K M E T I J S K I IN G O Z D A R S K I S E J E M V K R A N J U -

D o vključno nedelje, 16. apr i la , bo v K r a n j u odprt 17. medna rodn i kmet i j sk i i n gozda r sk i sejem. Ponaša se s številnimi novos tmi . Včera j je b i lo s t rokovno ocenjevanje s irov, v soboto pa bodo ocenjeval i i n prodaja l i p lemensko živino. Letošnji sejem je b i l že deležen številnih p o h v a l (jk) — Foto : F . P e rdan

1978 XXXI .

L'Uaovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni "rtdnik Igor Slavec — v. d. odgovornega

urednika Andrej Žalar

G L A

Obglavljenim rojakom v spomin

Sele na Koroškem — Letos mineva 35 let od žalostnega trenutka v zgodovini Sloven­cev na Koroškem in njihovega organiziranega odpora zoper f**izem in nacizem. Leta 1943 je namreč na Dunaju zloglasni ^cistični sodnik Freissler ob-•odil na smrt z obglavljenjem 13 zavednih koroških Slo­vencev, med katerimi j ih je bila večina iz Sel . Zgodovina * je žalostno poigrala. Nji­hovi potomci pa so bili lani tudi postavljeni pred sodišče, ker so v boju za pravice Slo­vencev na Koroškem javno ži­gosali krivico, zoper katero so •* borili že njihovi usmrćeni Predajki. G l avn i tajnik Na -rodnega sveta koroških Slo­vencev Fi l ip Warasch nam je povedal, da bo slovenskim ob­glavljenim žrtvam v spomin 22» aprila na Dunaju kome­moracija, na kateri bo govoril predsednik avstrijske republi­ke dr. Rudo l f Kirschlšger. Teden kasneje, 29. apri la, pa to spominska svečanost tudi •fldafc.

- j k J

Gradbeni komite za predor

Karavanke . Ljubljana — N a osnovi med­

uza vne pogodbe med Jugoslav i jo in Ostrijo za izgradnjo predora K a r a -vMke so podpisal i pogodbo o sodelo­vanju med republiško skupnostjo za

in delniško družbo turske avto-r****- Obe repub l ik i sta se dogovo­ri", da bo za pro jekt i ranje , za grad­i l 0 , obratovanje in vzdrževanje ter rmanciranje odseka cestnega predo-** Karavanke kot tud i za pobiranje j-sstnine v Jugos lav i j i skrbela repub-tJ*. skupnost za ceste, v Avs t r i j i pa ^ i S k a družba turske avtoceste, ^ p o d p i s n i k a pogodbe bosta med

sodelovala tako, kot narekuje ^državna pogodba, ustanovi la pa /»ta tudi skupn i gradbeni komite, Y b° Usklajeval potek gradbenih del. ^ a Vadbeni komi t e sestavlja Sest članov, po tr i delegira naša skupnost 4 3 ceste in t r i avstr i jska družba.

D . S.

Kranj, torek, 11. 4. Cena: 3 din

List izhaja od oktobra 1947 kot teanik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu­arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.

f Prve ocene kmetijskega in gozdarskega ^ I sejma v Kranju J

Sejem, kakršnega si želimo

Roman Albreht

Kranj — Skoraj 20.000 petkovih, sobotnih in nedeljskih obiskovalcev 17. mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma je zadovoljnih zapuščalo sejmišče v Savski loki . Pr i redi tev je presegla tradicional-nost in presenetila s številnimi no­vostmi, k i so dobro sprejete. Sejem ne privlači le kmetovalcev in drugih potrošnikov, temveč je za drugo največjo kmetijsko in gozdarsko se­jemsko prireditev v državi splošno zanimanje. Med notranj imi in zu­nanj imi razstavnimi prostori je bilo že srečati številne gospodarstvenike, direktorje kmeti jskih, gozdarskih in drugih organizacij združenega dela, delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije in zbornične organizacije iz Pordenona v I tal i j i , podsekretarja v zveznem sekretariatu za notranje zadeve M a r t i n a Koširja, sekretarja stalne konference mest Jugoslavije S lavka Zalokarja in druge. Sejem, kakor je zasnovan, se uveljavlja. Predvsem kaže v prihodnje čim prej podpisati samoupravni sporazum zainteresiranih za razvoj sejma, ki bo vzpodbujal vsebinsko in orga­nizacijsko plat prireditve, obenem pa ustvar i l temelje za prostorsko urejevanje sejmišča v Savski loki.

»Pomembna sejemska priredi­tev v Kranju sovpada z obdobjem pomembnega vzpona kmetijske­ga in gozdnega gospodarstva pri nas,« poudarja podpredsednik re­publiškega izvršnega sveta R o m a n Albreht. »Nekaj pomembih dej­stev je značilno za to obdobje. Družbenoekonomski položaj kmeta in združenega delavca je trden. Kmetu je zavarovana pra­vica nad zemljiščem, delovnimi sredstvi in ustvarjene so možno­sti za razširjanje pogojev za pri ­dobivanje dohodka, za združeva­nje dela in sredstev v zasebni in družbeni lasti. T o je osnova za razvoj sodobne tehnologije in družbene produktivnosti. Ust­varjeni so tudi temelji za enako­praven položaj vseh članov kmečke družine. T o odpira nove perspektive tudi za mlade, ki j ih je pretekli položaj kmetijstva od­vračal. Na pomenu pridobivajo znanje, delovno obzorje, sposob­nost obvladovanja tehnike in tehnologoje kmetijske proizvod­nje«.

Nadaljevanje na 20. strani

Kranj — Na povabilo gospodarske zbornice Slovenije je v nedeljo prispela na obisk v našo republiko delegacija Trgovinske zbornice iz Pordenone v Ita­liji. V ponedeljek so si gostje najprej v spremstvu predsednika GZS Andreja Verbiča in predstavnikov ZP Iskra ogledali tovarno Iskra — Telekomuni­kacije Labore, kjer jih je glavni direktor Iskre — Elektromehanike Kranj Aleksander Mihe v seznanil s proizvodnjo avtomatskih telefonskih central. (Ib) - Foto: F. Perdan

Nove cene oskrbnega dne Kranj — Decembra lan i je izvršni

svet občinske skupščine odobril za­časni dvig cene oskrbnega dne v so­c ia ln ih zavodih na svojem področju za največ 10 odstotkov. Po dveh me­secih poslovanja se je ugotovilo, da je bilo poslovanje zavodov zaradi neekonomskih cen nerentabilno. T o pa je tudi razlog, da je izvršni svet celotno problematiko cen v socialnih domovih ponovno preučil in dovol i l nove višje cene oskrbnega dne, k i bodo omenjenim zavodom zagotovi­le normalno poslovanje. Tako so od 1. februarja dalje cene v D o m u upo­

kojencev K r a n j : oskrbnina v eno­posteljni sobi 128,65 dinarja in os­krbnina v dvoposteljni sobi 113,90 dinarja; v domu oskrbovancev A lb i ­na Dro lca 102 d in za oskrbni dan, v Vzgojnem zavodu v Preddvoru pa znaša oskrbni dan 110 d in. Oskrbo­vanci pa bodo od 1. apr i la plačevali za 1,4 odstotka višje oskrbovalnine, da j im ne bi bilo potrebno naenkrat plačati razl iko v ceni od 1. februarja ' dalje in j im je ta manjkajoča raz l ika tako porazdeljena preko celega le­tošnjega leta.

I. S.

DOGOVORIMO SE 5. S T R A N :

S E J A RADOVLJIŠKE OBČ INSKE SKUPŠČINE J u t r i , 12. apr i la , dopoldne se bodo tudi v Radovljici sestali novo­

izvoljeni delegati vseh zborov občinske skupščine. Ob 9. uri se bo začela najprej prva skupna seja vseh zborov, nato pa bodo zbori zasedali ločeno. Povzetke gradiva za jutrišnjo sejo objavljamo na 5. strani .

L

Stane Dolanc med starešinami - Sekretar izvršnega komiteja predsedstva centralnega komi­teja zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je v petek, 7. aprila, obiskal Kranj in se v domu JLA sešel s komunisti Ljubljanskega armadnega območja in republiškega štaba za teritorialno obrambo. Največ govora je bilo o pripravah na 11. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Razgo­vora s Stanetom Dolancem so se udeležili tudi poveljnik ljubljanskega armadnega območja gene-ralpolkovnik Franc Tavčar-Rok, sekretar komiteja konference LJAO generalmajor Miha Petrič in druge visoke starešine. Po pogovoru je gost obiskal enoto Momčila Marjanca v Kranju, ki sodi med najboljše v ljubljanskem armadnem območju. Sledil je še obisk enote Danila Djuroviča in karavle Matija Verdnik-Tomaž. Oh) - Foto: F. Perdan

Naročnik:

17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7-16.4.78

V E L I K A IZBIRA IN U G O D N I N A K U P I TER S E J E M S K E C E N E K M E T I J S K E M E H A N I Z A C I J E MLEČNIH IZDELKOV IN B L A G A ŠIROKE POTROŠNJE

štafeta

v Kragujevcu

V Kragujevcu, kjer je pred 33 leti krenila na pot prva Titova štafeta, so letošnji štafeti mladosti pripravili še posebej svečan sprejem. S številnimi prireditvami so pozdravljali štafeto tudi po drugih šumadijskih mestih, kjer je potovala konec tedna.

Trideset let

gimnazije

Letos se izteka trideseto šolsko leto na novogoriški gimnaziji. Do sedaj je na tej šoli opravilo zrelostni izpit 1540 dijakov, letos jo obisku­

je 520 dijakov. Ustanovitev novogoriške gimnazije je bila za Primorsko izrednega pomena, ker je z izgubo Go­rice ostala brez šolskega sre­dišča. Kadri, ki so izšli iz te šole, danes sestavljajo jedro strokovnjakov, ki največ pri­spevajo k razvoju Primorske.

Spominska

svečanost

Zveza koroških partizanov je v Železni Kapli pripravila spominsko svečanost ob 35. obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Le-narta, ki je 3. aprila, 1943 leta v Mežici padel dva dni po imenovanju za prvega ko­mandanta koroškega parti­zanskega bataljona. Pred­sednik Zveze koroških parti­zanov Karel Prušnik-Gašper je v svojem govoru obudil spomin na težko borbo proti fašizmu, katere sad je tudi 7. člen avstrijske državne po­godbe s svojimi določbami za zaščito slovenske in hrvat­ske manjšine v Avstriji. Opo­zoril pa je tudi na to, da av­strijske oblasti sedaj s sodni­mi procesi preganjajo slo­venske mladince, ki so pred sodišče postavljeni samo zato, ker jemljejo državno pogodbo resno in se za njeno izvedbo borijo.

Priznanje za

ABCPomurko

Žirija za podelitev medna­rodnega priznanja »Hrana Evrope 1978* se je odločila, da podeli letos to priznanje Mesni industriji ABC Po-murka iz Murske Sobote. Nagrado podeljuje španski časopis En Comestile v času mednarodne razstave hrane »Alimentaria 1978«. Slav­nostno podelitev tega prizna­nja je bila v ponedeljek v Barceloni.

Preporod

mladinskega dela

Z izredno številno obiska­nim mladinskim festivalom so krajevne organizacije zve­ze slovenske mladine na Ko­roškem v Globasnici obeleži­le preporod mladinskega de­la med Slovenci na Koro­škem. Zveza slovenske mla dine si je pred letom zasta­vila nov vsebinski in organi zacijski koncept in se je se­daj predstavila kot sloven­ska mladinska organizacija, ki je prva ponudila roko de lavski in kmečki mladini in kot organizacija, ki vidi iz­hod iz sedanje manjšinske politike v sodelovanju z de­mokrati obeh deželnih jezi­kov.

J ubilej Novega

Beograda

Natanko pred 30. leti — //. aprila 1948 — je na peš­čenem levem bregu Save za­čelo 19 mladinskih delovnih brigad graditi Novi Beo­grad. Pet let zatem je Novi Beograd že dobil svojo obči­no, danes pa je to mesto eno najlepših, s katerimi se lah­ko pohvalita jugoslovanska arhitektura in gradbeništvo.

Rogaška Slatina — Ob prisotnosti soborcev in sodelavcev Borisa Kidriča, njegove žene Zdenke ter hčerk Marjetke in Jurke, najvišjih predstavnikov re­publike, ZK, SZDL in ZB je bila 9. aprila otvoritev spominskega doma dr. Franceta Kidriča in Borisa Kidriča na Knežcu pri Rogaški Slatini. Sve­čana govornika sta bila Franc Šali, član IKP CK ZKS, ki je svoj govor po­svetil liku Borisa Kidriča in pozval vse Slovence in Jugoslovane, da vsaj enkrat v življenju obiščejo Knežec, in akademik dr. Bratko Kreft, kije orisal osebnost dr. Franceta Kidriča, znamenitega slovstvenega zgodovinarja, znanstvenika in prešernoslovca — očeta velikega slovenskega revolucionarja in tesnega sodelavca tovariša Tita — Borisa Kidriča. Krajanom Rogaške Slatine je ključe Kidričevega doma predal član sveta federacije Pav le Žaucer.

Med mnogimi gosti, ki so si nato ogledali zgodovinsko izročilo Kidri čev so bili tudi Sergej Kraigher, Li­dija Šentjurc, Franc Šetinc, Andrej Marine, Franc Leskošek-Luka, Mi­ha Marinko, Janez Vipotnik, Mitja Ribičič, general Ožbolt, Ivan Potrč, Marjan Brecelj, Franc Šali in še mnogi drugi udeleženci proslave. Zjutraj pa je bila kratka proslava v osnovni šoli Borisa Kidriča v Roga­ški Slatini, povezana z odkritjem doprsnega kipa Borisa Kidriča. — Foto: I. S. ^ ^ ^ ^ ^

B O R I S KIDRK - \>\.m, PREDSEDNIK PRVI;

SLOVENSKI . VLAD! . IN VELIKI JUGOSLOVAN M

REVOLUCIONAR

JESENICE V železarni Jesenice so reorganizirali akt iv zveze združenj borcev NOV.

Sestavljajo ga Štiri skupine, k i imajo skupno približno 350 članov. O b reorga­nizacij i so sprejeli tud i program dela. V njem so predvideli utrjevanje dela in organizacije, izdelavo poslovnika, skrb za reševanje zdravstvenih in socialnih problemov železarjev-borcev N O V , aktivneje vključevanje pri delu samo­upravnih organov interesnih skupnosti ter druge naloge. Razen tega so me-noval i komisijo, k i bo sodelovala pr i postavitvi obeležij za narodne heroje, delavce v železarni, Gregorčiča, Dežmana, Zvana in Verdnika. B . B.

KRANJ V četrtek, 13. apr i la , ob 12. u r i bo seja predsedstva občinskega sveta z\

sindikatov. N a dnevnem redu bo poročilo o volitvah, predlog organizacijsko-kadrovske komisije za podelitev srebrnega znaka, pregled uresničenih naloc v lanskem letu, podpis samoupravnega sporazuma o praznovanju dedka M r a z a in informacija o pr ipravah na praznovanje 1. maja. L . B.

ŠKOFJA LOKA N a današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka bodo

razpravl ja l i o predlogih p lana proračunskih dohodkov in izdatkov za letošnje prvo četrtletje, o predlogih za odpis davka od kmetijske dejavnosti, podpisu dogovora o izvajanju pol i t ike cen proizvodov in o drugih vprašanjih.

V sredo, 13. apri la, ob 12. ur i bo sestanek sekretarjev 0 0 ZK Skofja Loka. Pogovarjal i se bodo o organiziranju sveta Z K v K S Skofja Loka in problemi)* organiziranja družbenopolitičnih organizacij v K S Skofja L oka . L . B .

TRŽIČ Pretek l i teden je M lad insko gledališče Tržič v sodelovanju s komisijo za

mednarodne in mednacionalne odnose pri predsedstvu občinske konference Z S M S uspešno predstavilo recital Srečka Kosovela Rdeči atom. Prireditev je bila organizirana v počastitev VII I . kongresa Z K S in Tedna solidarnosti z na­rodnoosvobodilnimi gibanji ter boju zoper rasno diskriminacijo. Sodelujoči so se predstavil i z deli evropskih, azijskih in afriških avtorjev, prijetna poživitev pa je b i l nastop baletne skupine. Organizatorj i in sodelujoči zaslužijo vse priznanje, grajo pa Tržičani zaradi slabe udeležbe! J . Kepic

Kamniška skupščina na prvem zasedanju

Svečanost v Radovljici

Radovljica - V sredo, 5. apr i la , so radovljiški mladinci pr iprav i l i krajšo slovesnost s ku turn im pro­gramom v počastitev 8. kongresa Z K S . Prišli so tudi gostje z občinske konference Z S M S ter z občinskega komiteja Z K S . S lavnostn i govornik je bi l M i l a n Ba loh , k i je označil razvoj slovenske in jugoslovanske Komunistične partije in zveze ko­munistov ter njun pomen v graditvi samoupravnega socialističnega siste­ma. Se posebej je poudaril vlogo H. kongresa Z K S in smernice, k i j i h je je le-ta nakazal za nadaljnje delo Z K S in tudi Z K J . . Omeni l je še zgodovinsko vlogo K P J v narodno­osvobodilnem boju in vlogo tovariša T i t a .

Svečanost se je konačala delavno, saj so se radovljiški mladinc i s pred­stavnik i občinske konference Z S M S domeni l i o organizacij i sprejema T i tove štafete.

A. K

Praznik železničarjev

L J U B L J A N A — J u g o s l o v a n s k i železničarji p raznu je j o 15. a p r i l a v s p o m i n na v e l i k o s t a v k o , k i se j e pričela ponoči s 14. n a 15. a p r i l l e ta 1920, svo j p r a z n i k . O s r e d n j a s l o v e n s k a p r i r e d i t e v bo v pe tek . 14. a p r i l a , ob 11. u r i p r e d s p o m e n i k o m n a Zaloški ce­s t i v L j u b l j a n i . 24. a p r i l a l e ta 1920 j e namreč žandarmerija s s t r e l i preprečila p o h o d železni­čarjev i n d r u g i h d e l a v c e v . O b tej priložnosti j e b i l o 13 m r t v i h , 70 pa r a n j e n i h . N a letošnji s l oves ­n o s t i bo g o v o r i l M a r j a n Orožen, s e k r e t a r k o m i t e j a mes tne kon fe ­r ence Z K S . O r g a n i z a t o r j i p r i ­p r a v l j a j o boga t k u l t u r n i p ro ­g r a m . S p o m i n s k i svečanosti n a Zaloški ces t i bo ob 13. u r i s l e d i l a pode l i t e v z l a t i h s p o m i n s k i h značk 444 d e l a v c e m Železniške­ga g o s p o d a r s t v a iz L j u b l j a n e za 30- le tno n e p r e k i n j e n o de lo na že­l e z n i c i . S e k c i j a za vzdrževanje p r o g L j u b l j a n a , s ekc i j a za v l e k o N o v o mes to , V i l i J o r d a n , F r a n c S o s i n F e l i k s Vindiš pa bodo pre­j e l i n a g r a d e »15. apr i l « , k i j i h po­del juje s k u p n o s t j u g o s l o v a n s k i h železnic. P r a z n o v a n j a pa s p r e m ­l jajo t u d i športna t e k m o v a n j a s l o v e n s k i h i n i s t r s k i h železni­čarjev, jk

35 let Primorske v Jugoslaviji

Predstavnik i občinskih konferenc S Z D L in občinskih odborov Z Z B N O V so se dogovori l i , da bo proslava ob 35-letnici sklepa A V N O J o pri­ključitvi Pr imorske k Jugoslav i j i in Sloveni j i 17. septembra v K o m n u v sežanski občini. T o naj bi bi la tudi najpomembnejša politična manife­stacija v tem letu na Pr imorskem.

L . B .

Konference borcev

Tržič — Ap r i l a se bodo v tržiški občini začele konference krajevnih organizacij zveze združenj borcev N O V . T a k je b i l sklep občinske organizacije. Konferenc se bodo udeleževali tudi posamezni člani predsedstva občinske organizacije zveze borcev Tržič. N a konferencah bo govora tudi o stališčih 5. zase­danja skupščine republiške bor­čevske organizacije.

J . K .

Kamnik — Novoizvol jeni dele­gati kamniške občinske skupščine se bodo sešli j u t r i , 12. apr i la , na prvo sejo. Delegati se bodo ob osmih zjutraj najprej zbral i na ločenih zasedanjih zborov. Seja zbora kra­jevnih skupnost i bo v mal i dvorani k ina D o m v K a m n i k u , seja druž­benopolitičnega zbora v gorenjskem kotičku k ina , seja zbora združenega dela pa prav tako v mal i dvorani kamniškega k ina . N a ločenih sejah zborov bodo izvol i l i predsednike in podpredsednike zborov. Z a pred­sednika in podpredsednika zbora združenega dela sta predlagana S lavko R a j h in Slava Repše, za pred­sednika in podpredsednika družbe­nopolitičnega zbora S lavko Ribaš in Ferdo Cvetko, za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnost i pa V lado Osolnik in A lo j z K a h n e .

Delegati vseh zborov bodo nato na skupnem zasedanju najprej izvo­l i l i predsednika in podpredsednika občinske skupščine. Za predsednika občinske skupščine K a m n i k je pred­lagan Franc Svetelj , rojen leta 1933, inženir organizacije dela, stanujoč na Dup l i c i , sedanji predsednik skupščine. Za podpredsednika skup­ščine pa sta predlagana Franc H r i -bar-Lovro in Franc Jeras. Občinska konferenca S Z D L predlaga za pred­sednika izvršnega sveta občinske

Ob svetovnem dnevu zdravja

Znižajmo k r v n i pr i t i sk

Čeprav smo v sodobni družbi uspeli pregnati večino bolezni, k i so stoletja pestile prebivalstvo, so se pojavile nove, ki iz leta v leto terjajo nove žrtve. E n a od takšnih bolezni je zvišan krvn i pritisk in boju prot i tej nadlogi je posvečeno letošnje leto. Poseben poudarek so boju prot i tej zahrbtni bolezni dal i ob svetovnem dnevu zdravja — 7. apr i lu , k i je min i l pod geslom »Znižajmo visok krvni pritisk!«.

Po podatkih svetovne organizacije trpi za to boleznijo več sto mi l i ­jonov prebivalcev našega planeta, to je kar K) do 20 odstotkov odraslih v vsaki deželi. Visok krvn i pritisk je razširjen povsod, nobena rasa in noben narod ni imun proti tej nadlogi. T o je obolenje, katerega posledi­ce so lahko trajna invalidnost a l i celo smrt. Vzporedno z naraščanjem krvnega prit iska namreč narašča tudi možnost infarkta, možganske kapi , ledvičnih in drugih bolezni.

Najpogosteje napada l judi med 25. in 50. letom in več kot polovico bolnikov nikol i ne odkrijemo. Zato je potrebno, da sami zahtevamo, naj nam zdravnik izmeri tudi krvni pritisk, imamo pa tudi že nekaj specializiranih ambulant za zdravljenje visokega krvnega pr i t iska. Ve­deti namreč moramo, da zvišan krvni pritisk ni le posledica notranj ih bolezni, temveč vse bolj posledica neurejenega načina življenja, psihič­nih pritiskov, pretiranega dela in zagnanosti, nepravilne, predvsem pre slane hrane, kajenja in premajhne fizične akt ivnost i . Vse to pogojuje ritem današnjega življenja.

Svetovna zdravstvena organiza« ija je pred kratk im /.ačela uresni-čevati poseben program, katerega cilj je sistematično raziskovan je in zdravljenje visokega krvnega prit iska. Med dvanajst imi deželami, kjer živi 30.000 prebivalcev, ki bodo vključeni v ta progam, je tudi Jugosla-vija.

Prav tako so se v teh dneh po Sloveni j i /vrstila Številna strokovna predavanja, diagnostiki in terapiji visokega prit iska pa je bil pOfVeČM tudi velik del osrednje internistične dejavnosti, Tavčarjevih dni , vrsta predavanj pa je bi la tudi v delovnih kolekt iv ih.

skupščine K a m n i k Toneta Pengova, rojenega leta 1945, iz Domžal, ki je 9

sedaj zaposlen na oddelku za finai ce in gospodarstvo. Kamniška skup­ščina bo na jutrišnjem zasedanje obravnavala tudi predloge za pred­stojnike temeljnih upravnih or­ganov skupščine. Jože Boncelj naj h vodil oddelek za gospodarstvo » finance, V lado Jašovič oddelek » splošne zadeve in družbene službe Janez Maleš oddelek za notran* zadeve, Anton Poljanšek-Brank oddelek za ljudsko obrambo in Ivač Roje davčno upravo. V novem ii vršnem svetu j i a naj bi b i l i razer predsednika Toneta Pengova ž« Olga Adamič, Jože Boncel i <»m Drobnič, Vlado JašoviČ, j g — Maleš, Anton Poljanšek, J a n e z Pre zelj, Ivan Roje, Jelka T o m S i ^ R ^ čič, Jur i j Urankar, Marjan U r h s Franc Vidervol .

J KoSnjek Načrtno

usposabljanje mladih

Radovljica - Predsedstvo ob­činske konference ZSMS Radovljici je od 31. marca do 2. aprila v sodelovanju z Delavsko univerz Radovl j ica organiziralo v Bohinju letos že drugi tridnevni seminar Prv i , v začetku marca, je bil namen- ' jen za usposabljanje vodstev v os­novnih organizacijah ZSMS v kra­jevnih skupnostih, sedanji pa zj vodstva osnovnih organizacij mla­dih v organizacijah združenega deU in v temeljnih organizacijah. Ude­ležilo se ga je 39 slušateljev, pred­vsem predsednikov in sekretarjev, k: so predvideni, da bodo to dolžnost opravljali v naslednjem mandatnem obdobju.

Na obeh seminarjih so se udele­ženci seznanili z dohodkovnimi odnosi v združenem delu v skladu sa zakonom o združenem delu, o vlop subjektivnih sil v našem družbeno­političnem sistemu na osnovi študrje Kdvarda Kardelja, o nalogah mladi ne v našem sistemu, o samouprav­ljanju v krajevnih skupnostih in v združenem delu, o gospodarskem in družbenem razvoju občine, o infor­miranju v delegatskem sistemu, o zamisli in uresničevanju priprav » splošni ljudski odpor ter o prak­tičnih vprašanjih vodenja sej io drugih oblik organiziranega dela l Z S M S .

Predsedstvo občinske konference Z S M S načrtuje podoben seminar tudi za vse člane predsedstva, pred sedn ike komisij in konferenc, ki bodo izvoljeni na majski volilni kon­ferenci za naslednje mandatno ob­dobje. Prav tako pa imajo v pro­gramu več oblik rednega usposab-Ijanja mladih delegatov, k i so b izvoljeni v delegacijah za družbeno­politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti na marčevskih volitvah v združenem delu i n v kra-jevnih skupnostih.

Obenem poteka tudi iz obrate-vanje mladih v trimesečni obČinsk politični Soli in na dopisni §ol marksizma. T K

Glas — 3. stran

DOGOVORIMO SE Jesenice — Prva skupna seja zbora združenega dela, zbora kra­

jevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jese­nice bo v sredo, 12. apr i la , ob 10. ur i v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. N a skupni seji vseh treh zborov bodo izvo l i l i •k>omisije za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja, predsednika in pod­predsednika občinske skupščine, sekretarja skupščine, predsednika iz­vršnega sveta, podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenoval i predstojnike upravnih organov. N a skupni seji bodo izvo l i l i tudi pred­sednike in člane več komisij in svetov, skupino delegatov, k i bo delegi­rala delegate za seje zbora občin skupščine S R S ter razpravl jal i o skle­pu o povračilu stroškov delegatom. Glasoval i bodo tudi o l i s t i kandida­tov za člane predsedstva S R S in vo l i l i delegate iz Slovenije za zvezni zbor skupščine S F R J .

Po skupni seji se bodo na ločenih sejah sestali delegati posameznih zborov ter med drugim izvol i l i predsednika in podpredsednika zbora ter obl ikoval i skupine za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine S R S in določili delegate za posamezne skupine.

KANDIDATI ZA VODILNE F U N K C I J E V OBČINI N a osnovi široke in demokratične razprave v delovnih, temeljnih

organizacijah in krajevnih skupnost ih občine je občinska kandidaci j­ska komisija na predlog koordinacijskega odbora za kadrovska vpraša­nja pri občinski konferenci S Z D L Jesenice potrdi la kandidate za vodi l­ne funkcije v skupščini občine in v skupščini samoupravnih interesnih skupnosti .

Izobl ikoval i so se naslednji predlogi kandidatov: za predsednika skupščine občine Slavko Osredkar, d ip lomirani pravnik; za podpredsed­n ika občinske skupščine Ivo Arzenšek, d ip lomirani inženir metalurgije; za predsednika družbenopolitičnega zbora Janko Burn ik , višji pravni delavec; za predsednico zbora krajevnih skupnosti Vera D u l m i n , učite­l j ica; za predsednika zbora združenega dela Va lent in Crv , d ip lomirani inženir metalurgije; za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Ivo Ščavničar, inženir organizacije dela. D . S.

