mulh slavko

45
  ICES VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Strojništvo Modul: Kakovost in zanesljivost procesov OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME V PROIZVODNEM OBRATU Mentor: Janez Dulc, univ. dipl. inž. str. Kandidat: Slavko Mulh Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov. Ljubljana, april 2014

Upload: mishacvele

Post on 04-Nov-2015

60 views

Category:

Documents


3 download

DESCRIPTION

OZNAČEVANJE DELOVNE OPREME V PROIZVODNEM OBRATU

TRANSCRIPT

  • ICES

    VIJA STROKOVNA OLA

    Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Program: Strojnitvo

    Modul: Kakovost in zanesljivost procesov

    OZNAEVANJE DELOVNE OPREME V

    PROIZVODNEM OBRATU

    Mentor: Janez Dulc, univ. dipl. in. str. Kandidat: Slavko Mulh

    Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.

    Ljubljana, april 2014

  • ZAHVALA

    Zahvaljujem se mentorju Janezu Dulcu, univ. dipl. in. str., za nasvete in usmeritve

    pri izdelavi diplomske naloge.

    Zahvaljujem se mentorju Branku Zalazniku, univ. dipl. in. str., iz podjetja Energetika

    Ljubljana, d.o.o., za pomo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

    Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo

    jezikovno in slovnino pregledala.

  • IZJAVA

    tudent Slavko Mulh izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

    napisal pod mentorstvom Janeza Dulca, univ. dipl. in. str.

    Skladno s 1. odstavkom 21. lena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

    dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani ole.

    Dne _____________ Podpis: __________________

  • POVZETEK

    Energetska postrojenja zaradi svoje kompleksnosti in velikosti spadajo med

    nevarneja okolja za zaposlene, ki upravljajo z njimi. Za zagotovitev im veje

    varnosti pri delu in zanesljivosti postrojenj morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji, ki

    zmanjujejo monosti napak in zastojev, med drugim kakovostno in enotno

    oznaevanje energetskih postrojenj in njihove delovne opreme. Z oznaevalnimi

    tablicami, ki podajo pomembne informacije o delovni opremi, pripomoremo k bolj

    pravilnemu in hitrejemu odzivu zaposlenih pri upravljanju postrojenj ter delovne

    opreme. S hitrim in pravilnim odzivom zaposlenih pa se povea zanesljivost

    proizvodnega postopka ter posledino tudi varnosti pri delu.

    Na podlagi izkuenj pri delu z energetskimi postrojenji v proizvodnem obratu

    Toplarne ika podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., smo opisali doloene

    nepravilnosti in teave pri oznaevanju postrojenj in delovne opreme. V teoretinem

    delu diplomske naloge smo podali pravne podlage za oznaevanje ter predstavili

    enega najbolj uveljavljenih sistemov oznaevanja. S tem smo zagotovili osnovo za

    odpravo nepravilnosti pri oznaevanju postrojenj, ki smo jih popisali v raziskovalnem

    delu diplomske naloge, ter uveljavitev enotnega sistema oznaevanja za vsa

    postrojenja znotraj proizvodnega obrata.

    KLJUNE BESEDE

    oznaevanje delovne opreme

    oznaevalne tablice

    sistem KKS

    sistem RDS-PP

  • ABSTRACT

    Because of their complexity and size, power plants are one of the most dangerous

    working environments. To enable the maximum security and reliability at work,

    certain conditions have to be met. One of such conditions is also qualitative and

    unifying designation of power plants and their working equipment. With designation

    tablets, which contain relevant information on working equipment, we can enable

    faster and correct response by the workers. With fast and correct response of

    workers we enhance the reliability of working procedure and consequently also the

    working security.

    Based on working experience in power plant ika, Energetika Ljubljana d.o.o., we

    have highlighted certain irregularities and problems concerning designation of

    working equipment. In theoretical part of this work, we have thus introduced the

    legal basis and also introduced one of the most enforced systems for designation of

    working equipment. Covering these aspects we have created the basis for the

    research part of this work, where we have developed the suggestions for unifying

    system of designation of working equipment for power plant introduced in this work.

    KEYWORDS

    Designation of work equipment

    Designation tablets

    KKS system

    RDS-PP system

  • Kazalo

    1 UVOD ..................................................................................................... 1

    1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

    1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1

    1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1

    1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE ..................................... 2

    1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2

    2 TEORETINE PODLAGE ...................................................................... 3

    2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAEVANJE DELOVNE OPREME .............. 3

    2.2 VRSTE OZNAEVANJ DELOVNE OPREME ............................................ 3

    2.3 PRAVNA PODLAGA .................................................................................. 4

    2.4 POSEBNI PREDPISI ................................................................................. 5

    2.5 STANDARDI .............................................................................................. 6

    2.6 OPREDELITEV POJMOV .......................................................................... 8

    2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAEVANJA ELEKTRARN (KKS) ......................... 8

    3 RAZISKOVALNI DEL ............................................................................ 14

    3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................... 14

    3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE IKA (TO) .................................... 15

    3.3 OBSTOJEE OZNAEVANJE POSTROJENJ V TO ............................ 18

    3.4 NOVEJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................................... 25

    3.5 ANALIZA STANJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ...................... 25

    4 IZBOLJANJE OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ......................... 30

    4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAEVANJU................................................ 30

    4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................... 30

    4.3 ENOTNA OZNAEVALNA TABLICA ....................................................... 31

    4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................ 32

    5 ZAKLJUEK ......................................................................................... 35

    5.1 UINEK ENOTNEGA OZNAEVANJA ................................................... 35

    LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 36

    KAZALO SLIK ........................................................................................................ 38

    KAZALO TABEL ..................................................................................................... 38

    KRATICE ............................................................................................................. 39

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 1 od 39

    1 UVOD

    1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

    Obravnavali bomo oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu podjetja

    Energetika Ljubljana, d.o.o. V podjetju so se postrojenja in delovna oprema

    izgrajevala, predelovala in dodelovala od samega zaetka obstoja. Za to so se

    najemali razlini izvajalci, ki so predlagali razline vrste oznaevanj delovne opreme.

    Pri tem moramo poudariti, da podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., nima sprejetega

    predpisa o enotnem in varnem oznaevanju delovne opreme. Posledino imamo v

    proizvodnji veliko razlinih vrst oznaevanj delovne opreme, od katerih so nekatera

    smiselna ter uporabna, nekatera pa so z vidika upravljavca, ki postrojenja in delovno

    opremo upravlja, pomanjkljivo oznaena oziroma neuporabna.

    1.2 CILJI NALOGE

    Namen diplomske naloge je predstaviti in opisati nepravilnosti ter probleme pri

    oznaevanju delovne opreme v obravnavanemu podjetju ter vpeljati izboljave

    oznaevanja, da bi poveali zanesljivost proizvodnega postopka ter posledino

    varnost pri delu. S pomojo obravnavane literature in lastnih dognanj nameravamo

    prouiti obstojee stanje ter preveriti uinkovitost in varnost proizvodnega postopka.

    Cilj diplomske naloge je prouiti aktualno stanje oznaevanja delovne opreme v

    podjetju Energetika Ljubljana, d.o.o., ter potrditi oziroma ovrei spodnji hipotezi, ki

    smo ju postavili kot okvir za iskanje odgovorov. Preko tega bomo predstavili problem

    oznaevanja kot takega in predstavili razline vrste oznaevanj, ki so uporabljene v

    podjetju Energetika Ljubljana.

    Teza 1: Razlino oziroma pomanjkljivo oznaena delovna oprema pripomore

    k zmanjanju zanesljivosti proizvodnega procesa.

    Teza 2: Neoznaena oziroma pomanjkljivo oznaena delovna oprema vpliva

    na odzivnost upravljavcev, ta pa je eden izmed pogojev za zagotavljanje

    varnosti pri delu.

    1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

    1. februarja 2014 sta se zdruili podjetji Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana (TE-

    TOL) ter Energetika Ljubljana, v katero spada Toplarna ika (TO). Skupni naziv

    podjetja je ostal enak, in sicer Energetika Ljubljana. Podjetje je proizvajalec

    elektrine energije, tehnoloke pare za okolika podjetja ter toplotne energije za

    ogrevanje.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 2 od 39

    Za potrebe diplomske naloge bomo predstavili razline vrste oznaevanja delovne

    opreme, njihove pomanjkljivosti ter kakovost, v proizvodnem obratu Toplarne ike

    (TO), ki deluje v sklopu skupnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. Proizvodni

    obrat je sestavljen z ve podroij, na katerih se nahaja ve med seboj razlinih

    postrojenj, ki so se izgrajevala in nadgrajevala postopoma od samega zaetka

    obstoja podjetja. Za vsako podroje je odgovoren en upravljavec, ki nadzoruje ter

    upravlja postrojenja, ta pa obsegajo proizvodnjo elektrine in toplotne energije,

    distribucijo toplotne energije ter proizvodnjo tehnoloke pare.

    1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE

    Pri obravnavanju razlinih vrst oznaevanj delovne opreme predstavlja omejitev

    predvsem pomanjkanje literature in dostopnih virov.

    Veina uporabljene literature v tej nalogi izhaja iz internega gradiva obravnavanega

    podjetja Energetika Ljubljana. Nekateri uporabljeni podatki oziroma viri zato niso

    javno dostopni, saj predstavljajo interne vire podjetja.

