rešite svoje premoženje, kupite srebro

Rešite svoje premoženje,kupite srebro

THORSTEN SCHULTE

Re{ite svoje premoženje,kupite srebro

Pomembna temeljna znanja za kriti!ne vlagatelje

• Kako mirno pre"iveti svetovni dol"ni#ki in evrski kaos

• Kako do neposrednega dobi!ka od svetovnega potenciala srebra

CIP - Katalo!ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji!nica, Ljubljana

336.743.23SCHULTE, Thorsten Re"ite svoje premo!enje, kupite srebro / Thorsten Schulte ; [prevedla Maru"a Mugerli Lavren#i#]. - 1. izd. - Tr!i# : U#ila International, 2012Prevod dela: Vermögen retten

ISBN 978-961-00-1550-5 za trdo vezavoISBN 978-961-00-1544-4 v zbirki $epna knjiga261138432 za trdo vezavo261140224 v zbirki $epna knjiga

Thorsten SchulteRE%ITE SVOJE PREMO$ENJE, KUPITE SREBRO

Prevedla Maru"a Mugerli Lavren#i#Uredila Mojca Benedi#i#Tehni#na izvedba R. D. S.Naslovnico oblikovala Marjeta NovakTehni#ni direktor %tefan %kvorc Izdala in zalo!ila U#ila International, zalo!ba, d.o.o., Tr!i#

in Elementum-Ag, d.o.o., %en#ur, 2012Za zalo!bo Sre#ko MrvarZa Elementum-Ag, d.o.o. Peter Slap"ak

Natisnjeno v EUPrva izdaja, naklada 300 izvodov (za trdo vezavo)Prva izdaja, naklada 1000 izvodov (v zbirki $epna knjiga)

Copyright © 2012 by Kopp Verlag, Pfeiferstrasse 52, D-72108, RottenburgVse pravice pridr!ane

je registrirana blagovna znamka zalo!be U#ila International.

Vsebina

Srebro – nepogre!ljiva kovina prihodnosti 11Uvod 13

Re#ite premo"enje – dokler je #e !as 17Klasi"ne gospodarske nacije tonejo v mo"virju dolgov 25Kdaj bo posojilni balon po"il? 27U"inek oku#be (“contagion effect”) ali: Gr"ija

ni osamljen primer 29Vzroki evrske krize 34Kdo bo re!il re!iteljice? 40Kje je !e varno? Nara!"ajo"a dr#avna tveganja 42Valutna reforma – ali nam grozi grozljiv konec 46

Temeljna znanja o srebru 53Kratka zgodovina srebra 56Kratko in jedrnato: Vse, kar morate vedeti o srebru 58Kateri dejavniki dolo"ajo ceno srebra? 63Kako se oblikuje cena srebra? 66Virtualno srebro – igra na Nymexu 68Fizi"ne srebrne investicije – vredne same po sebi 69

Enajst dobrih razlogov za nalo"bo v srebro 751. razlog: Zlato se kopi"i, srebro izrablja 782. razlog: Zaradi svojih fizikalnih lastnosti je srebro tako

za#eleno in te#ko oziroma sploh ne nadomestljivo 833. razlog: Bum trga RFID "ipov – brez srebra ne gre 854. razlog: Brez srebra ni energij prihodnosti 875. razlog: Srebro igra pomembno vlogo v medicini 886. razlog: Srebro – zato da bodo delovale povezave 89

7. razlog: V trezorjih emisijskih bank skorajda ni srebra 908. razlog: Vse ve" vlagateljev odkriva srebro 919. razlog: Omejeni resursi srebra 94

10. razlog: Srebro omogo"a dav"no optimirano nalo#bo 9511. razlog: Prepoved srebra je komajda verjetna –

v primerjavi s prepovedjo zlata 96Umetnost iz srebra 98Namizna srebrnina 105

Fizi!na nalo"ba – ko ve#, kaj ima# 107Nenavadno dav"no pravo 110Srebrne palice – nepriljubljene zaradi visokega

davka na dodano vrednost 111Dav"na posebnost: münzbarren 112Kovanec ali münzbarren? 114Najbolj znani in za#eleni srebrni kovanci 114

