^ R R O L E T G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1 9 4 7 PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENJEC IJTA 1 9 0 0

Gorenjski Glas P E T E K , 1 2 . A V G U S T A 2 0 0 5 k ^ F

Leto LVIII, št. 6 4 , cena }oo S I T , 1 6 H R K I ODGOVORNA UREDNICA: M A R I J A V O I Č ) A K ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKIADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV WWW.GORENISKICLAS.SI

Motoristi velil<ol(rat prehitri število nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, na Gorenjskem upada, v Sloveniji pa narašča.

BOŠTJAN BOGATAJ

Log • V ponedeljek pozno po-poldne se je na regionalki Skof]a Loka - Gorenja vas, pri naselju Log zgodila promet-na nesreča 29-letnega moto-rista iz Domžal. Zaradi ne-prilagojene hitrosti je na kra-ju nesreče umrl. Tako neka-ko se glasi poročilo Policijske uprave iz Kranja. S looo-ku-bičnim motorjem se je z ne-primerno hitrostjo pripeljal do odcepa ceste za Gabrk in začel zavirati. Po desetih me-trih je padel in drsel po ce-stišču ter po 63 metrih prile-tel v železno varovalno ogra-jo. Trčenje je bilo tako silovi-to, da je motorno kolo pre-polovilo in prednji del odbilo

na travnik, zadnji del pa je obstal šele po 55 metrih. Voz-nik je na mestu nesreče umrl. Usoden je bil količek varovalne ograje, razlog pa velika hitrost.

Takšnih in podobnih zgodb motoristov se je letos v Sloveniji pisalo že 20, na Go-renjskem do ponedeljka no-bena. Več je tudi nesreč s šti-rikolesniki, v eni izmed njih je umrla sopotnica, dva voz-nika sta utrpela hujše po-škodbe, ogromno se zgodi nesreč voznikov kolesa z mo-torjem. Nesreče se zgodijo zaradi neprilagojene TiOTosti, nepravilnega prehitevanja, smeri vožnje, tudi neupošte-vanja prednosti avtomobili-stov, neizkušenosti, prena-

petosti, alkohola, nepoznava-nja cest, utrujenosti... V naši regiji so znani odseki, kjer znajo motoristi pokazati svo-je zmc^jivosti: Ško^a Loka -2iri, Kranj - Jezersko, Tržič -Ljubelj, Jesenice • Kranjska Gora - Vršič, Bled - Bohinj. "Vse lažje si privoščimo mo-torno kolo, velikokrat celo boljšega od znanja motori-sta, zato nesreče niso na-ključje. Redkejše so pri oza-veščenih, organiziranih voz-nikih," nam je povedal Bošt-jan Omerzel, policijski in-špektor za promet iz Policij-ske uprave Kranj. Zato poziv motoristom: nihče ne bo tako dolgo žaloval za vami, kolikor dolgo bi lahko uživali življenje.

Gradnja krožišča se je začela Gorenjska Banka

BOŠIIAN BOGATAJ

Šenčur - V začetku tedna se je začela gradnja krožnega križišča na regionalni cesti Kranj - Brnik, na odseku kri-žišča cest v Voklo oziroma Šenčur. SCT in Cestno pod-jetje Kranj imata do 22. ok-tobra čas za zaključek del, saj do takrat velja dovoljenje za zaporo dela ceste zaradi gradnje. V začetni fazi bo za-prta za ves promet cesta pro-ti Voklemu in Vogljam, ob-voz je urejen preko Hrastja. "Za naše občane je to težko pričakovana investicija, saj so ta del ceste imenovali tudi križišče smrti. Že dalj časa so me spra.5pvali, kdaj se bo začela gradnja, saj se je naj-prej zapletlo pri odkupu

zemljišč, nato pa še zaradi pritožbe na izbiro izvajalca. Veseli smo, da bo nevarno križišče kmalu postal le še

nadležen spomin iz pretek-losti," nam je ob začetku del povedal šenčurski župan Miro Koželj. Novourejen

prometni režim bo olajšal prečkanje ceste mladim, ko-lesarjem in starejšim vozni-kom osebnih vozil.

\ l ( ) i . . \ R . I I I I l \ D I M / . A I I

KJE KUPITI NAJCENEJŠI ZVEZEK? . PAPIRNICA KARUIM, d.o.o.. Koroška c. 35. Kranj

Praznični šmaren na Brezjah

Zaradi gradnje krožišča bo na cesti Kranj • Brnik prihajalo do zapor prometa. Na začetku je za ves promet zaprta cesta v Voklo in Voglje. / FMO T,M DOH

JOŽE KOŠNJEK

Brezje - Tudi letos bo v ljub-ljanski nadškofiji osrednja svečanost v počastitev 15. av-gusta, Marijinega vnebov-zetja ali Velikega šmarna, ki je za katoličane slovesen in zapovedan praznik, v pone-deljek, na praznični dan na Brezjah. Ob desetih dopol-dne se bo pred baziliko za-

čelo somaševanje, ki ga bo vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Na ta dan se vsako leto zbere na Brezjah več ti-soč ljudi, običajno pa ljub-ljanski nadškof v pridigi pove tudi stališča Cerkve do aktualnih družbenih vpra-šanj, zato vlada v javno.sti za to slovesnost še posebno za-nimanje.

64 cš S

* r - ^

o n

AKTUALNO

Vzajemnost med zavarovanci, izravnava med zavarovalnicami Državni zbor je konec julija sprejel spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-nju. Tokrat pojasnjujemo spremem-be, ki bodo začele veljati 1. septem-bra. ^

: CORENjSKA

; Bungalovi nezakonito ; vikendi

^ s k e bungalove v neposredni bli-lezera so prodali za-;itniškc hišice in s i zakone o Trigiav-

1 parku. Bungalovi bi morairBiU del bohinjske turistične ponudbe. Kupci so bili zavedeni.

RAZGLEDI

Dogodki se mi vozijo nad hišo Sredi septembra odhaja v pokoj Mir-ko KunSič iz Zgornjih Oupelj, novi-nar, žlahtni reporter in vrhunski foto-graf. Odločitev, da ne bo več na novi-narski preži, ni bila enostavna. Njego-vo življenje bo mirnejše in ne bo več hodil spat s telefonom.

H ' 1 5

RAZGLEDI

Profesorji iščejo znanje in ne neznanje Tina Klemene iz Zgomje Upnice štu-dira ekonomijo in igra tenis v ameri-škem Texasu. V pogovoru je poveda-la marsikaj zanimivega. Profesorji iš-čejo znanje in neznanje, študentom zaupajo številko domačega telefona, univerza pa ima svojo policijo.

17

VREME

Danes bo sprva Močno, nato se bo jasnih. Jutri bo ddoma sončno, možne bodo pooblačitve in krajevne plohe. V neddjo bo sončno.

jutri: ddoma sončno

POLITIKA dominik.frelih@g-glas.si

LJUBLJANA

Vlada prodala staro letalo Vlada je na dopisni seji ta teden sprejela sklep o sklenitvi pogodbe za prodajo letala Learjet s kupcem East Coast jet Center, INC iz ZDA. Generalno sekretarko Matejo Tamaro Fajs je pooblastila, da v imenu Republike Slovenije podpiše prodajno pogodbo ter izvede vse aktivnosti, ki so potrebne za prenos lastništva in posesti letala na kupca. Izklicna cena je bila tokrat 370 milijonov tolarjev, najvišja ponudba kupcev pa je bila nekaj več kot 1,3 milijona dolarjev. To je okrog 100 milijonov tolarjev manj od izklicne cene. Ponud-nikov je bilo šest. "Glede na to, da navedena cena pred-stavlja najvišjo nepogojno ponujeno ceno v obeh izvedenih postopkih, jo vlada sprejema kot sprejemljivo, saj glede na večanje stroškov vzdrževanja letala ter iztekanje roka za vgradnjo dodatnih sistemov, odlašanje s sklenitvijo pogodbe ter ponavljanje postopkov prodaje ni racionalno," so sporočili iz Vlade. Prejšnji postopek prodaje je bil nam-reč neuspešen, saj nobena ponudba ni dosegla izklicne cene. Tokrat so vse prejšnje ponudnike posebej pozvali, naj nekoliko zvišajo ponudbo in povabili nove ponudnike. Vsekakor je bilo dobro, da se je letalo končno prodalo, saj je bilo tik pred generalno ^bnovo, pa tudi vzdrževanje je bilo iz dneva v dan dražje. D. F.

I j U B g A N A

Stranka mladih proti korupciji Darko Kranjc, predsednik SMS je v sredo pred banko SIB v Ljubljani pripravil svojevrstno tiskovno konferenco. Z mega-fonom v rokah se je sprehajal po Čopovi In ljudi pozival k preganjanju korupcije. "Leva ali desna korupcija? je mar ka-tera "ugodnejša" za državljane?" je kričal. Protestiral je pro-ti ukinjanju Komisije za preprečevanje korupcije. Opozoril je na prazne predvolilne obljube in polna usta boja proti ko-rupciji In klientelizmu sedanjih vladajočih strank, ki pa so se sedaj, ko so na položaju, razblinile. Ne strinjajo se s kvazi samonadzorom v obliki parlamentarne komisije. "Delo ob-lasti naj nadzirajo tisti, ki niso del oblasti!" Kranjc je opozo-ril: "Kdo so največji zagovorniki ukinitve Komisije za prepre-čevanje korupcije? Politiki z najbolj sumljivim renomejem in lastnim bogastvom, ki daleč presega višino njihovih "uradnih" prihodkov!" Opozarjajo na politični klientelizem in škodo, ki se s tem veča gospodarstvu. Apelira na etiko in moralo vladajočih elit. "V SMS zahtevamo od predsedni-ka vlade, da javnosti obrazloži svojo nenadno spremembo stališča glede korupcije in klientelizma! Želimo prepričljivo argumentirano pojasnilo, zakaj se ukinja Komisija za pre-prečevanje korupcije. Stranka mladih Slovenije poziva predsednika vlade in poslance Državnega zbora, da spreme-nijo svoj predlog zakona in da ohranijo Komisijo za prepre-čevanje korupcije ter ji dodelijo večje pristojnosti, da bo učinkoviteje upravljala delo v korist državljanov," še pravi Kranjc. D. F.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Kdor dela, greši v prejšnji številki Gorenjskega glasa malih oglasov niste mogli prebrati v celoti. Tiskarski škrati namreč kljub napred-ku grafične tehnologije in vse bolj izdelanemu sistemu nadzora še vedno obstajajo. Potem, ko smo celoten časopis pripravili za tisk in ga pregledali, se je pri elektronskem prenosu malooglasne strani vmešal škrat, ki nagaja moderni računalniški tehniki. V torek zjutraj se je najbrž valjal od smeha, bralci in mi v Gorenjskem glasu ter v tiskarni pa smo prebledeli... Za črkovno zmešnjavo se vam iskreno opravičujemo, danes pa objavljamo popravljene male oglase. Po nastali napaki smo že sprožili navodila za dodatno kontrolo, vas pa naprošamo za razumevanje. Zagotavljamo vam, da naše opravičilo ni le črka na papirju. Ne drži Eschenbachov izrek "Mnogi ljudje veijamejo, da jih priznanje svojih napak oprošča, da bi se popravili", ampak dobra stara slovenska pregovora "Kdor dela, greši," in "Napake nas učijo."

Petra Kejžar

GG Za vas beležimo čas WW.COREN|SKIGLAS.Sl

Revni študentski servisi v preteklem letu smo bili priče, da je zasebni študentski servis Maribor kupil podjetje julijana na jesenicah. Naenkrat so se pojavila vprašanja, od kod jim toliko kapitala in s kakšno pravico lahko vlagajo študentski denar v zasebno podjetje?

DOMINIK FREUH

Letos je Ministrstvo za delo, družino in sodalne za-deve izdalo predlog, da bi de-nar iz študentskih servisov šel za štipendije študentov in da bi se servisom znižala koncesija države. Podobnega mnenja je tudi minister za fi-nance. Na večini študentskih servisov pa se s tem siste-mom ne strinjajo, saj pravi-jo, da je večina senisov na meji likvidnosti.

Tudi na Študentski orga-nizaciji Slovenije (ŠOS) se s predlogom države ne stri-njajo. Predsednik ŠOS-a, Miha Ulčar pravi, da so Jože-tu P. Damjanu poslaB pred-log sprememb, ker z Minis-trstvom za delo ne najdejo ustreznega kontakta. Pravi-jo, da s tem, ko bi študentje morali delati sami za svoje štipendije, problema po-manjkanja štipendij ne bi niti približno odpravili. Pra-vi, da je bil predlog priprav-ljen na hitro in sloni na ne-katerih napačnih predpo-stavkah in podatkih. Po nji-hovem bi morali najti za šti-pendije druge vire, ki bi vključevali gospodarstvo in lokalne skupnosti. Študent-ske servise imajo za socialni korektiv, ki večini sploh omogoča študij. Poudarja, da so študentske orgaruzaci-je edini sistemski ponudnik neformalnega izobraževanja in obštudijskih dejavnosti za študente. Poslovanje štu-dentskih servisov sicer nad-zira ministrstvo za delo in tržna ter druge inšpekcije. Obstajajo zasebni študentski servisi in tisti, s katerimi upravljajo študentske orga-nizacije. Očitki so, da ti prvi veliko manj denarja name-njajo obštudijskim dejavno-stim in več za zasebne pro-jekte. Servisi naj bi imeli tudi redne revizije.

Gorazd Beton, direktor študentskega servisa Kranj pravi, da pri njih podpirajo akcijo države, da se sredstva najnenijo za štipendiranje.

"Predlagamo, da se ustanovi "študentski sklad", iz katere-ga bi se na podlagi razpisov dodeljevala sredstva vsem oblikam študentskega in di-jaškega organiziranja, ne pa tako, da imajo do sredstev monopolno pravico samo iz-brani klubi študentov. Tak način dodeljevanja sredstev v zaprtem krogu je zelo vprašljiv in nemogoča je kontrola porabe sredstev. Postavlja se vprašanje smo-trnosti uporabe teh sredstev. Posredovalnice dela imajo različen pravni status. Eni so zavodi, drugi d.o.o-ji. To bi bilo potrebno poenotiti, opraviti revizijo vseh status-nih sprememb servisov, ki so bili v lasti klubov študen-tov, ker obstaja sum, da se pri nekaterih dela na fin in prikrit način privatizacije za-radi povezanosti klubov in servisov." Tudi njihov servis je zaseben.

Krčenje koncesije

Na E-študentskem servisu nam je Sebastjan Česnik po-vedal, da se trenutno konce-sijska dajatev, ki jo servisi za-računajo podjetjem, ki pri njih najemajo študente in di-jake za delo, deli takole: 5 od-

stotkov ostane servisom za njihovo delovanje, 7 odstot-kov dobi Študentska Organi-zacija Slovenije (ŠOS) in 2.4 odstotka dobi država v obliki DDV-ja. "Ideja Ministrstva za delo je, da se priznani stroški servisom znižajo s 5 odstotkov na na primer 4,5 odstotka, tako bi dobili pol odstotka, ki bi šel za štipendi-je, ŠOS-u pa naj bi se vzelo na primer 2 odstotka in se ga ravno tako namenilo za šti-pendije." Pravi tudi, da so se priznani stroški za delovanje servisom v zadnjih letih zni-žali s 7,5 odstotka na 5 odstot-kov, ob hkratnem povečanju administrativnih obvesuiosti, ki jim jih nalaga neprestano spreminjanje in birokratizi-ranje zakonodaje. "Če bi po-gledali poslovanje servisov v prvi polovici letošnjega leta, bi težko našli servis, Id je po-sloval pozitivno, kar pomeni, da so priznani stroški že se-daj premajhni in jih na ra-čun kvalitete posredovanja ne bo mogoče znižati," pravi Česnik. Meni. da je poveča-nje števila štipendij sicer po-trebno, potrebno pa se je vprašati, ali bodo dodatne šti-pendije vredne toliko, kot bo treba zanje žrtvovati, saj se bo dostopnost, obseg in ka-

kovost posredovanja prostih del znižala za kakšnih 150 .000 dijakov in študen-tov, ki lemo iščejo tovrstno delo. Obenem bodo ŠOS in študentske organizacije osta-le skoraj brez polovice sred-stev, ki jih namenjajo za raz-ne obštudijske dejavnosti. Meni. da bi država za štipen-dije morala poiskati drug vir financiranja, ker je ta, kot je zamišljen, da študentje s svo-jim delom financirajo štipen-dije svojim kolegom, nekoli-ko kanibalski. "Nekdo, ki nima štipendije in mora de-lati, s svojim delom zasluži štipendijo za kolega, ki mu zato ni potrebno delati?" se še sprašuje Četnik. Na E- štu-dentskem servisu pravijo, da imajo redne kontrole inšpek-cij in davčne uprave ter mi-nistrstvu za delo pošiljajo po-ročila. Oni so povsem običaj-no privatiio podjetje.

Poznavalci razmer so nam povedali, da bi bilo morda smiselno privatne servise ne-koliko omejiti pri dobičko-nosnosti. medtem ko bi bilo smiselno servise, ki so pod okriljem študentskih organi-zacij nekako izvzeti iz stirožje zakonodaje, kajti oni naj bi namenjali več denarja za ob-študijske dejavnosti.

I ^ T m P ^ H T P A C A H K O

D e s f t l i

Sredstva za popotresno obnovo v Posočju DOMINIK FREUH

Ljubljana - Vlada RS je na dopisni seji ta teden zagoto-vila sredstva za popotresno obnovo objektov v Posočju. Za popotresno obnovo ob-jektov, poškodovanih v po-tresih leta 1998 in 2004, je namenila 183 milijonov to-

larjev. Za poškodbe leta 1998 je 63,1 milijona-tolar-jev namenila za obnovo ob-jekta visoke gradnje v zaseb-ni lasti, 22,8 milijona tolar-jev za obnovo objekta visoke gradnje lokalne infrastruk-ture in 30 milijonov tolarjev za obnovo objekta nizke gradnje lokalne infrastruk-

ture. Za popotresno obnovo objektov, poškodovanih v potresu leta 2004, pa je na-menila 37,2 milijona tolar-jev za obnovo dimnikov in sti-eh za 42 objektov visoke gradnje v zasebni lasti, 10,1 milijona tolarjev za rušenje 7 objektov v letu 2005, ki se jih ne uporablja in ogrožajo

javne površine oziroma so-sednje objekte. 8,2 milijona tolarjev za sanacijo 4 objek-tov - skupnih sten objektov zaradi porušitev poškodova-nih stavb in 1 1 ,6 milijona to-larjev za interventne rušitve objektov, ki neposredno ogrožajo varnost ljudi in premoženja.

A K T U A L N O info@g-glas.si

Vzajemnost med zavarovanci, izravnava med zavarovalnicami s spremembami zakona o zdravstvenem zavarovanju želijo urediti "trg" dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, izenačiti pogoje za delovanje zavarovalnic in zaščititi zavarovance pred nepotrebnimi podražitvami.

CVETO ZAPLOTN;K

Kranj - Državn i zbor je ob ICOT-

cu julija na izredni seji sprejel

sp remembe i n dopolnitve za-

kona o zdravstvenem varstvu

i n zdravstvenem zavarovanja

Interesna s k u p i n a kmetov,

obrtnikov i n samostojn ih po-

klicev državnega sveta, očitno

nezadovoljna z nekaterimi re-

š itvami, je potlej predlagala

sprejetje odlož i lnega veta na

zakon, vendar pa na seji, na

kateri naj b i odločal i o tem,

svet n i bil sk lepčen. Spre-

m e m b e zakona bodo v krat-

k e m objavljene v u r a d n e m lis-

tu i n jih bodo začeli uporablja-

ti 1. septembra, vlada pa je že

napovedala, da bo najkasneje

do konca prihodnjega leta pri-

pravila no v zakon, s kater im

bo odpravi la številna odprta

vprašanja na področju obvez-

nega i n prostovoljnega zdrav-

stvenega zavarovanja.

Različno ravnanje zavarovalnic

P o z a k o n u o zdravs tvenem

varstvu i n zd rav s t venem za-

varovanju i z leta 1 9 9 2 krijejo

z a v a r o v a n c e m nekatere

zdravstvene storitve v celoti

iz obveznega zavarovanja. Z a

preostale stor itve kr ijejo iz

obveznega zavarovanje le del

stroškov, z a doplačilo do pol-

ne cene pa je m o ž n o prosto-

voljno zavarovanje, v katere-

ga se je k o n c u lanskega leta

vk l juč i lo 1 . 3 9 0 . 0 0 0 zavaro-

vancev. V letu 1 9 9 8 spreme-

njen i z a k o n je vseboval na-

sprotujoči s i določbi, po eni

strani je o d zavarovalnic za-

hteval, da vse zavarovance

obravnavajo enako, hkrati pa

j im je "nalož i l " , da oblikujejo

p rem i je g l ede na tveganja

(upoštevajoč starost, spol, ta-

bl ice s m r t n o s t i i n bo lezen-

ske tablice), trajanje sklenje-

nega zavarovanja i n v i š i no že

ob l i kovan ih rezervacij za sta-

rost. V t a k š n i h n e u r e j e n i h

r a z m e r a h s o zavarova ln ice

ponujale prostovoljno zdrav-

stveno zavarovanje z različ-

n i m t ra janjem zavarovanja,

raz l i čn imi p r e m i j a m i po sta-

rostn ih s k u p i n a h , s premija-

m i z rezervacijo za starost i n

brez rezervacije. Posledice s o

pr ivedle celo do tega, da je

V z a j e m n a zdravstvena zava-

rovalnica septembra lan i naj-

avi la o b č u t n o zv i šanje pre-

mi j le za starejše n ad 65 let,

kar je p redv sem m e d starej-

š i m i izzvalo ostro reakcijo.

Enake premije za vse zavarovance

S starostjo se potrebe po

zdravstven ih storitvah pove-

čujejo, starejši od 65 let, j ih

potrebujejo v povprečju 3,5-

krat do 4,5-krat več kot ljudje

v starosti o d 2 0 do 4 0 let. Po

tej l og i k i b i starejš i m o r a l i

plačevati tud i b i s tveno višje

premije kot mlajši, vendar je

razl ikovanje m o ž n o prepre-

fiti z uveljavitvijo medgene -

racijske vzajemnost i zavaro-

vancev v okv i ru zavarovalni-

ce i n i z r a v n a v a n j e m raz l ik

m e d z a va ro va l n i c am i pr i

s t r o š k i h zd rav s t ven ih stori-

tev, kd izhajajo iz razlik v sta-

rosti i n s p o l u zavarovancev.

Po z a k o n u o zavarovalništvu

b i že pol leta po

n jegov i uveljavitvi m o r a l i

sprejeti posebn i zakon, k i b i

uveljavil vza jemnost m e d za-

varovanci i n izravnalne she-

me, vendar se to v petih letih

n i zgodi lo. Pomanjkl j ivost je

odprav i l šele p red k r a t k i m

sp remenjen i z a k o n o zdrav-

s t v e n e m va r s t vu i n zdrav-

s t venem zavarovanju, po ka-

t e r e m b o d o zavarova ln ice

odslej za vse svoje zavarovan-

Nadzorniki po nepotrebnem obremenili Adrio? Poslovanje družbe Adria Airways se je znašlo v rdečih številkah, nadzorniki pa vlečejo drage kadrovske poteze.

IGOR ŽERJAV

A d r i a A i r w a y s b o p r i hod -

nj i teden objavi la javn i raz-

p i s za dva n o v a č lana upra-

ve d r u ž b e . D o s e d a n j o eno-

č l a n s k o u p r a v o d r u ž b e

b o d o la s tn ik i A d r i e A i r w a y s

razš i r i l i n a t r ič lansko, ka r je

sp r i čo va rčeva ln ih uk repov ,

k i s o se j ih lotili p r e d m e s e -

ci, z e l o n e n a v a d n o . A d r i a

A i r w a y s b o n a m r e č s a m o za

p lače n o v i h d v e h č l a n o v

u p r a v e p o n a š e m i z r a č u n u

odštela o k r o g 5 0 m i l i j o n o v

tolarjev na leto, pos lovan je

d r u ž b e p a je letos z a š l o v

rdeče številke.

P r e d s e d n i k up r a ve A d r i e

A i r w a y s dr. B r a n k o Lučov -

n i k s i je z l e to šn j im p r v i m

m a j e m v z o r č n o z n i ž a l pla-

čo za 15 odstotkov o z i r o m a

o k r o g 3 0 0 . 0 0 0 tolarjev b ru -

to. D o k t o r L u č o v n i k je na-

povedal še več d r u g i h varče-

v a l n i h u k r e p o v , k i j i h je

d r u ž b a pr i s i l jena izvesti, i n

b o d o b r ž k o n e o š v r kn i l e vse

zapos lene. Pos lovanje naše -

ga n a c i o n a l n e g a leta l skega

p r e vo zn i k a je n a m r e č zara-

d i s p r e m e n j e n i h r a z m e r na

t r gu za š l o v rdeče številke.

Ne to i z g u b a v p r v e m t r ime-

sečju je z na š a l a kar 4,5 m i -

l i jona evrov.

Pog l av i t n i v z r ok i za zate-

č e n o s tanje s o p r e d v s e m v

v i s o k i h s t r o š k i h i n c e n i

nafte. C e n a nafte je v zad-

n j e m ča su , k o Z D A pospe-

š e n o i n z v s e m i s redstv i ri-

šejo n o v g e o p o l i t i č n i z e m -

ljevid sveta, preseg la v se ra-

z u m n e o k v i r e i n n a sveto-

v n e m t r gu do sega r eko rdne

v rednos t i . Z a s o d č e k nafte

je b i lo treba v t e m t e d n u od-

šteti že več kot 65 dolarjev

o z i r o m a trikrat več kot p red

leti. N i č m a n j š i p r o b l e m za

n e g a t i v n o p o s l o v a n j e sta

t ud i p reve l i ko števi lo zapo -

s l e n i h i n p rev i soke plače, k i

s o se v z a d n j e m č a s u pove-

čale za d o b r i h 58 odstotkov.

A d r i a A i r w a y s se je celo za-

do l ž i l a za po l m i l i j o n a ev-

rov, da je l a h k o i zp l ača l a

plače.

Poda tk i o števi lu prepelja-

n i h po tn i kov je s p o d b u d n o ,

saj se je n j i hovo števi lo po -

veča lo. A d r i a A i r w a y s je

l an i s s k u p n o 18.741 poleti

p repe l ja la 8 8 4 . 9 0 0 p o t n i -

k o v i n ustvar i la 136 mi l i jo -

n o v evrov p rometa o z i r o m a

za o s e m m i l i j o n o v e v rov

več ko t leto poprej. O b dra-

g e m g o r i v u i n k o n k u r e n c i

se š tev i lo p o t n i k o v n i

zman j ša l o , temveč cene le-

t a l s k i h v o z o v n i c . D o b i č e k

d r u ž b e se je p repo l ov i l n a

v s e g a 171.300 evrov. Leto-

šn je p o s l o v a n j e pa je že v

rdeč ih števi lkah.

V A d r i i A i r w a y s s o se že

loti l i r ac iona l i zac i je po s l o -

van ja i n n e k a t e r i h kad rov -

s k i h reš i tev. Z a n o v o ka -

d r o v s k o p o d o b o u p r a v e

d r u ž b e pa je po sk rbe l n j e n

n a d z o r n i svet v s e s t av i

F r a n c B r a n k o G r o š l (pred-

sedn i k ) , B o g d a n Z n o j (na-

m e s t n i k p redsedn ika) , M i r -

j ana G a s p a r i , T o m a ž Peč -

n i k , D e a n Potza i n A l e š V e -

ha r . P r e j š n j i t eden s o n a

seji n a d z o r n e g a sveta sk le-

n i l i , d a b o d o e n o č l a n s k o

up r a vo okrep i l i še z d v e m a

č l a n o m a ; e n o č l a n s k a up ra -

va bo postala triglava.

O b d o k t o r j u L u č o v n i k u ,

k i je v A d r i i A i r v ray s zapo-

s l en dvajset let, zadnja štiri

leta pa jo vodi, b o e d e n o d

n o v i h č l a n o v up r a ve , k i j u

bodo po i ska l i z j a v n i m raz-

p i s o m , z ado l žen za finance,

d r u g i pa za letalstvo. N a d -

z o r n i k i s o s svojo odločitvi-

jo o b r e m e n i l i d r u ž b o A d r i a

A i r w a y s za k a k š n i h 5 0 m i l i -

j o n o v tolarjev, k o l i k o r b o

p r e d v i d o m a p o t r e b n o od -

šteti s a m o za n j u n i plači.

ce obl ikovale enake premije

i n se o b v e z n o vključile v iz-

ravnalne s h e m e , brez katerih

b i tiste z v e č j im d e l e ž e m

mla j š i h zava rovancev l ahko

ime le n i ž je p r em i j e ali b i

ustvarjale večje dob i čke kot

tiste z večj im de ležem starej-

š ih . M e d g e n e r a c i j s k a vza-

j e m n o s t p o m e n i , da b o d o

mlaj š i i n zdrav i prispeval i s

p remi jo neko l iko več, kot b i

b i lo dejansko potrebno, sta-

rejši i n bob i i pa m a n j o d svo-

jih potreb. Z a k o n tudi uk in ja

ob l i kovan je m a t e m a t i č n i h

rezervacij i n rezervacij za sta-

rost, o m o g o č a pa vračanje

ne i zkor i ščen ih premij i n re-

zervacij.

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volijak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože KoSnjek, Cveto Zaplotnik

UREDNlSrVO NOVINARJI • UREDNIKI:

Boš^an Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože Košnjek, UrSa P«emel, Stojan Saje, VHma Stanovnik, Cveto Zaptotnik, Danica lifM Žlebir,

Suzana P. Kovačič, Stefen Žargi; stalni sodelavci: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregorič,

Mateja Rant Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Dominik Frelih, Igor Žerjav

OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, Tridkel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Rajnik

FOTOGRAFIJA Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Sinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

VODJA MARKETINGA Petra Kejžar

GORENJSKI G L A S je registrirana blagovna m storitvena znamka pod i t . 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovilcii In izdajatel): Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Direktorica; Marija Votčjak / Naslov: Zoisova 1 , 4 0 0 0 Kranj / Tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 0 0 , fax: 0 4 / 2 0 1 42 13, e-mall: in fo@g-g las . s i ; mali oglasi in osmrtnice: tel.; 0 4 / 2 0 ) 4 2 4 7 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno}: uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15 . ure / Gorenjski glas j e poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska. Letopis Gorenjska (enkrat letno) m sedem lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 0 4 / 2 0 1 42 41 / Cena izvoda; torek 2 0 0 SlT. petek; 3 0 0 SIT: letna naročnina; 2 6 . 0 0 0 SIT: redni plačniki imajo 2 0 % popusta, letni 25 % popusta: naročnina za tujino; lOO EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije: v cene je vračunan ODV po stopnji 8.s % : naročnina s e upoiteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja o d začetka nas lednjega obračunskega obdobja / Og lasne storitve: po ceniku: oglasno trženje; tel.; 0 4 / 201 42 4S.

G O R E N J S K A - / " © g g j a ^ i

KRATKE N O V I C E

RADOVgiCA

Priložnostni kovanci ob Linhartovi obletnici Vlada je sklenila, da bodo prihodnje leto v Sloveniji izdali priložnostne kovance ob dveh pomembnih dogodkih - 250. obletnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta in 150-letnici rojstva pesnika Antona Aškerca. Banka Slovenija je za izdajo kovancev prejela 23 predlogov, komisija za prilož-nostne kovance pa je izbrala dva najbolje ocenjena. Po zako-nu izda država priložnostne kovance ob dveh dogodkih na leto, izjemoma pa ob treh. C. Z .

RAOOvgiCA

Srečanje mest na Venerini poti Srečanje mest na Venerini poti v Radovljici bi moralo biti že prejšnjo nedeljo, a je večina načrtovanih prireditev zaradi slabega vremena odpadla in jih bodo pripravili to nedeljo. Vse se bo dogajalo v starem mestnem jedru, na Linhartovem trgu In v bližnjih stavbah. Pripravili bodo tržni-co starih slovenskih obrti, ponudbo starih jedi gostiln Avguštin, Kunstelj In Lectar, lokostrelski turnir in srednjeve-ške plese in igre. Zbrali se bodo srednjeveški vitezi s sprem-stvom in prikazali veščine tistih časov. Na sramotilni klopi pred Malijevo hišo bosta ulični predstavi Podložniške zapri-sege in Sojenje neposlušnemu Tončku. V graščini bo na ogled fotografska razstava o lanskem Festivalu Radovljica in v Šivčevi hiši razstava Nori na lok. C. Z.

VRŠIČ

Čistilna naprava na Vršiču Planinsko društvo Pošte in Telekoma bo v nedeljo, 14. avgu-sta, ob 10. uri pri Poštarskem domu na Vršiču {1688 metrov) predalo uporabi novo malo čistilno napravo, kar je pomembna prireditev za dom, ki je bil zgrajen pred dobrimi 50 leti in pred 25 leti obnovljen in povečan. Danes ima 45 ležišč v 13 sobah in 20 skupnih ležišč. Z otvoritvijo male čistilne naprave se društvo vključuje v akcijo za ohranitev Alp. Planinska zveza Slovenije tako nadaljuje z uresničeva-njem projekta Ekološka sanacija planinskih koč, ki se je začela leta 1991. V slovenskih gorah ima že i6 koč male bio-loške čistilne naprave, 8 pa jih ima suha stranišča. J. K.

DOVJE

Slovenski večeri na Dovjem Med poletnimi prireditvami Turističnega društva Dovje -Mojstrana so tudi slovenski večeri Pr' Katr sredi vasi, ki jih za domače in tuje goste julija in avgusta pripravljajo ob četrt-kih zvečer. V program vključijo pozdrav s harmoniko in ape-ritivom domačih pijač, predstavijo kraj s pogledom v zgodo-vino in po Sloveniji, kar )ože Mihelič iz Mojstrane pospremi z diapozitivi gorskega sveta okoli Dovjega in Mojstrane. In večeri ne bi bili slovenski, če ne bi dodali še pokušino na kmetijah pridelane zdrave hrane z obvezno potico. Ana Tolar, tajnica turističnega društva, pravi, da imajo vedno okoli 25 do 30 obiskovalcev. M . K.

Bungalovi niso vikendi H o t e l s k e b u n g a l o v e s o z a s e b n i k o m p r o d a l i k o t p o č i t n i š k e h i š i c e . N e z a k o n i t p o s e g . L a s t n i k i b r e z

d o v o z n i h p o t i .

RENATA ŠKRJANC

Ribčev Laz - Šestnajst počit-niških hišic v Ribčevem Lazu, v nef)0sredni bližini Bohinjskega jezera i n v območju Triglavskega naro-dnega parka. Nezakonito. Zgrajene so bile kot hotelski bungalovi, ki naj bi jih odda-jali v ponudbi hotela Bohinj, prodane pa so bUe zasebni-kom kot počitniške hišice. S spremembo bungalovov v počitniške hišice so kršili kar tri zakone o T N P , in sicer zakon o Triglavskem narodnem parku, zakon o graditvi objektov in zakon o ohranjanju narave. "Gre za nezakonit poseg, ki smo ga prijavili republ iškemu inšpektoratu za okolje in prostor, z nedovoljenim posegom pa se je ukvarjal gradbeni inšpektor. V grad-benem dovoljenju je bilo jasno zapisano, da kakršno-koli spreminjanje v stano-vanjske hišice n i dovoljeno. Bungalovi bi morali služiti bohinjski turistični ponud-bi, tržil bi jih hotel Bohinj,

ob hotelu pa so bUa predvi-dena tudi parkirišča. Zdaj so postali zasebna last, nekate-ri lastniki pa so jih celo dogradili," je povedala Tea Lukan Klavžer, vodja službe za posege v prostor na upra-vi T N P .

Po mnenju inšpektorata RS za okolje in prostor grad-nja objektov ni sporna, saj je investitor imel gradbeno dovolj^nje'Br soglasje T N P , vendar objektov ne bi smeli dograjevati in prodati kot zasebne hišice. Upravna enota Radovljica je podjetju Hypo Leasing Ljubljana, d.o.o., za gradnjo bungalo-vov izdala enotao gradbeno dovoljenje, njihovo prodajo pa je izpeljalo ljubljansko podjetje Upimo, d.o.o., ki je leta 2001 kupilo nekdanji hotel Kompas in ga kasneje prodalo podjetju Hypo Leasing, ta pa družbi Alpinum.

Do bungalovov vodijo le služnostna pot in pešpoti, ker pa so bungalovi postali počitniške hišice, nekateri lastniki želijo urediti dovoz-

Hotelske bungalove za hotelom Bohinj so zasebnikom prodali kot počitniške hišice.

ne poti do objektov. "Dovo-ljenje je le za služnostno pot, nadomestae poti ne bo. Zdaj nekateri uporabljajo bližnjo pot, ki je sicer zaprta z zapor-nico, vendar slednja ni vedno zaprta. Občina v pri-meru bungalovov ne more storiti ničesar, lahko poskrbi le, da bo zapornica vedno zaprta. Nepremičninske agencije, ki so prodajale bungalove, so zavedle kupce

in sedanje lastnike, ki so kupili stanovanjski objekt, do katerega ne smejo zgradi-ti dovozne poti, težave pa utegnejo imeti tudi s prijavo Stalnega bivališča, Res pa je, da so lastniki na dokaj lahek način prišli do vikenda v neposredni bližini Bohinj-skega jezera," je pojasnila Mojca B r^pnsk i z oddelka za okolje in prostor na Občini Bohinj.

BOHINJSKA BELA

Odstranitev cestne ovire Delavci Cestnega podjetja Kranj so nedavno začeli urejati brežino in odstranjevati material, ki je zasul del ceste pri Bohinjski Beli, zaradi česar je bila na tem odseku polovič-na zapora ceste. Cojko Bogataj s Cestnega podjetja Kranj je povedal, da bodo najprej drsečo brežino utrdili z beton-skimi piloti, potem pa zgradili dobrih 40 metrov dolg beton-ski oporni zid. Naročnik del je Direkcija za ceste Republike Slovenije, slednja bodo stala okoli 30 milijonov tolarjev. Kot je povedal Cojko Bogataj, bodo dela končali predvidoma do konca septembra in na omenjenem odseku odstranili dosedanjo polovično zaporo ceste, da bo promet spet potekal nemoteno. Med gradnjo je promet urejen s semaforji in poteka izmenično po enem voznem pasu. R. Š.

M I H A N A G U Č

GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 1 1 9

Prvi sokolski dom na Slovenskem

Dne 15. avgusta 1907 je bil ustanovni občni zbor, na katerem je dotedanji žirovskd odsek idrijskega Sokola postal samostojno Telo-vadno društvo Sokol v Žireh. Za starosto je bil izvoljen br. Matija Dolenc, posestnik pri Strojarju v Stari vasi, za načelnika študent Ivan Kavčič, za tajnika trgovski pomočnik Franc Bizjak, za blagajnika kovač Jaka Poljanšek ml. in za pregledo-valca računov občinski sluga Ivan Kržišnik. Slednji je bil

slej ko prej tudi "pravi načel-nik drCJštva, ker br. st. ius. Kavčič kot visokošolec n i mogel biti. Občni zbor je morda bolj iz hvaležnosti dobrih poukov imenoval br. Kavčiča načelnikom in le za čas počitnic, ko pa je šel štu-dirat, je poprijel zopet 'stari načelnik'."

Največje dejanje društva po osamosvojitvi je bila odločitev za gradnjo lastnega doma v tedanji Stari vasi, sredi žirov-ske kotline. Zemljišče zanj sta darovali bližnji posestnid i n sokolici Ana Likar, po domače Ančnica, in Frančiška Demšar, po doma-

če Bahačka. Delo je bilo odda-no br. Antonu Kopaču, po domače Tinčku, takisto posestniku in zidarskemu mojstru v Stari vasL Dne 6. marca 1908 se je obvezal, da bo gradnjo izvršil za 14.000 kron do 3. septembra istega leta, zunanji omet pa do maja 1909. "Delo z obveznostmi je prevzel še isti dan, izvrševal pa je čez vse nepovoljno."

Sodelovali so vsi. "Pričelo se je ogromno delo! Stavbni odsek ga je porazdelil med vse članstvo. Posebej določe-ni so samo pisarili in moledo-vali širom sveta za denarne prispevke. Našli so vsa narod-

na in napredna društva ter razne domačine v Ameriki. Drugi so dovažali kamenje in šoder s Sorine struge. Tretji so dajali stavbni les, četrti vozno živino, peti so žgali kamenje v apno, ga zvažali domov in ugašali; drugi so zopet kopali temelj - vsi pa brez vsakega godmjanja in brez vsakega plačila. Brezplačni lom kamenja je dal br. Jakob Kavčič iz Žirov 3 /Špicar/. Br. Ivan Gruden in br. pl. Premerstein /gozdna veleposestnika in sokola iz Jeličnega Vrha nad Idrijo/ sta darovala potrebne deske -vsak je prispeval po svojih

močeh." Začeli so slovesno, s kopanjem temelja junija 1908. "Po nasvetu br. Ivana Kavčiča se je kopanje teme-lja pričelo s pr imemo častjo. Po zgledu Čehov so prišli na stavbišče člani in članice. V priprosti besedi je br. Kavfič razložil pomen tega dela." I n kako je delo potekalo.' "Delo tega časa pri žirov-skem Sokolu je bilo podo-bno srednjeveški tlaki. Razlika je bila samo v volji. Z zavestjo osamosvojitve, na podlagi katere bodo delovali Sokoli za povzdigo izobraz-be naroda, so se lotili nese-bičnega truda." Kot pri vsaki

gradnji, se je zatikalo pri denarju. "Vsa požrtvoval-nost članstva še vendar ni zmogla vseh ovir. Rabi l i smo še ogromno svoto denarja, čeprav so že veliko nabrali i n naprosili. N i šlo drugače - treba je bilo najeti posojilo." Vzeli so ga 12.000 kron pri Okrajni (mestni) hranilnici v Idriji, zanj je s svojo posestjo jamčilo pet vodilnih članov: že imenova-na Dolenc in Kržišnik, čev-ljar Josip Žakelj (Fric), kovač Jakob Poljanšek st. s Sela (Modrjanovc) in posestnik Valent in Poljanšek, Mo-drjan z Dobračeve.

