različni obrazi depresije

V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE

Različni obrazi depresiještevilka 21, september 2010, Novo mesto, brezplačen izvod, tiskovina, ISSN 1854-6331

Naši gostji

prof. dr. Marga Kocmur, dr. med. Depresija ni posledica človekove šibkosti

prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med. Različni obrazi depresije

Depresija skozi različna življenjska obdobja

www.septolete.si

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Delovati začnejo takoj. Učinkujejo do 3 ure.

Ko bolečina v grlu postane močnejša.

Nove Septolete plusz okusom medu in limete.

91-2010_Septolete_Plus_MED_210x280_VSVZ_29_1_10.indd 1 26.1.2010 14:28:36

AktualnoDepresija skozi različna življenjska obdobja

Naša gostjaprof. dr. Marga Kocmur, dr. med. Depresija ni posledica človekove šibkosti

Naša gostjaprim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med. Različni obrazi depresije

Poskrbimo zaseMladostniki in depresija

Tudi moški so lahko depresivni

Depresija pri ženskah

Depresija postaja s starostjo pogostejša

Depresija in koronarna bolezen

Učinkoviti načini sproščanja

Nasvet farmacevtkeFarmacevt in zdravljenje depresije

Poskrbimo zaseDruštvo DAM

Terme KrkaNad slabo razpoloženje z redno telesno dejavnostjo

Svetovalni kotičekNaj vaši lasje žarijo od zdravja

Novice iz KrkeSvetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Svetovni dan duševnega zdravja

Nagradna igra

V skrbi za vaše zdravje: Različni obrazi depresije

Izdajatelj: Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto

Glavna urednica: Metka Miklavič. Uredništvo: Lili Voušek, Primož

Košir, Anja Lesar. Lektorica: Marta Anžlovar. Urednice 21. številke:

Anela Stojanov, Elizabeta Vrhovec Krevelj, Ksenija Koman.

Oblikovanje: Sabina Mejak. Grafična priprava: Helena Albreht.

Ilustracija: Mojca Dolinar. Fotografije: Stanko Gruden, arhiv Term Krka,

iStockPhoto. Tisk: Tiskarna VeK, Koper, 2010. Naklada: 90.000 izvodov.

ISSN 1854-6331. Nosilka vseh avtorskih pravic je Krka, d. d., Novo

mesto. www.krka.si.

UVODNIKVSEBINA

Metka Miklavič

4

7

10

22

14

31

29

3

30

Različni obrazi depresijeSlikar Vincent van Gogh, politika Winston Churchill in Otto von Bismarck, glasbenik Kurt Cobain, pevka Alanis Morissete, igralki Audrey Hepburn in Brooke Shields, astronom Galileo Galilei, filozof Immanuel Kant, princesa Diana. To je le nekaj imen, ki vam jih ponudi internet, ko iščete slavne osebe z depresijo. Depresija namreč ne izbira spola niti poklica niti izobrazbe niti starosti niti družbenega položaja. Prizadene lahko vsakogar.Zato smo v tokratni številki revije V skrbi za vaše zdravje strokovnjake povprašali o depresiji v različnih starostnih obdobjih in pri obeh spolih, posebej smo pisali tudi o depresiji pri srčno-žilnih bolnikih. Že dolgo ni več skrivnost, da so depresivni lahko celo mladostniki, pa tudi moški niso imuni, čeprav to neradi priznajo. Depresija je tako pogosta, da se z njo ukvarja Evropski parlament. Konec leta 2009 je evropska poslanka Evangelia Tzampazi opozorila, da je v Evropski uniji storjenih več samomorov zaradi depresije, kot pa je žrtev prometnih nesreč na evropskih cestah. Depresijo je poimenovala kar nevidni sovražnik.Depresijo je treba zdraviti, a najprej jo moramo prepoznati. V reviji zato razložimo, kaj je, zakaj nastane in kako jo zdravimo. Predlagamo, da si revijo preberete, kajti po predvidevanjih naj bi bila depresija do leta 2020 najpogostejša bolezen v razvitem svetu. Kljub temu ne gre obupati. Raje si zapomnimo besede naše bralke, ki nam je zapisala: »Vrnila se mi je volja do življenja in zdaj znova lahko uživam v življenju.«

16

26

21

24

30

Različni obrazi depresije

12

19

27

4 Različni obrazi depresije

AKTUALNO

Depresija skozi različna življenjska obdobjaVsakega od nas od časa do časa obiščejo žalost, malodušje in brezvoljnost. Ta občutja navadno trajajo kratek čas, le dan, dva, redko dlje. Če pa trajajo 2 tedna ali več in hkrati povzročijo izgubo zanimanja ali veselja za običajne dejavnosti, težave s spanjem in koncentracijo, spremembo apetita, so lahko znak depresije.

Depresija ni zgolj žalost, ki pride in gre. Ne da se je kar odmisliti. Včasih zmotno menimo, da lahko oseba z depresijo svoje negativne misli in občutke preprosto odmisli, jih zamenja z bolj pozitivnimi, se razvedri z družabnim obiskom, dobrim kosilom ali poslušanjem priljubljene glasbe. Na žalost se

depresija ne umakne kar tako, simptomi lahko trajajo tedne, mesece ali celo leta. Najbolj žalostno pa je, da je večina trpljenja zaradi nje nepotrebna.

Depresija je resna, vendar ozdravljiva bolezen

Depresija spada med najpogostejše duševne motnje. Zboli lahko kdorkoli, ne glede na starost, spol, raso, izobrazbo in družbeni položaj. Depresija ne prizade-ne samo posameznika, temveč tudi njegovo družino, prijatelje in njegovo delovno okolje.

Čeprav vzrok depresije še ni popolnoma znan, vemo, da je bolezen rezultat različnih dejavnikov, ki se kopičijo in prepletajo. Glavni dejavniki so dednost (verjetnost je večja, če je za depresijo trpel kateri od staršev), spol (ženske zbolijo dvakrat pogosteje kot moški), starost (najpogosteje se pojavlja med 20. in 40. letom), biokemični dejavniki (neravno-vesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami), psihološki dejavniki (trav-matičen dogodek v zgodnjem otroštvu ali neurejeno in nasilno okolje), stres, socialni vzroki (revščina, nezaposlenost, nesoglasja v družini), telesni vzroki (možganska kap, bolezni srca, sladkorna bolezen, rak, demenca, Parkinsonova bolezen, hormonske mot-nje), pomanjkanje svetlobe, zloraba alkohola in drog, nekatera zdravila.Raziskave kažejo, da več kot 70 % oseb z depresijo trpi tudi za anksioznostjo. Ta se kaže predvsem kot tesnoba in občutje negotovosti, pričakovanje česa neugodnega brez stvarnega zunanjega razloga. Vse to spremljajo tudi telesni pojavi, npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, potenje, drhtenje. Da sta anksioznost in depresija v tesni soodvisnosti, dokazu-je tudi to, da se anksioznost skoraj praviloma pojavi pred depresijo.Simptomi depresije se sicer razlikujejo od posamezni-ka do posameznika, vendar jih lahko glede na značilno sliko obravnavamo po starostnih obdobjih (otroci in mladostniki, odrasli, starostniki) in spolu bolnikov.

Depresija pri otrocih in mladostnikihObravnava se šele zadnji dve desetletji, saj je prej prevladovalo mnenje, da v tem življenjskem obdobju ni možna. Ugotovili so, da je pri predšolskih otrocih res zelo redka, pri mladost nikih pa se je število

5Različni obrazi depresije

depresivnih motenj povečalo.Pri otrocih in mladostnikih je včasih težko ločiti med normalno fazo odraščanja in depresivnostjo. Na depresijo pri otroku lahko pomislimo, če opazimo, da je postal do vsega brezbrižen, če je prej vesel otrok postal jokav, nerazpoložen, če

ga niti igra ne zanima več. Tak otrok pogosto slabo spi, odklanja hrano, tudi tisto, ki jo ima najraje, in se ničesar ne veseli. Depresivni otroci tožijo o telesnih bolečinah in utrujenosti ali pa se brez razloga bojijo različnih stvari. Malo starejši imajo pogosto težave z učenjem, so odklonilni, odrezavi in se počutijo nerazumljeni. Depresivni mladostniki so še bolj uporniški, izostajajo iz šole, popuščajo pri učenju, zlorabljajo alkohol in droge, odklanjajo ponujeno pomoč, so lahko agresivni ali razmišljajo o samomoru. Pod vsem tem se skrivajo globoki občutki žalosti, strahu, nemoči in trpljenja.

Depresija pri ženskahJe 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških. Pogosto je povezana s hormonskimi in biološkimi spremembami v različnih življenjskih obdobjih – z menstruacijo, nosečnostjo, porodom in menopavzo. Poleg fizioloških dejavnikov so tu še psihosocialni dejavniki, kot so socializacija (trud za to, da je ženska sprejeta v družbi, da prevzema vrednote okolice ...), spoprijemanje s stresom, spretnost pri reševanju težav in dejstvo, da se ženske večkrat znajdejo v vlogi žrtve. Ženske naj bi močneje doživljale stres, imele naj bi slabši občutek za obvladovanje situacije.

Depresija se pri njih pojavi bolj zgodaj kot pri moških, njihove epizode so običajno daljše, pogosteje se ponavljajo in postanejo kronične.Pri ženskah je kar nekaj obdobij, v katerih so poseb-no dovzetne za nastop depresije.

Depresija pri mladostnicah Dekleta imajo težave pri vzpostavljanju identitete, soočanju s spolnostjo, ločitvi od staršev, pojavljajo se prve pomembnejše odločitve ter telesne, hormonske in psihološke spremembe. Medtem ko so pri fantih v tem obdobju pogostejše vedenjske težave in težave zaradi zlorabe alkohola ali drog, dekle-ta pogosteje postanejo depresivna. Odsotnost varovalnih dejavnikov, kot so dobri odnosi v družini, odprt in družaben značaj, zadovoljnost s prijatelji, samospoštovanje, dobra samopodoba, ukvarjanje s športom, in prisotnost dejavnikov tveganja, kot so uporaba psihoaktivnih snovi, pretirano uravnavanje telesne teže, spolna in telesna zloraba, pri dekletih močno povečata tveganje za nastanek depresije.

Depresija v predmenstruacijskem obdobjuDo 80 % žensk v rodni dobi poroča o telesnih in čustvenih simptomih pred menstruacijo. Od 3 do 8 % žensk ima tako hude simptome, da dosežejo merila za predmenstruacijsko disforično motnjo (PMDM). V tem času so lahko anksiozne ali celo de-presivne, njihovo razpoloženje niha, občutijo tesno-bo, nenehno so jezne ali razdražljive. Odkrivanje in zdravljenje PMDM pa nista pomembna samo zaradi lajšanja težav, ampak tudi zato, ker pri ženskah s PMDM obstaja večje tveganje, da bodo zbolele za poporodno depresijo ali depresijo.

Depresija v nosečnosti in poporodna depresijaNosečnost v nasprotju z ljudskim prepričanjem ne varuje pred depresijo. Enako pogosta je pri noseč-nicah kot pri ženskah, ki niso noseče. Približno 20 % nosečnic navaja depresivne simptome. Tveganje za nastanek poporodne depresije se pri depresivnih nosečnicah potroji.Poporodno otožnost zazna od 50 do 80 % vseh porodnic. Za to stanje so značilni blagi depresivni simptomi, kot so nihanje razpoloženja, jokavost, anksioznost in nespečnost. Večinoma ne trajajo več kot 2 tedna in minejo brez zdravljenja.Poporodna depresija se začne v prvem poporod-nem mesecu in je podobna hudi depresiji. Bolnice so navadno bolj napete ter zelo zaskrbljene za


otrokovo zdravje in splošno stanje. Poporodna de-presija je motnja, ki jo preslabo prepoznavamo in zato premalokrat zdravimo. Če ni zdravljena, se pogosto vleče vse do otrokovega prvega leta in celo dlje, to pa lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj ter na njegovo duševno in telesno zdravje.

