republika makedonija, ohrid ohridsko …uzkn.gov.mk/dokumenti/muzej_na_voda.pdfarheolo{ki ostatoci i...

$: REPUBLIKA MAKEDONIJA, OHRID OHRIDSKO …uzkn.gov.mk/dokumenti/Muzej_Na_Voda.pdfarheolo{ki ostatoci i drugi podatoci, kako i predanija. Istori~ari, hroni~ari, patepisci i istra`uva~i$
1

REPUBLIKA MAKEDONIJA, OHRID OHRIDSKO EZERO - ZALIV NA KOSKITE

PLO^A MI]OV GRAD PRAISTORISKA NAKOLNA NASELBA

PROEKT

MUZEJ NA VODA ”ZALIV NA KOSKITE” REKONSTRUKCIJA NA PRAISTORISKA NAKOLNA NASELBA

Nositel: NACIONALNA USTANOVA ZAVOD ZA ZA[TITA NA SPOMENICITE

NA KULTURATA I MUZEJ - OHRID

2

Nakolnite nadvodni ìveali{ta kako na~in na ~ove~ko egzistirawe vo specifi~na mikrosredina se osobeno karakteristi~ni za praistoriskiot period i toa od vremeto na neolitot-mladoto kameno doba, eneolitot-bakarnoto doba, bronzenoto i èleznoto vreme.

Na evropskiot kontinent se poznati i istraùvani najmnogu vo [vaj-carija, Severna Italija, Germanija, Avstrija, Polska, Bugarija i Grcija, a vak-viot stacioniran ìvot se odràl do denes kaj razni plemenski organizacii vo Afrika, Amerika, Okeanija i drugi prostori na planetata. Vrz osnova na podvodnite arheolo{ki istraùvawa na nakolnite ìveali{ta vo {vaj-carskite ezera, formiran e poseben hronolo{ki sistem vo kogo vleguvaat tri posebni periodi (nare~eni spored imiwata na naselbite): Robenhauzenov (naj-star), Lokrienski (sreden) i Morgienski (najmlad) period, koi go ispolnuvaat vremeto od 3 500 do 500 godina pred na{ata era (N.A.Mu{mov#Í 1925, 18-20).

Najstarite nakolni ìvea-li{ta bile gradeni na 50-100 m vnatre vo ezerata, a onie pomladite duri na 200 do 300 m podaleku od bregot, na ezerskite povr{ini. Ova bilo zavisno pove}e od procenkata ili pretpos-tavkata kolkava bila opas-nosta od neprijatelski napa-di na drugi ordi ili ple-menski grupacii ili od napa-di na divi yverovi

(N.A.Mu{mov# 1925, 18). Vo vrska so ova, ima i poinakvi sfa}awa. Imeno, nekoi istraùva~i smetaat deka nakolnite naselbi bile podignuvani pokraj ezerskite vodi, vo mo~urlivi tereni, nikoga{ ne vo samite vodi na ezerata, {to sekako ne e to~no. Po istraùvaweto na nakolnata naselba vo Sipplingen na Bodenskoto Ezero vo 1929 -1930 godina Reinerth ostro ja napadnal {vajcarskata nakolna teorija, postavuvaj}i teza, deka site tie naselbi bile izgradeni ne nad ezerskoto nivo, tuku na krajbre`jeto, na suvo tlo. Samo poradi za{titata od periodi~nite poplavi gradbite bile situirani na nakolniot most izgraden 50 do 100 sm. nad podlogata (Andrzej Kola-Gerard Wilke, Archeologia podwodna, Część I, Badania w akwenach śrỏdlądowych Europy Środkowej i Wschodniej, Uniwersytet Mikolaja Kopernika, skrypty i teksty pomocnicze, Toruń 1985, 15; Kalin Poroànov, Podvodnata arheologi® - razgovor sÍs *sveta na mÍl~anieto*, ôvekÍt zad nahodkite, Arheologi®ta dnes i utre (sÍstavitel Ivan Gacov), Intela, Sofi® 1975, 162). Vo sekoj sluaj, nastrana od ednostranite ekstremni sfa}awa na oddelni istraùva~i, postojat i edniot i drugiot vid na naselbi vo praistorijata pokraj ezerata pa i rekite. Zna~i, postojat i mo~uri{ni, no i krajezerski i ezerski naselbi. Nie ovde se osfrnuvame na nakolnite, poto~no, na ezerskite, odnosno krajezerskite naselbi od praistoriskiot period.

3

@iveli{tata bile podignati nad vodata na drvena platforma koja se potpirala na adekvatno rasporedeni drveni kolci zaka~eni na dnoto od ezeroto. Ku}ite bile gradeni od drvja, trski i slama, a celata naselba so bregot bila povrzana so lesna pateka-most izgradena na ist na~in i so ist materijal. Bidej}i ~esto stradale od poàri, tie ~esto bile i obnovuvani. Taka na dnoto od ezeroto se sozdavale sloevi koi, pri istraùvawata, ovozmoùvale i adekvatna stratigra-

fija, kako i otkrivawe na materijalnata kultura vrz osnova na koja, pokraj i vrz osnova na drugite okolnosti, se doa|a do soznanija za tehni~kite, kulturnite i duhovnite dostreli na praistoriskiot ~ovek od toa vreme i od doti~nata ìvotna mikrosredina.

NAKOLNITE @IVEALI[TA VO MAKEDONIJA gi spomnuva u{te Herodot (V,16) koj dava opis na edna ezerska naselba na Prasijadskoto Ezero (Butkovskoto ili Dojranskoto).