GORENJSKA

RADOVgiCA

Razširili otroško igrišče V krajevni s k u p n o s t i Radovl j ica s o v š p o r t n e m pa r ku v bliži-

ni k a m p a in letnega kopa l i š ča uredil i o t r o š k o igr i šče že pred

š t i r imi leti. Ker je bi lo v s e s k o z i d o b r o z a s e d e n o , saj s o ga,

po l eg o t rok iz Radovlj ice, ob i s kova l i tud i na jmla j š i kamp i s t i ,

kopa lc i in o b k o n c u tedna otroc i iz d r u g i h g o r e n j s k i h krajev,

s o g a letos razšir i l i š e za 1.300 kvadratn ih m e t r o v in g a o b o -

gatili z n o v i m i igrali - d v e m a g u g a l n i c a m a , g r a d i č e m , tobo -

g a n o m ... P o v e č a n o igr i šče sta v petek, o b o b č i n s k e m praz-

n i ku odp r l a ž u p a n Janko S . S t u š e k in p o d p r e d s e d n i c a kra-

jevne s k u p n o s t i M i j a Ž a ga r , ki je o b t e m poveda l a , da jih je

n a l o ž b a stala pet m i l i j onov tolarjev, o d tega je mi l i jon tolar-

jev za n a k u p igral p r i speva la N o v a L jub l jan ska banka .

Igr i šče, ki v celoti mer i 2 . 6 0 0 kvadra tn ih met rov , je poleti

o d p r t o o d 8. d o 2 0 . ure in p o z i m i o d i o . d o 17. ure, v dežev-

n ih in s n e ž n i h d n e h pa je zaprto. C . Z .

KRANJ

V Kranjsko hišo decembra M e s t n a o b č i n a Kranj je lastn ica h i š e na G l a v n e m t rgu 2, ki

jo n a m e r a v a namen i t i p romoc i j i t u r i z m a in obrti. V njej

b o d o tu r i s t i čno i n fo rmat i vn i center, p roda ja k a k o v o s t n i h

i zde lkov d o m a č e in u m e t n o s t n e obrt i ter s p o m i n k o v , p r o s -

tor za o r gan i zac i j o razn ih de lavn ic in p r o m o c i j s k i h d o g o d -

kov, tu pa bo tud i s e d e ž L T O Kokra. S l edn ja naj bi p o s l o v n e

p ro s t o re tud i upravljala, o č e m e r bo še s k lepa l m e s t n i svet.

O b č i n a že i m a pro jektno d o k u m e n t a c i j o za adaptac i jo

K ranj ske h i še, kakor s o p o i m e n o v a l i s t a vbo , v kateri je bila v

preteklost i A l p i n i n a prodaja lna. N a r a z p i s u izberejo le š e

izvajalca in o b n o v a se l ahko začne. N a v s e b i n o b o d o č e

Kranjske h i š e seda j opoza r j a s tu r i s t i čn imi gradiv i op reml je -

na i z ložba. Upa jo , da b o h i š a v celoti n a r ed d o d e c e m b r a , ko

Kranj p raznu je o b č i n s k i prazn ik . D . Ž .

TRŽIČ

Srečanje tržiških "abrahamov" Trž i č je ed i na o b č i n a v S lovenij i , v kateri s e v s a k o leto zbe -

rejo na s rečan ju o b č a n k e in občan i , ki s o v t e k o č e m letu

dočaka l i 5 0 let in srečal i " a b r a h a m a " . Le to šn je s rečanje b o v

s o b o t o , 27. a vgu s t a , o b 15. uri v D o m u p o d S t o r ž i č e m in bo

že 23. p o vrsti. O r gan i z a c i j s k i o d b o r " A b r a h a m 2 0 0 5 " vab i

v s e leta 1955 rojene o b č a n k e in o b č a n e p o d S torž ič . Prijave

b o d o sp re jemal i v s redo , 17. in 24 . a v gu s t a , m e d 16. in 18.

u r o v knj ižnic i T o n e t a Pretnarja, po ja sn i l a pa daje na tele-

f on sk i številki 59 -56 -100 D a m j a n a Zap l o t n i k . Ker je ob i ča jno

del s rečanja tud i s rečelov, s o ude leženc i n a p r o š e n i , da pri-

ne se jo s s ebo j darilce. P r i spevek ude l e ženca je 6 . 0 0 0 tolar-

jev, s č i m e r b o d o pokrit i s t ro šk i o rgan i zac i je , h r ane in s i m -

bo l i čnega dari la. J. K .

LESCE

Piloti bodo vodili letala iz tal Kot ve leva do l go l e tna tradicija, ko špo r tn i piloti ne želijo s

h r u p o m letal na p r a z n i č n o nedel jo mot i t i s l o v e s n o s t i na

bl ižnj ih Brezjah, b o d o tud i letos š p o r t n o letal išče Le sce z a s -

edli mode la r j i in t ekmova l i z a že 17. A l p s k i poka l letečih

m o d e l o v . V o r gan i zac i j i m o d e l a r s k e sekc i je A e r o k l u b a

A l p s k i letalski center Lesce se bo o b 10. uri p o p r i čakovanj ih

zb ra l o 5 0 mode la r jev iz št ir ih d r žav ( p o l e g S loven i je š e iz

Avstrije, N e m č i j e in Italije) in s e p o m e r i l o v z n a n j u in spret-

no s t i pi lot iranja na da l javo na m o d e l i h reakt ivn ih, m o t o r n i h

batnih, jadra ln ih, a k roba t s k i h letal in hel ikopterjev. Letošnja

n o v o s t je š e ta, da bo v n o v e m hanga r j u v č a s u prireditve, ki

b o trajala d o 17. ure, razstava prav ih letal in make t letal

s l o v e n s k i h konst ruktor jev . Kot v s a k o leto, b o d o o r g a n i z a -

torji na prireditvi po j k rbe l i z a pr i jetno počutje, ker pa se

pr ičakuje to nedel jo ze lo g o s t p romet , u d e l e ž e n c e m predla-

gajo u p o r a b o s t r an s k i h cest. Š. Ž .

DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi?.Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbiral Za delo v naših poslovalnicah na Gorenjskem iščemo: - Vodjo trgovine (m/ž) Pogoji: - najmanj V. stopnja izobrazbe

(trgovinski poslovodja) >oznavanje računalniškega okolja

.vvord, excel, elektronska polta) - zaželene delovne izkuJnje na

podobnih vodstvenih delovnih mestih - komunikacijske sposobnosti - poznavanje dela v trgovini

- Namestnika vodje trgovine (m/ž)

Pogoji: - v. stopnja izobrazbe - najmanj tri leta delovnih izkušenj na

podobnih delovnih mestih - poznavanje dela v trgovini - veselje do dela z ljudmi

- Mesarja - prodajalca (m/ž) Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri

- poznavanje dela v trgovini - zaželene delovne Izkušnje na

podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi

Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba. Letališka 26,1000 Ljubljana.

PR IDRUŽ ITE SE N A M I ® SLOVENIJA

Zapornice na javni poti proti Kokri Pred kakimi tremi tedni se je na makadamski cesti Kokrški log, ki vodi k reki Kokri, pojavila nova zapornica. Kdo je zaprl javno pot?

DANICA ZAVRI ŽLEBIR

K ran j - A l i želijo nekater i

las tn ik i svojo poses t na ta

n a č i n razšir it i n a javna z e m -

ljišča, sprašuje s k u p i n a kra-

janov, k i je na še u redn i š t vo

obvesti la o na n o v o postavlje-

n i zaporn ic i . G r e za javno

pot, p o kateri s icer n i n i ko l i

po teka l a v t o m o b i l s k i ' p r o -

met, pač pa velja za p o ž a r n o

pot d o reke Kok re , tu s o

hod i l i pešci, m a m i c e z otro-

š k i m i voz ičk i , ko lesar j i i n

o b č a s n o motor i st i . P r o b l e m

n i nov, že vča s i h so lastn ik i

pa rce l o b cest i o m e j e v a l i

d o s t op , je p o v e d a l T o n e

Z u p a n , k i je v ča s i h deloval v

k r a j e v n i s k u p n o s t i i n se

m n o g i k ra jan i še dane s obra-

čajo nan j v zvez i z l o k a l n i m i

težavami . T a k o s o se l an i

d e n i m o o b cest i po jav i l i

lUodi, k i s o oviral i do s top po

tej poti, zarad i česar je julija

l a n i k r a j e vna s k u p n o s t

m e n d a ce lo pos la la d o p i s

m e s t n i obč in i , naj p o s k r b i za

odstranitev h l odov z obč in -

s k e po se s t i . N a k r a j e v n o

s kupno s t , m e s t n o obč i no ali

inšpekc i je se tokrat n i s m o

obrn i l i , prav i T o n e Z u p a n ,

pač pa ž e l i m o le j a vno s t

obves t i t i o n e p r i m e r n e m

n a č i n u zap i ranja javne poti.

V 21. sto letju naj s l e d n j i h

n e b i zap i ra l i , p rav i i n do -

daja še več p o d r o b n o s t i o

Zapornica v Kokrškem logu ni pogodu v s e m krajanom. / folo: Titu OokI

p r o m e t n e m r e ž i m u n a

P r i m s k o v e m , k i da l j u d e m n i

p o g o d u , o d n e s m i s e l n i h pro-

m e t n i h z n a k o v do dvomet r -

s k i h "obz id i j " , k i j ih ljudje

postavljajo tik o b cesti, da

zastirajo p o g l e d v o z n i k o m .

O zapo r i ceste s m o pov-

prašal i M a r k a Hočeva r ja na

o b č i n s k e m o d d e l k u za

g o spoda r s ke javne s lužbe, a

je n i želel koment i rat i . Pač

pa je povedal, da se je obč ina

vmeša l a lani, k o s o l an i kraja-

n i javil i, d a po t zap i r a jo

h lodi , venda r s o ime l i n e m a -

lo težav p r i odstranitvi, češ

da s o bi l i n a z a s e b n e m z e m -

ljišču. S t e m se je p o t e m

ukvarjala krajevna s k u p n o -

sti. Svetuje, naj se v krajevni

s k u p n o s t i o takih p r o b l e m i h

posvetujejo z občani . I n kaj o

zapo rn i c i prav i jo v krajevni

s k u p n o s t i ? P r e d s e d n i k

S l a v ko E r a a r n a m je poveda-

li, da je z apo rn i c a postavlje-

na p o n a l o g u krajevne s k u p -

nost i , n a p r e d l o g p redsedn i -

ka g o s p o d a r s k e komi s i je , da

je stvar u sk l a jena z m e s t n o

o b č i n o K ran j , i n š pekc i j am i

i n tud i prebiva lc i K o k r š k e g a

loga. O t e m ima jo s k lep sveta

K S , postav i l i s o tud i tablo, k i

opozarja n a r e ž i m dostopa.

G l a v n i r a z l o g zaprtja pot i je

bi lo onesnaževan je , divji p ik -

n i k i i n od laganje smet i , p rav i

E rzar i n dodaja, da je o b t e m

vendar le o m o g o č e n do s t op

t ist im, k i g a potrebujejo.

KRATKE NOVICE

JEZERSKO

Na Jezerskem bo ovčarski bal V nedeljo, 14. a vgu s t a , bo

pri P l a n š a r s k e m jezeru na

J e z e r s k e m z n o v a t rad ic io -

na ln i o v ča r s k i bal. Ž e d o p o l -

d n e se bo začel z n a s t o p o m

h a r m o n i k a r j e v in p r o g r a -

m o m radia Vesel jak, ovčarj i

b o d o na pr i reditveni p ro s to r

pr igna l i o vce in pr ikazal i tra-

d i c i ona l ne običaje, poveza -

ne z ovčerejo. N a jezersk ih

p l a n i n a h se še v e d n o p a s e

oko l i t r i s to ovac . Prireditev

bo trajala š e v s e p o p o l d n e ,

k o b o d o ob i s kova l ce zaba -

va le Ve se l e Štajerke. D . Ž .

KOVOR

V Kovor ju nove mrliške vežice Drevi o b 19. un bosta tržiški

ž u p a n P a v e l R u p a r in pred-

s e d n i k krajevne s k u p n o s t i

Kovor B o r u t S a j o v i c , oba sta

tud i p o s l a n c a d r ž a v n e g a

zbora, odpr la nove mrl iške

vežice, ki jih bo p o odprtju

b lagos lov i l kovor sk i ž upn i k

v l a d o P e č n i k . N o v e mrl iške

vežice s o za kovo r sko skup-

nos t velika pridobitev, zato se

b o otvor i tev nadal jevala z

d r u ž a b n i m srečanjem na vrtu

d o m a č e g a ga s i l s kega d ru š -

tva. O b tej pr i ložnost i b o d o

odprl i tudi razstavo l ikovnih

del slikarja r u s k e g a r odu

Nikolaja Mašukova. J. K.

G G W W W . C O R E N J S K I C L A S . S I

GORENJSKA'" "®« '-'

Asfaltiranje cest v Žireh Ž i r i - V začetku tedna s o delavci Pr imorja A jdovšč ina začeli

z asfalt iranjem cest v Ž i reh. Najprej s o se lotili ze lo zahtev-

nega o d s e k a na Tabor , kjer je cesta zelo s t rma, obč ina pa je

že pred leti uredila kanalizacijo, občan i pa s o v sk ladu z

obč i n s k im i kriteriji pripravili cest i šče in o p o r n e z idove.

" L an i je bila zaključena investicija v nov vodn i zbiralnik

Sredi t e d n a je Primorje asfeltiral cesto na Tabor.

Tabor , zato se asfaltiranja n i s m o lotili prej," n a m je povedal

obč in sk i tajnik Andrej Poljanšek. Ta o d s e k predstavlja dese-

t ino s kupne , 30-mi l i j0nske investicije v asfaltiranje cest v

Ž i reh, ki s e izvaja v teh dneh . Po leg ceste na T a b o r s o č r no

ces tno prevleko dobil i tudi v okol ici muzeja, na od sek i h

Ledinca • Strojarna in Led inca - Mrz l i v rh ter v Ravnah,

Kopr ivn iku, Zab režn i ku in ce s to d o in po naselju P la s tuhova

grapa. B . B.

1/&ZZKAMPKRANJ KRANJ PUNGERT19. • 2B. AVGUST 2005 OB 20.30

www.lazzkamp.com petek, 1 9 . 8 . B o i k o Petrovič trio (CRO, S L O ) • BoSka Petrovič - vtbrefiMi, Prtimi GralK - Idttn. Mark) Mavnn - bas kitara sobota, 20.8. Otvoritveni l(oncert mentorjev Jazz Kampa Kranj Ines Relgef - vokal, Dominik Krajnčan - Irobenla, Heinz von Heimann - saksofon. Matjaž Mlkuled« - trombon, Soiko PetrovkS - vibrafon. EmH Spanyi - kiavlf, Primoi GraSič - kitara, AleS Avbelj - kontrabas, Jani Hsce - bas kitsfa, Erich Bachtraegi - bobni nedeija, 21. 8. Jam Sesslon udeležencev Jazz Kamp« Kranj

ponedeljek, 22. 8. Jam Sesslon udeieiencev J a s Kampa Kranj

torek, 23.8. Jam Session udeležencev Jazz Kampa Kranj

sreda, 24. 8. Swing sextet S IX TO 6 0 (SLO)

iemek, 25. 8. lUike Sponza and h is t>lues l iand (ITA.USA)

petek, 26.8. Gostovanje Poietne Jazz ioie Grožnjan (CRO) sobota, 27.8. Zakijuini koncert udeieiencav In mentorjev

VSTOP PROST Koncerti bodo potekali na vrtu Cafe Galerije Pungert, na koncu staroga dela mesta Kranj, s priiatkom ob 20.30 uri, V primeru dežja bodo koncerti prestavljeni v Cere Marlana s pričetkom ob 21. uri.

Pokrovitelji: Hypo Aipe-Adria bank d.d.. Banka Koper, Tondacti Sk5venija d.o.o., Avtotetina glasbila d.o.o., Gostišie Arvaj, Veleposlaništvo I republike Avstrije v Sloveniji, Allenmelon, Društvo Pungert. Sazas, < Vriiunska vina Senekovič. Glasbena šola Kranj, Radio Kranj, | Gorenjski glas i

organizator:

GraMus . n k T I N E K ^ M l

N o g o m e t a š i N K Šenčur vabijo na

NOGOMETNO TEKMO m e d ek ipama N K T I N E X Š E N Č U R in N K D R A V I N J A

Športni park Šenčur v petek, 12. 8. 2005, ob 20. uri

pokrovitelji AvnHšAvmttio^. ' nuHj

~ Mizarstvo Sitar

medijski pokrovitelj Ck)renjski Qas

^GflRNIN.

Jubilej čebelarstva v Mengšu čebelarska družina Mengeš praznuje stoto obletnico. Glavno praznovanje bodo imeli na Mihaelovem sejmu v septembru. Pred petimi leti so izdali knjigo Kronika čebelarstva v Mengšu in okolici.

DOMINIK FREUH

Kn j i go je napisa l dolgolet-

n i p redsedn ik čebelarskega

d ru š t va Ma te j Blejec.

Sto letn ica o r g a n i z i r a n e g a

čebelarjenja v M e n g š u i n

okol ici je p o m e m b e n mej-

n ik . V m e n g e š k e cerkvene

mat ične knj ige je bil že leta

1432 vp i s an kot boter nek i

Ručigaj, čebelar z Dobena.

T u d i Janez T r d i n a omenja,

da s o M e n g š a n i radi čebela-

rili i n da so ime l i p r i vsak i

večji kmet i j i čebelnjak.

M e n g e š k i čebelarji so bil i

leta 1 905 soustanov i te l j i

čebe lar ske p o d r u ž n i c e

K a m n i k . P o v o j n e m mirova-

n j u je bila leta 1945 ustanov-

ljena čebe la r ska d r u ž i n a

D o m ž a l e , katere č l an i s o

postali tudi m e n g e š k i čebe-

larji. V M e n g š u je bi lo Čebe-

lar sko d ru š t vo s amos t o j no

reg i s t r i rano o d leta 1995 .

D a n e s imajo 6 2 članov i n

o k r o g 1 6 0 0 g o s p o d a r s k i h

čebeljih d ruž in . Po leg tega

pa še 3 8 0 d o 4 5 0 rezervn ih

d r u ž i n . P r e d s e d n i k Čebe -

l a r s kega d ru š tva M e n g e š

Matej Blejec n a m je povedal,

da je bila letos letina bolj

slaba. K d o r n i imel prevoza.

da b i panje odpeljal k a m dru-

g am, je ime l s lab pridelek.

Najbolje je bilo peljati panje

v Prekmurje. Povprečno je

bilo n a panj pr idobl jenih le

pet do s e d e m k i l o g r a m o v

medu . Leto s o že zaključili.

Stoletnico bodo obeležil i

na M i h a e l o v e m sejmu, k i bo

23. do 25. septembra. Takrat

lx)do imel i pod š o t o r om pro-

slavo. Zape l i bodo čebelar-

sko h i m n o , povabil i sedanje-

ga i n b ivšega župana, vabljen

je tud i p r e d s e d n i k Čebe-

larske zveze Slovenije, Lojze

Peterle, p redsedn ik hrvaške

čebelarske zveze i n predstav-

n i k i kme t i j s kega m i n i s t r -

stva. Poleg tega s o na svoje

kozarce m e d u dali tudi jubi-

lejne nalepke. V času sejma

bodo ime l i v v r tat razstavo

čeljeljih pr idelkov i n prikaza-

li točenje m e d u ter nekatera

d r u g a opravila povezana s

čebelarstvom.

N a s p l o h je zelo zadovo-

ljen s s ode lovan jem z vrt-

c e m i n o s n o v n o š o l o ter

upa, da se bo tud i kaj m la -

d i h od loč i lo za čebelarjenje.

Nj ihova č lanica je tud i zna-

men i t a sestra N i ko l i na , tako

da l ahko p r i č aku jemo m e d -

ene dobrote.

Premalo postelj za turiste MATEJA RANT

Š k o f j a L o k a - Š ko f j e l o š ko

območje {x>staja vse bolj pri-

v l ačno za turiste, kažejo

podatk i Loka lne tur i st ične

organizacije ( L T O ) B legoš.

L a n i s o naštel i o k r o g pol

mi l i jona obiskovalcev, kar je

za več kot desetino več kot

leto poprej.

" T u r i z e m postaja v se bolj

p o m e m b n a g o s p o d a r s k a

panoga i n prav gotovo tista

dejavnost, k i l ahko zagotovi

p o spe šen razvoj tudi n a š i h

krajev. V z a d n j i h let ih je

n a m r e č tud i na Š ko f -

je lo škem opazit i vsakoletno

povečanje števila turistov i n

i z letn ikov, " je poudar i l a

direktorica S a š a Jereb. Teža-

va pa nastane, ko želijo v teh

kraj ih tudi prespali. Pomanj -

kanje namest i tven ih z m o g -

ljivosti postaja vse večji prob-

l e m na tem območju.

Škofjeloško območje ima

po besedah Saše Jereb ideal-

ne m o ž n o s t i za tu r i s t i čn i

razvoj, saj je b l i zu g lavnega

mesta i n osrednjega sloven-

skega letališča. O b e n e m se

pona š a z bogato k u l t u r n o

dedišč ino i n pr iv lačno pokra-

j ino, k pestr i tu r i s t i čn i

p onudb i pa prispevajo tudi

številni projekti, kot so kole-

sarske i n pohodne poti, ure-

ditev R u p n i k o v e l in i je i n

podobno.

O b v s e m tem se turist ični

delavci srečujejo z vse huj-

š i m p r o b l e m o m pomanjka -

nja namest i tven ih zmogl j i -

vosti, saj na ce l o t nem

o b m o č j u ne premorejo niti

kampa. Skupaj je na Škof -

j e l o š k e m na voljo o k r o g

sedemsto tur ist ičnih postelj,

potrebovali b i jih vsaj tisoč,

prav i S a š a Jereb. V s e te

zmoglj ivost i so tudi zelo raz-

tresene. " Za to se pojavi teža-

va zlasti, k o že l imo poiskati

namestitev za k a k š n o večjo

s kup ino . "

V L T O B legoš s i prizadeva-

jo, da b i se ljudje s tega

območja zavedeli tržne niše,

ki jo ponuja razvoj nastanit-

ven i h zmoglj ivosti. R ad i bi

jih s{X)dbudil i p r e d v s e m k

urejanju m a n j š i h penz i onov

i n hotelov, k i b i bili najbolj

dobrodoš l i za to območje. V

ta n a m e n je predv iden ih tudi

nekaj zelo konk re tn i h spod-

bud . V s a k o leto, p rav i

Jerebova, se i m a j o l judje

m o ž n o s t prijaviti na razpis

E v rop ske unije, k i ponu ja

nepovratna sredstva za raz-

voj dodatn ih dejavnosti na

kmetijah. " D r u g a m o ž n o s t je

razpis ministrstva za gospo-

darstvo, kd naložbe sof inanci-

ra v v i š in i dvajsetih odstot-

kov. " Z a r a d i p o m a n j k a n j a

postelj morajo turiste zato

večkrat u smer i t i v sosednje

občine, p r edv sem v K ran j i n

M e d v o d e . " K l j u b t e m u

p o s k u š a m o spodbud i t i vse,

k i se m u d i j o n a Š ko f -

jeloškem, da se k n a m vrača-

jo vsaj kot enodnevn i obisko-

valci," je še dodala Jerebova.

KOMENDA

Vele zapira trgovino T rgov s ka d ružba Vele se je odločila, da s 1. s e p t e m b r o m

d o k o n č n o u m a k n e živilski p r o g r a m iz t rgov ine v Komend i .

Eng ro tu š s e za pos lova ln i co v K o m e n d i ni odločil, ker bi

bila s tavba potrebna temeljite obnove , v K o m e n d i pa s o

želeli zgradit i tudi s o d o b e n t rgovsk i center, a obč ina njiho-

v ih načrtov nI potrdila. V teh d n e h se na družb i Vele še

dogovar jajo s franšizerji Eng ro tu ša o mo reb i t nem nadalje-

vanju t rgovske dejavnost i na tej lokaciji. J. P .

H o T A v g E

Na kmetih jeseni Tur i s t i čno d ru š t vo Hotavlje za jutri in v nedeljo pripravlja

z a n i m i v p r o g r a m . V s redo, 10. avgus ta , je p raznova l

Lovrenc, zavetnik in pat ron Hotavelj, na prvo nedeljo pa

zato priredijo Semanj i dan. Ž e dan prej b o d o d o m a č i n i pri-

pravili g leda l i ško igro N a kmet ih jeseni, ki op i su je življenje

na kmet ih nekaj desetletij nazaj. V nedeljo se b o d o

Hotaveljčani zbrali že po maš i , p opo l dne pa zaplesal i s

T r i o m j e m c in s k u p i n o K ing s ton . B . B.

Spoštovani odjemolci električne energije Elektro Gorenjska!

No sedežu Elektro Gorenjska na naslovu Ul. Mirko Vadnovo 3a v

Kranju z mesecem septembrom 2005 ukinjamo b laga jno zarodi

racionalizacije poslovanja. Če boste v ovgustu električno energijo

plačali no sedežu noše družbe, vam bomo podarili kupon, ki ga boste

lahko uporabili v posameznih poslovalnicah Gorenjske banke in

Probonke v Kranju. S predložitvijo kupona ob plačilu električne

energije vam bomo v mesecu septembru 2005 poratmali stroike bančne provizije.

Hvalo za zaupanje!

elektro, Gorenjska Elektro Gorenjsko, javno podjetje za distribucijo električne energije, d. d.

Ul. Mirka Vadnovo 3a 4000 Kranj

www.elektro.gor8njska.si

;; vilma.stanomik@g-glas.si

i Evrope, so pa mladi Pri edinem gorenjskem rokometnem prvoiigašu, škofjeloškem Termu, so pred začetkom priprav na novo sezono odpovedali sodelovanje v pokalu EHF, znova pa stavijo na delo z mladimi.

VILMA STANOVNIK

Š k o f j a L o k a - Začetek avgu-

sta za več ino s l o ven s k i h ro-

k o m e t n i h ek ip p o m e n i zače-

tek pr iprav na novo sezono.

N i č drugače n i pr i ek ip i škof-

jeloškega T e r m a , k i je v za-

dn j i s e z o n i s čet r t im m e -

s t o m v d r ž a v n e m prvens tvu

i n p o k a l n e m tekmovan ju do-

s e g a največji u s p e h gorenj-

skega rokometa. Lo šk i roko-

metaši, k i s o m i n u l o sezono

u s p e š n o nastopal i tudi v po-

k a l u E v r o p s k e r o k o m e t n e

zveze, pa s o pred novo sezo-

n o sklenil i , da se na s topu v

poka lu E H F letos odpovedo.

Ekipa rokometašev T e r m a je priprave na s e z o n o začela precej pomlajena.

Trener Rajko Begovič se je

po letu 2 0 0 1 z n o v a vrnil v

Skofjo Loko.

" V z r o k za to je zagotovo,

da je tekmovanje drago, naša

ek ipa pa se z d e n a r j e m ko-

m a j prebi je s k o z i s e zono .

Č e p r a v s m o še za e n o leto

podpisal i pogodbo z g l a vn im

sponzo r jem, T e r m o m , razu-

mevan j a z a na še v r h u n s k e

rezultate v kraju i n okol ici n i

veliko. Z a t o s i tudi n i s m o že-

leli tvegati, da bi v ž r ebu za

nasprotn ike dobi l i katero od

ek ip iz oddaljenejš ih krajev,

kar b i p o m e n i l o velik f inan-

čen zalogaj za potovanje na

gostovanje. Po leg tega s m o

pred s e z o n o izgubi l i odlične-

ga strelca R o k a Ivaniča, k i je

odšel k ek ip i T r ima , kariero

pa je zak l juč i l tud i U r b a n

Sile. V n a š e m k l u b u po dra-

g i h ok rep i tvah n i s m o pose-

gali, v e k i p o pa s m o pred-

v s e m vključil i še več mlad ih ,

k i s o se dokazova l i v zadnj i

s e zon i , " je o b začetku pr i -

prav povedal šp>ortni direktor

T e r m a Jože Galof, Id je zado-

voljen, da i m a mo š t vo letos

z n o v a p r i z n a n e g a trenerja,

h rvaškega stratega Rajka Be-

goviča, k i je pred leti že vodil

loškega prvoligaša.

T a k o je bi lo na p r v i h tre-

n i n g i h v m i n u l e m tednu na

P o d n u (k l jub p r enov i je v

dvoran i m o č trenirati) ter po

o k o l i š k i h po teh i n h r i b i h

prav ž ivahno. " Ze l o s e m za-

dovo l jen s t r u d o m igralcev,

I d s o po dveh m e s e c i h sp>et

priš l i n a treninge. V e m , da je

najtežje prva dva o z i r oma tri

tedne, k o je treba nabrat i

kond id jo . Fantje s o pošteno

utrujeni , v e r j amem, da j i m

je težko, venda r bo k m a l u

bolje," je po d o b r e m t e d n u

Mertelj bo potoval na jug Kranjski vaterpolski reprezentant Aleksander Mertelj se bo v novi sezoni iz Neaplja preselil na Sicilijo.

JOŽE MARINČEK

K r a n j - Tr i indvajset letn i va-

terpolist A l ek sande r Mertelj.

k i je svojo ka r i e ro začel v

k r a n j s k e m Tr ig lavu, se b o -

po dveh letih igranja v itali-

j a n s k e m Rar i N a n t e s u iz Ne-

aplja - sedaj presel i l ma l ce

bolj na jug, na Sici l i jo, k

m o š t v u Aciacastello Catania,

k i s i je v pretekli s ezon i izbo-

rilo pravico nastopa v italijan-

s k i Az ligi.

" I m e l s e m sicer p o n u d b o

stare ekipe, a je bila p onudba

iz Catanie vel iko boljša, zato

se n i b i lo težko odločit i.

P r e d v s e m pa s e m vesel, da

bo t am igral tudi s i n mojega

dosedanjega trenerja v Neap-

lju, poleg njega pa dob ro po-

z n a m še štiri igralce," pravi

č lan na še č lanske reprezen-

Aleksander Mertelj bo

kariero nadal jeval na Sicilij i . / Foto: Tiru Doki

tance A l ek sande r Mertel j i n

dodaja: " Seveda je no v k l u b

tudi nov izziv, kajti cilj k luba

je obstanek v l igi A z , k a m o r

se je uvrsti l po dobr i sezon i v

nj ihov i tretji ligi. Pogodba, k i

s e m jo podpisal, m e obvezu-

je na leto d n i zvestobe, z

možno s t j o še enoletnega so-

delovanja. U p a m , da bo vse

teklo tako, kot s e m s i zami s -

lil," je tudi povedal.

A l e k s a n d e r , k i je p o z n a n

kot mar l j i v delavec tako na

t r e n i n g i h kot n a t e kmah ,

ima v z adn jem ča su žal teža-

ve s poškodbo. " P o š k o d b a se

je vlekla že celo sezono. Se-

daj, m e d o d m o r o m , jo s ku -

š a m odprav i t i i n tako č i m

bolj zd rav začeti n o vo sezo-

no. N i nekaj posebnega, a na

vsake toliko časa ču t im bole-

čine v komo lcu , " je še pove-

dal Merte l j , k i naj b i se na

pot na Sicilijo odpravil v prvi

polovici oktobra.

dela z m o š t v o m povedal tre-

ner Rajko B ^ o v i č , k i se za-

veda, da je pred ek ipo težka

sezona. " M o š t v o je precej po-

mlajeno, vendar m e tega n i

strah, saj ne de l amo zgolj za

e n o s e zono . G o t o v o bo to

leto težko, n a š cilj pa je osta-

ti v ligi. P o m e m b n o je, da v

Škofj i Lok i raste odl ična mla -

da generaci ja r okometa šev ,

k i bo lahko zamenjala i zku-

šene fante, kar je za pr ihod-

nos t rokometa na t e m k o n c u

zelo poz i t i vno, " tud i p rav i

Rajko Begovic, k i bo priprav-

ljenost i n zagnanos t moš tva

lahko pre izkus i l že p r ihodnj i

teden, k o rokometaš i T e r m a

začenjajo s p r v i m i prijatelj-

s k i m i tekmami .

LOKOSTRELSTVO

BOHINJ

Lokostrelc! so tekmovali v Bohinju O b l e t o š n j e m t rad i c i ona l -

n e m t a b o r u l o ko s t r e l s ke

šo le , ki g a v B o h i n j u pri-

pravlja lokos t re l ska sekcija

Š D Part izan iz Škofje Loke,

s o o rgan iz i ra l i tudi t e k m o -

vanje s l o ven skega poka la v

arcath lonu. Udelež i lo s e ga

je 32 tekmova lcev in t ekmo-

valk iz 17 k l ubov , precej

z m a g pa je o s t a l o tud i na

G o r e n j s k e m . T a k o je v g o -

l em l oku m e d d e k l i c a m i

z m a g a l a M a n c a J e l e n e ,

m e d kadet i je bil najbo l j š i

U r b a n J e l e n e (oba Šenču r ) ,

m e d člani pa M a r k o O s e n a r

(Škofja Loka ) . V sestav l je-

n e m loku je m e d člani z m a -

ga l R o b e r t S i p e c ( Ško f ja

Loka). V ukr iv l jenem loku je

m e d dečk i z m a g a l P e t e r

S t r u š n i k (Škofja Loka), m e d

kadeti L u k a K e r n ( Šenčur ) ,

m e d člani pa A n d r e j Z u p a n

(Škofja Loka). V . S .

VABIL^ PRIREDITVE

P o k a l C o c k t a n a k r a n j s k i s k a k a l n i c i - S m u č a r s k i klub Tr ig lav

bo na p razn ičn i ponedeljek, 15. avgusta, pripravil t e k m o po-

kala Cock ta v s m u č a r s k i h s kok i h za mlad ince in v abso lutn i

kategoriji. Tekmovan je v d r ž a v n e m p a n o ž n e m nord i j s kem

centru B a u h e n k se bo začelo s prvo serijo ob 16. uri.

Reprezentančni košarkarski tekmi v Radovljici - Košarkarski

klub Radovlj ica bo, v okv i ru pr iprav s l ovenske m o š k e košar-

karske reprezentance na E v r o p s k o p r vens t vo v Beog radu ,

o rgan i z i ra l dve tekmi m e d r e p r e z e n t a n c a m a S loven i je in

F inske. Prva tekma bo v četrtek, i 8 . avgusta, o b 20 . uri, dru-

ga pa v s obo to , 20. avgusta, ob 17. uri. O b e tekmi bosta v

Špor tn i d vo ran i Srednje go s t i n s ke in tur ist ične šo le v Radov -

ljici. V s t o p n i c e v predprodaj i s o na voljo v t rgov in i D o b r a

mise l v Lescah, nasprot i Picerije Libra.

6 . K r a n j s k o g o r s k a d e s e t k a - T u r i s t i č n o d r u š t v o K ran j s ka

G o r a bo n a prazničn i ponedeljek, 15. avgusta, pr ipravi lo tek

na 1 0 . 0 0 0 metrov. Štart bo o b 18. uri v s red i š ču Kranjske

Gore, prijave pa b o d o m e d 16. in 17.45 zbirali na d a n prire-

ditve na t r gu pred T D Kranjska Gora .

S e m i n a r z a s o d n i k e d v o r a n s k e g a h o k e j a - Zd ružen je sodn i -

kov pri F l oo rba l I zvez i S loven i je je r a zp i s a l o s e m i n a r za

nove sodn i ke . Potekal bo m e d 5. in 7. s e p t e m b r o m v večer-

n ih urah, zan j pa se je d o 1. s ep tembra m o č prijaviti na elek-

t r o n s k e m na s l o vu jnfo@floorbal l -zveza.s i . V . S .

7 . p o l e t n i š a h o v s k i t u r n i r S o b e e 2 0 0 5 - Š D Gorenjka Lesce,

vab i v se ljubitelje šaha, na s e d m i turnir c ik lusa Š o b e c 2005 .

T e k m o v a n j e bo v ponedeljek, 15. avgusta, z z ače tkom ob 17.

uri. Prijave sprejemajo d o 15 m i nu t pred zače tkom tekmova-

nja. Turnirj i se igrajo na p ro s tem in lahko odpade jo le v pri-

m e r u ze lo s labega ce lodnevnega v remena. D o d a t n e infor-

macije: Janez Petrovič, G S M : 0 4 1 / 4 0 6 3 69 ali na elektronski

nas lov: ga .no ta@s io l . ne t . O . O .

1 0 . V o d n i k o v m e m o r i a l v b a l i n a n j u - Bal inarski k lub Rogov i -

la T E L E - T V jutri, v soboto , 13. avgusta, na ba l in i šču v šport -

n e m parku Hrastje - Prebačevo organiz i ra 10. M e m o r i a l Pet-

ra V o d n i k a - bal inarski turnir trojk. Na s t op i l o bo 16 ek ip z

v se Gorenj ske . Turn i r se začne o b 8. uri in bo trajal d o pri-

b l i žno i8 . ure. S . Š .

N o g o m e t n i s p o r e d - V 4. k rogu lige S i .Mob i l V o d a f o n e bo

vod i lna ek ipa D o m ž a l v nedeljo gos tova la pri Dravi. V i . kro-

g u 2. S N L bo ekipa Tinexa Š e n č u r dane s ob 20 . uri gost i la

ek ipo Dravinje, ekipa S u p e r n o v e Tr ig lava pa bo v nedeljo o b

17. uri go s tova l a pri Zagor ju . V 1. ligi za m lad ince bo ekipa

Britofa jutri o b i 8 . uri gost i la Bilje - Primorje, v 1. ligi za ka-

dete pa s e bos ta ekipi Britofa in Bilj - Pr imorja v Brifofu po-

merili že o b 16. uri. Ekipi kadetov in mlad incev D o m ž a l bo-

sta gos tova l i pri Železničarju v Ma r i bo ru , ekipi G o o d y e a r E P

Tr ig lava pa pri Rudar ju v Velenju. V . S .

Z a č e t e k v tretj i n o g o m e t n i ligi - z a h o d - Ta konec tedna se za-

čenja tudi tekmovanje v tretji ligi - z a h o d n a skup ina. Zarica

je os ta la b rez vete ranov (Pate, Pavlič, V i d m a r ) in p r vega

strelca Žn idar š i ča , a s o privabili nekaj mlad ih igralcev in na-

pada l ca Z u l i č a (igral v Avstr i j i ) . H u j š i h p re t re sov ni v

ig ra l skem kadru Jeseničanov, ki imajo novega trenerja Ned i -

m a O m a n o v i č a in hude težave zaradi i g r a n j ^ n a d o m a č e m

igrišču, ker j im je po s ebna komis i ja M N Z Gor i ške, ki vod i

tekmovanje, celo prepovedala igranje na Jesenicah, dokler ne

uredijo igr išča. V p r vem k rogu Zar ica gostuje pri S l ovanu .

M N Z Goren j ske je pomaga l a Jesen icam in tekma z Izo lo bo

tako v nedeljo na igr išču z u m e t n o travo v Kranju (ob 17.30).

Ekipa Kalcer V o d o t e r m a bo jutri o b 17.30 v Radoml jah gost i-

la Krko, Roltex D o b pa ob 20. uri Kolpo. M . Š .

K O M U N A U R A D O V U l C A , d.o.o., Ljubljanska c. 2 7 4 2 4 0 R A D O V U l C A

vabi v delovno razmerje sodelavca/ko, ki bo odgovoren/na za operativno delo na centralni čistilni napravi Radovljica.

Kandidati/ke mor^o izpolnjevati naslednje pogoje: - V. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične smeri, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj, - uporabniško znanje računalnika, -vozn i ško dovoljenje B kategorije.

Kandidati/ke, ki Izpolnjujejo pogoje, naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:

Komunala Radovljica, d.o.o., L jubl janska c. 2 7 , 4 2 4 0 Radovlj ica z oznako: "Prijava na razpis"

8 • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • <•• •• •• •• vilma.stanovnik^g-glas.si

GORENJSKI SEMAFOR

ODBOJKA NA MIVKI Rezultati državnega prvenstva v Izoli

M o š k i • polf inale - Intersport ( S a š o Rop, G rego r Perhaj) :

Kalcer (Bojan Kristan, Dejan Matijaševič) 0:2 (-17, -23), G o -

odlife Reebok team (Andrej Flajs, Rok Sat ler ) : Herv i s (jani

Makovec , jernej Potočnik) 2:1 (-17,18,12) - z a 3. m e s t o - In-

tersport : Herv i s 0 :2 (-19, -17) - f i n a l e - K a l ce r : Goodl i fe

Reebok team 0:2 (08, -12). Ž e n s k e - polf inale - Met ropo la

Mercator (Barbara Kristan, Na t a š a C inge r le ) : J & M (jele-

na Stre l -Kosmač, Mateja Veber) 2:0 (20,15), Mob i l i D 'A r te

M a r a n g o n i (Andreja Ve l i šček, K a r m e n Jakob) : M iga j . s i

( N e v a S u h a d o l č a n , And re ja V o d e b ) 2 : 0 (13, 14) - z a 3.

m e s t o - j &, M : Migaj.s i 2 :0 ( 20 ,17 ) - finale - Met ropo la

M e r c a t o r : Mob i l i D ' A r te M a r a n g o n i 1:2 (-19, n , -12). B . M .

SANKANJE NA KOLEŠČKIH Rezultati G o r e n j c e v na V N E v r o p e v Švic i

Uvrstitve po kategorijah - šolarji - 3. Tadej Dragičevič, 4.

Mat i c Dragičevič - mlajše deklice • 2. Petra Dragičevič (vsi

S A K Podljubelj) - mlajši dečki - 9. Egart Ga špe r ( S D D o m e l

- Železniki) - mlad inke - 1 . N i n a Bučinel, 2. Ž iva Jane (obe

S A K Podljubelj) - mladinc i - 2. Mat i c D o v ž a n ( S A K Podlju-

belj), 3. jure Potočnik ( S D D o m e l Železniki), 6. Luka Švab,

7. En/in M a r n (oba S A K Podljubelj), i o . G a š p e r Potočnik

( S D D o m e l Železniki) - člani - 2. Boštjan Vizjak - starejši čla-

ni - 3. G o r a n Dragičevič (oba S A K Podljubelj).

