raziskujem 9 nqmljduqd frp - knjigarnaraziskujem preteklost 9milan burkeljca, jerica dobnik, anita...

Raziskujem preteklost 9

Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev in Anka Zuljan

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 1RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost 09.indd 1 19. 07. 13 07:3819. 07. 13 07:38

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita Mirjanič, Helena Pačnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9delovni zvezek za zgodovino za 9. razred osnovne šole

Uredila: mag. Jelka RazpotnikJezikovni pregled: Tjaša ŠkrinjarIlustracije: Iztok SitarZemljevidi: Monde Neuf, d. o. o.Slikovno gradivo: The Bridgeman Art Library, Delo, Shutterstock, United Nation Photo, Kartografska in slikovna zbirka NUK, Muzej novejše zgodovine Slovenije, arhiv Založbe Rokus Klett in drugi viri (natančen seznam je na koncu knjige)

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2005). Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(075.2)(076.1)

RAZISKUJEM preteklost 9. Delovni zvezek za zgodovino za 9. razred osnovne šole / Milan Burkeljca ... [et al.] ; [ilus-tracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo The Bridgeman Art Library ... et al.]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013

ISBN 978-961-271-300-3 1. Burkeljca, Milan 268152832

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Telefaks: 01/513 46 99E-pošta: [email protected]

RP ZGO 9 DZ 2013 notranjost.indd 2 7/19/13 2:16 PM


10/100/90/0

Dragi učenci in učitelji zgodovine,za vas smo pripravili delovni zvezek, s pomočjo katerega vas želimo povabiti na dinamično in zabavno raziskovanje preteklosti. Delovni zvezek, ki je pred vami, je prirejen za aktivno uporabo pri pouku, saj spodbuja aktivno in raziskovalno učenje. Ponuja številne raznolike naloge, preglednice in sheme za ponovitev.

Rokusov delovni zvezek Raziskujem preteklost 9 je delovni zvezek nove generacije. Trudili smo se, da bi vanj vključili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo se trudili, da bi delovni zvezek oblikovali nazorno in privlačno.

Dragi učenci, upamo, da vam bo delovni zvezek v veselje pri učenju zgodovine in bo v vas prebudil raziskovalca preteklosti.

Dragi učitelji, upamo, da vam bo delovni zvezek v pomoč pri poučevanu zgodovine in uva-janju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

Mag. Jelka RazpotnikUrednica



10/100/90/0

6 POLITIČNE ZNAČILNOSTI 20. STOLETJA: čas skrajnosti

7 Novo obdobje8 Zakaj vojna ni bila presenečenje10 Vojne bo konec do božiča11 Kako je potekalo bojevanje13 Odločilno leto 191714 Konec vojne

15 Ali je bila pariška mirovna konferenca uspešna16 Stalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo17 Vzpon fašizma v Evropi18 Kako so nacisti nadzorovali Nemčijo20 Demokratične, diktatorske in totalitarne oblike vladanja22 Zakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljen

24 Kako se je začela druga svetovna vojna25 Kako se je vojna razširila v južno in vzhodno Evropo26 Kolaboracija in odpor27 Kako je vojna postala svetovna28 Kakšna je bila totalna vojna29 Kako so v vojni zmagali zavezniki31 O čem so se med vojno dogovarjali zavezniki32 Koliko žrtev je povzročila druga svetovna vojna33 PONOVITEV

36 Sodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojni38 Blokovsko razdeljen svet39 Kakšne so bile posledice hladne vojne v Evropi40 Kakšne so bile posledice hladne vojne v svetu41 Kdaj je popustila napetost hladne vojne42 Zakaj je propadel komunizem v vzhodnem bloku43 Kolonije so postale nove države45 Povezovanje v svetu in Evropi46 PONOVITEV

48 GOSPODARSKE SPREMEMBE V 20. IN 21. STOLETJU: čas svetovne trgovine

49 Gospodarske razmere ob začetku 20. stoletja50 Kaj je povzročilo svetovno gospodarsko krizo52 Gospodarsko povezovanje po drugi svetovni vojni53 Kje so meje globalizacije54 PONOVITEV

Prva svetovna vojna

Druga svetovna vojna

Svet po drugi svetovni vojni

Svet med vojnama



10/100/90/0

56 SLOVENCI V 20. IN 21. STOLETJU: čas napredka

57 Slovenci in prva svetovna vojna58 Zakaj so se Slovenci leta 1918 odločili za Kraljevino SHS60 Kako so bile določene slovenske meje po prvi svetovni vojni

62 Kakšna država je bila Kraljevina SHS64 Kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura65 Kako so Slovenci vodili gospodarstvo67 Kako so živeli Slovenci v času med obema vojnama68 Kako so ustvarjali Slovenci v času med obema vojnama69 Kakšen je bil položaj slovenskih manjšin