Ohridskoto Ezero, zaedno so Prespanskoto, pretstavuva ostatok na golemoto neogeno Dasaretsko Ezero i pripa|a na Jadranskiot basen. So dosega{nite istraùvawa utvrdena e diluvijalna terasa 10 do 12 m nad dene{noto nivo od vodata na ezeroto, a osven toa utvrdena e i krajbre`na linija visoka 4,0 m nad sega{noto nivo od ezeroto. Ova ezero imalo i poniski ezerski sostojbi vo minatoto. Toa e konstatirano vrz osnova na za~uvani tragi, arheolo{ki ostatoci i drugi podatoci, kako i predanija. Istori~ari, hroni~ari, patepisci i istraùva~i ostavile podatoci vrz osnova na koi se registrirani ili se pretpostavuvaat arheolo{ki vrednosti vo vodite na ezeroto. Ima tri vida na arheolo{ki vrednosti osvedo~eni vo ova ezero:

1) Nakolni (palafitni) naselbi od praistoriski vremiwa; 2) Arhitektonski i drugi objekti gradeni vo antikata i sredniot vek pokraj ezerskiot breg, a podocna potopeni so nagolemuvaweto na nivoto na ezerskite vodi, i 3) Potopeni dvi`ni predmeti i plovni objekti pri obavuvawe na ezerskiot soobra}aj vo praistorijata, antikata, sredniot vek i vo ponovite vremiwa.

Dosega najvpe~atlivi ostatoci od podvodnoto kulturno nasledstvo se ostatocite od nakolnite (palafitni) naselbi koi pripa|ale na praisto-riskite vremiwa. Toa se glavno, ostatoci od drveni kolci zabodeni na dnoto od ezeroto, kako i mnogubroen dvièn arheolo{ki materijal na prostorite od soodvetnite lokaliteti. Takvi lokaliteti se konstatirani vo stru{kiot del od krajbre`jeto, i toa: Usta na Drim, koj se prostira na pogolema povr{ina pokraj bregot i vo vodite na ezeroto, na mestoto kade {to rekata Crn Drim istekuva od Ohridskoto Ezero vo Struga; Vrbnik, blizu Struga, vo vodite na ezeroto zapadno od Usta na Drim za okolu 2,5 km, na pozicijata me|u Struga i Kali{ta, ju`no od krajbre`jeto za okolu 200 m i Crkveni Livadi, kaj s. Vrani{ta, na prostor kade {to rekata [um se vliva vo Crn Drim, re~na naselba, no isto taka od tipot na nakolnite i blizu Ohridskoto Ezero. Vo albanskiot del od ezeroto konstatirani se ostatoci od nakolna naselba blizu Pogradec. Site ovie naselbi obiluvaat so dvièn arheolo{ki materijal koj

4

hronolo{ki pripa|a na bakarnoto, bronzenoto i èleznoto vreme od praistoriskata epoha.

Od gorenavedenite lokaliteti vo stru{kiot del od Ohridskoto Eze-ro osobeno e zna~aen Usta na Drim, kade {to vo 1961 godina, pri akcija za regulacija na koritoto od rekata Crn Drim na ova mesto so mehanizacija bile isflani kameni i kremeni orudija i kerami~ki fragmenti. Ova bilo pri~ina za izvedba na kratkotrajni za{titni arheolo{ki istraùvawa (sonda`ni, na bregot) so koi e sobran bogat arheolo{ki materijal koj hronolo{ki se vrzuva za vremeto na eneolitot i bronzenoto doba. Naselbata bila nakolna i se prostorala na pogolema povr{ina kraj bregot, vsu{nost, toa bile nekolku pomali nakolni ìveali{ta edno do drugo, a ìtelite glavno se zanimavale so lov, ribolov i zemjo-delstvo. Deneska arheolo{ki predmeti od ovoj lokalitet se nao|aat vo tri muzei na Makedonija: vo stru{kiot muzej ”D-r Nikola Nezlobinski”, vo Ohridskiot i vo Muzejot na Makedonija vo Skopje kako i vo pove}e privatni kolekcii vo Struga.

Regulacijata na koritoto na Crn Drim so mehanizacija vo {eesettite godini na XX vek e pri~ina za otkrivawe na u{te eden lokalitet od vakov vid: Crkveni Livadi kaj s. Vrani{ta, 4 km od Struga nizvodno po rekata, na mestoto kade {to pritokata [um se vliva vo Crn Drim. Toga{ e izveden za{titen arheolo{ki zafat od strana na Narodniot muzej vo Ohrid, a vo 1979 godina Arheolo{kiot muzej - Muzejot na Makedonija od Skopje, vo sorabotka so Muzejot ”D-r Nikola Nezlobinski” od Struga }e izvr{i arheolo{ki iskopuvawa na ovoj lokalitet so koi e konstatirana u{te edna nakolna (krajre~na) naselba od bronzenoto vreme.

Poslednite nekolku godini od {totuku izminatiot XX vek otkrieni se ostatoci od tri praistoriski na-kolni naselbi pokraj isto~noto kraj-bre`je vo vodite na Ohridskoto Ezero, odnosno na ohridskoto karpesto kraj-bre`je za koe se misle{e deka e "negostoqubivo" za locirawe na vakov tip praistoriski ìveali{ta. Vo 1997 godina bea izvr{eni prvite podvodni arheolo{ki istraùvawa vo Make-donija, a na lokalitetot Plo~a Mi}ov

Grad, vo Zalivot na Koskite, pokraj ju`niot breg na poluostrovot Gradi{te, blizu seloto Pe{tani. Na dlabo~ina od 3,00 do 5,00 m bea otkrieni mnogubrojni drveni kolci zaka~eni na dnoto od ezeroto i mnogubroen dvièn arheolo{ki materijal so hronolo{ka pripadnost na krajot od bronzenoto i po~etokot na èleznoto vreme. Vo 1998 godina be{e izvedena vtorata kampawa na podvodni istraùvawa na ovoj lokalitet, pri {to bea otkrieni, numerirani, izmereni i pozicionirani 3102 kolci. Podvodni arheolo{ki istraùvawa se vr{eni vo kampawi kontinuirano do 2002 godina, a so prekini do 2005 godina, pri {to se otkrieni i dokumentirani ostatoci od 6000 drveni kolci. Vrz osnova na premeruva~kite zafati na gabaritniot prostor od naselbata konstatirano e