Depresija v menopavziMenopavza je za žensko obdobje velikih spre-memb, saj se pomembno spreminja raven spolnih hormonov. Zmanjšana vsebnost estrogena lahko vpliva na nastanek depresije. Pojavijo se lahko pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja joka, spremembe razpoloženja, zmanjšana sposob-nost reševanja težav, zmanjšana želja po spolnosti ali zmanjšano uživanje v spolnosti. Na nastanek depresije v tem obdobju lahko vplivajo tudi druge spremembe, npr. selitev otrok od doma, izguba bliž-njega, osamljenost in kronične zdravstvene težave.

Depresija pri moških Kaže se drugače kot pri ženskah. Značilni so zmanj-šana toleranca za stresne dogodke, napadi jeze, po-večana razdražljivost, občutek izgorelosti, pretirana telesna dejavnost, nasilnost, zloraba alkohola in drog.Moški se pogosteje pritožujejo nad utrujenostjo, razdražljivostjo, izgubo interesa za prijetne stvari in motnjami spanja, manj pa nad občutki nevrednosti in krivde. Namesto da bi prepoznali svoje občutke in ukrepali, se nekateri zakopljejo v delo ali pa se vedejo popolnoma neustrezno. Tudi če moški sam opazi, da je depresiven, nerad poišče pomoč, zato sta spodbuda in podpora družine in prijateljev zelo pomembni.Epidemiološke študije ugotavljajo, da je depresija pri moških dvakrat redkejša kot pri ženskah in da se razlika med spoloma pojavi že v zgodnji ado-lescenci in se nadaljuje vse do sredine petdesetih

let. Razlike med spoloma so tudi v pogostosti samo mora – ženske pogosteje poskušajo nare-diti samomor, moški pa ga pogosteje izvršijo.

Depresija pri starostnikih Je pogost, a mnogokrat spregledan pojav, saj se večkrat zamenjuje ali povezuje z drugimi težavami, s katerimi se srečujejo. Depresijo pri starostnikih je zmotno obravnavati kot nekaj normalnega ali celo pričakovanega. Zato je njeno prepoznavanje in zdravljenje izrednega pomena, saj je depresivna motnja v tem starostnem obdobju pogosteje pove-zana s samomorom in drugim tveganim vedenjem kot v mlajših obdobjih.

Starostniki z depresivno motnjo zaradi svojega razpo-loženja redko poiščejo strokovno pomoč, pogosteje obiščejo svojega zdravnika zaradi telesnih znakov – običajno zaradi glavobolov, trebušnih bolečin in utru-jenosti. Simptomi so tudi sicer drugačni kot pri mlajših. Pride lahko do navideznega upada intelektualnih spo-sobnosti in nepojasnjenih somatskih težav, bolniki ne upoštevajo dietnih navodil in opustijo jemanje zdravil. Prepoznavanje in zdravljenje depresije pri starostnikih ter pomoč in nasveti njihovim negovalcem pomemb-no izboljšajo kakovost življenja enih in drugih.

Če vas prizadene depresija, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z bližnjimi. Obiščite zdravnika in mu čim podrobneje opišite svoje občut-ke. Razkrijte mu vse svoje težave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne.Ker je depresija še vedno pogosto neprepoznana bolezen, je najpomembnejše, da se prepozna in nato ustrezno zdravi. Brez zdravljenja lahko traja več tednov, mesecev ali celo let, kar povzroči veliko nepotrebnega trpljenja. Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji.

Nataša Savič


NAŠA GOSTJA

prof. dr. Marga Kocmur, dr. med., višja svetnica Psihiatrija Kocmur Marga, Ljubljana

Depresija ni posledica človekove šibkostiKaj je depresija in zakaj nastane?Depresija je duševna motnja, pri kateri pride do biokemičnih in mikrostrukturnih sprememb v možganih. To je bolezen, ki zajame celotnega človeka. Vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj si mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresivni ljudje se ne

morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Značilno je, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje pri njih tega skorajda ne opazijo. To velja tudi za zdravnika, saj velike večine znakov ne more ugotoviti z običajnimi preiskavami.Na nastanek depresije vplivajo trije dejavniki: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Če je že kdo v družini imel depresijo, je

verjetnost, da jo boste imeli tudi vi, večja. To kaže, da prirojene lastnosti niso nepomembne. Čeprav je depresija pogostejša v naslednjih generacijah iste družine, se pojavlja tudi pri ljudeh brez take družinske zgodovine.Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in ki nase in na svet gledajo pesimistično.


NAŠA GOSTJA

Ali za depresijo zbolijo samo šibki ljudje?Med ljudmi je zelo veliko napačnih prepričanj o vseh duševnih motnjah, tudi o depresiji. Depresija ni prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje, ampak je bolezen s številnimi znaki. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Ljudje bi se mnogokrat lahko izognili trpljenju, ki ga depresija predstavlja, če bi brez sramu poiskali pomoč in tega ne bi razumeli kot svojo šibkost.

Kateri dejavniki lahko sprožijo depresijo?Depresijo lahko sprožijo različne življenjske okoliščine, kot so kronična bolezen, denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih. Sprožijo jo lahko tudi nenadni dogodki, ki močno spremenijo našo življenjsko utirjenost, npr. izguba drage osebe, izguba dela, upokojitev. Seveda pa taki dogodki ne prizadenejo vseh ljudi v enaki meri. Kot že rečeno, so bolj ranljivi tisti, ki so dedno obremenjeni, in tisti, ki so v življenju manj samozavestni in bolj nagnjeni k črnogledosti.

Kako pogosto je depresija spremljevalka kroničnih bolezni?Zelo pogosto. In ne samo to, depresija je pogosto sestavni del kakšne druge telesne bolezni, ne le njena spremljevalka.

In katere so kronične bolezni, s katerimi je povezana depresija?Že pred leti so ugotovili, da srčno-žilne bolezni pogosto spremlja depresija oz. je njihov

sestavni del. Enako velja za Parkinsonovo bolezen, za rakava obolenja, za obolenja ščitnice in še bi lahko naštevali. Depresija ni le človekova reakcija na telesno bolezen ali odraz njegove šibkosti in nezmožnosti, da bi se s telesno boleznijo spopadel, čeprav je seveda lahko tudi to.

zdravila povzročajo odvisnost.Razlike med antidepresivnimi zdravili izkoristimo tako, da izmed vseh izberemo tisto zdravilo, ki je za bolnika – glede na znake depresije, ki pri njem prevladujejo – najustreznejše. Tako bomo npr. tistemu, ki ne more spati, predpisali zdravilo, po katerem

Pogosto gre za iste ali zelo podobne nevrokemične vzroke, ki botrujejo tako nastanku depresije kot telesne bolezni. Zato naj bo pravilo, da hkrati zdravimo telesno bolezen in depresijo, če do nje pride.

Katera zdravila psihiatri najpogosteje uporabljate za zdravljenje depresije?Za zdravljenje depresije uporab-ljamo antidepresive. To je zelo velika skupina zdravil, ki se med seboj sicer pomembno razlikujejo, imajo pa tudi mnoge skupne zna-čilnosti. Antidepresivna zdravila, ki jih uporabljamo v zadnjih letih, so varna, imajo malo neželenih učinkov in še ti so praviloma kratkotrajni. Najpomembnejše pa je, da ne povzročajo odvisnosti. To poudarjam prav zaradi pogostih dvomov med ljudmi, češ da ta

bo bolje spal, tistemu, ki zelo močno občuti tesnobo, pa bomo dali zdravilo, ki je za ta simptom najustreznejše.

Koliko časa traja zdravljenje?Čas zdravljenja depresije merimo v mesecih ali celo letih, kadar gre za ponavljajoče se epizode. Bolniku je treba razložiti, da zdravljenje ni končano takoj, ko simptomi izginejo ali se pomembno ublažijo. Če bi ga takrat prekinili, bi se simptomi v nekaj dneh ali tednih vrnili v enaki ali celo hujši obliki.

Ali zadostuje, da bolniki jemljejo zdravila? Kaj lahko naredijo sami in kaj njihovi svojci?Pomembno je, da bolniki in nji-hovi svojci depresijo prepoznajo kot bolezen in je ne pripišejo le


Kako se mi je povrnilo veselje do življenja K. Š., 45 let, iz Ljubljane.

Življenje sem vedno zajemala z veliko žlico. Dokler nisem izgu-bila očeta, sem mislila, da sem nepremagljiva. Po njegovi smrti sem velikokrat jokala, najhuje pa mi je bilo, ker nisem mogla spati. Zbujala sem se zelo zgodaj zjutraj in nisem mogla več zaspati. Dolgo časa sem bila razdražljiva, vse mi je šlo na živce. Mislila sem, da je vse to le del žalovanja, vendar po nekaj mesecih ni bilo nič bolje. Izgubila sem voljo do življenja, nič me ni več veselilo, niti služba ne. Vmes sem doživela tudi infarkt. No, vsaj mislila sem, da sem ga, saj me je v prsih močno stiskalo. Opravila sem nekaj pregledov – infarkta niso potrdili, stanje pa se ni spremenilo. Nato sem šla še na druge preglede in posumili so, da gre za depresijo z anksiozno-stjo. Zato mi je osebna zdravnica svetovala posvet pri psihiatru psihoterapevtu.

Pri psihiatru sem izvedela vseo depresiji. Zame je bilo najpo-membnejše spoznanje, da je to bolezen kot vsaka druga in da se lahko uspešno zdravi s psihotera-pijo in z zdravili – antidepresivi. Po nekaj mesecih jemanja antidepresivov sem se počutila veliko bolje. Nič več nisem bila tako razdražljiva, napadov joka je bilo vedno manj. V veliko pomoč mi je bil dnevnik, v katerega sem vpisovala svoje občutke,

razmišljanja in napredek. Veliko časa sem preživela v naravi, spet sem se začela ukvarjati s kolesar- jenjem in pohod ništ vom. Vrnila se mi je volja do življenja in zdaj znova lahko uživam v življenju.Danes vem, da se mi ni treba sramovati svoje bolezni. Zato tudi pišem svojo zgodbo. Želim si, da bi se v njej prepoznali tudi drugi bolniki s podobnimi težavami in da bi spoznali, kako pomembno je zdravljenje.

začasni žalosti. Občutke utruje-nosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči, ki so del bolezenske slike, mora-mo kot take tudi prepoznati. Ti občutki bodo bledeli in izginjali, ko bo zdravljenje postalo učinko-vito. To je mogoče pospešiti, če si ne postavljamo težko dosegljivih ciljev in si ne nalagamo preveli-kih odgovornosti, če od sebe ne pričakujemo preveč, če se ude-ležujemo dejavnosti, ki nas lahko razvedrijo, če skrbimo za svoje telesno počutje in kondicijo ... Pomembno je tudi, da odložimo

vse velike življenjske odločitve, pa naj gre za menjavo službe, ločitev, poroko ...Zelo pomembno je tudi, da o svojih težavah govorimo. Zato

ne obtožujejo, da ni tako bolan, kot pripoveduje, da nima »trdne volje«, da se ne more »spraviti skupaj«. Do njega naj ne bodo nestrpni, ampak naj spodbujajo

naj svojci prisluhnejo depre siv - nemu človeku in naj mu verja-mejo, da se v resnici počuti tako slabo, kot pripoveduje. Naj ga

prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki se bo z zdravljenjem izboljšala.

Depresija ni prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje, ampak je bolezen s številnimi znaki. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo.


NAŠA GOSTJA

prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med., spec. spl. med.Ambulanta splošne in družinske medicine prim. Maja Pavlin Klemenc, Nova Gorica

Različni obrazi depresijeKako pogosto se v svoji ambulanti srečujete z bolniki, ki imajo depresijo?Bolniki z različnimi simptomi, ki so del depresije, so v moji ambulanti pogosti. Primerjalni podatki kažejo, da ima depresijo od 8 do 12 % ljudi. V lanskem letu je bilo v moji ambulanti 164 prvih obiskov zaradi depresije in anksioznosti (od tega 130 žensk in 34 moških). Kot primerjavo naj navedem, da je bilo v istem letu 246 prvih obiskov zaradi arterijske hipertenzije (od tega 148 žensk in 98 moških).