    1.5 METODE DELA

    Uporabiti nameravamo induktivno-deduktivno ter primerjalno metodo, s katerima

    bomo posamezne vrste oznaevanj preuili ter zakljuke na koncu s pomojo

    sintetine metode zdruili v celoto.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 3 od 39

    2 TEORETINE PODLAGE

    2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAEVANJE DELOVNE OPREME

    Za bolje razumevanje pojma oznaevanje delovne opreme ga lahko razdelimo na

    dva dela, in sicer na oznaevanje ter delovna oprema. Oznaevanje je pojem, s

    katerim neki stvari oziroma storitvi doloimo neko lastnost, funkcijo, lokacijo ipd.

    glede na zahteve, kakne informacije elimo podati z oznaevanjem. V delovno

    opremo pa spadajo vsi stroji, orodja, deli in elementi postrojenj, ki se uporabljajo pri

    delu v proizvodnem obratu. V naem primeru torej oznaevanje delovne opreme

    pomeni, da nekemu stroju, orodju ali elementu postrojenja doloimo neko lastnost

    ali funkcijo s pomojo oznake, ki se nahaja na njem.

    Gre za specifino oznaevanje, ki pripomore k prepoznavanju delovne opreme,

    njene funkcije ali namena ter pomaga upravljavcem pri odzivnosti ter gotovosti pri

    upravljanju.

    2.2 VRSTE OZNAEVANJ DELOVNE OPREME

    Delovno opremo v proizvodnem obratu lahko oznaujemo na ve nainov.

    Oznaevalne tablice

    Najvekrat se uporabljajo tablice, ki so lahko razlinih velikosti, odvisno od koliine

    podatkov, ki jih morajo navajati, in z razlinih materialov, kar pa je odvisno od

    pogojev okolice, v kateri se nahajajo. Tablice so lahko privarjene, privijaene ali

    prilepljene na element oziroma ohije. V nekaterih primerih so oznake odtisnjene

    direktno v material elementa oziroma orodja.

    Barvne oznake

    Za cevovode je znailna uporaba barv, s katerimi oznaimo cevovod ter s tem

    doloimo, kateri medij se nahaja v cevovodu (tabela 1). V nekaterih primerih so

    celotni cevovodi v doloeni barvi, ki oznauje medij v cevovodu, veinoma pa se

    cevovode oznai z barvami samo tam, kjer je to potrebno: na zaetku, koncu ter

    razvodih, kjer je potrebna oznaka zaradi identifikacije cevovoda. e posebej je treba

    oznaevati cevovode, ki se nahajajo v kinetah, pod zemljo, ali e je ve cevovodov v

    eni izolirani cevi. Barvno oznaevanje cevovodov je opredeljeno s Praktinimi

    smernicami za delo z nevarnimi keminimi snovmi (Uradni list RS, t. 50/2003 z dne

    29. 5. 2003).

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 4 od 39

    Tabela 1: Prikaz barvnega oznaevanja cevovodov

    (Vir: http://zakonodaja.gov.si/)

    2.3 PRAVNA PODLAGA

    Glede na hipotezi, ki smo ju postavili kot osnovo diplomske naloge, bomo uporabili

    Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, t.

    101/2004 z dne 17. 9. 2004), ki govori o uporabi delovne opreme.

    Pri preuevanju smo ugotovili, da v nobenem lenu tega pravilnika nismo nali

    zapisov, ki se natanno navezujejo na podroje oznaevanje delovne opreme v

    takem smislu, kot ga zahtevamo v diplomski nalogi. Smo pa nali doloene lene

    tega pravilnika, ki posredno govorijo o oznaevanju delovne opreme v takem smislu,

    kot ga iemo v diplomski nalogi. Tako sklepamo oziroma predpostavljamo, kaj

    pomeni doloen len tega pravilnika.

    V prvem odstavku 5. lena tega pravilnika je zapisano, da mora biti delovna

    oprema, ki se uporablja, oznaena na vidnem mestu v skladu s posebnimi

    predpisi. Ta odstavek 5. lena razumemo, kot da mora biti vsak element, del

    postrojenja, postrojenje samo ter celotna elektrarna oznaena na im bolj

    vidnih lokacijah oziroma pozicijah, da so kar najbolje vidne in skladne z

    doloenimi predpisi ali standardi, ki predpisujejo to podroje.

    V etrtem odstavku 12. lena je zapisano, da mora delodajalec zagotoviti

    ustna navodila, kjer pa to ni mogoe, morajo biti navodila o delovni opremi

    pisna in delavcem lahko razumljiva. Bistveni del etrtega odstavka 12. lena

    je zapis, da morajo biti navodila o delovni opremi lahko razumljiva delavcem

    oziroma upravljavcem, ki upravljajo z delovno opremo v proizvodnem obratu.

    Voda Zelena RAL 6018

    Para Rdea RAL 3000

    Zrak Siva RAL 7001

    Kisik Modra RAL 5015

    Gorljivi plin Rumena RAL 1021

    Negorljivi plini rna RAL 9017

    Kislina Oranna RAL 2003

    Lugi Vijolina RAL 4001

    Gorljive tekoine Rjava RAL 8001

    Negorljive tekoine rna RAL 9017

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 5 od 39

    2.4 POSEBNI PREDPISI

    V tabeli so nateti posebni predpisi, ki opredeljujejo razlina podroja delovne

    opreme (tabela 2). V teh pravilnikih so podane osnovne zahteve in pravila, kako

    mora biti doloena delovna oprema oznaena in na kaken nain. Pri tem je treba

    upotevati, da vsa delovna oprema vsebuje oznake, ki nakazujejo doloeno

    nevarnost, e je ta prisotna, prav tako delovna oprema vsebuje oznake, ki potrdijo

    skladnost s predpisi. O posebnem oznaevanju delovne opreme, ki natanno

    opredeli namen in funkcijo, ti pravilniki podajo osnovna naela oznaevanja, vendar

    prepustijo prosto monost, da podjetje izbere vrsto in nain oznaevanja.

    Tako so v prilogi Pravilnika o varnosti strojev (Ur. l. RS, t. 75/2008 z dne 22. 7.

    2008) v toki 1.7 podana pravila oziroma usmeritve, na kaken nain morajo biti

    podane informacije ter opozorila na stroju. Ta morajo biti v slovenskem jeziku ter v

    obliki lahko razumljivih napisov ali simbolov. Informacije, ki so potrebne za

    upravljanje stroja, morajo biti nedvoumne, lahko razumljive ter ne preobsene, da ne

    obremenjujejo upravljavcev pri delu. Vsak stroj mora biti vidno, itljivo in neizbrisljivo

    oznaen.

    V toki 3.3 Pravilnika o tlani opremi (Ur. l. RS, t. 15/2002 z dne 21. 2. 2002) je

    zapisano, da mora tlana oprema imeti poleg oznaevalne tablice z oznako CE

    tudi druge oznake, potrebne za varno vgradnjo, obratovanje oziroma upravljanje ter

    informacije za varno vzdrevanje in preglede. Prav tako morajo biti oznake

    nedvoumne, ne preobsene ter lahko razumljive.

    1

    Pravilnik o tehninih predpisih za obratovanje in vzdrevanje

    elektroenergetskih postrojev

    2

    Pravilnik o tehninih normativih za elektroenergetske postroje nazivne

    napetosti nad 1000 V

    3

    Pravilnik o tlani opremi

    4

    Pravilnik o varnosti strojev

    5

    Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje

    plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov

    6

    Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje

    plinovodov z delovnim tlakom do vkljuno 16 barov

    7

    Pravilnik o tehninih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih

    kotlov

    Tabela 2: Prikaz pravilnikov za podroje delovne opreme

    (Vir: http://zakonodaja.gov.si/)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 6 od 39

    Ob pregledu ostalih pravilnikov pridemo do enakih zakljukov. Vsi pravilniki podajo

    pravila, na kaken nain je potrebno oznaiti delovno opremo. Predpiejo tudi

    zahteve glede oznaevanja, ki nas opozarjajo o nevarnostih oziroma nakazujejo na

    varnost pri uporabi delovne opreme, prav tako podajo zahteve za oznake, ki

    prikazujejo skladnost z doloenimi predpisi. Pri izbiri sistema in naina oznaevanja,

    kot ga opisujemo v tej diplomski nalogi, pa nam podajo samo osnovne usmeritve.

    Odloitev o izbiri kakovostnega ter enotnega oznaevanja, ki s pomojo

    oznaevalnih tablic poda namen in funkcijo delovne opreme, je prepuena podjetju.

    To mora znotraj podjetja samega sprejeti pravilnik oziroma predpis, ki doloa vrsto

    ter nain oznaevanja, ta pa ne sme biti v nasprotju z ostalimi oznakami ter

    kakorkoli neskladen z zgoraj natetimi posebnimi pravilniki.

    2.5 STANDARDI

    Nacionalni standardi

    V tabeli 3 so nateti nacionalni standardi, prevzeti iz mednarodnih standardov,

    predvsem evropskih, za njihov prevzem pa je odgovoren Slovenski intitut za

    standardizacijo. Standardi se prevzamejo po sistemu zamenjave platnic z

    dodajanjem oznake SIST ter datumom prevzetja (2014).

    Ti standardi vsebujejo enako vsebino kot mednarodni ter predpisujejo standarde za

    sektor oznaevanja delovne opreme.