American silver eagle 116Britannia 117Canada wildlife 118Kenguru 118Kivi 119Koala 119Kukabura 120Libertad 121Avstralski srebrni lunar serija 2 122Kitajski srebrni lunar in barvni lunar 122Maple leaf 123Panda 124Dunajski filharmonik 125Nem!ka posebnost – Quadriga 125

Kje lahko varno in diskretno kupite srebro 126

Delo po meri – ustrezna nalo"bena strategija 1291. korak: Kako veliko je va!e likvidno premo#enje 1322. korak: Razpr!itev va!e nalo#be v srebro 133Alternativa: ETF-ji in ETC-ji 134

Delnice rudnikov srebra 139Fresnillo 141Pan American 141Silver Wheaton Corp. 141Silver Standard 142Coeur D’Alene 142Hecla Mining 142Polymetal 143Hochschild 143Silbercorp. Metal 143

Opcije in drugi produkti terminskih trgov 144Future posli 146Opcije/Warranti 146

Primer iz prakse: nakupna opcija 149Primer iz prakse: prodajna opcija 149

Platina in paladij kot dodatek 150Platina: te#ka plemenita kovina 151Temeljna dejstva o platini 152Paladij: sorodnik platine 152Temeljna dejstva o paladiju: 153Posredne nalo#be v platino in paladij 153

Pogled v prihodnost: Najbolj#e #e pride 155Nalo#be v srebro kot najbolj!a strategija za!"ite

pred inflacijo 160Srebro je v primerjavi z zlatom !e vedno izredno

podcenjeno 161Zelo dale" smo od srebrnega balona 162Vrednost srebra v primerjavi z drugimi

premo#enjskimi razredi 166Cena srebra: potovanje v prihodnost 167Srebro – sidro stabilnosti za negotove "ase 175

Leksikon srebra 181

Dodatek 193O avtorju 197

Knjiga Thorstena Schulteja je namenjena tako zaþetnikom kot tudi izkušenim vlagateljem v srebro. Bralec bo v njej izvedel, zakaj je ravno zdaj pravi trenutek za naložbo v srebro. Po uvo-dnem poglavju, v katerem vas bo avtor seznanil z nujno potreb-nim znanjem o “belem zlatu”, sledi enajst prepriþljivih razlogov, ki govorijo v prid srebrni naložbi.

V bržkone najzanimivejšem poglavju vas bo avtor razumljivo vpeljal v skrivnosti uspešnih naložbenih strategij, potovanje po svetu srebra pa zakljuþil z jasno napovedjo za prihodnost.

Ujemite redko priložnost, preberite knjigo Thorstena Schulteja in imejte tudi vi dobiþek od neznanskega potenciala srebra!

Srebro – nepogre!ljiva kovina prihodnosti

Sam sem, kot najbrž veste, navdušen nad srebrom kot investi-cijskim sredstvom – in potencial, ki se skriva v tej žlahtni ko-vini, je po mojem mnenju neznanski. Stavek, ki bo zagotovo pognal kri po žilah številnim bralcem knjige, še posebno, ker ga je zapisal trenutno najveþji poznavalec “srebra” v Evropi, zagotovo pa najboljši analitik na podroþju srebra v Nemþiji, investicijski banþnik, katerega napovedi so se do zdaj še vedno izkazale za resniþne – Thorsten Schulte.

Po prebrani knjigi ne boste bogatejši le za poglobljeno znanje o aktualni gospodarski in fi nanþni krizi, v kateri se je v zadnjih letih znašla Evropa, temveþ predvsem o tem, kaj pravzaprav srebro je, kakšna je njegova zgodovina, dejavnikih, ki doloþajo ceno srebra, ter o razlogih, zakaj je pomembno imeti v svojem fi nanþnem portfe-lju tudi plemenite kovine, zakaj se odloþiti za naložbo v srebro in na kakšen naþin je to najbolje storiti.

