slabe nina diplomska naloga · videmšek in visinski (2011) sta opredelila elementarne igre kot...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
NINA SLABE
KOPER 2017
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
NAJPOGOSTEJŠE ELEMENTARNE IGRE PRI
GIBALNIH/ŠPORTNIH AKTIVNOSTIH V VRTCIH
Nina Slabe
Koper 2017
Mentor: doc. dr. Iztok Retar
ZAHVALA
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Iztoku Retarju za strokovno
pomoč, usmerjanje in nasvete pri pisanju diplomske naloge.
Hvala vsem prijateljicam za pomoč, nasvete in podporo.
Posebno se zahvaljujem družini in partnerju Gregorju, ki so mi ves čas študija stali
ob strani, me spodbujali in verjeli vame.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nina Slabe, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Najpogostejše elementarne igre pri
gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:______________________
V Kopru, dne ____________________
IZVLEČEK
Elementarne igre so velika skupina iger, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri
načrtovanju gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu in ugodno vplivajo na otrokov gibalni
razvoj. Otroku nudijo razvoj naravnih oblik gibanja, učijo ga sprejemanje pravil,
medsebojne komunikacije in sodelovanja. Prilagodljiva pravila omogočajo, da vsak
vzgojitelj po potrebi sam preoblikuje igro, pokaže svojo avtonomnost in doseže
zastavljene cilje. Elementarne igre zagotovijo otrokovo primarno potrebo ter potrebo po
igri in gibanju.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo raziskovali delitev elementarnih iger
glede na to, v katerem delu vadbene enote se izvajajo, podrobneje smo opisali vsako
izmed skupin in navedli njene ključne značilnosti. Zanimali so nas tudi cilji, ki jih lahko
dosežemo z igrami, za lažje izvajanje pa smo navedli nekaj napotkov, ki bodo v korist
vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam. Opisali smo nekaj najpogostejših elementarnih iger,
ki so uporabljene v vrtčevski praksi in jih navaja obstoječa domača literatura.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, pridobljene s spletno anketo, ki smo
jih obdelali s programoma Microsoft Word in Excel ter predstavili s pomočjo preglednic
in slik. V raziskavi je sodelovalo 52 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, pri čemer jih je
imela večina visoko/univerzitetno izobrazbo. Zaposlene so večinoma v vrtcih, ki sodijo
v osrednjeslovensko regijo. Na anketo se je odzvalo največ anketirank, starih od 21 do
25 let, ki imajo do pet let delovne dobe.
Zanimalo nas je, katere so najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice
uporabljajo pri svojem delu, zakaj jih izvajajo in katere cilje največkrat dosežejo z njimi.
Prav tako nas je zanimalo, če pri igrah spreminjajo pravila in kje sploh dobijo ideje za
načrtovanje le-teh. Ugotovili smo, da so najpogostejše elementarne igre, ki jih
vzgojiteljice izvajajo, lovljenja. Izvajajo jih, ker so otrokom všeč in nudijo veliko različnih
možnosti. Redko spreminjajo pravila v igrah, če pa jih, jih spreminjajo z namenom, da
igro popestrijo, otroke naučijo upoštevanja različnih navodil, dosegajo cilje ali povečajo
zahtevnost. Ideje za elementarne igre največkrat dobijo od sodelavca/sodelavke in na
internetu.
Ključne besede: elementarne igre, gibanje, slovenski vrtci, cilji, pravila.
ABSTRACT
The most common elementary games in physical/sports activities in kindergartens
Elementary games are a large group of games which preschool teachers use for
planning physical/sports activities and which have a positive impact on motor
development of the child. They help the child develop natural movement and abide by
game rules as well as teach interpersonal communication and cooperation. Because
rules are bendy, every teacher can transform the game, thus showing their autonomy
and attaining certain goals. Another feature of elementary games is that they satisfy the
child's primary need to play and move.
The theoretical part of the thesis examines individual groups of elementary games
according to their main exercise unit, and provides a detailed description of every
group. It also explores the goals that can be attained through the games, and provides
guidelines to preschool teachers. Moreover, it discusses some of the main elementary
games that are commonly used in kindergartens and mentioned in domestic literature.
As for the empirical part, it presents the online survey results, which were
processed using Microsoft Word and Excel software, through tables and images. The
research involved 52 teachers and teaching assistants, the majority of which have
higher or university education. They mostly work in kindergartens in central Slovenia.
The majority of the respondents were women aged from 21 to 25 years with up to five
years of work experience.
The idea was to identify the most commonly used elementary games that teachers
use at work, why they conduct them, and which goals they usually achieve. They were
also asked about whether they change the rules and what is their inspiration when
planning such activities. The findings indicate that the most widely used elementary
game in kindergarten is playing tag because children like it and because it offers many
other playing options. If the respondents change the rules, which rarely happens, they
do so in order to make games more interesting, teach children to abide by the rules,
achieve goals, or increase the level of difficulty. They often draw inspiration for
elementary games from their co-workers or the internet.
Keywords: elementary games, movement, Slovenian kindergartens, goals, rules.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 2
2.1 Igra ............................................................................................................ 2
2.1.1 Otrok, igra in gibanje ........................................................................... 2
2.2 Elementarne igre ............................................................................................ 3
2.3 Delitev elementarnih iger ................................................................................ 4
2.3.1 Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote ........... 4
2.3.1.1 Lovljenja ................................................................................ 4
2.3.1.2 Skupinski teki z izmenjavo mest ............................................ 5
2.3.1.3 Tekalne igre ........................................................................... 6
2.3.2 Elementarne igre v glavnem delu vadbene enote ................................ 6
2.3.2.1 Štafetne igre .......................................................................... 7
2.3.2.2 Moštvene igre ........................................................................ 7
2.3.2.3 Borilne igre ............................................................................ 7
2.3.3 Elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote ............................ 7
2.3.3.1 Igre ravnotežja ....................................................................... 8
2.3.3.2 Igre preciznosti ...................................................................... 8
2.3.3.3 Igre orientacije v prostoru ...................................................... 8
2.3.3.4 Igre hitre odzivnosti................................................................ 8
2.4 Značilnosti elementarnih iger .......................................................................... 8
2.5 Cilji elementarnih iger ..................................................................................... 9
2.6 Najpogostejše elementarne igre ..................................................................... 9
2.7 Napotki za izvajanje elementarnih iger...........................................................11
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................13
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................13
3.2 Cilji ...........................................................................................................13
3.3 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................13
3.4 Metode dela ...................................................................................................14
3.4.1 Izbrane raziskovalne metode ..............................................................14
3.4.2 Vzorec merjencev ..............................................................................14
3.4.3 Vzorec spremenljivk ...........................................................................14
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov ...............................................................14
3.4.5 Omejitve raziskovanja ........................................................................15
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ......................................................................16
4.1 Osnovne značilnosti vzorca ...........................................................................16
4.2 Preverjanje hipotez ........................................................................................19
5 SKLEPNE UGOTOVITVE.....................................................................................26
6 LITERATURA IN VIRI ...........................................................................................27
7 PRILOGE .............................................................................................................28
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Imena najpogostejših elementarnih iger po izboru anketirancev ..........20
Preglednica 2: Najpogostejši cilji elementarnih iger .....................................................24
KAZALO SLIK
Slika 1: Spol anketirancev ...........................................................................................16
Slika 2: Starost anketirank ...........................................................................................16
Slika 3:Stopnja izobrazbe anketirank ...........................................................................17
Slika 4: Delovna doba anketirank v vrtcu .....................................................................17
Slika 5: Statistična regija vrtca, v katerem so zaposlene anketirankei .........................18
Slika 6: Delovno mesto anketirank ..............................................................................18
Slika 7: Izvajanje elementarnih iger .............................................................................19
Slika 8: Prikaz mnenja anketirancev o najpogostejših vrstah elementarnih iger ...........20
Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o spreminjanju pravil pri elementarnih igrah .......23
Slika 10: Prikaz razloga za izvajanje elementarnih iger ...............................................24
Slika 11: Prikaz mnenja anketirancev o idejah za elementarne igre ............................25
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje. .................................................................28
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Otrok se skozi svoje otroštvo vsakodnevno srečuje z različnimi vrstami iger, med
katerimi so tudi elementarne igre. Področje elementarnih iger ponuja široko paleto iger,
ki jih lahko izvajamo na različne načine. Kot navaja Kurikulum za vrtce (1999),
elementarne igre predstavljajo osnovo športnih iger, v katerih otroci postopoma
spoznavajo pomen upoštevanja pravil in se socializacijsko krepijo.