    SIST EN 61355-1 Klasifikacija in oznaevanje dokumentov za naprave, sisteme

    in opremo, 1. del: pravila in klasifikacijske razpredelnice

    SIST EN 61175 Industrijski sistemi, intalacije, oprema in industrijski proizvodi

    Oznake signalov

    SIST EN 61666 Industrijski sistemi, intalacije, oprema in industrijski izdelki

    Identifikacija (oznaevanje) prikljukov v sistemu

    SIST EN 81346-1

    Industrijski sistemi, intalacije in oprema ter industrijski izdelki

    Naela strukturiranja in referenne oznake, 1. del: Osnovna

    pravila

    SIST EN 81346-2

    Industrijski sistemi, intalacije in oprema ter industrijski izdelki

    Naela strukturiranja in referenne oznake, 2. del:

    Razvranje objektov v razrede in njihove kode

    Tabela 3: Nacionalni standardi

    (Vir: www.sist.si, Slovenski intitut za standardizacijo)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 7 od 39

    Mednarodni standardi

    Na spletni strani Slovenskega intituta za standardizacijo (2014) je zapisano, da so

    nosilci mednarodnih standardov organizacije, kot so Mednarodna elektrotehnika

    komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ter Mednarodne

    telekomunikacijske zveze (ITU). Standardi se sprejemajo zaradi zmanjanja ovir pri

    trgovanju, proizvodnji vseh vrst proizvodov, zdruljivosti tehnologij ter zagotavljanja

    kakovosti.

    V tabeli 4 so nateti mednarodni standardi, ki opredeljujejo sektor, v katerega spada

    tudi oznaevanje delovne opreme. Predpisujejo zahteve za oznaevanje delovne

    opreme. V osnovi niso obvezni, e pa se nanje sklicuje doloen pravilnik oziroma

    predpis, postanejo obvezni pri nartovanju ter izvedbi oznaevanja delovne opreme.

    IEC 61355-1; DIN EN 61355-1

    Klasifikacija in oznaevanje dokumentov

    za naprave, sisteme in opremo, 1. del:

    Pravila in klasifikacijske razpredelnice

    IEC 61175; DIN EN 61175

    Industrijski sistemi, intalacije, oprema

    in industrijski proizvodi Oznake

    signalov

    IEC 61666; DIN EN 61666

    Industrijski sistemi, intalacije, oprema

    in industrijski izdelki Identifikacija

    (oznaevanje) prikljukov v sistemu

    IEC 81346-1; DIN EN 81346-1

    Industrijski sistemi, intalacije in oprema

    ter industrijski izdelki Naela

    strukturiranja in referenne oznake, 1.

    del: Osnovna pravila

    IEC 81346-2; DIN EN 81346-2

    Industrijski sistemi, intalacije in oprema

    ter industrijski izdelki Naela

    strukturiranja in referenne oznake, 2.

    del: Razvranje objektov v razrede in

    njihove kode

    ISO TS 16952-1; DIN ISO TS 81952-1

    Dokumentacija tehninih produktov

    Sistem referennega oznaevanja, 1.

    del: Osnovna pravila

    ISO TS 16952-10; DIN ISO TS 16952-10

    Dokumentacija tehninih produktov

    Sistem referennega oznaevanja, 10.

    del: Elektrarne

    Tabela 4: Mednarodni standardi

    (Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 8)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 8 od 39

    2.6 OPREDELITEV POJMOV

    Pri obravnavi teme bomo uporabljali doloene pojme in nazive, ki imajo specifien

    pomen, ko govorimo o oznaevanju delovne opreme. Zato te pojme izpostavljamo

    ter predstavljamo njihov pomen.

    Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki

    se uporablja pri delu.

    Uporaba delovne opreme je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja

    delovna oprema, npr. zagon, uporaba in zaustavitev delovne opreme, njen

    transport, popravilo, vzdrevanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih

    lastnosti delovne opreme, ienje.

    Oznaevanje delovne opreme je pojem, s katerim podamo delovni opremi

    naziv, namen, lokacijo, tehnine in druge lastnosti, ki jih zahteva delovni

    proces.

    Oznaevalna tablica je tablica, ki nam poda doloeno informacijo o delovni

    opremi.

    Upravljavec je delavec ali samozaposlena oseba, ki mu je bila dana naloga

    uporabe delovne opreme.

    Stroj je sestav delov in komponent, med katerimi je vsaj eden del gibljiv, za

    pogon pa uporablja pogonski sistem, ki ne izkoria neposredno loveke ali

    ivalske sile.

    Postroj je tehnini pojem in oznauje vejo skupino strojev, ki opravljajo

    skupno funkcijo.

    2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAEVANJA ELEKTRARN (KKS)

    Splono

    V lanku z naslovom RDS-PP Preobrazba KKS v mednarodni standard

    (http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Fachgremien/Fossil/Article+Transition+KKS+to+

    RDS_PP+rev2011_ENG-p-5392.pdf) je KKS sistem za oznaevanje elektrarn

    (nem.: Kraftwerk Kennzeichnen System) opisan kot identifikacijski sistem za

    oznaevanje elektrarn, tehnine opreme in sestavnih delov elektrarn neodvisno od

    namena, vrste in lokacije elektrarne. Uporablja se na vseh podrojih strojnitva, pri

    nartovanju, izgradnji, obratovanju ter vzdrevanju. KKS se lahko uporablja tudi z

    drugimi sistemi oznaevanja, odvisno od zahtev identificiranja.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 9 od 39

    Zgodovina

    V strokovni reviji Elektrogospodarstvo (nem.: Elektrizitatswirtschaft) so marca leta

    1969 tri proizvodna podjetja objavila lanek z naslovom Sistem za oznaevanje

    sestavnih delov in opreme v termoelektrarnah (nem.: System zur Kennzeichnung

    von Geraten und Anlagen in Warmekraftwerken). Sistem oznaevanja, ki ga opisuje

    lanek, je bil zasnovan za potrebe nartovanja, gradnje in obratovanja mehanskih in

    elektrinih sistemov z imenom Sistem oznaevanja elektrarn (nem.:

    Anlagenkennzeichnungssystem), ali na kratko AKS oziroma AKS-sistem. Ta sistem

    je uporabljal razline kodne rke iz drugih standardov, npr.: identifikator naprave

    za elektrine komponente iz standarda DIN 40719.

    Izkunje, pridobljene pri uporabi sistema AKS v zgodnjih sedemdesetih letih so

    pripeljale do nadaljnjega razvoja s strani VGB-ja (zdruenja podjetij za proizvajanje

    elektrike in toplote), v katerem so strokovnjaki, upravljavci in proizvajalci enako

    zastopani. Rezultat tega je bil oznaevalni sistem Elektrarn KKS (nem.: Kraftwerk

    Kennzeichnen System), ki ga je zdruenje VGB objavilo kot smernico VGB B

    105e. Dopolnitev smernice VGB 105e je vsebovala t. i. kljune dele (funkcijo,

    enota opreme, kljuni sestavni del) ter obrazloitve aplikacije. V skladu s

    specifikacijami KKS je sedaj mogoe oznaevati tudi komponente in opremo

    mehanskih oziroma tehninih, ne samo elektrinih sistemov. Poleg tega se je sistem

    KKS uporabljal tudi za oznaevanje dokumentov, povezav ter signalov.

    Objava standardov IEC 61346 2 in DIN EN 61346 2 za uvrstitev vseh tehninih

    objektov v vseh tehninih panogah ter s tem povezan umik standarda DIN 40719

    2 v letu 2000 je pripeljala do tega, da sistem KKS ter njegova vsebina ni bila zajeta v

    nobenem standardu, zato KKS ni bil v skladu s mednarodnimi specifikacijami in

    zahtevami. Zato je bila potrebna revizija sistema KKS. Ob upotevanju standarda

    DIN 6779 1 je delovna skupina VGB izdelala nov standard DIN 6779 10 z

    naslovom Strukturna naela za tehnine izdelke in tehnino dokumentacijo 10.

    del: Elektrarne.

    Nacionalni standard DIN 6779 10 je bil predloen kot predlog za standard ISO ter

    bil sprejet. Naziv novega mednarodnega standarda je ISO TS 16952 10 ter DIN

    ISO TS 16952 10. S strani ISO in IEC je bilo v nadaljevanju dogovorjeno, da

    objavijo standarde, ki spadajo v okvir sistema referennega oznaevanja pod

    skupno tevilko 81346 (slika 1).

    Nadaljnji razvoj uspenega sistema za oznaevanje KKS je pripeljal do uvedbe

    novega sistema z imenom Sistem referennega oznaevanja za elektrarne ali na

    kratko RDS-PP (ang.: Reference Designation System for Power Plants).

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 10 od 39

    Elektrotehnika,

    mednarodno

    Elektrotehnika,

    nacionalno

    Ininiring elektrarn,

    nacionalno

    DIN

    40917-2

    19227

    DIN EN

    IEC 750

    AKSKKS

    VGB-B 105e

    RDS-PP

    DIN

    6779-10

    RDS-PP

    ISO/TS

    16952-10

    IEC / ISO

    81346

    Vsa podroja,mednarodno

    Vsa podroja,mednarodno

    DIN EN

    IEC 61346

    DIN

    6779-1

    Ininiring elektrarn,

    mednarodno

    ISO/TS

    16952-1

    Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor oznaevanja elektrarn

    (Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 1)

    Znailnosti

    Sistem RDS-PP temelji na strukturnih naelih in pravilih za imenovanje ter rkovne

    kode, na mednarodnih standardih IEC in ISO, zato so njegove prednosti:

    uporaba po celem svetu;

    uporaba enotnih oznak oziroma rkovnih kod;

    uporabnost za vse vrste elektrarn;

    trajanje skozi celotno ivljenjsko dobo;

    oznaevanje vseh tehninih podroij;

    jezikovna neodvisnost.