5

deka taa se prostirala na povr{ina od okolu 8500 m2. Bila izgradena na platforma od drveni kolci zaka~eni na dnoto od ezeroto. Dijametarot na kolcite varira od 13,0 do 30,0 sm. Utvrdeno e deka najbliskiot kolec do severniot breg od zalivot se nao|a na ssa 12 m vo ezeroto {to upatuva na podatok deka toa e kolec od podvi`niot most so kogo naselbata bila povrzana so kopnoto. Istraùvawata pokaàa deka na dnoto od ezeroto na prostorot od ovaa naselba ima vpe~atliva koncentracija na celi i osobeno fragmentirani kerami~ki sadovi, kameni artefakti i fragmentirani ìvotinski koski. Kerami~kite sadovi i fragmenti glavno se so gruba faktura i retko ukraseni so reljefna ornamentika, a od formite dominiraat sadovi so dràlki koi vo gorniot del se stesnuvaat i aglesto se istaknati, a go nadvisuvaat venecot na sadot. Osobeno se prisutni horizontalno postaveni dràlki, a ima i sadovi bez dràlki, lonci, koi vo gorniot stesnet del, na vratot, imaat kru`ni otvori koi najverojatno sluèle za protnuvawe na kanap ili koà zaradi nivna polesna upotreba, odnosno nosewe na ramo ili sli~no. Me|u kerami~kite dràlki ima i takvi koi go nadvisuvaat venecot vertikalno, a zavr{uvaat so zaobleno ili zaramneto cilindri~no stolp~e, karakteristi~ni za ranoto èlezno vreme, odnosno za protogeometriskiot i geometriskiot period na mediteranskite prostori. Vo ramkite na dvi`niot arheolo{ki materijal osobeno se prisutni kru`ni kerami~ki plo~ki so razli~en dijametar koi imaat dva, tri ili ~etiri mali kru`ni otvori. Se pretpostavuva deka ovie predmeti bile koristeni kako riboloven pribor na toga{nite ìteli od naselbata. Od kerami~kite predmeti prisutni se isto taka razni formi na pr{leni, konusni i bikonusni, kako i predmeti za ritualni potrebi - `rtvenici. Kamenite orudija se glavno fragmenti od ra~ni melnici za ìto, kako i celi izmazneti elipsovidni kameni predmeti koi sigurno sluèle kako kako alatki za perewe na oblekata. Me|u mnogute fragmenti od koski na doma{ni ìvotni, prisutni se i fragmenti od elenski rogovi koi najverojatno sluèle kako alatki. Vrz osnova na rezultatite od ovie podvodni terenski istraùvawa i vrz osnova na analizite na dvi`niot arheolo{ki materijal moè so sigurnost da se kaè deka ovaa nakolna naselba pripa|ala na docnoto bronzeno vreme i na po~etocite od èleznoto vreme, odnosno na vremeto od 1500 do 700 godina pred Hristovata era.

Vo 1998 godina, vo noemvri, bea otkrieni ostatoci na u{te edna nakolna naselba, ovojpat vo blizina na seloto Trpejca, lokalitetot Na Dol vo Zalivot na Pr~ot. Drveni kolci i dvièn arheolo{ki materijal (kera-mika, kameni orudija) bea registri-rani na dlabo~ina od 5,00 - 7,00 m pod povr{inata na vodata. Toga{ bea izvedeni probni podvodni istraù-vawa koi se sveduvaa glavno na re-kognoscirawe i foto-dokumentirawe na ostatocite na ovaa naselba. Spored karakterot i osobenostite na naodite,

konstatirano e deka i ovaa naselba pripa|a na krajot od bronzenoto vreme.

Vo juli 1999 godina e otkriena i treta naselba pokraj isto~niot breg na Ohridskoto Ezero. Ovoj pat se raboti za prostor koj go zafa}a severnoto

6

krajbre`je na seloto Pe{tani, vo del od t.n. Zaliv na Bombite. Ovde slu~ajno e otkrien drven kolec na samiot breg, kako i mnogubrojna fragmentirana keramika koja po svoite tipolo{ki odliki e re~isi identi~na so kerami~kata produkcija od prethodnite dve nakolni naselbi.

Pretpostavka za u{te edna praistoriska naselba vo vodite na Ohridskoto Ezero, ju`no krabre`je, postoi za lokalitetot "Vojna plaà" na bregot i vo ezeroto, koj se nao|a zapadno od manastirskiot kompleks "Sv. Naum".

Prvite i natamo{nite podvodni arheolo{ki istraùvawa na Ohrid-skoto Ezero na gorespomenatite praistoriski nakolni naselbi bea izveduvani od resorot za praistorija i protoistorija pri Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej-Ohrid, rakovodeni od dolupotpi{aniot, kako i vo sorabotka so Klubot za podvodni dejnosti "Ohrid" od Ohrid, rakovoden od Milutin Sekulovski, nurka~ki instruktor.

[to se odnesuva do vtoriot tip na kulturno-istoriski spomenici, "arhitektonski i drugi objekti gradeni vo antikata i sredniot vek pokraj ezerskiot breg, a podocna potopeni so nagolemuvawe na nivoto na ezerskata voda", potrebno e e da se spomenat slednite vrednosti, koi bi moèle da imaat i spomeni~ki svojstva:

- Ostatoci od kaldrmisani pati{ta vo vodite na ezeroto kaj naselbata "Voska" vo Ohrid, kako i vo blizina na manastirot Kali{ta (zapadno kraj-bre`je), na jug kon s. Rado`da i na sever kon Struga, za {to se pretpostavuva deka se ostatoci od golemata anti~ka magistrala Via Egnatia (svedo{tva na stari istraùva~i i hroni~ari); potoa, ostatoci na kaldrmisani pati{ta vo vodite na ezeroto vo blizina na poluostrovot Gorica, pa kaj Panzir (Sv. Stefan), vo blizina na s. Pe{tani i manastirot Sv. Bogorodica Zahumska (pokraj isto~noto krajbre`je), kako i kaj naselbata Kaneo vo Ohrid (podatoci proizlezeni od o~evidci zabeleàni od istraùva~i i hroni~ari);

- Ostatoci od arhitektonski gradbi (yidovi i podovi), poplo~eni gumna i drugi objekti kaj naselbata Kaneo vo Ohrid (kaldrmisano gumno), vo zalivot Panzir (urnatini od arhitektonski gradbi i gumno), kaj poluostrovot Gradi{te (severnoto krajbre`je od poluostrovot) i kaj Trpejca i manastirot Sv. Bogorodica Zahumska (potopeni kaldrmisani gumna).