Prav zaradi uporabnosti elementarnih iger v prvih letih otrokovega življenja in
njihovega pozitivnega vpliva na gibalni razvoj smo sklenili, da jih podrobneje proučimo.
V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili delitev elementarnih
iger, njihove značilnosti, cilje, opisali najpogostejše elementarne igre v že obstoječi
literaturi in navedli napotke za njihovo izvajanje.
V teoretičnem delu smo s pomočjo spletne ankete zbrali podatke o najpogostejših
elementarnih igrah, ki jih v slovenskih vrtcih izvajajo vzgojiteljice, zakaj jih izvajajo, če
spreminjajo njihova pravila in kje sploh dobijo ideje za same igre.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Igra
Z zdravstveno ozaveščenostjo ljudi je igra ponovno dobila pomembno vrednost, še
posebej na področju gibanja in športa. Uporabljamo jo kot sredstvo za vzgojo,
razvedrilo, z njeno pomočjo ohranjamo in krepimo zdravje ter delovne sposobnosti.
Pomembna je tudi pri vzgoji in učenju, saj omogoča celostni razvoj otrokove osebnosti.
Poleg potrebe po gibanju otrok v igri razvija telesne in duševne razsežnosti ter se prek
nje socializira in postopno navaja na življenje v skupnosti (Pistotnik, 1995).
»Igra kot svojevrstna dejavnost je najbolj primerna otrokovi naravi in osnovnim
zakonitostim njegovega razvoja; v največji meri zagotavlja enotnost med gibalnim,
spoznavnim, čustvenim in socialnim razvojem.« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 169).
Igro opredeljujemo kor svobodno izbrano psihofizično dejavnost, katere poteka ne
moremo vnaprej predvideti. Omejena je glede na čas, pravila in prostor. Motivacijo
zanjo dosežemo s premagovanjem preprek v igri, zadovoljstvom samoizražanja in
prijetnostjo (Pistotnik, 1995).
»Psihologi ugotavljajo, da se otrok igra, ker se razvija, oziroma da se razvija zato,
ker se igra. Tako lahko z gibalno igro vplivamo na celosten razvoj otroka.«(Rajtmajer,
1990, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 170).
2.1.1 Otrok, igra in gibanje
»Po analogiji definicije igre iz razvojne psihologije opredeljujemo gibalno igro kot
aktivnost, s katero zadovoljuje otrok na naraven, svoboden, zanimiv, privlačen, skupen
in zabaven način skoraj vse svoje biološke in socialne potrebe po gibanju.« (Rajtmajer,
1990, v Videmšek in Pišot, 2007, str. 170).
Potrebi po gibanju in igri sta otrokovi primarni potrebi in se prepletata skozi vse
otrokove dejavnosti. Gre za notranje motivirani, svobodni, odprti in otroku prijetni
dejavnosti, ki predstavljata način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju
(Videmšek, 2000, v Videmšek in Pišot, 2007).
Gibanje je še posebej pomembno v predšolskem obdobju, saj lahko prav v tem
obdobju otrok pridobi široko in pestro paleto gibalnih izkušenj, ki služijo kot osnova za
kasnejše, zahtevnejše gibalne vzorce. Izkušnje, ki jih zamudimo v najzgodnejšem
razvojnem obdobju, je kasneje težko nadoknaditi (Videmšek in Pišot, 2007).
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
3
»Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja
veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje
vase.« (Videmšek in Pišot, 2007, str. 11).
»V splošnem lahko igre delimo v tri velike skupine:
1. ustvarjalne,
2. elementarne,
3. športne.«(Krevsel – Viki, 2008, str. 20).
V nadaljevanju se bomo osredotočili na drugo, večjo skupino elementarnih iger.
2.2 Elementarne igre
»Elementarne igre so preproste igralne oblike s prilagodljivimi pravili. Pravila v njih
se prilagajajo predvsem ciljem, ki se jih želi doseči na vadbeni enoti.« (Pistotnik, 2011,
str. 9).
Z elementarnimi igrami se otrok uči upoštevanja pravil, sodelovanja, spoštovanja
in upoštevanja različnosti (Videmšek in Pišot, 2007).
Videmšek in Visinski (2011) sta opredelila elementarne igre kot skupinske igre, v
katerih se otrok premika z naravnimi oblikami gibanja in ki potekajo po nekem
ustaljenem redu, možne pa so tudi spremembe, ki jih vpeljujeta vzgojitelj ali otrok. Igre
so enostavne, preproste in otrokom hitro razumljive. Kasneje se v šolskem obdobju
prelevijo v športne igre, ki vsebujejo tudi element tekmovanja.
»Elementarne igre so tudi pomembno sredstvo vzgoje in socializacije vadečih, saj
se z njihovo pomočjo posamezniku omogoči lažje vključevanje v družbo ter
uravnavanje njegovega obnašanja in čustvovanja v različnih življenjskih okoliščinah. So
po vsebini, zahtevnosti najenostavnejše in otrokom hitro razumljive.«(Pišot, Jelovčan in
Volmut, 2006, str.3).
Elementarna igra izhaja iz otrokove notranje potrebe in želje. V njej otrok poleg
gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi spoznavne sposobnosti. Pomembna
je za njegovo socializacijo, saj ga postopno navaja na sodelovanje v skupini,
usklajevanje, medsebojno pomoč ter sprejemanje zmag in porazov. Otrok v njej
spoznava pomen pravil in upoštevanje le-teh za nemoten in prijeten potek igre. Razvija
tudi vztrajnost in odločnost (Videmšek in Kovač, 2008).
Obadič (2016) ugotavlja, da elementarne igre razvijajo gibalne sposobnosti,
gibalne kompetence in prispevajo k celostnemu razvoju otroka. Poleg gibalnega
razvoja imajo velik vpliv tudi na socialni razvoj, saj so usmerjene v otrokovo interakcijo
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
4
z drugimi otroki, v pomoč, socializacijo, druženje in sodelovanje za dosego skupnega
cilja.
2.3 Delitev elementarnih iger
Elementarne igre glede na čas, v katerem se izvajajo, delimo v tri skupine:
1. elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote,
2. elementarne igre v glavnem delu vadbene enote,
3. elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote.
2.3.1 Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote
Elementarne igre v uvodno pripravljalnem delu vadbene enote so namenjene
pripravi vadečih za nadaljnje delo. Z njimi pritegnemo vadeče k vadbi in jih ogrejemo za
intenzivnejšo aktivnost v glavnem delu vadbene enote, vzpostavimo ugodno delovno
vzdušje in aktiven odnos do dela. V ta namen morajo igre zadostiti naslednjim
zahtevam (Pistotnik, 1995):
- hkratno, aktivno sodelovanje vseh vadečih v igri,
- velika dinamika gibanja, ki privede do višje frekvence dihanja, hitrejšega utripa
srca in dviga telesne temperature,
- aktivnost privede do usklajenega delovanja dihalnega in srčno-žilnega sistema
ter uskladi delovanje mišičnih skupin,
- preprosta pravila igre, ki jih vadeči hitro usvojijo,
- ideomotorična povezava (vsebinska in gibalna) z glavnim delom vadbene
enote.
Vsem navedenim zahtevam se najbolj približajo razne oblike lovljenj in skupinskih
tekov z izmenjavo mest, katerih osnovna gibanja so zelo dinamična. Gibanja lahko
popestrimo ali otežimo s postavljanjem ovir ali uvajanjem različnih nalog, ki jih morajo
opraviti vadeči. V uvodnem delu vadbene enote uporabljamo tudi tekalne igre,
predvsem pri nižjih starostnih skupinah (Pistotnik, 1995).
