Kakorkoli že, iz vseh teh del seva nekakšna pozitivna energija.V ozadju je gotovo njegovo ukvarjanje s psihološkimi procesi in duhovnimi dimenzijami dogajanja našega uma, tako da lahko njegove stvaritve definiramo kot preplet estetskih, psiholoških in celo socioloških impulzov. Slavko je doslej dolga leta ustvarjal predvsem zase. Zdaj je končno začutil, da je dozorel čas, ko se lahko razkrije in svoja odkritja podeli tudi s širšo publiko. V današnjih časih, ki jih narekuje hiter tempo življenja in razne obsedenosti, ki so večkrat negativne

kot pozitivne, je umetnost ena od možnosti, da se za trenutek ustavimo, preko nje pogledamo sami vase in se zamislimo nad vrednotami naše sedanjosti. Tudi Slavko nas nagovarja - razmislimo o njegovem sporočilu.

Tina Ban Slavko Guštin http://www.flickr.com/photos/slavko_gustin/

e-mail: slavko.gustin@gmail.com

SLAVKO GUŠTIN

TRIJE SVETOVI

Štanjel Galerija pri Valetovih

25.11.2010

Slavkova Nova Zemlja

Slavkove likovne začetke zaznamuje figuralika: nekaj je portretov dragih oseb, vmes tudi mladostni avtoportret, eksperimentiranje z aktom. Kot mnoge umetnike so tudi njega navdihnili motivi s Krasa, ki so del njegovega rodnega miljeja: pogled na štanjelsko cerkev skozi portal mestnih vrat, tiha ulica kraške vasi, ki je nihče ne moti, kraška hiša… V njegovi interpretaciji delujejo nekako »novostvarnostno« – kot bi bili zamrznjeni v nedefiniranem prostoru in času brez realne dimenzije. Že tu pa je opazna

njegova ljubezen do intenzivnih barv, saj nas nad vasjo, nad hišo marsikje preseneti intenzivna sinje modra barva neba kot kontrast umirjeni sivini hiš. Preizkusil se je tudi v upodabljanju živali – tu je npr. lipicanec, ki ga spet lahko povežemo s Krasom. Nadaljnja iskanja so ga vodila v smeri abstrakcije, kar nakazuje tudi »izum« njegove posebne tehnike, kjer gre za prikazovanje prepoznavnih predmetov, kot bi jih gledali skozi deževno steklo: njihove

silhuete pronicajo do nas skozi nekakšno meglico, konture so zabrisane. Takšna je tudi upodobitev Pirana v subtilni atmosferi zahajajočega sonca. Slavko že sam svojo slikarsko kariero definira preko treh faz, ki jih imenuje: Wild West, Middle World in New Earth – slednja že z imenom napoveduje novost, prelom, obrat v nekaj drugačnega, čeprav je le-ta nakazan že v prehodnem obdobju Srednjega sveta. V zadnjem obdobju, ki se je začelo nekako pred 15 leti, v ospredje stopi upodabljanje energije in sicer so to tokovi

energije, ki se prelivajo okoli nas, v nas, iz nas… Izraža jih z barvo: kolorit njegove slikarske palete poosebljajo intenzivne, energične barve: veliko je rdeče, rumene, oranžne, pojavljajo se tudi modra, zelena in vijolična. V sicer neprepoznavnem konglomeratu oblik so prepoznavne forme žarečih krogel, ki so kot nekakšna žareča jedra, iz katerih žarči pozitivna energija, ki jo lahko asociramo tudi s svetlobo, toploto, žarečo magmo. Gre pri tem za razkrivanje dogajanja v globinah svetov naše notranjosti? Za iskanje pozitivnega jedra v vsakem izmed nas? Ali se dotika interakcij med individuumi kot akterji sodobnih družbenih interferenc?