pos-tojna 1914-1939/ priloge, konte, izvlečki, plačilni nalogi, korespondenca Länderbank Maribor 1941-1945/ računi, razni dopisi Reichsbank 1941-1945/ priloge, izvlečki, korespondenca, računi, likvidacije Creditanstalt Bank Maribor 1941-1947/ bilance, lik-vidirane vloge, nakazila, korespondenca Casa-e di risparmio Trieste - Postojna 1929-1946/ korespondenca in likvidacija Prve hrvatske štedionice Zagreb - podružnice Maribor 1936-1950/ bilance Državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug 1950/ korespondenca, krediti Volksbank Kranj 1941-1946/ tekoči računi, bilance, seje ekseku-tive Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo 1920-1948/ bilance, trgovski register, letna poročila, pokojnine, likvidacije, inventar Zadružne gospodarske banke Ljubljana

276

1920-1950/ dopisi (po abecedi) Ljubljanske kreditne banke 1946-1950/ blagajniške knjige Poštne hranilnice v Ljubljani 1940-1946/ sejni zapisniki Zanatske banke Kralje-vine Jugoslavije 1924-1939/ delovodnika Državne banke za kreditiranje kmetijskih zad-rug 1948-1952/ knjige Hrvatske štedionice 1925-1948/ glavne knjige Priviligovane agrarne banke 1936-1942/ računi in bilančna knjiga Denarnega zavoda Ljudske repub-like Slovenije 1945/ glavne, pomožne knjige Kreditnega zavoda 1922-1948/ tekoči raču-ni, odpovedane vloge, primanotni in tabelarni dnevniki, glavne in pomožne blagajniške knjige, inventarji Poštanske štedionice Beograd 1925-1946/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 667 AS 438 DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA V LJUBLJANI, 1927 - 1941 1.0 t. m./ 2 f., 11 k. Državna hipotekarna banka v Ljubljani, 1927 - 1945 Jugoslovanske regulativne hranilnice so leta 1922 v Beogradu ustanovile Državno hipo-tekarno banko - delniško družbo, ki je svoje delovanje razširila na vso državo. Oktobra 1927 je ustanovila podružnico v Ljubljani. Banka je prevzela bivšo Kranjsko deželno banko, tako da le ta ni bila likvidirana. Upravljala je državne in druge javne fonde, depozitne, občinske in upravne glavnice ter dajala hipoteke. V finančne težave je zašla po zlomu Slavenske banke leta 1927 in je od takrat usihala. Na podlagi uredbe o reviziji dovoljenj za poslovanje in o likivdaciji kreditnih podjetij 30. 9. 1945 je prešla v likvida-cijo. - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 455 - Budna N., Historiat hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani - Slovenci v desetletju, str. 567 - Pregled 1960, str. 132 Gradivo je 11. 11. 1949 izročila Investicijska banka v Ljubljani. Del gradiva se nahaja v fondu Narodne banke Slovenije (AS 1268, zap. št. 666) od arhivske enote 1083 do 1087. dnevniki/ knjigovodske in poslovodske knjige/ vložni zapisniki/ popis v okviru popisa fonda Narodne banke Slovenije (AS 1268, zap. št. 666)/

277

______________________________________________________________________ 668 AS 441 SPLOŠNA GOSPODARSKA BANKA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1953 - 1965 16.0 t. m./ 95 f. Splošna gospodarska banka v Ljubljani, 1954 - 1963 Splošna gospodarska banka Socialistične republike Slovenije, 1963 - 1965 Splošna gospodarska banka v Ljubljani je nastala z reorganizacijo bančnega sistema po zveznem odloku o bankah in hranilnicah iz leta 1954. Leta 1963 je prevzela posle ukin-jene Jugoslovanske kmetijske banke - podružnice v Ljubljani in se preimenovala v Splošno gospodarsko banko SRS. Leta 1965 je postala del Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, poznejše Ljubljanske banke. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 183, 184 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana je leta 1970 predala AS gradivo Splošne gospo-darske banke SRS v Ljubljani v dveh delih 8. 6. in 24. 12. s seznamom gradiva, sestav-ljenim še za tekoče poslovanje. kreditni zahtevki z dokumentacijo, korespondenco in investicijskimi programi s področ-ja kreditiranja kmetijstva/ arhivski popis 1997/ ______________________________________________________________________ 669 AS 439 JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA, CENTRALA ZA LJUDSKO REPUBLIKO SLOVENIJO, 1954 - 1965 44.0 t. m./ 261 f. Jugoslovanska investicijska banka, centrala za Ljudsko republiko Slovenijo, 1954 - 1965 Glej AS 1268, zap. št. 666. - Glej AS 1268, zap. št. 666 Gradivo je izročila Kreditna banka in hranilnica Ljubljana 24. 12. 1970. dolgoročno kreditiranje iz OIF in RIF: kreditni zahtevki s korespondenco, dokumentaci-jo in investicijskimi programi/ ______________________________________________________________________

278

670 AS 440 JUGOSLOVANSKA BANKA ZA ZUNANJO TRGOVINO, FILIALA V LJUBLJANI, 1956 - 1965 23.0 t. m./ 225 š. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, filiala v Ljubljani, 1956 - 1972 Glej AS 1268, zap. št. 666. - Glej AS 1268, zap. št. 666 Gradivo je izročila Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, filiala v Ljubljani 22. 12. 1969. akreditivi/ nakazila/ bilance, periodični obračuni, zaključni računi podjetij/ knjigovod-ski dokumenti/ dokumentacija o prodaji deviz/ ______________________________________________________________________ 671 AS 443 JUGOSLOVANSKA KMETIJSKA BANKA, PODRUŽNICA V LJUBLJANI, 1959 - 1963 18.5 t. m./ 127 f. Jugoslovanska kmetijska banka, podružnica v Ljubljani, 1959 - 1963 Glej AS 1268, zap. št. 666. - Glej AS 1268, zap. št. 666 Gradivo je izročila Kreditna banka in hranilnica Ljubljana 8. 6. 1970. kreditni zahtevki z dokumentacijo s področja kreditiranja kmetijstva/ prevzemni seznam 1970/

279

______________________________________________________________________ 672 AS 442 ZDRUŽENJE KOMUNALNIH BANK SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1956 - 1968 11.0 t. m./ 83 f., 4 k. Zveza komunalnih bank Ljudske republike Slovenije, 1956 - 1962 Združenje komunalnih bank Socialistične republike Slovenije, 1962 - 1966 Združenje poslovnih bank in hranilnic Socialistične republike Slovenije, 1966 - ? Glej AS 1268, zap. št. 666. Leta 1956 je bila ustanovljena Zveza komunalnih bank LRS, ki se je leta 1962 preime-novala v Združenje komunalnih bank LRS (SRS), ta pa leta 1966 v Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS. Osrednji odbor za ustanovitev muzeja denarnih zavodov LRS je 3. 4. 1967 predal AS gradivo Zveze komunalnih bank LRS oziroma Združenja komunalnih bank Slovenije iz let 1958 do 1965 s priloženim popisom po oznakah, po katerih je gradivo vodil izroči-telj. 24. 12. 1970 pa je Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS izročilo gradivo Zve-ze komunalnih bank LRS oziroma Združenja komunalnih bank SRS iz razdobja 1956 do 1968. spisi 1956-1967/ mesečne informacije ZKB 1964/ občni zbori ZKB 1959, 1960, 1962/ poslovna poročila komunalnih bank/ poslovna poročila ZKB 1958-1960 in 1963-1964/ načrti in predlogi o bankah, delovni program 1959/ mesečne informacije ZKB 1964-1965/ pogodbe "Revizorji"/ registratorji/ delovodniki 1962-1966/ arhivski popis 1989/

280

DCB Hranilništvo in posojilništvo ______________________________________________________________________ 673 AS 437 HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE, 1820 - 1933 6.0 t. m./ 48 š., 1 k. Ljubljanska hranilnica, 1820 - 1845 Ilirska hranilnica, 1828 - 1828 Kranjska hranilnica, 1845 - 1931 Hranilnica Dravske banovine, 1931 - 1941 Hranilnica Ljubljanske pokrajine, 1941 - 1946 Kot drugo hranilnico v Avstriji so 1820 ljubljanski meščani ustanovili Ljubljansko hra-nilnico. 1828 je bila preimenovana v Ilirsko hranilnico, nato je obveljal njen prvotni naziv. 1845 je dobila novo ime Kranjska hranilnica, ki so ga spremenili 17. 1. 1931 v Hranilnico Dravske banovine, 1941 pa v Hranilnico Ljubljanske pokrajine. Ukinjena je bila leta 1946. - Pregled 1960, str. 132 - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 444 in 611 - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 660 Gradivo je izročila Ljubljanska komunalna banka 20. 1. 1951. Del gradiva hrani ZAL. zapisniki ravnateljskih sej 1820-1933/ štipendije Jožefa Lukmana, Jožefine Hočevar in Martina Hočevarja/ ustanove - za uboge Antona Sušnika, za neozdravljive Alfonza Raj-narja, hiralnica, vrtec, dekliška šola, delavska ljudska šola 1896-1910, obrtna šola, visoka šola za tehnike/ gradnje in uprava zgradb/ pravila, organizacija, pravilnik o delovanju podružnic/ volitve v upravni odbor 1916/ člani društva Kranjske hranilnice 1918-1928/ zavarovanja - zoper točo, vlom, banovinski zavarovalni fond/ koresponden-ca s kraljevo bansko upravo, avstrijskimi in madžarskimi bankami/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 674 AS 445 KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI, 1881 - 1940 16.5 t. m./ 34 š., 3 f., 139 k. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, 1881 - ? Posojilnica je eden najstarejših čisto slovenskih denarnih zavodov, ustanovljen leta 1881. Med obema vojnama se je posojilnica razvila v enega največjih kreditnih zavodov na zadružni podlagi v državi. Sprejemala in obrestovala je hranilne vloge na knjižice in

281

tekoči račun, pridobivala potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita in dajala kre-dite svojim zadružnikom. Skupščina je izvolila likvidatorje, nadzorni odbor in upravni odbor. Slednji je zadrugo vodil in zastopal, zlasti je sprejemal in izločal zadružnike, nastavljal in odpuščal uslužbence, sklepal pogodbe, najemal in dovoljeval kredite. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 660 - Pravila Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, zadruge z neomejenim

jamstvom, Ljubljana januar 1939 glavne blagajniške knjige 1881-1933/ blagajniški dnevniki 1881-1934/ bilance 1887-1900/ knjige hranilnih vlog 1887-1894, 1906-1933/ tekoči računi, krediti 1906-1935/ domači hranilni dnevnik 1908-1929/ pri denarnih zavodih naložen denar 1896-1932/ obresti od kapitala 1930-1934/ dostavni knjigi 1911-1921, 1937-1940/ poš-tne knjige 1929-1930, 1937-1938/ revizijsko poročilo Avtoprometne zadruge 1933-1940/ zastavna pravica, bremenski listi, menična posojila 1922-1943/ prijave davkov, zastavne pravice in korespondenca 1919-1946/ Peko - bilance in poročila 1927-1940/ zapisniki občnih zborov in osnovanje 1881-1939/ pokojninsko zavarovanje, statuti/ zapisniki rednih sej 1892, 1894-1895/ zapisniki sej uprave 1937-1945, nadzor-nega odbora 1924-1932, 1936-1945, skupnih sej uprave in nadzorstva 1906-1918, 1937-1945, izvlečki skupnih sej 1939-1944/ zapisniki sej upravnega in nadzornega odbora, rednih in izrednih skupščin 1945-1947/ rentni davek 1929-1942, 1946/ družbe-ni davek 1936-1939, 1942, 1944/ prijava dolgov in zaplenjeno imetje v Nemčiji/ seznam obsojencev na zaplembo imetja/ razne bilance/ korespondenca: Peko, Bata, zavaroval-nice, kreditne zadruge, Triumph Auto - Dunaj, Johan Weis & CO Wien, Kernc & Favai, Sancin Franc - Ljubljana, Samsa Boris - Poganik, Schuster Anton - Ljubljana, Keršič Ivan - Ljubljana, Prelog Karl - Ljubljana, Pogačnik Franc - Ljubljana, Parna žaga Rog, Agrarna banka, Dolenjske Toplice, Stare Vladimir - Kolovec, Ažman Miha "Konus" - Ljubljana, Rogaška Slatina, Jugoslovanski kreditni zavod, Hotel Triglav, Zadružni dom, Desa, Avtoprometna družba, Škrbec & Bartol, Prva hrvatska štedionica, Zadružna banka, HiP Polhov Gradec, Kmetska posojilnica, Finančna direkcija/ arhivski popis 1994/

282

______________________________________________________________________ 675 AS 446 HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMARTNEM PRI LITIJI, 1906 - 1945 0.3 t. m./ 3 f. Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, 1901 - 1947 Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji je bila ustanovljena 31. 1. 1901. Zadruž-na pravila je spremenila 10. 3. 1935, nato pa znova 3. 3. 1940 glede na zakon o gospo-darskih zadrugah z dne 11. 9. 1937. Likvidirana je bila 17. 4. 1947. Gradivo je AS izročila s posredovanjem Narodne banke Marija Jenko, nekdanja tajnica Okrajne posojilnice Litija, leta 1976 računski zaključki s prilogami 1930-1945/ zadolžnice, zbirne pole dolžnikov 1937/ zapi-sniki za sklepe načelstva 1906-1933/ zapisniki odborovih sej 1913-1922/ knjiga uprav-nih izdatkov 1931-1935/ prevzemni seznam 1976/ ______________________________________________________________________ 676 AS 444 OKRAJNA POSOJILNICA LITIJA, 1894 - 1947 4.0 t. m./ 18 f., 14 š., 37 k. Okrajna posojilnica Litija, 1894 - 1947 Ustanovljena je bila 14. 10. 1894 in delovala na območju litijskega sodnega okraja. Sprejemala je hranilne vloge za obresti, pridobivala denarna sredstva z zadružnim kredi-tom in dajala posojila zadružnikom. Poslovala je po pravilih iz leta 1894, ki so bila 1938 dopolnjena. Vodilo jo je petčlansko načelstvo z načelnikom in štirimi odborniki, njen tajnik pa je opravljal tekoče posle. Svoje prostore je imela najprej v bivšem Sokol-skem domu, nato pa v hiši tajnika Ivana Jenka na Brodarski 16. V času okupacije se je kot rajfajznovka s centralo v Celovcu imenovala Bezirks-Darlehenskasse in Littai G. m. b. H. Ukinjena je bila z uredbo o likvidaciji kreditnih zadrug 17. 4. 1947 in 18. 8. 1947 izbrisana iz zadružnega registra pri Zbornici za trgovino obrt in industrijo. Gradivo je po likvidaciji posojilnice ohranila njena nekdanja tajnica Marija Jenko, ki ga je 24. 3. in 5. 4. 1976 izročila AS. blagajniški dnevniki 1908-1935/ dnevniki 1895-1914/ razdelilniki prejemkov in izdatkov 1905-1935/ imenik društvenikov 1894-1916/ knjiga porokov/ inventar 1898-1939/ zapi-snik za sklepe načelstva 1905-1923/ računski zaključki 1895-1917, 1942-1943/ konto hranilnih vlog, deležev in posojil 1904-1944/ osebni in hipotekarni krediti/ pristopni

283

listi 1895-1907/ prošnje za posojila/ dolžna pisma/ dosjeji dolžnikov (A-V)/ seznam obsojencev za zaplembo premoženja/ prevzemni seznam 1976/ ______________________________________________________________________ 677 AS 447 LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA VAČE, 1909 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Ljudska hranilnica in posojilnica Vače, 1907 - 1947 Ustanovljena je bila 12. 12. 1907 kot zadruga z neomejeno zavezo. Pravila je spremeni-la 21. 5. 1924 in leta 1940. Likvidirana je bila 17. 4. 1947. Gradivo je leta 1976 AS izročila s posredovanjem Narodne banke Marija Jenko, nekda-nja tajnica Okrajne posojilnice v Litiji. sejni zapisniki načelstva 1909-1925/ blagajniški razdelilniki 1908-1935/ bilančna tabe-la 1945/ prevzemni seznam 1976/

DD Kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribištvo ______________________________________________________________________ 678 AS 475 EMONA, ZAVOD ZA KMETIJSTVO IN NEPREMIČNINE V LJUBLJANI, 1942 - 1945 1.0 t. m./ 5 f., 6 k. Emona, Instituto agricolo immobiliare di Lubiana, 1941 - 1945 Emona, Zavod za kmetijstvo in nepremičnine v Ljubljani, 1941 - 1945 Glej AS 1793, zap. št. 679. Gradivo je izročil Izvršni svet ljudske skupščine LRS 29. 1. 1959. transportne knjige/ izpisi in izbrisi iz zemljiškoknjižnih pol katastrskega distrikta Črno-melj/

284

______________________________________________________________________ 679 AS 1793 EMONA, ZAVOD ZA KMETIJSTVO IN NEPREMIČNINE V LJUBLJANI, 1941 - 1943 19.5 t. m./ 195 š. Emona, Instituto agricolo immobiliare di Lubiana, 1941 - 1945 Emona, Zavod za kmetijstvo in nepremičnine v Ljubljani, 1941 - 1945 Glej AS 475, zap. št. 678. Septembra 1941 sta Emono ustanovili dve italijanski družbi, iz Rima in Milana, da bi odkupili imetje, ki so ga po preselitvi na nemško zesedbeno ozemlje zapustili Nemci v Ljubljanski pokrajini, predvsem na Kočevskem in v Ljubljani. Glavni sedež je Emona imela v Rimu, nekaj služb v Ljubljani, podružnice v Kočevju, Novem mestu, Črmošnji-cah. Odkupila je okoli 40.000 ha zemlje in veliko hiš. Vodstvo Emone kot tudi glavnica družbe, je bilo v italijanskih rokah, pri delnicah družbe pa je bil udeležen tudi vatikan-ski kapital. Po kapitulaciji Italije je predstavnik nemških preseljencev (Nemška preselit-vena družba - Deutsche Umsiedlungs - Treuhandgesellschaft) v Ljubljani postal komi-sarični upravnik Emone. - Vodnik 1965, str. 431 - ES 3, Ljubljana 1989, str. 36 - Kobal N., Emona: Zavod za kmetijstvo in nepremičnine, Arhivi IV, št. 1 - 2, Ljublja-

na 1981, str. 98 - 100 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. poslovanje med Emono in centrom v Rimu ter Emono in njenimi podružnicami 1941-1943: kupoprodajne pogodbe, najemniške pogodbe, zemljiškoknjižne lastninske pogodbe, sodne zadeve v zvezi z najemniškimi pogodbami nepremičnin, kmečkih gospo-darstev, načrti hiš, posestev, rekvizicije/ seznami izseljencev, prošnje za izselitev zgradb in posestev/ kartoteke najemnikov Emoninih zemljišč za kmetijsko obdelavo po katastrs-kih občinah Kočevske/ kartoteka solastniških zemljišč/ mapa posameznih hiš po vaseh v okolici Kočevja/ blagajniška poročila/ obračuni/ arhivski popis 1965/

285

______________________________________________________________________ 680 AS 1794 FORESTA, DRUŽBA ZA EKSPLOATACIJO GOZDOV, PODRUŽNICA KOČEVJE, 1942 - 1945 1.1 t. m./ 11 š. Foresta, societa anonima per azioni, filiale in Cocevie, 1942 - 1945 Foresta, družba za eksploatacijo gozdov, podružnica Kočevje, 1942 - 1945 Delniška družba za upravljanje in izkoriščanje gozdov s sedežem v Genovi (Italija) je imela podružnico v Kočevju. V Ljubljanski pokrajini je delovala od 1942 - 1945. - Vodnik 1965, str. 431 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. spisi v zvezi s sečnjo lesa: transporti, nakupi, prodaja/ korespondenca s Centralno upravo/ spisi bolniške blagajne/ računi/ dobavnice/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 681 AS 683 POSESTVO HERBERSTEIN VELENJE, 1924 - 1931 1 m. Posestvo Herberstein Velenje, 1924 - ? V 20-ih in 30-ih letih 20. stol. je imela grofica M. A. Herberstein Vrtnarstvo in dreves-nico Velenje ter zavod za rejo štajerske kokoši Novošaleško perutninarstvo Velenje. članki o perutninarstvu/ dohodki in izdatki, inventarni popisi Vrtnarstva in drevesnice/ korespondenca/

286

______________________________________________________________________ 682 AS 1836 UPRAVA GOZDOV KNEZA WINDISCHGRÄTZA POSTOJNA, 1941 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Fürst Windischgrätzische Forstverwaltung Postumia Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna - Vodnik 1965, str. 431 Ohranjeni so le fragmenti gradiva, nastalega pri poslovanju uprave gozdov kneza Windischgratza, ki je imela sedež v Postojni. Gradivo je prevzel od Muzeja narodne osvoboditve LRS v Ljubljani leta 1959 Arhiv IZDG. Od novembra 1992 je v AS. spisi v zvezi s prodajo lesa in poslovanjem/ arhivski popis 1965/

287

DE Industrija in rudarstvo DEA Rudarstvo

______________________________________________________________________ 683 AS 474 FUŽINE ŽELEZNIKI, 1826 - 1879 0.1 t. m./ 1 š. Fužine Železniki, 1422 - 1909 Zemljiški gospodje freisinški škofje so od cesarja dobili leta 1277 pravico izkoriščati rude na svojih posestih. V ta namen so naselili fužinarje iz Furlanije. Najstarejša znana topilna peč je bila postavljena leta 1422 na Racovniku. V 16. stol. so namesto preprostih slovenskih peči na volka uvedli brešijanske peči z dvojnim pihalom. V 17. stol. sta tod delala dva plavža, dve večji in pet manjših fužin s kladivi na vodni pogon ter cela vrsta vigenjcev s 110 ješami. V 19. stol. sta začeli majhne, zastarele obrate dušiti konkurenca močne angleške, švedske in ruske industrije ter visoka carina (največ so prodajali žeblje v Italijo in Levant). Fužinarji v Železnikih so se združili v dve delniški družbi, a to ni izboljšalo njihovega položaja. Leta 1866 so imeli večino delnic Globočniki. Leta 1909 so ti ostali edini last-niki fužin in jih dokončno opustili še isto leto. Fužine so spremenili v žage, plavž je zadnjikrat talil rudo 1902, 19. 6. 1909 pa je ugasnil zadnji ogenj v vigenjcu. - Krajevni leksikon Slovenije, 1. zv., Ljubljana 1968, str. 387 strazza 1844-1846/ glavni računski knjigi 1826-1838, 1838-1879/ računska knjiga 1826-1846/ arhivski popis 1998/ ______________________________________________________________________ 684 AS 731 FUŽINE NA HUBLJU PRI AJDOVŠČINI, 1817 - 1842 0.1 t. m./ 1 š. Fužine na Hublju pri Ajdovščini, 16. stol. - 1909 Prvi plavži in fužine, ki so jih ob Hublju postavili v drugi polovici 16. stol., so že konec istega stoletja propadle. V začetku 17. stol. jih je kupil Schlegel, grof Anton Lanthieri pa je sredi tega stoletja dal zgraditi nove fužine, ki pa so kmalu pogorele. V 18. stoletju je imel Filip Schlegel fužine za železo in baker. Te sta leta 1878 kupila Henrik Reiter in Ema Greuyer. Delale so do leta 1909. - Krajevni leksikon Slovenije, 1. zv., Ljubljana 1968, str. 19 Gradivo sta 5. 7. 1976 arhivu podarila Ema Umek in Janez Kos iz Ljubljane.

288

korespondenca Jožefa pl. Nussbauma/ korespondenca Ignaca Schlegla/ korespondenca Filipa Schlegla/ računi/ potrdila ______________________________________________________________________ 685 AS 471 RUARDOVE FUŽINE IN RUDOKOP SAVA, 1740 - 1898 1.8 t. m./ 17 f. Ruardove fužine in rudokop Sava, 1766 - 1871 Merija Jesenice, 1810 - 1813 Fužinarska in podjetniška družina Ruard se je v Avstrijo priselila iz današnje Belgije. Ustanovitelj njene kranjske veje Valentin je leta 1766 kupil fužine na Savi, leta 1775 pa še fužine v Mojstrani in na Plavžu (Jesenicah). Zaradi preskrbe obratov z ogljem je raz-širil svojo gozdno posest v triglavskem pogorju. Njegov sin Leopold je prvi na Jeseni-cah poizkusil za kurivo uporabiti zasavski premog, ki pa se je uveljavil šele po izgradnji železniških zvez. Zadnji samostojni lastnik Viktor Ruard je moral leta 1871 zaradi zas-tarelosti fužin v primerjavi s sodobnimi evropskimi železarnami, in zaradi dolgov pris-topiti h Kranjski industrijski družbi (ustanovljeni 1869). Ruard je bil tudi jeseniški mer, zato je v fondu tudi arhiv jeseniške merije. - Stara Sava skozi čas, vodič po razstavi, Jesenice 1993 - Rjazancev A. in Torkar J., Od fužin do železarne, Jesenice 1997, str. 102 - 103 - Šorn J., Buccelleniji in Ruardi na Savi pri Jesenicah, Kronika XXIV, št. 2, Ljubljana 976, str. 72 - 74 Gradivo je izročil Federalni zbirni center leta 1948. normalia in personalia/ familiaria/ akti rudokopa v Zagorju/ rudarski spisi 1795-1828/ jamske in delavske obračunske knjige 1805, 1807-1809, 1811-1814, 1816-1817,1819/ procesi v rudarskih zadevah 1740-1807/ uradna in poslovna korespondenca v rudarskih zadevah 1787-1870/ korespondenca Viktorja Ruarda 1855-1877/ gozdne zadeve 1844-1898/ posestne zadeve/ miscellanea 1753-1870/ arhiv merije Jesenice 1810-1813/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 686 AS 472 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KRMELJ, 1871 - 1962 1.2 t. m./ 6 f., 1 o., 2 m. Rudnik rjavega premoga Krmelj, 19. stol. - 1962

289

Deloval je od srede 19. stol. s prvotnim namenom oskrbovati cinkarno v Krmelju. Po letu 1882 je njegova produkcija upadla in z dograditvijo železniške proge Trebnje - Št. Janž 1907 ponovno oživela v lastništvu Šentjanške premogokopne družbe (Johannistha-ler Kohlengesellschaft) s sedežem v Trstu (od 1904). Leta 1913 je družba prešla pod prisilno upravo in 1917 so jo prodali na dražbi And. Jakilu. 1928 je bila preimenovana v Šentjanški premogovnik And. Jakil d. d., v katere posesti je premogovnik ostal do naci-onalizacije 1945. Obratoval je do leta 1962. - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 658 - 659 - Vodnik 1965, str. 57 Gradivo je leta 1962 izročil Rudarski inšpektorat. karte jam/ matrice geoloških kart/ etažne karte/ karte dnevnih kopov/ geološka poročila/ protokoli vrtin/ vrtalna poročila/ merske knjige/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 687 AS 473 TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA V LJUBLJANI, 1873 - 1951 107.0 t. m./ 649 š., 145 f., 457 k. Trifailer Kohlenswerks-Gesellschaft, 1873 - 1924 Trboveljska premogokopna družba, 1873 - 1924 Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, 1924 - 1941 Energieversorgung Südsteiermark, 1941 - 1945 Preskrba z energijo Južna Štajerska, 1941 - 1945 Zasavski premogovniki Trbovlje, 1947 - 1951 Ustanovljena je bila na Dunaju 30. 12. 1872 kot delniška družba imenovana Trifailer Kohlenswerks-Gesellschaft. Nastala je s ponovno koncentracijo kapitala, ki je bil raz-prodan v 50-ih letih 19. stol. s prodajo državnih premogovnikov večim lastnikom. Med neposrednimi predhodniki so pomembni: Združba vodenskega rudnika (Vodostollen Gewerkschaft), ustanovljena 28. 12. 1869; entiteta lastnika Franca Maurerja prodana Wiener Bank-Verein-u 3. 2. 1873; Premogokopna združba v Zagorju; Tržaška premo-gokopna združba v Hrastniku in Dolu; Premogovno industrijsko društvo (Koh-len-Industrie-Verein), koncesionirano 4. 9. 1872. S prodajo Združbe vodenskega rudnika je kot koncesionar nastopil Wiener Bank-Verein, ki je 15. 12. 1871 dobil dovoljenje za ustanovitev Trboveljske premogo-kopne družbe in prvi občni zbor je imela 30. 12. 1872. V delniški družbi je bil ob usta-novitvi Wiener Bank-Verein lastnik okrog tri četrtine delnic. Upravni svet TPD je bil sestavljen iz sedmih članov, od katerih je moralo biti dve tretjini Dunajčanov, njen predsednik Franc pl. Hopflen je bil hkrati direktor Wiener Bank-Verein-a in Boden-Credit-Anstalt-a. TPD je bila ustanovljena kot samostojna industrijska družba, vendar je v resnici bila last avstrijskih in tujih bank, med njimi predvsem francoskega

290

kapitala. TPD je postopoma širila lastništvo, za kar je bil potreben dotok kapitala. Pos-tala je lastnik naslednjih entitet: Združbe vodenskega rudnika 3. 1. 1873, lastnine Mau-rer-Pongraz Trbovlje 24. 3. 1873, Združbe v Zagorju ob Savi 1. 1. 1880, Tržaške združ-be Hrastnik-Dol 1. 7. 1880, Jadranske premogokopne družbe Labin in entitete Josef Werndl Labin 8. in 17. 6. 1881, več rudnikov Trata-Kočevje v letu 1885, rudnika Ojstro 24. 3. in 3. 11. 1896, Rudnika Liboje-Zabukovica 1. 3. 1889, rudnika Laško 13. 12. 1889, rudnika Krapina leta 1891, rudnikov Senovo in Reštanj 18. 1. 1904, rudnika Dob-rova 18. 1. 1904. Zaradi močne odvisnosti od francoskega kapitala in prevladujočih francoskih delničar-jev je družba TPD leta 1913 objavila tudi fancoski naziv družbe: Société des Charbona-ges de Trifail. Pred pričetkom 1. svetovne vojne je bilo lastništvo delnic TPD že tako prepleteno, da je bilo med bankami že težko določati večinskega lastnika. Leta 1906 je zgradila tudi svojo Termoelektrarno Trbovlje, s čimer je še okrepila svoj monopolni položaj v proizvodnji premoga (80% na slovenskem narodnostnem ozemlju). V letu 1914 je bila postavljena pod vojaško nadzorstvo kljub privatnemu lastništvu. Po 1. svetovni vojni so rudniki TPD pripadli Jugoslaviji, razen rudnikov v Istri, ki so jih italijanske oblasti nacionalizirale in leta 1920 ustanovile družbo ARSA (Raša) s sede-žem v Trstu. Po zakonu o tujih družbah je Narodna vlada v Ljubljani zahtevala, da dru-žba s tujim kapitalom, z lastniki v tujini in s sedežem v tujini mora ustanoviti svoje predstavništvo v Sloveniji. S pogajanji je uspela postaviti v upravo družbe svoje pred-stavnike gospodarstva, vendar je bil ta vstop le formalnega pomena. Ljubljansko pred-stavništvo TPD, registrirano pri Trgovskem sodišču v Ljubljani leta 1921, je imelo zelo omejeno področje dela; investicijske odločitve je vodila Generalna direkcija na Dunaju, prav tako je sklepe o poviševanju glavnice delniške družbe potrjevalo avstrijsko minis-trstvo za notranje zadeve. Na osnovi meddržavnih sporazumov med Avstrijo in Jugos-lavijo je leta 1924 družba morala prenesti sedež v Ljubljano ter se registrirati pri Minis-trstvu za trgovino in industrijo - oddelek v Ljubljani z imenom Trboveljska premogoko-pna družba v Ljubljani d. d. Kljub prenosu komercialnih poslov v Ljubljano so smernice za poslovanje družbe še vedno prihajale z Dunaja. Leta 1927 je TPD kupila Cementno tovarno v Zidanem Mostu, bila pa je lastnik tudi naslednjih obratov: Opekarna Trbovlje, Opekarna Senovo, Apnenica Zagorje, Cementarna Trbovlje. Med 2. svetovno vojno je bila družba razdeljena na tri dele: nemškega (90%), italijan-skega in hrvaškega. Nemci so 7. 6. 1941 ustanovili podjetje Energieversorgung Südsteiermark, ki je zajemal Električno centralo Fala, TPD, Državni rudnik Velenje in Kranjske deželne elektrarne. To podjetje je bilo razdeljeno v dva oddelka: za elektrarne s središčem v Mariboru ter za rudnike v Trbovljah (pozneje v Celju) - Energieversor-gung Südsteiermark A. E. Kohlenbergbau. Z odlokom AVNOJ-a 21. 11. 1944 o zaplembi imetja tujih državljanov je bil del imetja zaplenjen in del nacionaliziran. Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LRS je 10. 8. 1945 (Ur.l. LRS, št. 29/45) odločilo, da EV Süd preide v likvidacijo. Za področje elek-trarn je bilo ustanovljeno podjetje Državne elektrarne Slovenije 4. 10. 1945 (Ur.l. LRS, št. 44/45) s sedežem v Ljubljani. Z odločbo MIR 24. 9. 1945 (Ur.l. LRS, št. 39/45) je prešel v likvidacijo tudi Kohlenhandels Gesellschaft-Süd. Montana A. G. Celje. Do 1. 1. 1947 je bilo podjetje razdeljeno na samostojne rudnike in druga industrijska podjetja: Zasavski premogovniki Trbovlje, Premogovnik Senovo, Premogovnik Kočevje, Cemen-tarna Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje-Rajhenburg ter Elektropodjetje Ljubljana. - Šorn J., Premogovniki in njihovi rudarji v obdobju 1848 - 1918, Prispevki za zgodo-

vino delavskega gibanja, št. VIII - IX, Ljubljana 1968 - 1969

291

- Mohorič I., Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem, Založba obzorja Maribor 1978

- Šorn J., Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama, Kronika VII, Ljubljana 1959

Zaradi pomembnosti arhivskega gradiva Trboveljske premogokopne družbe (TPD) in Energieversorgung Südsteiermark (EV SÜD) je bilo to prevzeto marca 1951, vendar je zaradi pomanjkanja prostora ostalo pri Glavni direkciji za premog LRS. Kljub opozori-lom Osrednjega državnega arhiva LRS je Glavna direkcija za premog leta 1952 uničila dva kamiona gradiva. Junija 1954 je Uprava Rudnika Trbovlje-Hrastnik brez dovoljenja odpeljala ostalo gradivo v Trbovlje in del v Hrastnik, tudi pri tem je bilo nekaj gradiva uničenega. Leta 1955 so si delavci Državnega arhiva LRS prizadevali, da bi pri Upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik organizirali odbiranje gradiva, vendar brez uspeha. Septem-bra 1981 sta predstavnika AS ponovno ugotavljala stanje gradiva pri takratni Upravi rudnika Trbovlje. Zgodovinski arhiv Celje je nato pričel prevzemati v letih 1988, 1989 in 1991 med njemu pripadajočim gradivom tudi gradivo TPD in EVS. Arhiv RS je leta 1992 uredil in popisal del gradiva v Trbovljah za obdobje 1874 do 1947 in ga istega leta tudi prevzel od Državnih rudnikov - Rudniki rjavega premoga Trbovlje. Na podlagi dogovora z Zgodovinskim arhivom Celje je istega leta prevzel še gradivo, ki je bilo odpeljano v Celje. To gradivo je še vedno v postopku urejanja in popisovanja. dunajska korespondenca 1873-1923/ korespondenca Centralno ravnateljstvo Ljubljana 1923-1941/ korespondenca podružnic v Zagrebu 1941-1947/ investicijski plani 1926-1951/ poslovna poročila TPD 1872-1939/ kupne pogodbe zemljišč 1928-1942/ analize premoga rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Rajhenburg, Laško 1926-1937/ onesnaževanje Save 1923-1939/ glavna železnica (načrti in kalkulacije) 1870-1934/ Rudnik Kočevje 1941-1943/ cene premoga 1924-1926/ izvoz premoga 1924-1936/ glav-na bratovska skladnica 1930-1948/ obračunske kalkulacije 1935-1941/ železniške ana-lize 1936-1941/ proizvodni stroški rudnikov 1931-1951/ pridobitni stroški rudnikov 1934-1946/ zapisniki strokovne komisije za valorizacijo medvojnih investicij v Energie-versorgung Südsteiermark: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Rajhenburg, Senovo, Cementarna Trbovlje, Apnenica Zagorje, Elektrarna Trbovlje, Elektrarna Rajhenburg, Elektrarna Fala, 1941-1946/ Združitev rudnikov Trbovlje, Zagorje, Hrastnik 1950/ podržavljanje rudnikov 1945-1946/ nameščenci 1919-1928/ personalne zadeve in plače 1945-1949/ strokovne rudarske publikacije 1850-1948/ arhivski popis 1992, 1994/

292

______________________________________________________________________ 688 AS 1485 TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA V LJUBLJANI, 1923 - 1941 0.2 t. m./ 2 š. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, 1924 - 1941 Glej AS 473, zap. št. 687. Gradivo se je hranilo v palači TPD in ga je ZA CK ZKS prevzel leta 1952. stavke/ shodi/ pogajanja z zaupniki/ mezde/ cene/ plače/ dopisi/ arhivski popis 1958/

DEB Industrija ______________________________________________________________________ 689 AS 457 KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA, 1869 - 1914 11.5 t. m./ 3 š., 63 f., 141 k. Kranjska industrijska družba, 1869 - 1946 Kranjska industrijska družba (KID) je bila kot delniška družba ustanovljena v Ljubljani leta 1869. Ustanovili so jo člani trgovske družbe, ki je bila lastnik ljubljanskega parnega mlina (bančnik Lambert Karel Luckmann, Karel Kanut Holzer in Vincenc Seunig), in vodstvo podjetja Karl Zois - dediči, ki je bilo za svoje gorenjske železarske obrate moč-no zadolženo pri Luckmannu. KID je postala lastnica obratov in večine posestev podjet-ja Karl Zois - dediči na Javorniku (Jesenice), v Bohinju, Radovni in Mostah, z rudniki v Karavankah, že leta 1870. V naslednjem letu je pridobila še velik del posestev, obratov in rudišč Viktorja Ruarda (čez 28000 hektarjev gozdov in zemljišč na Gorenjskem, fužinske obrate in rudnike pri Savskih jamah in na Begunjščici. S tem je KID združila železarske obrate, rudna področja v Karavankah in obsežne gozdne komplekse. Leta 1872 je kupila rudnik železa Petrova gora pri Topuskem na Hrvaškem, 1873 prevzela jeklarno s tovarno pil in posest J. Sulkowskega v Tržiču ter jeklarno S. von Jabornigga v Slapu pri Tržiču. Zaradi nujnih potreb po modernizaciji podjetja so 1889 - 1890 zgra-dili na Jesenicah novo železarno z jeklarno, predvsem z dunajskim kapitalom, zato je družba začela izgubljati domač značaj. Občni zbor družbe je bil leta 1896 že na Dunaju. Leta 1901 so prodali stavbo parnega mlina v Ljubljani, kjer je bil sedež podjetja. Plavži na Jesenicah in Javorniku niso mogli zadovoljiti potreb martinarne, zato so leta 1897 zgradili novo železarno v Škednju pri Trstu. Leta 1904 je ugasnil javorniški plavž kot zadnji na Kranjskem. Gradnja proge Jesenice - Trst je olajšala delovanje gorenjskih

293

obratov. Jeseniška železarna se je vse bolj usmerila v proizvodnjo pločevine, jeklenih trakov, žice in žebljev. Z začetkom prve svetovne vojne je proizvodnja družbe začela naglo upadati. Po vstopu Italije v vojno leta 1915 je železarna v Škednju ustavila proizvodnjo. Jeseniška železar-na je kljub težavam in celo bombardiranju delala naprej. Na zahtevo vojske so zgradili tovarno elektrod, ki je začela obratovati decembra 1917. Polom Avstro-Ogrske je bil tudi polom KID. Za Kraljevino SHS je bila KID tuje podje-tje, zato je prišla pod sekvester. Ker je bilo vodstvo na Dunaju, je to zaradi strahu pred italijanskimi ukrepi v dogovoru z banko Bodenkreditanstalt prodalo njen dvetretjinski delež delnic neki italianski bančni ustanovi. Ta je obrate v Škednju leta 1924 prodala. S tem je porušila organsko celoto, ki so jo predstavljali obrati v treh državah, v Škednju, na Jesenicah in v Bistrici v Rožu. Leta 1929 je večino delnic kupil celjski podjetnih Adolf Westen; tako je prišla družba spet v domačo posest. Naglo je začel povečevati kapital in modernizirati KID. Leta 1934 sta bili likvidirani tovarna elektrod in tovarna v Bistrici v Rožu. Del njunih strojev in proizvodnje ter kupnine so uporabili za širitev proizvodnje na Jesenicah. KID je začela vlagati kapital tudi v rudnike na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji. V letih 1936 - 1937 so ponovno zgradili plavž, 1940 drugega, obrate so elektrificirali. Ustanovljeni so bili novi obrati, npr. tovarna cevi, razširjena je bila val-jarna ter uvedena izdelava nekaterih novih, zahtevnejših izdelkov. KID je 2. svetovna vojna ujela sredi vojnih dobav. Okupator jo je nameraval zapreti, vendar je vodstvo uspelo dobiti dovoljenje za nadaljevanje proizvodnje, ki pa je naglo upadala. Konec vojne je dočakala precej razrušena. Na osnovi odloka o zaplembi je 4. 9. 1946 postala last FLRJ. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 392 - 393 - Pregled 1960, str. 127 - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 656 Gradivo je izročil Federalni zbirni center v Ljubljani leta 1948. Del gradiva hrani Muzej Jesenice. pomožne blagajniške knjige 1871-1889/ blagajniški pomožni dnevniki 1875-1890/ bla-gajniški dnevniki 1871-1894/ blagajniške knjige 1870-1894/ blagajniške knjige - strazze 1868-1888/ blagajniške knjige - tekoči računi 1869-1894/ kopialne in informacijske knjige/ poročila rudnikov/ pokojninski sklad/ korespondenca 1870-1914/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 690 AS 466 TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE, 1940 - 1959 0.1 t. m./ 1 š. Stare ing. Vladimir, Tovarna kovinskih izdelkov EKA, 1927 - 1946 Tovarna galanterijskega in obutvenega okovja Tacen, 1927 - 1949 Tovarna kovinske galanterije, 1946 -

294

Za svojo ustanovitev so v Tovarni kovinske galanterije smatrali začetke obratovanja svoje predhodnice, Tvornice kovinskih izdelkov EKA ing. Vladimirja Stareta, v Trnov-skem pristanu 8, v juniju 1927. Že na začetku so v obratu proizvajali predvsem kovin-ske zaponke in pribor za konjsko opremo. Avgusta 1931 so podjetje preselili na Topniš-ko ulico in ga v drugi polovici tridesetih let tehnološko in programsko močno razširili; število delavcev je v treh letih (1936 - 1939 zraslo od trideset na sedemdeset, program je obsegal že preko šeststo artiklov. Po končani drugi svetovni vojni so podjetje podrža-vili; ministrstvo za industrijo je prvega upravitelja imenovalo avgusta 1945. Državno industrijsko podjetje Tovarna kovinske galanterije (TKG) je bilo ustanovljeno z odločbo z dne 28. oktobra 1946. Januarja 1947 so TKG priključili nacionalizirano podjetje Jakša & Co., januarja 1949 pa Tovarno galanterijskega in obutvenega okovja Tacen nad Ljubljano (bivša SETA, Ivan Seunig, Tacen). Tacenski obrat se je leta 1958 od TKG odcepil. TKG se je v nove prostore, ki jih je začela graditi leta 1962 ob Tolstojevi cesti v Dravljah, preselila v letu 1964/65. Leta 1992 je v TKG stekel stečajni postopek. Gradivo je izročila Tovarna kovinske galanterije 16. 1. 1961. materialna bilanca 1947-1948/ knjiga evidenc zakona o skupnem davku na poslovni promet 1940/

DEC Energetika ______________________________________________________________________ 691 AS 1628 PRESKRBA Z ENERGIJO JUŽNA ŠTAJERSKA, 1923 - 1947 21.0 t. m./ 134 f. Energieversorgung Südsteiermark, 1941 - 1945 Preskrba z energijo Južna Štajerska, 1941 - 1945 EV-Süd je bila ustanovljena z uredbo Šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko 6. 6. 1941 za preskrbo z energijo na Spodnjem Štajerskem, najprej kot javnopravna ustanova, z novo odredbo 24. 10. 1941 kot delniška družba. Zajela je zaplenjeno premoženje Trboveljske premogokopne družbe, Državnega rudnika Velenje, Kranjskih deželnih elektrarn, Električne centrale Fala, Mestnega električnega podjetja Maribor in 36 zadrug (električne plinarne) ter s 15. 3. 1942 še premoženje obratov Cementarne v Trbovljah in apnenice v Zagorju in Zidanem mostu. Sedež družbe je bil v Mariboru, glavna uprava pa je bila v Gradcu. Delila se je na tri ločene oddelke: za elektrarne, za rudnike ter za cement in apno. Likvidacija je bila izvedena v letih 1945 do 1947. - Vodnik 1965, str. 457 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.

295

gradivo Trboveljske premogokopne družbe (TPD) 1923-1942/ organizacija Ev-Süd/ okrožnice/ pravilniki/ plani/ dopisi/ poročila obratov/ poročila o nakupih premoga/ naročila/ ceniki/ računi/ finančne zadeve/ personalne zadeve/ investicije in gradbena dela/ najemne in kupne pogodbe/ zavarovanje/ davki/ vojna škoda/ plače/ socialno in nezgodno zavarovanje/ likvidacija 1945-1947/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 692 AS 470 PRESKRBA Z ENERGIJO JUŽNA ŠTAJERSKA, 1941 - 1944 0.5 t. m./ 2 š., 1 k. Energieversorgung Südsteiermark, 1941 - 1945 Preskrba z energijo Južna Štajerska, 1941 - 1945 Glej AS 1628, zap. št. 691. - Pregled 1960, str. 126 Gradivo je izročilo Ministrstvo za industrijo in rudarstvo 1952. načrti 1941-1944/ knjiga obračuna elektrike 1941-1942/ arhivski popis/

296

DF Trgovina ______________________________________________________________________ 693 AS 482 GOZDARSKO NABAVNO PODJETJE GONAP V LJUBLJANI, 1949 - 1951 3.5 t. m./ 23 f., 4 k. Gozdarsko nabavno podjetje GONAP v Ljubljani, 1948 - 1951 Gozdarsko nabavno podjetje GONAP je bilo ustanovljeno leta 1948 kot trgovsko podje-tje lesnoindustrijskih obratov. Likvidirano je bilo 1951. - Pregled 1960, str. 126 Gradivo je izročila likvidacijska komisija GONAP-a leta 1953. personalni spisi/ komercialna korespondenca/ pogodbe in plani/ korespondenca z lesno industrijskimi podjetji/ strokovni izpiti/ spisi socialnega zavarovanja/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 694 AS 480 IGNACIJ VOK LJUBLJANA, 1932 - 1945 0.8 t. m./ 3 š., 9 k. Ignacij Vok Ljubljana, 1920 - 1945 Ignacij Vok je v svojo specializirano trgovino s šivalnimi stroji in kolesi začel vabiti z letom 1913 (oglas v Slovenskem Narodu XLVI/1913, št. 147). Leta 1920 je bila odprta trgovina s šivalnimi stroji, kolesi, motornimi kolesi in tovrstnimi rezervnimi deli. 12. 2. 1946 je bilo podjetje podržavljeno. Del gradiva izročil FZC leta 1948, del pa Slovenija avto, 18. 11. 1949. bagajniške knjige/ razni registri in korespondenca podjetja 1940-1945/ arhivski popis 1994/

297

______________________________________________________________________ 695 AS 485 KOOPERATIVA, IZVOZNO PODJETJE, 1950 - 1954 1.1 t. m./ 10 š. Kooperativa, izvozno podjetje, ? - 1962 Izvozno podjetje Kooperativa iz Ljubljane se je ukvarjalo s trgovino, zlasti z izvozom lesa, lesnih polizdelkov, lesne galanterije in pohištva. Leta 1962 je bilo vključeno v pos-lovni sistem Slovenijales. - ES 11, Ljubljana 1997, str. 380 Gradivo je izročil Slovenijales, Kooperativa Ljubljana 4. 12. 1963. izvoz lesa/ trgovski sporazumi/ zunanjetrgovinska korespondenca/ arhivski popis 1992/ ______________________________________________________________________ 696 AS 481 PODJETJE ZA PRESKRBO ŽELEZNIČARJEV V LJUBLJANI, 1948 - 1954 0.2 t. m./ 2 f., 1 k. Podjetje za preskrbo železničarjev v Ljubljani, 1949 - 1951 Trgovsko podjetje Železničar v Ljubljani, 1951 - 1952 Podjetje za preskrbo železničarjev je bilo ustanovljeno leta 1949. S 1. 1. 1951 je prešlo v likvidacijo, njegovo imetje pa je prevzelo 24. 12. ustanovljeno Trgovsko podjetje Železničar. Zadnje je delovalo le 8 mesecev do likvidacije 1. 10. 1952, ko je njegova poslopja prevzela Sekcija za vzdrževanje prog Ljubljana, trgovsko podjetje pa je bilo prenešeno na ljubljansko mestno občino. - Pleterski M., Organizacijska struktura železnic od 1828 do 1950, Ljubljana 1998 Gradivo je izročila likvidacijska komisija Trgovskega podjetja Železničar v likvidaciji 15. 10. 1954. mesečne bilance 1952/ volitve v delavski svet 1952/ personalne mape delavcev/ spisi o likvidaciji 1953-1954/

298

______________________________________________________________________ 697 AS 479 PRIMOŽ HUDOVERNIK, TRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI IN TOVARNA ŽIMNATIH SIT V STRAŽIŠČU, 1825 - 1923 0.5 t. m./ 2 f., 1 k. Primož Hudovernik, trgovina z deželnimi pridelki in tovarna žimnatih sit v Straži-šču, 19. stol. - 1940 Začetki podjetja segajo v 1. pol. 19. stol., sedež je imelo v Ljubljani. Tovarna žimnatih sit pa je verjetno začela delovati konec 50-ih let 19. stol. - Vodnik 1965, str. 56 Gradivo je izročil Federalni zbirni center leta 1948. računi 1825-1892/ poslovna korespondenca 1839-1881/ bilance 1879-1886/ protestira-ne menice 1889-1894/ ceniki izdelkov 1858-1860/ spremembe v registru tvrdk 1890-1914/ kopijske knjige 1896-1915/ računske in blagajniške knjige 1896-1923/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 698 AS 478 TRGOVSKA DRUŽBA V LJUBLJANI, 1799 - 1799 0.1 t. m./ 1 k. Handlungs-Gesellschaft zu Laibach Trgovska družba v Ljubljani privilegij na pergamentu s pečatom - 1799, september 12., Dunaj/ ______________________________________________________________________ 699 AS 1629 TRGOVSKO PODJETJE ADRIA, 1944 - 1945 3.7 t. m./ 24 š., 15 f. Güterverkehrsgesellschaft Adria, 1943 - 1945 Trgovsko podjetje Adria, 1943 - 1945 Vrhovni komisar za Operacijsko cono Jadransko primorje je za preskrbo in zagotovitev življensko pomembnih dobrin na območju Operacijske cone Jadransko primorje ustano-vil z odredbo 29. 12. 1943 (VAB OZAK, št. 2/44) trgovsko podjetje Adria - Güterverkehrgeselschaft Adria s sedežem v Trstu. Organa podjetja sta bila načelstvo

299

(predstojnik in trije člani) in nadzorni svet (pet članov), ki ju je imenoval vrhovni komi-sar. Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ naročilnice/ računi/ pogodbe o dobavah blaga/ ponudbe/ seznam uslužbencev/ arhivski popis 1956/

300

DH Gradbeništvo ______________________________________________________________________ 700 AS 461 GRADBENO PODJETJE ING. JOSIP DEDEK LJUBLJANA, 1918 - 1945 1.1 t. m./ 10 š. Gradbeno podjetje ing. Josip Dedek Ljubljana, 1919 - 1945 Specializirano podjetje za projektiranje in izvrševanje vodnih napeljav ter industrijskih zgradb je bilo ustanovljeno leta 1919. Zgradilo je 10 hidrocentral, kalorične centrale, tekstilne tovarne in različne stanovanjske in trgovske stavbe. Zaposlovalo je 5 gradbe-nih inženirjev in 10 stavbenikov ter posedovalo še stavbni inventar, tovorna avtomobila, 10 ozkotirnih poljskih železnic in drugo. - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 625 Gradivo je izročil Slovenija-Projekt leta 1958. načrti gradbenih in regulacijskih del/ cenitve, predpisi in dopisi/ cenik/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 701 AS 152 GRANITNA IN LESNA INDUSTRIJA OPLOTNICA, 1845 - 1943 0.4 t. m./ 4 š. Granitna in lesna industrija Oplotnica V Oplotnici je imel Hugo Windischgrätz lesno industrijo in veleposestvo. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 635 spisi 1845-1927/ poslovna korespondenca 1860-1927/ blagajniške knjige 1918-1924/ potrdila 1873/ tedenska poročila 1914/ uprava posesti kneza Windischgrätza 1922-1924/ osebna korespondenca Oroszy 1923-1943/ arhivski popis 1994/

301

______________________________________________________________________ 702 AS 465 ŽELEZNIŠKO GRADBENO PODJETJE ŠT. 14, 1945 - 1953 8.6 t. m./ 57 f., 86 k. Gradbeno vodstvo deviacije proge Preserje - Borovnica, 1945 - 1945 Sekcija za gradnjo proge Preserje - Borovnica, 1945 - 1948 Železniško gradbeno podjetje št. 5 v Ljubljani, 1948 - 1950 Železniško gradbeno podjetje št. 14 v Lupoglav, 1949 - 1950 Železniško gradbeno podjetje št. 14 v Kulaših, 1950 - 1951 Leta 1945 je bilo osnovano Gradbeno vodstvo deviacije proge Preserje - Borovnica, ki se je že avgusta istega leta preimenovalo v Sekcijo za gradnjo proge Preserje - Borovni-ca. Zadnjo so leta 1948 preimenovali v Železniško gradbeno podjetje št. 5 s sedežem v Ljubljani. Leta 1949 so formirali Železniško gradbeno podjetje št. 14, ki je nadzorovalo gradbena dela na območju hrvaške Istre, s sedežem v Lupoglavu. Obe gradbeni podjetji so leta 1950 združili v Železniško gradbeno podjetje št. 14. v Lupoglavu. Leta 1951 so njegov sedež prenesli v Kulaši in podjetje še istega leta 31. 12. ukinili. - Pregled 1960, str. 130 Gradivo je izročil likvidator podjetja dr. Ivan Bizjak 12. 10. 1957. uslužbenski listi, osebni evidenčni kartoni, delovne knjižice/ pogodbe, odločbe, zapisniki 1950-1951/ arhivski popis 1991/

302

DJ Obrt in zasebne storitve ______________________________________________________________________ 703 AS 459 JOSIP HUDOVERNIK, IZDELOVANJE PREŠITIH ODEJ IN STROJNO PLETENJE, 1905 - 1945 0.6 t. m./ 5 f. Josip Hudovernik, Izdelovanje prešitih odej in strojno pletenje, ? - 1945 Josip Hudovernik je že pred 1. svetovno vojno v Ljubljani ustanovil podjetje Prvo kranjsko izdelovanje prešitih odej. Leta 1929 je osnoval še podjetje Strojno pletenje. Gradivo je izročil Federalni zbirni center leta 1948. finančna in poslovna dokumentacija 1918-1945/ blagajniške računske in poslovne knji-ge 1905-1945/ poslovna korespondenca urejena po abecedi naslovnikov 1926-1944/ arhivski popis 1994/

303

DL Tisk in založništvo ______________________________________________________________________ 704 AS 456 BLAZNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI, 1885 - 1946 0.3 t. m./ 3 š., 1 k. Blaznikova tiskarna v Ljubljani, 1829 - 1975 Blaznikovo tiskarno je v Ljubljani leta 1829 ustanovil tiskar in založnik Jožef Blaznik, ko je postal lastnik tiskarne F. Retzer. Tiskarno so po Blaznikovi smrti leta 1872 pre-vzeli njegovi dediči, jo preimenovali v Tiskarno Blaznikovi nasledniki (1878) in v njej tiskali predvsem periodične publikacije. Kot delniška družba je bila vpisana v register 31. 10. 1920 z imenom Tiskarski in lito-grafski zavod, knjigoveznica in založništvo J. Blaznikovi nasledniki. Sedež je imela na Bregu 20 v Ljubljani. Koncesijska listina zanjo je bila izdana dne 21. 8. 1921. Leta 1930 so jo preimenovali v I. Blaznika nasledniki, univerzitetna tiskarna, litografija in kartonažna d. d. v Ljubljani. Leta 1946 se je tiskarna preimenovala v Blaznikovo tiskar-no in bila istega leta tudi nacionalizirana. Ponovno jo je ustanovila 11. 5. 1948 Vlada LRS, njen operativni upravni voditelj pa je bila Glavna direkcija grafične industrije LRS. Leta 1962 je bila tiskarna pridružena podjetju Delo kot samostojen tiskarski obrat. Ukinjena je bila 1. 5. 1975. - ES 1, Ljubljana 1987, str. 283 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 215 Gradivo je izročilo leta 1975 ČGP Delo Ljubljana. glavne knjige/ blagajniške knjige/ pomožne knjige/ mezdna knjiga 1935-1937/ arhivski popis 1994/ ______________________________________________________________________ 705 AS 1662 DELAVSKA TISKARNA V LJUBLJANI, 1936 - 1940 1 m. Delavska tiskarna v Ljubljani, 1936 - 1941 Ustanovljena je bila 7. 3. 1936 (Sl.l. Dravske banovine št. 26/36) kot zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani z namenom pospeševanja gospodarskih koristi njenih čla-nov s tem, da osnuje lastno tiskarno in knjigoveznico, zalaga in razmnožuje pisne izdel-ke, osnuje lastna skladišča in prodajalne, nakupuje in prodaja pisarniške, šolske potreb-ščine itd. ter osnuje po potrebi poslovalnice. - Vodnik 1965, str. 360

304

Gradivo je leta 1957 izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ZA CK ZKS v Ljubljani in ta leta 1959 Arhivu IZDG. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikro-filmano. pravila/ okrožnice/ navodila/ dopisi/ računski zaključki/ revizijsko poročilo 1940/ arhivski popis 1967/ prevzemni seznam 1957/ ______________________________________________________________________ 706 AS 1646 DELAVSKA ZALOŽBA V LJUBLJANI, 1928 - 1941 0.1 t. m./ 1 f. Delavska založba v Ljubljani, 1928 - 1941 Ustanovljena je bila 2. 7. 1928 kot knjižna zadruga Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljani, z namenom izdajati in nabavljati za svoje člane knjige, časopise, tiskovine, jih oskrbovati z vsemi potrebščinami društva, opravljati za svoje člane tiskarsko litogra-fijo in knjigoveško obrt. Gradivo je izročil leta 1957 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ZA CK ZKS in ta leta 1959 Arhivu IZDG. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. zapisniki 1928-1934/ dopisi 1929-1935/ glavna knjiga 1931-1936/ tožba tiskarne Slove-nija 1935/ seznami/ delovodnik 1931, 1932/ prevzemni seznam 1957/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 707 AS 1905 UPRAVA ČASOPISA JUTRO, 1941 - 1945 0.1 t. m./ 1 f. Uprava časopisa Jutro, 1920 - 1945 Jutro je izhajalo od 1920 do 1945 in je bilo politično glasilo liberalcev. Glej AS 1906, zap. št. 708. sejni zapisniki lastništva Jutra 1944/ članki in osnutki člankov za objavo/ zapisniki tis-kovnih konferenc 1944/ dopisi 1941-1945/ arhivski popis 1994/

305

______________________________________________________________________ 708 AS 1906 UPRAVA ČASOPISOV SLOVENEC, DOMOLJUB, BOGOLJUB IN SLOVENSKI DOM, 1929 - 1945 0.7 t. m./ 8 f. Uprava časopisov Slovenec, Domoljub, Bogoljub in Slovenski dom, 1873 - 1945 Slovenec je izhajal v Ljubljani od 1873 - 1945 kot politično glasilo Slovenske ljudske stranke. Domoljub je izhajal od 1880 - 1944, Slovenski dom od 1935 - 1945, Bogoljub od 1903 - 1944. Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. seznami članov in dopisi novinarskega društva v Ljubljani 1940/ dokumentacija v zvezi s poslovanjem delavske zbornice 1939/ zapisniki sestankov Rotary cluba 1938, 1939/ razna pričevanja v zvezi z Orjuno v Trbovljah/ poročila o občinskih volitvah v Dravski banovini 1933/ dopisi uredništvu Slovenca 1941-1945/ pravilniki in referati Okrožnega urada za zavarovanje delavcev/ pesmi, proza, razni članki za objavo v Slovencu/ poro-čila o domobranskih akcijah/ protikomunistična predavanja/ dopisi uredniku Doma in sveta in kulturne rubrike Slovenca Tinetu Debeljaku 1941-1945/ dopisi uredništvu Slo-venskega doma 1941-1945/ dopisi uredništvu Bogoljuba 1935-1942/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 709 AS 1478 CENTRALNA TEHNIKA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, 1942 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Centralna tehnika Komunistične partije Slovenije, 1941 - 1945 V ilegalnih pogojih dela (1920 - 1940) si je KPS organizirala tehnični aparat za skrivno tiskanje svojih glasil in letakov, za zveze, ponarejanje listin, organiziranje bivališč ile-galcev ipd. Tako je imela na prehodu leta 1940/41 poleg 2 tiskarn še nekaj ciklostilnic, urejene zveze in javke, stanovanja za ilegalce, shrambe za papir in druge potrebščine. Po ustanovitvi OF je bila sicer podrejena vodstvu KPS, vendar je ves čas delala za pot-rebe OF in NOB. Leta 1941/42 je imela naslednje oddelke: za zveze, nabave, gradnje, ciklostil, tisk z izbokline, kasneje pa še grafični, dokumentni, pirotehnični, za tehnične dejavnosti v okolici Ljubljane, kasneje pa še grafični atelje (1943), ekonomski, stroj-no-tehnični in centralni oddelek za kolportažo (1944). Radijski oddelek je vodil pose-ben pooblaščenec CK in je bil le kratek čas podrejen vodji Centralne tehnike. Pri OK KPS so uredili okrožne tehnike, pri PK KPS za Primorsko, Gorenjsko, Štajersko in

306

Koroško pa različne tehnične enote. Do jeseni 1942 je bila središče CT Ljubljana, nato se je preselila na Kočevski Rog, potem v Polhograjsko hribovje in nazadnje zopet na Kočevski Rog. Centralna tehnika KPS je nehala delovati 15. 5. 1945. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 28 - 29 - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981 dopisi 1942-1945/ seznam uslužbencev CT/ mreža nabavnih zvez/ ključi za razdelitev literature/ blagajniško poslovanje 1943-1945/ - relejne zveze, radio sektor: poročila, seznami opreme, navodila, dopisi, kode, delovo-dnik 1944-1945/ poročila in dopisi tehničnih postojank 1944/ - tehnike na Gorenjskem: poročila o delu, dopisi, delovodniki 1944/ - tehnike na Primorskem: poročila, dopisi, okrožnice, navodila, obrazci, seznami, statis-tično poročilo 1944/ seznami/ zvezek s šiframi/ ______________________________________________________________________ 710 AS 1731 PARTIZANSKE TEHNIKE IN TISKARNE, 1942 - 1945 14.5 t. m./ 118 f. Centralna tehnika Komunistične partije Slovenije, 1941 - 1945 Tehnika okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Notranjsko - Rib-nica, 1944 - 1945 Belokranjska tehnika, 1942 - 1945 Pokrajinska tehnika Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko, 1943 - 1945 Okrožna tehnika Komunistične partije Slovenije Škofja Loka, 1943 - 1944 Tehnika "Darja", 1944 - 1945 Tehnika "Benko", 1944 - 1945 Tehnika "Drava", 1944 - 1945 Okrožna tehnika Komunistične partije Slovenije Kranj, 1943 - 1944 Tehnika T 1 Tržič "Greben", 1944 - ? Tehnika "Murka", 1944 - ? Okrožna tehnika Jesenice, 1943 - 1944 Tehnika "Planika", 1944 - ? Tehnika "Zlatorog", 1944 - ? Tehnika T 1 Jesenice "Emil Škerjanc", 1944 - ? Rajonska tehnika "Jelovška", 1943 - 1944 Okrožna tehnika Komunistične partije Slovenije Kamnik, 1943 - 1945 Pokrajinska tehnika Komunistične partije Slovenije za Slovensko primorje, 1942 - 1945 Tehnika "Morje, 0 - 44", 1943 - 1944 Tehnika "Snežnik, F - 35", 1943 - 1944 Tehnika za Južno primorsko, 1943 - ? Tehnika "Javornik, G - 36", 1943 - 1944 Tehnika "Jelenk, A - 30", 1943 - 1944 Tehnika "Čaven, I - 38", 1943 - 1945 Tehnika "Slavnik, N - 43", 1944 - ?

307

Tehnika "Grmada, J - 39", 1943 - 1944 Tehnika "Krn, C - 32", 1943 - 1945 Pokrajinska tehnika Komunistične partije Slovenije za Štajersko, 1944 - 1945 Tehnika Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slo-venije, 1944 - 1945 Tehnika Kokrškega odreda, 1944 - 1945 Centralna vojaška tehnika 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije "Crni", 1944 - 1945 Centralna vojaška tehnika 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije "Tone", 1944 - 1945 Tehnika Briško-beneškega odreda "Tehnika BBO", 1944 - 1945 Tiskarna "Triglav", 1944 - 1945 Tiskarna "Slovenija", 1944 - 1945 Tiskarna "Doberdob", 1945 - 1945 Tiskarna "Julija", 1944 - 1944 Tiskarna "Donas", 1944 - 1944 Tiskarna "Trilof", 1944 - 1945 Partizanske ilegalne ciklostilne tehnike so na Slovenskem delovale vse obdobje narod-noosvobodilne borbe 1941 - 1945. Predhodnice so imele v ilegalnih partijskih tehnikah že pred 2. svetovno vojno. Po razpadu Kraljevine Jugoslavije aprila 1941 je vodstvo KPS oziroma Centralne tehnike KPS (AS 1478, zap. št. 709) začela z ustanavljanjem ilegalnih ciklostilnih tehnik in tiskarn predvsem v Ljubljani, kjer je bilo tudi osrednje vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja. Po njenem nalogu so začele delovati tudi tehni-ke po pokrajinah (npr. v novomeškem okrožju). V letu 1942 se je z začasnim nastankom osvobojenega ozemlja na Dolenjskem in Notranjskem in s preselitvijo vodstva NOB iz Ljubljane na to ozemlje število tehnik pri okrožnih partijskih vodstvih in v partizanskih enotah povečalo. Pri vodstvu NOB so ustanovili osrednjo ciklostilno tehniko. Enako so ustanavljali tehnike tudi v drugih slovenskih pokrajinah, na Gorenjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem. Aprila 1943 je bila ustanovljena Pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko in avgusta 1943 Pokrajinska tehnika KPS za Primorsko. Posebno se je raz-mahnilo ustanavljanje tehnik po okrožjih in partizanskih enotah po kapitulaciji Italije septembra 1943. Največ tehnik je delovalo v letu 1944. Na njihovo ustanavljanje in ure-janje so močno vplivale vojne razmere; nekatere so prenehale delati, nekatere so združi-li, veliko pa jih je tudi uničil sovražnik. Pri pokrajinskih vodstvih KP so bili v letu 1944 postavljeni pokrajinski tehniki, ki so bili odgovorni za organizacijo in delovanje tehnik. Za vodenje tehničnih področij so uredili po potrebi posamezne oddelke (npr. grafični, kolportažni, strojno-tehnični itd.) po vzoru organiziranja Centralne tehnike KPS. Vsaka tehnika je imela svoje ime (ali po okrožju, rajonu, okraju, po imenih tehnikov, črkah, številkah, gorah, vodah itd.), ki je bilo specifično tudi za posamezne pokrajine. Na Pri-morskem so jih poimenovali npr. najprej po primorskih gorah (Čaven, Slavnik itd.) in nato s kombinacijo črke in številke (J - 38, N - 43 itd.). Po kapitulaciji Italije so na Dolenjskem osnovali osrednje tiskarne KPS: septembra 1943 v Kočevskem Rogu tiskarno (Grafiko) "13 A" (nastala iz tehnike "Urška 14"), avgusta 1944 preimenovano v "Partizansko tiskarno" (delovala do aprila 1945) in na Goteniškem Snežniku tiskarno (Grafiko) "11 A" (kasneje 11 G), avgusta 1944 preime-novano v tiskarno "Triglav" ter marca 1944 v Dolenji Brigi tiskarno (Grafiko) "12 A", ki se je po preselitvi na Goteniški Snežnik vključila v tiskarno "Triglav" (delovala do aprila 1945).