2.3.1.1 Lovljenja
Lovljenja otroci spoznajo in uporabljajo že zelo zgodaj v predšolskem obdobju. Gre
za elementarne igre, pri katerih se vadeči gibljejo na različne načine v omejenem
prostoru. Pri tem se poskušajo izmakniti lovcem, ki jih lovijo. Zaradi tekmovalne
naravnanosti v igri je pomembno, da vsi sodelujoči v igri vedo, kdo je lovec, saj bežeči
poskušajo biti hitrejši od njega. Lovca v igri označimo s trakom, majico, žogo,
kolebnico…tako, da se loči od ostalih udeležencev v igri.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
5
V uvodno pripravljalnem delu ure izbiramo lovljenja brez daljših postankov ali
izločanja ujetih iz igre. Vadeče predhodno pripravimo na napore, ki jih zahtevajo
lovljenja. Gre namreč za zelo dinamična gibanja s hitrimi spremembami smeri in
menjavanjem hitrosti. To dosežemo z izvajanjem različnih gibalnih nalog med
lahkotnim tekom (Pistotnik, 1995).
Poznamo splošna lovljenja (brez posebnega cilja), s katerimi skušamo vadeče
splošno ogreti, to pomeni dvigniti telesno temperaturo, pospešiti pretok krvi in jih
motivirati. Druga skupina pa so lovljenja, ki so povezana s problematiko glavnega dela
vadbene enote. Tu se posvetimo pripravi telesnih sistemov, ki bodo v glavnem delu bolj
obremenjeni, oz. med lovljenja uvrščamo naloge, ki so povezane z gibalnimi težavami
glavnega dela (Pistotnik, 1995).
»Vse te osnovne zahteve lovljenj lahko dosežemo na različne načine:
- s samo izbiro igre,
- z izbiro ustreznega števila lovcev,
- z večanjem ali manjšanjem vadbenega prostora,
- s spremembo osnovnega načina gibanja,
- s spremembo načina ulova (dotik, zadetek),
- z daljšanjem časa,
- s postavljanjem ovir v vadbeni prostor.« (Pistotnik, 1995, str. 23).
2.3.1.2 Skupinski teki z izmenjavo mest
Gre za naloge, pri katerih celotne skupine na različne načine menjavajo prostore
med seboj ali pa se razporejajo na določena mesta v prostoru. Potrebno je sodelovanje
vsaj dveh skupin, pri večjem številu skupin pa je treba vsem zagotoviti enake pogoje
dela, kot so (Pistotnik, 1995):
- enako število vadečih v skupini,
- enake razdalje med skupinami,
- enaka orodja, ki se uporabljajo pri vadbi.
Poznamo proste skupinske teke z izmenjavo mest ali tiste z uporabo različnih
orodij, ki so prav tako lahko splošni ali povezani z glavnim delom vadbene enote. V
uvodno pripravljalnem delu običajno izberemo eno obliko skupinskega teka in jo
večkrat ponovimo v različnih variacijah (Pistotnik, 1995).
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
6
2.3.1.3 Tekalne igre
Za tekalne igre je značilen tek prosto po prostoru ali v urejenih formacijah.
Dinamika gibanja teh iger nam omogoča, da jih uporabimo v uvodnem pripravljalnem
delu pred intenzivnejšimi lovljenji ali skupinskimi teki z izmenjavo mest. Zaradi gibanja,
v katerem vadeči posnemajo živali, stroje ipd., so igre primernejše za mlajše otroke. Z
njihovo pomočjo si še dodatno razgibajo telo in ga ogrejejo za glavni del vadbene
enote. Tekalne igre popestrijo vadbo in povečajo zanimanje otrok zanjo (Pistotnik,
1995).
2.3.2 Elementarne igre v glavnem delu vadbene enote
V glavnem delu vadbene enote izvajamo elementarne igre, s katerimi vadečim
posredujemo oz. pri njih utrjujemo določene motorične informacije. Da z igrami
zadovoljimo raznovrstnim zahtevam, mora biti seznam iger primerno velik. Pri izboru
igre moramo vedeti, kaj želimo z njo doseči, na kaj želimo vplivati in na kakšen način
lahko to uresničimo za dosego zastavljenih ciljev (Pistotnik, 1995).
Izsledki različnih raziskav kažejo, da je v motoričnem prostoru do sedaj
opredeljenih šest osnovnih motoričnih sposobnosti z njihovimi različnimi pojavnimi
oblikami. To so: moč, hitrost, koordinacija, gibljivost, ravnotežje in preciznost. Izražanje
teh motoričnih sposobnosti v gibanju je odvisno od stopnje njene prirojenosti, okolja in
vadbe (Pistotnik, 1995).
Z elementarnimi igrami v glavnem delu vadbene enote poskušamo vplivati na
zgoraj omenjene motorične sposobnosti (moč, hitrost, koordinacijo, gibljivost,
ravnotežje in preciznost). Za razvoj izbrane sposobnosti gibanja prilagodimo pravila
igre tako, da bo vpliv na razvoj te sposobnosti bolj poudarjen (Pistotnik, 1995).
Elementarne igre omogočajo vadečim s spreminjanjem pravil dobro spoznavanje
osnovnih gibalnih zahtev izbranega športa v olajšanih pogojih. Kasneje se lahko
gibanje izvaja tudi v običajnih ali celo oteženih pogojih, v katerih je treba upoštevati vse
faze motoričnega učenja, da bodo učinki vadbe hitreje vidni in sorazmerni z vloženim
trudom (Pistotnik, 1995).
Elementarne igre za razvoj motoričnih sposobnosti glede na bistvene skupne
značilnosti delimo v tri skupine (Pistotnik, 1995):
- štafetne igre,
- moštvene igre,
- borilne igre.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
7
2.3.2.1 Štafetne igre
Gre za igre s poudarjenim tekmovalnim značajem, v katerih vadeče razdelimo v
več skupin, ki med seboj tekmujejo, katera bo hitreje in pravilneje opravila nalogo na
določeni progi. Člani ekip na progo odhajajo posamično in zaporedno. Končni rezultat,
seštevek rezultatov vsakega posameznika na progi, je odvisen od zavzetosti vsakega
člana.
Pri izvedbi štafetnih iger uporabljamo čim več rekvizitov in orodij, ki so nam na
voljo, da se čim bolj približamo optimalnemu številu skupin s primernim številom
vadečih. Vsako obliko štafetne igre v isti vadbeni enoti večkrat ponovimo, saj metodika
razvoja motoričnih sposobnosti in metodika motoričnega učenja zahtevata večkratno
ponavljanje vadbenih vsebin(Pistotnik, 1995).
2.3.2.2 Moštvene igre
Pri moštvenih igrah moštva (vsaj dve, lahko tudi več) v neposrednem stiku
tekmujejo med seboj, katero bo bolje opravilo zadano nalogo. Uspeh moštva je v veliki
meri odvisen od dobrega sodelovanja in povezanosti članov, s katerim razvijamo
kolektivni duh vadečih. Moštvene igre so lahko priprava na izvajanje športnih iger,
katerih pravila poenostavimo in priredimo, da dosežemo zastavljene cilje (Pistotnik,
1995).
2.3.2.3 Borilne igre
Borilne igre imajo velik vpliv na krepitev več mišičnih skupin, še posebno na
krepitev mišic trupa. Z njimi vplivamo na razvoj maksimalne moči, razvoj spretnosti
(koordinacija, hitrost, gibljivost, moč), ohranjanje ravnotežnega položaja in na razvoj
drugih osebnostnih kvalitet (odločnost, pogum, samozavest in obvladovanje
agresivnosti).Zaradi velike čustvene angažiranosti morajo biti igre ves čas
nadzorovane in ustrezno usmerjene s strani pedagoga (Pistotnik, 1995).
2.3.3 Elementarne igre v zaključnem delu vadbene enote
Naloga iger v zaključnem delu vadbene enote je (duševna in telesna) umiritev
vadečih po naporni vadbi. Umiritev ni smiselna, če pri vadečih ne opazimo nobenih
znakov povečane telesne aktivnosti, kot so zadihanost, znojenje, rdečica. Dinamika
gibanja v zaključnem delu naj bo majhna (Jelovčan in Pišot, 2006).