Mošnje — V partizanskih Mošnjah stoji spomenik padlim talcem in borcem. — Foto: F. Perdan

Program akcije Komunista Radovljica - V radovljiški

občini so pr ipravi l i v okviru letošnje akcije Komun is ta bogat program prireditev, ki j ih organizira poseben

V Mošnjah se spominja jo težkih d n i

Mošnje — T e dn i praznuje jo prebivalci krajevne skupnost i Moš­nje svoj krajevni prazn ik , v spomin na težke dni NOB, ko so N e m c i izselili iz pa r t i zansk ih M osen j vse prebivalce. V Mošnjah je na začetku vojne prva žrtev okupaci je postala Sola, ko so Nemci najprej odpeljali v taborišče slovensko učiteljico, na

njeno mesto pa so prišli nemški učitelji. Nemci so začeli Mošnjane izsiljevati po prvi par t i zansk i akc i j i , po napadu na nemškega prisel jenca. Izselili so štiri družine, kater ih sinovi so bili v pa r t i zan ih (Globoč-nikovo, Zimovo, Pogačarjevo, in Praprotnikovo). K o se je par t i za­nom posrečilo, da so ustre l i l i N emca , ki je prebival v Mošnjah zato, da je nenehno vohljal za zavednimi pre­

bivalc i , so Nemc i izsel i l i vse prebi­valstvo. Kasneje so požgali osem stanovanjskih hiš in gospodarska poslopja. Ob koncu apri la 1945 so se Mošnjani vrni l i iz taborišč in začeli obnavl jat i porušene domove. V štirih letih vojne je bilo iz Mošenj iz­seljenih 168 ljudi. Danes stoji na pokopališču v Mošnjah spomenik padl im talcem in borcem, med kater imi je tudi narodni heroj Rezka Dragar.

Mošnje so majhen kraj na Go­renjskem, / vendar živ del mozaika vsega slovenskega naroda. S imbo­l iz irajo voljo in vero v zmago, na svoji tradici j i pa nenehno gradijo in si prizadevajo za še lepši jutrišnji dan.

D . S.

Delegatska izkušnja več Sprejemanje letošnjega tržiškega občinskega

proračuna opozorilo, da kaže v prihodnje

vzpostaviti boljše sodelovanje med delegaci­

jami združenega dela, strokovnimi organi

skupščine in interesnih skupnosti ter vodstvi

družbenopolitičnih organizacij

Trž i č — Letošnji tržiški občinski proračun so sprejemali v dveh delih. Osnutek so najprej oceni l i delegati občinske skupščine, z nj im »oglašali i n ga da l i v j avno razpravo, pretekl i teden pa je bil pred skup­ščino dopolnjen predlog proračuna in spremljajočega odloka. Vendar »prejemanje n i potekalo tako gladko, kot je bilo pričakovati. Pridob­ljena je b i l a nova izkušnja, k i j o kaže pr i delovanju delegatskega sistema pogosteje upoštevati.

L e redki proračun je b i l deležen tolikšne obrazlage kot prav letoš­nji. V mnogočem je izjemen, saj je tržiški proračun dopolnjevan z re­publiškimi so l idarnostn imi sredstvi in zato veljajo zanj še posebno stroga mer i la . Sestav l javc i in predlagatelj i so vsaj na sejah skupščin skih zborov pojasnjeval i , da je skoraj 22-odstotno povečanje proračuna upravičeno, saj pr ihajajo letos nove obveznosti, razen tega pa je bi la v preteklih le t ih proračunska potrošnja manjša tudi zaradi tega, ker v»a s istemiz irana mesta v upravnem organu in predsedstvu skupščine niso b i la zasedena. K v a l i t e t a dela je zaradi tega trpela. Letos bodo te kadrovske vrzel i izpopolnjene, zato tolikšnemu povečanju ni kaj oči­tati. Obenem je b i lo poudarjeno, da se bo proračunska potrošnja redno ocenjevala ter usklajevala z rastjo družbenega proizvoda.

Ze na predzadnj i seji, ko je b i l dan osnutek proračuna v javno razpravo, je delegacija Peka meni la , da tolikšno povišanje ni uteme­ljeno, ker takšne rast i družbenega proizvoda ni pričakovati. Peko na primer načrtuje komaj 17-odstotno rast družbenega proizvoda. Slišati je bilo tud i pomisleke, zakaj tolikšen skok pr i denarju za delovanje skupščinskih teles in upravnih organov.

N a zadnj i seji skupščine, ko bi moral i proračun sprejeti, sta delega­ciji Peka in Bombažne predilnice in tkalnice pomisleke ponovil i . B i l i so proti i n vzdržani glasovi, zato je b i lo potrebno na seji dodatno pojas­njevanje in prepričevanje. Slišati ie bilo vprašanje, kako gospodariti po 1. apri lu, ko preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračun skih potreb?.

Proračun je bi l sicer izglasovan, čeprav štetje glasov nima veliko skupnega z delegatskim sistemom, kjer sta osnova dogovarjanje in spo razumevanje. Ob tem pa kaže poudari t i in se vprašati, zakaj delegacije, ki s predlogom niso soglašale, svojega stališča niso posredovale prej in ne zadnji hip na seji? In drugič. Zakaj predlagatelji odloka o proračunu niso našli t renutka za dogovarjanje s temi delegacijami, če so bil i že na prvi seji očitki zoper osnutek proračuna očitni?

NaŠ delegatski sistem je dobi l izkušnjo več. Dogovarjanje in razre­ševanje nejasnosti in problemov naj postane pogostejša praksa delegat­skega sistema. Vendar pa morajo b i t i zanju zainteresiatni tako delegati kot predstavniki skupščine, izvršnega sveta, interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Takšen je bi l tudi sklep letošnje prora­čunske razprave v Tržiču. i . K oš n jek

odbor s svojima pododboroma pri komiteju občinske konference Z K Radovl j ica . Pododbor za akcijo »Človek, znanje, produktivnost« je v sodelovanju z delavci inštituta tovarne E l a n Begunje, M u r k e Lesce in Knjigoveznice Radovl j ica marca pr ipravi l razstavo novih izdelkov v sklopu inovacijske verige v dvorani radovljiške graščine. Svoje dosežke, k i sodijo med edinstvene v Jugosla­viji je prikazalo 16 delovnih orga­nizacij v občini ter dva zasebna izu­mitel ja. Nazoren prikaz i zv i rn ih ino­vacijskih dosežkov, k i so bi l i na ogled široki javnost i , je potrdi l upravičenost akcije Komun i s t a , kar dokazuje izredno visok obisk in zanimanje pa tud i nedeljene pohva­le razstavl javcem in organizatorjem.

Pododbor za akci jo Kn j i ga in družba je v okv i ru programa akt iva komunistov ku l tu rn ih delavcev spodbudil tud i odgovorne komuniste v delovnih organizacijah, da so sledil i zgledu novatorjev ter na razstavah pr ikaza l i izbor s trokovnih in družboslovnih knjig, s kater imi razpolagajo v svoj ih knjižnicah.

P r v i so pr iprav i l i razstavo v te­meljni organizacij i združenega dela Vezenine na Bledu. Razen svojih zbirk, k i so j i h domiselno razporedil i v lepo urejenem prostoru, so prika­zal i tu tudi strokovne knjige drugih dveh tekst i lnih tovarn A lmi re R a ­dovljice in S u k n a Zapuže. Razstavo so nato prenesli in dopolni l i s svo­j im i zbirkami v oba omenjena ko­lektiva.

Apr i l a bo še nekaj podobnih akcij v drugih delovnih organizacijah, predvidena pa je tudi osrednja knjiž­na razstava, k i jo bo pripravi la ma­tična knjižnica v Radovl j ic i . J R

33 tehničnih inovacij

Jesenice — Vsako leto uvajajo jeseniški železarji 60 do 70 izumov, tehničnih in tehnoloških inovacij, novatorskih in racional izatorskih predlogov, s kater imi prihranijo let­no več kot 25 mil i jonov dinarjev. T o je precej lep in velik prispevek k sanaciji in večji poslovnosti in ren­tabilnosti vseh temeljnih organizacij združnega dela jeseniške železarne.

V času akcije Človek znanje, pro­duktivnost so začeli v posameznih temeljnih organizacijah v železarni ustanavl jat i posebne strokovne ko­misije obratnih strokovnjakov, k i so zadolžene, da analizirajo vsako ino­vacijo in pripravijo ustrezno gradivo za dokončno oceno odborov za go­spodarstvo. N j ihovo delo je temelji­to in pospešuje objektivno ocenitev izboljšav in st imulat ivno nagraditev uspešnih in prizadevnih avtorjev.

V prvem tromesečju letos so od­bori za gospodarstvo v osmih temelj­nih organizacijah združenega dela pozit ivno ocenili že 33 tehničnih in tehnoloških inovacij, k i izkazujejo 6 milijonov 907.000 dinarjev letnih prihrankov in koristi , prizadevnim in uspešnim avtorjem pa je bilo iz­plačanih 186.000 dinarjev inovacij­skih nadomestil, odškodnin, akon­tacij in tr i letnih rent. U . 2.

Sestava članstva ZK

Največ delavcev, predvsem mladih

Po statističnem pregledu giba­nja in strukture članov ZKS med VII. in VIII. kongresom zveze ko­munistov Slovenije se je število članov Zveze komunistov v zad­njih treh letih od 67.000 povečalo na 100.000 članov ali za 51 od­stotkov. V medkongresnem ob­dobju je bilo tako sprejetih 36.000 novih članov, članstvo pa je prenehalo 3500 članom. V zve­zi komunistov Slovenije je zdaj okoli 69 odstotkov moških in 31 odstotkov žensk, starih do 27 let je okoli 28.000 ali 28 odstotkov, delavcev je 31.000 ali 30 odstot­kov in zaposlenih članov ZK 80.000 ali 79 dstotkov.

Število mladih v zvezi komunistov se je v treh letih povečalo za 93 od­stotkov in se torej podvojilo. Med mladimi je vedno več žensk. Le ta 1974 j ih je bilo 33 odstotkov, leta 1977 pa 36 odstotkov.

Več kot polovica članov Z K Slo­venije izhaja iz delavskih vrst. Izobrazbena sestava članov je višja. Na jmanj je članov, k i niso končali osnovne šole, manj je članov, k i so končali le osnovno šolo, več pa kva­l i f ic iranih in visokokvali f ic iranih de­lavcev ter delavcev z višjo in visoko izobrazbo.

Med člani vodstev osnovnih orga­nizacij zveze komunistov je največ delavcev in obenem več članov z višjo šolsko izobrazbo kot med vsemi člani zveze komunistov. Članov ob­činskih konferenc Z K je v Slovenij i 3700, članov komitejev pa 912. Med člani konferenc je žensk 25 odstot­kov, med člani komitejev pa 20 od­stotkov. Največ članov tako kon­ferenc kot komitejev je iz gospo­darskih organizacij. Delavcev je med člani konferenc 26 odstotkov, med člani komitejev pa 24 odstotkov, vodi lnih delavcev pa med člani konferenc 23 odstotkov, med člani komitejev 32 odstotkov, med vsemi člani zveze komunistov Slovenije pa 7 odstotkov.

Število osnovnih organizacij se je od 2300 povečalo na 4400 a l i za 87 odstotkov, največ v gospodarstvu in tudi v krajevnih skupnostih. Vsaka druga osnovna organizacija ima manj kot 15 članov, osnovnih orga­nizacij s 100 in več člani pa je le 47. M e d osnovnimi organizacijami je tudi 290 organizacij s 3 do 5 člani.

Sestava članstva Z K po občinskih organizacijah Z K S je zelo različna. Število članov Z K se v večjih mestih hitro povečuje. V 17 občinskih orga­nizacijah Z K S je delež zaposlenih članov Z K med zaposlenim prebival­stvom pod 10 odstotki, v 43 organi­zacijah pa nad 10 odstotki. Na j ­manjši delež, 6,2 odstotka, ima go­renjska občina Skofja Loka , sledi j i s 7,3 odstotka K a m n i k in druge. Žensk je najmanj med člani Z K v L juto­meru in sicer 21 odstotkov, na Rav­nah 21 odstotkov in na Jesenicah 22 odstotkov, največ pa s 40 odstotki v Lenar tu , z 38 odstotki v Idr i j i in z 38 odstotki v L jub l jan i . Najmanj mla­dih ima članstvo Z K na Jesenicah in sicer 19 odstotkov, v Kočevju in v Izol i z 21 odstotki, največ pa v Vele­nju, kjer j ih je kar 36 odstotkov, v Šentjurju pr i Cel ju in v P tu ju . 7 ob­činskih organizacij pa ima več kot 40 odstotkov delavcev med člani Z K in to so Hrastn ik z 49 odstotki, sledijo mu Velenje, Ravne, Šmarje, Trbov­lje, Tržič z 41 odstotki in Jesenice z 40 odstotki. Na jmanj delavcev, čla­nov Z K pa imajo Ljubljana-center, Ljubljana-Vič, Sežana in M u r s k a Sobota z 22 odstotki.

Številčna rast zveze komunistov Slovenije je nad jugoslovanskim poprečjem. V medkongresnem ob­dobju se je v Z K S povečalo število članov za 38 odstotkov, v celotni Z K J pa za 35 odstotkov. S tem se je povečal delež slovenskih komuni­stov v Z K J od 6,2 odstotka na 6,4 odstotka.

In še sestava članstva zveze ko­munistov v gorenjskih občinah: na J e s e n i c a h se je število članov Z K S povečalo za 29 odstotkov, od 1577 na 2042 članov, delež zaposlenih članov Z K med zaposlenimi prebivalci pa je

' 12 odstotkov; v Kranju se je število članstva povečalo od 2551 članov na 3709 članov a l i za 45 odstotkov, med zaposlenimi pa je 10 odstotkov ko­munistov; v Radovljici se je v zad­njih treh let ih povečalo število ko­munistov za 53 odstotkov a l i od 1007 članov na 1544 članov, med zapo­slenimi pa je 10 odstotkov komu­nistov; v S k o r j i Loki je bi l porast za 39 odstotkov a l i od 725 članov na 1008 članov, med zaposlenimi pa je le 6 odstotkov komunistov; v Trži­ču pa se je število članov od 517 po­večalo na 681 članov a l i za 31 odstotkov, med zaposlenimi pa je 9 odstotkov komunistov. D. S.

Dohodek kot privatna

last? Vsekakor je materialna

osnova samoupravnih pravic pravica delavcev, da odločajo o doseženem dohodku v de­lovni organizaciji. Ustava in zakon o združenem delu opre­deljujeta dohodek kot osnovo za pravico delavcev, da odlo­čajo o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter da prido­bivajo osebni dohodek.

Ta ustavna in zakonska določila so vsem delovnim in temeljnim organizacijam zna­na, po njih se ravnajo in skle­pajo samoupravni organi in družbenopolitične organizaci­je. Vsem je tudi znano, da je dohodek, ki ga ustvarjajo, družbena lastnina, tako kot so družbena lastnina sredstva, s katerimi se dohodek ustvarja. Zato si nihče ne domišlja, da bi bil zasebni lastnik produk­cijskih sredstev in zasebni lastnik ustvarjenega dohodka. Vendar — ali se v vsi in sleherni delavec tega res za­veda?

V neki gorenjski delovni or­ganizaciji so nedvomno tiobro in odlično gospodarili, za kar jim nihče ne odreka poštene­ga in odkritega priznanja. Znali so preceniti tržišče, znali so delati tako, da jim je ob koncu leta ostalo precej dohodka, kljub naložbi in ob­veznostim, ki so izhajale iz družbenih dogovorov in spo­razumov. Pa ro se preprosto odločili, da dohodek razdelijo delavcem, vendar ne le v eni nagradi, temveč kar v treh. Delili so, kot pravimo, marca že »petnajsto plačo«.

V delovni organizaciji, kjer samoupravni organi nikakor že nekaj časa ne morejo ali nočejo v korak z družbenopo­litičnimi organizacijami al i obratno, kjer so nenehni in stalni problemi pri sprejema­nju sklepov, tudi hudo dvom­ljivih, kjer očitno družbeno-

V premislek politične organizacije ne mo­rejo uveljaviti svojih sklepov in je skratka kopica nerešenih problemov, so tako popolno­ma prezrli tudi načelo delitve po delu. Kot da se že ne bi dušili v zmedi svojih že spreje­tih in razveljavljenih sklepov, kot da ne bi sprejeli že kopico, priporočil in nasvetov občin­skih družbenopolitičnih orga­nizacij, da morajo vendarle spoštovati uveljavljena in sprejeta načela družbene ure­ditve, sistema in samouprav­nega obnašanja, so spet šli svojo pot in zdi se, kot da ne bi bili del te družbe, kot da so nekaj izven nje, nekaj čisto samosvojega, čeprav so v res­nici še kako del družbe in od te družbe še kako tudi odvisni.

Prav naše, uveljavljeno na­čelo delitve po delu, k i so ga tako malodušno in tako brez­brižno prezrli, še posebej pou­darja, da prav družbena skup­nost vpliva na delitev tistega dela dohodka, k i ni rezultat dela delavcev v posamezni organizaciji združenega dela, ampak posledica izjemno ugodnih pogojev na trgu. In prav v tem so bili vzroki njihovega dobička, v izredno dobrih pogojih na tržišču in ne v njihovi izjemno dobri produktivnosti. Takšen doho­dek pa se praviloma ne sme deliti za osebne dohodke, temveč se mora uporabljati za razširjeno reprodukcijo ali za razširitev materialne osnove združenega dela v občini ali v republiki.

»Petnajsto plačo« so kot privatni lastniki produkcij­skih sredstev razdelili, vsem nasprotovanjem in vsemu na­vkljub. Bodo še šestnajsto in dvajseto? Kdaj vendarle j im bo lastna zavest, da ne morejo sprejemati svojih norm in pravil v družbi, k i sistem z ustavo in zakoni že ima, sistem, k i se je v vsej svoji demokratičnosti že potrdil in tudi utrdil v najširši delovni skupnosti, v vsem združenem delu? D. Sedej

O d s t r a n j e n e o v i r e z a g r a d n j o

t r g o v s k e g a c e n t r a S sprejetjem odloka o spremembi

zazidalnega načrta za del naselja Pod lubn ik , so delegati škofjeloške občinske skupščine na zadnji seji preteklega mandatnega obdobja pri­žgali zeleno luč za gradnjo trgov­skega centra v tem naselju.

Gradnja trgovskega obiekta je bi la predvidena že z zaz idalnim na­črtom, k i je b i l za drugi del Podlub-n ika sprejet leta 1974, in sicer na lo­kaci j i , k i ga z zahodne strani omeju­jejo stolpnice, na severni strani regio­na lna cesta Skofja L oka — Železniki ter na vzhodni in južni strani zaseb­

ne hiše. V južnem delu centra naj bi stal i tud i dve garažni hiši, do kater ih naj bi tekel promet mimo zasebnih hiš.

K o pa so pred dobrima dvema le­toma začeli pr ipravl jat i gradnjo omenjenega centra - investitor bo Veletrgovina Loka — se je pokazala potreba po spremembi lokacij trgo­vine in garaž. Osnutek spremembe je nekoliko spremenil obliko posamez­nih objektov, predvidel pa je tudi ureditev zelenih povšin, medtem ko so prometne rešitve ostale enake. V trgovskem centru je predvidena

V Podlubniku bodi) zgradili trgovski center - Foto: F. Perdan

V p i s v šole letos drugače

trgovina za osnovno oskrbo, gostin­ski lokal i in lokal i storitvene dejav­nosti za prebivalce soseske Podlub­nik in druge zaselke v okol ic i ozi­roma za območje, na katerem živi približno 5000 l judi .

Spremenjen zazidalni načrt je bi l v javn i razpravi in je zbudil hudo kr i z last i pri lastnik ih zasebnih hiš, ker se počutijo motene zaradi predvide­nih prometnih rešitev, oz. zato, ker se boje povečanega prometa mimo svojih hiš. Ostro so protestiral i tudi prot i gradnji garažne hiše. Problem so obravnaval i na več zborih obča­nov, med drugim tudi hišni sveti stolpnic v Pod lubn iku . K o t so last­n ik i zasebnih hiš glasno zahteval i , da se trgovina prestavi, oziroma, da se po cesti mimo nj ihovih hiš (če­prav so vse javne in zgrajene tudi za avtomobi lski promet) ne sme vozit i a l i celo hodit i , so prebivalci blokov zahteval i , da se trgovina začne čim­prej graditi in so tudi ostro obsodili stališča lastnikov zasebnih hiš, češ da so bi l i najbrž vsi seznanjeni z za­zidalnim načrtom in so tudi moral i vedeti, da 5 metrov široka cesta ni namenjena le stanovalcem štirih al i petih hiš.

Pr ipombe je obravnaval izvršni svet občinske skupščine, k i je pred­lagal delegatom, da sprejmejo le pripombo, da se v omenjenem cen­tru ne zgradi garažna hiša. Delegati so predlog potrd i l i in s tem tudi predlog spremembe zazidalnega na­črta za Podlubnik II. S tem *pa so končno rešene vse zapreke za zače­tek gradnje prepotrebne trgovine v tem koncu Škofje Loke.

L. Bogataj

Vsako leto se precej mladih odloča za nadaljnje izobraževanje v sred­njih, višjih ter visokih šolah. Letos se bo v srednje in strokovne šole vpisalo predvidoma prek 24.000 učencev, višje in visoke šole pa več kot 10.000 kandidatov za redni štu-

IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ

2 E L E Z P R

R E F E R E N D U M Z A S P R E J E M P R A V I L N I K O V

J E S E N I C E — D e l a v s k i s v e t i t e m e l j n i h o r g a n i z a c i j i n d e l o v n i h s k u p n o s t i v ž e l e ­z a r n i s o n a s e j a h o b k o n c u m a r c a r a z p i s a l i r e f e r e n d u m z a s p r e j e m p r a v i l n i k o v o o s n o ­v a h i n m e r i l i h z « d e l i t e v o s e b n i h d o h o d k o v i n d e l a s k l a d a s k u p n e p o r a b e . R e f e r e n d u m b o po š i r o k i j a v n i r a z p r a v i v v s e h t e m e l j ­n i h o r g a n i z a c i j a h i n d e l o v n i h s k u p n o s t i h 14. a p r i l a . O b e n e m z r e f e r e n d u m o m so r a z p i s a l i t u d i v o l i t v e d e l e g a t o v v t i s t e s a ­m o u p r a v n e o r g a n e s e s t a v l j e n e o r g a n i z a ­c i j e s l o v e n s k i h ž e l e z a r n , k i j i h s e n i s o i z v o ­l i l i .

K O M U N I S T I Ž E L E Z A R N E O B K O N G R E S U

J E S E N I C E — V č a s u k o n g r e s a s o se s e ­s t a l i k o m u n i s t i j e a e n i t k e ž e l e z a r n e v p o č a ­s t i t e v V I I I . k o n g r e s a z v e z e k o m u n i s t o v S l o v e n i j e i n o b r a v n a v a l i t e r o c e n i l i p r e d ­k o n g r e s n o a k t i v n o « ! v ž e l e z a r n i , se m e n i l i o d r u ž b e n o e k o n o m s k e m p o l o ž a j u i n s a m o ­u p r a v n i p r e o b r a z b i v ž e l e z a r n i l a n i t e r o c e n i l i u s p e i n o a t p o s l o v a n j a ž e l e z a r n e v p r v e m l e tošn j em t r o m e s e č j u . P r e d v s e m s o p o u d a r i l i , d a b i i e m o r a l a z v e z a k o m u n i ­s t o v t a k o o r g a n i z i r a t i , d a b i se a k t i v n e j e i n u č i n k o v i t e j e d e l o v a l a .

dij in študij ob delu na l jubl janski in mariborski univerzi .

N a tolikšen vpis vpl iva več stvari : od želja in hotenj posameznika, staršev, sposobnosti, mater ia lnih pogojev, zmogljivosti šol in ne nazadnje družbene potrebe po po­sameznih pokl ic ih .

Neumestno in nehumano bi bilo, da bi družba kot celota dovoljevala tako imenovan svoboden vpis, če­prav se v naprej ve, da po končanem šolanju mlad strokovnjak določe­nega poklica ne bo dobil zaposlitve, za katero je usposobljen. Prav zaradi tega so vsako leto že v zgodnji pomladi za vse kandidate, ki žele nadaljevati izobraževanje v srednjih in strokovnih šolah pred­hodne prijave za vpis, prijave pa so potrebne tudi za vpis v višjih in visokih šolah.

V nekajmesečnem obdobju od predhodnega do dokončnega vpisa si na podlagi izraženih želja mladih pedagoški delavci, pokl icni usmer­jevalci in drugi zainteresirani druž­beni dejavniki prizadevajo preusme­r i t i del mladih tudi v poklice, za katere trenutno ni dovolj zani­manja, pa bi j i h družba potrebovala.

Letošnji vpis ima še eno novost; republiški koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje se je zavzel, da se za boljšo in pravočasno obve­ščenost za vso Slovenijo enotno raz­pišejo vpisni pogoji za vse srednje in strokovne šole, vse štipendije, prosta učna mesta in proste zmogljivosti dijaških domov. Eno tna objava bo v marsičem pripomogla k lažji do­končni odločitvi za poklic.

K I N O P O D J E T J E K R A N J U p r a v n i odbor

objavlja proste de lovne naloge za Snack bar K r a n j :

natakar-ico Pogoj i : P K g o s t i n sk i de­lavec _?elo se združuje za do lo ­čen čas od maja do k o n ­ca septembra . P ismene pri jave pošljite na u p r a ­vo podjetja a l i pa se /gla­site osebno.

Marca dražje K e r so se storitve podražile It)

1,4, alkoholne pijače za 1,2, in­dustr i jski proizvodi za I in kmeti jski pr idelki za 0,7 odstotka, so bile marca cene na drobno za odstotek višje kot februarja. Podražil se je tudi prevoz na železnici, kul turne, obrtne in komunalne storitve, nekatere vrste a lkoholnih pijač in nekateri proizvodi.

Življenjski stroški so bi l i zaradi višjih cen v prodaji na drobno za 0,8 odstotka višji kot poprej. Potrošniški žep je bi l namreč obremenjen z novimi i zdatk i za prehrano, tobak in pijačo, obleko in obutev, stanovanje, higieno, zdravstvo in kul turo ter razved­rilo.

Pred vpisi v 2- in 3-letne šole

t.

Za šolanje v 2- in 3-letnih šolah se je po predvpisih navdušilo 852 učencev in učenk iz vseh gorenjskih osnovnih šol. Če primerjamo to številko z možnostmi, ki j i h imajo učenci, lahko ugotovimo, da bo za te šole manjkalo precej učencev. Organizacije združenega dela in predstavniki malega gospodarstva so namreč to leto pri javi l i 1478 prostih učnih mest.

Za poklice se odločajo predvsem fantje. Razmerje med nj imi in dekleti je 2 proti 1. Deklet še vedno ne moremo navdušiti za poklice v kovinarski in elektro stroki ( f inomehaniki , strugarji , e lektromehaniki ipd) , čeprav je znano, da M prav v teh pokl ic ih uspešnejše od moških vrstnikov. N a drugi strani pa dekleta do­kazujejo svojo uspešnost in tehnično usmerjenost, saj j ih je veliko zaposlenih v neposredni proizvodnji teh panog. . . . .. , , , .

Upravičeno se tudi lahko zamisl imo, a l i sploh kaže dekleta nagovarjati za poklice kovinarske in elektro stroke, saj j ih organizacije zd~»ženega dela ne bodo z

S k u p n o s t za z a p o s l o v a n j e K r a n j

veseljem sprejele. Po podatkih o številu učnih mest, ki j i h je prijavilo združeno delo, ugotavljamo, da je manj kot petina učnih mest namenjena dekletom in Še to le v klasičnih ženskih pokl ic ih: prodajalke, šivilje, kuha­rice, natakarice ipd.

Po zbranih predvpisih v 2- in 3-letne šole torej ni bojazni, kje najti učno mesto, ampak kako zagotoviti združenemu delu dovolj učencev.

Preveč zanimanja, zato tudi nekaj težav pri vkl ju­čevanju, bo le v naslednjih pokl ic ih : avtomehanik, elektromehanik, RTV-mehan ik , frizerke. Seveda je vprašanje zase administrat ivna šola, za katero se za­nima 61 deklet, njenih zmogljivosti pa še ne poznamo.

Največji primanjkljaj učencev bo za poklice stroj­ni mehanik, strugar, rezkalec, tesar, prodajalec, na­takar (za vsakega od teh manjka več kot 50 učencev;, vel iko možnosti za vključitev pa bodo imeli učenci tudi v metalurških pokl ic ih (talivec, valjavec, žičar), kovinarskih kot. so orodjar, razni instalaterji in mon­terji: vodovodni instalater, monter ogrevalnih naprav, elektro instalater. Vrata so odprta za izučitev zidar­skega poklica, mizarskega, gumarskega, za kuharja in telekomunikacijskega mehanika. -Je pa le cela vrsta poklicev, v katerih bodo učenci lahko našli svojo bo­dočo pokl icno usmeritev.

Potrebno je omeniti , da imajo absolventi nekaterih tr i le tnih šol lepe možnosti za nadaljevanje na tehniš kih šolah, kjer ne začenjajo s prvim letnikom, pač pa z drugim ali celo s tretj im. Vključevanje v triletne iole je zanimivo tudi zato, ker bodo učenci po končanem šolanju z lahka dobil i delo, saj j im ga zagotavljajo potrebe združenega dela.

A. Robič

T r g o v i n o nujno potrebujemo!