Tretiot tip na podvodni vrednosti, "potopeni dvi`ni predmeti i plovni objekti pri obavuvawe na ezerskiot soobra}aj vo praistorijata, antikata, sredniot vek", glavno, se odnesuva na poedine~ni slu~ajni naodi od dnoto na ezeroto koi bi moèle da indiciraat i pogolemi "objekti" ili "depoa" na dnoto od ezeroto, kako na primer: na prostorot od avtokampot "Gradi{te" i s. Trpejca, na dlabo~ina od ssa 70 m - èlezna sekira so dve se~iva i elipsoviden otvor vo sredinata (VI vek pred n.e.); vo blizina na manastirskiot kompleks "Sv. Naum", na ssa 50 m od bregot na ezeroto i na dlabo~ina od 5-6 m - kerami~ki fragmenti od amfori i drugi formi na kerami~ki sadovi so pripadnost na anti~kiot period; nedaleku od grebenot Kaneo vo Ohrid, na dlabo~ina od ssa 10-12 m konstatirano e "skladi{te" na srednovekovni kerami~ki sadovi so pripadnost na XII vek; me|u gradot Struga i Kali{ta, pokraj severniot breg na ezeroto, vo blizina na lokalitetot Vrbnik, na oddale~enost od bregot za 500-700 m kon jug i na dlabo~ina od 7-8 m, konstatirani se dve "Grobni" ili epigrafski kameni plo~i so nepoznata hronolo{ka pripadnost.

7

Osven ovie, vo ovoj vid na vrednosti pripa|aat i pogolem broj na plovni objekti - monoksili, ~unovi i brodovi koi se zabeleàni na dnoto od ezeroto, glavno vo stru{kiot del od ezerskite prostori i prostorite me|u Struga i Ohrid, a so nepoznata hronolo{ka pripadnost (glavno od ponovite periodi).

Gorenavedeniot prikaz ukaùva na "vozbudliva ìvost" na Ohridskoto Ezero, "bogati vodni arhivi" i drugi kulturno-istoriski bogatstva so kakvi o~igledno obiluvaat podvodnite prostori na ovoj akvakompleks, a koi prido-nesuvaat za rasvetluvawe na ìvotot u{te od bronzenodopskite praistoriski vremiwa, odnosno od vremiwata na formirawe i prepoznavawe na plemen-skite ( a so toa i etni~kite) populacii na ovie prostori (Brigite), kako i na anti~kite i srednovekovnite kulturni kontinuiteti vo oblasta na Ohridskiot region.

Na Prespanskoto Ezero e registrirano nakolno ìveali{te kaj seloto Nakolec, a ostatoci od makedonsko-helenisti~ki gradbi se otkrieni kaj Krani, vo severnoto krajbre`je, vo osumdesettite godini od XX vek, vo vremeto koga vo golema mera se povlekoa vodite od ezeroto. Tamu se konstatirani i mnogu drugi ostatoci od gradbi i naselbi od sredniot vek (vo jugozapadniot del od ezeroto) koi, najverojatno, prethodno funkcionirale pokraj bregot na ezeroto, potoa bile napu{teni i poplaveni.

8

LOKALITET "PLOÂ MI]OV GRAD / ZALIV NA KOSKITE, GRADI[TE, OHRIDSKO EZERO 2005, PODVODNA ARHEOLOGIJA

Podvodnite arheolo{ki istraùvawa na lokalitetot "Plo~a Mi}ov Grad" vo Zalivot na Koskite, vo vodite na Ohridskoto Ezero, pokraj ju`noto krajbre`je na poluostrovot Gradi{te, blizu ribarskata i turisti~ka naselba Pe{tani, se realiziraat vo kampawi sekoja godina od 1997-ta, so pauza vo vremenskiot period 2002-2004 godina, a so finansiska poddr{ka na Minis-terstvoto za kultura na R. Makedonija.

So ovie istraùva~ki aktivnos-ti za prvpat vo Makedonija se ofici-jalizira podvodnata arheologija kako granka na arheologijata koja se zani-mava so ostatocite, za{titata i pre-zentacijata na podvodnoto kulturno nasledstvo, koe poradi razni okol-nosti vo minatoto i denes ostanalo pod vodenite povr{ini na make-donskite ezera. Od dosega{nite sozna-nija, osobeno Ohridskoto Ezero obi-luva so ostatoci od praistoriski

nakolni naselbi, objekti vo antikata i srednovekovieto koi bile potopeni vo vodite, glavno poradi oscilaciite na nivnite nivoa, kako i dvi`ni artefakti koi niz minatoto se na{le na dnoto od ezeroto, glavno poradi ribolovni aktivnosti ili vo vreme na obavuvawe na ezerskiot soobra}aj niz minatite vekovi. Na lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad otkriena e praistoriska palafitna (nakolna) naselba so vremenska pripadnost na docnoto bronzeno i ranoto èlezno vreme, a vo tekot na dosega{nite istraùvawa bea evidentirani 6000 ostatoci od drveni kolci vo vodite na dnoto od ezeroto, na dlabo~ina od 3 do 5 metri koi potpirale najverojatno zaedni~ka drvena platforma na koja funkcionirale dvaesettina praistoriski stanbeni objekti, izgradeni isto taka, od drvo. So dosega{nite arheolo{ki podvodni aktivnosti konstatiran e gabaritot na naselbata, postavena e podvodna arheolo{ka kvadratna mreà i se vr{eni iskopuvawa na nekolku istraùva~ki poliwa. Pritoa e obezbedena bogata dokumentacija i sobrani se bronzenodopski i èleznovremenski artefakti (glavno fragmentirani i celi kerami~ki sadovi, kameni i kremeni predmeti, pomalku bronzeni, so mno{tvo fragmenti od ìvotinski koski, me|u koi ima i takvi koi sluèle kako orudija.