308

V Slovenskem primorju sta bili ustanovljeni marca 1944 tiskarna "222 Ančka" in maja 1944 tiskarna "Julij 63", ki sta se avgusta oziroma septembra združili v novo tiskarno "Slovenija", ki je delovala v Studencih pod Ogalcami na Vojskarski planoti vse do 1. 5. 1945. Januarja 1945 je začela v grapi Strojenca pod Utrškim Vrhom pri Stopniku tiskati tiskarna "Doberdob", ki je delovala do konca vojne. Po osvoboditvi so maja 1945 tiska-le za potrebe narodnoosvobodilnega gibanja tudi tiskarne v Trstu, Tržiču (Monfalcone) in Gorici. Na Gorenjskem so bile v Škofjeloškem okrožju ustanovljene tri tiskarne: "Julija" (marec 1944 - avgust 1944), "Trilof" (junij 1944 - maj 1945) in "Donas" (avgust 1944 - maj 1945). V Kamniškem okrožju so delovale tiskarne "7 A" (Tiskarna OK KPS Kamnik, decem-ber 1943 - oktober 1944), "30 A" (junij - september 1944) in "4 M" (junij - september 1944). Vse te tiskarne so jeseni 1944 preselili na Štajersko, kjer so kot tiskarne "Pravica - 7A", "Podružnica Partizanske tiskarne - 8M" in "Krim 4M" oziroma "Pohorska tiskar-na - 4M" delovale do nemške ofenzive decembra 1944. Osrednje tiskarne je neposredno vodila Centralna tehnika KPS, tiskarne v pokrajinah pa pokrajinski oziroma oblastni komiteji KPS. Imele so stavnico, strojnico, kuhinjo, oskr-bovalno in prevozno enoto ter svoj vojaški vod za zaščito. Tiske so razpošiljali po relej-nih kurirskih zvezah. - Vodnik 1965, str. 418 - 423 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 253 in 255 - 256 - Krall J., Partizanske tiskarne na Slovenskem. I. Osrednje tiskarne, Ljubljana 1972,

str. 393; II. Primorske tiskarne, Ljubljana 1973, str. 430; III. Gorenjske tiskarne, Lju-bljana 1976, str. 335; Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju, Ljub-ljana 1981, str. 327

Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Do leta 1965 je bilo gradivo skupaj z narodnoosvobodilnim in drugim tiskom v knjižnici IZDG. Z reorganizacijo knjižnice je to gradivo prevzel Arhiv IZDG in obdržal dotakratno ure-ditev. Od novembra 1992 je v AS. - Partizanske tehnike: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, korespondenca tehnikov, obračuni, potrdila, blagajna, personalne zadeve, spremna pisma tehnik za literaturo, ključi za razdeljevanje literature, ekspeditne pole, rokopisi in drugi prispevki, primerki izdelkov tehnik, odtisi žigov, gradivo oddelkov (grafičnega, nabavnega, ciklostilnega, kolportažnega, strojno-tehničnega, ekonomskega) centralne in pokrajinskih tehnik/ - Uredništvo Partizanskega dnevnika: dopisi, rokopisi, prispevki, delovodniki/ - Partizanske tiskarne: zapisniki partijskih celic, poročila, dopisi, kadrovske pole, sez-nami, naročilnice, spremna pisma, ekspeditne pole, ekonomat, primerki in pregledi tis-kov, rokopisi, pregled tiskanja časopisov, tiskovin, letakov, plakatov, brošur v tiskarnah v Trstu, Tržiču in Gorici/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 711 AS 1553

309

TISKARNA CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE POD ŠMARNO GORO, 1940 - 1940 1 m. Tiskarna Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije pod Šmarno goro, 1940 - 1940 Februarja leta 1940 je KPS za svoje propagandne potrebe ustanovila tiskarno pri Albinu Novaku v Tacnu pod Šmarno goro. V njej so dotiskali 2 številki partijskega glasila Delo, več brošur in letakov. Novembra so jo morali preseliti. Ustanovili so dve novi in sicer v Sadinji vasi in v Vnanjih Goricah. - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981, str. 338 Gradivo je izročil ZA CK ZKS Ivan Novak-Očka julija 1959. letaki, brošure in časopisi tiskani v tej tiskarni/ arhivski popis 1959/ ______________________________________________________________________ 712 AS 1755 UREDNIŠTVO LJUDSKE PRAVICE, 1943 - 1958 1.3 t. m./ 12 š. Uredništvo Ljudske pravice, 1934 - 1959 Prva legalna številka Ljudske pravice, tednika za gospodarstvo in prosveto, je izšla 5. 10. 1934 v Lendavi, kjer je izhajala do 31. 8. 1935, ko se je uredništvo preselilo v Ljub-ljano. Marca 1936 je bila prepovedana. Nato so do leta 1943 izšle le ena številka Nove Ljudske pravice v Zagrebu 1939 in tri ilegalne številke Ljudske pravice januarja ter feb-ruarja 1941. Med okupacijo je izhajala od 15. 1. 1943 do 13. 5. 1945 kot glasilo Komu-nistične partije Slovenije, najprej kot tednik, nato 14-dnevnik. Po osvoboditvi je pričela izhajati v Ljubljani kot dnevnik do 1. 5. 1959 (razen za obdobje julij 1951 do maj 1953 kot tednik), ko se je združila s Slovenskim poročevalcem v Delo. - Vodnik 1965, str. 395 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 288 - 289 - 40 let Ljudske pravice, Komunist, Ljubljana september 1974 Gradivo za obdobje 1943 - 1945 je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Gradivo po letu 1945 je Arhivu IZDG izročil ZA CK KPS leta 1959. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo 1943 - 1945 je mikrofilmano. dopisi/ članki, prispevki (objavljeni in neobjavljeni)/ zapiski/ personalne zadeve/ pre-gledi objav/ študijsko in drugo gradivo/

310

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 713 AS 1645 UREDNIŠTVO SLOVENSKEGA POROČEVALCA, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Uredništvo Slovenskega poročevalca, 1941 - 1945 Gradivo sta zbrala in izročila Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani urednika Sloven-skega poročevalca, glasila Osvobodilne fronte slovenskega naroda, dr. France Škerl (urednik od julija 1943 do maja 1944) in Marija Vilfan (urednica od maja 1944 do mar-ca 1945). Leta 1959 je zbirko prevzel Arhiv IZDG, od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. uredniška korespondenca dr. Franceta Škerla 1943-1944/ novinarska konferenca v Metliki 5. 5. 1944/ članki in prispevki za časopis/ propagandno gradivo/ nemški in narodnoosvobodilnemu boju nasprotni letaki, brošure, pisma/ študijsko gradivo/ razni zapiski/ arhivski popis/

311

E VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE EA Visoko in višje šolstvo

______________________________________________________________________ 714 AS 360 DIREKCIJA MEDICINSKO-KIRURGIČNIH ŠTUDIJ PRI LICEJU V LJUBLJANI, 1817 - 1839 0.3 t. m./ 3 f., 1 k. Die Medizinisch-chyrurgische Studien Direction Laibach, 1782 - 1848 Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v Ljubljani, 1782 - 1848 Kirurgi so bili v nasprotju z zdravniki (slednji so se imenovali fiziki, mediki, doktorji, znanje pa so pridobivali na zdravniških učiteljiščih) vse do 18. stol. obravnavani kot obrtniki oziroma rokodelci, ki so se obrti navadili pri kakšnem ranocelniku ali brivcu. S prihodom znanega strokovnjaka Van Swietna na Dunaj se je javno zdravstvo postopoma dvignilo na višjo raven, med drugim tudi z ustanavljanjem prvih državnih kirurgičnih šol. Na licejih so ustanavljali še kirurgične študije, v Ljubljani so ga dodali ostalim štu-dijem leta 1782, leta 1848 pa ukinili. Učni jezik je bil nemški. Tečaj je trajal dve leti, kasneje tri. Nanj so se lahko vpisali absolventi normalke, od 1833 pa tisti, ki so opravili 4 gramatikalne razrede. Za časa Ilirskih provinc je bil študij dvignjen na nivo fakultete, 1813 pa vrnjen na prejšnjo raven. Posamezniki so po končanem študiju dobili naziv pat-ron kirurgije in ne magister kirurgije. Po zakonu so lahko prakticirali le v tistih krono-vinah, kjer so absolvirali licej. Preprosto ljudstvo je po nemški besedi Bader (ranocel-nik) preimenovalo v padarje. - Barle J., Kirurgična šola v Ljubljani, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 1901,

str. 45 - Pintar I., Mediko-kirurški zavod v Ljubljani, Ljubljana 1939 Spisi so urejeni kronološko. seznam izpitov ranocelnikov, porodničarjev in babic 1817-1818/ zbirka protokolov o rigorozih ranocelnikov 1822-1839/ spisi direkcije 1818-1819/ spisi rektorata medicin-sko-kirurškega študija 1837-1838/ arhivski popis 1960/

312

______________________________________________________________________ 715 AS 362 FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO UNIVERZE V LJUBLJANI, 1946 - 1963 3.5 t. m./ 26 f., 31 k. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, 1919 - 1994 Vsi trije študiji so bili vpeljani na tehniški fakulteti že leta 1919, s tem da so bili to v začetku dvoletni tečaji, ki so se postopoma izoblikovali v štiriletne študije. Fakulteta v današnji obliki je bila ustanovljena na podlagi 2. člena zakona o univerzi v Ljubljani z dne 28. 6. 1957 kot sestavni del univerze. Po statutu iz leta 1958 je bila raz-deljena na tri oddelke: na oddelek za arhitekturo, za gradbeništvo in na geodetsko komunalni oddelek. Ti pa so se še nadalje delili na odseke in na katedre kot najmanjše enote. Z odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur.l. RS, št. 82/94) pa se je osamosvojil študij arhitekture. - Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969, str. 387 Gradivo je bilo prevzeto leta 1964 od Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezi-jo. zapisniki, okrožnice 1952-1957/ seznam slušateljev 1949-1963/ statistika, finančno pos-lovanje 1946-1961/ stanovanjske zadeve 1954-1956/ tehnična dokumentacija o vzdrže-vanju zgradb 1946-1959/ spisi tehnične visoke šole 1949-1951/ spisi gradbenega oddel-ka 1946-1953/ spisi prometnega oddelka 1947-1957/ spisi oddelka za arhitekturo 1953/ spisi oddelka za gradbeništvo 1950-1957/ delovodniki 1946-1956/ arhivski popis 1990/ ______________________________________________________________________ 716 AS 359 LICEJ V LJUBLJANI, 1809 - 1849 1.0 t. m./ 5 f., 5 k. Das Lyzeum in Laibach, 1773 - 1849 Lizealgymnasium in Laibach, 1773 - 1849 Laibacher Universität, 1773 - 1849 Licej v Ljubljani, 1773 - 1849 Po razpustitvi jezuitskega reda leta 1773 se je izraz licej uveljavil kot oznaka za nek-danje jezuitske višje študije. Licej je v deželnih mestih kot tudi v Ljubljani prevzel vlo-go visokošolskega pouka. V Ljubljani je bilo mogoče študirati višje filozofske in teolo-ške študije. Filozofski je imel tri študijske smeri: filozofijo, matematiko in fiziko, študij

313

je trajal dve leti. Teološki študij je trajal štiri leta in je obsegal študij cerkvene zgodovi-ne in prava, svetega pisma, dogmatike, moralne in pastoralne teologije. Za študij teolo-gije je moral posameznik najprej končati filozofski študij. Kasneje so vključili v licej še dvo oziroma troletni mediko-kirurški študij. Občasno pa je bil temu priključen še tečaj za babice. S poukom neobveznih predmetov so skušali razširiti študijske možnosti. Tako so v dvajsetih letih l9. stol. na ljubljanskem liceju poučevali poljedelstvo, botani-ko, italijanski jezik in književnost. Od leta 1817 je bila na ljubljanskem liceju posebna stolica za slovenski jezik (poučeval F. S. Metelko). S šolskimi reformami je bil licej v šolskem letu 1848/49 opuščen. - ES 6, Ljubljana 1992, str. 169 - 170 Fond je urejen kronološko. spisi rektorata liceja 1816-1849/ delovodniki rektorata liceja 1814-1823/ delovodniki rektorata teoloških študij 1809-1819/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 717 AS 361 UNIVERZA V LJUBLJANI, 1921 - 1934 0.2 t. m./ 1 f. Vseučilišče Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, 1919 - 1929 Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, 1929 - 1940 Z ustanovitvijo ljubljanske univerze 1. 9. 1919 (Ur.l. Deželne vlade za Slovenijo, št. 140/19 se je udejanila več kot tristoletna težnja po visokem šolstvu na Slovenskem, ki se je izražala vse od ustanovitve Jezuitskega kolegija leta 1596 v Ljubljani. Novousta-novljeno univerzo so sestavljale teološka, filozofska, pravna fakulteta v polnem obsegu, tehnična s l. in 2. letnikom, in medicinska s 1. letnikom. Večina fakultet se je naselila v bivšem deželnem dvorcu na Kongresnem trgu. Da bi preprečili njeno morebitno ukini-tev so jo na njeno desetletnico imenovali po kralju Aleksandru. S spremenjenim pro-gramom je delovala tudi med drugo svetovno vojno. Po vojni je univerza zaživela (ure-dba Ministrstva za prosveto z dne 23. 5. 1945), izpopolnjeni so bili študiji medicine in strojništva, uvedeni so bili novi študiji: ekonomija 1946, agronomija 1947, stomatologi-ja 1950, sociologija 1960 itd. Obseg univerze se je vseskozi spreminjal. Fakultete so se mnogokrat delile, preurejale, spajale. Pogosto so nastali v okviru fakultet inštituti, ki so se kasneje povsem osamo-svojili. Leta 1994 se je vključila v univerzo Teološka fakulteta, ki je sicer naslednica najstarejšega visokošolskega študija. Po zadnji spremembi (Odlok o preoblikovanju uni-verze v Ljubljani - Ur.l. RS, št. 82/94) šteje univerza 25 učnih enot. Od leta 1968 ima univerza tudi lasten arhiv. - Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, Ljubljana 1969 - Zbornik ljubljanske univerze, Ljubljana 1989

314

Gradivo je urejeno kronološko. Pretežni del arhiva hrani Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani. zapisniki univerzitetnega sveta 1925-1927/ univerzitetno sodišče 1925-1927/ izpitna komisija za strokovne izpite asistentov 1929-1931/ razni spisi 1921-1934/ arhivski popis 1990/ ______________________________________________________________________ 718 AS 677 VIŠJA GOSPODINJSKA ŠOLA GROBLJE, 1953 - 1967 8.5 t. m./ 67 š. Šola za učiteljice kmetijsko-gospodarskih in kmetijsko-gospodinjskih šol v Ljub-ljani, 1952 - 1954 Višja gospodinjska šola Groblje, 1954 - 1967 Ustanovljena je bila leta 1952 (Ur.l. LRS, št. 13/52) kot Šola za učiteljice kmetij-sko-gospodarskih in kmetijsko-gospodinjskih šol v Ljubljani. Delovati je začela decem-bra leta 1952 v Ljubljani na Kodeljevem, s poukom pa marca 1953. Novembra leta 1953 se je preselila v Groblje pri Domžalah v zgradbe nekdanjega Gradisa in se preob-likovala v Višjo gospodinjsko šolo Groblje (Ur.l. LRS, št. 43/54). Šoli je pripadal še internat za gojenke (Ur.l. LRS, št. 16/56) in posestvo v izmeri 43 ha. Bila je edina te vrste v Sloveniji in pod neposrednim nadzorstvom Sveta za prosveto in kulturo LRS. Kandidatke so morale predhodno končati učiteljišče, oziroma imeti popolno srednjo splošnoizobraževalno šolo. Diplomantke šole, imenovale so se predmetne učiteljice gospodinjstva, so bile usposobljene za pouk gospodinstva in ročnega dela ter sorodnih predmetov na osnovnih ter na strokovnih šolah in zavodih za napredek gospodinjstva. Učni programi so bili organizirani v obliki seminarjev, predavanj, demonstracij, vaj in učnih hospitacij. Pridobljena izobrazba je ustrezala višji šolski stopnji, sprva z dvema semestroma predavanj, kasneje s tremi in proti koncu s štirimi semestri. Šola je prene-hala delovati s koncem študijskega leta 1966/67 (Ur.l. SRS, št. 6/67). Poslopja, inventar in ostalo premoženje so uporabili za potrebe visokega šolstva. - Višja gospodinjska šola Domžale pri Ljubljani, propagandni katalog, brez datuma

natisa AS je leta 1980 prevzel gradivo od Biotehnične fakultete, ki se je nahajala v prostorih nekdanje Višje gospodinjske šole. korespondenca 1965-1967/ zapisniki sej šolske uprave 1955-1967/ statut, pravilniki 1965/ delovne odločbe 1955-1958/ personalne mape uslužbencev 1955/ plačilni listi zaposlenih 1957/ proračunska knjiga 1953-1961/ finančni načrti 1966-1967/ ureditvena dela, adaptacijska dela 1956-1957, 1959-1961/ šolski dnevniki 1956-1967/ vpisnice slu-šateljic 1953-1958/ prijave k diplomi 1955/ diplomski izpiti 1960/ diplomske naloge 1958-1960/ anketa diplomantk 1960/ strokovni izpiti 1953-1960/ obračuni gojenk

315

1954-1955/ delovodniki šole 1957-1963/ delovodnik šolskega posestva 1956/ delovod-nik internata 1955-1957/ arhivski popis 1987/ ______________________________________________________________________ 719 AS 1156 VOJAŠKA VIŠJA REALNA ŠOLA V MARIBORU, 1915 - 1918 0.1 t. m./ 1 š. K. u. k. Militär-Oberrealschule Marburg, 1913 - 1918 Vojaška višja realna šola v Mariboru, 1913 - 1918 Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1978 (2. predaja). redovalnice za šolska leta 1915-1916, 1916-1917, 1917-1918/

316

EB Srednje šolstvo ______________________________________________________________________ 720 AS 369 BABIŠKA ŠOLA V LJUBLJANI, 1851 - 1860 0.2 t. m./ 1 f. Babiška šola v Ljubljani, 1753 - 1981 Babiška šola v Ljubljani, ustanovljena leta 1753, je bila ena prvih zdravstvenih strokov-nih šol v Evropi in prva babiška šola na slovenskem etničnem ozemlju. Nastala je zaradi novega gledanja na tedanje zdravstvo, ki je videlo v dobrih zdravstvenih delavcih prvi pogoj za njegov napredek. Pouk je bil vseskozi v slovenskem jeziku, v več kot dveh sto-letjih njenega obstoja je trajal različno dolgo, v začetku dva, kasneje pet, nato osemnajst mesecev oziroma od 1948 dve leti. Sorazmerno trajanju pouka se je večal tudi njegov predmetnik in število učiteljev. Na šoli so poučevali znani strokovnjaki kot Balthazar Hacquet, Anton Makovec, Alojzij Valenta, Alojz Zalokar in Vito Lavrič. Ta ima za povojni razvoj babiške šole največ zaslug. Vse od 1944 do 1965 je bil njen ravnatelj, do 1976 pa je sodeloval kot honorarni predavatelj in mentor. V okviru babiške šole je osnoval posvetovalnico za nosečnice, kasnejši dispanzer za žene, leta 1966 pa stalni tečaj za pripravo nosečnice za porod. Šola je bila skoraj vedno ob porodnišnici, kot npr. v Meščanskem špitalu, v Deželni bolnici, od 1923 do 1945 v samostojni Bolnici za ženske bolezni, od 1950 pa je imela lastno stavbo. Z uvedbo osemletke leta 1960 se je tudi Babiška šola preimenovala v šti-riletno Šolo za zdravstvene delavce ginekološko-porodniške smeri, leta 1971 pa se je preimenovala v Šolo za medicinske sestre babice. S prehodom na usmerjeno izobraže-vanje leta 1981 je bila ta šola z najdaljšo tradicijo zdravstvene strokovne šole, ne le v Sloveniji temveč v Evropi, ukinjena. Načrtovanega in predvidenega izobraževanja medicinskih sester - babic na višji ravni reformatorji zdravstvenega strokovnega šolstva niso izpeljali. - Lavrič V., 200 let babiške šole, Ljubljana 1953 - Šola za sestre - zdravstveno šolstvo na Slovenskem, Ljubljana 1992, razstavni kata-

log Gradivo je prevzel arhivski oddelek Deželnega muzeja pred letom 1945. Del gradiva hrani ZAL. vpisnice učenk 1851-1860/ arhivski popis/

317

______________________________________________________________________ 721 AS 363 C. KR. SLOVENSKA DRŽAVNA GIMNAZIJA V GORICI, 1912 - 1915 1 k., 1 m. C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici, 1913 - 1915 Leta 1910 je vlada dovolila slovenske paralelke na sicer nemški gimnaziji, tri leta kas-neje pa je z odlokom z dne 3. 8. 1913 nemško gimnazijo preoblikovala v nemško in italijansko realno ter slovensko humanistično. Ta je ostala skupaj z italijansko v starem poslopju. V šolskem letu 1914/15 je imela že pet razredov (495 dijakov). Z začetkom vojne je gimnazija prenehala delovati. - Marušič B., Primorski čas pretekli, Koper 1985, str. 129 - 152 katalog knjižnice 1912-1913/ knjiga izposoje v šolski knjižnici 1912-1913/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 722 AS 1915 ČETRTA DRŽAVNA MOŠKA REALNA GIMNAZIJA LJUBLJANA, 1940 - 1948 0.8 t. m./ 9 f. Četrta državna moška realna gimnazija Ljubljana, 1940 - 1948 Ustanovljena je bila septembra 1940, v šolskem letu 1948/49 pa priključena 3. gimnaziji Ljubljana Bežigrad. - Gimnazija Bežigrad 1936 - 1993, Ljubljana 1993 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva hrani ZAL. dopisi s bansko upravo Dravske banovine 1940/ dopisi z Ministrstvom za prosveto v Beogradu 1940-1941/ dopisi s prosvetnim oddelkom Visokega Komisariata 1941-1943/ dopisi s Šefom pokrajinske uprave 1943-1944/ zaupni spisi 1940-1946/ zasliševalni zapisniki o političnih in nepolitičnih prekrških 1940-1947/ arhivski popis 1984/ ______________________________________________________________________

318

723 AS 367 DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, 1908 - 1946 1.0 t. m./ 30 k. Slovenska trgovska šola v Ljubljani, 1908 - 1920 Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani, 1920 - 1946 Ideja o ustanovitvi šole je živela že od 1901, ustanovili pa so jo šele leta 1908, potem, ko je Kranjski deželni zbor na svoji seji 28. marca ustanovitev šole soglasno podprl. Še isto leto so ustanovili pripravljalni razred trgovske šole in specialni zadružni tečaj. Nas-lednje leto so izpopolnili 1. letnik, nato 2. letnik, leta 1911 je šola dobila pravico jav-nosti (razpis C. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 20. 8. 1911). Ustanovitelj šole je bil kot zastopnik kronovine Kranjski deželni odbor, spadala pa je pod nadzor C. kr. ministrstva za bogočastje in pouk. Učni jezik je bil slovenski. Delila se je na dvoraz-redno trgovsko šolo in specialne tečaje, ki so se organizirali po posameznih krajih glede na potrebe (npr. jezikovni in konverzacijski tečaji, tečaji o carinstvu, o mlekarstvu, o sirarstvu, o lesni trgovini, zadružni tečaji). Sprejemali so učence, ki so dopolnili 14 let. Absolvent je moral še 2 leti služiti v praksi, nato je lahko odprl lastno trgovino. Uspo-sobili so se za korespondente, knjigovodje, kontoniste ter za nižja pisarniška mesta v deželni in državni upravi. Po propadu monarhije se je šola s 1. 6. 1920 preimenovala v Državno dvorazredno trgovsko šolo in nadaljevala s poučevanjem vse do konca 2. sve-tovne vojne. V okviru trgovske šole je vseskozi delovala Zadružna šola z lastnim učnim programom in z istim učnim osebjem in ravnateljem. Bila je prva te vrste na Avstrijskem. Vzgajala je bodoče zadružne funkcionarje, odbornike, uradnike na občinskih upravah, pri Sokolu ali pri Društvu kmečkih fantov in deklet. Ob vpisu so bili učenci lahko stari najmanj 16 let, medtem ko starost navzgor ni bila omejena. - Letno poročilo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, šolsko leto 1931/32,

Ljubljana 1932 - Izvestja za šolska leta 1932 - 1940 AS je prevzel gradivo leta 1954 od Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. zapisniki zaključnih izpitov 1934-1946/ zapisniki o privatnih izpitih 1936-1944/ konfe-rence profesorskega zbora 1934-1946/ ocenjevanje profesorskega zbora, razglasnice 1908-1946/ zapisnik o konferencah Zadružne šole v Ljubljani 1934-1938/ delovodniki 1908-1942/ indeksi k delovodnikom 1912-1946/ delovodniki kuratorija 1911-1920/ arhivski popis/

319

______________________________________________________________________ 724 AS 365 DRŽAVNA TRGOVSKA AKADEMIJA V LJUBLJANI, 1929 - 1949 0.8 t. m./ 4 f., 8 k. Državna trgovska akademija v Ljubljani, 1920 - 1945 Za ustanovitev akademije so se borili že vse od začetka stoletja, 4. 12. 1920 pa so jo končno slavnostno odprli. Za prvega ravnatelja so določili dr. Böhma, ostali predavatel-ji pa so bili v začetku profesorji s tujih zavodov ter odvetniki, inženirji, carinski in sod-nijski uradniki. Sčasoma se je izoblikoval samostojen učiteljski zbor. Šola ni imela last-nih prostorov. Začela je v 1. državni gimnaziji, naslednje leto se je preselila v prostore Državne tehniške srednje šole. Leta 1934 se je vselila v lastno poslopje, ki je bilo zgra-jeno po zaslugi društva Trgovska akademija (ustanovljeno 1923). Imela je 4 razrede, večkrat tudi dve paralelki, s 30 do 40 dijaki, običajno z nekoliko večjim številom fan-tov. Na šolo so se ponavadi vpisovali absolventi meščanskih šol s tem, da so opravili izpit iz nemščine. Poleg nekaj splošnih predmetov ter dveh obveznih tujih jezikov so se učili predvsem ekonomskih predmetov: blagoznanstvo, carinstvo, politično računstvo, knjigovodstvo, trgovsko računstvo itd. Po končani akademiji so se zaposlili kot uradniki v državnih bankah, hranilnicah, na poštah, v trgovini, lahko pa so se vpisali v tretji semester ekonomsko komercialne visoke šole v Zagrebu, na Dunaju itd. Pridne dijake so denarno posebej podpirali, npr. Mestna hranilnica ljubljanska z enkratnimi nagrada-mi, pa Zbornica za TOI s štipendijami; posebej pa so šolo podpirali še veletrgovci, druš-tvo Merkur itd. Delovala je tudi med vojno. Leta 1945 so jo ukinili oziroma jo preosnovali v Srednjo gospodarsko šolo. V šolskem letu 1947/48 so jo spremenili v triletni Ekonomski praktikum (Ur.l. LRS, št. 47/47), ki pa so ga leta 1950 ponovno oblikovali v štiriletno Ekonomsko srednjo šolo (Ur.l. LRS, št. 25/50). - Izvestja Državne trgovske akademije 1920 - 1940 AS je prevzel gradivo leta 1954 od Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. spisi 1941-1944/ razglasna knjiga za dijake 1929-1945/ razglasi za profesorski zbor 1934-1939/ kronika 1929-1934/ ocenjevalna knjiga za profesorje 1933-1936/ konferen-čni zapisniki 1934-1949/ arhivski popis 1960/

320

______________________________________________________________________ 725 AS 1610 EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE, 1942 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Staatliche Wirtschaftsschule Trifail, 1942 - 1944 Ekonomska šola Trbovlje, 1942 - 1944 Šola je bila po daljših pripravah ustanovljena jeseni 1942. V začetku je imela v letniku en razred, nato dva razreda. Učni jezik je bil nemški. Šola je bila dvoletna. - Vodnik 1965, str. 457 Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ okrožnice/ računovodska poročila/ seznam strokovnih šol na Štajerskem/ arhivski popis 1955/ ______________________________________________________________________ 726 AS 364 GIMNAZIJA POLJANE, 1926 - 1945 0.8 t. m./ 8 f., 5 k. Druga državna realna gimnazija Ljubljana, 1921 - 1940 Prva državna ženska realna gimnazija Ljubljana, 1940 - 1946 Predhodnica današnje poljanske gimnazije je bila ustanovljena leta 1889 (odlok Minis-trstva za bogočastje in pouk z dne 27. 12. 1889) kot nižja gimnazija s sedmimi oddelki. Leta 1900 se je razširila v višjo gimnazijo (odlok z dne 4. 8. 1900). Leta 1901 je šola dobila ime Druga državna gimnazija. V šolskem letu 1921/22 se je spremenila iz huma-nistične v realno gimnazijo. Sprva je imela samo moške oddelke, od leta 1928/29 tudi ženske. V šolskem letu 1936/37 so se vpisale samo ženske, šola je postala Mestna real-na gimnazija za dekleta. V šolskem letu 1940/41 je postala Prva državna ženska gimna-zija. V tridesetih letih je veljala za eno največjih gimnazij v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni se je preimenovala v Gimnazijo Poljane - prvo državno gimnazijo. V obdobju 1958 - 1962 je bila ukinjena, nato je ponovno zaživela, s tem, da se je prilagajala novim šolskim razmeram in v skladu z njimi spreminjala ime in usmeritev. Leta 1991 je dobila znova ime Gimnazija Poljane. - Janežič V., Srednja šola za družboslovje in splošno kulturo, Zbornik ob 80-letnici

šolske zgradbe, Ljubljana 1987 - Izvestja Poljanske gimnazije vse od začetkov do 1940

321

Fond je AS izročila leta 1954 V. država gimnazija (prej I. državna gimnazija) v Ljublja-ni. Del gradiva hrani ZAL. korespondenca 1937-1944/ konferenčni zapisniki 1939-1945/ zapisniki zasliševanj učenk 1943-1944/ starešinska poročila 1926-1927/ okrožnice za profesorje 1940-1945/ okrožnice za dijakinje 1940-1945/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 727 AS 368 PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI, 1938 - 1943 0.1 t. m./ 3 k. Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, 1938 - 1948 Privatna dvorazredna trgovska (originalno trgovinska) šola je bila ustanovljena na osno-vi odloka Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. 8. 1938, da bi zapolnila vrzeli tovrstnega državnega šolanja. Na šolo so se lahko vpisali dijaki s končano meščansko šolo oziroma s končano 4-letno srednjo šolo in z nedopolnjenimi 17 leti. Bili sta dve paralelki, s približno 40 dijaki v vsakem razredu, običajno z večjim številom deklet. To so bili večinoma otroci trgovcev, samostojnih obrtnikov, posestnikov ter nižjih uradni-kov, ki so si pridobili osnovno znanje za delo v trgovski stroki. Z ukinitvijo TOI je pre-nehala delovati tudi šola. - Izvestje privatne dvorazredne trgovske šole zbornice za TOI za šolsko leto 1938/39

in 1939/40, Ljubljana 1940 Gradivo je leta 1954 izročila Ekonomska srednja šola v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. knjiga zaključnih izpitov 1940-1943/ razglasni knjigi za profesorje 1938-1943/ arhivski popis/

322

______________________________________________________________________ 728 AS 1904 TRETJA MOŠKA REALNA GIMNAZIJA V LJUBLJANI, 1941 - 1946 0.3 t. m./ 5 f. Tretja moška realna gimnazija v Ljubljani, 1924 - 1959 Ustanovljena je bila 1907 kot filiala 1. državne gimnazije z nemškim učnim jezikom. 1924 je postala slovenska in dobila ime 3. državna realna gimnazija v Ljubljani. 1940 je prišlo do delitve na 4. državno moško realno gimnazijo in 3. državno realno gimnazijo, 1948 pa do ponovne združitve obeh. Leta 1959 jima je bila priključena tudi 1. gimnazija Ljubljana, šola pa je bila preimenovana v 1. gimnazijo Ljubljana-Bežigrad. - Gimnazija Bežigrad 1936 - 1993, Ljubljana 1993 Del gradiva hrani ZAL. dopisi ravnateljstva s kraljevo bansko upravo Dravske banovine 1941/ prosvetni odde-lek Visokega komisariata ljubljanske pokrajine 1941-1943: odredbe, poročila, okrožni-ce, dopisi/ Šef pokrajinske uprave 1943-1944: navodila, poročila, okrožnice, dopisi/ razglasna knjiga profesorskemu zboru 1942-1947/ arhivski popis 1984/

323

EC Osnovno šolstvo ______________________________________________________________________ 729 AS 375 DEŠKA LJUDSKA ŠOLA NEMŠKEGA ŠOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI, 1885 - 1918 0.4 t. m./ 4 f. Die Knabenvolksschule des Deutschen Schulvereins Laibach, 1885 - 1918 Deška ljudska šola Nemškega šolskega društva v Ljubljani, 1885 - 1918 Deška ljudska šola Nemškega šolskega društva je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1885. Nemška zasebna šolska organizacija Deutscher Schulverein, ki je bila ustanovlje-na že pet let poprej na Dunaju, je ustanavljala svoje šole na jezikovno mešanih področ-jih, da bi tam krepila nemški element. Poleg čeških dežel so jih ustanavljali zlasti v slo-venskih deželah, tako na spodnjem Štajerskem, v okolici Maribora in Radelj, kot na Kranjskem v večjih mestih in na obrobju kočevskega narodnostnega območja. Šola v Ljubljani je bila do leta 1887 dvorazrednica, nato je bila spremenjena v štiriraz-rednico. Ukinjena je bila leta 1918. - Vovko A., Mal položi dar ... portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije družbe sv. Cirila in Metoda 1985 - 1918, Ljubljana 1994, str. 21 - 23 - Letno poročilo šole, Ljubljana 1910 AS je prevzel gradivo leta 1948 od FZC. korespondenca 1885-1900/ zapisniki sej šolskega odbora 1885-1895/ redovalnice za šolska leta 1885-1918/ statistični pregledi ob zaključkih šolskih let 1885-1897/ predme-tniki posameznih razredov 1885-1897/ seznam knjig učiteljske knjižnice in knjižnice za učence 1885-1918/ delovodnik šolskega odbora 1885-1895/ delovodnik šolskega vods-tva 1885-1897/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 730 AS 370 DRŽAVNA MEŠANA MEŠČANSKA ŠOLA V KRANJU, 1894 - 1941 0.8 t. m./ 5 k. Državna mešana meščanska šola v Kranju, 1938 - 1941 Šola je bila kot dekliška meščanska šola ustanovljena že leta 1928, a zaradi pomanjkan-ja prostora vse do leta 1938 ni zaživela. Tedaj so odprli mešano meščansko šolo, ki je delovala do leta 1941. - Gorenjec 22. 7. 1939, št. 29, str. 4

324

- Gorenjec 26. 8. 1939, št. 34, str. 3 AS je prevzel gradivo leta 1948 od FZC. Fondu je priključeno gradivo okrajne učitelj-ske knjižnice za kranjski okoliš. Po vsej verjetnosti sta bili knjižnici v isti stavbi. Del gradiva hrani ZAL. katalogi okrajne učiteljske knjižnice za kranjski šolski okraj 1894/ katalog šolske knjiž-nice Državne meščanske šole v Kranju 1938-1941/ arhivski popis 1960/ ______________________________________________________________________ 731 AS 379 LJUDSKA ŠOLA NA VRHNIKI, 1943 - 1944 1 k. Ljudska šola na Vrhniki, 1796 - 1979 Konec 18. stol. se omenja prvi učitelj. Šola je bila nastanjena v mežnariji. V šolskem letu 1903/04 so začeli z gradnjo nove stavbe. Iz 4-razredne mešane se je šola leta 1910/11 preoblikovala v 5-razredno, 1920 pa v mešano 8-razredno šolo. Leta 1979 se je šola, tedaj imenovana Osnovna šola Janeza Mraka, združila z Osnovno šolo Ivana Can-karja. - Novak G., Ob 50-letnem jubileju vrhniške šole 1904 - 1954, katalog Leta 1948 je gradivo izročil FZC. Del gradiva hrani ZAL. šolski dnevnik 1943-1944/ ______________________________________________________________________ 732 AS 1615 MEŠČANSKA ŠOLA TRBOVLJE, 1941 - 1944 0.1 t. m./ 1 f. Hauptschule Trifail, 1941 - 1944 Meščanska šola Trbovlje, 1941 - 1944 Nemška meščanska šola v Trbovljah je delovala od septembra 1941 do jeseni 1944 v ločenih enotah za fante in dekleta. Junija 1942 je imela šola v štirih letnikih v devetih razredih 378 učencev. Poučevalo je pet učiteljev. Učni jezik je bil nemški. - Vodnik 1965, str. 457

325

Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ okrožnice/ personalni listi učiteljev/ seznami učencev/ šolska statistika/ urniki in predmetniki/ seznami strokovnih knjig/ arhivski popis 1955/ ______________________________________________________________________ 733 AS 373 NARODNA ŠOLA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA NA BLANČI V GORICI, 1911 - 1915 0.8 t. m./ 1 f., 33 k. Narodna šola Družbe sv. Cirila in Metoda na Blanči v Gorici, 1908 - 1915 Mešana osnovna šola s pravico javnosti je bila odprta leta 1908, po vstopu Italije v I. svetovno vojno je prenehala delovati. - Vovko A., Mal položi dar ... portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije

družbe sv. Cirila in Metoda 1885 - 1918, Ljubljana 1994 AS je predala gradivo šole leta 1946 Ciril-Metodova družba v Ljubljani. Del gradiva hrani Slovenski šolski muzej. spisi 1912-1915/ spričevala učencev za šolska leta 1913-1915/ razrednice 1911-1915/ redovalnice 1912-1915/ katalogi šolske in učiteljske knjižnice 1911-1915/ seznami knjig 1911-1915/ inventarji otroškega vrtca in šole 1911-1915/ arhivski popis 1980/ ______________________________________________________________________ 734 AS 34 OSNOVNA ŠOLA DOB, 1941 - 1943 1 k. Osnovna šola Dob, 1787 - Šola je bila ustanovljena v starem župnišču leta 1787 kot enorazrednica. Leta 1822 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje. Leta 1884 se je šola spremenila v dvorazrednico, leta 1919 v trirazrednico, nato leta 1924 v štirirazrednico. Leta 1936 so zgradili večje šolsko poslopje, ki je bilo med vojno delno uničeno in po vojni obnovljeno. Od leta 1958 je v Dobu popolna osnovna šola. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 180 - O delu in organizaciji Osnovne šole Dob, Dob pri Domžalah 1997

326

Del arhivskega gradiva hrani ZAL. delovodni protokol 1941-1943/ ______________________________________________________________________ 735 AS 372 OSNOVNA ŠOLA DOLENJI LOGATEC, 1899 - 1956 2.0 t. m./ 14 š., 8 k. Osnovna šola Dolenji Logatec, 1878 - Prvi učitelj je znan iz leta 1878, leta l880 je bila šola razširjena v dvorazrednico, leta 1890 je postala trirazrednica, leta 1892 pa štirirazrednica. Italijanska oblast je leta 1920 šolo razširila v petrazrednico. Leta 1921 je prešla v okvir Kraljevine Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je bila še štirirazrednica. V poznih šestdesetih letih pa je postala osemletka z imenom Osnovna šola osmih talcev Dolenji Logatec. Večino gradiva je AS izročila leta 1960 Osnovna šola v Dolenjem Logatcu. Del arhiv-skega gradiva pa je bil identificiran pri urejanju gradiva Okrajnega glavarstva Logatec, ki ga je AS leta 1948 prevzel od OLO Logatec. Del gradiva hrani ZAL. spisi 1899-1956/ konferenčni zapisniki 1922-1940/ zapisniki lokalnih konferenc 1940-1948/ okrožnice za šolska leta 1923-1956/ denarna knjiga 1932-1952/ knjiga materiala 1937-1941/ blagajniški dnevniki 1937-1947/ normalije z indeksom 1935-1941/ računi 1918-1955/ matični listi učencev 1933-1936/ sprejemni vpisniki otrok 1926-1943/ seznami otrok vpisanih v letih 1935-1951/ šolske gradnje 1918-1936/ arhivski popis 1980, 1994/ ______________________________________________________________________ 736 AS 374 OSNOVNA ŠOLA IHAN, 1941 - 1943 1 k. Osnovna šola Ihan, 1874 - 1963 Ljudska šola je bila ustanovljena 1874 kot enorazrednica, 1899 se je preoblikovala v dvorazrednico, 1938 v štirirazrednico, nato pa 1941 v petrazrednico. Leta 1963 je bila priključena domžalski osnovni šoli (Osnovna šola Domžale I). - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 184 FZC je izročil gradivo AS leta 1948.

327

Del gradiva hrani ZAL. okrožnice 1941-1943/ delovodnik 1941-1943/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 737 AS 378 OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO PRI LITIJI, 1927 - 1937 1 m. Osnovna šola Šmartno pri Litiji, 1853 - Leta 1868 so ustanovili farno šolo v prostorih sedanje mežnarije, že leta pred tem pa so otroke poučevali v privatnih hišah. Leta 1876 so sezidali šolsko poslopje s štirimi učil-nicami. Popolno osemletko so dobili leta 1958. Leta 1964 so sezidali novo šolsko pos-lopje. Tedaj je bila šola preimenovana po Francu Rozmanu-Stanetu. - Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 320 - Šmartno nekdaj in danes, Šmartno pri Litiji 1995, str. 21 - 23 Gradivo je AS prevzel leta 1948 od FZC. Del gradiva hrani ZAL. okrožnice osnovne šole 1927-1937/ ______________________________________________________________________ 738 AS 381 OSNOVNA ŠOLA V DVORSKI VASI, 1930 - 1930 1 m. Osnovna šola v Dvorski vasi, 1926 - 1974 Osnovna šola je bila ustanovljena leta 1926 kot dvorazrednica, leta 1930 je bila sezida-na nova stavba, leta 1962 pa je bila priključena k Osnovni šoli Velike Lašče in v šol-skem letu 1973/74 ukinjena. Gradivo je daroval AS Janez Kos leta 1977. Del gradiva hrani ZAL. korespondenca častnih povabljencev z vodstvom šole ob njeni svečani otvoritvi 1930/ ______________________________________________________________________ 739

328

AS 371 ZASEBNA DEKLIŠKA MEŠČANSKA ŠOLA LICHTENTHURN, 1926 - 1934 1 k. Zasebna dekliška meščanska šola Lichtenthurn, 1919 - 1946 Štirirazredna deklišča meščanska šola Lichtenthurnovega zavoda se je oblikovala leta 1919 iz osemrazrednice, ki je bila ustanovljena že leta 1902. S šolskim letom 1945/46 je bila podržavljena, preimenovala se je v Državno dekliško šolo Poljane. Samemu zavodu pa je z oporoko postavila temelje Marija Mahkot leta 1874. Imenovala ga je po svoji sestri Katarini poročena Frein von Lichtenthurn v znamenje hvaležnosti, da jo je sprejela kot siroto v oskrbo. - Šenk T., Naše učilnice je napolnila živa resničnost, Šolska kronika XXVII, Ljubljana

1994, str. 69 - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 557 Gradivo je AS izročila leta 1979 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Del gradiva hrani ZAL. seznam razdeljenih ubožnih knjig 1926-1934/ ______________________________________________________________________ 740 AS 376 ZASEBNA DEŠKA LJUDSKA ŠOLA MARIJANIŠČE V LJUBLJANI, 1938 - 1945 1 k. Zasebna deška ljudska šola Marijanišče v Ljubljani, 1882 - 1946 Družba Vincencija Pavelskega (v Ljubljani ustanovljena leta 1876) je ustanovila leta 1882 v Ljubljani deško sirotišnico Marijanišče - Collegium Marianum. V njej je organi-zirala tudi štirirazredno ljudsko šolo. Leta 1886 je šola dobila pravico javnosti. Ob kon-cu 2. svetovne vojne, leta 1945 je bila podržavljena in preimenovana v Državno deško osnovno šolo Poljane. - Šenk T., Naše učilnice je zapolnila živa resničnost, Šolska kronika XXVII, Ljubljana

1994, str. 74 - Marijanišče, ljubljansko deško sirotišče, Ljubljana 1898 - Bratož I., Pestra zgodovina ustanove z dvakratno preteklostjo, Delo, 39, št. 80, 8. 4.

1997, str. 8 - DIC 1882 - 1997, zbornik ob 115-letnici Marijanišča in 50-letnici Dijaškega doma

Ivana Cankarja, Ljubljana 1997 Gradivo je AS izročila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani leta 1979.

329

Del gradiva hrani ZAL. nadzorniška poročila 1938-1945/ ______________________________________________________________________ 741 AS 377 ZASEBNA LJUDSKA ŠOLA DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA NA MUTI, 1900 - 1919 1.0 t. m./ 2 f., 32 k. Zasebna ljudska šola Družbe sv. Cirila in Metoda na Muti, 1900 - 1919 Ciril-Metodova družba je na željo zavednih slovenskih prebivalcev kupila grad Kien-hofen in odprla leta 1900 enorazredno dekliško šolo s pravico javnosti. Do 1908 so poučevale mariborske šolske sestre, od 1908 dalje je bila šola dvorazredna mešana, poučevali pa so laični učitelji. - Vovko A., Mal položi dar ... portret slovenske narodnoobrambne šolske organizacije

Družbe sv. Cirila in Metoda 1885 - 1918, Ljubljana 1994 Gradivo je izročila AS Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani leta 1946. korespondenca 1901-1919/ razrednice, tednice 1900-1919/ zapisniki šolskih zamud 1901-1919/ proračuni šole 1913-1917/ delovodnik 1900-1919/ arhivski popis 1960/

330

EE Dopolnilno izobraževanje ______________________________________________________________________ 742 AS 1500 PARTIJSKA ŠOLA PRI CENTRALNEM KOMITEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, 1943 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Partijska šola pri Centralnem komiteju Komunistične partije Slovenije, 1943 - 1945 CK KPS je med drugo svetovno vojno za načrtno izobraževanje komunistov ustanovil Partijsko šolo pri CK KPS, ki je s prvim tečajem pričela 20. 6. 1943 na Kočevskem Rogu. Do konca vojne je bilo organiziranih 12 višjih in srednjih tečajev, ki jih je obis-kovalo 557 slušateljev. Vsak tečaj je trajal približno dva meseca. Učili so se o osnovah marksizma, razvoju delavskega gibanja, o nacionalnem vprašanju, izgradnji socializma v Sovjetski zvezi, zgodovini VKP(b), strategiji in taktiki partije in NOB ipd. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 99 - 100 dopisi 1943-1944/ seznami tečajnikov in osebja šole 1943-1945/ učni načrti, literatura, vprašanja 1943-1944/ beležke in sestavki slušateljev 1944-1945/ ______________________________________________________________________ 743 AS 1501 POKRAJINSKA PARTIJSKA ŠOLA PRI POKRAJINSKEM KOMITEJU KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA PRIMORSKO, 1943 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Pokrajinska partijska šola pri Pokrajinskem komiteju Komunistične partije Slo-venije za Primorsko, 1943 - 1945 Oktobra 1943 je bila ustanovljena Pokrajinska partijska šola pri PK KPS za Primorsko. Obiskovali so jo tudi tečajniki iz Gorenjske. Po napadu na šolo januarja 1944 v Cerk-nem, ko je padlo 24 tečajnikov, je bila šola začasno ukinjena. V sedmih tečajih je sode-lovalo čez 390 slušateljev. Ponovno je začela z delom septembra 1944. Zvrstilo se je še devet srednjih in nižjih tečajev z okoli 300 tečajniki. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 99 - 100 dopisi 1943-1945/ seznami tečajnikov 1943-1945/ ocene in karakteristike tečajnikov 1943-1945/ učni načrti 1943-1945/ statistika 1944-1945/ beležke tečajnika 1945/

331

______________________________________________________________________ 744 AS 1591 POLITIČNA ŠOLA CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, 1972 - 1990 8.5 t. m./ 15 š., 65 f. Politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1972 - 1990 Politična šola pri CK ZK Slovenije je bila ustanovljena s sklepom CK ZKS 10. 7. 1972, konstituirala pa se je 14. 3. 1973, ko je centralni komite na svoji seji sprejel statut, ime-noval svet in direktorja šole. Z rednim delom je pričela že 2. 10. 1972. Šola je delovala kot posebna delovna enota CK ZKS. Bila je enoletna. Ustanovljena je bila na podlagi sklepa Sveta za šolstvo z dne 6. 10. 1960. S tem je bila šola družbeno verificirana in je dajala priznano srednješolsko izobrazbo. Šola je bila namenjena marksističnemu izobra-ževanju in usposabljanju komunistov vseh usmeritev in poklicev. V šolskem letu 1973/74 je bilo ustanovljenih 6 oddelkov in sicer dva v Ljubljani in po eden v Celju, Mariboru, Kopru in Novem mestu, v naslednjem letu pa še po en oddelek v Ljubljani in Mariboru. V jeseni leta 1977 je bilo ustanovljenih še 12 medobčinskih študijskih središč kot dislociranih enot politične šole. Predsedstvo CK ZKS je 16. 3. 1981 sprejelo sklep, da se politična šola preoblikuje v kadrovsko šolo zveze komunistov, brez uradne verifi-kacije, to je pridobitve srednje izobrazbe. Imela je dva oddelka v Ljubljani in enega v Mariboru. Centralni komite je na seji 16. 1. 1990 sprejel sklep o ukinitvi Politične šole CK ZKS. Gradivo je bilo prevzeto ob ukinitvi šole 16. 1. 1990. prijavnice študentov 1972-1989/ zaključni izpiti 1973-1989/ poročila in programi o idejno političnem izobraževanju v ZKS 1972-1989/ kronike enoletne politične šole (EPŠ) 1987-1989/ dnevniki in redovalnice/ pogodbe o delu 1987-1989/ matične knjige (3)/ kartoteka študentov/ zaključne naloge EPŠ 1981-1989/ dopisi 1972-1989/ seje sveta in pedagoškega sveta 1982-1989/ prevzemni seznam 1990/ delovodniki 1975-1990/ ______________________________________________________________________ 745 AS 1641 SS PODOFICIRSKA ŠOLA LJUBLJANA, 1943 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. SS- und Waffen Unterführerschule Laibach, 1943 - 1945 SS podoficirska šola Ljubljana, 1943 - 1945 Šola je delovala v Ljubljani od leta 1943 do 1945 kot vojaška šola oboroženih oddelkov SS za podoficirje.

332

- Vodnik 1965, str. 438 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le drobci gradiva, predvsem v zvezi z vodjo šole. Willi Ploner 1944-1945: poročila o delu, dopisi, seznami in osebni dokumenti/ učni načrt šole/ politična poročila šole/ učno in propagandno gradivo/ arhivski popis/

EF Dijaško in študentsko varstvo ______________________________________________________________________ 746 AS 655 DOM VISOKOŠOLK LJUBLJANSKE UNIVERZE, 1926 - 1946 0.5 t. m./ 4 f., 5 k. Dom visokošolk v Ljubljani, 1926 - 1940 Dom visokošolk ljubljanske univerze, 1940 - 1946 Dom visokošolk je bil ustanovljen kot društvo za slušateljice ljubljanske univerze, ki so jih starši težko vzdrževali. Te slušateljice so prebivale v domu visokošolk, ki ga je druš-tvo upravljalo. Dom je upravljal gospodarski svet, denar za vzdrževanje je prispevala država in lokalne skupnosti ter prebivalke doma v obliki hranarine. Leta 1940 se je dom preimenoval v Dom visokošolk ljubljanske univerze. S tem je prenehal delovati gospo-darski svet kot ostanek nekdanjega društva in dom je bil postavljen pod nadzorstvo uni-verze. Istega leta se je delovanje doma razširilo na slušateljice glasbene akademije. Dom je upravljal nadzorni svet, sestavljen iz rektorja univerze, petih dekanov in petih članic (prebivalk) Doma visokošolk. Gradivo je 23. 5. 1957 AS izročil Rektorat Univerze v Ljubljani. zapisniki občnih zborov 1935-1939/ tajniška knjiga 1938-1940/ seznami članic 1938-1940/ blagajniška knjiga 1934-1940/ članarine/ statuti, pravilniki in spisi 1926-1942/ prošnje za sprejem v Dom visokošolk 1940-1944/ računi 1940-1942, 1943-1946/ arhivski popis/

333

F KULTURA, ZNANOST, ŠPORT IN INFORMIRANJE FA Kultura

______________________________________________________________________ 747 AS 469 FILMSERVIS LJUBLJANA, 1955 - 1966 16.0 t. m./ 127 š. Filmservis Ljubljana, 1956 - 1971 Ustanovljen je bil leta 1956 na osnovi Zakona o decentralizaciji filmskih podjetij. Pod-jetje je ustanovil delavski svet Triglav filma s sklepom z dne 12. 5. 1956. Odločbo o ustanovitvi je izdal Občinski ljudski odbor Ljubljana Center 18. 6. 1956. Deloval je do leta 1971. Podjetje je imelo naslednje organizacijske enote: atelje, laboratorij, tehniko (z oddelki svetlobne tehnike, kamere - finomehanična delavnica, agregati - avtopark, elektro dela-vnica in vzdrževanje), proizvodnjo, tonski studio, računovodstvo (s skladiščno službo), komercialo in splošni sektor. Dejavnost: tehnična izdelava in obdelava filmov domačih producentov, nudenje tehnič-nih uslug pri snemanju koprodukcijskih filmov. Gradivo je bilo prevzeto 26. 2. 1970 in 17. 2. 1971. Izročilo ga je podjetje Fimservis v stečaju. zapisniki delavskega sveta 1958-1966/ zapisniki upravnega odbora 1956-1966/ obračun filmov 1966/ Svet za kinematografijo 1963-1965/ dnevna poročila o snemanju filmov 1965/ stanovanjska vprašanja 1964/ zapisniki strokovnega kolegija 1962-1966/ pogod-be 1962, 1965-1966/ kratki filmi 1963-1964/ bilanca 1955-1965/ glavna knjiga 1956-1957, 1963/ finančni dnevnik 1956, 1964/ zaključni račun 1957-1966/ finančno knjigovodstvo 1957-1966/ zapisnik o pregledu finančno-materialnega poslovanja 1962/ poslovno poročilo 1965/ zapisnik o pregledu letnega obračuna 1963/ matična knjiga/ evidenčni listi delavcev/ personalne mape A-Ž/ plačilne liste 1956-1966/ registracija podjetja/ kazenski ovadbi/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 748 AS 467 TRIGLAV FILM, 1945 - 1974 8.1 t. m./ 78 f. Filmsko podjetje Demokratične federativne Jugoslavije, Direkcija za Slovenijo, 1945 - 1946 Triglav film, 1946 - 1975

334

Predhodnik Triglav filma je je bila Podružnica državnega filmskega podjetja za Slove-nijo, ustanovljena 20. 5. 1945, ki je bila podrejena Državnemu filmskemu podjetju s sedežem v Beogradu, Ministrstvu za prosveto v Beogradu in propagandni komisiji Izvr-šnega odbora Osvobodilne fronte. Konec leta 1945 so spremenili ime v Filmsko podjet-je Demokratične federativne Jugoslavije, direkcija za Slovenijo, ki je prevzela laborato-rij in opremo Emona filma. Po ukinitvi državnega filmskega podjetja je Vlada Ljudske republike Slovenije ustanovila Triglav film (Ur.l. LRS, št. 61/46) s sedežem v Ljubljani. Njegova naloga je bila proizvajati umetniške in dokumentarne filme ter filmske obzor-nike. Podjetje je obstajalo do 1. 1. 1975, ko se je združilo z Viba filmom (sklep Temelj-nega sodišča v Ljubljani, oddelek za gospodarsko sodstvo, Srg 42/75, št. rg. v. 702/17). - Nemanič I., Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1982, str. 40 - 44 Gradivo je bilo prevzeto 30. 5. 1960 za leta 1945 - 1949 od Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, zatem pa od Vibe filma 3. 7. 1974, 7. 1. 1975 in 22. 6. 1984. Gradivo o posameznem filmu je bilo združeno pod naslovom filma in razvrščeno po abecedi filmov. spisi o registraciji/ statuti/ pravilniki/ zapisniki sej delavskega sveta/ zaključni računi/ finančne zadeve z deviznim poslovanjem/ personala/ plačilni seznami/ socialno zavaro-vanje/ pogodbe o snemanju filmov/ pogodbe z drugimi filmskimi podjetji/ predračuni/ obračuni/ poročila o izdelavi filmov/ dovoljenja za predvajanje/ arhivski popis 1975/ ______________________________________________________________________ 749 AS 1458 VESNA FILM, 1953 - 1972 0.2 t. m./ 2 š. Vesna film, 1954 - 1992 Podjetje za razdeljevanje filmov je bilo ustanovljeno 13. 9. 1946. 1954 se je preimeno-valo v Vesna film, ukinjeno je bilo leta 1992. Gradivo je izročil Slovenski gledališki in filmski muzej 5. 9. 1990. pogodbe o prometu s filmi/ arhivski popis/

335

______________________________________________________________________ 750 AS 1166 VIBA FILM, 1956 - 1988 10.0 t. m./ 99 f. Viba film, 1956 - 1994 Podjetje Viba film je bilo ustanovljeno na pobudo Društva slovenskih filmskih delav-cev. Odločbo o ustanovitvi je izdal 16. 6. 1956 Občinski ljudski odbor Ljubljana Center. Leta 1975 se je Vibi priključil Triglav film. Delovna organizacija Viba film v likvidaciji je obstajala do 1994, ko jo je kot tehnična baza nasledil filmski studio Viba film. (Ur.l. RS, št. 4/94), producentske pravice pa je prevzel Filmski sklad Republike Slovenije. - Nemanič I., Filmsko gradivo Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1982, str. 43 - 44 Gradivo je bilo prevzeto od ustvarjalca 22. 6. 1994. korespondenca/ zaključni računi/ računski spisi/ mandatne tožbe/ investicije v lastni režiji/ pogodbe o angažiranju, koprodukciji, subvencijah/ proračuni in obračuni/ scena-riji/ teksti in besedila/ dovoljenja za predvajanje filmov/ arhivski popis/

FB Znanost ______________________________________________________________________ 751 AS 1161 DRŽAVNA KMETIJSKA POSKUSNA IN KONTROLNA POSTAJA V LJUBLJANI, 1919 - 1946 11.0 t. m./ 89 š. Državna kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, 1919 - 1946 Z zakonom o kmetijskih poskusnih in kontrolnih postajah iz leta 1919 je bilo nekdanje Deželno kmetijsko-kemijsko preskuševališče za Kranjsko (AS 1160, zap. št. 755) preu-rejeno v Državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani. Organizirana je bila na 4 odseke: pedološko-agrometeorološki, agrobotanični, agrokemijski in fitopato-loški. Delo so oblikovali šefi odsekov v sodelovanju z direktorjem na podlagi predlogov Ministrstva za kmetijstvo. Kontrolne dejavnosti postaje so izhajale iz zahtev Generalne direkcije carin, kmetijskih združenj in zadrug. Med drugo svetovno vojno je bilo delov-no področje postaje omejeno na Ljubljansko pokrajino, podrejena pa je bila kmetijske-mu oddelku Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine, za časa nemške okupacije pa je bila podrejena Kmetijski zbornici Ljubljanske pokrajine. Strokovnjaki, ki so vojno pre-živeli, so delo postaje obnovili že leta 1945. Leta 1946 se je ta preimenovala v Kmetij-ski znanstveni zavod Slovenije, leta 1954 pa v Kmetijski inštitut Slovenije.

336

- 85 let Kmetijskega inštituta Slovenije 1898 - 1983, Raziskave in študije 64, Ljublja-

na 1983 AS je gradivo prevzel leta 1986 od Kmetijskega inštituta Slovenije. Gradivo je bilo ob prevzemu popisano po svežnjih, leta 1993 pa podrobneje popisano. dokazila preizkušanj, spričevala za analize 1919-1946/ dopisi 1921-1946/ personala 1923-1945/ prepisi računov 1928/ finančna dokumentacija 1930-1946/ dokumentacija o uvozu rastlin 1932-1940/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 752 AS 383 INŠTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA V LJUBLJANI, 1962 - 1965 32.0 t. m./ 316 f. Ekonomski inštitut Ljudske republike Slovenije, 1955 - 1965 Inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo Ekonomske fakultete v Ljubljani, 1961 - 1965 Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, 1965 - Predhodnik današnjega inštituta je bil Ekonomski inštitut Ljudske Republike Slovenije, ki ga je ustanovil Izvršni svet leta 1955. Bil je prva raziskovalna ustanova na področju makroekonomike. Proučeval je splošni gospodarski razvoj Jugoslavije in Slovenije, zla-sti plačilni sistem in delitev dohodka, osebno in splošno potrošnjo, problematiko živ-ljenske ravni prebivalstva, problematiko stanovanjske graditve in komunalno gospodar-stvo. Leta 1965 se je združil z Inštitutom za ekonomiko, statistiko in demografijo pri Ekonomski fakulteti in se poimenoval z današnjim imenom. Tematika raziskovalnega dela je v precejšnji meri ostala podobna tematiki iz prejšnjih let. Razširili pa so raziska-ve s področja osebne potrošnje in regionalnega razvoja. Uporabljali so modernejše metode in prijeme, zlasti matematične operacije. Svoje delo so aktualizirali in ga pribli-žali sodobnim potrebam. V osemdesetih letih je imel inštitut okoli 30 zaposlenih, prete-žno raziskovalcev. - Raziskovalec, Ljubljana 1972, št. maj - junij, str. 311 - 314 - ES 4, Ljubljana 1990, str. 157 Gradivo je izročil AS leta 1977 Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. Nastalo je ob anketi, ki jo je Inštitut opravil na inciativo Zveznega sekretariata za finance in je služila gospodarski reformi leta 1965. Anketirali so 518 največjih industrijskih podjetij. Gradivo je urejeno po dosjejih posa-meznih gospodarskih organizacij, ti pa po posameznih gospodarskih panogah, vendar le bolj shematsko.

337

tiskana poročila Inštituta za ekonomiko, statistiko in demografijo/ anketni listi 1962-1965. ______________________________________________________________________ 753 AS 1164 INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LJUBLJANI, 1965 - 1981 15.0 t. m./ 260 k. Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 1956 - Je naslednik Manjšinskega inštituta, ki se je v letih svojega delovanja 1925 - 1941 ukvarjal s položajem Slovencev v zamejstvu ter s položajem nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Od januarja 1944 do maja 1945 je na svobodnem ozemlju deloval Partizanski znanstveni ištitut, ki je deloval potem še v Ljubljani do leta 1948. V letih 1948 - 1956 je inštitut (Inštitut za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani) delo-val v okviru univerze. V času boja za slovenske meje je proučeval politični, gospodar-ski, socialni, kulturni razvoj ob mejah in onstran državnih mej živečih Slovencev. Leta 1956 je postal povsem samostojna znanstvena ustanova. Svoje raziskovalno področje je razširil na teoretična in praktična vprašanja manjšinskega varstva v svetu ter mednacio-nalnih odnosov in na vprašanja enakopravnosti narodnosti v Jugoslaviji. Prva tri deset-letja je proučeval predvsem zgodovino in sodobni razvoj primorskih in koroških Slo-vencev, nato še porabskih Slovencev ter madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji. Poleg samostojnih publikacij (Koroški zbornik 1946, Koroški plebiscit 1970) izdaja inš-titut Razprave in gradivo od leta 1960 oziroma Revijo za narodnostna vrašanja od 1987, in periodični bilten. Poleg bogate specializirane knjižnice (okoli 30.000 knjig), dokumentacije (600.000 enot) hrani inštitut tudi svoje arhivsko gradivo (100 t. m). - ES 4, Ljubljana 1990, str. 160 - Strgar J., Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljublja-

na 1995 AS je prevzel leta 1986 gradivo od Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. parlamentarne razprave: sprejeti zakoni, predlogi zakonov, poročila posvetovalnih teles 1965-1981/ arhivski popis 1986/

338

______________________________________________________________________ 754 AS 430 INŠTITUT ZA RADIOLOGIJO V LJUBLJANI, 1923 - 1934 0.5 t. m./ 2 f. Rentgenološki inštitut v Ljubljani, 1923 - 1945 V vseh državah, nastalih na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske, so začeli pogosteje upo-rabljati rentgenske žarke zlasti po prvi svetovni vojni, četudi so prvi rentgenski stroj v ljubljanski deželni bolnici imeli že pred letom 1900. Dr. Alojzij Kunst, zdravnik v Splošni bolnici, se je med prvimi usposobil za rentgensko delo. Leta 1923 je ustanovil Rentgenološki inštitut za Slovenijo in Istro. Vse do konca druge svetovne vojne so bili zaposleni v inštitutu največ trije zdravniki-radiologi in dve sestri pomočnici. Število bolnikov je naraščalo iz leta v leto: leta 1923 jih je bilo okoli 3.600, leta 1925 7.761, leta 1935 pa jih je bilo največ v vseh predvojnih letih, okoli 14.000. Prihajali so z vseh koncev Slovenije, največ pa iz internega in kirurgičnega oddelka ljubljanske bolnice. Pomen žarkov v diagnostiki in terapiji so zdravniki čedalje bolj upoštevali, pogosto pa so tudi sami bolniki zahtevali rentgenske preglede. Vse do 1928, ko so ustanovili Zavod za zdravljenje in raziskavo novotvorb so tu zdravili tudi rakave bolnike. V letih 1929/30 so začeli na Inštitutu opravljati tudi pedagoško dejav-nost. Prostorske in kadrovske razmere so se spremenile šele po drugi svetovni vojni. Za kratek čas se je Inštitut združil z zavodom za novotvorbe (ustanova se je imenovala Rentgenološki in radiološki zavod kliničnih bolnišnic), a je leta 1946 spet zaživel samo-stojno. Leta 1951 so v Ljubljani ustanovili Višjo šolo za rentgenske pomočnike, katedro za splošno rentgenologijo in radium terapijo pa so odprli na Medicinski fakulteti že leta 1945. Prostorske stiske so deloma rešili s pridobitvijo pritličnih prostorov Dečjega doma v začetku 50-ih, s sodobnimi prostori v Kliničnem centru leta 1973 in z gradnjo novega prizidka v letih 1992 - 1993. Iz Inštituta za diagnostično in intervencijsko radio-logijo so se leta 1993 preimenovali v Inštitut za radiologijo v Ljubljani. Število stro-kovnjakov je naraščalo, z ustreznimi tehnološkimi posodabljanji (uvedba magnetnore-sonančne tehnologije) so se v več kot sedemdesetletni tradiciji razvili v vrhunsko slo-vensko medicinsko ustanovo na področju uporabljanja in uvajanja diagnostič-no-intervencijskih rentgenskih in sodobnih dopolnjujočih tehnologij. - Inštitut za radiologijo v Ljubljani - 70 let, Ljubljana 1993 AS je prevzel arhivsko gradivo leta 1968 od uprave Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. matična knjiga bolnikov 1923-1925/ laboratorijske raziskave 1923-1934/ arhivski popis 1968/

339

______________________________________________________________________ 755 AS 1160 KMETIJSKO-KEMIJSKO PREIZKUŠEVALIŠČE ZA KRANJSKO, 1898 - 1919 1.0 t. m./ 6 š. Kmetijsko-kemijsko preskuševališče za Kranjsko, 1898 - 1914 Deželno kmetijsko-kemijsko preizkuševališče in preizkuševališče živil za Kranjsko, 1914 - 1919 Kmetijsko kemijsko preizkuševališče (originalno preskuševališče) za Kranjsko je ob podpori Mestne občine ljubljanske ustanovila Kranjska kmetijska družba z ustanovno listino z dne 1. 5. 1898, Kmetijsko ministrstvo na Dunaju pa je še isto leto potrdilo nje-gov statut. Dokončno (potrditev statuta, poslovnika kuratorija in službeno navodilo direktorju) ga je potrdilo ministrstvo z odlokom z dne 19. 3. 1902. Preizkuševališče je bilo samostojen zavod, ki je z znanstvenimi metodami pospeševalo kmetijstvo na Kranjskem: pregledovalo, preizkušalo in analiziralo je različna krmila, semena in zem-ljo, izvrševalo je različne kemijsko-analitske, fiziološke in mikroskopske analize, ki so jih zahtevale razne oblasti, drušva in zasebniki. Na podlagi izvidov je izdajalo mnenja, spričevala, navodila in priporočila kot npr. glede izboljšanja kakovosti naravnih vin z napakami, glede zatiranja škodljivcev, glede sestave travnih mešanic za različne talne tipe ipd. Širšo (zlasti kmetovalce) in ožjo strokovno javnost je seznanjalo s tekočimi znanstvenimi izsledki. Njegovo strokovno delovanje je nadzorovalo neposredno Kme-tijsko ministrsvo na Dunaju, vodil pa ga je ravnatelj ob pomoči kuratorija, ki ga je usta-novila Kranjska kmetijska družba. Od leta 1902 je preizkuševališče opravljalo kotrolne analize živil in poživil neuradno, od leta 1910 pa uradno. Leta 1914 je prešlo v deželno upravo in se preimenovalo v Deželno kmetijsko-kemijsko preizkuševališče in preizku-ševališče živil za Kranjsko. Pred prvo svetovno vojno je bil ta zavod edini raziskovalni laboratorij na Kranjskem. Leta 1919 je bil preurejen v Državno kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani (AS 1161, zap. št. 751). - 85 let Kmetijskega inštituta Slovenije 1898 - 1983, Raziskave in študije 64, Ljublja-

na 1983 AS je prevzel gradivo leta 1986 od Kmetijskega inštituta Slovenije. Gradivo je bilo ob prevzemu popisano po svežnjih, leta 1993 pa podrobneje popisano. certifikati preizkušanj vina, mleka, vode, ilovice, grozdja, piva, zemlje, kave, slivovke, sode, likerja, masla, žvepla, semen, železne rude, bakrene rude, modre galice, ocetne esence, premoga itd. za leta 1898-1919/ arhivski popis 1993/

340

______________________________________________________________________ 756 AS 1592 MARKSISTIČNI CENTER CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, 1959 - 1989 24.0 t. m./ 285 f. Center za marksistično izobraževanje kadrov Centralnega komiteja Zveze komu-nistov Slovenije, 1959 - 1963 Marksistični center Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1963 - 1990 Marksistični center pri CK ZK Slovenije (MC CK ZKS) je bil ustanovljen aprila leta 1972 kot samostojna ustanova pri CK ZKS s svojim statutom. Njegov predhodnik je bil Center za marksistično izobraževanje kadrov, ki je v letih 1959 - 1963 deloval v okviru ideološke komisije CK ZKS. Njegov delovni program je zajemal politično šolstvo in družbenoekonomsko izobraževanje ter družbenopolitično izobraževanje mladine v okvi-ru rednega šolskega sistema. Leta 1972 je bil na novo ustanovljen MC CK ZKS z name-nom, da bi programiral, teoretično usmerjal in povezoval akcije komunistov za hitrejši razvoj in učinkovitejši vpliv marksistične misli na različnih področjih družbenega in političnega življenja, v znanosti, šolstvu, kulturi, gospodarstvu in politiki. Sprva je bilo delo organizirano po delovnih področjih, nato pa v sekcijah. Pripravljal je razprave, soorganiziral razne raziskave ter izdajal publikacije (npr. v zbirki Študijski zvezki) in teoretično prilogo Komunista. Marca leta 1990 je bil ukinjen. Namesto njega je bila ustanovljena raziskovalna enota Znanstveno in publicistično središče v sestavi CK ZKS - Stranke demokratične prenove. - ES 7, Ljubljana 1993, str. 5 Gradivo je ZA CK ZKS prevzemal vsako leto za preteklo leto. vabila za seje sveta 1959-1963/ seje sveta 1960, 1972-1989/ seje sekretariata 1972-1989/ seje predsednikov in sekretarjev sekcij 1980-1985/ programi dela in poroči-la 1959-1963, 1979-1989/ dopisi 1959-1963, 1973-1989/ problematika učbenikov 1959-1963/ učni kadri, predmetniki 1959-1963/ zapisniki sej aktiva pedagoških delav-cev 1962-1963/ poročila ideoloških komisij občinskih komitejev ZKS 1960/ teoretična priloga Komunista 1972-1989/ zapisniki in druga gradiva sekcij 1975-1989/ podiplom-ski študij 1975-1989/ uvedba predmeta samoupravljanje s temelji marksizma v srednje šole 1975/ kongresi, tribune, seminarji, okrogle mize, znanstveni posveti doma in v tuji-ni 1978-1989/ Ziherlovi dnevi 1979-1989/ raziskovalne naloge 1978-1989/ zbrana dela Edvarda Kardelja 1979-1980/ zbrana dela Borisa Kidriča 1978-1984/ sodelovanje z drugimi marksističnimi centri 1978-1989/ sodelovanje z drugimi inštitucijami: razisko-valne skupnosti, knjižnice univerz, inštituti, politična šola v Ljubljani in Kumrovcu, Jugoslovanski center teorije in prakse samoupravljanja itd. 1978-1989/ finančni načrti, dotacije ipd. 1978-1989/ kadrovske zadeve 1978-1989/ učni programi fakultet in visokih šol 1978-1981/ delegacije in obiski v MC 1979-1989/ prostori MC 1979-1989/ razne bibliografije/ publicistična dejavnost 1980-1989/ aktiv kritikov pri MC 1981-1982/ pro-gramski svet za raziskave, ki se financirajo iz sredstev ZKS 1982-1986/ odbor za razis-

341

kovalno delo 1987-1989/ predlogi nagrad 1986-1989/ imenovanja 1987-1989/ perso-nalne mape sodelavcev/ prevzemni zapisniki 1975-1990/ delovodniki 1972-1988 ______________________________________________________________________ 757 AS 657 SOCIALNO EKONOMSKI INŠTITUT V LJUBLJANI, 1937 - 1943 0.1 t. m./ 1 f., 1 m. Socialno ekonomski inštitut v Ljubljani, 1937 - 1943 Ustanovljen je bil kot društvo leta 1937. Deloval je na področju Dravske banovine. Zbi-ral in raziskoval je pojave sodobnega gospodarskega in družabnega življenja, zavzemal se je za izboljšanje narodnega gospodarstva in pospeševal ekonomsko in socialno znan-je. Ukvarjal se je z zbiranjem statistike, prirejal je ankete, predavanja, konference in tečaje, vzdrževal strokovne knjižnice, prirejal razstave ter zbiralo gradivo za ustanovi-tev stalnega gospodarskega muzeja v Ljubljani. Za posamezne stroke so se ustanavljali odseki. Izdajal je revijo "Tehnika in gospodarstvo". Gradivo iz let 1837-1843 je leta 1948 AS izročil FZC. Del gradiva je leta 1976 izročil Ekonomski inštitut Pravne fakultete v Ljubljani. zapisniki sej in priloge 1937-1938/ računski zaključki in bilance/ članarina/ dopisi 1938-1943/ revija Tehnika in gospodarstvo: zapisniki sej uredniškega odbora, vabila, poročila o finančnem stanju, naročila 1939-1941/ arhivski popis/ delovodnik 1939-1942/ ______________________________________________________________________ 758 AS 1653 SOCIALNO EKONOMSKI INŠTITUT V LJUBLJANI, 1937 - 1941 0.1 t. m./ 1 š. Socialno ekonomski inštitut v Ljubljani, 1937 - 1943 Glej AS 657, zap. št. 757. - Vodnik 1965, str. 467 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS.