Rezultati G o r e n j c e v na p o l e t n e m pokalu v Italiji

Uvrst i tve p o kategorijah - šolarji - 2. Luka Bernik - dečki -

7. jure R a m o v š , 15. G a š p e r Egar t (vsi D o m e l Železnik i ) -

m lad inke - 1 . Ž iva Jane, 2. N i n a Bučinel (obe S A K Podlju-

belj) • m lad inc i - 2. Erv in M a r n , 3. Luka Š v a b (oba S A K

Podljubelj), 4 . Jure Potočnik, 11. G a š p e r Potočnik, i 6 . Ž i g a

Šo la r (vsi D o m e l Železnik i ) - č lan i - 2. Bošt jan Vizjak ( S A K

Podljubelj). V , S .

GORSKO KOLESARSTVO Z m a g o v a l c i dirke v krosu v V n a n j i h G o r i c a h

Mošk i elite -1. M iha Šolar (Suunto Scott Novice Extreme), 2:03.37

M o š k i U 2 3 - 1 . A n ž e Bizjak ( A 2 U - B a m . B i ) , 2:10.45

Žen s ke - i. N i na H o m o v e c ( M B K Č m i V rh Mathitech), 1:35.25

Mladinke -1. Tanja Žakelj ( M B K Črni V rh Mathitech), 1:45.00

Starejši m lad inc i - 1 . Bo ru t F o n d a (KK Zav r šn i ca ) , 1:24.26

Mlajši mladinci - 1 . Blaž ŽnidarSič (Uni Team Ljubljana), 1:32.33

Amaterji - 1 . Robert Loverčič (B iŠport N o v a Gorica), 1:29.17

Masters I -1. Robert Blaznik ( M B K Č m i Vrti Mathitech), 1:25.35

M a s t e r s II - 1 . Peter Vese l ( U n i T e a m Ljubljana), 1:29.43.

PADALSTVO

LESCE

Padalci zadovoljni z Dolomitov M i n u l i konec tedna je bila v Be l l unu tekma v skok ih na cilj

za točke ev ropskega pokala. N a njej s o lep u s p e h do seg l i

člani ekipe F laycoma (U ro š Ban , D o m e n Vod i šek , R o m a n

Karun, S e n a d Salkič in Irena Avbelj), ki je na koncu osvoji la

tretje m e s t o za M a d ž a r i in Čeh i . M e d po s amezn i k i sta se

d rugega me s t a veselila Irena Avbel j v žensk i konkurenc i in

Borut Erjavec v mošk i . V . S .

KAIWN05EŠKI C E N T E R

L E S C E d.,0^ Alpska cesta 4 3 , 4 2 4 8 L e s c e

Zaradi širitve proizvodnje iščemo več delavcev 1 . Delavci na kamnoseških strojih v kamnoseški delavnici

2 . Kamnoseki (obdelava naravnega kamna)

Za delovna mesta so zaželene izkušnje. Vse informacije dobite na 041/621 738.

C?6IND C a s i n o B l e d , d . d . , v a b i k s o d e l o v a n j u

š t u d e n t k e in š t u d e n t e , ki b i s e ž e l e l i u d e l e ž i t i t e č a j a z a i g r e s k a r t a m i In a m e r i š k o ruleto.

Od kandidatov pričakujemo status študenta in znanje dveh tujih jezikov.

Več Informacij na w v m . c a s i n o - b l e d . s i / r a z p i s

Pisne prijave z življenjepisom pošljite do vključno petka. 26. avgusta 2005. na naslov: Casino Bled. d.d.. Cesta Svobode 15. 4260 Bled ali na elektronsko pošto: razpis@caslno-bled.si

Optimizma mu ne manjka češki strokovnjak František Viborny, ki ga je za novega selektorja predlagal jeseniški hokejski kolektiv, v začetku tega tedna pa potrdilo vodstvo HZS, je nov izziv sprejel navdušen, čeprav se zaveda težav, ki pestijo našo hokejsko reprezentanco.

ViunA STANOVNIK

J e s e n i c e - Ž e o d odhoda fin-

skega strokovnjaka Karija Sa-

vola inena z mesta selektorja

naše hokejske reprezentance

je bilo precej i igibanj, k do bo

njegov nas ledn ik . E d e n naj-

r e sne j š i h k and i da tov je bil

če šk i s t rokovnjak F rant i šek

V i b o m y , k i v z adn jem deset-

letju sode lu je z j e s e n i š k i m

h o k e j s k i m ko lekt i vom. I m a

tudi vel iko i zkušenj pr i vode-

n j u č e š k i h ekip, n jegov s i n

D a v i d pa je t ud i k ape tan

češke reprezentance. " F r a n -

ta" je tud i pr i jazen i n i skr iv

s o g o v o r n i k , k i n e s k r i va

dejstva, da m u je Goren j ska

zadnja leta prirasla k srcu.

P red leti ste že sodeloval i z

j e s e n i š k i m m o š t v o m . Ka j

vas je lan i zvabi lo nazaj v S lo-

venijo.^

" Ž e k o s e m pred o s m i m i

leti odhaja l z Jesenic, s e m

obljubil f an tom i n v o d i l n i m

v k lubu, da se še v r nem. Eno-

stavno s o Jesenice, vsi, k i so

p o v e z a n i s h o k e j e m , n a m e

nared i l i poz i t i ven vtis, zato

s e m lani spet prišel pogledat,

kako so napredoval i mladi , k i

s e m jih treniral pred leti. Je

pa res, da s e m ves čas ime l

stik z nj imi , saj s o nekateri

tudi z m o j o p o m o č j o pr i š l i

igrat na Češko. "

P r i je sen i škem k l u b u s o vas

predlagali tud i za n o v ^ se-

lektorja s lovenske reprezen-

tance. Ko t trener imate veli-

k o uspehov, je to za vas m o r -

da nov izz iv?

" Pozna l s e m situacijo z re-

prezentanco, dejstvo, da je

odšel Kar i Savola inen i n tudi

dejstvo, da je v ekipi, pred-

v s e m zarad i ne izp lač i la ob-

l jub l jen ih premij , ma r s i k a j

narobe. V e n d a r pa ti proble-

m i z ame n i so tako veliki, ko-

l ikor je p o m e m b n o dejstvo,

da tako majhna država, s tako

m a j h n i m š tev i l om hokej i -

stov, sod i v najmočnejšo sku-

p ino svetovnega hokeja. T o je

izziv zame, pa tudi za hokeji-

ste, k i sodelujejo v reprezen-

tanci. M i s l i m , da bo zato po-

t rebno vel iko pogovora , na

k o n c u pa k o m p r o m i s , kjer bo

mora l vsak malce popustiti."

Ste se z v o d i l n i m i iz hokej-

s k e zveze že pogovo r i l i o

težavah z reprezentanco, saj

Franta Viborny se ne boji novega izziva s s lovensko hokejsko reprezentanco. / FOM: TM. DOH

je znano, da hokejisti še n i s o

dobi l i zas luženega denarja?

" I m e l i s m o sestanek n a

B ledu in odgovorn i so oblju-

bili, da bodo igralcem porav-

nal i obveznost i do prvega

zbo ra konec tega meseca.

U p a m , da bo to res i n da se

bodo razmere do prve repre-

zen tančne akcije v začetku

septembra uredile. V e m pa

že, da v seh igralcev ne bo, saj

so nekateri o d š h v tuj ino i n

s e m se z n j im i že pogovarjal."

G l a v n i cilj r ep rezen tance

zago tovo tud i v tej s e z o n i

ostaja obstanek v elitni s ku -

pini. Kaj boste naredili, da ga

uresničite?

" S k u p i n a je ze l o težka ,

venda r s e m opt imi s t . E k i p a

je pač v e d n o na r o b u i zpada

o z i r o m a obs tanka. T r e b a se

bo pač bor i t i i n verjeti vase.

T u d i G r k i n i s o b i l i favor i t i

e v r o p s k e g a n o g o m e t n e g a

prvenstva, pa s o posta l i pr -

vak i ..."

Kavarji začenjajo priprave Ekipo košarkarjev Loka kave ICC, ki si je v zadnji sezoni znova priborila status prvoligašev, bosta v novi sezoni okrepila povratnik Uroš Ivanovič in Saša Ljubenovič, zapustil pa jih je jure Eržen.

VIIMA STANOVNIK

Škofja Loka • Čeprav so te d n i

oči ljubiteljev košarke v S lo-

venij i uprte v načrte m o š k e

reprezentance, k i se na Rog l i

pripravlja na septembrsko ev-

r op sko prvenstvo (hkrati pa

m o š k a reprezentanca do 21

let v A rgent in i igra na svetov-

n e m prvenstvu) , pa k r i ž e m

rok ne držijo niti pri e d i n e m

g o r e n j s k e m k o š a r k a r s k e m

prvo l i gašu, ek ip i L o ka kave

T C G . V vodstvu škofjeloške-

ga k luba so se uspel i za sode-

lovanje v nov i sezon i dogovo-

riti z večino igralcev, k i s o v

zadnji sezon i ek ipo pripeljali

v prvo ligo, ed ino Jure E r ž en

Letošnja domača košarkar-ska sezona se bo 2. oktobra začela v Škofji Loki s tek-mo super pokala med eki-pama Uniona Olimpije in Pivovarne Laško. Organi-zatorji so Ločani, saj uvod-no tekmo v sezono oi^anl-zira novinec v prvi ligi.

se je vrni l v svoj mat ični klub,

Tr ig lav. P rav tako n a če lu

moštva ostaja trener Ga špe r

P o t o č n i k . " N a š a l e t o š n j a

okrepitev je U r o š Ivanovič, k i

je navijačem dobro znan, saj

je že igral v ekipi Loka kave

T C G . V zadnj i s ezon i je bil

Uroš Ivanovič bo znova oblekel dres Loka kave TCG./F«o:T,naooid

član ekipe N o v e Gorice, letos

pa se vrača, saj m u je Škofja

Loka z od l i čn im i navijači i n

v zdu š j em ostala pr i srcu," je

poveda l A n ž e Ka lan , č l an

up r a ve l o škega k luba. P rav

tako b o za e k i po L oka kave

T C G na m e s t u kr i lnega cen-

tra igral Saša Ljubenovič, k i je

s "kavarji" treniral že ob kon -

cu zadnje sezone, v k l ub pa je

prišel iz ekipe Parkljev Beži-

grad. O ostal ih okrep i tvah v

Škof j i L o k i p r e d z a č e t k o m

priprav ne razmišljajo, želijo

s i le, da b i se po h u d i bo lezn i

v ek ipo č i m prej v m U tud i

Peter H a r t m a n .

T a k o m o š k a ek ipa Loka

kave T C G kot ž e n s k a ek ipa

Odeje bosta priprave na okto-

b r s k i začetek s e zone začeli

čez nekaj dn i , 16. avgusta.

Ž e n s k o ek ipo bo vodil D i a g o

K l emenč i č , s icer p o m o č n i k

trenerja mlade s lovenske žen-

ske reprezentance. M e d t e m

ko si v m o š k i ek ip i zastavili,

da postanejo stabilni prvoliga-

ši, pa imajo dekleta v precej

man j m o č n i s lovenski k onku -

renc i cilj, da znova pr idejo

m e d štiri najboljše v državi.

H o f e r sporoča izvleček iz ponudbe WELL&ACTIVE GOURMET KUCHE solata v lončku sveže jajčne testenine ^ h, hiortiinii,, iz hladilnika, kratke ali dolge, 500 g € 1 , 1 9 iz hladilnika, različne vrste, 200 g

VI n ^ F ? CUCINA NOBILE aH Tagliatelle -

široki rezanci iz hladilnika ar O O O • blanoo - beli € 1 , 3 9 • vefde - s špinačo • tosso - s paradižnikom ali • fungh l - z gobami

CUCINA NOBILE ^ Tortellini

^ hladilnika,

Hofer

originalni italilanski.

m • mu i iiišti'

A LA MAISON Baguettes -X h n l i obloženi kruhki

2 d a | 5 6 '->'-") glotjoko zamrznjeni, različne vrste, ^ h r V S t l j S ^ ^ v zavoju 750 g (6 kosov)

„ „ Clieeseburger > ali Chicken-

€1.49, burger iz hladilnika v zavoju 2x125 g

LOMEE krompirjeva aH zeljnata solata

--- • - • ' iz hladilnika. 1 kg

I' • ,

ALMARE ^ ^ ^ ribje palčke

€ 1 , 4 9 gtoboko zamrznjene.

ar 477' € 1 , 9 9

; CUCINA NOBILE i pizza Iz krušne peči mediteranske

€ 1 , 4 9 , izhtedilnika " — -

J * S A L A M '

s šunko • s tunino •ssalamoa»« < * ,

' i#vqapricck5sa« ' ' — •

speclaiitete iz hladilnika • Lasagne Bolognese ali

. . ' - " ' " . c r H

• ' " 6 7 7 7

I c h i n V e n ' "

GOURMET KUCHE cmoki iz hladilnika, različne vrste, 300 g, 400 g ali 450g

s. 405 € 1 , 6 9

W W W . h O f 6 r . 3 . t B ^ — I Pfodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. • Hofer 9 Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmeni.

Trgovine Hofer v vaši bližini: • Fcriach/Borov^e Q Villach/Beljak • Ebemdorf/Dobria vas • Klagmrfurt/Cilovec • VSIkermaritt/Velikovec

Odprto: pon. - čet. 8.30-18.30 pat. 8.30-19.00 sob. 6.00-17.00

Lul(nja v cericveni strehi Kljub temu da smo pred meseci poročali o cerkvi sv. Marka v Vrbi, ki ima na strehi kar tri luknje, se doslej še nihče ni zganil, da bi škodo popravil.

DOMINIK F R E U H

V r b a - Cerkev je v lasti žup -

nije, vendar ž u p n i k n ičesar

ne m o r e naredit i brez soglas-

ja Zavoda za varstvo ku l tu rne

dedišč ine Kranj. N i k a Leben

iz zavoda pravi, da je za fi-

nanciranje tak šn ih popravil

zado lženo M in i s t r s t vo za ku l -

turo. Z a v o d le po s t rokovn i

plati nadz i ra delo. Določ i jo

na p r imer , da mora jo n a stre-

h i biti skod le i n n e kaj druge-

ga. Sredstva g redo iz m in i s t r -

stva za ku l t u ro nepo s redno

l a s t n i k o m . S a m i n i m a j o

sredstev. Z a p r o b l e m cerkve

sv. M a r k a s o povedal i n a D i -

rektoratu z a ku l t u rno dedišf l -

n o pr i M i n i s t r s t v u za kulturo.

Težava je, d a s o razpis i sedaj

dveletni i n v m e s preteče že

toliko časa, da se š koda le še

veča. Letos b o tako razp i s za

leto 2 0 0 6 . K o bo razpis, bo

župn i ja l ahko kandidirala za

finančno pomoč . Z a nu j ne

p r i m e r e pa obstajajo tud i

posebna intervencijska sred-

stva. Lebnova pravi, da s o

nekaj v log dali, tudi za V rbo .

C e n a obnove je p o n j i hov ih

i z r ačun ih 8 mi l i jonov tolar-

jev. Apel ira, da bi mora l i biti

večji interventni skladi, kjer

b i se poseg i l ahko opravljali

hitreje. C i r i l Berglez ž u p n i k

iz Breznice pravi, da je n a

min i s t r s tvo poslal p rošn jo za

finančna sredstva pa so rekli,

da jo je treba vložiti, k o bo

razpis. Sedaj pa pravi, da v

cerkvi zamaka . Ke r je strop

lesen, so v nevarnost i tudi

fireske. N e ve točno, k a m naj

se o b m e za interventna sred-

stva? Po njegov ih i z r ačun ih

b i vse stalo 11 mi l i jonov, ker

je treba vključiti tud i zvon ik .

" C e b i b i lo pokr i to z opeko, b i

poprav i l o stalo 8 0 0 t i soč

tolarjev i n to b i ljudje l ahko

zbrali. Z a skodle pa je predra-

go. " Pravi, da bo verjetno

treba vzeti posojilo. Krajani b i

m o r d a l ahko zbral i mi l i jon.

Pos la l je t ud i p r o šn je za

s p o n z o r s t v o p o g o r e n j s k i h

občinah, vendar s o bili vs i

odgovor i negativni. Skodel pa

Z a v o d ne dovol i odstraniti.

N a M i n i s t r s t v u za ku l tu ro so

n a m povedali, da problemati-

k o pozna jo i n da so ž u p n i k u

" p i s n o odgovori l i , da je proš-

nja uv r š čena n a rezervni sez-

n a m , venda r zaradi števi ln ih

i n nu jne j š i h v log za inter-

ventna sredstva n i pričakova-

ti poz i t ivnega odgovora v t e m

ko l eda r s kem letu." V s a sred-

stva s o že razdelili, p rednos t

pa s o ime l i d r u g i s pomen i k i .

Č e pa se bo v m e s e c u d n i

p o k ^ o , d a kateri projekt ne

bo izveden, bo min i s t r s tvo

pozvalo g o s p o d a župn ika , da

b o z n j i m sk len i lo p o g o d b o o

izvedbi n u j n i h del.

Prejšnj i teden je veter spet

odtrgal nekaj skodel, tako da

se š koda le še veča.

RADOVLJICA

izšla je Skrinja Radov l j i ška dekanija je izda-

la n o v o števi lko g las i la Skri-

nja, je sporoč i l njen sode la -

vec Avgust Mencinger. Po-s e b n o s t tokratne številke je

d v o j e z i č n a s l o v e n s k o - a n -

g le ška rubr ika Potepanje p o

Zgo rn j i Gorenj sk i , v kateri

s o objavljene fotografije 34

p o d r u ž n i č n i h cerkva v deka-

niji in r azpored m a š v s lo-

ven š č i n i in ang lešč in i . O b -

javljen je tud i r a zpo red po-

letnih m a š na p r o s t e m . ) . K .

GG v/ww.goren)skigtas.si

l O simon.subic@g-glas.si

KRATKE NOVICE

SELCA

Elektrikarja hudo opeklo V to rek s e je na d a l j n o v o d u e lekt r i čne nape l j ave v S e l c i h

z g o d i l a h u d a d e l o v n a n e s r e č a . De l a v c i z a s e b n e g a podjetja

s o n a d a l j n o v o d u izvajali v z d r ž e v a l n a de l a v d o g o v o r u s

p o d j e t j e m E lekt ro G o r e n j s k a . T I s o j im za v a r n o i z v e d b o del

i zk lop i l i e l ek t r i čno ene r g i j o ter s e hkrat i d o g o v o r i l i z a u r o

p o n o v n e g a p r i k l opa e lek t r i čne energ i je . K o t s o s p o r o č i l i iz

Po l i c i j ske u p r a v e Kranj, je bil d o g o v o r s k l e n j e n na m a j a v i h

temel j ih , sa j s o de lavc i E lekt ra i zved l i p r i k lop , š e p r e d e n s o

bi la v z d r ž e v a l n a dela z a k l j u č e n a . Z a r a d i m o č n e g a električ-

n e g a s u n k a je 21 - le tnega e lektr ikarja iz G o r e n j e vas i , ki je bil

z v a r n o s t n i m p a s o m pr ipet n a e n o o d ž i c d a l j n o v o d a h u d o

o p e k l o p o r o k a h i n n o g a h , v e r j e t no pa je utrpel t ud i h u d e

no t r an j e p o š k o d b e I n s o g a odpe l ja l i v K l i n i čn i cen te r v

Ljubl jan i . Po l i c i s t i s o z a r a d i s u m a s to r i t ve k a z n i v e g a dejanja

p o v z r o č i t v e s p l o š n e n e v a r n o s t i p o d a l i k a z e n s k o o v a d b o za

37 - le tnega d e l a v c a Elektra G o r e n j s k a iz Ž e l e z n i k o v . B . B .

KRANJ

Iz avta vzel moško denarnico K ran j s k i po l i c i s t i b o d o p o d a l i k a z e n s k o o v a d b o z o p e r 34 -

l e tnega d o m a č i n a iz V o k l e g a . V s r e d o , m e d 10. in 1 0 . 4 0 , je

razb i l s t ek l o na o s e b n e m a v t o m o b i l u , ki je bil takrat park i -

r a n v H r a s t j u , g a odk l en i l i n p reg leda l . N a š e l je m o š k o

d e n a r n i c o i n l a s tn i ka o š k o d o v a l z a 5 0 . 0 0 0 tolarjev.

KRAN)

V Iskri kradla aluminij

K r a n j č a n a i n L e š č a n a s o po l i c i s t i k a z e n s k o o vad i l i z a r a d i

s u m a vel ike tatv ine. V s r e d o s t a o k o l i 23. u re pr i š la d o tova r -

n e I s k ra , kjer s e je 25- letni K r a n j č a n p o v z p e l č e z og ra jo , s

s i l o o d p r l v rata s k l a d i š č a a lunn in i ja s t ih i z de l k o v in s i p r ip ra -

vil v o z i č ek . N j e g o v o počet je je o p a z i l v a r n o s t n i k in g a z a d r -

ža l d o p r i h o d a po l i c i s t ov . N j e g o v e g a 37 - le tnega p a j d a š a pa

s o dob i l i z u n a j o g r a j e n e g a de l a t o v a r n e v a v t o m o b i l u .

K r im i na l i s t i s o ugo tov i l i , d a s t a n e p r i d i p r a v a že v ponede l j e k

na p o d o b e n n a č i n iz s k l a d i š č a odpe l j a l a o k o l i 2 6 0 k i l og ra -

m o v a l u m i n i j a s t i h pal ic. Po l i c i s t i s o o b a pr idrža l i .

BLED

Odnesel lovske trofeje N e z n a n i tat ič je v to rek p o n o č i n a B l e d u v l o m i l v p r a z e n

v i k e n d . S s i l o je v s t op i l v a n j i n iz n j e ga o d n e s e l v e č l o v s k i h

trofej. S t e m je l a s tn i ka o š k o d o v a l z a p r i b l i ž n o 6 0 0 . 0 0 0

tolarjev.

B O H IN)

Tat si je zaželel športnih aktivnosti V z a č e t k u t e d n a je n e z n a n e c v l o m i l v š p o r t n o t r g o v i n o v

R i b č e v e m L a z u i n l a s tn i ka o š k o d o v a l z a v s a j d v a m i l i j ona

tolarjev. V z e l je v e č r a z l i č n i h š p o r t n i h ob lač i l , k o l e s a r s k e

če lade, g o r s k a ko l e sa , d e n a r , t e l e v i zo r in D V D p redva ja ln i k .

KRANJ

Torbičar zopet napada V p o n e d e l j e k p o p o l d n e je k o l e s a r na L i kozar jev i ul ici v

K r an ju pr ipeljal z a h rbe t 6 8 - l e t n e o š k o d o v a n k e in ji z r a m e -

na s t r ga l t o rb i co . L a s t n i c o je o š k o d o v a l z a oko l i 6 0 . 0 0 0

tolarjev. S to r i l e c je m la j š i m o š k i , s ta r m e d 16 in 18 leti, t e m -

n ih , d o l g i h , k o d r a s t i h las, o b l e č e n v m o d r o m a j i c o z b e l i m

n a p i s o m na h rb tu . I st i s t o r i l ec je p o v se j ve r je tnos t i p o s k u -

ša l n a isti n a č i n i zvest i š e d v e tatv in i to rb ic , v e n d a r m u to n i

u s p e l o . B . B .

Agresivnost za volanom slab dan ali kakšen drug razlog, kot je poletna vročina, pri mnogih voznikih povzroči, da so za volanom agresivni in zato neprevidni.

V A I E R I I A Č E N Č U R

Kranj • N a s l o v e n s k i h ces tah

s o v o z n i k i h ve l i kok ra t agre-

s i vn i , k a r je do s t i k ra t t u d i

r a z l o g za p r o m e t n o nes rečo .

Neka te r i v o z n i k i pa s o pre-

p o č a s n i i n s t e m o v i r a j o

tekoč i p r o m e t . Kater i o d teh

d v e h t i pov v o z n i k o v p a s o

n e v a r n e j š i ?

I n š p e k t o r za v a r n o s t p r o -

m e t a , L e o p o l d P o g a č a r je

m n e n j a : " A g r e s i v e n v o z n i k

je n e v a r e n v o z n i k , t ako k o t je

a g r e s i v e n č lovek n e v a r e n v

ž iv l jenju, kajti n j e g o v a deja-

nja s o v č a s i h n e r a z s o d n a i n

s t e m l a h k o v p r o m e t u pov -

z r o č i ne s rečo . P o č a s e n voz -

n i k je bolj mo teč , ko t pa

n e v a r e n . " R e s pa je, da voz -

n i k i , k i v o z i j o precej p o d

p r e d p i s a n o hitrostjo, us tvar -

jajo k o l o n e i n s t e m p o v z r o -

čajo t ud i n e v a r n a preh i teva-

nja. Z a t o j i h pol ic ist i , k o je

p o t r e b n o , p r e d v s e m v tur i -

s t i č n i s e z o n i , iz loč i jo i z p r o -

m e t a i n j i h o p o z o r i j o al i ce lo

kaznu je jo . " V s e k a k o r pa s o

a g r e s i v n i v o z n i k i ve l i ko bolj

> •f • l B g 2 S a

"Bolje je voziti počasi po vzporednih cestah, kot pa stati v koloni na magistralki oziroma avtocesti," pravi Inšpektor Leopold Pogačar. / fo<o: Tin> oom

n e v a r n i k o t poča sne j š i v o z -

n i k i , " je p o u d a r i l Pogača r .

S p l o š n a k u l t u r a l jud i s e

p re s l i kava n a p r ome t . V zad-

n j e m č a s u s o ljudje ve l i ko

bo l j n e s t r p n i , s l a b e vol je,

m u d i s e j i m i n to se k a ž e t ud i

n a cestah. P r i v o žn j i je p o

b e s e d a h i n š p e k t o r j a

p o m e m b n o : " L jud je m o r a j o

voz i t i z b r a n o i n s e n e posve -

čati g l a s b i , t e l e f o n i r a n j u ,

k a j en j u i n p o d o b n e m . V o z i j o

naj p o p r edp i s i h , saj s o z n a k i

postav l jen i za v a r n o vožn jo .

V a ž n o je tudi, d a s o v o z n i k i

s t rpn i in, da n e s a m o predv i -

devajo, a m p a k tud i r a z u m e j o

r avnan ja d r u g i h ude l e žencev

ter n e uporab l ja jo n e s r a m -

n i h ge s t i n p r o s t a š k i h izra-

zov. " Polet i je r a v n o za rad i

v i s o k i h t empe ra tu r še večja

verjetnost, da b o ve l i ko voz -

n i k o v bolj ž i v č n i h i n agres iv -

n i h . L e o p o l d P o g a č a r je da l

nekaj nasvetov, k a k o se t e m u

izogn i t i : " P r e d v s e m m o r a j o

bit i u d e l e ž e n c i v p r o m e t u

spočit i, voz i l o naj p r e d vož -

n j o p r e z r a č i j o i n če je

m o ž n o , upo rab l j a j o k l i m o ,

d r u g a č e pa naj se m e d potjo

večkrat ustav i jo i n odp re jo

o k n a al i vrata, da se notra-

njost voz i la osvež i . P o t r e b n o

je tudi, d a spijejo dovo l j osve-

ž u j o č e b r e z a l k o h o l n e pija-

če." D o d a l je še, d a je n a po t

p a m e t n o od i t i n e k o l i k o prej,

d a n i p o m a n j k a n j e č a s a

doda tn i r a z l o g za razdraže -

n o s t i n h i t r o v o žn jo . K o r i s m o

je tud i sp reml ja t i p r o m e t n a

poroč i la.

G l e d e n a to, d a n a

G o r e n j s k e m n i m a m o avto-

ceste, k i b i p o vezova l a tur i -

s t i čne kraje, je z a r ad i d o l g i h

k o l o n o b k o n c u avtoces te

svetoval neka te re v z p o r e d n e

ceste: " I z K r a n j a d o B l eda ter

celo do Kranjske Gore se l a h k o peljete p r e k o G o l n i k a

i n T r ž i č a , p o d g o r a m i i n

s k o z i Ž i r o v n i c o , k o t t ud i p o

star i cest i i z L jub l jane, s k o z i

N a k l o i n Brezje; l a h k o pa

t u d i č e z P o d n a r t i n K r o p o d o

g l a vne ceste p r i Radov l j i c i . "

Psi raztrgali čredo ovac Torkove zgodnje jutranje ure so bile pogubne za pet ovac, usoda še petih bo znana v prihodnjih dnevih. Rešila se je le najmlajša.

BOŠTJAN BOGATAJ

S p . D u p l j e - " V t o r e k zjutraj

s o m e o k o l i p o l s e d m e u r e

zjutraj obvest i l i , d a s o m o j e

o v c e v Xmeževem v o g l u p r i

S p . D u p l j a h o g i i z e n e i n raz -

t r g a n e , " n a m je d a n p o

d o g o d k u p o v e d a l ovčerejec

S t a n e M a r k i č i z S t r ah in ja .

S k l e p a , d a sta j i h n a p a d l a

m r h o v i n a r j a - d v a p o t e p u š k a

p sa , k i sta p r e s koč i l a elektr ič-

n e g a past i r ja i n s e s p u s t i l a v

d i r .

O d ena j s t č l an s ke č r ede na j

b i p o t e p u š k a p s a p o k o n č a l a

š t i r i ovce, e n a je p o g r e š a n a ,

o d p reo s t a l i h š e s t i h p a je le

e n a osta la n e p o š k o d o v a n a .

" P e t ovac, k i s o s i ce r ostale

ž ive, je d o b i l o vsaj e n u g r i z ,

o č i t n o p a p s a n a m a l o o v č k o

n i s t a p reveč p a z U a al i p a je

b i l a p r e h i t r a , " je r a z l o ž i l

M a r k i č i n doda l , da n e ve,

k a k o b o z r a n j e n i m i o v c a m i ,

saj je letos v e l i k o m u h , k i s e

lep i jo n a k r i i n odp r t e r ane ,

s i ce r b i p r a v g o t o v o p rež i ve -

le. K e r s o s u m i n a p o t e p u š k a

p s a v s e bo l j o p r i j e m l j i v i .

S t a n e M a r k i č p o z i v a v s e last-

n i k e p s o v k u v i d e v n o s t i : " O b

i z l e tu v n a r a v o na j i m a j o

l a s t n i k i p s e p r i v e z a n e n a

vrv ico, saj n e le, d a p la š i jo

d r u g e ž iva l i , a m p a k j i h t ud i

o g roža jo . "

G l e d e p r i h o d n j e v z r e j e

n o v e č r ede ovčerejec M a r k i č

ostaja o p t i m i s t : " L e t o s b o m o

v ide l i , k a k o se b o izteklo. Z a

nap re j p a v e m , d a sta m i

os ta l i d ve p l e m e n s k i o v c i i n

b o m č r e d o l a h k o o b n o v i l .

S e v e d a u p a m , d a j i h b o osta-

l o š e več. " Z a n i m i v o je, d a je

v d v a n a j s t i h le t ih u k va r j an j a

z ovčerejo tokrat p r v i č pa se l v

" d o l i n i " , t a ko r e k o č d o m a

o z i r o m a p r i s o s e d i h . P re j j ih

je v e d n o g n a l n a K r i š k o g o r o ,

k j e r je t u d i p r e d s e d n i k

P a š n e . s kupnos t i T o l s t i v rh .

Z a v e d a se, da je b i l a n a g o r i

v s a k o le to p r i s o t n a t u d i

s m r t , p a na j s i b o z a r a d i

b r e z v e s t n i h p l a n i n c e v s p s i

a l i k r o k a r j e v , b o l e z n i i n

p o d o b n o , n i k a k o r p a n i pr i -

čakova l p o b o j a v sa j p o l č r ede

v do l i n i . N e n a z a d n j e je za ra -

d i u b o j a p l e m e n s k i h o vac

u t rpe l t ud i z a 2 0 0 . 0 0 0 tolar-

jev š k o d e .

rciJ-fTir-kra

r i D A T R I s o e o z - M i :

y\ izDepisi Vsoslovanskl porlal malih oglasov

Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po mmenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!

Brskanje po malih oglasih i e nikoli nI bilo tako udobno.

D E L O monTOHiid

NOVICE V I S T H I K Gorenjski Glas

p r l m o r s k s S imcnh nov ice

Siiiitnkt TEDNIK

KRANJ

Veliko povpraševanje po prenosnikih in kolesih N e z n a n e c je v n o č i n a to rek v l o m i l v r a č u n a l n i š k o t r g o v i -

n o C o m t r o n n a K o r o š k i ces t i . S s i l o je o d p r l v h o d n a v ra ta

i n o d n e s e l v e č p r e n o s n i h r a č u n a l n i k o v . M a t e r i a l n a š k o d a

je o c e n j e n a n a o k o l i 1 . 1 0 0 . 0 0 0 , 0 0 to larjev. I s t o n o č s o

n e p r i d i p r a v i v l o m i l i t u d i v t r g o v i n o s k o l e s i n a

G o r e n j e s a v s k i ce s t i v K r an ju . I z t r g o v i n e s o odpe l j a l i št ir i

g o r s k a k o l e s a in l a s t n i k a o š k o d o v a l i z a o k o l i m i l i j o n to la r -

jev. B. B.

G G 27

Razdedi ) R E N J S K E G A G L A S A ^ ^ ^ ^ P R I L O G A G O R E N J S K E G A

Mintilo soboto smo na Triglavu obeležili iio-letnico Aljaževega stolpa in izhajanja Planinskega vestnika ter i6o-letnico Aljaževega rojstva. Med praznovanjem pa je v steni Nanga Parbata obtičal Tomaž Humar.

na av oraznova, Humar troe Humar ni

Aljaž, čeprav imata nekaj

podobnih vzporednic.

Oba sta trmasta. Oba

sta promovirala Slovenijo. Eden

preko spomenikov in izročila, drugi

premaguje neprehodne

stene po svetu in tako se kot Slovenec daje

na ogled svetu.

DOMINIK FREUH

V soboto se je na Kredarici zbrala pisana druščina pla-nincev, funkcionarjev, župa-nov, duhovnikov, nadSkof, predsednik vlade, kup novi-narjev pa tudi čisto navadni ljubitelji gora. Vmes se je po-javilo kar nekaj tujcev, ki niso imeli pojma, kaj se tam dogaja. Neke mlade Španke so v polomljeni angleš6ni zvedavo spraševale, "kaj se je zgodilo"? Končno so naletele na Vlada iz komercialne TV, ki jim je v še bolj polomljeni angleščini odgovoril, da se dogaja "memorial". No, očit-no so dojele, kaj je hotel po-vedati in jo ucvrle na vrh. Gneče imajo dovolj že na španskih plažah. Prav lepo je biti v planinah, ko se poirejo nekatere meje v komunicira-nju med ljudmi. Nekako ve-lja, da se nad 1000 metri gre-hi pozabijo, zato je Franc Ekar povabil na vrh tudi poli-tike. Vendar je France Urba-nija, dovški župnik, na začet-ku maše pri uvodu v kesanje opozoril, da gora gotovo ne greši, ljudje, ki hodijo gor pa imajo grehe. Vsekakor je bUo ozračje prijetno sproščeno. Morda še nekoliko bolj, ker je bilo manj ljudi.

Gneča v planinah. Vseka-kor gneča v planinah povzro-ča v poletnem času preglavi-ce tudi Planinski zvezi in tis-tim, ki želijo na višinah vzdr-ževati red in čistočo. V sobo-to je na Kredarici na nekate-rih mestih okrog koče prav nadležno zaudarjalo. Planin-ska zveza se je pretekli teden pohvalila, da so do sedaj v vi-sokogorju namestili že šest-najst čistilnih naprav. Letos kar tri. Na Poštarskem domu na Vršiču, koči na Pikovem pod Peco in na Grohotu pod Raduho. Skrb za to se je za-čela najintenzivneje po osa-mosvojitvi, ko so začeli za-menjevati dizelske agregate z vetrnicami (v gorah je vetra na pretek) ali fotovoltaičnimi celicami. Za laike, sončnimi celicami. Izvedli so tudi raz-iskavo, kam tečejo odpadne vode. PZS na leto zagotovi

300.000 evrov za vzdrževa-nje planinskih koč. Za pri-merjavo, v Avstriji jim zago-tavljajo letno sedem milijo-nov evrov. Franc Ekar, pred-sednik PZS je rekel, da tam država pač ve, kaj pomeni tu-rizem in kaj prinaša denar v državno blagajno. Konec juli-ja so praznovali tudi 6o-let-nico od začetka obnove pla-ninskih poti in infrastruktu-re, kajti med vojno je bilo vse uničeno. Pred šestdesetimi leti je bil preplezan zadnji steber v Triglavski steni, ki je poimenovan po Jožu Čopu. To ni najtežja pot, vendar, ker je preplezana zadnja, je nekako še bolj mistična in simbolnega pomena. Pred časom jo je preplezal tudi Ja-nez Janša, zato je v soboto na vrhu Triglava dobil enak cer-tifikat, kot že 134 alpinistov pred njim.

Jakob Aljaž je bil eden ta-kih Slovencev, ki je vedel, kaj mu je storiti, da bo zaščitil slovensko zemljo in obvaro-val jezik. Bil je nekakšen vizi-onar, ki je ob pravem trenut-ku naredil, kar je lahko in se tako zapisal v zgodovino. Prehitel je nemške planince, Id so hoteli na vrhu Triglava postaviti svoj spomenik. To mu je uspelo tako, da je zem-ljo na vrhu kupil in kasneje podaril Slovenskemu planin-skemu društvu. Za stolp je načrte naredil kar sam. Po-stavil in učvrstil ga je v pičlih petih urah. Vmes je neko ob-dobje stolp nosil tudi rdečo zvezdo, vendar so ga potem spet uredili po prvotni za-snovi. Leta 1993 so stolp raz-glasili za kulturni spomenik narodnega pomena. Danes je nekakšna narodna sveti-nja. Istega leta, kot stolp, je Aljaž postavil tudi kočo na Kredarici. Spodbudil pa je tudi gradnjo še drugih pla-ninskih koč, kot Staničeva koča. Triglavski dom, Alja-žev dom v Vratih in druge. Aljaž je vedel, da stolp in koče niso dovolj. Treba je ohranjati tudi slovenski je-zik. Vsako nedeljo je s priž-nice govoril slovensko in na-pisal je pesem Oj, Triglav

moj dom. Aljaž je pripomo-gel, da je pesem ponarodela in Planinska zveza jo je pre-poznala kot svojo himno. Nadškof Uran je v soboto poudaril, da je planinstvo nekakšen razpoznavni znak in simbol Slovencev, saj se jih mnogo s tem identificira in znan je tudi rek, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav. No ja, če kdo ne gre, jih gre pa toliko drugih več-krat, da se stanje izenači. Nekateri tudi po svetu na druge, bolj zahtevne vrhove. Vsi so se v sobotnem praz-novanju spomnili tudi To-maža Humarja, ki je med-tem obtičal v steni in je čakal na pomoč. Slavje je tako imelo tudi priokus negoto-vosti.

Tomaž Humar. Pravijo, da je močan in neizprosen. Pra-vijo pa tudi, da je trmast in rine z glavo skozi zid. Resda ima močno glavo, vendar vedno tudi ne uspe preriniti skozi zid. Sredi poletja je po-stal velika novica. Posre^o je angažiral pol slovenske po-litike, da klicarijo po svetu in prosijo Pakistance, naj kršijo lastna pravila. S Tomažem sem se imel priložnost sreča-ti le enkrat. Ko sva opravila krajši intervju za študentsko revijo, ki sem jo urejal. Ta-krat je prišel z Daulagirija.

Na začetku sva si segla v roke in njegov stisk je bil jeklen. Mislil sem si, "ta tip pa de-jansko lahko lomi gore". Od-govarjal je kratko, jedrnato. Le ob redkih temah se je pre-tirano razgovoril. To so ljud-je akcije, ki več naredijo, kot pa govorijo. Pogovora se ne spomnim preveč dobro, ven-dar je Humar pustil vtis bor-ca in neizprosno trmastega človeka, ki se ne bo vdal zle-pa. Ta teden je obtičal v steni in ni mogel ne naprej in ne nazaj. Helikoptersko reševa-nje je bilo najprej neuspeš-no, čeprav je bila rešitev en-krat že zelo blizu. Končno so ga v sredo zgodaj zjutraj po našem času rešili pakistan-ski vojaki. Helikopter je letel na mejah zmožnosti.

Zmaga diplomacije. Kaj pomeni tako medijsko raz-vpito reševanje? Angažirala se je najvišja politika. Zuna-nji minister Dimitrij Rupel je govoril s pakistanskim zu-nanjim ministrom Khurshid M. Kasurijem, ki mu je zago-tovil, da bo pakistanska voj ska naredila vse, da bo Hu marja rešila. Prav tako je za gotovil neoviran prehod dru gih reševalnih ekip v Paki stan, če bi bilo potrebno. Kot smo videli, je Pakistan držal besedo. Nekoč hermetično zaprta država se je odprla in

spustila v gore celo tuje reše-valce. Vključili so vojaške he-likopterje, ki so jih donedav-nega morda celo skrivali. To-maž je rešen, kako pa bo ne-koč Slovenija Pakistanu mo-rala vrniti uslugo, še ne vemo. Naša diplomacija je odigrala izjemno vlogo. Zav-zela se je za Slovenca na dru-gem koncu sveta, ki je bil v stiski. Ne vemo le, kako bi bilo, če :^odbe ne bi sprem-ljalo toliko m ^ j e v .

Humar in Aljaž. Humar ni Aljaž, čeprav imata nekaj podobnih vzporednic. Oba sta trmasta. Oba sta promo-virala Slovenijo. Eden preko spomenikov in izročila, dru-gi premaguje neprehodne stene po svetu in tako se kot Slovenec daje na ogled sve-tu. Prvi je pripomogel, da je najvišji slovenski vrh še da-nes naš, drugi pa se dokazu-je po svetu in poskuša pusti-ti slovensko ime v tujih go-rah. Oba sta prignala situaci-jo do roba. Eden se je zame-ril Nemcem in bil zaradi tega v nevarnosti, drugi pa bi skoraj postal tragična zgod-ba neke nore odločitve last-nega dokazovanja. Koliko je s tem spromoviral tudi Slo-venijo, pa bo pokazal čas. Na CNN mu ni uspelo priti, ker so tačas Američani reševali svoj Discovery.