S sprejetjem odloka o spre­membi zazidalnega načrta za Podlubnik so odstranjene se zadnje ovire za gradnjo trgov­skega centra v tem naselju, ki ima že več tisoč prebivalcev in je v zgornjem koncu že kar pol ure boda oddaljeno od me­sta. Kaj menijo o gradnji občani? Viktor

Struc, Podlub­nik 161:

»Problem gradnje trgovine smo obravnaval i na hišnem svetu i n bi l i smo soglasni, da jo je potreb­no čimprej zgraditi, ker je naselje postalo zelo veliko. P r i tem pa se ne more ozirati na takšne ali d r u ­gače želje posameznikov.«

Štefan Ravas iz Podlub-nika 160:

»Trgovina mora bi t i čimprej zgrajena, saj je treba dobro »sto­piti«, da v pol ure pridemo do naj­bližje prodajalne. Nerodno je tud i to, da n imamo lokalnega avtobusa in tako se večina gospo­dinj kar precej namuči, preden znosi vsa živila domov. Trgov ina bo sredi naselja in bo nanjo veza­nih več tisoč prebivalcev. M e n i m , da že ta podatek dovolj pove o nujnosti gradnje.«

M e v l a Džamovič, P o d l u b ­n i k 163:

»O gradnji trgovine se pri nas že dolgo govori in zato je skrajni Čas, da bi jo že začeli graditi. K a k o je potrebna, najbrž vemo vsi, k i moramo za vsak najmanjši nakup v Škofjo Loko.«

Anka Žorž iz Podlub-nika 161:

»Kar dve ur i se zamudiš, da vse potrebno nakupiš in pripelješ ozi­roma prineseš domov. In prav zato se mi ne zdi v redu, da last­n i k i zasebnih hiš nasprotujejo gradnji, saj so bi l i že pri nakupu parcel seznanjeni z zaz ida ln im načrtom in so najbrž že takrat vedeli, da bo tukaj stala trgovska hiša in da bo zato tudi promet nekoliko bolj gost.«

Marija Hribar, Podlub­nik 161:

»Tako veliko naselje k o t j e

Podlubnik prav gotovo po t r ebu je boljšo preskrbo z živili i n t u d i storitvene lokale. To pa naj b i d o ­b i l i z novim trgovskim c e n t r o m Za sebe moram povedati, d a s e m se že kar navadila, da nakupujerr t v mestu.«

L. Bogataj Foto: F. Perdan

Jesenice - Nasip odpadnega materiala jeseniške železarne se Je razširil tako blizu naselja Javornik, da je bilo treba nekaj ukreniti Zato so se odio čili, da bodo iz odpadka izločali železo in ga vračali kot vložek jekiarni, žlm dro pa drobili v razne granulacije za posipanje cest, za zasipanje močvtrnih površin in podobno. Za to delo so že dobili ustrezne stroje m naprave ter nasip tako tudi že predelujejo. — B. B.

n , . . >r ,,»riu Lesce povečuje svojo proizići Lence - Delovna organizacija I »varne veng m * m v ' ~ a _ \1 njo. Da bodo uresničili predvideni srednjeročni razumi.^So V ? ^ ' ob tovarn, graditi prostore za orodjarno. Gradbena dela opravljajo delali S(iP Gorenje iz Radovljice. — B. B.

j . S K U P N A S E J A vseh zborov občinske skupščine Radov l j i ca sreda, 12. a p r i l a 1978, ob 9. ur i ve l ika sejna d v o r a n a skupsćine občine Radov l j i ca Goren j ska cesta 19

1 . S E J A družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Radov l j i ca sreda. 12. a p r i l a 1978, po skupn i seji vseh zborov dvorana družbenopolitičnih organ izac i j , Goren jska c. 2'A

1. S E J A /bora združenega dela občinske skupščine Radov l j i ca sreda, 12. a p r i l a 1978, po skupn i sej i vseh zbo rov vel ika se jna d v o r a n a skupščine občine Radov l j i ca Goren j ska cesta 19

l . S E J A /bora k r a j e v n i h s k u p n o s t i občinske skupščine Radov l j i c a sreda. 12. a p r i l a 1978, po s k u p n i sej i v seh zbo r o v mala se jna d v o r a n a skupščine občine Radov l j i c a Gorenjska ces ta 19

DOGOVORIMO SE R A D O V L J I C A

Dnevni red 1 SKUPNA SEJA VSEH Z B O R O V OBČINSKE SKUPŠČINE RADOVLJICA

Po i z v o l i t v i d e l o v n e g a p r e d s e d s t v a , komisije z a v e r i f i k a c i j o p o o b l a s t i l i n imunitetna v p r a š a n j a , p o p o r o č i l u občinske v o l i l n e k o m i s i j e o i z i d u v o l i ­tev i n p o p o r o č i l u v e r i f i k a c i j s k i h k o m i -»ij bodo n a d n e v n e m r e d u se n a s l e d n j a vprašanja:

- i z v o l i t e v p r e d s e d n i k a i n p o d p r e d ­sednika o b č i n s k e s k u p š č i n e

- i z v o l i t e v p r e d s e d n i k a i z v r š n e g a •veta

- i zvo l i t ev p o d p r e d s e d n i k a m č l a ­nov izvršnega s v e t a t e r i m e n o v a n j e predstojnikov u p r a v n i h o r g a n o v

- i m e n o v a n j e p r e d s t o j n i k o v u p r a v ­n i o r g a n o v , k i n i s o č l a n i i z v r š n e g a sveta • . ,

- v o l i t v e s v e t a z a l j u d s k o o b r a m b o - i z v o l i t e v k o m i s i j i n d r u g i h d e l o v ­

nih teles p r i s k u p š č i n i o b č i n e R a d o v -do l oč i t ev s k u p i n e d e l e g a t o v , tti u «

delegirala d e l e g a t e v z b o r o b č i n h i t a -določitev p r v e g a d e l e g a t a

- v o l i t v e č l a n o v p r e d s e d s t v a fc»Kh - v o l i t v e d e l e g a t o v z v e z n e g a z b o r a

S F R J 1 SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA OBČINSKE SKUPŠČINE

Po i z v o l i t v i d e l o v n e g a p r e d s e d s t v a bodo n a d n e v n e m r e d u s e n a s l e d n j a

^ z v o H t e v p r e d s e d n i k a i n p o d p r e d -

Mdn ika z b o r a ^ - i z v o l i t e v d e l e g a t o v z a d ™ * ^ ™ -

H i t i čn i z b o r s o c i a l i s t i č n e r e p u b l i k e

8 ' - e p o r e o č i l o o i z i d u g l a s o v a n j a z a »vol itev d e l e g a t o v SRS

D P Z s k u p š č i n e

i j ica Puži

i SEJA Z B O R A Z D R U Ž E N E G A D E L A

O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E

Na d n e v n e m r e d u j e : .

- i z v o l i t e v p r e d s e d n i k a i n p o d p r e d ­

sednika z b o r a t ; h o - d o l o č i t e v s k u p i n e d e l e g a t o v k . b o

tSflS a k u p s č i n e SR S o v e n . j e . n • i c e A a p o d r o č j e p r o s v e t e i n k u l t u r « »dravrtva i n s o c i a l n e g a v a r s t v a , o b r t . drtavnih o r g a n o v , k m e t i j s t v a i n z a Področje o b o r o ž e n i h s i l

i . seja ztora ki^evnm S K U P N O S T I O B Č I N S K E

S K U P Š Č I N E N . d n e v n e m r e d u j e i z v o l i t e v p r e d

•ednika i n p o d p r e d s e d n i k a z b o r a

Predlog skupine delegatov, ki

delegira delegata v zbor občin

skupščine SR Slovenije

, h družbenopolitičnega z b o r a : [*opold PernuS, predsednik SO K a mnCK S l avko Staroverski , precl-•*dnik OO Z Z B N O V ; Ksen i ja L u -•r*k, Vezenine Bled ;

Iz zbora združenega d e l a : Jože Kapus, P l amen K ropa ; N i k o Ta le r . UP Tomaž Godec Boh in jska B i :*rica; L i l j ana Koz inc , A l m i r a K a ­p l j i c a . . . .

Iz zbora krajevnih s k u p n o s t i . Niko Fabjan, K S Bled; Janez Ce r bvnft K S Bohinjska Bis t r i ca ; J a k a Demšar K S Lesce; Jože K o n c , K h Podnart- Janez Pezdič, K S Radov­ljica; Ta t jana Cvetek, K S Stara Fužina- A n t o n Renko, K S Begunje

P r e d l o g i s k u p i n d e l e g a t o v

z a Z Z D s k u p š č i n e S R S l o v e n i j e Občina Radovl j ica samostojno de­

legira dva delegata v zbor združe­nega dela s področja gospodarstva. N a drugih področjih pa j i pripada delegatsko mesto skupaj z nekateri­mi drugimi občinami. Zato je treba skleni t i sporazume o določitvi sku­pine delegatov za delegiranje dele­gata v zbor združenega dela skup­ščine S R Slovenije za področje obrti , državnih organov, oboroženih sil in za področje kmeti jstva. Prosvetno-ku l turno ter socialno-zdravstveno področje pa še naprej za občino Ra ­dovl j ica ureja sporazum iz leta 1974.

Za področje obrti oblikujemo sku­pino delegatov skupaj z zbori zdru­ženega dela občin prvega okoliša (Kamn ik , Domžale, K r a n j , Jesenice, Tržič in Skofja Loka). Skupina ima 15 članov in sicer po dva iz vsake občine in tr i iz občine Domžale. V zboru združenega dela skupščine S R Slovenije pa imajo eno delegatsko mesto. Skupina delegatov delegira

Lista kandidatov za delegate

za zvezni zbor skupščine

SFR Jugoslavije Republiška vol i lna komisija

S R Slovenije je za zvezni zbor skupščine S F R Jugoslavije potrdi la listo kandidatov za delegate za zvezni zbor Skup­ščine S F R J . N a l ist i je 30 kandi­datov. Z Gorenjske pa je Slavko Zalokar, teksti lni tehnik, član delegacije krajevne skupnosti Vodovodni stolp, K r a n j .

Kandidati za predstojnike

občinskih upravnih organov

Za predstojnike občinskih upravnih organov in za sekre­tarja občinske skupščine so predlagani:

— za predstojnika oddelka za go­spodarstvo in finance Anton Až-man;

— za predstojnika oddelka za ljudsko obrambo Janko Rozman;

— za predstojnika oddelka za no­tranje zadeve Mihael Kozinc;

— za predstojnika oddelka za družbene dejavnosti in občo upravo Jože Rebec;

— za predstojnika oddelka za ur­banizem, gradbene in komunalne za­deve ter varstvo okolja (vrši funk­cijo do imenovanja novega predstoj­nika) Marko Bezjak;

— za predstojnika davčne uprave (vrši funkcijo do imenovanja novega predstojnika) Maksim Osvald;

— za predstojnika odseka inšpek­ci jskih služb Franc Krmelj;

— za predstojnika geodetske uprave Pavel Grilc;

— za predstojnika sekretariata in za sekretarja skupščine občine Ra­dovl j ica Anton Toman

za vsako posamezno zasedanje zbora glede na vprašanja, k i so na dnev­nem redu. Sedež skupine delegatov je v občini, katere delegat je izvoljen za predsednika skupine delegatov.

Delovne skupnosti državnih or­ganov, družbenopolitičnih organiza­cij, društev in drugih delovnih skup­nosti, k i niso organizirane kot O Z D naše občine, oblikujejo skupino dele­gatov z občinami prvega okoliša (Kamnik , Domžale, L i t i j a , Grosup­lje, Kočevje, R ibn i ca , V rhn ika , Lo­gatec, L jubl jana Bežigrad, L jubl ja­na center, L jubl jana Moste-Polje, L jubl jana Šiška, L jubl jana Vič-Rudn ik , K r a n j , Jesenice, Tržič, Skofja Loka , Novo mesto, Trebnje, Me t l i ka in Črnomelj). Skupina dele­gatov ima 27 članov in delegirajo v zbor združenega dela skupščine S R Slovenije po dva delegata glede na vprašanja, k i j ih obravnavajo. Sedež skupine je v skupini občine Ljubl ja­na center, k i opravlja tud i admini­strat ivna in strokovna opravila za skupino delegatov.

Za področje kmetijske dejavnosti oblikujemo skupino delegatov z občinami prvega okoliša (Domžale, Jesenice, K a m n i k , K r a n j , Skofja L o k a in Tržič). Skupina ima 12 čla­nov, v zbor združenega dela skup­ščine S R Slovenije pa delegirajo po enega delegata. Administrat ivne in strokovne zadeve skupine opravljajo v strokovni službi občine, v kater i je predsednik skupine delegatov.

Oborožene sile iz naše občine obli­kujejo skupino delegatov z delegati skupščin zbora združenega dela ob­čin L jubl jana center, L jubl jana Bežigrad, L jubl jana Šiška, Mar ibor , Slovenska Bis t r i ca , P tu j , Celje, Novo mesto, Črnomelj, Brežice, R ib ­nica, Logatec, V r h n i k a , K r a n j , Skof­ja L o k a , Postojna, I l i rska B is t r i ca , Ajdovščina in To lm in . Skupina dele­gatov ima 23 članov, v zbor združe­nega dela skupščine S R Slovenije pa delegirajo enega delegata. Sedež skupine je pri skupščini občine L jub­l jana center.

1. za področje gospodarstva: Aleksander VVillevvaldt, predsednik, Železniška postaja Lesce; Nada Škreblin, Plamen Kropa ; Bor is Pol j­šak, Iskra L ipn ica ; Dominik Čeme, K T P ; Ernest Noč, Iskra Otoče; M i r a n Vid ic , E l a n Begunje; Jože Lavrič, L I P Bled; Ivan Jekler, G G Bled; A lb in V idmar , A lm i r a Radov­ljica; Ivanka Šlibar, podpredsednik, Vezenine Bled; Andrej Pok lukar .

Komisija za volitve in

imenovanja ter kadrovske

zadeve Janko K r a l j , Jože Meršol, Pa­

vel To lar , Bor is Ljubic, Janez Strgar, S lavka Meglic in Rado Janša.

Kandidati za vodilne funkcije v občinski skupščini

Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je pri kadrovanju upoštevalo načela in merila kadrov ske polit ike in poleg splošnih krite­rijev zapisalo tudi nekatera posebna načela. Tako so za vodilne funkcije v občinski skupščini predlagani:

- za predsednika občinske skupščine Leopold Pernuš z Ble­da, d ip lomirani inženir gozdarstva in dosedanji predsednik občinske skup-ščine ter delegat skupščine gorenj­skih občin;

- za podpredsednika občin­ske skupščine G vido Melink iz Radovl j ice. diplomirani inženir strojništva, vodja službe za proiz­vodnjo in koordinacijo v I)S SS To­varna verig Lesce;

- za predsednika zbora zdru­ženega dela Jože Kapus iz Radov­ljice, inženir strojništva, vodja na bave O Z D Plamen Kropa in dose danp predsednik zbora združenega dela občinske skupščine;

- za podpredsednika zbora združenega dela Aleksander VVil­levvaldt i/. Lesc, pravnik, AH Želez­niške postaje Lesce-Bled in doaeda njj delegat skupščine SR Slovenije;

— za predsednika zbora kra­jevnih skupnosti Ivan Cerkovnik iz Ribčevega laza, ekonomski tehnik, dosedanji podpredsednik občinske skupščine Radovl j ica in delegat skupščine S R Slovenije

— za podpredsednika zbora krajevnih skupnosti Jože Konc s Pol jske pri Podnartu, pravnik, direktor G P Gorenjski tisk K r a n j in aktiven družbenopolitični delavec v organizacijah v Podnartu,

— za predsednika družbenopo­litičnega zbora Jost Rolc iz Ra ­dovljice, upokojeni oficir J L A , dose­danji predsednik 10 skupščine kul ­turne skupnosti in predsednik kra­jevne konference S Z D L Radovl j ica;

— za podpredsednika družbe­nopolitičnega zbora Elza Oster-man z Bleda, diplomirani ekono­mist, dosedanji predsednik skupšči­ne kulturne skupnosti in član ob­činske konference Z K Radovl j ica;

— za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Franc Podjed z Bohinjske Bele, diplomi­rani ekonomist, dosedanji predsed­nik izvršnega sveta občinske skup­ščine in delegat skupščine gorenjskih občin.

Špecerija Bled ; Cene Resman, T D Boh in j ; Štefan Jutriša, Veriga Lesce; Br ig i ta Majetič, Žito Tr ig lav Lesce; Andrej Ristič, General Tur is t B led ; M i l a n Jera la , Zavod za urbanizem Bled . 2. za področje prosvete in kultu­re: član Dar inka Jensterle, OŠ Radov­ljica in Mar i j a Cvetek, OŠ Bohin j ­ska Bistr ica ; namestnika Branko Rožič, ŠC Radovl j ica in Da r inka Ogrin, OŠ Bled . 3. za področje državnih organov: član Leopold Benedik, upravni organ SO; namestnik Miros lav Pen-gal, upravni organ SO. 4. za področje zdravstva in so­cialnega varstva: člana Mar jan Žilic in Dušan Tan -car; namestnika Slavko Jereb in Jer­nej Jensterle. 5. za področje obrti: člana Janko Jelene, U K O K r o p a in Kr i s t i na Pristov, Združenje; na­mestnika Ignac Palovšnik, M i r a R a ­dovljica in Ivan Piber. 6. za področje kmetijstva: člana Janko S l ivn ik , kooperant G G in Rozka Rumež, KŽK; namestnika Ivan A r h in Alo jz Mule j . 7. za področje J L A : član Josip Jauk , J L A Bohinjska Be la ; namestnik Zvonko Pervan, J L A Bohinjska Bela.

Lista kandidatov za predsednika in člane predsedstva

SR Slovenije Za predsednika je predlagan

Sergej Kraigher, predsednik pred­sedstva S R S ; za člane pa V ik t o r Avbel j , član sveta federacije; Tone Bole, član predsedstva S R S ; dr. Mar j an Brecelj , pred­sednik skupščine S R Slovenije; An i ca K u h a r , član predsedstva S R S ; V ida Tomšič, član sveta fe­deracije in član predsedstva S R S ; Josip V idmar , član predsedstva S R S .

O s n o v n a šola heroja Grajzerja v Tržiču razg laša prosto delo in naloge

učitelja matematike P R U a l i P s po ln im de lovnim ča­som za nedoločen čas. Prevzem dela in nalog je možen takoj.

De l av sk i svet - Komis i j a za de lovna razmerja

SGP Gorenje Radovljica razpisuje opravljanje na log in oprav i l

fakturista Interesenti morajo po leg splošnih pogojev izpolnje­va t i še naslednje pogoje:

da ima srednje ekonomsko šolo, da obvlada strojepisje, da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podob­nih nalog in opravil.

Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh od dneva objave razpisa. Pr ig las i tev naj kand idat i pošljejo z ustreznimi dokazi l i na komisi jo za de lovna razmerja S G P Gorenje Radovl j ica.

m s

KOMPAS JUGOSLAVIJA

m . Kompas Jugoslavija TOZD TGO Ljubelj Komis i j a za de lovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:

1. šefa kuhinje Pogoji : V K V kuhar, delovne izkušnje 3 leta;

2. K V kuharja Pogoj i : končana gostinska šola - izpit za K V kuharja, delovne izkušnje 2 leti;

3. kuhinjsko pomočnico Pogoj i : 8 razredov osn. šole — tečaj — poklic kuharja ozki profil, izpit iz higienskega minimuma, delovne izkušnje 2 leti;

4. receptorja Pogoji : gostinska ali končana srednja šola, aktivno znanje nemščine, pasivno enega svetovnega jezika, delovne izkušnje 2 leti v recepciji;

5 . deviznega likvidatorja nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu

Pogoji : srednješolska izobrazba, znanje nemščine in angleščine ali francoščine, delovne izkušnje 2 leti;

6. sobarice Pogoji : končana osemletka, pasivno znanje nemškega jezika, delovne izkušnje 2 leti;

7. snažilke Pogoji : končana osemletka

Vsi kandidati si morajo zagotoviti dovoljenje za delo v obmejnem pasu. Samska stanovanja so zagotovljena. Ponudbe pošljite komisi j i za de lovna razmerja p r i T O Z D T G O Ljubelj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Podrobne informacije lahko dobite na tel. št. 064/50-104.

6. stran — Glas Torek — 11. aprila W

Henrik Marchel — V galeriji v Mestni hiši bo do 23. aprila odprta razstava del akademskega slikarja domačina Henrika Marehla. — Foto: F. Perdan

Nagrada za Rože v trnju Večer je b i l , ko me je pot zanesla

v Podkoren k Pav l i Oman, znani prosvetni delavki v tem kraju, k i je Že med vojno začela spodbujati do­mačo amatersko ku l turno dejav­nost. Napisa la je nekaj besedil za igre, sama pa j i h je nato tudi zreži­rala.

»Kulturno delo je v Podkorenu zaživelo že med drugo svetovno vojno. Povod zanj so dali otroci, k i so igrali razne igrice in si be­sedila zanje kar sproti izmišlje­vali. Opazila sem to njihovo ve­selje in jim začela dajati zahtev­nejše vloge. Največ težav nam je delala scena in prostori, saj smo odrasli uprizarjali igre kar v hle­vu ali v hišah. Zelo nam je uspela igra Bedak Pavlek, ki si jo je ogledalo veliko ljudi, čeprav je divjala vojna.«

Prva igra v svobodi je bi la Čašica kave. V njej so nastopale same žen­ske in tako se je tudi Pav la vključila v igro. »Po pravici povem, da ne igram rada. Veliko raje režiram ali pisem. Napisala sem precej pesmic in igric. Največji uspeh je doživela spevoigra Rože v trnju, k i smo jo uprizorili kar šest­najstkrat. T a mi je prinesla tudi Čufarjevo nagrado. Za denar, ki sem ga dobila, sem kupila radio, k i ga se sedaj rada poslušam, sli­ko Toneta Č ufa rja pa skrbno hranim.«

Takole so do nedavnega igrali v Podkorenu. Dokler je bi la Pav la še

mlajša, je nekako zdržala v podko-renški dvorani, v katero piha skozi vse špranje. Zdaj pa je ku l tu rna de­javnost v Podkorenu premini la ; iger ni več in tudi dvorana propada.

V Podkorenu res že dolgo ni bilo nobene igre. Dobro pa zadnje čase uspeva folklora, za katero skrbi prav Pav la Oman. Plesalci nastopajo na raznih prireditvah po Sloveni j i , prid­no pa se starih plesov učijo tudi naj­mlajši. A. Kerštan

U S P E H A G O R E N J S K I H Z B O R O V Maribor — Konec tega tedna je bilo štajersko kul turno središče

gostitelj najkvalitetnejših slovenskih pevskih zborov. Srečanje zborov Naša pesem 78 je tradicionalno. Letos sta se ga udeležila tudi dva pred­stavnika z Gorenjske; A K Z iz K r a n j a in cerkl janski moški zbor Davo­r in Jenko.

Oba sta odšla v Mar ibor z upi na uspeh in z željo, da čim bolje zastopata našo pokrajino. Up i se niso izjalovi l i . A K Z se je vrni l že s četrto srebrno plaketo, Cerk l janc i , ki so letos prvič nastopil i na tem zahtevnem srečanju, pa so osvojil i bronasto plaketo. H . J .

KOROŠKI SLOVENCI G O S T O V A L I V G O R J A H Gorje — 28. marca je bil v av l i osnovne šole Bratov Zvan v Gor jah

koncert Slovenskega ženskega okteta Obir, ki si ga je ogledalo več kot 150 krajanov. T a pevski koncert je bi l združen z razstavo knjig pod geslom znanost, kul tura , človek in obenem v počastitev VI I I . kongresa Zveze komunistov Slovenije. J . A.

J U B I L E J N I K O N C E R T P I H A L N E G A O R K E S T R A Kranj — V petek, 14. apr i la , bodo godbeniki pihalnega orkestra

občine K r a n j proslavil i 80-letnico dela. Zato bodo ob 20.15 "V k inu Cen­ter pr iprav i l i s lavnostni koncert. Igrali bodo skladbe Ludwiga van Beethovna, Dan i l a Bučarja, Jakova Gotovca, V iktor ja Parme in Petra Iljiča Cajkovskega. Dir ig i ra la bosta nekdanji dolgoletni kapelnik orke­stra Zdenko M o t i in sedanji vodja Alo jz Krajnčan.

ZGODOVINSKO P R E D A V A N J E Kranj — Drev i ob 19. ur i bo v renesančni dvorani Mestne hiše

zanimivo predavanje Zgodovinska pričevalnost oblikovanja naselij med 1500 in 1850. Predavanje so pr iprav i l i Gorenjski muzej, osrednja knjižnica in Slavistično društvo K r a n j , vodil pa ga bo prof. dr. Nace Sumi.

»SPOMINI NA ZIMSKI VEČER« Skofja Loka — Znan i škofjeloški moški oktet Jelovica je v petek

popoldne v tovarni Jelovica predstavil svojo novo long-play (veliko) ploščo z naslovom Spomin i na z imski večer, k i so jo posneli pri R T V Ljubl jana in pomeni prispevek več v bogato slovensko pevsko zakladni­co.

O b tej priložnosti je oktet prejel tudi priznanje zveze ku l turn ih or­ganizacij Skofja L oka za dolgoletno in plodno delo. H . J .

R E C I T A L M O D E R N E P O E Z I J E Cerklje - V okviru tekmovanja Naš klub 78, k i ga organizirata

Zveza ku l turn ih organizacij ter republiška konferenca Z S M S , sodeluje tudi OO Z S M S Cerkl je. Cerk l janski mladinci bodo skupaj z recitator-sko sekcijo K U D Davor in Jenko pr ipravi l i v soboto, 15. apr i la , ob 19. ur i v osnovni šoli recital moderne poezije. Predstavi l i bodo dela novej­ših slovenskih ustvarjalcev: Šalamuna, Kov i ca , M ina t t i j a , Zajca, F r i t z a , Levca , Milčinskega in drugih. Rec i ta l bodo popestril i s scen­skimi in glasbenimi efekti. J Bobnar

OBČNI ZBOR K L G Kranj - K l u b ljubiteljev glasbe, k i deluje že več kot dve leti, pri­

pravl ja v četrtek, 13. apr i la , ob 19. ur i v domu J L A v K r a n j u občni zbor Vabl jeni so vsi, k i j i h kakorkol i zanima glasba in bi radi delal i v k lubu. M . Jensterle

Pogovor z amaterskim kulturnim delavcem

S srcem in dušo p r e d a n zborovstvu Zdi se, kot bi mu rojenice že ob

rojstvu 8. februarja 1912 namenile pomembno vlogo kulturnega po­slanca na ožjem gorenjskem območ­ju . Edo Ošabnik je bi l namreč že v mladih let ih in je še danes, ko b i že šest let lahko v miru užival sadove svojega minulega dela, znan in pri­znan zborovodja.

Pred vojno je dokončal učiteljišče, kasneje pa je uspešno zaključil še zborovodski tečaj. Ljubezen do zbo­rovskega petja ga je prevzela že v študentskih let ih, prvo vlogo zbo­rovodje pa je prevzel 1938. leta pri moškem zboru Bralnega društva v Tržiču. Skoraj istočasno je prevzel tudi dupl janski zbor, k i ga je s presledki vodil skoraj dvajset let.

Od začetnega dela ga je kmalu odtegnila vojna. 1941. leta so ga izse­l i l i v Srbijo; najprej je bi l v Val jevu, nato v Lozn ic i . T u so takoj po osvo­boditvi osnoval i rudniško-topilniški zbor, ki ga je vodi l seveda Edo Ošabnik.

Po v rn i t v i v Tržič je spet prevzel domači zbor, vendar ga je že naslednje leto pot zanesla v K r a n j . T u je prevzel zbor D P D Svoboda v Stražišču, k i ga je vodi l cel ih enain­dvajset let. Pod njegovo »taktirko« pa so prepevali še naslednji zbori: s ind ika ln i zbor Gozdnega gospodar­stva v K r a n j u , dekliški zbor Eko­nomske srednje šole, obrtniški moški zbor Enakost iz K r a n j a , zbor kulturnega akt iva Be la , mladinski

Odbo r za medsebojna razmer ja v združenem delu p r i D E L A V S K I U N I V E R Z I T O M O B R E J C K r a n j

objavlja p ros ta dela in naloge za :

1. offse t tiskarja 2. preslikovalca

tekstov — montažerja

Za sklenitev delovnega razmerja je potrebna dokončana pokl icna šola grafične smeri in eno leto delovnih izkušenj. Poskusna doba traja tr i mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih po­gojev sprejema odbor za medsebojna razmerja 15 dni po objavi.

Konfekcija M L A D I R O D

Kranj razstavlja in prodaja

otroško konfekcijo na 1 7. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju UGODEN NAKUP — POPUST DO 50 odstotkov Obiščite nas v hali A !

Med sejmom bo naša trgovina v Tomšičevi ulici v Kranju zaprta.

Lojze Čampa — V Kranju (galerija v Prešernovi hiši) so na ogled kiparska dela Lojzeta Campe. Razstava bo udprta do 23. aprila. - Foto: F. Perdan

zbor III. gimnazije v Stražišču mladinski zbor osnovne šole Fra: četa Prešerna v Kranju. Ošabnikl je bi l tudi sam vnet pevec, sai ie P od 1939. do 1963. leta Član Učite skega pevskega zbora Emil Adam*' Ljubl jani .