342

zapisniki sej 1937-1940/ seznam oddane pošte 1937-1939/ dopisi 1940/ indeks dopisov 1938-1939/ uredništvo revije Tehnika in gospodarstvo: dopisi 1940, računi, potrdila 1939-1940, prispevki za revijo (tipkopisi, krtačni odtisi)/ delovodnik 1939-1941/ arhivski popis 1980/

FD Informiranje ______________________________________________________________________ 759 AS 1588 POKRAJINSKI AGITPROP ZA JULIJSKO KRAJINO IN SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE, 1945 - 1952 2.5 t. m./ 25 f. Pokrajinski agitprop za Julijsko krajino in Svobodno tržaško ozemlje, 1945 - 1954 V okviru GO KPJK in kasneje CK KP STO je delovala posebna komisija za agitacijo in propagando, ki je imela pristojnosti nadzora tudi nad podobnimi komisijami pri drugih organizacijah. Pokrajinski agitprop je bil organiziran kot posebna služba, neposredno podrejena partijskim organom. Skrbela je za organizacijo izdajanja raznega časopisja, za pripravo propagandnega gradiva za razne proslave, manifestacije, demonstracije in stavke. Glej AS 1569, zap. št. 834. seznami članov pokrajinskega agitpropa in podrejenih komisij 1945-1948/ zapisniki sej/ poročila pokrajinskega agitpropa in podrejenih komisij 1945-1948/ poročilo o ukinitvi Primorskega dnevnika 1945-1946/ poročila in navodila za proslave 1945-1948/ stenča-si in navodila za dopisovanje v časopise/ slike, plakati, letaki za kongrese in manifesta-cije/ gradivo o proslavah 1. maja 1947-1952/ gradivo o izletih in gostovanjih društev/ propagandno gradivo upravnih volitev v Trstu in istrskem okrožju 1949-1950/ kores-pondenca/ finančno gradivo 1945-1948/ izvlečki iz tujega časopisja 1945-1948/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 760 AS 1746 RADIO OSVOBODILNA FRONTA, 1944 - 1945 0.5 t. m./ 6 š. Radio Osvobodilna fronta, 1944 - 1945 Radio OF je ustanovil IO OF v drugi polovici julija 1944. Radijsko oddajno postajo so postavili v Črnomlju v prostorih vodovodnega rezervoarja. Poskusne oddaje so se zače-le 26. 7. 1944, redne pa od 8. 8. 1944 dalje. Radio OF je oddajal informativna in propa-

343

gandna poročila, predavanja, proglase itd., kulturne, predvsem glasbene in literarne nas-tope in prispevke, imel je posebne mladinske oddaje itd. Radijska postaja OF je delova-la v Črnomlju do 28. 4. 1945, ko so jo preko Gorskega Kotarja prepeljali najprej 5. 5. 1945 v Trst in 9. 5. 1945 v Ljubljano. - Vodnik 1965, str. 395 - Javoršek J., Radio Osvobodilna fronta, Ljubljana 1979 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1985 je Inštitutu izročil Jože Javoršek, prvi vodja Radia OF, nekaj gradiva, ki ga je ali hranil sam ali zbral ob pisanju svoje knjige o Radiu OF. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano, razen leta 1985 pridobljenega gradiva. dopisi/ korespondenca Jožeta Javorška/ radijska poročila avgust 1944-april 1945/ ste-nogrami zapisnikov in radijskih poročil Staneta Krašovca-Albina/ radijska poročila tujih radijskih postaj/ pregledi tiska november 1944-april 1945/ zapiski/ delovodnik/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 761 AS 1747 RADIO TRST, 1945 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Radio Trst, 1945 - Ob osvoboditvi Trsta v začetku maja 1945 so palačo tržaškega radia EIAR na Trgu Oberdan zasedle enote jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Politični komisariat Glavnega štaba NOV in POS je s pomočjo propagandnega oddelka organiziral sloven-ski Radio Trst, imenovan tudi Radio Svobodni Trst. Prva oddaja je bila 5. 5. 1945 zve-čer. 12. 6. 1945 sta vodstvo radia prevzeli Zavezniška vojaška uprava in Civilna uprava mesta Trst. Slovenske oddaje so ostale kot Radio Trst II. Dne 8. 3. 1955 se je slovenska postaja preimenovala v radio Trst A, ki deluje še danes. - Vodnik 1965, str. 395 - Turk V., Glas v ... etru, Trst, september 1991, str. 251 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. radijska poročila/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________

344

762 AS 1159 RADIO ŠTUDENT LJUBLJANA, 1969 - 1983 3.1 t. m./ 31 f. Radio Študent Ljubljana, 1969 - Ustanovila ga je Zveza skupnosti študentov Slovenije 9. 5. 1969 za opravljanje radiodi-fuzne dejavnosti za študentsko populacijo. V svetu zavoda s pravico javnosti so po trije predstavniki študentov, ustanovitelja (od 1974 do 1990 Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, nato Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in javnosti. Gradivo je bilo prevzeto od ustvarjalca 24. 4. 1985. samoupravni splošni akti, statuti in pravilniki 1969-1975/ zapisniki: sveta 1969-1978, sej upravnega odbora 1971, upravnega sveta 1974-1975, kolegija 1974, uredništev 1969-1972, zborov delovnih ljudi 1975-1979/ dopisi 1970-1977/ teksti oddaj: glasbene, družbene in aktualnopolitične redakcije 1970-1982, družbenomladinske redakcije 1970, univerzitetne redakcije 1969-1974/ programi oddaj 1970/ seznami skladb 1973-1979/ reklamni teksti 1971-1981/ študentski kulturni festival 1971/ Piper klub 1970/ ______________________________________________________________________ 763 AS 1215 RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, 1947 - 1978 6.0 t. m./ 57 f. Radio Ljubljana, 1928 - 1957 Radiotelevizija Ljubljana, 1957 - 1990 Začetki Radiotelevizije Slovenija segajo v leto 1924, ko je ing. Marij Osana začel odda-jati preko oddajnika, ki ga je sestavil sam. Redni program Radia Ljubljana se je začel 28. 10. 1928. Po okupaciji 1941 ga je prevzela italijanska radijska družba EIAR. Med vojno je od novembra 1941 do aprila 1942 v okupirani Ljubljani deloval tudi radio Osvobodilne fronte, imenovan Kričač. V Črnomlju, na osvobojenem ozemlju je deloval Radio Osvobodilne fronte od avgusta 1944 do osvoboditve. Od 1. 5. 1945 je začel odda-jati v slovenščini in italijanščini še Radio Trst (AS 1747, zap. št. 761), 9. 5. Radio svo-bodna Ljubljana, 11. 5. 1945 pa Radio svobodni Maribor. 1946 je bila ustanovljena Radijska direkcija za Slovenijo, ki se je konec leta preimenovala v Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje. 24. 5. 1949 je začel delovati Radio Koper. Decembra 1951 je radio postal samostojna gospodarska ustanova s samostojnim finan-ciranjem in nazivom Radio Ljubljana. Začetki televizije segajo v leto 1949, ko so v Ljubljani ustanovili laboratorij za televizi-jo pri Inštitutu za elektrozveze. Prvi javni program so predvajali avgusta 1956. 1957 so sprejeli sklep o uvedbi televizije in spremenili naziv Radio Ljubljana v Radiotelevizija Ljubljana. 11. 11. 1958 so začeli z rednim poizkusnim programom iz studia Ljubljana.

345

1966 so začeli oddajati poizkusni barvni program, 1971 je začel delovati TV studio Koper Capodistria. - Radiotelevizija Ljubljana, Ljubljana 1988 Gradivo je bilo prevzeto od RTV Ljubljana 17. 11. 1987. zaključni računi 1948-1970, razen 1964/ zaključni računi: Radia Koper 1955-1956, generalne direkcije 1962-1965, 1968-1969, 1971-1972/ zapisniki tehnične komisije 1974-1976/ ustanovitev TOZD Tehnična produkcija programov/ zapisniki odbora za medsebojna delovna razmerja 1975-1977/ zapisniki sej: upravnega odbora 1962-1970, delavskega sveta 1974, 1976-1978, poslovnega in izvršnega odbora 1974, 1976, zbora delavcev 1968-1974, sveta 1967-1973, radijskega sveta in upravnega odbora 1959-1963, zbora volilcev 1970/ sistemizacija delovnih mest 1970-1971/ arhivski popis/

346

G ZDRAVSTVO IN SOCIALA GA Zdravstvo

______________________________________________________________________ 764 AS 1218 ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE, 1923 - 1943 0.6 t. m./ 6 š. Zdravniška zbornica za Vojvodino Kranjsko, 1893 - 1918 Zdravniška zbornica za Slovenijo, 1919 - 1930 Zdravniška zbornica za Dravsko banovino, 1930 - 1941 Ordine di Medici Lubiana, 1941 - 1945 Zdravniška zbornica Ljubljana, 1941 - 1945 Predhodnica slovenske zdravniške zbornice je bila ustanovljena že leta 1893 (L.G.Bl. št. 7/1893) kot Zdravniška zbornica Vojvodine Kranjske s sedežem v Ljubljani s tem, da je vključevala po letu 1919 zdravnike iz ostalih slovenskih dežel. Leta 1923 je bila usta-novljena Zdravniška zbornica za Slovenijo ob vzpodbudi dr. Vinka Gregoriča, ki je pri-pomogel tudi k izdaji uredbe o zdravniških zbornicah za celotno Kraljevino Jugoslavijo (Ur.l. Pokrajinske uprave za Slovenijo št. 41/23). Kot samostojna ustanova jav-no-pravnega značaja je imela oblastne pristojnosti do zdravnikov in zdravniških pripra-vnikov. Skrbela je za položaj zdravnikov, njihovo napredovanje, urejala je njihove odnose z drugimi ustanovami, varovala je njihov položaj, in položaj njihovih družin, vodila je zdravniški register, to je seznam vseh zdravnikov v Sloveniji, oziroma v Drav-ski banovini. Svoje posle je opravljala neposredno na glavnih skupščinah ali posredno na odborih. Na letni glavni skupščini so bili izvoljeni: predsednik, podpredsednik, devet članov odbora in njihovi namestniki (za dobo treh let), trije delegati za disciplinski senat pri Ministrs-tvu za narodno zdravje in člani disciplinskega sodišča. Od leta 1928 je izdajala Glasilo Zdravniške zbornice za Slovenijo. Med drugo svetovno vojno se je v skladu z veljavno zakonodajo (Službeni list za Ljubljansko pokrajino št. 15/42) preoblikovala v sindikat. Po drugi svetovni vojni se njeno delovanje ni obnovilo, ponovno pa je zaživela leta 1992. - Slovenci v desetletju, str. 451 - Glasilo zdravniške zbornice, letniki 1928 - 1940 in po letu 1992 AS je gradivo prevzel leta 1987 od Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo, ki ga je ob adaptaciji hiše našel na podstrešju. sejni zapisniki disciplinskega sodišča 1923-1929/ sejni zapisniki glavne skupščine 1930-1941/ sejni zapisniki odbora 1930-1944/ koncepti predlogi, načrti za zdravniški zakon 1930/ predlog pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni 1934/ pripombe k pravilniku pogrebnega sklada Zdravniške zbornice za Dravsko banovino 1939/ načrti pravil zdravniškega sindikata 1943/ razni tiski, glasila, časopisi 1932-1940/ Glasilo Zdravniške zbornice za Dravsko banovino 1932-1940/ Österreichisches Ärzte Kammerblatt 1900-1904/ honorarna zaposlitev zdravnikov 1937/ nedeljska dežurna služba 1938/ obdavčitev zaslužka zdravniških pripravnikov

347

1933-1944/ podajanje ostavk s funkcionarskih mest zdravniške zbornice 1939-1940/ ustanove človekoljubnega značaja 1939/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 765 AS 424 DEŽELNA CIVILNA BOLNICA V LJUBLJANI, 1819 - 1919 56.0 t. m./ 4 f., 483 k. Civilna bolnica v Ljubljani, 1786 - 1849 Deželna civilna bolnica v Ljubljani, 1849 - 1918 Njeni začetki segajo v leto 1786, ko je avstrijski cesar Jožef II. namenil nekdanji avguš-tinski samostan na Ajdovščini za bolnico in ga dal v oskrbo usmiljenim bratom. Bolnica je povsem zaživela leta 1789, ko so končali adaptacijo samostana. Imela je 12 postelj: zametke dermatološkega oddelka, kjer so zdravili zlasti sifilitične bolnike, kirurškega, za poškodovance in nujne primere ter medicinskega (danes internističnega) za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, z boleznimi srca in ožilja. Sestavni del bolnice je postala dve leti po ustanovitvi tudi blaznica. Že od leta 1787 je imela javno lekarno in vse od 1808 že kliniško šolo, takrat edino v slovenskem prostoru. Tu se je odvijal praktični del pouka mediko-kirurškega študija. Iz tega časa je omembe vreden znameniti dr. Matevž Gradischeg (prior Faust), ki je do prihoda Francozov bolnico tudi vodil. Za časa Francozov so poleg civilnih bolnikov zdravili zlasti francoske vojake. Leta 1811 je bolnica prešla v roke francoske vojaške uprave, posredno pa v roke mestne občine. Bolnico je vodila posebna komisija z baro-nom Codellijem na čelu. Vanjo so vključili še ustanove, ki so bile od 1789 v Meščan-skem špitalu: umobolnico, porodnišnico, najdenišnico in hiralnico. Špital je zasedla francoska vojska. Bolnico je vodil protomedik dr. Jevnikar. Leta 1849 je bolnica prešla pod upravo kranjske deželne vlade. Oddelku za porodništvo se je leta 1870 prudružil ginekološki oddelek, ki ga je vpeljal Alojz Zalokar. Sredi osemdesetih so se v civilni deželni bolnici zdravili na dermatološkem, medicinskem, kirurškem, blazniškem in porodniškem oddelku, skupaj je bilo 4.337 oskrbovancev. Na Kranjskem je tedaj delovalo okoli 50 doktorjev medicine ter nekaj več kot deset kirur-gov in ranocelnikov. Leta 1890 so ustanovili očesni oddelek. Z nastopom dr. Eda Šlaj-merja, vodje kirurškega oddelka, je ljubljanska bolnišnica zaslovela kot prvovrstna ustanova. Razširil je obseg kirurških storitev in vpeljal nove operacijske metode. Bolni-kom so od leta 1855 stregle sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so prišle v Ljubljano leta 1852. Po ljubljanskem potresu je v letih 1893 - 1895 kranjski deželni zbor zgradil s pomočjo ljubljanske mestne občine in Kranjske hranilnice nova bolniška poslopja na Zaloški ces-ti. Paviljoni, zgrajeni po francoskem vzoru, so bili tedaj priznani kot najbolj racionalna in varna gradnja. Možnost infekcije je bila precej majhna, saj so bili bolniški oddelki ločeni med seboj in od upravnih in gospodarskih poslopij. Prvi bolniki so se naselili vanje že oktobra 1895. Zgrajeni so bili za 568 postelj - to je za 10.000 bolnikov. Vods-tvo bolnišnice je prevzel dr. Alojz Valenta, medicinski (interni) oddelek je vodil dr. Karel Bleiweis, kirurgičnega dr. Edo Šlajmer, očesnega dr. Emil Bock, dermatovenero-

348

loškega dr. Vinko Gregorič. Leta 1918 je imela bolnica sedem oddelkov, en odsek in en zavod. - Radics P., Zgodovina deželne civilne bolnice v Ljubljani, Ljubljana 1887 - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 492 - 496 - Rijavec L., Spomini na ljubljanske bolnišnice, Klinični center Ljubljana, Ljubljana

1995 - Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, zbornik razprav AS je prevzel gradivo od uprave Kliničnih bolnic leta l951, 1956, 1968 in 1971, leta 1976 od Ginekološke klinike in leta 1986 od Očesne klinike. evidenca neplačil bolnikov 1894-1919/ sprejemne knjige bolnikov 1906-1918/ indeksi bolnikov 1901-1919/ protokoli umrlih 1878-1900/ matične knjige bolnikov: dermatološ-kega oddelka 1872-1905, internega (medicinskega) 1819-1905, okulističnega 1890-1918, opazovalnega (umobolnice) 1819-1883, kirurškega 1891-1906/ ginekološki zapisniki 1837-1919/ porodni zapisniki 1816-1918/ delovodniki Deželne civilne bolnice 1824-1918/ indeksi k delovodnikom 1837-1919/ arhivski popis 1980/ prevzemni seznami 1956, 1968, 1971, 1976, 1986/ ______________________________________________________________________ 766 AS 427 DRŽAVNA BOLNICA ZA ŽENSKE BOLEZNI V LJUBLJANI, 1923 - 1946 15.0 t. m./ 201 k., 115 m. Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, 1923 - 1946 Ginekološko-porodniški oddelek je bil med prvimi oddelki že v Deželni bolnici. Skozi stoletje se je organizacijsko spreminjal in se prostorsko širil, leta 1923 pa se je povsem osamosvojil. Skupaj z babiško šolo se je preselil v lepo opremljen azil za neozdravljivo bolne, ki ga je državna uprava kupila od Kranjske hranilnice. 23. 1. 1923 je postal samostojen zavod, imenovan Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, z lastno upravo in ravnateljstvom. Bolnica je imela ginekološki, porodniški in septični oddelek. Leta 1937 je imela 143 bolniških postelj in 59 malih postelj za novorojenčke. Do leta 1938 je bilo v zavodu 25.383 porodov. Zaradi prostorskih stisk so porodnice in ostale bolnice pogosto odklanjali. Babiška šola (AS 369, zap. št. 720), ki je bila bolnici prik-ljučena od vsega začetka, je vzgajala babiški naraščaj za celo Slovenijo. Leta 1946 je bila Bolnica za ženske bolezni vključena v Klinične bolnice. - Glej AS 424, zap. št. 765 AS je prevzel gradivo leta 1976 od Ginekološke klinike. sprejemne knjige 1923-1946/ indeksi bolnic 1923-1946/ matične knjige bolnic ginekolo-škega oddelka 1927-1944/ matične knjige bolnic porodnega oddelka 1922-1923/ poro-

349

dni zapisniki 1923-1946/ ginekološki zapisniki 1923-1945/ ginekološke operacijske knji-ge 1923-1946/ arhivski popis 1976/ ______________________________________________________________________ 767 AS 1154 GARNIZIJSKA BOLNICA V LJUBLJANI, 1820 - 1869 0.2 t. m./ 1 f., 3 k. Garnisions-Spittal Laibach Garnizijska bolnica v Ljubljani Gradivo je bilo vrnjeno iz Republike Avstrije leta 1981 (4. predaja). evidenca bolnikov 1820-1830, 1857-1860, 1861-1869/ evidenčni listi vojakov v bolniš-nici 1849-1869/ ______________________________________________________________________ 768 AS 431 KRANJSKA DEŽELNA BLAZNICA STUDENEC, 1819 - 1905 0.5 t. m./ 16 k. Opazovalni oddelek pri Deželni bolnici v Ljubljani, 1786 - 1881 Kranjska deželna blaznica Studenec, 1881 - 1918 Za duševno prizadete bolnike so skrbeli že od leta 1786 v takrat ustanovljeni Civilni bolnici (AS 424, zap. št. 765). Leta 1821 so začeli graditi posebno poslopje za duševno bolne, ki so ga uradno imenovali Blaznica. Sredi 19. stol. so v njej zdravili 50 duševno prizadetih. Ker so bili prostori z bolniki prenatrpani, so leta 1873 v prisilni delavnici na Poljanskem nasipu organizirali posebno podružnico s 60 bolniki. Že od srede 19. stol. pa so si želeli zgraditi posebno bolnišnico nekje blizu Ljubljane. Leta 1881 so jo ob strokovnem vodstvu nestorja slovenske psihiatrije, dr. Karla Bleiweisa, na Studencu tudi zgradili. Zavod je razpolagal s 194 posteljami. Vendar so duševne bolnike od leta 1895 zdravili tudi na oddelku za interne bolezni v novozgrajeni deželni civilni bolnici. Nekaj let pred prvo svetovno vojno so v posebnem poslopju organizirali celo samostojen oddelek za živčne in duševne bolezni, in prevze-mali bolnike do leta 1935. Od tedaj dalje pa so jih prevzemali le še v Bolnišnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, kot se je imenovala od leta 1918 dalje nekdanja blaznica. Bolnica na Studencu je bila v naslednjih desetletjih med obema vojnama in po njej večinoma vključena v večjo enoto, npr. v Splošno bolnico (AS 425, zap. št. 769) v letih 1918 - 1928, po drugi svetovni vojni pa je bila v okviru Kliničnega centra. - Bleiweis K., Blaznice, kakršne morajo biti in kaj je njih namen, Ljubljana 1878

350

- Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, zbornik razprav, str. 119 - 179 AS je gradivo prevzel leta 1956 od uprave Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. matične knjige bolnikov 1819-1905/ prevzemni seznam 1956/ ______________________________________________________________________ 769 AS 425 OBČA DRŽAVNA BOLNICA V LJUBLJANI, 1918 - 1945 15.0 t. m./ 139 k., 3 f. Splošna bolnica v Ljubljani, 1918 - 1931 Obča državna bolnica v Ljubljani, 1931 - 1941 Splošna bolnišnica v Ljubljani, 1941 - 1945 Po razpadu Habsburške monarhije in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 1. 11. 1918 je Civilno deželno bolnico v Ljubljani prevzela v upravljanje Narodna vlada SHS v Ljubljani in jo podredila zdravstvenemu oddelku, ki je bil formalno ukinjen že februarja 1919, vendar je deloval do 29. 4. 1919. Tedaj je bilo vse področje zdravstva podrejeno Ministrstvu narodnega zdravja v Beogradu, ki je v Ljubljani ustanovilo Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro. Leta 1927 se je oblikovala oblastna samoupra-va, zdravstvene zavode sta prevzela oblastna odbora ljubljanske in mariborske oblasti; leta 1930 pa so prešle bolnišnice pod 6. oddelek banske uprave Dravske banovine (Oddelek za socialno politiko in narodno zdravje). Pomembnejše bolnišnice, med njimi tudi Obča državna bolnica v Ljubljani, pa so ostale še naprej pod državno upravo. Vse obdobje med obema vojnama je število bolnikov neprestano naraščalo, zato razširjeni in na novo ustanovljeni oddelki zdaleč niso pokrivali vseh potreb. Razširili so se okulistič-ni, nevrološki in ginekološki oddelek. Leta 1923 se je osamosvojil ginekološ-ko-porodniški oddelek in se preimenoval v Bolnico za ženske bolezni (AS 427, zap. št. 766). Psihiatrični oddelek se je osamosvojil leta 1928 v Državno bolnico za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. Leta 1923 se je ustanovil ortopedski oddelek in Rentgeno-loški zavod, leta 1927 otorinolaringološki oddelek, leta 1933 pa poseben oddelek za pljučno tuberkolozo. Bolnico je vodil ravnatelj, postavljen z ukazom. Bil je predstojnik vseh zavodskih zdra-vnikov, uradnikov in uslužbencev. Kontroliral je vse oddelke in inštitute v ekonomskem in administrativnem smislu. Posameznim oddelkom so načelovali primariji, inštitutom šefi, lekarno je vodil provizor, secirnico pa prosektor. Vsi šefi oddelkov in inštitutov so sestavljali gremij splošne bolnice, ki je bil svetovalec ravnatelju, ko je ta to zahteval. Proti koncu tridesetih let so čedalje pogosteje opozarjali na neprimerne in zastarele pro-store ter na vse večje pomanjkanje zdravstvenega osebja in celo na hudo ogroženost splošne higiene. Ljubljanska bolnišnica je bila namreč zgrajena za zdravstvene potrebe nekdanje Kranjske in ne za slovensko zdravstveno središče v katero je postopoma pre-raščala. Pred propadom stare Jugoslavije leta 1941 je imela Obča državna bolnica sedem oddelkov, prosekturo in dve kliniki: kirurško in interno.

351

- Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, zbornik razprav - Rijavec L., Spomini na ljubljanske bolnišnice, Klinični center Ljubljana, Ljubljana

1995 AS je prevzel gradivo leta 1968 od Kliničnih bolnišnic, leta 1976 od Ginekološke klini-ke in leta 1986 od Očesne klinike. vložni zapisniki 1918-1938/ kazala k vložnim zapisnikom 1921/ indeksi prejetih bolni-kov 1919-1945/ matične knjige bolnikov 1920-1945/ porodne knjige 1918-1922/ spre-jemne knjige bolnic ginekološkega oddelka 1918-1922/ porodni zapisniki 1919-1922/ ginekološki zapisniki 1919-1922/ matične knjige bolnikov očesnega oddelka 1919-1945/ delovodniki 1918-1938/ kazala k delovodnikom 1921-1945/ delovodnik predsedstva bolnice 1924-1944/ indeks k delovodnikom predsedstva 1924/ delovodnik ekonomsko računskega odseka 1934-1936/ knjige oskrbnih stroškov 1934-1940/ arhivski popis 1968, 1986/ ______________________________________________________________________ 770 AS 432 OTROŠKA BOLNICA V LJUBLJANI, 1892 - 1925 0.3 t. m./ 3 k. Otroška bolnica v Ljubljani, 1865 - 1945 Mestni fizik in higienik dr. Viljem Kovač je z javnim oklicem pozval Ljubljančane, naj s prostovoljnimi prispevki podprejo akcijo za ustanovitev otroške bolnišnice v Ljublja-ni. Junija 1865 je zasedal prvi občni zbor Društva za vzdrževanje otroške bolnice v Lju-bljani, kjer so se sporazumeli za nakup stare hiše na Poljanah. To so adaptirali, jo poi-menovali po pokroviteljici cesarici Elizabeti, in jo slovesno odprli 19. 11. 1865. Bolnica je v začetku imela 12 postelj, že prvo leto je sprejela 64 bolnikov. Zdravljenje je bilo brezplačno, oskrbovale so jih usmiljene sestre. Zaradi vedno večjih potreb so sta-ro hišo prodali Vincencijevi družbi, sami pa zgradili novo na Streliški ulici, kamor so bolnike preselili novembra 1889. Zavod je bil vseskozi privatna dobrodelna ustanova. V letih 1914 - 1918 je bolnišnica služila vojaškim potrebam, dobrodelna pomoč ljubljan-skih meščanov je usahnila, glavnico pa so uporabili za vojaške namene. Po 1. svetovni vojni jo je prevzela v oskrbo država. V letih 1919 - 1945 jo je vodil dr. Bogdan Derč. Do 1945 je bila to edina otroška bolnica v vsej Sloveniji. Leta 1945 je postala del Klini-čnih bolnišnic. - Borisov P., Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in razvoj,

Ljubljana 1986 - Zupanič Slavec Z., Razvoj pediatrije v svetu in med Slovenci do sredine 20. stol.,

Slovenski pediater št. 4, Ljubljana 1995, str. 28 - 33 Gradivo je izročila uprava Kliničnih bolnišnic leta 1956. matične knjige otrok 1892-1925/

352

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 771 AS 426 KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, 1945 - 1969 100.0 t. m./ 84 f., 781 š., 105 k. Medicinska fakulteta - klinične bolnice v Ljubljani, 1945 - 1953 Klinične bolnice v Ljubljani, 1953 - 1972 Z ustanovitvijo Medicinske fakultete leta 1945 je Obča državna bolnica postala njena učna baza v organizacijskem pogledu pa njen sestavni del. Preimenovala se je v Klinič-ne bolnice, bolniški oddelki pa v klinike. V sklopu Medicinske fakultete je poslovala do leta 1953, nato pa se je na podlagi temeljne uredbe o ustanovah s samostojnim financi-ranjem (Ur.l. FNRJ, št. 18/52) osamosvojila. Postala je zdravstveni zavod s samostoj-nim financiranjem, še naprej pa je bila učna baza Medicinske fakultete. Leta 1970 se je Kliničnim bolnišnicam pridružila Bolnica Petra Držaja. Ta je bila namreč že leta 1951 dodeljena Ministrstvu za notranje zadeve, kot bolnišnica za pripadnike ljudske milice. Že kmalu po osvoboditvi so se začeli pripravljati za gradnjo novih prostorov. Leta 1963 je bil ustanovljen Sklad za gradnjo in opremo bolnišnice na teritoriju ljubljanskega okraja. Leta 1966 je bil sklad ukinjen, investitorstvo so prevzele Klinične bolnišnice, od leta 1969 pa so prevzele tudi strokovno gradbeno nadzorstvo. Klinični center, 8-nadstropno stavbo s 1.110 bolniškimi sobami, so gradili skoraj 10 let in jo odprli leta 1975. V obdobju 1970 - 1994 se je število medicinskega osebja, to je zdravnikov in medicinski sester, štirikratno povečalo; danes je zaposlenih preko 2.500 medicinskih sester in blizu 900 zdravnikov. V tem času so uvedli tudi nove tehnologije: računalniško tomografijo in nuklearno-magnetno resonanco. Leta 1993 je ponovno oživelo interno glasilo Klinični center ki je sicer z daljšimi pre-mori izhajalo že od 1959 pod imenom Naš glasnik. V polstoletnem obdobju bolnišnice se je zvrstilo 13 direktorjev. - Rijavec L., Spomini na ljubljanske bolnišnice, Klinični center Ljubljana, Ljubljana

1995 - Poslanstvo slovenskega zdravnika, Ljubljana 1965, zbornik razprav AS je prevzel gradivo leta 1995 in 1997 od Internih klinik, leta 1985 in 1993 od Očesne klinike in leta 1971 od uprave Kliničnih bolnišnic. matične knjige sprejetih bolnikov Kliničnih bolnišnic 1945-1949/ abecedni indeksi k matičnim knjigam 1945-1949/ ginekološki protokoli 1945-1952/ osebne mape bolnikov Očesne klinike 1945-1955/ abecedni indeksi bolnikov Očesne klinike 1945-1955/ osebne mape bolnikov Interne klinike 1947-1969/ abecedni indeksi bolnikov Interne klinike 1947-1960/ prevzemni seznami 1971, 1986, 1993, 1995, 1997/

353

______________________________________________________________________ 772 AS 1661 CIVILNA BOLNIŠNICA STARI TRG, 1943 - 1944 1 m. Civilna bolnišnica Stari trg, 1944 - 1945 Civilna bolnišnica v Starem trgu pri Ložu je začela delovati maja 1944. Upravljal jo je odsek za zdravstvo pri Predsestvu SNOS. Imela je tudi svojo ambulanto. - Vodnik 1965, str. 401 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le posamezni dokumenti. dopisi/ seznami/ računi/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 773 AS 1860 SLOVENSKE VOJNE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE, 1943 - 1945 8.0 t. m./ 78 š. Uprava slovenskih centralnih vojnih partizanskih bolnišnic, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Ajdovec, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Bobovec, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Jelenbreg, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Jelendol, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Jelenžleb, 1942 - 1943 Vojna bolnišnica Kočevje, 1943 - 1943 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Kremen, 1945 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Lesen kamen, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Nova vas, 1943 - 1943 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Planina, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Pugled, 1943 - 1943 Vojna bolnišnica Ribnica, 1943 - 1943 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Srednja vas, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Toplice, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Topolovec, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Stari Log, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Vinica, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Lašče, 1943 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Zgornji Hrastnik, 1943 - 1945 Slovensko-hrvatska vojna partizanska bolnišnica, Sanitetna šola, 1943 - 1945

354

Slovenska vojna partizanska bolnišnica Snežnik, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Ribnica, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica - Evakuacijska, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Franja, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Pavla, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Svoboda, 1944 - 1945 Slovenska vojna partizanska bolnišnica Jakob Završnik, 1944 - 1945 Uprava slovenskih vojnih partizanskih bolnišnic na Štajerskem, 1944 - 1945 Prve manjše bolnišnične enote so nastale na podlagi odredbe GP SPČ z dne 22. 6. 1942 že v letu 1942, večinoma pa šele leta 1943, ko so začele na posameznih območjih nasta-jati skupine manjših bolnišničnih enot pod skupno upravo, tako imenovani bloki bolniš-nic. Največji blok so predstavljale Slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice z bolnišniškimi postojankami na Kočevskem Rogu. SCVPB je delovala od spomladi 1943 do maja 1945. Julija 1944 so prišle postojanke SCVPB pod upravo vojnih partizanskih bolnišnic 7. korpusa. Slovenske vojne partizanske bolnišnice R je bil blok bolnišničnih postojank, ki se je razvil iz divizijske bolnišnice v Ribnici in je od oktobra 1943 do kon-ca vojne deloval na območju Gotenice in Goteniškega Snežnika. Slovensko-hrvaška vojna partizanska bolnišnica (SHVPB) je bila ustanovljena novembra 1943 in je delova-la v naseljih ob slovensko-hrvaški meji. Od jeseni 1944 je tu delovala šola višjega sani-tetnega tečaja 7. korpusa. Na notranjskem Snežniku je od julija 1943 do aprila 1945 deloval blok SVPB-S. Na Gorenjskem so delovale odredne bolnišnice. Na Primorskem sta bili najpomembnejši bolnišnici Franja in Pavla. Na Štajerskem je bila večina parti-zanski bolnišnic zgrajena leta 1944. Na Pohorju je 1944 - 1945 delovalo 12 postojank, v Zgornji Savinjski dolini 2, na Kozjanskem 5. Partizanske bolnišnice so gradili tudi na Koroškem, v Tuhinjski dolini in Zasavju. V obdobju NOB je na Slovenskem delovalo 121 bolnišničnih enot z okrog 5.000 ležišč. V njih se je zdravilo okrog 15.000 bolnikov in ranjencev. - Mikuž M., Oris partizanske sanitete na Slovenskem, Ljubljana 1967 Glej AS 1851, zap. št. 548. - Uprava SCVPB 1943-1945: odredbe, navodila in dopisi Glavnega štaba/ - gradivo sanitetnega oddelka in SCVPB: odredbe, odločbe, pravilniki, navodila, sanite-tna poročila, zapisniki sej, dopisi bolnic, načrti evakuacije, seznami ranjencev in bolni-kov po enotah, seznami umrlih po enotah, seznami sanitetnega osebja, poročila o delu sekcij, politično-kulturna poročila, gradivo ekonomata, referati, študije, kronike/ - bolnice: odredbe, okrožnice, navodila, dopisi, seznami pacientov, bolniški listi, napot-nice, odpustnice, evakuacijski listi, temperaturni listi, zapiski o operacijah, seznami osebja bolnic, seznami sanitetnega materiala/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 774 AS 1862 VOJNA BOLNIŠNICA ČETRTE ARMADE V CELOVCU,

355

1945 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Vojna bolnišnica četrte armade v Celovcu, 1945 - 1945 Sanitetnemu oddelku Vojne oblasti 4. armade so bile podrejene vojne bolnišnice Celo-vec, Topolščica, Rimske Toplice, Sv. Just v Gorici ter zdravilišče Golnik in Invalidni dom v Ljubljani. Glej AS 1851, zap. št. 548. okrožnice/ sanitetna poročila/ seznami osebja in bolnikov/ odpustnice/ arhivski popis 1965/

GB Lekarne ______________________________________________________________________ 775 AS 594 LEKARNIŠKA ZBORNICA V LJUBLJANI, 1872 - 1946 2.7 t. m./ 30 f., 1 k. Kranjski lekarniški gremij v Ljubljani, 1832 - 1918 Slovenski lekarniški gremij, 1918 - 1931 Apotekarska komora Kraljevine Jugoslavije, Sekcija za Dravsko banovino, 1931 - 1941 Sindikat lekarnarjev Ljubljanske pokrajine, 1942 - 1943 Lekarnarska zbornica v Ljubljani, 1943 - 1946 Kranjski lekarniški gremij je bil ustanovaljen leta 1832 (povzeto iz ohranjenega dopisa Kranjskega lekarniškega gremija Fermacevtskemu almanahu na Dunaj leta 1916), svoj sedež je imel v Ljubljani, združeval pa je lekarnarje kranjske dežele. Pred koncem prve svetovne vojne je združeval lekarnarje 26 lekarn. Po propadu Habsburške monarhije se je gremij razširil na vse slovenske pokrajine Kraljevine SHS in se preimenoval v Slo-venski lekarniški gremij v Ljubljani (Ur.l. NV SHS v Ljubljani, št. 19/18). Leta 1925 je izšla uredba o apotekarski komori za celo državo (Ur.l. ljubljanske in mariborske oblasti št. 23/25), vendar je minister za narodno zdravje volitve v organe komore razveljavil in je začela uredba delovati šele leta 1931. Komora je imela sedež v Beogradu, po banovi-nah pa sekcije. Člani so bili razdeljeni na dve skupini: na odsek A, ki je združeval last-nike lekarn in na odsek B - to so bili sotrudniki. Večina vodilnih zborničnih funcij je bila v rokah lastnikov. Iz njihovih vrst je bil predsednik upravnega odbora zbornice (komore), pa tudi med 15-članskim odborom so bili le trije sotrudniki. Upravni odbor kot skupni organ zbornice je imel velike pristojnosti tako pri prometu, uvozu in proiz-vodnji zdravil kot pri izdajanju koncesij, kar je bilo vse v interesu lekarnarjev lastnikov. Nadzor nad zbornico je vodilo Ministrstvo za narodno zdravje. Zbornica je delovala tudi med okupacijo: nekdanja Apotekarska komora - sekcija za Dravsko banovino je postala samostojna ustanova za lekarne Ljubljanske pokrajine z nazivom Lekarnarska

356

zbornica Ljubljana. V veljavnosti so ostali vsi prejšnji jugoslovanski zakoni in predpisi. Število članov se je precej zmanjšalo, konec 1941 jih je štela zbornica 44 iz 28 lekarn (prej 112 članov iz 85 lekarn ). Leta 1942 (Službeni list za ljubljansko pokrajino št. 15/42) se je preimenovala v lekarniški sindikat, z nemško okupacijo pa spet v Apotekar-sko komoro. Leta l946 je bila zbornica ukinjena, ponovno pa je zaživela leta 1992. - Predin Š., Kranjski lekarnarski gremij, ČZN, letnik 64, št. 2, Maribor 1993, str.

172 - 196 - Predin Š., Oblikovanje lekarniške službe v Kraljevini SHS in Jugoslaviji, Farmacevt-

ski vestnik 42, št. 4, Ljubljana 1991, str. 337 - 345 Dr. Pavle Bohinc je shranil gradivo leta 1946 pri Šolskem zdravstvenem centru, kjer je bil takrat zaposlen. Leta 1975 je gradivo po posredovanju Marjana Drnovška in Staneta Grande prevzel AS. Bilo je v slabem fizičnem stanju, pomešano z gradivom nekaterih lekarn in šole. Ob prevzemu je bilo sumarno popisano. Del gradiva hrani tudi Zgodovinski arhiv Ljubljana. normalije, okrožnice 1872-1918/ sejni zapisniki, materiali ob volitvah, zapisniki ob pre-gledih lekarn 1872-1941/ spisi 1872-1946/ prošnje za koncesije 1872-1941/ fermacevt-ski stanovski listi, personalne mape lekarnarjev, seznami študentov in praktikantov v lekarnah na Kranjskem 1872-1918/ seznami članov farmacevtske komore 1941-1945/ socialni fond 1941-1945/ trgovska bolniška blagajna 1941-1945/ ceniki zdravil 1918-1945/ ankete o lekarnah 1946/ arhivski popis 1975/ ______________________________________________________________________ 776 AS 434 LEKARNA GABRIEL PICCOLI V LJUBLJANI, 1937 - 1947 0.5 t. m./ 8 k. Lekarna Gabriel Piccoli v Ljubljani, 1873 - 1946 Mag. pharm. Gabriel Picolli (roj. 1850 v Rovinju, diplomiral 1873 v Grazu) je leta 1873 kupil lekarno Pri Angelu na takratni Dunajski cesti, neposredno v bližini kasnejše Drža-vne hipotekarne banke. Nasledil ga je sin z istim imenom. Lekarna je bila znana po soli-dni postrežbi s katero si je pridobivala stalne kupce. Z nabavo modernih strojev se je vseskozi prilagajala zahtevam tistega časa. - Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 637 Dr. Pavle Bohinc je shranil gradivo leta 1946 pri Šolskem zdravstvenem centru, kjer je bil takrat zaposlen. Leta 1975 ga je na posredovanje Marjana Drnovška in Staneta Gran-de prevzel AS. Bilo je v slabem fizičnem stanju, pomešano z gradivom Lekarniške zbornice (AS 594, zap. št. 775), drugih lekarn in šole. Ob prevzemu je bilo sumarno popisano.

357

Materia medica (zdravilne učinkovine in pomožne snovi) 1945/ seznam izdanih zdravil 1937, 1938, 1940-1943/ Remedia separanda, remedia claudenda-venena (evidenca učinkovin močnega in zelo močnega učinka) 1942-1944/ arhivski popis 1995/ ______________________________________________________________________ 777 AS 436 LEKARNA HELLY SCHEICHENBAUER V ZAGORJU OB SAVI, 1942 - 1944 2 k. Lekarna Helly Scheichenbauer v Zagorju ob Savi, 1923 - 1946 Fermacevtka Helly Scheichenbauer, rojena leta 1899 na Ptuju, je prevzela lekarno leta 1936 na osnovi personalne koncesije od prejšnjega lastnika mr. Ivana Pokorny-ja. Lekarna se je imenovala K spasitelju in je bila ustanovljena že leta 1923. Vpisana je bila v registru Apotekarske komore v Beogradu na strani 159 pod številko 935. - Slovenske novice z dne 20. 7. 1936 Glej AS 434, zap. št. 776. računski knjigi 1942, 1942-1944/ arhivski popis 1995/

358

______________________________________________________________________ 778 AS 435 LEKARNA PRI ZLATEM JELENU V LJUBLJANI, 1890 - 1898 1 f. Lekarna pri Zlatem jelenu v Ljubljani, 1719 - 1949 Lekarna Pri zlatem jelenu na Marijinem trgu 5 v Ljubljani (nasproti frančiškanski cerkvi, kjer je danes državna lekarna) naj bi bila ustanovljena okoli 1719. V drugi polovici l9. stol. so bili lastniki iz družine Mayr. Mr. Josip Mayr je leta 1892 lekarno prevzel na osnovi realne koncesije od svojega očeta Wilhelma, leta 1909 pa jo je prodal mr. Rihardu Sušniku rojenemu leta 1877 v Škofji Loki. Glej AS 434, zap. št. 776. Del gradiva hrani ZAL. seznam izdanih zdravil 1890, 1893, 1894, 1898/ arhivski popis 1995/

359

GD Sociala ______________________________________________________________________ 779 AS 1647 DELAVSKA ZBORNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, 1922 - 1941 11.0 t. m./ 69 f., 65 k. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, 1921 - 1941 Delavska zbornica (DZ) za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je bila ustanovljena z ured-bo o uvedbi delavskih zbornic dne 21. 5. 1921 na predlog ministra za socialno politiko Kraljevine SHS. Ta uredba je urejala ustanavljanje in delovanje delavskih zbornic kot interesnih predstavništev delavcev in nameščencev v vseh pokrajinah Kraljevine SHS (poleg delavske zbornice v Ljubljani so bile ustanovljene še v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu), razen na ozemlju bivše kraljevine Srbije, kjer je ostal v veljavi do leta 1922 srbski obrtni zakon iz leta 1910. Organizirane so bile kot samostojne samoupravne ustanove s svojim statutom (pravilnikom). Njihova naloga je bila zaščita vseh ekonom-skih, socialnih in kulturnih interesov delavcev in nameščencev. Do sprejetja statutov in izvedbe volitev članov v skupščine delavskih zbornic (volili so jih vsi zaposleni delavci in nameščenci za dobo treh let) so bile ustanovljene začasne delavske zbornice, njene člane pa je imenoval minister za socialno politiko. Člane zača-sne Delavske zbornice za Slovenijo je minister imenoval decembra 1921, ustanovna skupščina je bila 6. 1. 1922. Začasna delavska zbornica je delovala do leta 1926. Z zakonom o zaščiti delavcev z dne 28. 2. 1922 so bile delavske zbornice uzakonjene kot razredna predstavništva delavcev in nameščencev na celotnem ozemlju Kraljevine SHS, določene njihove naloge, organizacija in delovanje. Podrejene so bile ministru za socialno politiko in bile članice Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu, ustanovljenega 1. 1. 1924. Organa delavske zbornice sta bila skupščina in upravni odbor, ki je izmed sebe izvolil predsednika, podpredsednika in blagajnika. Volitve v DZ za Slovenijo so bile samo 8. 2. 1926 in 21. - 22. 10. 1933. Marca 1937 pa je minister za socialno politiko le zamenjal nekatere člane upravnega odbora. Ta uprava je delovala do aprila 1939, ko je minister v celoti imenoval nov upravni odbor. Večje zamenjave so bile še novembra 1939 in decembra 1940. DZ za Slovenijo je imela še svoje podružnice - ekspoziture v Mariboru, Celju, Kranju in Murski Soboti. Po okupaciji Slovenije je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 8. 7. 1941 preuredil in preimenoval DZ za Slovenijo v Pokrajinsko delavsko zvezo v Ljub-ljani (AS 1732, zap. št. 948). - Vodnik 1965, str. 358 - Adamič M., Fond Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, Prispevki 1973, št.

1 - 2, str. 257 - 266 Gradivo je 27. 2. 1957 izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ZA CK ZKS v Ljubljani in ta leta 1959 novoustanovljenemu Arhivu IZDG (od 1989 Inštitut za novejšo zgodovino). Od novembra 1992 je v AS. Ob izročitvi leta 1957 so bili iz gradi-va izločeni osebni spisi uslužbencev in zaupnikov DZ, premoženjske zadeve - odkupi,

360

nakupi in prodaja stavb in zemljišč DZ, inventarji premičnin, popravila hiš v Ljubljani in Celju. V prevzemnem seznamu so te zadeve označene s posebnim znakom. V letih 1970 - 1971 je bilo gradivo preurejeno in podrobneje popisano. Razdeljeno je na dve večji skupini - na gradivo, ki je nastalo pri internem poslovanju same zbornice in na gradivo, ki je nastalo pri izvajanju nalog v zvezi z zaščito interesov delavcev in nameš-čencev. Del gradiva hrani AS na Zvezdarski 1 (AS 386, zap. št. 780). zapisniki sej: skupščine 1922, 1926-1940, predsestva 1928-1941, upravnega odbora 1922-1941, finančne kontrole 1926-1941, nameščenskega odbora 1934-1940, kultur-no-prosvetnega odseka 1926-1940, tarifnega odseka 1937-1940, knjižničnega odseka 1930-1936/ splošne upravne zadeve 1926-1941/ važni in načelno važni spisi DZ 1937-1940/ finance 1926-1941/ Strokovna šola DZ 1939-1940/ ekspozitura v Mariboru in ekspozitura oziroma dopisništvo v Celju 1935, 1939-1940/ Osrednje (Centralno) taj-ništvo delavske zbornice v Beogradu in delavske zbornice v Zagrebu, Beogradu, Sara-jevu, Novem Sadu, Splitu 1931-1940/ gradivo v zvezi s: socialno zakonodajo, obrtnim zakonom 1932, 1937-1939, socialnim zavarovanjem 1928-1940, poselskim redom 1935-1939, uredbo o minimalnih mezdah 1936-1940, delavskimi zaupniki 1935-1940, delovnimi razmerami 1940, mezdnimi gibanji in stavkami 1929-1940, kolektivnimi pogodbami 1919-1940, poslovnimi redi 1936-1939, zaposlitvijo in zaščito delavcev v inozemstvu 1929, 1937-1939, vajenci, viničarji, delavci po panogah industrije, strokov-nimi organizacijami (registracija, pravila) 1923-1940/ delovodnik 1935/ prevzemni seznam 1957/ arhivski popis 1971/ ______________________________________________________________________ 780 AS 386 DELAVSKA ZBORNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, 1938 - 1945 0.3 t. m./ 3 f. Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, 1921 - 1941 Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani, 1941 - 1945 Glej AS 1647, zap. št. 779. - Glej AS 1647, zap. št. 779 AS je prevzel gradivo leta 1974 od Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. dopisi 1941-1945/ poročila 1941-1945/ plačilni listi 1938-1945/ računi 1943-1945/

361

______________________________________________________________________ 781 AS 401 GLAVNA BRATOVSKA SKLADNICA V LJUBLJANI, 1933 - 1945 0.2 t. m./ 2 š., 2 k. Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, 1924 - 1945 Glavna bratovska skladnica je bila ustanovljena z odredbo Ministrstva za šume in rudar-ske stroke z dne 1. 12. 1924, po vzoru bratovskih skladnic v Srbiji in Bosni, kot višja krajevna bratovska skladnica. Predstavljala je centralizacijo nezgodnega in pokojnin-skega zavarovanja delavcev v obratih, ki so bili podrejeni rudarskim zakonom. Prevzela je imovino, pravice in obveznosti likvidiranih nezgodnih in pokojninskih krajevnih bla-gajn. Samoupravni organi so bili podobni kot pri krajevnih bratovskih skladnicah: glavni upravni odbor, glavni nadzorni odbor, glavna skupščina. S krajevnimi skladnicami je bila povezana tako, da so bili krajevni odbori obenem pomožni organi glavnega uprav-nega odbora. Kljub koncentraciji kapitala so bili vseskozi finančni primanjkljaji, zato so izvajali razne sanacijske ukrepe. Delovala je še vse medvojno obdobje. (Glej tudi AS 403, zap. št. 782). - Poslovna poročila Glavne bratovske skladnice v Ljubljani 1925 - 1945, tiskana za

posamezna leta - Obersnel M., Razvoj našega rudarskega zavarovanja, Ljubljana 1938 Gradivo Glavne bratovske skladnice v Ljubljani je AS prevzel leta 1951 od Ministrstva za socialno skrbstvo LRS in leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. zapisniki sej glavnega upravnega odbora 1933-1945/ članska knjižica 1937/ blagajniš-ka knjiga 1944-1945/ novo poslovanje 1945/ ______________________________________________________________________ 782 AS 403 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA HRASTNIK, 1878 - 1929 0.6 t. m./ 17 k. Krajevna bratovska skladnica Hrastnik, 1854 - 1945 Bratovske skladnice (Bruderlade - bratovska skrinja, predal) so bile najstarejša oblika delavskega socialnega zavarovanja. Zaradi velike koncentracije rudarske proizvodnje na enem mestu so se oblikovale med rudarji na Češkem v 16. stol., pri nas je najstarejša izpričana v Idriji že leta 1671. S pomočjo prostovoljnih prispevkov članov so bratovšči-ne plačevale zdravljenje ponesrečencem in denarno pomagale njihovim svojcem. Prav-no ureditev bratovskih skladnic v Habsburški monarhiji je prinesel splošni rudarski

362

zakon iz leta 1854. Po tem zakonu so bile skladnice obvezne. Vsaka skladnica je delo-vala po svojem statutu. Z zakonom iz leta 1889 so bili njihovi člani zavarovani v primeru bolezni (bolniško zavarovanje) in v primeru onemoglosti, invalidnosti, starosti ter smrti (pokojnin-sko-provizijsko zavarovanje). Blagajni, iz katerih so jim plačevali, sta bili med seboj povsem ločeni. Posebnega zavarovanja za primer obratnih nezgod niso poznali, razen v primeru popolne invalidnosti ali smrti. Tedaj so izplačevali iz provizijske blagajne, začasno ali delno pa iz bolniške blagajne (plačevanje zdravljenja). Nezgodna zavaro-valnica za rudarje je začela poslovati šele v začetku 1915 na Dunaju. Do leta 1918 je v slovenskih deželah obstajalo 18 bratovskih skladnic. Te so bile orga-nizirane po posameznih rudarskih podjetjih, lahko pa so se tudi združile. Po propadu Avstro-Ogrske so se zrušile vse oblike zavarovanja. Bratovske skladnice so preživele, čeprav so bile opazne tendence po njihovi ukinitvi. Leta 1925 so bila izdana enotna pravila, ki so se v letih 1933 in 1937 še izpopolnjevala. Bratovske skladnice so bile urejene tako kot v Srbiji in Bosni. Ustanovile so se glavne bratovske skladnice v Beogradu, Zagrebu, Splitu in Ljubljani ter krajevne bratovske skladnice kot nižje enote, ustanovljene pri posameznih podjetjih. O ustanavljanju, spajanju ali razdvajanju posa-meznih skladnic je odločalo rudarsko oblastvo. Posamezna skladnica je morala imeti več kot 200 članov. Zavarovanci so bili vsi delavci (pa tudi tehnično in administrativno osebje, v kolikor ni bilo zavarovano po posebnih predpisih) v topilniških, rudarskih in drugih podjetjih v Jugoslaviji, ki so jih urejali veljavni rudarski zakoni in so bili pod nadzorstvom rudarskih oblastev. Krajevne bratovske skladnice so izvajale bolniško zavarovanje, glavne bratovske sklad-nice pa nezgodno in pokojninsko. Delovale so po načelih vzajemne pomoči in samoup-rave. Glavni organi skladnic so bili: upravni odbor, letna skupščina in nadzorni odbor. Krajevni upravni odbori so bili obenem tudi pomožni organi glavnih upravnih odborov in so opravljali svoje funkcije na področju nezgodnega in pokojninskega zavarovanja. Po obsegu zavarovanja so se člani delili na polnopravne, ki so bili zavarovani v vseh treh blagajnah, in na manjpravne, ki starostno niso bili zavarovani. Članstvo v skladni-cah je nastopilo z rednim delovnim razmerjem in se prekinilo s prekinitvijo le-tega. Vsi polnopravni člani so bili zapisani v glavno vpisno knjigo, manjpravni pa v posebne knjige. Članom so se izdale članske knjižice z osnovnimi osebnimi podatki. Poslovanje skladnic so nadzirala rudarska oblastva. Njihovi predstavniki so se udeleže-vali sej skupščin, samoupravnih teles, lahko so zadržali ali pa tudi razveljavili sklepe, v določenih primerih so lahko prevzeli upravo v svoje roke. Vsako leto, najkasneje do 1. maja, je morala vsaka skladnica predložiti rudarskemu oblastvu vse račune in imovinske izkaze s poročilom nadzorstvenega odbora ter statistične podatke o posameznih oddel-kih. Posebna razsodišča rudarskega zavarovanja so reševala spore med zavarovanimi člani in rentniki z ene strani in bratovskimi skladnicami z druge strani. Razsodišče je razsodilo dokončno, možna je bila še pritožba na ministra za šume in rudnike. Glavni bratovski skladnici v Ljubljani je bilo do 1941 podrejenih 14 krajevnih skladnic. Zlasti večje (Trbovlje, Jesenice, Črna na Koroškem) so organizirale bolnišnice in lekar-ne. Leta 1941 so bile bratovske skladnice na območjih, ki so jih zasedli Nemci, vključene v nemško splošno zavarovanje, na italijanskem zasedenem območju pa so delovale nap-rej. Po vojni so bile vse vključene v enotno delavsko socialno zavarovanje.

363

- Kresal F., Začetki in razvoj delavskega zavarovanja v Sloveniji med obema vojnama, Zgodovinski časopis XXIV, št. 3 - 4, Ljubljana 1970, str. 209 - 245

- Obersnel M., Razvoj našega rudarskega zavarovanja, Ljubljana 1938 - ES 1, Ljubljana 1987, str. 357 - Orožen J., Zgodovina Trbovelj Hrastnika in Dola, Trbovlje 1958, str. 499 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. matične knjige članov z deloma ohranjenimi indeksi za rudnike: Hrastnik 1886-1928, Ojstro 1878-1922, Huda Jama in Laško 1881-1902/ knjiga deležev rudnika Ojstro 1901-1919/ rudniki 1912-1916: Brezno, Huda Jama, Liboje, Rajhenburg/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 783 AS 404 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA JAVORNIK, 1859 - 1905 0.2 t. m./ 4 k. Krajevna bratovska skladnica Javornik, 1866 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matična knjiga članov rojenih 1815-1887/ matična knjiga članov rojenih 1817-1872/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 784 AS 405 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA JESENICE, 1857 - 1941 2.5 t. m./ 71 k. Krajevna bratovska skladnica Jesenice, 1859 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782

364

Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matične knjige članov 1857-1941/ rezervni deleži 1918-1934/ provizijska blagajna 1922-1941/ bolniška blagajna 1919-1922/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 785 AS 406 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA KOČEVJE, 1892 - 1944 0.6 t. m./ 15 k. Krajevna bratovska skladnica Kočevje, 1894 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. evidenca prejetih rezervnih deležev 1894-1924/ evidenca izplačanih rezervnih deležev 1905-1924/ evidenca polno upravičenih članov 1892-1924/ matične knjige članov 1900-1944/ indeksi članov 1892-1927/ staležna knjiga 1942-1944/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 786 AS 407 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA LJUBLJANA, 1904 - 1929 0.2 t. m./ 5 k. Krajevna bratovska skladnica Ljubljana, 1858 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-nja SRS. matične knjige članov rudnika in svinčarne Litija 1904-1927/ matična knjiga za rudni-ke: Šemnik, Sitarjevec, Trojane, Orle 1921-1929/ rezervni deleži rudnika in svinčarne v Litiji 1915-1926/

365

prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 787 AS 408 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA MEŽICA, 19 stol. - 20. stol. 1 k. Krajevna bratovska skladnica Mežica, 1863 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. indeks matičnih listov članov iz z konca 19. in začetka 20. stol./ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 788 AS 409 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA RADOVNA, 1895 - 1901 1 k. Krajevna bratovska skladnica Radovna, 1859 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. matična knjiga članov, rojenih 1828-1886/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 789 AS 402

366

KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA RAJHENBURG, 1906 - 1939 1.0 t. m./ 4 k., 1 f. Krajevna bratovska skladnica Rajhenburg, 1858 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. matična knjiga članov rudnika Huda jama 1906-1920/ indeks članov premogovnikov 1922-1939: Rajhenburg, Senovo, Reštajn, Globoko/ indeks članov iz rudnikov Huda Jama in Liboje 1906-1920/ članske izkaznice/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 790 AS 410 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA SAVA, 1896 - 1916 0.2 t. m./ 4 k. Krajevna bratovska skladnica Sava, 1860 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 AS je prevzel gradivo leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS. matične knjige članov 1896-1916/ prevzemni seznam 1972/

367

______________________________________________________________________ 791 AS 411 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA ŠTORE, 1851 - 1924 4.7 t. m./ 41 f., 13 k. Krajevna bratovska skladnica Štore, 1864 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matične knjige članov rojenih 1851-1906/ indeksi otrok 1873-1927/ personalni listi delavcev 1854-1924/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 792 AS 412 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA TRBOVLJE, 1804 - 1939 0.9 t. m./ 25 k. Krajevna bratovska skladnica Trbovlje, 1854 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 - Kerstein J., Nastanek in razvoj bolnišnične zdravstvene službe v Trbovljah, 60 let

Splošne bolnice Trbovlje 1925 - 1985, Trbovlje 1986, str. 4 Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matične knjige članov z delno ohranjenimi indeksi, včlanjenih v obdobju 1804-1939/ prevzemni seznam 1972/

368

______________________________________________________________________ 793 AS 413 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA VELENJE, 1921 - 1941 1.0 t. m./ 26 k. Krajevna bratovska skladnica Velenje, 1894 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matične knjige članov 1921-1941/ matične knjige članov manjših rudnikov 1922-1941: Presika, Globoko, Tolsti vrh, Hrastovec, Bohanija, Pečovnik, Petrovče, Klučarovci, Sv. Ana, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Zbelovo, Stranice, Zreče, Vranja peč/ temeljne knjige premogovnikov: Velenje 1929, Zabukovica 1929/ prevzemni seznam 1972/ ______________________________________________________________________ 794 AS 414 KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA ZAGORJE, 1840 - 1935 0.5 t. m./ 11 k. Krajevna bratovska skladnica Zagorje, 1858 - 1945 Glej AS 403, zap. št. 782. - Glej AS 403, zap. št. 782 Gradivo je bilo prevzeto leta 1972 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja SRS. matične knjige z delno ohranjenimi indeksi članov, včlanjenih v skladnico v obdobju 1840-1935/ prevzemni seznam 1972/

369

______________________________________________________________________ 795 AS 416 OKRAJNA BOLNIŠKA BLAGAJNA V LJUBLJANI, 1889 - 1922 0.4 t. m./ 1 f., 9 k. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, 1889 - 1922 Bolniške blagajne so začeli ustanavljati v avstrijskih deželah po letu 1888, potem ko so izdali Zakon o zavarovanju delavcev. Poznali so različne oblike bolniških blagajn, npr. obratne, zadružne, društvene in okrajne. Slednje so praviloma ustanavljali za posamez-ne sodne okraje, njihov sedež pa je bil tam, kjer je bilo okrajno sodišče. Lahko pa so politična oblastva po potrebi posamezne okrajne blagajne tudi združila, oziroma jih v enem sodnem okraju ustanovila več. Člani so bili deležni bolniškega zavarovanja, ki je vključevalo brezplačno zdravljenje, pomoč pri porodih, 20-tedensko denarno podporo v času bolezni, ki je znašala 60% povprečne mezde, in pogrebnino svojcem umrlega v višini 20 povprečnih mezd. Okrajno blagajno so ukinili, če je bilo manj kot 100 članov. Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1889 za ljubljansko mes-tno okrožje in je delovala do leta 1922, ko so v Kraljevini SHS poenotili socialno zava-rovanje. Pred prvo svetovno vojno je imela ekspoziture po vseh večjih krajih Slovenije in okoli 42.000 zavarovancev. - Pravila Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, Ljubljana 1918 AS je prevzel gradivo leta 1951 od Ministrstva za socialno skrbstvo LRS in leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. zapisniki sej upravnega odbora 1889-1919/ zapisniki sej razsodišča 1891-1921/ zapis-niki sej letnih občnih zborov 1892-1919/ zapisniki sej nadzorstva 1911-1922/ zapisniki sej načelstva 1919-1922/ osebni listi, pogodbe z zdravniki 1921/ prevzemni seznam 1951, 1970/ ______________________________________________________________________ 796 AS 387 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, 1922 - 1945 2.0 t. m./ 8 f., 129 k. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, 1922 - 1941 Instituto per la assicuracioni sociali della Provincia di Lubiana, 1941 - 1945 Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, 1941 - 1945 Kot organ za zavarovanje delavcev je bil ustanovljen leta 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev. Centralni zavod za zavarovanje delavcev v vsej kraljevini je pos-

370

tal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za območje Slovenije je bil usta-novljen Okrožni urad v Ljubljani. Osrednji urad je opravljal zavarovanje v primeru bolezni, nesreč pri delu in v primeru onemoglosti, starosti in smrti. Okrožni urad pa je nadziral delodajalce glede prijavljanja nezgod, smrti ipd. Vodil je evidenco zavarovan-cev, pobiral prispevke, zagotavljal zdravljenje v ambulantah, izplačeval denarna nado-mestila. Okrožni urad v Ljubljani je bil največji in finančno najmočnejši v Jugoslaviji, v Sloveniji pa najpomembnejši delavski socialni zavod. Poslovalnice je imel v vseh večjih krajih: v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Kočevju, Kranju in Tržiču. Iz zbranega denarja je plačeval boleznine, bolniško zdravljenje, zdravnike in zdravila. Urad je imel svoje ambulante, pa tudi zdra-vnike v tovarniških ambulantah. Imel je nezgodne postaje ter posvetovalnice za matere z otroki, kopališča, zdravilišča za pljučne bolnike, za bolnike s kostno tuberkulozo ter lastne protituberkulozne dispanzerje. Poleg lastnih poslovnih stavb v Ljubljani, Kranju, Celju in Mariboru je imel še veliko drugih nepremičnin, stanovanjskih in poslovnih stavb. Okrožni urad je zbiral tudi obvezne prispevke za borzo dela in s tem zagotavljal materi-alno podlago za delovanja delavskega interesnega zastopstva prek delavske zbornice. Po okupaciji Slovenije leta 1941 ni imel več poslovalnic. 20. 8. 1941 se je preimenoval v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. - Kresal F., Začetki in razvoj delavskega zavarovanja v Sloveniji med obema vojnama,

Zgodovinski časopis XXIV, št. 3 - 4, Ljubljana 1970, str. 209 - 245 - ES 8, Ljubljana 1994, str. 116 - 117 Gradivo je prevzel AS leta 1951 od Ministrstva za socialno skrbstvo LRS in leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. poročila o poslovanju 1935-1943/ zapisniki sej ravnateljstva 1922-1945/ zapisniki sej predsedstva 1922-1945/ zapisniki sej nadzornega odbora 1922-1945/ zapisniki sej upravnega odbora 1923-1929, 1942/ zapisniki sej rentnega odbora 1923-1945/ zapisni-ki sej gradbenega odseka 1922-1927/ zapisniki sej odbora za sanacijo zavarovanja 1943-1944/ prevzemni seznam 1951, 1970/ ______________________________________________________________________ 797 AS 388 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA CELJE, 1922 - 1941 0.8 t. m./ 7 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Celje, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796

371

AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ indeksi delodajalcev 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 798 AS 389 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA KAMNIK, 1922 - 1941 0.3 t. m./ 3 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Kamnik, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 799 AS 390 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA LITIJA, 1922 - 1941 0.3 t. m./ 4 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Litija, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. Dosjeji so urejeni po abecednem redu. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/

372

prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 800 AS 391 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA LJUBLJANA, 1922 - 1941 40.0 t. m./ 300 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Ljubljana, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ indeks delodajalcev 1922-1941/ dos-jeji zavarovancev gradbenih in stavbnih podjetij 1922-1941: Curk Matko - Gradis Ljub-ljana, Gradbeno podjetje Dedek ing. Josip, Ljubljana, Gradbena družba z.o.z. Dukič in drug, Ljubljana/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 801 AS 392 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA, 1922 - 1941 1.7 t. m./ 10 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Murska Sobota, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ bolniški listi zavarovancev 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/

373

______________________________________________________________________ 802 AS 393 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA NOVO MESTO, 1922 - 1941 12.5 t. m./ 119 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Novo mesto, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ indeksi k dosjejem 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 803 AS 394 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA PTUJ, 1922 - 1941 2.5 t. m./ 23 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Ptuj, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 804 AS 395

374

OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA SLOVENJ GRADEC, 1922 - 1941 4.0 t. m./ 37 f. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Slovenj Gradec, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je prevzel gradivo leta 1973 od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovan-ja SRS v Ljubljani. dosjeji zavarovancev po delodajalcih 1922-1941/ indeks delodajalcev 1922-1941/ prevzemni seznam 1973/ ______________________________________________________________________ 805 AS 396 OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI, POSLOVALNICA TRŽIČ, 1919 - 1940 1.5 t. m./ 17 f., 30 k. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, poslovalnica Tržič, 1922 - 1941 Glej AS 387, zap. št. 796. - Glej AS 387, zap. št. 796 AS je leta 1962 prevzel gradivo od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. spisi 1924-1932/ okrožnice 1926-1940/ poročila o poslovanju 1935/ računske knjige 1919-1938/ izterjatve 1932-1938/ indeksi 1919-1925/ prevzemni seznam 1962/

375

______________________________________________________________________ 806 AS 421 POKOJNINSKI SKLAD HRANILNICE DRAVSKE BANOVINE V LJUBLJANI, 1929 - 1947 0.5 t. m./ 4 k. Pokojninski sklad Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani, 1929 - 1941 Pokojninski sklad Hranilnice Ljubljanske pokrajine, 1941 - 1945 Že v začetku stoletja je imela predhodnica Hranilnica Dravske banovine Kranjska hra-nilnica poseben pokojninski zaklad, iz katerega je izplačevala uradnikom in uslužben-cem ali pa njihovim vdovam pokojnine. Tako je bilo tudi v času Kraljevine Jugoslavije. Sklad je imel lastno upravo, bil pa je last hranilnice. Denar zanj so pridobivali z dele-žem iz čistega dohodka ali pa iz rezervnega sklada. Najmanj vsako peto leto so opravili tehnični pregled njegovega delovanja. - Pravila in opravilni red Kranjske hranilnice v Ljubljani, Ljubljana 1918 AS je prevzel gradivo leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Lju-bljani. glavna knjiga in saldo konti 1928-1947/ knjiga izgube in dobička 1932-1945/ uprava hiš 1946-1947/ prevzemni seznam 1970/ ______________________________________________________________________ 807 AS 419 AKADEMSKA BOLNIŠKA BLAGAJNA LJUBLJANA, 1929 - 1940 1 k. Akademska bolniška blagajna Ljubljana delno ohranjen vložni zapisnik 1929-1940/

376

______________________________________________________________________ 808 AS 417 BOLNIŠKA BLAGAJNA TRGOVSKEGA BOLNIŠKEGA IN PODPORNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI, 1926 - 1945 0.4 t. m./ 9 k., 19 m. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, 1835 - 1946 Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta l835 kot prostovoljna organizacija trgovskega stanu. Po 1. svetovni vojni je imelo čez 1.000 čla-nov, sredi dvajsetih let pa že blizu 4.400. V zakonih o zavarovanju delavcev v novous-tanovljeni Kraljevini SHS niso predvideli nadaljnega obstoja društva, zato mu je grozila likvidacija, njegove posle pa naj bi prevzel Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. S tem bi se zavarovanje privatnih nameščencev potopilo v splošno delavsko zavarovanje. Da bi to preprečili, so se dogovarjali celo o priključitvi k zagrebškemu Merkurju. Končno so od ministra za socialno politiko izposlovali odlok o odložitvi lik-vidacije. Z dopolnilom Zakona o zavarovanju delavcev so Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani določili lastnost krajevnega organa. Njegove osnovne naloge, kot jih je društvo samo definiralo, so bile: oskrbovanje in upravljanje podpornega sklada in sklada za Trgovski dom, dodeljevanje podpore brez-poselnim in onemoglim članom ter vdovam in sirotam društvenikov, brezplačno posre-dovanje pri nastavljanju trgovskega osebja, organiziranje učnih tečajev in predavanj, izdajanje strokovnih knjig ter lastnega glasila Trgovski tovariš, vzdrževanje knjižnice in čitalnice. Od svojih članov je društvo pobiralo prispevke za bolniško in nezgodno zavarovanje, za borzo dela in delavsko zbornico, v svojih zdravstvenih zavodih in ambulantah pa je izvajalo bolniško zavarovanje. Njihovi zavarovanci so imeli na voljo večje število zdra-vnikov in boljšo zdravniško oskrbo kot ostali zavarovanci. Imeli so celo svoj lastni sanatorij Šlajmerjev dom, ki je bil zgrajen leta 1932. Leta 1946 so bile pravice zavaro-vancev Trgovskega bolniškega in podpornega društva izenačene s pravicami ostalih delavcev. AS je prevzel gradivo leta 1951 od Ministrstva za socialno skrbstvo LRS in leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. zapisniki sej upravnega odbora 1926-1929/ zapisniki sej predsedstva 1929-1945/ zapis-niki sej ravnateljstva 1929-1945/ zapisniki sej nadzorstva 1929, 1935-1945/ zapisniki sej rentnega odbora 1926-1945/ revizijski zapisniki 1926-1942/ zapisniki komisarja 1930/ zaključni račun 1944/ prevzemni seznam 1951, 1970/

377

______________________________________________________________________ 809 AS 415 OBLASTNA UPRAVA BOLNIŠKEGA FONDA PRI DIREKCIJI DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI, 1935 - 1945 2 k. Oblastna uprava bolniškega fonda pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, 1922 - 1947 Delavci, zaposleni v državnih prometnih ustanovah, so bili v primeru nezgod in bolezni posebej zavarovani (Ur.l. PU za Slovenijo, št. 95/22). Za upravljanje administrativno zavarovalnih del so ustanovili centralno upravo bolniških fondov, ki je bila pri Ministrs-tvu za promet v Beogradu, in posamezne oblastne uprave, ki so bile pri posameznih odsekih državnoprometnih uradov. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drža-vnih železnic v Ljubljani je bila v sklopu socialno-humanitarnega odseka pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Samoupravni organi bolniškega fonda so bili: skupščina, ki se je sestajala vsako leto na sedežu železniške uprave, in upravni ter nadzorni odbor, ki se je oblikoval za dobo 3 let. Zavarovanci so iz svoje sredine določili tudi delegate za glavno skupščino, ki se je ses-tajala vsako leto na sedežu centralne uprave v Beogradu. Ti organi so imeli omejene funkcije: npr. odobravali so proračune, letne obračune, investicije, izredne pomoči itd., vendar le s soglasjem ministra za promet. Finančna sredstva oblastne uprave so se obli-kovala iz prispevkov zavarovancev (določeni procenti od mesečne plače, mezde ali pokojnine) in od prispevkov železniške direkcije, ki je znašala najmanj toliko kot pris-pevki aktivnih članov - železničarjev. Zavarovanci so imeli pravico do zdravniške pomoči pri pogodbenih zdravnikih splošne medicine, izjemoma tudi pri drugih zdravni-kih, in do zdravljenja v bolnišnicah. V primeru delovne nesposobnosti zaradi bolezni so dobili 70% mezde. Podporo so dobili tudi v primeru poroda ali smrti. Če so dovoljevala sredstva, so bili deležni kopališkega in klimatskega zdravljenja ter zdravljenja v sanato-rijih. - Ujedinjeni železničar, glasilo sindikalne organizacije v letih 1925 - 1941 AS je prevzel gradivo leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Lju-bljani. Del gradiva hrani Arhiv Slovenskih železnic v Ljubljani. glavna tabelarna knjiga 1935-1945/ knjiga izdatkov bolniškega fonda 1941-1944/

378

______________________________________________________________________ 810 AS 422 POKOJNINSKI SKLAD ZA NAMEŠČENCE ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI, 1940 - 1947 1 k. Pokojninski sklad za nameščence Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-ljani, 1933 - 1947 Pokojninski sklad pri Zbornici za TOI je bil po zakonu iz leta 1932 avtonomnna pravna ustanova z lastnim premoženjem in lastno upravo. Zbornica je v sklad vplačevala naj-manj 5% svojih celotnih letnih dohodkov, vse dokler ni bila dosežena potrebna vsota za zavarovanje pokojninskih prejemkov. O imovini sklada so vodili posebne račune. Ta se je smela uporabljati izključno za poravnavo pokojnin zborničnih nameščencev. Za obveznosti sklada je jamčila zbornica s svojo celotno imovino. - Pravila Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Ljubljana 1933 AS je leta 1970 prevzel gradivo od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Lju-bljani. blagajniška knjiga 1940-1947/ ______________________________________________________________________ 811 AS 420 POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI, 1919 - 1945 0.2 t. m./ 3 f. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, 1919 - 1945 Po propadu Avstro-Ogrske je Narodna vlada SHS v Ljubljani z naredbo z dne 13. 1. 1919 ustanovila za svoje področje Začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Zavod ni imel sredstev, zato je začel poslovati s pomočjo brezobrestnega kre-dita narodne vlade. V začetku je posloval le za ozemlje Slovenije. Z naredbo Ministrs-tva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 28. 8. 1919 je bilo področje zavoda raztegnjeno tudi na ostalo bivše avstrijsko ozemlje Kraljevine SHS. Tako je začel zavod poslovati še za Dalmacijo z otoki, za Kastav in otok Krk. Zakon o pokojninskem zava-rovanju, ki ga je država prevzela od Avstrije, je izboljšala uredba z dne 27. 6. 1921, ki je postala dne 12. 5. 1922 zakon. V tej noveli je dobil nosilec zavarovanja ime Pokoj-ninski zavod za nameščence v Ljubljani. Področje delovanja se je raztegnilo še na Pre-kmurje. Ob svoji ustanovitvi je iz bivšega avstrijskega zavarovanja zavod prevzel okoli 2.000 zavarovancev, 1937 pa je imel okoli 14.000 zavarovancev. Svoje premoženje je uporabljal v korist narodnega gospodarstva, tako je v Ljubljani zgradil 15 hiš, med dru-gim nebotičnik, itd.