70 Kakšne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji71 Boj za osvoboditev72 Kakšno je bilo življenje med vojno73 Državljanska vojna – spopad med Slovenci75 Kako se je razvijala nova oblast v Sloveniji in Jugoslaviji76 Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

77 Junakom borbe naj slede junaki dela79 Kdo bo prevzel oblast – krona ali zvezda81 Mi tujega nočemo, a svojega ne damo83 Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb85 Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva87 Ko smo pili kokto in poslušali Kameleone88 Zakaj je razpadla Jugoslavija, država bratstva in enotnosti90 Kako se je rodila nova država92 Slovenija po osamosvojitvi93 PONOVITEV

Prva svetovna vojna

Slovenci med vojnama

Slovenci med drugo svetovno vojno

Slovenci po drugi svetovni vojni



10/100/90/0

1Politične

značilnosti20.

stoletja:čas skrajnosti

Novo obdobjeZakaj vojna ni bila presenečenjeVojne bo konec do božičaKako je potekalo bojevanjeOdločilno leto 1917Konec vojneAli je bila pariška mirovna konferenca uspešnaStalinizem – uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezoVzpon fašizma v EvropiKako so nacisti nadzorovali NemčijoDemokratične, diktatorske in totalitarne oblike

vladanjaZakaj je bil mir v Evropi in svetu izgubljenKako se je začela druga svetovna vojnaKako se je vojna razširila v južno

in vzhodno EvropoKolaboracija in odporKako je vojna postala svetovnaKakšna je bila totalna vojnaKako so v vojni zmagali zaveznikiO čem so se med vojno dogovarjali zaveznikiKoliko žrtev je povzročila druga svetovna vojnaPONOVITEVSodelovanje in nasprotje po drugi svetovni vojniBlokovsko razdeljen svetKakšne so bile posledice hladne vojne v EvropiKakšne so bile posledice hladne vojne v svetuKdaj je popustila napetost hladne vojneZakaj je propadel komunizem v vzhodnem blokuKolonije so postale nove državePovezovanje v svetu in EvropiPONOVITEV



10/100/90/0

7

Življenje na prehodu v 20. stoletje so zaznamovale spremembe na vseh področjih: razvoj znanosti in tehnike, migracije, uveljavljanje demokratičnih načel v Evropi, pojav novih velesil (Japonske in ZDA) ... Oslabljeno Osmansko cesarstvo pa je postalo krizno žarišče v Evropi.

Novo obdobje

Množice priseljencevKer v Evropi ni bilo dovolj delovnih mest za množice kmetov, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino.1. Zemljevid prikazuje izseljevanje Evropejcev med letoma 1821 in 1910.

A. Kam se je izselilo največ Evropejcev?

B. Iz katerih delov Evrope so se prebivalci selili v tujino?

C. Kam so se selili prebivalci Azije?

Krizno žarišče v EvropiMed gospodarskimi velesilami se je vnel boj za kolonije in vpliv na Balkanu, kjer je moč izgubljalo Osmansko cesarstvo.2. Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva?

K vsakemu vzroku pripiši ustrezno pojasnilo.

STRATEŠKA LEGA

NARAVNA BOGASTVA

AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV

RADOVEDNEŽ

»Finančna kriza je pri nas v Zjedinjenih državah postala zelo občutna. /…/ Vsled pomanjkanja gotovega denarja so prisiljena velika podjetja zapreti svoje tovarne /…/; v državi Montani baje postava nad 10 000 delavcev; enako hudo je na zapadu, /…/. Železnice so /…/ odslovile na tisoče delavcev in vsi parniki, ki vozijo v Evropo, so prenapolnjeni, ljudje beže domov.«(pismo Franka Sakserja, 8. novembra 1907 iz New Yorka; v: Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998, str. 273)

Razmisli:• O čem priča zapis?• Ali je opisana finančna kriza ustavila priseljevanje v ZDA?



10/100/90/0

8

Nasprotja med evropskimi državami na različnih področjih so Evropo in svet potiskala v vojno, ki

je nihče ni znal ustaviti. Atentat Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu je

spremenil tok zgodovine.

Zakaj vojna ni bila presenečenje

Napetosti med evropskimi državamiPrva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so se nasprotja med državami stopnjevala že več let in Evropo razdelila na dva tabora.1. Preberi spodnje trditve in z njihovo pomočjo odgovori na vprašanja.

Nemčija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju.

Evropske države so tekmovale za kolonije v Afriki. Starim kolonialnim velesilam so se pridružile nove države, zlasti Italija in Nemčija.

Francija se je želela maščevati Nemčiji za poraz v francosko-pruski vojni.