Pistotnik (1995) prav tako pravi, da mora biti dinamika gibanja v zaključnem delu
majhna in da se vanjo dinamično ne vključujejo večje mišične skupine. Igre naj
udeležence čustveno ne burijo preveč, vseeno pa mora biti v njih prisotna čustvena
zavzetost, da lahko sploh govorimo o igri.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
8
2.3.3.1 Igre ravnotežja
Za izvajanje iger ravnotežja običajno uporabimo zmanjšano ali nestabilno
podporno ploskev. To je lahko nizka gred, obrnjena klop, debela vrv, stoja na eni
nogi… Ali pa jih izvajamo po predhodnem motenju ravnotežnega organa v srednjem
ušesu (hitri obrati, prevali, premeti…). Z večkratnim ponavljanjem določene vaje
dosežemo, da se gibalne informacije shranijo v center za gibalni spomin, odzivi na
določene okoliščine se avtomatizirajo, vse to pa omogoči boljši razvoj sposobnosti
ravnotežja (Pistotnik, 1995).
2.3.3.2 Igre preciznosti
Cilj elementarnih iger preciznosti je razvoj sposobnosti zadevanja z vrženim
projektilom. Največkrat se kot projektil uporablja žoga, ki jo vadeči meče na različne
načine (z roko, nogo, glavo…). Cilj igre je čim večje število pravilno izvedenih metov
(Pistotnik, 1995).
2.3.3.3 Igre orientacije v prostoru
Poleg psihofizične umiritve v zaključnem delu vadbene enote poskušamo z igrami
orientacije v prostoru vplivati tudi na občutek za položaj lastnega telesa v prostoru ob
izključitvi vida kot čutila. Vadeči opravljajo vse naloge z zavezanimi ali zaprtimi očmi.
Igre orientacije se izvajajo v popolni tišini in brez vodenja od strani (Pistotnik, 1995).
2.3.3.4 Igre hitre odzivnosti
Med igrami hitre odzivnosti v zaključnem delu vadbene enote izberemo tiste, ki
vadečih ne obremenjujejo preveč, tako telesno kot tudi psihično. V igrah hitro izvedemo
le en posamezen gib, ostalo gibanje je umirjeno.Med seboj lahko tekmujejo
posamezniki ali pa skupine. Čustvena angažiranost pri tekmovanju skupin je večja,
zato se ta način organizacije redkeje uporablja (Pistotnik, 1995).
2.4 Značilnosti elementarnih iger
Pistotnik (2011) opisuje naslednje značilnosti elementarnih iger:
- preprosta pravila,
- prilagodljiva pravila glede na cilje in možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih,
- zmaga je le motivacijsko sredstvo za dosego izbranega cilja,
- razvoj in dopolnjevanje gibalnih kvalitet,
- uporabne v vseh delih vadbene enote.
Poleg navedenih značilnosti zasledimo še nekatere druge (Videmšek, Šiler in
Fišer, 2002):
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
9
- različen igralni prostor,
- mere igrišča lahko prilagajamo glede na število otrok in cilj, ki ga želimo doseči,
- število otrok in njihove vloge v igri so spremenljive,
- igralni čas uravnavamo po razpoloženju otrok in njihovih željah,
- za igralne pripomočke lahko uporabimo improvizirana sredstva.
2.5 Cilji elementarnih iger
Elementarnih iger ne izbiramo zgolj zaradi igre same in zabave, ampak z
namenom, da z njimi uresničimo zadane cilje. Cilji se glede na del vadbene enote med
seboj razlikujejo. V pripravljalnem delu izberemo živahne igre, s katerimi otroke
ogrejemo ter psihično in telesno pripravimo za dejavnost. Glavni del je namenjen
pridobivanju novih gibalnih znanj, utrjevanju, razvoju gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti, razvijanju sodelovanja v skupini, vztrajnosti, upoštevanju pravil… V
sklepnem delu izvajamo bolj umirjene igre, s katerimi otroke telesno in duševno
umirimo (Videmšek idr., 2002).
Avtorici Videmšek in Jovan (2002, str. 74) opredelita osem ciljev elementarnih iger:
1. »/s/poznavanje vsebin in pravil preprostih elementarnih iger,
2. razvijanje občutka za sodelovanje v skupini,
3. pridobivanje občutka za medsebojno pomoč,
4. razvijanje vztrajnosti, odločnosti, borbenosti,
5. usvajanje osnovnih načinov gibanj z žogo,
6. razvijanje koordinacije gibanja celega telesa,
7. natančnosti in moči,
8. vplivanje na srčno-žilni in dihalni sistem ter gibalni aparat.«
Pistotnik (2003) navaja še nekatere cilje, ki jih z elementarnimi igrami lahko
uresničujemo na posamezni vadbeni enoti. Ti so:
- ogrevanje (v uvodnem delu vadbene enote),
- razvoj motoričnih sposobnosti (v glavnem delu vadbene enote),
- pridobivanje in utrjevanje motoričnih informacij (v glavnem delu vadbene enote),
- umirjanje (v zaključnem delu vadbene enote).
2.6 Najpogostejše elementarne igre
Retar, Pišot in Jelovčan (2016) predstavljajo nekaj primerov najpogostejših
elementarnih iger, ki so uporabljene v vrtčevski praksi:
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
10
- črni mož: izberemo otroka, ki mu določimo vlogo črnega moža. Ta se postavi na
eno stran igralnega polja, ostali otroci pa na drugo, tako da se med seboj vidijo.
Nato črni mož zakriči: »Ali se bojite črnega moža?« Otroci odgovorijo: »Ne,«
črni mož vpraša: »Kaj pa, če pride?« Otroci spet odgovorijo: »Zbežimo,«
stečejo proti črnemu možu, ta pa jih skuša čim več uloviti. Tistega, ki se ga
dotakne, postane njegov pomočnik. V igri je dovoljen samo tek naprej. Zadnji
ujeti otrok postane nov črni mož;
- dan in noč: vzgojiteljica vodi igro, pred njo pa na tleh sedijo otroci. Ko otroci
zaslišijo besedo dan, morajo vstati, na besedo noč se zopet usedejo na tla.
Tisti, ki se zmoti, izpade iz igre;
- lovljenje v paru: vsak otrok si poišče par in se z njim prime za roke. Enemu
izmed parov damo v roke rutko. Tako označimo par, ki lovi. Tisti par, ki je ujet,
vzame rutko in postane novi lovec za lovljenje;
- mačka in miš: otroci z rokami sklenejo krog. Izberemo dva izmed njih in jima
določimo vlogi. Nekdo je mačka in drugi miš. Cilj igre je, da mačka ujame
miško, ki beži pred njo. Otroci v krog spustijo le miško, tako da dvignejo
sklenjene roke, mačke pa ne spustijo. Igra se konča, ko mačka ujame miš. Nato
zamenjamo vloge ter določimo novo mačko in novo miš;
- potres, poplava, letalo: otroci morajo ob vsaki besedi, ki jo zakriči vzgojiteljica,
opraviti določeno nalogo. Ko vzgojiteljica zakriči potres, stečejo k steni in se
nanjo naslonijo. Ko zakriči poplava, splezajo na najbližje orodje, ko pa zakriči
letalo, se morajo vsi vleči na tla. Med posameznimi nalogami prosto tekajo po
prostoru;
- ptički v gnezdu: obroči so postavljeni na igralni površini, predstavljajo ptičja
gnezda in zadostujejo številu otrok. Ko vzgojiteljica reče ptički letijo, otroci
zapustijo obroče in prosto letajo po prostoru. Med tem časom vzgojiteljica
odvzame en obroč. Nato zakriči ptički v gnezda in otroci stečejo nazaj v obroče.
Tisti, ki je najpočasnejši in ostane brez gnezda, je izločen iz igre. Zmagovalec je
najhitrejši otrok, ki nikoli ne ostane brez gnezda;
- obešanje perila: otroke razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi določeno
število krpic iz blaga, ki se razlikujejo po barvi, in ščipalke za obešanje perila.