Mogoþe le nekaj informacij o srebru za priokus ... Fizikalne, ke-mijske in biološko-medicinske lastnosti srebra so izredne. Zato je in bo srebro zelo zaželena kovina v industriji, po drugi strani, ali pa prav zato, je tudi zelo obetavna naložba, saj tako kot zlato nudi ob-þutek fi nanþne varnosti. Dolgoroþno se bo njegova cena zagotovo dvignila. V korist tej trditvi govorijo vsaj trije razlogi. Zaloge srebra so namreþ zelo omejene, bistveno manj ga je kot zlata, srebro bo

postajalo vse bolj zanimivo kot industrijska uporabna kovina in srebro bo postala druga varna valuta, takoj za zlatom.

Strokovnjaki ugotavljajo, da je fi nanþna pismenost veþine prebi-valstva v Evropi zelo slaba. In niþ drugaþe ni v Sloveniji, zato si v podjetju Elementum d.o.o in Concorde PS d.o.o. prizadevamo kar najbolje informirati þim širši krog ljudi, saj se zavedamo, da lahko le fi nanþno pismen posameznik pametno zašþiti in optimizira svoje premoženje pred infl acijo oziroma posledicami morebitne valutne reforme in si tako zagotovi fi nanþno varnejši jutri. Bodite ta fi nanþ-no pismen posameznik tudi vi!

Neodvisni mednarodni premoženjski svetovalec,Bojan Pravica

Uvod

André Kostolany je nekoþ dejal: “Ne vem, kako bi na hitro obogateli. Vem pa, kako boste na hitro obubožali: þe boste poskusili na hitro obogateti.” Naš cilj ne more in ne sme biti hitri zaslužek. To bomo raje prepustili hazarderjem in pustolov-cem, ki bi lahko svojo sreþo namesto na borzi prav tako preiz-kušali v Las Vegasu. Naš cilj je zavarovanje premoženja v þasu najveþjih izzivov. Opraviti imamo z neverjetnim balonom na trgu vrednostnih papirjev s fi ksnimi obrestmi. Balonom posojil, ki so jih izdale države, banke in podjetja. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je znašala vrednost državnih posojil, banþnih obveznic in podjetniških posojil na celem svetu okrog 15 bilijonov dolarjev, se pravi 15.000 milijard dolarjev. V za-þetku leta 2011 je vrednost posojil dosegla že skoraj 98.000 milijard dolarjev. Koliþina papirnatega denarja je v zadnjih tridesetih letih neznansko narasla. V štiriintridesetih þlanicah OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), se pravi v starih industrijskih državah, je bilo sredi leta 2011 osemnajstkrat toliko denarja kot leta 1980. Gospodarski rezul-tati teh istih držav pa niso niti šestkrat veþji. V medijih krožijo vedno veþje številke. Ko je nemška banka Herstatt leta 1974 bankrotirala, so izgube znašale okoli pol milijarde nemških mark. Danes bi za rešitev francosko-belgijske banke Dexia

14 THORSTEN SCHULTE

potrebovali fi nanþne garancije Belgije, Francije in Luksembur-ga v višini veþ kot 90 milijard evrov. Pri tem pa je banka že leta 2008 prejela fi nanþno injekcijo v vrednosti 6,4 milijard evrov in za veþ kot 150 milijard garancij. Država, kot je Irska, je morala samo leta 2008 sprejeti banþni reševalni paket v vre-dnosti 485 milijard, kar je trikratna vrednost gospodarskega uþinka države. Samo pešþica teh podatkov zadostuje, da se zavemo, kako velika nevarnost danes grozi našemu papirnatemu premoženju.