POGOVOR Razgledi

Dr. Andrej Bajuk je prvi in zaenkrat edini predsednik Nove Slovenije. Pravkar je stranka praznovala petletnico. Jeseni jih čaka nov kongres, kjer bodo izvolili novo vodstvo. Nismo tudi mogli okrog nekaterih vprašanj o denarju.

Davčna reforma bo Dostcona D R . A N D R E ) BAJUK, M I N I S T E R ZA F I N A N C E I N PREDSEDNIK N O V E SLOVENIJE

Določene spremembe na področju

davčne politike so trenutno, do

uvedbe evra, neizvedljive,

če predstavljajo nesprejemljiv

riziko potencialnega

izpada na področju

dohodkov. Davčna

reforma je proces,

ki se nikdar ne konča. Kasneje

nameravamo vpeljati še

druge reforme. Podlaga za

neko davčno reformo pa je

zniževanje javne porabe.

DOMINIK FREUH

Pet let je NSI preživela brez posebnih afer. Kako vam je to uspelo?

"Stranka je nekaj posebne-ga v tem smislu, da je zelo odprta. Organi stranke res-nično dovolijo, da pride do določenih razprav, razgovo-rov in dogovorov. Verjamem v pristop od spodaj navzgor, ki je prava podlaga za odprto stranko."

Zakaj ste se pred petimi leti odločili iti na svoje? Je bil edini razlog, ker SLS-SKD ni podprla večinskega volil-nega sistema?

"Predvsem je šlo za to, da je v tistem trenutku na novo združena stranka SLS-SKD brez vsake razprave podprla spremembo ustave, Id je bila v nasprotju z razsodbo Ustavnega sodišča. Nesmi-selno bi bilo, da se politična opdja, za katero se v NSI zav-zemamo, (smo potomci ljud-sko krščanskega gibanja, ki je staro 150 let) ne bi slišala. Nismo se mogli strinjati, da bi se ta glas izgubil v velikih koalicijah. Ne verjamem v tako imenovano žlahtno kon-zervativno stranko, ki bi slu-žila nenačekiim velikim koa-licijam. Pred volitvami smo povedali, s kom hočemo so-delovati. Ustanovili smo Koa-licijo Slovenija in z odprtimi kartami smo se izpostavili. Ljudje so odločili in postali smo parlamentarna stranka. Mislim, da je bila naša vloga, da je do teh političnih spre-memb prišlo, tudi ključna. Rezultat je sedanja vlada."

Se takrat ne bi dalo tega problema rešiti znotraj SLS-SKD?

"Takrat dejansko ni prišlo do nikakršne debate. Odloči-tev je bila sprejeta na nivoju poslanske skupine in zavzeli so neko stališče, s katerim se nismo mogli strinjati. S ča-som se je izkazalo, da je bila odločitev pravilna, kajti naš glas je na političnem prizo-rišču ostal viden in danes lahko s ponosom gledamo na to, kar smo dosegli. Tudi to, da danes v tej vladi soob-likujemo koalicijo."

Vedno poudarjate načel-nost. Je to vaš moto?

"Mislim, da je v tem, še vedno tranzicijskem proce-su, kjer je Slovenija, po-membna doslednost. Deja-nja morajo slediti izrečenim besedam. Naš moto takrat je bil 'Beseda velja'. Ne moreš govoriti nekaj, delati pa dru-gače. Ko ljudje izbirajo, kdo naj v njihovem imenu prev-zema odgovomosti, vedo, za koga se odločijo in ta to po-tem tudi izvaja. V sodobni demokraciji je popolnoma nesmiselno zahtevati, da bo naša vedno obveljala. Po-membno je, da se beseda sli-ši in da pripomore k temu, da se soob l^ je neko skup-no stališče."

Boste na jesenskem kon-gresu imeli kaj več proti-kandidatov, kot jih je bilo na prejšnjem?

"Zelo mogoče. Zavzeli smo se, da imamo statut ki zagotavlja odprtost in mož-nost drugačnih kandidatov. Sam bom kandidiral, ker bi rad še naprej izvajal to odgo-vornost."

Že od s a m ^ a začetka vsa-ke toliko časa pride na plan vajin odnos z Lojzetom Pe-terletom. Spet je kongres in tudi sedaj me zanima, kako se razumeta?

"Ja, v redu. V določenih vprašanjih pride tudi do raz-lik v pogledih, kar je nor-malno. Mislim pa, da sva še kako zavezana k temu, da bo ravno ta ljudsko krščanska demokracija na Slovenskem še naprej obstajala in soobli-kovala našo skupno prihod-nost."

Na volitvah za Evropski par-lament ste dosegli neverje-ten rezultat. Kako to, da se podobno ni ponovilo na par-lamentarnih volitvah?

"Mislim, da sta to dve po-polnoma drugačni situaciji. Osebnost Lojzeta Peterleta, ki je vodil to kampanjo, je bila pomembna. On je člo-vek, ki je že od osamosvojit-ve igral pomembno vlogo. Ves ta čas je bil nosilec ideje slovenskega članstva v EU in te njegove povezave z EU so bile znane ter prepoznavne tudi za širšo javnost, ne le za člane stranke. Parlamentar-ne volitve pa so drugačen pristop. Tu je šlo za to, ali bo

prišlo do sprememb v skla-du z večinskim sistemom, ki je zapisan v naši ustavi. Mar-sikdo je zaupal svoj glas stranki, ki je na tem področ-ju dosegla največ, samo zato, da bomo zmožni sesta-viti vlado. In tako se je tudi zgodilo."

Za kakšno davčno reformo se zavzemate?

"Najprej smo se v koalidji zavzeli, da bomo uresničili nacionalni projekt vstop v si-stem evra. To je zahteven projekt, ki definira neko oko-lje, iz katerega ne moremo izstopiti. Določene spre-membe na področju davčne politike so trenutno neizved-ljive v kolikor predstavljajo nesprejemljiv riziko potenci-alnega izpada na področju dohodkov. Čeprav bi nam malo večja zadolženost drža-ve omogočila eno leto večji defidt, si tega ne smemo pri-voščiti, ker ne moremo čez 2 odstotka primanjkljaja. Davčna reforma je proces, ki se nikdar ne konča. Kasneje nameravamo vpeljati še dru-ge reforme. Podaga za neko davčno reformo pa je seveda zniževanje javne porabe. Brez tega je skoraj nemogo-če priti do korenitih spre-memb, ki pa vedno prinaša-jo neko tveganje na področju kratkoročnih fiskalnih davč-nih prihodkov in jih trenut-no ne moremo prevzeti. V tem smislu spremembe ne bodo dosegle vseh ciljev, ki si jih je koalidja začrtala, kaj-ti sedaj moramo vse podre-diti skupnemu cilju. Potem bo pa mogoče uvesti še kaj

drugega. Na primer to, da gremo v družini bolj prijaz-no davčno reformo, da bomo spodbudili rodnost. Mlajšim generadjam mora-mo omogočiti tudi lažje re-ševanje stanovanjskega prob-lema."

Ali podpirate enotno davč-no stopnjo na 20 odstot-kov?

"V tem ni kakšne posebne novosti. Le ne verjamem, da jo lahko uvedemo v obdobju do prevzema evra. Tudi naj-večji pristaši te reforme ra-zumejo, da jo je kratkoročno nemogoče izpeljati. Lahko pa po letu 2007. Vse skupaj je izpeljati enostavno, ker je tak zakon zelo preprost. Na strani odhodkov pa zahteva določene spremembe v sod-alni politiki in strukturi, raz-nih socialnih pomoči, ki mo-rajo nadomestiti razliko na področju črpanja."

Dr. Jože Mencinger je napi-sal, da je predlog enotne davčne stopnje stvar 19. sto-letja, Id je danes preseženo in da bi enotna davčna stop-nja koristila le bogatim, ki bi si s presežki denarja kupo-vali jahte, zaradi tega pa ne bi nihče delal kaj več. Zavze-ma se za bolj prijazno pro-gresivno obdavčenje.

"Prav gotovo je realnost po svetu drugačna. Marsikje po svetu potekajo ravno take razprave kot pri nas. Ali do-sežete progresivnost na stra-ni prihodkov ali pa to dose-žete preko izdatkov. Predlog tudi najbolj navdušenih za-govornikov enotne davčne

stopnje, kot ga razumem jaz, vključuje spremembe na strani odhodkov. Se pravi, da se s korenitimi reformami kar se tiče sodalruh transfe-rov, doseže ravno to, kar se hoče doseči sedaj na strani prihodkov. Progresivnost v Sloveniji je previsoka. Naša obdavčitev, 50 odstotkov, je previsoka. Tega ne moremo vzdržati. Če nam je to všeč ali pa ne, kar se tiče davčne-ga sistema, v globaliziranem svetu obstaja med državami konkurenca. Kaj imamo od tega, da imamo zanimivo politično in ideološko stali-šče, če nam pa denar uhaja v sosednje države."

Z večjo reformo bi torej po-čakali do uvedbe evra?

"Določene spremembe bomo uvedli že letos. Kasne-je, ko bomo lahko prevzeli določena tveganja, bomo pa reformo nadaljevali. Ali bomo šli v enotno davčno stopnjo, je danes še odprto vprašanje in predmet raz-prave. Na vsak način misli-mo znižati progresivnost pri zakonu o dohodnini in dose-a določene spremembe na področju obdavfitve prihod-kov kapitala, bodisi obresti ali prihodki od vlaganj, da bomo lahko konkurenčni."

Imate že kakšne konkretne številke, na koliko boste znižali progresivnost?

"Ne nimam. Tudi ne bi bilo dosledno. Mislim, da fi-nančni minister mora obli-kovati celovit predlog, pre-den gre v podrobne razpra-ve, še posebej pa ne na me-dijskem prostoru."

Kaj boste storili s študentski-mi servisi? Jih boste ukinili, preoblikovali, ali pustili?

"Institut študentskega ser-visa je zelo zanimiv. Prav go-tovo moramo ta sistem obdr-žati. Nikjer pa ne piše, da to-liko denarja od prihodkov, študentske organizadje lah-ko obdržijo. Podpiram pred-log, da bi se večji del prihod-kov usmeril v štipendije za študente. Nesmiselno se mi zdi, da so si nekatere štu-dentske organizadje nabrale toliko sredstev, da imajo se-daj cela podjetja. Ta denar bi moral služiti študentom za štipendije."

POGOVOR Razgledi

"Mladi za svoja razkritja porabijo precej manj časa, kot so ga starejši. V času odraščanja, ko sem iskal informacije, sem našel le nekaj borih v Domačem zdravniku. Tam so bili o homoseksualnosti napisani trije stavki. Pisalo je, da je to minljivo. Potem sem se oklepal tega stavka."

Čakal sem, da bo minilo D R . R O M A N K U H A R , S O C I O L O G VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

"Kdaj ste pa vi ugotovili, da ste

heteroseksualni? Čez noč? Tu ne

obstajajo pravila. Ne vstaneš

zjutraj in se ti 'prižge zelena ali

rdeča luč'. To preprosto občutiš."

ALENKA BRUN

"Če smo mi odraščali v 80-ih,

ko je bila homoseksualnost

že nekoliko destigmatizirana

in se danes že več govori o njej,

so naši starši dve generaciji

starejši in niso slišali o

homoseksualnosti nič. Morda

kakšno šalo."

Dr. Roman Kuhar se je po zaključeni gimnaziji v Skof]i Loki vpisal na Fakulteto za družbene vede, kjer si je izbral študij sociologije, dip-lomiral, kasneje magistriral iz sociologije vsakdanjega življenja in ne dolgo nazaj še doktoriral.

Prijavljen ima postdoktor-ski projekt, na Mirovnem inštitutu bo nadaljeval z razi-skovanji, trenutno pa dela na evropskem projektu "Intim-no državljanstvo", ki je vezan na njegovo doktorsko delo. Na Filozofski fakulteti predava predmet Uvod v gejevske in lezbične študije, vabijo pa ga tudi nazaj na ra-dio. Ker je minilo že nekaj časa, odkar je naredil zadnji radijski prispevek, ugotavlja, da ga morda celo pogreša.

Za diplomsko nalogo, magi-sterij in doktorat se lotevate iste teme: homoseksualno-sti. Vas homoseksualnost kot taka fesdnira ali ste tudi sami del nje?

"Zanima vas, če sem gej. Vsak najde način, kako v določenem obdobju upravlja s stigmatizadjo homoseksu-alnosti. Najbolj varno se mi je zdelo, da to naredim skozi znanost Tak je bil pač moj način. Je pa res, da so mi na fakulteti pri tem nudili veli-ko podpore, mi dajali razu-mevanje, ki ga drugje nisem nujno dobil. V zadnjih letih se je to verjetno za mlajše generacije bistveno spreme-nilo. Z dr. Alenko Švab sva naredila raziskavo o vsakda-njem življenju gejev in lez-bijk in začel sem s pisanjem knjige na osnovi te raziska-ve, ki bo prva tovrstna pri nas. Da se vrnem nazaj na vprašanje: na neki način sem verjetno iskal potrditev v znanosti, ker se tega ne da izpodbijati. Mislil sem si: če znanost reče, da je homosek-sualnost 'ok', potem je to nekaj, kar težko zanikamo. Potem sem o tem na fakulte-ti pisal seminarske naloge, ker sem o tematiki nekaj že vedel, hkrati pa se nihče drug za te teme ni odločal. Konec koncev pa je bil razlog tudi v tem, da me je zanima-

la marginalna skupina, s katero se v Sloveniji znan-stveno še nihče ni ukvarjal na tak način."

Kateri je največji problem homoseksualcev oziroma heteroseksualcev v spreje-manju homosekualcev kot takih?

"Rdeča nit vseh zgodb je razkritje istospolne usmerje-nosti oziroma 'coming out'. Oblikovanje homoseksualne identitete gre na neki način čez več stopenj. Zelo splošno lahko rečemo, da je prva stopnja prepoznavanje svoje lastne potencialne homosek-sualnosti. Gre za, če rečem drugače, iskanje samega sebe. Ob tem je posameznik hkrati soočen tudi z družbe-no stigmo. Takoj ko pomis-liš, da si morda homoseksu-alen, se ob tem pojavijo tudi predstave, da je to tisto, česar družba ne sprejema, da si zato lahko diskriminiran, postaneš žrtev nasilja."

Kako ste ugotovili, da ste gej? Ste se neko jutro zbudi-U, ste potrebovali več let, ste to vedeli že kot najstnik?

"Na to vprašanje lahko odgovorim z vprašanjem. Recimo, da ste heteroseksu-alni. Kdaj ste pa vi ugotovili, da ste heteroseksualni? Cez noč? Tu ne obstajajo pravila. Ne vstaneš zjutraj in se ti 'prižge-zelena ali rdeča luč'. To preprosto občutiš. Pona-vadi se zgodi pred petnaj-stim letom, ko flovek seksu-alno dozoreva, če citiram raziskavo. Različni ljudje občutijo to različno. Lahko gre za neko privlačnost, ki ni nujno seksualna. Lahko je le emocionalna in se kasneje transformira, reinterpretira v seksualno."

Kako pa je recimo vaša mama sprejela to, da ste gej?

"V solzah."

Kako pa danes gleda na to? "Tudi pri starših so različ-

ne faze. Najprej je šok. Pri meni je bil najprej šok, sledi-li so zelo intenzivni pogovori o tem, zakaj ja, zakaj ne. Potem tipična reakcija star-šev: najprej sta krivila sebe, nato se je pojavilo vprašanje.

kaj bodo rekli sosedje - poja-vil se je strah pred okolico. Zdaj so oni tisti, ki se mora-jo razkriti. Postavljeni so bili pred isto dilemo kot jaz. Pred to dilemo pa si postav-ljen vedno znova, ker v tvoje življenje ves čas vstopajo novi ljudje. Kljub temu da imam za seboj že 'malo morje' razkritij, se zgodba nikoli ne konča. Velikokrat se slišijo opazke: zakaj mora-jo tako na glas razglašati, da so homoseksualni, zakaj se morajo držati za roke, saj mi, ki smo heteroseksualni, tega ne razglašamo. Ampak to seveda ni res. Ko se na pri-mer moški in ženska na uli-ci držita za roko, ko nekdo v pisarni na mizo postavi port-ret svoje družine, kaj je to drugega kot heteroseksualni 'coming out'?"

Zakaj mislite, da ljudje še vedno lažje sprejemajo žen-ski, ki se držita za roke, kot pa dva moška?

"Ker nista nujno razum-ljeni v nekem seksualnem pomenu. Držanje za roko je lahko interpretirano kot pri-jateljstvo. Drugič pa zaradi tega, ker je naša družba še vedno patriarhalna in lezbij-ke so pomemben del mošk-ih heteroseksualnih fantazij. Če pa gresta dva moška po cesti in se držita za roko, pa se zdi, da so s tem na radika-

len način načeti temelji prave moškosti."

Je homoseksualnost drugač-nost, odstopanje od normal-nega ?

"Kaj pa je normalno? Kaj je v seksu normalno? Je oral-ni seks med poročenim moškim in žensko norma-len? Vi bi recimo rekli je, duhovnik bi rekel ne, neka tretja oseba bi spet rekla kaj dmgega. Je analni hetero-seksualni odnos normalen? Eni bi reldi ja, drugi ne. Prav zaradi tega se besede 'nor-malnost" izogibam. Gre pre-prosto za seksualno variaci-jo. Mislim, da ne moremo reči, da je heteroseksualnost naravna, homoseksualnost pa ne. Oboje je del naravne seksualne variadje."

Po novem homoseksualnost lahko "registrirate".

"Ja, zakon imamo, a ni-smo zadovoljni z njim. Bistvena pomanjkljivost zakona je, da ne prinaša sta-tusa svojca. Tega pa potrebu-ješ za številne zadeve: od kreditov dalje. Zakon prina-ša le določene pravice in dolžnosti glede dedovanja, v bolnišnid lahko obiščeš bol-nega partnerja, kar je sicer del pravic in dolžnosti, ki se vežejo na svojca. Na simbol-nem nivoju je problem tudi v tem, da se partnerska

skupnost sklene kot neki administrativni postopek na okencu na občini, ne pa red-mo v poročni dvorani. S tem je spet jasno postavljena loč-nica med partnerskimi zve-zami, ki jih družba spreje-ma, in tistimi, ki jih kakor da sprejema, pa vendar diskri-minira. Nevladne gejevske in lezbične organizacije bodo zakon dale na presojo ustavnosti, ker je po našem mnenju v nasprotju s 14. čle-nom ustave, ki govori o tem, da smo vsi ljudje enaki pred zakonom. Če pa tu ne bo šlo, pa bomo zadevo intemacio-nalizirali."

Kaj slovenski homoseksuald nujno potrebujejo?

"Muči me skupina za star-še, ker vse zgodbe, ki so mi jih pripovedovali geji in lez-bijke, govorijo o tem, da star-ši potrebujejo informadje in podporo. Geji in lezbijke imajo vsaj internet, starši pa ga nujno ne znajo uporablja-ti. Obstaja socialna podpor-na mreža za mlajše, starejše, starši pa so popolnoma izgubljeni. Soočajo se z veli-kim problemom in o tem zelo težko govorijo. Težko je obiskati sosedo, ter ob kavi klepetati o sinu geju ali hčer-ki lezbijki. Ne veš, kako bo soseda reagirala, sprožiti tovrsten pogovor pa je sra-momo, ker sjarši še vedno krivijo sebe. Druga stvar je pa medij, časopis. Drugače pa internet vse bolj prevze-ma vlogo socialnega prosto-ra - čeprav virtualnega, kjer se geji in lezbijke srečujejo. To je pomembno predvsem za mlade geje in lezbijke, ki se soočajo s svojo identiteto. Internet je pomemben tudi za srečevanje potencialnih partnerjev, a to ni več samo stvar gejev in lezbijk. Mogoče so bili geji in lezbij-ke začetniki, ki so našli nov vir za spoznavanje drugih. In s tem je bilo dolgo časa povezano mišljenje, da če srečaš nekoga preko inteme-ta, to ni tako romantično, kot če ga srečaš slučajno. V nekem lokalu, na cesti. Ven-dar ideal romantične ljubez-ni je le ideal in zafrkava vse nas, ki imamo ta program nameščen v naših glavah."

POGOVOR Razgledi

Mirko Kimšič odhaja 16. septembra v pokoj, dotlej je na dopustu. Težko je verjeti, da ne bo več pisal o nesrečah in sodnih sporih, da ne bo več na novinarski preži. Tudi sam pravi, da odločitev ni bUa enostavna.

Doaodki se mi vozi o nad iiišo M I R K O K U N Š I Č , Ž L A H T N I R E P O R T E R I N V R H U N S K I F O T O G R A F

MARIJA VOLČJAK

"Ker zastavljam drugačna

vprašanja kot kolegi, ki redno

poročajo s tiskovnih konferenc,

se zgodi, da izpadem aroganten,

žaljiv, skratka drugačen.

Doživel sem že, da so me kolegi

suvali in mi namigovali, naj vendar preneham s takšnimi vprašanji,

da bo tiskovke konec."

v s o b o t o d o p o l d n e v Z g o r -

n j i h D u p l j a h p r i N a k l e m , p r i

K u n š i č e v i h v d n e v n i sob i , k i

je h k r a t i M i r k o v d e l o v n i

p r o s t o r . Z a č e t e k p o g o v o r a

z m o t i he l i kop te r , k i t ik n a d

h i š o leti p ro t i Radov l j i c i . " T a -

k o l e s e m i d o g o d k i v o z i j o

n a d h i š o , " M i r k o p o m e n l j i v o

p rav i i n ž e i m a v r o k a h tele-

fon . " P o r o p o t u je po l ic i j sk i ,

te z a n i m a , k a j s e d o g a j a , "

reče bolj s eb i v oprav ič i lo , k e r

u t e g n e de la t i m e d d o p u -

s t o m . I z ve , da s e n e d o g a j a

n i č p o s e b n e g a , d a n a d z i r a j o

go s t p r o m e t

" K a j b i s t o r i l , č e b i d o b i l

s p o r o č i l o o g o r s k i n e s r e č i ? "

" V z e l b i h r i b o v s k e čevlje i n

o p r e m o , r e z e r v n i a k u m u l a -

tor i n šel , v p e t i h m i n u t a h .

D o k l e r je poteka lo š e k las ič -

n o , b r e z he l i k op te r j ev , s e m

bi l n a i z h o d i š č u r e s n i h reše-

v a n j h k r a t i z z a d n j i m i g o r -

s k i m i reševalci, k i s o p r i š l i i z

s l u ž b , d o K r a n j s k e G o r e je

4 5 m i n u t vožn je , d o M o j s t r a -

n e neka j m a n j . "

" I n še l z n j i m i p l e z a t ?

" N e k a j č a s a s e m b i l č l a n

G o r s k e r e š e v a l n e s l u ž b e v

T r ž i č u , k j e r s e m p r i d o b i l

o s n o v n e v e š č i n e , o p r e m o

i m a m , z n a m s e va rova t i ,

d r u g i m n i treba paz i t i n a m e

i n s vo je de l o l a h k o o p r a v i m

n e m o t e n o . "

" G o r s k i r e ševa l c i s o te s p r e -

jeli z a s v o j e g a ? "

"Na jp re j s o m e p r e i z k u š a -

li, k o l i k o v z d r ž i m . K o s o s e

m e navad i l i , s o m e pokl ica l i .

Z a g o r s k e reševalce je objek-

t i v n o po jav l j an je v m e d i j i h

m o r a l n a n a g r a d a . "

Prehitel vse celovške novinarje " K m a l u p o v o j n i je v n a š e

u r e d n i š t v o p r i š e l a v s t r i j s k i

n o v i n a r P e t e r K i m e s v v e n -

ge r , k i je n a k r a n j s k e m s o -

d i š č u s p r e m l j a l p r o c e s p r o t i

m a j o r j u J L A , s p r a š e v a l je

p o M i r k u K u n š i č u , k e r je

p r i p r e b e g l e m le ta lu n a ce-

l o v š k e m l e t a l i š č u p r e h i t e l

v s e a v s t r i j s k e n o v i n a r j e ? "

" I z D u p e l j d o C e l o v c a je

s l a b i h 5 0 k i l ome t r o v , nedel ja

je b i la , n o b e n e g a p r o m e t a ,

t a m s e m b i l v m a n j ko t u r i . "

" M a r n i r e p o r t e r s t v o p r i n a s

p r e m a l o c e n j e n o ? "

" S p o m n i m se, da s e m o b

n e s r e č i v t u r š k e m t u n e l u

m o r a l č a k a t i n a d o v o l j e n j e

šefov, d a s e m šel n a p o L O b

n e s r e č i v K a p r u n u s o i m e l i

u r e d n i k i p r i S l o v e n s k i h nov i -

c a h že več obču tka , po jd i po -

gledat, s o m i rekl i , m o r d a je

k a k š e n S l o v e n e c z r a v e n .

T a k o s e m bi l t a m ž e p o p o l -

d n e i n v ča s t s i š t e j em, d a

s e m preh i te l e k i p o P O P T V .

O b ena j s t i h z veče r je b i l K a p -

r u n ž e p o l n , n a s l e d n j i d a n

je b i l o t a m že t r i s to n o v i n a r -

jev, de se t r e p o r t e r s k i h avto-

m o b i l o v , a n g l e š k a B B C je

p o s l a l a p o s e b n o l e ta l o d o

M i i n c h n a , de la l i sta d v e ek i -

p i , š o l s k o t e l o v a d n i c o s o

s p r e m e n i l i v s t u d i o , r e p o r -

ter s e je p o s t a v i l p r e d č r n o

z a s t a v o a l i n o č n o s i l h u e t o

K a p r u n a , n j i h o v o d e l o je

o b r t n i š k o b r e z h i b n o . "

" K a k o s i po š i l j a l č l a n k e , fo-

t o g r a f i j e ? "

" M i s l i l s e m , d a b o m l a h k o

delal s p r e n o s n i m r a čuna l n i -

k o m , v e n d a r s i z n j i m n i s e m

m o g e l p o m a g a t i , k e r n i i m e l

p r a v i h p r i k l j učkov . Z a t o s e m

se v nede l j o o b ena j s t i h do -

p o l d n e odfjeljal na za j v L jub -

l jano, d a s e m p r i spe l d o pet-

i h , š e s t i h i n d o o s m i h zvečer

o d d a l č l a n e k i n s l ike, takrat

s e m de la l š e n a k l a s i č n i

film."

Na tiskovkah drugačen " P r e d leti s e m v N e w T o r k u

s h o t e l s k e g a o k n a o p a z o v a -

la p o ž a r , p r i ž g a l a t e l e v i z o r

i n s ta re j š i r epo r t e r je ž e n a -

števal , k o l i k o k r a t i n z a k a j je

g o r e l o t i s to p o s l o p j e ? "

" T a m čaka j o n a d o g o d k e ,

p o v s e m l e g a l n o p o s l u š a j o

f r e k v e n c e g a s i l c e v , po l i c i je ,

reševalcev, r epo r te r s ke e k i p e

se z v s o p o t r e b n o o p r e m o se-

l i jo z d o g o d k a n a d o g o d e k .

O b o b e h av s t r i j s k i h n e s r e č a h

s o m e najbo l j fesdnirale tis-

k o v n e k o n f e r e n c e . Z a m i z o

s o s e d l i v s i , d e ž e l n i g l a va r ,

n o t r a n j i i n p r o m e t n i m i n i -

s ter , v s i o d g o v o r n i i n p r e d

s t o t i n a m i m i k r o f o n o v o d g o -

varjal i n a vp ra šan ja . N a v s a v

vp ra šan ja . N i h č e n i rekel, n a

to v p r a š a n j e p a n e b o m od -

g o v o r i l , č e p r a v j i m n i b i l o

l a h k o . Z a n j e je to s e s t a v n i

de l p o s l a , n i h č e n i o s e b n o

u ž a l j e n , po l i t i k i s e n a u č i j o ,

k a k o s e m o r a j o o b n a š a t i

p r e d t r u m o nov ina r jev . "

" K a k o je n a n a š i h t i s k o v -

n i h k o n f e r e n c a h ? "

" B o l j r e d k o h o d i m n a ti-

s k o v k e . K e r z a s t a v l j a m d r u -

g a č n a v p r a š a n j a k o t k o l e g i ,

k i r e d n o po roča jo s t i s k o v n i h

k o n f e r e n c , s e z g o d i , d a i zpa-

d e m a r ogan ten , žaljiv, skrat -

ka d r u g a č e n . D o ž i v e l s e m že,

da s o m e k o l e g i s uva l i i n m i

n a m i g o v a l i , n a j v e n d a r p re -

n e h a m s t a k š n i m i vp rašan j i ,

da b o t i s kovke k o n e c . "

Nabiraš gobe, je dejal Janša " K a j p a e k s k l u z i v n o s t , k a k o

p o m e m b n a je p r i n a s ? "

" P r e d leti s e m p o r o č a l s

t u r n i r j a v g o l f i i S a p o p e n v

N e m č i j i i n k a s n e j e ugotov i l ,

k a k o s i v n a š i h rev i jah avtorji

las t i jo e k s k l u z i v n o s t . Sa j n i

e k s k l u z i v n o , kaj je z m a g o v a -

lec reke l o tej i n o n i l u kn j i ,

e k s k l u z i v n e s o l a h k o le foto-

g ra f i j e i n k a r n a p l e t e š n a

r o b u , d e n i m o , k a k o je po ra -

ž e n e c o b š e s t i h zjutraj o d š e l

i z hotela, d a g a n i h č e n e b i vi-

del. "

" Z e k s k l u z i v n o s t j o te je

p r e d k r a t k i m p reh i t e l k o l e -

g a M i r a n Š u b i c z D n e v n i k a ,

k i je n a p r v i s t r a n i ob jav i l ,

k a k o J a n e z J a n š a i n J a n e z

B o h o r i č n a B l e d u i g r a t a

go l f . M i r k o , t e ž k o je verjet i,

d a ti t ^ n i s i vede l , sa j i g -

r a š g o l f ? "

" S a j s e m b i l t a m , s p r e m l j a l

s e m j u p r i z a d n j i h dveh , t reh

l u k n j a h i n na red i l k u p z a n i -

m i v i h fotograf i j . V e n d a r z a

n a š č a s op i s tisti d a n n i s o b i le

d o v o l j z a n i m i v e , to je p a č

s tvar u r e d n i š k e presoje. "

" K a k o n a p r a v i š t a k š n e f o -

t o g r a f i j e , s e s k r i j e š z a g r -

m o v j e ? "

" N e , n e g r e m se p a p a r a z -

za, u p o r a b l j a m teleobjekt iv,

k i s e m g a p r e d let i k u p i l

s a m , saj p r i n e s r e č a h po l ic i -

st i z a r a d i i n teresa p r e i s k a ve v

v s e da l j š i h r a zda l j ah v lečejo

t rakove ' s t op pol ic i ja ' . "

" B o h o r i č i n J a n š a s ta v e d e -

la, d a j u s l i k a š ? "

" P r a v n i č n i s t a b i la z a čude -

n a , J a n š a m e je v p r a š a l , a l i

n a b i r a m g o b e . Č e b i m i re-

kla, naj j u n e s l i k a m , b i p ač

šel."

" T i je ž e k d a j k d o p r e p o v e -

da l f o t o g r a f i r a n j e ? "

" P r i n a s ne . O b n e s r e č i v

K a p r u n u s o p r i p r av i l i o g l e d

p r i zo r i š ča , k i je b i l o s icer za-

p r t o , v e n d a r p o d p o g o j e m ,

da n e s l i k a m o p s i h o l o g o v , k i

s e pogovar ja jo s s vo jc i p o n e -

s r e č e n c e v . T a m s p o š t u j e j o

z a s e b n o s t . "

S Šubicem vedno tekmo-vala " Z M i r a n o m Š u b i c e m s t a

z a n i m i v t a n d e m , s t a l n o tek-

m u j e t a ? "

" K a r je a d r e n a l i n s k o d o -

b ro . "

' K r o ž i j o z g o d b i c e , d a s i

v n a p r e j n a p i s a l č l a n k a : va r i -

a n t o A , č e b o n e k d o os ta l v

z a p o r u , v a r i a n t o B , č e g a iz -

p u s t i j o i n v L j u b l j a n o z v e -

č e r s p o r o č i l le p r a v o v a r i a n -

to, d a te n e b i M i r a n p r e h i -

t e l ? "

" Z a b r a l c e je t a k š n o tek-

m o v a n j e s a m o d o b r o . "

" S i z a m u d i l k a k š n o d i r k o ? "

" M e d v o j n o d i r k o n a b r n i -

š k o letališče. T a k r a t s o L a d o

S t r u ž n i k , T i n e G o l o b i n M i -

r a n S u b i c z a r a d i p r o m e t n e

n e s r e č e o b l e ž a l i v k r a n j s k i

p o r o d n i š n i c i , d r . Ž a b k a r p a

je p r i d o b i l p r v e i z k u š n j e s

p a d e n t i . "

24 ur na preži " T v o j e f o t o g r a f i j e s o o d l i č -

n e ? "

" S r e č o s e m ime l , d a s o m e

p o v a b i l i v R e u t e r s o v o š o l o .

D e s e t filmov s o n a m da l i i n

d v a d n i časa. N a t o s m o svoje

' p i l d ke ' ana l i z i ra l i . G o r i n do l

s e m se voz i l , n a m e r a v a l s e m

p o s n e t i r o m a n j e n a B r e z j e

o b v e l i k e m š m a r n u . P r i La -

h o v č a h s o p r i d r v e l i g a s i l c i .

POGOVOR Razgledi

peljal sem se za njimi, nasta-la je ena boljših fotk. Gasilci so špricali goreče gospodar-sko poslopje, gospodinja pa je že na pladnju ponujala kavo. Reutersovi mojstri so bili navdušeni. V tednu dni sem se o fotografiji naučil več, kot bi izvedel v desetih letih. Kasneje sem hodil tudi na predavanja Ameja Hoda-liča."

"Običajno fotografiraš sam.'"

"Ni mi treba čakati mojstra iz Ljubljane, gre za čas, saj dogodki minejo, vsaj tako pristni niso več, če zamujaš."

"Pri članku je še moč golju-fati čas, pri fotografiji prav nič.'"

"Srečo sem imel, da je bilo doma toliko razumeva-nja za moje delo. Žena je vzgajala oba otroka, jaz pa sem imel neizmerno veliko časa za 24-umo prežo. Brez tega ne bi šlo. Dostikrat se je zgodilo, da smo nameravali na izlet, nekaj se je zgodilo in skupnega vikenda je bilo konec."

"Če ne bi šel?" "Prvič, ko bi nekomu re-

kel, da se mi ob dveh zjutraj ne da, ker lije, ker je mraz, ker se mi ne da gaziti snega, me ne bi več poklicali, v tre-nutku bi podrl vse, kar sem do takrat zgradil. Na dogod-ke vendar ne moreš hodili samo takrat, ko se ti ljubi, ko je lepo vreme, od ponedeljka do petka. Pokrival sem črno in sodno kroniko, največ ne-sreč se zgodi od petka do po-

nedeljka. Za Gorenjsko je to še posebej značilno."

Nobene tožbe ni izgubil

"Pisanje o črni in sodni kro-niki je najbolj občutljivo, ne spomnim se, da bi se ti kdaj kaj 'zgodilo'?"

"Posedal sem tudi po za-tožnih klopeh, vendar nobe-ne tožbe nisem izgubil. Po-membno je, da stvari preve-riš, naj bo Se tako hudo. Tudi Metoda Trobca sem vprašal, ali je res kakšno zakuril, do-bil sem možnost, da se z njim pogovarjam petnajst minut."

"Kaj pa novinarsko častno razsodišče?"

"Ljubljanska odvetnica v primeru Molnar je tam lansi-rala afero, ker je vedela, da me kazensko ne more prega-njati, saj v mojem pisanju ni bilo vrzeli, podprto je bilo z izjavami prič in dejstvi. Na križ so me pribili, ko sem jih prosil, naj kot institucija za-prosijo tožilstvo in preverijo, ali je odvetnica v kazenskem postopku zaradi suma kazni-vih dejanj."

"Veliko si pisal o kriminalu, ti je kdaj kdo grozil?"

"Z Miranom sva pisala, kdo naj bi nad Starim Mayr-jem imel dekleta iz Ukrajine. Oba je p>oiskal, vozil se je po Dupljah in mi telefoniral, da bo tako ali drugače poraču-nal z mano, da ve, da imam dva otroka, da točno ve, kje je naša hiša. Predlagal sem mu, da se dobimo v Kranju, v Creini in se pogovorimo.

Ko sem odhajal, sem ženi rekel, naj pokliče poHcijo, če me v dveh urah ne bo do-mov."

"Te je bilo kdaj strah?" "Če bi rekel, da me ni bilo,

bi lagal. Toda, če unaš prav, je treba zbrati toliko pogu-ma, da se soočiš s tem."

Vaba za črne dogodke

"Novinarji se radi pohvali-mo, koga vse poznamo, s kom smo se srečali?"

"Pisal sem o črni in sodni kroniki, zato pri pomembnih ljudeh nisem bil posebno priljubljen ... Sedaj si me pa našla!"

"Kjerkoli sem te srečala, vedno sem se spraševala, kaj neki si že izvedel?"

"Če sem se pojavil na 'nor-malnem' dogodku, je moj večni konkurent Miran Šu-bic rekel, ja, kaj se bo pa zgo-dilo. Bil sem nekakšna vaba za čme dogodke."

"Si imel kdaj težave, da ljudje ne bi govorili s te-boj?"

"Zdravnik dr. France Ma-lešič je napisal kronologijo smrtnih nesreč v gorah, knji-ga bo izšla avgusta, prosil me je za nekaj fotografij. Never-jetno podrobno so popisane nesreče med obema vojna-ma, tisk je takrat objavljal vse, ljudi je zanimalo, kam je udarila strela, koga so poko-pali ... Danes iz poročil izgi-njajo imena, kar pa me ne moti preveč. Če si dovolj hi-ter in je vse še sveže, ljudje

sami pridejo k meni in reče-jo, jaz sem pa tega Janeza po-znal ... Ljudje v stiski in gro-zi nesreč povedo vse. Če po-ročaš korektno, so bralci pri-pravljeni ljudem v nesreči tudi pomagati."

Golf v Dupljah

"V zadnjih letih igraš golf?" "V Dupljah, na navadnem

travniku."

"Saj se šalimo, da klatite češplje?"

"Po operaciji hrbtenice je žena odhajala na dolge spre-hode po Dupljah. Nekega dne se je vrnila z nasvetom: Milan Košnik in Tadej Mar-kič na travniku igrata golf, pojdi še ti, da ne boš stalno pred računabikom. Tako se je začelo. Na travniku, s stari-mi palicami smo dokazali, da je golf čisto običajna re-kreacija. Staro kosilnico ima-mo, lani sem imel štirideset košenj, več kot vsi dupljanski kmetje."

"Mirko, z odločitvijo za upokojitev si presenetil?"

"Saj ni bila enoStavna. Po dopustu bom videl, kako na-prej. Vsekakor bo moje živ-ljenje mirnejše, zavestno se bom moral krotiti, da ne bom več hodil spat s telefo-nom. Morda bom sem in tja še kaj napisal, zanesljivo bom več fotografiral. Priča-kal bom lepa jutra, zadnjič sem že naredil 'štih probo'. Osem minut čez peto zjutraj sem pričakal sončni vzhod na Jamniku, počakal, da je sonce pretolklo meglo, ki se

je vlekla po dolini. Nato sem pred sedmo na novem igriš-ču pri Vrbi posnel stopnje v rosi, podobne so lomastenju medveda po snegu. Takrat sem zaslišal policijske sirene in šel na kraj nesreče, tragič-no je umrla voznica z Jese-nic. Da bi bila mera polna, sem dobil še klic, da je med-ved na Jelovici raztrgal ovce. Šel sem tja in ugotovil, da je zmrcvaril koze, poiskal sem kmetico, napravil zgodbo, če bi sledil uradni informaciji, bi namesto o kozah pisal o ovcah. Domov sem prišel ob petih popoldne..."

'Štih proba' ni uspela, ka-kor nama ni uspelo, da bi mi po koncu pogovora pokazal igrišče za golf v Dupljah. Žena Danica se je v času na-jinega pogovora uvidevno umaknila in pripravila pravo domače kosilo: stročji fižol in krompir v koscih, zabeljeno z ocvirki. Nismo še prispeli do travnika za golf, ko je Mir-ko dobil klic. Brez oklevanja je šel poročat o delovni ne-sreči v Savi.

Doma sem hčerki Ani pri-povedovala o najinem pogo-voru, saj Mirka pozna, ker je bila z njegovo hčerko Majo sošolka v gimnaziji. Poslu-šala je mojo pripoved, kako se Mirku dogodki vozijo nad hišo, kako gazi sneg skupaj z reševalci, kako ga je Janša šaljivo ogovoril, ali nabira gobe, kako je kljub dopustu hitel v Savo ... Po-slušala me je in na koncu rekla: pri nas zanj ni dosti dobrega časopisa.

"Prvič, ko bi nekomu rekel, da se mi ob dveh zjutraj ne da, ker lije, ker je mraz, ker se mi ne da gaziti snega, me ne bi več poklicali, v trenutku bi podrl vse, kar sem do takrat zgradil."

. ?

Nočne spremljevalke dupljanskih goifistov. / foio: k-"«

i 6

USODE, GODOVI Razgledi

Vzel sem si dan za razmišljanje o sebi in o svojem življenju. Želel sem, da bi se mi, končno, uresničile želje, po katerih sem hrepenel. Nič takega se ni zgodilo.

a Doti do naza Želel sem še enkrat videti Piran, očeta,

prijatelje. Srce me je vedno

bolj vleklo domov in

nisem vedel, kaj naj

naredim? Potem pa se mi

je nasmehnila sreča. Bilo je

ravno okoli božiča, ko smo

dobili v goste pomembne

goste.

MILENA MIKIAVČIČ

Livio je kmalu dokazal, da ima za kuhanje in za gostin-stvo pravi občutek. Njego-vemu šefii je bilo kmalu jasno, da je v hišo dobil pravi zaklad. In tako se je zgodilo, da je fanta že po dobrem letu in pol poslal na prve tečaje, ki jih je zmeraj zaključil z naj-boljšimi ocenami in pohvala-m i Postal je pravi mojster zlasti za tiste jedi, ki so vsaj malo dišale po morju. Iz majhne gostilne, v kateri je začel, je čez nekaj let nastala ena najbolj znanih restavra-cij, v kateri so se ustavljali zlasti turisti.