    Sistem RDS-PP se je v primerjavi s sistemom KKS raziril na novo podroje, ki se

    imenuje oznaevalne skupine (ang.: designation blocks):

    povezovalno oznaevanje (ang.: conjoint designation), oznaevanje podroij

    elektrarn;

    funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation), oznaevanje dinaminih

    procesov.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 11 od 39

    Sistem RDS-PP je skladen z zahtevami Evropskih direktiv na podroju:

    obratovalne varnosti;

    ergonomije;

    javnih naroil;

    izjave o skladnosti.

    Sistem RDS-PP je popolnoma skladen s standardoma ISO TS 16952 10 in DIN

    ISO TS 16952 10, zato lahko reemo, da je sistem RDS-PP standardno skladen.

    Osnove RDS-PP

    Standard, ki doloa ta sektor, ISO TS 16952 10, temelji na osnovnih splonih

    standardih tega sektorja ter vsebuje posebne specifikacije in pravila v zvezi z

    oznaevalnimi nalogami, kodnimi strukturami in predstavitvami kod (slika 2). Prav

    tako vsebuje primere uporabe. Ta standard je primerljiv s smernicami VGB, VGB

    B 105e.

    RDS-PP

    Splonistandardi

    RDS-PP

    Sektorsko doloenistandardi

    Smernice in navodila

    Navodila aplikacije,

    Pojasnila aplikacije

    DIN EN 81346 / IEC 81346Industrijski sistemi, intalacija in oprema, industrijski produkti

    DIN EN 81346-1

    IEC 81346-1Referenno oznaevanje in strukturna naelaSplona pravila

    DIN EN 81346-2

    IEC 81346-2Klasifikacija objektov

    Klasifikacijske kode

    DIN ISO/TS 16952-10 ISO/TS 16952-10Sistem referennega oznaevanja, 10. del: Elektrarne

    DIN ISO/TS 16952-1

    ISO/TS 16952-1Dokumentacija tehninih produktov

    Sistem referennega oznaevanjaPravila aplikacije

    VGB-B 101RDS-PP rkovne kode za oznaevanje sistemov elektrarn

    VGB-B 102RDS-PP rkovne kode za osnovne funkcije in klasifikacijo produktov v elektrarnah

    VGB-B 116 Pojasnila

    Poglavje A: osnove

    Poglavje B: tehnine specifikacije -B1 strojnitvo-B2 gradbenitvo-B3 elektrini in nadzorni sistemi-B4 procesno vodenje

    VGB-B 116 Smernice

    Poglavje D: vrste elektrarn-D1 hidroelektrarne

    -D2 vetrne elektrarne

    Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP

    (Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 2)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 12 od 39

    Splona struktura kode je sestavljena iz najve treh delov, ki jih lahko sestavljamo

    po doloenih pravilih. Elektrarne lahko oznaimo na tri naine:

    po funkciji, z vidika funkcionalnosti objekta (po standardu IEC 81346:

    predznak (=), ki mu sledijo rkovne in tevilne kode);

    po produktu, z vidika fizine sestave (po standardu IEC 81346: predznak (),

    ki mu sledijo rkovne in tevilne kode);

    po lokaciji, z vidika lokacije doloenega elementa (po standardu IEC 81346:

    predznak (+), ki mu sledijo rkovne in tevilne kode.

    Za vse tri naine oznaevanja lahko izdelamo drevesno strukturo.

    Za oznaevanje po zgoraj navedenih nainih se uporabljajo oznaevalne skupine

    (ang.: designation blocks) s fiksno strukturo. Splona struktura oznaevalne skupine

    je sestavljena iz predznaka, ki ji sledi koda, sestavljena iz rkovnih in tevilnih kod

    (slika 3). rkovne kode (iz smernic VGB B 101e in VGB B 102) se uporablja za

    klasifikacijo tehninih predmetov, tevilne kode pa se uporabljajo za razlikovanje

    pri predmetih, oznaenih z enako rkovno kodo.

    Nivo 0 Nivo 2Nivo 1 Nivo 1 Nivo 2

    = AN(N) AANNNAAANN

    Predznak

    -*

    Osnovni

    sistem

    Sistem/

    Podsistem

    Tehnina oprema

    PredznakNaprava/

    Sestav

    Compo-

    nenta

    AA(N)NN AA(N)NN

    = C01 QA001MDY10 - QA07

    Z vidika funkcije Z vidika produkta

    Oznaevalna skupina Funkcija Oznaevalna skupina Produkt

    Oznaka opreme

    Primer: = C01 MDY10 QA001 -QA07

    Vetrna elektrarna C01 (serija C, tevilka 1Elektrini sistem kontrole in zaite MDY10, el. enota QA001, preklopnik QA07

    Slika 3: Oznaevalna skupina oprema s primerom

    (Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 4)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 13 od 39

    Oznaevalne skupine v sistemu RDS-PP

    Oznaevalna skupina povezovalno oznaevanje (ang.: conjoint

    designation) se uporablja za oznaevanje podroij, delov elektrarne. Ta

    sistem oznaevanja ne spada med tri osnovne sisteme.

    Oznaevalna skupina funkcija (ang.: designation block function) se

    uporablja za oznaevanje z vidika namena in nalog tehninega objekta.

    Oznaevalna skupina funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation)

    se uporablja za oznaevanje z vidika, kako in na kaken nain so tehnini

    objekti povezani med sabo. Ta skupina je v primerjavi s sistemom KKS nova.

    Oznaevalna skupina produkt (ang.: designation block product) se

    uporablja za oznaevanje tehninih in elektro objektov glede na njihov

    produkt.

    Oznaevalna skupina oprema (ang.: designation block equipment) se

    uporablja za oznaevanje opreme tehninih objektov v povezavi s funkcijo

    ter produktom.

    Oznaevalna skupina lokacija vgradnje (ang.: point of installation) se

    uporablja za oznaevanje po lokaciji vgradnje opreme v tehninem objektu.

    Oznaevalna skupina specifino oznaevanje (ang.: specific designatio), ki

    se uporablja za oznaevanje signalov, povezav, dokumentov in s tem

    povezanih podroij.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 14 od 39

    3 RAZISKOVALNI DEL

    3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA

    Splono

    Podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., je proizvajalec elektrine energije, tehnoloke

    pare, toplotne energije ter distributer zemeljskega plina in toplotne energije, ki se s

    pomojo medija (vode) prenaa po vroevodnem omreju do porabnikov. Toplotna

    energija nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji elektrine energije ter

    tehnoloke pare (http://www.energetika-lj.si/o-druzbi).

    Kratka zgodovina

    Zgodovina je povzeta po knjigi Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v Ljubljani

    (Hvastja, Pove, 2011, str. 1556), pri tem pa smo se osredotoili samo na

    zgodovino, povezano s proizvodnim obratom Toplarne ika (TO) Energetike

    Ljubljana, d.o.o.

    Ideje o ogrevanju mesta Ljubljana se pojavijo konec petdesetih let zaradi velikega

    onesnaenja zraka v mestu, predvsem zaradi mnoice individualnih kuri ter

    prometa. Takrat je Ljubljana spadala med bolj onesnaena mesta. V zaetku

    estdesetih let se je zaelo nartovanje ter nato izgradnja vroevodnega omreja, ki

    je bil v zaetku priklopljen na staro mestno termoelektrarno (preurejeno v toplarno)

    na Slomkovi ulici. Kasneje je bila zgrajena termoelektrarna toplarna Ljubljana na

    lokaciji v Mostah, ki je zaela poskusno obratovati leta 1966. Po zaetnih teavah so

    vroevodno omreje priklopili na novo toplarno v Mostah. Kapacitete Toplarne

    Ljubljana so bile:

    Kotel 2 x 145/180 t/h, 95 bar, 535 C;

    Turbina 2 x 32 MW, 90 bar, 520 C;

    Generator 2 x 40 MW, 10,5 kV, 2200 A.

    Zaradi rasti mesta in veanja potreb po energiji je bila potrebna iritev kapacitet ter

    proizvodnih virov. Zato je bilo leta 1971 ustanovljeno novo podjetje Komunalna

    energetika, ki je prevzelo funkcijo prenosa in distribucijo toplotne energije, s tem pa

    se je zaela graditi tudi nova toplarna v iki. Leta 1972 se je izloila iz podjetja

    Toplarna Ljubljana in postala samostojno podjetje Komunalna energetika Ljubljana,

    ki je skrbela za distribucijo toplote. Leta 1972 je zaela obratovati prva faza

    Toplarne ika s kapaciteto:

    dva vroevodna kotla, GVL-1 in GVL-2, 2 x 56 MW;

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 15 od 39

    dva parna kotla, BKG-1 in BKG-2, skupaj 20 t/h;

    dva rezervoarja tekoega goriva, 1000 m in 5000 m.

    Novo rpalie vroe vode je zaelo delovati v letu 1976 in je spadalo med najveje

    takne objekte v Evropi. Leta 1978 je bila zgrajena druga faza Toplarne ika s

    kapaciteto:

    dva vroevodna kotla, VKLM-3 in VKLM-4, 2 x 56 MW;

    rezervoar za srednje teko kurilno olje, 10.000 ton.

    Leta 1978 je bila zgrajena plinska reducirna postaja, cevovodi ter kotlovska oprema

    za obratovanje na zemeljski plin. Leta 1983 je bil zgrajen rezervoar za srednje teko

    kurilno olje, 20.000 ton, tega leta se je tudi konstituirala Energetika Ljubljana ter se

    vpisala v sodni register. Leta 1989 je zaela obratovati tretja faza Toplarne ika:

    vroevodni kotel, VKLM-5, 116 MW.