Za svoje dolgoletno in požrtv valno delo pri razvoju glasbene kri ture v občinah Tržič in Kran; In tudi pri vzgoji pevskega in str kovnega kadra je Edo Ošabnik p februarja letos, na svoj in slovenski praznik, prejel veliko Prešernov: plaketo.

Vendar pa Ošabnik tudi zda brez dela. Pred štirimi leti je prevv. upokojenski pevski zbor Lipa i Radovlj ice, dobro leto in pol \xc upokojenski zbor iz Tržiča, 14 apn* pa bo skupaj s pevci praznovai » let obstoja moškega pevskega zbt* Tugo V idmar iz Kranja. O r o i ^ tega zbora je takole pripovedoval

»Bilo

Štefan Simonič razstavlja svoje barvne linoreze z motivi is slovenske kmcv ke arhitekture v paviljonu NOR v Tržiču do IH. aprilu Foto F Perdan

je nekako p r e d šesti* leti, ko sem zašel v bife F Vodovodnem stolpu. K a k i h de* možakov me je povab i lo med* Dejali so, da bi rad i ustanovv zbor in me prosili, naj j j m

gam. Nisem pričakoval, d a h i ' gostilniškega pogovora n a g t l

kaj resnega. A fantje »o b i zagreti za petje. K m a l u m začeli vaditi, leto kasne je ko I bil naš zbor tudi u radno notr i pa se nam je priključilo a V n e k * pevcev.«

Zbor, ki so ga poimenovali I borcu-domačinu T u g u Vidin-, prvič nastopil v javnosti še itto% in sicer na pevskem taboru v vidu pri Stični. V glavnem prenev* partizanske, narodne i n uj^r* pesmi, v zadnjem času pa segajo r po ljudski l i teraturi Jugoslovan* in tujih narodov.

»Sodobne glasbe se zaenkr* še ogibamo,« pravi zborov« »Te skladbe so za naše z m o ž n i preveč zahtevne. Naš zbor je -* mlad, sestavljajo ga pevci '• najrazličnejšimi poklici . Nekate­ri delajo na dve ali celo na tr. izmene, drugi imajo razne drvi bene obveznosti, tako da se teik*' r dobimo vsi skupaj.«

Pevci so kljub vsemu navdu^n Dvakrat so že snemali za i l janski radio, saj prepevajo pesmi 1 j ih drugi zbori skorajda ne izvaja v

H.J

FILM

King Kong Končno s m o tudi v K r a n j u dočakat

Htraflno pošast. K i n g K o n g je eden x fi lmov groze in strahu, v marsičem podobe* '< Žrelu in Peklenskemu stolpu.

Prva verzija K i n g K o n g a je bi la pesne« }v 193S leta. Teda j je b i l film pr»va uspešnica, saj znanstvena fantastika k.* zvrst filma ni bila močno razvita . Potem ne ameriški poslovneži pred nekaj leU » i ^ čili. da bi zgodbo malce posodobi l i . narec-^ mnogo hrupa okoli f i lma in ljudje so kar dr l i v kino dvorane

T o d a mnogi gledalci odhajajo razočaral Tako kot so mnogi bili razočarani p r i & N * j in Peklenskem stolpu, tako bodo tudi ti-F i l m si je kvečjemu vredno ogledati » » dii vidimo, kaj vse lahko doseže sodeče* I tehnika, film kot celota pa n a m sapcs-: dokaj medel vtis. Zopet se zgodi isto kot * Žrelu in Peklenskem stolpu; da na koncu a-tuacijo razrešita vojska in pohcna . b us lavar ja la red in zakon v Amer ik i , k i sta predpogoj za obstoj Amerike . T o je fdiaa nula ki izzveni iz filma. Zelo slaba v filmu je bila igra. Najbolje je igrala Se opic«. T a

HI roj, ki so ga sestavili s pomočjo moderne elektronike, je imel tako zanimivo obtazao mimiko, da smo lahko iz izraza na njenem obratu razbrali njena čustva.

Pri filmu M nazorno vidi. kaj lahko štor. za uspeh nekega filma rek lama PoprevVr film kol je ta. reklamira zahodn i revijah« , 1 S ^ / velikim pompom in m n o g o taaa pompa nato zasledimo tudi v naših časni­kih, gledalci pa odhajajo razočarani « b * *

' N O V O verzijo K ing Konga je režiral Jofir Gu i l l e rmin , vendar je bila t u d i režija a* mnogih delih /»•!«> nespretna.

B . G r l -

— 7. stran

l/CCfU/UL na Gorenjskem sejmu

v hali A 1. Poslovna enota » D E K O R « K R A N J

tehnike in akustike salon kuhinj nastopa z bogato izbiro kuhin j , bele

3 0 L E T

kuhinja kamelija

kuhinja petunja jesen kuhin ja petunja bela kuhinja petunja oranž kuhinja orhideja P kuhinja orhideja variant P

2 2 vrst kuhinj mize, stol i , jedi ln ice bela tehnika TV aparati — barvni — črnobel i

akust ika luči mal i gospodin jsk i aparat i

prodaja na potrošniško posojilo do 50.000 dinarjev, 20-odstot ni polog brez porokov na sejmu in v poslovni enoti

Poslovna enota »GLOBUS KRANJ« ima v prodaji a) kamp opremo, edino na Gorenjskem območju ki ie « i r « , r . i •

oddelku G L O B U S A : ' 6 r V r e d m Podaji na športnem — šotori, d o m a č i in uvoženi

— čolni — osta l i p r i p o m o č k i za kampi ran je fotelj i, stol i , postel je, rošti l j i itd

b) istočasno želi poslovna enota GLOBUS, cenjene obisk bogato izbiro stanovanjskega pohištva (dnevne sobe o r e d 0 ^ S e ' m a ' °P0*oriti na sobe) z istimi kreditnimi pogoji. ' Q sobe, spalnice, samske

D E K O R K R A N J

G L O B

S Razpisujemo licitacijsko prodajo rabljenih avtomobilov, k i bo v petek, 14. aprila 1978, ob 10. uri na VRTNARIJI Zlato polje v Kranju, Cesta J L A : 1. k o m b i Z A S T A V A 1300

K / 1974 v voznem stanju, registriran reg.št. K R 4 5 2 - 9 7

2. k o m b i Z A S T A V A 1300 1974, nevozen, neregistriran, reg. št. KR461-61

3. k o m b i I M V diesel 1600 kamione t (polkasonar) . Vozen, registriran, reg. št. K R 314 — 56

4. k o m b i Z A S T A V A 750 K/1973, nevozen, neregistriran.

Ogled možen eno uro pred prodajo! Plačilo ob zlicitiranju. Prevzem takoj ali po dogovoru. In forma cije telefon 21-252.

K Ž K K r a n j - T O Z D Kmet i j s tvo Kran j z n. sol . o.

Obiščite naš paviljon prepričajte se — zadovoljni boste

N a m e d n a r o d n e m kmet i j skem in JJOZ d a r e k e m s e j m u v Kranju od 7. do 16 . apr i la boste l ahko ugodno kup i l i m o š k o žanako in otroško obutev z o r topedsk i m i vložki po konkurenčnih c e n a h

Modno čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5

V e l e t r g o v i n a

Špecerija Bled TOZD Maloprodaja n. sol. o. Bled , K a j u h o v a 3

O d b o r z a medsebojna razmer ja delavcev v združenem delu T O Z D Ma loproda ja

razpisuje p ros ta dela in naloge:

kuharja I Pogoj i : srednja poklicna (KV ) izobrazba gostin­ske smeri in 3-leta delovnih izkušenj;

natakarja I Pogoj i : srednja poklicna (KV ) izobrazba gostin­ske smeri.

Razpisna dela in naloge so za gostišče D O B R N A na Brezjah. K a n d i d a t i naj p i smene ponudbe pošljejo na nas lov : Špe­ceri ja B led T O Z D Ma loproda ja , B led , Ka juhova 3, v 10 dneh po objavi.

G O R E N J S K A K M E T I J S K A Z A D R U G A T Z E N A K L O

objavlja licitacijo za prodajo

traktorja BELARUS -MTZ - 5 2 ,

i zk l i cna cena 42.000 d in . L i c i t a c i j a bo v soboto, 15. a p r i l a 1978, ob 8. u r i na o b r a t u mlečne pro i zvodn je v S t r a h i n j u .

G K Z T Z E Nak l o

Tokra t tudi

v pavi l jonu lahko

naročite

na Goren jskem sejmu

G L A S — oddas te mali oglas, komerc ia ln i oglas — našemu dežurnemu novinarju, foto-

reporterju ali kakšnemu d r u g e m u našemu zastopniku lahko zaupate kaj bi radi, da bi bilo v G L A S U nov inarsko o b d e l a n o iz v a š ega kraja, de lovne skupnos t i itd.

Tud i kaj p ikrega za našega ježa n a m sporočite

Obiščite nas v našem paviljonu v hali A

fotltlOajal Predelava plastičnih masjJJ^^B^H

S O V O D E NJ 64225 Sovodenj telefon: (064) 69-012

IZDELUJEMO: — torbice za kasete — albume za kasete — velike in male — albume za plošče — velike in male — albume za značke — velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map .

IVO, BLED, AGENT, R E K L A M itd. N O V O — stenske obloge za toplotno in

zvočno izolacijo ter dekoracijo sten (predsobe, jedilnice, bari, vikendi, otroške sobe in po­dobno)

Nudimo vam za ogled in dober nakup naše lepe izdelke.

obiščite nas na XVII. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 7. do 1 6. aprila 1 978.

Obiskovalci Gorenjskega sejma!

iviercator

Mercator DO Rožnik T O Z D P R E S K R B A TR2IC vas vabi v svoj dobro založeni paviljon v hali C.

Po konkurenčnih cenah si lahko nabavite: vse vrste pohištva, stroje za gospodinjstvo, akustiko, T V aparate v črni

in color tehniki , teksti l in konfekcijo, motorje in kolesa, betonske mešalce L I V in L i fan , samokolnice, peči centralne kurjave, male kmetijske stroje

M U T E Gorenje, motorne žage in kosilnice.

Letos prvič predstavljamo iz­delke ISKRA in kompletno iz­biro sanitarij in obložnih plo­ščic.

Za prijetno počutje v pavi l jonu Mercator pa bo poskrbel bife z najrazličnejšimi a lkoho ln imi in brezalkoholnimi pijačami in pr i ­znano kavo Mercator.

Pr i nakupu blaga v paviljonu Mercator vam nudimo potroš­niško posojilo do 5 milijonov S din, brez porokov ter dosta­vo na dom. P r i nakupu vam nudimo tud i strokovni nasvet in posebni se­jemski popust.

Na svidenje pri Mercatorju v hali C

Letošnji in srednjeročni načrti krajevne skupnosti Poljane

Š e s t r a z l i č n i h ( s a m o ) p r i s p e v k o v Kra j evna skupnost Poljane, k i leži

med Skofjo L o k o in Gorenjo vasjo v Po l janski do l in i , obsega 21 zasel­kov s približno štiristotimi gospo­dinjstv i . Večina odraslih se vozi na delo v glavno mesto občine, veliko manj v Gorenjo vas. Doma zanje

Lokacija za zdravstveni

dom V Gorenj i vasi je že nekaj let

predvidena gradnja novega zdravstvenega doma. Vendar pa v tem kraju ne najdejo primerne lokacije. Zato so Pol janc i , k i čutijo vel iko potrebo po tovrstni zdravstveni ustanovi , ponudi l i komunalno opremljeno zemljišče med trgovino in ku l turn im do­mom. Izvršni odbor in skupščina samoupravne interesne skupno­st i za zadravstveno varstvo sta nj ihov predlog z navdušenjem sprejela, zavračajo pa ga škofje­loške družbenopolitične orga­nizaci je , češ da je zdravstveni center za Pol jansko dol ino v Go­renji vasi. Vprašanje lokacije se vleče že leto in pol, skupščina občine pa kl jub zahtevi Pol jan-cev še ni rekla ne da ne ne.

skoraj ni dela, saj je v temeljni orga­nizacij i L T H in v obratu Termike v Po l janah zaposlenih le okol i 120 krajanov.

Zato ni čudno, da so vsa prizade­vanja krajevne skupnosti usmerjena v to, da oba obrata čim bolj pove­čata svoje proizvodne prostore in da tud i Te rmika postane samostojna temeljna organizaci ja, saj bi bi la le tako mogoča tesnejša povezava in sodelovanje s krajem. Razveselj ivo je, da je prav Te rm ika konec lanske­ga leta odprla novo halo, do leta 1980 namerava še eno halo in skladi­šče, kasneje pa še dve a l i t r i . T u d i v L T H načrtujejo, da bi namesto adaptacije zgradil i novo proizvodno halo v industr i jski coni v Po l janah. N a ta način bi našlo kruh v doma­čem kraju 300 do 350 delavcev.

V krajevni skupnost i imajo na­črtovane številne akcije, s kater imi nameravajo izboljšati in frastruktu­ro kraja in s tem tudi življenje prebi­valcev. Omenimo najprej nekatera dela, ki j ih nameravajo izpeljati le­tos:

A S F A L T I R A N J E C E S T Akc i ja za asfaltiranje cest traja že

nekaj let. Letos nameravajo uredit i cesto Kra j c i—De ln i c e in nadaljevati asfaltiranje ceste Po l j ane—Vinhar -j e—Kremen ik na odcepu Pekalc — Drnovškov ml in . Obe cesti sta dolgi približno ki lometer in pol, krajani pa bodo s samoprispevkom, k i je predvi­den v maju in bo trajal do konca

Če se bo Poljancem posrečilo, bo r parku med trgovini* in kulturnim domom nekoč zdravstveni dom - Foto: H. d.

Odgovor in pojasnilo k članku »Podružbljena varnost«

V Glasu od petka, 17. marca, je bila na 8. in 9. strani predstavljena krajevna skupnost Vodovodni stolp v Kranju. Povod za to je bil bližajoči se 21. marec, dan, katerega smo na kandidacijski konferenci februarja letos razglasili za krajevni praznik. Iz obilice uspehov so bili izbrani najvažnejši in naša krajevna skup­nost je bila dostojno predstavljena. Vodstvu gre za dosežene uspehe vse

priznanje, ki Jbodo toliko več vred­ni, kolikor bomo tudi v bodoče podprli njihova prizadevanja za uresničitev prepotrebnih akcij.

V sestavek pod naslovom »Po­družbljena varnost« pa se je žal vrinila velika netočnost. Nekdo, pri ljudski obrambi in družbeni samo­zaščiti, v tiskarskega škrata namreč ne verjamemo, je v isti koš zmetal ljudsko obrambo in družbeno samo­zaščito, dodal javno varnost (le kje jo je staknil?) in tako smo kar na lepem dobili nov zakon o ljudski obrambi, varnosti, družbeni samo­zaščiti ter javni varnosti. Menim, da se pri obravnavanju tako važnih področij ne smemo vesti tako neod govorno, še posebej če gre za pisano besedo.

Zakonodaja pozna, pa tudi v praksi že dokaj uspešno izvajam D, naloge civilne zaščite, družbene samozaščite, samozaščite in narod­ne zaščite. Kaj se nam na primer lahko zgodi, če za opredeljevanje nalog za posamezno dejavnost ne bomo točno vedeli, za katero »zašči­to« gre? Povedano karikiram), namesto gasilca, pripadnika civilne zaščite (primerno opremljenega in usposobljenega) bi lahko poslali gasiti požar občana, ki bi opravljal dolžnost narodne zaščite (z oznako narodnega zaščitnika na rokavu, ki mu žal pri gašenju požara ne bi mogel koristiti). Tega si menda ne želimo?

Splošna ljudska obramba in druž bena samozaščita sta doživeli na Gorenjskem in tudi v naši krajevni skupnosti zanesljivo velik napredek. Posebno v zadnjih nekaj letih je prebivalstvo v različnih oblikah (to je moč in čar splošnega ljudskega odpora) pokazalo veliko priprav­

ljenost za aktivno delovanje na teh področjih. Prebivalstvo je pri tem soustvarjalo nove in nove oblike in prišlo do izvirnih rešitev v prila­gajanju sistema njihovim konkret nim razmeram in možnostim. Naši ljudje spoznavajo, da je treba ljudsko obrambo in družbeno samo­zaščito kot »celovit in enoten sistem za zavrnitev napada in uspešen nastop proti vsem oblikam ogro­žanja nedotakljivosti in neodvis­nosti naše dežele« (Teze za pripravo stališč in dokumentov 11. kongresa ZKJ Komunist, 13. februarja 1978) še bolj krepiti.

Čeprav tvorita ljudska obramba in družbena samozaščita celovit ob­rambni in zaščitni sistem, sta to vendarle različni dejavnosti. Skup­ščina SRS je zato oktobra 1976 sprejela dva zakona: Zakon o ljudski obrambi in Zakon o diuž beni samozaščiti, varnosti in no­tranjih zadevah. Uveljavitev teh dveh zakonov je omogočila še večji praktični razmah obrambnih pri­prav in načel družbene samozaščite. Oba zakona sta pisana »na kožo« delovnemu človeku in občanu, ki sta nosilca pravic in dolžnosti na teh področjih.

Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustva ri samo sam, pravi misel tovariša Kardelja, ki jo vsak dan bolj spozna­vamo in jo imamo vedno bolj za svo­jo. Sreča ni deljiva, je lahko samo popolna. Najprej je treba ustvariti pogoje dela in nato razpolagati z rezultati in jih varovati ter braniti, če bo potrebno. Lanska »vojna« Lubnik in še številne druge manjše in različne to prepričanje utrjujejo.

Slovenska skupščina je ob spre jemu omenjenih zakonov zadolžila organizacije združenega dela, kra­jevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti ter državne organe, da morajo svoje samoupravne ozi­roma splošne akte uskladiti s tema zakonoma in predpisi, izdanimi na njuni osnovi, do 31. decembra lani! Zadeva ni tako nova in je zato, menim, pojasnilo upravičeno.

R o m a n Smid Valjavčeva 7, K r a n j

1980. leta, zbral i skupaj 06 mili jo­nov; za prvo 30 in za drugo 36 mi l i ­jonov (starih). Ostalo bo prispevala komunalna skupnost.

P R E T V O R N I K Z A L I N II. T V P R O G R A M

Vseskozi imajo televizijski gledal­ci v krajevni skupnosti težave s spre­jemanjem programov. Zato so že podpisali pogodbo z R T V , ki bo po­stavila T V pretvornik za I. in II. te­levizijski program v zvoniku cerkve na Malenskem vrhu. Za to pa so mo­rali krajani urediti cesto, k i je velja­la 8 mil i jonov. Polovico so prispevali kmetje, k i so lastniki gozdov in zem­lje na tem območju, nekaj je dalo Gozdno gospodarstvo, nekaj pa kra­jevna skupnost. Letos bodo moral i zbrati še enkrat to l iko denarja za električni priključek, ozemlj itvena dela in ureditev prostora, kjer bodo aparature. R T V da le aparaturo za I. program, medtem ko jo bodo za II. program mora l i k u p i t i krajani (29 mili jonov). Samoprispevek se že izteka. Pričakujejo, da bodo septem­bra lahko spremljal i oba televizijska programa.

Le 20 telefonskih aparatov

E n a od nalog krajevne skup­nosti , k i se vleče že nekaj let, je vzpos tav i t i ustrezno telefonsko omrežje. T r enu tno je v Po l janah le dvajset telefonskih aparatov, medtem ko so vsi zaselki brez te­lefonske povezave. Predvidevajo, da bo akci ja za postopno gradnjo nov ih priključkov stekla še pred letom 1980.

E L E K T R I F I K A C I J A Že to pomlad bo končana obnova

električnega omrežja za zgornji del Hotovel j in Bukovega vrha. Denar so seveda spet prispevali prebivalci , k i so se izkazal i tudi s prostovol jnim delom, deloma pa j i m je pomagal S G P Tehnik iz Škofje Loke.

Približno hkrat i bo končana tudi elektri f ikaci ja v novem stanovanj­skem naselju v Predmostu, kjer je zraslo štirinajst hiš. G l a v n i plačniki so bi l i spet kra jani , saj je vsak pri­speval več kot mil i jon dinarjev.

O B N O V A Z G R A D B Pr i obnovi štirirazredne podruž­

nične osnovne šole, ki bo veljala 293 starih mil i jonov, bodo Pol janci sode­lovali v glavnem s prostovol jnim de­lom in tako prispevali 10 odstotkov vrednosti obnovitve. V šoli namera­vajo zamenjat i peči, t la . obnovit i kuhinjo in električno napeljavo, uvesti centralno ogrevanje, tako da bo v prihodnjih letih mogoč celo­dnevni pouk. Načrtujejo, da bo ku­hinja zadovoljevala tudi potrebe v otroškem vrtcu, ki ga nameravajo zgraditi v Pol janah.

V kratkem nameravajo nadalje­vati spet z obnovo kulturnega doma. Od tridesetih mil i jonov pomoči ob­činske kul turne skupnost i so doslej izkor ist i l i le pet mil i jonov, s kate­rimi so poleg lastnega denarja in dela že na novo prekr i l i streho, pre­uredil i sanitarije in kuhinjo. Letos bi radi dobil i vsaj 10 do 15 milijonov za obnovo elektrike in ogrevanje. Pre­novitvena dela bodo končana čez dve let i.

V letošnjem načrtu krajevne skupnosti je še dokončanje mrliške vežice in nadaljnja ureditev pokopa­lišča, kar nameravajo izpeljati z lastntnii sredstvi.

N A L O G E D O L E T A 1980 V srednjeročnem obdobju do leta

1980 imajo Pol janci v načrtu zgradi­tev novega rezervoarja in zajetja pitne vode. Že naslednje leto bodo obnovi l i električno omrežje za vasi Vinhar je . Kremenik, Lom, Zakohi-

V Predmostu je pred tremi leti začelo rasti naselje novih stanovanjskih hiš — Foto: H. d.

ljek, Volča, Podobeno in Delnice. Obenem z izgradnjo uranske ceste bodo v Po l janah postavi l i tudi novo avtobusno postajo in zgradil i ben­cinsko črpalko. Ze letos pa bodo za­čeli pr ipravl jat i lokaci jski in urbani­stični načrt za gradnjo večjega nase­lja stanovanjskih hiš in za vrtec.

Na log je, kot smo se prepričali, veliko. Večino od njih popo lnoma a l i delno financirajo prebivalci k ra j e v ­ne skupnosti , ki so z najrazličnejšimi samoprispevki močno obremenjen i Zavedajo pa se, da je to edina p o t do njihovega boljšega jutrišnjega dne

H . Jelovčan

Naklo pred veliko akcijo

Mrliške vežice in telovadnica Gradnja mrliških vežic bo terjala 1,750.000 di­

narjev, za novo telovadnico pa bo treba zbrati

5,200.000 dinarjev - Samoprispevek in pomoč

temeljnih in drugih organizacij združenega dela

— Ne zamudite priložnosti, ki se ponuja!

N a k l o - Za Nak l o in nakelsko krajevno skupnost kaže v prihodnje urbanistično in prostorsko bolj skr­beti, saj je prav na tem področju že opazit i zaostanek za drugimi pode­želskimi centr i v kranjski občini, kot so na primer Šenčur, Preddvor in Cerkl je . T o je še posebno pomemb­no, ker se večji del skupnosti vkl ju­čuje v mestno področje, razen tega pa bo v prihodnje še posebno Nak l o »vkleščeno« med novo avtomobilsko cesto in razširjajočo se industri jsko ter skladiščno cono. Skupnost zdru­žuje že 2800 prebivalcev in ima vse­stransko obl ikovan srednjeročni raz­vojni program, k i ga uspešno ures­ničuje. K r a j a n i so s samoprispev­kom, prostovol jnim delom, pomočjo družbenopolitične skupnost i in še posebno delovnih organizacij, ki se pojavljajo v Nak l em, odstrani l i že marsikatero oviro, k i je hromi la raz­voj. Boljšo kanalizaci jo imajo v vasi, kvalitetnejši vodovod, več metrov asfalta, še posebno dobrodošl a pa je nova avtomatska telefonska centra­la.

G l a v n i nalogi, zapisani v srednje­ročnem programu, pa še čakata, ven­dar kaže, da ne bosta več dolgo. N a sestanku, ki je bi l v četrtek, 6. apri la, so se odločili, da kaže čim prej začeti graditi mrliške vežice in telovadnico. Odlašanje bi bilo škodljivo, saj so za uresničitev načrta pripravl jeni pri spevati združeno delo, samoupravne interesne skupnosti in še kdo! K temu pa v nakelski krajevni skup­nosti želijo pr imakni t i še denar zbran s samoprispevkom. Razpisa l i naj bi ga maja. D o tega trenutka pa je treba krajane temeljito seznaniti z namenom in potekom akcije, z zbi­ranjem in trošenjem sredstev ter koristnostjo tako mrliških vežic kot telovadnice. N a referendumski dan bi v nakelski krajevni skupnosti vol i l i tudi vodstvo skupnosti , v Stra-hinju pa posebej glasovali o samo­prispevku za asfaltiranje krajevnih cest. Akc i ja , za katero se odločajo v Nak lem, je že našla soglasje na enem od lanskih zborov krajanov in na zboru T V D Par t i zan, ponovna razprava pa se obeta v pr ihodnj ih dneh in tednih. Predvsem ni preveč časa za tako pomembno akcijo.

Upravičenost gradnje mrliških vežic in telovadnice ne kaže posebej utemeljevati. Nak l o ima enega naj lepših pokopališč, izredno slabe veži­ce. Stare so skoraj 200 let in j i h v

primeru novogradnje čaka rušenje Mi l i j on naj bi za nove zbra l i s samo­prispevkom krajani, 250.000 d ina r j e v krajevna skupnost, 500.000 p a skur> ščina občine iz posebnih s r e d s t e v Gradnja telovadnice pa bo v e l i a l a 5,200.000 dinarjev. Za objekt, doli r in širok 16 metrov, bi potrošili m i l i ­j on dinarjev, sicer n a m e n j e n gradnjo novega nogometnega i g r i š S (v tem trenutku je t e l o v a d n i c a rx membnejši in koristnejši o b j e k t od igrišča, k i ga Nak lo sedaj že h n a ) 1,200.000 so pripravljeni p r i s p e v a t Gradbinec, Merkur , E k s o t e r m , C e s t no podjetje in Živila, občinski n a t e ­čaj bi prinesel 500.000 d ina r j e v , p a

t izan je voljan zbrati 300.000 d i n a jev, 500.000 dinarjev pa bi se n a š l o F

J*

Novi bloki na Bakovniku po svoji zasnovi in zunanjem videzu spomin/ajo nu gorenjski slog

združenih amortizacijskih s r e d s t v h izobraževalne skupnosti . M a n j k a " či del bi pokril samoprispevek in^S*. nekateri drugi vir i , predvsem p ^ j _ * teresnih skupnostih in še d r u g i h organizacijah združenega d e l a , k j a * so zaposleni prebivalci n a k e l s k e k r a ­jevne skupnosti. Resnična škoda bi bi la, če bi pri toliko že zago tov l j en ih sredstvih letos odnehali! T a k o ueod ni trenutki za gradnjo ne p r iha j a j o vsako leto! Prav tako je že p r idob ­ljenega večina potrebnega zemljišča Telovadnica bi korist i la k r a j a n o m k i so pred 40 leti osnovali športno društvo in kjer se danes številni športniki nimajo kam dat i , i n zapo­slenim v organizacijah združenega dela, ki bodo prispevale za telovad­nico. Će pa bo postala nakelska štirirazredna šola osemletna, ne bo treba graditi nove telovadnice.

J . Košnjek

N o v i b l o k i K a m n i k — Zadnja leta gradijo v

K a m n i k u vedno več stanovanjskih blokov in obe gradbeni podjetji h i t i ta z gradnjo stanovanjske sose­ske. Kamniški Graditelj gradi t » sesko Bakovnik-jug, kjer bo 10 novih stanovanjskih blokov. Ob koncu pre­teklega leta je bil prvi blok že vse­ljen, z gradnjo drugega pa so tako daleč, da bo vseljiv letos poleti.

Nova soseska Bakovnik bo imela predvidoma okoli 600 stanovanj in tudi nekatere objekte družbenega standarda kot šolo, vrtec, trgovino in enoto Ljubljanske banke. V načrtu so tudi servisne delavnice in garažne hiše. Vsa stanovanja sodijo v okvir gradnje za trg, vendar j ih velik del pokupi tudi samoupravna stanovanjska skupnost iz solidar­nostnih sredstev.

Kran jsk i Gradbinec, k i ima v K a m n i k u svojo T O Z D , pa gradi sta­novanjske bloke pod Ljubljansko cesto. Lan i so dokončali največji in najvišji stanovanjski blok v K a m ­niku , ki ima kar 7 nadstropij. Letos bodo nadaljevali z gradnjo soseske.

Med kupci novih stanovanj v K a m n i k u so tudi prebivalci bližnie Ljubljane, saj je cena stanovanj \ K a m n i k u nekoliko nižja kot v glavnem slovenskem mestu. Za to se vedno več delavcev vozi z av tobus i na delo v Ljubljano. Tako l a h k 0

pričakujemo poglobljene razprave q ponovni uvedbi potniškega prometa po železnici. -t

V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM U R E J A N J E IN VZDRŽEVANJE T R A T E

Kranj — V torek, 11. apri la, bo ob 17. uri v dvorani doma J L A v K r a n j u znani strokovnjak za trate Tone Mastnak predaval o urejanju in vzdrževanju trate.