Vo 2005 godina se izvedeni poslednite sistematski podvodni arheolo{ki aktivnosti (21 oktomvri - 2 noemvri). Stratigrafski istraùvawa se vr{ea vo IP (istraùva~ko pole 10h10 m) M-10, so iskopi vo sondite 14 i 15, severno do ve}e istraùvanite sondi vo 2000-ta godina: 19,20,24 i 25 od istoto IP. Pritoa bea otkrieni ostatoci od vkupno 20 drveni kolci, gusto poredeni na mal prostor (dimenzii na sondite 4,0 h 2,0 m). So matemati~ka analiza be{e zaklu~eno deka konstatiranata gustina na kolcite sigurno bile fundamenti nad eden del (zapaden del) od edna praistoriska ku}a na naselbata. Vo sondite bea konstatirani slednite horizonti od dnoto, vo dlabo~ina do 0,50 m: povr{inski so treva i intenzivno prisustvo na kamewa so razli~ni dimenzii (20 sm), mil (20 sm) niz koja bea otkrivani bogati koli~ini

9

na bronzenodopska keramika i ostatoci na drveni materijali od urnata ku}a, od koi nekoi bea zakopani i vo slednite 10 sm, odnosno vo nabienata kal (nalik na ezerska glina) koja prodolùva{e vo dlabo~inite, sigurno u{te 70 sm, konstatirano so porane{nite iskopi vo IP/M-10, do koja dlabo~ina bea konstatirani nabienite drveni kolci od naselbata so mnogu poretko prisustvo na kulturen materijal.

Vo IP/J-6 bea povtorno razot-krivani drvenite kolci (koi gi ima 420 na broj, a na prostor od 10 h 10 m) zaradi analizi na nivniot raspored i so sporeduvwe na pozicioniranite primeroci evidentirani na osnovata, povtorno se dojde do zaklu~ok deka vsu{nost drvenite kolci potpirale zaedni~ka drvena platforma so pogo-lema verojatnost (so obyir na istovet-nosta na dvi`niot materijal), otkolku mo`nosta golemata gustina na drve-

nite kolci da zna~i hronolo{ka dolgotrajnost na naselbata poradi koja se zgolemuvala gustinata na kolcite. Ovaa konstatacija }e moè da se potvrdi ili otfrli samo ako se napravat dendrohronolo{ki analizi vo edna od stranskite laboratorii. Vo taa smisla prezemeni se soodvetni aktivnosti.

Osven ovie istraùva~ki zafati, nurka~kata ekipa sekojdnevno vr{e{e i dnoprospekciski (dnorekognoscira~ki) aktivnosti po dijagonalna mar{ruta od IP/M-10 (JI pozicija) kon IP/J-6 (SZ pozicija) i nataka vo istata nasoka do "suvata baza" na lokalitetot. Ovie aktivnosti se vr{ea vo site prethodni arheolo{ki kampawi, so {to bea sobrani site potrebni podatoci i re~isi celosna slika za funkcioniraweto i za mo`niot izgled na praistoriskata naselba.

ANALITI^KI OSVRT VO NASOKA KON CELTA

Pove}egodi{nite podvodni arheolo{ki istraùvawa na loka-litetot Plo~a Mi}ov Grad obezbedija bogat fond na soznanija za ìvotot na praistoriskite lu|e na ovie prostori. So obyir na toa {to dnoto na ezeroto na mestoto od lokalitetot e gusto pokrieno so ostatoci od materijalnata kultura na ìtelite od naselbata, kako i so obyir na sodrìnite od kul-turnite horizonti koi na mesta moàt

da se sledat vo stratigrafska vertikala od 1,5 m, moème da izvle~eme zaklu~oci relevantni za soodvetna realizacija na ovoj proekt. Imeno, mnogubrojnite ostatoci i fragmenti od drveni gredi i mnogubrojni drugi ostatoci od drven gradben materijal so razli~ni dijametri, govorat so sigurnost deka naselbata na raspoloìviot prostor bila monolitna, odnosno bila izgradena na edinstvena drvena platforma koja se dograduvala spored

10

potrebite od izgradba na novi ku}i. Istraùvawata pokaàa edna is-klu~itelna pojava koga stanuva zbor za ezerska naselba od ovoj vid vo vodite ili pokraj bregot od ezeroto. Prvi~niot vpe~atok e deka drvenite kolci bile zaka~eni na dnoto od ezeroto, koe vo toa vreme (pred tri mileniumi) naj-verojatno bilo za ssa 3,0 m so ponisko nivo. Imaj}i go predvid dostrelot na tehnologijata na praistoriskoto graditelstvo, samo taka toga{nite ìteli moèle da manipuliraat so nabivawe na drvenite kolci vo dnoto na ezeroto. No sistematskite istraùva~ki zafati i analizi na opredeleni mesta od naselbata ukaùvaat na faktot deka na zaramnetata povr{ina pokraj bregot od ezeroto na jug za ssa 50 m (denes pod vodite na ezeroto), odnosno do prvata linija koja zavr{uva so dlabo~ina na vodata - izobatni pokazateli: 2,1 m © 3,2 © 4,8 m po koe dnoto odedna{ se spu{ta do dlabo~ina od 15,9 m, odnosno tuka zapo~nuva t.n. "ve`da", ovoj prostor pokraj bregot bil zaramnet i suv..

Ako kon ova go dodademe i podatokot deka "nabienite" ili "zaka~enite" drva (kolci?) so pogolem dijametar vo dnoto na ezeroto zavr{uvaat so korewa, denes za~uvani so prirodnata konzervacija, toga{ }e se zaklu~i deka, i pokraj neverojatnosta imaj}i go predvid dene{noto nivo na eze-roto, deka prostorot na kogo bila podignata naselbata bil sigurno na suvo ili na mo-~urliv teren, odnosno bil sosem blizu do samiot breg od ezeroto, koj, najverojatno bil poju`no za ssa 50 m od dene{niot breg, odnosno bregot bil ocrtan pokraj dene{nata t.n. podvodna "ve`da". Imaj}i ja predvid blizinata na vodata vo toa vreme, lu|eto svoite stacionirani ìveali{ta gi gradele podignati na platforma izgradena nad drveni kolci, toga{ zaka~eni vo mo~urliv