Moj cilj v prihodnjih letih je zavarovanje naših prihrankov. S to knjigo želim srebro predstaviti kot najboljšo “zašþito pred infl acijo”. Še boljšo kot zlato! Bela kovina kot investicija zaen-krat še ostaja v senci zlata. Knjiga bo dokazala, da so vlagatelji osredotoþeni predvsem na zlato. Kar je velika zmota! O zlatu sicer ne govorijo vsi in še zelo daleþ smo od zlatega balona, toda za srebro se zanima veliko manj vlagateljev. In ravno zato je za nas tako zanimivo. Ko je nekaj vsem na jeziku, lahko na to mirno pozabite. Takrat je že prepozno. Pri srebru smo od tega še zelo zelo daleþ. Vendar pa je mikavnost srebra zame še iz enega razloga veþja kot oþarljivost zlata. Pri zlatu je letno povpraševanje v devetih desetinah na strani nakita in investicij, zgolj desetina pade na industrijo. Srebro pa se v realnem gospo-darstvu uporablja v velikem slogu. V luksuznem avtomobilu je veþ kot za dve unþi srebra, v vsakem mobilnem telefonu ga je približno 250 miligramov, veþ kot 90 odstotkov sonþnih kolek-torjev izkazuje srebrne deleže in s srebrom je prevleþena celo površina mojega hladilnika. Poleg tega je srebro prisotno v mnogih tehnologijah prihodnosti. In jaz želim biti lastnik ple-menite kovine, ki se uporablja v realnem gospodarstvu in ki omogoþa raznolike možnosti uporabe.

15UVOD

Oscar Wilde govori o ljudeh, ki “poznajo ceno vsega in vrednost niþesar”. Kdor bo prebral to knjigo, bo spoznal resniþno vrednost vlaganja v srebro. To je pomembno, da tudi ob moþnih udarcih ne boste podvomili o dolgoroþnih priložnostih in velikem pome-nu naložb v srebrno premoženje. Pri vlaganju upoštevajmo splošen nasvet: Kupuj, ko trepetaš, in prodajaj, ko postaneš pohlepen. Centralne banke in porabniki srebra v industriji þutijo potrebo, da srebrne špekulante tu in tam udarijo po prstih. Kdor špekulira s certifi kati s fi nanþnimi vzvodi ali na ameriškem ter-minskem trgu, se bo, þe se ne bo zmenil za svarila, vedno znova opekel. Tisti, ki danes fi ziþno vlagajo v srebro, pa potrebujejo samo potrpljenje. Kajti srebro je v primerjavi z zlatom – in še bolj v primerjavi z vsemi papirnimi denarnimi terjatvami od vlaganj v banke, državne obveznice, banþne zadolžnice in še veliko drugega – zelo podcenjeno. Odpravite se torej z menoj na potovanje po našem današnjem svetovnem fi nanþnem siste-mu in trgu srebra, zato da boste tako kot jaz v srebru prepozna-li pomemben del strategije zašþite premoženja. Evro, dolar, britanski funt, japonski jen in celo švicarski frank so bolni v svojem jedru. Srebro je na dolgi rok “varna banka” v teh skraj-no nestanovitnih þasih.

RE!ITE PREMO"ENJE –

DOKLER JE !E #AS

Nekaj tednov pred pomembnimi parlamentarnimi volitvami je bil predsednik vlade na koncu z živci. Na zasedanju poslanske-ga kluba njegove socialistiþne stranke v idiliþnem kopališkem kraju Balatonöszöd ob Blatnem jezeru je takratni madžarski ministrski predsednik Ferenc Gyurcsany priznal nekaj nezasli-šanega. “Lagali smo ljudem. Jasno kot beli dan je bilo, da to, kar govorimo, ne drži … Štiri leta nismo naredili niþ. Niþ. Na-vesti ne morem niti enega vladnega ukrepa, na katerega bi lahko bili ponosni,”1 je rohnel predsednik vlade, ki je v politiko vstopil kot premožen poslovnež. Neprijetno je bilo to, da je bil Gyurcsanyjev govor posnet in pozneje predvajan na televizijah in razširjen na spletu, kar je na Madžarskem pripeljalo do vi-harnih protestov in veþdnevnih nasilnih spopadov.