Kako prepoznate bolnike z depresijo?Depresijo prepoznavamo klinično, včasih uporabljamo posebej za ta namen pripravljene vprašalnike. Diagnozo postavimo, ko se vsaj 5 simptomov pojavlja vsaj 2 tedna. To so žalost, izguba zanimanja in zadovoljstva, motnje hranjenja in spremembe telesne teže, motnje spanja (zgodnje jutranje prebujanje, nespečnost), motnje pri psihomotoričnih aktiv-nostih, agitacija ali upočasnitev, utrujenost, izguba energije, obču-tek nevrednosti, težave s spomi-nom in koncentracijo, ponavljajo-če se misli na smrt, samomorilne

misli, nemir, raz draž ljivost. Lahko se pojavljajo tudi povsem telesni znaki, kot so glavobol, bolečine v prsnem košu, težave z želod-cem, bolečine v križu.

Ali bolniki pridejo k vam sami in povedo, da so depresivni? Ali pa se morda večkrat vračajo k vam zaradi telesne simptomatike?Bolniki pogosto pridejo sami in povedo, da so depresivni. Neredko se tudi zgodi, da pride žena in prosi za nasvet, ker je mož hudo depresiven. Včasih moža tako le napove, preden se sam oglasi


na pogovor. Bolniki s telesno simptomatiko se pogosto vračajo, posebno tisti, ki ne morejo sprejeti dejstva, da njihove težave niso telesnega izvora.

Glede na današnji življenjski ritem se pri svojih bolnikih verjetno srečujete tudi z anksioznostjo.Anksioznost in depresija se pogo-sto prepletata. Več kot 70 % bolni-kov ima tudi znake anksioznosti.Ko postane »stalna živčna nape-tost« pogosta spremljevalka, bist- veno vpliva na kakovost življenja, ne nazadnje tudi na delovno uspešnost. Pojavijo se lahko panična motnja, socialna fobija in specifične fobije (strah pred višino, letenjem, nastopanjem, zaprtimi prostori).

Kaj svetujete svojim bolnikom z depresijo in anksioznostjo?Običajno jim svetujem zdravljenje z antidepresivi. Zaradi hitre odvisnosti od anksiolitikov se za zdravljenje z njimi odločim le za kratko, prehodno obdobje.

privzema serotonina. Med zdravili iz te skupine je nekaj razlik, predvsem v interakcijah z drugimi zdravili in vplivu na anksioznost. Neželeni učinki so možni, običajno pa izginejo v nekaj tednih. Zdravila zato pogosto uvajamo postopoma, prilagojeno posamezniku. Prvi učinki se pri vseh takih zdravilih pokažejo šele po nekaj tednih. Tudi po izboljšanju je treba zdravljenje nadaljevati še več mesecev.

Kaj svetujete svojim bolnikom?Bolnikom dajem čustveno podporo in jim pokažem razumevanje, priporočam jim čim več telesne dejavnosti in učenje čim bolj pozi tivnega odnosa do življenja. Pomembno je pravilno zdravljenje, dovolj dolgo jemanje antidepresivov (vsaj 6 mesecev po prenehanju

Kako poteka zdravljenje z antidepresivi? Katere najpogosteje predpisujete v ambulanti splošne medicine?Najpogosteje predpisujem selektivne zaviralce ponovnega

simptomov, če je depresija diagnosticirana prvič), jemanje anksiolitikov pa le za kratko, prehodno obdobje. Glede na posameznikove potrebe predlagam tudi vključitev svojcev.

Depresija lahko prizadene vsakogar, ne glede na sta-rost, spol, poklic, izobrazbo ali družbeni položaj.

Koga depresija najpogosteje prizadene?Depresija lahko prizadene vsako-gar, ne glede na starost, spol, po-klic, izobrazbo ali družbeni položaj. Ženske pogosteje iščejo pomoč kot moški. Tudi statistični podatki kažejo, da je v zahodnem delu sve-ta depresija dvakrat pogosteje di-agnosticirana pri ženskah. Možno pa je, da jo pri moških mnogokrat spregledamo, saj o svojih čust ve - nih težavah težje govorijo. Pretirano izražanje čustev in jok, ki sta pogosta pri depresiji, sta bolj povezana z ženskostjo. Moškost je povezana s sposobnostjo in uspehom, depresijo pa spremljajo občutki nemoči in izgube nadzora. V našem kulturnem prostoru se od moških zahteva, da so močni, polni zaupanja, depresija pa naj bi pomenila priznanje šibkosti in ranljivosti.

Ali je depresija pogostejša pri mlajših in aktivnejših ali pri starejših?Depresija je eden od vodilnih vzrokov onesposobljenosti (to je nezmožnosti za delo, invalidnosti) v svetovnem merilu. V starostni skupini od 15 do 44 let je celo na drugem mestu, in to pri obeh spolih. V moji ambulanti pogosteje iščejo pomoč aktivni odrasli, morda tudi zaradi potrebe po staležu.


POSKRBIMO ZASE

Mladostniki in depresijaIrma Kuhar, dr. med., spec. psih. Psihiatrična ambulanta dr. Kuhar Irma, Vrhnika

Včasih je veljalo, da se depresija pojavlja le pri odraslih. Danes pa vemo, da so lahko tudi otroci in mladostniki depresivni, le da depresijo pri njih pogosto spregledamo, saj so njeni znaki drugačni kot pri odraslih, nekatere znake pa lahko zamenjamo z običajnim vedenjem mladostnika.

Mladostništvo (adolescenca) je razvojno obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki se začne s puberteto in hitrim telesnim razvojem. Za to obdobje so značilne

številne hormonske spremembe in dozorevanje živčevja, kar se kaže z značilnimi nihanji razpoloženja in čustvenimi izbruhi. Hkrati poteka tudi zahteven psihični razvoj, proces osamosvajanja, iskanja lastne identitete, ko se mladostniki sprašujejo, kdo so, kakšni so, kaj želijo postati. Začnejo iskati svoje mesto med vrstniki, med katerimi se učijo komunikacije, asertivnosti, postavljanja zase, novih vlog v življenju. Vse to je pogosto povezano s tesnobo, žalostjo in potrtostjo, kar so lahko tudi znaki depresivnosti. Zato je včasih težko ločiti med depresijo in normalnimi nihanji razpoloženja v adolescenci.Poleg tega se depresija v tem obdobju ne kaže z enakimi znaki kot pozneje. Pri mladostniku se lahko kaže z razdražljivostjo, izbruhi jeze ali celo agresiv nost jo. Razdražljivost je lahko celo vodilni znak depresije pri mladostniku. Predvsem pri mladostniku, ki prej ni imel težav z obvla do-van jem jeze in ki ni bil razdražljiv, moramo ob pojavljanju teh znakov pomisliti, da gre lahko za depresijo.Znak depresije pri mladostniku so lahko tudi različne bolečine, npr. glavoboli ali bolečine v želodcu, za katere ne odkrijemo telesnih vzrokov. Depresivni mladostniki so lahko preplavljeni z občutkom ničvrednosti, zaradi česar so izjemno ranljivi pri vsaki kritiki ali zavrnitvi. Pogoste so motnje koncentracije, pomanjkanje energije in pretirana utrujenost, kar se lahko kaže s padcem šolskega uspeha. Stvari, ki so jih prej veselile, jih ne veselijo več, niso motivirani za aktivnosti, začnejo se umikati v osamo.

Pogosti znaki depresivnosti pri mladostnikih• žalost, občutek brezupa• razdražljivost, jeza • jokavost• umik od prijateljev, družine• nezainteresiranost za aktivnosti, ki so jih prej

veselile• spremembe v vzorcih hranjenja in spanja• nemir• občutek ničvrednosti, krivde• izguba veselja, motivacije• utrujenost, pomanjkanje energije• težave s koncentracijo• razmišljanje o smrti ali samomoruNa te znake moramo biti pozorni, predvsem če trajajo dlje časa.

Depresija ima lahko za mladostnika hude in dolgo-trajne posledice, zato je zelo pomembno, da jo čim prej prepoznamo in zdravimo. Nezdravljena depresija lahko zaradi pomanjkanja energije, hitre utrujenosti in motenj koncentracije pripelje do težav v šoli, zaradi česar bo depresiven mladostnik lahko dosegel slabšo izobrazbo, kot bi jo sicer. Zaradi umika iz svojega druž-benega okolja izgubi priložnost, da bi se uveljavil med sovrstniki, se naučil komunikacije, sodelovanja, zato bo lahko imel težave tudi kasneje v življenju. Depresivni mladostniki se pogosto zatekajo v zlorabo alkohola ali drugih substanc, saj si s tem skušajo olajšati svoje

trpljenje. Vendar zloraba substanc le poslabša depre-sijo. Nekateri pa se zatekajo v računalniške igrice ali na internet, kar še poveča njihovo socialno izolacijo, osamljenost pa poslabša depresijo.Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko pripelje do motenj hranjenja, neredko pa tudi do samopoškodovalnega vedenja in do drugih oblik rizičnega vedenja, kot so neprilagojena hitrost vožnje, nenadzorovano pitje ali nevarni spolni odnosi. Ne nazadnje lahko mladostniki, ki so hudo depresivni, začnejo razmišljati tudi o samomoru.Zato je pomembno, da ob spremembah, kot so razdražljivost, nenaden padec šolskega uspeha, socialni umik, zlasti če trajajo dlje časa, pomislimo tudi na možnost, da je mladostnik depresiven, in poiščemo strokovno pomoč.

Depresija spada med najpogostejše duševne motnje, saj zaradi nje trpi kar ena izmed šestih oseb.

Več o depresiji najdete v knjižicah iz zbirke V skrbi za vaše zdravje, ki jih dobite pri specialistu splošne/družinske medicine ali specialistu psihiatru. Objavljene so tudi na www.krka.si.

V skrbi za vaše zdravje


Pomembno je, da ob spremembah, kot so razdražljivost, nenaden padec šolskega uspeha, socialni umik, zlasti če trajajo dlje časa, pomislimo tudi na možnost, da je mladostnik depresiven, in poiščemo strokovno pomoč.


POSKRBIMO ZASE

Tudi moški so lahko depresivniprim. Andrej Žmitek, dr. med., spec. psih.Psihiatrična bolnišnica Begunje

Poudarjanje razlik med moškimi in ženskami v sodob ni civilizaciji ni priljubljeno. Kljub temu pa se spola med seboj razlikujeta po bioloških posebnostih organizma, psiholoških značilnostih in vlogi v družbi. Depresija seveda prizadene tako moške kot ženske, zaradi omenjenih razlik med spoloma pa so njene značilnosti pri moških nekoliko drugačne kot pri ženskah.

Najočitnejša je razlika v pogostosti. Moški namreč dva- do trikrat redkeje zbolijo za depresijo kot ženske. Za to razliko vemo že dolgo in je bila potrjena v številnih raziskavah, njen vzrok pa ni znan. Pojasniti so jo skušali z biološkimi, psihološkimi in sociološkimi razlagami.Ena od bioloških razlag upošteva različno hormonsko stanje, saj je znano, da hormonske spremembe lahko vplivajo na razpoloženje. Druga upošteva nosečnost, porod, dojenje in menopavzo. Vse to je, vsaj za zdaj, povezano izključno z ženskami, prinaša pa večje tveganje za pojav depresije.Med sociološkimi razlagami je najpogosteje ome - n jena tista, ki upošteva podrejeno vlogo ženske v tradicionalnih patriarhalnih družbah. Depresivno reagiranje razloži kot odziv na različne psihične obremenitve. Možno je, da k različni pogostosti pojavljanja depresije pri obeh spolih prispeva vse to in še drugi razlogi, ki jih tu ne omenjam.