    Leta 1991 se je Energetika Ljubljana preoblikovala v Javno Podjetje Energetika

    Ljubljana, leta 1994 pa je vstopila v okvir Holdinga mesta Ljubljana. Leta 1998 je bil

    zgrajen kogeneracijski postroj, ki je bil sestavljen iz plinske turbine ter parnega kotla

    na odpadno toploto. Postroj je dosegal izkoristek do 87 %:

    10 t/h pare;

    4,8 MW toplotne energije;

    6,06 MW elektrine energije.

    Leta 2007 je bil postavljen nov parni kotel PK-2 s kapaciteto 16 t/h pare.

    Uvajanje nove dejavnosti daljinsko hlajenje v letu 2010 ter predelava rezervoarjev

    s kapaciteto 1000 in 5000 m za shranjevanje ekstra lahkega kurilnega olja. Prvega

    februarja 2014 sta se uradno zdruili podjetji Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

    (TETOL) ter Energetika Ljubljana (TO), ki sta skupno skrbeli za proizvodnjo in

    distribucijo toplotne energije, elektrine energije in pare od samega zaetka obstoja.

    3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE IKA (TO)

    Da ima proizvodni obrat TO im bolji izkoristek, se soasno proizvaja ve

    produktov. Kot proizvodna vira se uporabljata zemeljski plin (primarno gorivo) ter

    tekoe gorivo (sekundarno gorivo). Soasno se proizvajajo elektrina energija, para

    ter toplotna energija, za katero se uporablja voda kot medij za prenos do porabnikov

    (slika 4).

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 16 od 39

    Elektrina energija se proizvaja v sklopu kogeneracije v generatorju, ki je vezan na

    plinsko turbino. Pri zgorevanju zemeljskega plina v plinski turbini se pridobi velika

    koliina energije. Del te energije se deloma pretvori v mehansko energijo, s katero

    preko reduktorja vrtimo generator, ki proizvaja elektrino energijo, to pa odvedemo v

    elektro stikalie ter naprej v elektrino omreje. Drugi del energije pa s pomojo

    vroih dimnih plinov dovedemo v parni kotel, kjer se proizvaja para. Ker so potrebe

    porabnikov po pari veje, kot jo zmore proizvesti parni kotel v sklopu kogeneracije, v

    proizvodnjo vkljuimo e 12 parna kotla, ki delujeta samostojno, kot gorivo pa

    uporabljata zemeljski plin ali tekoe gorivo.

    Podporni postroji in sistemi

    Proizvodnja

    elektrine energijeProizvodnja

    toplotne energijeProizvodnja pare

    Porabniki elektrine, toplotne energije in pare

    Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TO po produktu

    (Vir: Lasten)

    Para se zbira v tirih razdelilnikih pare na dveh tlanih nivojih zaradi zahtev

    porabnikov, do njih pa je speljana po cevovodih. Zaradi velikih temperaturnih ter

    posledino tudi tlanih izgub smo omejeni z dolino parnih cevovodov, zato paro

    dovajamo samo blinjim podjetjem, ki jo uporabljajo v svojem proizvodnem procesu.

    Proizvodnja elektrine energije in pare poteka v dogovoru s porabniki, naeloma pa

    asovno neomejeno skozi vse leto. Zaradi im bolj konstantne proizvodnje in

    nihanja potreb porabnikov nastajajo viki pare, ki jih je treba porabiti. Speljani so na

    dva izmenjevalca para vroa voda. Hladno vodo se odvzame iz vroevodnega

    omreja ter se jo spelje na izmenjevalca, kjer se izvaja prenos toplote s pare na

    vodo. S pomojo rpalk se segreto vodo vrne v vroevodno omreje. Za segrevanje

    vode vroevodnega omreja se uporabljajo tudi dimni plini, ki prihajajo iz parnega

    kotla v sklopu kogeneracije, dimni plini imajo e vedno dovolj visoko temperaturo, ki

    jo preko mrenega grelnika oddajo vodi vroevodnega omreja, ta pa se vraa v

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 17 od 39

    vroevodno omreje. V zimskem asu oziroma takrat, ko so temperaturne razmere

    neugodne, sta ta dva naina segrevanja vode nezadostna (pri tem moramo

    upotevati, da se vroevodno omreje napaja ter segreva iz TE-TOL), zato se za

    dogrevanje (soproizvodnja s TE-TOL) ali samostojno segrevanje vroevodnega

    omreja (samostojen del vroevodnega omreja ali izpad TE-TOL) uporablja enega

    ali ve vroevodnih kotlov, ki se jih napaja s pomojo obtonih rpalk iz rpalia. Za

    nemoteno proizvajanje elektrine, toplotne energije in pare potrebujemo e celo

    vrsto podpornih postrojenj in sistemov, s katerimi zagotavljamo stalno nemoteno

    obratovanje in zagotavljanje opisanih produktov.

    Zaradi kompleksnosti proizvodnje TO se ta deli na podroja. Podroja znotraj

    proizvodnega obrata delimo na ve nainov, najosnovneji nain delitve je glede na

    sklope, ki jih opravlja in nadzoruje doloen upravljavec. Ta podroja so naslednja ter

    so prikazana tudi na sliki 5:

    vodarna;

    rpalie;

    kotli;

    kogeneracija.

    Znotraj vsakega podroja upravljavec nadzoruje in po potrebi upravlja s postrojenji

    in sistemi. Postrojenja so med seboj povezana in prepletena, zato je dobro poznati

    ve podroij in njihove povezave, za to pa je kljunega pomena dobro predznanje

    upravljavca ter tudi celovito in dobro oznaena postrojenja in sistemi.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 18 od 39

    VodarnaKemina priprava vodePostrojenje ienja omrene vodePostrojenje kondenzata

    Hladilni sistem

    Postrojenje komprimiranega zraka

    Proizvodni viriPrimarno gorivo, zemeljski plin

    Sekundarno gorivo, tekoe gorivo KotliParno postrojenje

    Vroevodno postrrojenje

    KogeneracijaPlinska turbina

    Generator

    Parni kotel

    Mreni grelnik

    rpalieObtone rpalke

    Porabniki

    Slika 5: Razdelitev proizvodnje TO po podrojih

    (Vir: Lasten)

    3.3 OBSTOJEE OZNAEVANJE POSTROJENJ V TO

    Predstavili bomo nekatere vrste oznaevanj, ki se trenutno uporabljajo v

    proizvodnem obratu. Za nekatera postrojenja je uporabljen uveljavljeni sistem

    oznaevanja elektrarn (KKS), spet druga postrojenja pa so oznaena po drugih

    pravilih. Oznaili so jih nartovalci oziroma izvajalci, ki so postroj skonstruirali ter

    izgradili. V proizvodnem obratu je velik del delovne opreme, manjih podpornih

    postrojenj, elementov in opreme popolnoma neoznaenih in ne vsebujejo nobenih

    oznak. Tukaj gre predvsem za manj pomembno delovno opremo, kot so odvajalniki

    kondenzata, parno gretje cevovodov, vendar kljub temu nepogreljivo za varno

    obratovanje postrojenj. Nekateri deli opreme, kot so cevovodi, so oznaeni samo z

    barvnimi oznakami, tako da je znana vsebina cevovoda, ne pa tudi pot oziroma

    konna lokacija. Ta pomanjkljivost je e posebno problematina v primeru

    cevovodov, ki so speljani po kinetah ali pa so vkopani v tla. Poseben problem

    predstavljajo cevovodi, ki so enake barve in dimenzij, nahajajo pa se v skupni

    izolaciji. Pri teh je skoraj nemogoe doloiti vsebino in smer medija.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 19 od 39

    Kogeneracija je eden bolj zapletenih postrojev, ker z njim soasno proizvajamo ve

    produktov (elektrina energija, para, toplotna energija), zato je pomembno dobro

    oznaevanje elementov kogeneracijskega postroja. Za ta namen se uporablja

    sistem oznaevanja KKS, kot je prikazano na sliki 6, ki prikazuje izsek narta plinske

    intalacije dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto. Nart vsebuje

    delovno opremo, lokacijo ter oznako KKS. Vsak sklop delovne opreme (plinska,

    parna instalacija, napajanje ), ki pripada v postrojenje kogeneracije, je prikazan v

    pripadajoem nartu, ki predstavlja del dokumentacije (Energetika Ljubljana, 1998).

    Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije

    (Vir: Energetika Ljubljana, 1998)

    Prednosti:

    uveljavljen sistem oznak KKS;

    oznaevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi;

    dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter detajlni opis delovne

    opreme;

    KKS se povezuje tudi z drugimi vrstami oznaevanja, kot so barvne in

    napisne oznake.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 20 od 39

    Slabosti:

    nekateri sklopi delovne opreme niso oziroma so pomanjkljivo oznaeni;

    napisne oznake ali nekateri deli oznak niso v pravem (slovenskem) jeziku;

    slaba kvaliteta oznaevalnih tablic.

    Na sliki 7 je prikazan primer oznaevalne tablice hitro zapornega plinskega ventila

    na plinski intalaciji dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto v sklopu

    kogeneracije.

    Slika 7: Primer oznaevalne tablice pri Kogeneraciji

    (Vir: Lasten)

    Hladilni sistem (HS) je bil nartovan, izdelan ter dan v obratovanje v letih 2006 in

    2007 s strani zunanjega izvajalca. Nadomestil je stari sistem hlajenja, uporablja pa

    se za hlajenje vzorne vode na merilnih mestih in za hlajenje leajev rpalk.

    Iz dokumentacije je razvidno, da je za oznaevanje delovne opreme hladilnega

    sistema uporabljen sistem oznaevanja KKS, kot je prikazano v izseku narta na

    sliki 8. Izsek narta prikazuje porabnika hladu, preko katerega je speljana hladilna

    voda, ter delovno opremo s pripadajoimi oznakami KKS (Energetika Ljubljana,

    2006).