379

- Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, str. 604 - 609 AS je prevzel gradivo leta 1951 od Ministrstva z socialno skrbstvo LRS in leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. letna poročila 1919-1944/ dnevnik 1944-1945/ saldokonti kavarne Nebotičnik 1944/ prevzemni seznam 1951, 1970/ ______________________________________________________________________ 812 AS 398 DRŽAVNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, FILIALA LJUBLJANA, 1946 - 1950 1.3 t. m./ 15 f., 22 k. Državni zavod za socialno zavarovanje, filiala Ljubljana, 1947 - 1950 Glej AS 397, zap. št. 813. Z zakonom o socialnem zavarovaju delavcev in nameščencev (Ur.l. FLRJ, št. 65/47) je leta 1947 postal enotni nosilec socialnega zavarovanja FLRJ Državni zavod za socialno zavarovanje v Beogradu, ki je imel v Sloveniji dve podružnici: v Ljubljani in Mariboru, po priključitvi Slovenskega primorja k Jugoslaviji pa še podružnico v Ajdovščini. Že naslednje leto je postala ljubljanska filiala centrala za vso Slovenijo. Leta 1950 je imela tri mestne, 22 okrajnih 7 krajevnih, 37 obratnih in 1 profesionalno ekspozituro. Poslo-vanje je bilo skladno s tedanjim obdobjem administrativnega socializma centralizirano. Strokovni sveti niso imeli pravice odločanja, ampak le pravico svetovanja. Nov zakon o socialnem zavarovanju (Ur.l. FLRJ, št. 10/50) je leta 1950 službo socialnega zavarovan-ja organsko vključil v državno upravo, postala je njen sestavni del. Službo socialnega zavarovanja so vršile sicer posebne uprave za socialno zavarovanje, ki so bile vključene v državne organe, pristojne za socialno politiko. Sredstva za financiranje socialnega zavarovanja so se zbirala skupno z akumulacijo in so bila zagotovljena v državnem pro-računu. Leta 1952 (Ur.l. LRS, št. 19/52) pa je prevzel službo socialnega zavarovanja v Sloveniji novoustanovljeni Zavod za socialno zavarovanje LRS (AS 400, zap. št. 814). - Hrašovec A., Razvoj socialnega zavarovanja po osvoboditvi s posebnim ozirom na

celjski okraj, Celjski zbornik 1957, Celje 1957, str. 231 - 250 AS je prevzel gradivo leta 1970 od Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Lju-bljani. rentni spisi 1946-1950/ uprava hiš, računi 1946-1947/ prevzemni seznam 1970/ ______________________________________________________________________

380

813 AS 397 FEDERALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI, 1945 - 1946 0.3 t. m./ 2 k., 4 m. Federalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, 1945 - 1946 Pred letom 1941 smo imeli v Sloveniji 48 samostojnih nosilcev službe socialnega zava-rovanja, med katerimi je bil največji Okrožni urad za zavarovaje delavcev v Ljubljani (AS 387, zap. št. 796) z okoli 100.000 zavarovanci. Med okupacijo so veljali za področ-ja, ki so jih zasedli Nemci in Madžari njihovi predpisi, v Ljubljanski pokrajini pa je v glavnem ostalo po starem. Že januarja leta 1945 pa je NKOJ vse nosilce socialnega zavarovanja postavil pod nadzor poverjeništva za socialno politiko NKOJ. Še pred osvoboditvijo je bil izdan zakon, ki je poenotil izvajanje socialnega zavarovanja v orga-nizacijskem pogledu. Ustanovljen je bil Osrednji zavod za socialno zavarovanje za celo-tno državo s sedežem v Zagrebu, ki je postal edini nosilec socialnega zavarovanja. V posameznih republikah pa so bili ustanovljeni federalni zavodi, ki so poslovali po nače-lih samouprave. V Sloveniji je bil 1. 7. 1945 ustanovljen Federalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, ki je imel 6 podružnic in 12 poslovalnic. Izvajal je bolniško zavarovanje. Zavarovanje za primer nezgode, za onemoglost, starost in smrt ter izplače-vanje doklad za otroke pa je izvajal kot krajevni organ Osrednji zavod za socialno zava-rovanje v Zagrebu. Po zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev iz leta 1947 je vlogo ljub-ljanskega federalnega zavoda prevzela ljubljanska filijala Državnega zavoda za socialno zavarovanje (AS 398, zap. št. 812). - Hrašovec A., Razvoj socialnega zavarovanja po osvoboditvi s posebnim ozirom na

celjski okraj, Celjski zbornik 1957, Celje 1957, str. 231 - 250 AS je prevzel leta 1951 gradivo začasne samouprave Federalnega zavoda za socialno zavarovanje od Ministrstva za socialno skrbstvo LRS. zapisnika sej 1945-1946/ bančne naložbe, depoziti 1943-1945/ prevzemni seznam 1951/

381

______________________________________________________________________ 814 AS 400 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI, 1889 - 1953 10.5 t. m./ 93 š. Zavod za socialno zavarovanje Ljudske republike Slovenije, 1952 - 1954 Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, 1954 - 1971 Z uvedbo samoupravljanja so leta 1952 spremenili tudi socialno zavarovanje. To je pre-šlo iz državne uprave na zavode za socialno zavarovanje (Uredba o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje (Ur.l. FLRJ, št. 30/52). Bili so samostojne ustanove, ki so imele za izvajanje socialnega zavarovanja lastna finančna sredstva. Upravljali so jih zavaro-vanci po svojih izbranih zastopnikih. V okrajih in mestih so bili ustanovljeni okrajni ter mestni, v republikah pa republiški zavodi za socialno zavarovanje. Za območje Slovenije je bil leta 1952 ustanovljen Zavod za socialno zavarovanje LRS, ki se je leta 1954 preimenoval v Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani, tega pa je leta 1972 zamenjala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Leta 1955 je bil v Beogradu ustanovljen še zvezni zavod za socialno zavarovanje (Ur.l. FLRJ, št. 12/55), ki je skrbel za koordinacijo dela in za napredek službe socialne-ga zavarovanja ter predstavljal Jugoslavijo na tujem. Okrajnim zavodom je bilo prepuščeno vse poslovanje v zvezi z uveljavljanjem pravic zavarovancev in izdajanje odločb o pravicah. V posameznih krajih oziroma v območjih ter v večjih podjetjih so lahko ustanavljali podružnice in izpostave. Lahko pa so tudi pooblastili posamezna večja podjetja za opravljanje večjih poslov iz socialnega zavaro-vanja, zlasti iz zdravstvenega zavarovanja. Hkrati so bili nosilci skladov zdravstvenega zavarovanja. Republiški zavod pa je postal nosilec sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za otroške dodatke, obenem pa je nadzoroval poslovanje okrajnih in mestnih zavodov. Uredba o organizaciji socialnega zavarovanja iz leta 1955 je podrob-no določila pristojnosti in delovna področja vseh vrst zavodov za socialno zavarovanje in tudi pristojnosti njihovih organov: skupščine, izvršilnega odbora, direktorja zavoda itd. Zavezanci (gospodarske organizacije, državni organi in ustanove, zadružne in druge organizacije, privatni delodajalci) so za zaposlene od 1952 plačevali kolektivni prispe-vek, ki se je zbiral v zveznem skladu socialnega zavarovanja. Minister za finance FLRJ ga je potem razdaljeval po posameznih republiških zavodih. Od tu pa so se sredstva delila na republiški sklad (dolgoročno zavarovanje) in na sklade okrajnih zavodov (kra-tkoročno zavarovanje). - Kiauta M., V novi Jugoslaviji sprejeti zakoni s področja socialnega zavarovanja,

Zbornik okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani, Ljubljana 1962, str. 24 - 36

- Hrašovec A., Razvoj socialnega zavarovanja po osvoboditvi s posebnim ozirom na celjski okraj, Celjski zbornik 1957, Celje 1957, str. 231 - 250

AS je prevzel gradivo od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS leta 1972 in leta 1979.

382

kartoteka zavarovancev, ki so v obdobju NOB in po njej upravljali pomembne družbe-nopolitične funkcije/ delavske knjižice 1889-1953/ ______________________________________________________________________ 815 AS 384 NAJDENIŠNICA V LJUBLJANI, 1788 - 1866 0.8 t. m./ 14 k. Findelanstalt in Laibach, 1789 - 1871 Najdenišnica v Ljubljani, 1789 - 1871 Za začetek najdenišnice v Ljubljani lahko štejemo ureditev prostorov za najdence v lju-bljanskem meščanskem špitalu leta 1789. Najdenišnica je živela približno stoletje. Dne 24. 8. 1870 je Kranjski deželni zbor na svoji seji sklenil, da naj najdenišnica s 1. 7. 1871 preneha delovati. - Borisov P., Univerzitetni klinični center v Ljubljani, njegov nastanek in razvoj,

Ljubljana 1986 Gradivo je izročila uprava Kliničnih bolnišnic leta 1951 in 1956. matične knjige najdencev 1788 -1866/ ______________________________________________________________________ 816 AS 1460 ZAVOD ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO LJUBLJANA, 1919 - 1974 12.0 t. m./ 75 š. Zavod za slepe v Ljubljani, 1919 - 1922 Zavod za slepe v Kočevju, 1922 - 1929 Zavod za slepo deco v Kočevju, 1929 - 1944 Zavod za slepo mladino v Ljubljani, 1944 - 1966 Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, 1966 - Na Kranjskem so skušali ustanoviti zavod za slepe že v začetku 19. stol., vendar so jih vse do konca prve svetovne vojne pošiljali v avstrijske zavode. A šlo je za redke posa-meznike, večina ljudi pa za takšne možnosti ni niti vedela, niti ni želela pošiljati svojih otrok v tuje šole. Ob koncu vojne pa so zavod resnično potrebovali, tedaj so namreč prišli v Ljubljano oslepeli slovenski vojaki, ki so se rehabilitirali v graškem zavodu in vsi slovenski otro-ci, ki so bili dotlej v tujih domovih za slepe. Zavod je bil formalno ustanovljen 13. 9. 1919 (Ur.l. DVS, št. 152/19), že konec leta 1918 pa so dobili prostore v nekdanji Belgijski vojašnici in nato v stari porodnišnici.

383

Imeli so dvorazredno osnovno šolo, kjer so poučevale sestre usmiljenke, v šolskem letu 1921/22 pa so jim priključili še obrtno nadaljevalno šolo, da so se učenci po osnovni šoli izučili obrti. V začetku je bilo v zavodu okoli 40 gojencev, od tega 20 šoloobvez-nih. Leta 1922 so se preselili v precej manjšo stavbo bivše lesno obrtne šole v Kočevju. Zavod so zapustili tedaj že priznani učitelji kot npr. Franica Vrhunc, prva slovenska uči-teljica za slepe in Josip Kobal, vodja obrtne šole ter avtor mnogih člankov s področja tiflopedagogike. Kazalo je celo, da bodo zavod zaradi gmotnih, kadrovskih in prostor-skih težav zaprli. Vendar se je stanje postopoma izboljšalo in leto 1929 pomeni velik mejnik. Odpustili so vse odrasle in se posvetili le mladini. Preimenovali so se v Zavod za slepo deco. Po bombardiranju zavoda leta 1944 so se preselili v Ljubljano, najprej v gluhonemnico, jeseni 1945 pa v predvojni dekliški internat De Notre Dame. Preimenovali so se v Zavod za slepo mladino, podrejeni so bili Ministrstvu za prosveto Narodne vlade Slo-venije. Ob koncu šolskega leta 1944/45 je bilo v zavodu 37 gojencev, potem pa je števi-lo postopoma naraščalo in jih je bilo 80 v začetku 50-ih let. Konec 40-ih se je v zavod vključilo še 9 gojencev iz zavoda za slepe v Portorožu, ki je bil leta 1947 organiziran za cono B v svobodnem tržaškem ozemlju. Zavod je deloval kot center za predšolsko vzgojo, šolsko in pošolsko izobraževanje sle-pih. Otroci so ob počitnicah in praznikih obiskovali sorodnike, sicer pa so živeli v zavodskih domovih. Imeli so edino tiflopedagoško knjižnico za slepe v Sloveniji, center za izdelavo učil za slepe, in so bili prvi v Jugoslaviji, ki so imeli že tonski studio za snemanje zvočnih zapisov. Šola za slepe je delovala tako kot običajna osnovna šola s prirejenimi učbeniki v Braillovi pisavi. Gojenci so lahko obiskovali tudi zunanje stro-kovne šole, tečaje za telefoniste, gimnazijo, učiteljišče ter fizioterapevtsko šolo v Beo-gradu. Leta 1966 so se preselili v novo stavbo in začeli s kabinetnim poukom. Kapacite-ta zavoda se je povečala od 40 na 100 gojencev. Poleg slepih so sprejeli še slabovidne učence, ki so bili potrebni posebnega šolanja, a so jih prej zaradi pomanjkanja prostora zavračali. Zavod so leta 1966 preimenovali v Zavod za slepo in slabovidno mladino. Sredi 80-ih let je bilo v zavodu 85 otrok, zanje je skrbelo 37 delavcev, od tega 20 učitel-jev. Leta 1979, ob 60-letnici svojega delovanja, so prejeli Žagarjevo priznanje za dosežke pri rehabilitaciji in vključevanju številnih generacij slepe in slabovidne mladine v aktiv-no življenje. - Golob M., Pot k svetlobi, Ljubljana 1989 AS je gradivo prevzel leta 1991 od ustvarjalca v neurejenem stanju. Leta 1996 je bilo urejeno. dopisi 1920-1964/ zapisniki sej kuratorija za vojne invalide 1919/ zapisniki sej uprav-nega odbora 1955-1960/ odredbe vodstva uprave 1923-1924/ matični listi gojencev 1918-1950/ evidenca šoloobveznih slepih 1933-1950/ sprejemni listi slepih 1918-1952/ prošnje gojencev za sprejem 1924-1955/ seznami slepih otrok v Portorožu in Ljubljani 1947-1961/ vpisnice otrok 1945-1962/ oskrbnine gojencev 1935-1950/ razni statistični podatki 1947-1974/ mobilna služba 1969-1971/ letna poročila razrednikov 1955-1974/ konferenčni zapisniki 1921-1953/ razrednice, redovalnice 1919-1957/ dnevniki šolskega dela 1928-1967/ dnevniki zimske rekreacije in poletnih kolonij 1954-1969/ okrožnice šole 1936-1947/ povabila na sestanke 1933-1956/ pomočniški izpiti 1949/ šolski učni

384

načrti 1941-1950/ inventar šolskih in pisarniških potrebščin 1934-1943/ inventurni listi 1961-1963/ evidenčni listi živil 1932-1952/ menažne knjige 1928-1931/ blagajniški dne-vniki 1935-1944/ evidenca izdatkov in prejemkov 1941-1947/ denarne pošiljke 1945-1947/ kontrolnik kreditov 1935-1941/ fakturne knjige 1945-1950/ proračuni za gospodarjenje 1925-1964/ proračuni izdatkov 1934-1962/ darilna pisma 1926-1956/ dokumenti za nakup zemljišč 1922/ adaptacija podstrešja 1959/ investicije 1955-1957/ prijava vojne škode 1945/ delo vojnih ujetnikov 1947-1948/ odlikovanja učiteljev 1921-1959/ službene ocene učiteljev 1949-1954/ fotografska dokumentacija 1919-1974/ delovodniki 1936-1961/ indeksi k delovodnikom 1927-1962/ prevzemni seznam 1991/

385

H POLITIČNE STRANKE, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SINDIKATI

HA Meščanske politične stranke do 1945 ______________________________________________________________________ 817 AS 1445 JUGOSLOVANSKA SOCIALNODEMOKRATSKA STRANKA, 1917 - 1920 0.1 t. m./ 1 š. Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, 1896 - 1921 Prva socialnodemokratska stranka na Slovenskem je bila ustanovljena v Ljubljani 15. oziroma 16. 8. 1896. Združevala naj bi socialne demokrate južnih Slovanov v Cislajta-niji, vendar pa je ostala v bistvu slovenska stranka. Sestavljena je bila iz krajevnih, okrajnih in deželnih organizacij. Na čelu stranke je bil izvršni odbor. Kot stranka je bila navezana na Avstrijsko socialnodemokratsko stranko (ustanovljeno 1888/89) in je od nje dobivala materialno podporo. V idejnem pogledu je sledila politiki 2. internacionale. 1920 je prišlo do razcepa v stranki, levičarji so iz stranke izstopili. 1921 je potekalo združevanje vseh socialnodemokratskih strank v Jugoslaviji, JSDS, Socialistična delav-ska stranka Jugoslavije in Socialistička radnička partija Jugoslavije so se združile v Socialistično stranko Jugoslavije. JSDS se je sestala zadnjikrat decembra 1921 v Trbov-ljah in sprejela statut in program SSJ. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 339 - 341 Gradivo je septembra 1993 arhivu izročil Saša Korun iz Verja pri Medvodah. zapisniki sej izvršnega odbora 1917-1919/ poročila/ okrožnice/ zapisniki občnih zborov/ časopisni članki/ "Naprej", glasilo JSDS 1920/ ustavni načrt socialističnega kroga s.d/ arhivski popis 1993/ ______________________________________________________________________ 818 AS 584 JUGOSLOVANSKI POSLANSKI KLUB NA DUNAJU, 1916 - 1918 2.0 t. m./ 19 f. Jugoslovanski poslanski klub na Dunaju, 1917 - 1918 Glej tudi AS 1651, zap. št. 819. Južnoslovanski parlamentarni klub v dunajskem državnem zboru je bil ustanovljen 29. 5. 1917 z združitvijo slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev avstrijskega dela Habs-burške monarhije. Ob ustanovitvi je imel 33 članov: 18 pripadnikov Slovenske ljudske stranke, 2 pripadnika Narodne napredne stranke, 2 Istrana, 3 srbske in 8 hrvaških Dal-matincev. Programski temelj politike Jugoslovanskega kluba je bila Majniška deklaraci-

386

ja. Od septembra 1917 je bil Jugoslovanski klub na čelu jugoslovanskega deklaracijske-ga gibanja, ki je v času propada monarhije doseglo prav v slovenskih deželah največji razmah. - ES 4, Ljubljana 1990, str. 343 Del gradiva je AS leta 1948 izročil FZC. spisi 1917-1918/ uradna korespondenca 1917-1918/ korespondenca dr. Antona Koroš-ca in drugih članov 1917-1918/ dopisi/ interpelacije/ stenografski zapiski poslanske zbornice/ spomenice/ resolucije/ peticije/ časopisni izrezki in prepisi člankov/ podpisi Majniške deklaracije/ arhivski popis 1965/ ______________________________________________________________________ 819 AS 1651 JUGOSLOVANSKI POSLANSKI KLUB NA DUNAJU, 1917 - 1918 0.5 t. m./ 4 š. Jugoslovanski poslanski klub na Dunaju, 1917 - 1918 Glej AS 584, zap. št. 818. - Vodnik 1965, str. 465 - 466 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. kopije interpelacij slovenskih poslancev 1917-1918/ prošnje posameznikov na JK v zve-zi z oprostitvami vojaške službe, denarnimi podporami, amnestijami, invalidninami, političnim preganjanjem, odškodninami, itd./ arhivski popis/

387

______________________________________________________________________ 820 AS 1896 PROTIKOMUNISTIČNI ODBOR V LJUBLJANI, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 4 f. Protikomunistični odbor v Ljubljani, 1943 - 1945 Ustanovljen je bil septembra 1943 iz zastopnikov protikomunističnih struj. Znan je po protikomunistični božični spomenici, ki so jo 23. 12. 1943 objavili ljubljanski časopisi. Organiziral je tudi akcijo za podpisovanje spomenice kot obsodbe komunizma. - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, III. knjiga, Ljubljana 1973,

str. 260 - 270 Leta 1970 je Republiški sekretariat za notranje zadeve predal gradivo Arhivu IZDG. Z združitvijo je prešlo v AS leta 1992. spomenica proti terencem 1943/ spomenica Vrhovnemu komisarju operacijske cone Jadransko primorje 1944/ protikomunistična spomenica 1943: seznami nabiralcev pod-pisov, delovni načrti in razporedi rajonov za nabiranje podpisov, seznami uradov zavo-dov in ulic, poročila o izjavah posameznikov glede spomenice, podpisne pole in seznami podpisnikov uradov Pokrajinske uprave, javnih in privatnih ustanov in podjetij, šol, bank, zavarovalnic, zavetišč, samostanov, privatnih hiš/ arhivski popis 1984/ ______________________________________________________________________ 821 AS 1898 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, 1942 - 1945 0.2 t. m./ 3 f. Slovenska ljudska stranka, 1905 - 1945 Slovenska ljudska stranka je bila ustanovljena leta 1905. Bila je predvsem kmečka stranka, ki se je zavzemala za tradicionalne kulturne vrednote, večjo vlogo cerkve v državi in avtonomijo v okviru Kraljevine Jugoslavije. 1942 se je z liberalci in socialisti povezala v Slovensko zavezo v boju proti komunizmu. Gradivo je leta 1970 Arhivu IZDG izročil Republiški sekretariat za notranje zadeve. Od leta 1992 je v AS. politični programi SLS in predlogi za delo ožjega odbora SLS/ pravilnik SLS/ program-ski referati Straže 1942/ programski referati Javornikove skupine 1943/ situacijska in politična poročila Mihi Kreku/ referati/ članki/ govori/ seznami zaupnikov SLS v Ljub-ljanski pokrajini/ seznami izobražencev in vidnejših Slovencev pred 2. svetovno vojno/

388

seznami članov katoliškega akademskega starešinstva/ situacijska poročila iz sloven-skih pokrajin/ dnevnik Gajski Martin 1942-1943/ upravno- teritorialna statistika v času vojne/ seznami izpuščenih iz italijanskih taborišč/ poročila o vojni škodi v Ljubljanski pokrajini/ seznami žrtev vojne 1943-1944/ propagandni letaki in časopisi/ arhivski popis 1984/

HB Fašistične in nacionalsocialistične organizacije do 1945 ______________________________________________________________________ 822 AS 1611 HITLERJEVA MLADINA, VODSTVO ODDELKA KRANJ, 1941 - 1945 0.9 t. m./ 5 f. Kärntner Volksbundjugend, Bannführung Krainburg, 1941 - 1942 Mladina Koroške ljudske zveze, vodstvo oddelka Kranj, 1941 - 1942 Hitler-Jugend, Bannführung Krainburg, 1943 - 1945 Hitlerjeva mladina, vodstvo oddelka Kranj, 1943 - 1945 Hitlerjeva mladina (HJ) je bila v Nemčiji ustanovljena leta 1926, v njo so nacisti vklju-čili mladino med 14. in 18. letom. Okoli leta 1934 je bila HJ že povsem formirana orga-nizacija z državnim in zveznim vodstvom in vodstvi oddelkov (Bann). Ženska mladina je bila včlanjena v svojo zvezo (Bund deutscher Mädel in der Hitler Jugend - BDM). Na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške je Nacionalsocialistična nemška delavska stranka uvedla organizacijo Hitlerjeva mladina šele aprila 1942 (do takrat je bila mladina na teh ozemljih organizirana v Mladini Koroške ljudske zveze). Poveljstvo HJ so ustanovili v Radovljici, po njegovi ukinitvi 30. 1. 1943 pa so organizacijo razde-leli na oddelke (Bann) HJ v Radovljici, Kranju in Kamniku. Vsakemu oddelku je nače-loval vodja za moško (Bannführer) in žensko mladino (Bannmädel-führerin). V večjih krajih so bili osnovani Standorte HJ, v manjših pa HJ-Fähnlein. Vsaka Standorte se je delila v Gefolgschaft, nato v Schar in Kameradschaft. Cilj organizacije HJ je bila nacio-nalsocialistična vzgoja mladine z neko vrsto predvojaške vzgoje, zato so zanjo prirejali razna šolanja, tečaje, taborjenja, športna tekmovanja itd. HJ je obvezno pomagala pri kmečkih delih, propagandnih nastopih in političnih praznovanjih, sodelovala pri poštnih pošiljkah in pismih za nemške vojake itd. Posebni šoli za voditelje sta bili v Veldnu (Vrba) in Landskronu. - Ferenc T., Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941 - 1945, Prispevki

za zgodovino delavskega gibanja XX, Ljubljana 1980 - Vodnik 1965, str. 455 Glej AS 1602, zap. št. 407. okrožnice/ poročila/ dopisi/ seznami tečajnikov pri kmečkih delih/ športna tekmovanja/ seznami članstva/ ekonomat/ arhivski popis 1955/

389

______________________________________________________________________ 823 AS 1613 KOROŠKA LJUDSKA ZVEZA, 1941 - 1945 2.0 t. m./ 18 f. Kärntner Volksbund, Bezirksführung Krainburg, 1941 - 1945 Koroška ljudska zveza, Okrajno vodstvo Kranj, 1941 - 1945 Kärntner Volksbund, Ortsgruppe Neumarktl, 1941 - 1945 Koroška ljudska zveza, Krajevna skupina Tržič, 1941 - 1945 Kärntner Volksbund, Ortsgruppe Gutenstein, 1941 - 1945 Koroška ljudska zveza, Krajevna skupina Guštanj, 1941 - 1945 Kärntner Volksbund, Ortsgruppe Prävali, 1941 - 1945 Koroška ljudska zveza, Krajevna skupina Prevalje, 1941 - 1945 Koroška ljudska zveza (Kärntner Volksbund) je na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške osnoval Šef civilne uprave za Gorenjsko z odredbo 24. 5. 1941 (V. u. A.B. C.Z.K.K, št. 9/41), da bi pospešil raznoradovanje Slovencev. Zveza je bila orga-nizirana po načelih Nacionalsocialistične nemške delavske zveze (NSDAP), saj naj bi delovala tudi kot predhodna stopnja in priprava članov za sprejem v NSDAP. Na čelu zveze je bil zvezni vodja (Bundesführer) z zveznimi uradi (finance, personala, šolstvo, sociala, propaganda itd.) in zveznim poslovodjem. Sedež zveznega vodstva je bil na Bledu. Vrhovno vodstvo je bilo razdeljeno na okrajna vodstva (Bezirksführung) z okrajnimi vodji (Bezirksführer). Bila so v Kranju, Radovljici, Kamniku in Dravogradu. Okraji so bili razdeljeni na krajevne skupine (Ortsgruppe) s krajevnimi vodji (Ortsgrup-penleiter). Te so se delile na celice (Zelle) z vodji celic (Zellenleiter) in te na bloke (Block) z vodji blokov (Blockleiter). Krajevne skupine so se pokrivale z območji politi-čnih občin. Tako kot pri zveznem vodstvu, so bili tudi pri krajevnih nastavljeni posebni poslovodje. Krajevne skupine so bile razdeljene na razne sekcije, npr. za ženske, mladi-no, za vojaške oddelke itd. Vsaka krajevna skupina je imela tudi svojega poročevalca, organizacijskega vodjo in vodjo propagande. V Koroško ljudsko zvezo je bilo vključe-nih 11.300 oseb. Imela je tudi svoje oborožene enote (AS 1689, zap. št. 828). Z organi-ziranjem Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) na Gorenjskem in slovenskem Koroškem 15. 12. 1941 (AS 1616, zap. št. 824) je bila Koroška ljudska zveza s 1. 1. 1942 organizacijsko vključena v NSDAP, ukinjeni so bili njeni uradi, zve-zno vodstvo in okrožna vodstva, ki so jih prevzela vodstva NSDAP. Na območjih kra-jevnih skupin Koroške ljudske zveze so ustanovili krajevne skupine ali pa oporišča NSDAP. Politična dejavnost na Gorenjskem je bila odtlej izključno v rokah stranke NSDAP. Namesto formacij Koroške ljudske zveze (Wermannschafta) so bile vzpostav-ljene formacije NSDAP. - Vodnik 1965, str. 454 Glej AS 1602, zap. št. 407. poročila/ dopisi/ seznami vodstev krajevnih skupin in osebne pole članov KLZ okrajne-ga vodstva Kranj/ seznami političnih vodij celic in blokov krajevne skupine KLZ Preval-

390

je/ politične ocene krajevne skupine KLZ Guštanj/ vprašalne pole za sprejem v KLZ Tržič/ blagajna/ arhivski popis 1955/ ______________________________________________________________________ 824 AS 1616 NACIONALSOCIALISTIČNA NEMŠKA DELAVSKA STRANKA NA ZASEDENIH OZEMLJIH GORENJSKE IN SLOVENSKE KOROŠKE, 1941 - 1945 1.5 t. m./ 5 f. Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, Kreisleitung Radmannsdorf, 1942 - 1945 Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Okrožno vodstvo Radovljica, 1942 - 1945 Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei, Kreisleitung Krainburg, 1942 - 1945 Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Okrožno vodstvo Kranj, 1942 - 1945 Nemška delavska stranka je bila ustanovljena leta 1919. Leta 1920 dobila program, in naziv NSDAP (Nacionalsocialistična nemška delavska stranka) in svoj znak, kljukasti križ. Zavzemala se je za urejeno šolstvo, socialo in zdravstvo, ki naj služi vsem slojem. Nastopala je proti Židom in proti Versajski mirovni pogodbi, zahtevala Veliko Nemčijo in propagirala rasizem. Organizacija: na čelu je bil vrhovni vodja, ob njem državno vodstvo oziroma vodja strankine pisarne, nato deželna oziroma pokrajinska vodstva (Gauleitung), okrožna vod-stva (Kreisleitung), krajevne skupine (Ortsgruppe), celice (Zelle) in bloki (Block) s svo-jimi vodji. Imela je svoje oborožene oddelke, priključena društva in organizacije ter raz-lična druga društva pod idejnim vodstvom NSDAP. Za posamezna področja dela so bili ustanovljeni strankini uradi: za propagando, za personalo, za organizacijo, za agrarno politiko, za sodstvo, za Hitlerjevo mladino, za ženska vodstva, za vodstva oboroženih oddelkov, za vojne potrebe itd. Na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške je bila NSDAP ustanovljena 15. 12. 1941 oziroma uradno po objavi v uradnem listu 1. 2. 1942. Organizacijsko je bila vanjo vključena Koroška ljudska zveza (AS 1613, zap. št. 823). Okrožna vodstva (Kreisleitung) z okrožnimi vodji so bila v Kranju, Radovljici, Kamniku, Velikovcu (za občine Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna) in v Wolfsbergu (za občino Dravograd). Glej AS 1602, zap. št. 407. dopisi/ okrožnice/ poročila/ vpisne pole za članstvo/ finančni obračuni/ propagandne brošure/ drobni tiski/ arhivski popis 1955/

391

______________________________________________________________________ 825 AS 1685 NACIONALSOCIALISTIČNE ŽENE NA ZASEDENIH OZEMLJIH GORENJSKE IN SLOVENSKE KOROŠKE, 1941 - 1945 0.7 t. m./ 7 š. Kärntner Volksbund, Bezirksfrauenführung Krainburg, 1941 - 1942 Koroška ljudska zveza, Okrajno vodstvo žena Kranj, 1941 - 1942 Kärntner Volksbund, Bezirksfrauenschaftsleitung Radmannsdorf, 1941 - 1942 Koroška ljudska zveza, Okrajno vodstvo žena Radovljica, 1941 - 1942 Nationalsozialistische Frauenschaft, Kreisfrauenschaftsleitung Krainburg, 1942 - 1945 Nacionalsocialistične žene, Okrožno vodstvo Kranj, 1942 - 1945 Nationalsozialistische Frauenschaft, Kreisfrauenschaftsleitung Radmannsdorf, 1942 - 1945 Nacionalsocialistične žene, Okrožno vodstvo Radovljica, 1942 - 1945 Organizacija Nacionalsocialistične žene (NS-Frauenschaft) je bila organizacija žena v Nacionalsocialistični nemški delavski stranki (NSDAP). Na vsakem sedežu vodstva stranke NSDAP - od vrhovnega, deželnih, okrožnih, krajevnih do vodstva celic in blo-kov - so ustanovili urade Nacionalsocialističnih žena. Na Gorenjskem so bila okrožna vodstva Nacionalsocialističnih žena v Kranju, Radovljici, Kamniku. Pred ustanovitvijo NSDAP na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške so bile žene do začetka leta 1942 organizirane v Koroški ljudski zvezi. - Vodnik 1965, str. 455 Glej AS 1602, zap. št. 407. prejeti in poslani dopisi okrožnih voditeljic Kranj in Radovljica/ poročila in dopisi kra-jevnih skupin okrožnega vodstva Radovljica/ prejeti in poslani dopisi oddelka za ljudsko in domače gospodarstvo okrožnega vodstva Kranj/ arhivski popis/

392

______________________________________________________________________ 826 AS 1797 NARODNA FAŠISTIČNA STRANKA, ZVEZNO VODSTVO PODPORNIH SREDIŠČ ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO, 1941 - 1943 11.0 t. m./ 87 š., 16 k. Partito Nazionale Fascista, Comando federale dei centri di Assistenza per la Pro-vincia di Lubiana, 1941 - 1943 Narodna fašistična stranka, zvezno vodstvo podpornih središč za Ljubljansko pokrajino, 1941 - 1943 Po okupaciji dela Jugoslavije aprila 1941 je italijanski fašizem razširil organizacijsko mrežo tudi na Ljubljansko pokrajino s ciljem raznarodovanja, vendar z nekaterimi pose-bnostmi. Organizirali so fašistično stranko (PNF, Partito Nazionale Fascista). Člani PNF so bili lahko le italijanski državljani. Za vključevanje slovenskega prebivalstva so bile postavljene pomožne fašistične organizacije: - Pokrajinska zveza središč pomoči v Ljubljani (Centri di assistenza) in slična središča v okrajih in občinah, od 22. 10. 1941 Pokrajinska zveza bojnih fašijev v Ljubljani (Fede-razione Provinciale dei Fasci di Combattimento di Lubiana); - Pokrajinska sekcija kmečkih žena in občinske sekcije (massaie rurali); - Pokrajinska sekcija delavk in služkinj in občinske sekcije (operaie e lavoranti a domi-cilio); - Zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani in okrajna ter občinska povelj-stva (Gioventi Italiana del Littorio di Lubiana - GILL); 31. 7. 1941 so z odlokom razši-rili mladinsko organizacijo v Ljubljanski pokrajini; - Univerzitetna organizacija v Ljubljani od 30. 10. 1941 (Organizacione universitaria di Lubiana - OUL); - Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani; - Pokrajinski odbor Italijanskega nacionalnega olimpijskega komiteja (Comitato Olim-pico Nazionale Italiano - CONI). Strokovna, stanovska in interesna združenja so bila organizirana v skladu s korporativ-no fašistično ureditvijo. Dne 2. 5. 1942 je bil ustanovljen Pokrajinski korporacijski svet za usklajevanje dela delodajalcev in delavcev. Dne 17. 12. 1941 so ustanovili Pokrajin-ski podporni zavod, ki je zaradi pomena, ki ga je imel, prišel v celoti v roke fašistične stranke. Že leta 1923 so iz italijanskih fašističnih udarnih skupin (squadra) ustanovili Prostovoljno milico za narodno varnost (Milizia volontaria per la sicurezza nazionale - MVSN), ki jo je fašizem vključil v svoj oblastni aparat. Glavno poveljstvo je bilo v Rimu, v vsaki pokrajini pa je bila legija črnosrajčnikov. Nekatere legije MVSN so prik-ljučili divizijam italijanske vojske (AS 1775, zap. št. 540). Po padcu fašizma 25. 7. 1943 so ukinili fašistično stranko, centre pomoči, ostale organizacije pa do kapitulacije Italije 8. 9. 1943 podredili upravnim organom. - Vodnik 1965, str. 430 - Ferenc T., Fašisti brez krinke, Dokumenti 1941 - 1942, Maribor 1987, str. 58 - 74 -

ES 7, Ljubljana 1993, str. 145

393

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. poročila fašističnih organizacij/ poročila federalnega tajnika/ statut stranke/ okrožnice/ obvestila/ dekreti/ poročila o aretiranih, interniranih/ prošnje za sprejem v stranko/ personalne zadeve: namestitve, premestitve, disciplinske zadeve/ osebni listi članov in pripadnikov/ poročila fašističnih tajnikov središč pomoči organizaciji podeželja/ sez-nami fašističnih funkcionarjev/ - spisi urada bojevnikov: okrožnice, naredbe, poročila o pomoči/ - spisi upravno finančnega urada: plačilni nalogi, bilance, računi, poračuni/ - spisi tiskovnega urada: poročila o časopisih, okrožnice in dopisi iz Rima/ - spisi propagandnega urada: razne publikacije in ocene, koledar PNF 1943/ - spisi 59. legije MVSN Carso, Sežana: administrativne zadeve, plače 1926-1943/ - spisi 61. legije MVSN Carnaro, Reka: personalne zadeve, osebne mape časnikov 1934-1943/ - spisi Komande železniške postaje Metlika/ - spisi GILL: poročila o delu/ seznami članstva in dejavnosti/ - spisi šolskega urada: okrožnice o telovadbi, seznami šol, učiteljev/ - spisi urada za taborjenje/ - spisi urada za zdravstvo/ - spisi urada za kulturo in propagando: gradivo glasila Gioventu Lubianese, raznih tečajev, krožkov, predavanj/ arhivski popis 1965/ kartoteka članov PNF/ ______________________________________________________________________ 827 AS 1687 NEMŠKA MLADINA V ŠTAJERSKI DOMOVINSKI ZVEZI, ODDELEK 7 TRBOVLJE, 1941 - 1945 0.5 t. m./ 5 f. Deutsche Jugend im Steierischen Heimatbund, Bann 7 Trifail, 1941 - 1945 Nemška mladina v Štajerski domovinski zvezi, oddelek 7 Trbovlje, 1941 - 1945 Mladina na Spodnjem Štajerskem je bila organizirana v Štajerski domovinski zvezi enako kot na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške v Koroški ljudski zvezi oziroma Hitlerjevi mladini (AS 1611, zap. št. 822). odredbe/ povelja/ vodja oddelka/ uprava/ glavni uradi (organizacija, personala, kultu-ra, knjigovodstvo, blagajna, sociala, zdravstvo)/ vodstvo deklet/ seznami pripadnikov nemške mladine oddelka 7 in krajevnih skupin/ arhivski popis/

394

______________________________________________________________________ 828 AS 1689 OBOROŽENI ODDELKI KOROŠKE LJUDSKE ZVEZE, 1941 - 1942 3.5 t. m./ 39 š. Führer der Wermannschaften im Kärntner Volksbund Veldes, 1941 - 1942 Vodja Wermannschafta v Koroški ljudski zvezi Bled, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Stein, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Kamnik, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Krainburg, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Kranj, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Radmannsdorf, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Radovljica, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Laak/Zaier, 1941 - 1942 Wehrmannschaftsstandarte Škofja Loka, 1941 - 1942 Wehrmannschaftssturm Gutenstein, 1941 - 1942 Wehrmannschaftssturm Guštanj, 1941 - 1942 Wermannschaft na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske Koroške je bil ustanov-ljen v okviru Koroške ljudske zveze in je bil v organizacijskem pogledu enak Wermannschaftu v Štajerski domovinski zvezi (AS 1690, zap. št. 829). Tudi vodstvo Wermannschafta v Koroški ljudski zvezi je 20. 6. 1941 prevzela SA-Gruppe Südmark s sedežem v Gradcu, vodil pa ga je vodja Wermannschafta v Koroški ljudski zvezi (Führer der Wermannschaft im Kärntner Volksbund) s sedežem na Bledu. Do novembra 1941 so v štirih Standartih (Kranj, Radovljica, Kamnik, Mežiška dolina) oziroma v 98 Sturmih zajeli 6.800 oseb (vermanov), do poletja 1942 pa 28.052. Po uvedbi Nacional-socialistične nemške delavske stranke (NSDAP) na Gorenjskem in slovenskem Koroš-kem konec leta 1941 oziroma v začetku leta 1942, ko so vanjo organizacijsko vključili Koroško ljudsko zvezo, in po uvedbi oboroženih formacij NSDAP (AS 1623, zap. št. 585), so oktobra 1942 Wermannschaft na Gorenjskem in slovenskem Koroškem ukinili. Nemški okupator Wermannschafta na Gorenjskem ni uporabljal v protipartizanskem boju. - Vodnik 1965, str. 446 - 447 - Ferenc T., Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem,

Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS II, Ljubljana 1958, str. 143 - 153 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. odredbe/ povelja/ okrožnice/ poročila/ dopisi/ centralni oddelek/ organizacijske in akcijske zadeve/ vzgoja vermanov/ tečaji/ personalne zadeve/ disciplinske in kazenske zadeve/ blagajna/ poročila o akcijah/ zdravstvo in socialno skrbstvo/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________

395

829 AS 1690 OBOROŽENI ODDELKI ŠTAJERSKE DOMOVINSKE ZVEZE, 1941 - 1945 11.5 t. m./ 113 f. Wehrmannschaftsstandarte Cilli-Ost, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Celje-vzhod, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Cilli-West, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Celje-zahod, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Marburg-Stadt, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Maribor-mesto, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Lichtenwald-Trifail, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsstandarte Sevnica-Trbovlje, 1941 - 1945 Wehrmannschaftsbataillon Süd, 1942 - 1942 Wehrmannschaft bataljon Jug, 1942 - 1942 Wehrmannschaftsbataillon West Prassberg, 1943 - 1944 Wehrmannschaft bataljon Zahod Mozirje, 1943 - 1944 1. Kompanie Marburg-Land I. Bataillon Marburg Wehrmannschaftsregiment Untersteiermark, 1944 - 1945 1. četa Maribor-okolica I. bataljona Maribor Wehrmannschaft polka Spodnja Šta-jerska, 1944 - 1945 II. Bataillon Pettau Wehrmannschaftsregiment Untersteiermark, 1944 - 1945 II. bataljon Ptuj Wehrmannschaft polka Spodnja Štajerska, 1944 - 1945 III. Bataillon Cilli Wehrmannschaftsregiment Untersteiermark, 1944 - 1945 III. bataljon Celje Wehrmannschaft polka Spodnja Štajerska, 1944 - 1945 Deutscher Volkssturm, Kreis Cilli, 1944 - 1945 Nemški Volkssturm, Okrožje Celje, 1944 - 1945 Wehrmannschaft na Spodnjem Štajerskem je bil ustanovljen v okviru Štajerske domo-vinske zveze in je bil neke vrste inačica oboroženim oddelkom Sturmabteilungen (SA) Nacionalsocialistične nemške delavske stranke. Vanj so bili vključeni vsi moški od 18. do 45. leta starosti, ki so bili predhodno sprejeti v Štajersko domovinsko zvezo. Njego-va naloga je bila izvenarmadna in nacionalsocialistična vzgoja ter učenje nemškega jezika. Vodstvo Wehrmannschafta na Štajerskem je prevzelo vodstvo SA-Gruppe Südmark v Gradcu, ki je postavilo v Mariboru posebnega vodjo Wehrmannschafta za Spodnjo Štajersko. V posameznih političnih okrožjih so vzpostavili enega ali dva Stan-darte, ki so se delili na Sturme, ti na Truppe in te na Schare. Več Sturmov je tvorilo Sturmbann. Posamezen Sturm je zajel moštvo enega kraja ali dela krajevne skupnosti in štel 150 - 200 mož. Do novembra 1941 je bilo na Spodnjem Štajerskem organiziranih 10 Standartov (Maribor-mesto, Maribor-okolica, Slovenj Gradec, Celje-vzhod, Cel-je-zahod, Ptuj-sever, Ptuj-jug, Ljutomer, Brežice in Trbovlje) s 307 Sturmi (skupaj oko-li 84.000 mož). V začetku leta 1942 so ustanovili še Wehrmannschaft-Motorstandarte z 19 Motorsturmi in aprila 1942 še Wehrmannschaft-Sonderstandarte s 15 Sturmi. Zaradi porasta narodnoosvobodilnega gibanja na Spodnjem Štajerskem je bil nemški okupator prisiljen uporabljati Wehrmannschaft tudi za boj proti partizanom. 14. 4. 1942 so usta-novili Wehrmannschaft bataljon Jug (Wehrmannschaftsbataillon Süd), ki je štel najprej 6 nato 10 čet. Sedež štaba je bil v Sevnici. Bataljon so demobilizirali novembra 1942,

396

razen dela moštva iz katerega so sestavili štiri čete: Maribor-okolica, Ptuj, Celje in Bre-žice, ki pa so delovale le do 1. 12. 1942. Jeseni 1942 so organizirali še deželne straže (Landwacht), ki so bile namenjene za defenzivno zavarovanje vasi. Obdržale so se do februarja 1945, ko so jih vključili v Nemški Volkssturm. V decembru 1942 in januarju 1943 so v okviru Wehrmannschafta za boj proti partizanom na območjih Standartov ustanovli še alarmne čete. Po reorganizaciji Wehrmannschafta sta bili 1. 3. 1943 iz desetih Standartov na Spodnjem Štajerskem ustanovljeni dve brigadi, Maribor in Celje, ki pa sta delovali le do 15. 7. 1943, ko so ju ukinili in v posameznih Standartih vzposta-vili še večje število alarmnih čet. Alarmne čete so združili v bataljone. 27. 3. 1943 so ustanovili Alarmni bataljon Celje-zahod (Alarm-bataillon Cilli-West) oziroma od okto-bra 1943 le Alarmni bataljon Zahod. 12. 10. 1943 so ustanovili Wehrmannschaft batal-jon Jug (Wehrmannschafts-bataillon Süd) in ga 27. 10. 1943 preimenovali v samostojni 4. bataljon. Priključili so mu tudi 19. SS-policijski polk. 10. 10. 1943 so v Mozirju usta-novili Alarmni bataljon Mozirje (Alarm-bataillon Prassberg), ki je 21. 10. 1943 prevzel naziv Alarmni bataljon Zahod, dotedanji Alarmni bataljon Zahod pa se je preimenoval v Alarmni bataljon Jug. 28. 10. 1943 so ustanovili še Alarmni bataljon Sever (Alarm-bataillon Nord), 30. 10. 1943 Alarmni bataljon Vzhod (Alarm-bataillon Ost) in 13. 11. 1943 Alarmni bataljon Mitte. Marca 1944 so ustanovili Wehrmannschaft polk Spodnja Štajerska (Wehrmannschaftsregiment Untersteiermark), ki so ga sestavljali 4 bataljoni: Maribor, Ptuj, Celje in Brežice. Štab polka je bil v Slovenj Gradcu. Jeseni 1944 so na Spodnjem Štajerskem osnovali Nemški Vollkssturm in vanj so rekru-tirali vse za orožje sposobne moške od 16. do 60. leta starosti. Za njegovo ustanovitev in vodenje v pokrajinah so bili odgovorni pokrajinski vodje (Gauleiterji). Vodja Nem-škega Volkssturma na Štajerskem je bil gauleiter, ki je imel za vojaško-organizacijske zadeve ob sebi svojega pokrajinskega štabnega vodjo in posebnega štabnega vodjo za Spodnjo Štajersko. V okrožjih so postali vodje Volkssturma okrožni vodje NSDAP, na Spodnjem Štajerskem, kjer ni bilo organizacije NSDAP, pa okrožni vodje Štajerske domovinske zveze, ki so imeli ob sebi še okrožne štabne vodje. V Nemški Volkssturm na Spodnjem Štajerskem so vključili Wehrmannschaft bataljon Spodnja Štajerska, mes-tno in deželno stražo in mariborski Selbstschutz. Prve dni maja 1945 so Nemški Volks-sturm na Spodnjem Štajerskem razpustili. - Vodnik 1965, str. 447 - 451 - Ferenc T., Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem,

Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS II, Ljubljana 1958, str. 81 - 156 Večino gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Lju-bljani, manjši del pa leta 1972 od Republiškega sekretariata za notranje zadeve (gradivo raznih enot Wehrmannschafta Spodnje Štajerske). Od novembra 1992 je gradivo v AS. odredbe/ povelja/ okrožnice/ poročila/ dopisi/ organizacijske zadeve/ vzgoja vermanov/ poročila o akcijah/ personalne zadeve/ disciplinske in kazenske zadeve/ socialno skrbs-tvo in zdravstvo/ oprema in preskrba/ propaganda/ dnevniki/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 830

397

AS 1631 ŠTAJERSKA DOMOVINSKA ZVEZA, 1941 - 1945 10.0 t. m./ 117 f. Steirischer Heimatbund, Bundesführung Marburg, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Zvezno vodstvo Maribor, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Kreisführung Rann, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Okrožno vodstvo Brežice, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Kreisführung Cilli, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Okrožno vodstvo Celje, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Kreisführung Trifail, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Okrožno vodstvo Trbovlje, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Kreisführung Pettau, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Okrožno vodstvo Ptuj, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Kreisführung Luttenberg, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Okrožno vodstvo Ljutomer, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Ortsgruppenführung Marburg-Stadt, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Krajevno skupinsko vodstvo Maribor-mesto, 1941 - 1945 Steirischer Heimatbund, Ortsgruppenführung Edlingen, 1941 - 1945 Štajerska domovinska zveza, Krajevno skupinsko vodstvo Zagorje, 1941 - 1945 Organizacijo Štajersko domovinsko zvezo je z odredbo 10. 5. 1941 (V.u.A.B. CZKK, št. 9/41, str. 31) osnoval Šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z nalogo pospešiti ponemčevanje Slovencev na Spodnjem Štajerskem in s tem tudi priključitev k nemški državi. Organizirana je bila po vodstvenem in teritorialnem načelu. Na čelu organizacije je bil zvezni vodja, v okrožjih okrožni vodje, v občinah so bili krajevni skupinski vodje, tem pa so bili podrejeni vodje celic (Zellenführer) in tem vodje naselij (Blockführer). Zvezno vodstvo je imelo svoj sedež v Mariboru. Okrožna vodstva so imela urade: okro-žni vodja, vodstveni urad 1. in 2., upravni urad, delovnopolitični urad, rasnopolitični urad, urad za ženske in urade za ljudsko blaginjo, za ljudsko vzgojo, za agrarno politi-ko, za zdravje, za pravne zadeve, za komunalne zadeve, za šolstvo, za vojaško vzgojo, za vodenje mladine, okrožno razsodišče in urad za uradnike. Štajerska domovinska zveza je imela tudi svoje oborožene oddelke (AS 1690, zap. št. 829). Pri zveznem vodstvu in kasneje tudi okrožnih vodstvih je deloval nacionalno politični urad z odseki za naseljevanje, državljanstvo in preseljevanje. V organizacijo je bilo včlanjenih 323.807 oseb. - Vodnik 1965, str. 456 Glej AS 1602, zap. št. 407. okrožnice/ navodila/ dopisi/ poročila/ razni formularji/ seznami/ računovodski obraču-ni/ propagandno gradivo/ arhivski inventar/

398

399

HC Družbenopolitične organizacije s predhodniki HCA Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije

HCA1 Centralni komite ______________________________________________________________________ 831 AS 1486 POKRAJINSKI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO, 1920 - 1940 0.3 t. m./ 3 š. Pokrajinska sekcija Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov), 1920 - 1920 Pokrajinski svet Komunistične partije Jugoslavije v Sloveniji, 1920 - 1932 Pokrajinski komite Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo, 1932 - 1937 Centralni komite Komunistične partije Slovenije, 1937 - 1941 Pokrajinski komite KPJ za Slovenijo je bil vodstveni organ KPJ na Slovenskem v dvaj-setih in tridesetih letih. Obdobje PK KPJ v Sloveniji sega od aprila 1920, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Pokrajinska sekcija Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov), do ustanovitve Komunistične partije Slovenije aprila 1937. Od aprila do junija 1920 je bil njen najvišji organ izvršilni odbor, podrejen pa je bil državnemu vods-tvu stranke in kongresu. Junija 1920 je bil v Vukovaru kongres SDSJ(k), na katerem je stranka spremenila ime v KPJ. Kongres je določil, da upravljajo pokrajinske organizaci-je pokrajinski sveti KPJ s 5 do 7 članskimi odbori, ki skupaj s tajnikom tvorijo pokrajin-sko tajništvo. Stranka se je zavzemala za uvedbo diktature proletariata kot vladavine večine nad manjšino, za izvedbo agrarne reforme in vzpostavitev delavske kontrole ter obsodila preganjanje revolucionarnega gibanja. Po razglasitvi Obznane decembra 1920 in sprejetju zakona o zaščiti države avgusta 1921 je bila KPJ potisnjena v ilegalo, zato je bilo delo komunistov zelo otežkočeno, mnogo pa jih je bilo aretiranih. Vendar so si slovenski komunisti v letih do šestojanuarske diktature leta 1929 ustvarili pogoje za delo s tem, da so organizirali različne legalne skupine (npr. Delavsko-kmetski republi-kanski blok). Izdajali so razna glasila (Delavske novice, Glas svobode, Enotnost, Delav-sko-kmetski list, Strokovna borba). Po letu 1929 za legalno delo ni bilo več možnosti. Vendar je svoj vpliv na družbena dogajanja imela tudi z ilegalnim bojem zoper diktatu-ro in režimsko nasilje. Bila je pobudnica širokega stavkovnega gibanja, organizatorica ljudskofrontnega združevanja in mirovnih gibanj. Leta 1932 sta začeli izhajati ilegalni glasili Rdeči prapor in Rdeči signali ter legalna revija Književnost, leta 1934 še Ljudska pravica kot legalno glasilo KPJ za kmečko prebivalstvo. O sestavi pokrajinskega vodstva nimamo točnih podatkov do leta 1931, ko je bilo sesta-vljeno novo začasno vodstvo KPJ v Sloveniji, ki se je sredi leta 1932 oblikovalo v Pokrajinski komite KPJ. Ta je začel obnavljati organizacije KPJ v Sloveniji. Obnova se je končala s pokrajinsko konferenco v Goričanah 16. 9. 1934, na kateri so postavili zah-teve po gospodarski in politični osamosvojitvi slovenskega naroda v državi. Izvoljen je bil nov PK, ki je z nekaterimi kadrovskimi spremembami deloval do spomladi 1937. Takrat je bil PK prenovljen, da bi pripravil vse potrebno za izvedbo sklepa 4. konferen-ce KPJ (1934) po katerem naj se začno v okviru enotne KPJ ustanavljati nacionalne KP. Na ustanovnem kongresu KP Slovenije 17. in 18. 4. 1937 na Čebinah je bil sprejet Manifest KPS, ki je opozoril na fašistično nevarnost in pozval k združitvi vseh sloven-

400

skih političnih sil za obrambo narodnega obstoja ter se zavzel za nacionalno samodolo-čbo Slovencev in za njihovo združitev z drugimi jugoslovanskimi narodi v federativno državo. Izvoljen je bil prvi CK KPS (9 članov in 3 kandidati) ter še pet članski sekreta-riat, ki so ga že pred vojno imenovali tudi biro. Na konferencah KPS so sestavo CK dopolnili in razširili tako, da je na začetku druge svetovne vojne štel okrog 25 članov. - Filipič F., Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919 -

1939, Ljubljana 1981 - Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana 1986 - II. kongres KP Slovenije, Ljubljana 1948 - Ustanovitev, Dokumenti ustanovnega kongresa komunistične stranke v Sloveniji

11. 4. 1920, Ljubljana 1969 - Izročilo Čebin, Posvet ob 50-letnici ustanovnega kongresa KPS in prihoda Josipa

Broza Tita na čelo KPJ, Ljubljana 1987 - ES 9, Ljubljana 1995, str. 58 Del arhiva so našli avgusta 1961 na Celovški cesti 102 pri popravljanju hiše. V tej hiši je stanoval Milan Butinar. V letih 1936 - 1937 je bil organizacijski sekretar PK KPJ za Slovenijo. Ostalo gradivo so verjetno prinesli posamezniki. okrožnice in pisma Zemaljskega biroja, razna druga pisma, navodila, poročila, referati, resolucije 1934-1937/ kongresi, plenumi, konference KPJ 1920-1940/ konference, ple-numi CK KPS 1938-1940/ poročila partijskih organizacij zapornikov iz Sremske Mitro-vice 1936-1938/ študijsko gradivo zapornikov iz Sremske Mitrovice 1933-1937/ arhivski popis 1961/ ______________________________________________________________________ 832 AS 1487 CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, 1941 - 1945 9.5 t. m./ 93 š. Centralni komite Komunistične partije Slovenije, 1941 - 1945 Centralni komite KPS kot najvišji partijski organ v času narodnoosvobodilne vojne je v začetku leta 1941 deloval v sestavi, v kakršni je bil izvoljen na 3. konferenci Komunis-tične stranke Slovenije na Vinjah nad Dolskim pri Ljubljani konec junija 1940. Štel je 25 članov oziroma kandidatov. Ob napadu fašističnih sil na Jugoslavijo aprila 1941 je CK KPS pozval vse komuniste in druge rodoljube k obrambi domovine. Narodni svet je ponudbo KPS zavrnil. Zavedajoč se nevarnosti uničenja slovenskega naroda, je CK KPS že aprila 1941 pozval vse rodoljube, ne glede na njihovo socialno, idejno in politi-čno pripadnost, da se vključijo v osvobodilno fronto, ki bo organizirala odpor proti okupatorju. Tako je KPS prevzela vodilno vlogo v narodnoosvobodilni borbi in poveza-la NOB z revolucijo. To vlogo je obdržala vse do konca vojne. S pričetkom vojne se je število članov in kandidatov CK začelo zmanjševati (bili so are-tirani, ali pa so padli). Nove člane in kandidate so začeli vključevati šele sredi leta 1943.

401

Centralni komite je imel ožje vodstvo, imenovano sekretariat (na začetku 5 članov). Sedež CK KPS je bil do srede leta 1942 v Ljubljani, od junija do avgusta na Kočevskem Rogu, potem na Podlipoglavu, od oktobra 1942 v Polhograjskih Dolomitih, od aprila 1943 do konca vojne zopet na Rogu. Delovanje centralnega komiteja oziroma biroja ni bilo urejeno s formalnimi pravili, temveč izrazito v skladu z neposrednimi potrebami in možnostmi. CK KPS je vzdrževal redne stike s CK KPJ. Ti stiki so bili leta 1941 v gla-vnem osebni, kasneje pa preko Radia Svobodna Jugoslavija, preko radijske zveze s Kominterno ter pismeno preko kurirskih zvez. Za stike z organizacijami KPS na terenu je glede na razmere v posameznih pokrajinah ustanavljal poverjeništva, pokrajinske ozi-roma oblastne in okrožne komiteje, pošiljal pa je tudi inštruktorje na teren. Za vzgojo svojih kadrov je CK ustanovil Partijsko šolo CK KPS (1943 - 1945). Formi-ral je tudi kadrovsko komisijo, kontrolno komisijo (1943 - 1945) in komisijo za agitaci-jo in propagando. Imel je tudi svojo tehniko (Centralna tehnika KPS) ter specialno par-tijsko organizacijo za zbiranje obveščevalnih podatkov in varnostno službo imenovano Varnostna obveščevalna služba (VOS). V nekaterih odločilnih obdobjih NOB je skliceval konference in posvetovanja vodilnega partijskega kadra, da bi usklajeval dejavnost organizacij in organov KPS ter oblikoval izhodišče za nadaljnje politično delo. - Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije, Ljubljana 1986 - II. kongres Zveze komunistov Slovenije, Ljubljana 1948 - Deželak Barič V., Organizacijski razvoj komunistične partije Slovenije 1941 - 1943,

Ljubljana 1985, magistrska naloga - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1960, 1961, 1973 - Dokumenti ljudske revolucije, kn. 1 - 7, Ljubljana 1962, 1964, 1966, 1968, 1978,

1981, 1989 - Jesen 1942, Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, Ljub-ljana 1963

- ES 2, Ljubljana 1988, str. 31 - 33 Arhivsko gradivo CK KPS, ki je nastajalo v času NOB, je bilo hranjeno v zelo težkih pogojih, v najrazličnejših skrivališčih, večkrat tudi zakopano. Za leto 1941 so ohranjeni samo posamezni dokumenti. Decembra 1941 je italijanska kvestura zaplenila del arhiva Tonetu Tomšiču in Mihi Marinku. Zaplenjene dokumente so odpeljali v Rim (od tu pa naj bi jih, po pripovedovanju, ob koncu vojne odpeljali Američani v Washington). Dru-gi del arhiva CK KPS je bil zakopan v Obrjah pri Valentinu Petaču, kjer je bil bunker CK KPS. Italijani so Petača ustrelili. Kje je bil zakopan arhiv, pa ni vedel nihče. Kljub večkratnemu iskanju in prekopavanju terena, gradiva ni uspelo najti. Arhiv je bil od maja 1942 do roške ofenzive avgusta 1942 zakonspiriran na Rogu. Italijani so ob ofen-zivi gradivo našli in ga delno zažgali. Nekatere dokumente pa so ohranili in prevedli. Strnjena registratura CK KPS poteka od avgusta 1942 do osvoboditve. Za obdobje od oktobra do decembra 1942 je ohranjen tako imenovani Kardeljev arhiv, ki je nastal v času bivanja Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ta arhiv je bil po njegovem odhodu iz Ljub-ljane v Dolomite decembra 1942 zazidan v Ljubljani in ga je arhivu izročil E. Kardelj leta 1957. Del gradiva je ZA CK ZKS izročil leta 1984 Ivan Maček. Nekaj dokumentov pa so prinesli posamezniki. Mnogi dokumenti so bili zelo poškodovani, zato so bili laminirani oziroma konzervira-ni. Večina gradiva je mikrofilmanega.

402

zapisniki 1944-1945/ partijske konference 1942-1944/ depeše 1942-1945/ okrožnice 1942-1945/ resolucije 1943-1944/ gradivo kontrolne komisije 1944-1945/ dopisi, okro-žnice, seznami kadrovske komisije 1944-1945/ dopisi komisije za agitacijo in propa-gando 1942-1945/ finančni arhiv 1942-1945/ anketni listi 1943-1945/ letaki 1941-1945/ govori, članki, referati 1942-1945, bilteni 1943/ korespondenca (z gradivom) s: CK KPJ 1941-1944, CK KP Hrvatske 1942-1945, KP Avstrije 1943-1945, KP Italije 1942-1945, partijskimi šolami 1943-1945, Centralno tehniko KPS 1942-1945, poverje-ništvi 1942-1943, pokrajinskimi, oblastnimi, okrožnimi in rajonskimi oziroma okrajnimi komiteji KP 1942-1945, Glavnim štabom NOV in POS 1942-1945, odredi, brigadami, divizijami, korpusi in drugimi vojaškimi enotami 1942-1945, vojaškimi enotami izven Slovenije 1944-1945, PK KPJ 1942-1945, IO OF, PO OF, OO OF 1942-1945, P SNOS 1944-1945, CK VOS 1942-1944, SCVPB 1943-1945/ korespondence članov CK KPS med seboj 1942-1945/ delovodniki, indeksi 1943-1945/ arhivski popis 1982/ arhivski popis na kartoteki/ 5 inventarnih knjig/ ______________________________________________________________________ 833 AS 1589 CENTRALNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, 1945 - 1990 664.0 t. m./ 4584 š., 1200 f. Centralni komite Komunistične partije Slovenije, 1945 - 1952 Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, 1952 - 1990 Centralni komite ZKS je bil najvišji organ ZKS med dvema kongresoma. Njegove pris-tojnosti in dolžnosti je določal statut ZKS, način dela in notranjo organizacijo pa pravi-loma poslovnik. CK je iz svoje sestave izvolil politični izvršilni organ, ki se je v različ-nih obdobjih imenoval različno (predsedstvo, sekretariat, izvršni komite ali politbiro). Vodstvo KPS je od leta 1945 do 2. kongresa KPS leta 1948 delovalo v zoženi obliki kot politbiro. Svoje delo je organiziralo prek partijskih konferenc in stalnih ter občasnih komisij in služb. CK KPS se je začel v plenarni obliki sestajati v času napada informbi-roja. ZKS je sprejela svoj prvi statut šele na 6. kongresu leta 1968. Njeno notranjo orga-niziranost je dotlej urejal statut KPJ oziroma ZKJ (na 6. kongresu leta 1952 se KPJ pre-imenuje v ZKJ in s tem tudi KPS v ZKS). Statut, ki ga je sprejel 5. kongres KPJ (1948), je določal, da CK v republikah v obdobju med dvema kongresoma vodijo vse delo parti-je, organizirajo razne partijske ustanove, vodijo njihovo delo itd. CK je ves čas ohranil vlogo najvišjega partijskega organa med kongresoma. Stalno je imel tudi svoje izvršilno politično telo - politbiro (do 3. kongresa ZKS 1954), nato izvršni komite do reorganiza-cije 1966, ko je bilo izvoljeno predsedstvo CK ZKS, od 1968 - 1974 sekretariat, od takrat dalje pa spet predsedstvo; to je imelo od 1974 - 1978 tudi svoj izvršni komite, potem pa so ga zamenjali izvršni sekretarji predsedstva CK ZKS. Do reorganizacije ZKS 1966 je bil na čelu ZKS politični sekretar, odtlej pa predsednik ZKS oziroma pred-sedstva CK ZKS. Do 1964 je bil poleg političnega voljen tudi organizacijski sekretar, nato do 1966 več sekretarjev za posamezna področja, potem pa je bila uvedena tudi fun-kcija sekretarja političnega izvršilnega organa CK ZKS. Med 6. in 7. kongresom ZKS je bila uvedena konferenca ZKS kot forum in CK je za svoje delo odgovarjal kongresu in

403

konferenci. Število članov CK se je spreminjalo. Centralni komite je svoje delo organi-ziral prek partijskih konferenc ter stalnih in občasnih komisij in služb. Od leta 1945 do 1989 je bila Zveza komunistov edina politična stranka v Sloveniji. - ES 2, Ljubljana 1988, str. 31 - 33 - Drnovšek D., Gradivo fonda CK KPS/ZKS, Arhivi XV, Ljubljana 1992, št. 1 - 2,

str. 60 - 63 Arhivska zakonodaja je Zvezi komunistov Slovenije dajala možnost, da samostojno opravlja službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva, ki je nastalo na njenem delovnem področju. Zato je bil pri CK KPS leta 1949 ustanovljen poseben oddelek Zgodovinski arhiv CK KPS - ZKS. Ta je arhivsko gradivo CK ZKS in njegovih organov prvič prevzel od glavne pisarne CK KPS leta 1951 za obdobje od 1945 do 1950. Nato so postopoma prevzemali vsako leto praviloma gradivo starejše od treh let oziroma gra-divo izvršilno političnega organa starejše od enega leta, in sicer do leta 1983, ko so začeli prevzemati gradivo za štiriletno medkongresno obdobje. Do tedaj se je gradivo urejalo po posameznih letih, nato pa za štiri leta (od kongresa do kongresa) skupaj. Gradivo CK ZKS je enoten fond, vendar je zaradi določenih posebnosti in velike količi-ne gradiva razdeljen na naslednje skupine: 1. gradivo CK KPS - ZKS in njegovih organov, 2. kongresi KPS - ZKS, 3. prejeto gradivo nižjih organizacij in organov KPS - ZKS, 4. predsednikova dejavnost, 5. tovariško oziroma častno razsodišče, 6. članski dokumenti. Osnovni princip urejanja je bila organizacijska struktura CK KPS - ZKS. Del gradiva CK KPS je bil v večji meri škartiran le v začetku petdesetih let, ko so zaradi politične situacije želeli obseg gradiva skrčiti na obvladljivo količino. Arhiv je bil takrat odpeljan na "varnostno" lokacijo, od koder je bil pripeljan nazaj leta 1958 in ga je prevzel ZA CK ZKS. Za to škartiranje ni bilo nobenih pismenih navodil. Delo so opravili referenti CK ZKS. Sicer izločanja v arhivu ni bilo do leta 1983 (razen duplikatov in multiplika-tov, nepomembnega gradiva kot so naročilnice, osnutki, spremni dopisi ipd.). Večina gradiva je bila v dveh izvodih. Leta 1983 je predsedstvo CK ZKS sprejelo Seznam traj-nih kategorij gradiva, po katerem je urejeno gradivo od leta 1974 dalje. Iz starejšega gradiva pa so bili izločeni še ostali duplikati ter gradivo organizacij ZK iz drugih repub-lik. To gradivo ni bilo uničeno, temveč odpeljano na "varnostno lokacijo" v Gotenico (za primer uničenja originalnega gradiva). Leta 1990 je bilo vse to gradivo pripeljano nazaj v arhiv, kjer je bilo ponovno pregledano. Gradivo organizacij ZK drugih republik je bilo shranjeno, dupliklati in multiplikati pa so bili komisijsko uničeni. Na podlagi spremembe Zakona o naravni in kulturni dediščini leta 1990 (Ur.l. SRS, št. 80/90), ko je bil iz 100. člena črtan Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, je moral le ta po določilih tega zakona v treh mesecih urediti svoje gradivo in ga predati Arhivu Republike Slovenije. Del gradiva je tako ZKS - Stranka demokratične prenove predala julija 1990, del pa junija 1991, medtem ko članski dokumenti članov KPS - ZKS, ki jih morajo predati občinske organizacije, še niso v celoti prevzeti. Gradivo je bilo varnostno mikrofilmano do leta 1968, gradivo izvršilno političnih orga-nov do leta 1972. Ker pa je bilo leta 1983 gradivo delno preurejeno, mikrofilmi niso več primerni za uporabo, kot varnostna kopija pa vendarle služijo svojemu namenu.