Rusija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala težnje Srbov po osamosvojitvi Južnih Slovanov.

A. Kateri so bili glavni vzroki za izbruh prve svetovne vojne?

B. Katere države so si že pred vojno stale nasproti?

C. S povezovanjem držav sta nastala dva tabora. Vpiši ime obeh taborov in njune članice.

Kdo je bil odgovoren za začetek vojneV razgretem evropskem ozračju je dogodek, ki se je 28. junija 1914 nepričakovano zgodil v Sarajevu, postal povod za vojno.2. V Evropi je balkansko območje že dolgo veljalo za »sod smodnika«. Pojasni, zakaj.



10/100/90/0

9

Zakaj vojna ni bila presenečenje

3. Preuči oba vira in z njuno pomočjo odgovori na vprašanji.

A. Zakaj sta Gavrilo Princip in organizacija, ki ji je pripadal, izvedla atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, in ne na katerega drugega člana evropskih vladarskih rodbin?

B. Avstro-Ogrska je osebno tragedijo sprejela kot povod za začetek dolgo načrtovane vojne. Za atentat so obdolžili Srbijo. Zakaj?

Pogajanj je konec, pripravlja se orožjeAvstro-Ogrska je atentat Gavrila Principa izkoristila za pritisk na Srbijo, kar je na koncu pripeljalo do vojne napovedi.4. Po avstrijskem ultimatu in srbskem odgovoru nanj je Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske dne

28. julija 1914 ob 11.10 z Dunaja poslalo v Beograd brzojavko z naslednjo vsebino:

»Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki ji jo je izročil avstro-ogrski posla-nik v Beogradu dne 23. julija 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zateče k sili orožja. Avstro-Ogrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.«

• Kakšno sporočilo vsebuje navedena brzojavka?

RADOVEDNEŽV učbeniku preberi poglavje Zakaj vojna ni bila presenečenje na straneh 11–12. Na časovni trak vnesi dogodke, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne. V pomoč ti je lahko tudi spletni naslov http://hyperhistory.com.

1900 28. julij 1914

»Zločinec nisem, saj sem odstranil nekoga, ki je delal zlo. Dobro sem mislil. /…/ Jugoslovanski nacionalist sem in si prizadevam, da bi se vsi Jugoslovani združili v kakr-šnokoli državno obliko in da bi se osvobodili Avstrije. /…/ Mnenja smo bili, da bi se vsi Jugoslovani združili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov imela moralno dolžnost pomagati k temu zedi-njenju.«(Izjava Gavrila Principa na zaslišanju, junija 1914)



10/100/90/0

10

Ko se je vojna začela, so bili vsi navdušeni. Vojne napovedi so ljudje spremljali s petjem na ulicah. Vsi so pričakovali kratko vojno in zmago. Politiki

so obljubljali, da bo vojne konec do božiča. Pozabili so le povedati, do katerega božiča.

Vojne bo konec do božiča

Resnica je bila daleč od pričakovanjV kratkem času je bila v vojno vključena večina evropskih držav. V Evropi in svetu so se spopadle nasprotnice, povezane v dva tabora.1. Oglej si zemljevid v učbeniku (poglavje Politične značilnosti 20. stoletja), ki prikazuje fronte v Evropi. Izpolni

razpredelnico, tako da:A. v prvi stolpec vpišeš poimenovanje fronte v posameznem delu Evrope,B. v drugi in tretji stolpec vpišeš države udeleženke na posamezni fronti na strani centralnih in antantnih sil,C. v četrti stolpec vpišeš letnico začetka in konca bojevanja na posamezni fronti ter pomembnejšo bitko.

FRONTE CENTRALNE SILE ANTANTNE SILE

TRAJANJE VOJSKOVANJA (ZAČETEK IN KONEC);

NAJPOMEMBNEJŠE BITKE

2. Pojasni, ali so države napadalke napredovale hitro. Ali je kateri od napadalk uspelo zavzeti veliko ozemlja?

Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspehItalija se je ob izbruhu vojne odločila za nevtralnost, a se je zatem o vstopu v vojno pogajala z obema stranema. Pri tem je iskala možnost, da bi pridobila čim več ozemlja.3. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji.A. Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil?

B. Kateri del današnjega slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji?

»Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih Alp naj bi se prek Predela, čez Mangart in Triglav spustila do Podbrda, Podlanišča in Idrije; od tu naj bi se usmerila na jugovzhod proti Snežniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italijanskem ozemlju.«(Slovenska kronika 20. stoletja, 1900–1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)



10/100/90/0

raziskujem 9 nqmljduqd frp - knjigarnaraziskujem preteklost 9milan burkeljca, jerica dobnik, anita...

Documents