    Prednosti:

    uveljavljen sistem oznak KKS;

    oznaevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi (naziv,

    lokacijo, dimenzijo , odvisno od delovne opreme hladilnega sistema);

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 21 od 39

    dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter njihov pomen, prav tako

    vsebuje narte z lokacijami oznaevalnih tablic.

    Slabosti:

    preslaba ali nepravilna izbira materialov oznaevalnih tablic (plastika, papir),

    glede na pogoje, v katerih se tablice nahajajo (temperatura, vlaga,

    kemikalije);

    slaba pritrditev oznaevalnih tablic.

    Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku narta Hladilnega sistema

    (Vir: Energetika Ljubljana, 2006)

    Za oznaevanje delovne opreme hladilnega sistema so uporabljene tablice,

    prikazane na sliki 9, ki vsebujejo tehnoloko tevilko (oznaka KKS), naziv delovne

    opreme ter e druge informacije, odvisno od delovne opreme.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 22 od 39

    Slika 9: Primer oznaevalne tablice na hladilnem sistemu

    (Vir: Lasten)

    Postrojenji kemine priprave vode (KPV), ienja omrene vode (OV) in

    postrojenje zbiranja in ienja kondenzata spadajo v podroje Vodarne ter

    uporabljajo enako oznaevanje. Izvajalec je vpeljal svoj nain oznaevanja, prikazan

    na izseku narta iz dokumentacije o postrojenju kemine priprave vode na sliki 10.

    Na izseku narta sta prikazana dva filtra ter oznake in dimenzije pripadajoe

    delovne opreme (Energetika Ljubljana, 1985).

    Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku narta postrojenja KPV

    (Vir: Energetike Ljubljana, 1985)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 23 od 39

    Prednost:

    oznaevalna tablica vsebuje bistvene informacije, ki jih potrebuje upravljavec

    pri upravljanju postrojenja.

    Slabosti:

    ta vrsta oznaevanja ni primerna za velika postrojenja;

    ni v skladu s standardi;

    slaba pritrditev tablic (lepljenje med kovinsko podlogo in tablico z oznako);

    postavitev in oblika tablic lahko privedeta do pokodb upravljavca pri

    upravljanju s postrojenjem (ostri robovi in neprimerna postavitev tablic moti

    upravljanje postroja).

    Na sliki 11 je prikazana oznaevalna tablica postrojenja kemine priprave vode, ki jo

    vidimo tudi na izseku narta na sliki 11. Vsebuje tevilno oznako zapornega ventila,

    ki je sestavljena iz zaporedne tevilke ter opisne oznake naziva, funkcije in lokacije

    zapornega ventila na postrojenju kemine priprave vode.

    Slika 11: Primer oznaevalne tablice postrojenja KPV

    (Vir: Lasten)

    Vroevodni kotel VKLM-5 je bil zgrajen ter dan v obratovanje leta 1989 in je bil

    takrat najveji vroevodni kotel, zgradil pa ga priznani jugoslovanski izvajalec.

    Uporabil je svoj lastni sistem oznaevanja, nekaken zaporedni sistem otevilenja

    glavnih sklopov delovne opreme. Ta sistem oznaevanja ne pripomore k

    prepoznavanju delovne opreme, ker poleg tevilne kode ne vsebuje opisnega dela

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 24 od 39

    oznake, ki bi pomagala upravljavcem pri prepoznavanju ter upravljanju delovne

    opreme. Slika 12 prikazuje seznam delovne opreme vroevodnega kotla VKLM-5, ki

    se nahaja v dokumentaciji. Seznam vsebuje kodno tevilko, njen pomen v opisni

    obliki.

    Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji

    (Vir: Energetika Ljubljana, 1989)

    Slika 13 prikazuje ventil z oznaevalno tablico, ki vsebuje samo kodo, ne pa tudi

    opisnega dela. Vsi glavni deli kotla so oznaeni na ta nain, vendar je velika veina

    delovne opreme kotla neoznaena.

    Slika 13: tevilna koda na vroevodnem kotlu VKLM-5

    (Vir: Lasten)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 25 od 39

    3.4 NOVEJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME

    Iz dokumentacije postrojenj znotraj proizvodnega obrata TO je razvidno, da

    noveja postrojenja (Kogeneracija, Hladilni sistem), ki so bila nartovana in grajena

    kasneje, uporabljajo mednarodno priznani in standardni sistem oznaevanja

    elektrarn KKS. Tudi za najnoveji parni kotel in dva vroevodna kotla, ki so trenutno

    e v fazi izgradnje, se uporablja sistem oznaevanja KKS, kar je razvidno iz nartov

    v dokumentaciji. Na sliki 14 je izsek narta, ki prikazuje del plinske proge novega

    parnega kotla. Delovna oprema je oznaena s sistemom oznaevanja KKS

    (Energetika Ljubljana, 2013a in 2013b).

    Slika 14: Izsek narta plinske proge novega parnega kotla

    (Vir: Energetike Ljubljana, 2013a)

    3.5 ANALIZA STANJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME

    Glede na hipotezi, postavljeni v uvodu, smo izpostavili teave, povezane z

    oznaevanjem delovne opreme, ki lahko privedejo do zmanjanja zanesljivosti

    obratovalnega procesa zaradi neustreznega ali prepoasnega ukrepanja pri

    upravljanju s postrojenji. Pri tem lahko pride tudi do pokodb na postrojenjih ter

    posledino do poveanja nevarnosti pri delu za upravljavce oziroma zaposlene v

    proizvodnem obratu.

    Med pregledom razlinih oznaevanj na razlinih postrojenjih v proizvodnem obratu

    smo ugotovili naslednje nepravilnosti oziroma teave, povezane z oznaevanjem, ki

    lahko vplivajo na zanesljivost procesov znotraj proizvodnega obrata.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 26 od 39

    Delovna oprema z neprimernimi oznakami

    Na sliki 15 so neoznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare. Zgoraj na izolaciji

    so vidni rono napisani napisi, ki imajo funkcijo oznak delovne opreme, v tem

    primeru podajo namen parnega ventila, ki se nahaja spodaj. Posledice napake, npr.

    zaprtje ali odprtje napanega ventila s strani upravljavca, bi poveale monosti za

    pokodbe delovne opreme ter posledino verjetnost za zvianje nevarnosti pri delu

    ali celo pokodb upravljavcev.

    Slika 15: Neprimerno oznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare

    (Vir: Lasten)

    Delovna oprema brez oznak

    Na sliki 16 je prikazan merilnik pretoka pare za napajalni rezervoar, ki ni oznaen.

    Oznaevalna tablica je bila verjetno odstranjena pri zamenjavi, lahko pa je bila

    pokodovana ali uniena e prej.

    V proizvodnem obratu je veliko delovne opreme, ki ni oznaena, razlogov za to pa je

    ve: izostanek oznaevanja v fazi nartovanja, pri izdelavi ali izgradnji, dotrajanost,

    povrno vzdrevanje

    Slika 17 prikazuje delovno opremo gorilnika vroevodnega kotla, ta pa ni oznaena

    z oznaevalnimi tablicami. Vsebuje barvne oznake cevovodov, ki nam povedo, za

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 27 od 39

    kateri medij ali vsebino v cevovodu gre, ne pa tudi funkcije ali namena doloenega

    cevovoda oziroma ventila.

    Slika 16: Neoznaeni merilnik pretoka pare

    (Vir: Lasten)

    Slika 17: Prikaz neoznaene delovne opreme gorilnika vroevodnega kotla

    (Vir: Lasten)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 28 od 39

    Delovna oprema s pokodovanimi ali unienimi oznaevalnimi tablicami

    Za pokodbe ali unienje oznaevalnih tablic je razlogov ve: dotrajanost

    (temperatura, vlaga, agresivne kemikalije, vibracije), slabo vzdrevanje, nepravilno

    upravljanje, namerno odstranjevanje ali unievanje.

    Slika 18: Pokodovana oznaevalna tablica

    (Vir: Lasten)

    Slika 19: Uniena oznaevalna tablica

    (Vir: Lasten)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 29 od 39

    Na sliki 18 je prikazana oznaevalna tablica, ki je pokodovana zaradi temperature,

    prahu v zraku in vlage znotraj proizvodnega obrata, na sliki 19 pa vidimo unieno

    tablico na postrojenju kemine priprave vode zlomljeni nosilec, posledica

    dotrajanosti zaradi poveane vsebnosti agresivnih kemikalij v zraku.

    Delovna oprema z neprimernimi jezikovnimi oznakami

    Ker so nekatera postrojenja nartovali in gradili tuji izvajalci, je prilo tudi do

    uporabe oznak, ki niso v pravem (slovenskem) jeziku, razloge za takne napake pa

    je treba iskati v slabi izvedbi projekta ali slabem nadzoru znotraj podjetja.

    Na sliki 20 so prikazane barvne oznake z napisi v tujem jeziku.