404

zapisniki in gradivo izvršnega komiteja, sekretariata, predsedstva CK KPS - ZKS 1945-1990/ zapisniki in gradivo izvršnega komiteja, predsedstva, sekretariata CK KPJ - ZKJ 1956-1990/ plenumi CK KPS - ZKS 1948-1990/ plenumi CK KPJ - ZKJ 1962-1990/ zapisniki komisij in raznih sestankov na CK ZKJ 1969-1990/ zapisniki raznih posveto-vanj na CK ZKJ 1953/ pooblaščenstvo P CK ZKJ 1973-1982/ dopisi CK KPJ - ZKJ 1945-1990/ dopisi CK KPS - ZKS 1945-1990/ okrožnice CK KPJ - ZKJ 1945-1990/ okrožnice CK KPS - ZKS 1945-1990/ seje komisij in razni sestanki na CK KPS 1945-1947/ razni sestanki in delovni razgovori 1969-1990/ razna poročila, analize, informacije 1945-1971/ depeše 1945-1950/ resolucije 1945-1949, 1958/ članki, referati 1948-1950/ poročila ekip CK KPS 1947-1951/ komiteji (oblastni, okrajni, občinski, itd.) KPS - ZKS 1945-1990/ medobčinski sveti ZKS 1968-1990/ poročila in gradivo v zvezi s Koroško 1945-1952, 1956/ poročila in gradivo v zvezi s Trstom 1947, 1952, 1956/ informbiro 1948/ razgovori z delegacijami drugih republik 1970-1987/ gradivo organi-zacij ZK drugih republik 1966-1989/ gradivo drugih DPO 1945-1989/ partijski tečaji, šolstvo 1946-1975/ republiški politični aktivi 1951-1989/ predsednikova dejavnost 1967-1989/ organizacijsko kadrovske zadeve in vzgoja kadrov 1948-1990/ komisija za aktivnosti v zvezi z odhodom naših delavcev v tujino 1974-1989/ komisija za vprašanja predvojnih komunistov in drugih revolucionarnih delavcev 1967-1989/ agitacija, pro-paganda, informiranje 1947-1990/ družbenopolitični sistem in samoupravljanje 1967-1989/ komisija za mednacionalne in medrepubliške odnose 1966-1972/ komisija za samoupravljanje v združenem delu 1972-1973/ mednarodni odnosi in sodelovanje z drugimi delavskimi partijami 1961-1989/ ideološka komisija 1955-1966/ kultura, pro-sveta, znanost, šport 1966-1989/ idejno in teoretično delo v ZK 1968-1989/ šolska komisija 1945/ sindikalna komisija 1945/ ženska komisija 1948, komisija za mladino 1969/ kmečka komisija oziroma komisija za agrarno politiko 1949-1952, 1970-1972/ gospodarska komisija 1952/ družbenoekonomski odnosi 1965-1989/ komisija za nacio-nalne manjšine 1958-1960/ organizacijska komisija 1963-1989/ komisija za ljudsko oblast 1952/ komisija za množične organizacije 1952/ partijska komisija 1952/ komisija za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito 1966-1989/ zgodovinska komisija 1953-1989/ zgodovinski arhiv CK ZKS 1949-1990/ sklad za družbeno politične raziska-ve in publicistiko 1967-1972/ natečaj za izgradnjo doma republiških DPO 1969-1984/ gradivo o uresničevanju pobude Tita o kolektivnem delu in odgovornosti 1978-1982/ koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave pri IK P CK ZKS 1971-1978/ gradivo, nastalo v zvezi s pismom IK CK ZKS 1962/ komisija za oceno stan-ja na FSPN 1974-1975/ zapisniki sestankov anketiranih podjetij, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev 1956-1957/ statistika in evidenca 1952-1989/ služba za splošne zadeve, tajnik CK ZKS 1960-1990/ delovna skupnost CK ZKS 1967-1990/ administrativno finančna komisija 1967-1990/ prošnje, pritožbe, predlogi, anonimke 1959-1990/ članski dokumenti 1945-1990/ častno oziroma tovariško razsodišče 1970-1990/ kontrolna komi-sija 1948-1968/ revizijska komisija 1949-1959, 1974/ nadzorna komisija 1975, 1981-1990/ statutarna komisija 1971-1990/ odbor za proslavo 50-letnice KPJ - ZKJ 1968/ odbor za proslavo 40-letnice oktobrske revolucije 1957/ odbor za proslavo 100-letnice Leninovega rojstva 1971/ kongresi KPS - ZKS 1948-1989/ kongresi KPJ - ZKJ 1948-1990/ konference ZKS 1970-1971, 1988/ konference ZKJ 1970-1973/ delovo-dniki 1945-1990/ arhivski popis 1985/ Za gradivo do leta 1974 so narejeni arhivski popisi, gradivo od 1974 do 1982 ter za seje plenumov in izvršilno političnih organov od 1945 do 1986 je popisano na karticah (od 1974 na podlagi seznama trajnih kategorij gradiva). Gradivo

405

od 1982 do 1990 še ni urejeno. Kot pripomoček za iskanje služijo tudi delovodniki, imenska in stvarna kazala k delovodnikom ter prevzemni zapisniki. ______________________________________________________________________ 834 AS 1569 CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, 1945 - 1952 14.5 t. m./ 145 š. Comitato regionale del Partito comunista della Regione Giulia, 1945 - 1947 Glavni odbor Komunistične partije Julijske krajine, 1945 - 1947 Comitato centrale del Partito comunista del Territorio libero di Trieste, 1947 - 1954 Centralni komite Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja, 1947 - 1954 KPS je že kmalu po začetku vojne, od leta 1942 tudi s soglasjem Kominterne, pričela ustanavljati lastne organizacije na ozemlju Italije, ki je bil del slovenskega etničnega ozemlja, organizacija KPI pa se je omejila na Italijane. Proti koncu vojne je v Trstu pri-čel delovati skupni komite KPS in KPI. Junija 1945 sta se vodstvi KPI in KPJ sporazu-meli za ustanovitev samostojne partije, ki bi delovala na območju con A in B Julijske krajine - Komunistične partije Julijske krajine (KPJK). Na ustanovnem kongresu KPJK avgusta 1945 so izvolili Glavni odbor s sekretarjem in sprejeli programska izhodišča, ki so temeljila na priključitvi celotne Julijske krajine k Jugoslaviji, slovensko-italijanskem bratstvu, epuraciji oziroma čiščenju ostankov fašizma in na ljudski oblasti. Stranka je bila sicer enotna za obe coni Julijske krajine, pogoji njenega delovanja pa so bili v vsaki od njiju različni (medtem ko je v coni B pod upravo Vojne uprave Jugoslo-vanske armade bila "stranka na oblasti", je bila v coni A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava, ena od strank in usmerjevalka gibanja za priključitev k Jugoslaviji). V coni B sta ostala okrožna partijska komiteja v Ajdovščini in Labinu, v coni A pa sta delovala okrožna komiteja za Goriško in za Tržaško ter Mestni komite Trst v funkciji okrožnega komiteja. Glavni odbor je imel komisije za Slovansko-italijansko antifašisti-čno unijo (SIAU), organizacijsko, sindikalno, kadrovsko, prosvetno, žensko, finančno in gospodarsko komisijo, komisijo za agitprop, ki so ji bile podrejene tudi komisije za propagando pri množičnih organizacijah, ter politično šolo. Statut, sprejet avgusta 1945, je bil narejen po vzoru statuta jugoslovanske partije. Kljub formalnemu soustanovitelj-stvu dveh strank je KPJK delovala po usmeritvah jugoslovanskega oziroma slovenskega vodstva, zaradi česar je prihajalo do sporov z vodstvom KPI, ki take politike ni moglo odobravati tudi zaradi svojega položaja v italijanski državi (KPI je bila stranka vladne koalicije). KPJK je imela močno podporo ne le med Slovenci, ampak tudi med večino italijanske-ga delavstva, ki je razredne opredelitve postavljalo pred nacionalne. Usmerjala je tudi delo t. i. množičnih organizacij in Enotnih sindikatov. Vodila je akcije za priznanje mej, bila proti predlogu za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), organizirala je številne akcije in stavke proti ukrepom Zavezniške vojaške uprave v coni A, nasproto-vala je obnavljanju profašističnih organizacij itd. Z uveljavitvijo mirovne pogodbe leta 1947 je KPJK prenehala delovati, komunisti na priključenih območjih so se vključili v KPI ali KPJ, za območje STO pa so ustanovili,

406

ponovno na osnovi sporazuma med obema državnima partijama, Komunistično partijo Svobodnega tržaškega ozemlja (KPSTO) s centralnim komitejem in dvema okrožnima komitejema - za istrsko okrožje v coni B in Mestni komite Trst v coni A. Dolgoročna programska usmeritev je ostala priključitev k Jugoslaviji, sprotne naloge pa so izhajale iz dnevnih potreb (oblikovanje statuta, ustave, imenovanje guvernerja, gospodarske in socialne razmere, mednarodni odnosi). Po sprejemu resolucije informbiroja junija 1948 je prišlo v njenih vrstah do razcepa med zagovorniki politike KPJ in KP Sovjetske zve-ze. Struja, ki je bila za resolucijo, je bila v coni A prevladujoča in so se ji priključili ne le Italijani, ampak tudi številni slovenski komunisti, ter je poslej delovala pod vplivom KPI. Razcep se je prenesel tudi na množične organizacije in je pomenil konec množične podpore ljudi tega območja priključitvi k Jugoslaviji in seveda konec pomembnega vpliva Jugoslavije na dogajanje v coni A STO. Proitalijanska struja je vse do london-skega memoranduma 1954 zagovarjala ohranitev STO. Projugoslovanska struja v KPSTO je z manjšim uspehom nastopila na lokalnih volitvah in se razpustila septembra 1954. Proitalijanska struja v KPSTO je nadaljevala z delom po priključitvi k Italiji in dejansko uresničevala politiko KPI, se formalno jeseni 1955 preimenovala v KP Tržaš-kega ozemlja ter se na 6. kongresu KPI julija 1957 vključila kot avtonomna federacija v KPI. - ES 5, Ljubljana 1991, str. 227, 228 - Troha N., Stališča Komunistične partije Slovenije (Komunistične partije Jugoslavije)

in Komunistične partije Italije o Julijski krajini v letih 1941 - 1947, Prispevki za novejšo zgodovino XXXIII, Ljubljana 1993, str. 147 - 162

- Comunisti a Trieste. Un identitŕ difficile, Rim 1983 - Duroselle Babriste J., Le conflit de Trieste, Bruxelles 1966 - Novak B., Trieste 1945

- 1954, Milano 1973 - Troha N., Politika slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

Gradivo projugoslovanskih organizacij s področja Julijske krajine (1945 - 1947) in Svo-bodnega tržaškega ozemlja (1947 - 1954) je ZA CK ZKS prevzel v času med 26. 11. 1952 in 15. 1. 1953 od takratnega CK KPSTO (Alojzij Ukmar). Po prevzemu je bil leta 1956 narejen arhivski popis gradiva. V skladu z načrtom, da se celotni ZA CK ZKS preda novonastalemu Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, je bilo gradivo julija 1959 predano njegovemu arhivu. Ker do prehoda ZA CK ZKS v okvir Arhiva IZDG ni prišlo, je ZA CK ZKS 3. 11. 1970 zahteval vrnitev gradiva. Na to je pristal tudi svet IZDG na seji dne 23. 11. 1970. Arhiv IZDG je del gradiva (fonde GO KPJK in CK KPSTO, Okrožni komite KPJK za tržaško okrožje, Okrožni komite KPJK za Goriško, Mestni komite KPJK oziroma KPSTO Trst) predal 8. 5. 1975, medtem ko je drugi del gradiva (Glavni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije, Okrožni odbor SIAU za tržaško okrožje, Mestni odbor SIAU Trst, Glavni odbor Zveze antifašistične mladine Julijske krajine, Glavni odbor Slovansko-italijanske antifašistične ženske zveze, Glavni odbor Zveze primorskih partizanov, del gradiva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, Mestni osvobodilni svet Trst, Glavni odbor Enot-nih sindikatov Trst, Glavni odbor Rdečega križa Trst, Arhiv informacijske službe in protifašističnega boja, Glavni odbor slovensko-hrvatske prosvetne zveze, Komanda mesta Trst, Pokrajinski agit-prop, razno) predal leta 1977.

407

Gradivo je bilo ob prevzemu v arhiv zaupno in nedostopno javnosti z obrazložitvijo, da bi deli arhiva lahko kompromitirali nekatere aktiviste partije v Julijski krajini, pa tudi organizacije slovenske manjšine, ker so podpirali interese Jugoslavije. Gradivo je v skladu z arhivskimi predpisi dostopno od leta 1986 dalje. statuti/ zapisniki kongresov in konferenc KPJK, KPSTO, sej GO KPJK, CK KP STO 1945-1949/ zapisniki sej aktiva KPJK 1945-1947/ poročila o delovanju/ okrožnice/ navodila/ referati/ tiskovne konference/ članki iz časopisja 1945-1949/ korespondenca 1945-1951/ gradivo o članih KPI: prošnje za potrditev članstva, prošnje za izpustitev članov KPI iz vojnega ujetništva v Jugoslaviji, poizvedbe za vojnimi ujetniki, člani KPI 1945-1948/ arhiv gospodarsko finančnega odseka in baze J 1945-1952/ gradivo kad-rovske komisije 1946-1951: navodila, poročila, seznami, članski dokumenti članov KPJK, KPSTO, karakteristike, korespondenca/ gradivo kontrolne komisije 1948-1952: delovodniki, registri, poročila, zapisniki, korespondenca, prošnje za Spomenice 1941/ gradivo partijske šole: delovodniki, seznami tečajnikov, dnevniki, učni načrti, študijsko gradivo, korespondenca, finančni arhiv/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 835 AS 1493 POVERJENIŠTVO (INŠTRUKTORJI) CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA PRIMORSKO, GORENJSKO IN KOROŠKO, 1944 - 1945 1 m. Poverjeništvo (inštruktorji) Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Primorsko, Gorenjsko in Koroško, 1944 - 1945 Centralni komite KPS je marca 1944 imenoval Poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Koroško, da bi v njegovem imenu delovalo na tem območju. Sestavljala sta ga dva člana CK KPS, vendar je bil maja 1944 en član poslan na novo dolžnost na Štajersko in poverjeništvo je bilo junija formalno ukinjeno. Ostala je ena članica CK KPS kot inš-truktor CK KPS do februarja 1945. - ES 9, Ljubljana 1995, str. 205 korespondenca s CK KPS 1944/ korespondenca z Oblastnim komitejem KPS za Gorenj-sko 1944/ dopisi in poročila posameznikov 1944-1945/ dopisi in poročila okrožnih komitejev KPS/

HCA3 Oblastni komiteji ______________________________________________________________________ 836 AS 1489

408

OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA GORENJSKO, 1943 - 1945 0.8 t. m./ 8 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko, 1944 - 1945 Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko je bil formiran verjetno že oktobra, najkasneje pa decembra 1941. Pred tem je CK KPS maja 1941 poslal na Gorenjsko dva inštruktorja in julija še člana CK KPS. Od začetka vojne do septembra 1942 so bila na območju PK KPS za Gorenjsko tri okrožja (kranjsko, jeseniško in kamniško), septembra 1942 je bilo ustanovljeno še škofjeloško okrožje, ki je pokrivalo ozemlje prejšnjega rajona Škofja Loka (okrožja Kranj) ter območje ob nemško-italijanski meji s kraji Medvode, Šentvid, Šmartno in Smlednik. Okrožja so bila razdeljena na rajone v katerih so delovali rajonski partijski sekretarji ali celo rajonski komiteji KPS. Od marca 1942 do januarja 1943 je padlo, bilo aretiranih ali umaknjenih več partijskih aktivistov, zato v tem času PK za Gorenjsko ni deloval, njegove naloge so opravljali posamezniki. Marca 1944 se je Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko preimenoval (na podlagi okrožnice CK KPS z dne 10. 2. 1944) v Oblastni komite KPS za Gorenjsko, rajonski komiteji pa v okrajne komiteje. - Deželak Barič V., Organizacijski razvoj Komunistične partije Slovenije 1941 - 1943,

Ljubljana 1985, magistrska naloga dopisi okrožnim komitejem 1943-1945/ dopisi vojaškim enotam 1943/ okrožnice 1943-1945/ dopisi in poročila A. Kolbla in I. Miklavca 1943/ poročila in dopisi okrož-nih komitejev KPS 1943-1945/ poročila in dopisi rajonskih komitejev KPS 1943/ dopisi in poročila vojaških enot 1943/ korespondenca med člani PK KPS 1943/ dopisi CK KPS 1943/ dopisi in poročila komisij VOS 1943-1944/ agitprop komisija 1944/ zapisniki sej Pokrajinskega oziroma Oblastnega komiteja 1944/ kadrovska evidenca 1944-1945/ beležnice 1945/ zapisnik II. partijskega posvetovanja v Kranju 1945/ dopisi Okrožnega komiteja SKOJ za Gorenjsko 1943/ dopisi in poročila tehnik na Gorenjskem 1943/ delo-vodnik 1945/

409

______________________________________________________________________ 837 AS 1636 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA GORENJSKO, 1942 - 1945 1.0 t. m./ 7 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Gorenjsko, 1944 - 1945 Glej AS 1489, zap. št. 836. - Vodnik 1965, str. 395 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice, zapisniki, poročila 1943-1945/ prejeti in poslani dopisi 1943-1945/ poročila okrožnih in rajonskih komitejev, tehnik, vojaških enot, bolnišnic, delavnic 1942-1945/ zapisniki celičnih sestankov KPS 1943-1945/ partijska šola 1944/ pokrajinska tehnika KPS za Gorenjsko 1944-1945/ pokrajinski komite ZKMJ (SKOJ) za Gorenjsko 1944/ kadrovske zadeve 1944-1945/ agit-prop komisija 1943-1944/ študijsko gradivo/ delovo-dniki 1944/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 838 AS 1490 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA KOROŠKO, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Koroško, 1943 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Koroško, 1944 - 1945 Pokrajinski komite KPS za Koroško je bil ustanovljen oktobra leta 1943. Pred tem je območje Mežice in Podjune spadalo pod Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo (Štajerska), področje Roža pa pod Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko. Na avstrijsko Koroško je slovensko politično vodstvo poslalo prve partijske aktiviste v drugi polovici leta 1942. Za vzhodni del Koroške je konec oktobra 1942 PK KPS za severno Slovenijo zasnoval Okrožni komite KPS za Koroško. Dvanajstega maja 1943 je bila pod Belo pečjo prva konferenca aktivistov. Na podlagi njenih sklepov so začeli ustanavljati odbo-re OF, Zveze slovenske mladine, Delavske enotnosti, SPŽZ in SKOJ. Avgusta 1943 so koroško okrožje zaradi obsežnosti razdelili v mežiško in podjunsko okrožje. Mežiško okrožje je obsegalo Mežiško dolino, območje Pliberka (začasno) in Dravograda. Pod-

410

junsko okrožje je segalo na zahodu do ljubeljske ceste, na severu do Drave, na vzhodu do Pliberka, na jugu do državne meje, vključevalo pa je tudi solčavsko območje in Jezersko. Novi okrožji sta bili razdeljeni na rajone. Na zahodnem Koroškem sta se do jeseni 1943 oblikovali okrožji Celovec in Beljak (od pomladi 1944 tudi Rož in Zilja ozi-roma Podklošter). Do tedaj pa je bilo področje Roža kot rajon Koroška del jeseniškega okrožja. Sredi oktobra 1943, ko je bil ustanovljen Pokrajinski komite KPS za Koroško, se je Koroška razdelila na štiri okrožja: beljaško, celovško, podjunsko in mežiško. Mar-ca 1944 se je Pokrajinski komite preimenoval v Oblastni komite KPS za Koroško. Organizacijske in politične naloge oblastnega komiteja so bile organizirati in razviti odpor slovenskega in avstrijskega prebivalstva proti nemškim oblastem in ustvariti anti-fašistično enotnost. Septembra 1944 je bilo mežiško okrožje priključeno Štajerski, osta-la Koroška je bila oktobra 1944 razdeljena na beljaško in celovško okrožje. Novembra so bila ukinjena, namesto njih pa so bili ustanovljeni okraji Velikovec, Pliberk, Celo-vec, Beljak in Podklošter. Maja 1945, ko se je morala slovenska vojska umakniti s Koroške, je prenehal delovati tudi Oblastni komite KPS za Koroško. - Deželak Barič V., Organizacijski razvoj komunistične partije Slovenije 1941 - 1943,

Ljubljana 1985, magistrska naloga - ES 5, Ljubljana 1991, str. 285 - 286 okrožnice 1943-1945/ zapisnik in resolucije konference 12. 5. 1943/ razni poslani dopisi 1943-1945/ dopisi CK KPS 1944-1945/ kadrovske zadeve 1945/ dopisi Koroškemu odredu 1945/ dopisi Kontrolne komisije CK KPS 1944/ dopisi tehnik in relejnih postaj 1944/ dopisi posameznikov 1944-1945/ resolucije 1945/ dopisi in poročila okrajev 1944-1945/ dopisi tehnik in zvez 1945/ dopisi in poročila zaupništev: za Rožno dolino, za Ziljsko dolino in za Velikovec 1944/ PO OF za Koroško (delovodnik, razni dopisi) 1944-1945/ ______________________________________________________________________ 839 AS 1637 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA KOROŠKO, 1942 - 1945 0.7 t. m./ 6 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Koroško, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Koroško, 1944 - 1945 Glej AS 1490, zap. št. 838. - Vodnik 1965, str. 396 Gradivo je prevzel leta 1959 Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. okrožnice 1943-1945/ poročila, pisma, dopisi 1942-1945/ dopisovanje s: CK KPS 1943-1945, Pokrajinskim oziroma Oblastnim komitejem za Gorenjsko 1943-1945, voja-

411

škimi enotami 1944-1945/ dopisi in poročila okrožnih komitejev KPS Podjuna, Mežica, Velikovec, Ziljska dolina 1943-1945/ Pokrajinski oziroma Oblastni komite SKOJ 1943-1944/ Pokrajinski odbor OF za Koroško 1943-1944/ študijsko gradivo o Koroški/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 840 AS 1491 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1942 - 1945 1.2 t. m./ 12 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Primorsko, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Slovensko primorje, 1944 - 1945 Pokrajinski komite KPS za Primorsko je bil formiran jeseni 1941 s sedežem v Trstu. Na posvetovanju KPJ v začetku maja 1941 v Zagrebu je bilo namreč sklenjeno, da mora KPS zbrati za boj proti okupatorju ves slovenski narod, tudi na tistih območjih, ki so po prvi svetovni vojni ostala izven Jugoslavije. Poleti 1941 je CK KPS začel pošiljati v Slovensko primorje svoje kadre, ki so vzpostavili začasen pokrajinski komite (PK) KPS, poiskali zveze s slovenskimi in italijanskimi komunisti, ustanavljali partijsko organizacijo, organizirali Osvobodilno fronto in narodnoosvobodilni boj. Voditelji itali-janskih komunistov niso pristali na vključevanje italijanskih partijskih organizacij v slovenske, zato je CK KPS ustanavljal tu lastne organizacije, le v Trstu organizacije KPS in KPI, odvisno od narodnostne pripadnosti članov. Tudi na srednje Primorsko je CK KPS poslal aktiviste poleti 1941 in ustanovljen je bil Okrožni komite KPS za Goriško (razpadel jeseni 1942), za Kras pa je bil ustanovljen rajonski komite. Na ostalem območju Primorske so se zaradi pomanjkanja kadrov leta 1941 in v začetku 1942 le počasi ustanavljale partijske organizacije (poleti 1942 je bilo le 53 članov KPS na terenu), pa še te pogosto niso imele zveze s pokrajinskim komite-jem. Decembra 1941 je bil zaradi aretacij pokrajinski komite razbit. CK KPS je februar-ja 1942 zato poslal na Primorsko dva aktivista in aprila 1942 je bilo sestavljeno novo pokrajinsko vodstvo. Oktobra 1942 je CK KPS poslal na Primorsko svojega poverjenika z velikimi pooblasti-li CK KPS, IO OF in GŠ NOV in POS (funkcijo je ukinil avgusta 1943). Decembra 1942 je bila prva pokrajinska konferenca KPS, na kateri so sprejeli sklep o razdelitvi pokrajine na okrožja (13). Posamezni člani PK KPS so si razdelili delo po območjih in ne po področjih dela, kot je bilo drugod po Sloveniji. Eden je odgovarjal za severnopri-morska okrožja, drugi za srednjeprimorska in tretji za južnoprimorska okrožja. Januarja 1943 je bil sestavljen nov PK KPS. Pomladi 1943 je število okrožij naraslo na 17. Od aprila do junija so ustanovili tri okrajne komiteje (za srednjo, severno in južno Primor-sko) kot vmesne organe med PK in okrožji, saj je bilo zaradi obsežnosti zelo težko sodelovati med seboj. Okrožje Trst pa je še vedno spadalo direktno pod PK. Toda avgu-sta 1943 so postopoma ukinili okrajne komiteje in ponovno obnovili 13 okrožij (briško, beneško, tolminsko, idrijsko, baško, kanalsko, goriško, vipavsko, kraško, pivško, brkin-sko, istrsko in Trst), ki so obstajala do srede 1944, ko so jih združili v pet večjih (sever-

412

no-, južno-, zapadno-, srednjeprimorsko okrožje in Trst). Pokrajinski komite se je marca 1944 preimenoval v Oblastni komite KPS za Slovensko primorje. Sedež PK KPS za Primorsko je bil najprej v Trstu, spomladi 1942 na Goriškem, od jeseni 1942 do marca 1943 na Vogrskem, nato na Tolminskem Lomu, od oktobra 1943 v Rupi, nato pa v vaseh Labinje in Poljane pri Cerknem. - Deželak Barič V., Organizacijski razvoj komunistične partije Slovenije 1941 - 1943,

Ljubljana 1985, magistrska naloga - Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981 zapisniki in gradivo pokrajinskih konferenc KPS 1942, 1944/ okrožnice 1943-1945/ zapisniki sej oblastnega komiteja 1944/ zapisniki sej raznih sestankov 1945/ depeše 1943-1945/ korespondenca: s CK KPS 1942-1945, z Oblastnim komitejem KPS za Gorenjsko 1944-1945, z vojaškimi enotami 1943-1945, z odsekom za oblast IX. korpusa 1944-1945, s pokrajinsko izpostavo VOS in ONZ za Primorsko 1944-1945, z inštruktorji 1943-1945, s partijsko šolo pri PK (Oblastnem komiteju) KPS za Primorsko 1943-1945, z Oblastnim komitejem (PK) SKOJ za Primorsko 1944, s Pokrajinskim odborom Slo-venske protifašistične ženske zveze za Primorsko 1944, z okrožnimi komiteji KPS 1943-1945/ poročila in dopisi posameznikov 1943-1945/ članki in letaki 1943/ razni dopisi in poročila 1943-1945/ kadrovske zadeve 1944-1945/ gradivo Komisije za agita-cijo in propagando 1944/ beležnice Jožeta Vilfana 1944, Franca Kimovca 1945, Vide Tomšič 1945/ delovodniki, indeksi 1944-1945/ ______________________________________________________________________ 841 AS 1638 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1942 - 1945 0.6 t. m./ 6 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za Slovensko primorje, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Slovensko primorje, 1944 - 1945 Glej AS 1491, zap. št. 840. - Vodnik 1965, str. 396 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. poročili T. Brejca in A. Beblerja 1942/ referat D. Pirjevca 1942/ okrožnice 1943-1945/ dopisovanje: s Centralnim komitejem KPS 1942-1945, z inštruktorji in člani PK KPS 1942-1945, z okrajnimi in okrožnimi komiteji KPS 1942-1945, s pokrajinsko komisijo Varnostno obveščevalne službe, Vojsko državne varnosti, oddelki Narodne zaščite 1943-1944, PNOO 1944-1945, s pokrajinskimi organizacijami SKOJ, ZSM, Slovensko

413

protifašistično žensko zvezo 1943-1945, z tehnikami, kurirskimi postojankami, gospo-darsko komisijo itd. 1943-1944, z vojaškimi enotami in zalednimi oblastmi 1943-1945/ članki, referati, letaki 1943-1945/ razni dopisi in poročila 1943-1945/ Komisija za agi-tacijo in propagando 1944/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 842 AS 1492 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA ŠTAJERSKO, 1941 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za severno Slovenijo, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Štajersko, 1944 - 1945 Pokrajinski komite KPS za Štajersko je bil ustanovljen spomladi leta 1940. Aprila 1941 je Centralni komite KPS imenoval nov PK. Razdeljen je bil na mariborsko, ptujsko, celjsko, brežiško in trboveljsko okrožje, verjetno pa sta Šaleška in Mislinjska dolina tvorili samostojno šaleško-mislinjsko okrožje. V celjskem okrožju je bilo zaradi obsež-nosti ustanovljeno aprila 1941 še savinjsko okrožje in v začetku leta 1942 še dve novi okrožji in sicer Rogaška Slatina in Kozje. Ljutomersko-radgonsko okrožje je bilo usta-novljeno septembra 1941, a je prenehalo obstajati že januarja 1942. Konec leta 1941 je prenehalo obstajati tudi brežiško okrožje. Decembra 1941 je bil postavljen nov PK, delovala pa so le tri okrožja (revirsko, celjsko, savinjsko). V začetku leta 1942 je pono-vno začelo delovati mariborsko okrožje, pa tudi ptujsko je ponovno zaživelo marca 1942. Na ptujsko okrožje se je vezala tudi Slovenska Bistrica, ki je formalno spadala pod mariborsko okrožje, in ljutomersko-radgonsko območje, kjer tedaj ni bilo organizi-ranega okrožja. Toda avgusta je ptujsko okrožje ponovno prenehalo delovati. Zaradi težavnih razmer je bil PK KPS za severno Slovenijo, ki se je zadrževal na Kozjanskem, odrezan tako od okrožij kot od CK KPS, zato je štab II. grupe odredov postavil "rezerv-ni" PK. Na prehodu leta 1942/43 so na Štajerskem delovala mariborsko (od marca do oktobra ni delovalo), revirsko, savinjsko in litijsko okrožje, ostala pa so bila razbita. Spomladi 1943 se je najprej formiralo šaleško-mislinjsko okrožje, junija je ponovno začelo delovati kozjansko okrožje, oktobra celjsko in mariborsko, novembra ljutomer-sko, ptujsko pa šele junija 1944. Maja in junija 1944 je litijsko okrožje spadalo pod PK KPS za Gorenjsko, septembra pa je bilo priključeno revirskemu okrožju. Februarja 1944 se je pokrajinski komite preimenoval v Oblastni komite KPS za Štajersko. Aprila 1944 je oblastni komite ponovno reorganiziral okrožja na Štajerskem. Po tej preureditvi je bilo iz prejšnjih sedmih ustanovljeno 11 okrožij (Revirji, Celje, Savinjska dolina, Šaleško-Mislinjsko, Kozje-Brežice, Radeče-Laško, Šmarje-Rogatec, Slovenske Konji-ce-Slovenska Bistrica, Ptuj, Maribor in Ljutomer). Toda že avgusta je oblastni komite izdal navodila o združevanju okrožij na slovenskem Štajerskem in ustanovljenih je bilo 8 okrožij, septembra 1944 pa je bilo ob novi preureditvi ustanovljenih pet okrožij, ki so obstajala do konca vojne: Ljutomer, Kozje, Celje, Maribor in Dravograd.

414

- Deželak Barič V., Organizacijski razvoj komunistične partije Slovenije 1941 - 1943, Ljubljana 1985, magistrska naloga

- Domicili v slovenskih občinah, Ljubljana 1981 zapiski Biba Rocka 1941/ blagajniški dnevnik in računi 1941/ poročila Centralnemu komiteju KPS 1941-1943/ beležnice in seznami 1943/ dopisi in okrožnice Centralnega komiteja KPS 1943-1945/ okrožnice in dopisi okrožnim in okrajnim komitejem KPS 1943-1945/ dopisi posameznikom 1943/ dopisi vojaškim enotam 1943/ dopisi okrožnih in okrajnih komitejev ter vojaških enot 1943-1944/ ______________________________________________________________________ 843 AS 1639 OBLASTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE ZA ŠTAJERSKO, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 1 š. Pokrajinski komite Komunistične partije Slovenije za severno Slovenijo, 1941 - 1944 Oblastni komite Komunistične partije Slovenije za Štajersko, 1944 - 1945 Glej AS 1492, zap. št. 842. - Vodnik 1965, str. 396 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno. Večinoma je bilo izgubljeno in uničeno že v času NOV. Je mikrofilmano. knjiga depeš med CK KPS in Izvršnim odborom OF ter Oblastnim komitejem in PO OF za Štajersko marec - maj 1945/ okrožnice, dopisi, poročila 1943-1945/ dopisovanje z okrajnimi in okrožnimi komiteji KPS na Štajerskem 1944-1945/ osebni arhiv Dore Čepeljnik, članice Pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko 1944-1945/ partijska šola 1944/ arhivski popis/

415

HCA4 Okrožni komiteji ______________________________________________________________________ 844 AS 1571 OKROŽNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE JULIJSKE KRAJINE ZA GORIŠKO, 1945 - 1947 1.0 t. m./ 10 š. Comitato circordariale del Partito comunista della Regione Giulia per il Gorizia-no, 1945 - 1947 Okrožni komite Komunistične partije Julijske krajine za Goriško, 1945 - 1947 Goriško okrožje KPJK je preraslo iz goriškega okrožja KPS, s tem da je zajelo le tiste njegove dele, ki so bili vključeni v cono A Julijske krajine. Delovalo je od avgusta 1945 (ustanovitve KPJK) do februarja 1947. Imelo je devet okrajev: Bovec, Kobarid, Kanal, Brda, Gorica, Miren, Komen, Krmin (Cormons) in Gradišče ob Soči (Gradisca d'Isonzo). Krmin in Gradišče sta bila furlanska okraja, ki sta segala do stare italijan-sko-avstroogrske meje. Po podatkih iz oktobra 1946 je bilo na tem območju 2.161 čla-nov partije in 693 kandidatov (večinoma delavcev in okrog 400 kmetov) v 176 celicah. Deloval je okrožni komite s sekretarjem in organizacijskim sekretarjem, komisije za agitprop, finančna, ekonomska, kulturna, sindikalna in ženska komisija. Mladina je ime-la poseben odbor. Okrožje je prenehalo delovati ob uveljavitvi določil mirovne pogodbe septembra 1947, ko je članstvo na območju, ki je ostalo v Italiji, prešlo v KPI, na obmo-čju, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji, pa v okvir KPS (KPJ). - Nemec N., SIAU na Goriškem, Ljubljana 1988, diplomska naloga, neobjavljeno - Troha N., Politika slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

- Beltram J., Tukaj je Jugoslavija, Goriška 1945 - 1947, Koper 1983 Glej AS 1569, zap. št. 834. zapisniki sej/ politična in organizacijska poročila/ načrti dela/ okrožnice/ navodila 1945-1946/ statistika 1945-1946/ korespondenca 1945-1946/ finančni arhiv/ seznami članov odborov 1945-1946/ gradivo 1945-1946: mladine, SKOJ, množičnih organizacij/ gradivo kadrovske komisije: poročila, delovodniki, korespondenca, register članskih izkaznic, seznami anketnih listov in kadrovskih pol/ arhivski popis 1956/

416

______________________________________________________________________ 845 AS 1570 OKROŽNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE JULIJSKE KRAJINE ZA TRŽAŠKO OKROŽJE, 1945 - 1947 2.0 t. m./ 20 š. Comitato del Partito comunista della Regione Giulia per il circondario di Trieste, 1945 - 1947 Okrožni komite Komunistične partije Julijske krajine za tržaško okrožje, 1945 - 1947 Tržaško okrožje KPJK je obsegalo tržaško okolico v coni A, medtem ko je mesto Trst imelo poseben status. Imelo je najprej štiri in nato pet okrajnih komitejev (Tržič-Ronke, Nabrežina, Milje, Sežana). Okrožni odbor je imel političnega in organizacijskega sekre-tarja ter odgovorne za kadre, mladino, agitprop, ženske, Slovansko-italijansko antifašis-tično unijo, sindikate, ljudsko oblast. Delovali sta komisija za agitprop in kulturna komisija. Okrožje je delovalo do uveljavitve mirovne pogodbe septembra 1947, ko je bil del okrožja ponovno vključen v Italijo (Tržič), del v Jugoslavijo (Sežana), medtem ko je neposredna okolica Trsta bila vključena v Svobodno tržaško ozemlje. Najmočnejši sta bili partijski organizaciji v velikih delavskih centrih Milje in Tržič. - Glej AS 1569, zap. št. 834 Glej AS 1569, zap. št. 834. Del gradiva - medvojno gradivo OK KPS za to območje, je bil izločen leta 1987 in prik-ljučen fondu Oblastni komite KPS za Slovensko primorje. sestav komiteja in komisij/ zapisniki sej 1945-1946: okrožnega komiteja, partijskih akti-vov, konferenc/ politična, organizacijska poročila, programi dela 1945-1946/ kores-pondenca 1945-1947/ zapisniki in poročila celice pri okrožnem komiteju 1945-1946/ finančni arhiv 1945-1946/ gradivo kadrovske komisije 1945-1946: zapisniki sej, poroči-la o delovanju, korespondenca, prehodi članstva in spremembe/ gradivo komisije za agitprop 1945-1946: zapisniki sej, poročila, navodila za delo in okrožnice, korespon-denca, kopije dopisov v časopise in stenčase, poročila o delovanju kolportaže, blagajni-ška knjiga in priloge/ gradivo Okrajnega komiteja JK Tržič-Ronke: zapisniki sej, politi-čna in organizacijska poročila, statistika, zapisniki sej celic, agitprop, gradivo Enotnih sindikatov in drugih množičnih organizacij/ arhivski popis 1956/

417

______________________________________________________________________ 846 AS 1494 ZBIRKA GRADIVA KOMITEJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN ODBOR V OSVOBODILNE FRONTE NA DOLENJSKEM, 1942 - 1945 0.7 t. m./ 7 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Okrožni komite KPS za Belo krajino 1942-1944: dopisi in okrožnice CK KPS/ poslani dopisi CK KPS/ dopisi in okrožnice okrajnih komi-tejev/ dopisi okrožne izpostave narodne zaščite/ poročila: zaslišanja okrožne komisije VOS, poročila Belokranjskega odreda, delovodniki, kadrovske zadeve, razni dopisi/ - Okrožni komite KPS Novo mesto 1944-1945: zapisniki sej/ dopisi CK KPS/ zapisniki/ poročila in dopisi okrajnih komitejev/ razni dopisi/ poročila zaledne vojske/ dopisi in poročila vojaških enot/ dopisi Kontrolne komisije CK KPS/ dopisi in okrožnice okrožnega načelstva OZNE/ poročila Okrožnega komiteja SKOJ Novo mesto/ kadrovske zadeve/ organizacijski pregled okrožja/ - Okrajni komite KPS Črnomelj 1944-1945: poročila in zapisniki celic/ kadrovska evidenca/ - Okrožni komite KPS Grosuplje 1942-1944: dopisi/ poročila CK KPS/ - Okrožni odbor OF Grosuplje 1943-1944: dopisi/ poročila okrajev 1944/ - Okrožni odbor OF Novo mesto 1943-1944: dopisi in poročila okrajev/ okrožnice/ razni dopisi/ okrožna gospodarska komisija/ mes-tna gospodarska komisija/ seznam vojnih obveznikov in mobilizirancev/ - Okrožni odbor OF Bela krajina 1943-1944: sklepi in referati okrožne skupščine 29. 10. 1944/ statistični pregledi izida volitev po posameznih okrajih/ dopisi okrajev, podokrožij in rajonov/ poročila o volitvah/ okrožni-ce/ ______________________________________________________________________ 847 AS 1495 ZBIRKA GRADIVA KOMITEJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN ODBOROV OSVOBODILNE FRONTE NA GORENJSKEM, 1943 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Okrožni komite KPS Škofja Loka 1943-1944:

418

poročila/ okrožnice 1945/ dopisi pooblaščenstva OZNE za okrožje Škofja Loka 1944/ dopisi posameznikov 1945/ poročila in dopisi rajonov/ - Okrožni komite KPS Kranj 1943-1945: zapisniki 1944/ poročila/ okrožnice/ dopisi/ poročila/ zapisniki okrajnih oziroma rajon-skih komitejev KPS in OO OF/ - Okrožni komite KPS Kamnik 1943-1945: okrožnice/ poročila/ dopisi Oblastnega komiteja KPS za Štajersko/ dopisi okrajev in posameznikov/ zapisniki/ - Okrožni komite KPS Jesenice: zapisniki 1944/ dopisi 1944/ okrožnice 1943/ dopisi in poročila rajonov 1943/ dopisi Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko 1943/ okrožnice CK KPS in Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko 1944-1945/ zapisnik konference 1945/ delovodnik 1945/ - Okrožni odbor OF Jesenice: seznam obrti 1944/ seznam trgovine in industrije 1944/ - Okrožni odbor OF Škofja Loka: poročila 1945/ okrožnice 1945/ - Okrožni odbor OF Kranj: okrožnice 1943/ potrdila o prejetih podporah 1944-1945/ vprašalne pole aktivistov OF 1944-1945/ - Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko: poročila rajonskih odborov 1943/ okrožnice 1943-1945/ dopisi 1943-1945/ zapisnik 1944/ dopisi, poročila, teksti za tisk Komisije za agitacijo in propagando 1945/ ______________________________________________________________________ 848 AS 1496 ZBIRKA GRADIVA KOMITEJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN ODBOROV OSVOBODILNE FRONTE NA NOTRANJSKEM, 1942 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Poverjeništvo IO OF za Notranjsko 1942-1943: navodila/ odloki/ poročila/ dopisi/ - Okrožni komite KPS Ribnica 1943: dopisi/ - Okrožni komite KPS Notranjska - Ribnica 1944-1945: zapisniki sej/ dopisi CK KPS/ dopisi Kontrolne komisije CK KPS/ razni dopisi/ okrožni-ce/ zapisniki sej okrajnih komitejev in celic KPS/ dopisi in poročila okrajev/ mesečni obračun članarine/ kadrovske zadeve/ kolportažni oddelek/ delovodniki/ seznami/ - Okrožni komite KPS Cerknica 1942-1943: dopisi in poročila rajonov/ okrožnice/ poročila Loškega odreda/ - Okrožni odbor OF Notranjsko - Ribnica 1944: zapisniki in dopisi okrajev/ razni dopisi/ dopisi Predsedstva SNOS/ dopisi v zvezi z zamenjavo hrane, soli in vžigalic z NOO Čabar/ dopisi okrožne in rajonske gospodar-ske komisije/

419

______________________________________________________________________ 849 AS 1497 ZBIRKA GRADIVA KOMITEJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN ODBOROV OSVOBODILNE FRONTE NA PRIMORSKEM, 1943 - 1945 0.9 t. m./ 9 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Okrožni komiteji KPS Ajdovščina, Bovec, Brda, Brkini, Slovenska Istra, Gorica, Idri-ja, Ilirska Bistrica, Kanal, Kras, Materija, Pivka, Tolmin, Trst, Vipava, za južno Pri-morsko, za severno Primorsko, za srednje Primorsko in za zapadno Primorsko: dopisi z Oblastnim komitejem KPS za Slovensko primorje/ okrožnice/ okrožnice in dopi-si s CK KPS/ zapisniki/ poročila in dopisi z okrožji, okraji in celicami/ poročila in dopi-si z vojaškimi enotami, komandami mest in izpostavami VOS/ razni dopisi/ seznami/ beležke/ kadrovske pole/ kadrovske zadeve/ finančne zadeve/ pisma posameznikov/ - Okrajni komiteji KPS Bača, Kobarid, Komen, Pivka, Podnanos, Postojna, Tolmin, Vojsko-Kanomlje-Črni Vrh, za vzhodno Benečijo, za zahodno Benečijo: zapisniki sestankov/ okrožnice/ poročila in dopisi z Oblastnim komitejem KPS za Slo-vensko primorje/ dopisi celic/ razni dopisi/ dopisi z okrožji/ finančne zadeve/ pisma posameznikov/ kadrovske zadeve/ razna potrdila/ dopisi z vojaškimi enotami/ - NOS za Primorsko: zapisnik 1943/ - Pokrajinski odbor OF za Primorsko: okrožnice/ dopisi/ - Okrožni odbori OF Brda, Idrija, Pivka, Podnanos, Trst, za zahodno Primorsko: okrožnice/ resolucije/ dopisi/ dopisi s PO OF za Primorsko/ dopisi z vojaškimi enotami/ razna potrdila/ finančne zadeve/ razni seznami/ dopisi z vojaškimi enotami/ poročila podružnice TANJUGa/ vojna poročila GŠ NOV in POS/ - Okrožni NOO za južno Primorsko, za srednjo Primorsko: okrožnice/ zapisniki/ dopisi/ - Okrajni odbori OF Idrija, Kanal, Tolmin, Vojsko-Črni Vrh, Volčansko: okrožnice/ dopisi/ poročila celic/ dopisi z okrožji/ radijska poročila/ razna potrdila/ seznami/ finančne zadeve/

420

______________________________________________________________________ 850 AS 1498 ZBIRKA GRADIVA KOMITEJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE IN ODBOROV OSVOBODILNE FRONTE NA ŠTAJERSKEM, 1944 - 1945 1 m. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Okrožni komite KPS Celje 1944-1945: dopisi/ - Okrožni komite KPS Maribor 1944-1945: okrožnice/ zapisniki sej/ dopisi/ - Okrožni komite KPS Kozje 1944-1945: poročila/ seznami/ - Okrožni komite KPS Ljutomer 1945: dopisi/ - Pokrajinski odbor OF za Štajersko 1944-1945: dopisi/ okrožnice/ poročila/ - Okrožni odbor OF Maribor 1944: okrožnica/ zapisnik/ blagajniško poročilo/ - Oblastni komite SKOJ za Štajersko 1944: dopisi/

HCA5 Okrajni, mestni komiteji ______________________________________________________________________ 851 AS 1572 MESTNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST, 1945 - 1952 6.5 t. m./ 65 š. Comitato cittadino del Partito comunista della Regione Giulia Trieste, 1945 - 1947 Mestni komite Komunistične partije Julijske krajine Trst, 1945 - 1947 Comitato cittadino del Partito comunista del Teritorio libero di Tieste, 1947 - 1954 Mestni komite Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja Trst, 1947 - 1954 Zaradi posebnega položaja, ki ga je imel Trst na območju Julijske krajine (italijanska večina, center dežele), je bil avgusta 1945 ustanovljen poseben mestni komite KPJK za Trst, ki je imel funkcije okrožnega komiteja. Deloval je (od avgusta 1947 kot MK KPSTO) do razpusta KPSTO leta 1954. Ob ustanovitvi STO leta 1947 so bila tržaške-mu mestnemu komiteju priključena tudi območja bivšega tržaškega okrožja KPJK. Po razkolu v vrstah tržaških komunistov v času po objavi resolucije informbiroja junija

421

1948 je bil organ tistega dela razcepljene KPSTO, ki je podpiralo projugoslovansko politiko. Delovale so sindikalna, kadrovska, finančna komisija, komisija za agitprop ter za proslave. Mesto je bilo razdeljeno na štiri, kasneje šest sektorjev, ki so bili v funkciji okrajev. Po podatkih iz aprila 1946 je bilo v Trstu 2.520 članov partije in 980 kandida-tov. - Glej AS 1569, zap. št. 834 Glej AS 1569, zap. št. 834. kadrovski sestav komitejev in komisij/ zapisniki konferenc in sej mestnega komiteja in aktiva/ politična in organizacijska poročila/ statistika, seznami članstva 1946-1948/ programi dela in navodila 1945-1948/ korespondenca 1946-1951/ finančni arhiv 1947-1948/ arhiv agitpropa 1948/ gradivo kadrovske komisije: kadrovski sestav, zapis-niki sej, poročila, navodila, okrožnice, poročila in zapisniki okrajnih kadrovskih komi-sij, korespondenca/ - gradivo okrajev pri mestnem komiteju: zapisniki sej okrajnih komitejev, aktivov, plenumov/ poročila/ statistični in organizacij-ski podatki/ programi dela/ zapisniki in poročila partijskih celic/ korespondenca/ finač-no gradivo/ arhivski popis 1956/

HCA9 Ostalo ______________________________________________________________________ 852 AS 1480 KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE AVTOCESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI (LJUBLJANA-ZAGREB), 1958 - 1958 0.6 t. m./ 6 f., 28 k. Komite Komunistične partije Slovenije Avtoceste bratstva in enotnosti (Ljublja-na-Zagreb), 1958 - ? Mladinske delovne brigade iz vse Jugoslavije so 1. 4. 1958 začele graditi odsek ceste bratstva in enotnosti od Ljubljane do Zagreba. Izvršni komite CK ZKS je na seji 12. 3. 1958 sklenil, da se na avtocesti ustanovi začasni komite. Imel je nalogo, da organizira na deloviščih avtoceste osnovne organizacije ZKJ, zagotovi redno organizacijsko in politično delo ter pripravi partijsko konferenco. Sedež je imel na Otočcu pri Novem mestu. Vezan je bil na CK ZK Jugoslavije. Kdaj in kdo je arhivu izročil gradivo ni znano. Obstaja le zabeležka iz leta 1968, kjer je navedeno, da arhivskega gradiva tega komiteja v ZA CK ZKS ni. Ob selitvi arhiva iz enega depoja v drugega leta 1993 je bilo to gradivo najdeno. seznami članov/ dopisi/ poročila/ zapisniki/ potrdila/

422

______________________________________________________________________ 853 AS 1439 UNIVERZITETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE LJUBLJANA, 1946 - 1978 23.5 t. m./ 215 f., 3 š., 57 k. Univerzitetni komite Zveze komunistov Slovenije Ljubljana, 1946 - 1971 Univerzitetna konferenca Zveze komunistov Slovenije Ljubljana, 1971 - 1978 Univerzitetna organizacija ZKS na Univerzi v Ljubljani je delovala že od konca 2. sve-tovne vojne dalje. Univerzitetni komite (UK) ZKS Ljubljana oziroma Komite Univerzi-tetne konference (UK) ZKS Ljubljana je deloval kot samostojna družbenopolitična organizacija do leta 1978, po tem letu pa do ukinitve teh organizacij v okviru Mestnega komiteja ZKS Ljubljana. - Vodopivec P. in Pivec F., O študentskem organiziranju po drugi svetovni vojni, 50

let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, Ljubljana 1969, str. 169 - 192 - Drnovšek D., Ivanič M., Prikaz gradiva Zveze komunistov Slovenije po osvoboditvi,

Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 63 - 75 Arhivsko gradivo za obdobje 1946 - 1968 je AS izročil Centralni komite ZKS 29. 10. 1982, gradivo za obdobje 1969 do 1978 pa Mestni komite ZKS Ljubljana 25. 6. 1984. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik (zagotovo od leta 1959 dalje). Gradivo je bilo odloženo po klasifikacijskih znakih, v okviru teh znakov pa deloma po delovodniš-kih številkah, delno pa po organizacijskih enotah (komisije) in vsebinskih sklopih (na primer štipendijska politika). Del gradiva hrani ZAL. zapisniki sej in poročila o delu partijske organizacije na univerzi 1946-1948/ zapisniki 1948-1978: Univerzitetni komite ZKS, Univerzitetna konferenca ZKS, Komite Univerzi-tetne konference ZKS/ zapisniki sestankov s sekretarji osnovnih organizacij 1953-1969/ zapisniki in poročila osnovnih organizacij 1953-1976/ sejni zapisniki in poročila delov-nih teles, komisij, aktivov UK ZKS 1956-1977/ karakteristike članov 1948-1950, 1953, 1955, 1959-1978/ kazni 1952-1964, 1969/ zapisniki sej občinskih in okrajnih komitejev ZKS 1959-1976/ zapisniki sestankov s sekretarji nižjih organizacij ZKS 1950-1975/ podatki o članstvu 1953-1977/ spisi po delovodniških številkah 1959-1975/ bilteni 1966-1972, 1977/ delovodniki 1959-1965, 1969-1976/ prevzemni seznam 1982, 1984/

423

HCB Osvobodilna fronta, Protifašistična ženska zveza, Socialistična zveza delovnega ljudstva

______________________________________________________________________ 854 AS 1573 GLAVNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE, 1945 - 1952 7.3 t. m./ 73 š. Comitato regionale dell' Unione antifascista italo slava, 1945 - 1954 Glavni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije, 1945 - 1954 Že med vojno je vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja na narodnostno mešanem območju načrtovalo ustanovitev enotne slovensko-italijanske množične politične orga-nizacije. V Trstu so sredi aprila 1945 ustanovili Slovensko-italijanski antifašistični izvr-šilni odbor (SIAIO), ki naj bi deloval kot skupno vodstvo slovenskih in italijanskih pro-tifašističnih organizacij, v katerega pa se, kjub nekaterim dogovorom, ni vključil Naro-dnoosvobodilni odbor za Julijsko krajino (CLN Giuliano). V drugih krajih in na pokra-jinskem nivoju skupne organizacije ni bilo. SIAIO je v času jugoslovanske zasedbe pre-vzel nekatere oblastne funkcije in se 7. 5. 1945 preoblikoval v Mestni osvobodilni svet za Trst. Enotna slovensko-italijanska antifašistična zveza je bila ustanovljena po vzoru Ljudske fronte v Jugoslaviji kot enotno množično gibanje. V začetku so uporabljali različne nazive, izraz Slovansko-italijanska antifašistična unija (SIAU) se je uveljavil po kogre-su avgusta 1945. Najprej je bila ustanovljena v tržaškem okrožju ter 4. 6. 1945 v pokra-jinskem okviru. V goriškem okrožju je bil okrožni odbor osnovan 16. 6. 1945, tako da so v okrožni odbor OF vključili tudi tri Italijane iz Gorice, Krmina in Gradišča ob Soči. Na osnovi soglasja s hrvaškimi oblastmi je bila ustanovljena skupna organizacija za celotno Julijsko krajino na kongresu avgusta 1945. Glavni poudarki programa so bili uničenje ostankov fašizma, odklanjanje razdelitve Julijske krajine na dve coni, dosledna demokracija (ljudska oblast), italijansko-slovensko oziroma slovansko bratstvo, svobo-da vere ter od konca septembra 1945 tudi priključitev celotne Julijske krajine k Jugosla-viji. V SIAU so se lahko včlanili vsi, ki so sprejemali njena osnovna načela in niso v preteklosti delovali proti njim. Sredi leta 1946 je imela v coni A včlanjenih približno 130.000 članov. Glavni odbor je imel komisije za propagando, kulturno komisijo epuracijsko komisijo in komisijo za oskrbo političnih zapornikov ter izvršilni odbor. Kot njeno glasilo v itali-janščini je v Tržiču izhajal Il Progresso, v slovenščini pa na Goriškem Soški tednik. Dejansko je bilo njeno osrednje glasilo Primorski dnevnik (uradno glasilo OF) in v coni B Primorska borba. Delovanje SIAU je usmerjalo vodstvo KPJK, oziroma slovensko vodstvo, čeprav so v organih sodelovali tudi nekomunisti. Podpirali so jo skoraj vsi primorski Slovenci in Hrvati, ker si je prizadevala za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, od Italijanov pa le delavci in to iz razrednih razlogov. Po uveljavitvi sklepov mirovne pogodbe je delovanje SIAU ostalo omejeno na območje Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko so na območju, ki je ostalo v Italiji (Goriš-ka) ustanovili Demokratično fronto Slovencev, na območju, ki je bilo priključeno k Jugoslaviji, pa se je članstvo vključilo v Ljudsko fronto. Prišlo je tudi do osipa članstva,

424

ker je izstopil del tistih Slovencev, ki so se ji pridružili le iz nacionalnega interesa (določitev mej). Po objavi resolucije informbiroja junija 1948 je tudi SIAU, podobno kot KPJK, v coni A doživela razkol in ni več predstavljala močne politične sile. Razpu-ščena je bila potem, ko je bilo STO z londonskim memorandumom oktobra 1954 razdel-jeno med Italijo in Jugoslavijo. - Troha N., Politka slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

- Nemec N., SIAU na Goriškem, Ljubljana 1988, diplomska naloga, neobjavljeno - Beltram J., Tukaj je Jugoslavija, Goriška 1945 - 1947, Koper 1983 Glej AS 1569, zap. št. 834. sestav glavnega, izvršilnega in podrejenih odborov 1945-1947/ zapisniki kongresov, konferenc glavnega odbora, izvršilnega odbora, sej tajnikov in aktivov/ referati/ okrož-nice/ pravila in navodila/ statistika/ seznami članstva/ kartoteka/ korespondenca/ spo-menice/ memorandumi/ pozdravne in protestne resolucije 1945-1947/ podpisi zahteve za priključitev k Jugoslaviji 1945/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 855 AS 537 REPUBLIŠKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE, 1945 - 1990 244.0 t. m./ 2795 f. Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1945 - 1952 Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, 1953 - 1967 Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, 1967 - 1990 Predhodnica Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Slovenije je bila Osvobo-dilna fronta slovenskega naroda (AS 1670, zap. št. 192). Ta se je na 4. kongresu Ljud-ske fronte Jugoslavije (ta je združevala republiške množične organizacije oziroma giba-nja), ki je bil od 22. do 25. 2. 1953 v Beogradu, preimenovala v SZDL Slovenije. Po zakonu o političnem združevanju z dne 27. 12. 1989 (Ur.l. SRS, št. 42/89) je SZDL pre-nehala z delovanjem kot DPO in se v letu 1990 preoblikovala v Socialistično stranko Slovenije. SZDL je združevala posameznike, druge DPO, družbene organizacije in društva, obrav-navala pa je vprašanja z vseh področij družbenega življenja. Kot tudi ostale DPO je bila prvič omenjena šele v ustavi iz leta 1963, in sicer kot prostovoljna demokratična zveza občanov, ki si prizadeva za uresničevanje vseh tistih oblik družbenopolitičnega življen-ja, ki vzpodbujajo razvoj socializma, se bori proti vsem pojavom, ki kakorkoli škoduje-jo socialističnemu načinu mišljenja, izraža mnenja o delu državnih in samoupravnih organov ter drugih nosilcev javnih funkcij in nadzoruje njihovo delo, zagotavlja obča-

425

nom uveljavljanje volilnih in drugih pravic ter ustvarja pogoje za vsestransko udeležbo mladine v družbenem in političnem življenju. Ustava iz leta 1974 je zgoraj naštetim nalogam dodala še vlogo SZDL v kadrovski politiki in informativnem sistemu ter pod-robno opredelila naloge SZDL v kandidacijskih in volilnih postopkih, povezanih z uve-dbo delegatskega sistema. OF oziroma SZDL je bila organizirana po teritorialnem načelu, le do pomladi 1946 so odbori OF delovali tudi v podjetjih in ustanovah. Najvišji organ v republiki je bil do leta 1967 kongres, od leta 1967 dalje pa republiška konferenca. Kongres je izvolil iz svoje srede glavni odbor, katerega izvršilni organ je bil do leta 1953 izvršni odbor, od leta 1953 do 1961 predsedstvo, v obdobju od 1961 do 1967 pa spet izvršni odbor. Republiš-ka konferenca je izvolila predsedstvo republiške konference, ki je imelo svoj izvršni odbor. - Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1981 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 229 - 230 - Enciklopedija leksikografskog zavoda, 7. zv., Zagreb 1964, str. 87 - 88 - Enciklopedija Jugoslavije, 7. zv., Zagreb 1968, str. 415 - 419 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 275 - 276 Gradivo je bilo prevzeto v letih 1988 in 1990 in sicer: 7. 1. 1988 za obdobje 1945 - 1967 (seje GO OF oziroma GO SZDL in njegovih organov ter publikacije kot npr. bil-teni, informacije ipd.); 16. 3. 1990 preostanek gradiva za čas 1945 - 1967 in del gradiva za obdobje 1968 - 1977 (gradivo komisij, sekcij, skupin, odborov ter drugih oblik dela GO oziroma RK za obdobje 1945 - 1971 in gradivo organov GO oziroma RK SZDL za obdobje 1951 - 1977); 30. 10. 1990 del gradiva za čas do leta 1977 in gradivo za obdob-je 1978 - 1990 (gradivo organov RK SZDL 1978 - 1990, gradivo delovnih področij RK - komisij, odborov ipd. 1970 - 1990 in gradivo samoupravnih organov RK SZDL 1973 - 1990). Arhiv ustvarjalca je dosledno hranil in skrbel le za del svojega gradiva in sicer za sejne zapisnike z gradivom GO OF in GO oziroma RK SZDL Slovenije ter njihovih organov. To gradivo je bilo natančno urejeno in popisano (tudi vsebina dnevnih redov), medtem ko se je gradivo organizacijskih enot deloma nahajalo v arhivu, deloma pa kar v posa-meznih pisarnah, zaradi česar ta del gradiva ni v celoti ohranjen. To gradivo je bilo pre-vzeto v dokaj neurejenem stanju, pa tudi spisovne evidence so večinoma le delno ali povsem neuporabne, ker so večkrat ob sprejetju novega klasifikacijskega načrta spise poskušali preurediti v skladu z novim načrtom, česar pa zaradi težavnosti tovrstnega dela ali pomanjkanja kadrov največkrat niso dokončali. S tem so prvotno ureditev uniči-li, nove pa niso dosledno vzpostavili. sejni zapisniki GO oziroma RK SZDL Slovenije z gradivom: kongresi OF Slovenije 1945-1953 in SZDL Slovenije 1953-1966, GO OF Slovenije 1945-1952, Izvršni odbor OF Slovenije 1946-1953, Glavni odbor SZDL Slovenije 1953-1967, Predsedstvo SZDL Slovenije 1953-1961, organizacijsko-politični sekretariat Predsedstva GO SZDL Slove-nije 1953-1961, Izvršni odbor GO SZDL Slovenije 1961-1967, Sekretariat Izvršnega obora GO SZDL Slovenije 1961-1966, nadzorni odbor GO SZDL 1956-1967, RK SZDL Slovenije 1967-1990, Izvršni odbor RK SZDL Slovenije 1967-1975, nadzorni odbor RK SZDL Slovenije 1968-1976, administrativno-finančna komisija 1968-1975, skupne seje Predsedstva in Izvršnega odbora RK SZDL Slovenije 1967-1975, Predsedstvo RK SZDL Slovenije 1975-1977, Izvršni odbor Predsedstva RK SZDL Slovenije 1975-1990/ semi-

426

narji in posvetovanja, ki so jih organizirali zgoraj navedeni organi 1951-1990/ gradivo predsednika in sekretarja GO oziroma RK SZDL/ sejni zapisniki, poročila, okrožnice, mnenja, stališča, ocene, analize, informacije, smernice itd. delovnih teles GO oziroma RK SZDL Slovenije - svetov, koordinacijskih odborov, komisij in centrov 1945-1990/ gradivo samoupravnih organov RK SZDL/ publikacije: bilteni, vestniki, informacije, statuti 1946-1990/ delovodniki 1947-1967/ zvočne kasete in magnetofonski trakovi 1981-1990/ prevzemni seznam 1988, 1990/ arhivski inventar 1994 za serijo Sejni zapisniki RK SZDL Slovenije za obdobje 1945-1977)/ ______________________________________________________________________ 856 AS 1736 POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA GORENJSKO, 1943 - 1945 1.1 t. m./ 10 š. Pokrajinsko poverjeništvo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Gorenjsko, 1942 - 1944 Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko, 1944 - 1945 Pokrajinski odbor OF (POOF) za Gorenjsko je bil ustanovljen oziroma izvoljen na prvem zboru gorenjskih aktivistov OF od 13. - 14. 5. 1944 na Jelovici. Izvolili so tudi Pokrajinski odbor Delavske enotnosti. POOF za Gorenjsko se je konstituiral na prvi seji 31. 7. 1944 in za posamezna področja delovanja ljudske oblasti izoblikoval odseke in komisije. Do takrat je Osvobodilno fronto na Gorenjskem vodilo Pokrajinsko poverje-ništvo Izvršnega odbora OF za Gorenjsko. Pokrajinskemu odboru so bili podrejeni okrožni odbori OF v okrožjih Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Kamnik in nekaj tednov spomladi 1944 tudi Litija, ki pa so ga zaradi boljših zvez ponovno vključili k Štajerski. V začetku leta 1945 so okrožje Kamnik podredili Pokrajinskemu odboru OF za Štajer-sko. - Vodnik 65, str. 395 - Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, 3 kn., Ljubljana 1991, str.

344 in sl. - Mikuž M., Pregled narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji I - V, Ljubljana 1960,

1961, 1973 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ odloki, sklepi/ pravilniki/ poročila/ zapisniki/ dopisi/ pisma/ resolucije/ odsek za informacije in propagando/ odsek za prosveto in šolstvo/ odsek za finance/ odsek za gozdarstvo/ odsek za gradnje/ odsek za obnovo/ odsek za zdravstvo/ odsek za trgovino in industrijo/ odsek za prehrano/ odsek za socialno skrbstvo/ odsek za statistiko/ komisi-ja za pomoč vojski/ Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomaga-

427

čev/ Komisija za upravo narodne imovine/ podružnica TANJUG za Gorenjsko/ Javni tožilec/ Pokrajinski odbor Delavske enotnosti/ pokrajinska gospodarska komisija/ pro-pagandno in študijsko gradivo/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 857 AS 1734 POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1942 - 1945 2.1 t. m./ 21 š. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko primorje, 1942 - 1945 Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje, 1944 - 1945 Pokrajinski odbor OF (POOF) za Slovensko primorje je bil postavljen decembra 1942 in razširjen januarja 1943. Na prvi primorski pokrajinski konferenci OF sredi februarja 1943 v Lokah pri Krombergu na Goriškem se je 12 zastopnikov iz vse pokrajine razgla-silo za pokrajinski plenum OF za Primorsko in poleg politične utrdilo tudi organizacij-sko obliko ljudske oblasti na Primorskem. POOF je bil podrejen Izvršnemu odboru OF, njemu pa so bili podrejeni okrožni odbori OF v okrožjih, katerih število se je glede na vojaško-politične in organizacijske razmere ves čas vojne spreminjalo. Tako so obstaja-la na Primorskem sledeča okrožja: Pivka, Brkini, Materija, Slovenska Istra, Brki-ni-Slovenska Istra, Trst, Tržič, Kras, Gorica, Goriška Brda, Beneška Slovenija, Tolmin, Bovec, Bača, Idrija, Kanal, Cerkno, Ajdovščina, Severna Primorska, Srednja Primorska, Južna Primorska, Zapadna Primorska. 11. 9. 1943 so ustanovili Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo (AS 1632, zap. št. 194) kot vrhovni politični in oblastni organ narodnoosvobodilne borbe v Slovenskem primorju, ki je ob ukinitvi 13. 1. 1944 svoje funkcije prenesel na POOF za Slovensko primorje. Spomladi in poleti 1944 so pri POOF organizirali nekaj odsekov oziroma referatov za upravne in gospodarske zadeve: finančni odsek, odsek za propagando, referat za izgradnjo narodne oblasti, referat za zdravstvo in prosveto. Junija 1944 so imenovali referat za ugotavljanje zločinov okupa-torjev in njihovih pomagačev za Slovensko primorje. Na pokrajinski gospodarski konfe-renci 25. 5. 1944 za Primorsko in Gorenjsko so izvolili tudi pokrajinsko gospodarsko komisijo. 15. 9. 1944, ko je bil izvoljen Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko primorje - maja 1945 mu je bil priključen tudi Trst (AS 1818, zap. št. 356), je POOF obdržal le politične naloge in pristojnosti. - Vodnik 65, str. 397 - Mikuž M., Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, knjige I - V,

Ljubljana 1960, 1961, 1973 - Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, 3 kn. Ljubljana 1991, str. 191

in sl. Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Pokrajinski odbor OF za Slovensko Primorje je imel skupno

428

administracijo s Pokrajinskim narodnoosvobodilnim odborom in je zato gradivo obeh odborov arhivirano skupaj. Gradivo je mikrofilmano. - Pokrajinski odbor OF za Slovensko primorje: okrožnice/ prejeti in poslani dopisi/ dopisovanje z inštruktorji Izvršnega odbora OF za primorsko Slovenijo, PO OF, z okrožnimi odbori OF/ Pokrajinski odbor RK (okrožnice, zapisniki, dopisi)/ propagandna komisija pri PO OF/ Pokrajinski odbor Zveze slovenske mladine/ propagandno in študijsko gradivo, delovodniki 1944-1945/ - Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje: okrožnice/ odloki/ navodila/ zapisniki/ poročila/ seznami/ dopisovanje z Izvršnim odbo-rom OF, Predsedstvom SNOS, odseki in komisijami pri Predsedstvu SNOS, vojaškimi enotami, tehnikami, Pokrajinskim načelstvom NZ, inštruktorji in člani POOF in PNOO/ personalni odsek/ odsek za socialno skrbstvo/ odsek za izgradnjo narodne oblasti/ odsek za obrt in industrijo/ odsek za trgovino/ odsek za zdravstvo/ prosvetni odsek/ odsek za kmetijstvo/ odsek za veterino/ odsek za gospodarstvo/ odsek za prehrano/ odsek za informacije in propagando/ Propagandna komisija pri POOF/ odsek za finance/ Komi-sija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev/ Komisija za upravo narodne imovine/ Pokrajinska gospodarska komisija/ vojaški referent/ Javni tožilec pri PNOO in okrožni javni tožilci/ študijsko in propagandno gradivo/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 858 AS 1735 POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA ŠTAJERSKO, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Štajersko, 1941 - 1945 Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (POOF) za Štajersko so ustanovili 22. 5. 1941 v Kozjici pri Rimskih Toplicah. S Štajersko je bilo organizacijsko povezano tudi Prek-murje. Ustanavljanje odborov OF na Štajerskem je bilo zaradi ostre nemške okupacijske politike zelo otežkočeno. Pokrajinski odbor OF je nekaj časa deloval le kot poverjeniš-tvo Izvršnega odbora OF za Štajersko. Menjale so se tudi meje in imena okrožij, tako so bila v letih 1941 do 1943 na Štajerskem okrožja Maribor, Ptuj, Celje, Mislinj-sko-Šaleško, Rogaška Slatina, Savinjska dolina, Kozje, Revirji, Litija, Prekmurje (do novembra 1941), Brežice-Rajhenburg, Pohorje (do februarja 1942 in ponovno pozimi 1942/43). Aprila 1944 so preosnovali okrožja v več manjših: Litija, Revirji, Savinjska dolina, Celje, Kozje, Šaleško-Mislinjsko, Brežice, Radeče-Laško, Šmarje-Rogatec, Slo-venske Konjice, Slovenska Bistrica, Ptuj, Maribor, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Čakovec, nekaj časa Ribnica na Pohorju. Okrožje Maribor so julija 1944 raz-delili na okrožja Maribor, Slovenske Gorice in Pohorje. Zaradi slabe povezave s Pokra-jinskim odborom OF za Štajersko in odbori OF v obrobnih okrajih so julija 1944 usta-novili za krajši čas tudi dve poverjeništvi za vzhodno in jugozahodno Štajersko. V tem času so nastajali novi odbori OF, Zveze slovenske mladine, Slovenske protifašistične

429

ženske zveze, Delavske enotnosti. Že avgusta 1944 so zmanjšali število okrožij na osem (Celje, Revirji, Pohorje, Maribor, Slovenske Gorice, Prekmurje, Ptuj, Bohor), 27. 9. 1944 pa na pet: Maribor z okraji Maribor-mesto, Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Marenberg, Št. Lenart, Ptuj in Slovenska Bistrica; Ljutomer z okraji Ljutomer, Murska Sobota, Gornja Lendava, Dolnja Lendava, Ormož, Radgona; Kozje z okraji Kozje, Bre-žice, Šmarje, Sevnica, Laško in Krško; Celje z okraji Celje-mesto, Celje-okolica, Žalec, Mozirje, Vransko, Šoštanj, Trbovlje, Litija, Konjice; Dravograd z okraji Dravograd, Prevalje, Slovenj Gradec. V začetku leta 1945 so priključili še okrožje Kamnik. Pokra-jinski odbor OF za Štajersko je od jeseni 1944 vse bolj izvajal tudi funkcije pokrajin-skega organa ljudske oblasti, zato so začeli pri njem delovati referenti, inštruktorji, nekateri odseki, oddelki za upravne in gospodarske naloge in zastopniki komisij (Komi-sije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo, verske komisije itd.). Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore so bile izvedene le delno in sicer v savinjskem, kozjanskem in litijskem okrožju v času od poletja do pozne jeseni 1944. - Vodnik 1965, str. 396 - Mikuž M., Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, Ljubljana 1960, 1961, 1973 - Ferenc T., Ljudska oblast na Slovenskem 1941 - 1945, kn. 3: Mi volimo, Ljubljana

1991, str. 377 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. okrožnice/ zapisniki/ poročila/ dopisi/ pisma/ seznami/ potrdila/ Pokrajinsko načelstvo Narodne zaščite/ Pokrajinski odbor Slovenske protifašistične ženske zveze/ Pokrajinski odbor Rdečega križa/ volitve 1944/ upravno politični tečaji 1944/ geografske karte in skice okrožij na Štajerskem/ propagandno in študijsko gradivo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 859 AS 1574 MESTNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE TRST, 1945 - 1951 1.5 t. m./ 15 š. Comitato cittadino dell' Unione antifascista italo slava Trieste, 1945 - 1954 Mestni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije Trst, 1945 - 1954 Mestni odbor Slovansko oziroma Slovensko-italijanske antifašistične unije je politični naslednik sredi aprila 1945 ustanovljenega Slovensko-italijanskega antifašističnega izvršilnega odbora (SIAIO), ki je 8. 5. 1945 prevzel del oblastnih nalog in se osnoval kot Mestni osvobodilni svet Trst. Mestni odbor SIAU je bil ustanovljen v začetku junija 1945 in sicer v funkciji okrožnega odbora. Imel je šest okrajev (rajonov), pet mestnih in okrajni odbor Opčine. Okraji so bili razdeljeni na več sektorjev, ti pa na ulične in tovar-

430

niške odbore. Aktivnost mestnega odbora SIAU je bila velika v predmestjih Trsta, med-tem ko so imeli zaradi prevlade italijanskega meščansta velike težave v centru. Članov je bilo med 50.000 in 60.000 (skupaj z delom tržaškega okrožja, ki je bil priključen k STO, je bilo septembra 1947 77.600 članov). Po uveljavitvi sklepov mirovne konferen-ce septembra 1947 so mu priključili del ukinjenega tržaškega okrožja SIAU, ki je bil priključen Svobodnemu tržaškemu ozemlja. Članstvo je drastično padlo po objavi reso-lucije informbiroja junija 1948, ko so izstopili ne le Italijani, ampak tudi precejšen del Slovencev. Do ponovne vključitve v Italijo leta 1954 je njegovo delovanje zamiralo. - Glej AS 1573, zap. št. 854 Glej AS 1569, zap. št. 834. zapisniki sej mestnega in rajonskih odborov/ poročila/ okrožnice/ navodila/ korespon-denca 1945-1950/ finančno gradivo 1945-1948/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 860 AS 1721 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE CELJE, 1944 - 1945 3 m. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Celje, 1941 - 1945 Okrožni odbor OF Celje je bil ustanovljen 6. 7. 1941 na Govcah za takratno območje celjskega okrožja, ki je od aprila 1941 obsegalo Celje z okolico, Laško, Slovenske Kon-jice in Kozjansko. Jeseni 1941 je okrožni odbor zaradi terorja (številne aretacije, ustreli-tve, interniranje) prenehal delovati. Delovanje odborov OF se je obnovilo spomladi 1943. Aprila 1944 je bilo celjsko okrožje razdeljeno na okraje Celje-mesto, Cel-je-okolica, Dramlje, Frankolovo, Petrovče-Lopata-Ložnica. Avgusta 1944 so združili celjsko in savinjsko okrožje v novo celjsko okrožje in septembra 1944 imenovali nov okrožni odbor OF. K celjskemu okrožju so priključili še okrožje Revirji in oblikovali nove okraje: Zgornja Savinjska dolina ali Mozirje, Celje-mesto, Celje-okolica, Žalec, Vransko, Trbovlje, Litija, Šoštanj in Slovenske Konjice (zadnja dva sta bila januarja 1945 izvzeta iz okrožja Celje in vključena v okrožje Dravograd oziroma Maribor). Izve-dene so bile le delne volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore, izvoljen je bil le okrajni izvršni narodnoosvobodilni odbor za Zgornjo Savinjsko dolino. - Vodnik 1965, str. 407 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 16 - 17 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano.

