salobirsemxr69

Vulić G. Načela urav.prehrane v posamez. življ. fazah in fizioloških stanjih človeka in uporaba živil živalskega izvora. Sem. naloga. Podipl. študij. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2006

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ................................................................................................................................................................... 3

2. URAVNOTEŽENA PREHRANA ...................................................................................................................... 6

2.1 PREHRANSKO FIZIOLOŠKA KAKOVOST MAŠČOB..........................................................................................................6NASIČENE KISLINE.....................................................................................................................................................9ENKRAT NENASIČENE.................................................................................................................................................9VEČKRAT NENASIČENE...............................................................................................................................................9

2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa).........................................................92.2 PREDSTAVITEV DACH PRIPOROČIL....................................................................................................................11

2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti..................................................................................122.2.2 Energija................................................................................................................................................13Starost............................................................................................................................................................14

3. PREHRANA V OTROŠTVU IN ADOLESCENCI ....................................................................................... 15

1.1OBDOBJE MAJHNEGA OTROKA ...............................................................................................................................153.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka....................................................................................................163.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 14 in 47 let....................................................................173.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 14 in 47 let......................................19

1.2OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA................................................................................................................................193.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok.........................................................................................................203.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 47 let in 710 let..............................................................203.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 47 in 710 let....................................22

3.3.OBDOBJE ADOLESCENCE.....................................................................................................................................233.3.1 Prehranske potrebe adolescentov.........................................................................................................233.3.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 1013, 1315 in 1519 let..................................................243.3.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let....................26

3.4 URAVNOTEŽENA PREHRANA V ODRASLI DOBI..........................................................................................................263.4.1 Prehranska priporočila za odrasle.......................................................................................................26

3.5 PREHRANA IN STARANJE, PREHRANA OSTARELIH......................................................................................................283.5.1 Izguba mišične mase ............................................................................................................................293.5.2 Upad kostne gostote in sinteze vitamina D v koži.................................................................................303.5.3 Imunost, prehrana in staranje..............................................................................................................303.5.4 Prehrana pri ostarelem žilnem sistemu................................................................................................303.5.5. Funkcije zaznavanja............................................................................................................................303.5.6 Prehrana in vid.....................................................................................................................................313.5.7 Prehranska priporočila.........................................................................................................................313.5.8 Fizična aktivnost...................................................................................................................................313.5.9 Ključna dejstva za prehrano starostnikov.............................................................................................32

4. LITERATURA IN VIRI: ................................................................................................................................. 32

1


KAZALO SLIK

Slika 1: Nova prehranska piramida (Willet c. w. in Stampfer J. .2003……………………………….…6Slika 2: Standardna (stara) prehranska piramida…………………………………………………….…...6Slika 3: Sprememba mišične mase z leti…………………………………………………………………….27

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: EVROPSKI PREHRANSKI CILJI (ZGORNJA MEJA PRIPOROČIL)......................4

PREGLEDNICA 2: NEKATERI DEJAVNIKI ZA NASTANEK KRONIČNIH BOLEZNI PRI SLOVENCIH (REPREZENTATIVNI VZOREC 1050 POLNOLETNIH DRŽAVLJANOV SLOVENIJE, TOŠ 1994*)...............................................................................................................................................................4

PREGLEDNICA 3: PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (WHO), ZA DELEŽ IN KAKOVOST MAŠČOB V PREHRANI ODRASLIH (WHO, 1994)..............................................8

PREGLEDNICA 4: KOLIČINSKO IN FIZIOLOŠKO POMEMBNE MAŠČOBNE KISLINE HRANE, NJIHOV FIZIOLOŠKI UČINEK IN VLOGA.....................................................................................................9

PREGLEDNICA 5: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA METABOLIZMA..................................................................................................................................................13

PREGLEDNICA 6: BAZALNI METABOLIZEM IZRAČUNAN Z REFERENČNIMI MERAMI IZ PREGLEDNICE5 TER Z UPORABO FORMULE, UPOŠTEVAJOČ SPOL, STAROST IN TELESNO MASO.....................................................................................................................................................................13

PREGLEDNICA 7: PRIMERI ZA POVPREČNO DNEVNO PORABO ENERGIJE PRI RAZLIČNIH POKLICIH IN AKTIVNOSTIH V PROSTEM ČASU PRI ODRASLIH.......................................................14

PREGLEDNICA 8: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN ENERGIJSKI VNOS V ODVISNOSTI OD BAZALNEGA METABOLIZMA IN OD NARAŠČAJOČE FIZIČNE AKTIVNOSTI..................................................................................................................................................................................14

PREGLEDNICA 9: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA METABOLIZMA 14 LET IN 47 LET....................................................................................17

PREGLEDNICA 10: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN KCAL/DAN PRI OTROCIH 14 IN 47 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE.........................................17

PREGLEDNICA 11: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE 14 IN 47 LET.......................18

PREGLEDNICA 12: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH 14 IN 47 LET.........................................................................................................................................................................18

PREGLEDNICA 13: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE . .18

PREGLEDNICA 14: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 14 IN 47 LET.................................................................................................................................................................................18

PREGLEDNICA 15: PRIPOROČEN VNOS VITAMINOV, MAKRO IN MIKRO ELEMENTOV IN NA DAN ZA OTROKE 14 IN 47 LET....................................................................................................................19

2


PREGLEDNICA 16: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA METABOLIZMA ZA OTROKE STARE 47 LET IN 710 LET...........................................21

PREGLEDNICA 17: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN KCAL/DAN PRI OTROCIH 47 IN 7–10 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE*.......................................21

PREGLEDNICA 18: PRIPOROČEN VNOS BELJAKOVIN ZA OTROKE 47 IN 710 LET.....................21

PREGLEDNICA 19: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH 47 IN 710 LET.........................................................................................................................................................................21

PREGLEDNICA 20: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE 47 IN 710 LET...........................................................................................................................................................21

PREGLEDNICA 21: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 47 IN 710 LET.........................................................................................................................................................................22

PREGLEDNICA 22: PRIPOROČEN VNOS VITAMINOV, MAKRO IN MIKRO ELEMENTOV IN NA DAN ZA OTROKE 47 IN 710 LET...................................................................................................................22

PREGLEDNICA 23: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA METABOLIZMA OTROK STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET..........................................24

PREGLEDNICA 24: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN KCAL/DAN PRI OTROCIH STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE.......24

PREGLEDNICA 25: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE STARE 1013, 1315 IN 1519 LET ........................................................................................................................................................................24

PREGLEDNICA 26: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET....................................................................................................................................24

PREGLEDNICA 27: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET...............................................................................................................................................25

PREGLEDNICA 28: PRIPOROČEN VNOS VITAMINOV, MAKRO IN MIKRO ELEMENTOV IN NA DAN ZA STARE 1013, 1315 IN 1519 LET......................................................................................................25

PREGLEDNICA 29: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA METABOLIZMA PRI ODRASLIH..........................................................................................26

PREGLEDNICA 30: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN KCAL/DAN PRI ODRASLIH, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE...............................................................26

PREGLEDNICA 31: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA ODRASLE ...............................................27

PREGLEDNICA 32: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI ODRASLIH...............27

PREGLEDNICA 33: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA ODRASLE .27

PREGLEDNICA 34: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI ODRASLIH......................28

PREGLEDNICA 35: PRIPOROČEN VNOS VITAMINOV, MAKRO IN MIKRO ELEMENTOV IN NA DAN ZA ODRASLE..............................................................................................................................................28

3


1. Uvod

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega razvoja, zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Med ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čimboljših pogojev za zdravo prehranjevanje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter dijaških domovih.

Državni zbor RS je 22. marca 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št 39/2005). Temeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in ohraniti zdravje ter kakovost življenja prebivalcev RS, ki ga bomo dosegli z izboljševanjem prehranskih navad prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne in zdravju koristne hrane za vse prebivalce. (Gabrijelčič Blenkuš, 2005)1

Pravilna prehrana je pogoj za dobro zdravje. Bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano so klasične deficitarne bolezni, zatem bolezni zaradi kontaminirane hrane in civilizacijske bolezni. Klasične deficitarne bolezni in bolezni zaradi kontaminirane hrane so posledica revščine in neznanja in v svetovnem merilu izredno hitro upadajo, naraščajo pa bolezni izobilja ali civilizacijske bolezni (koronarne bolezni, cerebrovaskularne bolezni, rak, sladkorna bolezen, ciroza jeter, osteoporoza, bolezni zob, anemija, golša, debelost in hipertenzija). Dejavniki tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni so:

prehrana bogata z energijskimi hranili, telesna neaktivnost in pozitivna energijska bilanca (debelost),

prehrana bogata z (nasičenimi) maščobami, prehrana bogata s holesterolom, sladkorjem in alkoholom, premalo zaščitnih snovi v prehrani (sadja , zelenjave, polnovrednihžitnih izdelkov,

balastov, vitaminov in mineralov, antioksidantov) in aditivi in kontaminenti hrane (zdravstveno oporečna hrana). (Pokorn, 1996)2

Preglednica 1: Evropski prehranski cilji (zgornja meja priporočil)Celotna energija Povprečni idealni ITM za odrasle

je 2022Slovenija* (1994) ITM>26(53% populacije)**

Maščobe (% energije) 30 37Ogljikovi hidrati (% energije)*** 75 49Beljakovine (g/dan) 15 14Prehranske vlaknine (g/dan) 40 18*Jedilna sol (g/dan) 6 8,8±2,9****(WHO 1990; Tehnical Report Series 797, Geneva)*Statistični letopis Slovenije 1995**CINDI, ljubljanska populacija v starosti od 2564 let (1692 oseb) Gradišek in sod. 1992***Najmanj 400 g sadja in zelenjave****Povprečje za 56 vzorcev celodnevnih obrokov hrane v domovih za starejše občane v Sloveniji, (Pokorn in sod. 1991)

4


Vir: Pokorn, 1996Slovenci imamo maščobnobeljakovinski tip prehrane.Toš je 1994 leta raziskoval dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih.