"Bil sem neizmerno zado-voljen sam s sabo. Večino časa sem preždel v kuhinji in mešal med seboj vedno nove in nove okuse," pripoveduje Franjo in v njegovih očeh žari na tisoče iskric, ki kar ne morejo ugasniti.

"Zavedal sem se, da šef vidi v meni zlato jamo, toda po drugi strani me je tudi cenil in spoštoval. Le pri plači je še zmeraj ostajal bolj skromen. Sicer pa takrat niti pomislil nisem na kakšno Sparanje. Motila me je le misel, da sem se bližal tride-setemu letu, pa nisem imel

še dneva delovne dobe. Od 15. leta naprej pa sem garal kot pes. In to za golo preži-vetje! Novembra, ko je nasto-pila "mrtva sezona", sem včasih, med poležavanjem v svoji sobi, začel razmišljati o povratku domov. Zato, da bi me vtaknili v vojsko, sem bil prestar, hvala bogu. Želel sem še enkrat videti Piran, očeta, prijatelje. Srce me je vedno bolj vleklo domov in nisem vedel, kaj naj nare-dim? Potem pa se mi je nasmehnila sreča. Bilo je ravno okoli božiča, ko smo dobili v goste pomembne goste. Slovenski iplomat, ki je služboval v Italiji, se je nastanil pri nas in tako je nekoč njegovo omizje želelo spoznati kuharja, ki jim je pripravil slastno večerjo. Beseda je dala besedo in ko sva se naslednji dan ponov-no srečala v hali, mi je oblju-bil, da bo zame zastavil pravo besedo. Že čez kakšen teden sem napisal izjavo, da sem izgubil svoje dokumente, in da prosim za nove. To je bilo dovolj, da me, potem ko sem bil že ves na STiih, pokliče tajnica tega diplomata in mi pove, da se lahko oglasim pri njih, ker "imajo nekaj zame". Niti sanjalo se mi ni.

da se bo vse skupaj tako glad-ko odvijalo! Najraje bi pustil delo in.sedeLna vlak, toda bili smo sredi največjega navala smučarjev, zato sem moral malo potrpeti. Ko sem, prvič v svojem življenju, držal v roki rdeč pasport, sem ga po-ljubljal od sreče. Med platni-cami se je skrival listek, na katerem je s pisabiim stro-jem bilo napisano: ne delaj mu sramote..."

Franjo se je po dolgih letih prostovoljnega izgnanstva vmil v domovino. Prva pot ga je vodila v Piran, da bi še enkrat videl očeta. Toda v sta-novanju, kjer je oče živel prej, so ga na vratih sprejeli neznani obrazi, ki se jim ni niti sanjalo, kje bi lahko bili prejšnji stanovalci. Tudi na občini ni izvedel nič pamet-nega, saj oče ni prijavil spre-membe bivališča. Povsem slučajno je prišel do pravega namiga v nekem bifeju.

'To, kako me je prizadelo, ko sem pred seboj zagledal nemočnega starčka, ki se je opiral za rob mize, ko sem vstopil v kamro, ne morem povedati. Nekaj časa me je gledal, potem pa so se mu zasolzile oči, stopil je do mene in me objel. Šele čez čas, ko me je začel naslavlja-

ti z drugim imenom, sem ugotovil, da me je zamenjal s svojim bratom. Bolj kot sem mu dopovedoval, da sem nje-gov sin, manj me je razumel. Moj sin je mrtev, na meji so ga ubili karabinjeri, mi je dopovedoval. Na mizi sem mu pustil nekaj lir, potem se poslovil od njega in se šele zunaj, na obali, zjokal od grenkobe in razočaranja."

Več kot leto dni je živel od danes do jutri. Delal zdaj tu, zdaj tam. To so bila leta, ko smo Slovenci začeli odkrivati čar dobre pizze. Pizzerije so, zlasti na obali, začele rasti kot gobe po dežju. Franjo je pekel odlične pizze, toda zdelo se mu je nečastno, da bi se celo življenje preživljal na ta način.

"Trideseti rojstni dan sem preživel sam. Najel sem

barko in se zapeljal na morje. Vzel sem si dan za razmišljanje o sebi in o svo-jem življenju. Želel sem, da bi se mi, končno, uresničile želje, po katerih sem hrepe-nel. Nič takega se ni zgodilo. Šele nevihta me je pregnala nazaj v pristanišče in malo je manjkalo, pa bi silni veter potopil čoln. Mikalo me je, da bi šel do prvega bifeja in se pošteno napil, toda misel na mamino usodo, mi je zaustavila korak. Bil sem le kakšen meter ali dva stran od vrat v Piranski akvarij, ko je blisk razparal nebo in trešči-lo je le nekaj korakov stran. Nagonsko sem planil skozi priprta vrata in pri tem sko-raj podrl mlajšo žensko, ki si je tam našla zavetje pred nevihto. Ko sem jo p o g l e d v oči in hotel izjecljati opraviči-lo, me je "zadelo". Pred seboj sem zagledal obraz, o kate-rem sem sanjal v svojih naj-bolj osamljenih uricah."

Franjo se rahlo nasmehne in takrat, ko bi moral slediti najbolj zanimiv del njegove-ga življenja, mi reče, da se bova malo odpočila, da je čas za jed. Da je večer še dolg in da bo še dovolj časa za pripo-vedovanje.

(konec prihodnjič)

Prazniki in godovi

Veliki šmaren in Rol< JOŽE KOŠNJEK

Od sredine avgusta naprej je čas, ko poletje dosega svoj vrh in se nato prevesi v jesen. To je čas, ko je najbolj primer-no nabirati zdravilna zelišča, ki imajo v tem času največjo moč. Zdravilna naj bi bila celo posušena žabja koža.

Danes, 12. avgusta, je praz-nik redovnice Ivane Fran-čiške Šantalske, mučenca Evplija, mučenke Hilarije iz Augsburga, ki jo je leta 304 ubila rimska vojaška posad-ka v tem mestu, in paj>eža Inocenca XI. (1611 -1689), ki se je prepiral s francoskim kraljem Ludvikom XIV. zaradi njegovega poskusa vladati tudi Cerkvi. V trinaj-stih letih vodenja Cerkve je v boju zoper Turke uspel pove-zati Avstrijo, Poljsko,

Benetke in Rusijo, ki so združeno 12. septembra leta 1683 pred Dunajem porazile Turke. Evropski zahod je bil rešen turške nevarnosti.

Jutri, 13. avgusta, so na koledarjih zapisani redovni-ca Radegunda, mučenca papež Pondjan in duhovnik Hipolit ter belgijski jezuitski redovnik Janez Berhmans.

V nedeljo, 14. avgusta, bo praznik med ljudmi zelo znanega mučenca Maksi-milijana Kolbeja, ki se je rodil januarja leta 1894 na Poljskem in vstopil v red minoritov. Bil je zelo izobra-žen. Po letu 1930 je deloval celo v japonskem mestu Nagasaki, ki ga je leta 1945 uničila atomska bomba. Leta 1939 so ga Nemd zaprli in leta 1940 spustili, nato pa februarja leta 1941 znova

zaprli v taborišču Osvviendn (Auschvvitz). Ko so hoteli Nemd zaradi pobeglega jet-nika ubiti deset zapornikov, med njimi tudi družinskega očeta Franca Gajovvniczeka, se je namesto njega prijavil za prostovoljno smrt Maksimilijan Kolbe. Ubili so ga kot zadnjega med deseti-mi 14. avgusta leta 1941 zve-čer, na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja.

V ponedeljek, 15. avgusta, bo praznik Marijinega vne-bovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren, velika maša ali velika gospojnica. Marijino vnebovzetje je med najstarejšimi Marijinimi prazniki in slovesni, zapove-dani praznik, kar za katoliča-ne pomeni, da se morajo ta dan udeležiti maše. Začeti praznovanja tega praznika

s ^ a j o v 5. stoletje, ko so začeli kristjani verovati, da je bila Marija z dušo in tele-som vzeta v nebesa. Versko resnico o tem je razglasil papež Pij XIL leta 1950. V zgodovini so bila imena tega praznika različna: vnebov-zetje (assupmtio), zaspanje (dormittio), preselitev oziro-ma odhod (migratio). V ponedeljek bodo imele praz-nik številne Marije, Marice, Maje, Maričke, Marinke, Micike, Micke, Minke in Mirjam.

V torek, 16. avgusta, bo praznik spokomika Roka (1295 -1327), zavetnika zoper kužne bolezni in rane na nogah in hrvaškega deželne-ga patrona. Legenda pravi, da se je rodil v francoskem mestu Montpellier. Imetje je razdelil revežem, sam pa je odšel v Rim, kjer je takrat razsajala kuga, ki so jo pri-nesli mornarji z vzhoda in pomagal bolnikom. Na seve-ru Italije je tudi sam zbolel. Zavlekel se je v gozd, kjer ga

je s pijačo krepčal angel, pes pa mu je prinašal hrano. Vmil se je v domače mesto. Ker ga niso poznali, so ga zaprli v ječo, v kateri je umrl 16. avgusta leta 1327. Pesem pravi: "Sveti Rok, varuj me rok in nog, da me kača ne piči!"

V sredo, 17. avgusta, bo praznik dominikanskega redovnika Hijacinta, Id je bil rojen leta 1183 na Poljskem. Deloval je na Poljskem, še posebej v Krakovvu, pa tudi v Ukrajini in v deželah ob Baltiku. To je bil čas velikih preseljevanj azijskih naro-dov. Častijo ga kot zavetnika utopljencev. V četrtek, 18. avgusta, bo praznik cesarice Helene, matere cesarja Konstantina Velikega, ki je dal leta 313 kristjanom v rimski državi svobodo. Zgodovinarji so zapisali, da se je vanjo zaljubil rimski častnik Konstandj Klor in da sta se poročila v mestu Naissus, današnjem Nišu v Srbiji.

POGOVOR Razgledi

Tina Klemene iz Zgornje Upnice študira ekonomijo in igra tenis v ameriškem Texasu. Da je pri študiju in v športu zelo uspešna, se ni pohvalila sama, ampak smo to prebrali na univerzitetni spletni strani. V pogovoru je povedala marsikaj zanimivega, tudi to, da profesorji dajo študentom številko domačega telefona in da ima univerza svojo policijo.

t • • V V "oresor i isce o znan e "Profesorji

iščejo znanje in ne neznanje, so

zelo dostopni, dajo nam

tudi domačo telefonsko številko in

elektronski naslov, nas na

govorilnih urah jemljejo kot

enakovredne sogovornike in

zelo veliko dajo na sprotno

delo."

CVETO ZAPLOTNIK

Zakaj v Ameriko? "Že po končani gimnaziji

v Kranju se mi je ponudila priložnost, da bi študirala v Združenih državah Ame-rike. vendar sem se takrat raje odločik za šolanje do-ma, na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Čeprav pri študiju nisem imela težav, mi pri nas ni najbolj ugajalo in sem se po prvem letniku odločila za pot v Ameriko."

Kaj vam ni ugajalo? "Pri nas mi ni najbolje

uspevalo usklajevati športa in študija, v prvem letniku sem zelo zanemarila tenis. Takrat sem bila pred odločit-vijo: ali nehati z igranjem tenisa ali poiskati možnost, kjer bi lahko usklajevala štu-dij in šport."

Je bil to glavni razlog za pot v Ameriko?

"Ne samo to, želela sem spoznati še kaj novega. Tudi večina mojih prijateljev, teni-sačev se je odločila za študij v Ameriki."

Se je bilo težko odločiti in povedati staršem: jaz grem v Ameriko?

"Starši so me razimieli in me vseskozi podpirali, zad-nji teden pred odhodom me je malo stiskalo pri srcu, a sem si dopovedovala, češ -če mi ne bo všeč, se bom pa vrnila."

Pravite: ponudila se je prilož-nost Kje, kako...?

"Pri navezovanju stikov z ameriškimi univerzami, mi je podobno kot še številnim drugim športnikom poma-gal Peter Klavora z Bleda. Pogovarjala sem se s trenerji različnih univerzitetnih ekip in pregledala spletne strani številnih fakultet."

Izbrali ste univerzo v Texasu. Zakaj prav to?

"Na sever me zaradi dolge zime ni vleklo, raje sem sp odločila za Texas, kjer je topleje."

V Texasu ste zdaj že peto leto...

"Lani sem končala dodip-lomski študij ekonomije, smer komerciala, zdaj nada-

ljujem podiplomski študij, magisterij."

Kalina je razlika med študi-jem pri nas in v Texasu?

"Največja razlika je pri odnosu profesorjev do štu-dentov. Profesorji iščejo zna-nje in ne neznanje, nas vse-skozi spodbujajo k študiju in nam pomagajo pri reševanju problemov. So zelo dostopni, dajo nam tudi domačo tele-fonsko številko, elektronski naslov in nas na govorilnih urah jemljejo kot enakovred-ne sogovornike. Zelo veliko dajo na sprotno delo, treba je delati domače naloge, ki jih občasno tudi pregledujejo. Vsak mesec so testi, nato še izpiti."

Ali preverjajo tudi navzoč-nost na predavanjih?

"V razredu je največ tride-set študentov. Profesorji pre-verjajo navzočnost, študente kličejo po imenu ali velja določen sedežni red, iz kate-rega lahko hitro ugotovijo, kdo manjka. Če trikrat manj-kaš in za to nimaš opravičila, avtomatično dobiš za eno nižjo oceno."

Ste športniki deležni kakšnih ugodnosti?

"Za športnike je pogoj, da imajo določeno povprečno oceno, saj sicer ne smejo tre-nirati in tekmovati."

Ste v tenisu napredovali? "Na to bi težko odgovori-

la. Ne morem se primerjati s tistimi, ki se želijo s te-nisom ukvarjati profesio-nalno. Takšni že pri štiri-najstih letih trenirajo dva-krat ali celo trikrat na dan. Na univerzi lahko vadim le enkrat na dan, za več tudi ni časa. Na prvem mestu je šola, šele potem je šport. Tako so me vzgojili že starši."

Kako pogosto prihajate domov?

"Za božič sem doma en mesec, nato še za poletne počitnice, od maja do avgu-sta. Šola se začne ob koncu avgusta in traja do decem-bra, po enomesečnih pofit-nicah pa od sredine januarja do sredine maja."

Je prijetno priti domov?

Tina Klemene

"Uf, je, dom je le eden! Velika razlika je tudi v oko-lju. v Texasu je veliko ravni-ne, včasih že pogrešam gorenjske hribe in gore."

Prijatelji, prijateljice...? "Veliko jih imam. Obiskali

sta me že Američanka in Angležinja, za drugo leto načrtujem obisk prijateljic v Južnoafriški republiki."

Kako drago je šolanje v Ameriki?

"Moj edini strošek je letalska vozovnica in žep-nina, vse ostalo, to je šoliii-no in stroške bivanja, mi plačajo. Prvi dve leti sem morala bivati v študent-skem domu, potem sem si že lahko najela apartma zunaj "campusa"."

Boste nadaljevali študij v Texasu?

"Dokončala bom magistr-ski študij in se vrnila v Slovenijo. Kam me bo potem

zanesla pot, ne vem, a najra-je bi delala v marketingu, oglaševanju."

Ameriške univerze so ugled-ne, priznane. Je to lahko tudi pre^ost pri zaposlitvi?

"Večina, ki se je odločila za študij v Amerild, se je po vrnitvi zaposlila v mednarodr nih podjetjih, kjer bolj cenijo znanje kot v podjetjih, ki so usmerjena le na domači trg."

Kako se počutite v Texasu? Ste se hitro navadili na ame-riški način življenja?

"Znana je južnjaška, teksa-ška gostoljubnost, ljudje te na cesti pozdravljajo in sprašuje-jo, kako si. Na začetku se mi je to zdelo čudno in sem se spraševala, zakaj me pozdrav-ljajo in ogovarjajo, če me ne poznajo, potem sem se na to njihovo odprtost navadila in jo tudi sama sprejela."

Kako je poskrbljeno za zabavo?

"Ker je univerza velika, je tudi veliko možnosti za zaba-vo, vsak študent pa se mora sam odlofiti, koliko bo študi-ral in koliko se zabaval. V Ameriki si polnoleten pri enaindvajsetih letih, dotlej ne smeš piti alkoholnih pijač, prepovedan pa je tudi vstop v nekatere klube. Univerza ima svojo policijo, ki ima enaka pooblastila kot vsa druga, vendar lahko delu-je le na območju univerze. Kršitelj mora plačati kazen, opravljati razna dela, obisko-vati tečaje..."

Je za zabavo sploh kaj časa? "Vsak dan od ponedeljka

do petka so treningi, med tekrnovalno sezono, še zlasti spomladi, so ob koncu tedna tekmovanja in veliko potuje-mo. Takrat res ni prostega časa."

Ste kljub temu uspešni pri študiju?

"Ne, nimam nobenih težav."

Menite, da vam bo študij v Ameriki dal več znanja kot šolanje doma?

"Predvsem mi bo dal več življenjskih izkušenj. Dobro sem se naučila jezika, nava-dila samostojnosti, spoznala del sveta, različne kulture, nove prijatelje..."

So teroristični napadi spre-menili način > življenja v Ameriki?

"V vsakdanjem delu in življenju tega ni čutiti, to občufiš na letališčih, kjer ti vzamejo prsme odtise, te slikajo. Ob napadu 11. sep-tembra 2001 sem tudi sama spoznala, kakšni domoljubi so Američani. Takrat so bili fantje priprav-ljeni iti v vojsko in obraču-nati s teroristi."

Do 24. avgusta boste doma, na počitnicah. Kako jih boste preživeli?

"Na morju, v hribih, gori, doli, naokoli... To so zadnje počitnice, potem bo služba".

Boste igrali tenis tudi po vrnitvi domov?

"Tekmovalno ne več, ampak le še za lastno veselje, morda bom kdaj učila tudi otroke."

i 8

ZGODBA Razgledi

Družine Oblak ni moč zgrešiti na nobeni prireditvi v Žirovskem vrhu in drugod v občini. Vsaj en član družine, ponavadi pa kar vsi, so udeleženi pri organizaciji, pisanju scenarijev, režiji, igri, folklori, ansamblu ...

^adi imamo Zalo inTavčara D R U Ž I N A O B L A K IZ Ž I R O V S K E G A V R H A SV. U R B A N A (PO D O M A Č E PR' O M E J Č K )

BOŠT7AN BOGATAJ

"Skozi odprtost,

radodamost smo vsi skupaj spoznali nekaj čudovitih ljudi

in sklenili iskrena

prijateljstva," pravi Lucija

Oblak.

Na majhni hribovski kme-tiji Pr' Omejčk, kjer stroji še danes ne ^ j o pomembnej-še vloge, saj so zemljišča pre-strma, so doma oče Roman in mati Tončka, osnovnošol-ka Mateja ter absolventka Lu-dja s fantom Romanom. Vsi so vpeti v kulturno in druž-beno dogajanje občine. Ob vprašanju, kaj vse delajo, kje sodelujejo, odgovoru ni kon-ca in kraja. Sodelujejo s Kul-turnim društvom Trata, pri Društvu podeželskih žena Blegoš, Folklorni skupini Zala, Triu Zala, pri Turistič-nem društvu Žirovski vrh in Rdečem križu Gorenja vas (Tončka je poverjenica za Brebovnico in Žirovski vrh).

Najbolj dejavni sta Tončka in Ludja, kar se vidi tudi pri pogovoru. "Zelo radi nasto-pamo," v imenu vseh f»ove Tončka in nadaljuje: "Spom-nim se, kako nesamozavest-na je bila Ludja v osnovni šoli. Z nastopanjem pa ji je ta rasla in se niti ne ozira na ti-ste, ki na kulturo in zgodovi-no ne dajo veliko." "Zelo rada vidim vesele, zadovolj-ne obraze. To je tisto zado-ščenje, ki me vleče h kulturi. In še nekaj - skozi odprtost, radodamost smo vsi skupaj spoznali nekaj čudovitih lju-

di in sklenili iskrena prijatelj-stva," doda Ludja.

Omejčkove smo ob poroča-nju s številnih prireditev, pa naj je šlo za odpiranje lokJ-nih cest, ob veselicah, ob viso-kih jubilejih Žirovskarjev in še kje, vedno srečevali. Tudi zato nas je zanimalo, kaj jih žene k temu delu, zakaj se lo-tevajo nečesa, kar prinaša le notranje zadovoljstvo, hkrati pa tudi ohranja kulturno de-diščino in ohranja tudi kultur-ni in splošni utrip krajev v Ži-rovskem vrhu, denarja pa ne? "Vse po malem nas žene, predvsem pa želimo kraju dati težo. Prej se Žirovskarji niti poznali nismo, predvsem mladi smo bili vsak zase. Se-daj pa jih veliko sodeluje. Žal pa se nekateri sramujejo naše kulturne dediščine," nam je j)ovedala Ludja. Naj na tem mestu zapišemo, da je Žirov-ski vrh sestavljen iz številnih krajev, nekaj jih je v občini Gorenja vas • Poljane (tako tudi Žirovski vrh sv. Urbana), nekaj v občini Žiri. Hiše so "nametane" po vrhu enkrat bliže, drugič spet bolj nara-zen, zato mladi do prijateljev ne morejo tako kot v mestu - v minuti ali dveh. Danes se mladi v Žirovskem vrhu po-znajo. Skupaj plešejo v Folk-lorni skupini Zala, ki jo vodi Ludja. Razen nad folklornimi

plesi se navdušujejo tudi nad modeminffSi kot pravi Lud-ja, radi plešejo. "Ob ustanovit-vi turističnega društva smo rekli, da bomo združili moči in se spoznali med seboj ter z drugimi. Želeli smo tudi izko-ristiti vedenje starejših o živ-ljenju v Žirovskem vrhu pred desetletji. Zelo lahko jih je bilo motivirati, da so nam za-upali številne zgodbe in anek-dote," Ludjo dopolni Tončka. Nadaljuje, da jo je že v otro-štvu zelo zanimala kultura, da bi zapisala rodove, zgodovino kraja in podobno, " ž i to še ni prišlo na vrsto. Še posebej mi je žal, da nisem uporabila in zapisala vedenja mojih tet...," zamišljeno nadaljuje Tončka in nadaljuje: "O običajih, na-vadah in podobnem izpred več deset let. Spominjam se, da sem v otroštvu pomagala stari mami na kmetiji le, če mi je pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva. To je bilo moje plačilo."

Absolventka Lucija se je odločila, da za diplomo pri-pravi multimedijsko predsta-vitev življenja v Žirovskem vrhu. "Narediti želim nekaj uporabnega in bom zato ob-iskala družine ter opisala nji-hovo življenje, zabeležila za-nimive reči. Takšne, ki bodo pritegnile tudi druge. Zani-majo me predvsem zgodbe.

ki bi se sicer pozabile. Danes skoraj nobenega to ne zani-ma, čez čas pa bo najbrž dru-gače," o načrtih pove Ludja. Če lahko rečemo, da je Ton-čka z nastopanjem, režijo in pisanjem scenarijev "okuži-la" Ludjo, potem velja, da sta obe skupaj navdušili tudi oba Romana in Matejo. Slednja je že zelo zgodaj začela vadi-ti harmoniko, veseli pa jo še ples, igra in petje. "In da je lepo oblečena!" doda Tončka in pove zgodbo, kako se je kot majhna deklica tudi osemkrat preoblekla, preden je bila popolnoma zadovolj-na s svojim krilom.

Do leta 1990 je bil oče Ro-man zaposlen v rudniku. Z

odpravnino si je nakupil ne-kaj strojev in pred leti odprl dopolnilno dejavnost na kmetiji: izdeluje vrtne gar-niture, spominke, ure, igra-če in podobne izdelke iz lesa. "Pri tem delu veliko igra iznajdljivost in inovativ-nost. Tega sem se pravza-prav navzel nekaj od druži-ne, po drugi strani pa oni tudi od mene, saj smo iz-najdljivi in inovativni posta-li tudi na drugih področjih," razloži oče Roman. Še en-krat jih vprašamo, kje tiči razlog, da toliko svojega časa razdajajo za zabavo? "Radi imamo Zalo, pa zgo-dovino Ivana Tavčarja," pre-prosto pojasnijo.

Korak v medijsko preobrazbo 7 S E D M I C A

MARJETA SMOLNIKAR

Poslanka liberalne demo-kracije Majda Širca se zaskrbljeno, ah, kaj

zaskrbljeno, prestrašeno spra-šuje, ali je tvorno denarno pod-pirati dejavnost, ki bi se mora-la Jinancirati sama. V mislih je imela sklad za pluralizacijo medijev, ki ga predvideva novi medijski zakon. O, pa še kako prav pride tovrstna podpora, gospa Majda Širca. Vprašajte tiste, ki so v prgšnjem komuni-stičnem sistemu medijske hiše gradili in preživljali z izdatni-mi družbenimi sredstvi.

Po^mo, kako je s samopre-živetjem (tiskanih) medijev. V primerjavi z drugimi zahodni-mi državami, je postala Slovenija povsem normalna politična tvorba. Še zlasti po

lanski spremembi oblasti. Po nečem pa se Slovenija ne bo mogla nikdar primerjati z Nemčijo, Francijo, Poljsko ali, recimo, Ameriko. To je, po številu prebivalcev. Torej po številu tistih, ki govorijo ali vsaj razumejo slovenski jezik. Kar najprej pomeni, da je slo-venski jezikovni prostor ome-jen na dva milijona pismenih Zemljanov, če upoštevamo tudi dojenčke in predšolske pri-padnike našega naroda, ki se bodo morali branja in pisanja šele naučiti. Na tako omeje-nem jezikovnem prostoru pa je utopično pričakovati z zahod-nim svetom pritt%erljive tržne razmere. Še zlasti, ko je nekdo v neenakovrednem položaju. Govorim, kajpada, o normal-

nih razmerah na trgu množič-nih občil. Pri čemer pojem nor-malne razmere pomeni tudi ali predvsem medijski plurali-zem; tako regionalno kot tudi vsebinsko in ideološko pestrost množičnih medijev.

Poslanka Majda Širca in njej podobni živijo na Mesecu, če verjamejo, da bi se morala biti neka regionalna časopisna hiša sposobna sama od sebe postaviti na noge in na trgu enakovredno konkurirati ve^i, da ne rečem najvei^i časopisni hiši v državi. V regionalnih časopisnih hišah bi morali biti zaposleni sami čarovniki, da hi se na trgu enakovredno merili s Cmo vdovo. Ker čarov-nikov, kot vemo, ni (so samo "čarovnice"), je država dolžna

pomagati tistim (regional-nim) medijem, ki se ždijo ozi-roma so se pripravljeni boriti za večji kos medijske pogače. In jim s sredstvi sklada poma-gati zgraditi vsaj potrebno infrastrukturo. Kar pomeni, da množična občila z desetlet-no tradicijo (recimo Delo, Dnevnik, Večer, Mladina) do tega denarja niso upravičena. Kratko malo zato ne, ker so večino preteklega obdobja ži-vela na skupni kotno. Ne pa zaradi svoje politične izvor-nosti.

Se pa strinjam z vsemi tisti-mi, ki opozarjajo, da sklad ne sme postati sredstvo, s katerim bi si lahko katera koli vlada subvencionirane medije podre-dila. Kljub državni pomoči

morajo ti mediji ostati neodvis-ni in do oblasti kritični. Ne-nazadnje je to njihova primar-na vloga. (Cesar i* vseh medij-skih hišah še vedno ne razume-jo.) Če ho tako in pričakujem, da bo, potem sklad za plurali-zacijo medijev ne pomeni nič več in nič manj kot začetek tranzicije slovenskega medij-skega prostora. Skrajni čas je, da se končno začne in v dosled-nem času konča tudi ta druž-bena preobrazba. Šele, ko bo končana tudi ta zgodba in bo vzpostavljen pogojno rečeno normalen medijski trg (pogoj-no zaradi majhnosti slovenske-ga jezikovnega prostora), bo Slovenija povsem primerljiva s tradicionalnimi demokratični-mi družbami.

EKONOMIJA stefan.zargi@g-glas.si 1 9

Namesto štrukljev kalamari Gostinci povezani v sekcijo pri Obrtni zbornici Slovenije opozarjajo na nelojalno konkurenco turističnih kmetij. Za kvaliteto je potrebno znanje.

ŠTEFAN ŽARGI

Ljubljana - V sredo sta pred-stavnika sekcije gostincev pri Obrtni zbornici Slovenije, predsednik sekcije Jože Kot-nik in član upravnega odbora Drago Delalut, predstavila stališča te sekcije, ki jih je pripravil upravni odbor se-stavljen iz danov iz vseh slo-venskih regij. Povod za to je bila objava Sprememb in do-polnitev zakona o gostinstvu, Id so bile objavljene v parla-mentarnem poročevalcu ka-nec julija in tako pripravljene za prvo branje v državnem zboru. V sekciji so zaskrblje-ni nad gibanji v slovenskem gostinstvu, saj podatki o članstvu v sekciji kažejo na velik, kar 40-odstotni upad, saj se je število članov od leta 2001, ko jih je bilo 4.211 le-tos, spomladi zmanjšalo na 2.665. čeprav gre pri tem delno tudi za spremembe re-gistracije ter s tem včlanjeva-nje tudi v Gospodarsko zbor-nico Slovenije, je trend vse-kakor zaskrbjjujoč in del vzrokov je zagotovo tudi v ve-likem obsegu sive ekonomije oziroma nelojalne konku-rence.

V društvih brez predpisov

Že več let v sekciji za go-stinstvo pristojne državne organe opozarjajo na dve vr-sti nelojdne konkurence: v društvih, ki se ukvarjajo z go-stinsko dejavnostjo in na, kot pravijo, "izrojenih" turistič-nih kmetijah. Za gostinsko dejavnost, ki je posebej ob-čutljiva za zdravje potrošni-

Stališča gostincev povezanih v sekcijo D Z S sta predstavila predsednik sekcije Jože Kotnik (desno) in član upravnega odbora Drago Delalut.

kov, je namreč značilno, da je s številnimi predpisi - v sredo smo slišali, da jih je kar 112, hudo in zelo zahtev-no omejena, zato ima tisti, ki teh predpisov ne upošteva, veliko prednost tako pri delu, kot pri davkih. Po večletnem opozarjanju, tudi pri pripravi zaJcona o preprečevanju dela na črno, naj bi spremenjeni zakon o gostinstvu ter novi zakon o društvih preprečila množično zlorabljanje druš-tev za nelojalno opravljanje gostinske dejavnosti, čeprav po oceni sekcije ne v celoti, saj dopušča registracijo druš-tev z registrirano gostinsko dejavnostjo. Načeloma go-stinci zahtevajo enak položaj pri opravljanju dejavnosti in za vse enak položaj na trgu, kar naj bi se postopoma ure-dilo. Pri tem je Jože Kotnik ugotovil, da še nikdar niso imeli pri državi - konkretno

na direkciji za turizem mi-nistrstva za gospodarstvo, to-liko posluha, kot ga imajo se-daj.

Kmečki turizem brez domače hrane

Drugačen pa je po oceni sekcije za gostinstvo položaj pri turističnih kmetijah, kjer tako imenovane izletniške kmetije opravljajo klasično gostinsko dejavnost z bistve-no manj omejitvami in obre-menitvami, kot drugi gostin-ci. Pri tem poudarjajo, da ni-majo nič proti tistim turistič-nim kmetijam, ki ponujajo domačo hrano in pijačo, praksa pa kaže, da v mnogih primerih temu ni tako, saj ponujajo celo ribe in morske sadeže, lokalne skupnosti pa brez pomislekov dajejo tudi dovoljenja za točenje alko-holnih pijač. Na ministrstvu

za gospodarstvo so sicer letos izdali uredbo, po kateri mora jo na kmečkem turizmu po-nuditi vsaj tretjino doma pri-delane hrane in pijače, za tretjino jo morajo pridobiti iz sosednjih kmetij in le tretji-no lahko kupijo v trgovini, kar pa v sekciji gostincev oce-njujejo, da je veliko preblago. Za vzgled navajajo Italijo, kjer je nakup v trgovini ome-jen na 15 odstotkov, v Avstri-ji lahko na kmetijah ponuja-jo le hladne jedi, podobno strogo pa je omejen "agrotu-rizem" tudi na Hrvaškem, Španiji in še kje.

Za kvaliteto je potrebno znanje

Gostince povezane v sekci-ji Obrtne zbornice Slovenije pa čudi še ena sprememba, ki jo prinaša predlagani za-kon. Ukinja namreč izobraz-beni pogoj za gostinsko de-javnost z izgovorom, da to zahtevajo smernice v Evrop-ski uniji za sprostitev podjet-niških pobud. Prepričani so namreč, da je prav znanje -torej dovolj strokovno uspo-sobljenih kadrov, pogoj za višjo kvaliteto gostinske de-javnosti, ki lahko v rnnogo-čem pripomore k ugledu dr-žave. Poklica kuhar in nata-kar sta deficitarna, mnogo je dela na črno, številni odhaja-jo v tujino. V obrtni zbornici so celo pripravili poklicni standard kot podlago za pri-pravo izobraževalnih progra-mov za mojstrske nazive tudi v gostinstvu in prepriča-ni so, da je ukinitev izobra-zbenega pogoja korak v pov-sem napačno smer.

Revizije poglobile izgubo Skimarja Izredna revizija poslovanja Elanove krovne družbe je pokazala, da je Skimar lani posloval s 1,93 milijarde tolarjev izgube.

ŠUFAN ŽARGI

Begunje - Pred nekaj dnevi so v javnost prišli nekateri podatki o ugotovitvah izredne revizije poslovanja Elanove krovne družbe Ski-mar, ki jo je po menjavi vod-stvene ekipe zahteval nad-zorni svet in po poročanju poslovnega dnevnika Fi-nance sta ugotovitve konec julija potrdila tudi nadzorna sveta Skimarja in Elana. Po teh podatkih je prvotno ugo-tovljena izguba v višini 1,5 milijarde tolarjev po reviziji revizijske hiše Ernst & Young narasla na 1,93 mili-jarde tolarjev, za kar naj bi

bili krivi prenapihnjeni pri-hodki in nekritično izkazane terjatve v času, ko je Skimar in celotno skupino vodila ekipa pod vodstvom Uroša Koržeta. Kot je že aprila povedal novi predsednik up-rave Skimarja Tevž Tavčar, so v Elanu izdelali novo otvoritveno bilanco s 1. janu-arjem 2004, v redno revidi-rano bilanco pa vnesli tako imenovani bistveni popravek vrednosti. Tavčar trdi, da pri-bližno 700 milijonov tolarjev izgube izvira iz izgub - slabih naložb, trgovske hčerinske družbe Atac, ostalo pa iz fjoslovanja Elana, predvsem iz podskupine Elan Marin.

Nekdanji prvi mož Skimar-ja in Elana Uroš Korže te na-jnovejše ugotovitve zavrača in trdi, da so bile bilance poslo-vanja Elana in Skimarja izde-lane v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, revidirane in potrjene na pristojnih organih. Predvide-va, da je povečevanje izgube povezano z Elanovimi hipotekami, ki pa so nastale v 90-ih letih, še v času pred prevzemom vodenja s strani njegove ekipe. Kljub temu da revizijskega poročila ne po-zna, sumi, da so podatki zmanipulirani in napačno prikazani. Vse v smeri utemeljihfe vrste odškodnin-

skih tožb, ki jih je sedanje vodstvo Skimarja vložilo pro-ti Koržetovi ekipi, ki da je s prenapihnjenimi podatld o uspešnem poslovanju pred-vsem skrbela za čim večjo na-grado vodstvu. Meni, da gre za veliko malverzacijo in obrekovanje, ki ga bo potreb-no razčistiti na sodišču.

Poslovanje Elana vse od leta 2000 naprej - leta 2000 je namreč Elan od zagrebške Privredne banke kupila Slovenska razvojna družba, že od novembra lani pregle-duje tudi Računsko sodišče, ki naj bi svoje poročilo pripravilo predvidoma v za-četku septembra.

Uspešno prvo polletje za lEDC-Poslovno šolo Bled Prejeli so mednarodno priznanje za podiplomski študij - akreditacijo združenja AMBA.

ŠTEFAN ŽARGI

Bled - Kot so sporočili iz lEDC-Poslovne šole Bled, je ta izobraževalna ustanova uspešno zaključila prvo pol-letje 2005. Daljše programe, seminarje in posebne dogod-ke je obiskalo 1605 udeležen-cev iz 57 držav, od začetka de-lovanja lEDC oz. njenega predhodnika Centra Brdo pa že 32.765. Prvo polletje je za-znamovalo doslej največje mednarodno priznanje podip-lomskemu študiju na lEDC-Poslovni šoli Bled: lEDC je prejela akreditadjo združenja AMBA (Assodation of MBAs) za vse tri mednarodne podiplomske študije MBA. Prestižna akreditadja, ki jo je v štiridesetih letih delovanja združenja AMBA prejelo le okrog sto poslovnih šol na svetu, lEDC ponuja možnost za še večjo intemadonalizad-jo študija MBA in nadaljnjo krepitev mednarodnega ugle-da. Šola je v obdobju od janu-arja do julija 2005 organizira-la 44 seminarjev oz. 300 se-minarskih dni. Tudi v prvem polletju 2005 se nadaljuje trend visoke stopnje medna-rodne udeležbe v vseh izobra-ževalnih programih, saj iz tu-jine prihaja kar 70 odstotkov udeležencev.

V okviru inovativnega kon-cepta povezovanja manag-menta in umetnosti, sveto-vnega trenda na področju po-slovnega izobraževanja, ki ga dejavno soustvarja tudi lEDC, so v predmetnik študi-ja MBA začeli sistematično vključevati učenje iz umetno-sti in drugih poklicev; za ude-ležence podiplomskega štu-dija na lEDC so priredili več interdisdplinamih ciklusov, v katerih so sodelovali svetov-ni guruji voditeljstva in zna-na imena iz umetniškega sveta. lEDC-Poslovna šola Bled postaja vse bolj medna-rodno uveljavljena institudja, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bila v prvem polletju 2005 deležna pozornosti številnih svetovnih medijev: poleg CNN International, so o šoU poročali tudi Financial Times - v sedmih mesecih trikrat, Die Presse, ORF ter vodilni mediji v vseh državah, kjer je šola sodelovala na predstavit-vah in drugih dogodkih.

Leto 2005 bo lECD-Poslovna šola Bled v poslov-nem smislu predvidoma za-ključila v skladu z zastavlje-nimi cilji in s pozitivnim re-zultatom; v prvih šestih me-secih letošnjega leta so dose-gli 52 odstotkov planiranih prihodkov.

LJUBLJANA

Slovenija še vedno na prvem mestu

V avgustovskem poročilu, ki ga objavlja največja svetovna bonitetna hiša, Dun&Bradstreet, je Slovenija še vedno na prvem mestu v regiji in rating Ima še vedno znak rasti. Ko so analizirali nedavno sprejeto strategijo razvoja Slovenije, po kateri smo si zastavili cilj, da naj bi bruto domači proiz-vod rasel za 3 odstotne točke hitreje kot v razširjeni EU, so to ocenili kot realno, pozitivno pa ocenjujejo tudi povečeva-nje izvoza blaga in storitev. Š. Ž.

Tako, tako zelo osvežujoče, z zdravilno klimo na Rogli...

POLETNE POČITNICE Vključeno; 5 ali 7X pohenzion, neomejeno kopanje na Ro^i, kopanje * C Termah Zreče, 1 x vstop v savno, mini klub za otroke fej? 8

5 dni že od 40.000 SIT/osebo fc i 7 dni že od 55.000 SIT/osebo ^ ^ i :

POLETNI ODDIH v V i l a h l e m ^ a h Z r e i e ' | | Vkljuieno: jj | S M 7 X polfmtkm, neomtjerio kopanje, jutranja pnmasdlui, t X »J pchedtui runi na Lcvrtnika jttera alt popoldansko poupdt^ fto' » Š Dravinjski'dohnt, ] x ali 2 x obisk fitnesa, panoramska vozftja s .. S S sedeultco, ammatšja la otroke in ojnsle g »

5 dni 4 7 ^ 0 SIT/osebo | | 7 dni 63.500 Srr/osebo . | I

DoplB6t«:n«n>ostHavv8rioposttJjnlMbi, tiKielldnataku 9 03 7 5 7 6 0 00 , 0 1 2 3 2 9 2 64 . vww.r09la.8i

R A m i ^ ^ M E V »o J, »7.2. n.B, lOJ.T mg

UKV, »TPaKX »os

Radio Cerkno, d. o. o. Platlševa ulica 39,

5282 Cerkno Tel.: 0 5 / 3 7 34 7 7 0 Fax: 0 5 / 3 7 3 4 771

E-pošta : i n f o @ r a d i o - o d m e v . n e t

20 K M E T I J S T V O cveto.zaplotnik@g-glas.si

KRANJ

Gnezdo med balkonskim cvetjem Ptice gnezd i jo tam, kjer se počut i jo varne, za to si včas ih

izberejo tudi nenavadne kotičke. Ko je go spod in ja na balko-

nu hiše v okol ici Kranja zalivala rože, je v cvetl ičnem koritu

m e d s ad i kam i opazi la tudi nekaj nenavadnega - ptičje gnez-

do. Odtlej je to h i šna z an im i vo s t , vs i d ruž in sk i člani z zani-

m a n j e m spremljajo ptico (najverjetneje je bela pastirica) ter

Zapora ceste zmanjšala obisk • "Z zaporo gozdne ceste Voje - Vogar - planina Blato se je najbolj zmanjšal obisk v Lazu in na Krstenici," ugotavlja Dušan Jovič, kmetijski svetovalec v Bohinju in dober poznavalec razmer na planinah.

dogajanje v g n e z d u in v okol ic i . Najprej je bilo v g n e z d u e n o

s a m o jajce, nato dve, tri, štiri, pet. Iz njih s o se že zvalili

mladiči, " m a m i c a " jih greje in j im p r idno pr inaša hrano. Za -

n imivo : to je že d r u g o ptičje g n e z d o v bližini, iz prvega, ki ga

je ptica splet la v z a č a s n i elektr ični omar i c i na g r a d b i š č u

nove hiše, s o mladič i že vzleteli. C . Z .