    Slika 20: Uporaba napanega jezika na barvnih oznakah

    (Vir: Lasten)

    Delovna oprema z oznaevalnimi tablicami s pomanjkljivo ali nepregledno

    vsebino

    V to kategorijo oznaevalnih tablic lahko uvrstimo vse tiste, ki ne podajo pravih

    oziroma bistvenih informacij o delovni opremi. Na sliki 21 vidimo oznaevalno

    tablico, na kateri so bistveni podatki, ki so pomembni za upravljavce v proizvodnji,

    napisani z manjimi rkami, zato so slabo vidni in nepregledni.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 30 od 39

    Slika 21: Nepregledna oznaevalna tablica (16-barski razdelilnik pare)

    (Vir: Lasten)

    4 IZBOLJANJE OZNAEVANJA DELOVNE OPREME

    4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAEVANJU

    Trenutno znotraj podjetja nimamo pravilnika oziroma predpisa, ki bi doloal, kateri

    sistem oznaevanja se mora uporabljati za enotno oznaevanje, kar posledino

    privede do pomanjkljivega in razlinega oznaevanja delovne opreme. Pri tem tudi

    ni doloeno, katere bistvene informacije mora vsebovati oznaka.

    Zato mora vodstvo sprejeti predpis o enotnem oznaevanju znotraj podjetja ter

    doloiti zahteve o tem, kakne morajo biti oznaevalne tablice ter kakne informacije

    morajo vsebovati. Pri tem je treba upotevati mnenja ter priporoila upravljavcev, ki

    se pri upravljanju delovne opreme vsakodnevno sreujejo z oznaevalnimi tablicami.

    Ta predpis o enotnem oznaevanju delovne opreme je pogoj za izbiro enotnega

    oznaevalnega sistema, enotnih oznaevalnih tablic ter bistvenih informacij, ki jih

    morajo podati.

    4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME

    Izbiramo lahko med dvema monostma, prva monost je sistem oznaevanja

    elektrarn KKS, druga monost pa je referenni sistem oznaevanja elektrarn RDS-

    PP, ki je noveji, vendar je nastal iz sistema oznaevanja KKS (preobrazba iz

    prvega v drugega je opisana v teoretinem delu). Oba sistema oznaevanja bi

    zadovoljila potrebo po kakovostnem in uveljavljenem oznaevanju delovne opreme.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 31 od 39

    Podjetje Energetika Ljubljana e razpolaga z dokumentacijo sistema oznaevanja

    KKS, nekatera e zgrajena in delujoa postrojenja, prav tako tudi tista, ki so e v fazi

    izgradnje, so oznaena s tem sistemom, zato priporoamo uporabo tega.

    Tako bomo za oznaevanje postrojenj in delovne opreme uporabili enoten

    sistem oznaevanja elektrarn KKS.

    4.3 ENOTNA OZNAEVALNA TABLICA

    S tem, da so narti novejih postrojenj opremljeni s sistemom oznaevanja KKS,

    problem ni reen. V praksi se je izkazalo, da dobro oznaeni narti pomagajo pri

    nartovanju vzdrevalnih del, nabavi nove delovne opreme , ne pripomorejo pa k

    izboljanju varnosti ali zanesljivosti proizvodnje. Upravljavcem, ki dnevno

    nadzorujejo in upravljajo postrojenja, oznaevalne tablice, ki vsebujejo samo oznake

    KKS, ne pomagajo kaj dosti. V primeru hitrega posredovanja zaradi teav ali zastoja

    na postrojenju ni asa, da bi iskali oznake KKS ter njihov detajlni pomen znotraj

    nartov, prav tako oznaevalne tablice, ki so nameene neposredno na delovni

    opremi ter vsebujejo samo oznako KKS, ne podajo bistvenih informacij, ki jih

    potrebuje upravljavec.

    Zato je bistvenega pomena, da oznaevalna tablica vsebuje oznako KKS ter opisno

    oznako delovne opreme, ki jasno in nedvoumno doloi njen naziv in funkcijo

    oziroma vsebuje informacijo, ki pripomore k laji prepoznavi in upravljanju delovne

    opreme. Opisni del oznaevalne tablice izhaja iz razlage oznake KKS, ki se nahaja v

    dokumentaciji ter mora biti napisana v slovenskem jeziku.

    Tukaj bi kot primer dobre prakse izpostavili sistem oznaevanja Hladilnega sistema,

    vendar da bi bilo treba izboljati kvaliteto oznaevalnih tablic oziroma izboljati

    prilagoditev na pogoje znotraj doloenih podroij proizvodnega obrata.

    Podroja znotraj proizvodnega obrata imajo razline lastnosti in s tem pogoje za

    oznaevanje. Na podroju Vodarne se uporablja veliko agresivnih kemikalij, kot so

    kisline in luine, zato je tudi v zraku znotraj podroja poveana prisotnost agresivnih

    kemikalij. Na parnih, vroevodnih cevovodih je poveana temperatura, vlaga, ki je

    posledica temperaturnih nihanj ter v primeru manipulacij na postrojenjih,

    vzdrevalnih del, tudi vpliva na izbiro oznaevalnih tablic.

    Pri izbiri enotnih oznaevalnih tablic je treba upotevati vse pogoje vsakega

    podroja.

    Teoretini primer oznaevalne tablice je prikazan na sliki 22.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 32 od 39

    Oznaka KKS

    Opisna oznaka

    (naziv / funkcija)

    Slika 22: Teoretini primer vsebine oznaevalne tablice

    (Vir: Lasten)

    4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME

    Raziskava in opis nekaterih sistemov oznaevanja sta nas pripeljala do ugotovitve,

    da so nekatera postrojenja e oznaena po sistemu KKS in torej dobro oznaena.

    Opisne oznake, ki naj bi jih poleg oznake KKS vsebovale oznaevalne tablice ter

    jasno in nedvoumno doloijo naziv in funkcijo delovne opreme, pa so nekoliko

    slabe. Treba je poudariti, da so opisne oznake najpomembneji del oznaevalne

    tablice z vidika upravljavca postrojenja, ker takoj podajo bistvene informacije, ki jih

    upravljavec potrebuje pri upravljanju. Nekateri sistemi oznaevanja so popolnoma

    drugani, kar ne pomeni, da so slabi, prav nasprotno, upravljavcu posredujejo

    bistvene podatke, ki jih potrebuje pri upravljanju postrojenja, vendar zaradi svoje

    zasnove in naina podajanja informacij niso primerni za veja postrojenja. Najveji

    problem pa predstavlja delovna oprema, ki nima oznaevalnih tablic ter tako ni

    oznaena. Na energetskih postrojenjih ter njihovih podpornih sistemih, ki obratujejo

    asovno neomejeno, se izvajajo manipulacije vsakodnevno ali po potrebi, kar

    pomeni, da med doloenimi manipulacijami pretee veliko asa. Lahko celo reemo,

    da z nekaterimi deli delovne opreme manipuliramo redko, kar predstavlja velik

    problem. Vedeti moramo, da do napake ali zastoja na energetskih postrojih lahko

    pride kadarkoli, takrat pa je potrebno izvesti manipulacijo na postrojenju kar se da

    hitro, da napako oziroma zastoj odpravimo. Za pravilno ukrepanje v takem primeru

    je kljunih ve dejavnikov:

    zahtevnost napake ali zastoja na postrojenju;

    velikost postrojenja ali delovne opreme;

    stanje postrojenja (vzdrevanje);

    dostopnost postrojenja;

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 33 od 39

    oznaenost postrojenja ter delovne opreme;

    hitrost ukrepanja upravljavca;

    izkuenost ter znanje upravljavca.

    Kadar upravljamo s postrojenji, pa naj bo razlog kakrenkoli, moramo biti v svojo

    odloitev povsem prepriani, pri tem pa so nam v veliko pomo oznaevalne tablice,

    ki jasno in nedvoumno podajo informacijo o delovni opremi ter s tem bistveno

    poveajo pravilnost odloitve. Napane odloitve pri upravljanju s postrojenji in

    delovno opremo imajo lahko hude posledice (pokodbe upravljavcev, pokodbe

    delovne opreme, izpad postrojenja ali izpad celotne proizvodnje), emur bi se radi

    izognili.

    Na tem mestu ugotavljamo, da bi enotno oznaevanje s sistemom KKS in enotne

    oznaevalne tablice, ki bi vsebovale tudi jasno in nedvoumno opisno oznako

    delovne opreme, pripomogle k izboljanju zanesljivosti delovnega procesa in

    odzivnosti upravljavcev ter posledino tudi varnosti pri delu. Torej lahko potrdimo

    tezi, ki smo si ju postavili v uvodu diplomske naloge.

    Da zagotovimo varnost pri delu in im vejo zanesljivost, morajo biti oznaena vsa

    postrojenja, vsi podporni sistemi, vsa delovna oprema. Zaradi velikosti postrojenj ter

    koliine delovne opreme se oznaevanja ne da opraviti naenkrat. Zato predlagamo

    postopno oznaevanje delovne opreme po sistemu od zgoraj navzdol. Najprej se

    oznai najpomembneja postrojenja in delovno opremo, nato pa e manj

    pomembno, tisto delovno opremo, ki se ne uporablja stalno ali pa spada pod

    podporne sklope opreme. Postrojenja so med seboj povezana ali je potrebno eno

    postrojenje, da deluje drugo, vsekakor pa meje med njimi niso doloene. Potreben

    bo ponoven pregled vseh postrojenj ter doloitev njihovih navideznih mej. S tem jih

    lahko oznaimo kot skupino, delovno opremo znotraj skupine pa oznaimo, v

    povezavi s funkcijo ter produktom, kot opremo.