teren ili na suvo pokraj vodata, a deneska istite na dnoto od ezeroto. Kako? Okolu, ili pokraj prirodno izrastenite dabovi drvja, koj{to bile upotrebeni taka {to im bile se~eni vrvovite i grankite, ìtelite nabivale drveni kolci so pomala debelina (denes dnoto obiluva so potenki drvja gusto zaka~eni, toga{ zaka~eni na suvo) i formirale platforma nad koja gi gradele ku}ite. Sekako deka ovoj na~in na izgradba na naselbata, kolku {to izgleda hipoteti~en, tolku e i logi~no racionalen, bidej}i taka naselbata bila za{titena od branovite, a i od kopnoto, na osoben na~in. Od druga strana, ìtelite na ovoj na~in gi koristele blagodetite {to gi ovozmoùvalo ezeroto (ribolov), a istovremeno moèle da funkcioniraat besprekorno i na kopnoto (zemjodelie i lov). Deneska stratigrafijata na dnoto od ezeroto ne pokaùva pove}eslojnost i pokraj toa {to vo tekot na istraùvawata e najden eden kerami~en fragment so ornamentika od {rafirani triagolnici koj ukaùva na eneolitska hronolo{ka proveniencija. Hipoteti~noto prisustvo na ovoj fragment moèbi ukaùva na sekundarna pojava ili za~uvanost na kerami~-kiot sad vo kultna upotreba, donesen od nekoe drugo mesto. Dvi`niot arheolo{ki materijal ukaùva na edna kontinuirana upotreba od docnoto bronzeno doba do krajot na staroto èlezno vreme, {to zna~i ìvotot bil hronolo{ki vrzan vo eden raspon od 400 - 500 godini. Ostatocite od izgoreni

11

drvja, jaglen i sitna goretina ukaùvaat na poàri, no potoa ku}ite bile brzo obnovuvani.

Matemati~kite, odnosno geometriskite analizi na postavenosta na kolcite koi denes se nao|aat na dnoto od ezeroto, a koi se postaveni vo izvesni grupacii koi se povtoruvaat, imaj}i ja pretpostavkata deka istite bi moèle da bidat temelni strukturi kako stati~ki osnovi za izgradba na objektite, ukaùvaat na pravoagolni osnovi, ~etvrtesti i kru`ni. Nad niv se gradela platforma, a nad platformata ku}a. Platformite najprvin bile za poedine~ni ku}i ili za nekolku od niv, no potoa, so zgolemuvaweto na brojot na ku}ite, platformite se spojuvale, za vo vremeto koga naselbata bila vo maksimalna prostornost, tie stanale edna. Ku}ite bile gradeni na drveni nosa~i do visina od 2,0 - 3,0 m, so dimenzii vo osnovata: 3,0 h 3,0 m; 4,0 h 4,0 m; 3,0 (4,0) h 6,0 (8,0) m. Yidnite povr{ini bile sostavuvani od dve ili pove}e *tabli* podgotveni so pletewe na leskovni pra~ki, me|usebno povrzuvani so povidi ili lenti od ìvotinska koà. Potoa, zavisno od mo`nostite, yidnite pleteni povr{ini bile prema~kuvani, odnosno ”malterisuvani” so kal ~esto pome{ana so drobena slama (pleva). Pokrivite dvoslivni, kru`ni ili iskoseni so monoliten pokriv, bile isto taka gradeni od pokrupni i potenki drvja i granki, pokrivani so slama ili trska so koja obiluvalo ezeroto. Imaj}i go predvid sostavot na materijalot, ~esto pati se slu~uvale poàri, po koe ku}ite se obnovuvale, pri {to isto taka se nabivale novi kolci na dnoto od mo~urliviot teren. Ova pak ja objasnuva sega{nata osnova denes na dnoto od ezeroto, kade {to kolcite se vo neobi~no golema gustina na oddelni mesta od naselbata, odnosno, bidej}i ku}ite bile gradeni generalno na eden relativno mal prostor vo Zalivot, se dobiva vpe~atok deka na celiot prostor gustinata na kolcite e dosta golema.

Imaj}i ja predvid hronolo{kata faza na na{ata naselba vo ramkite na praistoriskiot period, sigurno deka postoel i vnatre{en planski raspo-red na ku}ite, {to zna~i, odredeni prostori vo objektite so pogolemi dimenzii, bile pregraduvani, se raz-bira na ist na~in i so ist materijal kako {to bile gradeni i osnovnite yidni partii na objektite. Imaj}i gi predvid, isto taka, ostatocite od materijalnata kultura, vo slu~ajov dvi`nite arheolo{ki predmeti, moè da se rekonstruira vnatre{niot

sekundaren izgled na ku}ite: pogolemite kerami~ki sadovi-pitosite bile postavuvani pokraj vlezot na ku}ata ili vo nejzina blizina, drugi pogolemi kerami~ki sadovi vo blizina na ogni{tata, koi pak, redovno se postavuvale vo centralniot del od prostorijata, odnosno vo sredniot del na krajot od dolìnata na istata. Kerami~ki sadovi so po dva kru`ni otvori visele obeseni na kanap ili ko`na lenta na yidnite partii pokraj ogni{tata, dodeka ostaniot dvièn arsenal, orudijata, na razni mesta vnatre vo objektot ili, pogolemite, pred ili strani~no pokraj ku}ite. Pregradenite prostori ili drugi oddelni mesta, agolni vo enterierot, sigurno bile opredeleni za

12

preno}uvawe. Tie se odbeleàni obi~no so postaveni krzna od divi ìvotni (me~ki, eleni, srni, divi sviwi i dr.).

Ovoj na~in na organizacija na ìvot vo zavr{nite stadiumi na praistoriskiot period e samo ponap-redna posledica od razvojot na op{-testvata od neolitot (mladoto kameno vreme), preku eneolitot (bakarnoto vreme) do bronzenoto, vo slu~ajov zavr{nite fazi na bronzenoto (1300-1200 god. pred n.e.) i èleznoto vreme, vo slu~ajov najstarite fazi (1200-700 god. pred n.e.). Taka, elementite koi go

so~inuvale stacioniraniot profil od karakteristikite na praistoriskite op{testva, osobeno onie koi gi koristele palafitnite ìveali{ta pokraj vodite (rekite, ezerata), ne moèle da se menuvaat vo pogolema mera, ne se menuvale i dolgo potoa, pa i do denes, bidej}i na ist ili sli~en na~in tie objekti gi zadràle svoite osnovni karakteristiki niz site vremiwa i na site prostori.