Prepoznavanje depresije je pri moških pogosto zahtevnejšeŠtevilni strokovnjaki menijo, da je pogostost depresije pri moških manjša le navidezno. Število samomorov je namreč pri moških večje kot pri ženskah, samomor pa je z depresijo tesno povezan. Zdi se torej možno, da depresija pri moških ni redkejša, ampak je le redkeje prepoznana. Ugotavljanje depresije namreč ne temelji na laboratorijskih ali slikovnih preiskavah, ampak zgolj na prisotnosti nekaterih simptomov: pomembno je torej, kaj bolnik pove in kako je videti. Ker pa se

Moški pogosto skušajo težave reševati sami, včasih tudi na manj primerne načine.

moški in ženske nekoliko razlikujemo v čustvovanju in vedenju že, ko smo zdravi, si lahko predstavljamo, da se simptomi depresije (ki so zlasti čustveni in vedenjski) med spoloma razlikujejo in so morda pri moških manj značilni. Moški o čustvenih težavah tudi težje govorijo kot ženske. Poleg tega ženske zaradi bolezenskih težav prej poiščejo zdravstveno pomoč. Moški pa pogosto skušajo težave reševati sami, včasih tudi na manj primerne načine. Ker alkohol »utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«, se zdi primeren za lajšanje trpljenja. Dolgoročno seveda ne reši situacije, ampak jo celo poslabša. Poleg depresije se lahko pojavi še odvisnost od alkohola in bolnik

Kako pa se depresija kaže pri moških?Opozoriti je treba, da imajo moški lahko povsem običajne simptome depresije. Nekateri podatki kažejo, da se pri njih pogosteje pojavljajo manj značilni simptomi, ki jih sicer srečamo tudi pri ženskah, a redkeje. Ti simptomi so zlasti povečana razburljivost in nagnjenost k agresivnemu vedenju, občutek prazni-ne in nezadovoljstva, neodločnost in neprestana utru-jenost ter že omenjeno pitje alkohola ali jemanje drog. Navedene značilnosti so simptomi le takrat, ko pome-nijo spremembo običajnega stanja (nekateri ljudje so stalno razburljivi, zato to ni simptom depresije). Če ima zdravnik dovolj znanja in časa, pa bo – kadar gre za depresijo – poleg manj značilnih simptomov večinoma našel tudi značilnejše, npr. upad volje, motnje spanja in apetita, misli o smrti, težave s koncentracijo.

Depresijo pri moških je možno uspešno zdraviti – tako kot pri ženskah. Seveda pa se je navodil treba dosledno držati. Tu pa srečamo še eno razliko: ženske pri zdravljenju v povprečju bolje sodelujejo kot moški.

ima dve težavi namesto ene; slikovit angleški izraz za tako stanje je double trouble. Odvisnost od alkohola ali drog, ki je pri moških pogostejša, morda depresijo zakrije, zato ostane neprepoznana.To razmišljanje potrjujejo raziskave, narejene na ame-riški etnični skupini Amišev, ki so potomci nemško- -švicarskih priseljencev. Živijo po zelo strogih načelih in praktično ne poznajo odvisnosti od alkohola. Pri njih ni razlik v pogostosti depresije med moškimi in žen-skami, je pa depresija pri njih pogostejša kot običajno.

Knjižica Moj sopotnik k izboljšanju počutja iz zbirke V skrbi za vaše zdravje je napisana v obliki dnevnika, ki bolniku z depresijo in njegovemu zdravniku pomaga pri spremljanju izboljšanja bolnikovega počutja.Dobite jo pri specialistu splošne/družinske medicine ali specialistu psihiatru, objavljena pa je tudi na www.krka.si.

V skrbi za vaše zdravje



POSKRBIMO ZASE

Depresija pri ženskahMetoda Vidmar Vengust, dr. med., spec. psih.Zasebna psihiatrična ambulanta, Celje

Vsak občasno občuti žalost ali otožnost, vendar ti občutki navadno minejo v nekaj dneh. Depresija pa je lahko resna motnja in negativno vpliva na bolnikovo življenje – na počutje, medosebne odnose, delovne sposobnosti in samovrednotenje. Čeprav jo je možno učinkovito zdraviti, še vedno premalo obolelih poišče pomoč.

Ženske obolevajo za depresijo dvakrat pogosteje kot moški, na kar poleg dednih dejavnikov vplivajo še ženski spolni hormoni, vrsta stresa in načini, kako se ženske s stresnimi situacijami spopadajo. Tudi simptomi depresije so pri ženskah lahko drugačni.

Razlike med depresijo pri moških in ženskahČeprav je depresija pri moških in ženskah podobna, se pri ženskah pogosteje pojavlja sezonska oblika depresije, npr. depresija pozimi, ko je manj sonca in dnevne svetlobe. Pogostejše so tudi atipične oblike

Vsaka četrta ženska lahko pričakuje, da bo enkrat v življenju zbolela za depresijo.

depresije, kar pomeni, da motnja poteka drugače, kot si jo običajno predstavljamo. Pojavi se lahko kot pretirana potreba po spanju, povečan apetit in porast telesne teže, razdražljivost in napetost. Tudi občutki krivde so pogostejši pri ženskah. Obolevajo bolj zgodaj kot moški, kar lahko negativno vpliva na uspeh v šoli ali pri zaposlitvi. Večja je tudi nevarnost, da so pridružene še druge duševne motnje, npr. anksiozne motnje in motnje hranjenja. Pri ženskah se depresiji pogosteje pridružijo telesne bolečine, zlasti glavobol, bolečine v križu, mišicah in sklepih.

Najpogostejši vzroki za nastanek depresije pri ženskahObstaja več teorij, ki skušajo razložiti, zakaj ženske obolevajo pogosteje kot moški, vse pa kaže, da k temu prispeva več dejavnikov: genetski, hormonski, psihološki in socialni ...Če so v družini depresivne motnje, je večja verjetnost za nastanek bolezni. Sodobne preiskave možganov so pokazale, da so možgani pri depresivnih ljudeh spremenjeni, zlasti tisti deli, ki uravnavajo razpoloženje, mišljenje, apetit in spanje. Znanstveniki proučujejo tudi vpliv ženskih spolnih hormonov, katerih raven se spreminja v različnih starostnih obdobjih. Poleg tega ženske opravljajo različne vloge – so mame, žene, zaposlene delavke. Če imajo pri tem premalo pomoči, so občutljivejše za nastanek depresije.Nižji socialno-ekonomski status in revščina sta prav tako dejavnika tveganja za nastanek depresije. V zadnjih desetletjih so ženske vedno bolj obreme n je-ne tudi z zunanjimi socialnimi atributi, na katere imajo samo omejen vpliv: z mladostjo, lepoto, vitko postavo.


Pogosto imajo naučen vedenjski vzorec nemoči, pa-sivnosti in čakanja, da bo kdo drug rešil njihove težave. Pogosteje iščejo krivdo pri sebi. Pri ženskah se v istih stresnih okoliščinah hitreje razvije depresija kot pri moških, ker se izloči več stresnega hormona, podaljšan pa je tudi odziv na stres. Zato naj bi močneje in dlje doživljale stres. Tudi spopadanje s stresom je različno. Depresivne ženske si skušajo pomagati s premišljeva-njem in premlevanjem o težavah, moški pa skušajo pozornost preusmerjati drugam in so tako bolj aktivni.

Predmenstruacijski sindrom in predmenstruacijska disforična motnjaMnoge ženske pred menstruacijo občutijo različne oblike nelagodja (razdražljivost, potrtost, občutljive prsi), vendar je to še normalno. Pri predmenstruacij-skem sindromu (PMS) so znaki že izrazitejši in lahko ovirajo vsakdanje življenje. Pri eni od desetih žensk pa so simptomi še posebno izraziti in takrat govori-mo o predmenstruacijski disforični motnji (PMDM), za katero so značilni predvsem duševni znaki: globlja depresija, napetost, razdražljivost in druge čustve-ne motnje. Simptomi se pojavijo 10 do 14 dni pred redno mesečno periodo in minejo v nekaj dneh po njej. Vzrokov, zakaj imajo nekatere ženske težave, druge pa ne, še ne poznamo, obstaja pa več teorij, ki motnjo povezujejo z delovanjem spolnih hormonov. Simptomatika je povezana še s čustvenimi težava-mi, načinom življenja, stresom in ima tudi družinske značilnosti (npr. mama je imela PMS).Pri premagovanju PMS si lahko ženske pomagajo na več načinov. Priporoča se uporaba jegličevega olja in šentjanževke. Koristna je redna vsakodnevna telovad-ba, vsaj 8 ur spanja na dan, tudi sprememba prehrane in navad, npr. manj slana hrana, izogibanje kavi in alkoholu, več balastne hrane in zelenjave. Svetujejo se dodatki, npr. vitaminov B6 in E, kalcija in magnezija. Tudi sprostitvene tehnike lahko zmanjšajo intenzi-teto simptomov. Od zdravil se priporočajo peroralni hormonski kontraceptivi in antidepresivi (selektivni zaviralci ponovnega prevzema serotonina, SSRI).

Depresija v nosečnosti in poporodna depresijaNosečnost se navadno prikazuje kot obdobje veselja in pričakovanja, vendar ni vedno tako. Najmanj ena od desetih nosečnic ima težave zaradi depresije. Vrsto let je veljalo prepričanje, da nosečnost žensko

varuje pred nastankom depresije in da se nevarnost za nastanek depresije močno poveča šele po poro-du, ko pride do hitre hormonske spremembe. Danes pa je znano, da tudi hormonska sprememba v prvem trimesečju nosečnosti lahko poruši možgansko rav-novesje in vodi v nastanek depresije in anksioznosti.Pri depresivnih nosečnicah je večja nevarnost, da bo med nosečnostjo in pri porodu prišlo do zapletov, depresija pa se po porodu lahko še poglobi.

Poporodna depresijaDepresija po rojstvu otroka se imenuje poporodna depresija. Sprožijo jo lahko hitre hormonske spre-membe, pa tudi utrujenost po porodu, pomanjkanje spanja, dvomi o sposobnosti biti dobra mama, preti-ran perfekcionizem v odnosu do otroka, stres zaradi sprememb, ki jih povzroči prihod novega družinske-ga člana. Po rojstvu se spremeni tudi samopodoba, manj je prostega časa ...

Kakšna je razlika med blažjo motnjo razpoloženja po porodu in depresijo?Številne ženske nekaj dni po porodu doživijo blažjo obliko razpoloženjskih motenj, ki jih z angleškim izrazom imenujemo tudi baby blues. Gre za nekaj dni trajajoč občutek žalosti, tesnobnosti ali jokavosti. Pojavijo se lahko motnje apetita ali spanja. Ta motnja v nekaj dneh izgine in zdravljenje ni potrebno.


POSKRBIMO ZASE

Če pa simptomi ne izginejo in se začnejo poglabljati, govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi kadarkoli v prvem letu po porodu. Poleg znakov de-presije se lahko pojavijo misli o poškodovanju sebe ali otroka. Upadeta tudi interes in skrb za otroka.Poporodna depresija potrebuje zdravljenje.

Kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč• Če motnje razpoloženja ne minejo v 2 tednih.• Če se znaki depresije poglabljajo.• Če mati ni sposobna poskrbeti zase in za otroka.• Če s težavo opravlja vsakodnevne obveznosti.• Če se pojavijo misli o tem, da bi škodovala sebi ali

otroku.Marsikatera ženska se počuti kriva in se sramuje depresije. Depresija pa ne pomeni, da je slaba mati, ampak kaže, da potrebuje strokovno pomoč.

Ali je med nosečnostjo varno jemati antidepresive?Če se ženska zdravi z antidepresivom in v tem času zanosi, se ji depresija lahko ponovi, če prekine zdrav-ljenje. Zato je dobro, da se posvetuje z zdravnikom, ki bo ocenil razmerje med potrebo po zdravljenju in tveganjem zaradi jemanja antidepresiva.Če je ženska postala depresivna med nosečnostjo in gre za blažjo obliko depresije, najprej poskusimo s psi-hoterapijo. Če ni uspešna, predpišemo antidepresiv.Jemanje antidepresivov ni popolnoma brez tveganja. Čeprav nekatere študije kažejo, da ima izpostavlje-nost antidepresivom iz prej omenjene skupine SSRI lahko nekatere neželene posledice za otroka, pa so posledice navadno blage in prehodne. V vsakem pri-meru se je treba posvetovati z zdravnikom ter oceniti potrebe in morebitno tveganje za mamo in otroka.