Npr.: prva skupina dobi rumene krpice, druga skupina modre, tretja skupina
zelene krpice… Naloga otrok je, da skupine stojijo v koloni in na znak vzgojitelja
prvi iz vsake skupine vzame eno krpico ter dve ščipalki in steče na drugo stran
telovadnice, kjer je napeta vrv. Nanjo obesi krpico, steče nazaj in se postavi na
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
11
zadnje mesto v koloni. Najprej mora skupina vse krpice obesiti, nato pa jih tudi
pobrati, da je naloga uspešno zaključena. Zmaga najhitrejša skupina.
Videmšek in Stančevič (2004) navajata še nekaj iger:
- Jakec, kje si: otroci tvorijo krog, na sredini katerega stojita Micka in Jakec, ki
imata zavezane oči. Skušata se ujeti, zato Micka sprašuje Jakca: »Jakec, kje
si?« on ji odgovarja: »Tukaj sem,« in se ji poskuša izmakniti. Vloge zamenjamo
z novim parom, ko je eden od njiju ujet;
- repki in lisičke kradejo rep: vsak igralec dobi rutko ali kolebnico, ki jo obesi za
hlače na hrbtu, tako da mu prosto visi navzdol. Otroci tečejo po prostoru,
medtem pa poskušajo ujeti čim več repkov drugih otrok, pri čemer pazijo, da
svojega ne izgubijo. Ko večina otrok ostane brez repkov, je igra končana;
- žaba in muhe: v skupini določimo otroka, ki bo žaba in bo s teniško žogico,
navezano na konec vrvi, lovil ostale otroke po prostoru. Ko žaba ujame muho,
se z njo zamenja.
2.7 Napotki za izvajanje elementarnih iger
Pri izbiri elementarne igre moramo biti poleg cilja, ki ga želimo doseči, pozorni še
na druge dejavnike igre. Razmisliti moramo o starosti, spolu, številu vadečih in igralnih
pogojih. S starostjo se namreč zanimanje vadečih spreminja, prav tako obremenitev.
Pri oblikovanju skupin nam lahko preveliko ali premajhno število udeležencev
onemogoči izvedbo oziroma ne dosežemo želenega učinka. Izbor iger lahko omejijo
tudi podlaga, rekviziti, velikost igrišča, saj jih ob neprimernih pogojih ne moremo
izpeljati. Pri izvajanju elementarnih iger na prostem smo odvisni tudi od vremenskih
razmer (Pistotnik, 1995).
Na izvedbo vsake igre se moramo temeljito pripraviti, si zastaviti cilj, ki ga želimo
doseči, in domisliti pogoje, v kakršnih se bo udejanjila. Da si olajšamo delo, je
priporočljivo upoštevati nekatere napotke (Pistotnik, 1995):
- navodila igre jasno in kratko razložimo ter po potrebi predstavimo. Ta naj ne
bodo prezahtevna ali dvoumna. Med podajanjem informacij moramo biti
postavljeni tako, da nas vidijo vsi vadeči;
- oblikujemo številčno in kakovostno enakovredne skupine, kar zagotovi večjo
zavzetost in uresničitev zastavljenih ciljev. Če je le mogoče, poskrbimo, da so v
igri zaposleni vsi vadeči. Tisti, ki so vadbe oproščeni, naj pomagajo pri
organizaciji iger, sojenju ipd.;
- upoštevamo načelo postopne obremenitve: od lažjega k težjemu, od manj
zahtevnega k zahtevnejšemu…;
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
12
- neupoštevanje pravil kaznujemo z dajanjem prednosti ali ugodnosti nasprotniku.
Pravila so zato, da jih upoštevamo in s tem realiziramo tudi učne cilje (npr.
učimo vodenje žoge z levo roko…). Vodja igre mora zato aktivno posegati v
samo igro;
- pustimo, da se igra razživi in razvije, zato jo čim manjkrat prekinjamo. S tem
namenom v pravila ne postavljamo preveč omejitev, ki nimajo vpliva na
zastavljene cilje;
- če med izvajanjem igre opazimo, da več vadečih ni razumelo pravil, igro
prekinemo in pravila ponovno razložimo oziroma predstavimo. Nato začnemo z
izvedbo od začetka;
- ob nezanimanju za igro jo čim prej zaključimo ali dopolnimo, spremenimo
pravila, začnemo z novo igro ipd.;
- odmore med igrami izkoristimo za komentarje o napakah in dobrih potezah,
obravnavamo njihove reakcije, dajemo napotke za izboljšanje ipd.;
- igra se zaključi s popolnoma jasnim in razvidnim zmagovalcem. Pri
neodločenem rezultatu igro podaljšamo, dodamo ponovitev. Zmagovalca javno
razglasimo, se z vadečimi o igri pogovorimo in damo napotke za njeno
uspešnejšo izvedbo;
- igra naj ima svoj poudarek, pomen, kar vadeče spodbudi k njihovi maksimalni
zavzetosti za izvedbo zadanih nalog (npr. biti hitrejši od nasprotnika);
- izbrano igro večkrat zapored ponovimo v isti vadbeni enoti in v zaporednih
vadbenih enotah, da jo vadeči dojamejo in se v njej izrazijo.
Elementarna igra, ki je dobro izbrana,nadzorovana in vodena, lahko postane
uporabno vzgojno in poučno praktično sredstvo v športu. Ta učinek dosežemo s
spreminjanjem igralne površine in velikosti igrišča, številom vadečih, oblikami gibanja,
časom trajanja, številom ponovitev ipd. Naloga igre ni samo zadovoljitev zahtev s
področja motorike, ampak tudi vzgajanje v situacijah, kot so spoštovanje pravil,
obvladovanje pretirane agresivnosti, razvijanje tovarištva.
Pedagog, ki je igro izbral in jo ustrezno vodil, vzgaja otroke, ne pa igra sama.
Njegova naloga je, da je v igri aktiven dejavnik in ne le nemi opazovalec. V igro posega
in jo usmerja v želeni smeri (Pistotnik, 1995).
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
13
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Gibanje je eno izmed pomembnih področij po kurikulu, s katerim se otrok sreča
prekkonkretnih izkušenj in v različnih situacijah. Je področje, pri katerem otrok
odkrivasvoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos. Poleg telesnega in
gibalnega razvoja gre tu tudi za spoznavni, čustveni in socialni razvoj. K temu pa
vključimo še igro, ki je otrokova primarna potreba.
Kot vzgojitelji moramo biti kompetentni, da otroku ponudimo kakovostne in
raznolike gibalne dejavnosti, v katerih bo vzpostavil pozitiven odnos do gibanja.
Pomembno je, da se otrok zaveda lastnih zmožnosti, razvije lastno identiteto in
samozavest. Predenj postavimo izzive, pri katerih bo lahko uspešen, pa tudi tiste, ki
bodo zahtevali malce več truda.
V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili različne skupine
elementarnih iger, ki jih vzgojiteljice in vzgojitelji uporabljajo pri svojem načrtovanem
delu,njihove značilnosti, cilje in napotke za izvajanje.
V praktičnem delu smo s pomočjo spletne ankete poskušali ugotoviti, katere so
tiste igre, ki jih vzgojiteljice in vzgojitelji najpogosteje uporabljajo pri načrtovanih
gibalnih dejavnostih v vrtcu, cilje, ki jih dosežejo z njimi,in možnosti spreminjanja pravil.
3.2 Cilji
Zastavili smo si štiri cilje, ki temeljijo na zastavljenem problemu.
C1: Ugotoviti, katere so najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice
uporabljajo pri izvajanju gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih.
C2: Ugotoviti, ali vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri izvajanju
elementarnih iger.
C3: Ugotoviti, s kakšnim namenom vzgojiteljice izvajajo elementarne igre.
C4: Ugotoviti, s pomočjo česa vzgojiteljice načrtujejo elementarne igre.
3.3 Raziskovalne hipoteze
Na podlagi raziskovalnega problema in ciljev, ki smo si jih zastavili, smo oblikovali
štiri hipoteze.