13

OHRIDSKO EZERO/ZALIV NA KOSKITE/PLOÂ MI]OV GRAD

PROEKTNA PROGRAMA

Proektot *MUZEJ NA VODA* e kompleksen muzejski prostor koj }e gi ima slednite tri glavni sodrìni:

• Rekonstruiran del od praistoriska palafitna naselba vrz platforma nad voda izgradena vrz drveni kolci zaka~eni vo dnoto od ezeroto;

• Pristapen muzejski objekt i nurka~ka baza; • Gradi{teto - rimski kastrum.

POZICIJA

Glavniot muzejskiot kom-pleks: rekonstruiraniot del od praistoriskata palafitna naselba - treba da bide posta-ven nad vodite od ezeroto na lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad, me|u dvete pomali be-tonski plaì izgradeni na ju`-niot breg od poluostrovot Gra-di{te, odnosno vo Zalivot na Koskite, nad dlabo~inite od ezeroto 2,80 - 3,50 m. Drvenata platforma izgradena vrz zaka-~eni kolci vo dnoto od eze-roto, treba da bide oddale-~ena od bregot 15,0 - 20,0 m, to~no vo sredi{niot del me|u dvete plaì, nasproti ìvo-pisniot karpest del od bregot, koj prostor e sega zarasten so vegetacija.

Pristapniot muzejski objekt treba da bide izgraden na kopnoto pokraj bregot od Zalivot na Koskite, me|u dvete betonski plaì, na oddale~enost od ezeroto 6,0 - 8,0 m, a nasproti severno od palafitnata naselba.

Nurka~kata baza treba da bide postavena zapadno od zapadnata be-tonska plaà na ju`niot breg od poluostrovot Gradi{te, la~no pokraj maliot karpest zaliv, a vo dolìna (zapad-istok) ssa 12 m i {irina (sever-jug) ssa 5,0 m.

Gradi{teto - rimski kastrum se nao|a na ridestiot del - zaramnetoto plato na najvisokiot del od ridot, pokraj zapadniot breg od poluostrovot

14

Gradi{te, na KP 1729/1 (stara), 2299 (nova). Vo isto~niot i severniot del od platoto se zabeleùvaat ostatoci od tvrdinski bedemi-rimski kastrum.

Me|u ju`nata pozicija na kastrumot i severozapadniot prostor od kopneniot del na muzejskiot kompleks treba da se izgradi pateka od kameni plo~i (”rimska pateka”) so {irina od 2,0 m koja }e gi povrzuva vremiwata (anti~koto so praistoriskoto).

OPIS

• Rekonstrukcijata na del od pra-istoriskata palafitna naselba vrz platforma nad voda izgradena vrz drve-ni kolci zaka~eni vo dnoto od ezeroto e nose~kata ideja na proektot. Na oddale~enost od 15-20 m od bregot, a na gabariten prostor od ssa 20 (sever-jug) h 40 (istok-zapad) m }e treba da bidat postaveni ssa 900 drveni kolci

so poedine~na dolìna od 6,0 m. Ovie treba da bidat zaka~eni vo dnoto od ezeroto ssa 1,5 m; 3,0 m (imaj}i ja predvid dlabo~inata na ezeroto vo ovoj del od 2,5 - 3,0 m) da bidat vo voda i ssa 1,5 m nad vodata. Gornite zavr{etoci, so blagi vdlabnuvawa, na koi }e bidat nasloneti gredite, da bidat povrzani so prepoloveni drveni gredi koi, taka povrzani, }e ja formiraat platformata. Platformata treba da izgleda kako nedovr{ena. Ova od pri~ina {to nema da se rekonstruira celata naselba, tuku samo eden nejzin del, odnosno 7 - 8 praistoriski ku}i so karakteristiki od bronzenoto vreme. Dve od ku}ite }e bidat so kru`na osnova i dijametar me|u 3,5 - 4,5 m; tri so ~etvrtesta osnova i dimenzii na osnovata 4, 0 - 5,0 m i tri so pravoagolna osnova i dimenzii 4,0 h 8,0 m. Ovie }e bidat izgradeni na drveni nosa~i; yidnite partii }e bidat izvedeni so pleteni povr{ini oblepeni eksterierno i enterierno so glinesta kal i vrzovno sredstvo pleva. Me|usebnoto povrzuvawe }e bide izvedeno so povidi, drveni ~atalni predmeti i ìvotinska koà. Pokrivnite konstrukcii sostaveni od drveni gredi i potenki granki, zavr{no }e bidat pokrieni so slama ili trska. Visinata na ku}ite od 3,0 do 4,5 m. Enterierot na mesta kaj ku}ite so pogolemi dimenzii so pilastreni pregradi, }e bide vo praistoriski ambient: leì{ta od ìvotinski koì, orudija i drugi predmeti so ori-ginalnite artefakti otkrivani vo tekot na podvodnite arheolo{ki istra-ùvawa. Naselbata }e bide povrzana so bregot preku drven most so mehanizam za polovi~no krevawe i spu{tawe koj }e bide izgraden vrz drveni kolci.

• Pristapen muzejski objekt i nurka~ka baza. Objekt so nepravilna forma i dimenzii: 15,0 h 5,0 m koj treba da se izgradi vo sredi{niot del me|u dvete plaì, oddale~en od bregot 6,0 m. Treba da sodrì: {irok vlez, trem so pult, izlo`bena prostorija desno, suvenirski prostor, bife i toa-leten del levo, dve pomali kance-lariski prostorii i izlez kon ezeroto. Objektot treba da bide izgraden od

15

kamen i staklo so pokrivna konstrukcija koja treba da bide kamuflirana. So toa objektot }e bide vklopen vo karpestata okolina na krajbre`jeto.

Objektot nurka~ka baza treba da bide izgraden na prostor zapadno od desnata (zapadnata) plaà, nad ma-liot zaliv, a so dimenzii od ssa 12 h 5,0 (6,0) m. Treba da ima edna pomala prostorija (kancelarija) i druga po-golema za smestuvawe na nurka~kata oprema, kako i toaleten del - a da bi-de izgraden od kamen, staklo i metal-ni {ipki zaradi za{tita na zastakle-

nite delovi (prozorcite).

Gradi{teto - rimski kastrum treba da bide tretitrano so sledniot redosled:

- Sistematski arheolo{ki istraùvawa; - Konzervacija i restavracija so naglaseno nadyiduvawe; - Prezentacija i delumna revitalizacija.