Preglednica 2: Nekateri dejavniki za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih (reprezentativni vzorec 1050 polnoletnih državljanov Slovenije, Toš 1994*)

Dejavniki tveganja % preiskovancevTelesna neaktivnost 46,4Kajenje 28,2Vsak dan pije vino

(1992) pivožganje3 ali več kav

42,234,15,830,8

Ne uživa zajtrka ali le občasno 35,1Ne uživa zelenjave vsak dan 45,5Ne uživa sadja vsak dan 45,5Ne uživa mleka ali mlečnih izdelkov ali le do 2x/teden 26,2Uživa pretežno bel kruh 44,6Ne uživajo mesa (vegetarijanci) 1,2Uživa meso več kot 5x/teden 37,1Ima alternativno prehrano 30,1Povprečni ITM (kg/m2) 25,8**

*Toš N.: Slovensko javno mnenje, Center za raziskovanje javnega mnenja, Ljubljana, 1994**>25 že možno tveganje za nastanek bolezni pri nekaterih ljudehVir: Pokorn, 1996

Kochova (1997) iz opravljene raziskave o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev Slovenije z vidika zdravja ugotavlja da je energijska vrednost povprečno dnevno zaužitih obrokov hrane odraslih prebivalcev Slovenije prevelika, saj znaša 11.422,5 kJ. Delež odraslih prebivalcev Slovenije z ITM nad 25 (tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni) je 42,5 %. Le 47,5 % prebivalstva se uvršča v skupino z ITM med 20 in 25. Delež energije unesen z maščobo, v povprečni dnevni hrani odraslega v Sloveniji znaša 44,3 %. Od tega 14,8 % odpade na nasičene maščobne kisline. Količina ugotovljenega deleža večkrat nasičenih maščobnih kislin v povprečni dnevni prehrani odraslih prebivalcev je 3,85 % in je v mejah priporočil WHO. Količina holesterola v povprečni dnevni prehrani dosega 278 mg, kar je sicer še v skladu s priporočili WHO, vendar se zelo približuje zgornji meji vrednosti, ki je 300 mg na dan. Skupnih ogljikovih hidratov je v prehrani odraslih prebivalcev Slovenije premalo, dosega le 39,3 %, kar nikakor ni v skladu s priporočili WHO (55 %75 %). Od tega 19,8 % energije odpade na sladkor. Rezultati raziskave kažejo, da odrasli prebivalci ne uživajo dovolj žitnih izdelkov, še vedno prepogosto posegajo po belem kruhu ter pojedo premalo sadja in zelenjave. Tudi prehranskih vlaknin odrasli pojedo premalo. Povprečna dnevna količina teh snovi znaša komaj 20,1 g, za razliko od priporočil WHO: 2740 g/dan oz. 3g/1000 kJ energije (DACH priporočila). Vzrok za to je premajhna dnevno zaužita količina sadja in zelenjave ter premalo žit in žitnih izdelkov.V povprečni prehrani odraslega prebivalca so beljakovine v mejah priporočil WHO in znašajo 12,8 % energijskega deleža. Poraba alkoholnih pijač ob upoštevanju statističnih podatkov je v Sloveniji prevelika. Rezultati so dali povprečno 2,9 % dnevno unesene energije z alkoholom. Pri moških je delež zaužitega alkohola povprečno 4,2 % kar presega zgornjo mejo priporočil WHO (4 %). Prav tako se pojavljajo statistično najbolj značilne razlike v uživanju alkohola pri odraslih prebivalcih različnih regij (novomeška regija 6,1 %). Prisoten je tudi nepravilen ritem

5


prehranjevanja. Opuščanje zajtrka, kot pomembnega obroka je še vedno prepogosto med odraslimi v Sloveniji, samo 55 % odraslih vedno zaužije zajtrk. Prav tako ni pravilen časovni razmik med nekaterimi obroki. Najpogosteje je presledek nepravilen med zajtrkom in kosilom, saj dopoldansko malico redno zaužije le 25,7 % odraslih. Nekoliko bolj redna prehrana se kaže pri ženskah in odraslih nad 46 let. Izrazite so razlike v prehrani prebivalcev posameznih regij in razlike v pojavnosti nekaterih civilizacijskih bolezni, kar nakazuje nujnost uvedbe za zdravje ustreznejših sprememb v kakovosti prehrane. (Koch, 1997)3

Rezultati raziskav (Koch 1997; IVZ RS, 2001) kažejo, da prebivalci Slovenije pojedo premalo zelenjave in sadja. Samo 7,4 % odraslih prebivalcev Ljubljane s širšo okolico uživa 3 krat dnevno sadje in le 5,2% uživa 3 krat dnevno zelenjavo. Le 3,7 % mladostnikov v Ljubljani s širšo okolico uživa 3 krat dnevno zelenjavo in 9,5 % uživa 3 krat dnevno sadje. (IVZ RS,2001)4

Po podatkih CINDI Slovenija (1991/92 in 1996/97) je le dobra tretjina ljudi primerno telesno dejavnih, 40% je mejno telesno dejavnih in četrtina je telesno nedejavnih. (Maučec Zakotnik, 2005)5

2. Uravnotežena prehrana

Uravnoteženo prehrano ponavadi ponazarjamo s piramido uravnotežene prehrane, ki je v zadnjih letih doživela nekaj sprememb. Če primerjamo staro »klasično« piramido ter »novo«, ugotovimo da je nova ponazorjena s sedmimi nivoji, za razliko od klasične s petimi nivoji. Bistveno se je spremenil delež polno zrnatih izdelkov na račun izdelkov iz bele moke ter krompirja. Glede živil živalskega izvora nas zanimajo predvsem mleko, jajca in meso.

Mleko je obdržalo svoje mesto v piramidi, ravno tako različne vrste mesa, z izjemo rdečega mesa, ki se sedaj nahaja v samem vrhu piramide skupaj s belim rižem, moko in krompirjem.Glede maščob je poudarek na večji količini enkrat nenasičnih maščobnih kislinah, oz. na uporabi rastlinskih olj, ki vsebujejo oleinsko kislino in niso aterogene, ter nimajo vpliva povečanje količine holesterola v krvi. Predvsem se gre za repično (ogrščično) olje, ekstra sončično olje, olivno olje, laneno olje...

Hranilna vrednost živil* živalskega izvora kot so mleko, meso in jajca je že nekaj časa na zatožni klopi čeprav vemo da so beljakovine iz katerih so ta živila sestavljena polnovredne, kar pomeni da imajo visoko vsebnost esencialnih, za življenje nujno potrebnih aminokislin. Nivo teh amino kislin je veliko višji kot pri beljakovinah rastlinskega izvora ter so v tem smislu živila živalskega izvora dragocena za rast in razvoj organizma.Tisto kar ogroža pomen jajc, mleka in mesa v prehrani so seveda njihove maščobe, predvsem količina, njihova maščobo kislinska sestava ter vsebnost holesterola.

*(Hranilna vrednost je prehransko fiziološka primernost živil za pokrivanje potreb človeka po esencijalnih hranilnih snoveh, vključno z njihovim vplivom na zdravje.) (Salobir, 1998)6

6


2.1 Prehransko fiziološka kakovost maščob

Prehransko fiziološka kakovost maščob in njihov vpliv na zdravje sta odvisna od izvora, oziroma sestave maščob. Maščobe v svoji sestavi kažejo prehransko fiziološko dvojnost; namreč potrebne so za življenje in zdravje, vendar so lahko zdravju lahko tudi škodljive. V javnosti se o maščobah največkrat govori in razmišlja kot o zdravju škodljivih sestavinah hrane. Škodljive so takrat kadar so neustrezne sestave in kadar je prevelik delež maščob v vsakdanji prehrani. So dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kardiovaskularnih bolezni in razvoj drugih bolezni zahodne civilizacije. (Salobir, 2001)7

7


V cilju zmanjševanja pogostnosti teh bolezni je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) podala priporočila za delež in kakovost maščob v uravnoteženi prehrani, ki jih navaja preglednica 3.

8


Preglednica 3: Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), za delež in kakovost maščob v prehrani odraslih (WHO, 1994)

Kriterij zauživanja maščobMeje zauživanja

Najmanj NajvečSkupne maščobe(% skupno zaužite energije) 15 30Nasičene m.k.(% skupno zaužite energije) 0 10Večkrat nasičene m.k.(% skupno zaužite energije) 3 7Enkrat nenasičene m. k. (oleinska kislina) 13 27Holesterol(mg/dan, samo v živilih živalskega izvora) 0 300Vir: Salobir, 2001

Priporočilo o količini maščob (delež od skupno zaužite energije v %) podaja spodnjo in zgornjo mejo, to pa zato ker za zdravje ni ugodno niti premalo niti preveč maščob. Ker so maščobe koncentriran vir energije, pri pomanjkanju težko pokrijemo potrebe po energiji, če pa jih je preveč hitro pride do presežka energije. V prehrani naj bi bilo nasičenih maščobnih kislin do 10 %. Kot je razvidno iz preglednice 4 so te maščobe aterogene.

Največji energijski delež maščob (1327 %) naj bi pokrivale enkrat nenasičene maščobne kisline. Gre predvsem za oleinsko in palmitoleinsko kislino, ki so manj podvržene peroksidaciji, ter ugodno vplivajo na znižanje skupnega in LDL holesterola ter na povečanje HDL holesterola v krvi (so antiaterogene).

Kot opisuje Salobir, (2001) potrebe po esencijalnih maščobnih kislinah (iz družine n6 in n3) so zagotovo pokrite če je energijski delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v prehrani 37 %. Če je delež večji pride do nastanka škodljivih peroksidov maščob, oziroma prostih radikalov v organizmu.

Obe vrsti esencialnih maščobnih kislin sta potrebni za izgradnjo in normalno funkcioniranje celičnih membran in kot predstopnja eikozanoidov, to je tkivnih hormonov, ki imajo zelo pomembne vloge pri uravnavanju intenzivnosti fizioloških procesov. Regulirajo, na primer, kontraktibilnost gladkih mišičnih vlaken, permeabilnost kapilar, krvni tlak, zlepljanje trombocitov, vnetne procese, imunski sistem. Eikozanoidi nastajajo iz treh maščobnih kislin, ki imajo vse po 20 C atomov (eicosa) iz dihomo γ olinske (n6), iz arahidonske (n6) in iz EPA (eikozapentanojska kislina, n3). Iz vsake navedene maščobne kisline nastane več vrst tkivnih hormonov prostoglandinov, tromboksanov, levkotrienov, ki se med seboj razlikujejo glede na vlogo in/ali intenzivnost delovanja.

Koncentracije teh tkivnih hormonov morajo biti med seboj uravnotežene. Ker nastajajo po delovanju istih encimov, imajo pa različno biološko vlogo, je medsebojna uravnoteženost njihove sinteze odvisna od ravnotežja v oskrbi organizma z n3 in n6 maščobnimi kislinami.(Salobir, 2001)8

9


Preglednica 4: Količinsko in fiziološko pomembne maščobne kisline hrane, njihov fiziološki učinek in vlogaVsakdanje ime Kratka oznaka Učinek, vloga

Nasičene kislinelavrinska 12:0 Zvišuje raven holesterola v krvi (aterogena)miristinska 14:0 Najbolj aterogenapalmitinska 16:0 Aterogenastearinska 18:0 Pospešuje strjevanje krvi (trombogena)

Enkrat nenasičenepalmitooleinska 16:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidacijioljna (oleinska) 18:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidaciji

Večkrat nenasičene Antiaterogenelinolna 18:2n6 Esencijalna m.k., pred stopnja arahidonskeα linolenska 18:3n3 Esencijalna, pred stopnja EPA in DHAγ linolenska 18:3n6 Funkcionalna pri multipli sklerozidihomo γ linolenska 20:3n6 Pred stopnja tkivnih hormonov n6 vrstearahidonska 20:4n6 Pred stopnja tkivnih hormonov n6 vrsteEPA 20:5n3 Pred stopnja tkivnih hormonov n3 vrste

DHA 22:6n3Gradnik možganov, živčevja, očesne mrežnice, pomembna za razvoj možganov, mrežnice

Vir: Salobir, 2001

2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa)

Vprašanje je, ali s prehrano živali (sveža in konzervirana krma) lahko vplivamo na sestavo živalskih maščob, oz. kakšen je vpliv na vsebnost nasičenih, nenasičenih in trans maščobnih kislih, konjugirane linolne kisline v maščobah mleka, jajc in mesa.Salobir K. (1998) navaja da se živinorejska proizvodnja že dalj časa prizadeva za prirejo mesa, mleka in jajc, ki bi vsebovali čim manjši delež maščob in holesterola in z čim bolj zdravo maščobo kislinsko sestavo.

En vidik je izbira pasem z manjšim deležem maščob kar je v Sloveniji tradicija. Drug vidik je ustrezna prehrana teh živali.

Holesterol se nahaja v večji ali manjši meri v vseh živilih živalskega porekla. Z zauživanjem živil živalskega izvora vplivamo na nivo holesterola v krvi, vendar je ta vpliv sorazmerno majhen. Veliko več na koncentracijo holesterola v krvi vplivajo posamezne maščobne kisline, ki so tudi prisotne. Nasičene maščobne kisline količino holestrola zvišujejo, nenasičene pa znižujejo. Pri tem je tudi pomemben vpliv na HDL in LDL holesterola. HDL holesterola naj bi bilo čimveč (transportno sredstvo za odstranjevanje škodljivega LDL holesterola), LDL holesterola naj bi bilo čim manj.

Ugotovljeno je da nasičene maščobne kisline (lavrinska, miristinska in palmitinska) zvišujejo nivo holesterola tudi nivo HDL holesterola.Trans nenasičene maščobne kisline zvišujejo skupni in LDL holesterol.

10


Enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline znižujejo skupni in LDL holesterol, HDL zvišujejo.

Ugotovljeno je za stearinsko kislino (nasičena) da znižuje skupni holesterol. Vendar pa je stearinska kislina trombogena (pospešuje strjevanje krvi).Ugotovljeno je da so atrogene (povzročajo atrosklerozo) naslednje maščobne kisline: lavrinska, miristinska (najbolj zvišuje holesterol), palmitinska in trans maščobne kisline.

V mesu, mleku in jajcih se nahajajo maščobe zelo različne maščobo kislinske sestave v kateri prevladujejo nasičene maščobne kisline. Zato je maščobo kislinska sestava živalskih maščob eden bistvenih kriterijev kakovosti živil živalskega izvora.

S krmo se da vplivati na maščobno kislinsko sestavo maščob mišičnega in maščobnega tkiva zlasti pri neprežvekovalcih, kar velja tudi za jajčne maščobe.Pri prežvekovalcih je vpliv manjši zaradi tega ker se nenasičene maščobne kisline iz rastlinske krme hidrirajo v vampu in pri tem nastajajo trans maščobne kisline.Zelena krma vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline (ω3 )*, kar ima vpliv na maščobno kislinsko sestavo jajčnih maščob. Pri prašičih tega vpliva ni ker se ne prehranjujejo z voluminozno krmo. Na večjo vsebnost ω3 v jajčnih maščobah se da vplivati tudi z dodajanjem ribjega olja krmi.*( ω=n)

Vpliv sveže in zelene krme je najbolj preučevan pri prežvekovalcih in je ugotovljen vpliv na kakovost mlečnih maščob. Zdavnaj je ugotovljena razlika med maslom pridobljenim po zimi ali poleti. Zimsko je trdo in premalo mazavo, poletno pa pogosto premehko. Večji delež nasičenih maščobnih kislin povzroča večjo trdoto in manjšo mazavost, nasprotno pa večja vsebnost nenasičenih maščobnih kislin povzroča večjo mazavost. Razlike so zaradi zimske prehrane s silažo in poletne s svežo zeleno krmo.Mlečna maščoba je mešanica večjega deleža nasičenih maščobnih kislin približno trikrat manjšega deleža enkrat nenasičenih maščobnih kislin ter majhnega deleža večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Prehrana z zeleno krmo ima ugoden vpliv na premik maščobno kislinske sestave.

S kulinaričnega ali gastronomskega vidika je to najokusnejša maščoba, s prehranskega vidika ugotavljamo velik delež aterogenih maščobnih kislin (lavrinske, miristinske in palmitinske).Delež nenasičenih maščobnih kislin se doseže razen z zeleno krmo z dokrmljevanjem krav s semeni oljaric (sončnica).

Posebno pozornost velja posvetiti konjugirani linolni kislini (KLK) ki nastane pri biohidriranju maščobnih kislin s pomočjo mikroorganizmov v vampu. To je konjugiran derivat linolne kisline in ima močno antikancerogeno delovanje. Odkrili so jo v ekstraktu pečene goveje krvi. Deluje antikancerogeno že v majhnih količinah, manjšimi od enega odstotka hrane. Konjugirana linolna kislina ima tudi antiaterogeno delovanje na ta način da vpliva na presnovo maščob in zmanjšuje njihov delež v telesu. Torej je za nas dragocena in je njen vnos povsem odvisen od vnosa mlečnih maščob. Delež konjugirane linolne kisline je največji v mlečnih maščobah molznic na zeleni krmi, v zimskem obdobju pa je večji, če je delež

11


koncentratov majhen. V primerih ko so poskušali izvesti industrijsko hidrogenacijo linolne kisline je konjugirane linolne kisline nastalo zanemarljivo malo. Pri hidrogeniranju dvojnih vezi nastajajo tudi nezaželene trans maščobne kisline. Pri industrijskem hidriranju rastlinskih olj za proizvodnjo margarine nastane elaidinska trans maščobna kislina, ki kaže povezanost s povečano pogostnostjo bolezni srca in ožilja. Pri biohidriranju v vampu nastane trans vakcenska maščobna kislina ki podobne povezanosti ne kaže.Ugotovljeni so tudi vplivi zelene paše na povečano vsebnost n3 maščobnih kislin v mesu prežvekovalcev. (Salobir, 1998)9

2.2 Predstavitev DACh priporočil

Prehrana in prehranjevanje sta tesno povezana z zdravjem. Z neustrezno prehrano so povezane predvsem civilizacijske bolezni (srčno žilne ali kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, rak, debelost s posledicami, ciroza jeter, bolezni kosti, sklepov, zob in obzobnega tkiva), klasične deficitarne bolezni (rahitis, skorbut, pelagra) in bolezni zaradi onesnažene hrane.

Raziskave kažejo, da imajo dejavniki tveganja, ki so povezani z nezdravo prehrano in nezdravim načinom življenja pri prebivalcih Slovenije velik vpliv na pojavljanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Z zdravim prehranjevanjem in zdravim življenjskim slogom bi velik delež obolenj in prezgodnjih smrti lahko preprečili.

Pri načrtovanju prehrane v Sloveniji do sedaj ni bilo enotnih in natančno določenih strokovnih priporočil. Z izdajo prevoda DACH priporočil, ki so bila narejena na osnovi potreb po vnosu hranil za prebivalstvo centralno evropskega prostora, pa je tudi Slovenija dobila priložnost, da prevzame ta priporočila kot standarde za načrtovanje prehrane za posamezne skupine prebivalstva.

Referenčne vrednosti za vnos hranil »DACH Referenzwerte« so skupaj izdali: nemško prehransko društvo (DGE), avstrijsko prehransko društvo (OGE), švicarsko društvo za raziskovanje prehrane (SGE) in švicarsko združenje za prehrano (SVE).

Referenčne vrednosti vsebujejo priporočila, ocenjene vrednosti in orientacijske vrednosti za vnos hranljivih snovi. Njihov cilj je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja. Vnos referenčnih vrednosti hranil naj bi preprečeval s hrano pogojene deficitarne bolezni in simptome pomanjkanja, pa tudi prekomerne vnose nekaterih hranljivih snovi.

V tej izdaji so prvič našteti tudi preventivni vidiki hranljivih snovi in sestavin hrane. Tako vse večjo pozornost zaslužijo učinki nekaterih hranljivih snovi kot so vitamin E, karoten, selenβ in sekundarne rastlinske snovi (sekundarni metaboliti), ki krepijo imunski sistem in ščitijo pred degenerativnimi obolenji, kot sta ateroskleroza in rak. Upoštevati je potrebno tudi pozitivne učinke folne kisline in preventivni učinek vitamina K.

12


2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti

Referenčne vrednosti za vnos energije so povprečne potrebe za posamezne skupine zdravega prebivalstva. Posameznikove dejanske potrebe po energiji je mogoče ocenjevati samo s kontroliranjem telesne mase.

Referenčne vrednosti veljajo za osebe z idealno telesno maso in ustrezno telesno aktivnostjo. Po mednarodnem standardu izhajajo iz bazalnega metabolizma in upoštevajo stopnjo fizične aktivnosti kot večkratnik bazalnega metabolizma.

Priporočene količine naj bi ustrezale vsem individualnim fiziološkim nihanjem in zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Priporočila so izražena za beljakovine, n6 maščobne kisline, večino vitaminov in mineralnih snovi ter mikroelemente.

Ocenjene vrednosti so navedene pri nekaterih hranljivih snoveh (n3 maščobnih kislinah, vitaminu E in K, karotenu, biotinu, pantotenski kislini in nekaterih mikroelementih), kjerβ človekovih potreb še ni mogoče določiti z želeno natančnostjo.

Orientacijske vrednosti so navedene v smislu orientacijske pomoči, če je reguliranje vnašanja potrebno iz zdravstvenih razlogov. Za vodo, fluorid in balastne snovi obstaja želena omejitev navzdol (minimalna vrednost), za maščobo, holesterol, alkohol in kuhinjsko sol pa omejitev navzgor (maksimalna vrednost).

Z jedilniki na podlagi referenčnih vrednosti lahko potrebe posameznika pokrijemo le približno, saj individualne potrebe niso znane. Lahko pa referenčne vrednosti uporabljamo kot orientacijo.

Referenčne vrednosti so tudi podlaga za prehransko ozaveščanje in vzgojo. Upoštevajo se tudi pri označevanju živil.Za energijska hranila se v skladu s smernicami evropske skupnosti o označevanju hranilne vrednosti, računa z naslednjimi vrednostmi:

1g proteina 17 kJ (4 kcal)1g maščobe 37 kJ (9 kcal)1g ogljikovih hidratov 17 kJ (4 kcal)1g alkohola 29 kJ (7 kcal)

Izgube hranljivih snovi, do katerih prihaja v gospodinjstvu, se pri referenčnih vrednostih ne upoštevajo. Pri nekaterih živilih, kot so jajca in sladkor so izgube majhne (prilepljeni ostanki hrane na lonce in sklede), pri mnogih živilih rastlinskega izvora in maščobah so večje. Ocenjujejo jih na 10 – 15 %. Potrebno jih je upoštevati posebej.

Prehranska dopolnila v običajnih tabelah hranilnih vrednosti niso zajeta, saj je od vseh obogatitev potrjena le potrebnost dodajanja joda h jedilni soli.

13


2.2.2 Energija

Potrebe po energiji izhajajo iz bazalnega metabolizma, delovnega metabolizma, termogeneze po vnosu hranljivih snovi ter potreb za rast, nosečnost in dojenje.

Bazalni metabolizem (Basal Metabolic Rate, BMR) predstavlja pri običajni fizični obremenitvi največji del porabe energije. Stopnja bazalnega metabolizma je odvisna od nemaščobne telesne mase, ki se z leti zmanjšuje. Moški imajo večjo nemaščobno maso in zato za okoli 10% večji bazalni metabolizem kot ženske. Formule za izračun bazalnega metabolizma temeljijo na nemaščobni telesni masi, količini telesne maščobe ter na starosti in spolu ali pa enostavno izhajajo iz telesne mase in višine ter starosti in spola.

Referenčne vrednosti za telesno maso odraslih so izračunane z vzorčnimi podatki za telesno višino in formulo indeksa telesne mase (Body Mass Index, BMI). Izračunamo ga tako, da telesno maso (v kg) delimo s kvadratom v metrih merjene telesne višine. Normalno območje BMI je tako za moške kot za ženske od BMI 20 do BMI 25 kg/m². Energijski vnos, ki porabo dolgoročno presega, pripelje do debelosti in ogrožajočih posledic za zdravje.

Preglednica 5: Referenčne mere telesne višine in mase za izračun bazalnega metabolizmaStarost telesna višina (cm) telesna teža (kg) m ž m žOtrociod 1 do 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,0od 4 do 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6

od 7 do 10 let 129,6 129,3

26,

7 26,7od 10 do 13 let 146,5 148,2 37,5 39,2

od 13 do 15 let 163,1 160,4

50,

8 50,3Mladostniki in

odrasliod 15 do 19 let 174,0 166,0 67,0 58,0od 19 do 25 let 176,0 165,0 74,0 60,0od 25 do 51 let 176,0 164,0 74,0 59,0od 51 do 65 let 173,0 161,0 72,0 57,0

več kot 65 let 169,0 158,0

68,

0 55,0Vir: DACH, 2004

Preglednica 6: Bazalni metabolizem izračunan z referenčnimi merami iz preglednice5 ter z uporabo formule, upoštevajoč spol, starost in telesno maso

Starost telesna masa (kg) bazalni metabolizemkcal/dan

14


m ž m Žod 15 do 19 let 67 58 1820 1460od 19 do 25 let 74 60 1820 1390od 25 do 51 let 74 59 1740 1340od 51 do 65 let 72 57 1580 1270več kot 65 let 68 55 1410 1170

Vir: DACH, 2004

Določanje in računanje bazalnega metabolizma dobiva vse večji pomen. V odvisnosti od fizičnega dela in od drugih dejavnosti se dnevne energijske potrebe navajajo v večkratnikih bazalnega metabolizma.

Preglednica 7: Primeri za povprečno dnevno porabo energije pri različnih poklicih in aktivnostih v prostem času pri odraslih

Težavnost dela in

preživljanje prostega časa PAL* Primerisedeč ali ležeč način življnja 1,2 stari, betežni ljudjesedeča dejavnost z malo ali

brez aktiv. v prostem času 1,4 1,5 pisarniški uslužbenci, finomehanikisedeča dejavnost, občasno 1,6 1,7 vozniki, študenti,večja poraba energije za hojo delavci ob tekočem trakuin stoječe aktivnosti pretežno stoječe delo 1,8 1,9 gospodinje, prodajalci, natakarji, obrtnikifizično naporno poklicno

delo 2,0 2,4

gradbeni delavci, rudarji,

kmetovalci, gozdarji, tekmovalni športniki

*Stopnja telesne aktivnosti (Physical Activity Level, PAL).

Vir: DACH, 2004

Srednje dnevne potrebe po energiji lahko dobimo iz časovnih deležev teh aktivnosti (npr. osem ur pretežno stoječega dela, osem ur izključno sedeče dejavnosti in osem ur spanja).

Preglednica 8: Orientacijske vrednosti za povprečen energijski vnos v odvisnosti od bazalnega metabolizma in od naraščajoče fizične aktivnosti.

Starost bazalni

fizična aktivnost

(PAL)

metabolize

m 1,4 1,6 1,8 2,0 kcal/dan* kcal kcal kcal kcalmladostniki in

odrasli (m)

15


od 15 do19 let 1820

250

0

290

0

330

0 3600

od 19 do 25 let 1820

250

0

290

0

330

0 3600

od 25 do 51 let 1740

240

0

280

0 3100 3500

od 51 do 65 let 1580

220

0

250

0

280

0 3200

več kot 65 let 1410

200

0

230

0

250

0 2800mladostnice in

odrasle (ž)

od 15 do19 let 1460

200

0

230

0

260

0 2900

od 19 do 25 let 1390 1900

220

0

250

0 2800

od 25 do 51 let 1340 1900 2100

240

0 2700

od 51 do 65 let 1270 1800

200

0

230

0 2500več kot 65 let 1170 1600 1800 2100 2300*kcal x 4.18 = kJ

V obdobju rasti je potrebno poleg orientacijskih vrednosti za vnos energije upoštevati še potrebe po energiji za razvoj telesne mase. Pri dolgoročnem vnašanju premalo ali preveč energije, je zdravje odraščajočih ogroženo.

Referenčne vrednosti v tabelah se nanašajo na osebe z normalno telesno maso in primerno fizično aktivnostjo. Pri vseh odstopanjih so potrebni popravki. (DACH, 2004)10

3. Prehrana v otroštvu in adolescenci

Glede na razlike v rasti in razvoju, je poglavje razdeljeno na:

obdobje majhnih otrok (1 do manj kot 4 leta i 4 do manj kot 7 let), obdobje šolskih otrok (510 let) in obdobje adolescentov (1019 let).

1.1 Obdobje majhnega otroka

Po prvem letu starosti otrok pridobiva na teži vendar počasneje in različno. Okončine rastejo hitreje kakor trup, tako da se oblika telesa in sorazmerja spreminjajo. Začenja govoriti, se izražati, hoditi in raziskovati okolico. Te sposobnosti zavisijo od možganov, na kar vpliva jo genska zasnova, okolica, spodbuda in prehrana.

16


V starosti 25 leta se nadaljuje hiter mentalni razvoj otroka. Počasneje pridobiva na višini, pridobivanje na teži ostaja približno enako (2 kg na leto).Otrok postaja samostojnejši, vse več zapušča varno družinsko zavetje in se začenja igrati z vrstniki. Nevarnosti za zdravje, vključujoč prehranski status, se spreminjajo. Vse več otrok išče in najde ravnovesje v količini in kakovosti hrane. V tem obdobju ni velikih razlik med punčkami in fantki glede njihovi potreb. Veliko prehranskih navad, dobrih in slabih, ima korenine v tem obdobju. Za starše zgodnje otroštvo večinoma pomeni obdobje zaskrbljenosti v zvezi s otrokovo prehrano.

3.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka

Prehranske potreb majhnih otrok se zelo razlikujejo od potreb odraslih zaradi določenih posebnosti:

hitra telesna rast, hiter razvoj možganov, hiter razvoj imunskega sistema, hitro okrevanje po infekcijah in velika fizična aktivnost.

Hitra linearna rast vključuje pridobivanje novih skeletnih in mišičnih tkiv. Razen potreb po zadostni količini energije so bistvene tudi potrebe po beljakovinah in esencialnih snoveh kot so kalcij, fosfor, natrij in cink. V obdobju do drugega leta starosti poteka hiter možganski razvoj, pri čemer poteka mielinizacija in nastanejo bilijoni nevronov imenovanih dendriti, kar vodi k obsežni membranski sintezi. Nevroni in mielinske membrane vsebujejo fosfolipide, holesterol, glikolipide in proteine. Lipidi so bogati z n3 in n6 večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, za katere je ugotovljeno da vplivajo na membranske funkcije in na kapaciteto otrokovega mentalnega razvoja. Do drugega leta je hitrost akumuliranja maščob in beljakovin posebno visoka, kar pove da so potrebe po esencialnih maščobnih kislinah v obdobju zgodnjega otroštva zelo visoke.

Tudi potrebe možganov po O2 strmo narašča vse do 6. leta starosti, ko potrebe dosežejo nivo kot pri odraslih. Železo je ravno tako kritična hranilna snov za razvoj možganov po rojstvu. Kakor je železo nepogrešljivo za pretvorbo energije v mitohondrijih, je nepogrešljivo v neurotransmitorski sintezi in mielinaciji, kar je dokazano v poizkusih na podganah.

Razvoj imunskega sistema sovpada z ponavljajočimi »napadi« patogenih mikroorganizmov na telo (infekcije), katerim do sedaj organizem ni bil toliko izpostavljen. Telo se na prvotne infekcije odziva z pospešenim metabolizmom, nastankom in mobilizacijo belih krvničk, sintezo proteinov v jetrih in aktivacijo ustreznih organov. Tem splošnem odzivu sledi odziv imunskega sistema s proliferacijo in delovanjem antiteles in citokinonov. V zgodnjem otroštvu veliko krat infekcija s patogenimi ima za posledico povišano telesno temperaturo, drisko in bruhanje. V takih stanjih ko se imunski sistem odzove na vnetje, pogosto pride do zmanjšanja zalog energije in esencijalnih snovi. Običajno sledi upočasnitev rasti. Če je otrok na splošno dobrega zdravja in ima zadostno količino kakovostne hrane, ponavadi hitro okreva, sledi obdobje povečanega teka in v kratkem času nadoknadi izgubljeno težo. V primeru da so infekcije preveč pogoste in močne otroku to ne bo uspelo.

17


Majhni otroci so bolj aktivni od dojenčkov, vendar manj kakor nekoč njihovi predniki. Za razliko od njih nosijo toplejša oblačila in več časa preživijo toplih domovih. Gregory et al [3 ] ugotovljajo da je energijski vnos leta 1993 bil manjši, hitrost rasti pa večja kakor leta1968. Razen fizičnega in mentalnega razvoja otrok pridobiva sposobnosti obvladovanja okolice. Med pogostim hranjenjem ima otrok možnosti da nasprotuje staršem. Pri tem reakcija ali odgovor staršev na konflikt bistveno vpliva na razvoj prehranskih navad otroka. Kljub temu da otrok pogosto zavrača hrano to ne vpliva na otrokov razvoj na teži, višini in se na splošno normalno nadaljuje. Otroku ne smemo siliti hrano, ampak moramo poiskati individualno rešitev. Namreč lahko zaradi siljenja pride tudi do bruhanja ali driske kar lahko vodi k nedohranjenosti.

Do tretjega leta naj bi otroku zraslo 20 zob. Pri otrocih je pogost karies zaradi podedovane slabše kakovosti zob, preveč sladkarij, velikega števila obrokov in neumivanja zob. Z pravilnim umivanjem zob že pred tretjim letom starosti, dodajanjem fluridnih pripravkov ali z uporabo zobnih past z dodatkom fluora se da karies mimimalizirati. Ravno tako se priporoča zmanjšanje vnosa sladkorjev (nemlečnih) na manj kot 10 % celotne dnevno potrebne energije.

Majhni otroci potrebujejo zadostno količino kakovostne hrane, bogate z esencialnimi amino kislinami, kalcijem, železom da jim zagotovimo optimalno rast in razvoj, mentalni razvoj in odpornost proti boleznim. (Garrow, 2000)11

3.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 14 in 47 let

Vrednosti v naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004.

Preglednica 9: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma 14 let in 47 let

Starost otrok Telesna višina (cm)

M

Telesna višina (cm)

Ž

Telesna teža (kg)M

Telesna teža (kg)

Ž1 do manj kot 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,04 do manj kot 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6

Vir: DACH, 2004

Preglednica 10: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih 14 in 47 let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne maseStarost

(let)MJ/dan

MMJ/dan

Žkcal/dan

Mkcal/dan

ŽZmerno težka fiz.

aktkJ/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkJ/kg

Ž

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

Ž1 do 4 4,7 4,4 1100 1000 380 370 91 884 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78

18


*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine(zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično aktivnost“ je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za „veliko fizično aktivnost“ pa je dodano 12 %.

Preglednica 11: Priporočen vnas beljakovin za otroke 14 in 47 let

Starost B g/kg/danM in Ž

B g/dan M

B g/dan Ž

g/MJ2

(hranilna gostota)

M

g/MJ2

(hranilna gostota)

Ž1 do 4 leta 1,0 14 13 3,0 3,04 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,9

Vir: DACH, 2004

Preglednica 12: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 14 in 47 letStarost Maščobe (% energije)

1 do manj kot 4 leta 30404 do manj kot 7 let 3035

Vir: DACH,2004

Preglednica 13: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke Starost Esencialne maščobne kisline

% energijen6 n31

1 do manj kot 4 leta 3,0 0,54 do manj kot 7 let 2,5 0,5

1Ocenjene vrednostiVir: DACH, 2004

Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno 3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3g/MJ oz 2,4g/MJ.

Za dojenčke in otroke zaenkrat ni mogoče navesti orientacijskih vrednosti za vnos prehranskih vlaknin. V prvem letu starosti se vnos prehranskih vlaknin povzpne s 1g/MJ na 2,4 g/MJ. Tako je tudi za otroke zdi uresničljiva orientacijska vrednost za prehranske vlaknine okoli 2,4 g/ MJ (10 g/1000kcal).

Preglednica 14: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 14 in 47 letStarost Vnos vode s

pijačamiml/dan

Vnos vode s trdo hrano

ml/dan

Oksidacijska voda

ml/dan

Skupno sprejeta voda

ml/dan

Vnos vode s pijačami in trdo hrano

Ml/kg in dan1 – 4 leta 820 350 130 1300 954 – 7 let 940 480 180 1600 75

Vir: DACH, 2004

19


Preglednica 15: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 14 in 47 letHranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi

1 do manj kot 4 leta 4 do manj kot 7 letVitamin A mg ER 0,6 0,7Vitamin D g 5 5Tiamin mg 0,6 0,8Riboflavin mg 0,7 0,9Niacin mg EN 7 10Vitamin B6 mg 0,4 0,5Folna kislina g E F 200 300Vitamin B12 g 1,0 1,5Vitamin C mg 60 70Kalcij mg 600 700Fosfor mg 500 600Magnezij mg 80 120Železo mg 8 8Jod g ( po WHO, CH) 90 90 Cink mg 3,0 5,0

Vir: DACH, 2004

3.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 14 in 47 let

Prehrana naj temelji na novi prehranski piramidi (slika 1 jn 2), upoštevajoč DACH priporočila glede na vnos hranilnih snovi.Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin moramo zagotoviti zadostne količine le teh. Potrebno količino n3 maščobnih kislin bodo otroci dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju.Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por, ter mineralne vode bogate s kalcijem.Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah fižol, leča, koruza in polnozrnati riž vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod.S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in izdelki pa dobimo cink.

1.2 Obdobje šolskega otroka

Šolski otroci od 5 do 10 let so zelo raznolika skupina. Zdravi dečki in deklice naj bi med 5. in 10. letom starosti zrasli okoli 30 centimetrov in pridobili 12 kilogramov. Rast se upočasni, pridobivanje na teži pa se počasi okrepi. Delež telesne maščobe ostane relativno enakomeren pri dečkih, pri deklicah pa počasi narašča (Forbes 1987). Povprečno so dečki do 8. leta starosti nekoliko težji, nato pa postanejo deklice zaradi naraščanja deleža maščobe težje. Ves čas imajo dečki več mišične mase. Potrebe po energiji za telesno aktivnost so različne. Potrebe po hranilnih snoveh za odpornost proti okužbam ter za okrevanje po njih, so prav tako različne. Limfno tkivo raste najhitreje, med 6. in 12. letom starosti se več kot podvoji (Taner 1989). V

20


razvitem svetu so okužbe redkejše, otroci rastejo hitreje in hitreje pridobivajo na teži, puberteta nastopi prej kot v deželah v razvoju. Zgodnja puberteta pa prav tako vpliva na potrebe po hranilnih snoveh. (Garow, 2000)12

3.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok

Prehrana šolskih otrok je tesni povezavi z načinom življenja, raso in kulturo. Šolski otroci imajo na voljo širok izbor prehrambenih izdelkov. Na njihov izbor močno vpliva oglaševanje in kupna moč staršev. Veliko časa preživijo zunaj doma, s svojimi vrstniki, od katerih pogosto prevzamejo vrednote in okuse. Pogosto se sami lahko odločajo glede izbora hrane. Ugotovljeno je da jih najbolj pritegnejo hitra hrana in raznobarvni in, na prvi pogled privlačni, prigrizki. Taki izdelki so ponavadi pretirano začinjeni, z malo prehranskih vlaknin, preveč mastni ali sladki. Današnji šolski otroci zaužijejo zadosti energije in beljakovin, vendar je količina maščob v dnevni prehrani prevelika na račun ogljikovih hidratov. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji tako da je dnevni vnos čistih sladkorjev prevelik, na račun škroba in sestavljenih ogljikovih hidratov. Posledica prevelikega vnosa sladkorja je karies. Določeno število otrok se prehranjujejo vegetarijansko. Vegetarijanska in veganska prehrana, ki izključuje vse izdelke živalskega izvora, sta pomankljivi za šolske otroke. Telesu nudijo premalo energije, biouporabnost kalcija, železa in cinka je nizka, pomanjkanje je vitamina B12.

Če viri beljakovin niso raznovrstni lahko pride do pomanjkanja ene ali več pomembnih aminokislin. Zelo je pomembno poznati kombiniranje različnih beljakovinskih živil zaradi dopolnjevanja limitirajočih aminokislin. Če prehrana dovoljuje kravje mleko je pomanjkanje manjše, vendar je železa še vedno premalo.Med šolskimi otroci je čedalje več debelih otrok. Glede na BMI se je število otrok s povečanim BMI v zadnjih 30tih letih precej zvišalo.Debelost med otroci ima dve pomembni posledici. Takšni otroci pridobivajo skeletno, mišično in tudi mastno tkivo, hitreje kot ostali otroci. Posledica je hiter rast kosti, posledično pride do prezgodnjega zraščanja epifiz kosti, kar pomeni da imajo manj časa za dosego končne višine. Rezultat tega je manjša telesna višina od pričakovane. Druga posledica debelosti je posledična veza med debelostjo v otroštvu z debelostjo v odrasli dobi. (Clarke&Lauer 1993, Serdula et al 1993). Naraščajoče število debelih otrok lahko pomeni večje število degenerativnih bolezni v odrasli dobi. Dejstvo je da imajo debeli otroci večjo rezistenco na insulin (Hofman&Amstrong1996). (Garow, 2000)13

Čeprav je debelost posledica energijske neuravnovešenost še vedno ni jasno, ali sta najpomembnejša vnos ali poraba, kako dolgo mora biti otrok izpostavljen energijski neuravnovešenosti ali kako pomembni so prehranski in okoljski vplivi, ter genetski vplivi na nastanek debelosti v otroštvu. Nekaj raziskav je pokazalo vpliv telesne nedejavnosti (Schlicker et al, 1994). Raziskava o vplivu socioloških in bioloških dejavnikov na debelost pri britanskih otrocih je pokazala da je edini »uporaben« dejavnik BMI staršev (DuranTauleria et al, 1995) (Garow, 2000)14

3.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 47 let in 710 let


21


Preglednica 16: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma za otroke stare 47 let in 710 let

Starost otrokTelesna višina (cm) M

Telesna višina (cm) Ž

Telesna teža (kg) M

Telesna teža (kg) Ž

4 do manj kot 7 let 113,0 111,5 19,7 18,67 do manj kot 10 let 129,6 129,3 26,7 26,7Vir: DACH, 2004

Preglednica 17: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih 47 in 7–10 let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase*

Starost(let)

MJ/dan M

MJ/dan Ž

kcal/danM

kcal/danŽ

Zmerno težka fiz. aktivnost

kJ/kg M

Zmerno težka fiz. aktivnost

kJ/kgŽ

Zmerno težka fiz. aktivnostkcal/kg

M

Zmerno težka fiz. aktivnostkcal/kg

Ž4 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78710 7,9 7,1 1900 1700 310 280 75 68

*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine (zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično aktivnost“ je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za „veliko fizično aktivnost“ pa je dodano 12 %.

Preglednica 18: Priporočen vnos beljakovin za otroke 47 in 710 let

Starost B g/kg/dan M in Ž

B g/dan M

B g/dan Ž

g/MJ2

(hranilna gostota) M

g/MJ2

(hranilna gostota) Ž

4 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,97 do 10 let 0,9 24 24 3,0 3,4Vir: DACH, 2004

Preglednica 19: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 47 in 710 letStarost Maščobe (% energije)

4 do manj kot 7 let 30357 do manj kot 10 let 3035

Vir: DACH, 2004

Preglednica 20: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke 47 in 710 letStarost Esencialne maščobne kisline

% energijen6 n31

4 do manj kot 7 let 2,5 0,57do manj kot 10 let 2,5 0,5

1Ocenjene vrednostiVir: DACH, 2004

Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno 3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3 g/MJ oz 2,4 g/MJ.

22


Orientacijska vrednost za prehranske vlaknine za otroke je okoli 2,4g/ MJ (10g/1000kcal).

Preglednica 21: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 47 in 710 letStarost Vnos vode s

pijačamiml/dan

Vnos vode s trdo hrano

ml/dan

Oksidacijska voda

ml/dan

Skupno sprejeta voda

ml/dan

Vnos vode s pijačami in trdo hrano

ml/kg in dan4 – 7 let 940 480 180 1600 75710 let 970 600 230 1800 60

Vir: DACH, 2004

Preglednica 22: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 47 in 710 letHranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi

4 do manj kot 7 let 7 do manj kot 10 letVitamin A mg ER 0,7 0,8Vitamin D g 5 5Tiamin mg 0,8 1,0Riboflavin mg 0,9 1,1Niacin mg EN 10 12Vitamin B6 mg 0,5 0,7Folna kislina g E F 300 300Vitamin B12 g 1,5 1,8Vitamin C mg 70 80Kalcij mg 700 900Fosfor mg 600 800Magnezij mg 120 170Železo mg 8 10Jod g ( po WHO, CH) 90 120Cink mg 5,0 7,0

Vir: DACH, 2004

3.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 47 in 710 let

Podobno, kot pri prehrani majhnih otrok, tudi v tem starostnem obdobju prehrana mora temeljiti na novi prehranski piramidi (Slika1 in 2), upoštevajoč DACH priporočila glede na vnos hranilnih snovi.Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin je nujno potrebno zagotoviti zadostne količine le teh. Maščobne kisline n3 bomo dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju.Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por ter mineralne vode bogate s kalcijem.Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah, fižol, leča, koruza in polnozrnati riž vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod.S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in podobnimi izdelki pa dobimo cink.

23


3.3.Obdobje adolescence

Doba odraščanja ali adolescence (1019 let) vključuje puberteto med katero pride do razvoja sekundarnih spolnih znakov pri dečkih in deklicah in vodi do končne telesne višine, telesne zgradbe in spolne funkcije. Ta razvoj, ki ga vodijo hormoni, vključuje pospešeno rast. Pri deklicah se začne približno dve leti pred dečki, in se kaže v nastanku sekundarnih spolnih znakov in mesečnega perila. Pri dečkih začnejo nastajati spermiji, vendar to še ni končna stopnja pubertete. K tem burnim hormonskim in telesnim spremembam sledijo večja težnja po samostojnosti v povezavi z večjo labilnostjo in intenzivnostjo čustev, samosvoje obnašanje najstnikov in seveda konflikti z avtoriteto. Pred kakšnimi stotimi leti je puberteta nastopila kasneje kakor danes, npr. 1860 pri starosti 15,5 let, 1960 pa v starosti 13.2 let (Eveleth & Tanner).V današnjem času se mesečno perilo (menstruacija) pojavi med 12. in 13,5. letom starosti. Starost pri kateri deklica dobi prvo mesečno perilo je močno odvisna od starosti matere ob prvem mesečnem perilu. Kaže da gre za genski vpliv na hormonske spremembe. Možni so tudi vplivi okolja in prehrane. Pri debelih deklicah se mesečno perilo pojavi prej kot pri njihovih vitkejših vrstnicah, podhranjenih in tistih, ki opravljajo težko fizično delo. Frisch et al, 1973, trdijo da je za pojav mesečnega perila potrebno vsaj 17 % maščobnega tkiva. Proti tej tezi govorijo rezultati številnih raziskav med športnicami in plesalkami. V neobičajnih okoliščinah (posvojitev) pomembno vlogo igra prehrana. (Garow, 2000)15

3.3.1 Prehranske potrebe adolescentov

Pri zdravih otrocih je linearna rast v puberteti majhna v primerjavi z rastjo v zgodnjem otroštvu. Dečki rastejo hitreje kakor deklice, linearno rast spremlja pospešena rast mišičevja, kar pomeni da se potrebe dečkov močno razlikujejo od potreb deklic. Hkrati se hitro povečuje gostota kosti, pri čemer sta potrebna kalcij in fosfat. 25 % končne kostne mase pridobijo v obdobju odraščanja. Končna masa dečkov je v zgodnji dobi odraslosti 2530 % večja kot pri deklicah. Zaradi tega so potrebe po hranjivih snoveh za sintezo kosti in mineralizacijo prav tako večje pri dečkih. Raziskave so pokazale, da ima zvišanje vnosa mlečnih izdelkov pozitivne učinke na kostno gostoto. K zvečanju kostne gostote pripomore tudi telesna dejavnost. To je zelo pomembno, ker v razvitem svetu čedalje več ljudi trpi zaradi osteoporoze. Zelo verjetno je, da izboljšanje stanja kosti v zgodnjem življenju pripomore k poznejšem nastopu osteoporoze v poznejšem življenskem obdobju.Deklice pri mesečnem perilu v povprečju izgubijo 44 ml krvi vsake štiri tedne. To je primerljivo z izgubo 12,5 m ol železa na dan. Toda izguba krvi med deklicami je različna, največ do 118 ml ali 34 m ol železa na dan (Hallberg et al, 1966). Zaradi tega so potrebe deklet po železu višje kot pri fantih, ter veliko višje od potreb po železu v pred pubertetnem obdobju.Po prvem mesečnem perilu dekleta lahko zanosijo. V večini držav so spolna aktivnost, kontracepcijska sredstva, spolno prenosljive bolezni, nosečnosti in umetne prekinitve nosečnosti zelo pogost pojav. Nosečnosti so večinoma nenačrtovane. Potrebe po energiji in hranilnih snoveh so prilagojene nenosečim mladostnicam. V primeru nosečnosti je nujno potrebno prehransko reagirati. Pogoste so anemije, pomanjkanje beljakovin, prezgodnje rojevanje otrok, nižja porodna teža otrok ter resni zapleti med nosečnostjo in porodom.

Današnji mladostniki veliko stvari počnejo zunaj svojega doma. Veliko jih eksperimentira s hrano, pijačo, kajenjem in/ali drogami ter spolnostjo Vpliv vrstnikov je zelo velik, ravno tako

24


vpliv medijev. V tem obdobju ljudje najpogosteje spreminjajo način prehrane, od lastnih diet, veganstva in podobno.Med dekleti so zelo pogoste diete, bile potrebne ali ne. Fantje so telesno enako ali bolj aktivni kakor prej in se normalno prehranjujejo, dekleta pa jedo manj, zaradi vitke postave, pri čemer telovadijo manj kot prej. Med najstnicami v Angliji jih je 30 % na dieti (Shepard&Dennison 1996). Motnje v prehranjevanju kot so anoreksija in bulimija se skoraj vedno začnejo z »nedolžno« dieto. Zaradi slabe prehrane med adolescenco nastajajo različne kronične bolezni (v razvitem svetu), v revnih deželah je posledica slabe prehrane neuresničitev telesnega in mentalnega potencijala med mladostniki. Optimalna prehrana v obdobju odraščanja je ključnega pomena za zdravje v starejšem obdobju. (Garow, 2000)16

3.3.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 1013, 1315 in 1519 let


Preglednica 23: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma otrok starih 1013, 1315 in 1519 let

Starost otrokTelesna višina

(cm) M


Ž

Telesna teža (kg)M

Telesna teža (kg)

Ž10 13 let 146,5 148,2 37,5 39,213 – 15 let 163,1 160,4 50,8 50,315 – 19 let 174,0 166,0 670 58,0

Vir: DACH, 2004

Preglednica 24: Orientacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih starih 1013, 1315 in 1519 let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase

Starost(let)

MJ/dan M

MJ/dan Ž

kcal/danM

kcal/danŽ

Zmerno težka fiz.

aktkJ/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkJ/kg

Ž

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

Ž1013 9,4 8,5 2300 2000 270 230 64 5513–15 11,2 9,4 2700 2200 230 200 56 4715–19 13,0 10,5 3100 2500 195 180 46 43

*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine(zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično aktivnost“ je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za „veliko fizično aktivnost“ pa je dodano 12 %.

Preglednica 25: Priporočen vnas beljakovin za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let

Starost B g/kg/dan M in Ž

B g/dan M

B g/dan Ž

g/MJ2

(hranilna gostota)

M

g/MJ2

(hranilna gostota)

Ž10 13 let 0,9 34 35 3,6 4,113 – 15 let 0,9 46 45 4,1 4,815 – 19 let 0,9m/0,8ž 60 46 5,7 5,4

Vir: DACH, 2004

Preglednica 26: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih starih 1013, 1315 in 1519 letStarost Maščobe (% energije)

25


10 13 let 303513 – 15 let 303515 – 19 let 301

Vir: DACH, 2004Preglednica 25: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let*

StarostEsencialne maščobne kisline

% energijen6 n31

10 13 let 2,5 0,513 – 15 let 2,5 0,515 – 19 let 2,5 0,5

*Ocenjene vrednostiVir: DACH, 2004

Kot orientacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3 g/MJ oz 2,4 g/MJ.

Preglednica 27: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih starih 1013, 1315 in 1519 letStarost Vnos vode s

pijačamiml/dan

Vnos vode s trdo hranoml/dan

Oksidacijska vodaml/dan

Skupno sprejeta vodaml/dan

Vnos vode s pijačami in trdo hranoml/kg in dan

10 13 let 1170 710 270 2150 5013 – 15 let 1330 810 310 2450 4015 – 19 let 1530 920 350 2800 40Vir: DACh priporočila

Preglednica 28: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za stare 1013, 1315 in 1519 letHranilna snov Priporočen vnos hranljivih

snovi10 do manj kot 13 let 13 do manj kot 15 let 15 do manj kot 19 let

Vitamin A mg ER 0,9m/0,9ž 1,1m/1,0ž 1,1m/0,9žVitamin D g 5 5 5Tiamin mg 1,2m/1,0ž 1,4m/1,1ž 1,3m/1,0žRiboflavin mg 1,4m/1,2ž 1,6m/1,3ž 1,5m/1,2žNiacin mg EN 15m/13ž 18m/15ž 17m/13žVitamin B6 mg 1,0 1,4 1,6m/1,2žFolna kislina g E F 400 400 400Vitamin B12 g 2,0 3,0 3,0Vitamin C mg 90 100 100Kalcij mg 1100 1200 1200Fosfor mg 1250 1250 1250Magnezij mg 230m/250ž 310m/310ž 400m/350žŽelezo mg 12m/15ž 12m/15ž 12m/15žJod g ( po WHO, CH) 120 150 150

Cink mg 9,0m/7,0ž 9,5m/7,0ž 10,0m/7,0žVir: DACH, 2004

26


3.3.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let

Prehrana naj temelji na novi prehranski piramidi (Slika 1 in 2) upoštevajoč DACH priporočila glede na vnos hranilnih snovi. Posebno pozornost je treba posvetiti pri dečkih zadostnemu vnosu kalcija in fosfatov (zaradi intenzinega povečanja kostne gostote) in beljakovin (zaradi intenzivega povečanja mišične mase). Pri deklicah je pomemben zadosten vnos železa, zaradi izgube železa med menstruacijo. Za ostale hranilne snovi velja podobno kot v obdobju šolskega otroka. Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin moramo zagotoviti zadostne količine le teh. Maščobne n3 kisline bomo dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju.Kalcij vsebuje mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por, mineralne vode bogate s kalcijem.Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah fižol, leča koruza, polnozrnati riž vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod.S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in izdelki pa dobimo cink. (DACH, 2004)17

3.4 Uravnotežena prehrana v odrasli dobi

V odrasli dobi je zelo pomembna uravnotežena prehrana, katero ponazarjamo s prehransko piramido (slika 1 in 2). Razmerje hranil naj bo po načelih varovalne prehrane (preglednica1), vsebnost maščob po priporočilih WHO za delež in kakovost maščob iz 1994 (preglednica 3). Upoštevati je potrebno DACH priporočila o vnosu energije in hranilnih snovi. Vrednosti v naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004.

3.4.1 Prehranska priporočila za odrasle

Preglednica 29: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma pri odraslih

StarostTelesna višina

(cm)M


Ž

Telesna masa (kg)M

Telesna masa (kg)

Ž19 – 25 let 176,0 165,0 74,0 60,025 –51 let 176,0 164,0 740, 59,051 – 65 let 173,0 161,0 72,0 57,065 let in starejši 169,0 158,0 68,0 55,0Vir: DACH, 2004

Preglednica 30: Orientacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri odraslih, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase

Starost(let)

MJ/dan M

MJ/dan Ž

kcal/danM

kcal/danŽ

Zmerno težka fiz.

aktkJ/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkJ/kg

Ž

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

M

Zmerno težka fiz.

aktkcal/kg

Ž19 – 25 let

12,5 10,0 3000 2400 170 165 41 40

25 –51 let

12,0 9,5 2900 2300 165 165 39 39

27


51 – 65 let

10,5 8,5 2500 2000 145 145 35 35

65 let in starejši

9,5 7,5 2300 1800 140 135 34 33

Preglednica 31: Priporočen vnas beljakovin za odrasle

Starost B g/kg1/danM in Ž

B g/danM

B g/danŽ

g/MJ2

(hranilna gostota)

M

g/MJ2

(hranilna gostota)

Ž19 – 25 let 0,8 59 48 5,6 5,925 –51 let 0,8 59 47 5,8 6,051 – 65 let 0,8 58 46 6,3 6,265 let in starejši 0,8 54 44 6,5 6,41Glede na referenčno telesno maso2Izračunano za mladostnike in odrasle s pretežno sedečo dejavnostjo (PAL=1,4).Vir: DACH, 2004

Preglednica 32: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri odraslihStarost Maščobe (% energije)19 – 25 let 301

25 –51 let 301,2

51 – 65 let 3065 let in starejši 301Delavci s težkimi fizičnimi deli lahko potrebujejo večji odstotek2Pri moških z orientacijsko vrednostjo energije 10 MJ (2400kcal) ustreza 80 g skupnih maščobVir: DACH, 2004

Preglednica 33: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za odrasleStarost Esencialne maščobne kisline

% energijen6 n31

19 – 25 let 2,5 0,525 –51 let 2,5 0,551 – 65 let 2,5 0,565 let in starejši 2,5 0,51Ocenjene vrednostiVir: DACH, 2004

Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 g/dan, to je približno3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3 g/MJ oz 2,4 g/MJ.

28


Preglednica 34: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri odraslihStarost Vnos vode s

pijačamiml/dan

Vnos vode s trdo hranoml/dan

Oksidacijska vodaml/dan

Skupno sprejeta vodaml/dan

Vnos vode s pijačami in trdo hranoml/kg in dan

19 – 25 let 1470 890 340 2700 3525 –51 let 1410 860 330 2600 3551 – 65 let 1230 740 280 2250 3065 let in več 1310 680 260 2250 30Vir: DACH, 2004

Preglednica 35: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za odrasleHranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi

19 do manj kot 25 let



65 let in starejši

Vitamin A mg ER 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8žVitamin D g 5 5 5 10Tiamin mg 1,3m/1,0ž 1,2m/1,0ž 1,1m/1,0ž 1,0m/1,0žRiboflavin mg 1,5m/1,2ž 1,4m/1,2ž 1,3m/1,2ž 1,2m/1,2žNiacin mg EN 17m/13ž 16m/13ž 15m/13ž 13m/13žVitamin B6 mg 1,5m/1,2ž 1,5m/1,2ž 1,5m/1,2ž 1,4m/1,2žFolna kislina g E F 400 400 400 400Vitamin B12 g 3,0 3,0 3,0 3,0Vitamin C mg 100 100 100 100Kalcij mg 1000 1000 1000 1000Fosfor mg 700 700 700 700Magnezij mg 400m/310ž 350m/300 350m/300ž 350m/300žŽelezo mg 10m/15ž 10m/15ž 10m/10ž 10m/10žJod g (po WHO, CH)

150 150 150 150

Cink mg 10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž

Vir: DACH, 2004

3.5 Prehrana in staranje, prehrana ostarelih

Za oskrbo in vzdrževanja zdravja ostarelih so zelo pomembna spoznanja o pravilni prehrani kot preventivi pred nastankom različnih bolezni. Veliko raziskav o prehrani v domovih za ostarele ukazuje na na energijsko in beljakovinsko podhranjenost. Ugotovljeno je tudi pomanjkanje mikrohranil. Posledica tega je nastanek kroničnih bolezni kar se še stopnjuje z nepravilnim prehranjevanjem. Podhranjenost je manjša pri ostarelih, kateri živijo doma. Izboljšanje prehrane ostarelih bi imelo pozitivne posledice na zdravje zdravih in kronično obolelih osterelih, zmanjšalo bi nevarnost za nastanek ali stopnjevanje kroničnih bolezni (srčne, mišičnoskeletne, očesne in prebavne), kakor tudi na kakovost življenja.Med staranjem pride do fizioloških sprememb oz. sprememb v delovanju organov. Zato nikakor ni smotrno uporabljati prehranska priporočila, katera veljajo za mlade ljudi ali tiste v srednjih letih. Med staranjem pride do sprememb:

mišična masa se zmanjšuju; za fizične aktivnosti je potrebno manj energije,

29


počasnejša je izraba vitamina A v perifernih tkivih, višji je nivo cirkulacije, imunski sistem slabi in je večja dovzetnost do infekcij, kar zahteva večji vnos

vitaminov in mineralov, sinteza vitamina D v koži je zmanjšana, zmanjšana je aktivnost vitamina B6 in

tretina vseh starostnikov nad 70 let ima omejeno sekrecijo HCl iz čega sledi manjša adsorpcija vitamina B12, folne kisline, kalcija, železa in cinka, kar lahko upraviči tendenco po uporabi prehranskih dodatkov

3.5.1 Izguba mišične mase

Zelo opazne so telesne spremembe med staranjem. Povečane so pri ženskah v menopavzi in pri obeh spolih po 80. letu starosti. Te spremembe mišične mase so poznane kot sarkopenija in imajo za posledico zmanjšanje moči in gibljivosti, probleme z ravnotežjem in pogoste padce. Z leti je večje zmanjšanje mišične mase kakot telesne mase. Ugotovljeno je da mišična masa z leti upada; do 60. leta po 5 % na vsakih deset let, po 60. letu pa 10 % na vsako desetletje. Tomografija srednjega dela stegna je pokazala da je na prerezu stegna odraslega mladega in športno aktivnega moškega 90 % mišičnega tkiva, pri oslabeli starostnici pa samo 30 %. Te telesne spremembe imajo tudi prehranske posledice. Potrebe po energiji so zmanjšane za okoli 100 kcal (420 kJ) vsakih 10 let. Ker pride do zmanjšanja vnosa energije je težje zadovoljiti potrebe po mikrohranilih. Posledica je premajhen vnos s hrano vitamina D, magnezija, kalcija in cinka med varovanci v domovih za ostarele.To pomeni da prehrana ostarelih mora biti bogata na mikrohranilih, da se nadomesti ta primanjkljaj.

Slika 3: Sprememba mišične mase z leti

Vrstica 1 Vrstica 20

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

24

26

28

Stolpec A

Stolpec B

Stolpec C

moški ženske

miš

ična

mas

a (k

g)

Vir: Garrow, 2000

Za razliko od mlajših ljudi, ostareli so manj sposobni za ponovno vzpostavljanje ravnotežja po večjem ali manjšem energijskem vnosu. Te ugotovitve so zlasti pomembne v primerih ko starostnik med zdravljenjem za neko boleznijo ni jedel dovolj in mu je potrebno pomagati da se vrne na staro stanje s pomočjo primerne, sprejemljive in obogatene hrane s ustrezno

30


energijsko vrednostjo. Največkrat je to več manjših obrokov (malic) namesto obilnih glavnih obrokov.Količina mišic je pomembna za samo funkcioniranje mišic. Masa telesa je tesno povezana z delovanjem telesa in njegovo mobilnostjo. Moč vseh mišičnih skupin se zmanjšuje s staranjem. Čeprav je mišična moč žensk za polovico manjša kot pri moških, razlika postane zanemarljiva ko se preračuna na telesno maso, torej ohranjanje mišične mase je strategija za ohranjanje moči v starosti. Telovadba je ključnega pomena za dobro mišično delovanje. Vaje za ohranjanje telesne teže vplivajo na mišično maso in moč ter delujejo zaščitno pred nepokretnostjo oz. omilijo njene posledice. Med ostarelimi, kateri so se uključili v redni trening za noge se je povečala količine mišične mase za 9 % (prerez na sredini stegna), moč pa za 174 %. Količina telesnih mišic je pomembna za metabolizem, ker so skeletne mišice največje mesto za skladiščenje glukoze. Mišična masa je v korelaciji s glukozno toleranco. Če je telesna masa vzdrževana, ali celo povečana s telovadbo, se vnos energije in hranilnih snovi ter metabolični ritem obdrži tudi v starosti.