H1: Najpogostejše elementarne igre, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri
gibalnih/športnih aktivnostih, so štafete.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
14
H2: Vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri izvajanju elementarnih iger.
H3: Vzgojiteljice izvajajo elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo
zastavljene cilje pri gibalnih/športnih aktivnostih.
H4: Vzgojiteljice načrtujejo elementarne igre s pomočjo strokovne literature.
3.4 Metode dela
3.4.1 Izbrane raziskovalne metode
Pri pisanju diplomske naloge smo v teoretičnem delu uporabili opisno oziroma
deskriptivno metodo s študijo različne domače literature.V praktičnem delu smo
uporabili kvantitativno raziskovanje s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika na
nenaključnem manjšem vzorcu vzgojiteljic in vzgojiteljev. Pridobljene podatke smo
analizirali s programom Microsoft Office Excel in jih v nadaljevanju prikazali s pomočjo
preglednic in slik.
3.4.2 Vzorec merjencev
Raziskava temelji na nenaključnem vzorcu vzgojiteljev, ki so zaposleni v
slovenskih vrtcih in pri svojem delu uporabljajo elementarne igre. Spletno anketo je
rešilo 52 anketirancev. Vse anketirane osebe so bile ženskega spola. Od tega je bilo
med njimi 28 vzgojiteljic (54 %) in 24 pomočnic vzgojiteljice (46%).Povprečna starost
anketiranih je 34,2 leti in imajo v povprečju 11,7 let delovne dobe. Največ anketiranih
sodi v osrednjeslovensko regijo (65% oziroma 34 oseb). 16 anketirancev (31%) ima
visoko/univerzitetno izobrazbo, 15 srednješolsko (29%), 12 (23%) ima višjo/strokovno
izobrazbo, 5 višješolsko izobrazbo (10%), trije anketirani (6%) imajo dokončan
magisterij, en pa nižjo ali srednjo poklicno šolo.
3.4.3 Vzorec spremenljivk
Spletni anketni vprašalnik vsebuje 14 vprašanj, med njimi je šest vprašanj vezanih
na sociodemografijo, preostalih osem pa se navezuje na elementarne igre oziroma na
proučevanje raziskovalnih vprašanj. Pet vprašanj je bilo odprtega tipa, pri čemer na
enega izmed njih ni bilo nujno odgovoriti. Pri treh vprašanjih so lahko anketiranci izbrali
več odgovorov, pri šestih pa so izbrali po en možen odgovor.
3.4.4 Postopek zbiranja podatkov
Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete, ki je bila na spletu javno
objavljena 30. 3. 2017, zaključena pa 5. 5. 2017. Anketa je bila objavljena na družbenih
omrežjih in posredovana vzgojiteljicam in vzgojiteljem, zaposlenim v slovenskih vrtcih.
Na nagovor je kliknilo 394 anketirancev, na anketo 113 anketirancev, 80 jih je anketo
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
15
začelo izpolnjevati, 79 jih je anketo delno izpolnilo, 52 anketirancev pa je anketo rešilo
v celoti.
3.4.5 Omejitve raziskovanja
Ključne omejitve, ki izhajajo iz raziskovanja in jih je treba upoštevati pri
interpretaciji rezultatov, so nabor vprašanj anketnega vprašalnika, samoocenjevanje
anketirancev, raba spletne ankete kot način pridobivanja podatkov ter nenaključen,
regijsko neuravnotežen in relativno majhen vzorec anketirancev, ki narekuje na
zadržano posploševanje rezultatov.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
16
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V nadaljevanju bomo prikazali in interpretirali rezultate. Rezultati so bili pridobljeni
s pomočjo spletne ankete, prikazali pa jih bomo s preglednicami in slikami, ki jih bomo
tudi pisno interpretirali.
4.1 Osnovne značilnosti vzorca
V prvem delu bomo predstavili socialno-demografske značilnosti anketirancev, v
drugem pa rezultate vprašanj, ki so vezana na elementarne igre.
Slika 1: Spol anketirancev
S Slike 1 je razvidno, da so vsi anketiranci ženskega spola. Anketo je rešilo 52
vzgojiteljic (100%), ki so zaposlene v slovenskih vrtcih. Rezultati so pričakovani, saj je
poklic vzgojitelja v Sloveniji v manjšini.
Slika 2: Starost anketirank
Moški0 %
Ženski100 %
Spol anketirancev
14
11
7
3
7
10
21–25 let 26–30 let 31–35 let 36–40 let 41–45 let 46–53 let
Starost
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
17
Slika 2 prikazuje, da je največ anketirank (27%) starih med 21 in 25 let. V starostni
skupini od 26 do 30 let je 11 anketirank (21%), sedem (13%) jih je starih med 31 in 35
let, tri(6 %)sostare med 36 in 40 let. 14% anketiranih pripada starostni skupini od 41 do
45 let, med najstarejšimi pa jedeset vzgojiteljic, kar predstavlja 19% vseh anketiranih.
Povprečna starost anketirank znaša 34,2 leti.
Slika 3: Stopnja izobrazbe anketirank
Slika 3 prikazuje najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe anketirank. Rezultati so
pokazali, da jih ima največ (31%) visoko/univerzitetno izobrazbo, nekaj manj (39%) jih
ima srednješolsko izobrazbo, 23% jih ima višjo/strokovno izobrazbo, 10% višješolsko
izobrazbo, 6% jih ima magisterij in le 2% anketirank imata nižjo ali srednjo poklicno
izobrazbo.
Slika 4: Delovna doba anketirank v vrtcu
1
15
5
12
16
3
Nižja ali srednja poklicna
Srednješolska izobrazba
Višješolska izobrazba
Višja/strokovna izobrazba
Visoka/univerzitetna izobrazba
Magisterij
Stopnja izobrazbe
20
13
65
2
6
0–5 let 6–11 let 12–17 let 18–23 let 24–29 let 30–35 let
Delovna doba
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
18
Rezultati so pokazali, da ima največ, kar 20 anketirank od 0 do 5 let delovne dobe,
kar je tudi pričakovano glede na starostno strukturo vzorca. Od 6 do 11 let delovne
dobe ima 13 anketirank, šest anketirank ima 12–17 let delovne dobe in prav toliko od
30 do 35 let. Pet jih ima 18–23 let delovne dobe, najmanj, samo dve anketiranki pa
imata med 24 in 29 let delovne dobe. Povprečje vseh pridobljenih rezultatov znaša
11,7 leta.
Slika 5: Statistična regija vrtca, v katerem so zaposlene anketiranke.
Slika 5 prikazuje, da je največ anketirank (65%) zaposlenih v osrednjeslovenskih
vrtcih, 25% v vrtcih zahodne regije, 6% v vrtcih vzhodne regije in le 4% iz severne
regije. Nobena izmed anketirank ni zaposlena v vrtcu, ki sodi v južno regijo.
Slika 6: Delovno mesto anketirank
13
3
34
20
Statistična regija vrtca
Vzgojitelj/-ica54 %
Pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice
46 %
Delovno mesto
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
19
Slika 6 prikazuje, da je spletno anketo rešilo več vzgojiteljic kot pomočnic
vzgojiteljice. Vzgojiteljic je bilo 54%, kar predstavlja 28 anketirank, pomočnic
vzgojiteljice pa 46%, kar pomeni 24 anketirank.
4.2 Preverjanje hipotez
V diplomski nalogi smo si zastavili štiri delovne hipoteze in jih s pomočjo spletne
ankete tudi preverili. V nadaljevanju bomo predstavili in prikazali naše ugotovitve.
Slika 7: Izvajanje elementarnih iger
Na začetku nas je zanimalo, ali anketiranci v vrtcu sploh izvajajo elementarne igre.
Med 52 pridobljenimi rezultati je le ena (2%) anketiranka odgovorila, da v vrtcu ne
izvajajo elementarnih iger. Kar 98% anketirank v vrtcu izvaja elementarne igre.
Hipotezo H1, ki predvideva, da so najpogostejše elementarne igre, ki jih
vzgojiteljice uporabljajo pri gibalnih/športnih aktivnostih, štafete, ovržemo, saj je
raziskava pokazala (Slika 8), da so med najpogostejšimi elementarnimi igrami lovljenja.