ŠKOFJA LOKA

Na ogled radgonskega sejma Š ko f j e l o š ko g o v e d o r e j s k o d r u š t v o , kmet i j s ka s ve tova l na

s lužba in kmet i j sko g o z d a r s k a z ad ruga pripravljajo v sredo,

31. avgusta, o rgan i z i ran og led kmetijsko ž iv i l skega sejma v

Gornj i Radgon i . Z a člane d ru š t va je cena 3.500 tolarjev, za

ostale 4 . 0 0 0 tolarjev. Prijave sprejemajo d o 29. avgus ta oz.

d o za sedenos t i av tobusa v tajništvu K C Z Škofja Loka (tel.

št. 51-30-300, M o n i k a N u n a r ) . C . Z .

CVETO ZAPLOTNIK

B o h i n j velja za p o j e m pla-

n i n s k e g a p a š n i š t v a v

S l oven i j i . K o l i k o p l a n i n je

še "ž iv ih " . '

" V B o h i n j u " ž i v i " šes t in -

dvajset p l a n i n i n s e d e m

s k u p n i h pašnikov, letos je na

novo zaživela p lan ina Vogel ,

na kater i načrtujejo t ud i

obnovo s i rarne v predračun-

s k i v rednost i šest m i l i j onov

tolarjev. A g r a r n a s k u p n o s t

Boh in j ska Bistrica, k i uprav-

lja s to p lan ino, jo želi vklju-

čiti v turist ično s i rarsko pot."

S o že z n a n i la s tn ik i p l a n i n ?

" Las tn i š tvo še n i urejeno,

agrarne s kupno s t i s o dobi le

nasaj pr ib l i žno deset odstot-

kov zemlj i šč na o b m o č j u pla-

n in . V s e ležijo v T r i g l a v s kem

n a r o d n e m pa rku , doslej pa

je bila praksa takšna, da se je

d ržavn i pravobrani lec pravi-

l oma pritoževal n a odločbe o

vrnitvi v naravi."

K o l i k o ž i v i ne se letos pa se

na p l a n i n a h ?

•V-- J 1 • C i ^ :

kop.iltu trtsa 'a cH x '.'o c I »vaMclJ. too % bombai

KAJ JE LEPŠEGA, KOT VZETI DOPUST IN VEČINO PROSTIH DNI PRELEŽATI N A B R I S A Č I , S P R I J E T N I M B R A N J E M V R O K A H ...

V Goren j skem g lasu v a m poleg časopisa, ki v a m ga lahko

p r inesemo v katerikoli kraj v Sloveniji ali na Hrvaškem,

za poletno sprostitev p o n u j a m o naslednji poletni dvojček:

K O P A L N O BRISAČO + R O M A N T I Č N O K R I M I N A L K O M O N T Y .

C e n a knjige: 1.750 tolarjev,

za naročnike Gorenjskega glasa: 1 4 0 0 tolarjev C e n a brisače: 2 . 9 0 0 tolarjev,

za naročnike Gorenjskega glasa: 2 .500 tolarjev Cena br isače in 'knjige: 4 . 0 0 0 tolarjev,

za naročnike Gorenjskega glasa: 3 . 0 0 0 tolarjev Po pošti: o s n o v n a cena + poš tn ina

Nepreklicno naročam: darilni dvojfek O , knjigo Monty [H, brisačo C!.

- Ime in pnimtk: L-l l—JL-l l—ll_ l l—ll-J l—II—11—JLJL—ILJ I—JI—JL_l l_ J I__ l l_ l l II n

Polena Pe i.«!' Monty oiladinsVa »itcalufi la ml jiit

l>»Ji.c 't» njibo-.* Maric

JI—)1—JL—IL. _ll—1

Polni nailoK

NaminIkUneUdo NanenHka Statika: LJLJLJI, II I Darilni dvojček, ali vsak Izdelek posebej, lahko kupite na sedežu podje^ Coienjski glas, na Zoisovi i v Kranju, vsak delavnik od 7. do i;, ure, naročite po telefonu 04/20142 4iall s prik>ženo naročilnko in s pladlom po pov:^u. Gorenjski Glas

D u š a n Jovič

" Ž i v i ne je p r ib l i žno toliko

kot lani. N a p l an inah je 107

krav mc^zn ic i n 147 krav do-

jilj, 314 ^ a v ostalega goveda,

31 konj, kobi l i n žrebet, 321

ovc i n 35 koz , n a s k u p n i h

pa šn i k i h pa 75 krav mo l zn i c

i n 2 9 dojilj ter še 37 glav osta-

lega goveda."

Prejšnja leta je bil z last i na

P o k l j u k i ve l i k p r o b l e m s

kon j i ...

" Le to s tega p r o b l e m a ni ,

konj i se pasejo na U s k o v n i -

ci, zanje s o uredi l i štiri čre-

d inke. "

Kaj pa g o z d n a paša, b ik i . . . ?

"Največji p rob l em z gozd-

n o pašo je na Goreljku, ven-

dar ga b o zelo težko rešiti,

ker je za pašo premalo povr-

š in . Z b i k i n i b i lo n i ko l i

težav, tudi letos jih ni, saj so

le tam, kjer lastniki želijo, to

je na Krstenici,v Praprotnic i

i n n a V e l e m polju."

S o v se p l a n i n e d o s t o p n e

vsaj s traktorji?

" Več i na je dostopna, vse

pa ne. Pr i o sk rb i p lan in Ve lo

polje, Laz, K r s ten i ca s i

p o m a g a j o s he l i kopte r jem,

ponekod pa še tudi s konji."

Je pa ša p o v s o d nadzo ro va -

n a ?

"Pastirji so na v seh plani-

n a h , na več i n i p l a n i n t a m

tud i bivajo, n a nekatere

hodijo vsaj trikrat na teden iz

do l ine. Pastirjev tud i za

letošnjo p a š n o s e z o n o n i

bi lo težko dobiti, še najpogo-

steje se menjajo na Pečani."

A l i n a v s e h p l a n i n a h t u d i

s irarijo, predelujejo m l e k o ?

" M l e k o predelujejo na os-

m i h p lan inah, to so Krsteni-

ca, Laz, Ve lo polje, Konjščica,

Uskovn ica , Praprotnica, Za -

j a m n i k i i n Gore l jek. Z

Goreljka s o prejšnja leta veči-

n o mleka odpeljali v dol ino,

zdaj ga vozita le še dva - eden

redno i n d r u g i občasno. Po-

leg teh dveh vozijo m l e k o v

d o l i n o le še s p l a n i n e Ja-

v o m i k , p r e vo z s o f i nanc i r a

obč ina s tolarjem od litra."

V e č m l e k a ostaja na p lan i -

n a h . A l i to p o m e n i t u d i

bo l j šo p o n u d b o ?

" P o n u d b a se izboljšuje,

prav tako tud i kakovost sira

i n d r u g i h i zde lkov. Majer j i

in majerice s o opravil i tečaj,

tudi letos ga b o m o v sodelo-

vanju s k ran j sko srednjo bio-

t e h n i š k o š o l o pr ip rav i l i na

Kon j šč id . "

K a k š n o je z a n i m a n j e za

t u r i s t i č n o s i r a r s k a pot, k i

ste jo u red i l i p red leti?

" N a p l a n i n i P r a p r o t n i c a

s o konča l i z o b n o v o s i rarne,

v o k v i r u katere s o ured i l i še

k u h i n j o , s o b o i n san i tar i je

za pastirja, pr ik lop i l i elektri-

k o i n u r ed i l i san i ta r i je za

obiskovalce. N a Konj šč i c i s o

že obnov i l i s i ra r sk i del, zdaj

urejajo prostore za pastirja.

D a b i prepreč i l i m o r e b i t n o

o n e s n a ž e n j e vode , b o d o

v g r ad i l i c i s t e rno , v ka te ro

bodo speljali o d p a d n e vode.

N a p l a n i n i V e l o pol je s o

k u p i l i n o v m o l z n i stroj,

e lek t r i čn i a g rega t i n še

nekaj d r u ge op reme , v L a z u

načr tu je jo je sen i o b n o v o

v o d o v o d a i n san i ta r i j za

sirarja. N a Kr s ten ic i s o ure-

di l i s i r a r s k i del i n k u h i n j o .

N a p l an i n i Pečana načrtuje-

jo zak l juček del na s i r a rn i -

s i r a r s k i del i n b i va lne p ro -

store za pastirja."

N a p l a n i n o L a z s o u re ja l i

tud i d o s t o p n o pot...

"Neka te r i up r av i čenc i s o

pot urejal i n a la s tno pest,

b rez sog las ja T r i g l a v s k e g a

Živina na poti na planino Velo polje.

" P o t je d o b r o ob i s k ana .

Neka te r i tur i s t i p rehod i jo

v so , d r u g i se od loč i jo le za

del poti ali s a m o za ob i sk ene

p lan ine . Z z a p o r o g o z d n e

ceste Voje - V o g a r - p lan ina

Blato se je zmanj ša l ob i sk na

fuž ina r sk ih p lan inah, še zla-

sti n a K r s t en i c i i n v Lazu .

U p a m , da to n e b o zavr lo

razvoja planin."

Kaj je letos novega n a p lan i -

n a h ?

na rodnega parka i n agrarne

skupnost i . De la so ustavil i i n

pot že v rn i l i v p r vo tno sta-

nje."

K a k š n i s o pogo j i za p a š o ?

" Le to s se n a d pogo j i n e

m o r e m o pritoževati, v sega je

dovolj - trave i n vode. Strele

in medvedje s o zaenkrat živi-

n i prizanesl i, zabeležil i s m o

le tr i nesreče, v ka te r i h s o

zaradi p o š k o d b pogin i la štiri

goveda."

V četrtmi leta izkoristili 26 odstotkov kvote

CVETO ZAPLOTNIK

K r a n j • Po podatkih agencije

za kmet i j s ke trge i n razvoj

podeželja so kmetje i n kme -

tijska posestva v le tošnj ih

prv ih t reh m e s e c i h mlečne-

ga leta odda l i k m e t i j s k i m

z a d r u g a m i n d r u g i m reg i -

s t r i r a n i m o d k u p o v a l c e m

134,6 m i l i j o n a k i l o g r a m o v

mleka, s č imer so izkoristil i

26 ,1 odstotka n a c i o n a l n e

kvote, k i s icer z n a š a 515,7

mi l i jona k i l og ramov . Apr i l a

s o odda l i nekaj m a n j kot

43,8 m i l i j o n a k i l o g r a m o v

mleka, maja 4 6 , 8 mi l i jona i n

junija d o b r i h 4 4 m i l i j onov

k i l o g r a m o v . A g e n c i j a je v

l e to šn jem k v o t n e m letu, k i

se je začelo 1. aprila i n se bo

končalo 31. marca pr ihodnje

leto, d o 8. avgus ta dodel i la

k m e t i j s k i m g o s p o d a r s t v o m

4 9 7 , 6 m i l i j o n a k i l o g r a m o v

kvote za oddajo mleka v mle-

karne i n skoraj 20 ,2 mi l i jona

k i l o g r a m o v za n e p o s r e d n o

prodajo, kjer n a c i o n a l n a

kvota z n a š a 4 4 , 7 m i l i j o n a

k i l o g r a m o v . N a c i o n a l n a

rezerva za oddajo v m l e ka r no

je 18,1 m i l i j ona i n za nepo-

s redno prodajo 24,5 mi l i jona

k i logramov.

FINANCE cveto.zaplotnik@g-glas.si 21

Kad in Sod napovedala tožbo Kapitalska in odškodninska družba sta na skupščini delničarjev Gozdnega gospodarstva Bled napovedala izpodbojno tožbo na sklep o uporabi bilančnega dobička.

CVETO 2^LOTNIK

Bled • Delničarji dnižbe Gozdno gospodarstvo Bled so na skupščini delničarjev prejšnji četrtek v osrednjih točkah dnevnega reda odlo-čali o uporabi bilančnega do-bička za lani in o pooblastilu upravi za nakup lastnih del-nic. Družba je ob koncu lan-skega leta imela nekaj manj kot 160 milijonov tolarjev bi-lančnega dobička, v katerem je bilo 124 milijonov tolarjev prenesenega dobička in 35,6 milijona tolarjev ostanka lan-skega fistega dobička. Celot-ni lanski dobiček je znašal nekaj manj kot 51 milijonov tolarjev, od tega pa so po

sklepu uprave nekaj več kot 15 milijonov namenili za po-večanje statutarnih rezerv. Uprava je ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta predlagala, da bi ves bilančni dobiček ostal nerazporejen. Kapitalska družba pokojnin-skega in invalidskega zavaro-vanja (Kad) in Slovenska od-škodninska družba (Sod), ki imata v gozdnem gospodar-stvu skupno 20-odstotni last-ninski delež, sta podala na-sprotni predlog, po katerem naj bi družba tudi letos izpla-čala dividende in za to name-nila 24,5 milijona tolarjev (40 tolarjev bruto na delnico), kar bi predstavljalo manj kot pol-ovico lanskega čistega dobič-

ka. Na skupščini, na kateri je bilo navzočih 87 odstotkov kapitala, so zavrnili nasprotni predlog in sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta. Pooblaščenca Soda in Kada sta zoper lak sklep napoveda-la izpodbojno tožbo.

Skupščina delničarjev je tudi pooblastila upravo za nakup in prodajo lastnih del-nic, proti takšnemu sklepu pa sta glasovala kapitalska in odškodninska družba. Upra-va bo lahko kupovala delnice poldrugo leto, pri tem pa skupni nominalni znesek kupljenih delnic ne bo smel preseči desetine osnovnega kapitala. Pri nakupu najnižja cena delnice ne bo smela biti

KRANJ

Delničarjem KD ID 220 tolarjev dividende Delniška investicijska družba KD ID je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 2,1 milijarde tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi dobri dve milijardi tolarjev dobička namenili za izplačilo dividend, o preostalih 66 milijonih tolarjev pa naj bi odločili v prihod-njih letih. Če bodo delničarji na skupščini 30. avgusta sogla-šali s takim predlogom, bodo imetniki delnic prejeli 220 to-larjev dividende (bruto) na delnico. C. Z.

nižja od trimesečnega pov-prečja enotnih dnevnih borz-nih cen, zmanjšanega za 10 odstotkov, najvišja pa ne od povprečja, povečanega za 10 odstotkov. Uprava bo lahko umaknila delnice brez skle-pa skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala, o tem pa bo morala obvestiti nadzorni svet.

Največja, 23,5-odstotna last-nica blejskega gozdnega go-spodarstva je družba Poklju-ka, Soško gozdno gospodar-stvo Tolmin ima v lasti 15,7 odstotka delnic, NFD 115 od-stotkov, Kad in Sod vsak po 10 odstotkov, preostale delni-ce so v lasti portfeljskih vlaga-teljev in malih delničarjev.

ZGORNJE DUP4E

Družba Vin v prisilni poravnavi Okrožno sodišče v Kranju je 27. julija začelo postopek prisil-ne poravnave za družbo za prodajo in trženje vin VIN Duplje s sedežem v Zgornjih Dupljah. Za upravitelja poravnave je določilo Braneta Coršeta Iz Ljubljane, pozvalo upnike k prija-vi terjatev v tridesetih dneh od začetka postopka in imenova-lo upniški odbor, ki ga sestavljajo Bonex Izola, Kmetijska za-druga Metlika, Addeco H.R. Ljubljana, Salesianer Miettex Škofja Loka in Alija Alijaglč kot predstavnik delavcev. C. Z.

KRANJ

Delničar predlaga del dividende v bonih

Delničarji Mercatorja bodo na skupščini 30. avgusta med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička ter o nagradi nadzornemu svetu. Uprava družbe je v zakonitem roku pre-jela dva nasprotna predloga, enega je dal delničar Franci Lavrač, sicer predsednik sindikata delavcev v trgovini, dru-gega pa Janez Tavčar, nekdanji direktor (Mercatorjevega) KŽK-ja. Franci Lavrač predlaga, da bi delničarjem od predvi-denih 318 tolarjev dividende 118 tolarjev izplačali v gotovini in ostalo v Mercatorjevih bonih, nadzornemu svetu pa od 60,5 milijona tolarjev nagrade dajatve v gotovini in razliko v bonih. Uprava Lavračevemu predlogu nasprotuje, saj statut ne predvideva izplačila dividende in nagrade v bonih, izpla-čilo dividende v bonih pa bi bilo še posebej neprimerno za podjetja. Janez Tavčar predlaga, da nadzornemu svetu sploh ne bi podelili nagrade, saj naj bi družba po njegovem mnenju lani dosegla slabše poslovne rezultate kot prejšnja leta, njegovo delo pa tudi ni prispevalo k boljšemu poslova-nju. Uprava nasprotuje Tavčarjevemu predlogu in poudarja, da je nadzorni svet profesionalno in odgovorno nadziral po-slovanje družbe ter s svojim delom pomembno prispeval k njenim poslovnim uspehom. C. Z.

KRANJ

Del bilančnega dobička tudi za delavce Družba Dompian iz Kranja je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot 93 milijonov tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 66 milijonov čistega nerazdeljenega lanskega dobička in 27 milijonov prenesenega Iz prejšnjih let. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi za Izplačilo dividend namenili 31,6 milijona tolarjev dobička oz. 207 to-larjev bruto na delnico, za nagrado članom nadzornega sve-ta 2,1 milijona tolarjev, upravi 2,3 milijona tolarjev in delav-cem tri milijone tolarjev, ves ostali bilančni dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Delničarji bodo o predlogu sklepali na skupščini 30. avgusta, ko bodo odločali tudi o nakupu del-nic Domplana Investe in o pridobivanju lastnih delnic po ceni, ki ne bo nižja od enega tolarja in ne višja od trikratni-ka knjigovodske vrednosti delnice. C. Z.

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Naročilo lA objavo spirjMnamo po lelefcnu D4/20I-42-00, faksu 04/201-42-13 ali oubno na Zoisovi 1 vKttnju OJ. po poili - do ponrtttjU Hi (tliIli)<lo 11.00uie' CtiH osUm«in ponuiiti< lubnki; l;itdiioujoilna.

ROZMAN BUS, Rozman janež, s.p., Lancovo 91, Radovljica MADŽARSKE TOPLICE 18.8-21.8.; PELJEŠAC 24.9-1.10.2005. CARDALAND (nočni) - AQUALAND 29.8.. Tel.; 531-52-49

OBVESTILA O DOGODKIH OBJAVLJAMO v RUBRIKI GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO S A M O ENKRAT.

PRIREDITVE

Veselica na Crencu Ško^a Loka - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše - Sveti Duh organizira veliko vrtno veselico, ki bo v nedeljo, 14. av-gusta, ob 18. uri na Crencu pri Škofji Loki z ansamblom Čuki.

... V Podlubniku Ško^a Loka - PCD Stara Loka vabi jutri, v soboto, 13. avgu-sta, na gasilsko veselico z ansamblom Navihanke. Veselica z bogatim srečelovom bo za trgovskim centrom Mercator v Podlubniku.

... V Kovorju Tržič - PCD Kovor prireja jutri, v soboto, 13. avgusta, z za-četkom ob 18. uri, pri gasilskem domu v Kovorju veliko vrt-no veselico z bogatim srečelovom in kegljanjem za odojka. Igral bo ansambel Ptujskih 5.

Sobotne promenade škofja Loka - TD Škofja Loka jutri, v soboto, 13. avgusta, ob 20. uri na Mestnem trgu organizira večer latino in glpsi swing glasbe. V okviru Sobotnih promenad bo nastopil Vi-tallj Osmačko s svojim Mar Django Quartetom.

18. balinarski maraton Podnart • ŠD Podnart vabi na ogled tradicionalnega 18. bali-narskega maratona - 48 ur balinanja v Podnartu, ki bo potekal od petka, 12. avgusta, ob 16. ure pa do nedelje, 14. avgusta, do 16. ure na balinišču za kulturnim domom v Pod-nartu.

! Calopske dirke ; Preserje pri Lukovici - TD Preserje pri Lukovici v nedeljo, 14. I avgusta, prireja galopske dirke. Poskrbljeno bo tudi za zaba-• vo z ansamblom Gamsi.

: Otvoritev mrliških vežic i Kovor - KS Kovor in Občina Tržič vabita na otvoritev i poslovilnega objekta mrliških vežic, ki bo danes, 12. avgu-I sta, ob 19. uri v Kovorju. Otvoritev bo spremljal kulturni pro-i gram in razstava slik slikarja Nikolaja Mašukova. Sledila bo ' pogostitev pri gasilskem domu in družabno srečanje kra-

janov. Za zabavo bo poskrbela Vaška godba.

Dan alpske možine ! Bohinjska Bistrica - PD Bohinjska Bistrica vabi na ogled I alpske možine, ki bo v nedeljo, 14. avgusta. Zbor - udeležencev bo ob 9. uri pri OrožnovI koči pod Črno prstjo.

V primeru deževnega vremena ogled odpade.

Otroške delavnice ; Kranj - V času poletnih počitnic so v Gorenjskem muzeju ; pripravili niz pestrih otroških delavnic. V sredo, 17. avgusta, j med 17. In 18. uro bo na vrtu gradu Khislstein na sporedu 1 delavnica "izdelovanje svitkov", ki je namenjena otrokom od i 10. leta dalje. V primeru slabega vremena bo delavnica v i pedagoški sobi v gradu.

6. Kranjskogorska desetka Kranjska Gora - TD Kranjska Gora organizira v ponedeljek, 15. avgusta, 6. Kranjskogorsko desetko. Start bo ob i8. uri v centru vasi. Prijave sprejemajo na dan prireditve na trgu pred TD Kranjska Gora od 16. do 17.45 Prireditev bo v vsakem vremenu.

Evergreen glasba vsak večer Kranj - Gostilna Stari Mayr v centru Kranja vas vsak večer vabi na najlepši vrt pod kostanji, kjer boste lahko poslušali odlično staro evergreen glasbo v živo.

Veseli večer pod lipo Srednja vas v Bohinju - ŠD Srednja vas danes vabi na prire-ditev Veseli večer pod lipo v Srednji vasi, kjer bo najprej ob 17. uri start kolesarske tekme na planino Uskovnica (prijave do 16. ure). Razglasitev rezultatov bo ob 19. uri pod lipo. Ob 18. uri pa se bo začel Veseli večer pod lipo, na katerem bo nastopil ansambel Gorenjski kvintet z bogatim zabavnim programom.

Dogajanja na Bledu Bled - Danes, jutri, v nedeljo in ponedeljek od lo. ure dalje bo v Zdraviliškem parku sejem domače In umetnostne obr-ti. Jutri ob 10. uri se bo na zgornji terasi trgovskega centra začel otroški program. Koncert pianistke Natalije Ostovič bo jutri ob 21. uri v Grand hotelu Toplice - Jezerski salon. Pred Kavarno hotela Park bo v nedeljo ob i8. url promenad-ni koncert Godbe Gorje. Ob 20. uri se bo začel predšmarni večer na Milnem - branje v večernem odsevu Blejskega je-zera. Ob 50 letnici Gasilske zveze Bled - Bohinj bo ob 14.30 (zbor pri Domu krajanov Zasip) slavnostna parada. Pri gostišču Jurček na Homu se bo ob 16. uri začela vrtna vese-lica z ansamblom Franca MIhellča. Ob i8. url pa se bo za-čela gasilska veselica z bogatim srečelovom in ansamblom Slovenski zvoki na igrišču ob gasilskem domu Bohinjska Bela. V ponedeljek, 15. avgusta, ob 16. uri bo na Blejskem otoku sveta maša. Srednjeveški sprejem pri graščaku pa bo v torek, 16. avgusta, ob 17. uri na Blejskem gradu.

Prireditve v Tržiču Tržič - Jutri ob lo. url se bo v atriju Občine Tržif začela Piki-na sobotna otroška matineja. O b koncu tedna, od 11. do 18. ure, je v Razstavno izobraževalnem središču v Dolini na ogled stalna zbirka kamnin In okamnin.

IZLETI

čez Kriško steno... Jescnlc« - PD Jesenice vabi 20. in 21. avgusta na planinsko turo čez Kriško steno na Škrlatico s sestopom do Pogačnikovega doma. Drugi dan bo vzpon na Bovški Camsovec in sestop v Vrata. Tura je zahtevna in primerna za telesno dobro pripravljene. Odhod bo ob 6. url Iz avto-busne postaje na Koroški Beli. Prijave sprejemajo na upravi društva do četrtka, i8. avgusta.

Na Peco Šenčur - TD Šenčur organizira v soboto, 20. avgusta, planin-ski izlet na Peco. Skupne hoje bo okoli 6 ur. Odhod avto-busa je ob 6. uri izpred pošte v Šenčur. Informacije In pri-jave z obveznim plačilom do četrtka, 18. avgusta, sprejema g. Franci Erzin, tel.: 041/875-812.

^ 22.stran

22 KAŽIPOT, MALI OGLASI info<§>g-glas.si

DU Žirovnica vabi Ž i r ovn i c a - D U Ž i r o v n i c a o r g a n i z i r a 1. s e p t e m b r a S r e čan j e

u p o k o j e n c e v G o r e n j s k e . I n f o r m a c i j e i n pr i jave s p r e j e m a j o

v d r u š t v e n i p i s a r n i v četrtek, 25. a v g u s t a , ali p o tel.: 0 4 1 / 7 6 5 -

4 2 6 ali 0 3 1 / 5 5 4 - 1 6 5 . O d h o d a v t o b u s a b o o b 8 . u r i iz

Rodin in bo ustavlja! na vseh avtobusnih postajah. V p r i p rav i je t u d i tu r i s t i čn i iz let 15. s e p t e m b r a na R e i s s e c k .

I n f o r m a c i j e in pr i jave: 0 4 1 / 7 6 5 - 4 2 6 , 031/554-165 ali 0 4 / 5 8 0 -

13-04.

Kolesarski izlet Preddvor - D U P r e d d v o r v a b i v s r e d o , 17. a v g u s t a , n a ko le-

sarjenje. O d h o d b o o b 8. uri i z p r e d d r u š t v e n e p i s a r ne .

Martuljkov slap Kranj - P D K ran j v a b i v s o b o t o , 2 0 . a v g u s t a , n a p l a n i n s k i

iz let n a S p . in Z g . M a r t u l j k o v s l a p . T u r a je p r i m e r n a z a

p l a n i n c e i n n i t e h n i č n o z a h t e v n a . O d h o d i z p r e d h o t e l a

C r e i n a b o o b 7. uri. Pr ijavite s e v p i s a r n i d r u š t v a d o v k l j u č n o

četrtka, i 8 . a v g u s t a .

Cran Paradiso in Breithorn Kranj - P D I s k ra K ran j o r g a n i z i r a š t i r i d nevn i izlet, o d 25. d o

28 . a v g u s t a , v C e n t r a l n e A l p e , z v z p o n o m na C r a n P a r a d i s o

in B r e i t ho rn . Iz let je n a m e n j e n i z k u š e n i m p l a n i n c e m , š tev i l o

pr i jav je o m e j e n o 12 o s e b . O d h o d s p o s e b n i m m i n i b u s o m

b o o b 2. u r i i z p r e d h o t e l a C r e i n a . P r i j a ve z v p l a č i l i i n

d o d a t n e i n f o r m a c i j e : N i k o U g r i c a , tel.: 0 4 1 / 7 3 4 - 0 4 9 ali

r u c i g a j m ( g ) v o l j a . n e t d o v k l j u č n o s e s t a n k a , ki b o v t o r e k ,

23, a v g u s t a .

V Nacionalni park Nockberge Ž i r o v n i c a - P o h o d n o - p l a n i n s k a sekc i ja D U Ž i r o v n i c a vab i v

torek, i 6 . a v g u s t a , n a p o h o d v N a c i o n a l n i pa rk N o c k b e r g e v

Avst r i j i . O d h o d a v t o b u s a b o o b 5 .30 iz A P B r e g pa v s e d o

B e g u n j . Z m e r n e h o j e je 3 d o 4 ure. Pr i jave s p r e j e m a M i c i

Lega t p o tel.: 0 4 0 / 7 3 7 - 5 6 2 .

OBVESTILA

Poletna šola kitare, plesni tečaji Kranj - V s o d e l o v a n j u z Z v e z o prijateljev m l a d i n e i n v o k v i r u

p o č i t n i š k i h d e j a v n o s t i S t u d i o T a n g o v a b i o s n o v n o š o l c e

i n m l a d i n o v p o l e t n o š o l o k i ta re ( z a če tna i n n a d a l j e v a l n a

s t o p n j a ) , ki b o o d 18. d o 31. a v g u s t a v g a s i l s k e m d o m u v

B r i t o f u pr i K r a n j u . O d v i j a l i s e b o d o t u d i p l e s n i tečaj i ter

u s t va r j a l ne de l a vn i ce , ki b o d o po teka l e v p o z n i h p o p o l d a n -

s k i h i n v e č e r n i h u r a h . I n f o r m a c i j e i n p r i j a ve s p r e j e m a

L a d o L i ka r , tel.: 2 3 2 - 4 6 / 7 7 al i 0 4 1 / 8 2 0 - 4 8 5 ali n a w w w .

s t u d i o t a n g o . c o m .

Šola feratanja Kranj - P D I s k r a K ran j vab i v s e , ki s e p o d a j a t e p o z a h t e v n i h

z a v a r o v a n i h p o t e h v go re , n a š o l o feratanja, ki b o v nede l jo ,

21. a v g u s t a . P o v z p e l i s e b o s t e n a M a n g a r t , najprej p o itali-

j a n s k i i n n a t o š e p o s l o v e n s k i ferat i . O d h o d z o s e b n i m i

a v t o m o b i l i b o o b 5. u r i i z p r e d h o t e l a C r e i n a . D o d a t n e

i n f o r m a c i j e i n p r i j ave : S M S n a 0 4 1 / 3 5 0 - 2 0 4 7 , M a r j a n

Ruč i ga j ; p o tel.: 0 4 0 / 2 5 5 - 1 6 3 , U r o š P re l o v šek ; p r e k o e - po š t e :

ruc i ga jm(g )vo l j a .ne t ali p r e l o v s e k @ g m a i L c o m .

PREDAVANJA

Osupljive najdbe Kranj - D r u š t v o prijateljev S v . p i s m a nada l ju je s p r edavan j i

O s u p l j i v e n a j d b e v b a n k e t n i d v o r a n i ho te la C r e i n a . jutr i o b

1 0 . u r i b o na s p o r e d u p r e d a v a n j e N e k a j n o v i h v i d i k o v o

v r e d n o s t n e m s i s t e m u .

Mali oglasi tel.: 2 0 1 4 2 4 7 2 0 1 4 2 4 9

fax: 2 0 1 4 2 1 3

Mali ogiaii se spcejenujo: u objavo v petek -vy?do do 13.30. in solzavo v iofe< do petka do \ A m Delovni as: od ponedeljka do petka nepreki-njeno od 7.-15. ure.

Uvedli smo novo rubriko

"Čisto V zadnjem hipu". s to rubnko k \ m pomagati nailm brakem, ki sefim res mudi nekaj pfodatl, kupiti, rujetl, od-dan, Ogias z i to rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v tonek ptaviakodo osme ure, Cena oglasa je 2.050 SIT, je enoina in ima največ 80 znakov - kupon t>e velja. Za male oglase po redni ceni oziroma rH kuponu pa sprejemamo za lorek v petek do druge ure in a petek v sredo do pol dveh.

SUFT W W i N*KMj(V« UtCA 1 2 4000IUAHj

N C f » R E M i Č N I N C Til.> 04/2«! I-OOO R E A l ESTATC fu. i 04/202«.49t

Emsil: kranj svet-nepremičnine.si hnp://wvvw.svet-nepremtčnine.si

STANOVANJA kupimo Krtnj: za nam znane stranke kupi« mo stanovanja različnih velikosti, prodamo

Loka - center 75 m2. novo tri-sobno stanovanje v večstanovanjski meščanski hi$i z galerijo, nahaja se v mansardi od skupno 4. nad., CK • pantemi. telefon, krasen razgled na Ško^ Loko. CENA: 20.7 mio SIT. Kranj • Pianina I: 45,27 m2 * 8.55 m2 kleti, enosobno predelano v dvosobno stanovanje, v 2. nad. niz-kega bloka. Vpisano v ZK, I. 1975, brez balkona. CENA: 16,8 mio SIT. Kianj • Planina II: 70.90 m2, dvoinpol-sobno stanovanje v prvem nadstrop-ju končnega bloka, balkon, klet, ni še vpisano v ZK. prevzem dogovor, vsi prikljuflti. CENA: 21.5 mio SIT. HISE PRODAMO

Kranj - Primskovo: na lokaciji ob Za-družni in jelenčevi ulici bo do jese-ni do 3. podaljšane faze zgrajenih 14 stanovanjskih hiš. 6 dvojčkov in dve samostojni enoti. Parcele so ve-like od 238 do 600 m2. Cene od 38.2 do 61,9 mio SIT. Kupec ne pla-ča provizije. Kranj • okolica: za nam znane stran-ke kupimo eno ali dvostanovanjske hiše z vsaj 300 m2 parcele. ZEMgiSCA KUPIMO Kranj, Podnart, Šenčur za nam znane stranke kupimo zemljiSča z vsaj 300 m2 povrišine. POSLOVNI PROSTORI Oddamo Šenčur • poslovna cona: različne velikosti od 161 m2 do 450 m2, novogradnja, primemo za mirno proizvodno dejavnost, skladišče, fitness, pisarne. Neopremljeno, možne prilagoditve najemniku, par-kirišča zagotovljena. Najemnina: 2400 SIT/m2.

www.svct>nepremtcninc.s

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše mame. stare mame in tašče

D o r i c e D e r l i n k se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem,

ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej hvala g. župniku Francetu Dularju za lep pogrebni obred, pogrebni službi Akris

za pogrebne storitve. Zahvala gre tudi pevcem iz Zalega Loga. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči vsi njeni Zali Log, Železniki, Jevšček

NEPREMIČNINSKA DRUŽBA i PE Stritarjeva 5/11, Kranj t Tel.: 04/236 73 73 S e-poSta: infoig>fesst.si

Za najem in za nakup tSčemo več manjSih stanovanj In hii v Kranju tn Golici za nam znar>e stranke.

ODDA}AVNA)EM: TRŽIČ • Ravne: enosobno stanova-nje z balkonom, delno opremljeno, v izmeri 36 m2. leto izgradnje »982. najemnina 54.000,00 SIT. predpla-čilo Sest mesecev, varščina v zne-sku enomesečne najemnine. Vselji-vo takoj. TRŽIČ • staro mestno jedro: eno-sobno ' stanovanje, popolnoma opremljeno, v izmeri 38 m2. leto Iz-gradnje 1905, obnovljeno 2003, po-seben vhod, najemnina 35.000.00 SIT/imesec, plačljivo en mesec vnaprej. Zaželen par.

HISE PRODAMO: KRAN) • Struževo: )/2 stanovanjske hiSe v izmeri 139 m2. v naravi dva dvosobna stanovanja, dvonSČe, dve garaži, leto izgradnje 1955. cena 25.000.000,00 SIT, SLOVENSKI lAVORNIK: 1/2 zgor-njega dela stanovanjske hiSe. leto izgradnje 1980, plin do vrat, mož-nost izdelave posebnega vhoda, cena 20.000.000,00 SIT TRŽIČ • BISTRICA: atrijska vrstna enodružinska hiSa, bivalne povrSi-ne 120 m2, zemljiSča 584 m2,1. iz-gradnje 1990, vredna ogleda. Cena 48.000.000.00 SIT. BOHINJSKA BtSTRKIA: enodmžinska V obnovi, leto izgradnje 1968, na parce-li 416 m2, cena 24.500.000,00 SIT. KAMNIK • Perovo: poslovno dvo-stanovanjska hiSa stanovanjske po-vrSine 167 m2 x 2, na parceli 542 m2. nadstandardna, leto izgradnje 2000, vselitev en mesec po plačilu kupnine, cena 140.000.000,00 SIT. MEDVODE: atrijska hiSa stanovanj-ske povrSine 196 m2, na pare. 700 m2. leto izgradnje 1990, nadstan-dardna, vselitev po dogovoru, cena 81.000.000.00 SIT. LITIjA: enostanovanjska - lega med železnico in glavno cesto, leto iz-gradnje 1960. stanovanjske povrSi-ne 72 m2, dvoriSče 500 m2, njiva 335 m2, travnik 3251 m2, cena 27.500.000,00 SIT. Vseljiva Ukoj. STANOVANJA PRODAMa KRANJ - UL Tončka Dežmana: dvo-inpolsobno stanovanje, v izmeri 64 m2, s kletjo 69 m2. leto izgradnje 1979. vsi priključki, balkon, prenov-ljena kopalnica, lepo ohranjeno, cena 21.500.000,00 SIT. KRANJ - DRULOVKA: dvosobno stanovanje v izmeri 60.00 m2. del-no mansardno, v hiSi, leto izgrad-nje 1991, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, parkirišče, cena z opre-mo 19.000.000,00 SIT. KRANJ • Mbkarjeva ulka: trisobno stanovanje v izmeri 74,30 m2, prit-ličje, leto izgradnje 1967, cena 22.000.000,00 SIT. KRANJ • VaPjavčeva ulica: dvosobno stanovanje v izmeri 49.00 m2, IV./4 nadstropje stanovanjskega bloka, leto izgradnje 1962, cena 17.900.000,00 SIT. KRAN) - v bližini zdravstvenega doma dvosobno stanovanje v izme-ri 59 m2, III. nadstropje, balkon, leto izgradnje 1963, cena 16.900.000,00 srr. TRŽIČ • Deteljica: dvosobno stano-vanje. i. nadstropje stanovanjskega bloka, v izmeri 62.70 m2, leto iz-gradnje 1981. cena 18.900.000.00 srr. Vsefjivo takoj. RADOVLJICA • Gorenjska cesta: tri-sobno stanovanje v izmeri 62.14 m2, I. nadstropje stanovanjskega bloka, leto izgradnje 1961, cena 22.000.000,00 SIT oziroma po do-govoru.

KRANJ - Gorenjskega odreda: Stiri-sobno stanovanje, III. nadstropje stanovanjskega bloka v izmeri 89,00 m2, leto izgradnje 1976, vsi priključki, vpisano v ZK. cena 23.800.000,00 SIT. RADOVI4ICA - staro mestno jedro: hiSa za ruSenje, možnost iždelave pet dvosobnih stanovanj, cena 5.000.000,00 SIT {osnutki načrta). PARCELE: KRANJ . OKOLICA: zazidljiva 400 m2, komunalno urejena, cena po dogovoru. BREG PRI ŽIROVNICI: zazidljiva, 584 m2, cena po dogovoru.

www.fesst.si

KiKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/202 13 53, 202 25 66

GSM 051/320 700. Email: inibi3»k3-kem.sl

POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KAMNIK (bližina): 10 let staro pizeri-jo z opremo v velikosti 82 m2 in 40 m2 letnega vrla, parkiriSČe. cena -33,0 mio SIT. KRANJ • pisarne v 1. nadstropju, ra-zlične velikosti od 12 do 40 m2, možen najem posameznih oz. sku-paj. obnovljene leta 2000. cena » 1.920.00 SfT/mes. Prodamo: KRANJ: bližina poslovno stanovanjski objekt, klet. pritličje in neizdelana mansarda, v pritličju gostilna v izmeri 172 m2, nadstropje 85 m2. isto mansarda, v prizidku dve sobi 26 m2. staro 40 let, cena - 29.0 mio SIT.

HISE: Prodamo: KRANJ - smer Škofja Loka: hiSo v III. gr. fazi. v pritličju 99 m2, mansarda 59 m2, podstreha 35 m2. parcela 570 m2, cena - 38,5 mio SIT. KRANJ. Zlato polje - 1/2 stan. hiSe (klet in pritličje), kot trisobno 77 m2, stara 70 let. vendar obnovljena, pripa-da tudi vrt, vsi priključki, cena - 21,6 mio SIT. Apno pod Krvavcem: hiSa v po-daljSani III. gr. Fazi. 12 x 9,5 m. parcela 939 m2, možnost dvostanovanjske hiSe. cena • 38,5 mio SIT. BESNICA - hiSa v III. gr. zi. 55 m2 v eni etaži. klel. pritličje in nadstropje, parcela 363 m2, mirna lokacija s pogledom na hribe, cena » 31.5 mio SIT. TRŽIČ • 14 let stara pritlična atrijska hiSa - dvojček na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mirna lokacija z raz-gledom. v eni etaži 123 m2, cena » 47,8 mio SIT. TRŽIČ - stan. hiSa vel. 8x8 m (klel. pritličje, nadstropje in podstreSje), prizidana je garaža, obnovljena lela 1988. parcela 600 mz, cena « 35.0 mio SIT. KRANJ, smer Medvode • kmečka hiSa Z gospodarskim poslopjem, staro okoli 90 let, s parček) 8.800 m2. od tega 2.500 m2 stavbno, cena •• 51,6 mio SIT. TRŽIČ (bližina) • stanovanjska hiša (dvostanovanjska). cca. loo m2 na etažo, prizidana garaža, parcela 254 m2, pred 6 leti prenovljena hiSa, cena - 28,5 mio SIT.

ZEMgiŠCA: Prodamo: Bled • stavbna parcela 757 m2 za stan. hišo ali apartmajsko hišo, cena > 42.000,00 SIT/m2, možnost dokupa Se 810 m2 po 34.800,00 $IT/m2. Ambrož pod Krvavcem • stavbna parcela 304 m2, cena « 4,5 mio SIT. Bitnje • stavbna parcela 3.458 m2, možnost delitve, cena • 24.000.00 SlT/m2. Podbrezje • stavbna parcela 1.467 m2 z brunarico, ravna, kvadratna, cena •> 28.8 mio SIT. Britof Voge • stavbna parcela 550 m2 po 30.000.00 srr/m2.

VIKENDI: Prodamo: Bohinj: apartma 39 m2 v pritličju objekta, obnovljen pred 2 letoma, majhna terasa, lastna CK, ločena spalnica, kletni prostor, cena « 14,9 mio SIT.