Gornoto e potrebno zaradi vklopuvawe na rimskiot kastrum vo muzej-skiot kompleks i zbogatuvawe so sodrìni koi }e bidat rezultat na istra-ùva~kite i konzervatorsko-restavratorskite raboti. Idejata e posetitelite da moàt da ”gi posetuvaat vremiwata”, odnosno da imaat mo`nost *da patuvaat od praistoriskoto vo anti~koto vreme i obratno*.

Vkupnosta na muzejskiot kompleks ”ZALIV NA KOSKITE” (Muzej na voda) }e bide odvoena od ostanatiot del na avtokampot ”Gradi{te” so ograda izgradena od kamen (cokla) i lesna no visoka metalna ogradna partija. Ogradata }e ja zatvora isto~nata pozicija na rimskiot kastrum, severnata i severoisto~nata strana na patekata od kastrumot do ostanatiot del od muzejskiot kompleks, severniot dvor od kompleksot do isto~nata pozicija na prostorot, odnosno do podno`jeto od blagata padina koja se spu{ta od patot Ohrid - Pe{tani - Sv. Naum. Nezavisnata komunikacija koja }e ja ima muzejskiot kompleks so nadvore{niot svet }e bide ovozmoèna so izgradba na pateka (”rimska pateka”) od kameni plo~i ({iroka 2,0 m), koja }e se spu{ta od gorenavedenata patna magistrala (Ohrid - Pe{tani - Sv. Naum) kon kompleksot, vo blizina na isto~nata betonska plaà izgradena pokraj bregot od ezeroto. Severno i ju`no od odvojuvaweto na ”rimskata pateka” }e bide potrebno da se izgradat parking-placevi.

16

NADGRADBENA PREZENTACIJA

Vo ovaa smisla, aktivnostite }e se odvivaat vo dve nasoki:

- Nau~na prezntacija na rezultatite:

• Stru~na publikacija za kulturnoto nasledstvo vo vodite na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero;

• Nau~na publikacija za praistoriskite palafitni naselbi na Ohridskoto Ezero.

- Propagandna prezentazija na vrednostite:

• Nau~no-popularna publikacija za vrednostite od praistoriskata nad-vodna naselba na lokalitetot Plo~a Mi}ov Grad vo Zalivot na Koskite na Ohridskoto Ezero;

• Fotomonografija za podvodnite arheolo{ki istraùvawa na lokalite-tot Plo~a Mi}ov Grad vo Zalivot na Koskite;

• Fotomonografija za drugite podvodni aktivnosti na ohridskite klubovi vo akva-sredinata na Ohridskoto Ezero;

• Publikacija-prira~nik za podvodni dejnosti; • Plakati, posteri, razglednici; • Suveniri: kopii od materijalnata kultura na lokalitetot Plo~a Mi}ov

Grad vo Zalivot na Koskite; • Veb-stranica za Zalivot na Koskite (Muzejot na voda).

PRAKTI^NA PERSPEKTIVA

Muzejskiot kompleks ”Zaliv na Koskite” }e bide vo ramkite na Nacio-nalnata ustanova Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata i Muzej-Ohrid, Ministerstvo za kultura, Republika Makedonija. Vo organizaciona smisla, potrebna }e bide kontinuirana prisutnost na dvajca arheolozi, eden bileto-prodava~, eden prodava~, eden higieni~ar i dvajca no}ni ~uvari.

U{te vo po~etokot na aktivnostite potrebno e da funkcionira kafe-terasa na prostorot me|u pristapniot muzejski objekt i krajbre`jeto pred palafitnata naselba.

Perspektivno, na prostorot zapadno od parking-placovite pokraj patot Ohrid - Pe{tani - Sv. Naum, pokraj ”rimskata pateka” predvidena e izgradba na moderen ugostitelsko-turisti~ki objekt.

CEL

Celta e da se prezentira eden isklu~itelen arheolo{ki kompleks koj se nao|a vo atraktiven kulturen predel na isto~nata riviera od Ohridskoto Ezero. Ostatocite od praistoriskata nadvodna naselba koi denes se nao|aat na dnoto od ezeroto, zaedno so celokupniot pridruèn arheolo{ki arsenal, ukaùvaat na faktot deka vsu{nost se raboti za eden mal ”praistoriski grad” koj barem delumno, so realizacijata na ovoj proekt, }e bide izloèn pred

17

makedonskata, evropskata i svetskata kulturna javnost. Imaj}i go predvid faktot deka na balkanskite prostori dosega nema vakva prezentacija na edna praistoriska civilizacija (osven pokraj vodite na Kosturskoto Ezero vo Egejska Makedonija, R. Grcija, na mo~urliv teren), ovoj potfat }e bide edin-stven duri i vo ramkite na mediternskiot kulturen kompleks.

Celta e prezentacija na praistoriskiot ìvot na lu|eto-predci od ovie makedonski predeli, eden civilizaciski pristap na rekonstrukcija na edno dale~no vreme, eden ise~ok na vremeto od pred 3000 godini, edno dobliùvawe na toa vreme do na{iot tret milenium, eden otvoren muzej pod neboto, a seto, vrz osnova na soznanijata od arheolo{kite istraùvawa pod vodite na Oh-ridskoto Ezero. Celta e prezentacija i afirmacija na makedonskata arheo-lo{ka nauka i makedonskoto kulturno nasledstvo pred svetskata javnost. Nezaobikolno e da se spomene i faktot deka ovoj proekt }e bide isplatliva investicija, bidej}i edna vakva atraktivna nau~na i kulturna pretstava vo u{te poatraktiven priroden ambient, }e ima silni stopansko-turisti~ki i materijalni efekti. Sé zaedno, edna vozbudliva idnina vrz osnova na svet-linite od edno dale~no minato.

Pasko Kuzman, arheolog sovetnik

Elene Ko~kovska, d.i.a, vi{ konzervator

sorabotnici: Klub za podvodni aktivnosti ”OHRID” – Ohrid

Milutin Sekulovski, instruktor za podvodni dejnosti

republika makedonija, ohrid ohridsko …uzkn.gov.mk/dokumenti/muzej_na_voda.pdfarheolo{ki ostatoci i...

Documents