Da98 %
Ne2 %
Ali v vrtcu izvajate elementarne igre?
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
20
Slika 8: Prikaz mnenja anketirancev o najpogostejših vrstah elementarnih iger
S Slike 8 je razvidno, da vzgojiteljice za izvajanje elementarnih iger najpogosteje
izberejo lovljenja (48 anketirank). Dobljene rezultate lahko povežemo s tem, da so
lovljenja ena izmed najpreprostejših oblik elementarnih iger in vsebujejo dinamična
gibanja, ki so primerna za ogrevanje in pripravo vadečih na glavni del vadbene ure.
Uporabimo jih lahko že zgodaj v predšolskem obdobju in nudijo veliko različnih
možnosti.
Preglednica 1: Imena najpogostejših elementarnih iger po izboru anketirancev
Poimenovanje igre Število odgovorov
Ptički v gnezda 18
Črni mož 15
Lisička, kaj rada ješ? 9
Štafeta 8
Mačka in miš 7
Lovljenje 7
Avioni, potres, poplava 6
Gnilo jajce 4
Med dvema ognjema 3
Repki 3
Okameneli 2
Semafor 2
Tekalne igre 2
48
7
26 29
71
32
11
31 29
Katere vrste elementarnih iger
najpogosteje uporabljate?
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
21
Bratec, reši me 2
Tek 2
Poligon 2
Igre hitre odzivnosti 2
Igre za orientacijo 2
Hoja po klopi 2
Igre z žogo 2
Neustrezen odgovor 2
Žogo meče, žogo meče 1
Boks 1
Kje se skriva 1
Pajek in muhe 1
Račka, račka, gos 1
Teci–stoj 1
Podajanje žog 1
Tekanje po prostoru 1
Isti del telesa 1
Glava, trebuh, žoga! 1
Lovec in živali 1
Posnemanje teka različnih živali 1
Lisičji rep 1
Jastreb in piščančki 1
Dež, sonce, sneg 1
Koper, Izola, Piran, stop 1
Hoja čez vodo in ovire 1
Razvijanje ravnotežja 1
Stopi na… 1
Poslušaj in spremeni smer 1
Stop! 1
Tek čez ovire, med ovirami 1
Ringa raja 1
Prenos žoge 1
Lisica in lovec 1
Zajček in korenčki 1
Pajek, pajek ven iz mreže 1
Ribič gre na lov 1
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
22
Odbojka 1
Kipi 1
Tla gorijo 1
Igre preciznosti 1
Lovec lovi kokoši 1
Vladar 1
Hokej 1
Barvice 1
Štorklja in žabe 1
Zadeni me z žogo 1
Vožnja z vozili 1
Noč in dan 1
Skozi, pod in čez ovire 1
Plezanje 1
Hoja po različnih površinah 1
Zajec in lovec 1
Trden most 1
Virusi 1
Lovec in zajčki 1
Anketiranci so morali poleg izbire najpogostejših vrst elementarnih iger napisati
tudi imena treh najpogostejših, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Rezultati so pokazali
(Preglednica 1), da je največ anketirank navedlo igro ptički v gnezda (18 odgovorov),
igro črni mož (15 odgovorov) in igro lisička, kaj rada ješ? (devet odgovorov). Slednji
dve uvrščamo med lovljenja, kar se ujema z rezultati vprašanja o najpogostejših vrstah
elementarnih iger. Igri ptički v gnezda in črni mož v svoji literaturi navajajo tudi Retar,
Pišot in Jelovčan (2016) kot ene izmed najpogostejših elementarnih iger, ki so
uporabljene v vrtčevski praksi.
Drugo hipotezo, ki predpostavlja, da vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila pri
izvajanju elementarnih iger, prav tako ovržemo, saj so rezultati pokazali, da vzgojiteljice
redko spreminjajo pravila elementarnih iger.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
23
Slika 9: Prikaz mnenja anketirancev o spreminjanju pravil pri elementarnih igrah
S Slike 9 lahko razberemo, da kar 57%, kar je več kot polovica anketirank, le redko
spreminja pravila elementarnih iger. 29% jih pravila spreminja pogosto, 4% vedno in
10 % nikoli. Ena izmed značilnosti elementarnih iger je prav da, da nudijo prilagodljiva
pravila, ki jih lahko spreminjamo glede na cilje, možnosti, sposobnosti in znanje
vadečih (Pistotnik, 2011).
Poleg pogostosti spreminjanja pravil nas je zanimalo tudi, zakaj, s kakšnim
namenom vzgojiteljice spreminjajo pravila elementarnih iger. V nadaljevanju
predstavljamo nekatere izmed najpogostejših razlogov, ki so jih navedle anketiranke:
- »Da se otroci naučijo upoštevanja različnih navodil.«
- »Če kakšna igra postane dolgočasna otrokom, jo malo popestrim.«
- »Prilagajanje starosti, trenutnim potrebam – tema v oddelku, medpodročno
povezovanje, doseganje različnih ciljev…«
- »Predvsem zaradi razvijanja pozornosti – pomembno se mi zdi, da otroci
razmišljajo, poslušajo navodila, ne le ponavljajo tisto, kar jim je že poznano.«
- »Ker tako spremenim težavnost igre.«
- »Ko se pokaže potreba v skupini ali ko otroci sami predlagajo drugačen način
izvajanja.«
Hipoteza H3 predpostavlja, da vzgojiteljice izvajajo elementarne igre z namenom,
da z njimi dosežejo zastavljene cilje pri gibalnih/športnih aktivnostih. Na podlagi
rezultatov (Slika 10), ki smo jih pridobili s spletno anketo, prav tako ovržemo tretjo
hipotezo.
Nikoli10 %
Redko57 %
Pogosto29 %
Vedno4 %
Kako pogosto spreminjate pravila elementarnih iger?
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
24
Slika 10: Prikaz razloga za izvajanje elementarnih iger
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. S Slike 10 lahko razberemo, da
največ vzgojiteljic (86%) uporablja elementarne igre zato, ker so otrokom všeč in ker
nudijo veliko različnih možnosti (63%). Rezultate podkrepimo tudi z vedenjem, da je
igra otrokova potreba, primarna dejavnost, ki poteka z notranjo motivacijo in v kateri
otrok uživa. 7 jih je pod odgovorom drugo še dodalo, da se ob njih otroci naučijo
upoštevanja pravil in sodelovanja, zaradi inovacijskega projekta in ker nudijo veliko
gibanja, ki ga otroci zelo potrebujejo.
Glede na postavljeno hipotezo, v kateri smo predvidevali, da vzgojitelji izvajajo
elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo zastavljene cilje, smo v anketo
dodali tudi vprašanje, pri katerem so morali anketiranci navesti tri najpogostejše cilje, ki
jih dosežejo z elementarnimi igrami. Odgovore smo strnili in izmed vseh oblikovali
deset najpogostejših ciljev
Preglednica 2: Najpogostejši cilji elementarnih iger
Najpogostejši cilji elementarnih iger po navedbi anketirank
Razvijanje motoričnih sposobnosti.
Otrok razume in upošteva pravila igre.
Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.
Otrok ob igri razvija medsebojno sodelovanje.
Otrok se nauči sprejeti zmago in poraz.
Otrok razvija orientacijo v prostoru.
Otrok v igri krepi socialne stike.
Otrok v igri uživa in se dobro počuti.
44
32
28
18
7
Ker so otrokom všeč.
Ker nudijo veliko različnih možnosti.
Ker z njimi dosežem zastavljene cilje.
Ker mi pogoji v vrtcu to omogočajo
(telovadnica,igrišče…).
Drugo
Zakaj najpogosteje izvajate
elementarne igre?
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
25
Razvijanje pozornega poslušanja.
Otrok ogreje svoje telo in se pripravi na glavni del vadbene ure.