Prav zares huda provokacija. Ministrski predsednik države þlanice Evropske unije odkrito prizna, da je državljanom veþ let lagal in jih zavedno pušþal v negotovosti glede dramatiþne proraþunske situacije. Je bila to nesramnost, predrznost ali je politik preprosto povedal resnico? Roko na srce: Ste zares pre-priþani, da vam vladajoþi vedno govorijo resnico? Ne glede na

1 Citirano po Süddeutsche Zeitung, 19. 6. 2006

20 THORSTEN SCHULTE

to, ali sedijo v Berlinu, Parizu, Bruslju ali Budimpešti. Najbrž ne. Zato ni niþ þudnega, da je po prvem razburjenju tudi na Madžarskem prevladalo mnenje, da je nekoliko naiven premier preprosto povedal resnico. In ta je bila dovolj dramatiþna: Že leta 2006 je proraþunski primanjkljaj na Madžarskem znašal 10,1 odstotka bruto domaþega proizvoda (BDP). Vlada se je zamenjala, težave pa so ostale. Jeseni 2008 je bila Madžarska tik pred državnim bankrotom in rešili so jo lahko le s pomoþjo 20 milijard evrov težkega kredita Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Toda že poleti 2010 je novi ministrski predsednik Viktor Orban potrdil, da so razprave o plaþilni nesposobnosti Madžarske še kako na mestu. Vlada je položaj v srednjeevrop-ski državi primerjala s kriznim položajem v Grþiji.2

Morda se boste vprašali, zakaj smo za uvod v knjigo izbrali ravno majhno državo, kot je Madžarska. ýe bi bile težave samo tukaj, bi bilo z Evropo še vse v najlepšem redu, zlasti ker Bu-dimpešta zaradi slabe proraþunske situacije še ni mogla vpelja-ti evra. Še sreþa, pravimo danes. Tak uvod smo izbrali zato, da vam že takoj na zaþetku predstavimo tri glavna sporoþila:

Ź 1. Dolžniška kriza nikakor ni nastala šele s krizo fi nanþnih trgov med letoma 2007 in 2009. Veþ milijard težka pomoþ bankam pa je že tako neugoden položaj še znatno zaostrila in dolžniško krizo zelo pospešila.

Ź 2. Prosim, ne mislite, da obstajajo samo v Budimpešti poli-tiki, ki so v ravnanju z resnico vþasih nekoliko ležerni (þe se izrazimo šarmantno).

Ź 3. Resniþni obseg krize državljani vedno izvedo šele tik pred dvanajsto in ko morajo vlade akcionistiþno udejanjiti rešilne

2 Boerse-go.de, 4. 6. 2010

21REŠITE PREMOŽENJE – DOKLER JE ŠE ýAS

programe, ki ogrozijo življenjski standard in blaginjo drža-vljanov. Takrat pa je praviloma prepozno, da bi lahko ukre-pali.

Upam, da knjigo berete še pravi þas, zato da za vaše premoženje ne bo prepozno. Vsi neuþinkoviti in dragi paketi rešilnih ukre-pov, ki so jih pripravile vlade, vprašljivi odkup državnih obve-znic iz problematiþnih evropskih držav, sanacijski programi v državah, ki jim grozi bankrot, ki naj bi umirili trge – niþ od tega težav ne bo rešilo. Vendar pa nam to daje vsaj nekaj þasa. Tudi vam, da boste lahko ukrepali in svojo denarnico obvaro-vali pred krizo.

Sam sem, kot najbrž veste, navdušen nad srebrom kot inve-sticijskim sredstvom – in potencial, ki se skriva v tej plemeniti kovini, je po mojem mnenju neznanski. ýe boste pravoþasno izdelali naþrt, boste od prihajajoþega srebrnega buma profi tira-li. Kajti najboljše šele pride (zato prosim nujno preberite moje napovedi na koncu knjige). Dolgoroþno se bo srebro po mojih ocenah izkazalo kot še kako privlaþna investicija. To je ena plat medalje – ali srebrnika. In druga: plemenita kovina je zanesljiv ohranjevalec vrednosti, še posebej v kriznih þasih. ýe bi prišlo do valutne reforme ali valutnega reza, bo moral vsak, ki verjame v papirnati denar in na njem temeljeþe naložbene instrumente (od hranilne knjižice preko posojil do klasiþnega življenjskega zavarovanja), raþunati na velike izgube. Srebro pa ima – tako kot tudi zlato – vedno notranjo vrednost. Odloþilna razlika med obema plemenitima kovinama: zlato kopiþimo – v trezorjih in škatlah za nakit. Srebro pa izrabljamo, in sicer zlasti za obetav-ne vrhunske tehnologije (glej 3. poglavje). To dela “belo ple-menito kovino” še posebej privlaþno. V drugem poglavju se bomo izþrpneje ukvarjali s tem vidikom.