Ali je med dojenjem varno jemati antidepresive?Antidepresivi se v materino mleko izločajo v zelo majhnih količinah. Čeprav je malo težav pri dojenih otrocih, katerih matere jemljejo antidepresive iz skupine SSRI, pa se je treba pred jemanjem zdravil posvetovati z zdravnikom ter oceniti prednosti in tveganja.

Depresija v perimenopavzi in menopavziPerimenopavza traja približno 10 let pred menopav-zo, ko se v jajčnikih postopoma zmanjšuje nastajanje ženskega spolnega hormona estrogena. Menopavza

pa je obdobje, ko se pri ženski prekine mesečna perioda in se lahko pojavijo nekateri značilni telesni znaki, npr. oblivi vročice, nočno znojenje, nespečnost, razbijanje srca ...Hiter padec ravni ženskega hormona lahko privede do telesnih in duševnih sprememb: do depresije, anksioznosti in težav s spominom. Depresivna motnja v tem obdobju se pojavi predvsem pri tistih ženskah, ki so že prej imele depresivne epizode, pri ženskah, ki so izpostavljene kroničnemu stresu, pri odvisnih od droge in alkohola ter pri kadilkah. Večje tveganje je tudi pri tistih, ki so jim operativno odstranili jajčnike. K nastanku depresije prispevajo tudi psihološki dejavniki, npr. staranje, telesne bolezni, odhod otrok od doma.Ker ženske znake depresije pripisujejo menopavzi in je ne zdravijo, prihaja do pojava kroničnih oblik depresije. Blažje oblike depresije v menopavzi se zdravijo z nadomestno hormonsko terapijo in po potrebi s psihoterapijo, globlje oblike depresij pa s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije.

Pri blagih oblikah depresije si lahko ženska pomaga tudi sama• Živite čim bolj zdravo.• Dovolj spite in počivajte ter bodite vsak dan dovolj

telesno dejavni.• Izogibajte se kajenju, jemanju drog ali pitju

alkohola.• Če je le mogoče, ne jemljite pomirjeval in zdravil

za lajšanje bolečin.• Bodite pozitivno naravnani in negujte pomembne

odnose.• V obdobju depresije ne sprejemajte velikih

življenjskih odločitev (npr. ločitev, menjava službe).

• Postavljajte si majhne in dosegljive cilje. • Pomembno je, da poskrbite zase in se ukvarjate

s tistimi dejavnostmi, ki vam veliko pomenijo.

Zdravniško pomoč je treba poiskati, če znaki depre-sije ne minejo, če se poglabljajo, če se pojavita huda tesnoba in nespečnost, če ženska nima več kontrole nad razpoloženjem, če ne zmore več izpolnjevati vsakdanjih nalog, če ima težave s koncentracijo in če se ji pojavljajo samomorilne misli.Če se depresivno stanje poglablja, je potrebno anti-depresivno zdravljenje. Depresija je ozdravljiva, zato je smiselno pravočasno poiskati ustrezno strokovno pomoč.


Depresija postaja s starostjo pogostejšaKatarina Barbara Štrukelj, dr. med., spec. psih.Enota za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana

Depresija lahko kadarkoli v življenju prizadene skoraj petino sicer zdravih ljudi. Proces staranja zaradi različnih dejavnikov še povečuje tveganje za njen nastanek, hkrati pa se pogosteje pojavljajo tudi druge bolezni, ki jih povezujemo z večjim tveganjem za depresijo.

Zdravljenje je enako kot v drugih življenjskih ob dob jih, čeprav moramo nujno upoštevati nekatere poseb no-sti. Delež časa, ki ga bo večina preživela v starosti, bo vedno večji, zato je pomembno ohranjati vitalnost in aktivnost ter tako izboljševati kakovost svojega življenja.

Depresija v starostiDepresija postaja s starostjo pogostejša, podatki govorijo o petini do tretjini obolelih starostnikov. Najredkeje se pojavlja v intenzivni domači negi, le pri devetini. V domovih upokojencev in bolnišnicah pa za depresijo oboli skoraj polovica starostnikov. K temu prispevajo različni dejavniki.Starosti danes ne razumemo več kot bolezenskega obdobja, ampak kot eno od razvojnih faz pri človeku, ko so nekateri dogodki in spremembe pogostejši kot v mlajših življenjskih obdobjih. Pogostejše so izgube ljudi (staršev, partnerja, prijateljev, sodelavcev, sosedov, vrstnikov), kar vpliva tudi na odnos do sebe in na strah pred lastno minljivostjo in umrljivostjo. Med izgube spadajo tudi izguba zdravja (zaradi bolezni), zaznavanja s čutili (npr. slabši vid in sluh), gibljivosti (npr. težave z gibali, nesposobnost za vožnjo avtomobila), sposobnosti (npr. upad mišične moči, blage kognitivne motnje), odnosov (npr. odselitev otrok, spremembe socialne mreže ob preselitvi v dom) in ne nazadnje tudi finančnih zmožnosti (npr. višina sredstev za preživljanje, konec delovne dobe). Vsem izgubam je skupno žalovanje. Ta proces nekateri doživljajo lažje kot drugi. Če pa je izgub preveč, če posameznik v žalovanju nima zadostne podpore bližnjih in če že po naravi težje odžaluje izgubljeno, lahko to pomeni uvod v depresijo.

Povečan stres negativno vpliva na zdravjeV starosti poleg že omenjenih izgub stres povečujejo tudi nekatere druge spremembe, ki so med mlajšimi redkejše ali pa jih lažje sprejemajo. Obvladovanje vsakodnevnih aktivnosti (nakupovanje, kuhanje, pospravljanje, branje, gledanje televizije, ukvarjanje z raznimi hobiji) pomembno prispeva k dobremu počutju in pozitivni samopodobi ter znižuje raven stresa. Aktiven in zadovoljen starostnik bo lažje sprejel upad funkcionalnosti, s tem pa bo tudi tveganje za depresijo manjše. Delno naj bi to tveganje povečevali tudi biološki dejavniki, zlasti žilne spremembe v možganih, težave s krvnim tlakom, hormonske spremembe, spremembe v delovanju avtoimunskega


POSKRBIMO ZASE

sistema in spremembe v telesu. Zaradi vsega tega starostniki potrebujejo več tekočine in dovolj kalo-rič no in raznoliko prehrano. Po raziskavah je kar precej starejših dehidriranih in podhranjenih, oboje pa povečuje tveganje za pojav različnih zdravstvenih težav.

Depresija je bolezensko stanjeDepresija je v starosti ravno tako bolezensko stanje kot v kateremkoli drugem življenjskem obdobju in ne pomeni normalnega staranja, češ »saj ni čudno, da je depresiven ...«. Klinična slika depresije je lahko nekoliko drugačna, zato obstaja tveganje, da depresijo spregle-damo ali jo zamenjamo z drugimi boleznimi. Namesto depresivnega razpoloženja in bolnikovih subjektivnih navedb o žalosti so pogosto v ospredju upad intere-sov (apatija), volje (hipobulija), zadovoljstva (anhedo-nija) in motivacije, kar že samo po sebi pomeni hudo zmanjšanje sposobnosti za vsakodnevno življenje. V klinični sliki so pogosti še hipohondrični in telesni simptomi (različne navedbe o bolečinah in drugih spremembah v telesu), poudarjene so povečana tesnobnost in motnje spomina, ki jih bolniki navajajo spontano, pogosto kot glavno težavo. Zaradi motenj spomina je depresijo včasih težko ločiti od demence, najbolj pa nam pri tem pomaga odziv na zdravlje-nje z antidepresivi. Ob izboljšanju depresije izginejo tudi spominske motnje, kar se pri demenci ne zgodi. Simptomi in znaki depresije povzročijo spremembe v bolnikovem odnosu do sebe, preteklosti in priho-dnosti (vse vidi negativno), drugih (izolira se od dru-gih), lastnega zdravja (meni, da nikoli ne bo bolje), ob tem pa opušča vsakodnevne aktivnosti, tudi tiste, ki so pomembne za preživetje. Nezdravljena depresija ni povezana samo s pogostejšimi samomori in drugimi oblikami samomorilnega vedenja, temveč tudi s pove-čano umrljivostjo zaradi drugih bolezni, opuščanjem nujnih zdravil in odklonilnim odnosom do različnih oblik pomoči. Po drugi strani pa je zdravljenje primer-ljivo učinkovito in uspešno kot pri mlajših ljudeh.

Zdravljenje depresije v starostiOsnova zdravljenja je racionalna uporaba anti depre-sivov, ki temelji na dokazih, ob tem pa uporabimo še vse druge terapevtske ukrepe. Ob diagnozi depresije najprej preverimo bolnikove bolezni in vsa zdravila, ki jih jemlje. Hkrati vedno opravimo vse osnovne laboratorijske preiskave. Če je depresija povezana s pomembnim hujšanjem, preverimo tudi najpo-gostejše tumorske faktorje. Pri moških z urološkimi

težavami je priporočljivo opraviti pregled prostate in določiti raven testosterona. Vedno opravimo EKG, ob pretočnih motnjah pa tudi ultrazvok vratnih žil. Starostniki navadno jemljejo kar precej zdravil, zato je večkrat potrebna racionalizacija, znanje o medseboj-nem delovanju zdravil pa je pri delu s starostniki nujno. Antidepresive uporabljamo po podobnih načelih kot pri mlajših – začnemo z majhnimi odmerki in jih počasi povečujemo. Večina smernic za depresijo pri starejših kot antidepresiv prve izbire priporoča antidepresiv iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina (SSRI), med katerimi pa je treba izbrati ustreznega, saj so različni po učinku (sertralin npr. izboljšuje kognitivne funkcije, paroksetin pomirja, escitalopram spodbuja) in po profilu neželenih učinkov. Sodobno znanje o bioloških podtipih depresije bolj priporoča izbiro zdravila glede na profil simptomov, zato pri starejših med antidepresive prve izbire uvrščamo tudi dvojno delujoče antidepresive (mirtazapin, venlafaksin, duloksetin, bupropion) in najnovejši agomelatin. Neučinkovitost ali slabo prenašanje prvega antidepresiva je indikacija za menjavo, iščemo toliko časa, dokler ne najdemo ustreznega antidepresiva ali kombinacije zdravil, da dosežemo pomembno izboljšanje ali stanje popolnega zdravja. Pri starejših je lahko pot do tega cilja nekoliko daljša in povezana z aktivnim uravnavanjem vseh drugih zdravstvenih, psiholoških in socialnih dejavnikov v življenju obolelega. Pri tem sodelujejo različni strokovnjaki (negovalno osebje, socialni delavci, psihologi, delovni terapevti, fizioterapevti, družinski zdravniki, zdravniki drugih specialnosti) in vedno tudi svojci ali bližnji. Pri zdravljenju uporabljamo različne terapevtske pristope, tudi psihoterapijo, ki je ustrezno prilagojena življenjskemu obdobju, potrebam in zmožnostim starostnika z depresijo.

Depresija je v starosti pogosta bolezenNjeno prepoznavanje in zdravljenje je nujno, saj je povezana s pomembnim funkcionalnim upadom, z osebno stisko obolelega, povečuje obolevnost in umrljivost zaradi drugih bolezni ter tveganje za nevarne oblike samomorilnega vedenja. Zdravljenje je multidisciplinarno, uporablja različne pristope, temelji pa na racionalni in pravilni uporabi antidepresivov. Takšno zdravljenje je uspešno in učinkovito, vrača zdravje in funkcionalnost ter omogoča kakovostno življenje starostnika.