Po predavanju bo redni občni zbor hort ikulturnega društva Kran j . Društvo vabi vse ljubitelje zelenja in cvetja, lepega okolja in urejenosti mesta, da postanejo člani društva.

Ob dnevu brigadirjev - Pretekli petek je bila v gledališču Tone Čufar na Jesenicah prireditev ob leto­šnjem dnevu mladinskih delovnih brigad, ki jo je or­ganizirala občinska konferenca ZSMS Jesenice. Slav­nostna govornica je bila sekretarka OK ZKS Jesenice Marija Zupančič-Vičar, v pestrem kulturnem programu pa so sodelovali združeni mladinski pevski zbor, pihalni orkester in brigadirji-recitatorji. Prireditve so se udele­žili nekdanji jeseniški brigadirji, predstavniki druž­benopolitičnih organizacij, udeleženci mladinskih akcij, v zadnjih letih in mladi iz osnovnih organizacij ZSMS. Na sliki: nastop brigadirjev recitatorjev. (jr) — Foto: -J. Rabič

Kranjska gora — Pred kratkim je pogorela Markcova domačija nasproti bencinske črpalke. Takole so jo zasil­no pokrili, da lahko v njej prebivajo. Gasilci železarne, domači in gasilci okoliških naselij pa so poskrbeli, da domačija ni pogorela do tal. Nesrečnim prebivalcem pa J* treba čimprej pomagati, še posebno, ker ima Jože "frak, Markcov Jože po domače, že več kot sedem križev. - B. B.

P R I P R A V E Z A P R O S L A V O OFIN1. M A J A Gorje — V torek, 18. aprila, bo razširjena seja vseh

družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov skupšči­ne krajevne skupnosti Gorje, ki jo organizira krajevna konferenca S Z D L Gorje. Letošnje proslave bodo v Gor­jahpredvidoma ob koncu aprila, na njej pa bodo sodelo­vali pevci iz Krope in pihalni orkester iz Gor i j . N a pro­slavi bodo podelili tudi priznanja O F .

Na razširjeni seji se bodo tud i pogovori l i o programu dela za letos, o delu družbenopolitičnih organizacij ter krajevne skupnosti. J . A .

Zapufičeni jekleni konjiček — Na parkirnem prostoru pri tovarni Sava v Stražišču že nekaj časa stoji zapu­ščeni ford taunus. Dokler je služil, je služil, potlej pa ga lastnik niti s pogledom ni več ošvrknil. Avto je kot majhen drobec prihodnosti, skrit v sedanjosti, in svarilo vsem, ki so to igro časa sposobni dojeti. Lastnik zapuščenega taunusa ne sodi mednje! Kar je bilo uporabnega, so ljudje raznosili, ostalo je bore malo, malo skrivljene pločevine. Avto postaja smetnjak. V notranjosti se je nabralo že veliko odpadkov .. .

A. K.

L E T N A K O N F E R E N C A JESENIŠKIH INVALIDOV

Jesenice — Preteklo soboto so se člani društva in­validov sešli na letni delovni konferenci. Pregledali so delo v minulem letu in sprejeli program za letos.

Hvalevredno je, da je b i l lanski program v celoti izpolnjen tako na področju kul ture , rekreacije, športa in humane dejavnost i . Us t anov i l i so ak t i v zaposlenih invalidov v Železarni, k i šteje prek 360 invalidov s pr iznanim statusom inval idnost i , med nj imi pa še niso zajeti inval id i brez statusa.

V jeseniški občini je 1162 invalidov, od katerih pa je komaj polovica članov društva. Le - t i se udeležujejo raznih srečanj z drugimi društvi, izletov, obiskujejo težje invalide v bolnici a l i doma, lepe uspehe pa dosegajo tudi na športnem področju, predvsem v šahu in kegljanju.

Društvo se še vedno otepa s slabimi pogoji dela, saj j im kl jub prizadevanju v devetih let ih še n i uspelo pri t i do primernega prostora.

N I K

MRLIŠKE VEŽICE l l led — Kra j evna skupnost B led je prevzela nove

mrliške vežice, k i so zgrajene iz krajevnega samoprispev­ka. Tako so torej vežice pripravljene, samoprispevek pa bodo krajani plačevali še do konca leta 1978. Sredstva pritekajo v redu. Iz teh sredstev bo krajevna skupnost dokupi la še zemljišče za povečanje pokopališča in za parkirni prostor. Letos je namreč v načrtu razširitev novega dela pokopališča in ureditev parkirnega prostora.

V razpravi je bi l osnutek občinskega odloka o pogreb­nih svečanostih. Dok ler ta odlok ne bo v občini sprejet, bodo veljala določila in cene po starem odloku o komu­nalnih taksah. M . S.

Cesta na Vrtić — Takole je danes na cesti na Vršič, pri ™>telu Erika v Kranjski gori. Ker ceste od Erike do Vršiča pozimi ne plužijo, postavijo prometni znak, da je ^povedana vožnja na Vršič. Letos ne bo še tako kmalu,

bi cesto na Vršič splužili, saj je tu še skoraj meter trdega in zmrznjenega snega. — B. B.

TURIST IČNA VZGOJA M L A D I H Kranj — Gorenjska turistična zveza je ustanovi la

'["misijo za turistični podmladek. Pripravili so program kla, k i vsebuje ustanavljanje komisi j pr i vseh turističnih "fruštvih in na vseh šolah. Te naj bi predvsem skrbele za Množično vključevanje turističnega podmladka v olepše-valne in očiščevalne akcije v okv i ru krajevnih skupnost i , turističnih društev in drugih. N a šolah naj bi učenci pisa-J l domače naloge na temo kaj l ahko pokažem tur istu v "•'jjem kraju i n s temi nalogami tekmovali.

Komisija bo pripravila tud i mlad insko turistično Umovanje o turizmu na Gorenjskem.

B . B .

Kamnik — Zadnje čase tudi učenci kamniških osnovnih šol posvečajo več pozornosti varstvu okolja. Pred nedavnim so se posamezni razredi osnovne šole Tomo Brejc razkropili po mestu in ga očistili papirčkov in druge nesnage. Lepo so osnažili tudi bližnje otroško igrišče na Zapričah, ki mestu res ni bilo v ponos. Sedaj se bo prav gotovo našel še nekdo, ki bo obnovil naprave na igrišču. — t

TRŽIŠKI GASILCI V P O B R A T E N O M E S T O Tržič — Odbor za sodelovanje s pobratenim alzaškim

mestom Ste Mar ie aux Mineš je sprejel letošnji program sodelovanja. Med drugim je predvideno tudi srečanje tržiških in alzaških gasilcev. Tržičani bodo prijatelje obi­skali med 2. in 4. juni jem. Takra t namreč gasilci iz Ste Mar ie aux Mineš praznujejo 150. obletnico delovanja. O programu obiska se bodo natančneje dogovorili na sre­čanju v avstrijskem mestu Ramssau. J . K .

SPET D E L A J O Radovljica — Po nekajmesečnem premoru se je ra­

dovljiška mladina spet zbrala in sklenila delati . Prejšnje vodstvo je zamenjalo novo, ki je že sestavilo akcijski pro­gram.

14. apri la bodo organizirali programsko-voli lno kon­ferenco. N a njej se bodo pogovorili o nadaljnjem delu 0 0

Rateče - Ena najbolj znanih gostiln zgornjesavske do- Z S M S Radovl j ica, predložili program, izvedli volitve ter line je vsekakor Žerjavova v Ratečah. Tu so imeli a n k e t 0 , ki bo olajšala delo komisij , saj bodo na ta način posebno veliko dela letos pozimi, ko je bilo v Planici u g o t o v i l i , za katera področja se mladinci najbolj zani-dosti smučarjev. Goste v domačo gostilno privabljajo m a j 0 jsj a konferenci bodo speljali tudi evidentiranje prijazna postrežba in domače specialitete. - B. B. novih članov. A . K .

V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM

POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU

ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (23. zapis)

K o sem zadnjič naštel nekaj zmot, k i so se napletle okrog Jur i j a Vege moram še eno izpovedati: tudi hiša v Zagorici (št. 12) k i jo obiskujemo kot rojstni dom velikega rojaka, ni pra­va .. . Le-to, bi la je skromna in napol lesena, so nemški barbari — kot vso Zagorico — do tal upepelil i 24. avgusta 1944 . .. Spominska plo­šča, odkrita 1. 1904, pa je prava in je danes vzidana v novo stavbo, po­stavljeno nedaleč od pogorišča stare hiše. — Urejen pa je v novi hiši tud i manjši spominski muzej z razstav­ljenimi deli in podobami slavnega rojaka. Vpisna knjiga in žig dopol­njujeta spomin na Jur i j a Vego.

IZ RODA V ROD, D U H IŠĆE P O T . . .

R ojen je bi l Jur i j Vega 24. mar­ca leta 1754 kot sin polgrun-tarja Jerneja Vehe in njegove

žene Helene. Njegov ded Jožef Veha , sin Gašperja Vehe se je priženil v Zagorico od Svete Troj ice pri M o ­ravčah. Od leta 1700 so pravi l i domačiji v Zagorici »pri Vehovcu«.

»Jurij je bil nedvomno potomec stare slovenske kmečke družine in vse trditve, da izvira njegov rod od nekega španskega plemiča, k i se je baje naselil na Kranjskem, so zgolj izrodek fantazije. Potrebne so bile take neutemeljene trditve Nemcu J . Hirtenfe ldu, k i ni hotel omadeže­vati svoje Zgodovine vitezov reda Mar i je Terezije z življenjepisom slo­venskega kmečkega sina«. (Po dr. L a v u Ćermelju)

Nadarjenega fantiča je pot vodila v ljubljanske šole, ki so bile tedaj iz­ključno nemške. V L jub l jan i je Jur i j Vega dokončal osnovno in srednjo šolo (gimnazijo in licej), k i so j u tedaj vodil i jezuitje. Od doma Jur i j n i mogel kaj prida pričakovati, trnovo pot skozi šole mu je ugladil profesor matematike Josip Maffe. Le - ta je tudi prvi odkri l v sloven­skem kmečkem fantiču bodočega velikega matematika.

Zaradi svojega temeljitega znanja je bi l Jur i j Vega takoj po dokonča­n ih licejskih študijah sprejet v državno službo kot navigacijski inženir. L e štiri leta je Vega vztrajal v c iv i ln i službi, potem pa je vstopil v vojaško službo, v topničarski polk. K m a l u je dosegel častniški čin, postal pa je tudi profesor matemati­ke na dunajski topničarski šoli. Že 1. 1782 je izšla njegova prva knjiga o višji matemat ik i . P isana nazorno, a strogo znanstveno. Cez dve let i je sledilo že drugo delo (teoretska geo­metrija, ravninska in sferična trigo­nometri ja. — .Tretja knjiga (izšla 1. 1788) je vsebovala mehaniko trdih teles, četrta knjiga (izšla 1. 1800) je obravnavala hidrostatiko, aerosta-tiko, hidravl iko in gibanje trdnega telesa v upiraj očem se tekočem sred­stvu.

Nevenlj ivo slavo pa si je pridobil Vega s sestavo logaritmovnikov. K o t učitelj matematike je spoznal po­manjklj ivost in neuporabnost dotlej izdanih knj ig v logaritmih. (Kaj pa je logaritem? T o je v matematiki število, k i pove, kol ikokrat je treba neko število — bazo pomnožiti s samim seboj, da dobimo določeno število — anti logaritem. Npr . 3 je logaritem števila 8, če je baza 2 — torej 3 krat - 2 x 2 x 2 x 2 8).

No, prav zaradi teh obsežnih loga­r itmovnikov je postal Jur i j Vega v učenem svetu tako slaven, kajti nje­govi izračuni so še vedno veljavni in uporabni.

Jurij baron Vega po bakrorezu P.Wolfa, spodaj v sredini Vegin ple­miški grb — na ščitu topovska krogla ob vžigu.

V A L E N T I N VODNIK O VEGI

S odobniki so delo Jur i j a Vege visoko cenil i . T u d i »Lublan-ske Novice« so že 28. marca

1798 pisale o njem: »Jurij Veha Ma ja r per cesarskih

bombarderjih, je kul ikor jes (t. j . Va ­lentin Vodnik, op. C. Z.) vem en rojen Kra jner , on je skuzi učenost inu zastopnost v velike službe

R o p i o t d o m

\Fk te i* r© n ifELG Aj 11*23 .mtsrea i? 54, *26̂epttoC&

Oh <:>0 Mnta ro)$iva| Spominska plošča v Zagorici št. 12

naprej peršel, desilih je kmetiškiga stanu; več bukev od mere inu mat-hematike je pisal , per vojski zadobil križ Mar i e Theresie, je kojnik tiga ordna (Cj. vitez tega reda, op. C. Z.); inu akademia v mesti Ma in z ga je med svoje učene može perštela. O d mladosti je bil priden študent. Mladenc i tedaj imajo zgodaj mo­drost »nu uk iskati ; bodo per moški starosti kruh, čast inu vesele do­segli.«

In potem se Va lent in Vodnik, izdajatelj, urednik in prvi slovenski časnikar še enkrat oglasi v zvezi z Jur i j em Vego v svojih Novicah:

»Juri Veha, Kra jne iz Moravske fare, major per bombarderjih, je od svitlega Cesarja povišan za Barona , desilih kmetiškega stanu, se je vunder dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal, inu skuzi te stvari milost pred Cesarjam zaslužil. Majnši šole je slišal v Lub lan i , potle pa na Duna j i se dalej prebrisal.«

Zanimivo: Va lent in Vodn ik do­sledno piše priimek našega učenjaka po domaČe in kakor je tudi pisano v krstni knjigi v Moravčah.

Hiša v Zagorici št. 12, ki stoji v bližini nekdanje — a v času okupacije požgune — rojstne hiše Jurija Vege. - Nova hiša nosi napis Rojstna hiša Jurija Vege: na stranskem pročelju je vzidana še spominska plošča.

Ponovno »Zakaj trmoglavost NK Triglava?«

P o p r i s p e v k u » T r m o g l a v o s t N K T r i g l a ­v a « v z a d n j i š t e v i l k i G l a s a ž e l i m o o b v e s t i t i ' a v n o s t , p o s e b n o p a o b č a n e , k i i z s v o j i h i o h o d k o v p r i s p e v a j o z a t e l e s n o k u l t u r o v >bč in i r e d n a s r e d s t v a i n z r e f e r e n d u m o m z g l a s o v a n a d o d a t n a s r e d s t v a z a i z g r a d n j o Špor tn ih o b j e k t o v v o b č i n i .

P r e d o d g o v o r o m s e v a m h o č e m o p r e d ­s t a v i t i : N K T r i g l a v i m a 5 5 - l e t n o t r a d i c i j o i n j e s s v o j i m i k a d r i v z g o j i l m n o g o k v a l i ­t e t n i h i g r a l c e v i n z n j i m i n a s t o p a l s i r o m S l o v e n i j e i n J u g o s l a v i j e t e r d o s e g a l v i d n e r e z u l t a t e . O m e m b e v r e d n o j e , d a j e b i l d v a ­k r a t p r v a k S R S l o v e n i j e , v s e s k o z i j e n a v r h u n a G o r e n j s k e m , z a d n j a t r i l e t a p r v a k , p o r e z u l t a t i h s o d e č p a b o t u d i v s e z o n i 1977/78 . Z a r a d i v e l i k e že l j e m l a d i n e i n p o p u l a r n o s t i n o g o m e t a j e z a d n j a l e t a v K r a n j u n a s t a l o i e 12 n o g o m e t n i h k l u b o v , v k a t e r i h n a s t o p a j o t u d i n e k d a n j i n o g o ­m e t a š i N K T r i g l a v a , k a r j e t u d i p r a v , saj t o l i k e g a Štev i la i g r a l c e v N K T r i g l a v n i m o g e l z a d r ž a t i i n j i m n u d i t i s t a l n e g a n a s t o p a n j a z a e k i p o T r i g l a v a .

M e d p o m e m b n e u s p e h e š t e j e m o š e s t k r a t ­n o o s v o j i t e v p o k a l a M . T i t a z a G o r e n j s k o , š t i r i k r a t n i p l a s m a n m e d o s e m n a j b o l j š i h e k i p v S l o v e n i j i i n n e n a z a d n j e o s v a j a n j e p o k a l o v v s e h v e č j i h t u r n i r j e v n a G o ­r e n j s k e m .

S t a l n o s m o p o s v e č a l i v e l i k o s k r b v z g o j i p i o n i r j e v , k i so b i l i v l e t u 1970 s l o v e n s k i p r v a k i i n m l a d i n c e m , k i s o b i l i t r e t j i v S R S l e t a 1972.

P r i z a s n o v i i n n a č r t o v a n j u o z i r o m a p r i ­l a g a j a n j u n o v i m u s m e r i t v a m v t e l e s n i k u l ­t u r i je N K T r i g l a v a k t i v n o s o d e l o v a l . V s o d e l o v a n j u s š p o r t n i m d r u š t v o m T r i g l a v j e N K T r i g l a v p i s m e n o p o n u d i l s k r b z a e n o a l i d v e s e l e k c i j i s t e m , d a b i s o d e l o v a l i t u d i o s t a l i k l u b i , p r e d v s e m z i g r a l c i i n s t r o k o v ­n i m i k a d r i . T a p o n u d b a n i b i l a s p r e j e m ­l j i v a z a n e k a t e r e p o s a m e z n i k e , k i ž e v r s t o let k a l i j o r e d v n o g o m e t n i h k l u b i h K r a n j a , d e l u j e j o s a m o i n i c i a t i v n o b r e z p r i s o t n o s t i i n s k l e p o v i z v r š n i h o d b o r o v p o k l u b i h , v

s t r o k o v n e m d e l u p a p o v s e m t e h n o k r a t s k o z i n d i v i d u a l n i m i o d l o č i t v a m i .

P o n u d b o N K T r i g l a v s o p o s a m e z n i k i i z ­k o r i s t i l i . D o l g o l e t n o z a v i d a n j e u s p e h o v N K T r i g l a v a j e p r i š l o d o i z r a z a t u d i v j a v n o s t . P o n u d b e n i s o v z e l i k o t d o b r o n a m e r n e . M e n i l i s o , d a n i s m o n a j k v a l i t e t n e j š i i n n a j b o l j e o r g a n i z i r a n k l u b . R a z l a g a j o j o k o t z a h t e v o N K T r i g l a v a . N i k d a r se n i s m o p o s t a v l j a l i n a v i š j o r a v e n o d o s t a l i h k l u ­b o v n a G o r e n j s k e m , k o t n a m o č i t a č l a n e k , č e p r a v n a s r e z u l t a t i d e l a i n t e k m o v a l n i u s p e h i p o s t a v l j a j o n a p r v o m e s t o . T o j e n o r m a l e n p o j a v v v s e h š p o r t n i h p a n o g a h , k e r s o t u d i a m b i c i j a i n c i l j v s a k e g a p o s a m e z n i k a a l i e k i p e o s v o j i t i n a j v i š j e m e s t o .

S p r e j e m a n j e i n p o d p i s o v a n j e s a m o ­u p r a v n i h s p o r a z u m o v j e z a p i s c a č l a n k a o b v e z n o z a v s a k k l u b v o b č i n i , n e g l e d e n a d o l o č i l a v s p o r a z u m u , k i s o s p o r n a z a s a m o u p r a v n o d r u ž b o i n j i m j e m e s t o p r i d r u ž b e n e m p r a v o b r a n i l c u , n e p a v k l u b i h , sa j v s v o j i h d o l o č i l i h v s e b u j e j o a d m i n i ­s t r a t i v n e u k r e p e i n u v e l j a v l j a j o f o r u m s k o d e l o , n e p a m e d s e b o j n e d o g o v o r e v s e h k l u b o v , k i s o o s n o v a z a n a d a l j n j e d e l o o b č i n s k e n o g o m e t n e z v e z e .

S a m s p o r a z u m N K T r i g l a v n i p o d p i s a l iz s l e d e č i h r a z l o g o v : s p o r a z u m n i v s k l a d u s s t a t u t o m i n p r a v i l i n o g o m e t n e z v e z e S l o ­v e n i j e , n a l o g a o b č i n s k e n o g o m e t n e z v e z e j e v o d i t i r e k r e a c i j s k i n o g o m e t v o b č i n i , n e • p a t e k m o v a l n e g a , r e g i j s k e m u o z i r o m a n o g o m e t n e m u c e n t r u G o r e n j s k e n i m e s t o v o b č i n s k i n o g o m e t n i z v e z i , t e m v e č j e t o o r g a n i z a c i j a , k i j e p r e k T N Z G o r e n j s k e v k l j u č e n a v t e k m o v a l n i s i s t e m S R S l o v e ­n i j e , p o p r e d l o ž e n e m s p o r a z u m u s m o i z k l j u č e n i i z t e k m o v a n j a z a p o k a l M . T i t a , v o b č i n s k o n o g o m e t n o z v e z o i n , v s e o s t a l e k o m i s i j e n i i z v o l j e n n i t i » e n « č l a n N K T r i g l a v , v v s e h s e l e k c i j a h ne i g r a n i t i » e n « č l a n N K T r i g l a v , t e k m o v a l n a k o m i s i j a p r i o b č i n s k i z v e z i n i N K T r i g l a v v k l j u č i l a v n o b e n o o b č i n s k o t e k m o v a n j e . N K T r i -

Šolska športna društva na Gorenjskem

Preveč počivali na lovor ikah

S T R A Ž I Š Ć E — N a o s n o v n i šo l i L u c i -j a n a S e l j a k a s o ž e v š o l s k e m l e t u 1965/66 u s t a n o v i l i š o l s k o š p o r t n o d r u ­š t v o . 2 e v e l i k o let p r e j p a s t a n a tej šo l i d e l o v a l i s e k c i j i z a r o k o m e t i n o r o d n o t e l o v a d b o . V l e t u 1964, t o r e j l e t o p r e d u s t a n o v i t v i j o d r u š t v a , s o i m e l i t u d i k o š a r k a r s k o s e k c i j o . V d v a n a j s t i h l e t i h s o k a r p e t k r a t t e k m o v a l i z a n a j b o l j š e š o l s k o š p o r t n o d r u š t v o v S l o v e n i j i . V š o l s k e m l e t u 1971/72 s o b i l i p e t i d o s e d m i , v l e t u 1972/73 s o z a s e d l i š e s t o m e s t o , lota 1973/74 s o b i l i d e s e t i i n v l e t i h 1974/75 t e r 1975/76 p a s o d o s e g l i v t e m n a j v i š j e m s l o v e n s k e m t e k m o v a ­n j u i z r e d n a u s p e h a , s a j s o b i l i o b a k r a t d r u g o n a j b o l j š e š o l s k o š p o r t n o d r u š t v o v S R S l o v e n i j i . V z a d n j e m š o l s k e m l e t u p a se t e k m o v a n j a n i s o ude l e ž i l i .

Z a d e l o p o s e k c i j a h v Š Š I ) L u c i j a n S e l j a k s k r b e p r o f e s o r j i t e l e s n e v z g o j e J o ž e H l a d n i k , B a r b a r a V i t a s , M a r i j a n K o n j a r t e r P e t e r M o h o r č i č . P r a v M o -h o r č i č p a j e t i s t i , k i s e v n a j v i š j e m s l o ­v e n s k e m t e k m o v a n j u š o l s k i h d r u š t e v u b a d a z v s o a d m i n i s t r a c i j o . J e to re j m e n t o r n a d m e n t o r j i .

J a n a O b l a k - 8. D , ' t a j n i c a d r u š t v a :

» D o s t i je d e l a z z a p i s n i k i sej n a š e g a u p r a v n e g a o d b o r a , saj i m a m o n a šo l i s e k c i j e z a n o g o m e t , a t l e t i k o , k o š a r k o , n a m i z n i t e n i s , š a h , s t r e l j a n j e , s m u č a ­n je , š p o r t n o i n r i t m i č n o g i m n a s t i k o z a d e k l e t a . P r i S K T r i g l a v i m a m o t u d i s m u č a r s k e s k o k e i n v K K S a v a k o l e ­s a r j e n j e . R a z e n t e g a s e n a šo l i u d e j s t v u -j e m o še v p l a v a n j u za t re t j e i n če t r t e r a z r e d e , v k u l t u r n e m d r u š t v u so f o l k l o ­r i s t i i n p l e s a l c i , i m a m o p a t u d i t a b o r ­n i k e i n p l a n i n c e . D e l a je d o v o l j . «

P e t e r M o h o r č i č — m e n t o r :

» N o v a u s m e r i t e v v t e l e s n i k u l t u r i g l e d e n a p o r t o r o š k e s k l e p e š e n i d a l a t i s t e g a k a r s m o p r i č a k o v a l i . S e v e d n o n i r e š e n s t a t u s d r u š t e v , č e p r a v s o l e t a n o s i l c i p o l i t i k e v s e g a š p o r t a v o b č i n i . Š o l s k a š p o r t n a d r u š t v a s o n a m r e č e n a ­k o p r a v e n n o s i l e c š p o r t n e p o l i t i k e , saj n a j b i p r a v iz v r s t š p o r t n i h d r u š t e v

Rr i h a j a l i b o d o č i v r h u n s k i š p o r t n i k i , a še d e l o n a j b i l a h k o bo l j e f i n a n č n o

o v r e d n o t i l i , sa j s e d a j d o b i v a m o z a t o p r e m a l o s r e d s t e v . C e h o č e m o r e s r a z ­v i j a t i p o š o l s k i h š p o r t n i h d r u š t v i h t a k e š p o r t n i k e , k i b o d o r e s v r h u n s k i , p o t e m b o t r e b a v p r i h o d n j e r a z m i s l i t i o p o ­k l i c n i h m e n t o r j i h n a v s e h š o l a h , k i d e l a j o v š p o r t n i h d r u š t v i h . D r u g a č e n e b o več š l o . P r i n a s j e t a k o , d a v c e l o t i n a š o š p o r t n o d e j a v n o s t p o d p i r a j o v s i p r o f e s o r j i n a š o l i . «

I v a n T r e s k e t - g. E , p r e d s e d n i k s o d n i š k e k o m i s i j e :

» V g l a v n e m s e m z a d o v o l j e n z d e l o m n a š i h s o d n i k o v . P o d . s t r e h o ' s m o s p r a ­v i l i ž e v r s t o m e d r a z r e d n i h t e k m o v a n j . T e k m o v a n j a v o d i m o s a m i , saj i m a m o z a t o u s p o s o b l j e n e s o d n i k e . V k o š a r ­k a r s k i s e k c i j i j i h j e 20 i n p r a v t o l i k o o r g a n i z a t o r j e v , i m a m o p e t n a j s t a t l e t ­s k i h s o d n i k o v t e r d e s e t z a n o g o m e t . O r g a n i z i r a m o t u d i s m u č a r s k a t e k m o ­v a n j a , i g r o m e d d v e m a o g n j e m a t e r t e k ­m o v a n j a v g i m n a s t i k i . M e n i m , d a b o p o t r e b n o k m a l u r a z m i s l i t i o n o v i h s o d ­n i k i h i n o r g a n i z a t o r j i h , saj s m o seda j n o s i l c i š p o r t a n a šo l i u čenc i o s m i h r a z ­r e d o v . «

R e n a t a K u r i - 8. C , p r e d s e d n i c a d r u š t v a :

» Č e p r a v i m a m d o v o l j d e l a z u č n o s n o v j o s e v e d n o n a j d e č a s , d a l a h k o v o ­d i m d r u š t v o . « R e n a t a j e o b e n e m n a j h i ­t r e j š a s p r i n t e r k a m e d u č e n k a m i o s n o v ­n i h šo l n a 6 0 m e t r o v . N j e n č a s 7,9 j i j e l a n i z a d o s t o v a l , d a j e o s v o j i l a r e p u b l i ­š k i n a s l o v , (o . p.) . » V t e m š o l s k e m l e t u se n a d e j a m o , d a b o m o v r e p u b l i š k e m m e r i l u d o p e t n a j s t e g a m e s t a . T a k o j e p a č s t a n j e v n a š e m d r u š t v u , saj s m o le p r e v e č p o č i v a l i n a o s v o j e n i h l a v o r i , k a h . P r e p r i č a n a s e m , d a b o d o v p r i h o d ­n j e m š o l s k e m l e t u z a g r a b i l i b o l j e . «

I r e n a Ž e r j a v - 8. D , g o s p o d a r k l u b a :

» Z a v s e r e k v i z i t e i n o s t a l o o p r e m o je d o b r o p o s k r b l j e n o . I m a m o v s e g a d o ­v o l j . S k r b i m o , d a so d r e s i i n o s t a l i r e k v i z i t i p o u p o r a b i v e d n o o č i š č e n i , o p r a n i i n n a t i s t e m m e s t u , k a m o r s o d i ­j o . N a j v e č t o č k n a m v t e k m o v a n j u p r i ­n a š a j o a t l e t i k a , n a m i z n i t e n i s , r o k o ­m e t , p l e s i i n s t r e l j a n j e . P r i t e m n i k o l i n e p o z a b i m o , d a j e učn i u s p e h n a p r v e m m e s t u . T u d i t o j e z a n a s v o d i l o , d a se l a h k o še bo l j p o s v e t i m o š p o r t u . «

D . H u m e r F o t o : F . P e r d a n

g l a s v i m a v s v o j i h v r s t a h 45 p i o n i r j e v , z a k a t e r e n i p r e d v i d e n o n o b e n o t e k m o v a n j e , r a v n o t a k o n i o r g a n i z i r a n e g a t e k m o v a n j a za m l a d i n s k a m o š t v a . S p o r a z u m v s e b u j e t u d i o d v z e m d o t a c i j e , v k o l i k o r b o g r o b o k r š i l i p r a v i l a a l i se n e p o d r e j a l e n j i h o v i m z a h t e v a m . O b č i n s k o t e k m o v a n j e je d r a ž j e o d t e k m o v a n j a n a G o r e n j s k e m . N a j o m e ­n i m o , d a z a v s a k o n o g o m e t n o t e k m o z a h t e ­v a j o s o d n i k i 330 d i n a r j e v . F i n a n č n i p r e d ­r a č u n o b č i n s k e n o g o m e t n e z v e z e je n a m e n i l z a r e k r e a c i j o 14.500 d i n a r j e v , z a o d b o r n o g o m e t n i h s o d n i k o v 26.000 d i n a r ­j e v , z a o d b o r t r e n e r j e v 24.500 d i n a r j e v , i n v r h u n s k i n o g o m e t 549.905 d i n a r j e v , k a r z n e s e s k u p a j 643.905 d i n a r j e v . F i n a n c i r a n ­je v s e k a k o r n i v s k l a d u s s a m o u p r a v n i m d o g o v o r o m v o b č i n i , k j e r j e d o g o v o r j e n o r a z m e r j e z a v r h u n s k i 60 %, z a r e k r e a c i j o 40 % s r e d s t e v , n a m e n j e n i h z a š p o r t .