Kaj pa þe se vse obrne popolnoma drugaþe, þe padca ne bo,

22 THORSTEN SCHULTE

Stolpasta zgradba na!ega amerocentri"nega svetovnega finan"nega sistema

Za vse nas je zelo te#ko ocenjevati dolgoro"no vrednost delnic, posojil, hi! in surovin. Edina gotovost je, da ni ni" gotovo. Trgi se pogosto vedejo iracionalno. Strahovi pripeljejo do pretiranih padcev, pohlep pa povzro"a cenovne balone, ki se v dolo"enem trenutku razpo"ijo. Zato je za nas toliko pomembneje, da po-znamo primerjavo, koliko denarja je bilo vlo#enega v razli"ne vrste nalo#b. V dr#avnih obveznicah, ban"nih zadol#nicah in drugih naslovih za izterjavo dolgov je bilo 31. marca 2011 skoraj 98 bilijonov dolarjev, natan"neje 97.761,6 milijard do-larjev. Na trgu obstaja velika mno#ica posojil in vlagatelji imajo zaradi velike ponudbe te#ave z izbiro. Lahko bi mislili, da je to dobro za upnike, "e le ne bi bilo majhnega ampak. Emitenti posojil, ki so prisotni na kapitalskem trgu, dolgujejo denar. $e bankrotirajo, bo kupec/upnik posojila ostal z dolgim nosom. $e grozi ste"aj dr#avam, te rade izkoristijo svoje cen-tralne banke, ki natisnejo nov denar, in sku!ajo te#ave re!iti z devalvacijo, torej dolgove tako reko" izni"iti z inflacijo. Posojil in s tem dolgov je kot peska v morju. Kdor vrednost rudnikov zlata primerja s tr#no ceno vseh delnic na svetu, pri delnicah rudnikov !e ne bo opazil balona. $e pogledamo domnevno velikodu!ne zaloge srebra – na Zemlji razpolo#ljive srebrne palice in kovance –, se aktualna vrednost izka#e kot zelo skro-mna. Zlata in srebra ni niti pribli#no toliko kot papirnatega denarja.

23REŠITE PREMOŽENJE – DOKLER JE ŠE ýAS

• Svetovna koli"ina derivatov (31. 12. 2010; OTC in borza) 668.979.900 mio. $

• Kapitalizacija posojilnega trga (31. 03. 2011) 97.761.600 mio. $

• Skupni dolg ZDA (31. 12. 2010; 359,6 odstotkov ameri!kega BDP-ja) 52.706.720 mio. $

• Kapitalizacija delni!kega trga (18. 11. 2011) 46.183.438 mio. $

• Nepremi"ninsko premo#enje ZDA (zasebno) (31. 12. 2010) 16.370.400 mio. $

• Neto zunanji dolg ZDA (31. 12. 2010) 2.470.989 mio. $

• Gotovina v obtoku ZDA (16. 11. 2011) 1.057.619 mio. $

• Dr#avno zlato ZDA (261,499 mio. un") 450.810 mio. $

• Investicije v surovine po svetu (30. 09. 2011, Barclays) 393.000 mio. $

• Tr#na kapitalizacija Exxon Mobila (18. 11. 2011) 365.338 mio. $

• Kapitalizacija rudnikov zlata (HUI indeks s 15 rudniki zlata, 18. 11. 2011) 225.827 mio. $

• Produkcija rudnikov zlata 2010 147.367 mio. $

• Zaloge srebra (2,494 mrd. un") 80.710 mio. $

• Produkcija rudnikov srebra 2010 23.813 mio. $

Vir: Bloomberg, BIS, Fed, CPM (Podatki pri ceni zlata 1723,95 dolarja in ceni srebra 32,36 dolarja za "isto un"o)