431

okrožnice/ zapisniki/ poročila/ dopisi/ zapiski/ okrožno načelstvo NZ/ okrajni odbori OF Celje, Vransko, Žalec, Zgornja Savinjska dolina/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 861 AS 1722 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE DRAVOGRAD, 1944 - 1945 2 m. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Dravograd, 1944 - 1945 Okrožni odbor OF Dravograd je deloval od oktobra 1944, ko je bilo po preureditvi okrožij v severovzhodni Sloveniji osnovano okrožje Dravograd, v katerega je bilo vključeno dotedanje mežiško okrožje in okraj Slovenj Gradec, v drugi polovici februar-ja 1945 pa še okraj Šoštanj. Obsegalo je tako Mežiško dolino, območje Dravograda, šaleško-mislinjsko območje in nekaj krajev v Savinjski dolini (kraji: Dravograd, Črna-Mežica, Guštanj-Prevalje, Slovenj Gradec, Šoštanj). - Vodnik 1965, str. 408 - ES 2, Ljubljana 1988, str. 327 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. zapisniki/ dopisi/ Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev/ spremna pisma za lite-raturo/ propaganda/ gradivo okrajnih odborov OF Dravograd, Guštanj-Prevalje, Slo-venj Gradec, Šoštanj/ delovodnik okrožnega odbora OF oktober 1944/ arhivski popis/

432

______________________________________________________________________ 862 AS 1723 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE KOZJE, 1944 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Kozje, 1942 - 1945 Okrožje je bilo oblikovano spomladi 1942 in je zajemalo ozemlje med Voglajno, Savin-jo, Savo in Sotlo, le območje okrog Rogaške Slatine je bilo do avgusta 1942 samostojno okrožje. V okrožju sta delovala okrožni komite KPS in okrožni odbor OF, njuno delo pa je zaradi številnih aretacij njunih članov in aktivistov prekinil okupator skoraj za eno leto. Nova okrožni komite KPS in okrožni odbor OF sta bila vzpostavljena v juniju 1943. V začetku aprila 1944 so okrožje razdelili na tri okrožja: Kozje-Brežice, Rade-če-Laško in Šmarje-Rogatec, že avgusta pa so jih ponovno združili v okrožje Kozje. Okrožje je bilo razdeljeno na več okrajev; njihovo število in imena so se večkrat spre-menila. Od jeseni 1944 so bili v okrožju naslednji okraji: Jurklošter-Zidani most, Plani-na-Sevnica, Pilštajn-Kozje, Senovo-Blanca, Videm-Brežice, Makole (pozneje priklju-čene ptujskemu okraju) ter Šmarje in Rogatec (kasneje združena v en okraj). Pri okrož-nem odboru OF so bili do septembra 1944 organizirani vsi odseki in komisije. Volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore so bile razpisane konec septembra 1944 in so tra-jale do začetka decembra 1944. Izvoljenih je bilo okoli 50 krajevnih NOO. Nemška ofenziva decembra 1944 pa je preprečila nadaljno izvedbo volitev v okrajne narodnoo-svobodilne odbore in v okrožni narodnoosvobodilni odbor. Okrožni odbor OF je lahko šele spomladi 1945 začel s ponovno pripravo za prevzem oblasti. - Vodnik 1965, str. 408 - ES 5, Ljubljana 1991, str. 353 Gradivo je leta 1959 prevzel IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. okrožnice/ zapisniki/ poročila odsekov in komisij, okrajnih odborov OF, okrožnega odbora Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), okrožnega odbora RK/ dopisi/ pisma/ seznami/ gradivo prosvetnega odseka/ blagajna Komisije za upravo narodne imovine/ Okrožno načelstvo NZ Kozje/ Okrajno načelstvo NZ Jurklošter-Laško: okrož-nice, dopisi, seznami, izkaznice, propustnice/ delovodnik prosvetnega odseka/ arhivski popis/

433

______________________________________________________________________ 863 AS 1724 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE LJUTOMER, 1944 - 1945 2 m. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Ljutomer, 1941 - 1945 Septembra 1941 sta Pokrajinski komite KPS za vzhodno Slovenijo in Pokrajinski odbor OF za Štajersko ustanovila za območje prejšnjega ljutomersko-radgonskega okraja okrožje Ljutomer in vzpostavila Okrožni komite KPS in Okrožni odbor OF Ljutomer, ki pa sta bila že v pozni jeseni 1941 zaradi okupatorjevega terorja razbita. Okrožni odbor OF je bil obnovljen sredi junija 1943 in je nato obstajal do leta 1945. Obseg okrožja in število rajonov oziroma od 1944 dalje okrajev sta se spreminjala; v letu 1944 - 1945 je bilo nekaj časa vanj vključeno tudi Prekmurje in severni del Medjimurja. Po zadnji pre-ureditvi okrožja jeseni 1944 je bilo šest okrajev: Ljutomer, Radgona, Ormož, Razkrižje, Dolnja Lendava in Murska Sobota. V letih 1944 in 1945 so bili ustanovljeni tudi odbori Zveze slovenske mladine in Slovenske protifašistične zveze. Okrožje so ukinili leta 1945 in ga vključili v mariborsko okrožje. - Vodnik 1965, str. 409 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 307 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Ohranjeni so le drobci. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ navodila/ poročila/ dopisi/ pisma/ gradivo Okrajnega odbora OF Ljutomer/ gradivo Okrajnega odbora OF Ormož/ propagandno in študijsko gradivo/ zapiski akti-vistov/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 864 AS 1741 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE MARIBOR, 1944 - 1945 2 m. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Maribor, 1941 - 1945 Okrožni odbor OF za območje Maribora in okolice so ustanovili v maju 1941, vendar je bilo njegovo delovanje zaradi aretacij celotnega političnega aktiva v letu 1942/43 preki-njeno. Odbor so ponovno vzpostavili jeseni 1943. Ustanovljene so bile tudi organizacije Slovenska protifašistična ženska zveza, Zveza slovenske mladine in Delavska enotnost.

434

Okrožni odbor je bil podrejen Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko in je deloval za mariborsko okrožje, ki je med leti 1941 - 1945 zajemalo v upravno političnem pogledu včasih širše, včasih ožje ozemlje. Po zadnji reorganizaciji okrožij na Štajerskem 27. 9. 1944 so v mariborskem okrožju delovali naslednji okrajni odbori OF: Maribor-mesto, Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Marenberg (sedaj Radlje ob Dravi), Slovenska Bistrica, Ptuj, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah (sedaj Lenart) in od marca 1945 še Slo-venske Konjice. - Vodnik 65, str. 409 - ES 6, Ljubljana 1992, str. 412 - 413 - Penič L., Pregled razvoja partizanskih političnih organizacij v mariborskem okrožju

v letih 1941 - 1945, Borec, Ljubljana 1973, št. 4, str. 203 - 218 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. poročila/ prejeti in poslani dopisi/ gradivo okrajnih odborov OF Maribor-levi breg, Maribor-desni breg, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 865 AS 1740 OKROŽNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE REVIRJI, 1942 - 1944 0.1 t. m./ 3 m. Okrožni odbor Osvobodilne fronte Revirji, 1943 - 1944 Okrožni odbor Osvobodilne fronte so ustanovili konec maja 1941 za okrožje Revirji, ki je obsegalo območje Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika. Poleg okrožnega odbora in rajonskih oziroma okrajnih odborov OF so bili v okrožju ustanovljeni še odbori Sloven-ske protifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine in Delavske enotnosti. Okro-žje so ukinili konec septembra 1944 in ga kot okraja Trbovlje in Litija vključili v celj-sko okrožje. - Vodnik 65, str. 407 - ES 10, Ljubljana 1996, str. 187 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ poročila/ dopisi/ gradivo okrajnih odborov OF Hrastnik, Zagorje, Trbovlje/ delovodnik/

435

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 866 AS 1578 OKROŽNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE UNIJE ZA TRŽAŠKO OKROŽJE, 1945 - 1946 2.0 t. m./ 20 f. Comitato dell' Unione antifascista italo slava per il circondario di Trieste, 1945 - 1947 Okrožni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije za tržaško okrožje, 1945 - 1947 Slovensko (Slovansko)-italijanska antifašistična unija (SIAU) je bila v tržaškem okrožju ustanovljena 3. 6. 1945 na zborovanju političnih aktivistov, na kateremu so izvolili ple-num in enajstčlanski izvršilni odbor (osem Slovencev in trije Italijani). Okrožje se je delilo najprej na štiri, nato na pet okrajev (Tržič, ki so ga kasneje razdelili na dva okra-ja, Milje, Sežana in Nabrežina). Delovalo je do uveljavitve določil mirovne konference septembra 1947, ko je del ostal v Italiji, del je bil priključen k Jugoslaviji, del, vključen v STO, pa je prišel v okvir Mestnega odbora SIAU Trst. Organizacijska struktura je bila enaka kot pri Mestnem odboru SIAU Trst. - Glej AS 1573, zap. št. 854 Glej AS 1569, zap. št. 834. zapisniki konferenc in sej okrožnega odbora/ poročila/ okrožnice/ korespondenca/ zapi-sniki sej okrajnih odborov/ poročila okrajnih odborov/ korespondenca okrajnih odbo-rov/ arhiv volitev v odbore SIAU za okraj Tržič 1946/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 867 AS 1576 GLAVNI ODBOR SLOVANSKO-ITALIJANSKE ANTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE, 1945 - 1950 0.8 t. m./ 8 f. Comitato regionale dell' Unione donne antifasciste italo slave, 1945 - 1954 Glavni odbor Slovansko-italijanske antifašistične ženske zveze, 1945 - 1954 Množične ženske organizacije so bile po zgledu Slovenske protifašistične ženske zveze ustanovljene ločeno za slovenske in italijanske ženske in so delovale že med vojno. Prve skupne organizacije slovenskih in italijanskih žensk - Slovensko-italijanske antifa-šistične ženske zveze (SIAŽZ) so nastale že v času jugoslovanske zasedbe Julijske kra-

436

jine maja 1945. Konferenca antifašistk je bila v Trstu 27. 5. 1945, v tržaškem okrožju 22. 7. 1945. Okrajne konference so bile junija in julija 1945, ponekje v jeseni in pozimi 1945/46. Politični program je bil v osnovi enak programu Slovansko-italijanske antifa-šistične unije (SIAU), obenem pa so poudarjali zapostavljenost žensk v preteklosti in njihovo novo vlogo v času ljudske demokracije. Pomembno je njeno delo na socialnem področju: skrb za vojne sirote, zapornike, orga-niziranje samopomoči, skrb za počitniške kolonije, oskrba mladine na delovnih akcijah, organiziranje pomoči stavkajočim. SIAŽZ je organizirala tudi izobraževanje žensk na raznih strokovnih tečajih ter tečaje za politično in kulturno delo. Glasilo je bilo Naša žena - Donna. Organizacijska sestava je bila enaka kot pri SIAU z okrožnimi in okraj-nimi tajništvi, krajevnimi odbori ter z glavnim odborom. Najprej je delovala kot enotna organizacija za celotno Julijsko krajino, po uveljavitvi sklepov mirovne konference sep-tembra 1947 le za območje Svobodnega tržaškega ozemlja. Razpuščena je bila po lon-donskem memorandumu leta 1954, vendar je zadnja leta številčno in akcijsko zelo osla-bela. V okviru odborov SIAU in KPJK oziroma KPSTO so delovali posamezni člani, zadolženi za delo med ženskami ali pa so bile ustanovljene posebne komisije. - Glej AS 1573, zap. št. 854 Glej AS 1569, zap. št. 834. seznami članic glavnega odbora in podrejenih odborov/ zapisniki sej glavnega odbora in podrejenih odborov/ poročila o delu/ referati/ okrožnice/ pravila/ seznami in podatki za vojne sirote/ korespondenca 1945-1948/ finančno gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 868 AS 1664 GLAVNI ODBOR SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE, 1942 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Glavni odbor Slovenske protifašistične ženske zveze, 1943 - 1945 Slovenska protifašistična ženska zveza je bila kot samostojna organizacija ustanovljena z okrožnico Izvršnega odbora OF 21. 1. 1943 (do takrat so slovenske žene delovale v okviru odborov Osvobodilne fronte slovenskega naroda). Bila je sestavni del leta 1942 ustanovljene jugoslovanske Antifašistične fronte žena. Njene naloge so bile predvsem vezane na politično, socialno in materialno podporo in pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju in narodnoosvobodilni vojski. Organizacijsko je bila SPŽZ izpeljana od spodaj navzgor - od terenskih, okrajnih, okrožnih, pokrajinskih odborov do glavnega odbora. Vsi odbori SPŽZ so bili voljeni. Prvi glavni odbor je bil izvoljen na I. kongresu SPŽZ 17. 10. 1943 v Dobrniču. Po osvoboditvi se je SPŽZ preimenovala v Anifašistično fronto žena (AFŽ) Slovenije (AS 1800, zap. št. 869).

437

- Vodnik 1965, str. 389 - Adamič M., Gradivo Antifašistične fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inšti-

tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 93 - 96

Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani, od novembra 1992 je v AS. Gradivo je ohranjeno fragmentarno in je mikrofilmano. okrožnice 1943-1944/ dopisovanje s CK KPS 1944-1945, pokrajinskimi in okrožnimi odbori SPŽZ 1944-1945/ prvi zbor SPŽZ oktober 1943: govor Helene Puhar, pozdravne brzojavke/ pisma Vidi Tomšič 1944-1945/ sklepi s posvetovanja aktivistk februarja 1944/ propustnice/ seznam paketov Zveze gospodinj internirancem 1942/ članki, refera-ti, elaborat o delu žena v NOB/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 869 AS 1800 GLAVNI ODBOR ANTIFAŠISTIČNE FRONTE ŽENA SLOVENIJE, 1945 - 1965 7.0 t. m./ 72 š. Glavni odbor Antifašistične fronte žena Slovenije, 1945 - 1953 Republiški iniciativni odbor za ustanovitev Zveze ženskih društev Slovenije, 1953 - 1955 Republiški odbor Zveze ženskih društev Slovenije, 1955 - 1962 Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, 1962 - 1973 Predhodnica Antifašistične fronte žena (AFŽ) je bila Slovenska protifašistična ženska zveza (AS 1664, zap. št. 868). Na drugem kongresu 9. in 10. 6. 1945 so bile določene glavne delovne usmeritve te organizacije: pomoč pri obnovi porušene domovine, pomoč pri izgradnji ljudske oblasti in organizacijska utrditev AFŽ. V okviru glavnega odbora AFŽ so leta 1945 delovali plenum in delovni odbor (kasneje izvršni odbor)in propagandna sekcija, ki je med drugim skrbela tudi za uredništvo glasi-la Naša žena. Leta 1946 so ustanovili še dve sekciji, socialno zdravstveno in gospodar-sko, in leta 1947 v okviru gospodarske sekcije kmečko sekcijo in glasilo Kmečka žena. Na tretjem kongresu AFŽ 12. in 13. 12. 1948 so posebej izpostavili izvajanje petletnega plana in vključevanje žena v gospodarstvo. V letu 1948 je bila izvedena reorganizacija tajništva in sekcij pri glavnem odboru. Osnovane so bile: organizacijska sekcija, propa-gandno kulturno prosvetna sekcija in sekcija Mati in dete (iz socialno zdravstvene sek-cije). Pri glavnem odboru sta ostali tudi uredništvi obeh glasil. Prav tako so bili osnova-ni stalni sektorji dela pri nižjih odborih AFŽ, pri najnižjih osnovnih odborih pa so bili za naloge in akcije oblikovani aktivi. Oblike dela ženske organizacije so bili masovni sestanki, konference, posvetovanja, sektorske konference, posvetovanja z vodji posameznih sekcij, plenumi glavnega odbo-ra, najvišja oblika dela pa je bil kongres.

438

Organizacija je svoje delo vezala na Ljudsko fronto in druge družbeno politične, kultur-ne in ostale organizacije, skratka tiste, katerih delovno področje je bilo povezano z nalogami organizacije AFŽ (mladinska in pionirska organizacija, Rdeči križ, sindikalna organizacija, ministrstva za zdravstvo, socialno skrbstvo, prosveto itd.). 15. in 16. 11. 1952 je bil četrti kongres AFŽ Slovenije, ki je obravnaval položaj žene v graditvi socializma. Na kongresu AFŽ Jugoslavije 26. in 27. 9. 1953 so AFŽ kot enotno politično organizacijo ukinili in po prehodnem obdobju decembra 1955 ustanovili Zve-zo ženskih društev Slovenije (AS 1821, zap. št. 987). Navzdol je bila organizacija AFŽ vseskozi izpeljana po načelu upravno političnih ozi-roma teritorialnih enot in so vse spremembe potekale v skladu z upravno političnimi spremembami v Sloveniji v letih 1945 - 1953. - Adamič M., Gradivo Antifašistične fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inšti-

tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 93 - 96

Gradivo je IZDG izročil Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani leta 1952, Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije leta 1964 in Republiška konferenca SZDL Slo-venije leta 1976. Zadnja dva izročitelja sta poleg gradiva svojih prednikov izročila tudi lastno gradivo, ki se ga zaradi njunega načina arhiviranja ni dalo ločiti. gradivo kongresov ženske organizacije/ resolucije/ okrožnice, odloki, navodila/ zapisni-ki glavnega odbora, sekcij, aktivov, plenumov, posvetovanj, konferenc, sestankov po terenu/ zapisniki okrožnih, okrajnih, oblastnih, mestnih, rajonskih, krajevnih, osnovnih odborov/ poročila o delu glavnega odbora, sekcij, odborov na terenu/ korespondenca z mestnimi odbori, okrajnimi odbori, okrožnimi odbori/ programi, načrti za delo, gradivo za kongrese, posvetovanja, plenume/ študijsko gradivo, referati, statistični pregledi/ seznami otrok, sirot po krajih/ personalne zadeve članic AFŽ/, blagajna, računovodsko gradivo/ gradivo uredništev Naša žena in Kmečka žena/ arhivski popis 1965, 1976/ ______________________________________________________________________ 870 AS 1801 KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK SLOVENIJE, 1961 - 1973 11.0 t. m./ 114 š. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije, 1962 - 1973 Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je bila ustanovljena na skuščini 5. in 6. 6. 1962 v Ljubljani in je prevzela delo Zveze ženskih društev Slovenije (AS 1821, zap. št. 987). Njeno delo je bilo spremljanje in sistematično proučevanje družbenega položaja žensk in prizadevanja za njihovo družbeno udejstvovanje.

439

- Adamič M., Gradivo Antifašistične fronte žena Slovenije po letu 1945 v arhivu Inšti-tuta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 93 - 96.

Gradivo je IZDG predal Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položa-ja žensk pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije junija 1979. Od novembra 1992 je v AS. Del gradiva se nahaja v fondu AS 1800, zap. št. 869. gradivo ustanovne skupščine 5. 6. 1962/ poročila o delovanju republiškega odbora/ gradivo za seje, tečaje, elaborati/ zapisniki sej republiškega odbora in okrajnih, občin-skih odborov/ gradivo analize zaposlenih žensk v Sloveniji po osvoboditvi do leta 1961/ statistični podatki o položaju in aktivnosti žensk v Sloveniji 1961-63/ gradivo o proble-matiki in delovanju materinskih domov/ gradivo za kongrese, posvetovanja, tečaje, seje/ gradivo proslav 25. in 30 obletnice I. kongresa SPŽZ/ dopisi: vabila, obvestila, navodi-la, okrožnice/ dopisovanje s Konferenco za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije/ dopi-sovanje z odbori po Sloveniji/ personalne zadeve/ slike, albumi/ gradivo Koordinacijskega odbora za načrtovanje družine 1963-1969/ arhivski popis 1979/ ______________________________________________________________________ 871 AS 1503 ZBIRKA GRADIVA ODBOROV SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE, 1942 - 1944 1 m. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi. - Glavni odbor SPŽZ za Slovenijo 1942-1944: dopisi AFŽ Jugoslavije/ dopisi Centralnemu komiteju KPS/ poročila o organizaciji/ - Pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko 1943-1944: okrožnice/ - Okrajni odbor SPŽZ Volčansko 1944: okrožnice SPŽZ za Primorsko, Okrožnega odbora SPŽZ Tolminsko, Okrajnega odbora SPŽZ Volčansko, Glavnega odbora SPŽZ za Slovenijo/

440

______________________________________________________________________ 872 AS 1738 POKRAJINSKI ODBOR SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA GORENJSKO, 1944 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Pokrajinski odbor Slovenske protifašistične ženske zveze za Gorenjsko, 1943 - 1945 Organizacija Slovenske ženske protifašistične zveze na Gorenjskem je bila osnovana v septembru 1943 kot Pokrajinski iniciativni odbor SPŽZ za Gorenjsko in Koroško, od februarja 1944 do poletja 1944 Pokrajinski odbor SPŽZ za Gorenjsko in Koroško, nato Pokrajinski odbor SPŽZ za Gorenjsko. Na terenu so bili organizirani okrožni, rajonski (od marca 1944 preimenovani v okrajne), krajevni oziroma vaški odbori SPŽZ. - Vodnik 1965, str. 396 - Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, Zbornik dokumentov, člankov in spominov,

Ljubljana 1970, str. 115 Gradivo je prevzel Arhiv IZDG leta 1959 od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ zapisniki/ poročila/ dopisi/ seznam članic pokrajinskega odbora 1944-1945/ okrožni odbori SPŽZ: Škofja Loka, Kranj 1944-1945/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 873 AS 1739 POKRAJINSKI ODBOR SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1943 - 1945 0.3 t. m./ 3 š. Pokrajinski odbor Slovenske protifašistične ženske zveze za Slovensko primorje, 1943 - 1945 Pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko je bil osnovan 17. 5. 1943 najprej kot pokrajinski iniciativni odbor SPŽZ za Primorsko. Prvi pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko je bil izvoljen šele 2. 2. 1944 na prvi pokrajinski konferenci SPŽZ za Primorsko na Štjaku na Vipavskem. Odbor je tvorilo 19 članic - štiričlansko tajništvo in članice okrožnih odbo-rov SPŽZ na Primorskem. - Vodnik 1965, str. 397

441

- Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, Zbornik dokumentov, člankov in spominov, Ljubljana 1970, str. 158 - 205 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Priključeno je tudi gradivo okrožnih odborov SPŽZ za Primorsko. Gradivo je mikrofil-mano. okrožnice/ zapisniki/ dopisi/ poročila/ dopisovanje z okrajnimi odbori SPŽZ 1943 in okrožnimi odbori SPŽZ na Primorskem 1944-1945/ študijsko gradivo/ članki in referati/ delovni odbor za proslavo stoletnice rojstva Simona Gregorčiča/ arhivski popis/

442

HCC Zveza sindikatov ______________________________________________________________________ 874 AS 1581 GLAVNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, 1945 - 1950 0.5 t. m./ 5 f. Comitato regionale dei Sindacati unici della Regione Giulia, 1945 - 1947 Glavni odbor Enotnih sindikatov Julijske krajine, 1945 - 1947 Comitato regionale dei Sindacati unici del Territorio libero di Trieste, 1947 - 1954 Glavni odbor Enotnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja, 1945 - 1947 Enotni sindikati Julijske krajine (ES) so bili ustanovljeni 8. 5. 1945 kot nasledniki Delavske enotnosti - Unita' operaia. Bili so politični sindikat. Pokrajinski oziroma glav-ni odbor so izvolili na konferenci 8. 7. 1945, na kateri so sprejeli tudi program, v kate-rem so se zavzeli za aktivno udeležbo pri obnovi porušene industrije, vsestransko pod-poro organom ljudske oblasti, slovensko-italijansko bratstvo in za skrb za izboljšanje gmotnih razmer delavcev. Glavni odbor so po zgledu partije in Slovansko-italijanske antifašistične unije (SIAU) razširili s predstavniki obeh con Julijske krajine 15. 9. 1945. V coni A je bilo avgusta 1946 včlanjenih 85.744 zaposlenih (v Trstu 43.360) v 428 tovarniških odborih. Delovale so posamezne sekcije oziroma kategorije. V GO KPJK je delovala sindikalna komisija, ki je povezovala GO KPJK z GO ES, skrbela za izvajanje partijske politike med delavstvom in tudi osnovala linijo sindikalnih aktivnosti, ki so jo nato komunisti izvajali v sindikatih. Organizirali so številne politične stavke, ki so bile usmerjene zlasti proti politiki Zavezniške vojaške uprave v coni A in tudi proti proitali-janskim organizacijam. Do sporov je prihajalo tudi v vodstvu ES, ker se precejšen del italijanskega delavstva ni strinjal z domnevno preveč proslovensko politiko. Mednarod-na sindikalna organizacija je skušala doseči sindikalno enotnost na celotnem območju, zato je prišlo do pogajanj med ES in proitalijansko Delavsko zbornico. Ustanovljena je bila osrednja komisija za sindikalno združitev, ki je delovala od novembra 1946 do oktobra 1947, do ustanovitve Enotnih sindikatov Svobodnega tržaškega ozemlja. ES v coni B so delovali kot takratni sindikati v Jugoslaviji. Po resoluciji informbiroja junija 1948 je prišlo do razcepa in projugoslovanska struja ni imela med delavstvom cone A skoraj nobenega vpliva več. ES STO so prenehali delovati leta 1954. - Troha N., Politika slovensko-italijanskega bratstva (Slovansko-italijanska antifašisti-

čna unija v coni A Julijske krajine v času od osvoboditve do uveljavitve mirovne pogodbe), Ljubljana 1998

- Darovec D., Delovanje Enotnih sindikatov v Julijski krajini in Svobodnem tržaškem ozemlju, Ljubljana 1987, diplomska naloga, neobjavljeno

Glej AS 1569, zap. št. 834. sestavi odborov in seznami članstva/ statuti in pravila/ zapisniki sej glavnega in podre-jenih odborov/ poročila o delovanju/ korespondenca/ finančno gradivo 1945-1947/ gra-divo delovnih zadrug v Trstu in coni B/ gradivo akcijskega odbora splošne stavke julija 1946/

443

arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 875 AS 540 REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, 1945 - 1974 88.0 t. m./ 322 k., 87 m. Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo, 1945 - 1946 Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije, 1946 - 1948 Glavni odbor Zveze sindikatov Slovenije, 1948 - 1951 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, 1951 - 1990 S prehodom v socialistični družbeni sistem so sindikati dobili povsem drugačen značaj kot so ga imele tovrstne organizacije v kapitalističnih državah. V prvem povojnem obdobju so sicer obdržali do neke mere tudi svojo klasično - zaščitno vlogo, kot je na primer obramba delavskih interesov pred privatnimi delodajalci, zavzemanje za dosled-no izvajanje pravnih predpisov in za razširitev socialno-ekonomskih pravic. Vendar pa je bila njihova funkcija v novi državi nujno pogojena s spremembo nosilca oblasti in z vodilno vlogo KP. Sindikati, ki so tako postali organizacija razreda na oblasti, katerega interesi naj bi bili identični z interesi tako imenovane ljudske države, seveda niso imeli namena ščititi delavcev pred njihovo lastno državo, ampak le pred njenimi birokratski-mi odkloni. Takratna politična teorija je po zgledu sovjetske teorije in prakse opredelje-vala sindikate predvsem kot "šolo komunizma" (po uvedbi samoupravljanja pa bi jih lahko poimenovali "šola samoupravljanja"), ki mora poskrbeti za ustrezno politično vzgojo svojih članov. Predstavljali so eno od množičnih, družbenih oziroma političnih organizacij, za katere se je sčasoma uveljavil naziv družbenopolične organizacije (kljub pomembni politični vlogi pa so te organizacije bile prvič omenjene šele v ustavi iz leta 1963), s pomočjo katerih je hotela partija razširiti svoj vpliv na čim širše ljudske množi-ce. Priprave za ustanovitev enotne sindikalne organizacije v sklopu nove jugoslovanske države so se začele ob koncu leta 1944. Od 23. do 25. 1. 1945 je bila v Beogradu sploš-na državna konferenca, ki je določila, da se vsi industrijski, obrtniški in poljedelski delavci, nameščenci državnih in zasebnih podjetij, uradniki ter drugi javni uslužbenci s celotnega jugoslovanskega ozemlja združijo v svoje strokovne organizacije ter ustano-vijo za vsako skupino podjetij, poklicev ali strok eno strokovno zvezo po industrijskem načelu, kar pomeni, da se vsi zaposleni v enem podjetju ali ustanovi združijo v eno samo sindikalno podružnico ne glede na poklic. Vse strokovne zveze pa so bile del eno-tne sindikalne organizacije, imenovane Enotne strokovne zveze delavcev in nameščen-cev Jugoslavije (ESZDNJ), ki so bile organizirane dvotirno: po teritorialnem principu in po strokovni liniji. Temeljna sindikalna organizacija tako v podjetju kot v kraju je bila podružnica. Podružnice iste strokovne zveze so se povezovale v krajevne odbore zvez, podružnice različnih strok pa v krajevne sindikalne svete. Na čelu vseh podružnic ene strokovne zveze v republiki je bilo tajništvo, na zvezni ravni pa osrednji odbor. Sloven-

444

ski krajevni strokovni sveti so bili podrejeni Glavnemu odboru za Slovenijo, ta pa GO ESZDNJ v Beogradu. Glavne naloge strokovnih zvez so bile: dejavna udeležba pri obnovi gospodarstva, vses-transko podpiranje organov ljudske oblasti pri graditvi in utrjevanju nove države, skrb za izboljšanje gmotnih razmer delavcev in nameščencev ter delovanje v prid njihovega kulturnega napredka. Prvi kongres slovenskih sindikatov je bil od 23. do 25. 9. 1945 v Ljubljani, na katerem je bil izvoljen Glavni odbor (GO) ESZDNJ za Slovenijo. Na 4. plenumu GO ESZDNJ od 16. do 18. 11. 1946 se je ta preimenoval v Centralni odbor (CO) Enotnih sindikatov Jugoslavije (ESJ), osrednji odbori posameznih strokovnih zvez v centralne uprave (CU), GO ESZDNJ za Slovenijo pa v GO Enotnih sindikatov Slovenije (ESS). Na 6. plenumu CO ESJ od 24. do 26. 10. 1948 so tajništva strokovnih zvez nadomestili republiški odbori (RO). Na 1. kongresu ESJ od 24. do 26. 10. 1948 so se ESJ preimenovali v Zve-zo sindikatov Jugoslavije (ZSJ), strokovne zveze pa v sindikate. GO ESS je dobil naziv GO ZSJ za Slovenijo. Po 2. kongresu ZSJ od 6. do 8. 10. 1951 v Zagrebu so se CO ZSJ preimenoval v Centralni svet ZSJ, GO ZSJ za Slovenijo v Republiški svet (RS) ZSJ za Slovenijo, nekaj kasneje v RS Zveze sindikatov Slovenije (ZSS). ZSS je kot DPO delovala do leta 1990. V letih 1990 - 1991 se je preimenovala v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, ki pa je ohranila podobno organizacijsko strukturo, kot jo je imela prejšnja ZSS. - Jeraj M., Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s predho-

dniki, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 75 - 81 - Jeraj M., Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, Inventarji, serija

Arhivi družbenopolitičnih organizacij, 1. zv., Ljubljana 1988 - Jeraj M., Slovenski sindikati in socialna politika 1945 - 1950, Ljubljana 1995 - Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1981 - Vodušek Starič J., Organizacija in delo sindikatov v Sloveniji v letih 1945 - 1953,

Delavska enotnost XXXVII, julij-avgust 1978; prispevek je bil objavljen tudi v zbor-niku Tito, radnička klasa i sindikati, Beograd 1979, str. 544 - 563

- Zakrajšek B., Razvoj slovenskih sindikatov od 3. do 8. kongresa, Delavska enotnost, leto XXXVII, avgust 1978

Gradivo je izročil ustvarjalec 19. 1. 1966, 11. 1. 1973, 2. 4. 1974, 14. 6. 1983, 15. 8. 1984 in 10. 7. 1985. Gradivo za obdobje 1945 - 1964, ki je bilo prevzeto do leta 1973, je bilo delno škartirano pri ustvarjalcu (finančni arhiv), gradivo, prevzeto po letu 1981, je bilo odbrano v skladu s pravilnikom o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu (Ur.l. SRS, št. 34/81, popravki Ur.l. SRS, št. 2/82). V AS pa je bilo izločeno finančno gradivo za obdobje 1945 - 1964, ki po zakonu o knjigovodstvu (Ur.l. SFRJ, št. 25/81) ni bilo opredeljeno kot gradivo trajne vrednosti. Gradivo je bilo prevzeto v registraturno urejenem stanju. Kot evidenco so do leta 1973 vodili delovodnik (sprva enostavni, po letu 1946 kombinirani), po tem letu pa kartoteč-ne kartice. Gradiva za obdobje 1945 - 1958 niso dosledno vlagali po delovodniških šte-vilkah, ampak so večji del spisov v okviru enega leta navadno najprej razdelili na posa-mezne organizacijske enote, znotraj teh pa so jih večkrat združevali v neke širše enote, glede na vrsto (sejni zapisniki, delovna poročila ipd.) ali vsebino dokumentov (zdravs-tveno varstvo rudarjev, zaposlovanje žensk ipd.). Leta 1958 so delno že začeli odlagati gradivo po klasifikacijskih znakih, čeprav so tak sistem arhiviranja dosledno uporabljali šele od leta 1970 dalje.

445

Pri urejanju v AS smo izhajali iz prvotne ureditve, pri čemer smo izvedli manjše popra-vke. Del gradiva se nahaja v fondu AS 1732, zap. št. 948. spisovno gradivo organizacijskih enot: referati, sektorji, oddelki, odseki, uprave, komi-sije, sveti, koordinacijski odbori/ sejni zapisniki z gradivom/ delovna poročila/ delovni programi/ okrožnice/ mnenja/ stališča/ ocene/ informacije/ ankete/ referati/ družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o delitvi dohodka/ finančni spisi/ statistike/ knjige z zapisniki: kongresov, plenumov, občnih zborov, konferenc, sej predsedstva in tajništva/ okrožnice/ delovna poročila/ bilteni/ albumi (priloge k tekmovalnim poročilom podjetij in ustanov v obdobju 1946-1951)/ delovodniki in indeksi 1945-1960, 1962-1972/ prevzemni seznam 1966, 1973, 1974, 1983, 1984, 1985/ arhivski inventar 1988 (za obdobje 1945-1949) ______________________________________________________________________ 876 AS 558 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE, 1963 - 1974 9.0 t. m./ 87 f., 12 k., 1 o., 1 m. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, 1963 - 1974 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bil ustanovljen leta 1963, z združitvijo Sindikata uslužbencev državnih organov in družbenih služb (AS 548, zap. št. 912), Sindikata zdravstvenih delavcev (AS 581, zap. št. 915), Sindikata delavcev kul-turno umetniških ustnov (AS 557, zap. št. 892) in Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev (AS 556, zap. št. 907). Deloval je do leta 1974, ko se je zaradi potrebe po uveljavljanju specifičnih interesov dotedanjih šest sindikatov dejavnosti razdružilo na več sindikatov. Takrat je bil RO Sindikata družbenih dejavnosti ukinjen, namesto njega pa so bili ustanovljeni posebni sindikati za področje vzgoje, izobraževanja in znanosti, kulture (AS 1433, zap. št. 881), zdravstva in socialnega varstva (AS 1434, zap. št. 884), finančnih organizacij, družbenih in državnih organov. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1963 - 1964 je izročil RS ZSS 2. 4. 1974, gradivo za obdobje 1965 - 1974 pa prav tako RS ZSS 14. 6.1983. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa je le del spisov odložen po delovodniških številkah, večina jih je namreč razvrščenih po vrstah gradiva (zapisniki RO in njegovih organov, ipd.) ali po posameznih tematskih sklopih (materialni položaj družbenih dejavnosti, samoupravljan-je v družbenih dejavnostih ipd.). Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Že pred prvim prevzemom je bilo škartirano finančno gradivo, gradivo za obdobje 1965 - 1974 pa je bilo odbrano v skladu z navodili strokov-nih delavcev AS, in sicer tako, da se je ohranilo predvsem lastno gradivo RO in pa tisto gradivo, ki je potrebno za razumevanje delovanja te organizacije.

446

gradivo o kongresih Sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavije in RO za Slovenijo 1963-1974/ dopisi in spisi po delovodniških številkah 1963-1968/ zapisniki sej in občnih zborov RO in njegovih organov 1963-1974/ zapisniki sej komisij RO 1963-1964/ zapis-niki sej pododborov RO (za šolstvo, kulturo, zdravstvo, uprave, banke) 1967-1971/ zapi-sniki sej izvršnih odborov RO (za visoke šole, šolstvo, kulturo, zdravstvo, socialno vars-tvo, upravo in pravosodje, banke in zavarovalništvo) 1971-1974/ zapisniki sej organiza-cijsko-kadrovske komisije RO 1967-1974/ zapisniki sej komisije za oddih in rekreacijo 1969-1970/ programi dela in delovna poročila 1966-1972/ financiranje RO in njegovih organov 1968-1971/ zaščitna vloga sindikata (delovna razmerja, pogoji dela, delovni čas) 1968-1972/ samoupravljanje v družbenih dejavnostih 1968/ materialni položaj družbenih dejavnosti 1968-1970/ konference z občinskimi in medobčinskimi odbori 1971-1973/ raziskava o moralnih, idejnih in strokovnih vidikih dela družbenih dejavno-sti/ bilteni 1963-1964/ ustanavljanje TOZD in SIS na področju zdravstva in šolstva 1972-1974/ delavska kontrola 1973/ osebni dohodki v družbenih dejavnostih 1971-1974/ družbeno dogovarjanje 1967-1970/ seznami osnovnih sindikalnih organiza-cij 1970-1974/ samoupravni sporazumi s področja šolstva, znanosti, kulture, zdravstva, uprave in pravosodja 1971-1973/ kadrovske zadeve in nagrajevanje delavcev RO 1968-1974/ reorganizacija Sindikata družbenih dejavnosti Slovenije 1973-1974/ delo-vodniki 1963-1974/ prevzemni seznam 1974, 1983/ ______________________________________________________________________ 877 AS 1431 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE, 1974 - 1979 1.2 t. m./ 39 f., 9 k. Republiški odbor Sindikata delavcev grafične in papirne industrije Slovenije, 1974 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. Zaradi potrebe po uveljavljanju specifičnih interesov posameznih strok, se je dotedanji Sindikat industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878) leta 1974 ponovno razčlenil na več posameznih sindikatov, med drugim je bil ustanovljen tudi samostojen Sindikat delavcev grafične in papirne industrije, ki je v sklopu ZSS deloval do njenega preobli-kovanja v Zvezo svobodnih sindikatov v letu 1990. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS 26. 6. 1986. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti, saj je v pre-vzemnem zapisniku zapisano, da so bili 3 t. m. gradiva izločeni, vendar vsebina tega gradiva ni navedena. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, gradivo pa so odlagali po klasifikacijskih znakih.

447

vabila, gradivo, zapisniki in sklepi sej RO in IO RO 1974-1978/ vabila, gradivo komisij pri RO za mandatno obdobje 1974-1978/ splošni spisi po delovodniku 1974-1979/ okro-žnice RO 1974-1975, 1978-1979/ mednarodna dejavnost 1974-1979/ nočno delo žena 1974-1978/ samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnega dohodka 1974-1979/ gradivo Zveznega odbora Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije 1974-1976, 1978-1979/ uresničevanje zakona o združenem delu, SOZS 1978-1979/ delovodniki 1974-1979/ prevzemni seznam 1986/ ______________________________________________________________________ 878 AS 578 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA SLOVENIJE, 1963 - 1974 24.2 t. m./ 221 f., 11 k. Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, 1963 - 1974 Glej AS 540, zap. št. 875. V letu 1963 je prišlo do velikega združevanja različnih sindikatov posameznih dejavno-sti na osnovi sorodnih ekonomskih in družbenih pogojev. Sindikat kovinskih delavcev (AS 577, zap. št. 902), Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije (AS 567, zap. št. 895), Sindikat tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev (AS 545, zap. št. 910) in Sindikat delavcev tiska in papirja (AS 580, zap. št. 897) so se združili v en sam sindikat, Sindikat delavcev industrije in rudarstva. Ta je obstajal do leta 1974, ko je zaradi potrebe po uveljavljanju specifičnih interesov spet prišlo do razčlenitve v več posameznih sindikatov: Sindikat delavcev kovinske industrije (AS 1435, zap. št. 880), Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije (AS 1170, zap. št. 883), Sindi-kat delavcev grafične in papirne industrije (AS 1431, zap. št. 877) in Sindikat delavcev kemične industrije (AS 1432, zap. št. 879). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1963 - 1964 je izročil RS ZSS 2. 4. 1974, za obdobje 1965 - 1974 pa 14. 6. 1983. Gradivo ni ohranjeno v celoti, ker je bil pri ustvarjalcu izločen finančni arhiv. Za evidenco gradiva so v letih 1963 - 1964 uporabljali delovodnik, vendar spisov v največji meri niso odlagali po delovodniških številkah, ampak deloma po vrstah gra-diva (sejni zapisniki ipd.), deloma pa po vsebinskih sklopih (nagrajevanje ipd.). Gradivo za obdobje po letu 1964 je bilo arhivirano po klasifikacijskih znakih, za evidenco pa so uporabljali delovodnik. zapisnik in gradivo 3. kongresa Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije 1971/ zapisniki sej in plenumov predsedstva RO in RO 1963-1974/ sejni zapisniki delo-vnih teles RO (odborov, komisij, stalnih konferenc, svetov) 1963-1974/ zapisniki sej in občnih zborov nižjih organizacij (okrajnih, občinskih in mestnih odborov, sindikalnih podružnic) 1963-1964, 1969, 1971/ sejni zapisniki delavskih svetov in upravnih odborov 1963/ statuti delovnih organizacij 1963/ anketa o uspešnosti poslovanja podjetij

448

1963-1964/ skrajšani delovni čas 1964/ splošni spisi po delovodniku 1963-1974/ spisi organizacijskih enot 1965-1968/ spisi predsednika 1966-1974/ spisi podpredsednika 1969, 1972/ spisi tajnika 1967, 1969-1973/ okrožnice 1964-1965, 1969-1974/ evidenca osebnih dohodkov 1972-1974/ samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov (mnenja in soglasja RO) 1972-1974/ delovodniki 1965-1974/ prevzemni seznam 1974, 1983/ ______________________________________________________________________ 879 AS 1432 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE, 1974 - 1977 1.2 t. m./ 28 f., 6 k. Republiški odbor Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, 1974 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Sindikata kemične industrije Slovenije je nastal v letu 1974, ko je prišlo v organiza-ciji slovenskih sindikatov do večjih sprememb. Takrat je Sindikat delavcev industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878) razpadel na več manjših sindikatov, ki so združevali delavce ene oziroma dveh ali večih sorodnih industrijskih panog. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS 26. 6. 1986. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Izločenih je bilo 4,40 t. m. gradiva v skladu z navodili AS. Za evidenco so uporabljali delovodnik. Gradivo so odlagali po klasifikacijskih znakih. vabila, gradivo, sklepi in zapisniki RO in IO RO 1974-1976/ mednarodna dejavnost 1974-1977/ splošni spisi po delovodniku 1974-1977/ okrožnice 1974-1975, 1977/ samo-upravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnega dohodka 1974-1977/ nočno delo žensk 1974-1977/ regresiranje prehrane 1976/ uresničevanje Zakona o združenem delu 1977/ delovodniki 1974-1977/ prevzemni seznam 1986/

449

______________________________________________________________________ 880 AS 1435 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE, 1974 - 1977 3.5 t. m./ 52 f., 6 k. Republiški odbor Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, 1974 - 1978 Glej AS 540, zap. št. 875. Republiški odbor Sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije je bil ustanovljen ob reorganizaciji Sindikata delavcev industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878) v skladu s statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, ki je bil sprejet na 8. kongresu ZSS od 7. do 8. 11. 1974 v Celju. Pod tem nazivom je deloval do leta 1978, ko se je preimenoval v Republiški odbor Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 10. 7. 1985. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti, ampak je bilo odbrano iz dokumentarnega gradiva na podlagi navodil AS. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik. Spisi so razvrš-čeni po klasifikacijskih znakih: 0-1 vabila, materiali, zapisniki RO, 0-2 Izvršni odbor RO, 0-4 občinski odbori itd. ali pa po drugače določenih vsebinskih sklopih (regresiranje prehrane, 10. tekmovanje kovinarjev Jugoslavije itd.). vabila, gradiva, zapisniki in sklepi RO 1974-1977/ gradivo komisij pri RO 1974-1977/ gradivo sekretarja RO 1974-1975/ gradivo občinskih odborov 1976-1977/ razgovori s predsedniki občinskih in izvršnih odborov 1976/ gradivo osnovnih organizacij 1974-1977/ gradivo zveznega odbora 1974-1977/ mednarodna dejavnost 1974-1975/ samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka 1974-1977/ samoupravni sporazumi 1974-1977/ izumiteljstvo in tehnični napredek 1974-1977/ noč-no delo žensk 1974-1976/ tekmovanja varilcev 1975-1976/ tekmovanja kovinarjev 1976-1977/ vprašalniki o inventivni dejavnosti 1974-1975/ zakon o združenem delu 1976-1977/ regresiranje prehrane 1976/ socialna politika 1977/ splošni spisi po delo-vodniku 1977/ Rudnik živega srebra Idrija 1977/ dan kovinarjev Jugoslavije 1977/ raz-no 1974-1975/ delovodniki 1974-1977/ prevzemni seznam 1985/

450

______________________________________________________________________ 881 AS 1433 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE, 1974 - 1979 1.4 t. m./ 17 f. Republiški odbor Sindikata delavcev kulture Slovenije, 1974 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Sindikata kulture Slovenije je bil ustanovljen leta 1974, ko je prišlo do večjih spre-memb v organizacijski strukturi slovenskih sindikatov. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876) je takrat razpadel v več ožjih sindikatov. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je Arhivu izročil RS ZSS 26. 6. 1986. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Izloče-nih je bilo 0,60 t. m. gradiva po navodilih AS. Za evidenco so uporabljali delovodnik. Gradivo je bilo odloženo po klasifikacijskih znakih. Delovodniki niso ohranjeni. prejeti in odposlani spisi 1974-1979/ samoupravni sporazumi 1975/ skupščine, seje in posveti IO RO, RO in njegovih organov 1975-1979/ samoupravno sporazumevanje 1976-1978/ gradivo občinskih odborov 1976/ solidarnostna akcija za izgradnjo knjižni-ce v Tolminu in kulturnega doma v Lebanih 1976-1977/ prošnje in pritožbe 1977-1979/ prevzemni seznam 1986/ ______________________________________________________________________ 882 AS 574 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE, 1963 - 1974 2.8 t. m./ 27 f., 12 k. Republiški odbor Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, 1963 - 1974 Glej AS 540, zap. št. 875. Na pobudo 9. plenuma CO ZSJ, ki je predlagal zmanjšanje števila sindikatov posamez-nih strok, je prišlo v letu 1963 do združevanja sindikatov. Tako sta se dotedanji Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev (AS 569, zap. št. 901) ter Sindikat delavcev trgovskih, gostinskih in turističnih podjetij (AS 560, zap. št. 899) združila v Sindikat delavcev sto-ritvenih dejavnosti. Ta je deloval do leta 1974, ko je zaradi uveljavljanja specifičnih interesov posameznih strok ponovno prišlo do razdruževanja sindikatov. - Glej AS 540, zap. št. 875

451

Gradivo za obdobje 1963 - 1964 je izročil RS ZSS 2. 4. 1974, za obdobje 1965 - 1974 pa 14. 6. 1983. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Iz gradiva, ki se nanaša na obdobje 1963 - 1964, je ustvarjalec izločil del finančnega gradiva, gradivo iz obdobja po letu 1965 pa je bilo odbrano v skladu z navodili strokovnih delavcev AS. Prevzeto je bilo predvsem lastno gradivo in tisto gradivo, ki je nujno potrebno za razumevanje delovanja te sindikalne organizacije. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po vrstah gradiva (sejni zapisniki, okrožnice ipd.) ali po vsebinskih sklopih (kadrovske zadeve ipd.). zapisniki sej in občnih zborov RO in njegovih organov 1967-1971/ okrožnice RO 1963/ zapisniki sej in občnih zborov sindikalnih podružnic 1963-1964/ dopisi CO in RS 1963-1973/ gradivo občinskih odborov sindikata storitvenih dejavnosti 1964-1973/ evi-denca sindikalnih podružnic 1965-1967/ statuti in pravilniki delovnih organizacij 1971/ kadrovske zadeve 1963-1971/ razno 1963-1974/ delovodniki 1963-1974/ prevzemni seznam 1974, 1983/ ______________________________________________________________________ 883 AS 1170 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE, 1974 - 1977 3.0 t. m./ 55 f. Republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, 1974 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. Leta 1974 se je Sindikat delavcev industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878) razdelil na več sindikatov po posameznih industrijskih panogah. Tako je nastal tudi RO Sindika-ta delavcev tekstilne in usnjarske industrije. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je RS ZSS izročil 26. 6. 1986. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Izločeno je bilo 4,30 t. m. gradiva v skladu z navodili AS. Za evidenco gradiva so uporabljali delo-vodnik. Gradivo je bilo odloženo po klasifikacijskih znakih. vabila, gradiva, zapisniki in sklepi RO in IO RO 1974-1977/ gradivo občinskih odborov sindikata 1974-1977/ mednarodna dejavnost 1974-1977/ samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnega dohodka 1974-1977/ splošni spisi po delovodniku 1974-1977/ kadrovske zadeve 1974-1975, 1977/ lastne okrožnice 1974-1975/ ženska problematika 1974-1977/ vabila, gradiva in zapisniki sej komisij in sektorjev pri RO 1974-1976/ regresiranje prehrane med delom 1976/ proslava 40. obletnice stavk tek-stilnih in gradbenih delavcev v Kranju 18. 9. 1976/ "Akcija 130" o uresničevanju zako-na o združenem delu 1977/ delovodniki 1974-1977/ prevzemni seznam 1986/

452

______________________________________________________________________ 884 AS 1434 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE, 1974 - 1979 1.8 t. m./ 25 f. Republiški odbor Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije, 1974 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je nastal leta 1974, ko je prišlo do večjih organizacijskih sprememb v organizaciji slovenskih sindikatov. Takrat je Sin-dikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876) razpadel na več ožje opredel-jenih sindikatov. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS 26. 6. 1986. Gradivo ni bilo izročeno v celoti. Izločenega je bilo 1 t. m. gradiva v skladu z navodili AS. Za evidenco so uporabljali delovodnik. Gra-divo so odlagali po klasifikacijskih znakih. Delovodniki niso ohranjeni. samoupravni sporazumi v zdravstvu po dejavnostih 1974-1976/ vrednostni boni za dru-žbeno prehrano 1976/ seje in posveti plenuma, izvršnega odbora RO in njegovih orga-nov 1974-1979/ samoupravni sporazumi 1977-1978: socialno zavarovanje, zdravstvo, lekarne, zavodi za zaposlovanje, naravna zdravilišča, zavodsko socialno varstvo/ deli-tev osebnega dohodka po rezultatih dela 1977/ prejeti in odposlani spisi 1978-1979/ gradivo občinskih odborov in osnovnih organizacij sindikata 1978/ vloge, prošnje in pritožbe 1977-1979/ kadrovske zadeve 1977-1979/ samoupravno sporazumevanje 1979/ razprava o zakonu o zdravstvenem varstvu 1979/ 42 urni delovnik in svobodna menjava dela 1979/ prevzemni seznam 1986/

453

______________________________________________________________________ 885 AS 576 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE, 1945 - 1971 15.7 t. m./ 146 f., 60 k. Zveza delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in uslužbencev gradbene industrije in stavbarstva Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in uslužbencev gradbene industrije in stavbarstva, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1960 Sindikat gradbenih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1960 - 1963 Republiški odbor Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, 1963 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. Tajništvo Zveze delavcev in nameščencev gradbene industrije in stavbarstva Jugoslavije za Slovenijo je bilo ustanovljeno leta 1945. Leta 1948 so se tajništva strokovnih zvez reorganizirala v republiške odbore, kasneje istega leta pa so se tudi zveze preimenovale v sindikate. Tako je bil v tem letu ustanovljen RO Sindikata delavcev in uslužbencev gradbene industrije in stavbarstva Jugoslavije za Slovenijo, ki je pod tem nazivom delo-val do leta 1960. Aprila 1960 se je na 4. zveznem kongresu tega sindikata preimenoval v Sindikat gradbenih delavcev Jugoslavije, RO za Slovenijo, od leta 1963 dalje pa je deloval pod nazivom RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1945 - 1958 je izročil RO gradbenih delavcev Jugoslavije za Slove-nijo 20. 11. 1968, gradivo za obdobje 1959 - 1964 RS ZSS 2. 4. 1974, za obdobje 1965 - 1971 pa prav tako RS ZSS 14. 6. 1983. Ob drugem prevzemu je bilo škartirano finan-čno gradivo, gradivo za obdobje 1965 - 1971 pa je bilo odbrano v skladu z navodili strokovnih delavcev AS, in sicer predvsem lastno gradivo ter gradivo, ki je nujno potre-bno za razumevanje delovanja te sindikalne organizacije. O kakršnemkoli izločanju gradiva iz obdobja pred letom 1958 ni nobenih podatkov. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar večji del spisov ni bil odložen po delovodniških številkah, ampak po vrstah gradiva (sejni zapisniki tajništva oziroma RO, delovna poročila, zapisniki in poročila delavskih svetov ipd.) ali po posa-meznih vsebinskih sklopih (norme in tarife, stanovanjska gradnja, opekarska industrija ipd.). zapisniki sej, posvetov, občnih zborov tajništva oziroma RO in njegovih organov 1945-1969/ okrožnice tajništva oziroma RO 1946-1965/ lastni spisi (deloma razvrščeni po delovodniških številkah) 1950-1969/ zapisniki sej komisij pri RO 1963-1969/ infor-macije RO 1963-1964/ zapisniki sej in občnih zborov sindikalnih podružnic in občinskih svetov 1945-1968/ zapisniki sindikalnih odborov v podjetjih 1965-1968/ zapisniki pod-ročnih odborov sindikata in sindikalnih konferenc 1966-1969/ gradivo višjih sindikalnih

454

organov (CU, CO, GO oziroma RS) 1946-1969/ gradivo ministrstev in direkcij 1948-1952/ plačilni sistem: norme in tarife, tarifni pravilniki, osebni dohodki 1945-1971/ poročila o obiskih na terenu 1947-1951/ organizacijska poročila RO 1948/ zapisniki sej tajnikov strokovnih zvez 1948/ zapisniki sej, poročila in dopisi KOS: Mari-bor, Celje, Rogaška Slatina 1948-1954/ zapisniki sej, občnih zborov in plenumov ter finančni arhiv KOS gradbenih delavcev Ljubljana 1945-1955/ zapisniki občnih zborov KOS gradbenih delavcev 1951-1954/ zapisniki in poročila delavskih svetov in upravnih odborov 1950-1955/ gradbena podjetja 1953-1958/ tekmovalna poročila 1947-1952/ ankete 1954, 1959, 1961, 1963/ prošnje in pritožbe 1955-1968/ gradivo občinskih sindi-kalnih svetov in sindikalnih odborov 1956/ fond za kadre 1956-1957/ finančno gradivo 1945-1958/ stanovanjska vprašanja 1961-1967/ sodelovanje z Gospodarsko zbornico in z Birojem za gradbeništvo SR Slovenije 1960-1968/ pomoč Skopju 1962-1963/ problemi mladine v gradbeništvu 1963/ cementna industrija 1964/ opekarska industrija 1964/ delovni čas 1964/ samoupravljanje 1964-1969/ dolgoročni razvoj gradbeništva 1966-1970/ rekreacija in šport 1967-1968/ gospodarsko gibanje 1966-1967/ splošna ekonomska analiza 1965-1967/ planska politika 1967/ organizacija dela 1967/ zaposlo-vanje v tujini 1967-1970/ delovodniki 1945-1953, 1959-1963, 1965-1969/ prevzemni seznam 1968, 1974, 1983/ ______________________________________________________________________ 886 AS 563 REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA KMETIJSKIH, PREHRAMBENIH IN TOBAČNIH DELAVCEV SLOVENIJE, 1959 - 1973 7.0 t. m./ 105 f., 8 k. Republiški odbor Sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Slo-venije, 1959 - 1963 Republiški odbor Sindikata kmetijskih, prehrambenih in tobačnih delavcev Slove-nije, 1963 - 1974 Glej AS 540, zap. št. 875. V letu 1959 so bili kongresi sindikatov posameznih strok, na katerih so se med drugim odločili tudi za združitev Sindikata delavcev in nameščencev živilske in tobačne indus-trije (AS 561, zap. št. 887) ter Sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev in nameščencev (AS 562, zap. št. 900) v Sindikat delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Leta 1963 je republiška sindikalna organizacija teh delavcev dobila naziv RO Sindikata kmetijskih, prehrambenih in tobačnih delavcev Slovenije. Ta je deloval do leta 1974, po tem letu pa Sindikat delavcev kmetijstva in živilske industrije. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS, in sicer za obdobje 1959 - 1965 2. 4. 1974, za obdobje 1965 - 1969 14. 6. 1983, za obdobje 1970 - 1973 pa 26. 6. 1986. Večji del je bil prevzet v urejenem stanju. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Pri gradivu iz obdobja do leta 1965

455

je bil izločen finančni arhiv, gradivo iz obdobja po tem letu pa je bilo odbrano v skladu z navodili AS. Za evidenco so uporabljali delovodnik. Gradivo do leta 1967 so večinoma odlagali po zvrsteh (zapisniki, poročila ipd.) ali po določenih tematskih sklopih (izobraževanje, delitev osebnih dohodkov, nočno delo žensk ipd.), po tem letu pa večinoma po klasifi-kacijskih znakih. statuti 1959-1965/ zapisniki sej predsedstva RO 1959-1972/ zapisniki posvetovanj, plenumov RO in kongresov RO 1960-1972/ sejni zapisniki orga-nov RO (odborov in komisij) 1959-1972/ zapisniki občnih zborov RO 1961-1963, 1967/ prejeti in odposlani spisi RO 1959-1967/ splošni spisi po delovodniku 1968/ dopisovan-je s sindikalnimi organizacijami in področnimi strokovnimi odbori 1969-1973/ medna-rodno sodelovanje 1970-1971/ gradivo sindikalnih podružnic in okrajnih sindikalnih svetov 1959-1967/ gradivo upravnih odborov in delavskih svetov 1959-1962/ gradivo Okrajnega odbora Maribor 1959-1960/ anketa o gospodarjenju 1959/ problemi žena na vasi 1959/ nočno delo 1965-1967, 1972/ splošno gradivo 1971-1972/ analiza nagraje-vanja v letu 1959/ počitniški domovi 1959/ prošnje in pritožbe 1959-1964/ finančno gradivo 1959-1965/ tarifna politika 1959-1961/ tarifni pravilniki 1959-1960/ delitev osebnih dohodkov 1966/ strokovno izobraževanje 1960-1961/ kmetijsko šolstvo 1962/ gospodarska problematika 1961-1967/ gradivo CO 1959-1971/ zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovanje 1963, 1967/ predlogi, osnutki in dokumentacija družbenega plana 1963-1964/ samoupravni sporazumi 1971-1973/ delovodniki 1967-1973/ prevzemni seznam 1974, 1983, 1986/ ______________________________________________________________________ 887 AS 561 SINDIKAT DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1959 2.5 t. m./ 25 f., 15 k., 4 m. Sindikat delavcev in nameščencev živilske in tobačne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1959 Krajevni odbor Sindikata živilske in tobačne industrije v Ljubljani, 1945 - 1954 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu sta bili med drugim ustanovljeni Zveza delavcev in nameščencev živilske industrije Jugoslavije ter Zveza delavcev in nameščencev monopolnih podjetij Jugoslavije. Druga se je jeseni 1946 reorganizirala in se preimenovala v Zvezo delavcev tobačne industrije. V letu 1948 sta se Zveza delavcev in nameščencev živilske industrije ter Zveza delavcev in nameščencev tobačne industrije združili v eno strokovno organizacijo z nazivom Zveza (oziroma nekaj kasneje Sindikat) delavcev in nameščencev živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Ta sindikat je deloval do leta 1959, ko je bil vključen v Sindikat delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije (AS 563, zap. št. 886).

456

- Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Skupaj z gradivom RO Sindikata delavcev in nameščencev živil-ske in tobačne industrije za Slovenijo za obdobje 1950 - 1959 je predal tudi gradivo Krajevnega odbora Sindikata živilske industrije v Ljubljani za obdobje 1945 - 1954. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa večji del spisov ni razvrstil po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, tarifni pravilniki ipd.) ali po vsebinskih sklopih (volitve delavskih svetov, varstvo pri delu ipd.). zapisniki sej, občnih zborov, plenumov, skupščin RO 1950-1954/ okrožnice 1951-1953/ terenska poročila 1950-1952/ statistična poročila 1950-1952/ zapisniki sej, občnih zbo-rov sindikalnih podružnic 1949-1958/ zapisniki sej krajevnih odborov 1951-1953/ sode-lovanje s CU, CO in RS 1950-1959/ zapisniki delavskih svetov in upravnih odborov podjetij 1951-1958/ kategorizacija delovnih mest 1951-1952/ razne uredbe in navodila 1951/ tekmovanja delovnih kolektivov in sindikalnih podružnic 1951-1952/ razni dopisi in spisi po delovodniških številkah 1952-1959/ varstvo pri delu 1952/ problematika živilske industrije 1952/ plačilni sistem 1952-1958: tarifni pravilniki, podatki o zasluž-kih delavcev in nameščencev v podjetjih ipd./ zapisniki sej predsedstva in tajništva RO 1954-1959/ finančno gradivo 1950-1959/ delovodniki 1950-1954/ gradivo ukinjenih sindikalnih podružnic 1947-1957/ - gradivo Krajevnega odbora Sindikata živilske in tobačne industrije Ljubljana 1945-1954: zapisniki sej, občnih zborov, plenumov krajevnega odbora in sindikalnih podružnic/ okrožnice/ razni dopisi/ finančno gradivo/ delovodnik 1947-1950/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 888 AS 573 SINDIKAT DELAVCEV IN USLUŽBENCEV GOSTINSKO TURISTIČNE STROKE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1948 - 1955 3.0 t. m./ 44 f., 10 k. Sindikat delavcev in uslužbencev gostinsko turistične stroke Jugoslavije, Republiš-ki odbor za Slovenijo, 1948 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Na prvi državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila usta-novljena tudi Zveza delavcev in nameščencev hotelsko-gostinske industrije Jugoslavije, vendar ni ohranjenih podatkov o delovanju te zveze v Sloveniji. Leta 1948, po večjih spremembah v organiziranosti jugoslovanskih sindikatov, pa je bil v Sloveniji ustanov-ljen RO Sindikata delavcev in uslužbencev gostinsko-turistične stroke, ki je deloval do leta 1955. Tedaj so bili delavci te stroke vključeni v Sindikat delavcev trgovskih, gos-tinskih in turističnih podjetij (AS 560, zap. št. 899).

457

- Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni bil zaveden v prevzemno knjigo. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila, okrožnice ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (ljudsko posojilo gostinske šole ipd.). zapisniki sej, občnih zborov, skupščin, plenumov in zborovanj RO 1949-1955/ zapisniki predsedstva in tajništva 1954/ zapisniki občnih zborov in drugo gradivo sindikalnih podružnic in krajevnih odborov 1948-1955/ zapisniki sej komisij RO 1949-1951/ delov-na poročila 1949/ statistična poročila 1949-1951/ personalne zadeve 1948-1952/ tek-movanje delovnih kolektivov 1949-1951/ sodelovanje z drugimi RO, CU, GO, Komite-jem za turizem 1949-1955/ okrožnice 1950-1955/ terenska poročila 1950/ fizkultura 1950/ delavski sveti in upravni odbori 1950-1952/ patronati 1950/ ljudsko posojilo 1950/ razni dopisi 1951-1955/ gostinske šole 1951-1953/ tarifni pravilniki 1951-1954/ računovodsko gradivo 1949-1955/ delovodniki 1949-1954/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 889 AS 570 SINDIKAT DELAVCEV IN USLUŽBENCEV KOMUNALNIH PODJETIJ IN USTANOV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1950 - 1955 1.0 t. m./ 10 f., 3 k., 1 m. Sindikat delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij in ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila ustanovljena Zveza delavcev in nameščencev občinskih podjetij in ustanov Jugoslavije, vendar pa tajništvo te zveze za Slovenijo ni bilo ustanovljeno. Tako je do leta 1950 deloval v Sloveniji le krajevni odbor za Ljubljano in več sindikalnih podružnic, ki so bile vezane neposredno na centralno upravo. Šele v letu 1950 je bil ustanovljen RO Sin-dikata delavcev komunalnih podjetij in ustanov Jugoslavije za Slovenijo. Deloval je do leta 1955, ko je bil reorganiziran v Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev (AS 569, zap. št. 901). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni bil zaveden v prevzemno knjigo.

458

Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice, tekmo-valna poročila ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (varstvo pri delu ipd.). zapisniki sej, občnih zborov, plenumov RO 1950-1955/ zapisniki sej predsedstva in taj-ništva RO 1952-1953/ okrožnice 1952-1955/ zapisniki sej, občnih zborov sindikalnih podružnic 1949-1955/ zapisniki sej krajevnih organizacij sindikata 1955/ razni dopisi 1950-1953/ plačilni sistem 1951-1955: tarifni pravilniki, statistični podatki ipd./ sode-lovanje s CO in GO 1950-1955/ terenska poročila 1952/ poročila o tekmovanju 1952/ delavski sveti in upravni odbori 1952-1955/ varstvo pri delu 1955/ finančno gradivo 1951-1955/ delovodniki 1950-1954/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 890 AS 546 SINDIKAT DELAVCEV IN USLUŽBENCEV USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1955 2.0 t. m./ 29 f., 19 k. Zveza delavcev in nameščencev usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in uslužbencev usnjarsko predelovalne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza delavcev in nameščencev usnjarsko-predelovalne industrije Jugoslavije je bila ustanovljena leta 1945 na ustanovni konferenci novih jugoslovanskih sindikatov. V Slo-veniji je bilo ustanovljeno tajništvo te zveze za Slovenijo. V letu 1948, ko je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb, se je najprej v februarju tajništvo preimenovala v republiški odbor, v oktobru pa se je še strokovna zveza preimenovala v sindikat. Delo-val je do leta 1955, ko je bil vključen v Sindikat tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev (AS 545, zap. št. 910). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po vrstah gradiva (sejni zapisniki RO in njegovih organov, poročila o obiskih na terenu) ali po posameznih vsebinskih sklopih (npr. Zdru-ženje usnjarjev FLRJ).