R a z l o g o v j e d o v o l j , d a N K T r i g l a v n e p o d p i š e s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a , č e ­p r a v j e z a n e k a t e r e v o d i l n e d r u ž b e n o p o l i ­t i č n e d e l a v c e v o b č i n i t a k u k r e p j a v n o s t i p r e d s t a v l j e n k o t » t r m o g l a v o s t « N K T r i ­g l a v a .

I z v r š n i o d b o r N K T r i g l a v s o g l a š a , d a je še v e l i k o n e r e š e n i h p r o b l e m o v v n o g o m e ­t u , z a t o p r e d l a g a , n a j š p o r t n a r e d a k c i j a » G l a s a « o r g a n i z i r a j a v n o t r i b u n o , k j e r na j se n a k a ž e j o s m e r n i c e b o d o č e g a n o g o m e t a ob s o d e l o v a n j u j a v n o s t i , d e l e g a t o v k l u b o v , p r e d s t a v n i k o v n o g o m e t n i h o r g a n i z a c i j i n d r u ž b e n o - p o l i t i č n i h d e l a v c e v o b č i n e .

N K T r i g l a v K r a n j I z v r š n i o d b o r

Slovenska nogometna liga

Mladinci in člani brez točk

T R B O V L J E - Č l a n s k a g o r e n j s k a s e l e k ­c i j a je m o r a l a t u d i t o k r a t p r e p u s t i t i z m a g o d o m a č i n o m . S e l e k c i j a Z a s a v j a j i h j e n a m ­reč p r e m a g a l a i z e n a j s t m e t r o v k e . I z i d — Z a s a v j e : G o r e n j s k a 2:1 '1 :1 ) .

M l a d i n c i s o g o s t o v a l i v L j u b l j a n i , k j e r s o v i s o k o i z g u b i l i z i s t o i m e n s k i m m o š t v o m . V s e k a ž e , d a t a č e t r t a s e l e k c i j a G o r e n j s k e še n i d o s e g l a j e s e n s k e f o r m e . I z i d — L j u b ­l j a n a : G o r e n j s k a 4 :0 .

K A D E T I U S P E Š N I V p r v e m s p o m l a d a n s k e m k o l u s t a o b e

k r a n j s k i s e l e k c i j i u s p e š n o s t a r t a l i . I g r a l c i C e n t r a s o i z L j u b l j a n e p r i n e s l i t o č k o . V t e k m i z O l i m p i j o s o r e m i z i r a l i . I z i d — O l i m p i j a : K r a n j — C e n t e r 0 :0 .

K a d e t i i z S t r a ž i š č a s o z g o l i B a t i s t i č a 2 i n B i z j a k a p r e m a g a l i e k i p o D o m ž a l . Z a t e k ­m o j e z n a č i l n a u č i n k o v i t o s t m l a d i h K r a n j ­č a n o v . I z i d - K r a n j - S t r a ž i š č e : B e l t i n c i 3 : 1 .

Z A N I M I V I B O J I V z a n i m i v i h t e k m a h m e d e k i p a m i o s n o v ­

n i h šo l S . J e n k o , D . J e n k o , S . Ž a g a r , F . P r e š e r e n , L . S e l j a k i n J . B . T i t o s m o d o b i l i n o v e g a o b č i n s k e g a p r v a k a v n o g o m e t u . T o j e m o š t v o o s n o v n e š o l e J o s i p B r o z - T i t o iz P r e d o s e l j , k i j e v f i n a l u p r e m a g a l a D . J e n ­k a i z C e r k e l j .

N a s p l o š n o j e b i l p r i k a z a n i n o g o m e t n a t e m p r v e n s t v u z e l o b o r b e n i n t u d i z a n i m i v . Z n o v a l a h k o u g o t a v l j a m o , d a j e z a t a š p o r t m e d m l a d i m i p r e c e j z a n i m a n j a . P o s e b n o je t r e b a o m e n i t i z m a g o v a l n o e n a j s t e r i c o , k i je d o k a z a l a , d a se n a č r t n o d e l o m o r a o b r e ­s t o v a t i . M . Š u b i c

Uspeh mladincev Kranja

V n e d e l j o je b i l o v N o v e m m e s t u r epub l i ško e k i p n o t e k m o v a n j e m e s t i n k r a j e v v b r z o p o t e z -n e m Šahu. Š a h o v s k a d r u š t v a G o r e n j s k e s o b i l a v N o v e m m e s t u d o b r o z a s t o p a n a . S k u p n o j e t e k m o v a l o 48 ( ' l a n s k i h , ž ensk ih i n m l a d i n s k i h e k i p .

V č lansk i k o n k u r e n c i s o b i l i na jbo l j š i šah is t i i z L j u b l j a n e , p r i ž enskah L e s c e i n p r i m l a d i n c i h K r a n j v p o s t a v i M a z i . B u m b a r , P a v l i n in B o ž i č .

M l a d i n s k a e k i p a K r a n j a j e d o s l e j ž e t r i k r a t p r i s t a l a n a 4. m e s t u , l e t o s p a j e ek ipo Š a h o v s k e -ga d ruš tva K r a n j o k r e p i l t u d i H . B u m b a r i n t a k o j e b i l d o s e ž e n d o s l e j na jbo l j š i u s p e h .

N . P a v l i n

Plavanje

Jugoslovani p rv i

V O D I C E - Z i m s k i b a z e n j e b i l p r i z o r i ­š č e p l a v a l n e g a m e d n a r o d n e g a m i t i n g a , n a k a t e r e m s o n a s t o p i l i p i o n i r j i Š v i c e , B e l g i ­j e , F r a n c i j e i n J u g o s l a v i j e . V t e h z a n i m i v i h b o j i h s o b i l i z d a l e č na j bo l j š i p l a v a l c i i n p l a v a l k e J u g o s l a v i j e , sa j s o o s v o j i l i e k i p n o z m a g o .

V r a t n i r e d : 1. J u g o s l a v i j a 243 , 2. F r a n c i ­j a 235,5, 3. B e l g i j a 204 ,5 , 4. Š v i c a 153.

M e d p o s a m e z n i k i s o v r e p r e z e n t a n c i J u ­g o s l a v i j e n a s t o p i l i t u d i p i o n i r j i i n p i o n i r k e k r a n j s k e g a T r i g l a v a . L e - t i p a s o o d l i č n o b r a n i l i m o d r e b a r v e . D a r j a n P e t r i č j e n a p r i m e r z m a g a l n a 400 m p r o s t o , n a 100 m p r o s t o p a j e b i l d r u g i . V e s n a P r a p r o t n i k se j e iz V o d i c v r n i l a z n o v i m d r ž a v n i m r e k o r ­d o m . N a 200 m d e l f i n g a je s č a s o m 2:32,28 p o s t a v i l a z a m l a j š e p i o n i r k e A . h

Slovenska košarkarska liga

Zmaga Lokainvesta

S E Ž A N A - S K L - m o š f i K r a s : L o k a -i n v e s t 97 :101 (41:40) , š p o r t n a d v o r a n a , g l e ­d a l c e v 100, s o d n i k a S t r i c k b e r g e r ( L j u b l j a ­n a ) , P i r i h ( N o v a G o r i c a ) .

L o k a i n v e s t : T o m a ž i n 38, E r ž e n 4, S e s e k 25, H a b j a n 16, B a l d e r m a n 2, Š t r e k e l j lt>

Z e n a z a č e t k u s r ečan ja s e j e p o z n a l o , d a s o g o s t j e i z L o k e pr iš l i p o o b e točk i . V h i t r i i g r i s o n a d i g r a l i d o m a č i n e , k i s o n a t o l e i m e l i t o l i k o moč i , d a s o p r v i d e l s k l e n i l i s e b i v p r i d . V n a d a ­

l jevanju pa so bi l i ponovno uspešnejš i gostje n z a s l u ž e n o z m a g a l i .

T R I G L A V U N I S L O

M U R S K A S O B O T A - S K L - m o a k i Po­n i u r j e : T r i g l a v 91 :79 (45 :39 ) , t e l ovadn ic « C P Š , g l e d a l c e v 100, s o d n i k a ftariMJIsiif (M a r i bo r ) , J u t e r š n i k ( M u r s k a S o b o t e ) .

T r i g l a v : E r l a h 6, Strniša 9, Z u p a n 20, Oma­h n i 18, L i povac 10, Ur leb 8, K u t n j a k 2, P l i i f a i 2, Štefe 2, Fa r tek 2.

Košarkar jem kranjskega T r i g l a v a nuna I M ni šlo. V obeh del ih igre so b i l i bol jš i n a s p r o t j i domačini, ki so osvojili obe točki.

P a r a p r i h o d n j e g a k o l a : T r i g l a v : Vrhmka. B r a n i k : Loka inves t .

II. zvezna in slovenska odbojkarska liga

Z a Gorenjce same zmage Ž I R O V N I C A - V m o š k i s l o v e n s k i o d b o j ­

k a r s k i l i g i j e Ž e l e z a r v p o s t a v i P e t e r n e l j , B e r g e l j , R a j g e l j , K r a v a n j a , D i v j a k , K a v č i č i n P o g a č a r v Ž i r o v n i c i p r e m a g a l K a m n i k s 3 : 1 . M o š t v i r a z e n b o r b e n o s t i m a l o š t e v i l ­n i m g l e d a l c e m n i s t a p o k a z a l i v e l i k o . S r e č a n j e je b i l o b o l j t e k m a z a r a d i t e k m e i n j e b i l a bo l j p o d o b n a p r i j a t e l j s k i k o t p a p r v e n s t v e n i . D o m a č i n i , k i so z z a d n j i m p o ­r a z o m z a p r a v i l i m o ž n o s t i z a o s v o j i t e v p r v e g a m e s t a , s o i g r a l i b r e z p r a v e vo l j e . Ž e l e z a r j e n a 3 . m e s t u .

B L E D : M E T A L A C ( S I S A K ) 3 : 0

B L E D : T o r k a r , M o č n i k . M a l e j , F e r j a n , R e š e k , V e s k o v i č , P r e t n a r , U d r i h , Z a v r š -n i k , Š o l a r , K a p u s .

P r e d t e k m o n i h č e n i p r i č a k o v a l , d a b o d o d o m a č i n i t a k o g l a d k o o p r a v i l i z d r u g i m n a l e s t v i c i . L e z ače t ek s r e č a n j a je b i l i z e n a ­

čen . M e t a l a c je d o b r o i g r a l v p o l j u , k a r je b i l a n j e g o v a o d l i k a v p r e j š n j i h k o l i h . Blejc p a s o b i l i d o b r i p r i s e r v i r a n j u i n u a p e i a p o l j u . S e posebe j s ta se i z k a z a l a K a p u s T o r k a r .

B l e j c i o s ta j a jo n a p e t e m m e s t u .

M E Ž I C A : G O R J E 1:3

G O R J E : B e r č i č , S t i b i l j , P o d o b n i k , R > p r e t , B e n e d i k , B e r a v s , Z o r e č , Š t r a v s

G o r j a n k e i g r a j o v d r u g e m d e l u p r v e n ­s t v a i z r e d n o d o b r o . T u d i v M e ž i c i » o prese­n e t i l e i n zabe l ež i l e 3. z m a g o v g o s t e h N i l e s t v i c i s o n a t r e t j e m m e s t u .

J e s e n i č a n k e p a so p r e m a g a l e P u l o v s t e h s 3 : 0 . *

P A R I P R I H O D N J E G A K O L A : B l e d R e k a , L j u b n o - G l i n : G o r j e , In g r a d : Ž e l e z a r ( i g r a jo 20. a p r i l a ) .

B R a u h

II. zvezna in slovenska rokometna liga j

Poraz v gosteh L A B I N - II. Z R L R u d a r : J e l o v i c a 23 :20

<11:13), i g r i š č e R u d a r j a , g l e d a l c e v 300 , s o d n i k a Ž v a n , Ž i ž e k ( o b a M a r i b o r ) .

J e l o v i c a : P u š p a n . M e h o n j i č 2, V r b i n c 2, L u š i n a 3, F i s t e r 1, P e t e r n e l 7, P o l a j n a r , J e r š in 3, F e r e d e r , V e b e r 2, D o l e n c .

G o s t j e i z Š k o f j e L o k e s o se d o b r o u p i r a l i d o ­m a č e m u m o š t v u . V p r v e m d e l u s o b i l i c e l o b o l j ­ši, s a j s o ga zak l juč i l i v s v o j o k o r i s t . V fimšu t e k m e p a s o n a r e d i l i n e k a j n a p a k , k i s o j i h s t a l e z m a g e .

Kolesarstvo

Prve točke za Savo in Ropreta

Z e n i c a - T u j e b i l a v s o b o t o t r a d i c i o n a l n a k o l e s a r s k a d i r k a v p o č a s t i t e v o s v o b o d i t v e Z e n i ­c e . Š t a r t a l o j e « 6 t e k m o v a l c e v i z 16 j u g o s l o v a n ­s k i h k l u b o v . Ž e p o p r v i h k i l o m e t r i h v o ž n j e n a p r o g i Z e n i c a - K o m a r - Z e n i c a s t a s e i z s k u p i n e » o d l e p i l a « S a v č a n R o p r e t i n P u l j č a n B u l i c , ki s t a p r e d n o s t n a t o v s e s k o z i p o v e č e v a l a . D o c i l j a ju n o b e n a s k u p i n a n i u t e g n i l a v e č u j e t i .

R e z u l t a t i (123 k m , poprečna h i t r o s t z m a g o ­v a l c a 40,8.r><) k m / h : 1. R o p r e t ( S a v a ) , 2. B u l i c ( S i p o r e x ) , 3. Z a k o t n i k ( R o g ) s t r e m i m i n u t a m i z a o s t a n k a . 5. K r a k e r . 18. U d o v i č . 20. K a k u š . 21. P e č n i k ( v s i S a v a ) .

O m e n i t i v e l j a , d a j e b i l o v es čas d i r k e z e l o h l a d n o , p a d a l j e dež i n p o n e k o d c e l o s n e g . t a k o d a j e d o c i l j a p r i s p e l o l e 32 k o l e s a r j e v .

R o p r e t o v a z m a g a j e ž e t r e t j i p o p o l n u s p e h n a d a r j e n e g a i n b o r b e n e g a k o l e s a r j a v l e t ošn j i s e z o n i . D i r k a , k i s e j e t o č k o v a l a I « j u g o s l o v a n ­s k i p o k a l , m u j e t a k o p r i m a l a r a z e n z m a g e t ud i p r v e t o čke , p r a v t a k o p a e k i p i S a v e . k i j e b i l a na jbo l j ša m e d k l u b i . ,.

V n e d e l j o j e b i l n a v r s t i k r i t e r i j po u l i c a h /.e n i c e . N a 3 « k i l o m e t r o v d o l g i p r o g i j e z m a g a l M a r i n k o v i č ( B e o g r a d ) , 2. j e b i l B e d e k o v i c 3. O o l i g ( o b a M . C . Z a g r e b ) , 4. F r e l i h , 7. K r a k e r , I I P e čn ik i n 1«. R o p r e t ( v s i S a v a ) . H . •>•

A L P L E S O V A T O Č K A

L J U B L J A N A - II. Z R L O l i m p i j a : A l p l e s 14:14 (6:11), d v o r a n a T i v o l i , g l e d a l c e v 1 M . s o d n i k a G r u b e r ( Sp l i t ) , S i m e c k i ( K a r l o ­v a c ) .

A l p l e s : š o l a r , Šuštar, B e n e d i k 1, P a v k « , 1 Luš ina 3 , G a r t n e r , M . Benedič ič 2, J e n s t e r l e i J . L u š i n a 5, Primožič, Benedičič.

I g r a l k e A l p l e s a so začele ze lo p o l e t n o Ni* , i n n i s o h o t e l e dopust it i , da bi d o m a č i n k e raj v -s v o j o i g r o . V nadal jevanju pa so d o m a č i n k e ' < u r e d i l e s v o j e v r s t e in kaj k m a l u so i z e n a č i l e

T R Ž I C A N I B R E Z T E Ž A V

K R I Ž E - S R L T r ž i č : I n l e s 2 7 - 1 * n * - * . i g r i š č e v K r i ž a h , g l e d a l c e v 20o". K o m e l . Š e t i n c ( o ba L j u b l j a n a ) . « » o a n m

T r ž i č : T e r a n , Nadižar , K r a l j , M r a k - i M a j e 7, K i n g 10, V i d i c 3 , B a h u n , M r a v i J e T " ^ " ^

T r ž i č a n i n i s o imel i nobenega p r o b l e m a . A o s v o j i l i n o v i točki . V obeh d e l i h s o b i l i a n a s p r o t n i k i n visoko premaga l i g o s t e .

U Č I N K O V I T E P R E D D V O R C A N K E P R E D D V O R - S R L - ž e n s k e P ^ j ,

: L j u b l j a n a 32 :15 (7:6), i g r i š č e 0 ^ X 7 c e v 100, s o d n i k a T u l , Š a n t i č ( o o s * ^

P r e d d v o r : Vreček, K o n c 2, M a r k u n q \ T 6, B r o l i h 5, Dur j a 2, R e s m a n 2. L i k o z « , - » \ 1, T o m e 2, Krišelj, Andre jka . * * * d " * « •

I g r a l k e P r e d d v o r a so se v p r v e m d e l u namuč i l e , d a so ugnale dobre L j u b l j a n č a n k ^ n a d a l j e v a n j u p a so s h i t r im i p r o t i n a p a d i k^-s t a v o polni le mrežo gostujoče v r a t a r k e

P a r i p r i h o d n j e g a k o l a - m o * k i : j - j - ^ S e n j , Zasav je : Tržič, ž e n s k e : K r k a i£L O b a l a : Preddvor.

Skrb za nove sodnike

K R A N J - P o d r o č n i z b o r s m u č a r ­s k i h s o d n i k o v p r i S K T r i g l a v j e v e d n o bo l j z a v z e t p r i r a z n i h o r g a n i z a c i j a h s m u č a r s k i h t e k m o v a n j v v s e h s m u č a r ­s k i h d i s c i p l i n a h . T o j i m n a r e k u j e , d a v svo j e v r a t e v n o v i s m u č a r s k i sezoni p r i d o b e še več n o v i h s o d n i š k i h k a d r o v Ž e to s e z o n o se je n a m r e č p o k a z a l o , da j i h p r i m a n j k u j e .

Z a t o b o d o že seda j o r g a n i z i r a l i n o v * teča je za v s e t i s te , k i i m a j o ž e l j o , d a sv vk l j uč i j o v n j i h o v e v r s t e . P r i j a v e b o d « s p r e j e m a l i 13. i n 20. a p r i l a v p i s a r a i ŠD T r i g l a v o d 18. d o 19. u r e . S D T r i g l a v i m a s vo j e p r o s t o r e v P r e š e r n o v i u l i c i 1! ( b i v š i k l u b p o s l a n c e v ) . . j ,

( Dopisniki poročajo j K r v a v e c - Smučarsk i k lub T r i g l a v je pr i redi l pretekli teden na K r v a v c u t e k m o v a n j e v « | a h -

za p rehodni razred Sode lova l o je okrog 100 m lad .h smučarjev, k . t m m i p a žal m b i l o s a s t « * -kov A l p e t o u r a Organ izac i j a je b i l . odlična, težka proga pa Je te r j a l aMewlne oda»ope.

R e z u l t a t i - s t a r e j š e p i o n i r k e : 1 B laž .č (Triglav) , 2 Benedičič Jesenice s t a re j š i p i o n i r j i : 1 Štu lar (T r ig lav ) . 2. J e r m a n (Tr ig lav ) 3 . K r a m p i (Triglav) , mla j š i m l a d i . « F l a j s ( M a t a j u r ) , 2. Ocepek (Tr ig lav ) , 3. Vreček (Radovl j ica ) ;

R a d o v n a - V pa r t i zansk i R a d o v n i je v s p o m i n na požig vasi leta 1944 strelska d r u ž i n . J a t * M r a k S ^ M o j s t r i ^ n V p r i r e d i l . že četrti t rad ic iona ln i patrul jni tek na smučeh, združen . «nehr n ^ i m l ^ l t A T ^ T ^ o ^ je b i lo prispevek h krepit v, sistema " ^ - a o t a j j g zaščite N - 3 k i l omet re do lg . prpg. je sode lova lo 30 ekip o r g a » . » S k ^ ^ ^ j S družin, enot J L A in ter i tor ia lne ob rambe u jeseniške ^ ' " ^ r l v n o r i s m o ^ ^ ^ ^ ^ * ^ v e n e c k H , = m k ^

i J S ^ ^ ^ M ^ S ^ 2. P D Dov j e .Mo j s t r .na . 3 . ^ m ^ M o j s t r a n a ;

i. . ^ i . . . . h o l i ooiavljajo težave s strokovnimi k a d r i N o f r f K r a n j - V vseh športnih panogah se

v"̂ ' ^ f ^ r a n j u sta se zato odločila organizirat, tt* « ni iz jema. O d b o r a nogometn ih trenerjev ... a o d n f e o v ^ i v r j ^ m e 8 e c a p o j a M ] l a „ M

za bodoče nogometne »odn.kc .n vaditel je ^ v e •»* u * j n ( e t r t e k m e d ^ ^ ^ vol jo v p isarni T K S K r a n j . Ce s t a S tane ta ^ k j n o g o m e t n i ligi. Najugodnejši p o t a *

V soboto pa -e je začelo tekmovat i e v e n o t n k * J e t u d i i 8 k a t i £ £ £ £ imajo moštva T r b o j , Save . K o r o t a na i n K ° k n ' e - f,: ^ v tekmovanje, čeprav j i m je bila p o z * p rvaka P o v e m o naj, d a nogometaš , l r i g l a v a niso J n a p r a v i l i tekmovanje še zan imiv* > dena možnost za to. S k o d a , saj l.i l ahko s svoje. » v j u i i mova lna komisi ja nameni lanaj -Skoduje le n j im s a m i m ! D a bi b i l . na t ekmah večja d isc ip l ina , je ^ Š u b k dis< ipliniranejši ek ipo komp le t dresov.

u . I , -/MI-I ! I I turnirja, ki ga je priredil šahovski ktak T r ž i č - A p n l s k e g a rednega mesečnega m t r o p o t t * B ^ P A Y E L ^ T O | I K O J I H J E ^ ^

Tržič, se je udeleži lo 12 ftahistk in Sahmtov. h 1 7 ' 0 ™ a m . / a r D u š « n Borštar id. Šahovski klub Sk r j anc na d r u g e m mes tu . Sledi jo Andre j ' ; < H \ ( 1 n o H t a j 0 Tržič tekmovanje 4-članskdt « k z a * pa prireja danes ob 17. uri v restavracijii n . d av o b u « o | » « i J poka l marša la T i t a . Vab l j en , šahist i vseh starost, m kategorij. ^

. T V D Partizan Podbrezje so p r ip rav i l i P o d b r e z j e - Č lan i rekreat ivne kegljaške aakcue i l e k m 0 v a l c e v . kar potrjuje

no t ekmovan je na kegljišču Or .m v Zvirčah Nas top i l o je « a ^ ^ J o ž a S t r o j P r a |

za k e g l u m i r V P o d b m j a h . Najbol jš i so bili r r . n c i M . z n a r N e j k o K u h a r . Fran« V r h o v n i k , F i l i p l»ri'V<

l r T o n e Fende, Joža Stroj , F r a n c P m * * n i F r a n c i Mezi iar , i o » p j i n

Klnik, Peter Z u p a n m Janko Pavlin. ^

Kegljanje

S t r a ž i š č e z m a g o v a l e c O d v z e m v o z n i š k e g a d o v o l j e n j a

K r a n j — K o n č a l o se j e finalno k e g l j a š k o t ekmovan j e kra jevn ih skupnos t i iz k r a n j s k e občine. Pokrov i t e l j t ekmovan j a j e b i l a k o m i s i j a z a kegl janje p r i T K S K r a n j . U d e l e ž b a j e b i l a rekordna , saj j e sode lova lo 54 m o š k i h i n 2 0 žen­s k i h moštev. T o tekmovan je p o s t a j a v e d n o b o l j pr i l jub l jeno in j e b i lo že četrto p o v r s t i . N a j ­bol jša moštva pre jmejo p rehodn i p o k a l i n p o k a l v t ra jno last, razen tega p a v s i ude l e ž enc i značke t r i m kegljača. N a k ončn i r a z p r e d e l n i c i s i moš tva s ledi jo t ako le : S t r a ž i š č e , H u j e - P l a n i -na-Čirče , Ce rk l j e , Mavč iče , O r e h e k , P r i m s k o v o , K o k r i c a , B r n i k , V o d o v o d n i s t o l p i n P r e d d v o r . M e d mošk imi p o s a m e z n o so b i l i na jbo l j š i T u r k (St raž išče ) , D o l i n a r ( O r e h e k ) i n J e r e b ( S t r a ž i ­šče), p r i ženskah pa R o z m a n ( H u j e - P l a n i n a Ćirče ) , Z a j e ( H u j e - P l a n i n a - C i r č e ) in N o v a k ( M a v č i č e ) . M e d ženskimi e k i p a m i p a s o b i l e najbol jše Hu je -P l an ina -C i r če , M a v č i č e , Z l a t o polje i n Ce rk l j e .

O P R V A K U O D L O Č A P O N O V E N D V O B O J

K r a n j — Z a d n j e 14. k o l o v obč insk i keg l jašk i l i g i n i m i n i l o b r e z p r esenečen j , f a v o r i t a , E l e k ­t r o i n B o r a c , s t a v z a d n j e m k o l u i z g u b i l a , i n s i c e r p r v i p r o t i S a v a B , d r u g i p a p r o t i M e r k u r ­j u . S a v a A s i j e z z m a g o v C e r k l j a h z a g o t o v i l a o d l i č n o t r e t j e m e s t o . E l e k t r o i n B o r a c i m a t a e n a k o š t e v i l o točk. K e r r a z l i k a v p o d r t i h k e g l j i h n e od l o ča o p r v a k u , b o od loč i l en p o n o ­v e n d v o b o j n a n e v t r a l n e m keg l j i šču. S a v a B se p o s l a v l j a i z A l i g e . D v o b o j na jbo l j š ih j e b i l ž e v n e d e l j o v M e d v o d a h . P r v o i n d r u g o m e s t o s t a s i r a z d e l i l i m o š t v i E l e k t r a i n B o r c a . N j i m a s l e d i j o S a v a A , S i m o n J e n k o , K r v a v e c , I s k r a , M e r k u r i n S a v a B .

L . G l a v a č

Na Jesenicah balkansko J E S E N I C E - O d 3. d o 6. a v g u s t a b o

n a J e s e n i c a h b a l k a n s k o p r v e n s t v o v s k o k i h v v o d o . P o k r o v i t e l j t e k m o v a n j a b o Ž e l e z a r n a , č a s t n i p r e d s e d n i k p a p r e d s e d n i k C K Z K S F r a n c P o p i t . J e s e ­n i č a n i s o v z e l i p r i p r a v e n a t e k m o v a n j e i z r e d n o r e s n o . D o z a č e t k a a v g u s t a b o d o u r e j e n e n o v e s a n i t a r i j e i n g a r d e r o b e , k i b o d o s l u ž i l e t u d i k a s n e j e p r i p o k r i t e m k o p a l i š č u , k a r j e v e l i k a ž e l j a J e s e n i č a ­n o v . S i c e r p a s e j e s e n i š k o k o p a l i š č e U k o v a ž e s e d a j p o n a š a z e n i m n a j b o l j ­š i h s t o l p o v v d r ž a v i . K o p a l i š č e i m a o g r e v a n o v o d o i n s o b i l a v n j e m p r i r e j e ­n a ž e š t e v i l n a t e k m o v a n j a . T e k m o v a ­n j e v s k o k i h v v o d o b o p r e n a š a l a t u d i t e l e v i z i j a . N j e n i s t r o k o v n j a k i s o s i ž e o g l e d a l i p r i z o r i š č e . B a l k a n s k o p r v e n ­s t v o v s k o k i h v v o d o b o d o g m o t n o p o d ­p r l e š t e v i l n e j e s e n i š k e i n d r u g e d e l o v n e i n s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e , o b e n e m p a s i n a J e s e n i c a h p o t e k m o v a n j u o b e t a j o v e č j i r a z m a h t e g a š p o r t a . T e k m o v a l c i i z J u g o s l a v i j e , R o m u n i j e , B o l g a r i j e , G r č i j e i n T u r č i j e J e s e n i č a n o v z a n e s l j i ­v o n e b o d o r a z o č a r a l i . O d n a š i h p a š e p o s e b e j p r i č a k u j e m o d o b r e u v r s t i t v e , s a j j i m b o v p o m o č d o m a č t e r e n i n o b ­č i n s t v o ! - b e f

prvenstvo

Športne igre UJV Kranj in carine

ZELENICA — O s n o v n a o r g a n i z a c i j a

Is i n d i k a t a Uprave j a v n e varnosti iz Kranja j e p r i r e d i l a n a Zelenici p o d po­kroviteljstvom s v e t a d e l o v n e e n o t e U J V 10. j u b i l e j n e z i m s k e š p o r t n e i g r e v v e l e s l a l o m u . V o k v i r i g e r s o d i t u d i s a n k a š k o t e k m o v a n j e , v e n d a r g a z a ­r a d i pomanjkanja snega n i b i l o m o g o č e o r g a n i z i r a t i . Sodelovalo je 8 0 d e l a v c e v u p r a v e i n carinarnice J e s e n i c e z i z p o ­s t a v a m i . P r i organizaciji je s o d e l o v a l t u d i S K T r ž i č , gostje t e k m o v a n j a p a s o b i l i n a j o d g o v o r n e j š i p r e d s t a v n i k i Cari­narnice in tržiške o b č i n s k e s k u p š č i n e t e r družbenopolitičnih organizacij. T e k m o v a l i s o v t r e h k a t e g o r i j a h i n sicer ž e n s k e i n m o š k i n a d 30 l e t , k i s o vozili na eni progi, i n m o š k i d o 30 l e t , k i s o t e k m o v a l i n a z a h t e v n e j š i progi. Pri ž e n s k a h s t a b i l i n a j b o l j š i Majda M l a č ­n i h ( P M M R a t e č e ) i n Darja Pehare ( P M T r ž i č ) , p r i m o š k i h n a d 3 0 l e t p a J a n k o Š e k l i (PMM Podkoren), Janez Sorli ( U J V K r a n j ) i n Janez Erjavec ( P M S k o f j a L o k a ) . M e d m o š k i m i d o 30 l e t p a s o b i l i n a j h i t r e j š i A n d r e j K o l e n c ( P M J e s e n i c e ) , Franc K o t n i k (Carinarnica Jesenice) i n Flori j a n Radon ( P m Korensko s e d l o ) . E k i p n o j e z m a g a l a P M J e s e n i c e p r e d j e s e n i š k o C a r i n a r n i ­c o i n P M M K o r e n s k o s e d l o . -jk

Alpsko smučanje

Pionirji na Kobli

B o h i n j - S K B o h i n j j e p r i r e d i l v n e d e l j o s l a l o m za s ta re j še i n m l a j š e p i o n i r k e i n p i o n i r j e . S o d e l o v a l i s o v s i na jbo l j š i g o r e n j s k i t e k m o v a l c i i z t e h k a t e g o r i j .

R e z u l t a t i - m l a j š i p i o n i r j i : 1. P e n e š ( T r i ­g l a v ) , 2. Z a n ( J e s e n i c e ) , 3 . Be r č i č ( P o d n a r t ) ; m l a j š e p i o n i r k e : 1. D e ž m a n ( T r i g l a v ! , 2. D o -čan ( B l e d ) ; s tare jš i p i o n i r j i : 1. O b l a k ( J e s e ­n i c e ) , 2. K r a l j ( T r i g l a v ) . 3 . B e n e d i č i č ( Ž e l e z n i ­k i ) ; s t a r e j š e p i o n i r k e : I. B e n e d i č i č ( J e s e n i c e ) . 2. V e s e k ( J e s e n i c e ) , . ' i . V r e č e k ( R a d o v l j i c a ) :

N A K A N I N U S L A V I L I G O R E N J C I

K a n i n - N a K a n i n u j e b i l o t e k m o v a n j e z a . c i c i b a n e , c i c i b a n k e i n o b e k a t e g o r i j i p i o n i r j e v v v e l e s l a l o m u . S o d e l o v a l i s o ( e k m o v a l c i G o r e n j ­s k e i n P r i m o r s k e , na j v e č u s p e h a p a so i m e l i t e k m o v a l c i B l e d a i n J e s e n i c . Z m a g a l i s o K o k a l j ( B l e d i m e d c i c i b a n k a m i . L a k o t a ( B l e d ) m e d c i ­cibani , K u n e ( J e s e n i c e ) m e d m la j š im i p i o n i r k a ­m i . N a g l i c ( J e s e n i c e ) m e d m la j š im i p i o n i r j i . V e s e k ( J e s e n i c e ) m e d s tare j š imi p i o n i r k a m i i n 1 ' e t e r n e l ( A l p e t o u r ) m e d s ta re j š im i p i o n i r j i .

objavl ja n a pod lag i 15. člena samoupravnega s p o r a z u m a o medsebojnih razmerj ih in sk le ­pov komis i j za medsebojna razmerja nas led­nja o p r a v i l a in naloge za :

T O Z D P O T N I Š K I P R O M E T K R A N J

več voznikov avtobusov • ^>%y • —

P o g o j i z a zasedbo : p o k l i c n a šola za v o zn i k e m o t o r n i h voz i l in 2 leti prakse kot p o k l i c n i v o z n i k m o t o r n i h vo z i l . Poskusno delo 2 meseca .

Delovno r a zme r j e se združuje za nedoločen čas.

T O Z D R E M O N T K R A N J

1. čiščenje prostorov 2. čiščenje vozil 3. čiščenje vozil

za določen čas z a r ad i nadomeščanja de lavke na po­rodniškem dopustu

Pogo j i z a zasedbo: p o d 1. do 3.: končana o s e m l e t k a i n H mesecev p r a k s e Z a opravila pod 1 i n 2 se d e l o vno razmer j e združuje za nedoločen čas s p o s k u s n i m d e l o m 1 mesec. R o k za sprejem pr i j av je 15 d n i po objavi. Pr i jave sprejema k a d r o v s k i oddelek K r a n j , Ko roška c. 5.

Med vel ikim številom prekrškov, ki j i h zagreši voznik motornega vozi­la , je tud i trinajst takšnih, zaradi katerih se mu odvzame vozniško do­voljenje takoj na kraju prekrška. Vsak prekršek, k i ima takšno sank­cijo, je opisan v temeljnem zakonu o varnosti v cestnem prometu. V prvi skupini so trije členi, k i govore o odvzemu vozniškega dovoljenja na kraju prekrška in o prepovedi na­daljnje vožnje, v drugo skupino pa sodi deset prekrškov, zaradi kater ih se prav tako odvzame vozniško do­voljenje na kraju prekrška, vendar pa voznik lahko nadaljuje vožnjo do doma oziroma še 24 ur s potrdi lom, ki ga napiše miličnik. V prvem in drugem primeru mora seveda milič­nik napisati vozniku potrdilo o od­vzemu vozniškega dovoljenja, v ro­ku treh dn i pa mora napisati zahte­vek za uvedbo postopka in ga skupaj z vozniškim dovoljenjem oddati sod­n iku za prekrške.

Poglejmo člene v prv i skupini , k i po odvzemu vozniškega dovoljenja takoj na kraju prekrška tudi prepo­vedujejo vozniku nadaljnjo vožnjo.

— Voznik , k i je utrujen, bolan, psihično neuravnovešen, k i uživa mamila al i zdravi la, k i so voznikom prepovedana, ne sme voziti motor­nega vozila (člen 144).

— Če ima voznik v krv i več kot 0,5 promile alkohola, ne sme vozit i . Za voznike C in D kategorije pa ve­lja popolna prepoved alkohola v krv i . T o velja tako za voznike v jav­nem prometu in za poklicne voznike (člen 145).

— N a zahtevo miličnika mora voznik opravit i a lkoholni test a l i pa odit i na strokovni pregled, kjer zdravnik ugotovi al i je voznik pod vpl ivom alkohola, mamil al i zdravi l , k i so voznikom prepovedana (člen 192).

Ostal i prekrški, zaradi katerih se lahko voznik na kraju samam poslo­vi od vozniškega dovoljenja, pa so:

— Ce voznik prevozi polno vzdolž­no črto na vozišču, enako velja za dve polni vzdolžni črti.

— Običajno se prehiteva po levi, če pa prehitevamo po desni, je to prekršek, razen v dveh pr imerih, in sicer: če je vozilo na vozišču zavzelo tak položaj in njegov voznik daje tak znak, da lahko z gotovostjo skle­pamo, da bo zavilo levo, potem lah­ko prehit imo po desni. V drugem pri­meru pa lahko prehitevamo vozilo na primer tramvaj , k i vozi po t i rn i ­cah po sredi vozišča, in sicer le, če je med prehitevanim vozi lom in de­snim robnikom vozišča še prometni pas oziroma dovolj prostora za eno vrsto vozi l .

— Prekršek naredimo, če poveča­mo hitrost svojega vozila prav tedaj, ko nas prehiteva drugo vozilo a l i pa če vozimo po sredi vozišča in onemo­

gočamo prehitevanje drugim vozni­kom.

— Ne smemo prehitevati, če je voznik pred nami a l i za nami že vključil smerni kazalec in začel s prehitevanjem, če vozni pas za pre­hitevanje n i prost na dovolj dolgi razdalji in če se po prehitevanju n i mogoče varno vključiti nazaj na vozni pas.

— Prekršek je, če v križišču prehi­tevamo vozi la, ne velja pa to za kolo, kolo z motorjem ter motorno kolo brez bočne prikolice. K l j u b tej splošni prepovedi pa lahko v križišču al i neposredno pred nj im prehite­vamo: z desne strani vozilo, k i zavija v levo, če je med vozi lom in desnim robom vozišča prometni pas; z leve strani lahko prehitevamo vozilo, k i v križišču zavija v desno, vendar pri tem ne smemo zapeljati na vozni pas za vožnjo vozi l iz nasprotne smeri. Prehitevamo lahko tudi na prehodu ceste čez železniško progo in nepo­sredno pred prehodom, če je promet na prehodu urejen s svetlobnimi znaki ; enako lahko prehitevamo v križišču, v katerem promet ureja semafor a l i miličnik.

— Prehitevat i ne smemo pred vrhom klanca in na samem klancu, v ov inku ter na delu ceste, kjer je vidljivost iz kakršnega kol i razloga zmanjšana.

— Prehitevat i se ne sme, kadar se približujemo zaznamovanemu pre­hodu za pešce, kadar vozimo čez tak prehod al i vozimo mimo vozi la, k i se je ustavilo pred prehodom, da bi dalo prednost pešcem.

— Prekršek je, če se voznik ne ravna po semaforju al i znaku milič­nika pred zaznamovanim prehodom za pešce. K o je vožnja dovoljena, mora spustit i mimo vse pešce, k i so že na prehodu a l i so stopili nanj.

— Voznik mora ustavit i , če se na cesti čez železniško progo spuščajo zapornice a l i so se že spustile; prav tako mora ustavi t i , če svetlobni a l i zvočni znaki opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati.

— Prekršek je, če voznik ne usta­v i na prehodu ceste čez železniško progo, ko zagori utripajoča rdeča luč a l i rdeča trajna luč. - V E K

r ALPINISTIČNE NOVICE

S K U P N A T U R A A O K R A N J

P r e t e k l o s o b o t o i n n e d e l j o , 1. i n 2 . a p r i l a , so K r a n j č a n i p r i r e d i l i s k u p n o t u r o v o b l i k i t u r n e g a s m u k a . P r e k o K o m a r č e s o v s o b o t o odš l i d o T r i g l a v s k i h j e z e r i n še n a p r e j n a P r e h o d a v c e . T a m s o p r e s p a l i , n a s l e d n j e g a d n e p a s o se p o v z p e l i n a H r i b a r i c e , s e s p u ­s t i l i v V e l s k o d o l i n o i n p r e k o K o n j s k e g a s e d l a v K r m o .

T u r n e g a s m u k a se j e ude l e ž i l o p e t a l p i ­n i s t o v i n t r i n a j s t p r i p r a v n i k o v . Z a h v a l j u j o č l e p e m u v r e m e n u i n d o b r e m u s n e g u j e a k ­c i j a l e p o u s p e l a .

Š E N E K A J P O D A T K O V O Z I M I

V s o b o t o , 11 . 3 . . s t a M i l a n Š e n k i n L u k a K a r n i č a r p r e p l e z a l a p r v e n s t v e n o z i m s k o s m e r v S Z s t e n i V e l i k e B a b e . 1000 m v i s o k a s m e r p o t e k a p o d o b r o v i d n i g r a p i , k a t e r e s t r m i n a znaša p o p r e č n o 6 0 . V s p o d n j e m d e l u s m e r i s t a d v a s k a l n a s k o k a ( I I I - I V ) . Z a r a d i p l a z o v s t a s m e r p l e z a l a ponoč i i n s t a j o p r e p l e z a l a v 7 u r a h . S m e r s t a p o ­i m e n o v a l a v s p o m i n V i k t o r j a K r č a , od l i čne­ga p r e d v o j n e g a a l p i n i s t a .

18. 3. s t a I r m a K a r n i č a r i n M i l a n S e n k p r e p l e z a l a v B a b i še e n o p r v e n s t v e n o s m e r , Og l edn i ško . P o t e k a p o s t e n i m e d m a l i m i n v e l i k i m g r e b e n s k i m v r h o m B a b e . V i š ina s m e r i 7(X) m , n a k l o n i n a 5 0 — 6 0 , čas p l e z a ­n j a 3 u r e .

A n d r e j S t r e m f e l j ,

Odbor za medsebojna de lovna razmer ja v o snovn i šoli Peter Kavčič Skofja Loka razpisuje delovne naloge in op rav i l a K V KUHARICE Pogoji: Pok l i cna šola ustrezne smeri z nekajletno prakso

Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delov­nega mesta. Prijave pošljite na odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Peter Kavčič Skofja Loka .

U p r a v n i odbor D o m a oddiha Z V E Z E S L E P I H O K R O G L O

razpisuje prosta de lovna mesta za določen čas: 1. R A Č U N O V O D J E

za po ln i de lovni čas z ust reznimi izkušnjami

2. U P R A V N I K A s p o l n i m de lovn im ča­som

3. K U H A R I C E s p o l n i m de lovn im ča­som za redno delo a l i določen čas

Začetek dela 25. 4. 1978. Pr i j ave pošljite n a nas lov : Medobčinska organ i zac i j a s l ep ih in s l a b o v i d n i h K r a n j , Ces ta S t a n e t a Žagarja 27 do 20. 4. 1978.

Nenadoma s ceste Skofja Loka — V petek, 7. apri la,

nekaj po 17. ur i se je v Škofji L o k i pripeti la prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Lovro Hr ibar (roj. 1912) iz Škofje Loke je peljal po Part i zanski in nameraval zavit i na Kidričevo; iz neznanega vzroka pa je zapeljal s ceste in padel kake 2,5 metra globoko na vrt. S pretresom možgan so ga prepeljali v Klinični center.

Zavil pred avto Hrastje — V petek, 7. apri la,

nekaj po 12. uri se je v H rastju pri­petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila An ton Jenko (roj. 1942) iz Trboj je vozil iz K r a n j a proti Trbojam. V H rastju je opazil, da so pred nj im na sredini ceste dva pešca in kolesar. Zahupal je, da bi se umakni l i k robu, nato pa, ker se niso umakni l i , zavil skrajno levo, da bi

j i h tako prehitel. K o j e bi l avtomobil že tik za nj imi , je nenadoma pred avtomobil zavi l kolesar Leon Mavr i c iz Smledniške 63, tako da ga je avto­mobi l zadel. S hujšim pretresom možgan so ga prepeljali v Klinični center.

Zapeljal na levo stran Hrušica — V nedeljo, 9. apri la,

popoldne se je na magistralni cesti v naselju Hrušica pripetila težja pro­metna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Branko Tramte (roj. 1955) iz Dovjega je med vožnjo pozdravljal znanca ob cesti, pri tem pa je zapeljal na levi vozni pas, kjer je čelno trčil v osebni avtomobil , k i ga je iz nasprotne smeri pripeljal Maks im Panič (roj. 1952) z Jesenic. V nesreči so bi l i težje ranjeni oba voznika ter sopotnika Gojko Cumbo in Bo jana Pezdirnik, lažje pa Drago-mir Cumbo.

L . M .

I z o l i r k a t o v a r n a i zo lac i j skega m a t e r i a l a n. so l . o. L j u b l j a n a

Odbor za medsebojna razmer ja v v T O Z D Jesenice objavlja prosta dela in naloge:

opravljanje korespondenčnih in administrativnih del za določen čas za nadomestitev delavke, k i je na porodniškem dopustu Pogoj: p o k l i c n a a d m i n i s t r a t i v n a šola, znan j e stro jep is ja .

Opravljanje skladiščnih in odpremnih poslov za nedoločen čas

Pogoj: p o k l i c n a šola trgovske s t r oke K a n d i d a t i naj svoje pri jave pošljejo v 15 dneh na nas lov : Izo l i rka T O Z D Jesenice, N a ha ld i železarne, k a m o r j ih vab imo tudi na in fo rmat ivn i razgovor .

Gorela suha trava Z g. Bitnje - V nedeljo, 9. apri la,

nekaj po 18. ur i se je vnela gozdna površina v Zg. B i tn jah . Zaradi ne­znanca, k i se je igral z ognjem, je po­gorela suha trava in nekaj borovcev, večjo škodo pa so preprečili pokl icni in prostovoljni gasilci.

Ogenj v stanovanju

Bled — V soboto, 8. apri la, ob 14.30 je zagorelo v spalnici A lo j za Tomana v Bodešču pri B ledu . N a omari so bi l i shranjeni razni plastič­ni predmeti in stenske tapete in sicer prav do stropa do žarnice. Od toplo­te prižgane žarnice so se po vstj ' verjetnosti vnele tapete in vse drugo. Ogenj je uničil vso opremo v sobi, tako da je škode za okoir50.000 din.

Eksplozija bencinskih hlapov

Kranj — V soboto, 8. apri la, ob 13.45 sta na križišču pri železniški postaji delovodja Štefan Matijevič in M i l o rad Markovič, oba delavca podjetja P A P Ljubl jana, nesla v be­tonski jašek za telefonski kabel pla­stično posodo, v kateri je bilo 6 litrov bencina. S tem bencinom je Markovič opral mastne stene v jašku, preostali bencin pa je delo­vodja odnesel. Tačas ko je Markovič čakal v jašku, si je prižgal cigareto, ob tem pa so se vžgali bencinski hlapi v jašku. V eksploziji sta dobila opekline M i l o rad Markovič in No­vak Radiševič, k i je stal ob odprtin 1

jaška in betoniral okvir pokrova. Oba so prepeljali v l jubljansko bolnišnico.

Gostišče KUHAR Adergas pri Cerkljah

Domača hrana, k lobase v zasek i , po ln jena telečja prsa, kuhana šunka, zelje z a jdov imi žganci itd

Obiščite naš paviljon na Gorenjskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila. Postregli vas bomo s klobasami, hrenovkami in s specialno kavo » A D E R G A S «

Ž I V I L A Veletrgovina Živila Kranj

Obiščite nas na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1 9 7 8

Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj

Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju, ki bo še do 16. aprila razstavlja in prodaja Kovinotehna Tehnomervator Celje - TOZD TT B L A G O V N I C A FUZINAR Jesenice vse za dom: kotle — Tam Stadler, Ferrotherm, Komfor; radiatorje — trika, aklimat, mural, kig aertermic; gospodinjske stroje — Gorenje, LTH, Rade Končar; barvne televizorje — Gorenje Iskra, RIZ in Ei Niš ter betonske mešalce in samokolnice, ki so izdelek Liva iz Postojne Opozarjamo vas na 2-odstotno znižanje prometnega davka.

XVII. kmetijski in gozdarski sejem v Kranju od 7. do 16. aprila 1978

Š I P A D K O M E R C

TOZD Pohištvo Sarajevo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik)

IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP

— /zbran/program kuhinjskega, sobnega in kosovnega pohištva — konkurenčne cene — kredit do 50.000 din — brezplačna dostava na dom

— sejemski popust 5 odstotkov

L Za vas in vaš dom • za vas in vaš dom • za vas in vaš dom

i

GOLICA JESENICE TO ZARJA

na XVII. Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju

RAZSTAVLJA IN PRODAJA:

— pohištvo — pohištvo za kmečki

turizem — gospod in j ske aparate — akust iko — g radben i material _ instalacijski material — svet lobna telesa — konfekcijo — obutev

orek — 11. aprila 1978

V*

Glas — 17. stran

Trgovsko proizvodna in servisna delovna organ

AGROTEHNIKA LJUBLJANA, Titova 38,

rganizacija

č lan ica S O Z D A G R O S Ž A L E C T O Z D Agromehanizacija trgovina T O Z D Kemoinvest export import in T O Z D Prodajna mreža

obvešča vse cenjene kupce , da tudi letos razstavl jamo in prodajamo po konkurenčn ih cenah na X V I I . m e d n a r o d n e m kmet i j skem in gozdarskem se jmu v Kranju, ki bo od 7. do 1 6. apri la 1 9 7 8

NUDIMO VAM

— traktorje IMT, FIAT — ŠTORE, TORPEDO-DEUTZ — motorne prekopalnike FERRARI — samonakladaine prikolice — obračalnike sena — trosilnike gnoja in razsipalnike gnojil — motorne kosilnice BCS — škropilnice nahrbtne in traktorske — razna priključna orodja za traktorje — gozdarske stroje in orodja — razne nadomestne dele in drugo

Nudi Agrotehnika, poslovalnica Skofja Loka, Titov trg 4. b. Informacije vsak dan, razen sobote, od 7. do 14. ure dobite tudi na pro­storu GORENJSKEGA SEJMA v KRANJU, kjer imamo stalno raz­stavo kmetijske mehanizacije.

ameriški barvni film

K I N G K O N G Režija: J o h n Gui l le rmin Igrajo: Jess i ca Lange. Jeff Br idges, Char les Grod in

N a s p o r e d u v. K i n o C E N T E R K r a n j :

12 . , 13 in 1 5. apri la ob 1 5 . 3 0 , 1 7 . 4 5 in 2 0 . uri 14 . apri la ob 1 5 . 3 0 in 1 7 . 4 5 16. apr i la ob 1 4 . 3 0 , 1 6 . 4 5 in 1 9. uri

K i n o D O M K a m n i k :

2 2 in 2 3 apri la K I N O P O D J E T J E K R A N J

U N I V E Z A L N I T R A K T O R S K . C E N T R I F U G A L N I T R O S I L N I K C T - 2 5 0

O b i š č i t e nas na sejmu in se prepričajte v naš širok izbor strojev.

ŽIVINOREJCI!

— pehalm transporterji gnoja — oprema za pr ivezovanja — oprema za prosto rejo

Vabimo vas na Mednarodni kmetijski sejem v Kranju od 7 — 1 6 . aprila.

KOVIN Jesenice, Ledarska ul. 4

o • •

Poslovna enota Ljubljana Vižmarje , Plemljeva 86 , tel. 51 -566 , 51 -88 1

Kranj, Savski log, tel 2 4 - 5 9 0

Na XVII. Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu

v Kranju od 7. do 16. aprila 1978

• 5-odstotni sejemski popust • dostava na dom

• ugodni kreditni pogoji

Bogata izbira stanovanjske opreme in dekorative:

• dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo

• talne obloge m preproge • bela tehnika, radio m TV spre/emn/kt

• jogi vzmetnice vseh velikosti

Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis

Cenjeni obiskovalci sejma, izkoristite ugoden nakup sira G A U D E v paviljonu KŽK Kranj v hali A.

C e n a : I. v r s t a 57,75 d i n II. v r s t a 51,97 d i n

SOZD SAP-VIATOR SOZD SAP-VIATOR n. sol. o. DO Medkrajevni potniški promet S A P - L J U B L J A N A n. sol. o. Ljubljana, Središka ul. 4 R a z p i s n a komis i j a za imenovanje pos lovodnega o rgana v temeljni organizac i j i združenega dela T O Z D G O R E N J S K A , av tobusn i p romet Tržič

r a z p i s u j e p ro s t a dela i n naloge

individualnega poslovodnega organa

K a n d i d a t i morajo po leg z z a k o n o m določenih pogojev iz ­polnjevat i še naslednje: — višja s t r o k o v n a i z o b r a z b a z a de javnos t t eme l jne o r gan i z a ­

cije us t r e zne s t r oke i n n a j m a n j t r i l e ta uspešnih d e l o v n i h izkušenj na u s t r e z n i h v ods t v en ih a l i v o d i l n i h d e l o v n i h m e s t i h a l i

— sredn ja s t r o k o v n a i z ob ra zba za de javnost t eme l jne o r gan i ­zaci je us t r e zne s t r oke i n n a j m a n j pet let uspešnih d e l o v n i h izkušenj na u s t r e z n i h v o d i l n i h a l i v o d s t v e n i h d e l o v n i h m e s t i h

— da ima j o us t rezne m o r a l n o politične kva l i t e t e , k i se izražajo v odnosu do s a m o u p r a v n e družbene ured i t ve , sposobnost r a z v i ­j a n j a samoupravnosocialističnih odnosov v združenem d e l u in r a zv i t čut za odgovornos t do de la in d e l o v n i h l j u d i , o sebna poštenost i n sposobnost o rgan i zac i j e i n k o o r d i n a c i j e d e l a v t eme l jn i o rgan i zac i j i

Čas z a ka te rega je pos l o vodn i o rgan i m e n o v a n je 4 l e ta . P i s m e n e pr i jave s k r a t k i m življenjepisom in op i som dosedan j ih de l i n o p r a v i l o i z p o l n j e v a n j u pogojev spre j ema r a zp i sna k o m i ­s i ja v 15 d n e h po d n e v u razp i sa .

Pri jave pošljite v zapr t i ovo jn ic i z navedbo imena temeljne organizaci je združenega dela na nas lov :

S O Z D S A P - V I A T O R , T O Z D G O R E N J S K A -av tobusn i p romet Tržič, Cesta J L A 2 s

p r i p i s o m » Z a razp i sno komisi jo« K a n d i d a t i bodo p i s m e n o obveščeni o i z b i r i pos l ovodnega o r gana v 30 d n e h po p r e t e k u razp i snega r oka .

I Z V R S N I S V E T ( S K U P Š Č I N E O B Č I N E K R A N J )

RAZPISUJE prosta dela in naloge

ravnateljev: 1 G I M N A Z I J E K R A N J 2 E K O N O M S K O - A D M I N I S T R A T I V N E G A

C E N T R A K R A N J Š O L S K E G A

ravnateljev: 3. O S N O V N E Š O L E » L U C I J A N S E L J A K « K R A N J 4. O S N O V N E Š O L E » J O S I P B R O Z T I T O « P R E D O S L J E

ravnatelja: 5. V Z G O J N E G A Z A V O D A P R E D D V O R

P O G O J I : p o d 1. in 2.:

p o d 3. in 4.:

p o d 5.:

učitelj srednje šole z dokončano v i soko i zobrazbo , 5 let vzgo jno izobraževalne p rakse in op rav l j en s t r o k o v n i i zp i t ; učitelj osnovne šole z dokončano v i soko , višjo a l i srednjo i zobrazbo , 5 let v zgo jno izobraževalne prakse i n op rav l j en s t r o k o v n i i zp i t ;

v i s oka a l i višja i z o b r a z b a pedagoške, psihološke, zd ravs t v ene a l i s oc i a lne s m e r i , 5 let d e l o v n i h izkušenj z veden jsko a l i o s ebnos tno m o t e n o m l a ­d ino .

K a n d i d a t i za navedena m e s t a m o r a j o i m e t i us t r e zne m o r a l -no-politične k v a l i t e t e ter o rgan i zac i j ske i n vods t vene sposob­n o s t i . R o k za p r i j a vo je 15 d n i po ob jav i . K a n d i d a t i naj vložijo prošnje, priložijo življenjepis, d o k a ­z i l a o i zobrazb i , s t r o k o v n e m izpitu, pot rd i lo o de lovn ih izkušnjah na nas lov : K o m i s i j a za kadrovan je in zapos lovanje p r i izvršnem svetu skupščine občine K r a n j , T r g revoluci je 1, 64000 K r a n j .

l e s n i n a vam v mesecu aprilu poleg ostalega pohištva predstavlja program »VRBAS«

»VRBASOV« program pohištva lahko kupite v hali A na Gorenjskem sejmu, v salonu pohištva na P r imskovem in v novem salonu pohištva na Je s en i cah .

Za n a k u p se priporoča l e s n i n a , Kranj s prodajnimi mesti:

SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ GORENJSKI SEJEM HALA »A« (od 7 do 16. aprila) NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5

— KREDIT DO 50.000 - DIN — DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA

ODPRTO od 7 . - 1 9 . URE - SOBOTA OD 7. - 13. URE

GLAS v vsako gorenjsko hišo!