Depresija in koronarna bolezenasist. dr. Dragan Kovačič, dr. med., spec. interne medicineSplošna bolnišnica Celje

Večina definicij depresijo opredeljuje kot stanje povečane utrujenosti, pesimizma, občutka, da nismo kos sicer običajnim nalogam in težavam. V ZDA je raziskava v letih 2001 in 2002 pokazala, da je pojavnost depresije v času povprečne življenjske dobe človeka iz splošne populacije 16,2-odstotna. Zato je ta bolezen precej visoko na lestvici bolezni, ki najbolj obremenjujejo ljudi in zdravstvene sisteme

po svetu. Gre za trdovratno bolezen, ki se pri 10 do 30 % bolnikov kljub dolgotrajnemu zdravljenju ne pozdravi v celoti. Poleg tega se rada ponovi; po prvi epizodi se v 2 letih ponovi pri 40 % bolnikov, po drugi epizodi v 5 letih pri kar 75 % bolnikov.Depresija pogosteje prizadene ženske, prav tako se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki že imajo kakšno drugo osnovno bolezen. Pri bolnikih s sladkorno ali srčno boleznijo se pojavlja dvakrat pogosteje kot v splošni populaciji, po miokardnem (srčnem) infarktu pa kar trikrat pogosteje. Raziskava je pokazala, da 15 do 20 % bolnikov, sprejetih v bolnišnico zaradi srčnega infarkta, izpolnjuje merila za pravo depresijo (velika epizoda depresije), medtem ko se znaki depresije brez izpolnjenih meril za veliko epizodo depresije pojavljajo še v večjem odstotku. Depresija po srčnem infarktu vsaj podvoji tveganje za ponovne srčno-žilne dogodke. Hkrati do trikrat poveča tveganje za razvoj koronarnih dogodkov pri ljudeh, ki nimajo znane koronarne bolezni. Depresija poslabšuje prognozo bolnika, ki je prebolel srčni infarkt, vsaj po dveh mehanizmih, biološkem in vedenjskem.Biološki mehanizem. Depresivne bolnike po srčnem infarktu so primerjali z bolniki, ki po srčnem infarktu niso bili depresivni. Ugotavljali so povečane koncentracije biomarkerjev v krvi, povečano aktivnost simpatičnega živčevja, hormonske motnje, povečane vrednosti C-reaktivnega proteina, motnje v relaksaciji žilne stene ...Vedenjski mehanizem. Depresivni bolniki po srčnem infarktu večkrat kršijo navodila o zdravi prehrani in zdravem življenju, so manj redni pri jemanju zdravil, težje opustijo kajenje ...

Kako prepoznati bolnika z depresijo?Ob dejstvu, da ima vsak peti bolnik po srčnem infarktu depresijo, se zdi problem v praksi močno podcenjen in pogosto prepuščen naključni prepoznavi bolezni. Poleg že navedenih meril, zajetih v definicijo bolezni, imamo danes na razpolago številne protokole in točkovne sisteme. Eden od pogosto uporabljenih vprašalnikov je prikazan na koncu prispevka. Prek dveh preprostih vprašanj nas privede do diagnoze prave depresije oziroma drugih depresivnih motenj z zanesljivostjo, ki jo na podlagi izkušenj lahko dosegajo le usmerjeni specialisti. Ravno zaradi svoje preprostosti in zanesljivosti je eno najbolj uporabljanih orodij, ko diagnosticiramo depresijo pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij.


POSKRBIMO ZASE

Učinkoviti načini sproščanjaVas peče zgaga, boli glava, ste stalno prehlajeni? Tekate od ene obveznosti do druge in nimate časa zase, za svojce, za prijatelje? Potem je skrajni čas, da začnete ukrepati in se postavite po robu vsakdanjemu stresu.

Sproščanje je nujno za kakovostno življenje. Pri sprostitvi ne gre le za uživanje v raznih konjičkih. Sprostitev zmanjšuje stres, ki ga prinašajo duševne in telesne obremenitve vsakdanjega življenja. Močno ga lahko zmanjšate, če se naučite drugačnih odzivov, vedenja in predvsem razmišljanja.• Vsak dan naredite vsaj eno stvar, ki vas močno

osrečuje.• Organizirate svoj čas. Napišite si seznam stvari,

ki jih morate storiti v prihodnjih dneh, in se jih lotite organizirano in načrtovano.

• Naučite se čakati.

Kaj storiti, ko pri koronarnem bolniku ugotovimo depresijo?Prvi korak je posvet z izbranim zdravnikom, ki mu sledi zdravljenje, v katerem sodelujejo bolnik, izbrani zdravnik in po potrebi psihiater. Potrebna je tudi aktivna vloga svojcev in preostalega bolnikovega okolja. Pomembno vlogo v takšni situaciji lahko s spodbujanjem telesne vadbe in stalnim izobraževanjem odigrajo tudi regionalni koronarni klubi.

Vprašalnik o bolnikovem zdravju(Patient Health Questionnaire, PHQ-2)

Ali ste v zadnjih 2 tednih pogosto občutili naslednje težave?

– Malo zanimanja ali občutka zadovoljstva pri aktivnostih

0 = nikoli 1 = nekaj dni 2 = več kot polovico dni 3 = skoraj vsak dan

– Občutek pobitosti, utrujenosti in brezupnosti 0 = nikoli 1 = nekaj dni 2 = več kot polovico dni 3 = skoraj vsak dan

Seštevek točk: ___

Interpretacija rezultata

Seštevek Verjetnost Verjetnost točk prave katerekoli depresije (%) depresivne motnje (%)

1 15,4 36,92 21,1 48,33 38,4 754 45,5 81,25 56,4 84,66 78,6 92,9


• Ne izgubljajte energije za obrobne težave. V življenju so stvari, za katere je vredno tratiti živce, in stvari, ki jih je najbolje čim prej pozabiti. Obstajajo pa tudi stvari, ki se jih ne da spremeniti.

• Ne postavljajte si nerealnih ciljev.• S prijatelji se pogovorite o stvareh, ki vas skrbijo.• Skrbite za svoj videz. Če boste videti dobro, se

boste dobro tudi počutili.• Smejte se, saj je smeh eno najboljših zdravil proti

stresu.• Izklopite telefon, ko se sproščate.• Jejte manjše obroke čez ves dan. Preskakovanje

obrokov je ena od najslabših stvari, ki jih lahko naredite svojemu telesu. Kadar ste lačni, vam v krvi pade raven sladkorja, kar vpliva na adrenalinske žleze in živčevje. Zato se začnejo pojavljati glavoboli, tesnobnost in utrujenost.

• Naspite se, saj vaše telo med spanjem počiva.

Z različnimi sprostitvenimi tehnikami lahko svojo pozornost usmerite na nekaj, kar vas duševno umirja in hkrati spodbuja telesno sproščanje. Ni pomemb-no, katero tehniko izberete, pomembno pa je, da jo redno izvajate.• Avtogena sprostitev. V mislih ponavljajte besede

oz. sugestije, s katerimi se sproščate in zmanjšujete napetost v mišicah. Zamislite si miren kraj in se osredotočite na zadržano, sproščeno dihanje, upočasnjen srčni utrip. Ob tem postopoma sproščajte najprej vsako roko in nogo, potem pa druge dele telesa.

• Progresivno mišično sproščanje. S to tehniko spoznavate obnašanje svojega telesa in razliko med napeto in sproščeno mišico. Najprej začnite napenjati in sproščati mišice prstov na nogah in nato nadaljujte do vratu in glave. Napnite mišico, zadržite najmanj 5 sekund, sprostite za 30 sekund in ponovite. Ta vaja vam bo tudi v stresnih trenutkih pomagala zavestno zmanjšati reakcijo telesa na stres in obdržati nadzor nad položajem.

• Vizualizacija. Oblikujte miselne podobe, ki vas popeljejo na vizualno potovanje do mirnega, tihega kraja ali situacije. Skušajte uporabiti čim več čutil. Če si npr. zamišljate, da počivate ob oceanu, mislite na sončno toploto, zvok valov, občutek peščenih zrnc, vonj slanega morja. Ob tem lahko zaprete oči.

Poskusite različne vaje in poiščite kombinacijo, ki vam najbolj ustreza. Izvajanje kratke vaje enkrat ali dvakrat na dan je najboljši način za sprostitev. Zapomnite si, da so sprostitvene tehnike veščine, torej se izboljšajo z vajo. Zato bodite vztrajni.

Položaj za sproščanje• To je klasičen sprostitveni položaj, ki se izvaja pri

jogi. • Poiščite si miren prostor, kjer vas ne bo nihče motil.

Oblecite ohlapno in udobno oblačilo, sezujte se in odpnite vse tesne pasove in gumbe.

• Sproščeno se ulezite na hrbet, z nogami približno pol metra narazen. Roke simetrično položite ob telo, z dlanmi navzgor in približno 15 cm od bokov. Pustite rokam in nogam, da se sproščeno zasučejo navzven, zaprite oči in se sprostite tako, da se osredotočite na dihanje (dihanja ne nadzorujte, le spremljajte ga).

• V tem položaju lahko izvajate tudi katerokoli od naslednjih vaj – ali pa obe, drugo za drugo.

Vaja napetosti in sprostitve• Mnogi se ne zavedajo, kako napeto telo imajo,

dokler ne izkusijo in občutijo svojih sproščenih mišic. Ta vaja vam omogoči, da občutite nasprotje med napetostjo in popolno sprostitvijo.

• Namestite se v položaj za sproščanje. • Vsak del telesa, od nog navzgor, močno napnite za

nekaj sekund, nato pa ga popolnoma sprostite – stopala, meča, stegna, zadnjico, hrbet, prsni

koš, ramena, roke, dlani, vrat, čeljust in ves obraz. Napnite posamezne dele telesa, kolikor morete, lahko tudi tako, da se dvignete za nekaj centimetrov od tal, in se nato sprostite tako, da se spustite.

Progresivni postopek• V položaju za sproščanje položite roke na trebuh

in globoko, počasi vdihnite, tako da z zrakom najprej napolnite trebuh, nato prsni koš vse do ključnice. Izdihnite v obratnem vrstnem redu, da boste občutili, kako se vsa napetost v vašem telesu sprošča z dihom.

• Pustite, da se dihanje nadaljuje v običajnem ritmu in globini. Ko izdihujete, sproščajte napetost v telesu. Najprej v stopalih, z naslednjim izdihom v gležnjih, nato v mečih in tako naprej po telesu navzgor do oči, nosa in ust.

• Skušajte osredotočiti svoje misli na vsak posamezni del telesa in ga popolnoma sprostite, preden greste naprej.

• Lahko vam pomaga, če pri dihanju uporabljate tudi pozitivne afirmacije. V mislih lahko tiho ponavljate: »Moje noge so popolnoma sproščene.« In tako naprej pri vsakem delu telesa.

Anela Stojanov

RUBRIKA


NASVET FARMACEVTKE

Mojca Galeša, mag. farm.Lekarna Straža, Straža pri Novem mestu

Depresija je bolezen, ki zajame celotnega človeka – njegovo du-ševno in telesno plat. Nespečnost ali pretirano spanje, izguba apetita ali pretirana ješčost, pomanjkanje energije in utrujenost, dlje časa trajajoča žalost, potrtost, zaskrblje-nost, občutek nemoči in krivde, pomanjkanje samozaupanja, neuspešnost, motnje koncentra-cije, samomorilne misli, nemir in razdražljivost, glavobol, prebavne motnje, bolečine po vsem telesu. To je klasična slika depresije.

Lekarniški farmacevti lahko aktivno sodelujemo pri preventivi, prepoz-navanju in zdravljenju depresije. Vse pogosteje se srečujemo z bolniki, ki se ne zavedajo, da je prav ta bolezen vzrok njihovih te-žav. Prepričani so, da gre za telesne simptome (bolečino, utrujenost, motnje spanja, nemir, razdražlji - vost ...) in da jih bodo uspešno pozdravili sami. Zato na depresijo pomislimo praktično ob vsakem bolniku, ki nam v pogovoru o izbiri zdravila za samozdravljenje nave-

de vsaj enega od glavnih znakov depresije. Farmacevtova naloga je, da bolnika pridobi k sodelovanju, vzpostavi empatičen odnos, ga opozori na resnost simptomov in neprimernost samozdravljenja ter ga napoti v obravnavo k nje- go vemu izbranemu zdravniku. Pomembno je namreč, da depre-sijo čim prej prepoznamo in ustrez no zdravimo.Depresivne motnje zdravimo s psihoterapijo in antidepresivi, ki so zdravila izbora pri zmernih

Farmacevt in zdravljenje depresije

RUBRIKA


do hudih depresijah in so najpo-membnejši del zdravljenja. Doseči želimo naslednje cilje:• odpraviti vse simptome

depresije,• doseči stanje, kakršno je bilo

pred nastopom bolezni,• preprečiti ponovitev bolezni.