459

zapisniki sej tajništva 1945-1950/ zapisniki sej predsedstva RO 1952-1953/ zapisniki plenumov tajništva in CO 1946-1948/ zapisniki sej, občnih zborov, letnih skupščin RO 1949-1954/ zapisniki sej in občnih zborov ter dopisi sindikalnih podružnic 1952-1954/ dopisi in okrožnice RO 1952/ tekmovalna poročila 1945-1952/ podatki o izpolnjevanju plana 1949/ zapisniki sej delavskih svetov in upravnih odborov podjetij 1951-1954/ finančno gradivo 1945-1954/ zapisniki občnih zborov Krajevnega odbora sindikata usnjarjev v Ljubljani 1953/ gradivo Združenja usnjarjev FLRJ 1954/ tekmovanje in pre-hodne zastave 1951/ delovodniki 1945-1954/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 891 AS 575 SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1958 9.8 t. m./ 113 f., 16 k., 2 m. Zveza delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slo-venijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1953 Sindikat delavcev kemične industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1953 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije je bila ustanovljena januarja leta 1945 na ustanovni konfrerenci novih jugoslovanskih sindikalnih organiza-cij v Beogradu, v Sloveniji pa je delovalo tajništvo te zveze za Slovenijo. V skladu z organizacijskimi spremembami sindikatov v jugoslovanskem merilu se je leta 1948 taj-ništvo zveze preimenovalo v republiški odbor za Slovenijo, strokovna zveza pa v sindi-kat. Leta 1959, je bil vključen v Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije (AS 567, zap. št. 895). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969. Za evidenco so uporabljali delovodnik, vendar spisov niso odlagali po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (zapisniki, okrožnice itd.) ali po tematskih sklopih (tekmovanje, udarniki, zadružništvo itd.). zapisniki ustanovnih občnih zborov sindikalnih podružnic 1945/ zapisniki sej, občnih zborov, poročila in drugo gradivo sindikalnih podružnic 1945-1958/ zapisniki sej, ple-numov, skupščin, konferenc in občnih zborov tajništva oziroma RO 1946-1958/ zapisni-ki sej predsedstva in tajništva RO 1947-1956/ okrožnice tajništva oziroma RO

460

1946-1950, 1956-1958/ gradivo krajevnih medstrokovnih svetov 1946/ tekmovanje 1946-1953/ udarniki 1946-1950/ 1. kongres kemične industrije Jugoslavije 1946/ zadru-žništvo 1946/ statistični podatki 1946-1952/ dopusti 1947/ socialno zavarovanje 1947-1948/ zaščita dela 1947-1955, 1958/ kulturnoprosvetno delo 1947-1948/ preskrba 1947-1948/ tarifna problematika: plačilni sistem, norme, tarifni in premijski pravilniki 1947-1958/ računovodsko gradivo 1947-1958/ izvrševanje plana 1948/ delovne brigade 1949/ zaposlovanje žensk 1949, 1954/ zaupni spisi 1949/ delavsko upravljanje: delavski sveti in upravni odbori 1951-1958/ industrijske šole, strokovna vzgoja 1952-1957/ problematika družbenega plana, akumulacije in skladi 1954/ delovni čas 1954, 1956/ popis sindikalnih podružnic 1956/ počitniški domovi 1957/ prehrana v podjetjih 1957/ terenska poročila 1957/ delovodniki 1945-1952/ - gradivo Krajevnega odbora Ljubljana 1947-1954/ - gradivo Mestnega strokovnega sveta Maribor 1945-1948/ - gradivo Krajevnega odbora Maribor 1945-1948/ - gradivo podružnice št. 1 Mislinja 1947-1950/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 892 AS 557 SINDIKAT DELAVCEV KULTURNO UMETNIŠKIH USTANOV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1946 - 1963 1.3 t. m./ 19 f. Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1950 Sindikat delavcev kulturno umetniških ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1951 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Do leta 1950 so bili delavci kulturno umetniških ustanov vključeni v zvezo oziroma sindikat prosvetnih delavcev. Šele leta 1950 se je Sindikat prosvetnih delavcev Jugosla-vije razdelil v Sindikat učiteljev in profesorjev Jugoslavije (AS 549, zap. št. 911) ter Sindikat delavcev kulturno umetniških ustanov Jugoslavije, ki je združeval umetnike, uslužbence in tehnično osebje gledališč, gledaliških, baletnih in glasbenih šol, filmskih podjetij in radijskih postaj (razen novinarjev), zaposlene v državnih simfoničnih orkes-trih, artističnih podjetjih, ansamblih narodnih plesov in člane Društva filmskih umetni-kov, ne glede na vrsto dela, ki so ga opravljali. RO Sindikata delavcev kulturno umetni-ških ustanov Jugoslavije za Slovenijo je bil ustanovljen 22. 4. 1951, deloval pa je do leta 1963, ko je bil vključen v Sindikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876). - Glej AS 540, zap. št. 875

461

Gradivo za obdobje 1951 - 1958 je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Izročeno arhivsko gradivo je vsebovalo poleg gradiva RO zgoraj navedenega sindikata tudi arhivsko gradivo o sindikalnem delu dela-vcev kulturno umetniških ustanov iz obdobja 1946 - 1950, ko so bili ti delavci vključeni v sindikalne organizacije prosvetnih delavcev. Arhivsko gradivo RO Sindikata delavcev kulturno umetniških ustanov Jugoslavije za Slovenijo za obdobje 1959 - 1963 pa je izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 2. 4. 1974. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti, ker je bilo pred prevzemom v arhiv izločeno finančno gradivo. Za evidenco gradiva so ustvarjalci uporabljali delovodnik. Spisi so deloma odloženi po delovodniških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice ipd.) ali po vsebinskih sklopih (osebje gledališč, družbeno upravljanje ipd.). sejni zapisniki, poročila in korespondenca sindikalnih organizacij Slovenskega narod-nega gledališča v Ljubljani 1946-1950, Radia Ljubljana 1948-1950, Triglav filma 1948-1950, Slovenske filharmonije 1948-1950, Mestnega gledališča v Ljubljani 1949, sindikalne podružnice "Muzeji" 1948-1950, Slovenskega narodnega gledališča Maribor 1949-1950/ gradivo gledališč, filmskih podjetij, Društva slovenskih filmskih delavcev, radijskih postaj, glasbenih šol, Slovenske filharmonije v Ljubljani in muzejev 1950-1958/ spisi po delovodniških številkah 1951-1963/ zapisniki sej, občnih zborov, plenumov in kongresov RO, njegovih organov in sindikalnih podružnic 1951-1963/ poročila o delu RO in sindikalnih podružnic 1951-1963/ okrožnice 1951-1960/ tarifni pravilniki 1952-1953/ statistični podatki 1954/ osebje gledališč 1956/ družbeno uprav-ljanje 1958-1960/ delitev osebnih dohodkov 1959-1961/ finančno gradivo 1951-1963/ delovodniki 1954, 1956, 1958/ prevzemni seznam 1968, 1974/ ______________________________________________________________________ 893 AS 579 SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1963 6.5 t. m./ 57 f., 44 k., 23 m. Zveza delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev lesne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1959 Sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1959 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije je bila ustanovljena januar-ja 1945 na državni sindikalni konferenci v Beogradu. V Sloveniji je delovalo tajništvo te zveze, ki se je leta 1948 preimenovalo v republiški odbor. Istega leta se je tudi zveza

462

preimenovala v sindikat. Sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva je deloval do leta 1963. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo, ki je nastalo pred letom 1958, je izročil RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969, gradivo za obdobje 1958 - 1963 pa RS ZSS 2. 4. 1974. Podatkov o izločanju gradiva ni, vendar je tako iz popisov kot iz same-ga gradiva razvidno, da prav vse gradivo, ki je nastalo pri delovanju ustvarjalca, ni ohranjeno. Za evidenco so uporabljali delovodnik, vendar spisov večinoma niso odlaga-li v skladu z delovodniškimi številkami, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila ipd.) ali po tematskih sklopih (tarifna politika, strokovno izobraževan-je ipd.). zapisniki kongresov Zveze delavcev in nameščencev lesne industrije Jugoslavije 1945, 1949/ zapisniki skupščin, občnih zborov, plenumov in sej RO 1946-1958, 1961-1963/ gradivo sindikalnih podružnic lesne industrije 1948-1963: zapisniki občnih zborov in sej, poročila, dopisi/ sodelovanje z višjimi sindikalnimi organizacijami 1949-1963/ spisi RO po delovodniških številkah 1950-1963/ tekmovanja 1948-1949, 1952, 1956-1957/ terenska poročila 1948-1952/ zapisniki sej predsedstva RO 1954-1963/ zapisniki sej tajništva RO 1949, 1956-1961/ okrožnice RO 1950-1952, 1954, 1957, 1959-1963/ zapi-sniki sej, volitve, pravila in drugo gradivo delavskih svetov in upravnih odborov 1950-1962/ zapisniki občnih zborov, plenumov in sej ter drugo gradivo področnih odborov 1949-1953/ preskrba 1949/ polletne analize plana 1949/ zapisniki ljudske inš-pekcije 1950/ zapisniki mesečnih konferenc sindikalnih aktivov 1950-1950/ poročilo o akciji gozdarstva 1949-1950/ brigadni sistem dela 1949-1950/ tarifni sistem: zakonski predpisi, tarifni pravilniki, pravilniki o delitvi dohodka, minimalni osebni dohodki, 1950-1962/ statistični podatki 1951, 1954/ socialno zavarovanje 1953/ zdravstvena zaš-čita pri delu 1953/ reorganizacija sindikalnih podružnic 1953/ arhivi ukinjenih področ-nih odborov 1950-1953: Ajdovščina, Kranj, Kočevje, Ljubljana, Postojna, Novo mesto, Slovenske Konjice/ zapisniki sej področnega odbora Maribor 1954/ počitniški dom Romanija v Lovranu 1953, 1957, 1959-1960/ revizija delovnih mest 1954/ kvalifikacije 1953-1954/ struktura cen 1950-1956/ ankete 1957, 1960/ gradivo komisij RO 1957/ pri-tožbe 1958/ finančno gradivo 1945-1958/ podatki o sindikalnih funkcionarjih 1959-1960/ strokovna združenja 1960/ delovodniki 1945-1950, 1952-1963/ prevzemni seznam 1969, 1974/

463

______________________________________________________________________ 894 AS 572 SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1958 - 1972 12.6 t. m./ 103 f., 4 k. Sindikat delavcev prometa in zvez Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1959 - 1990 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat delavcev prometa in zvez Jugoslavije je bil ustanovljen aprila 1959 z združitvi-jo Sindikata železniških delavcev (AS 544, zap. št. 916), Sindikata prometnih delavcev (AS 571, zap. št. 906), Sindikata PTT delavcev (AS 583, zap. št. 905) in Sindikata dela-vcev pomorskega gospodarstva. V skladu s tem je bil ustanovljen tudi RO tega sindikata za Slovenijo, ki je deloval vse do leta 1990. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1959 - 1964 je izročil RS ZSS 2. 4.1974, za obdobje 1965 - 1972 pa prav tako RS ZSS 14. 6. 1983. Ob prvem pevzemu je bil izročen tudi del gradiva pred-hodnikov ustvarjalca iz leta 1958 in začetka leta 1959. Ob drugem prevzemu pa je bilo izročeno spisovno gradivo le do vključno leta 1969, medtem ko so bili za obdobje 1970 - 1972 prevzeti le delovodniki. Gradivo iz obdobja pred letom 1965 je bilo pri ustvarjal-cu deloma škartirano (finančno gradivo), medtem ko je bilo gradivo, ki je nastalo po tem letu, odbrano v skladu z navodili AS, in sicer lastno gradivo ustvarjalca in tisto gra-divo, ki je potrebno za razumevanje delovanja tega sindikata. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa je le del spisov odložen po delovodniških številkah, medtem ko je večji del razvrščen po vrstah gradiva (sejni zapisniki, okrožnice, računovodsko gradivo ipd.) ali po vsebinskih sklopih (pomorstvo, ceste ipd.). gradivo predhodnikov 1958-april 1959: zapisnik sestanka predstavnikov CO s predsta-vniki RO 1958, okrožnice RO 1958, gradivo CO 1958, gospodarsko stanje podjetij 1958/59, zakon o javnih cestah 1958, upokojenci in tarifna problematika podjetja za PTT promet Ljubljana 1958, gradivo železničarjev od 1. 1. do 16. 4. 1959)/ spisi RO po delovodniških številkah 1959-1969/ zapisniki sej, plenumov in občnih zbo-rov RO in njegovih organov 1959-1967/ podatki o članih RO in njegovih organov 1959-1961/ okrožnice RO 1959-1967/ zapisniki sej, občnih zborov in razna poročila sindikalnih podružnic 1959-1968/ zapisniki sej, konferenc in delovna poročila sindikal-nih organizacij po okrajih 1961/ gradivo odbora za gospodarstvo in komisij pri RO (za delavsko samoupravljanje, za izobraževanje in vzgojo kadrov, za standard in socialne probleme) 1962-1966/ zapisniki sej delavskih svetov in upravnih odborov/ gradivo RS in CO 1959-1969/ plačilni sistem 1959-1962: tarifni pravilniki, nagrajevanje po delu, delitev osebnih dohodkov/ stanovanjska vprašanja 1959, 1964/ pomorstvo 1959-1961/ problematika železniškega prometa 1960-1965/ problematika PTT dejavnosti 1960-1965/ problematika cestnih podjetij 1959-1966/ poslovna poročila podjetij 1962/

464

počitniški dom Ankaran 1962-1964/ statuti gospodarskih organizacij/ finančne zadeve 1959-1969/ delovodniki 1965-1972/ prevzemni seznam 1974, 1983/ ______________________________________________________________________ 895 AS 567 SINDIKAT DELAVCEV RUDARSTVA, METALURGIJE IN KEMIČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1959 - 1963 3.3 t. m./ 41 f., 4 k., 1 m. Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1959 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Na priporočilo Centralnega sveta ZSS sta se v letu 1959 Sindikat rudarskih in metalur-ških delavcev (AS 566, zap. št. 909) ter Sindikat delavcev in uslužbencev kemične indu-strije (AS 575, zap. št. 891) združila v Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemi-čne industrije Jugoslavije. V skladu s tem je bil ustanovljen tudi RO tega sindikata za Slovenijo, ki je deloval do leta 1963, ko je bil vključen v Sindikat delavcev industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS 2. 4. 1974. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti, ker je bilo finančno gradivo škartirano že pred prevzemom v AS. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa je po delovodniških številkah odloženih le manjše število spisov. Večji del je namreč razvrščen po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice ipd.) ali po vsebinskih sklopih (gospodarska vpra-šanja, skrajšan delovni čas ipd.). zapisniki občnih zborov, plenumov in sej RO, njegovih organov in delovnih področij 1959-1963/ okrožnice RO 1959-1963/ spisi po delovodniških številkah 1959-1963/ gra-divo delavskih svetov in upravnih odborov 1959-1961/ gradivo sindikalnih podružnic 1959-1963/ tarifni pravilniki 1959/ gradivo CO in RS 1959-1963/ gospodarska vpra-šanja 1959-1961/ posvetovanja o načinu nagrajevanja delavcev 1959/ delitev dohodka 1959-1961/ skrajšan delovni čas 1959-1960/ izobraževanje 1959-1960/ kadrovska in socialna problematika 1959-1963/ problematika posameznih rudnikov in železarn 1959-1962/ fotografije/ finančno gradivo 1959-1963/ delovodniki 1959-1961, 1963/ prevzemni seznam 1974/

465

______________________________________________________________________ 896 AS 1430 SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN OBLAČILNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1955 5.0 t. m./ 69 f., 23 k., 2 o. Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in uslužbencev tekstilne in oblačilne industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza delavcev in nameščencev tekstilne industrije Jugoslavije je bila ustanovljena na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945. V Sloveniji je v istem letu začelo delovati tajništvo te zveze. V letu 1948 se je v skladu z večjimi organizacij-skimi spremembami jugoslovanskih sindikalnih organizacij tajništvo preoblikovalo v RO, strokovna zveza pa v sindikat, ki je deloval do leta 1955, ko je bil vključen v Sin-dikat tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev (AS 545, zap. št. 910). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov v glavnem ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila, računovodsko gradivo ipd.) ali po tematskih sklopih (udarniki, tekmovanje, delavski inšpektorji ipd.). zapisniki sej, plenumov, občnih zborov, skupščin tajništva oziroma RO in njegovih organov 1945-1955/ okrožnice 1947/ delovna poročila 1947/ lastni spisi 1947/ spisi po delovodniških številkah 1950/ tarifna problematika 1945-1955: sejni zapisniki tarifne komisije, tarifni sporazumi, tarifni pravilniki, norme, točkovanje delovnih mest/ gradivo krajevnih sindikalnih organizacij in podružnic 1945-1955/ gradivo zveznih in republiš-kih sindikalnih organizacij 1946-1955/ pomoč Albaniji 1946/ tekmovanje 1947-1953/ akordni sistem dela, kategorizacija delovnih mest 1947-1951/ izpolnjevanje plana 1948/ udarniki in izumitelji 1947-1949/ delavski inšpektorji, inšpekcija dela 1949-1950/ delavski sveti in upravni odbori: ustanavljanje, volitve, sejni zapisniki, 1949-1953/ gra-divo Glavne direkcije tekstilne industrije 1949-1951/ strokovno šolstvo 1953/ socialno zavarovanje 1954/ statistični podatki 1953-1954/ finančno gradivo 1945-1955/ delovo-dniki 1945-1954/ prevzemni seznam 1969/

466

______________________________________________________________________ 897 AS 580 SINDIKAT DELAVCEV TISKA IN PAPIRJA JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1964 7.5 t. m./ 48 f., 43 k., 1 o. Zveza delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slove-nijo, 1945 - 1947 Zveza delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije, Krajevni odbor Ljubljana, 1947 - 1948 Sindikat delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije, Krajevni odbor Ljubljana, 1948 - 1950 Sindikat delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1961 Sindikat delavcev tiska in papirja Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1961 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni konferenci predstavnikov delavcev in nameščencev, ki je bila od 23. do 25. 1. 1945 v Beogradu, je bila ustanovljena tudi Zveza delavcev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije, ki naj bi imela v vsaki od tedanjih federalnih enot svoje tajništvo. Tajništvo Zveze delavcev in nameščencev grafične industrije za Slovenijo je bilo ustanovljeno 26. 6. 1945, vendar pa Zveza delavcev in nameščencev grafične indu-strije med majem 1947 in avgustom 1950 ni imela svojega tajništva za Slovenijo, ampak je deloval le krajevni odbor te zveze v Ljubljani, medtem ko so bile ostale pod-ružnice grafičnih delavcev neposredno podrejene centralni upravi v Beogradu. V tem obdobju je prihajalo do pogostih sprememb glede nazivov strokovnih organizacij. Po 6. plenumu CO ESJ februarja 1948 so tajništva zvez nadomestili republiški odbori, z novim statutom, ki je bil sprejet na 1. kongresu ESJ oktobra 1948, pa se je Zveza delav-cev in nameščencev grafične industrije Jugoslavije preimenovala v Sindikat delavcev in uslužbencev grafične industrije Jugoslavije (uporabljal se je tudi naziv tiskarske indus-trije). Ustanovni občni zbor Republiškega odbora grafičnih delavcev za Slovenijo je bil šele 27. 8. 1950, leta 1961 pa se je sindikat delavcev in uslužbencev grafične industrije preimenoval v Sindikat delavcev tiska in papirja. Ta je deloval do leta 1963, ko je bil vključen v Sindikat industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1945 - 1958 je izročil RS ZSS 21. 2. 1969, gradivo za obdobje 1958 - 1963 pa 2. 4. 1974 (skupaj z gradivom ostalih sindikatov, ki so se po reorganizaciji leta 1963 združili v Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije). Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vendar pa spisov niso dosledno odlagali po delovodniških številkah. Del gradiva je urejen kronološko, v okviru enega leta pa deloma po delovodniških številkah, deloma pa po posameznih vsebinskih sklopih (udarniki, tarife in tekmovanja). Del gradiva je urejen po vsebini, ne glede na čas nas-tanka (tekmovalna poročila grafičnih podjetij 1951 - 1952), del gradiva pa je povsem neurejen.

467

zapisnik ustanovnega sestanka tajništva za Slovenijo 26. 6. 1945/ zapisniki sej, konfe-renc in občnih zborov tajništva za Slovenijo 1945-1947/ zapisniki občnih zborov, konfe-renc, plenumov in sej krajevnega odbora zveze v Ljubljani 1946-1947/ zapisniki sej, občnih zborov in plenumov ROS za Slovenijo 1950-1964/ zapisniki sej tajništva in pred-sedstva RO 1959-1964/ spisi po delovodniških številkah 1946-1964/ poročila in sejni zapisniki sindikalnih podružnic 1945-1964/ mezdni sporazumi 1945/ udarniki 1946-1950/ tarife, norme in tekmovanja 1951-1960/ glasilo republiškega odbora Obve-ščevalec in interna glasila posameznih podružnic 1948-1951/ podatki o delavskem upravljanju oziroma samoupravljanju 1950-1964/ finančno gradivo 1945-1961/ delo-vodniki 1945-1963/ prevzemni seznam 1969, 1974/ ______________________________________________________________________ 898 AS 559 SINDIKAT DELAVCEV TRGOVSKIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1954 4.0 t. m./ 24 f., 12 k., 2 m., 10 o. Zveza bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščencev ter trgovskih pomočnikov Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1946 Zveza delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Jugoslavije, Tajništvo za Slove-nijo, 1946 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev trgovskih podjetij Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev trgovskih podjetij Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 je bila med drugimi ustanovljena tudi Zveza bančnih, zavarovalnih in zasebnih nameščencev ter trgovskih pomočnikov Jugoslavije. Delovala je le do jeseni 1946, ko se je reorganizirala in prei-menovala v Zvezo delavcev in nameščencev trgovskih podjetij, uslužbenci denarnih in zavarovalnih zavodov pa so se priključili Zvezi finančnih uslužbencev. Leta 1948 so se republiška tajništva zveze preimenovala v republiške odbore, kasneje istega leta pa se je še naziv zveza spremenil v sindikat. RO Sindikata delavcev trgovskih podjetij Jugosla-vije za Slovenijo je deloval do leta 1955, ko je bil vključen v Sindikat delavcev trgov-skih, gostinskih in turističnih podjetij (AS 560, zap. št. 899). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni bil zaveden v prevzemno knjigo. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vsaj od leta 1948 dalje, ven-dar pa spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni

468

zapisniki, okrožnice, tarifni pravilniki ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (tek-movanje ipd.). zapisniki sej, plenumov in občnih zborov tajništva oziroma RO 1945-1953/ zapisniki raznih posvetovanj, plenumov in občnih zborov 1945-1949/ tekmovalna poročila 1945-1952/ razni dopisi, poročila in analize 1945-1952/ spisi po delovodniških števil-kah 1952-1953/ zapisniki sej in skupščin krajevnih in okrajnih organizacij ter sindikal-nih podružnic 1950-1953/ terenska poročila 1950-1951/ delavski sveti 1950-1952/ sodelovanje s CU, CO in RS 1945-1954/ okrožnice 1951-1952/ tarifni pravilniki 1951-1954/ računovodsko gradivo 1945-1954/ delovodniki 1948-1953/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 899 AS 560 SINDIKAT DELAVCEV TRGOVSKIH, GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1954 - 1963 4.0 t. m./ 22 f., 24 k., 6 o. Sindikat delavcev trgovskih, gostinskih in turističnih podjetij Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat delavcev trgovskih, gostinskih in turističnih podjetij je nastal leta 1955 z zdru-žitvijo Sindikata delavcev trgovskih podjetij (AS 559, zap. št. 898) in Sindikata delav-cev in uslužbencev gostinsko-turistične stroke (AS 573, zap. št. 888). Deloval je do 1963, ko je bil vključen v Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti (AS 574, zap. št. 882). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1954 - 1958 je izročil RO Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969, gradivo za obdobje 1959 - 1963 pa RS Zveze sin-dikatov Slovenije 2. 4. 1974. Prvi prevzem ni bil zaveden v prevzemno knjigo. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti. Iz gradiva, nastalega po letu 1958, je bilo škartirano računo-vodsko gradivo. Za evidenco spisov je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar gradivo večinoma ni odloženo po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrož-nice ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (tarifna politika ipd.). zapisniki sej, skupščin, občnih zborov in plenumov RO 1954-1962/ zapisniki sej pred-sedstva, tajništva in komisij RO 1957-1962/ gostinsko-turistični zbor Slovenije 1958/ zapisniki sej in občnih zborov okrajnih odborov in sindikalnih podružnic 1954-1962/ razni dopisi RO/ spisi po delovodniških številkah 1956-1961/ sodelovanje s CO in RS, trgovinsko in gostinsko zbornico 1954-1962/ plačilni sistem 1958-1960/ delavski sveti

469

1960-1962/ okrožnice RO 1960-1961/ tarifna politika in pravilniki 1960/ ankete 1960-1962/ računovodsko gradivo 1954-1963/ delovodniki 1954-1963/ prevzemni seznam 1969, 1974/ ______________________________________________________________________ 900 AS 562 SINDIKAT KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1959 4.5 t. m./ 45 f., 12 k., 1 m. Zveza kmetijskih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza kmetijskih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slove-nijo, 1948 - 1948 Sindikat kmetijskih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1953 Sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1953 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila ustanovljena tudi Zveza kmetijskih (poljedelskih) delavcev in nameščencev, v Sloveniji pa je začelo delovati tajništvo za Slovenijo. V letu 1948 se je tajništvo preoblikovalo v RO, zveza pa se je preimenovala v sindikat. Od leta 1953 je sindikat vključeval tudi gozdne delavce in dobil naziv Sindikat kmetijskih in gozdnih delavcev Jugoslavije, ki je deloval do leta 1959, ko je bil vključen v Sindikat delavcev kmetijske, živilske in toba-čne industrije (AS 563, zap. št. 886). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije Jugo-slavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni bil zaveden v prevzemno knji-go. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vendar večji del gradiva ni odložen po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (zapisniki, okrožnice ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (tarifna politika, delavski sveti ipd.). zapisniki ustanovnih občnih zborov sindikalnih podružnic 1945-1946/ delovna poročila 1945-1948/ zapisniki sej, konferenc, plenumov, občnih zborov, posvetov in skupščin taj-ništva oziroma RO 1945-1959/ okrožnice 1947-1957/ spisi po delovodniških številkah 1947-1949/ organizacijska vprašanja 1948-1953/ sodelovanje z ministrstvi, CU in GO oziroma RS 1950-1956/ zapisniki sej, posvetov in občnih zborov podružnic 1950-1957/ terenska poročila 1950-1955/ delavski sveti in upravni odbori 1950-1957/ zapisniki sej, posvetov in občnih zborov okrajnih sindikalnih svetov in odborov 1951-1957/ razni

470

programi in delovna poročila 1951/ kulturnoprosvetno delo 1951/ tekmovanje v čast JA 1951/ tarifna politika (tarifni pravilniki ipd.) 1951-1957/ tekmovanja delovnih kolekti-vov 1951-1952/ delovni odnosi 1951-1953/ izobraževanje kmetijskih delavcev 1951-1956/ kadrovske zadeve 1952-1955/ socialno zavarovanje 1952-1955/ zapisniki sej predsedstva RO 1953-1958/ finančno poslovanje 1955/ viničarji 1955/ gospodarski problemi kmetijskih posestev in gozdnih gospodarstev 1954-1955/ prošnje in pritožbe podružnic in članov 1956-1957/ zapisniki sej strokovnih združenj 1956/ analiza struktu-re cen 1954-1956/ finančno gradivo 1946-1959/ gradivo okrajnega odbora Ljubljana 1950-1955/ gradivo okrajnega odbora Ptuj 1957/ delovodniki 1947-1953/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 901 AS 569 SINDIKAT KOMUNALNIH IN OBRTNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1956 - 1963 2.2 t. m./ 20 f., 17 k., 1 m. Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev Jugoslavije je bil ustanovljen na 3. kongresu ZSJ maja 1955. Nastal je z združitvijo Sindikata delavcev in uslužbencev komunalnih podjetij in ustanov (AS 570, zap. št. 889) ter Sindikata obrtnih delavcev (AS 568, zap. št. 904). Deloval je do leta 1963, ko je bil vključen v Sindikat delavcev storitvenih deja-vnosti (AS 574, zap. št. 882). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1956 - 1958 je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugosla-vije za Slovenijo 17. 1. 1969, za obdobje 1959 - 1963 pa RS ZSS 2. 4. 1974. Prvi pre-vzem ni bil zaveden v prevzemno knjigo. Gradivo ni bilo prevzeto v celoti, ker je bilo še pred predajo arhivu škartirano finančno gradivo iz obdobja po 1958. Spisi so razvrščeni po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice ipd.) ali po posamez-nih vsebinskih sklopih (plačilni sistem, izobraževanje obrtnikov ipd.). zapisniki sej občnih zborov RO 1956/ zapisniki komisij pri RO 1958-1960/ sodelovanje z RS in CO 1956-1963/ obrtne zbornice 1956/ terenska poročila 1956/ okrožnice 1956-1957/ gradivo sindikalnih podružnic 1956-1961/ razni dopisi 1956-1963/ izobra-ževanje obrtnikov, strokovne šole, vajenci 1956-1957/ organizacijska vprašanja 1957/ delavski sveti in upravni odbori 1957/ zakonodaja 1957/ registracija sindikalnih podru-žnic 1958-1962/ dopisovanje z republiško obrtno zbornico 1959/ gradivo občinskih organizacij sindikata 1956-1959/ plačilni sistem 1956-1960/ tarifni pravilniki 1959/ kongresi in občni zbori 1960-1963/ okrožnice RO 1960-1963/ vabila 1960-1963/ anke-te/ informacije 1961-1962/ računovodsko gradivo 1956-1962/ delovodnik 1956/

471

prevzemni seznam 1969, 1974/ ______________________________________________________________________ 902 AS 577 SINDIKAT KOVINSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1963 9.5 t. m./ 84 f., 85 k. Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in uslužbencev kovinske industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1952 Sindikat delavcev kovinske industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1955 Sindikat kovinskih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije je bila ustanovljena januarja leta 1945 na ustanovni konferenci novih jugoslovanskih sindikalnih organizacij v Beogradu, v Sloveniji pa je delovalo tajništvo te zveze za Slovenijo. V skladu z orga-nizacijskimi spremembami sindikatov v jugoslovanskem merilu se je leta 1948 tajništvo zveze preimenovalo v republiški odbor za Slovenijo, strokovna zveza pa v sindikat. Sindikat kovinski delavcev je deloval do leta 1963, ko so bili ti delavci vključeni v Sin-dikat delevcev industrije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1945 - 1958 je izročil RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969, gradivo za obdobje 1959 - 1963 pa je predal RS ZSS 2. 4. 1974. Za prvi del gradiva ni nobenih podatkov o izločanju, pri gradivu iz obdobja 1959 - 1963 pa je bil izločen finančni arhiv. Za evidenco so uporabljali delovodnik, vendar spisov niso odlagali po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (zapisniki sej in konferenc RO, tarifni pravilniki, finančno gradivo ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (zaščita dela, plače in tek-movanje ipd.). prvi kongres zveze kovinarjev Jugoslavije v Beogradu 29.9.1945/ zapisniki sej, posvetov in konferenc RO 1948-1954, 1956-1959/ zapisniki sej predsedstva in tajništva RO 1954-1955, 1958-1963/ zapisniki plenumov RO 1951-1956, 1959-1960/ zapisniki obč-nih zborov RO 1955-1959, 1961/ zapisniki sej in drugo gradivo komisij RO 1959-1963/ matične knjige 1945-1946/ sodelovanje z višjimi sindikalnimi organizacijami 1945-1963/ spisi po delovodniških številkah 1959-1962/ okrožnice, poročila, prejeti in odposlani spisi RO 1945-1963/ plačilni sistem 1945, 1951-1962: tarifni pravilniki, deli-

472

tev dohodka, nagrajevanje/ kolektivne pogodbe 1946/ terenska poročila 1948-1950/ udarniki 1946/ tekmovanje 1946-1947, 1949-1952/ delavski inšpektorji 1947, 1950-1951/ plačani funkcionarji 1947, 1950/ zaščita dela 1947-1948/ inventarna knjiga 1945-1948/ zapisniki sej, občnih zborov in drugo gradivo krajevnih odborov sindikatov in sindikalnih podružnic 1946, 1950-1963/ delavski sveti in upravni odbori (sejni zapis-niki, volitve) 1950-1963/ družbeni plan 1952/ finančno gradivo 1945-1963/ problemati-ka elektrogospodarstva 1953-1954, 1956-1961/ pripombe k zakonskim predpisom 1953-1954/ organizacijsko-kadrovska vprašanja 1959/ ankete 1950-1963/ statististični podatki 1950-1960/ posvetovanje o industrijskih in vajeniških šolah 1959/ ženska prob-lematika 1960-1961/ delovodniki 1945-1950, 1952, 1954-1963/ prevzemni seznam 1969, 1974/ ______________________________________________________________________ 903 AS 564 SINDIKAT METALURŠKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1949 - 1955 3.5 t. m./ 36 f., 4 k., 5 m. Sindikat metalurških delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1956 Glej AS 540, zap. št. 875. V letu 1950 se je iz dela Sindikata delavcev in uslužbencev kovinske industrije (AS 577, zap. št. 902) in iz dela Sindikata delavcev in nameščencev rudarske industrije (AS 565, zap. št. 908) formiral Sindikat metalurških delavcev Jugoslavije, ki je zajel vso črno in barvno metalurgijo. Deloval je do leta 1955, ko sta se na 3. kongresu ZSS do tedaj samostojna sindikata rudarskih in metalurških delavcev združila v en sam Sindikat rudarskih in metalurških delavcev (AS 566, zap. št. 909). V Sloveniji je v obdobju 1950 - 1955 deloval RO Sindikata metalurških delavcev Jugoslavije za Slovenijo, ki je for-malno prenehal delovati 19. 2. 1956, ko je 1. občni zbor RS ZSJ za Slovenijo potrdil organizacijske spremembe, ki jih je v prejšnjem letu sprejel zvezni kongres. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije za Sloveni-jo 21. 2. 1969. Iz uradne opombe k prevzemnemu seznamu je razvidno, da izročitelj gradiva ni predal v celoti, ampak da je zadržal personalne zadeve in plačilne liste usluž-bencev. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar večji del spisov ni raz-vrstil po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, tarifni pra-vilniki, ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (socialno zavarovanje, mednarodne zveze ipd.). zapisniki in gradivo ustanovne skupščine in rednih letnih skupščin, plenumov, občnih zborov in sej RO ter njegovih organov 1950-1954/ spisi po delovodniških številkah 1950-1953/ gradivo sindikalnih podružnic 1949-1955/ poročila funkcionarjev s terena

473

1950-1951/ gradivo zveznih in republiških sindikalnih organizacij 1950-1955/ okrožni-ce 1952/ tekmovalna poročila 1951-1952/ metalurške športne igre 1953/ sejni zapisniki delavskih svetov in upravnih odborov 1950-1955/ statistična poročila 1950-1952/ pomoč upokojencem 1949-1950/ predlogi za skrajšanje pokojninske dobe 1953/ kategorizacija delovnih mest 1951/ družbeni plan 1952/ proizvodna poročila 1952-1953/ vprašalne pole za delavke 1953/ priprave za izdelavo tarifnih pravilnikov 1951/ tarifni pravilniki 1952-1953/ kvalificirana delovna mesta v metalurgiji 1954/ refundacija socialnega zavarovanja 1954/ mednarodne zveze 1954/ finančno gradivo 1950-1954/ delovodniki 1950-1955/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 904 AS 568 SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1955 3.3 t. m./ 36 f., 22 k., 2 m. Splošna ali mešana zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije, Tajništvo za Slove-nijo, 1945 - 1946 Zveza delavcev krajevne industrije in obrti Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1946 - 1948 Zveza delavcev krajevne industrije in obrti Jugoslavije, Republiški odbor za Slo-venijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev krajevne industrije in obrti Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1950 Sindikat obrtnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila ustanovljena Splošna ali mešana zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije. Združeva-la je delavce in nameščence različnih strok, ki niso spadali v nobeno od takrat ustanov-ljenih strokovnih zvez. Na 4.plenumu GO ESJ jeseni 1946 se je Splošna ali mešana zveza preimenovala v Zvezo delavcev krajevne industrije in obrti Jugoslavije. Poleg delavcev različnih strok, ki niso spadali v nobeno od obstoječih strokovnih zvez, je ta zveza vključevala tudi delavce in nameščence različnih poklicev iz vasi in manjših mest, ki so bili zaposleni v majhnih podjetjih in obrtnih delavnicah. Na 6. plenumu CO ESJ februarja 1948 je bila ukinjena samostojna Zveza delavcev hišnega pomožnega osebja (AS 1436, zap. št. 923), ti delavci pa so se včlanili v Zvezo delavcev krajevne industrije in obrti Jugoslavije. V skladu s spremembami, sprejetimi na 1. kongresu ESJ oktobra 1948 se je zveza preimenovala v sindikat. V letu 1950 se je Sindikat delavcev krajevne industrije in obrti reorganiziral v Sindikat obrtnih delavcev. Sprememba nazi-va je bila potrebna, ker se industrija ni več delila na zvezno, republiško in krajevno, pa tudi zaradi posebne vloge in specifičnih pogojev obrtne dejavnosti. Ta sindikat je delo-val do leta 1955, ko so bili na 3. kongresu ESJ obrtni delavci vključeni v Sindikat komunalnih in obrtnih delavcev (AS 569, zap. št. 901).

474

- Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni zaveden v prevzemno knjigo. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (zapisniki sej, okrožnice ipd.) ali po vsebinskih sklopih (tekmovanje, preskrba ipd.). zapisniki sej, konferenc, občnih zborov, plenumov tajništva oziroma RO 1945-1955/ okrožnice 1945-1955/ gradivo ukinjenih organizacij Zveze brivsko-lasuljarskih in higi-enskih delavcev 1945-1946/ sodelovanje s CU, CO, GO in ministrstvi 1945-1955/ teren-ska poročila 1947-1953/ zapisniki sej komisij 1948-1949/ zapisniki sej, občnih zborov in poročila sindikalnih podružnic 1948-1955/ kadrovske zadeve 1948/ sejni zapisniki in poročila o delovanju krajevnih in okrajnih organizacij 1949-1955/ preskrba 1949/ pre-gled podjetij 1950/ obrtne zbornice 1950-1954/ statistični podatki 1949-1954/ zapisniki sej predsedstva in sekretariata 1950-1951/ kulturno-prosvetno delo 1951/ delavski sveti in upravni odbori 1950-1951/ plačilni sistem (tarifne postavke, tarifni pravilniki) 1951-1953/ kolektivne pogodbe 1952-1954/ problematika obrtništva 1953-1954/ vajenci 1954-1955/ finančno gradivo 1946-1955/ delovodniki 1947-1955/ indeksi 1950-1953/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 905 AS 583 SINDIKAT POŠTNIH, TELEFONSKIH IN TELEGRAFSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1959 3.0 t. m./ 41 f., 18 k. Zveza uslužbencev pošte, telegrafa in telefona Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in uslužbencev pošte, telegrafa in telefona Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat poštnih, telefonskih in telegrafskih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni konferenci predstavnikov delavcev in nameščencev iz vse Jugoslavi-je ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila ustanovljena tudi Zveza uslužbencev poš-te, telegrafa in telefona Jugoslavije, v Sloveniji pa je bilo kasneje ustanovljeno tudi taj-ništvo za zveze za Slovenijo. V letu 1948 so tajništva nadomestili republiški odbori, strokovne zveze pa so se preimenovale v sindikate. Tako je od leta 1955 do 1959 delo-val Sindikat PTT delavcev Jugoslavije, v Sloveniji pa RO tega sindikata. Leta 1959 so bili ti delavci vključeni v Sindikat delavcev prometa in zvez (AS 572, zap. št. 894).

475

- Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije za Slovenijo 4. 11. 1968. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov ni odlagal po delovodniških številkah, temveč po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila, okrožnice ipd.) ali pa po posameznih vsebinskih sklopih (počitniški domovi in oddih, tarifna politika ipd.). zapisniki sej, konferenc, skupščin, plenumov in občnih zborov tajništva oziroma RO in njegovih organov 1945-1959/ okrožnice tajništva oziroma RO 1945-1959/ gradivo republiških in zveznih sindikalnih organizacij 1945-1959/ udarniki 1947/ plačilni sistem in tarife 1947-1957/ kultura in prosveta 1947/ počitniški domovi in oddih 1947-1958/ delovna poročila RO 1949/ gradivo sindikalnih podružnic in krajevnih organizacij PTT delavcev 1950-1959/ delavski sveti in upravni odbori 1950-1958/ tekmovanje 1947-1953/ zaupni spisi 1951/ statistični podatki 1952/ zaščita dela 1951-1953/ social-no zavarovanje 1953/ mladina 1958/ finančno gradivo 1945-1959/ razno 1945-1959/ delovodniki 1945-1954/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 906 AS 571 SINDIKAT PROMETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1950 - 1958 2.5 t. m./ 23 f., 13 k., 11 m. Sindikat prometnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat prometnih delavcev Jugoslavije in s tem tudi RO tega sindikata za Slovenijo, je bil ustanovljen leta 1950. Vključeval je delavce, zaposlene v cestnem, vodnem in zrač-nem prometu, ki so bili do tedaj včlanjeni v Sindikat železniških in prevoznih delavcev (AS 544, zap. št. 916). Sindikat prometnih delavcev je deloval do leta 1959, ko so se na pobudo CO ZSJ do tedaj samostojni sindikati železniških delavcev (AS 544, zap. št. 916), prometnih delavcev, PTT delavcev (AS 583, zap. št. 905) in delavcev pomorskega gospodarstva združili v en sam sindikat z nazivom Sindikat delavcev prometa in zvez (AS 572, zap. št. 894). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije za Slovenijo 4. 11. 1968. V celoti je bilo prevzeto le do konca leta 1956, medtem ko je bilo za leta 1957 in 1958 prevzeto le finančno gradivo. Del manjkajočega gradiva se nahaja med predspi-si fonda RO Sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije za Slovenijo (AS 572, zap. št. 894).

476

Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vsaj v letih 1950 - 1953 in 1956, vendar pa spisov večinoma niso odlagali po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, poročila o obiskih na terenu ipd.) ali po tematskih sklopih (tekmovanje ob 10. obletnici OF, cestarji ipd.). zapisniki sej in občnih zborov RO in njegovih organov 1950-1956/ spisi po delovodniš-kih številkah 1950-1953/ dopisi in okrožnice RO 1956/ poročila o obiskih na terenu 1950-1954/ zapisniki sej in občnih zborov krajevnih odborov sindikata prometnih delavcev 1951-1953/ zapisniki sej in občnih zborov sindikalnih podružnic 1950-1956/ volitve v delavske svete in upravne odbore 1950-1952, 1956/ tekmovanja 1950-1952: ob 10-obletnici OF, ob 10-obletnici JA, tekmovanja sindikalnih podružnic, tekmovanje v gospodarskem upravljanju/ tarifni pravilniki 1952-1955/ cestarji 1955/ dopisi in okrožnice RS in CO 1956/ združenje šoferjev 1956/ Uprava za ceste LRS 1956/ prometna zbornica 1956/ poročila komisije za plače 1956/ ceste 1956/ administrativno in finančno gradivo KOS prometnih delav-cev Ljubljana 1950-1955/ finančno gradivo RO 1950-1958/ delovodniki 1950-1953, 1956/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 907 AS 556 SINDIKAT PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1959 - 1963 1.5 t. m./ 15 f., 6 k. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slo-venijo, 1959 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Ob koncu leta 1958 in v začetku 1959 je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije izdal priporočila za združitev nekaterih sindikatov posameznih strok. V skladu s tem in na osnovi razpoloženja članstva ter na podlagi pristanka organov bivših strokovnih združenj prosvetnih delavcev so se prisotni na skupnem sestanku centralnih odborov 26.in 27. 3. 1959 odločili za ustanovitev Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, ki je vključeval tudi člane dotedanjih združenj učiteljev in profesorjev (AS 554, zap. št. 920), učiteljev in profesorjev strokovnih šol (AS 551, zap. št. 921), vzgoji-teljev (AS 550, zap. št. 922), defektologov (AS 555, zap. št. 917) in univerzitetnih pro-fesorjev. Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev je deloval do leta 1963, ko so bili vključeni v Sindikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je skupaj z ostalim gradivom RO tistih sindikatov, ki so se leta 1963 združili v Sindikat delavcev družbenih dejavnosti, izročil RS ZSS 2. 4. 1974.

477

Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik. Spisi so le deloma odloženi po delovodniških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki). spisi po delovodniških številkah 1959-1963/ zapisniki sej in občnih zborov RO in sindi-kalnih podružnic 1959-1963/ finančno gradivo 1959-1963/ delovodniki 1959-1962/ prevzemni seznam 1974/ ______________________________________________________________________ 908 AS 565 SINDIKAT RUDARSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1955 3.0 t. m./ 24 f., 16 k. Zveza delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije, Tajništvo za Slo-venijo, 1945 - 1948 Zveza delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1950 Sindikat rudarskih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. Tajništvo Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije Jugoslavije za Slovenijo je bilo ustanovljeno leta 1945 in pod tem nazivom delovalo do leta 1948, ko se je naj-prej tajništvo preoblikovalo v republiški odbor, nato pa še strokovna zveza v sindikat. Tako je od 1948 dalje deloval RO Sindikata delavcev in nameščencev rudarske industri-je Jugoslavije za Slovenijo, ki se je v letu 1950 preimenoval v RO Sindikata rudarskih delavcev Jugoslavije za Slovenijo. Ta je deloval do leta 1955, ko so se na 3. kongresu ZSJ odločili za združitev Sindikata rudarskih delavcev in Sindikata metalurških delav-cev (AS 564, zap. št. 903) v Sindikat rudarskih in metalurških delavcev (AS 566, zap. št. 909). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, RO za Slovenijo 21. 2. 1969. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar spisov večinoma ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila, finančno gradivo ipd.) ali po posameznih tematskih sklopih (norme in tarife, tekmovanje ipd.). zapisniki sej, konferenc, občnih zborov, skupščin in plenumov ter delovna poročila taj-ništva oziroma RO in njegovih delovnih področij 1946-1954/ okrožnice tajništva oziro-ma RO 1945-1953/ gradivo sindikalnih podružnic 1945-1954/ gradivo KOS Trbovlje 1945/ spisi po delovodniških številkah 1945, 1951-1954/ statistični podatki 1945-1954/

478

plačilna politika, tarifni pravilniki, norme, akordne tabele 1946-1954/ gradivo GO ozi-roma RS ZSS 1945-1954/ gradivo zveznih sindikalnih organizacij 1945-1954/ gradivo ministrstev in direkcij LRS in FLRJ 1946, 1949/ tekmovanje 1946-1954/ mednarodne konference 1946, 1949/ nezgode 1946-1948/ politično-gospodarske naloge sindikatov 1948-1948/ sejni zapisniki delavskih svetov in upravnih odborov podjetij 1950-1954/ udarniki 1950/ poročila o obiskih na terenu 1951-1952/ pravila podjetij 1954/ finančno gradivo 1945-1955/ delovodniki 1945-1955/ - gradivo Uprave zasavskih premogovnikov 1947-1948/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 909 AS 566 SINDIKAT RUDARSKIH IN METALURŠKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1955 - 1959 2.0 t. m./ 13 f., 11 k., 3 m. Sindikat rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slo-venijo, 1955 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije je nastal z združitvijo Sindikata rudarskih delavcev (AS 565, zap. št. 908) in Sindikata metalurških delavcev, za katero so se odločili na 3. kongresu ZSJ leta 1955 v Sarajevu. V skladu s tem je bil ustanovljen tudi RO tega sindikata za Slovenijo, ki je deloval do leta 1959. Tedaj so bili rudarski in metalurški delavci vključeni v Sindikat delavcev rudarstva, metalurgije in kemične industrije (AS 567, zap. št. 895). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil Sindikat delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, RO za Slovenijo 21. 2. 1969. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa je le del gradiva odlagal po delovodniških številkah, medtem ko je večji del razvrstil po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, delovna poročila, finančno gradivo ipd.) ali po vsebinskih sklopih (mednarodne zveze, izpolnjevanje plana, delovna razmerja ipd.). zapisniki občnih zborov, plenumov in raznih sej RO, njegovih organov in delovnih pod-ročij ter delovna poročila 1955-1958 okrožnice RO 1955-1959/ spisi RO 1955-1958/ gradivo sindikalnih podružnic 1955-1958/ zapisniki in poročila delavskih svetov in upravnih odborov podjetij 1955-1958/ gradivo CO in RS ZSS 1955-1958/ kulturna revi-ja 1955/ mednarodne zveze 1955-1956/ analitična ocena delovnih mest 1957/ delitev dohodka 1957/ izpolnjevanje plana 1958/ delavsko upravljanje 1958/ delovna razmerja 1958/ tarifna politika 1955-1959/ zakonski predpisi 1958/ zaščitna obleka in obutev v rudnikih 1958/ finančno gradivo 1955-1958/ delovodniki 1957-1958/

479

prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 910 AS 545 SINDIKAT TEKSTILNIH, USNJARSKIH IN GUMARSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1955 - 1963 4.5 t. m./ 50 f., 6 k., 5 m. Sindikat tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Na 3. kongresu ZSJ, ki je bil od 5. do 7. 5. 1955 v Sarajevu, sta se Sindikat delavcev tekstilno-oblačilne industrije (AS 1430, zap. št. 896) in Sindikat delavcev in uslužben-cev usnjarsko-predelovalne industrije (AS 546, zap. št. 890) združila v Sindikat tekstil-nih, usnjarskih in gumarskih delavcev Jugoslavije. V Sloveniji je bil ustanovljen RO za Slovenijo. Leta 1963 so bili delavci tega sindikata vključeni v Sindikat delavcev indus-trije in rudarstva (AS 578, zap. št. 878). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1955 - 1958 je izročil RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva za Slovenijo 21. 2. 1969, za obdobje 1959 - 1963 pa RS ZSS 2. 4. 1974 skupaj z gradi-vom drugih RO sindikatov, ki so se leta 1963 združili v RO Sindikata delavcev industri-je in rudarstva. Večji del gradiva je bil prevzet v registraturno urejenem stanju. Za evidenco so uporabljali delovodnik, vendar spisov niso odlagali po delovodniških številkah, ampak v okviru enega leta po zvrsteh gradiva (zapisniki, poročila, finančno gradivo ipd.) ali po tematskih sklopih (plače, izpolnjevanje plana ipd.). V prevzemnem zapisniku z dne 2. 4. 1974 je navedeno, da je bilo izločeno finačno gra-divo. zapisniki občnih zborov RO 1956-1963/ zapisniki sej predsedstva RO 1955, 1957, 1961/ zapisniki sej RO 1956/ zapisniki sej plenuma RO 1959/ zapisniki sej tajništva RO 1957-1961/ dopisi in okrožnice RO 1956-1963/ zapisniki sej delavskih svetov in uprav-nih odborov podjetij in združenj 1955-1963/ zapisniki sej in dopisi sindikalnih podruž-nic sindikata tekstilcev in usnjarjev 1955-1963/ zapisniki sej in poročila strokovnih združenj 1957-1958/ poročila s terena 1955/ tarifni pravilniki 1955-1959/ minimalni osebni dohodki 1958/ pravilniki o delitvi osebnih dohodkov 1961-1963/ ankete 1955/ volitve v delavske svete 1956/ poročila o delu in življenjskem standardu 1955-1956/ splošni spisi po delovodniku 1959/ okrožnice 1959/ turizem 1961/ osebni dohodki 1962/ delovna razmerja 1962/ zapisniki odborov in komisij pri RO 1962/ razne brošure, poro-čila, indikatorji/ finančno gradivo 1955-1963/ delovodniki 1956-1960, 1963/ prevzemni seznam 1969, 1974/

480

______________________________________________________________________ 911 AS 549 SINDIKAT UČITELJEV IN PROFESORJEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1944 - 1952 3.0 t. m./ 25 f., 24 k., 4 m. Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat prosvetnih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1950 Sindikat učiteljev in profesorjev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1950 - 1952 Glej AS 540, zap. št. 875. Proti koncu leta 1944 je bila v Sloveniji na osvobojenem ozemlju ustanovljena Strokov-na zveza učiteljev in profesorjev, ki je imela prvo redno sejo 4. 12. 1944 v Črnomlju. Delovala pa je le kratek čas, saj je bila že ob koncu januarja 1945 v Beogradu splošna državna konferenca predstavnikov delavcev in nameščencev iz vse Jugoslavije, ki je pomenila začetek nove sindikalne organiziranosti v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji. Na tej konferenci je bila ustanovljena tudi Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije, ki je poleg učiteljev, profesorjev in drugih uslužbencev prosvetnih ustanov vključevala tudi uslužbence ministrstev za prosveto, gledališč, knjižnic, muzejev in umetnike, v Sloveni-ji pa je v tem letu začelo delovati tajništvo te zveze za Slovenijo. Po 6. plenumu CO ESJ februarja 1948 se je tajništvo zveze preimenovalo v RO, po 1. kongresu ESJ oktob-ra 1948 pa se je še zveza preimenovala v sindikat. Sindikat prosvetnih delavcev je delo-val do leta 1950, ko se je razdelil v Sindikat učiteljev in profesorjev ter Sindikat delav-cev kulturno-umetniških ustanov (AS 557, zap. št. 892). Sindikat učiteljev in profesor-jev je obstajal do leta 1952, ko se je preoblikoval v šest samostojnih strokovnih zdru-ženj s statusom sindikatov: Združenje učiteljev (AS 552, zap. št. 919), profesorjev in predmetnih učiteljev (AS 553, zap. št. 918), učiteljev in profesorjev strokovnih šol (AS 551, zap. št. 921), vzgojiteljev (AS 550, zap. št. 922), učiteljev specialnih šol - kasneje defektologov (AS 555, zap. št. 917) in univerzitetnih profesorjev. - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik. Spisi so odloženi deloma po delovodniških številkah deloma pa po "sektorjih strokovnega dela" (sektor za ljudsko prosveto, tarifni sektor, socialni sektor, prosvetni delavci v NOB, udarniki) in zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice, delovna poročila). spisi po delovodniških številkah, ki vsebujejo zapisnike sej in občnih zborov tajništva oziroma RO in sindikalnih podružnic, poročila sindikalnih podružnic, okrožnice in tako imenovane "važnejše spise" 1945-1951/ kulturno-prosvetni sektor 1946/ sektor za ljud-sko prosveto 1946/ tarifni sektor 1946/ gospodarski sektor 1946/ socialni sektor 1946/ prosvetni delavci v NOB 1946/ tekmovanje 1946, 1950/ udarniki 1946-1947/ 1. kongres

481

prosvetnih delavcev v Beogradu 1946/ predavanja 1946/ statistični podatki 1946-1951/ tečaj 1947/ mladinska delovna akcija gradnja proge Šamac-Sarajevo 1947/ radijske oddaje 1947/ pripombe k učnim načrtom 1947/ dopisovanje s centralno upravo zveze oziroma sindikata 1947-1950/ organizacija slovenskih podružnic 1948/ poročila o obis-kih sindikalnih organizacij na terenu 1949-1950/ predlogi za reorganizacijo 1951/ delovodniki 1945-1951/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 912 AS 548 SINDIKAT USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENIH SLUŽB JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1961 - 1963 1.2 t. m./ 8 f. Sindikat uslužbencev državnih organov in družbenih služb Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1961 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Leta 1961 se je Sindikat uslužbencev državnih ustanov (AS 547, zap. št. 913) preime-noval v Sindikat uslužbencev državnih organov in družbenih služb, ki je deloval do leta 1963. Tedaj so bili ti uslužbenci vključeni v Sindikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RS ZSS 2. 4. 1974. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik, vendar pa spisov največkrat ni odlagal po delovodniških številkah, ampak po vrstah gradiva (sejni zapisniki RO in njegovih organov, okrožnice ipd.) ali po posameznih tematskih sklopih (prosveta, usta-va, delovni odnosi ipd.). Delovodniki niso ohranjeni. zapisniki, občnih zborov in posvetovanj RO in njegovih organov 1961-1963/ okrožnice RO 1961-1963/ spisi po delovodniških številkah 1961-1963/ zapisniki ustanovnih obč-nih zborov, občnih zborov in drugo gradivo sindikalnih podružnic 1961-1963/ federaci-je sindikatov uslužbencev in delavcev javnih služb 1961-1963/ koordinacijski odbor sindikata denarnih zavodov v Ljubljani 1961-1963/ prosveta 1961-1963/ ustava 1961-1963/ delovni odnosi 1961-1963/ stanovanjska problematika 1961-1963/ statistika 1961-1963/ proučevanje gospodarstva 1961-1963/ pokojninska zakonodaja 1961-1963/ personalne zadeve 1961-1963/ počitniški domovi 1961-1963/ finančno gradivo 1961-1963/ prevzemni seznam 1974/ ______________________________________________________________________

482

913 AS 547 SINDIKAT USLUŽBENCEV DRŽAVNIH USTANOV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1949 - 1961 4.0 t. m./ 51 f., 17 k., 1 m., 1 o. Sindikat uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1949 - 1961 Glej AS 540, zap. št. 875. Sindikat uslužbencev državnih ustanov je nastal leta 1949 z združitvijo Sindikata usluž-bencev državno-administrativnih in pravosodnih ustanov (AS 1438, zap. št. 914) ter Sindikata finančnih uslužbencev (AS 1438, zap. št. 914). Leta 1961 se je preimenoval v Sindikat uslužbencev državnih organov in družbenih služb (AS 548, zap. št. 912). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1949-1958 je izročil RO Sindikata družbenih dejavnosti Slovenije 20. 12. 1968, gradivo za obdobje 1961 - 1963 pa RS ZSS 2. 4. 1974. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vendar pa je le manjši del spisov odlo-žen po delovodniških številkah. Večji del spisov je ustvarjalec razvrstil po vrstah gradi-va (zapisniki skupščin, plenumov in sej RO, okrožnice RO ipd.) ali posameznih temat-skih sklopih (tekmovanja, stanovanjska problematika ipd.). zapisniki skupščin, plenumov in sestankov RO ter njegovih organov 1949-1961/ okrož-nice 1949-1953/ spisi po delovodniških številkah 1952-1961/ gradivo komisij RO 1955-1956/ zapisniki sej, poročila in razno gradivo sindikalnih podružnic in KOS 1949-1961/ dopisi in poročila CU, CO in RS ZSS 1949-1952/ konference o strokovnih kadrih 1949/ poročila po delovnih področjih 1949/ počitniški domovi 1949-1951, 1959/ poročila o obiskih na terenu 1950-1952/ statistična poročila 1950-1951/ pošiljanje pri-hrankov tujih delavcev v inozemstvo 1950/ personalne komisije in disciplinska sodišča 1950-1951/ tekmovanja 1951-1953/ osnutki zakonskih predpisov, pripombe 1952-1959/ tarifni pravilniki 1952-1954/ instruktaža delavskih svetov 1952/ ankete 1952-1961/ bil-teni 1951-1953/ stanovanjska problematika 1959/ finančno gradivo 1949-1961/ delovo-dniki 1949-1960/ prevzemni seznam 1968, 1974/ ______________________________________________________________________ 914 AS 1438 SINDIKAT USLUŽBENCEV DRŽAVNO-ADMINISTRATIVNIH IN PRAVOSODNIH USTANOV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1949 2.8 t. m./ 20 f., 20 k., 1 m.

483

Zveza uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov Jugoslavije, Tajništvo za Slo-venijo, 1945 - 1946 Zveza uslužbencev gospodarsko-upravnih in tehničnih ustanov Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1946 Zveza uslužbencev državno-administrativnih in pravosodnih ustanov Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1946 - 1948 Zveza uslužbencev državno-administrativnih in pravosodnih ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat uslužbencev državno-administrativnih in pravosodnih ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1949 Zveza finančnih uslužbencev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza finančnih uslužbencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat finančnih uslužbencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1949 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu sta bili ustanovljeni tudi Zveza uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov Jugoslavije (združevala je uslužbence ministrstev pravosodja, notranjih in zunanjih zadev, sodišč, predsedstva AVNOJ in podobnih ustanov) ter Zveza uslužbencev gospodarsko-upravnih in tehničnih ustanov Jugoslavije (zajemala je uslužbence ministrstev za gradnje, rudni-ke, gozdove, kmetijstvo, industrijo, trgovino in prehrano, upravo narodne imovine, uslužbence gospodarskih svetov, komisij za obnovo, državne statistike in sorodnih strok). Ti zvezi pa sta se že jeseni 1946, na 4. plenumu GO ESJ, združili v eno zvezo z nazivom Zveza uslužbencev državno-administrativnih in pravosodnih ustanov Jugosla-vije. V Sloveniji je bilo ustanovljeno tajništvo za republiko, ki se je v skladu s spre-membami v organizaciji jugoslovanskih sindikatov leta 1948 najprej preoblikovalo v Republiški odbor, še istega leta pa se je tudi zveza preimenovala v sindikat, ki je delo-val do leta 1949. V letu 1949 se je Sindikat državno-upravnih in pravosodnih ustanov Jugoslavije združil s Sindikatom finančnih uslužbencev (ustanovljen leta 1945 kot Zve-za finančnih uslužbencev Jugoslavije, ki je združevala uslužbence finančnega ministrs-tva, carin, davčnih in drugih organov te stroke) v Sindikat uslužbencev državnih usta-nov Jugoslavije (AS 547, zap. št. 913). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, RO za Slovenijo 20. 12. 1968. Izročitelj je istočasno predal tudi gradivo naslednika tega RO, in sicer RO Sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije za Slovenijo z vsemi njegovimi predhodniki. Gradivo posameznih predhodnikov pa ni bilo ločeno, ampak med seboj celo tako prepleteno, da ga tudi v AS ni bilo mogoče smiselno razdružiti. Zato se v okviru fonda RO Sindikata državno-administrativnih in pravosodnih ustanov Jugoslavi-je za Slovenijo nahaja tudi gradivo Tajništva RO Zveze oziroma Sindikata finančnih uslužbencev za obdobje 1945 - 1949. Za evidenco gradiva so ustvarjalci uporabljali delovodnik, vendar so le manjši del spi-sov razvrstili po delovodniških številkah, večji del pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisni-

484

ki, delovna poročila ipd.) ali po vsebinskih sklopih (počitniški domovi, udarniki, kultur-noprosvetno delo ipd.). zapisniki sej, konferenc, skupščin in plenumov tajništev oziroma RO in njihovih komisij 1946-1949/ razni dopisi tajništev oziroma RO 1946-1949/ okrožnice tajništev oziroma RO 1945-1948/ gradivo sindikalnih podružnic in krajevnih organizacij 1945-1949/ podatki o delavskih zaupnikih, ljudskih tožilcih, funkcionarjih sindikalnih organizacij in članih podružnic 1946/ gradivo GO in zveznih organizacij 1945-1948/ plačilni sistem 1945-1947/ socialno-ekonomsko stanje sindikalnih članov 1946/ kulturnoprosvetno delo 1945-1946/ mladinska organizacija 1946/ počitniški domovi in oddih 1946-1949/ udar-niki 1946-1948/ patronati 1946/ tekmovanje 1946-1948/ fizkultura 1945-1947/ likvida-cija sindikalnih podružnic in krajevnih odborov ukinjenih zvez 1946/ socialno zavaro-vanje 1947/ preskrba in stanovanja 1947/ zaščita dela 1947-1948/ finančno gradivo 1945-1949/ delovodniki Sindikata državno-administrativnih ustanov Jugoslavije, RO za Slovenijo 1945-1949/ delovodniki Sindikata finančnih uslužbencev Jugoslavije, RO za Slovenijo 1945-1949 in indeks k delovodniku 1949/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 915 AS 581 SINDIKAT ZDRAVSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1963 5.0 t. m./ 55 f., 16 k. Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov Jugoslavije, Tajništvo za Slo-venijo, 1945 - 1948 Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat zdravstvenih delavcev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1963 Glej AS 540, zap. št. 875. Na splošni državni sindikalni konferenci ob koncu januarja 1945 v Beogradu je bila ustanovljena tudi Zveza uslužbencev zdravstvenih in socialnih ustanov, ki je vključeva-la uslužbence ministrstev za narodno zdravje in za socialno politiko, zaposlene v bolni-šnicah, zdraviliščih in drugih zdravstvenih ter socialnih ustanovah. V Ljubljani je bilo ustanovljeno tajništvo te zveze za Slovenijo, ki se je v skladu s spremembami v okviru jugoslovanske sindikalne organizacije leta 1948 preimenovalo v RO, zveza pa v sindi-kat. RO Sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije za Slovenijo je deloval do leta 1963, ko so bili zdravstveni delavci vključeni v Sindikat delavcev družbenih dejavnosti (AS 558, zap. št. 876). - Glej AS 540, zap. št. 875

485

Gradivo za obdobje 1945-1959 je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968, gradivo za obdobje 1959 - 1963 pa RS ZSS 2. 4. 1974. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik vendar pa spisov večinoma niso odlagali po delovodniških številkah. Spisi so urejeni deloma po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, okrožnice, finančno gradivo ipd.) ali po posameznih vsebinskih sklopih (tarifna vprašanja, tekmovanje ipd.). zapisniki sej, skupščin, plenumov in kongresov RO ter njegovih organov 1945-1963/ sejni zapisniki sindikalnih podružnic s področja krajevnih oziroma mestnih sindikalnih odborov Celje, Maribor, Ljubljana-mesto 1949-1950/ finančne zadeve sindikalnih pod-ružnic 1949-1950/ dopusti 1949-1950/ prostovoljno delo 1949-1950/ ljudsko posojilo 1949-1950/ dopisi RO in CO 1945-1953, 1960-1963/ sejni zapisniki sindikalnih podru-žnic in krajevnih organizacij 1951-1963/ tekmovalna poročila 1951-1953/ tarifna poli-tika 1951-1953, 1960-1963/ statistika 1951-1953/ okrožnice RO 1952-1963/ sodelovanje z upravnimi organi za zdravstvo 1952-1953/ zaupni spisi 1945-1953/ družbeno upravljanje v zdravstvu 1958/ spisi po delovodniških številkah 1957-1958/ gradivo delovnih teles RO 1958/ finančno gradivo 1945-1963/ šole za zdravstvene delavce 1960/ počitniški domovi 1960/ ankete 1960-1962/ posveti 1962/ podatki o zdravstvenih zavodih in podjetjih 1962/ delovodniki 1945-1952, 1956-1958, 1961/ prevzemni seznam 1968, 1974/ ______________________________________________________________________ 916 AS 544 SINDIKAT ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV IN USLUŽBENCEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1945 - 1958 7.0 t. m./ 54 f., 24 k., 8 o. Zveza železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Zveza železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1948 Sindikat železniških in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1948 - 1950 Sindikat železniških delavcev in uslužbencev Jugoslavije, Republiški odbor za Slo-venijo, 1950 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Tajništvo Zveze železničarskih in prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo je bilo ustanovljeno leta 1945. Februarja 1948 se je tajništvo te zveze preime-novalo v republiški odbor (RO), oktobra 1948 pa se je tudi zveza preimenovala v sindi-kat. V letu 1950 so prometni delavci dobili svoj sindikat z nazivom Sindikat prometnih delavcev (AS 571, zap. št. 906), medtem ko so v Sindikatu železniških in prevoznih delavcev ostali le tisti delavci, ki so bili zaposleni na železnici, zaradi česar se je ta sin-dikat odslej imenoval Sindikat železniških delavcev in uslužbencev. Leta 1959 so bili

486

železniški delavci in uslužbenci vključeni v Sindikat delavcev prometa in zvez (AS 572, zap. št. 894). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo za obdobje 1945 - 1958 je izročil RO Sindikata prometnih delavcev za Sloveni-jo 4. 11. 1968. Za evidenco so uporabljali delovodnik, vendar pa so le manjši del spisov odlagali po delovodniških številkah, večji del pa po vrstah gradiva (zapisniki, poročila, okrožni-ce...), po tematskih sklopih (npr. skrajšanje delovne dobe) ali pa po organizacijskih eno-tah, in sicer navadno v okviru enega leta, včasih pa tudi za več let skupaj (npr. navodila, zapisniki, poročila o vprašanjih, povezanih s plačami, normami in tekmovanjem). okrožnice tajništva oziroma RO 1945-1958/ pravila zveze 1945/ lastni spisi (deloma po delovodniških številkah) 1945-1957/ zapisniki sej, plenumov in občnih zborov tajništva zveze oziroma ROS 1945-1958/ dopisi višjih sindikalnih organizacij 1945-1958/ razna poročila 1945-1949/ poročila, sejni zapisniki in razni spisi sindikalnih podružnic KOS in drugih lokalnih organizacij 1945-1958/ zakonski predpisi 1946/ mladinska okrevališ-ča in počitniški domovi 1946-1956/ kadrovske zadeve 1946-1949/ gradbene zadeve 1946/ kulturno prosvetno delo 1946-1949/ kolodvorske restavracije 1946-1948/ zapis-niki stanovanjskih komisij 1947/ spisi organizacijskega sektorja 1947/ fizkultura 1947/ delavski inšpektorji 1947/ preskrba 1947-1950/ predlogi delavcev za pohvale in nagra-de 1947/ čevljarska zadruga 1947/ kreditna zadruga 1947-1948/ terenska poročila 1947-1954/ zaščita dela 1947-1954/ sindikalne organizacije železničarjev v coni B 1948/ gradivo Direkcije za eksploatacijo železnic Ljubljana 1948/ tekmovanje 1949-1952/ udarništvo 1949-1950/ delavsko-uslužbenske restavracije 1949/ proslave 1949/ plačilni sistem 1945-1956/ norme 1950/ delavski sveti in upravni odbori (sejni zapisniki, volitve) 1949-1958/ statistika 1949/ ljudska inšpekcija 1951/ zdravstvena slu-žba 1953/ finančno gradivo 1945-1957/ socialno zavarovanje 1953-1954/ delovne oble-ke 1951-1954/ kulturno-umetniška društva 1954/ podporna društva 1946-1947/ delovo-dniki 1945-1958/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 917 AS 555 ZDRUŽENJE DEFEKTOLOGOV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1952 - 1959 0.2 t. m./ 1 f., 4 k., 7 m. Združenje učiteljev specialnih šol Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1955 Združenje defektologov Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. V začetku leta 1952, po razpadu Sindikata učiteljev in profesorjev Jugoslavije (AS 549, zap. št. 911) na več strokovnih združenj, je bil ustanovljen tudi RO Združenja učiteljev

487

specialnih šol Jugoslavije za Slovenijo, ki se je leta 1955 preimenoval v RO Združenja defektologov Jugoslavije za Slovenijo. Ta je deloval do leta 1959 oziroma do ukinitve strokovnih združenj prosvetnih delavcev, ki so se ponovno združila v skupen Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev (AS 556, zap. št. 907). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco so uporabljali delovodnik. Spisi so odloženi po delovodniških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, poročila, okrožnice ipd.). spisi po delovodniških številkah 1952-1959/ zapisniki sej in občnih zborov RO in druš-tev 1952-1959/ poročila 1952-1959/ okrožnice 1952-1959/ finančno gradivo 1952-1959/ delovodniki in indeksi 1952-1959/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 918 AS 553 ZDRUŽENJE PROFESORJEV IN PREDMETNIH UČITELJEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1952 - 1955 0.2 t. m./ 1 f., 5 k., 3 m. Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Jugoslavije za Slovenijo je nastal leta 1952, ko se je Sindikat učiteljev in profesorjev (AS 549, zap. št. 911) razdelil na več strokovnih združenj. Deloval je do leta 1955, ko sta se združenji učiteljev (AS 552, zap. št. 919) ter profesorjev in predmetnih učiteljev ponovno združili v Združenje učiteljev in profesorjev (AS 554, zap. št. 920). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik. Gradivo je odloženo po delovodniških številkah ali po zvrsteh gradiva (zapisniki, okrožnice, poročila). spisi po delovodniških številkah 1952-1955/ zapisniki sej in občnih zborov RO ter sindi-kalnih podružnic 1952-1955/ delovna poročila 1952-1955/ okrožnice 1952-1955/ delo-vodniki in indeksi 1952-1955/ finančno gradivo 1952-1955/

488

prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 919 AS 552 ZDRUŽENJE UČITELJEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1952 - 1955 0.3 t. m./ 2 f., 5 k., 4 m. Združenje učiteljev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1955 Glej AS 540, zap. št. 875. RO Združenja učiteljev Jugoslavije za Slovenijo je bil ustanovljen v začetku leta 1952, ko se je Sindikat učiteljev in profesorjev (AS 549, zap. št. 911) razdelil na več strokov-nih združenj. Obstajal je do leta 1955, ko sta se Združenje učiteljev ter Združenje profe-sorjev in predmetnih učiteljev (AS 553, zap. št. 918) združila v eno samo organizacijo z nazivom Združenje učiteljev in profesorjev (AS 554, zap. št. 920). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco arhivskega gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik. Spisi so deloma odloženi po delovodniških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (zapisniki, poročila, okrožnice ipd.). spisi po delovodniških številkah 1952-1955/ zapisniki sej in občnih zborov RO in sindi-kalnih podružnic 1952-1955/ delovna poročila 1952-1955/ okrožnice 1952-1955/ finan-čno gradivo 1952-1955/ delovodniki in indeksi 1952-1955/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 920 AS 554 ZDRUŽENJE UČITELJEV IN PROFESORJEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1955 - 1959 1.0 t. m./ 7 f., 5 k., 5 m. Združenje učiteljev in profesorjev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1955 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Leta 1955 sta se Združenje učiteljev Jugoslavije (AS 552, zap. št. 919) in Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev (AS 553, zap. št. 918) združila v eno sindikalno organizacijo z nazivom Združenje učiteljev in profesorjev. To je delovalo do leta 1959,

489

ko so se vsa strokovna združenja prosvetnih delavcev združila v Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev (AS 556, zap. št. 907). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik. Spisi so odloženi deloma po delovodni-ških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, poročila, okrožnice ipd.) ali vsebinskih sklopih (gradnja šol). spisi po delovodniških številkah 1956-1959/ zapisniki sej in občnih zborov RO, okrajnih odborov in društev 1956-1959/ okrožnice 1956-1959/ poročila 1956-1959/ statistika 1958/ gradnja šolskih stavb 1958/ finančno gradivo 1955-1959/ delovodniki 1956-1959/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 921 AS 551 ZDRUŽENJE UČITELJEV IN PROFESORJEV STROKOVNIH ŠOL JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1952 - 1959 0.5 t. m./ 1 f., 4 k., 8 m. Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije, RO za Slovenijo, je nasta-lo leta 1952 po reorganizaciji Sindikata učiteljev in profesorjev (AS 549, zap. št. 911) ter je delovalo do leta 1959, ko so se dotedanja učiteljska in profesorska strokovna zdru-ženja ponovno združila v eno samo sindikalno organizacijo, Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev (AS 556, zap. št. 907). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vendar gradivo ni bilo dosledno odlože-no po delovodniških številkah, ampak tudi po zvrsteh gradiva (zapisniki sej, plenumov, občnih ozborov, okrožnice, poročila, računovodsko gradivo). spisi po delovodniških številkah 1952-1959/ zapisniki sej, plenumov in občnih zborov RO in sindikalnih podružnic 1952-1959/ okrožnice 1952-1959/ poročila 1952-1959/ finančno gradivo 1952-1959/ delovodniki 1952, 1956-1959/ indeksi 1952-1959/

490

prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 922 AS 550 ZDRUŽENJE VZGOJITELJEV JUGOSLAVIJE, REPUBLIŠKI ODBOR ZA SLOVENIJO, 1952 - 1959 0.3 t. m./ 1 f., 4 k., 7 m. Združenje vzgojiteljev Jugoslavije, Republiški odbor za Slovenijo, 1952 - 1959 Glej AS 540, zap. št. 875. Združenje vzgojiteljev Jugoslavije in v njegovem sklopu tudi RO tega združenja za Slo-venijo je nastalo januarja 1952 z reorganizacijo Sindikata učiteljev in profesorjev (AS 549, zap. št. 911), ki se je razdelil na več strokovnih združenj s statusom sindikatov. Delovalo je do leta 1959, ko so se dotedanja združenja ponovno združila v eno samo sindikalno organizacijo z nazivom Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugos-lavije (AS 556, zap. št. 907). - Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 20. 12. 1968. Za evidenco gradiva je ustvarjalec uporabljal delovodnik. Gradivo je deloma urejeno po delovodniških številkah, deloma pa po zvrsteh gradiva (sejni zapisniki, poročila, okrož-nice, knjigovodsko gradivo ipd.). spisi po delovodniških številkah 1952-1958/ zapisniki sej, plenumov in občnih zborov RO in sindikalnih podružnic 1952-1958/ poročila 1952-1958/ okrožnice 1952-1958/ finančno gradivo 1952-1959/ delovodniki in indeksi 1952-1959/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 923 AS 1436 ZVEZA HIŠNEGA POMOŽNEGA OSEBJA JUGOSLAVIJE, TAJNIŠTVO ZA SLOVENIJO, 1945 - 1948 0.1 t. m./ 1 f., 2 k. Zveza hišnega pomožnega osebja Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, 1945 - 1948 Glej AS 540, zap. št. 875. Zveza hišnega pomožnega osebja Jugoslavije je bila ustanovljena na splošni državni konferenci delavcev in nameščevcev ob koncu januarja 1945 v Beogradu. Leta 1948 se je priključila Zvezi delavcev krajevne industrije in obrti, ki se je leta 1950 reorganizira-la v Sindikat obrtnih delavcev (AS 568, zap. št. 904).