24 THORSTEN SCHULTE

þe bo evro rešen, þe bo vladam v dogovoru z državljani uspelo uveljaviti ostre sanacijske programe? Recimo torej, da se bo vse dobro konþalo. Predpostavljajmo, da bo globalno gospodarstvo doživelo tako rekoþ pravljiþni bum s komajda predstavljivimi stopnjami rasti, prekipevajoþimi davþnimi prihodki in polno zaposlenostjo. Poleg tega predpostavljajmo veliko stabilnost cen, zadostno oskrbo z energijo, stabilne vlade, uþinkovite dr-žavne uprave in konec vojn v oddaljenih deželah. Na kratko: za hip se prepustimo iluziji, da bi lahko obstajala ekonomska in geopolitiþna Indija Koromandija brez kriz. V takšnem okolju bi se bržkone celo posreþilo državne dolgove dolgoroþno zmanj-šati na sprejemljivo mero.

Potem bi bila svarila v tej knjigi nepotrebna in lahko bi me oznaþili za nepopravljivega pesimista. Kritiko bi z veseljem prenesel, saj bi od cvetoþega gospodarstva in stabilnih razmer profi tirali vsi. ýe bi prišlo do najboljšega možnega konca, bi bilo vaše vlaganje v srebro neke vrste zavarovalna polica. ýe ste lastniki nepremiþnine, svoj objekt zavarujete za primer po-žara in obenem upate, da škodnega primera nikoli ne bo. Ampak najpozneje, ko slišite, da so bili v vaši þetrti na delu požigalci, ste lahko pomirjeni, ker ste poskrbeli za zadostno zavarovanje. Vendar pa med zavarovalno polico in “srebrnim zakladom” obstaja odloþilna razlika: premije, ki jih morate plaþevati za zavarovanje, so izgubljene, þe zavarovanja ne boste uporabili. Z nakupom srebrnih kovancev ali palic, pa kopiþite trajno vre-dnost z donosnim potencialom. In tako kot zlato daje tudi srebro obþutek varnosti. Tega, da je omenjeni optimistiþni scenarij le tiha želja, pa nam na tem mestu ni treba poudarjati.

Dodatek

Srebrne münzbarren Umicore Andora

te"a dimenzije nominalna vrednost

ozna!evalna #tevilka

15.000 g 235 x 100 x 75 mm lito 450 diners 72863

5000 g 165 x 72 x 51 mm lito 150 diners 72862




195DODATEK

Srebrni kovanci (ve"ji 1 un"a)

Srebrne münzbarren Cookovi otoki

Srebrne palice

Obj

avlje

no s

prija

znim

dov

olje

njem

bav

arsk

e de

želn

e ba

nke

Avstralija kukabura

Avstralija koala

Avstralija lunar II(2011 zajec, 2012 zmaj, 2013 ka!a itd.)

Srebrne münzbarren Cookovih otokov so tamkaj zakonito pla"ilno sredstvo. ("istost enotno 999,0 ‰)

slika ni v naravni velikosti


ozna"evalna !tevilka 72502




Na voljo je raznolik program palic iz "istega srebra v naslednjih velikostih ("istost enotno 999,0 ‰)

te#a dimenzije ozna"evalna !tevilka

10 g 31 x 18 x 2,0 mm kovano (brez sl.) 25010



100 g 55 x 31 x 6,0 mm kovano 25100

250 g 59 x 29 x 16 mm lito (brez sl.) 25250


1000 g 90 x 48 x 26 mm lito 25501


15.000 g 235 x 100 x 75 mm (brez sl.) 25505

nom. vrednost velikost "istost te#a premer ozna"evalna !t.