Antidepresivi so skupina zdravil z različno kemijsko strukturo in različnimi mehanizmi delovanja. Skupno jim je to, da ugodno vpli-vajo na simptome depresije: na izboljšanje razpoloženja, urav-noteženje psihomotoričnih funkcij, spanja in apetita, zmanjšanje tesnobe in strahu ter odpravljanje depresivnih misli. Omogočajo varno terapijo depresivnih epizod, katere cilj sta remisija (izboljšanje simptomov) in odsotnost ponov-nih izbruhov bolezni. Niti pri dol-gotrajnem jemanju ne povzročajo odvisnosti.

Depresivni bolniki potrebujejo v lekarni še posebno skrbno obravnavo, saj se mnogi sramu-jejo svoje bolezni. Marsikdaj so socialno izolirani, saj imata druž-ba in delovno okolje do njihove bolezni pogosto odklonilen odnos. Zato morajo biti deležni individual-ne obravnave, ki mora biti usmer-jena k prepoznavanju njihovih težav in potreb.

Naloga lekarniškega farmacevta je, da bolniku predstavi potek zdrav-ljenja z antidepresivi, mu zagotovi osnovne informacije o zdravilu (način delovanja, režim odmer-janja, vpliv hrane in alkohola), ga seznani s pomenom rednega je-manja zdravil, mu razloži, da lahko pričakuje učinke zdravljenja šele po 2 do 4 tednih rednega jemanja zdravil, da je zdravljenje učinkovito, vendar dolgotrajno (trajati mora toliko časa, da je dosežena popol-na remisija bolezni oziroma da bol-

nik doseže predbolezensko raven funkcioniranja) in naj ne preneha z zdravljenjem, ko se pokažejo prvi znaki izboljšanja. Prvi izbruh bolezni zdravimo z antidepresivi 9 mesecev, v primeru 2 ali več epizod pa od 15 mesecev do 5 let. Pri hudi kronični depresiji je včasih potrebno zdravljenje do konca življenja.Farmacevt mora bolnika seznaniti z neželenimi učinki zdravila, njihovim vplivom na psiho--fizične sposobnosti in možnim medsebojnim delovanjem z dru - gimi zdravili, ki jih bolnik prejema na recept ali brez recepta (ne-pri merno je sočasno jemanje antidepresivov in pripravkov šentjanževke, prepovedano je hkratno jemanje antidepresivov in pitje alkohola ali grenivkinega soka).

Poleg želenega delovanja, ki se ob primernih odmerkih pokaže šele po približno 2 do 3 tednih zdravljenja, se navadno bolj zgodaj v poteku zdravljenja pojavljajo še neželeni učinki. Ti so pomemben dejavnik antidepresivne terapije, ker:• vplivajo na bolnikovo (ne)sode-

lovanje pri zdravljenju z zdravili,• vplivajo na bolnikovo življenj-

sko in delovno sposobnost,• lahko vplivajo na potek in zdrav-

ljenje morebitnih bolezni, ki spremljajo depresivno motnjo,

• so zanje občutljivejši starej ši bolniki, pri katerih so de pre siv-

ne motnje razpolo ženja zelo pogoste,

• so lahko za bolnike zelo neprijetni,

• vplivajo na razvoj novih antidepresivov.

Neželeni učinki zdravil so pogosto razlog za neredno jemanje ali pre-kinitev zdravljenja z zdravili, zato je dolžnost lekarniškega farmacevta, da bolnika ob izdaji zdravila na

recept opozori na najpogostejše neželene učinke: slabost, siljenje na bruhanje, suha usta, drisko ali zaprtje, glavobol, motnje spanja, vrtoglavico, agitacijo, anksioznost, povečanje telesne mase, potenje, motnje spolnosti, serotoninsko toksičnost ...

Pri zdravljenju z antidepresivi se zaradi pojava številnih novih zdra-vil vedno pogosteje srečujemo s problemom polifarmacije (jema-nje več zdravil hkrati). Za uspešen terapevtski odziv je velikokrat potrebna kombinacija zdravil iz različnih skupin antidepresivov. Pri sočasni uporabi več različnih zdravil pa se hkrati poveča verjet-nost težav, povezanih z zdravili, predvsem njihovega medsebojne-ga delovanja. To lahko spremeni učinek zdravil – zdravila imajo lahko na organizem podobne učinke (sinergizem, stopnjevanje učinka) ali nasprotne učinke (anta-gonizem).

Farmacevtova naloga je, da za-gotovi odgovorno zdravljenje z zdravili, da bi tako dosegli opti-malne klinične izide zdravljenja in izboljšali kakovost življenja bolnikov. S svojim znanjem o zdra vilih lahko svetuje zdravniku, kakšno bi bilo optimalno zdravlje-nje z zdravili za posameznega bol-nika (pregled sočasnega zdravlje-nja in ugotavljanje možnih klinično pomembnih interakcij). Predvsem pa svetuje bolniku in aktivno sodeluje pri zdravljenju z antide-presivi in reševanju težav, poveza-nih z zdravili. Bolnika spodbuja k rednemu jemanju antidepresi-vov, saj omogočajo varno zdravlje-nje depresivnih epizod, katerega cilj sta remisija bolezni in odsot-nost ponovnih izbruhov. Poleg tega niti pri dolgotrajnem jemanju ne povzročajo odvisnosti.


POSKRBIMO ZASE

Društvo DAMDruštvo DAM (Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami) je prvo slovensko društvo, namenjeno pomoči in podpori ljudem, ki trpijo ali so trpeli za depresijo in anksioznimi motnjami, ter njihovim bližnjim. Ustanovili smo ga posamezniki, ki smo se tudi sami srečali s katero od teh motenj.

v slo venščini. Lani smo dobili kar dve pomembni knjigi, Depresijo za telebane in Bipolarno motnjo za telebane, letos pa bo izšel še težko pričakovani priročnik Premagovanje anksioznosti za telebane. Povpraševanje po tem priročniku je zelo veliko, kar ni čudno, saj se v Sloveniji po nekaterih podatkih kar desetina ljudi sreča s katero od anksioznih motenj (panični napadi, obsesije, kompulzije, fobije).Na spletnem forumu Nebojse.sije prijavljenih prek 2600 uporab-nikov, ki vsak dan neumorno ustvarjajo številne prispevke in se medsebojno podpirajo. Ko zboliš, je drugim zelo težko razložiti, kako se počutiš. Na forumu pa te razumejo, saj so podobno tudi sami doživeli. Zato ni čudno, da je vsak dan v povprečju več kot 19 tisoč ogledov.Ljudi, ki smo se kdaj srečali z de-presijo in anksioznimi mot nja mi, je zelo veliko. In skupaj lahko zelo veliko naredimo, zelo si lahko pomagamo.

Cilja Društva DAM sta bila in ostajata ozaveščanje in širje-nje koristnih informacij za vse, ki jih pestijo te motnje. Zato si prizadevamo, da bi dajali pod-poro in da bi ustvarili skupno mesto, kamor se vsakdo lahko zateče po nasvet in lepo besedo – kot v majhen varen pristan – in ve, da ni sam. Tudi takrat, ko je najbolj hudo.

Še pred šestimi leti, ko smo društ voustanovili, je bilo o de pre siji in anksioznih motnjah premalo informacij za nekoga, ki je iskal izhod iz primeža tesnobe. Če so v javnosti govorili o duševnih motnjah, so navadno omenjali težje oblike duševnih motenj, tu in tam depresijo, anksiozne motnje pa še redkeje. Večinoma smo v hudih stiskah iskali pomoč pri splošnem zdravniku, nato pa pri psihiatrih in psihologih. Literature o depresiji in anksioznih motnjah je bilo v slovenščini zelo malo, tudi s spletom si nismo mogli kaj prida pomagati. Takrat smo se po spletu naključij spoznali posamezniki, ki smo imeli podobne izkušnje, in odločili smo se, da moramo pomagati še drugim, ki jih doletijo te težave.Začeli smo s postavitvijo preproste spletne strani. Po ameriškem vzoru smo oblikovali tudi spletni forum, namenjen izmenjavi izkušenj in podpori med ljudmi z depresijo in anksioznimi motnjami. Niti slutili nismo, da se nam bo že v nekaj letih pridružilo čez tisoč uporabnikov, ki nas večinoma prosijo za nasvet, na koga naj se obrnejo za pomoč, katero literaturo naj preberejo, kako je z zdravili ... Da je naše spletišče izredno pomembno, nam dokazujejo z neštetimi pismi.

Hvaležni so nam, saj so z našo pomočjo izvedeli, da niso edini, ki trpijo za temi motnjami, in da lahko kljub motnjam kakovostno in dobro živijo. Dajejo nam pogum in voljo za nadaljevanje dela, v katerega prostovoljno vlagamo svoj prosti čas. Ustanovili smo tudi prvo skupino za samopomoč v Ljubljani. Danes imamo te skupine že v sedmih slovenskih mestih: tri v Ljubljani in po eno v Novi Gorici, Mariboru, Kopru, Celju, Kranju in Novem mestu. Skupine za samopomoč so brezplačne in odprte za vse. So eden od načinov, kako se lahko postavimo na noge, ko nam je najtežje – mnogi namreč ne najdejo dovolj podpore med domačimi in prijatelji. V skupini lahko vzpostavimo novo socialno mrežo med ljudmi, ki so izkusili podobno in nas ne obsojajo zaradi čustev in strahov, s katerimi se spopadamo. Skupine vodijo prostovoljci, ki se za vodenje usposabljajo na posebnih tečajih.Na spletnem portalu DruštvaDAM, ki ga najdete na naslo vuwww.nebojse.si, redno brez -plač no svetujejo dve psi hi atrinji, psihologinja in terapevtka. Uporabniki jih radi sprašujejo o možnostih zdravljenja in o tem, kako naprej. Na spletni strani je tudi seznam terapevtov v Sloveniji ter seznam literature, ki je na voljo

Emanuela Malačič Kladnik, članica društva


TERME KRKA

Nad slabo razpoloženje z redno telesno dejavnostjoKaj in zakajPomanjkanje življenjske radosti, intenzivna žalost, smiljenje samemu sebi, strah, nemir, občutek osamljenosti, brezvoljnost, slabša koncentracija in motnje spomina, nespečnost ali velika potreba po spancu, pomanjkanje energije ... To so težki ob čut ki, ki se lahko pojavijo kot posledica samote, tež ke bolezni, izgube bližnje osebe, težkih razmer v živ-ljen ju, kot posledica genetike ali premalo gibanja. Strokovnjaki še niso odkrili natančnega vzroka za nastanek depresije, ki jo označujejo kot pandemijo 21. stoletja, najnovejše teorije pa potrjujejo, da je pojav te bolezni povezan z zmanjšanjem aktivnosti nekaterih pomembnih živčnih prenašalcev in s pomanjkanjem serotonina, noradrenalina in dopamina, ki so naravni antidepresivi. StresŽivljenjski ritem današnjega zaposlenega človeka je mnogokrat prehiter in prenaporen. Izpostavljenost kroničnemu stresu in posledično čezmerno izločanje stresnih hormonov povzroča spremembe

v delovanju možganov, zato strokovnjaki depresijo pojasnjujejo tudi kot skupek škodljivih dejavnikov stresa.

Gibanje – preventiva in zdraviloEden boljših načinov obvladovanja vsakdanjega stresa je redna telesna dejavnost. Gibanje vpliva na povečan je nastajanja serotonina, ki ima antidepresivne učinke.Novejše raziskave kažejo, da je vsakodnevna telesna dejavnost tudi pomembna preventiva pred depresijo moških in žensk v vseh starostnih obdobjih. Izkazalo se je, da je za izboljšanje razpoloženja potrebnih več ur vadbe na teden.