    Na sliki 23 so prikazane KKS-oznake Hladilnega sistema, njegovega podsistema ter

    delovne opreme, ki pripada podsistemu. K vsaki oznaki KKS spadajo e opisne

    oznake. Tako lahko ustvarimo oznaevalno tablico, prikazano na sliki 21, ki vsebuje

    oznako KKS in opisno oznako.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 34 od 39

    Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega lahko

    sestavimo oznaevalno tablico

    (Vir: Lasten)

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 35 od 39

    5 ZAKLJUEK

    Kot osnovo diplomske naloge smo v uvodu zapisali dve hipotezi, ki smo ju v nalogi

    preverjali. Zagotavljanje varnosti zaposlenih pri delu in zanesljivosti proizvajanja

    energetskih produktov je cilj, ki ga skuamo dosei, pri tem pa smo izpostavili

    teave z oznaevanjem delovne opreme. Oznaevanje delovne opreme pripomore k

    hitrejemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev, ki izvajajo manipulacije na delovni

    opremi postrojenj. Z raziskavo smo ugotovili, da postrojenja uporabljajo razline

    vrste oznaevanj, nekateri deli postrojenj so oznaeni nepravilno ali pomanjkljivo,

    najveji problem pa predstavlja neoznaena delovna oprema.

    Znotraj podjetja ni opravljena nobena raziskava, prav tako ni statistinih podatkov, iz

    katerih bi bilo razvidno, kako oznaevanje delovne opreme vpliva na hitrost

    posredovanja zaposlenih pri zastojih oziroma napakah na delovni opremi. Zaradi

    dolgoletnih izkuenj, ki smo si jih pridobili pri upravljanju postrojenj znotraj

    proizvodnega obrata, pa lahko predvidevamo, da kakovostno oznaevanje delovne

    opreme pripomore k hitrejemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev pri upravljanju

    z delovno opremo na postrojenjih. Varnost pri delu je v veliki meri odvisna tako od

    hitrosti in pravilnosti odziva zaposlenih pri upravljanju kot zastojev in napak na

    delovni opremi. Iz tega lahko sklepamo, da razlino oznaevanje delovne opreme,

    kakrno se uporablja sedaj, z vsemi nepravilnostmi in napakami vpliva na hitrost

    odziva upravljavcev. Zmanjana hitrost odziva pa vpliva na zanesljivost ter

    posledino na varnost pri delu. Torej lahko obe tezi potrdimo.

    Ker je varnost zaposlenih na prvem mestu in ker elimo im zanesljiveji proces

    obratovanja proizvodnje, je treba izboljati vse pogoje, ki kakorkoli vplivajo na ta

    dejavnika, mednje spada tudi oznaevanje delovne opreme. Zato predlagamo

    enotno oznaevanje delovne opreme na enotnih oznaevalnih tablicah ter odpravo

    nepravilnosti pri oznaevanju.

    5.1 UINEK ENOTNEGA OZNAEVANJA

    Ker statistinih podatkov oziroma raziskav o tem, kako trenutno pomanjkljivo

    oznaevanje delovne opreme vpliva na zanesljivost in varnost pri delu, nimamo,

    lahko samo predvidimo naslednje uinke enotnega oznaevanja:

    hitreji in zanesljiveji odziv zaposlenih pri upravljanju delovne opreme;

    poveana varnost pri delu;

    pregledneji ter standardiziran sistem oznaevanja delovne opreme;

    poveana preglednost z uporabo enotnih oznaevalnih tablic.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 36 od 39

    LITERATURA IN VIRI

    Knjige:

    Dulc, J. (2011). Kakovost in zanesljivost procesov. Ljubljana: ICES, vija

    strokovna ola.

    Energetika Ljubljana. (1985). Interna dokumentacija: Kemina priprava vode.

    Energetika Ljubljana. (1989). Interna dokumentacija: Vroevodni kotel

    VKLM-5.

    Energetika Ljubljana. (1998). Interna dokumentacija: Kogeneracija.

    Energetika Ljubljana. (2006). Interna dokumentacija: Hladilni sistem.

    Energetika Ljubljana. (2013a). Interna dokumentacija: Parni kotel PK1.

    Energetika Ljubljana. (2013b). Interna dokumentacija: Vroevodni kotel 1 in

    2.

    Hvastja, P., Pove, A. (2011). Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v

    Ljubljani: Trajnostna energetska tehnologija za danes in jutri: 50 let.

    Ljubljana: JP Energetika Ljubljana d.o.o.

    Spletne strani:

    Knigstein, H., Mller, H., in Kaiser, J. (2011). RDS-PP Transition from the

    KKS to an international standard: Up-dated version of an article from VGB

    PowerTech 8/2007 concerning RDS-PP. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova

    http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Article+Transition+KKS+to+RDS_PP+rev

    2011_ENG-p-5392.pdf#search=RDS+-+PP.

    O drubi. (2014). Energetika Ljubljana. Pridobljeno 20. 1. 2014 z naslova

    http://www.energetika-lj.si/o-druzbi.

    Praktine smernice za delo z nevarnimi keminimi snovmi. (29. 5. 2003). Ur.

    l. RS, t. 50/2003. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-

    list.si/1/content?id=43566.

    Pravilnik o tehninih predpisih za obratovanje in vzdrevanje

    elektroenergetskih postrojev. (15. 5. 1968). Ur. l. SFRJ, t. 19/1968.

    Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova

    http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_PRAV3440.html.

    Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje

    plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov. (20. 7. 2001). Ljubljana: Ur. l.

    RS, t. 60/2001. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova

    http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_PRAV3878.html.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 37 od 39

    Pravilnik o tlani opremi. (21. 2. 2002). Ur. l. RS, t. 15/2002. Pridobljeno 12.

    1. 2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ODRE219.html.

    Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje

    plinovodov z najvejim delovnim tlakom do vkljuno 16 barov. (26. 3. 2002).

    Ur. l. RS, t. 26/2002. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova

    zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV3877.html.

    Pravilnik o tehninih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih

    kotlov in naprav. (21. 11. 2003). Ur. l. RS, t. 114/2003. Pridobljeno 12. 1.

    2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV5306.html.

    Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. (17. 9. 2004). Ur.

    l. RS, t. 101/2004. Pridobljeno 8. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-

    list.si/1/objava.jsp?urlid=2004101&stevilka=4349.

    Pravilnik o varnosti strojev. (22. 7. 2008). Ur. l. RS, t. 75/2008. Pridobljeno

    12. 1. 2014 z naslova

    http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV7203.html.

    Slovenski Intitut za Standardizacijo. (2014). Pridobljeno 10. 1. 2014 z

    naslova http://www.sist.si/index.php?lang=sl.

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 38 od 39

    KAZALO SLIK

    Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor oznaevanja elektrarn ........... 10

    Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP .................. 11

    Slika 3: Oznaevalna skupina oprema s primerom ........................................ 12

    Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TO po produktu .................................... 16

    Slika 5: Razdelitev proizvodnje TO po podrojih ............................................. 18

    Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije ................................. 19

    Slika 7: Primer oznaevalne tablice pri Kogeneraciji ......................................... 20

    Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku narta Hladilnega sistema ....................... 21

    Slika 9: Primer oznaevalne tablice na hladilnem sistemu ................................. 22

    Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku narta postrojenja KPV .......... 22

    Slika 11: Primer oznaevalne tablice postrojenja KPV ........................................ 23

    Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji ...................................... 24

    Slika 13: tevilna koda na vroevodnem kotlu VKLM-5 ..................................... 24

    Slika 14: Izsek narta plinske proge novega parnega kotla ................................. 25

    Slika 15: Neprimerno oznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare ................. 26

    Slika 16: Neoznaeni merilnik pretoka pare ......................................................... 27

    Slika 17: Prikaz neoznaene delovne opreme gorilnika vroevodnega kotla ....... 27

    Slika 18: Pokodovana oznaevalna tablica ........................................................ 28

    Slika 19: Uniena oznaevalna tablica ................................................................ 28

    Slika 20: Uporaba napanega jezika na barvnih oznakah ................................... 29

    Slika 21: Nepregledna oznaevalna tablica (16-barski razdelilnik pare) .............. 30

    Slika 22: Teoretini primer vsebine oznaevalne tablice ...................................... 32

    Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega

    lahko sestavimo oznaevalno tablico ..................................................................... 34

    KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz barvnega oznaevanja cevovodov ............................................... 4

    Tabela 2: Prikaz pravilnikov za podroje delovne opreme ...................................... 5

    Tabela 3: Nacionalni standardi ............................................................................... 6

    Tabela 4: Mednarodni standardi ............................................................................. 7

  • ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija

    Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 39 od 39

    KRATICE

    KKS: Kraftwerk Kennzeichnen System: Oznaevalni sistem za elektrarne

    RDS-PP: Reference Designation System for Power Plants: Sistem

    referennega oznaevanja za elektrarne

    TE-TOL: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

    TO: Toplarna ika

    VKLM: Vroevodni Kotel, Leei, Mikli (vroevodni leei kotel znamke

    Mikli)

    GVL: Glavi, Vroevodni, Leei (vroevodni leei kotel znamke Glavi)

    BKG: Blok kotel Glavi

    PK-2: Parni Kotel, t. 2

    ISO: International Organization for Standardization: Mednarodna

    Organizacija za Standardizacijo

    IEC: International Electrotechnical Commission: Mednarodna elektrotehnika

    komisija

    IUT: International Telecommunication Union: Mednarodna

    Telekomunikacijska Zveza

    SIST: Slovenski Intitut za Standardizacijo

    DIN: Deutsches Institut fr Normung: Nemki Intitut za Standardizacijo

    DIN EN: Nemki standard, povzet po Evropskem standardu

    SIST EN: Slovenski standard, povzet po Evropskem standardu

    VGB: European technical association for power and heat generation:

    Evropsko zdruenje podjetij za proizvajanje elektrike in toplote

    ISO/TS: International standard / Tehnical specification: Mednarodni standard

    / Tehnina specifikacija