STANOVANJA: Prodamo: Novogradnja na Primskovem • t stanovanjska enota trisobno z atrijem vel. 86.75 za 31,62 mio SIT. last K 3 KERN d.0.0.. Maistrov trg 12. Kranj. V ceno je že vključen DDV 8,5 %. svo-je parkirno mesto pred hišo, ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Vselitev takoj. KRANJ, Vodovodni stolp: trisobno 85 m2 v 5. nad./7 nad., letnik 1976, za 22.9 mio SIT, KRANJ, Zlato potje: dvosobno + 2K 70 m2 v 3. nad./mansarda. obnovljeno leta 2003, lastna CK na plin, za 21,0 mio SIT. KRANJ, Planina 1: trisobno -f 2K 103 m2 v 3. nad./8 nad, obnovljeno leta 2003, dva balkona, za 28.0 mio SIT. KRANJ, Zlato polje: Stirisobno 94 m2 v 1. nad./4 nad. obnova I. 2001 in 2002. letnik 1964. lastna CK na plin, za 22.9 mio SIT.

www.k3>kern.s

n domplan druibazaintoninna. nep(«mtdnin». ufbanteem in energetiko, d.d. Krar^. bloiwoisov« 14

tmU 041/647-4S9

teh: 20 68 700 STANOVANJE PRODAMO Kranj, Planina i. garsonjera, Vit, nadstr., izmere 25,6 m2, leto izg. 1977. cena 11,5 mio SIT; Kranj, Planina t, 3S-«-2K. Ilt. nad-stropje. v izmeri 103,7 m2, kopalni-ca obnovljena leta 2004, leto iz-gradnje 1979. cena 27,0 mio SIT; Tržič, trisobno, 1. nadstropje, 75.33 m2. leto izgradnje 1962. cena 18,3 mio SIT: Bled, alpski bloki, garsonjera. IV, fladslr., izmere 18.79 »T Z. opremlje-na. I. izgr, 1974. cena 12,5 mio SIT. STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: Kranj, Planina I.. garsonjera za samsko osebo, opremljena, MI. nad., izmere 21,5 m2. leto izgradnje 1977. najemnina 45.000 SIT mesečno + stroSki; Kranj, Huje. starejše 2S, pritličje, klasično ogrevanje, izmere 64,9 m2. starost 200 let, najemnina 45.000,00 SIT mesečno + strSki. HIŠE-PRODAMO Bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2. na parceli 572 m2, staro 12 let. 37 mio SIT; Visoko, pritlična, tlonsa cca 150 mz, na parceli velikosti 725 mz. starost 80 let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, cena 25,5 mio SIT; Kranj - StražiSče - polovica hiSe, bi-valne površine 100 m2, na parceli velikosti cca 170 m2, leto izgradnje 1928. obnovljena 1980. cena 26,5 mio SIT;

Šenčur, visokopritlična, tktrisa 10x8 m, na parceli velikosti 730 m2, leto izgradnje 1972. cena 50 mio SIT; Bled, enonadstropna. potrebna ob-nove. tlorisa 11 X 6 m. na parceli ve-likosti cca 170 m2, leto izgradnje 1910, cena 16 mio SIT; Golnik, visokopritlična, tlorisa 10 x 8 m: delno podkletena, dve garaži, na parceli, velikosti 827 m2, leto iz-gradnje 1960, obnovljeno 1994, cena 39 mio SIT. TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi - gostiSče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 2.707 m2, skupaj s še 8.140 m2 zazidljive parcele z možnostjo do-datne gradnje apartmajev ali man-jših počitniških hišic leto izgradnje od 1975 dalje postopoma, cena 168 mio. SIT; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO Kranj, Planina III. v trgovskem cen-tru Spar, I. nadstropje, 139,00 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta. cena 31 mio SIT; Škofja Loka; bližina hotela Trans-turist; v III. in IV. nadstropju • posamezna etaža 324 m2. dvigalo, centralno ogrevanje, leto izgradnje 1975, cena 182.500 SIT/m2; Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko alt podobno v skupni izmeri 552 m2. leto izgradnje 1978.87 mio SIT; Kranj, Planina l>, pritličje, izmere 47.26 m2, s celotno opremo, klima, primerno za trgovino ali pisarno, leto izgradnje 1993. cena 25 mio SIT. POSLOVNI PROSTOR • ODDAMO V NAJEM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2, 116.500 SIT mesečno; Podnart, ob glavni cesti, pritličje, izmere 179 m2. leto izgradnje 1904. prenovljeno leta 2002, primemo za trgovino ali mimo obrt. najemnina 1800 SIT/m2 + stroSki; Kranj, Planina II, pritličje, izmere 43 m2. za mesnico, leto izgradnje 1992. cena 135.000 SIT mesečno -i-stroški; skladiščni prostori • proizvodne hale • PRODAMO Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2. starost 30 let, cena 112,5 SIT; PARCELA - ZA POSLOVNO-SKLADIŠČNE PROSTORE PRODAMO: Tržič - v izmeri cca 3000 m2, ko-munalno opremljena, cena 24.000 SIT/mz; PARCELA-PRODAMO Kranjska Gora - Podkoren, izmere 2500 m2. cena 14.000 Srr/m2; Virmaie pri škofji Loki. izmere 549 m2. cena 25.300 SIT/m2; PARCELA ZA VIKEND • P R O D A M a Paloviče - Bistrica nad Tržičem, v izmeri 1.097 m2, cena 6.000 SrT/m2;

RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas.si 2 3

Kumare BORIS BERGANT

Rek ' h laden kot k u m a r a '

se uporablja že več kot sto

let, ka r pa n i č u d n o , saj

k u m a r e vsebujejo zelo veliko

vode ( 9 6 do 9 7 odstotkov),

zato s o sveže zelo prijetna

osvežitev za vroče poletne

dni. Ob iča jno pr iprav l jamo

k u m a r e surove i n ob tem

u ž i v a m o v nj ihov i čvrstosti

i n s v e ž e m oku su . O d nač ina

priprave s u rov i h k u m a r pa je

precej odv i sna prebavljivost

le-teh, za p r i p r a v o j i h n i

potrebno lupiti i n ne ožema-

ti, prav tako ne uporab l jamo

m l a d i h plodov, ker so vel iko

težje prebavljivi kot dozorele

kumare . Za rad i tega i n zara-

d i pitja vode ter gaz i ran ih

pijač pri jedi se lahko pr i

nekater ih l judeh pojavijo čre-

vesn i krči, zato je zanje bolj

priporočljivo k u m a r e termič-

n o obdelati ali pa j ih k o m b i -

nirati z drugirt i i v r s tami sola-

te i n zelenjave. I z k u m a r pri-

pravljamo tudi razne omake ,

juhe, l ahko jih n a d e v a m o i n

spečemo, v v sak i restavraciji

z g r š ko h r ano pa n a m p o d

i m e n o m tzaz ik i p o n u d i j o

k u m a r e z jogurtom.

Kremna kumarična juha

Za J oseb potrebujemo: 2 ' čebuli, 2 žlici masla, 60 dag

kumar, 2 velika krompiija, 1 dl sladke smetane, 1 žlica seseklja-nega svežega kopra, sol, sveže mlet poper.

V kož i c i razpust i te m a s l o

i n n a n j e m prepraž i te čebu-

lo. K o postek len i , dodajte

o p r a n e , o l u p l j e n e i n n a

k o c k e n a r e z a n e k u m a r e ter

k r o m p i r . M a l o p o p r a ž i t e

zalijte z 1,2 1 vode, po so -

lite popopraj te i n kuhajte

to l iko časa, da se k r o m p i r

zmehča . Z a t e m j uho z m i k -

sajte s p a l i č n i m m e š a l n i -

k o m , zalijte s s l adko smeta -

no, posu j te s k o p r o m i n

postrezite.

Tzaziki

Za 5 oseb potrebujemo: 1 vei^o kumaro, 1 velik strt strok česna, 2 dl navadnega Jogurta, 1 žlico svežega sesekljanega kopra, 1 žličko origana, J žlico oljčnega olja, sol.

K u m a r e operite, o lupite

i n j ih nar ibajte v po sodo .

P r i m e š a j t e če sen , jogurt ,

k o p e r i n o r i g a n o , o l j č no

olje ter so l i t e po o k u s u .

O k r a s i t e z o l i v a m i i n

postrezite k o c v r t i m buč -

k a m , p e č e n i m m e l a n c a n a m

ali pa k na ž a r u p e č e n e m u

m e s u .

Dušene kumare s koprom

Za 5 oseb potrebujemo: 5 srednje velikih kumar, j dl goveje Juhe ali vode. 2,5 dl homogenizirane sladke smeta-ne, 2 žlici svež^a sesekljanega kopra, sol, sveže mlet poper.

K u m a r e operite, olupite,

narežite na kocke, zalijte z

j u h o i n j ih na m o č n e m

o g n j u m e d m e š a n j e m kuhaj-

te toliko časa, da skoraj vsa

tekočina izpari. Zalijte s slad-

k o smetano, posujte s sesek-

l j a n i m k o p r o m , sol ite po

o k u s u i n m o č n o prevrite, da

v a m smetana o m a k o zgosti.

T a k o pripravljene k u m a r e se

zelo dob ro podajo h kakršne-

m u ko l i p e č e n e m u m e s u ali

zelenjavi i n v s e m jedem iz

k romp i r ja . .

Lososov file s kumarami

Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg lososovega fileja, 2 srednje veliki kumari, 2 dag masla, 1 dl belega vina, 1 dl vode, 2 žlici svežega sesekljanega kopra ali pehtrana, 2 dl homogenizirane sladke smetane, sol, sveže mlet beli poper.

Lososov file razdelite na 15

delov, j ih posolite i n popop-

rajte ter v s akega ovijte z

v z d o l ž n o p r i b l i ž no } m m

debelo r e z i no o p r a n e i n

o lupljene k u m a r e . V večji

ponv i raztopite mas lo, nanj

naložite ovite lososove fileje,

zalijte z v i n o m i n vodo ter

pokr i to . du š i te 10 m i n u t .

Odkrijte, posujte s k o p r o m

ali peht ranom, zalijte s slad-

ko smetano i n m o č n o prevri-

te, da se o m a k a zgosti. Fileje

prev idno poberite iz ponve,

jih prelijte z nastalo o m a k o

i n postrez ite s k u h a n i m

k r o m p i r j e m ali zelenjavo.

m ZELENO IN CVETOČE IGOR PAVLIČ

Kleoma ali trnata pajkovka

r \

v . Wf

K l e o m a je rasUina, k i s o

jo k n a m p r i ne s l i iz pu ščav -

s k i h krajev j u žne A m e r i -

ke. P r i n a s u s p e v a kot

enoletnica, v d o m o v i n i pa

ko t trajnica. P o n a v a d i se

razraste v p o l g r m , z različ-

n o ob l i k o van im i , v e č i n o m a

d lanas to ses tav l jen imi listi.

C v e t o v i s o bel i , r o žna t i ,

v s e h o d t e n k o v lila barve,

al i celo š k r l a tno rdeči, k i

se nadaljujejo v do lge praš-

n ike. R a z m n o ž u j e m o jo s

s e m e n i . S e m e n a p o s e j e m o

konec maja i n p o t e m rastli-

n o večk ra t p r e p i k i r a m o ,

p reden jo p o s a d i m o na stal-

n o mesto , da n a m hitreje

zacveti. Z e l o d o b r o u speva

n a s o n č n i h l e g a h i n n a

dob ro o d c e d n i h tleh.

V v i š i n o z ra s te o k r o g

enega metra, p rav tol iko v

š i r ino , če i m a o k r o g sebe

dovo l j p r o s t o r a i n je n e

zaraščajo d r u g e v i soke rast-

l ine. L ist i s o d lanas to delje-

n i i n g l adk i , cvetov i p a

z d r u ž e n i v socvetja. Cvet i

od juni ja do oktobra, sadi -

m o pa jo za večje ob r obke

g red ic ali pa za p o s a m e z n e

s kup i ne .

R e d n o jo za l i vamo, ven -

dar naj voda v e d n o odteče,

saj najbolje u speva na bolj

s u h i h tleh.

V večjih v r tov ih ali na sa -

d i h je lepo, če jo posadite

v d r u ž b o dalij, k i naj bo-

d o e n a k o v i s o k o rasle i n

p o d o b n i h ali pa k on t r a s t n i h

barv, stvar o ku sa .

G G vwnv.gorenjskiglas.sl

KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kos i lo: h laden sadn i napitek ( names to juhe),

nadevana piščančja bedra, k romp i r v kosc ih z ze l i ščno

skuto, pa rad i žn ikova solata, s ladoled; Večerja: palačinke

z l imono , b reskv ina bovia.

Ponedeljek - Kos i lo: juha iz kocke z jetrnimi vlivanci, pura-

novi zrezki z g o b o v o o m a k o , pire krompir , m e š a n a solata;

Večerja: topl i kruhki s s i r o m In š unko , kumar i čna solata s

kis lo s m e t a n o .

Torek - Kos i l o : ribja juha z r ižem, kuhana postrv, k romp i r v

k o s c i h s peterš i l jem, endiv i ja s s v e ž o p a p r i k o in

pa rad i žn i kom; Večerja: zapečen k romp i r s š unko , radič s

k o ru zo v solati.

S r eda - Kos i l o : po rova juha s k romp i r jem in kranjsko kloba-

so , s a d n a rulada; Večerja: blitva z jajci, po lnozrnat kruh,

parad ižn ikova solata

Četrtek - Kos i l o : goveja juha, goved ina iz juhe, d u š e n e

kumare, pret lačen krompir , lubenica; Večerja: p ro sena kaša

z zelišči ali g obam i , jogurt.

Petek • Kos i lo : h ladna parad ižn ikova juha z o r i g a n o m in

baziliko, d u š e n e skuše , s lan k romp i r s peteršiljem, stročji

fižol v solati; Večerja: endivija s koščk i rdeče paprike,

m a j o n e z o in rakci, po lnoz rnat kruh, breskve v v inu.

Sobo ta - Kos i l o : m e š a n o m e s o na žaru, kumar i čna solata s

k rompi r jem, narezane paprike in paradižnik, skutna s adna

torta; Večerja: nadevane bučke, zel i ščni riž, m e š a n a solata,

ledena kava.

Hladen sadni napitek Za 4 osebe potrebujemo 400 do 500 g poljubnega sadja; jagode, marelice, breskve, rdeči ribez, maline, robidnice, dinje itd., 4 dl hladnega mleka, 1 jogurt, 1 dl sladke smetane, 1 žlico sladkorja, 1 do 2 dl slatine, sok 1 limone in s do 6 ledenih kock. Po lov ico sadja z m e š a m o z v s e m i dodatki, nal i jemo v čaše

in p o s t a v i m o za ur ico v hladilnik. Tik preden napitek

po s t r e žemo, d o d a m o še prav tako ohlajene izbrane cele

sadeže oz. rezine večjih sadežev in strte ledene kocke. Če

h o č e m o bolj go s t napitek, sadju pri m e š a n j u d o d a m o še

žl ico ali d v e skute.

S T I M I J l j l T I V i \ 0 IVAGRAJEVANJE,

»ODATIVO P O K O J N I N S K O Z A V A R O V A N J E

m MOŽNOST

NAPREDOVAIVJA

\

PridniBMuml Kij«t v poUkni potMftml MMnrt IM M pnNtovol

J> tAranbo M mMm publčno « UiMno priptnVR-IM M bol J* pfslM^ v

SI prtpnn1)tn M pfno livar? •lOMUaMcolllfUmilKIlolU

© • RDUHKASIOVENUA «NCniSTVO ZA 0«M«K)

S(OVE^«SXA VOJSKA

2 4 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

NA GORENJSKEM PRED 100 LETI

ANDRAŽ KALAMAR

P O V Z E T K I Č L A N K O V O G O R E N J S K I I N G O R E N J C I H

O D 5. D O 1 2 . A V G U S T A I 9 0 5

SREDNJA VAS, 12. AVGUST 1905

Snežni vihar sredi poletja Iz Srednje vas i na B o h i n j s k e m se n a m poroča o nenavad-

n e m v r e m e n u za v rhunec poletja. Pretekli začetek tedna se

je ond i v noč i na torek začel velik vihar, ki je trajal še ve s

naslednji dan. Ce lo noč in d a n je pihala g rozov i ta burja s

s n e g o m . Kar naenkrat se je tud i m o č n o shiadi lo, tako da s o

ponoč i na t op l omeru namer i l i neverjetne dve stopinji pod

ničlo. Najbolj n e n a v a d n o pri v s e m pa je bilo, da se je

nas lednje jutro zjasn i lo in ljudje s o se prebudi l i v krasen,

topel poletni dan. Na rava na s v sekakor zna presenetiti, toda

tokrat je na B o h i n j s k e m prekos i la s a m o sebe.

O cvičku na Gorenjskem Dolenjsk i cviček je na G o r e n j s k e m m e d najbolj priljubljeni-

m i v r s tami vina. V e n d a r pa je v na š i h gos t i lnah in t rgov inah

zelo težko najti dober, k akovo s t en cviček, saj ga gost inc i in

v insk i trgovci na vel iko ponarejajo o z i r o m a p o d i m e n o m

dolenjsk i cviček p o g o s t o prodajajo mešan i ce drug ih, le po

barvi p o d o b n i h vin. R a v n o zarad i njegove priljubljenosti se

pri na s največkrat ponareja r a v n o cviček. V Ljubljani s o se v

zadnj ih letih razmere v t em oz i ru m o č n o izboljšale, v se

odkar se je otvorila v m e s t u deže lna p o s k u s n a v in ska klet z

v s akov r s t n im i kakovo s tn im i vini. Vprašan je nastane zaradi

tega, ali ne bi kazalo vplivati tud i pri n a s na G o r e n j s k e m na

to, da bi se točila res k akovo s tna vina, ne pa zmazk i katerih

drugje, kjer s o bolj o zave š čen i v inopivci , trgovci ne more jo

spraviti v promet. A k o se v s a d ruga vina, na pr imer štajer-

ska, istrska i.t.d. ločijo v pr i s tn i kakovost i , zakaj bi se delalo

s c v i č kom take sleparije.

S V E T PRED STO LETI

Konfisicirana noga P e t r o g r a d • B l izu ruske meje j e imel barako za prodajo piva

neki m o ž , ki je bil prej de lavec v tovarni in je tam v nesreči

izgubi l nogo . Da l si je napravit i umetno , leseno nogo , ki pa

m u nI s luži la le za hojo, a m p a k tudi za druge, nepoštene,

namene . K o se je n e d a v n o peljal čez mejo, ustavili s o ga

rusk i mejni stražniki, najbrže nanj opozor jen i in ga podrob -

n o preiskali. O d p e l i s o m u tud i u m e t n o n o g o in naš l i v njej

dva č i sto nova revolverja, katera s o seveda konfisicirali. Ker

pa co ln in ska pos tava pravi, d a se mora jo zaseč i tudi vs i pri-

p o m o č k i k t ihotapstvu, je prišel revež že d rug i č o b isto

nogo .

jezik, ki se ne da brzojaviti Jezik, ki s e ne da brzojaviti, je seveda kitajski. Z a brzojavlja-

nje kitajskih besedi l zato uporabl jajo m e s t o besed številke,

kar ni n o b e n a težava. V s a k a številka v sporoč i l u namreč

pomen i , na katerem m e s t u v kitajski abecedi leži. Težje je

seveda za onega , ki s p re jme brzojavko v številkah in si jo

mo ra najprej s a m sestaviti, še le preden jo lahko prebere.

V I R : Gorenjec in S l ovensk i n a r o d (avgust 1905)

LJUBO DOMA, KIX)R CA IMA

Mucki iščejo lastnike I š č e m o prijazne ljudi za tri črno-bele m u c k e iz Kranja, muck i

s o stari tri me sece in s o vajeni bivanja v s tanovanju, več

informacij ali og led na te le fonsko številko 042/381 0 5 0

( go spa Julka). O d d a m o lepega, t igrasto-belega m u c k a naj-

denega v Ljubljani, s tarega devet mesecev. Prijazen m u c je

vajen č istoče in bivanja v s tanovanju , več informacij na

mob i l n i telefon 031/376 991. B . B.

P L A N I N S K I K O T I Č E K : P O R E Z E N ( 1 6 3 2 M )

Gorenjsko-primorski mejnik od daleč strma gora, ki ima lahke pristope, v svoji notranjosti skriva vojne rane. Samotar, kjer narava in zgodovina živita v sožitju.

JEIENA JUSTIN

O d Slcofje Loke do Ba ške

grape se dv iga lo ško pogorje,

njegovi nešteti k u d j i i n gre-

beni. Porezen je zadnj i m e d

nj imi, mejn i k m e d Gorenj -

s k o i n P r i m o r s k o . Č e ga

pogledaš z Blegoša, deluje

st rmo, golo, saj v rh prekriva-

jo travniki. D v i g a se n a d

Davčo, teritorialno največjo

s l o v e n s k o vasjo, ter daje

občutek va ruha tamkajšnj ih

o saml jen ih kmetij. D a v š k a

stran je travnata, p r imo r s ka

pa poLtia grezečih se g rap i n

nižjega pečevja. Pa po jd imo

na Porezen i z Davče.

Po Se l šk i do l in i se pelje-

m o m i m o Že lezn ikov i n p r i

s m e r o k a z u za S m u č a r s k i

center Ge r kno zav i jemo levo

proti Davči. O z k a ovinkasta

cesta n a s v o d i napre j po

z an im i v i soteski, ob cesti pa

v i d i m o le nabira ln ike hiš, k i

sicer ležijo v i soko v hr ib ih.

T o vse je Davča. Levo je

odcep za S m u č a r s k i center,

m i pa po cesti nadal jujemo

naprej. V e s čas n a s t u d i

sp reml ja jo s m e r o k a z i za

Porezen. Pr i zadnji kmetiji,

pri Pustinaiju, nadaljujemo po g o z d n i cesti na lastno

odgovomos t . V o z i m o naprej

m i m o kapelice. Gesta je pre-

cej razdrapana. Parkirate na

v i d n e m p a r k i r i š č u i n se

odpravite po cesti naprej, ter

k n ^ u skrenete levo. Pot se

nekaj časa vzpenja, po tem

pa boste ime l i občutek, kot

da hod i te na r a vno s t po

pobočju. No, pot gre ves čas

nav zgo r . Prečka l i bos te

nekaj g o z d n i h potočkov, ob

k o n c u g o z d a pa priš l i d o

rampe, k i označuje, da vsto-

pate na pašn ik. N e pozabite

za sabo zapreti vrat! Sledite

poti de sno v sme r i markacij,

m i m o o p u š č e n e h i š ice,

m i m o v o ^ j a k a za ž iv ino,

ter se vzpnete do poti, k i na

v r h P o r e z n a pr ipel je iz

S m u č a r s k e g a centra Gerk-

Turška lilija na Poreznovem grebenu. Flora je več kot zanimiva. /Foiai. Justin

Proti Planinskemu d o m u Andreja Ž v a n a Borisa na Poreznu. / Foto: |. (ustin

no. Pot je priljubljena m e d

g o r s k i m i kolesarji, k a k š na

pa je, pa ne vem, ker je še

n i s e m prebrcala.

N a poti imate dve m o ž n o -

sti, da greste po njej naprej,

ali pa zavijete levo i n se

v zpnete po g r ebenu . Kaj

v a m p r i po ročam. ' Č e bo

sonce že m o č n o , vsekakor

svetujem pot, kajti g reben je

vroč, čeprav občasno zapiha

k a k š na sapica. Pot se z ložno

vzpenja, zopet prečkate paš-

n i š ko rampo. Pred časom,

k o s e m hodi la po poti, s e m

mora la m i m o konj, k i so se

pasli, zato prav im, da se del

uprav ičeno imenu je Konjsko brdo. B i lo jih je gotovo 40 , od

tega več ina n a poti. Pr i -

z n a m , da m i n i bilo ravno

pr i jetno iti m i m o , k l j ub

t e m u da i m a m rada konje. A

n iko l i ne veš, kaj bo kon j

naredil. P reden pot zavije

proti koči Andreja Ž v a n a -

Borisa, se odpre čudovit raz-

gled proti Julijcem. Triglav, v

vsej svoji veličini, je najbolj

viden, v a m najbližji pa bo

boh in j sk i g reben o d Č r n e

prsti d o Vog la .

V r h Porezna je od koče

oddaljen še 5 m i n u t hoje,

hoje skupaj pa je u r o i n pol.

Od l i č no k i s lo m l e k o v koči je

ba l z am za razgreto telo v teh

vroč ih dneh .

O b poti na v r h Porezna je

v h o d v betonirane rove, Id

go ro povezujejo z bunkerj i

n a n jen i d r u g i strani. T e

utrdbe pa so bile u s o d n e za

s k u p i n o i zdan ih part izanov

m a r c a 1945 i n n j i m je

postavljen s p o m e n i k tik pod

v r h o m .

Z v rha se do poti spustite

po grebenu, občudujte čudo-

vito floro i n uživajte v d ružb i

osamljenega junaka, k i ga

povezujejo narava, zgodov i -

na i n človek.

ŠTIRI TAČKE ANA BEŠTER

Pasja mala šola: Piki žuželk V s a k i zmed na s je najbrž že vsaj enkrat v življenju občuti l ,

kako neprijeten In celo boleč je lahko pik čebele, o s e ali

d r u ge žuželke. E nako boleč in nad ležen pa je pik žuže lke za

kužke. Žuže l ke jih s eveda ne napadajo, vendar lahko do

pika pr ide pones reč i . Ku ža lahko o s o ali čebelo pohod i ,

m n o g o bolj nepr i jetno pa je, če jo pones reč i požre, na pri-

me r skupaj s s ad jem, ki p ada z dreves. Še posebej mlad i

kužki n a m r e č radi vtaknejo v gobček prav vse, kar j im pride

p o d smrček, tud i žuželke. V t akem p r imeru se lahko zgod i ,

da žuže lka piči kuža v sapn ik . Če s apn i k zateče in kuža ne

mo re dihati, je lahko zanj to celo u s o d n o . V pr imeru, da

s u m i m o , da ga je čebela ali o s a pičila v gobček, s k u š a j m o

č i m prej ugotovit i , na katero m e s t o je dobi l pik, če ugotov i -

m o , da s o pos led ice lahko u s o d n e , takoj o b i š č i m o veteri-

narja. Z a t o še posebej poleti, ko je na m i z a h p o l n o sadja in

s o žuže lke še bolj nad ležne, doda tna sk rb in p rev idnos t ne

bosta odveč. Če pa se zgod i , da žuže lka p i č i ' kužka v tačko

ali kak šen m a n j občutljiv predel, m u m e s t o h l ad imo, v se -

e n o pa ga še nekaj ča sa o p a z u j m o , da ne bi pr i š lo d o kak-

š n e alergijske reakcije. Poleti moramo biti na pike žuželk še posebej pozorni.

MALI OGLASI info(§)g-glas.si 2 5

CRAONjAZATRC. UPRAVLjANJE IN VZDR2EVAN)E. ENERGETIKA. VPIS V ZEMLjiSKO KNJIGO, POSREDOVANjE NEPREMIČNIN

ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva t. 4240 Radovljica

Tel.: 04 S37 45 00. 04 $3' 42 " e-poSta: alpdom|g>alpdom.si

STANOVAN/A PRODAMO LJUBLJANA . BEŽIGRAD: 59 m2, dvoinpolsobno v tretjem nad-stropju. leto izgradnje 1980. kuhi-nja z jedilnico, dnevna soba. dve sobi. predsoba, kopalnica. Cena: 27.000.000,cx> SIT. LESCE - VODNIKOVA: 49.36 m2, enosobno v tretjem nadstropju, leto izgradnje 2002. veranda, kopalnica z WC-jem, kuhinja, bivalni prostor, balkon, klet, vsi priključki. Vseljivo takoj. Cena; i7-0oo.ooo.oo SIT. ZAPUŽE: 38,74 m2, enosobno v pr-vem nadstropju, leto Izgradnje 1999. predprostor, sanrUrije, bival-ni prostor s kuhinjo, balkon, klet, rudstreSnica za avto. Stanovanje je opremljeno. Znižana cena: 14.500.000.00 SIT.

STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA • PREŠERNOVA: 84,53 ' " i . dvosobno, v II. nadstrop-ju. leto izgradnje 2004. predsoba, kopalnica z WC. bivalna kuhinja, spalnica, balkon, klet. garažni boks. Stanovanje je opremljeno. Cena 84.000,00 SIT/mesečno + stroSki. BLED: 30 m2, enosobr>o stanovanje v I. nadstropje, leto izgradnje 1950. obnovijeno.opremljeno (predsoba, kopalnica, kuhinja, soba. klet). Cena: 48.000,00 sit/mesečno + stroSki - 3-mesečno predplačilo. KUPIMO Za znane stranke kupimo več manjših stanovanj na območju občine Radovljica in Bled.

POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: V pritličju novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 177 m2. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra, Lastna novogradnja. Cena: 53.100.000,00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV) www.tpc-lesce.sl. LESCE: V pritličju novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 97.21 m2. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 29.163.000.00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV). www.tpc-lesce.si. LESCE: V pritličju novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 78,96 m2. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 23.688.000.00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV). www.lpc-lesce.si. LESCE: V pritličju novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 43»95 ki je namenjen trgovskn storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 13.185.000.00 SIT (cena ne vključu-je DDV), wvAv.tpC'lesce.si. LESCE: V medetaži novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 77,70 m2, ki je namenjen trgovski, stontveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 21^5.200,00 SIT (cena ne vključu-je DDV). www.tpclesce.si. LESCE: V medetažt novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 245,10 m2. ki je namenjen trgovski, Storitveni, izobraž^alni ih servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 67.647.600.00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV), www.tpc-lesce.si. LESCE: V medetaži novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 107,85 m2. ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena: 29.766.600.00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV), ww%v.tpc-tesce.si. LESCE: V medetaži novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 85,05 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem-bra. Lastna novogradnja. Cena:

23.473.800.cx> SIT (cena ne vključu-je DDV), wvAv.tpc-lescc.si. LESCE: V pritličju vhoda z Alpske ceste novega dela trgovsko-poslovnega centra v Lescah, proda-mo gostinski lokal velikosti 15545 m2. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 46.635.000,00 SIT (cena ne vklju-čuje DDV). www.tpc-lesce.si. LESCE: V mansardi novega dela tr-govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo pisamiiki prostor v veli-kosti 104.05 m2. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 28.717.800,00 SIT (cena ne vključuje DDV). vt/ww.tpc-lesce.si.

POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Radovljica: V I. nadstropje stano-vanjske stavbe oddamo poslovni prostor • pisarno v izmeri 24 m2 (predprostor, sanitarije, pisarna), leto izgradnje 1993. Cena: 48.000.00 sit 4 stroSki • 3-mcsečno predplačilo.

VIKEND PRODAMO SPODNJA UPNICA: Prodamo vi-kend v izmefi 30 m2 na parceli 981 m2. Leto izgradnje 1975 • lesena brunarica na betonskih temeljih (predsoba, kuhinja, soba, drvarni-ca). Cena: 5.000.000,00 SIT.

POSESTI PRODAMO POKLJUKA: MeSani gozd na Po-kljuki v velikosti 15.973 mz • proda-mo. Cenai 7.000.000,00 SIT.

Nudimo ugodno in kvalitetno po-sredovanje pri nakupu, prodaji in najemu nepremičnin.

w w w . 3 l p d 0 m . s i

BLOK 5 Jože Jemec s.p.. Šolska ul. 7. SkoQa Loka tel: 04/51-25-122, gsm: 041/428-958

biok59siol.net

STANOVANJA PRODAMO KRANJ • center, nova stanovanja v centru, enosobno 55,19 m2, eno-sobno 47.46 m2 in garsonjera 41.44 m2. s kolesarnicami in klet-mi. Cena: 312.000.00 SIT/m2.

HISE PRODAMO ŠKOFJA LOKA - okolica, 200 m2. 250 m2 dvorišča. 9 let. dvostano-vanjska. mirna lokacija, opremlje-na. Cena: 52.000.000.00 SIT.

w w w . b l o k 5 . c o m

nevo rMtn)*. «d»pucij*. n*pr*mt£n<n«

v e n u i T i d c o SrHof 43. 4000 Knn) iei.fhx. 04/aj4'3050 (sm: OJI/684-777 «-p»ita: I»diii9v«num.si

NAJAMEMO: Kranj in okolica, za znane stranke iičemo eno- in večsobna stanova-nja za najem.

HIŠE PRODAMO Podnart, gostinsko - poslovni ob-jekt, I. 1992, 134 m2 povrSine s pokrito teraso. 269 m2 zemljišča s parkirnim prostorom, prevzem takoj. Možen z-letni najem s kasne-jšim odkupom ali predelava v stan. hišo. Cena: 26.900.000 SIT. Radovljica, Nova vas, starejša hiša. i. 1960. peč na trda goriva, potreb-na manjše obnove, delno pod-kleteno. 638 m2 zemljišča. Cena: 25.000.000,00 SIT. Zg. Bitnje, večji stanovanjsko-poslovni objekt. 2800 m2 ravnega zemljišča na frekventni k>kaciji, 244 m2 stan. površine • 1.88, 120 m2 garaže, za hišo Še manjši objekt -skladišče in soba za goste s kami-nom • 1.95, zunanji žar. veliko parki-rišče. v celoti opremljeni stan. pro-stori. Cena: &80.000.000.00 SIT.

PARCELO PRODAMO: Hotič pri Litiji, 1268 mz. zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, opravljenim izkopom za hišo, celič-na lega nad vasjo. lep. odprt raz-gled. el. in v-oda na parceli. Cena: 8.500.000,00 SIT. PARCELE KUPIMO Kranj ali btižnja okolica, smer Pred-dvor. Loka. zazidljive parcele, 400 m2 ali več. kupimo. Kranj in okolica, zazidljive parcele na frekventni lokaciji. 1500 mz in več. kupimo za znane stranke.

Opravičilo R a č u n a l n i k i s o n a m v p o m o č , v č a s i h pa jo n a m

zagodejo . V to rkov i štev i lk i G o r e n j s k e g a g l a sa s o n a m v

t i s k a rn i z m e š a l i č r ke p r i m a l i h o g l a s i h , zato j ih p o n o v n o

ob j a v l j amo v d a n a š n j i številki. P r o s i m o va s za

r a z u m e v a n j e i n s e v a m v n a š e m i n v i m e n u t i s k a rne

i s k r e n o o p r a v i č u j e m o .

Uredništvo

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

DVOSOBNO KRANJ - OKOUCA. 51 m2, cena po dogovoru, lastno parki-rišče, pripadajoče lastno zemljišče. « 041/77-44-32

TRISOBNO STANOVANJE Skofja Loka • Podlubnik. v pritličju, obnov-ljefw. cena 24.5 mk> SfT. 9 041/364-482 60edM

TRISOBNO KRANJ - CENTER. t>ližina gimnazije. 92 m2. 3.-3 nad., v celoti obnovljeno, I. 98. atraktivno, moderno stanovanje. CK plin. 2 balkona, klet. klima, cena: 29.000.000.00 SIT. • 041/527-588 sonar

KUPIM

BOHINJSKA BISTRICA ALI OKOLI. CA. « 031/510-760 907ež&

ENOSOBNO. prijetno In svetk). Kranj oz. okohca. Manana.« 041/435-858

»7M&

ODDAM

SOBA KRANJ, opremljeno in ogre-vano. oddam samskemu moškemu. « 070/297-601 807917

GARSONJERO. 1 osebi, opremljena. Lesce z okolico. 9 041 /888-908 6072«4

DVOSOBNO KRANJ - PRI VODOVOE>-NEM STOLPU, novo opremljeno. « 031/647-823

NAJAMEM

SOBA JESENICE AU OKOUCA. s prostim vt odom. garsonjero ali enosobno, za riajmanj 6 mes., sem urejen, mlad zdravnik, nekadilec, zaz^n dostop do intemeta. cena cca 31.000 sH/mesec (130 eur), « 040/39-70-70 W75W

MANJŠE STANOVANJE KRANJ. • 031/851-681 «7576

HIŠE PRODAM

Na lepi lokaciji na Jesenicah, blizu centra. • 031 /642-197 607644

V III. gradt>enl fazi. na sončni parceli, bližina vrtca. Oš. trgovine, plavalnega bazena in Zdravstvenega doma, Železniki okolica. « 04/51-46-052

BRITOF. samostojna hiša. 93 m2. let-nica 1968. 1103 m2 zemljišča, gos. posl. 160 m2. « 031/873-580 S07K»

POSAVEC. na lepi lokaciji, starejša dvostanovanjska, vseijtva takoj. « 041/209-066 607««I

DVOSTANOVANJSKA BLED. delno prenovljena, K + P • N, 270/540 m2, letnik 1970. odlična lokacija s pogle-dom na planine, zelo mimo okolje, cena: 72.000.000,00 SIT, « 031/596-737 6077®0

STANOVANJSKI DVOJČEK. Primsko-vo ob zadružnem domu. nasproti cerkve s podaljšano III. grad. fazo z vsemi priključki, zemeljski plin. Inf. Uko, d.d.. Uboje. 9 041/647-257

V DVOJČKU. 10 X 9 m parcele. 560 m2. 3. gradber« faza. ob glavni cesti Oavča - Železniki, blizu smučišča Cerkno, « 041 /271-583 «7»?«

V LAHOVČAH, smo pričeli z gradnjo treh samostojnih hiš. Uko d.d.. Uboje, «041/647-257 607054

NAJAMEM

MANJŠO HIŠO. ali Staro kmetijo v okolici Kranja, 9 031/20-67-24 507ie4

VIKENDI, APARTMAJI PRODAM

ZIDANI VIKEND, 6 km od Kranja. 9 041/374-212 »07643

POSESTI PRODAM

PARCELO, lepo. v okolici Kranja, ugodna. Uko. d.d.. Uboje. 9 041/647-257 607042

ZAZIDUlVA PARCELA, bližina Cerkelj na Gorenjskem. 1200 m2. lahko je deljiva. • 031/516-103 M770E

ZAZIDUlVA PARCELA. 800 m2. na Dobruši, občina Vodice, cena: 26.000,00 sit/m2. 9 051/223-132 607713

GOZD K.O. DOBRAVA PRI PODNA-RTU. 9 04/233-41-92. 040/831-217 S07618

KUPIM

P A R C E U • ZAZIDUlVA. Žiri ali bližnja okolica, lahko tudi starejša hiša. «051/36-77-48 507M2

KMETMA, gotov>r\a takoj, ponudbe po telefonu. « 041 /687-555 &07283

KMETIJA, pomemben dostop do gubljane. « 051/314-703 6076i9

KMETIJSKO POSESTVO, ali zemljo, okolrca Kranja ali Cerkelj. šifra: NOVA KMETUA 60T630

POSLOVNI PROSTORI PRODAM

POSLOVNI PROSTOR Stražišče • Kranj, pritličje, lasten vhod. ob cesti, možnost spremembe v stanovanje, zelo ugodna cena. 144.000 m2 (600 eur) Uko, d.d.. Uboje. « 041/647-257 607044

ODDAM

POSLOVNI PROSTOR SENCuR, 30 m2. pritličje, ob cesti, kopalnica, primemo za koz. salon, pisarno ali stanovanje. « 031/671-339 soTen

GARAŽE PRODAM

GARAŽNA VRATA, rabljena, leserta, dim. 2250 x 2000 mm. « 04/252-2 0 ^ 6 807477

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

ALFA ROMEO. I. 1993. dobro ohrarv jen, registriran, cena: 100.000.00 SIT. « 04/594-52-88. 031/543-238 607564

ODKUP IN PRODAJA, od i. 97 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto. Partizanska 1. Škofja Loka (bivša vojašnica) wvwv.raziskovalec.com/adriaavto. « 04/51 -34-148. 041 /632-577. adria.avto@siol.net so6a»9

ODKUP. PRODAJA, PREPtSI. rab))ertih yod. gotovinsko piatito, fiute Krari d.o.o.. Kranj, Savska 34. Kranj. « 04/20-11-413.041/707-145. 031/231-<J68 506838

AUDI A 4. I. 1996. 1.6. cena: 860.000.00 SIT. « 041/68-68-19

CITROEN ZX. I. 1991. reg. 11.06. cena: 140.000,00 SIT, « 031/542-9 9 3 607749

OAEWOO RACER, I. 1994, GSi. rdeče barve. 5 vrat, « 041 /980-371 5077&S

FIAT PANDA. I. 1994. 4 x4. treking. rpg fio 8/?0nR. « 04/233-27-61 607747

HONDA CIVIC. L 1991. 1.4 16 V. « 041/239-468 5077$i

HYUNDAJPONYGLS. I. 1991.130.000 km. 1.5. • 031 /53&936 • MTSIB

Bratov Pniprotn* 10 4202 NaUo Te<. 04/25 78 052

PE Kranjska ct$ia 22 4202NW(to

PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike «n platišča, • amortizerji TMOHROCT hitn ser/ts vozil - avtoopiika, vse za podvozje vozil - izpušni sistemi katalizatorji

^ hnp://www.oQq;int.ir.sl

KIA PRIDE. 1. 1996. reg. do aprila 2006, cena: 250.000.00 SfT. « 041/259-269 W74«4

KIA SEPHIA. I. 1999, servisna knjiga, modre barve, klima, ostala oprema, « 04/122-73-38 6076©5

KIA SEPHIA. I. 1999. kovinsko modra, klima ter ostala oprema. « 041/227-3 3 8 507720

OPEL ASTRA KARAVAN, L 1994. 1.6 IGU CZ. radk). lepo ohranjen, neregi-striran. «031/705-198 &07S40

OPEL CORSA SVVING, I. 1998. 95.000 km. zek) ugodr>o. 1.4 i. kitnrta. el. paket.reg. do 02/06. a i r ^ . kovin-sko rdeče barve, zelo lepo ohranjer a, «070/507-565 W7432

OPEL CORSIA. I. 1999, 54.000 km, 1,2 16 V. kovinska barva. 3 vrata, nekarambohran. « 041 /513-660

OPEL OMEGA KARAVAN, I. 1997. 2.0 16 V. z vso dodatno opremo. « 031/631-594 607673

PEUGEOT 406.1. 1997. 90.000 km. ST. klima, poškodovan • totaika. cena: 200.000.00 SfT. « 01/832-31-07 M7S«E

RENAULT 21.1. 1991. 1.4 TL Btcorp. bel. brezhiben, cena: 90.000.00 SIT. «041/334-100 907MS

RENAULT 5. I. 1995. 160.000 km, 1. lastnica. 5 vrat. nikoli karamboliran. « 041/230-616 607915