Naša zadnja hipoteza H4 predpostavlja, da vzgojiteljice načrtujejo elementarne
igre s pomočjo strokovne literature. V knjižnicah je na voljo veliko knjig, nekatere med
njimi so navedene tudi v literaturi diplomske naloge, ki nudijo številne ideje za izvajanje
elementarnih iger. Kljub temu so rezultati ankete pokazali (Slika 11), da vzgojiteljice
najpogosteje dobijo ideje od sodelavca/sodelavke. Na podlagi teh rezultatov je tudi
hipoteza H4 ovržena.
Slika 11: Prikaz mnenja anketirancev o idejah za elementarne igre
Pri tem vprašanju so anketiranci lahko izbrali več možnih odgovorov. S Slike 11
lahko razberemo, da jih večina ideje za elementarne igre dobi od sodelavca/sodelavke
(40 anketirancev) ali pa na internetu (37 odgovorov). To sta dva izmed najhitrejših in
preprostih načinov za pridobivanje idej. Sodoben način življenja in internet nam nudita
hiter dostop do podatkov, ki jih iščemo. Eden izmed načinov komuniciranja je tudi
prenos dobre prakse med sodelavci/sodelavkami, kar se je izkazalo tudi pri rezultatih
ankete. Pri odgovoru drugo so anketiranke navedle še nekaj drugih načinov
pridobivanja idej: od otrok, prek izobraževanja, lastni viri, na fakulteti in izkušnje.
40
37
31
9
7
6
Od sodelavca/sodelavke.
Na internetu.
V strokovni literaturi.
V poljudnih revijah, člankih.
Drugo.
Od prijateljev.
Kje najpogosteje dobite ideje za elementarne igre?
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
26
5 SKLEPNE UGOTOVITVE
Rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo spletne ankete, so pokazali, da velika
večina vzgojiteljic pri izvajanju gibalnih/športnih dejavnosti izvaja tudi elementarne igre.
Med njimi so najpogostejša lovljenja, ki vsebujejo veliko dinamiko gibanja in so
primerna za vse starosti. Ugotovili smo, da se igre, ki so najpogosteje omenjene v
literaturi, res največkrat izvajajo tudi v vrtcu. Vzgojiteljice jih izvajajo, ker so otrokom
všeč in ker nudijo veliko različnih možnosti. Tudi naša predpostavka, da vzgojiteljice
izvajajo elementarne igre z namenom, da z njimi dosežejo zastavljene cilje, je dobila
veliko število odgovorov. Najpogostejši cilji, ki so jih navedle anketiranke, se ujemajo s
cilji elementarnih iger, ki jih v literaturi navajata avtorici Videmšek in Jovan (2002).
Otrok pri igri osvaja pravila preprostih elementarnih iger, se uči sodelovanja, razvija
motorične sposobnosti… Ena izmed značilnosti elementarnih iger, ki jo opisuje
Pistotnik (2011), je, da elementarne igre nudijo prilagodljiva pravila glede na cilje in
možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih. Kljub temu, da smo predvidevali, da
vzgojiteljice pogosto spreminjajo pravila igre, se je na podlagi rezultatov izkazalo, da to
počnejo redko. Najpogosteje jih spremenijo, da otroke naučijo upoštevanja različnih
pravil, da igro popestrijo, otežijo ali če otroci sami predlagajo kakšno novo idejo za
izvajanje. Vzgojiteljice dobijo ideje za elementarne igre od sodelavca/sodelavke, velika
večina tudi na internetu. Gre za dva izmed preprostejših načinov pridobivanja
informacij. Hitro iskanje informacij na internetu je v današnjem času vse pogostejše.
Mogoče bi bilo treba vzgojiteljem v vrtcu predstaviti še druge vire, organizirati dodatna
izobraževanja in jim ponuditi nova znanja ter ideje.
Pridobljenih rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo vzgojiteljev, saj
se stališča, ki smo jih ugotovili, nanašajo na manjši vzorec vzgojiteljic iz
osrednjeslovenske, zahodne, vzhodne in severne regije. Med anketiranci ni bil nihče iz
južne regije.
Področje elementarnih iger v vrtcu je široko in nudi številne možnosti, ki bi jih bilo
vredno podrobneje predstaviti. Rezultate naše raziskave lahko uporabimo kot izhodišče
za nadaljnja proučevanja gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
27
6 LITERATURA IN VIRI
Jelovčan, G. in Pišot, R. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem
obdobju. Koper: Založba Annales.
Krevsel – Viki, V. (2008). Vzgoja mladih športnikov. Ljubljana: Forma 7.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Urad Republike Slovenije za šolstvo.
Obadič, M. (2016). Elementarne igre za spodbujanje gibalnega razvoja v zgodnjem
otroštvu. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro: elementarne in družabne igre za delo in prosti čas.
Ljubljana: Fakulteta za šport.
Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za
njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Pišot, R., Jelovčan, G. in Volmut, T. (2006). Metodika gibalne/športne vzgoje (Zbirka
Študijska gradiva, zv. 3). Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Retar, I., Pišot, R. in Jelovčan, G. (2016). Gibalne športne aktivnosti otrok v zgodnjem
otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Kovač, M. (2008). Gibanje. V L. Marjanovič Umek in R. Kroflič (ur.),
Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 57–76). Maribor: Založba Obzorja.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Stančevič, B. (2004). Popestrimo športno vzgojo. Ljubljana: Fakulteta
za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Šiler, B. in Fišer, P. (2002). Slepa MIŠ, ti loviš! Ljubljana: Fakulteta za
šport, Inštitut za šport.
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
28
7 PRILOGE
Priloga 1: Anketni vprašalnik za vzgojitelje.
Q1 - Ali v vrtcu izvajate elementarne igre?
Da
Ne
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q2 - Katere vrste elementarnih iger najpogosteje uporabljate?
Možnih je več odgovorov.
Lovljenja
Skupinski teki z izmenjavo mest
Tekalne igre
Štafetne igre
Moštvene igre
Borilne igre
Igre ravnotežja
Igre preciznosti
Igre orientacije v prostoru
Igre hitre odzivnosti
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q3 - Zapišite IMENA 3 najpogostejših elementarnih iger, ki jih izvajate pri
gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih.
1. Igra 2. Igra 3. Igra
Elementarne igre
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q4 - Prosimo, označite, zakaj najpogosteje izvajate elementarne igre.
Možnih je več odgovorov.
Ker so otrokom všeč.
Ker z njimi dosežem zastavljene cilje.
Ker nudijo veliko različnih možnosti.
Ker mi pogoji v vrtcu to omogočajo (telovadnica, igrišče...).
Drugo:
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
29
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q5 - Zapišite 3 najpogostejše cilje, ki jih dosežete z izvajanjem elementarnih iger. (Na
to vprašanje ni nujno odgovoriti)
1. Cilj 2. Cilj 3. Cilj
Najpogostejši cilji
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q6 - Kako pogosto spreminjate pravila elementarnih iger?
Nikoli
Redko
Pogosto
Vedno
IF (1) Q1 = [Q1a]
IF (2) Q6 = [Q6b, Q6c, Q6d]
Q7 - Zakaj, s kakšnim namenom spreminjate pravila elementarnih iger?
IF (1) Q1 = [Q1a]
Q8 - Kje najpogosteje dobite ideje za elementarne igre?
Možnih je več odgovorov.
Od sodelavca/sodelavke
Od prijateljev
V poljudnih revijah, člankih
V strokovni literaturi
Na internetu
Drugo:
XSPOL1 - Spol:
Moški
Ženski
Q9 - Označite, v katero statistično regijo sodi vrtec, v katerem ste zaposleni?
Možnih je več odgovorov
Zahodna regija
Vzhodna regija
Slabe, Nina (2017): Najpogostejše elementarne igre pri gibalnih/športnih aktivnostih v vrtcih. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
30
Osrednjeslovenska regija
Severna regija
Južna regija
Q10 - Starost
Q11 - Prosimo, označite vašo najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe.
Nižja ali srednja poklicna
Srednješolska izobrazba
Višješolska izobrazba
Višja/strokovna izobrazba
Visoka/univerzitetna izobrazba
Magisterij
Q12 - Delovna doba v vrtcu.
Q13 - Delovno mesto na katerem ste zaposleni?
Vzgojitelj/-ica
Pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice