roka vikinškega bojevnika

Ilustracije: Helen Flook

22 roka vikinskega bojevnika notri.indd 322 roka vikinskega bojevnika notri.indd 3 27.3.2012 19:11:1727.3.2012 19:11:17

13

»Ko je Th orvaldov brat Lief prispel sem, je tukaj srečal domačine.« Freydis je nada-ljevala. »Spuščali so tako strašne krike, da jih je Lief poimenoval Skraelingi … kriča-či. Toda tisto leto niso napadli Vikingov.«


14

»Ampak so jih napadli,« je rekel Skir-nir. »Mama, povej nama, kaj se je zgodilo, da so napadli.«

»To je bilo tri leta kasneje, takrat je Th orvald že prispel v Vinlandijo. Nekega zgodnjega jutra je Viking zagledal Skrae-linga, ki ga je opazoval. Skraeling je bil premazan z medvedjo maščobo, ki ga je varovala pred mrazom, in se je kar svetil na soncu. Vikingi so vpili nanj, zato je zbežal …«


15

»Po eni nogi?« se je posmehnila Irpa.Mama se ni zmenila zanjo. »Vikingi so

tekli za njim in naleteli na devet Skraelin-gov, ki so taborili so na obrežju jezera. Takrat so ravno spali.

Th orvald se je odločil, da jih bo napa-del, preden bi domačini lahko zgrabili za orožje. Osem jih je obležalo ubitih, eden pa je stekel po pomoč.«

»In zakaj jih je napadel?« je vprašala Irpa.


16

»Neumen je bil,« je zavzdihnila Frey-dis. »Vikingi in Skraelingi bi lahko v miru živeli. Tako pa je Th orvald začel vojno. In seveda je bil prvi, ki je v vojni umrl.«

»Skraelingi so ga ustrelili, a ga niso, mama?« je rekel Skirnir.

»So. S puščico so ga zadeli v trebuh. Prijatelji so ga prinesli v tabor in ga hranili z ovseno kašo in s čebulo.

»Z ovseno kašo in s čebulo?« se je smejala Irpa. »O, fuj! Zakaj so to poče-li?«


17

»Ovsena kaša se je razlezla po njego-vem drobovju. Ven so potegnili puščico – in kako, misliš, je dišala?«

»Po čebuli,« je rekel Skirnir. »To je pomenilo, da je puščica prebodla črevesje. Zanj ni bilo več upanja.«

»Th orvald je rekel: ˝Našli smo rodovi-tno deželo, a meni ni usojena.˝ Čez nekaj ur je umrl,« je pripovedovala Freydis.

»Kdo je v vojni zmagal?« je vprašala Irpa.

Mama je zmajala z glavo. »Še zmeraj traja.«

»Nobenega Skraelinga še nisem vide-la,« je vztrajala Irpa.

»Tukaj smo šele nekaj mesecev,« ji je rekla mama. »Toda nekateri naši lovci pravijo, da - budnih oči - med drevesi videvajo sence, ki se, premazane z medved-jo maščobo, svetlikajo v daljavi.«


18

Skirnir je zadrgetal. »Ko boš prvič videla Skraelinga, bo to tudi zadnjič, ljuba Irpa. Nekega dne boš zatavala daleč od vasi in dobili te bodo.«

»Pojdi delat na polje,« je rekla Freydis. »Na polju boš varna. Izogibaj se gozdov.«

»Pojdi v gozd,« ji je zabrusil Skirnir. »Le pojdi, če si upaš.«


19

»Skirnir!« ga je ostro opozorila mama.»Ne draži sestre. Raje pojdi in ji poma-

gaj opleti pridelke.«»Oh, mama! Z možmi sem hotel vadi-

ti bojevanje. Rad bi postal bojevnik, ne pa kmet.«

»Če se ne boš takoj lotil pletja, boš bojevnik z oklofutanim ušesom. Pojdi.«

Skirnir je stekel.


20

Tisto noč so prišli Skraelingi. Vikinge je zbudila gruča dvajsetih bojevnikov, ki so stali na vrhu hriba nad vasjo. Oboroženi so bili sicer z loki, ampak tetiv niso imeli napetih. Domačini niso nameravali napa-sti.


roka vikinškega bojevnika

Documents