3.5.2 Upad kostne gostote in sinteze vitamina D v koži

Nezadosten vnos vitamina D lahko ima za posledico zmanjšanje kostne gostote, ter povečano nevarnost zlomov. Kalcij v kombinaciji s vitaminom D pri ostarelih ima koristen vpliv pri preprečitvi zlomov, vključno z zlomi bokov. Redna telovadba prav tako pomaga pri preprečevanju izgube kostne mase.

3.5.3 Imunost, prehrana in staranje

Med staranjem se zmanjšuje količina „imunskega“ tkiva, Na imunski sistem vplivajo esencialne maščobe kot predstopnja eikosanoidov, prostoglandinov in levkotrienov. Na sintezo eikosanoidov lahko vplivajo antioksidanti kot so vitamin E in C, selen in baker. S staranjem pride do upadanja imunske funkcije Tcelic kar je povezano z zmanjšano produkcijo in odzivnostjo interleukina II. Z dodajanjem vitamina E (800 mg) je že v 30ih dneh zabeleženo izboljšanje. Tudi zmanjšan vnos vitamina B6 povzroči zmanjšano produkcijo interleukina II, kar se normalizira z ponovnim zadostnim vnosom vitamina B6. Iz eksperimentov na podganah in ljudeh je ugotovljeno da je pomanjkanje cinka povezano z oslabitvijo funkcij T celic. Iz tega je razvidno da pomanjkanje proteinov, cinka, vitamina B6 in ustreznih antioksidantov predstavlja veliko nevarnost za delovanje imunskega sistema. Ugotovljeno je da se s pravilno prehrano dajo preprečiti posledice delovanja oslabljenega imunskega sistema. Multivitaminski in multimineralni nadomestki lahko v prehrani starostnikov lahko vplivajo na boljše delovanje limfocitov in posledično na manj infekcij.

3.5.4 Prehrana pri ostarelem žilnem sistemu

Odnos med maščobami in holesterolom ter srčnimi boleznimi se v starosti spremeni vendar bolezni še obstajajo. Zmerno zvišanje količine homocistina, ki je v zvezi z leti, zvečuje nevarnost nastanka srčno žilnih obolenj, kapi in zamašitve perifernih žil. Na povišan nivo homocistina v krvi vpliva nezadosten vnos vitaminov B6 in B12. Nezadosten vnos vitamina B12

je v zvezi z nastankov atrofičnega gastritisa, aklorhidrije in nezadostne adsorpcije vitamina B12

iz hrane. Možnost pojava atrofičnega gastritisa se z leti veča, pri 80. letu je 50 %.3.5.5. Funkcije zaznavanja

Centralni živčni sistem je zelo občutljiv na zaloge hranilnih snovi in ima velik vpliv na njihov vnos. Med staranjem se zmanjšata finkciji voha in okusa kar vpliva na prehranske navade

31


ostarelih. Izrazito pomanjkanje vitaminov in mineralov ni čest pojav, vendar nezadosten vnos vodi k obolenjem in upadanju nevrokognitivnih funkcij z leti. Zdravi sarostniki, ki so imeli v krvi premalo določenih vitaminov so na testu spomina in abstraktnega mišljenja imeli slabši rezultat. Posledice pomanjkanja vitaminov pri starostnikih so.

B1 Tiamin beriberi, WernickeKorsakov sindrom B3 Niacin pelagra , demencia Pantotenska kislina degeneracija mielina B6 Piridoksin periferna neuropatija, konvulzije Folati iritabilnost, depresija B12 kobalamin periferna neuropatija, demencija vitamin E spinocerebralna degeneracija, periferalna axonopatija

3.5.6 Prehrana in vid

Oslabel vid je zelo pogost pri starostnikih. Skoraj polovica starostnikov v starosti od 75 do 80 let zgubljajo vid zaradi očesne mrene. Na srečo odstranitev katarakte (očesne mrene) povrne vid in je to najpogostejša operacija med starostniki. Na nastanek očesne mrene se da vplivati s primernim ravnanjem in prehrano. Kajenje in izpostavljanje močni svetlobi vplivata na nastanek kaktarakta. Antioksidanti v hrani (vitamin C, E in beta karoten) preprečujejo nastanek očesne mrene kakor tudi starostno slepoto. Ker vpliv prehranskih dodatkov ni še povsem raziskan je še najboljše priporočilo da je v tem obdobju potrebno jesti veliko zelene, rumene in oranžne zelenjave (povdarek je na špinači) in sadja.

3.5.7 Prehranska priporočila

Priporočila za prehrano ostarelih se ne razlikujejo bistveno od priporočil za druge odrasle, le da pri starostnikov obstaja nevarnost nezadostnega vnosa posameznih hranil. Predvsem je potrebno da je vnos energije, beljakovin, prehranskih vlaknin, kalcija, vitaminov D, B12, B6 in folatov v zadostnih količinah. V primeru da je pomanjkanje dokazano, starostniki morajo dobiti ustrezne nasvete glede nadomestil. Samoiniciativno jemanje nadomestil, posebaj v prevelikih količinah, je lahko zelo škodljivo in ga je treba preprečiti.. Pomembno je tudi da ostareli spijejo dovolj vode na dan, zlasti v suhem in vročem vremenu. Potrebno jih je spodbujati k pitju vode ker pogosto ne čutijo žeje. Pogosto so tudi zaprti, zato morajo uživati hrano z veliko prehranskih vlaknin.(Garrow, 2000)18

3.5.8 Fizična aktivnost

Zaradi telesne nedejavnosti pride do zmanjšanje mišične mase in mišične moči, zmanjšane vzdržljivosti, povečanja trebušnega maščevja, oslabljenih kosti in oslabljenega občutka za ravnotežje. Telesno nedejavni odrasli ljudje postopoma izgubijo 2040 % mišične mase, zaradi česa se pomembno poslabšajo njihove gibalne sposobnosti. Za ohranjanje primerne sestave telesa z zadosti mišičja in čim manj maščevja je torej pomembna kombinacija uporovne in aerobne vadbe. Telesno dejavne osebe v povprečju umirajo dve leti kasneje kot njihovi nedejavni vrstniki. Še pomembneje je, da redna telesna dejavnost „odloži“ s starostjo povezane kronične bolezni in invalidnost v povprečju kar za 15 let, zato vadba izrazito podaljša kakovost življenja in skrajša bolehanje pred smrtjo.(Blinc, Bresjanac, 2006)19

Zelo pomembno za vzdrževanja dobrega stanja je aktivna vadba. Aerobična vadba vpliva na zmanjšanje nevarnosti nastanka kardiovaskularnih obolenj in smrti. Tudi izguba mišičnega tkiva v starosti ni neizogibna. Sistematični vadbeni programi so uspešni za povečanje mišične

32


in kostne mase ter moči. Zato bi se vsi ostareli morali glede na svoje zmožnosti ukvarjati s aerobnimi vajami in vajami za moč (razgibavanje). Dober primer organizirane vadbe je skupinski ples.

3.5.9 Ključna dejstva za prehrano starostnikov

Kronična obolenja in slabo zdravje ni nizogibno v starosti. Izgubo mišične mase in moči, pokretnosti in gibljivosti se lahko in jo je treba

minimizirati s primerno prehrano in vadbo, bivanjem na svežem zraku in soncu. Atioksidanti, kot so vitamini in minerali so zelo pomembni za vzdrževanje imunskega

sistema in vida. Folati in vitamin B12 so zelo pomembni v prevenciji srčno žilnih in perifernif žilnih

obolenj Vedenjske funkcije so odvisne od zadostnega vnosa vitaminov, posebaj vitamina B12

Izguba mišičnega tkiva ima za posledico manjše potrebe po energiji, zato mora prehrana biti dovolj bogata da vsebuje zadovoljivo količino mikrohranil.

Prehrana starostnikov bi morala biti bogata z nerafiniranimi žitaricami in kruhom, zelenim, rumenim in oranžnim sadjem in zelenjavo, stročnicami, mlečnimi izdelki in manjšomi rednimi obroki rib, perutnine, mesa in jajc, da bi se poskrbelo za vnos vseh hranil v naravni obliki.

Vitamin D, B12 in kalcij so lahko v obliki nadomestkov pri ljudeh pri katerih obstaja nevarnost pomanjkanja.(Garow,2000)20

4. Literatura in viri:

1. Blinc A., Bresjanac M.: Telesna dejavnost za zdravje, Revija Za srce, Društvo za zdravje srca in ožilja, letnik XV, številka 12, Ljubljana, 2006,str. 4244

2. Elmadfa, I., Leizmann, C.: Ernahrung des Menschen, Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 1998

3. Gabrijelčič Blenkuš, M. et al: Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojnoizobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej), Ministrstvo za zdravje, 2005, Ljubljana

4. Garrow, J. S. et al: Human nutrition and dietetics, Edinburgh, Churchill Livingstone, 2000

5. Mann, J., Trunswell, S.:Essentials of human nutrition, Oxford University Press, 1998, Oxford New York,

6. Maučec Zakotnik J., Hlastan Ribič C.: Nacionalna promocija gibanja za zdravje in uživanja zelenjave in sadja ter vsaj pol urnega gibanja na dan za splošno populacijo v vseh okoljih in na vseh ravneh, www2.gov.si/mz/mzsplet.nsf z dne 01.12.2005

33


7. Pokorn, D.: Higiena prehrane, Inštitut za higieno, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 1996, Ljubljana

8. Referenčne vrednosti za vnos hranil, 1. izdaja, Prevod iz nemškega jezika, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana, 2004

9. Salobir, K.: Vpliv sveže in konzervirane krme na kakovost živalskih proizvodov, Zbornik predavanj, “ZadravčeviErjavčevi dnevi”, Živinorejsko veterinarski zavod za Pomurje, Murska Sobota, 1998

10. Salobir, K.: Prehransko fiziološka funkcionalnost maščob, 21. BŽD, Portorož, 2001, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2001

11. Salobir, K.: Meso in mesnine za kakovostno prehrano, Portorož, 2000

12. Williams, H., M.: Nutrition for health, fitnes and sport, Old Dominion University, The McGrawHill Companies, Inc., USA, 1999

34

salobirsemxr69

Documents

polnozrnati ri vsebujejoelezo

ki je

upotevajodachpriporoila gledenavnoshranilnihsnovi

zamajhnofizino aktivnostje

mleni izdelki

vnos vode

polnozrnatimikruhiinizdelki padobimocink

pusta govedina