Serotonin in endorfin – hormona srečePotrebnega je vsaj pol ure intenzivnega gibanja, da telo začne izločati snovi, ki delujejo sproščujoče in osrečujoče. Strokovnjaki priporočajo predvsem aerobne vaje, kot so hoja, aerobika na prostem, tek, plavanje, kolesarjenje, v zadnjih letih je pomembno mesto zavzela nordijska hoja.

Nordijska hojaNordijska hoja že od 90. let prejšnjega stoletja velja za enega najbolj zdravih športov z izrazito ugodnim učinkom na srčno-žilni sistem in veliko porabo kalorij. Hoja s palicami (in z določenim načinom, kako jih držimo) je prav poseben način gibanja. Je za 46 % učinkovitejša od navadne hoje, saj aktivira več mišičnih skupin hkrati in tako spodbuja večje izločanje endorfina. Ravno zaradi tega je nordijska hoja zelo dobra obramba proti stresu in slabemu razpoloženju, torej tudi proti depresiji.Priporoča se v preventivi in pri rehabilitaciji – kot terapija za srčno-žilne bolezni, depresijo, sladkorno bolezen, aterosklerozo, debelost, osteoporozo in rakava obolenja.Ni pomembno, koliko ste stari, z nordijsko hojo se lahko ukvarjate kadarkoli. Lepo urejen teren, ki ga ponuja na novo urejen sistem pohodniških poti v okolici Term Šmarješke Toplice, kar sam vabi, da naredite prvi, največkrat najtežji korak ...

Informacije in rezervacije: 07 38 43 [email protected]

RUBRIKA


FITOVAL ZA POŠKODOVANE LASEManj poškodovani in suhi lasje, manj razcepljene konice in bolj mehki lasje so dokazani z dermatološko raziskavo.*

Aktivne sestavine v izdelkih obnavljajo površino poškodovanih las in jim vračajo lesk.

Lecitin in pšenični proteini naredijo na površini poškodovanega lasu zaščitni film.**

Las je spet bolj gladek in sijoč.

PREJ POTEM

Vaša formula za gladke in sijoče lase.

Izdelka za poškodovane lase: dermatološki šampon in kapsule.

* v

ir: o

cena

uči

nkov

itost

i der

mat

ološ

kega

šam

pona

, Cen

ter z

a kl

inič

na p

reiz

kuša

nja

v Fr

anci

ji

**

test

i na

aktiv

nih

sest

avin

ah

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

519-2009_FITOVAL_Ad_210x280.indd1 1 22.7.2009 11:13:36


SVETOVALNI KOTIČEK

Naj vaši lasje žarijo od zdravjaLasje so okras našega obraza. Lepi, sijoči in negovani so nam v ponos, krhki, lomljivi in razcepljeni pa nam dostikrat povzročajo skrbi. Dejavnikov, ki negativno vplivajo nanje, je mnogo. Lasje kot ogledalo pokažejo posledice dolgotrajnega stresa, bolezni, jemanja nekaterih zdravil, hormonskih sprememb, pa tudi neuravnotežene prehrane, v kateri primanjkuje vitaminov in mineralov.

Na lase lahko negativno vplivajo tudi nekateri okoljski dejavniki. Močni sončni žarki, temperaturne razlike in spremembe zračne vlažnosti poškodujejo lasno povrhnjico in s tem tudi lasno vlakno. UV-žarki lahko povzročijo fotooksidacijo beljakovin. Zaradi teh procesov lasje izgubijo sijaj in prožnost, postanejo izsušeni, krhki in manj čvrsti.

Fitoval – najboljši prijatelj vaših lasDa bi lase okrepili in jim povrnili njihov sijaj in zdrav videz, jih moramo ustrezno negovati. Dermatološki šampon za poškodovane lase Fitoval in kapsule Fitoval formula zagotavljajo učinkovito nego poškodovanih las.

Dermatološki šampon za poškodovane lase Fitoval krepi lase in lasne korenine ter obnavlja površino poškodovanih las. Hitro, že v 7 dneh, obnovi strukturo las.* Pomaga zapreti dvignjene in nazobčane luske ter zgladiti površino povrhnjice. Lase naredi mehkejše, svilnate na otip in bolj bleščeče. Lecitin in proteini se vežejo na poškodovane lase in jih s tem okrepijo, hkrati pa jih zaščitijo pred škodljivimi zunanjimi vplivi in premočno izsušitvijo. D-pantenol kot eden redkih vitaminov, ki skozi kožo prehaja do lasnih korenin, pospešuje obnavljanje celic in ohranja vitalnost las. V globljih plasteh las in lasišča ustvarja

zalogo vlage, pomaga pa tudi izboljšati odpornost las proti mehanskim obremenitvam.Kapsule Fitoval formula zagotavljajo biološko prehrano poškodovanih in k izpadanju nagnjenih las. Vsebujejo hranilne snovi, ki so potrebne za rast in obnavljanje las. Vitamini in minerali, posebno aminokislina cistin, lase krepijo, izboljšujejo njihovo strukturo, pospešujejo obnavljanje in zavirajo čezmerno izpadanje.Izdelke Fitoval poiščite v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Branka Cencelj

* Vir: ocena učinkovitosti dermatološkega šampona, Center za klinična preizkušanja v Franciji

FITOVAL ZA POŠKODOVANE LASEManj poškodovani in suhi lasje, manj razcepljene konice in bolj mehki lasje so dokazani z dermatološko raziskavo.*

Aktivne sestavine v izdelkih obnavljajo površino poškodovanih las in jim vračajo lesk.

Lecitin in pšenični proteini naredijo na površini poškodovanega lasu zaščitni film.**

Las je spet bolj gladek in sijoč.

PREJ POTEM

Vaša formula za gladke in sijoče lase.

Izdelka za poškodovane lase: dermatološki šampon in kapsule.

* v

ir: o

cena

uči

nkov

itost

i der

mat

ološ

kega

šam

pona

, Cen

ter z

a kl

inič

na p

reiz

kuša

nja

v Fr

anci

ji

**

test

i na

aktiv

nih

sest

avin

ah

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

519-2009_FITOVAL_Ad_210x280.indd1 1 22.7.2009 11:13:36


NOVICE IZ KRKE

Svetovna zdravstvena organizacija je 21. septem ber že pred 16 leti razglasila za svetovni dan Alzheimer jeve bolezni. Za to boleznijo zboli od 5 do 10 % vseh starejših od 65 let, število bolnikov pa strmo na rašča tudi zaradi staranja prebivalstva. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v Sloveniji že 30.000 bolnikov z Alzhei mer-jevo boleznijo.Geslo letošnjega svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni je Demenca: čas je za dejanja! Z njim bo mednarodna zveza

Svetovni dan duševnega zdravjaNa pobudo Svetovne federacije za duševno zdravje je 10. oktober že osemnajsto leto zapored svetovni dan duševnega zdravja v več kot 100 državah po vsem svetu. Letošnje geslo je Duševno zdravje in dolgotrajne bolezni: potreba po trajni in celostni oskrbi. Organizatorji želijo javnost ozavestiti o teža-vah, povezanih z oskrbo duševnih bolnikov, in vplivu bolezni na kakovost posameznikovega življenja, nje-govega dela in družinskih odnosov. Prepričani so, da je za boljše sodelovanje med zdravniki in bolniki, za zmanjševanje števila obolelih in za izboljšanje kako-vosti življenja tistih, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni, ključnega pomena tudi čustveni in duševni vidik bolezni, čemur bodo letos posvetili več pozornosti.Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto poteka pod drugačnim geslom, cilj pa ostaja vedno enak – da bi ljudje duševne bolezni obravnavali enako kot druge bolezni in da bi se pogostost različnih dušev-nih bolezni zmanjšala.

Jerca Pavlič

Novosti na www.ezdravje.comAli ste vedeli, da so bolezni srca in žilja danes najpogostejši vzrok smrti odraslih? Novi E-mesečnik se zato posveča srčno-žilnim boleznim in ponuja številne informacije o dejav nikih tveganja za nastanek infarkta in možganske kapi in o tem, kaj lahko za zmanjšanje tveganja storimo sami. V njem boste našli tudi koristne nasvete za pravilno ukrepanje ob srčnem zastoju. Na www.ezdravje.com preberite sveže novice o izboljšanju spomina in koncentracije, saj jesenski meseci od nas zahtevajo večje miselne napore in večjo zbranost. Več o spominu in koncentraciji poiščite tudi v stalni rubriki Zdravilne rastline.Bi bili radi o vsem obveščeni na svoj e-naslov? Naročite se na E-mesečnik na spletni strani www.ezdravje.com.

Svetovni dan Alzheimerjeve boleznizdruženj za pomoč pri Alzheimerjevi bolezni pozivala vladne in nevladne organizacije, naj čim prej ukrepajo in povečajo zavedanje javnosti o demenci ter izboljšajo storitve za bolnike in njihove skrbnike. Izpostaviti želi tudi posledice demence za svetovno gospodarstvo, saj gre za resen zdravstveni problem, ki je veliko breme za zdravstvo po vsem svetu.

Bodite pozorni na znake Alzheimerjeve bolezniPri zdravljenju je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje znakov bolezni (poslabšan kratko-ročni spomin, oteženo besedno izražanje in učenje novih vsebin, osiromašeno mišljenje, kasneje tudi duševne motnje in opešanje telesnih moči). Prej ko začnemo z jemanjem zdravil, uspešneje upočasni-mo napredovanje bolezni in izboljšamo kakovost življen ja.Če ste pri sebi opazili prej naštete znake oz. so vas drugi opozorili, da ste začeli pozabljati, je najbolje, da se oglasite pri osebnem zdravniku, ki vas bo po potrebi napotil k ustreznemu specialistu.


NAGRADNA IGRA

Geslo križanke sestavljajo črke v oštevilčenih poljih. Vpišite ga na priloženi kupon, dopišite svoje podatke in nam kupon pošljite do 15. 11. 2010. Izžrebali bomo deset dobitnikov nagrad, ki bodo prejeli praktične nagrade.

Vodoravno1. Duševna motnja, ki se lahko pojavlja sočasno

z depresijo, zanjo pa so značilni tesnoba, občutje negotovosti, pričakovanje česa neugodnega brez stvarnega zunanjega razloga ...

2. Skupina zdravil za zdravljenje depresije.3. Krkina blagovna znamka, katere izdelki so prava

rešitev pri vnetju in bolečini v grlu.4. Sprostitvena tehnika, pri kateri oblikujemo miselne

podobe, ki nas popeljejo na vizualno potovanje do mirnega, tihega kraja ali situacije.

Navpično1. Kratica prvega slovenskega društva, ki pomaga

ljudem z depresijo in anksioznimi motnjami ter njihovim bližnjim.

2. Krkino zdravilo za boljši spomin in večjo moč koncentracije.

3. Krkin izdelek, ki poskrbi za celosten pristop k reševanju težav z lasmi in lasiščem.

4. Najpogostejša duševna motnja, za katero lahko zboli kdorkoli, kaže pa se npr. z žalostjo, izgubo zanimanja in zadovoljstva, motnjami spanja, izgubo energije.

5. Mesec, v katerem je izšla tokratna številka revije V skrbi za vaše zdravje.

Pravilna rešitev nagradne igre iz 20. številke revije je ZGAGA.Nagrajenci iz 20. številke so: Miha Pezdir, Elizabeta Prelog, Matevž Matos, Ivica Drev, Anica Čerenak, Peter Omersel, Obrad Raković, Slavko Jankovič, Miodrag Jeremić, Martica Fluher.Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

Bilobil. In nič vamne uide iz glave!

Pred uporabo natančno preberite navodilo!O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

• Pri pojemanju spomina in intelektualnih sposobnosti.• Pri preobremenjenosti in večjih miselnih naporih.• Odmerjanje samo 2-krat na dan – enostavnejše jemanje in boljši rezultati zdravljenja.

Novi Bilobil 120 mg – preizkusite največjo moč za spomin in koncentracijo

Bilo

bil v

sebu

je iz

vleč

ek iz

list

ov g

inka

.

NajvEČji odmErEk izvlEČka giNka

ENostavNEjšE zdravljENjE

489-2010_BILOBIL_ad-210x280_SI.indd 1 2.6.2010 11:21:19

različni obrazi depresije

Documents