30 AUD 1 kg 999,0 ‰ 1000 g 101,00 mm 72508

10 AUD 10 oz 999,0 ‰ 311 g 75,50 mm 72509


30 AUD 1 kg 999,0 ‰ 1000 g 101,00 mm 72904

10 AUD 10 oz 999,0 ‰ 311 g 75,50 mm 72903

0,5 AUD 1/2 oz 999,0 ‰ 15,552 g 36,10 mm 72900




30 AUD 1 kg 999,0 ‰ 1000 g 101,00 mm 72851

10 AUD 10 oz 999,0 ‰ 311 g 85,40 mm 72852

8 AUD 5 oz 999,0 ‰ 155,520 g 65,20 mm 72845

2 AUD 2 oz 999,0 ‰ 62,200 g 55,10 mm 72853

0,5 AUD 1/2 oz 999,0 ‰ 15,552 g 36,10 mm 72854

te#a dimenzije nominalna vrednost ozna"evalna !tevilka

5000 g 182 x 89 x 30 mm kovano 150 CID 72502

3110 g 182 x 89 x 18 mm kovano (brez sl.) 100 CID 72501

1000 g 105 x 50 x 18 mm kovano (brez sl.) 30 CID 72500

1000 g 100 x 12,5 kovano (kovanec, okrogel) 30 CID 72499

O avtorju

Thorsten Schulte, imenovan tudi “Srebrni deþek”, se je od leta 1999 do sredine leta 2008 ukvarjal z naložbenim banþništvom, pri þemer je pridobil posebna znanja na podroþju plemenitih kovin. Med drugim je bil podpredsednik banke Deutsche Bank za frankfurtsko obmoþje ter namestnik oddelþnega direktorja nemške centralne zadružne banke (Deutsche-Zentral Genossen-schaftsbank). Bil je pobudnik prvih surovinskih naložb nemških ljudskih bank, od leta 2003 pa se posveþa vprašanjem naložb v zlato in srebro.

Že leta odloþno priporoþa naložbe v zlato in srebro. Iz lastnih izkušenj ve, da vedno veþ predstavnikov bank dvomi o sistemu in se želi s plemenitimi kovinami zavarovati pred prihajajoþimi neprilikami našega amerocentriþnega svetovnega fi nanþnega sistema.

Stike ima tako s strokovnjaki za surovine, trgovci s plemenitimi kovinami, zaposlenimi na ministrstvih, ECB, ekonomisti, na-ložbenimi banþniki kot tudi s številnimi novinarji. Ustvaril je gosto mrežo informacij, ki jo izrablja v prid svojih bralcev.

Veþ informacij o avtorju in njegovem delu najdete na spletni strani www.silberjunge.de.

Ź Verodostojnost evidenc vam potrjuje letno potrdilo, ki ga izda neodvisni švicarski revizor poslovnih knjig.

Ź Vaše plemenite kovine se skladišþijo v vašem imenu in za vaš raþun.

Ź Plemenite kovine so ves þas skladišþenja varovane in zavarovane.

Veþ informacij na: www.elementum-internaƟ onal.com

Kontakt za Slovenijo:

Elementum d.o.o.Poslovna cona A354208 ŠenþurSI87644363

Elementum – AG d.o.o.Poslovna cona A354208 ŠenþurSI30566371

Tel.: 04/279-1990Gsm: 051/635-053Fax: 04/279-1991

Email: [email protected]: www.zlato-srebro.si

tudi prihodnost naših strank. Pomemben del naše dejavnosti je nenehno izobraževanje ob delu in na vseh podroþjih, ki so po-membna za našo dejavnost. Zato smo tudi, kot pobudnik in sodelujoþi, sodelovali v razvoju prvega enoletnega Usposablja-nja za premoženjske svetovalce v okviru Gea College. V šolskem letu 2011/2012 pa je bil na podlagi tega usposabljanja tudi prviþ v Sloveniji razpisan Visokošolski študij za premoženjske sve-tovalce v okviru iste ustanove.

Nimamo kristalne krogle, ki bi 100 % napovedovala gibanje naložb, izbiro najbolj donosne oblike vlaganj. Našim strankam pa jamþimo, da se jim bomo 100 % posvetili, pregledali potre-be, želje in zmožnosti, pokazali na prednosti ter slabosti posa-meznih produktov skozi celotno življenje. S poudarkom na razpršitvi obstojeþih kot morebitnih novih naložb.

www.concorde-ps.si

rešite svoje premoženje, kupite srebro

Documents