491

- Glej AS 540, zap. št. 875 Gradivo je izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969. Prevzem tega gradiva ni zaveden v prevzemno knjigo. zapisniki sej in plenumov 1946-1948/ razni dopisi 1947-1948/ referati 1948/ poročila 1948/ osebni podatki o članih/ tekmovanje 1947/ statistični podatki 1947/ finančno gra-divo 1946-1948/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 924 AS 543 OBLASTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE ZA GORIŠKO OBLAST, 1949 - 1950 0.2 t. m./ 2 f., 1 k. Oblastni odbor Enotnih sindikatov Slovenije za Goriško oblast, 1949 - 1950 Glej AS 542, zap. št. 926. Goriška oblast z začasnim sedežem v Postojni je obsegala območja okrajev Gorica, Idri-ja, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana in Tolmin. Ustanovna skupščina Oblastnega odbora Enotnih sindikatov za Goriško oblast je bila 23. 10. 1949 v Postojni. - Glej AS 542, zap. št. 926 Glej AS 541, zap. št. 925. zapisnik ustanovne skupščine oblastnega odbora 23. 10. 1949/ zapisniki sej in konfe-renc oblastnega odbora 1949-1950/ poročila o delu oblastnega odbora 1949/ poročilo o tekmovanju sindikalnih kulturno-umetniških društev 1949/ sejni zapisniki sindikalnih podružnic 1949-1950/ poročila o delu okrajnih in krajevnih sindikalnih svetov ter pod-ružnic, poročila o tekmovanju okrajnih in krajevnih sindikalnih svetov 1950/ zapisniki sej oblastnega štaba za sečnjo drv 1950/ poročila o seminarju za organizacijsko delo v sindikalnih kulturno-umetniških društvih in o seminarju za vodje sindikalnih tečajev 1949/ zapisniki oblastnega iniciativnega odbora Ljudske tehnike 1949/ zapisniki koor-dinacijskega odbora za socialno zavarovanje in zdravstveno službo pri poverjeništvu za delo Oblastnega ljudskega odbora za Goriško 1949/ poročila o tekmovanju v počastitev skupščine sindikalnega oblastnega odbora 1949/ zapisniki sej okrajnih in krajevnih sin-dikalnih svetov ter krajevnih odborov in sindikalnih podružnic 1949/ poročila o pripra-vah in volitvah v krajevne ljudske odbore 1949/ poročila o potovanjih funkcionarjev oblastnega odbora 1950/ arhivski popis 1991/

492

______________________________________________________________________ 925 AS 541 OBLASTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE ZA LJUBLJANSKO OBLAST, 1949 - 1950 0.1 t. m./ 1 f., 1 k. Oblastni odbor Enotnih sindikatov Slovenije za Ljubljansko oblast, 1949 - 1950 Glej AS 542, zap. št. 926. Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani je obsegala območja okrajev Celje-okolica, Črnomelj, Grosuplje, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Ljubljana-okolica, Mozirje, Novo mesto, Trbovlje, Trebnje. Ustanovna skupščina Oblastnega odbora Eno-tnih sindikatov za Ljubljansko oblast je bila 6. in 7. 11. 1949 v Ljubljani. - Glej AS 542, zap. št. 926 Gradivo je izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 19. 1. 1966. Gradivo je bilo sprejeto v delno urejenem stanju. Kot spisovno evidenco so vodili delovodnik, ven-dar pa gradivo ni bilo niti označeno niti odloženo v skladu z delovodniškimi številkami, ampak je bilo deloma urejeno po kronološkem zaporedju, deloma po posameznih vrstah gradiva (poročila, zapisniki ipd.), deloma pa po posameznih delovnih področjih oblast-nega odbora (predsedstvo, tajništvo, ipd). V arhivu je bilo gradivo preurejeno. Razdel-jeno je bilo glede na posamezne zvrsti gradiva (npr.: zapisniki konferenc sindikalnega oblastnega odbora, poročila tromesečne sindikalne šole pri sindikalnem oblastnem odboru), znotraj teh skupin pa je bilo razvrščeno po kronološkem zaporedju. zapisnik 1. ustanovne skupščine oblastnega odbora 6. do 7. 11. 1949/ poročila tromese-čne 1949 in štirimesečne sindikalne šole pri oblastnem odboru 1950/ zapisniki sej taj-ništva oblastnega odbora 1949-1950/ sejni zapisniki konferenc oblastnega odbora 1949/ delovodnik in indeks 1949-1950/ arhivski popis 1991/ ______________________________________________________________________ 926 AS 542 OBLASTNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE ZA MARIBORSKO OBLAST, 1949 - 1950 0.2 t. m./ 2 f., 2 k. Oblastni odbor Enotnih sindikatov Slovenije za Mariborsko oblast, 1949 - 1950 Z zakonom o ustanovitvi oblasti v Ljudski Republiki Sloveniji z dne 11. 5. 1949 (Ur.l. LRS, št. 16/49) so bile ustanovljene nove upravne enote, oblasti. Teritorialna organizi-ranost sindikalnih organizacij se je prilagajala upravni razdelitvi republike, zato so usta-

493

novitvi oblasti sledili tudi sindikalni oblastni odbori. Ti so bili ustanovljeni po sklepih 9. plenuma CO ZSJ v drugi polovici leta 1949. Sindikalni oblastni odbori so se ukvarjali s socialno politiko, zaposlovanjem delovne sile, predvsem v težki industriji in rudars-tvu, s kulturno-umetniškim delom, s preskrbo, organizirali so sindikalne brigade za seč-njo drv, zavzemali so se za gradnjo stanovanj in počitniških domov, za izpolnjevanje plana, za pospeševanje zadružništva na podeželju ipd. Zamišljeni so bili kot operativni organi, ki naj bi nudili vso potrebno pomoč nižjim organizacijam, zato bi morali temel-jito poznati različne probleme, ki so se pojavljali na terenu. Kot nov vmesni člen pa so predstavljali za osnovne organizacije le birokratski forum in še bolj zapletli že do tedaj komplicirano organizacijsko strukturo, zato so jih že v letu 1950 ukinili. Mariborska oblast je obsegala območje mesta Maribor in okrajev Dravograd, Lendava, Ljutomer, Maribor-okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Radgona. Ustanovna skupščina Oblastnega odbora Enotnih sindikatov za Mariborsko oblast je bila 23. 10. 1949. - Melik V., Upravna razdelitev v Sloveniji po letu 1945, Arhivsko gradivo v Sloveniji

po osvoboditvi, Ljubljana 1978, str. 93 - 98 - Jeraj M., Arhivsko gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije s predho-

dniki, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 75 - 81 - Jeraj M., Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, Arhivi VI, št.

1 - 2, Ljubljana 1983, str. 75 - 81 Glej AS 541, zap. št. 925. zapisniki sej in konferenc oblastnega odbora 1949-1950/ sejni zapisniki okrajnih in kra-jevnih sindikalnih svetov ter podružnic 1949-1950/ zapisniki sej o poteku in rezultatih oblastnega odbora v zvezi s tekmovanjem sindikalnih kulturno-umetniških društev 1949/ zapisniki sej okrajnih štabov za sečnjo drv 1949/ poročila oblastnega odbora po sektor-jih strokovnega dela 1949/ sejni zapisniki komisij za preskrbo pri sindikalnih organiza-cijah 1950/ delovna poročila okrajnih sindikalnih svetov 1949/ delovna poročila kraje-vnih sindikalnih svetov 1950/ sejni zapisniki referentov za tarife in tekmovanaja pri sin-dikalnih organizacijah 1950/ sejni zapisniki delavskih svetov 1950/ poročila o delu oblastnega odbora in nekaterih okrajnih ter krajevnih sindikalnih svetov 1950/ delovo-dnik in indeks 1949-1950/ arhivski popis 1991/

494

HCD Komunistična mladina, ljudska mladina, Zveza socialistične mladine

______________________________________________________________________ 927 AS 1488 POKRAJINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO, 1942 - 1945 1 m. Pokrajinski komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo, 1919 - 1948 Glej AS 1733, zap. št. 928. - Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1981 navodila, okrožnice 1942-1945/ zapisniki 1945/ dopisi CK SKOJ 1942-1943/ depeše 1945/ poročila skojevskih organizacij v vojaških enotah 1942-1945/ - dopisi in poročila Oblastnega komiteja SKOJ za Koroško 1944-1945/ - poročila okrožnih komitejev SKOJ Grosuplje, Novo mesto in Notranjsko-ribniškega okrožja 1944-1945/ ______________________________________________________________________ 928 AS 1733 POKRAJINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO, 1943 - 1946 3.5 t. m./ 41 š. Pokrajinski komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovenijo, 1919 - 1948 Glej tudi AS 1488, zap. št. 927. Zveza komunistične mladine Jugoslavije oziroma SKOJ je bila ustanovljena 10. 10. 1919 v Zagrebu. Izvoljen je bil osrednji odbor, kmalu nato pa so nastali tudi pokrajinski komiteji SKOJ v Beogradu, Sarajevu in tudi Ljubljani. SKOJ je imel svoj program in statut ter je izdajal svoj časopis. Prek delegatov je imel zvezo s Socialistično delavsko stranko Jugslavije (komunistov) oziroma Komunistično partijo Jugoslavije, v Sloveniji s KP Slovenije. Svoj prvi kongres je imel junija 1920 v Beogradu, drugi pa junija 1923 v Kreflovem mlinu v Ravnah na Koroškem. Leta 1941 se je SKOJ skupaj s KPS vključil v oborožen upor proti okupatorju. PK SKOJ za Slovenijo je imel na območju celotne Slovenije, vključno s Primorsko in Koroško v času narodnoosvobodilne borbe organizirano svojo organizacijsko mrežo, in sicer na terenu pokrajinska poverjeništva oziroma od leta 1944 dalje oblastne komiteje SKOJ (za Primorsko, Koroško, Gorenjsko, Štajersko), okrožne in rajonske oziroma okrajne komiteje SKOJ ter v vojski biroje SKOJ v vseh enotah narodnoosvobodilne vojske, zalednih vojaških oblasteh in ustanovah. PK SKOJ za Slovenijo je organizacij-

495

sko povezoval vse organizacije SKOJ na terenu in v vojski, usmerjal njihovo delo, skr-bel za kadre in njihovo vzgojo, predvsem s posvetovanji, konferencami in tečaji, vodil in usmerjal tudi delo Zveze slovenske mladine itd. Od septembra 1943 je imel PK SKOJ za Slovenijo svoj sedež, svojo administracijo in svojo Agit-prop komisijo (do takrat skupaj s CK KPS). Agit prop komisije so delovale tudi v vseh nižjih organizacijah SKOJ. Pomembna naloga teh komisij je bilo izdajanje propagandnega tiska, zlasti časo-pisov, letakov in brošur. Konec leta 1944 je bilo v Sloveniji približno 8.000 skojevcev. Oktobra 1948 je bil na 4. kongresu SKOJ sprejet sklep petega kongresa KPJ o združitvi SKOJ in Ljudske mladine Jugoslavije v eno organizacijo - Ljudsko mladino Jugoslavije. Združitev je bila izvede-na na skupnem kongresu SKOJ in LMJ od 15. do 19. 12. 1948. - Vodnik 1965, str. 390 - SKOJ 1919 - 1945 (Prispevki k posameznim obdobjem), Komunist, Ljubljana 1980,

280 strani Po izjavi raziskovalke Alenke Nedog, sodelavke Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, je bilo gradivo PK SKOJ in GO ZSM po osvoboditvi leta 1945 iz Bele krajine pripeljano v Ljubljano v stavbo trgovca Adamiča na Trubarjevi ulici, kjer so ga uporab-ljali in deloma tudi odnašali razni avtorji zgodovine SKOJ. Leta 1948 se je na PK SKOJ za Slovenijo vrnila Alenka Nedog in na osnovi tega gradiva napisala nekaj člankov. Leta 1950 je, ko je odšla v Zgodovinski arhiv CK ZKS, gradivo vzela s seboj. V letih 1960 in 1966 je to gradivo prevzel Arhiv IZDG in obdržal ureditev, ki jo je izvedla sku-pina sodelavcev IZDG, avtorjev tako imenovanega mladinskega zbornika Oris mladin-skega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1963, 191 str. Od novembra 1992 je gradivo v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice, poročila, zapisniki PK SKOJ 1943-1945/ prejete okrožnice, zapisniki, poro-čila glavnega odbora ZSM 1943-1945/ prejeta poročila, zapisniki, dopisi pokrajinskih oziroma oblastnih komitejev SKOJ za Primorsko, Gorenjsko, Štajersko in Koroško, okrožnih komitejev SKOJ na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Not-ranjskem in Beli krajini 1943-1945/ okrožnice, poročila, zapisniki Zveze komunistične mladine in Zveze antifašistične mladine v Julijski krajini in v coni A 1945-1946/ gradivo birojev SKOJ v enotah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, njenih zalednih oblasti in ustanov 1943-1945/ gradivo kongresov in konferenc USAOJ 1943-1945/ karakteristike in vprašalne pole članov SKOJ 1943-1945/ karakteristike mladinskih aktivistov v vojski in na terenu/ zapisniki in pošta funkcionarjev SKOJ/ pro-pagandno gradivo/ uredništvo "Mladine" 1943-1945/ resolucije in pozdravna pisma 1944-1945/ razni referati/ gradivo za historiat mladinskega gibanja v Sloveniji 1941-1945/ arhivski popis 1962, 1966/

496

_____________________________________________________________________ 929 AS 1504 GLAVNI ODBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADINE, 1943 - 1945 1 m. Glavni odbor Zveze slovenske mladine, 1943 - 1945 Glej AS 538, zap. št. 931. - Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1981 resolucije 1943/ okrožnice 1943-1945/ dopisi 1943-1945/ proračun avgust-december 1945/ dopisi USAOJ februar-november 1945/ ______________________________________________________________________ 930 AS 1799 CENTRALNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE, 1938 - 1959 6.0 t. m./ 91 f. Mladinska osvobodilna fronta, 1941 - 1943 Glavni odbor Zveze slovenske mladine, 1943 - 1945 Glavni odbor Zveze mladine Slovenije, 1945 - 1946 Glavni odbor Ljudske mladine Slovenije, 1946 - 1949 Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, 1949 - 1963 Glej AS 538, zap. št. 931. Gradivo je prevzel IZDG 27. 9. 1965 od CK ZMS. Od novembra 1992 je v AS. Priključeni so dokumenti iz let 1938 - 1945. historiat mladinskega gibanja za obdobje 1920-1945/ zapisniki kongresov, plenumov, konferenc 1945-1959/ zapisniki predsedstva glavnega odbora oziroma biroja CK LMS 1945-1959/ letna poročila mladinske organizacije 1945-1959/ zapisniki in poročila okrajev, oblasti, raznih oddelkov, odborov, komisij 1945-1959/ razne statistike 1945-1950, 1955-1959/ delovodniki 1952-1953, 1955-1956, 1958/ arhivski popis/

497

______________________________________________________________________ 931 AS 538 REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE, 1941 - 1990 33.5 t. m./ 79 š., 577 f., 49 k. Mladinska osvobodilna fronta, 1941 - 1943 Glavni odbor Zveze slovenske mladine, 1943 - 1945 Glavni odbor Zveze mladine Slovenije, 1945 - 1946 Glavni odbor Ljudske mladine Slovenije, 1946 - 1949 Centralni komite Ljudske mladine Slovenije, 1949 - 1963 Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963 - 1969 Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, 1969 - 1974 Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, 1974 - 1990 Glej tudi AS 1799, zap. št. 930 in AS 1504, zap. št. 929. Do leta 1948 sta na jugoslovanskem ozemlju delovali dve mladinski organizaciji: Zveza komunistične mladine Jugoslavije ozirom Savez komunističke omladine Jugoslavije - SKOJ (AS 1733, zap. št. 928 in AS 1488, zap. št. 927), ki je nastala z združitvijo komu-nističnih mladinskih klubov in krajevnih združenj na ustanovni konferenci 10. 10. 1919 v Zagrebu, in Zedinjena zveza protifašistične mladine Jugoslavije (Ujedinjeni savez antifašističke omladine Jugoslavije - USAOJ), ki je imela svoj prvi kongres ob koncu decembra 1942 v Bihaću, na katerem so se vse antifašistično usmerjene zveze združile v enotno organizacijo. V Sloveniji je bila oktobra 1941 ustanovljena Mladinska OF, ki se je januarja 1943 na podlagi okrožnice IO OF preoblikovala v Zvezo slovenske mladine (ZSM). 17. 5. 1943 je bil v Kočevskem Rogu sestanek mladinskih aktivistov, na kate-rem so sprejeli sklep o organiziranju pokrajinskih iniciativnih odborov in imenovali glavni iniciativni odbor. Na 1. kongresu ZSM 10. 10. 1943 v Kočevski Reki so izvolili Glavni odbor ZSM in določili predstavnike za Centralni odbor USAOJ. Na 2. kongresu, ki je bil od 25. do 27. 6. 1945 v Ljubljani, se je ZSM preimenovala v Zvezo mladine Slovenije (ZMS). USAOJ se je na 3. kongresu od 11. do 15. 5. 1946 v Zagrebu preime-novala v Ljudsko mladino Jugoslavije (LMJ), skladno s to spremembo pa je tudi ZMS dobila naziv Ljudska mladina Slovenije (LMS). Na pobudo 5. kongresa KPJ sta se SKOJ in LMJ na skupnem kongresu od 15. do 19. 12. 1948 združili v enotno organiza-cijo - LMJ, Centralni odbor pa je zamenjal Centralni komite (CK). CK LMS je bil izvoljen od 5. do 9. 4. 1949 na 4. kongresu LMS. Pomembno prelomnico v delu mladinske organizacije je pomenil 7. zvezni kongres od 23. do 26. 1. 1963, na katerem se je LMS preimenovala v Zvezo mladine Jugoslavije (ZMJ), sprejela nova programska načela in nov statut. Prva republiška konferenca Zve-ze mladine Slovenije (ZMS) je bila od 3. do 4. 4. 1964 v Ljubljani. Na 8. kongresu ZMJ od 8. do 10. 2. 1968 v Beogradu je dotedanji CK nadomestila zvezna konferenca, na programski in volilni konferenci ZMS 5. 4. 1969 pa je bila izvoljena Republiška konfe-renca (RK) ZMS. Na 9. kongresu ZMJ od 21. do 24. 11. 1974 v Beogradu je organizaci-ja dobila novo ime, Zveza socialistične mladine Jugoslavije (ZSMJ). RK ZMS pa se je na 9. kongresu od 2. do 4. 10. 1974 preimenovala v RK Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), ki je kot DPO delovala do konca leta 1989, v letu 1990 pa se je pre-oblikovala v Liberalno demokratsko stranko.

498

Najvišji organ je bil kongres, ki je izvolil najvišje republiško vodstvo za čas med dvema kongresoma. To se je v Sloveniji do leta 1949 imenovalo glavni odbor, od leta 1949 do 1969 centralni komite, po letu 1969 pa republiška konferenca. Republiško vodstvo je izvolilo iz svoje srede predsedstvo kot izvršilni organ in sekretariat. Predsedstvo je za izvajanje svojih nalog oblikovalo stalna in občasna delovna telesa, ki so se imenovala komisije, sveti in centri. Naloge mladinske organizacije: sodelovanje pri graditvi socializma (mladinske delovne akcije, brigadni način dela v proizvodnji); politično delo z delavsko in kmečko mladino; vzgojno delo med mladino (agitacija in propaganda, kulturno-prosvetno delo, ustanav-ljanje kulturno-umetniških društev, izdajanje mladinskega tiska); sodelovanje v izobra-ževalnem sistemu (delo na šolah, na univerzi in z učenci v gospodarstvu, vodenje pio-nirske organizacije, skrb za ekonomski položaj učencev in študentov); fizkultura (orga-niziranje prireditev, ustanavljanje športnih društev), predvojaška vzgoja in Ljudska teh-nika; zagotavljanje in vzpodbujanje mladih v samoupravnih organih, delegacijah in celotnem skupščinskem sistemu (po uvedbi samoupravljanja oziroma delegatskega sis-tema). - Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1981 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 231 - 233 - Strobl M., Kristan I., Ribičič C., Ustavno pravo SFR Jugoslavije, Ljubljana 1981,

str. 236 - Kardelj E., Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja,

Ljubljana 1977, str. 207 - 212 - Gombač M., Gradivo mladinske organizacije po letu 1945 v arhivu Inštituta za zgo-

dovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 81 - 84

- Jeraj M., Razvoj organizacije in dejavnosti republiške mladinske organizacije v obdobju 1945 - 1964, historiat k inventarju, tipkopis

Gradivo je izročila RK ZSMS 2. 4. 1974 (za obdobje 1941 - 1965), 12. 7. 1983 (za obdobje 1965 - 1969), 2. 7. 1984 (za obdobje 1970 - 1979), 24. 11. 1984 (magnetofon-ske trakove za obdobje 1978 - 1984), 10. 7. 1985 (za obdobje 1980 - 1981) in 2. 6. 1994 (za obdobje 1982 - 1990). Gradivo za čas do leta 1964 je bilo prevzeto v celoti, ker je bilo že pred prevzemom škartirano finančno gradivo. Gradivo za obdobje 1965 - 1990 pa je bilo odbrano v skla-du z navodili AS, tako da je bilo prevzeto vse lastno gradivo in tisto gradivo, ki je pot-rebno za razumevanje dela republiške mladinske organizacije. Gradivo Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo (1943 - 1945), Glavnega odbora ZSM (1943 - 1945) in večji del gradiva Centralnega komiteja ZMS oziroma LMS (1945 - 1963) se nahaja v okviru prejšnjega Arhiva IZDG. personalno gradivo 1945-1950/ mladinske delovne akcije 1950-1959/ delavska mladi-na, šolska problematika, mladina v gospodarstvu 1950-1959/ mednarodni odnosi 1950-1959/ prosti čas mladih 1950-1959/ mladinski dom v Bohinju 1950-1959/ zapisni-ki kongresov republiške mladinske organizacije, predsedstva in sekretariata, raznih posvetovanj in razgovorov/ delovna poročila/ informacije/ stališča, mnenja ipd. različ-nih delovnih teles predsedstva 1960-1990/ 191 magnetofonskih trakov/ 307 zvočnih kaset in 11 videokaset/ gradivo organizacij in društev, s katerimi je ZSMS sodelovala

499

(npr. Zveza študentov, Zveza pionirjev, Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov, Počitniška zveza)/ prevzemni seznam 1965, 1974, 1983/prevzemni seznami 1984, 1985, 1994/ arhivski inventar 1993 (za obdobje 1945-1964)/ ______________________________________________________________________ 932 AS 1575 ZVEZA ANTIFAŠISTIČNE MLADINE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, 1945 - 1950 2.5 t. m./ 25 f. Comitato regionale dell' Unione gioventů antifascista della Regione Giulia, 1945 - 1947 Glavni odbor Zveze antifašistične mladine Julijske krajine, 1945 - 1947 Unione gioventů antifascista del Territorio libero di Trieste, 1947 - 1954 Zveza antifašistične mladine Svobodnega tržaškega ozemlja, 1947 - 1954 Zveza antifašistične mladine Julijske krajine (ZAMJK) je nastala kot naslednica Zveze slovenske mladine in podobne italijanske organizacije. Slovenska in italijanska mladin-ska organizacija cone A sta se združili na konferenci 2. 9. 1945. Dne 1. 11. 1945 so na konferenci, na kateri so sodelovali zastopniki mladinskih protifašističnih organizacij Trsta, Istre, Reke, Pulja, Mladinske fronte v Gradiški in okolici in Zveza antifašistične mladine iz Gorice, ustanovili ZAMJK kot sestavni del Slovansko-italijanske antifašisti-čne unije (SIAU). Njena osnovna naloga je bila enotnost mladine v boju za priključitev k Jugoslaviji, katero naj bi dosegli z bratskim sožitjem slovenske, italijanske, furlanske in hrvaške mladine. V okviru ZAMJK so organizirali posamezne sekcije za delavsko mladino, študente, mlade kmete in pionirje, ki so opravljale naloge, značilne za posa-mezne skupine mladih. ZAMJK je ustanavljala kulturniške in športne skupine, v katerih so povezovali precej mladine, ki se zgolj politični organizaciji ne bi priključila. Glasilo je bila Mladina - Gioventů . Posebno pozornost so namenili vključevanju mladine v mladinske delovne brigade, ki so odhajale na delovne akcije predvsem v Jugoslavijo. Poleg SIAU je bila z njo tesno povezana Zveza komunistične mladine Julijske krajine, kateri je ZAMJK služila kot kadrovska baza. Po mirovni konferenci in ustanovitvi STO se je ZAMJK preoblikovala v Zvezo antifaši-stične mladine STO, oziroma v Jugoslaviji priključenem delu v Zvezo slovenske mladi-ne Svobodnega tržaškega ozemlja(ZAMSTO). Posamezni člani tako odborov SIAU, kakor tudi KPJK oziroma KPSTO, so bili posebej zadolženi za delo z mladino, oziroma so imeli osnovane posebne mladinske komisije. Po resoluciji informbiroja junija 1948 je bilo delovanje ZAMSTO oslabljeno. Ukinjena je bila leta 1954. - Glej AS 1573, zap. št. 854 Glej AS 1569, zap. št. 834. zapisniki kongresov, konferenc, sej glavnega in podrejenih odborov/ okrožnice, navodi-la, programi dela/ statistika/ korespondenca/ finančno gradivo/ arhiv mladinskih delov-

500

nih brigad 1946-1950/ vprašalne pole, karakteristike in kartoteka ZAMJK in Zveze komunistične mladine Julijske krajine 1945-1948/ stenčasi/ zapisnik Balkanskega sveta mladine/ študijsko gradivo/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 933 AS 1659 OBLASTNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE ZA SLOVENSKO PRIMORJE, 1943 - 1945 0.2 t. m./ 2 š. Poverjeništvo Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Primorsko, 1942 - 1944 Oblastni komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije za Slovensko primorje, 1944 - 1945 Glej AS 1733, zap. št. 928. - Vodnik 1965, str. 397 Gradivo je leta 1959 prevzel Arhiv IZDG od Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Od novembra 1992 je v AS. Gradivo je mikrofilmano. okrožnice/ zapisniki/ prejeti in poslani dopisi/ dopisovanje z okrožnimi komiteji ZKMJ (SKOJ)/ Agit-prop komisija/ študijsko in propagandno gradivo/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 934 AS 1804 OKRAJNI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE KRANJ, 1957 - 1962 1.0 t. m./ 9 š. Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije Kranj, 1949 - 1962 Glej AS 538, zap. št. 931 in AS 1803, zap. št. 935. - Glej AS 1803, zap. št. 935 Gradivo je izročil CK ZMS 27. 9. 1965. poročila o delu okrajnega komiteja, občinskih komitejev/ zapisniki sej sekretariata 1960-1962/

501

arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 935 AS 1803 OKRAJNI KOMITE ZVEZE MLADINE SLOVENIJE CELJE, 1959 - 1965 6.0 t. m./ 87 š. Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije Celje, 1949 - 1963 Okrajni komite Zveze mladine Slovenije Celje, 1963 - 1965 Glej AS 538, zap. št. 931. Organizacija Ljudske mladine Slovenije oziroma Zveze mladine Slovenije na nižjem nivoju se je naslanjala na upravno razdelitev republike. Tako so bili leta 1949 organizi-rani okrajni komiteji LMS (od 1963 ZMS), ki so delovali do ukinitve posameznih okra-jev v letih 1952, 1955, 1962 in 1965. - Gombač M., Gradivo mladinske organizacije po letu 1945 v arhivu Inštituta za

zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi VI, št. 1 - 2, Ljubljana 1983, str. 81 - 84

Gradivo je izročil CK ZMS 23. 12. 1965. zapisniki sej: sekretariata, okrajnega komiteja, občinskih komitejev, plenumov, konfe-renc, posvetovanj/ poročila o delu mladinskih delovnih brigad 1960-1964/ gradivo finančnega oddelka/ delovodniki/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 936 AS 1805 OKRAJNI KOMITE ZVEZE MLADINE SLOVENIJE LJUBLJANA, 1957 - 1965 2.0 t. m./ 23 š. Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije Ljubljana, 1949 - 1963 Okrajni komite Zveze mladine Slovenije Ljubljana, 1963 - 1965 Glej AS 538, zap. št. 931 in AS 1803, zap. št. 935. - Glej AS 1803, zap. št. 935 Gradivo je izročil CK ZMS Ljubljana 27. 9. 1965.

502

zapisniki sej/ sekretariata, plenumov, konferenc, komisij, posvetovanj/ zapisniki sej in poročila občinskih odborov/ blagajniška knjiga 1956-1957/ blagajniški dnevnik 1961-1964/ arhivski popis/ ______________________________________________________________________ 937 AS 1479 ZBIRKA GRADIVA ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE, 1940 - 1945 0.1 t. m./ 1 š. Zbirka je nastala leta 1996 z združitvijo drobcev gradiva nekaterih ustvarjalcev, ki so se prej vodili kot samostojni fondi, predvsem Pokrajinskega poverjeništva ZKM za Gorenjsko, Pokrajinskega komiteja SKOJ za Primorsko, Okrožnega komiteja SKOJ Ljubljana in Centralnega komiteja ZKM Jugoslavije. - Pokrajinsko poverjeništvo ZKM za Gorenjsko 1943-1944: navodila, dopisi, poročila/ - Pokrajinski komite SKOJ za Primorsko 1943-1945: dopisi, poročila, zapisniki, konfe-rence/ - okrožni komiteji SKOJ Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Škofja Loka, Tolmin 1943-1945: okrožnice, zapisniki, poročila, dopisi, delovodnik (Kranj)/ - VI. državna konferenca SKOJ 1940/ ______________________________________________________________________ 938 AS 1505 ODBOR ZA MLADINSKI KONGRES V ŽENEVI MARIBOR, 1936 - 1936 1 m. Odbor za mladinski kongres v Ženevi Maribor, 1936 - 1936 Od 31. 8. do 7. 9. 1936 je bil pod pokroviteljstvom Društva narodov svetovni mladinski kongres v Ženevi. Da bi se kongresa lahko udeležila tudi slovenska mladina, je Žensko društvo v Mariboru sklicalo 18. 6. 1936 sestanek, na katerem je 25 društev različne politične usmeritve ustanovilo Pripravljalni odbor za mladinski kongres v Ženevi. Delovni program je obsegal organiziranje mitingov, organiziranje dneva miru, populari-zacijo ideje miru, zbiranje prispevkov ipd. Podobni odbori so bili organizirani še v Ptuju in Ljubljani. poročila o ustanovitvi/ prijave policiji/ pooblastila/ vabila na prireditve/ finančne zade-ve/ dopisi z odbori v Ljubljani, Ptuju in Zagrebu/ resolucije/ referati/ letaki/ članki/ sez-nami udeležencev sestankov/ ______________________________________________________________________

503

939 AS 1169 UNIVERZITETNA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE LJUBLJANA, 1960 - 1985 21.0 t. m./ 163 š., 11 k., 37 m. Zveza skupnosti študentov Slovenije, Izvršni odbor Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, 1960 - 1974 Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Ljubljana, 1974 - 1990 Leta 1945 je bila ustanovljena Študentska mladina Slovenije (ŠMS), ki se je februarja 1945 preimenovala Ljudsko študentsko mladino Slovenije. 29. 4. 1951 je bila v Beo-gradu ustanovljena Zveza študentov Jugoslavije (ZŠJ), ki je kot del ZMJ sicer sprejema-la njena programska načela, vendar je kljub temu delovala samostojno, na podlagi last-nega statuta. Skupaj z ZMJ si je prizadevala za čimbolj usklajeno delovanje jugoslovan-ske mladine oziroma za čimboljše sodelovanje študentov z vsemi ostalimi predstavniki mladine in organizirala politične, delovne, kulturne, športne in druge aktivnosti. Usta-novna skupščina ZŠJ - sekcije za Slovenijo na univerzi v Ljubljani je bila 16. 12. 1951. V gradivu se od leta 1960 dalje pojavlja naziv Zveza skupnosti študentov Slovenije, Izvršni odbor Zveze skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. V skladu z resolucijo 3. konference ZKJ je ZŠJ postala del enotne mladinske organizacije ZSMJ, kar je potrdil tudi 9. kongres ZSMJ, ki je bil od 21. do 23. 11. 1974 v Beogradu. Leta 1974 je Izvršni odbor Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov zamenja-la Univerzitetna konferenca (UK) ZSMS Ljubljana, po ustanovitvi univerze v Mariboru leta 1975 pa je bila ustanovljena še UK ZSMS v Mariboru. Po ukinitvi družbenopolitič-nih organizacij je UK ZSMS Ljubljana nadomestila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. - Vodopivec P. in Pivec F., O študentskem organiziranju po drugi svetovni vojni, 50

let slovenske univerze v Ljubljani 1919 - 1969, Ljubljana 1969, str. 169 - 192 - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 231 - 233 Gradivo za obdobje 1960 - 1974 je ustvarjalec izročil 5. 7. 1983, del gradiva za obdobje 1974 - 1979, gradivo za obdobje 1980 - 1982 (z delovodniki do 1985) in gradivo koor-dinacijskega odbora za mednarodno izmenjavo strokovnih praks 1967 - 1982 pa 27. 10. 1986. Za obdobje do leta 1971 so ohranjeni le drobci gradiva, medtem ko je gradivo po letu 1971 mnogo bolje ohranjeno. Za evidenco gradiva so uporabljali delovodnik, vendar pa so gradivo le deloma odlagali po delovodniških številkah, deloma pa po klasifikacijskih znakih. zapisnik 6. redne letne skupščine študentov ljubljanske univerze, višjih, visokih šol in akademij 21. 11. 1961/ finančni dokumenti Tribune 1960-1962/ poročilo o delu univer-zitetnega odbora ZŠJ na ljubljanskih visokošolskih zavodih 1968/ komunike organiza-cijskega odbora študentskega zborovanja 6. 6. 1968/ gradivo komisije za mednarodne odnose 1969-1975/ osnovna izhodišča kadrovske politike v Zvezi skupnosti študentov Slovenije/ zapisniki skupščin Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov 1971, 1972, 1974/ spisi Izvršnega odbora Skupnosti študentov ljubljanskih visokošol-

504

skih zavodov razvrščeni po delovodniških številkah 1971-1975/ poročilo o delu Skupno-sti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov 1972-1974/ študentski teden 1973/ Štu-dentski dnevnik, glasilo Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov 1973/ delovna poročila in zapisniki sej predsedstva UK ZSMS in UK ZSMS 1974-1982/ delov-na poročila in sejni zapisniki komisij, koordinacijskih odborov, klubov in centrov pri Skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov oziroma UK ZSMS 1974-1982/ popisni listi članov osnovnih organizacij ZSMS po posameznih fakultetah 1973-1975/ anketa o pogojih bivanja v študentskih podnajemniških stanovanjih/ programske usme-ritve UK ZSMS 1976-1978/ študentska društva in družbene organizacije 1979-1982/ mladinske delovne akcije 1980-1982/ gradivo Koordinacijskega odbora za mednarodno izmenjavo strokovnih praks 1967-1982/ delovodniki 1972-1975, 1977-1985/ prevzemni seznam 1983, 1986/

505

HCE Zveza borcev narodnoosvobodilne vojske, Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske

______________________________________________________________________ 940 AS 1833 REPUBLIŠKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE SLOVENIJE, 1966 - 1968 3.0 t. m./ 54 f. Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, 1962 - 1990 Glej AS 1238, zap. št. 941. Gradivo je izročil Republiški odbor ZZB NOV Ljubljana 19. 2. 1980 IZDG. Od novem-bra 1992 v AS. vprašalne pole za borce partizanskih enot NOV in POS po krajih oziroma območjih v Sloveniji/ arhivski popis 1980/ ______________________________________________________________________ 941 AS 1238 REPUBLIŠKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE SLOVENIJE, 1947 - 1979 61.5 t. m./ 654 f., 30 k., 27 kt. Glavni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, 1947 - 1962 Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, 1962 - 1990 Jugoslovanska borčevska organizacija je bila ustanovljena na kongresu 30. 9. 1947 v Beogradu pod nazivom Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne (ZB NOV) Jugoslavi-je. Združevala je vse borce narodnoosvobodilne borbe (NOB) in vse jugoslovanske državljane, ki so kakorkoli sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju (NOG), bili internirani, v zaporu, ujetništvu ali na prisilnem delu zaradi podpiranja NOG, pa tudi vse tiste, ki so se v drugih državah z orožjem v roki borili proti fašizmu. Skrbela je za svoje člane, si prizadevala za graditev socializma in krepitev obrambne moči države ter vzpodbujala nadaljnji razvoj pridobitev revolucije. Iniciativni odbor za ustanovitev slo-venske ZB je bil imenovan že v letu 1947, 1. kongres ZB NOV Slovenije pa je bil 4. 7. 1948 v Ljubljani. Zveza borcev NOV Jugoslavije, Zveza vojaških vojnih invalidov (ZVVI) Jugoslavije in Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije so se na skupnem kongresu 1. 7. 1961 v Beogradu, na podlagi sklepov, sprejetih na ločenih kon-

506

gresih, združile v enotno organizacijo z nazivom Zveza združenj borcev (ZZB) NOV Jugoslavije. Na republiški skupščini 3. 7. 1962 se je tudi Zveza borcev NOV Slovenije združila z ZVVI Slovenije (AS 539, zap. št. 942) in Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev Slovenije v enotno ZZB NOV Slovenije, ki je kot DPO delovala do leta 1990, potem pa kot družbena oganizacija z nazivom Zveza združenj borcev in udele-žencev NOB Slovenije. ZZB NOV je bila organizirana po teritorialnem načelu. Najvišji organ na ravni republi-ke je bil sprva Glavni odbor ZB NOV Slovenije, od leta 1962 dalje pa Republiški odbor (RO) ZZB NOV Slovenije. - Mala splošna enciklopedija, 2. kn., Ljubljana 1975, str. 233 - Enciklopedija leksikografskog zavoda, 6. zv., Zagreb 1962, str. 634 in 648 Gradivo je izročil ustvarjalec 13. 6. 1988 v urejenem stanju. Za evidenco je uporabljal delovodnik, k delovodnikom pa so bila za obdobje 1954 - 1979 izdelana tudi kazala v obliki kartoteke. Gradivo je deloma urejeno po delovodniških številkah, deloma pa po posameznih vsebinskih sklopih (na primer: zapisniki sej Glavnega odbora, letne skup-ščine občinskih odborov ZZB NOV Slovenije, predlogi za odlikovanja, prve partizanske družine v Sloveniji ipd.). Gradivo ni bilo izročeno v celoti. Ustvarjalec je zadržal kad-rovske evidence voljenih in imenovanih članov organov ter delovnih teles, ki jih potre-buje pri svojem delu. Pomotoma pa je izročil gradbeno dokumentacijo zdravilišča Stru-njan, ki mu je bila na njegovo prošnjo 27. 12. 1989 vrnjena. splošni spisi po delovodniških številkah 1948-1979/ statuti in poslovniki/ zapisniki kon-gresov ZZB NOV Slovenije 1948, 1951, 1957/ zapisniki sej, plenumov in posvetov GO ZB NOV Slovenije 1950-1961/ zapisniki sej sekretariata GO ZZB NOV Slovenije 1957-1961/ zapisniki sej predsedstva GO RO ZZB NOV Slovenije 1962/ zapisniki sej in posvetov RO in predsedstva RO ZZB NOV Slovenije 1963-1979/ zapisniki skupščin RO ZZB NOV Slovenije 1962-1979/ zapisniki skupščin in sej okrajnih ter občinskih odborov ZZB NOV Slovenije 1953-1979/ zapisniki sej komisij GO oziroma RO ZZB NOV Slove-nije 1957-1979/ gradivo sekcije internirancev in vojnih ujetnikov 1959, 1961/ gradivo sekcije španskih borcev 1955-1956, 1967-1969, 1975/ seznami otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter njihov socialno-ekonomski položaj (tudi štipendije) 1949, 1950, 1953, 1954-1958, 1960-1965/ karakteristike in življenjepisi funkcionarjev ZZB 1949/ seznami zaradi informbiroja izključenih članov ZB 1949/ seznami prvoborcev in padlih borcev 1950/ življenjepisi vojnih žrtev/ seznam nacističnih taborišč in njihovih podružnic/ ureditev grobov padlih borcev, postavljanje spomenikov in spominskih plošč 1948-1965/ urejanje grobov in grobišč v zamejstvu 1978-1979/ proces proti Beneški četi 1955/ mednarodno sodelovanje 1959, 1964/ pregled odlikovanih enot NOV in POS/ seznam koroških borcev in podatki 1. avstrijskega bataljona/ predlogi za podelitev spo-menic padlim borcem v NOV in žrtvam fašističnega terorja/ predlogi za odlikovanja 1951-1953, 1957-1958, 1961, 1966, 1969-1970, 1976-1977, 1979/ ukazi za odlikovanja 1951-1953, 1957, 1962-1966/ seznami izdanih spomenic/ proslave: proslava na Sutjeski 1958, proslava ob 20-letnici revolucije v Ljubljani 1961, v Titovih Užicah 1964/ zdrav-ljenje v zdraviliščih 1955/ domovi ZZB NOV Slovenije: dom v Simonovem zalivu v Izoli 1965, v Banjolah 1965, v Strunjanu 1979/ prevzemni seznam 1988/ delovodniki 1948, 1950, 1952-1979/ kartotečni indeksi 1952-1979/

507

______________________________________________________________________ 942 AS 539 GLAVNI ODBOR ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE, 1945 - 1962 10.0 t. m./ 86 f., 39 k. Federalni odbor Združenja vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev FLRJ za Slove-nijo v Ljubljani, 1945 - 1948 Glavni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije, 1948 - 1962 Zveza vojaških vojnih invalidov Jugoslavije je bila do 1. 7. 1961 posebna DPO, ki je združevala vojaške vojne invalide, družine padlih borcev, družine umrlih vojaških voj-nih invalidov in mirnodobne vojaške invalide. Ustanovljena je bila po končani prvi sve-tovni leta 1919 v Slavonskem Brodu pod nazivom Združenje vojnih invalidov Jugosla-vije. Med drugo svetovno vojno je bilo združenje prepovedano, po osvoboditvi pa je ponovno začelo delovati na novi osnovi. V drugi polovici leta 1945 je bil ustanovni kongres novega Združenja vojaških vojnih invalidov Jugoslavije. Namesto dotedanjega osrednjega odbora so izvolili centralni odbor in sprejeli sklep o ustanovitvi republiških in drugih odborov na vseh ravneh teritorialne organiziranosti. 30. 9. 1945 je bil 1. kon-gres združenja za Slovenijo, na katerem je bil ustanovljen Federalni odbor Združenja vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev DFJ za Slovenijo v Ljubljani, ki se je 4. 11. 1948 preimenoval v Glavni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov (ZVVI) Slovenije. ZVVI je ves čas svojega delovanja tesno sodelovala z Zvezo borcev. V prvih letih po končani 2. svetovni vojni se je organizacija zlasti intenzivno ukvarjala s poklicnim usposabljanjem invalidov, ves čas svojega obstoja je reševala socialne probleme oseb-nih in družinskih invalidov, klubi, ki so jih ustanavljali predvsem v večjih krajih, pa so omogočali njihovo družabno življenje. ZVVI Slovenije se je 3. 7. 1962 združila z Zvezo borcev NOV in Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev Slovenije v Zvezo zdru-ženj borcev NOV Slovenije (AS 1238, zap. št. 941). - Mala splošna enciklopedija, 2. k., Ljubljana 1975, str. 233 Gradivo je izročil Republiški odbor ZZB NOV Slovenije 23. 12. 1970, 29. 12. 1971 in 13. 6. 1988. Arhivsko gradivo do konca leta 1949 je le delno ohranjeno, ker je bil del tega gradiva leta 1952 izločen in uničen. Decembra 1970 pa je bil ob soglasju AS izlo-čen še del dokumentarnega gradiva za obdobje 1947 - 1962, del gradiva pa je RO ZZB NOV Slovenije začasno obdržal zaradi potreb tekočega poslovanja, vendar pa je bil 13. 6. 1988 večji del tega gradiva izročen AS (razen personalnega arhiva in tistega finanč-nega gradiva, ki ga je ustvarjalec po zakonu o knjigovodstvu dolžan trajno hraniti). Gra-divo, prevzeto leta 1988, je bilo odbrano pri ustvarjalcu v skladu z navodili AS. Gradivo je bilo izročeno v registraturno urejenem stanju, za evidenco so uporabljali delovodnik. zapisniki kongresov 1945-1953, 1. republiške skupščine ZVVI Slovenije 1957, združit-vene skupščine ZVVI in ZZB NOV Slovenije 1962, sej predsedstva ZVVI Slovenije, ple-numov Centralnega odbora ZVVI Jugoslavije/ statistični podatki o vojnih (tudi tistih iz prejšnjih vojn) in mirnodobskih invalidih ter njihovih družinah, o tečajih za invalide in

508

njihovi prekvalifikaciji, o športni dejavnosti invalidov, o njihovem zdravljenju, o domo-vih za invalide, o invalidninah, o raznih oblikah pomoči invalidom, o ustanavljanju in delovanju invalidskih podjetij, o kulturnem delovanju invalidov/ podatki o članstvu in članarini/ finančno gradivo/ fotografije: 2. kongres ZVVI Slovenije 1949, športna tek-movanja/ delovodniki 1947-1962/ indeksi 1948-1949, 1951-1962/ prevzemni seznam 1970, 1971, 1988/ ______________________________________________________________________ 943 AS 1577 GLAVNI ODBOR ZVEZE PRIMORSKIH PARTIZANOV, 1945 - 1952 1.0 t. m./ 10 f. Glavni odbor Zveze primorskih partizanov, 1945 - 1954 Zveza primorskih partizanov (ZPP) je bila ustanovljena kot sestavni del Slovan-sko-italijanske antifašistične unije (SIAU) 1. 10. 1945. Skrbela je za povezanost parti-zanov, ki so se že vrnili ali so se vračali iz vojske. Vanjo pa so se včlanjevali tudi teren-ski aktivisti. Sprva so poleg glavnega delovali le okrožni odbori, medtem ko so se odbo-ri na terenu oblikovali postopoma in so se volitve v krajevne in okrajne odbore zavlekle do konca 1945 leta. V okviru krajevnih in okrajnih odborov so delovale gospodarsko finančne komisije in komisije za prenos posmrtnih ostankov borcev. Skrbeli so za svoj-ce padlih, poizvedovali za izginulimi, pomagali svojcem pri iskanju grobov, skrbeli za zdravniško pomoč borcem in sodelovali pri demonstracijah in manifestacijah projugos-lovanskih organizacij. Njihove akcije so bile usklajene s politiko SIAU. Zveza je delo-vala za celotno Julijsko krajino do septembra 1947, nato le za območje Svobodnega tržaškega ozemlja. Njeno delovanje je prenehalo z londonskim memorandumom oktob-ra 1954. - Glej AS 1573, zap. št. 854 Glej AS 1569, zap. št. 834. statuti in pravila/ zapisniki sej glavnega in podrejenih odborov 1945-1950/ poročila, okrožnice in programi 1945-1950/ razni zgodovinski prispevki za obdobje NOB 1945-1950/ korespondenca/ finančno gradivo/ seznami članov odborov in članstva, odlikovancev, padlih, pogrešanih, invalidov, interniranih/ kartoteka in registri partiza-nov in aktivistov/ arhivski popis 1956/ ______________________________________________________________________ 944 AS 1839 ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE

509

SLOVENIJE, OKRAJNI ODBOR LJUBLJANA, 1952 - 1963 26.0 t. m./ 238 f., 13 k. Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, Okrajni odbor Ljubljana, 1948 - 1962 Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije, Okrajni odbor Ljubljana, 1962 - 1965 Glej AS 1238, zap. št. 941. Okrajni odbor ZB NOV je od leta 1948 povezoval krajevne oziroma občinske organiza-cije. Gradivo je prevzel IZDG v drugi polovici šestdesetih let (dokumentacija o prevzemu ni ohranjena) od Republiškega odbora ZZB NOV Ljubljana. Od novembra 1992 je v AS. potrdila za službena leta (v enojnem ali dvojnem štetju) udeležencev in sodelavcev v narodnoosvobodilni borbi 1952-1963/ abecedni indeks/

510

HE Sindikati HEA Sindikati pred letom 1941

______________________________________________________________________ 945 AS 605 DRUŠTVO ŽELEZNIČARJEV LJUBLJANSKE POKRAJINE, 1943 - 1944 1 m. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, 1941 - 1945 Ob okupaciji Jugoslavije leta 1941 je prenehalo delovati Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev (AS 588, zap. št. 950). V Ljubljanski pokrajini so se železničarji organizirali v Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine. Glej AS 588, zap. št. 950. razni dopisi 1943-1944/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 946 AS 1650 JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA, 1919 - 1941 1.2 t. m./ 10 š., 8 k. Jugoslovanska strokovna zveza, 1909 - 1941 Ustanovljena je bila 28. 9. 1909 kot centrala krščanskosocialnih strokovnih organizacij Slovenske ljudske stranke, v katero so bila vključena posamezna strokovna društva. Konec leta 1913 je bilo na Kranjskem 61 skupin z 4772 člani. Njihovo glasilo je bilo Naša moč, od 1922 Pravica, od 1928 dalje Delavska pravica. JSZ je po letu 1927, ko je dobila novo vodstvo, sprejela nov statut in postala pravi moderni delavski sindikat, ki se je vedno bolj oddaljeval od vodstva SLS in junija 1932 dokončno prelomil z njim. Uki-njena je bila 1941. Večji del gradiva je 27. 2. 1957 izročil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Zgo-dovinskemu arhivu CK ZKS in ta leta 1959 Arhivu IZDG. Oktobra 1974 je Jožko Roz-man iz Jesenic po posredovanju dr. Janka Prunka, izročil IZDG zvezek zapisnikov sej in občnih zborov 1922-1928, avgusta 1981 pa Jože Jurač nekaj posameznih dokumentov 1936 - 1940. Od novembra 1992 je gradivo v AS. Gradivo je mikrofilmano. zapisniki 1922-1941/ okrožnice 1924, 1928, 1933-1935, 1938-1940/ dopisi 1930-1941/ register skupin, pravila, pravilniki in poslovniki JSZ in strokovnih skupin 1921-1941/ panožne kolektivne pogodbe, mezdni dogovori, sporazumi, poročila 1919-1941/ pokoj-

511

ninske zadeve 1931-1940/ anketa o vajeniškem vprašanju 1936-1937/ dopisovanje z Internationalen Bund der christlichen Gewerkschaften/ finančne zadeve/ ženski odsek JSZ 1937-1940/ Centrala krščanske delavske mladine 1938-1940/ delovodniki 1928-1931, 1936-1940/ prevzemni seznam 1957/ arhivski popis 1967/ ______________________________________________________________________ 947 AS 599 ODBOR SLUŽBUJOČIH FARMACEVTOV V LJUBLJANI, 1918 - 1927 0.1 t. m./ 1 f. Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani, 1921 - 1940 Magistri farmacije ali diplomirani farmacevti, ki so bili zaposleni v lekarnah (imenovali so se službujoči fermacevti oziroma saradnici - sodelavci po hrvaškem vzoru) so bili na dosti slabšem kot imovitejši in vplivnejši lekarnarji - lastniki. Zato so reševali svoje probleme v lastni organizaciji, ki so jo ustanovili v Beogradu leta 1921 (prvi kongres 29. 10. 1921) za celotno Jugoslavijo. Imenovali so jo Zveza lekarniških sodelavcev v Kraljevini SHS (Savez apotekarskih saradnika u Kraljevini SHS). V zvezo se je vključil tudi Odbor službujočih farmacevtov v Ljubljani. Odbor je nato deloval kot slovenska sekcija zveze s sedežem v Ljubljani, od leta 1925 pa zaradi izredne agilnosti maribor-skega Kluba farmacevtov v Mariboru. Organizacija je skrbela za moralni in gmotni položaj sodelavcev, oblikovala je skupni fond za podporo članom v izjemnih primerih, povezovala se je s strokovnimi združenji v inozemstvu. Že leta 1924 je pristopila k Mednarodnemu združenju službujočih farmacevtov, ki je bilo ustanovljeno istega leta v Pragi in je združevalo avstrijske, nemške in češkoslovaške farmacevte. Glasilo zveze je bil Farmacevtski vestnik, ki je izhajal v Zagrebu,in je bil od 1907 do 1921 glasilo Hra-vaškega farmacevtskega društva. - Predin Š., Oblikovanje lekarniške službe v Kraljevini SHS in Jugoslaviji, Farmacevt-

ski vestnik 42, št. 4, Ljubljana 1991, str. 337 - 345 - Farmacevtski vjesnik - Glasilo saveza apotekarskih saradnika u Kraljevini Jugoslavi-

ji, 1921 - 1940 (tu so objavljena poročila o sestankih in ostalih društvenih dogodkih ljubljanske sekcije Zveze v letih njenega obstoja)

Glej AS 594, zap. št. 775. korespondenca 1918-1927/

512

______________________________________________________________________ 948 AS 1732 POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA V LJUBLJANI, 1940 - 1947 5.5 t. m./ 39 š., 47 k. Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani, 1941 - 1945 Posledica razdelitve Slovenije aprila 1941 na italijansko, nemško in madžarsko okupa-cijsko območje je bila tudi preureditev Delavske zbornice za Slovenijo (AS 1647, zap. št. 779) v Pokrajinsko delavsko zvezo (PDZ). Z naredbo št. 61 Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 8. 7. 1941 o preureditvi strokovnih organizacij delojemal-cev (Sl.l. LP, št. 55/41) se je DZ preimenovala v PDZ, ki je postala edina predstavnica delojemalcev Ljubljanske pokrajine. Vanjo so bile vključene vse obstoječe delavske strokovne organizacije v pokrajini. Dokončna organizacijska oblika PDZ je bila določe-na z odobritvijo pravil PDZ 12. 1. 1942 (Sl.l. LP, št. 6/42), ki so določala ustroj, namen in pristojnost zveze. PDZ je postala pravna oseba, ki je zastopala splošne interese dela-vcev, skrbela za njihovo zaščito, podpiranje in nravstveno vzgojo. Osnovna organizacij-ska enota je postal sindikat, ki je praviloma zajemal delavce vseh strok v pokrajini. V PDZ so bile vključene tudi vse ustanove, ki so jih osnovale te organizacije oziroma sin-dikati. Sindikati so bili v PDZ združeni v (štirih) oddelkih industrijskih, trgovinskih, poljedelskih ter bančnih in zavarovalnih delojemalcev. Organi PDZ so bili: predsednik, upravni odbor, izvršilni odbor in pregledniki računov. Predsednika in preglednika računov je imenoval Visoki komisar, ki je v PDZ imenoval tudi posebnega italijanskega strokovnega svetovalca. Posamezni oddelki so imeli pred-sednika, skupščino, upravni odbor, izvršilni odbor in svet preglednikov računov. - Vodnik 1965, str. 358 Gradivo je izročil 27. 2. 1957 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ZA CK ZKS v Ljubljani in ta leta 1959 Arhivu IZDG. Od novembra 1992 je v AS. Ob izročitvi so bile izločene splošne osebne zadeve in osebni listi nameščencev PDZ, strokovnih organizacij oziroma sindikatov 1941 - 1945, ureditev službenih razmerij nameščencev PDZ 1945. Te zadeve so označene v prevzemnem seznamu s posebno oznako in so ostale na RS ZSS. zapisniki sej upravnega in izvršilnega odbora PDZ 1941-1945/ letna, delovna in poslo-vna poročila 1941-1944/ spisi 1941-1945/ kolektivne pogodbe in sporazumi 1941-1945/ kolektivna ureditev delovnih pogojev 1944/ delavski zaupniki 1942/ finance 1941-1945/ nezgodne in vdovske rente, pokojninske zadeve 1941-1945/ socialna zakonodaja/ pravi-la, pravilniki, poslovniki PDZ, oddelkov pokrajinskih sindikatov in sindikatov 1941-1942/ poslovanje oddelkov in sindikatov 1942-1945/ javna kuhinja PDZ/ študije o delovnih in socialnih vprašanjih/ statistika plač 1943/ gradivo Glavnega odbora Enot-nih sindikatov Slovenije: zapisniki 1946-1947/ prevzemni seznam 1957/ arhivski popis 1979/

513

______________________________________________________________________ 949 AS 603 ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV, SEKCIJA LJUBLJANA, 1935 - 1939 1 f. Združenje jugoslovanskih inženirjev in tehnikov, sekcija Ljubljana, 1919 - 1940 V času od 1. do 3. 7. 1919 je bilo v Zagrebu ustanovljeno Združenje inženirjev in arhi-tektov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki pa se je že septembra istega leta pre-imenovalo v Združenje jugoslovanskih inženirjev in tehnikov. V njem so se združili vsi inženirji in tehniki, ki so bili dotlej člani različnih društev, združenj, družin in zbornic. Društvo je imelo sedež v Beogradu in 7 sekcij: v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Novem Sadu, Sarajevu, Beogradu in Skopju. Njegovi člani so si prizadevali za zaščito akadem-skega naziva inženir oziroma arhitekt, za ustrezno zakonodajo, za priznanje primerne družbene in gospodarske vloge tehniških strok, za ureditev in pristojnosti tehniške služ-be, za zgraditev cestnega in železniškega omrežja. - Sušnik L., Akademski poklici, Ljubljana 1932 - Adamič F., Ob 75-letnici prvega društva slovenskih inženirjev, Zbornik za zgodovi-

no, naravoslovje in tehniko, 9. zv., Ljubljana 1987 - Serše A., Technical Intelligentsia in Slovenia, Professionen im modernen Osteuropa/

Professions in Modern Eastern Europe, Berlin 1995, str. 382 - 404 Gradivo je bilo kupljeno 17. 2. 1978 v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani. razni dopisi/ izjave in sklepi združenja ter izrezki iz časopisov, ki se nanašajo na razšir-janje železniške postaje v Ljubljani 1937-1939/ Tehnika in gospodarstvo, II. letnik, 1935/36, št. 5-6/ ______________________________________________________________________ 950 AS 588 ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV, OBLASTNI ODBOR V LJUBLJANI, 1936 - 1940 0.1 t. m./ 1 k., 1 m. Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor v Ljubljani, 1926 - 1941 Marca 1919 je bila v Ljubljani vsedržavna konferenca železničarjev, na kateri so se zav-zeli za ustanovitev enotne železničarske sindikalne organizacije. Udruženje jugoslovan-skih narodnih železničarjev (UJNŽ), v katerega se je v letih 1923/24 preoblikovala Zve-za jugoslovanskih železničarjev, se je od leta 1926, ko so se mu priključili tudi pomor-ski delavci, preimenovalo v Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodar-jev (UJNŽB). V Ljubljani je deloval Oblastni odbor UJNŽB, ki je leta 1939 organiziral

514

veliko proslavo 30-letnice narodnega železničarskega strokovnega gibanja. Ob koncu tridesetih let je imelo UJNŽB v Sloveniji 28 podružnic z več kot 3.000 člani. - Stiplovšek M., Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor

1989, predvsem str. 53, 54, 78 80, 81, 104, 275, 278 - Oris kronologije naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1867 - 1968, Ljub-

ljana 1969 Gradivo železničarskih strokovnih organizacij do leta 1945 je izročil RO Sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije za Slovenijo 4. 11. 1965, skupaj z gradivom sin-dikata železničarjev, ki je deloval po letu 1945. Glede na to, da so imeli sindikati v kapitalističnih državah bistveno drugačen značaj kot tisti v državah s socialističnim dru-žbenim redom, smo njihovo gradivo, čeprav je ohranjeno le fragmentarno, obravnavali samostojno, in ga nismo kot "predspise" priključili gradivu ustreznih sindikatov, ki so delovali po letu 1945. referati, spomenice in razprave 1936-1940/ pravila 1937/ sejni zapisniki 1938-1940/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 951 AS 606 ZDRUŽENJE ŠOLNIKOV ZA LJUBLJANSKO POKRAJINO V LJUBLJANI, 1908 - 1945 0.2 t. m./ 1 f., 31 k. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, ? - 1919 Združenje jugoslovanskega učiteljstva, sekcija Ljubljana, 1919 - 1929 Jugoslovansko učiteljsko združenje, sekcija Ljubljana, 1929 - 1941 Združenje šolnikov za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, 1942 - 1943 V času Avstro-Ogrske je na ozemlju današnje Slovenije delovala Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Po nastanku prve jugoslovanske države so se libe-ralno usmerjeni slovenski učitelji vključili v Zavezo jugoslovanskega učiteljstva oziro-ma v letu 1919 ustanovljeno Udruženje jugoslovanskega učiteljstva (UJU), klerikalni pristaši pa so bili organizirani v Slomškovi zvezi. V obdobju diktature se je UJU prei-menovalo v Jugoslovansko učiteljsko udruženje (JUU). Med drugo svetovno vojno je v času italijanske okupacije delovalo Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine. Prva seja predsedstvenega odbora tega združenja je bila 21. 9. 1942 v Ljubljani. - Stiplovšek M., Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor

1989, predvsem str. 30, 54, 81, 91 - Kolar-Domen V., Učiteljski pokret - del ljudskofrontnega gibanja na Slovenskem,

Pot kmečkega ljudstva v OF, Ljubljana 1986, str. 386 - 394 Gradivo Zveze šolnikov za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani in Strokovne zveze učitel-jev in profesorjev (1942 - 1945) je izročil RO Sindikata družbenih dejavnosti Jugoslavi-

515

je za Slovenijo 20. 12. 1968 skupaj z gradivom sindikalnih organizacij slovenskih pro-svetnih delavcev iz obdobja 1945 - 1959. Najverjetneje so bili istočasno izročeni tudi drobci gradiva izpred leta 1942, čeprav v seznamu, ki je priložen prevzemnemu zapis-niku, niso navedeni. vložni zapisnik Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev 1908-1912/ vložni zapisnik Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani 1914-1920/ - protokol Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcija Ljubljana 1939-1940/ - Združenje šolnikov Ljubljanske pokrajine, Glavno tajništvo v Ljubljani: zapisniki sej, predlogi in poročila 1942-1943/ seznami interniranih učiteljev 1943/ vojne doklade za državne uradnike 1943/ dopisi po delovodniku 1943/ potrdilo o prejemu lastnine pev-skega zbora Emil Adamič/ delovodnik 1943/ prevzemni seznam 1968/ ______________________________________________________________________ 952 AS 604 ZVEZA BANČNIH, ZAVAROVALNIH, TRGOVSKIH IN INDUSTRIJSKIH NAMEŠČENCEV SLOVENIJE V LJUBLJANI, 1940 - 1942 1 k. Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani, 1940 - 1942 Društvo bančnega uradništva za Slovenijo, ustanovljeno leta 1921, se je na 1. kongresu bančnih uradnikov Jugoslavije 22. 6. 1922 v Ljubljani vključilo v Savez bankarskih činovnika Jugoslavije. Ljubljanska podružnica Saveza bankarskih, osiguravajučih, trgo-vačkih i industrijskih činovnika Jugoslavije (SBOTIČJ) - tako imenovanih Botičevih sindikatov je proti koncu 20-ih let sodelovala z liberalno Zvezo društev privatnih name-ščencev (ZDPN), ki je takrat združevala 24 društev in podružnic s približno 1.500 člani. V drugi polovici 30-ih let je komunistični vpliv prodrl tudi v slovensko vodstvo te sin-dikalne organizacije zasebnih nameščencev, ki se je zaradi tega razcepila na dvoje: "sta-ri" SBOTIČ je ostal registriran pri Delavski zbornici, "novi" pa je sodeloval pri ustano-vitvi in delovanju matičnega odbora nameščencev v okviru OF. - Stiplovšek M., Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor

1989 Podatkov o prevzemu tega gradiva v evidencah AS ni. Gradivo je najverjetneje izročil RO Sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije za Slovenijo 17. 1. 1969 skupaj z gra-divom RO Sindikata delavcev trgovskih podjetij Jugoslavije za Slovenijo 1945 - 1954. finančna knjiga 1940-1942/

516

______________________________________________________________________ 953 AS 597 ZVEZA FAKTORJEV ZA SLOVENIJO, 1908 - 1927 0.1 t. m./ 2 k. Kranjska sekcija Avstrijske faktorske zveze, 1908 - 1920 Zveza faktorjev za Slovenijo, 1920 - 1929 Deželna vlada je 16. 12. 1908 odobrila ustanovitev Kranjske sekcije Avstrijske faktor-ske zveze, ki je bila leta 1920 preosnovana v Zvezo faktorjev za Slovenijo. Leta 1929 je namesto te zveze začela delovati v Ljubljani podružnica Udruženja grafičkih faktora Jugoslavije, ki je imelo sedež v Zagrebu. - Štrekelj A., Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji, Črtice iz njene zgodovine

(1867 - 1939), Ljubljana 1939 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 17. 2. 1969. sejni zapisniki 1908-1927/ glasilo Zveze faktorjev za Slovenijo v Ljubljani 1920/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 954 AS 598 ZVEZA KOVINSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE, OBLASTNI ODBOR V LJUBLJANI, 1928 - 1940 0.3 t. m./ 3 f. Zveza kovinskih delavcev Jugoslavije, Oblastni odbor v Ljubljani, 1920 - 1940 Decembra 1918 je bila v Ljubljani konferenca zastopnikov kovinskih delavcev, ki je sprejela sklep o ustanovitvi osrednjega društva kovinarjev za slovensko upravno podro-čje. Oktobra 1920 se je to društvo vključilo v Savez metalskih radnika Jugoslavije (SMRJ). Ta je deloval do konca leta 1940, ko so bili razpuščeni Ursovi sindikati (Uje-dinjeni radnički sindikalni savez Jugoslavije - URSSJ), v sklopu katerih je bil tudi SMRJ. - Stiplovšek M., Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor

1989 - Kresal F. in Švab L., Metalci Jugoslavije (Slovenija), Historijska biblioteka II,

Zagreb 1967, str. 460 - 630 Gradivo strokovnih organizacij kovinarjev do leta 1945 je izročil RO Sindikata industri-je in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969, skupaj z gradivom tovrstnih organi-

517

zacij, ki so delovale po letu 1945. Sindikati v socialistični Jugoslaviji so imeli povsem drugačen značaj od tistih v kapitalističnih državah, zato smo gradivo, ki je nastalo pred letom 1945, čeprav je ohranjeno le fragmentarno, obravnavali samostojno, in ga nismo kot "predspise" priključili gradivu iz obdobja po letu 1945. kolektivne pogodbe 1928, 1933-1940/ razno 1930-1940/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 955 AS 602 ZVEZA STROJNIKOV, STROJEVODIJ IN KURJAČEV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, OBLASTNA UPRAVA LJUBLJANA, 1934 - 1941 0.5 t. m./ 1 f. Zveza diplomiranih strojnikov Kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana, ? - 1940 Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev Kraljevine Jugoslavije, Oblastna uprava Ljubljana, 1940 - 1941 Do leta 1940 je v Ljubljani delovala sekcija Zveze diplomiranih strojnikov Kraljevine Jugoslavije, januarja 1940 pa je bila ustanovna skupščina ljubljanske oblastne uprave (za Dravsko banovino) Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Kraljevine Jugoslavije. Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969 skupaj z gradivom RO Sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije za Slovenijo. prejeti in odposlani spisi 1934-1941/ potrdila o obiskovanju strojevodskega tečaja 1939/ članska izkaznica iz leta 1938/ prevzemni seznam 1969/ ______________________________________________________________________ 956 AS 592 ZVEZNA ORGANIZACIJA ZVEZE GRAFIČNIH DELAVCEV IN DELAVK JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI, 1892 - 1940 0.4 t. m./ 1 f., 18 k., 2 m. Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev na Kranjskem, 1879 - 1895 Društvo tiskarjev na Kranjskem, 1895 - 1919 Društvo grafičnega delavstva na Slovenskem, 1919 - 1921 Zveza grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije, podružnica Ljubljana, 1921 - 1933 Zvezna organizacija Zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije v Ljubljani, 1933 - 1941

518

Avstrijska država je ovirala politično in strokovno združevanje delavcev, vendar pa je zakon iz leta 1867 dovoljeval ustanavljanje delavskih izobraževalnih društev. Na Slo-venskem so to možnost združevanja prvi izkoristili grafični delavci, ki so februarja 1868 v Ljubljani ustanovili izobraževalno društvo za tiskarje. To je že od začetka opravljalo tudi nekatere naloge sindikalnih organizacij. Glavna naloga strokovnih orga-nizacij je bila sicer skrb za mezdne in delovne pogoje, vendar pa je bilo treba v prvem obdobju njihovega delovanja zaradi pomanjkljivega socialnega zavarovanja omiliti gmotno stisko svojih članov, predvsem z raznimi podporami za bolne, obnemogle in brezposelne člane. Leta 1879 je društvo razširilo svoje delovanje na vso Kranjsko in se preimenovalo v Društvo tiskarjev, kamnopiscev in kamnotiskarjev na Kranjskem, leta 1895 pa v Društvo tiskarjev na Kranjskem. Po letu 1890 je društvo posvečalo največ pozornosti urejanju mezdnih in delovnih pogojev svojih članov, opravljalo pa tudi humanitarne in izobraževalne naloge. Ob začetku 1. svetovne vojne je delo društva nekoliko zastalo, po koncu vojne pa je ponovno zaživelo. Z nastankom jugoslovanske države so bile pretrgane vezi z dunajsko tiskarsko centralo, zato se je društvo zavzelo za združitev vseh slovenskih tiskarskih delavcev v skupno strokovno organizacijo. Proti koncu leta 1919, v času velike stavke grafičnega delavstva, je društvo razširilo svojo dejavnost na vse slovensko ozemlje in se preimenovalo v Društvo grafičnega delavstva na Slovenskem. Leta 1921 je bil ustanovljen Savez grafičkih radnika i radnica Jugosla-vije (SGRJ) s sedežem v Zagrebu, slovenska organizacija pa je postala njena podružni-ca. Leta 1933 se je preoblikovala v Zvezno organizacijo SGRJ v Ljubljani, ki je delova-la do 1941, ko so bile ukinjene vse slovenske strokovne organizacije. - Stiplovšek M., Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor

1989 - Spominski zbornik ob sedemdesetletnici grafične organizacije v Sloveniji 1868 -

1938, Ljubljana 1938 - Grafična revija, slovenska jubilejna številka, september - oktober 1928 - Zbornik 90-let grafične organizacije na Slovenskem 1868 - 1958, Ljubljana 1958 - Štrekelj A., Organizacija grafičnega delavstva v Sloveniji, Črtice iz njene zgodovine

(1867 - 1938), Ljubljana 1939 Gradivo je izročil RO Sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije za Slovenijo 21. 2. 1969 skupaj z gradivom po letu 1945. sejni zapisniki organov društva, podružnice oziroma zvezne organizacije v Ljubljani 1892-1940/ sejni zapisniki tarifnega odseka in tarifne komisije 1925-1940/ sejni zapis-niki izobraževalnega pododbora 1923-1940/ zapisniki kongresov SGRJ 1922, 1928, 1932, 1937/ slovenska jubilejna številka Grafične revije september-oktober 1928/ Spo-minski zbornik ob sedemdesetletnici grafične organizacije v Sloveniji 1868-1938/ poro-čilo ob desetletnici obstoja SGRJ 1921-1930/ dopisi podružnice oziroma Zvezne organi-zacije SGRJ v Ljubljani 1930-1931, 1941/ razne publikacije in fotografije/ prevzemni seznam 1969/

519