O d b o r za medsebojna razmer ja de lavcev v združenem delu O b r t n o g radbeno podjetje Grad Bled objavlja p ros ta dela in naloge K V avtomehanika Pogoj i : dokončana p o k l i c ­na šola s s t r o k o v n i m i zp i ­t o m , 2 let i d e l o v n i h i z k u ­šenj. P i s m e n e pr i jave z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju r a z p i s n i h po­gojev naj k a n d i d a t i pošljejo v 15 d n e h po ob jav i razp isa na nas lov : O b r t n o g radbeno podjet je G r a d B l e d , G r a j s k a 44 s p r i p i s o m »Pri java na razpis«.

Mladinska knjiga TOZD Trgovina, o. sub. o. Ljubljana, Titova 3 p o n o v n o razpisuje prosta dela in na loge

poslovodje knj igarne , pap i rn ice in trgovine n a v e l i k o K r a n j , M a i s t r o v t r g 1

Z a de l avca n a de l ovnem področju s posebnimi p o o b l a s t i l i in o d g o v o r n o s t m i je l ahko imenovan kandidat , k i p o l e g splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje:

- d a je državljan S F R J in i zpo ln ju j e pogoje, določene z z a k o n i s a m o u p r a v n i m i s p o r a z u m i i n družbenimi dogovori ,

— d a i m a višjo a l i s redn jo i z ob ra zbo i n pet le t d e l o v n i h i z k u ­šenj n a o d g o v o r n i h d e l o v n i h m e s t i h v de l o vn ih a l i d r u g i h o r gan i z a c i j ah ,

- d a i m a o rgan i zac i j ske sposobnos t i i n po t rebno znan je i n iz­kušnje za vodenje pos l ova ln i c e a l i pos lovne enote,

— da je m o r a l n o neoporečen in družbenopolitično a k t i v e n

De l a v e c ec s p o s e b n i m i poob l a s t i l i i n odgovo rnos tmi je v p r i m e r u , da je i z b r a n , i m e n o v a n z a dobo 4 let, i n se po p o t e k u tega m a n d a t a l a h k o p o n o v n o imenuje .

K a n d i d a t i naj pošljejo p ismene ponudbe z dokazi l i v k a ­d r o v s k o službo M lad in ske knjige T O Z D Trgov ina , Ljub­ljana, T i t o v a 3/1. Ponudbe bomo spre jemal i 15 dn i po objavi v časopisu.

Z A H V A L A

Oh izgubi dragega moža, očrta, brata

Ludv ika Kozamernika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so z nami

sočustvovali, nam izrazi l i sožalje. darovali cvetje m ga spremili na zadnji poti.

Posebno se zahvaljujemo dr. Zrimšku in dr. d r i l u , g. Župniku /a opravljen pogrebni obred, pevcem, sodelavcem iz Gorenjske predilnic e iti kolekt ivu Jelovica.

Žalujoči: žena Francka, hčerka Majda l možem, bratje in ostalo sorodstvo

Pungert .o . 4. 197H

MALI OGLASI

prodam

Prodam BARVNI T E L E V I Z O R G O R E N J E . Knez Vili, Zg. Bitnje 160, Žabnica 2463

Prodam SENO. Mrak Viktor, Že­lezniška 3, Lesce 2640

Prodam 7 tednov stare PRAŠIČ­K E . Apno 9, Cerklje 2641

Prodam ca. 1 kub. m suhih H R A ­STOVIH PLOHOV, 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2642

Prodam K R A V O , odlično mleka rico, tik pred telitvijo. Brezje 19 na Gorenjskem 2643

Prodam S E M E N S K I K R O M P I R katrdin 300 kg in nekaj Z G O D N J E ­G A Cena 2 din. Draksler Franc, Mavčiče 15, Kranj 2644

Prodam novo POMIVALNO KO ­RITO, 8-Iitrski B O J L E R tiki, STRESNO O P E K O trajanko. Na­slov v oglasnem oddelku 2645

Prodam rdeč ČEBULČEK. Cer­klje 31 ,264 f i

Prodam S E N O ca. 2 toni. Vele-sovska 1, Šenčur od 16. ure dalje

2647 Prodam 10 tednov stare JARČ-

K E Suha 5 pri Predosljah, Kranj 264«

Prodam M O T O R 15 si, 75 letnik. Voklo 54, Šenčur, telefon 49-114 ^

Prodam macesnov LADIJSKI POD in smrekov NAPUŠČ. Pred dvor 50 o 2650

Prodam B U K O V A D R V A . St. Ža­garja 40, Kranj 2651

JARČKE, rjav«, prvovrstne nes-aice, začnem prodajati v sredo 12. aprila. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik . 2 6 5 2

Prodam 2 dobro ohranjena nem-fika ŠOTORA za 2 - 3 osebe. Ogled možen v petek, soboto m nedeljo. Stefe Anton, Gorenjesavska 28a K ran i 265o

Prodam S E N O . Olševek 11, Pred-dvor Z O M

Prodam 2 voza hlevskega GNOJA. Cesta na Brdo 66, Kokrica 2655

Prodam hlevski GNOJ . Šenčur^ r . M U a 1F> 265©

Prodam^globok OTROŠKI VOZI­ČEK, italijanski. Kuren, Janeza

^ ' ^ e Z I M Z E L E N U -GUSTER za živo mejo. Hnbar Šobčeva 14, Lesce, telefon 74-013

Ztibo Prodam komplet K U H I N J O

TANJA, rabljeno 1 leto, Draksler Ivan, Golmftka c. L Koknca, Kranj

Prodan, OSEBN I A V T O M O B I L sunbeam, letnik 1975. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor

Č V GUa. Kranj. Ulic« Mote Mata 1 « * • « * : GP Goreatfoki

t j * Kra*j, ti«k: Združeno pod}***

?TTJIO« r*tm* pri SDK v Kra-

SZaTSni oro*-Jk, odgovora. mJmik io »prav- M - * " .

-m* ' ta oorotaJ*" o f f ^ f * ZU+41. _ Harocnimm: letna I— du»,

1M dta. cena xa 1 *t«-vilko ritaarje. - Oproa*ea» proaaetae-

• f t * •*•

kupim

K u p i m K O S I L N I C O B C S z obra­čalnikom. Pismene ponudbe pošljite na Jagodic, Šenturska gora 25, Cer­klje 2669

K u p i m travniško brano do 50 kg težko. Med ja Janez, Nemški rovt 10, 64264 B o h . B is t r i ca 2006

K u p i m rabljeno O T R O S K C 10-L O za starost od 4 do 6 let. Telefon 49-065 2670

K u p i m enobrazdni orni P L U G za t raktor pasquali . Prevc, Dražgoše 6, Železniki 2671

K u p i m rabljen B E T O N S K I M E ­ŠALEC, tel. 25-750

vozila Prodam za V O Z I L A V W 1600

šasijo in karoserijo brez motorja, letnik 1966. Slatner , Cerkl je 50

Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974. Zminec 60, Šk. L oka 2575

P rodam R 12, letnik 1974, prevo­ženih 43.000 k m , registriran do marca 1979. Ogled vsak dan po 14. u r i . P o h a r Franc , Begunje 100 a

Poceni prodam Z A S T A V O 1300 lux . Ogled od 16. ure dalje. Petro­vič, U l i c a Gorenjskega odreda 14, K r a n j 2594

Ugodno prodam A U S T I N 1300, letnik 72, registriran do marca 1979. F ranko , Jelovška 20, Radovl j ica

2601 Men jam R 12 T L , prevoženih

24.000 k m , za A U D I 50 a l i G O L F a l i O P E L K A D E T . Go ln ik 47 2602

Prodam O P E L R E K O R D 1700 karavan, letnik 1972 in diatonično H A R M O N I K O melodija. Jus t i n A n t o n , P l an ina 28 nad Hor ju lom, Gorenja vas nad Šk. Loko 2660

P rodam F O R D T A U N U S kara van i n G U M E za traktor 900/11/24 meldzer ter M O P E D T 12. Kožuh Miro,Gabrk4,Šk.Loka 2661

Prodam Z A S T A V O 101 lux, let­nik 1976. Luže 60, Šenčur 2662

Moped kup im. Aljančič, B is t r i ca 2, Dupl je , telefon 70-006 2663

Za fiat 850 standard prodam nove P R E D N J E B L A T N I K E , prednja A M O R T I Z E R J A , desna KONČ­N I K A ter G L A V O motorja za speci-j a l 850. Kostevc Adolf , K r a n j , Šor-li jeva 10, telefon 25-623 2664

Prodam moško in žensko O T R O ­ŠKO D V O K O L O za 4 - 6 let starega otroka. Čelik, Mlakar jeva 22, K r a n j

Dobro ohranjen A U S T I N 1300 prodam. Preddvor 134 2666

Prodam O S E B N I A V T O peugeot 204, letnik december 1970. Infor­macije po telefonu na 21-406 od 15. do 16. ure 2667

Prodam 2 motorja: eden »tri-brzinc«, drugi pony ekspres, (ni potreben izpit). Cena za vsakega 2500 d in . Naslov v oglasnem oddelku

zaposlitve Pašni odbor pr i K S išče P A S T I R ­

J A za pašo živine na Lešanski pla­n i n i za t r i mesece. Interesenti naj se zglase pr i Boh inc Cvetkotu , Leže 36, Tržič » 2678

D E L A V K O , mlajšo, sprejmemo takoj . Vprašajte na telefon 064 61-848 2679

Nu jno Iščem V A R S T V O za 4-letnega fantka. Oddat i ponudbe pod K r a n j 2680

F R I Z E R K O , dobro moč, sprej­mem takoj . P ire S lavka , frizerski salon, Cankar jeva 8, K r a n j 2618

posesti V okol ic i K r a n j a kup im zazidl j ivo

G R A D B E N O P A R C E L O . Oddat i ponudbe »Do 800 kv. m« 2672

Prodam HIŠO na Jesenicah. T r i -inpolsobna stanovanja, 65 kv. m, centralna, vseljiva, urejen vrt, gara­ža. Ponudbe na telefon 81-519 2673

stanovanja Dekle nujno išče neopremljeno a l i

opremljeno S O B O kjerkoli v K r a n j u a l i okol ic i . Nas lov v oglasnem od­delku 2674

M l a d par, brez otrok, oba zapo­slena, iščeva G A R S O N J E R O a l i MANJŠE S T A N O V A N J E za dobo od šestih mesecev do enega leta v K r a n j u a l i okol ic i . Oddat i ponudbe pod »Plačam vnaprej« 2675

Iščem enosobno a l i dvosobno S T A N O V A N J E v okol ic i K r a n j a . Pr ipravl jen sem vsak dan pomagati v kmeti jstvu a l i kaj drugega. Arsov Fidančo, C. na klanec 22, K r a n j 2676

G A R S O N J E R O a l i S O B O za 1 leto na območju Kran j—Medvode — Šk. Loka išče strokovni delavec. Oddat i ponudbe v oglasni oddelek pod »Takoj — maj« v oglasni oddelek 2677

obvestila

Ob smrt i

K A R L A K L A N Č N I K A

se k zahval i , k i je bi la objavljena v Glasu 24. marca 1978, zahvaljujejo svojci še sosedom Tilešovim, K e m -perlovim, M i h o v i m , Knezov im. K r u -lovčevim in Mežnarjevim.

G L O B I N S K O ČIŠČENJE tapi-soma, i t isona, preprog čistimo z naj­sodobnejšimi sredstvi » L A V E N I U M - Š A M R E I N I G E R « v vašem sta­novanju hitro in poceni, po celi Go­renjski — tudi v družbenem sektor­j u . Pokličite na tel. 22-043 2352

dežurni veterinarji

OD 14. DO 21. APRILA 1978:

T E R A N Janez, dipl. vet., Kranj , Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in

V E H O V E C Srečko, dipl. vet., Kranj , Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj;

V O D O P I V E C Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Skofja Loka ;

BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Je ­senice.

Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne.

Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj , na telefonski St. 25-779 pa deluje nepre­kinjeno.

Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske

najdeno N a smučišču Krvavec je b i la

najdena Z A P E S T N A U R A . Dobite jo pr i K e r n Jožetu, Part izanska 19, K r a n j 2681

izgubljeno Izgubila se je L O V S K A PSIČKA

rjave barve, kodrasta in sliši na ime B i n a . Najdite l j naj se jav i na tel . 70-131 prot i nagradi 2682

V A L I L N I C A N A K L O

bo prodajala v sredo, 12. ap r i l a 1978, od 8. do 16. ure

10 tednov stare JARČKE v vzrejališču v P od brez-jah . G K Z T Z E Naklo

G R A D I T E L J I : Vse opečne izdel­ke za vašo hišo vam nudijo L jub­ljanske opekarne. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 7. do 16. apri­la . Izkoristite 10-odstotni popust za ploščice in 2-odstotni za strešnik novoteks. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej , K r a n j , Oprešnikova 15 (Na K lancu ) , tel. 25-579 2683

ČIŠČENJE ta lnih oblog: tapiso-ma, it isona, vam strokovno in hitro in po konkurenčni ceni opravi expres čistilnica ta ln ih oblog. Tele­fon 21-249 od 7. do 13. ure 2684

Nova K E M I Č N A E K S P R E S N A Č IST ILNICA na C . St . Žagarja 5, K r a n j , čisti kval i tetno, strokovno in hitro (1 — 2 dni). Se priporoča Ing. B . Zoreč 2237

N a medna rodnem kmet i j skem i n gozdar skem sejmu v K r a n j u v H A L I A

v a m nud i bogato izbiro moških, ženskih i n otro ­ških copat ter ortoped­s k i h copat po ugodnih cenah. Pr iporoča se M A R K I Č K A T A R I N A , Bečanova 1, Tržič

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, tati ja, dedija, brata in svaka

Petra M . Lončare vica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in številnim prijateljem, k i so ga v tako velikem številu spremil i na njegovi zadnji poti , nam izraz i l i sožalje in obsuli grob s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dragemu prijatel ju g. Zivuloviču, zdravnikom dr. Janezu Bajžlju, dr. Edvardu Repolusku, dr. S l a vku P l evn iku , dr. R o m i h u in dr. Jovanu ter Vo jn i bolnici v L jub l jan i in osebju Psihiatrične

bolnice v Begunjah za izredno nego.

Prav tako iskrena hvala g. prot i A leksandru za pogrebni obred in pevcem iz Naklega za čudovito petje.

Žena M i r a , roj. Peterl in, otroka Saša in Peter ter ostalo sorodstvo

K r a n j , 6. marca 1978

Z A H V A L A

Najlepša hvala vsem, k i ste našemu atu

Alo j zu Šolarju velikem številu I ftali bolečine, ga obiskoval i med boleznijo, se od njega poslovil i , ga spremili v tako

lajšat > ^ njegovi zadnj i poti in sodelovali na pogrebnih svečanostih.

P b o se zahval jujemo vsem sosedom, dr. Jožetu Možganu in Francu Rešek, gospodu župniku za J/oseDn pogrebni obred ter vsem, ki ste daroval i vence in cvetje.

7 oči- žena Mar j e t a , s inovi in hčerke Lojze, Janko , M ihe l a in M i l k a z družinami ter Jože in Žaluj ' L u c i i a

Dražgoše, Podlonk, Železniki, Praprotno, L jubl jana

V naročju zasneženih planin je neusmiljena usoda določila po­slednji start našemu zvestemu, dobremu in nepozabnemu to­

varišu

Francetu Gorjancu diplomiranemu pravniku

učitelju, trenerju in sodniku smučanja

Hvaležni za njegov prispevek k razvoju smučarskega športa, se bomo od njega poslovil i v torek, 11. apri la 1978, ob 16. ur i na

pokopališču v K ran ju .

Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja S Z S T K S K r a n j Zbor sodnikov smučanja K r a n j Smučarski k lub Tr ig lav K r a n j

Kran j , 10. 4. 1978

Gorenjska oblačila Kranj

Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo svoje izdelke po zelo znižanih cenah.

Ugoden nakup ženske konfekcije!

Sejem, kakršnega si želimo Nadaljevanje s 1. strani

V družbenem p lanu je kmeti jstvo prednostna panoga. Razv i j amo tis­to, za ka r imamo pogoje in kar je strateškega pomena za oskrbo prebi-vastva in gospodarstva, poudarja R o m a n Albreht .

»Velike napore vlagamo, da zavarujemo plodno zemljo pred stihijskimi posegi,« ocenjuje Ro ­man A lbreht v govoru ob otvor i tv i 17. mednarodnega kmetijskega in gozdarskega sejma. »Gre za stihijo pri nesmotrni uporabi prostora in pri posegih tistih, ki j im kmetovanje ni edini način zago­tavljanja obstoja. Tudi na kon­gresu Z K S smo sprejeli na tem področju konkretne akcijske op­redelitve. Prepričan sem, da bo kranjska sejemska prireditev prispevala k razvoju kmetij­skega in gozdnega gospodarstva in k trdnejšemu položaju kmeta in združenih delavcev v tej pano­gi.«

Novost i , od razstave plemenske živine in ovac do razstave sirov in drugih mlečnih izdelkov, nj ihovo ocenjevanje je bi lo včeraj, za zlate, srebrne in bronaste kolajne za kva l i ­teto pa se je potegovalo 21 domačih in tu j ih sirov, so »potegnile«.

Milan Novak »Letošnja sejemska kmetijska

in gozdarska prireditev je taka, f kakršnih si želimo,« je v nedeljo

povedal M i l a n Novak iz Gorenjske kmetijske zadruge K r a n j . »Dolgo smo čakali na živinorejske raz­stave, k i morajo postati stalni del sejma. Vel iko je mehaniza­cije. Se posebno pa je razvese­ljivo, da jo je večina mogoče kupiti za dinarje. V preteklosti smo prav to pogrešali. Sejem pridobiva na pospeševalnem po­menu. Dobra je zamisel o organi­ziranem obisku usmerjenih kme­tij. Na našem razstavnem pro­storu imamo stalno pospeševal­ca, ki ob nakupih svetuje in

p poučuje uporabnike. Sejmišče se mora širiti v pokrite prostore, kar je dobrodošlo tudi za meha­nizacijo. Predvsem pa mora sejem pospeševati tiste panoge kmetijstva in gozdarstva, k i nazadujejo. Na letošnjem sejmu je to primer ovčereje.«

V soboto, 15. apri la ob 11. ur i bodo na sejmu razstavljeno ple­mensko živino komisijsko prodajal i . T u d i to je novost. P a tud i sicer je hlev z živino med najbolj obiskanimi deli sejmišča.

Inž. Jurij Kumer

»Prijetno presenečajo razstave živine, ovac in sira,« poudarja inž. Jur i j K u m e r , zaposlen v škofjeloški Kme t i j s k i zadrugi. »Sejem je po­nudil možnost proizvajalcem in kupcem kvalitetno prodajo, ki je za vsakega rejca priznanje, kup­ci pa so zanesljivi, da bodo dobili kvalitetne živali.

de vedno je namreč preveč nestrokovne prodaje in nakupov.

Sicer pa kaže sejem na vseh področjih napredek. Večja je izbira in več je mogoče kupiti za dinarje. Poseben napredek je pri traktorjih. »Store« se predstav­ljajo s stroji, primernimi za go­renjskega in slovenskega kmeta. Sejem je zaradi tega bolj pri­vlačen.«

M e d 13.000 obiskovalci , ko l ikor se j ih je samo v nedeljo zbralo na sejmišču, so skoraj prevladovali kmetovalc i iz drugih krajev Slove­nije. Miheličeva družina iz Podbrezi j s i je temeljito ogledala sejem.

A ndrej Mihelič

»Všeč nam je zaradi široke izbire in možnosti večino raz­stavljenega blaga kupiti za di ­narje,« poudarja Andrej Mihelič. »Razen tega pa kupcu pomagajo posojila. Urejamo nov hlev in radi bi kupili opremo. Privlačijo nas stojišča Kovina z Jesenic in najverjetneje se bomo odločili za nakup. Še posebno pa je za kme­tovalca pomembno, da je na sejmu prikazana tudi praktična, uporaba. Stojišča so na primer postavljena v hlevu in človek se potem lažje odloči.«

Letošnji sejem, predvsem mehani-zacijski in sirarski del, je privlačen za številne razstavljalce iz drugih jugoslovanskih republik. Pol jopr i­vredni kombinat iz Beograda se na primer prvič pojavlja v Sloveni j i .

Goran Imamovič

»Naše podjetje se želi uvelja­viti tudi v Sloveniji, saj smo proizvodna delovna organizacija z visoko stopnjo predelave,« pravi zastopnik beograjskega kom­binata Go ran Imamovič. »Naš poskus na kranjskem sejmu je prvi in zanesljivo se bomo srečali že na avgustovskem sej­mu. Ocenjujemo, da na takem sejmu razstavljavec in prodaja­lec več dosežeta kot na velikih sejmih v Beogradu in Zagrebu. Kranjski sejem je lepo urejen. Vsaka dejavnost ima svoje mesto in vsak lahko najde, kar želi. T o je vrednost kranjske sejemske prireditve.«

Besedilo: J . Košnjek Slike: F. Perdan

Merkur n s o l o T O Z D Prodaja na drobno n. sub. o. Kranj, Koroška 1

prodajalna NAKLO

POTROŠNIKI - GRADBENIKI - OBRTNIKI

PONUDBA - INFORMACIJE

O B V E Š Č A M O V A S , DA B O M O V DRUGI POLOVICI M E S E C A APRILA, ODPRLI V D O S E D A N J I H P R O S T O R I H P R O D A J A L N E KURIVO V N A K L E M S O D O B N O PRO­D A J A L N O Z G E S L O M : »VSE Z A G R A D B E N O IN O B R T N O D E J A V N O S T « GRADBENIKI — OBRTNIKI - P O T R O Š N I K I ; PONUDILI V A M B O M O V S E , KAR P O T R E B U J E T E NA P O D R O Č J U G R A D B E N I Š T V A , O B R T N E DEJAVNOSTI IN INDI­V IDUALNE G R A D N J E NAŠE G E S L O : V S E ZA G R A D B E N O IN O B R T N O D E J A V N O S T PA B O M O V Z A J E M N O Z V A Š O P O M O Č J O IN S U G E S T I J O ŠE IZPOPOLNJEVALI

PRODAJNI PROGRAM

GRADBENI M A T E R I A L Č R N A M E T A L U R G I J A — B A R V N E KOVINE S A N I T A R N A O P R E M A - C E N T R A L N A K U R J A V A V O D O V O D N O I N Š T A L A C I J S K I M A T E R I A L E L E K T R O I N S T A L A C I J S K I M A T E R I A L O R O D J E IN STROJI ZA G R A D B E N O IN O B R T N O D E J A V N O S T

MERKUR VAS VABI IN PRIČAKUJE

PARKIRNI IN N A K L A D A L N I P R O S T O R Z A G O T O V L J E N

DEŽURNI NOVINAR *St 21-860

Z a p o n e s r e č e n e r u d a r j e - Z v e z n i s i n ­d i k a t i , o d b o r z a i n d u s t r i j o i n r u d a r s t v o , s o s e od l oč i l i , d a n a m e n i j o z a p o n e s r e č e n e r u ­d a r j e v A l e k s i n c u 3 6 0 0 0 d i n a r j e v . O d o ­d a t n i p o m o č i d r u ž i n a m r u d a r j e v , k i BO se s m r t n o ponesreč i l i p r i d e l u v r u d n i k u , b o d o Se r a z p r a v l j a l i .

V s p o m i n B o r i s u K i d r i č u - V L j u b ­l j a n i j e b i l a s e j a s v e t a e k o n o m s k e f a k u l t e t e , k i s e i m e n u j e p o r e v o l u c i o n a r j u i n k o m u ­n i s t u B o r i s u K i d r i č u , p o s v e č e n a o b l e t niči s m r t i B o r i s a K i d r i č a . O l i k u z a v e d n e g a r e v o l u c i o n a r j a i n k o m u n i s t a t e r o zapušč in i n j e g o v e g a b o g a t e g a d e l a j e g o v o r i l p r e d ­s e d n i k u n i v e r z i t e t n e g a s v e t a S v e t o K o b a l .

M i r n e g o r e n j s k e c e s t e - C e s t e n a G o ­r e n j s k e m s o s u h e i n n o r m a l n o p r e v o z n e , n i b i l o v eč j ih p r o m e t n i h nesreč . L e k r a n j s k i g a s i l c i s o p o s r e d o v a l i n a M l a k i , k j e r j e b i l a m a n j š a p r o m e t n a nesreča .

N a V o g l u Se d o v o l j s n e g a - V R a t e ­čah , n a Z a t r n i k u , n a P o k l j u k i , n a V e l i k i p l a n i n i , n a K r v a v c u , n a K a n i n u i n n a V o g l u j e še d o v o l j s n e g a , a ka ž e , d a z d a j p r i v a b l j a l e n a j b o l j t r d o v r a t n e smuča r j e . O b s o b o t a h i n n e d e l j a h s e že o d p r a v l j a m o r a j e n a z e l e ­n e t r a v n i k e i n v g o z d o v e t e r s e o z i r a m o p r o t i m o r j u , Č e p r a v j e n a V o g l u še d o b r a d v a m e t r a s n e g a i n j e m i n u l o n e d e l j o b i l o l e p o v r e m e b r e z n e p r i j e t n e g a v e t r a , j e V o g e l o b i s k a l o le 1200 g o s t o v , k a r j « z n a t n o m a n j k o t v na j l epš ih v o g e l s k i h d n e h .

Z a n i m i v k r a n j s k i s e j e m — D o p o l d n e j e p o s e b n a k o m i s i j a n a G o r e n j s k e m s e j m u v K r a n j u o c e n j e v a l a 21 v r s t s i r a , k i g a r a z ­s t a v l j a j o raz l i čn i p r o i z v a j a l c i , o d t e g a 1!» naših i n 2 t u j a . P o p o l d n e p a s o o b i s k a l i k m e t i j s k i i n g o z d a r s k i s e j e m p r e d s e d n i k G o s p o d a r s k e z b o r n i c e S l o v e n i j e A n d r e j V e r b i č . d i r e k t o r j i n e k a t e r i h več j ih d e l o v n i h o r g a n i z a c i j i n g o s p o d a r s t v e n i k i i z P o r d e -n i i i i a v I t a l i j i . I >. S .

»Od glave do pete« na sejmišču Kranj — V torek, 2 5 . apr i la , ob 2 0 .

uri se bo pričela na kranjskem sejmi­šču v ha l i A zanimiva družabna in zabavna prireditev. V K r a n j in na Gorenjsko prihajajo prvič v goste so­delavci znane televizijske oddaje »Od glave do pete«. Ansambla M i n i -maks, M i n j o Suboto, Ne lo Eržišnik, Saša Zalepugina, Joa Maračiča-Ma-kija in Tomis lava IvČiča zato n i tre-

srečali 25. aprila na sejmišču. Z a D O ° pestritev prireditve pa p r i p r a v l j a j o Gorenjska oblačila iz K r a n j a m o d n revijo. Vstopnice za pr i red i tev s

začeli prodajati na blagajni G o r e n j skega sejma v Savski l ok i , rezerv rate pa j ih lahko tudi na t e l * » f A ^

? Q7*}l 26-973!

Gorenjci brez telefona — telefonirajte!

Al i že dolgo čakate na telefon, vas zanima, kdaj, kako in po kasni ceni boste postali telefonski naročnik? Krajevne skupno­sti, ali vam nikakor ne uspe, da bi se vključile v telefonsko omrežje? Vas nasploh kot telefonskega naročnika kaj žuli?

Če torej še nimate telefona, ga pričakujete ali želite, nam poskušajte vseeno telefonirati v četrtek, 13. aprila, od 12. do 15. ure na številko 21-860. Če pa nikakor ne boste mogli zavrteti številčnice, nam lahko tudi pišete na: Glas, Moše Pijadeja 1, Kranj . Skupaj s strokovno službo podjetja za P T T promet Kranj vam bomo v eni naslednjih številk Glasa posredovali na vaša vprašanja tudi odgovore.

Tudi Glas na sejmu - Na kmetijskem in gozdarskem, sejmu v Kranju ima svoj pavUjonček tud, Časopisno podjetje Glas. Sodelavci in zastopniki Glasa smo obiskovalcem stalno na voljo. Na sejmu lahko naročite časopis m od-daste najrazličnejše oglase, prav tako pa radi prisluhnemo nasvetom o čem in kako pisati. Veseli bomo vašega obiska m nasveta! (/k) - totoit. Perdan

Dober obisk hotela Grajski dvor Radovljica — Delovna organiza­

cija hotela Gra jsk i dvor zaposluje .19 gostinskih delavcev, ki delajo v ho­telu B kategorije I 140 postel jami m 250 restavracijskimi sedeži Hote l ima tudi bazen, kegljišče in vse dru­go, k i ga uvršča med pril jubljene in predvsem obiskane hotele radovlji­ške občine.

Poz imi so bi l i v hotelu predvsem domači gostje iz drugih republik in

Slovenije, bila pa je poprečno 90-od-stotna zasedenost. Od tega je bi lo 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih gostov, mudili pa so se tudi slušatelji Sol ter seminarski gostje. Polet i pričakujejo največ tu j ih go­stov poleg domačih, ki prihajajo predvsem iz Srbije, Vojvodine in Hrvatske ter sodijo med stalne obiskovalce hotela Grajski dvor.

D. S.

MERKUR prodajalna NAKLO

S P O M L A D A N S K A P R O D A J A P R E M O G A v jeseni bodo dobave premoga zmanjšane premog lahko naročate v Naklem, Kranju dobavni roki zelo dolgi Radovljici in na Bledu