RENAULT CUO. I. 1995, 123.000 km, 1.2. bele barve, 3 vrala, poraba 6 I. lepo ohranjen, proda voznica. « 041/556-325 607437

RENAULT CUO, I. 1999. 1.4. servo, elek. paket. 3 vrata, kovinska barva. 1. lastnik, « 031 /307-057 6oreee

RENAULT LAGUNA RT. 167.000 km. I. 95/4. 2. lastnik, barva opaJ, klima. SV. ele. pomik stekel, prtljažnik, vlečna kljuka, zimske gume. servisna knjiga., cena: 790.000.00 SIT. « 041/740-941 &07ft3e

RENAULT MEGANE. I. 1999. 100.000 km. 1.4 .16 V. karavan, odlično ohranjen. ABS. 4 AB. servisna knjiga, cena: 127.000.00 SIT. « 041/366-955 50rew

RENAULT SCENIC. I. 97/12. bordo barve, dobro ohranjen, • 051/387-891 507720

RENAULT 7VV1NG0. I. 1999. 90.000 km. 1,2. reg. do aprila 2006. sive ko-vinske barve, nadno sen/isiran. garažiran, 1. lastnic. «04/23-1M77 SOTOSO

ŠKODA FEUCIA. L 2000. reg. do za-četka avgusta 2006. « 031/378-947

ŠKODA FEUCIA. 63.000 km. 1.3 GLXi. kot nova. 1. lastnik, reg. celo teto. « 031/456-831 6or«74

VOLKSVVAGEN GOLF 1.1. 1979. tepo Ohranjen, reg. četo leto, « 031/742-2 0 7 507«77

VOLKSVVAGEN GOLF II, diesel. za dele ali v celoti, nekaj rabljenih koles (m+ž), kovinska vrata, kosilnico, mešalec za beton in 13 ••• 14 col pr>ev-matike. « 041 /736-301 «07662

VOLKSVVAGEN GOLF II. po delih, « 041/961-554 607M7

VOLKSVVAGEN GOLF II. 1. 1986. cel-ega ali po delih, motor odličen. « 040/28-9^6 507M6

VOLKSWAGEN GOLF, I. 1984. 70.000 km. diesel. ohranjen, cena po dogovoru.« 04/533-80<30 507739

VOLKSVVAGEN GOLF. 1. 1994, el. oprema, servo vdan ali zamenjam za dieselvozik). « 041/718-019 507445

VOLKSVVAGEN PASSATTDi. I. 2002. 160.000 km. 130 KM, tiptronic. kara-van, bele ban/e, vsa oprema. « 041/320-701 907T57

KUPIM

RENAULT 5. aJi Rat Uno, do 200.000 sH, od 1. lastnika. « 051/221-256 507563

DRUGA VOZILA PROPAM

PRIKOLICA, avto prikolica, z A-testom, « 041/884-279 »772»

PRIKOLICA AVTOMOBILSKA, dobro ohranjena, ni atestirana. Kocijančič, « 041/386-964 5076«2

POČITNIŠKA PRIKOUCA ADRIA 460. L 1983. ugodno. « 031/795-8 4 2 607763

POČITNIŠKA PRIKOLICA BRAKO PRIKOUCA, zelo ohranjeno, reg. do 2008 in 50 I hladilnik, nov. « 031/635-789 607674

MOTORNIA KOLESA PRODAM

VAMAHA DT 175, starejši letnik, v voznem stanju, cena: 53.000,00 SIT. «041/252-140 507702

AVTODELi IN OPREMA PRODAM

4 PNEVMATIKE. 165-70.R-13, M • S. Radial Sava. cena: 5.000.00 SIT, «04/574-38-99

PNEVMATIKE. 5 kom, Eskimo S3MS185 65 R13. komplet s krom. plati^, « 031/262-046 50769«

STRANSKO VOZNIKOVO STEKLO, za Clia s tremi vrati. « 031/708-588 607«38

KUPIM

ALU PLATIŠČA. 4 kom, dimenzije 6. 0Jx15. na 4 vijake. « 051/627-027 507683

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

POŠKODOVANO VOZILO, tudi totai-ka - ponujam največ, takojšen odkup, prevoz. « 031/770^33 606«36

TEHNIKA PRODAM

TERMIČNI TISKALNIK EPSON. Sty-lus C20 SX, ugodno. « 040/201 -497

PRENOSNI RADIO. S CD-ji. MP3. znamke Amstar. nerabljen, nov. ugo(^ no. « 040/633-877 507«i4

ELEKTRIČNI PISALNI STROJ. « 04/574-38-99 607733

STROJI IN ORODJA PRODAM

CISTERNO ZA OUE, 20001. ovalno, nemško z A-testom. « 041/603-247 507673

DVE MOTORNI ŽAGI, štilarci, « 04/572-34-27 6078ai

ELEKTRIČNI MOTOR SCHORCH, 11 KW, 1400 obratov, vrtno kosilnico Husqvama - Jet 51 /55 S. « 04/231 -0 0 - 7 7 S075M

ELEKTROMOTORJE, trifazne, ra-zličnih moči In 801 bojier. « 070/220-7 0 1 507637

KUPIM

MIZARSKO KOMBINIRKO SCM. in prodam bočni vrtalnik za Sem 2041. « 031/638-753 507605

OPREMA PRODAM

UTOŽELEZEN GOSTINSKI ŠTEDIL-NIK, 4 X plin, ohranjen, cena: 27.000.00 SFT. « 070/847-391 507682

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM

45 PUNT. 240 cm. Amež Peter. « 040/510052 507560

BETONSKO KRIIINO, brezplačno Trajanka Dravogirad, « 031/367-290

DESKE ZA OPAŽ. 2 m3. « 041/470-5 2 2 507670

LESTVE VSEH VRST IN DOLŽIN, do-bite. Zbilje 22. « 01/3611-078 507e75

MACESNOVE DESKE IN PLOHE, cena po dogovoru. « 031/624-664 507703

POCINKANE ŽLEBOVE. 29 m. cena 200 sit/m. rabljeno 2 leti. « 040/531-944 507676

SUH SMREKOV LES. mizarske kvalrtete. « 04/514-13-64. 051/204-2 6 4 607006

SUHE JAVORJEVE PLOHE. « 04/513-58-05 5076«

KURIVO PRODAM

METRSKA DRVA. že razžagana. možnost dostave. « 041/718-019 607444

SUHA BUKOVA DRVA, 10 m3. « 04/256-16-13 50756«

SUHA BUKOVA DRVA, « 041/608-6 4 2 907663

SUHA BUKOVA IN MEŠANA DRVA, razzagana in z dostavo (Kranj). « 041/263-728 607612

26 MALI OGLASI

izhePLSi Maii oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izbert.si!

Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od ^ ^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike petka do I4.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po ^ksu 04/201 in daljši opis oglaševanega predmeta alt storitve. 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.

Cofcnfib (Us, d.D,o. 2otMvi >, Kr«r

SUHA DRVA, mešana ali bukova, večjo količino, « 04/25-51>385 V)772S SUHA HRASTOVA DRVA, In jedilni krompir. « 041/37e«937 so seo

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

4-DELNO OMARO, za dnevno sobo In stiskalnico za sadje, 20 kg. ugodno,« 041/943-870 sorroe

FRANCOSKO POSTEUO MEBLO. 180 X 200 cm. poceni. 9 040/387-237 507671

NOVE KUHINJSKE ELEMENTE, z aparati in raJt}ljef>o sedežno za dnevno, poceni. 9 031/460-060 oortiA

OTROSKO POSTEUO. z jogiji, kletko za zajca in hrčka, 21 m2 klasičnega hrastovega pariteta. 9 040/389-518

GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

HLADILNIK, skorai nov. 868

031/641-607769

HLADILNIK GORENJE. 11414 zamr-zovalni del 17 I. star 1 leto. popolnoma ohranjen, 9 031/666-446

HLADILNIK GORENJE. 180 i, ohra-njen. malo rablien, « 04/250-68-39 &07edd

POMIVALNI STROJ, star, nerabljen in štedilnik 10 + 5.000 sit. 9 031/542-993 507730

PRALNI STROJ, WA- 906 X, Gorenje In hladilnik 1701, 9 041/878-494 607727

ŠTEDILNIK S STEKLO4CERAMIČN0 PLOŠČO, zakonsko posteljo in kupim dva vrtna pletena stola. 9 051/311-180 607680

PODARIM

ŠTEDILNIK NA DRVA. in 2 jogija, 9 041/884-279 6077»

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

HLADILNO OMARO. 1300 Ben LTH, 9 04/204-12-26 6075»6

PEČ NA OUE. za centralno kurjavo, zelo ugodno. 8 031 /632-512 &07S6«

PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO. Vreček 30 KW. kombinirano in bojler 200 I. prosto stoječ. 9 041/638-445 507664

PRALNI STROJ GORENJE, in zamr-zovalno skrinjo 200 I, 9 041/878-494 607610

PRALNO - SUŠILNI STROJ, večjo kuhinjsko mizo In sedežno garnituro, « 04/232-69-99. 031/526-552 60760«

ZAMRZOVALNO OMARO, in zamrzo-valno škrinjo. V 041/597-933 507736

ZMRZOVALNO SKRINJO. 9 04/232-31-27 807T65

KUPIM

ZAMRZOVALNO SKRINJO, do 150 I, «041/910-125 507668

PODARIM

HLADILNIK, z zamrzovalnikom. V 140 Š 60, Brezar Maks. Vide Šinkovčeve 8. Kranj. 9 04/233-13-57 5076m

OSTALO PRODAM

OKENSKA KRILA. dim. 130 x 70, 130 X 105. 6 kos. poceni. 9 031/823-398 &076»7

Gorenjski Glas v ^ w w . g o r e n j s k l g l a s . s l

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

OTROŠKO KOLO SCOTT. Team Ju-nlor 24, 9 031/495-492 so76«s

ŽENSKO KOLO, in tepihe za Clio, 9 04/231 -22-59, 041 /274-402 60786t

ŽENSKO KOLO PONY. zelo dobro ohranjeno, ugodno. 9 04/518-27-20 607724

ČOLN GUMENJAK, Sava 330, plas-tično dno. I. 94, z motorjem Johnson 35, « 041/668-510 50760«

NUDIM

VABUENI V INTENZIVNE TEČAJE, in poletno kitare in plesne tečaje za mladoporočence in ostale. Studio Tango. Tuga Vidmarja 4. Kranj. 9 04/23-24-677.041/820-485 607663

TURIZEM ODDAM

NOVIGRAD, oddam apartma, za 4 osebe, Uizu morja, • 031/835-756 607663

NUDIM

POČITNICE V PREKMURJU • GORIČKO, nudimo 2-dnevni boom paket 11.900 STT ali sobo z zajtrkom 3.600 Srr/osebo, termo - oddih • kok) - izleti. • 02/54-01-378. 031/692-500. www.gosttsce-ajda-bagoia.si S07223

HOBI KUPIM

STAR DENAR, 9 040/388-682 607626

STARE KNJIGE, razglednice, doku-mente. stare Prešernove poezije. • 041/682-162 607716

OTROŠKA OPREMA PRODAM

VOZIČEK ABC DESIGN, in zimsko vrečo, cena: 25.000,00 sit. • 040/713-528 6077i0

MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM

TERMOMETER ZA MERJENJE TEM-PERATURE, v ušesu, Braun in dek-liško šolsko torbo, za 1. oz. 2. razred, ugodno. 9 04/202-34-22.031/859-791 5077«

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

MLADIČKA BERNSKEGA PLANŠARSKEGA PSA, samček in samička sta vajena čistoče, prijazna, igriva, vajena povodca, cepljena, z rodovnikom, odličnih staršev In stara 13 tednov, cena: 110.000,00 SIT. 9 031/263-889 60776«

NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika. 9 04/23-11-176 6077;i

VSAK DAN SVEŽE REZANO CVET-JE. GLAOIOL in kumarice za vlaganje, Smolej, Luže 22 a, 9 04/253-65-65, 041/789-608 «i760i

PODARIM

KUŽKA MEŠANČKA. starega 5 mese-cev. srednje rasti, • 04/5802-227 607633

MLADO PRIJAZNO PSIČKO MEŠANKO, med škotskim In nemškim ovčarjem, staro 3,5 meseca. 9 04/533-12-50.041/608-656 607567

DVE MUCKI, stan 2 meseca in pol in eno leto. 9 04/57-25-154 607666

MLADE MUCKE, stare 2 meseca. 9 04/23-55-231. 041 /754-547 6077u

MUCKE, stare 6 tednov, vajene čis-toče. « 04/23-31-376 607646

MUCKI Z DAUŠO DLAKO. Iščejo nov dom. 9 031/852-554 60776?

TRI MLADE MUCE. stari 3 mesecev, med 19. in 21. uro, 9 031/223-116 607706

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

3 TRAKTORJE, od 25 do 40 KM, to-jtmik. tri manjše komate, 5,5 KW elek-tro motor. 9 031/442-038 607664

NAKLADALNO PRIKOLICO, nova, 26 kubična, kombajn Grime za krompir, kot nov in rotacijska kosilnica Deutz -Far 165, 9 031/79-67-83 607767

ROTACIJSKO KOSILNICO SIP. BRK 1650, dobro ohranjena, 9 031/678-849 607660

SILOKOMBAJN SK 60. Žiganja vas 17, Križe. 9 04/595-81-33 607668

TRAKTOR Tigrone Kararo, zvečer, « 04/519-51-29 507692

TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG. In sejalnico za žito, 3 m. « 041/608-563 607687

KUPIM

IZKOPALNIK KROMPIRJA, enoredni Hmezad. 9 031/27^76 60t604

KIPER PRIKOUCO. traktorsko, lahko tUdI slabše ohranjeno. « 031/894-597 607640

KULTIVATOR. in vrtavkasto brano. 9 031/604-918 607706

NAKLAOALEC HLEVSKEGA GNOJA. 9 040/531-667 607728

TRAKTOR. Univerzal Zetor ali Štore, najbolje plačilo v gotovini, 9 051/203-387 6077»6

TRAKTOR 25 - 35 KM. za 150.000 sit in štedilnik na tnia goriva, 9 04/25-21-167 607603

PRIDELKI PRODAM

DOBER MED. 9 04/514-72-9460774«

DOMAČE ŽGANJE, in suha bukova drva. zvečer. 9 04/25-03-710 6077?3

GOZDNI IN CVETLIČNI MED. 9 04/204-65-18 607664

HRUŠEVO ŽGANJE. 915

04/58-01-607731

JEČMEN, in jedilni krompir, kmetija Jerala, Podbrezje 218. 9 04/530-66-44 607642

JEČMEN V ZRNJU, za krmo, 9 041/375-350 607763

KRMILNI KROMPIR. Strahinj 60, 9 04/25-71-021 607634

KROMPIR ZA KRMO. in kupim bikca za rejo od 100 do 250 kg. 9 031/387-397 60767«

PAPRIKO, KROMPIR, RDEČO PESO IN BLITVO. 9 041/517-551 50766$

PŠENICO. 9 04/25-22-650 807568

PŠENICO, 9 031 /52e-267 5076ei

SEME ENOLETNE TRAVE. • 040/975-849 607678

ŠE NEKAJ SEMENA ENOLETNE TRAVE, z malo detelje, prečiščeno, ugodno. 9 04/232-64-26 607736

Z E M U O • PRST, zelo kvalitetno, z njive. 9 041/538-583 607694

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

BIKCA, starega 7 dni. Zalog 38. Ceridje 507647

BIKCE SIMENTALCE. stare 2 ledna. 4 tedne in 3 mesece. 9 04/25-01-254 607740

ČB BIKCA, starega 10 dni, 9 040/280-444 607628

ČB TELIČKO, stara 14 dni, 9 04/587-60-90 607726

DVA BIKCA, križanca mesne pasme, težka 140 km. 9 031/547-948 607679

DVE KOZI. mlekarici. zvečer. « 04/595-87-96 607744

DVE LEPI ZAJKUI . stari 6 mesecev, nemški liščki. 9 04/255-14-87 so757a

JAGNJETA. JSP, prirrrema za zakol ali nadaljnjo rejo. 9 04/595-60-50

JARKICE. rjave, v začetku nesnosti, Hraše 5. 9 01 /36-27-029 &06803

KRAVO, križanko, s pnrim teletom ali brez in kupim zaboje za žito. 9 04/533-12-86 507735

RJAVE JARKICE. pred nesnostjo, Oman. Zminec 12. 9 04/512-78-78, 041/725-850 607688

RJAVE JARKICE, v začetku nesnosti, 9 0 4 / 5 1 6 0 7 7 6 4

TEUCO SIMENTALKO, visoko brejo, ali po izbiri. 9 04/256-16-49 607760

TELICO SIVKO, brejo 9 mesecev. Repnik. 9 04/252-75-75 6076«

TELIČKA SIMENTALCA, težkega 170 kg, «041/253-966 607718

TELIČKO SIMENTALKO. slaro 1 teden. 9 031/544-131 607658

TELIČKO SIMENTALKO. staro 10 dni. «041/970-257 607e7i

TELIČKO SIMENTALKO. slaro 1 mesec in Golf diesel. I. 87. « 041/515-724 607766

ZAJCE - MEŠANCE. za nadaljnjo rejo alt za meso. « 040/735-487 607700

KUPIM

BIKCA SIMENTALCA. starega do 14 dni. « 040/721-506 607662

BIKCA SIMENTALCA. starega 10 dni ali mesne pasme, « 04/512-50^2 607688

BIKCA SIMENTALCA, 200 kg, za rejo, « 04/25-26-912 so76eo

BIKCE IN TEUČKE. od 40 do 200 kg ter kravo, pašno, simentaiko ali mesni tip. « 041 /857-908 so7«87

OSTALO PRODAM

ZAPRAVUlVČKA. popolnoma ob-novljen. « 041/845-176 607648

ZAPOSLITVE NUDIM

GOSTILNA SLAVKOV DOM. zaposli kuharja/tco. srednjih let v redno delovno razmerje. Belšak Dušan s.p.. Golo brdo 8. Medvode. « 01/36-11-242 • 60S073

REDNO AU HONORARNO, zaposlim dekle v gostinskem lokalu. Okrepče-valnica Klane. Bojan Brišnik s.p.. Klanec 38, Komenda. « 041/570-937 607764

V ŠENČURJU, iščemo kuharja ali kuharico. Nevenka Šimenc s.p., Češ-njevek 10, Cerklje. « 040/213-717 60762«

ZAPOSLIM DEKLE, v Sirena Pub, Kidričeva 67. Škofja Loka, « 041/719-018 507649

ZAPOSLIMO FANTA ALI DEKLE, za delo v gostinskem lokalu. Lacus, gostinstvo, d.0.0.. Grmičeva 1, Kranj. «041/799-411 807746

ZARADI ŠIRITVE, na novo lokacijo potrebujemo 3 komercialiste. 1 kadrovnika in vodjo seminarjev ter ko-ordinatorko! V e g ^ r d.0.0., Motnica 11 Trzin, « 01/530-41-80, 040/879-169 607269

DELO DOBI VOZNIK TOVORNJAKA. C kategorija, IV. stopnja izobrazile. Avtoprevozništvo Anton Koletnik s.p., Britof 44. Kranj. « 041/364-470 so77«

ZAPOSLIMO DELAVKO, za polovični delovni čas. v računovodskem servisu, pogoj: srednješolska izobrazba, za-želene delovne izkušnje. Finančnik -Petač. k.d., Pangršica 14, Golnik, « 04/25-65-410,041/254-235 60769i

NUDIM HONORARNO DELO. moške-mu za čiščenje v mesno predelovalni industriji, okolica Škofje Loke. Andrej Završnik s.p.. Pod Plevno 5. Škofja Loka. « 040/732-745 60771®

ZAPOSLIM 2 DELAVCA, vajena grad-benih del, z območja Radovljice ali Jesenic z okolico, terensko delo, zaželjen izpit B kat.. Kalendar Drago s.p., Finžgarjeva 8a, Lesce. « 041/744-348 6046i2

ZAPOSLIMO GRADBENEGA DELAV-CA. zidarja in tesarja, Forum d.0.0.. Suha pri Predosljah 56, Kranj, « 041/634-660 607622

ZAPOSLIM ELEKTROINŠTALATER-JA. Bohinc Branko s.p.. T. Vidmarja 10. Kranj. « 041/767-309 802728

PEKA IN SLAŠČIČARJA, z izkušnjami zaposlimo, Pekama Planika, Trigla^ka 43, Sled. « 031/395-545 60766i

VOZNIK. C ah E kategorije, s prakso v mednarodnem transportu - Z Evropa. Vrba d.0.0.. Struževo 4. Kranj. « 041/614-722 607378

ZA REDNO DELO ZAPOSLIMO, natakarja ali natakarico, pogoji: de-lovne izkušnje, ustrezna izobrazba, lasten prevoz, Preša, d.0.0.. Penzion Zaplata, Tupaliče 32. Preddvor. « 04/255-62-50 607717

ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS, nudimo sposobnim in komunika-tivnim zastopnikom ter vodjem skupin, zagotovljeni najboljši pomji, Sinkopa, d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica, « 040/666-345 607294

FRIZERKI, z izkušnjami, v okolici Kranja. Ostriženi Nace. Nataša Kle-menčič s.p., Mavčiče 83, Mavčiče. « 041/347-336 607742

HONORARNO ZAPOSLIM, pediker-ko, Tag Trade. d.0.0.. Hotemaže 55, 4205 Preddvor. « 04/235-44-00 607428

ZAPOSUMO UREJENEGA MOŠKE-GA. za dek) v sirarni. Kmetija Babič. Brezje 6, Brezje, « 031/674-266607748

I ŠČEM

INŠTRUKCUE. za popravne izpite na ekonon^ski šoii in pripravo na jesensko poklicno maturo, Tina, « 041/588-309 607707

INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč pri učenju za izpite in maturo, « 040/381-295 60708i

NEGA STAREJŠIH IN BOLNIH, ter vsa gospodinjska dela, tudi kuhanje kosita. « 040/756-409 607732

POMOČ V GOSPODINJSTVU, z dol-goletnimi izkušnjami, okolica Kranja in Radovljice.« 041/548-415 607704

SKRBNO VARSTVO, za vašega do-jenčka, na mojem domu. takoj, « 041/532-826 6O7743

NARODNOZABAVNI TRIO DUO. za vse generacije, ohceti. obletnice, $ programom, ugodno, « 040/890-519 607668

I A V T O H I Š A K A V Č I Č ,

pooblaščeni serviser za vozila PEUGEOT

zaposli

A V T O M E H A N I K A Če imate ustrezno izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenj, vas vabimo, da se pridružite mlademu kolektivu. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas.

Vaše ponudbe z dokazil\ o izobrazbi in kratkim opisom delovnih izkušenj pričakujemo najkasneje do 20 . avgusta 2005 na naslov: Avtohiša Kavčič, d . o. o., Milje 45,4212 Visoko.

FESSTd.a.e..l>E Stritarjeva 5, Kranj Nudimo vfte vrste posojil^

ugodne obresti.

0 4 / 2 3 & - 7 3 - 7 3 FBST CM. I>e9nte M. >Mie*

Ugodn i avtomobilski in goto-vinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09 . do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kVedItno sposobni; nudimo kredite na osnovi vaSega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.

Telefonske številke: 02/252.4S-26,041/750.560,

041/331^1, fax: 02/252-48-23

j(ulc«vK Rot«n tp. MllfitV* d.

ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAU-PANJE. posreduje za poštene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se jih je že spoznalo, naj se Vas ie več!, V031/50&-495 fioeeez

STORITVE NUDIM

AU ŽELITE NA NOVO POBARVATI FASADO in lesen napušč? Ugodno In hitro! Megamatrix, d.0.0., Staretova 39, Kranj. 9 041 /570-957 6oe6w

ASFALTIRANJE, tlakovanje dvori&6. dovoz. poti. parkiriic. polag. robnikov, pralnih plošč. izd. betonskih in kamni-tih škarp. Adrovic & Co, d.n.o.. Jelovškova 10, Kamnik, 9 01/839-46-14 Msoos

DELAMO 00 TEMEUEV DO STRE-HE. notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje ter škanoe. Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a. Kranj, 9 041/561-838 607270

INŠTALACIJE, ogrevalnih naprav, vodovoda ter adaptacije kopalnic. Gregor Kozamemik s.p.. Hraše 30 a. Smlednik. 9 040/373-644 »6767

IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrta-nje, zidava, montaža novih, popravila starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o.. Ljubljanska 89, Domžale, 9 031/422-800 soeeas

NUDIMO, vam MARKIZE oz. TENDE z montažo, do 20 % popusta, brez stroškov prevoza, na izbiro več kot 200 platen, RoletarsWo Berčan, Mala vas 3 a, Ljubljana, 9 01/565-32-32, 041/630-700 607298

NUDIMO VAM MARKIZE, oz. tende z montažo, do 20% popusta, brez str. prevoza, na izbiro več kot 200 platen. Berčan Matjaž s.p.. Mala vas 3a Ljut>-Ijana. 9 01/565-32-32, 041/630-700 509780

OD TEMEUEV, do strehe, notranje omete, fasade, adaptacije, Skarfe tlakovanje in urejanje dvorišč, z vašim ali našim materialom. SGP Bytyqi skala, d.n.o., Stnjževo 3a, Kranj. 9 041/222-741 6oet4o

PREVZAMEM, vsa gradbena dela z materiallom ali brez. GIB, d.o.o., T. Odrove 3. Kranj, 9 031425-610 »06854

PRONET d.o.o., Cesta Talcev 39. Kran), nudi celostne rešitve s področ-ja računovodstva in financ: infor. rešitve, vodenje računovodstva, storitve izračuna plač, svetovanje pri poslovanju. 9 04/2-800-800 507375

SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p.. Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; markizu, tende. rolete, žaluzije, lamelne zavese, plise zavese, rok>ji, komamiki. 603M3

STROJNI OMETI, notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Urmar. d.0.0.. Zakelj 15, Stahovica, 9 041/642-097 506755

ZA VAS PRIPRAVIMO, projektno dokumentacijo in vam organiziramo in vodimo gradnjo. PAN.THE.REA. Aritektumo projektiranje Jerneja Tlčar s.p.. Pante 6. Kranj, 9 040/519-928 507242

izDePLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!

Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od ^ ^ ^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na 7. do ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo Številko pa do spletnem mestu wwv^.izbert.si, kjer si lahko ogledate tudi slike petka do i4.ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. 42 13, po e-pošti malioglasi(g)g-glas.si. ali na spletnem mestu izberi.si.

ZAHVALE info@g-glas,si 2 7

ZAKUUČNA DELA SLODOM. stene, stropi. Knauf. Armstrong, izd. pod-streh. adap. stanovanj, pleskarska dela. laminatl. okna. vrata, str. okna. Markotič Stavko s.p.. SušKa c. 28. Š. Loka. « 04/516-22-38. 041/806-7 5 1 606925

RAZNO PRODAM

10 L SOKOVNIK, za kuhanje soka, 10 I plinsko seklarko In industrijski šivalni stroj Overlog - 5 sukancev. « 04/202-85-36 6070«?

KOTEL NA PLIN, za kuho raznih enolončnic. 100 I in več knjig In ro-manov. star radio, « 031/223-130 507601

RAZNE STARINSKE KMEČKE STVARI. « 031/736-852 so766«

Rodio Tfiglov ® M 910/ ^ttniikt'^ Pff\ 9la/tK OoreA>kf^

Radio Trtgbv Jescnice. dao.. T>g Toneta Čut ia 4.4270 Jesenic«

STEREO. R D S na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 • Jesenice. 101,5-Kranjska Gora. 101,1-Bohinj

KUPIM

LUBADARICE. na panju ali pri kaml-)onski cesti. « 041/584-233 S07364

l i Č E M

SKUPINO ZA DOGRADITEV, in obno-vo gospodarskega poslopja v aprilu 2006, • 040/842-844

OPRAVIČILO P r i z a h v a l i z a p o k o j n o M A R I J O D O U N S E I C k i je bila objavljena 2 6 . julija 2005, je prišlo do tiskarske napake. Pravilno se glasi: z Broda pod S m a m o goro. Z a napako se opravičujemo!

Z A H V A L A

O b s lovesu o d dobre i n s k rbne m a m e

A N E ČAVS rojene Frelifa

se i s k reno zahval jujemo v sem, k i ste jo pospremi l i k z a d n j e m u počitku,

za darovano cvetje i n sveče ter sočustvovanje z nam i , f)osebej

najlepša hvala g. ž u p n i k u za lep pos lov i ln i govor.

V s i njen i

Kropa, i o . avgusta 2 0 0 5

Je leto minilo ... ... srce ni več bilo. V novo iivljenje si odšd .. ... se sliši ljubezni odmev.

V S P O M I N

ij. avgusta 2 0 0 5 je m i n i l o !eto dni. odkar na s je zapust i l n a š

drag i m o ž , oČe, brat i n stric

M I L A N Č R N I V E C Hva la v s e m z a pozornos t i n da ste ga ohran i l i v srcu.

V S I T V O J I

Kranj. 11. avgusta 2 0 0 5

Z A H V A L \

V 77. letu starosti na s je za vedno Zapustila naša draga m a m a ,

babica, prababica, teta i n tašča

A N A K O Š N J E K roj. Go rn i k , i z D ru lovke, Kal iŠka 17

I s k r eno se zahva l ju jemo v s e m s o r odn i kom, so sedom, sodelav-

cem, pr i jatel jem in z n a n c e m z a i z rečeno sožalje, podar jeno

cvetje i n sveče. Z a h v a l j u j e m o se tud i d r u ž i n i Špa rovec za

neseb ično potnoČ, pog rebn i s l užb i K o m u n a l a Kranj, pevcem,

t robentaču ter g. ž u p n i k u za lep p o g r e b n i obred. Se enk ra t

hvala v sem, k i ste jo posp remi l i n a njeni zadnj i poti.

V S I N J E N I

Kranj, 4. avgusta 2 0 0 5

V S P O M I N

V petek, 12. avgusta 2 0 0 5 . s o m in i l a žalostna tri leta, odkar na s

je v cvetu mlados t i zapust i l na š drag i s in , brat i n v n u k

T O M I K R E N Ž A R Pr i s rčna hvala v sem, k i ga ohranjate v l epem s p o m i n u , postojite

ob n jegovem p r e r a n e m grobu, m u prižgete svečko i n prinesete

lepo cvetje. P r i s rčna hvala S lovensk i vojski, k i se ga v sako leto

ob dnevu mr t v i h s p o m n i z l ep im Š o p k o m i n posvet i lom.

V S I T V O J I

Ostali so spomini, bolečina, ostala je praznina in po^ed v nebo, kjer upamo, da ri je lepo.

V S P O M I N

V nedeljo, 14. avgusta 2 0 0 5 , bo m i n i l o leto, odkar na s je za-

pust i la naša d raga žena, m a m a , stara m a m a , prababica, sestra,

teta. sestrična i n tašča

F R A N Č I Š K A R I B N I K A R p.d. Š p o m o v a m a m a iz Srednje vas i pr i Go r i č ah

V s e m , k i se je spominjate, se ustavljate ob n j e n e m g r o b u i n ji

prižigate sveče, lepa hvala.

V S I N J E N I

Z A H V A L A

Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam prebivališče, bom vedno pri vas.

^ V petek, 5. avgus ta 2 0 0 5 . s m o se poslovi l i od našega dragega

moža , očeta, dedka, brata ...

STANETA A R H A R J A I skrena hvala za darovano cvetje, sveče i n vsem, Id so se poklonil i

n j egovemu s p o m i n u ter ga posp remi l i na njegovi zadnj i poti.

Uža l o š čen i v s i njegovi

Za vedno boš ostala v naših srcih.

Z A H V A L A

O b boleči i n nenadn i izgubi ljubljene žene, mame, stare mame. tašče, sestre i n tete

M A R I J E Š U B I C p o domače Šub i cove M i n k e iz Do len je vasi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, so-vaščanom, znancem in drug im, k i ste n a m stali ob s t ra^ , izrekli sožalje i n tolažilne besede, darovali cvetje, sveče ter se v tako velikem številu poslovili od nje. Zahvala naj gre tudi osebju bolnišnice Golnik, k i ste zanjo res lepo skrbeli v zadnjih trenutkih življenja ter sosedom in sestri Jožid. ki ste n a m bili še posebej v oporo v težkih trenutkih. Hva la tudi g o s p o d u župn iku, pevcem, trobentaču, aranžerki i n pogrebnemu zavodu za lep pogrebni obred.

V S I N J E N I

Z A H V A I A

V četrtek, 4. avgusta 2 0 0 5 , s m o se poslovi l i o d našega dragega

očeta, starega očeta, brata i n strica

A N T O N A R E M I CA 1921 - 2 0 0 5

I s k r eno se zahva l ju jemo v sem, k i ste ga spoštovali i n cenili, se

s svojo p r i so tnos t jo pok l on i l i n j e g o v e m u s p o m i n u , daroval i

cvetje i n sveče. H v a l e ž n i s m o tud i za vse p i s n o i n u s m o

izrečene besede sočutja, pos lov i lne m i s l i i n pog rebn i obred.

Ohran i te ga v l e p e m s p o m i n u .

Ža lujoč i otroci Iztok, Ljubica i n Bojana z d r u ž i n a m i

Mi l je, Kranj

Rekel nisi ne besede. V S P O M I N

niti roke nisi dal, a v srcih naših boš ostal. V soboto, 13. avgusta 2005 , m ineva d r u g o leto,

odkar n a s je zapus t i l na š drag i

J A N E Z A M B R O Ž I Č - Z i D A N K Hva la v sem. k i se ga spominjate, prižigate sveče i n obiskujete

njegov grob.

V S I N J E G O V I

Z go rn j e Gor je

28 GG info@g-^as.si

A N K E T A

Predrage in (ne)potrebne RENATA ŠKRJANC

V mestih in turističnih krajih je parkirnina samoumevna, niso pa redki, ki se razburja-jo nad plačilom uporabe gozdnih in planinskih poti. V Kranju smo spraševali, kaj menijo o tem?

Jožica Božič, Cerkno:

"Za obisk Triglavskega rodnega parka bi bilo tr plačati vstopnino, za gozc ne in planinske poti pa bi ukinila. Po planinskih po naj bi bil dovoljen le prom za oskrbo planinskih koč

A n a Likar, Kranj:

"Ne strinjam se s plačilom uporabe cest, ki vodijo do planinskih koč. Tudi vstop-nina za narodni park se mi zdi odveč, saj so ostale parkirnine zelo zasoljene."

Jože Makek,

Z g o r n j e Jezersko:

"Vsekakor! Za vožnjo po gozdnih poteh in cestah, ki vodijo v hribe, je treba plačati. Jasno pa je, da se ljudje vedno pritožujejo."

S e n a d a H a s i č i č , Kranj:

"Z vstopnino za narodni park se ne strinjam, če pa bi že bile, naj bodo zmerne in ne previsoke. Enako velja za parkirnine, ki naj bi jih porabili za ureditev parka."

Breda C r u j i č , Kranj:

"V mestih naj bodo parkir-nine, v narodnem parku in v hfibih pa naj bi bilo parki-ranje brezplačno. Poleg tega ni prav, da zapirajo ceste In poti, ki vodijo v hribe."

Danes dojenje, včasih kravje mleko Materino mleko je dojenčku najprimernejša hrana. Tega se vedno bolj zavedajo tudi mame, ki so o prednostih dojenja zelo dobro poučene.

MAJA BERTONCELJ

Kranj, Š k o i j a Loka - Mit iu i i teden je bil svetovni teden dojenja. O pozitivnih učin-kih, ki jih ima dojenje tako na mamico kot na dojenčka, je bilo v zadnjih letih poveda-nega in napisanega že veliko. Priporočilo svetovne zdrav-stvene organizacije je polno dojenje do dopolnjenega še-stega meseca starosti otroka in nato dojenje ob postop-nem uvajanju mešane hrane do otrokovega drugega leta. In kaj povedo izkušnje?

"Ob odpustu iz porodniš-nice doji okrog 95 odstotkov mamic. Po letu 2000, ko smo začeli z Unicefovo pro-mocijo Novorojencem pri-jazne porodnišnice, je ta od-stotek začel zelo naraščati. To se pozna tudi po porabi prilagojenega mleka na od-delku. Danes ga porabimo približno eno škatlo na te-den, pred leti pa smo ga ku-hale v litrih," je povedala An-dreja Zupan, vodja porodni-škega oddelka v laanjski po-rodnišnici. Poudarila je po-men prvega podoja takoj po porodu in individualnega pristopa k mamam in doda-la: "Naravno je dojiti in mame si zelo želijo dojiti. Vendar pa vsem dojenje ne steče. Običajno je največ te-žav z vdrtimi bradavicami in

V e č i n a m a m i c s i želi dojiti svojega otroka.

ob navalu mleka, manj pogo-ste pa so razpoke kot posledi-ca nepravilnega pristavljanja. Redke mame pa se že vna-prej zavestno odločijo, da ne l5odo dojile, vendar to niso običajne mame."

Po odpustu iz porodnišni-ce mamo - otročnico, in do-jenčka obišče patronažna sestra. Mami pripadata dva obiska v prvih šestih tednih, dojenčku pa do šest obiskov v prvem letu. "Na področju do-

jenja se je v zadnjih letih veli-ko izboljšalo. Mamice dojijo več in tudi dlje. Opažam, da jih takoj po porodu doji velika večina, po treh mesecih pa se ta odstotek že nekoliko zrftanjša. Mamice so zelo ne-srečne, če ne morejo dojiti," pravi Olga Andreuzzi, ki v ZD Škofja Loka kot patronaž-na sestra dela že 25 let. "Ko sem začela delati, smo kot dodatek svetovali uporabo z vodo razredčenega in sladka-

nega kravjega mleka, danes pa se uporabo kravjega mleka v otrokovem prvem letu od-svetuje. Premaknila se je tudi meja uvajanja goste hrane s treh na šest mesecev. Vsesko-zi moramo tako tudi me do-polnjevati znanje," še doda Andreuzzijeva.

Informacije in pomoč pri dojenju pa nudijo tudi sveto-valke Mednarodne zveze za dojenje. Srečanja potekajo tudi v Škofji Loki.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Danes bo sprva oblačno, nato se bo zjasnilo. Jutri bo deloma sončno, možne bodo pooblačitve In krajevne plohe. V nedeljo bo sončno, v noči na ponedeljek se bo vreme spet postopoma poslabšalo.

Agenoja RS 21 oltotje, Ur«d za Meteoftogijo

PETEK

14/2rc

SOBOTA iNEDEL)A

1 5 / 2 4 ® C 1 5 / 2 5 ' ' C

l*iOC«(0WC 22/1 l-C

Krahl

ž ? '

jjjf _ ae/iat;

NA KONCU

KRANJSKA GORA

Čestitke devetdesetletnikom

Ob občinskem prazniku kranjskogorski župan Jure Žerjav obišče občane, ki v tem letu praznujejo 90. rojstni dan. Osmega avgusta je čestitke izrekel Tereziji Mrak iz Podko-rena, ki že devet let biva v Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, Jožefu Robiču iz Gozda Martuljka, Ceni Škrbec iz Loga, v Kranjski G o r i Alojziji Blenkuš, Jožefi Č e r n e

in Než i Z u p a n ter v Podkorenu Frančiški C u z n a r . M e d 9 0 -letnicami je tudi Ivana Steiner iz Kranjske Gore, ki pa se je za sprejem obiska preslabo počutila. Težje se Iz hiše odpra-vi Jožef Robič, vnet planinec, ki bi še danes hodil po hribih pa si po zlomu noge pred leti ni povsem opomogel. M. K.

RATEČE

Vaški dan v Ratečah

Turistično društvo Rateče Planica 15. avgusta že štirinajstič prireja vaški dan. Prireditev se bo začela ob 14-30 s prome-nadnim sprevodom godbe na pihala in drugih nastopajočih v narodnih nošah Izpod vaške lipe med gostilnama Šurc in Mojmir do vaškega trga pred gostilno Žerjav. Po pozdravu gostom bodo v glasbenem programu nastopili godba na pi-hala iz Gorij, kranjskogorski mešani pevski zbor, folklorna skupina Triglav in citrarka Danica Butinar. Med starimi obi-čaji bodo prikazali predelavo volne In ročno Izdelane izdel-ke, manjkalo ne bo domačih jedi, sladic In mlečnih izdel-kov. Za prešerno vzdušje bo skrbel ansambel Spev, letošnji zmagovalec naj polke In valčka. M. K.

arih izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

DVD FILM prejme Ivan Bošnjak iz Begunj.

^ iznepi-Si ^ i r Vseslovenski porlal

rnaHh OflUso«

Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obišilie www.lztwl.tl. oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodile se po rumenih straneh in naj vas ruivdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.

. , 1 0

A > a 7 ^ \ f T.. K

i^miimi K^AsmK

i ^ n f l J BOU POStUŽf inf l RHDIJSKB POSTBJB M B O H E l U S K E m J

RADIO K R A N J d.o.o. Stritarjeva ul. 6 , K R A N J

ttUiFON: (04) 2 8 1 2 - 2 2 0 ksducuv (04) 2 8 1 2 - 2 2 1 iK2uw (04) 2 0 2 2 - 2 2 2 rnx«<A« ( O S I ) 3 0 3 - S 0 S mooKAUasu

FAX: (04) 2 B 1 2 - 2 2 5 nriurauA (04) 2 8 1 2 - 2 2 0 rmnm

fvaHio-. r«dlDkr«r^Jfl}rv«llo-kranJ.«l sp)orrx3 srran: www.radlo*l<r«inJ.sl

• • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • •• •• •• •• • •• •• •• •• • •• •• •• •• • •• •• •• •• • •• • • •• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

GLASBA

BARVIT ŽENSKI VOKAL Pred časom sta se Ven in Katarina srečala ter ugotovila, da je ona pravzaprav tisto, kar s Sebastjanom že dolgo iščeta. Nastal je Phonomonics.

CUKR

Sk u p i n a P h o n o m o -

n i c s je na s ta l a i z

n e k o č h i p h o p za-

sedbe Cent ra l P ro -

b l em, k i je o b k o n -

c u deve tde se t i h n a s t o p a l a

v e č i n o m a n a o b m o č j u ne-

kdan je Jugoslavije. H i t i , kot

s o Z a g o r , M e r c e d e s i n š e

m n o g i d rug i , s o i z š l i n a nji-

h o v e m p r v e n c u ' 1 49 ' . Po l eg

V e n a Jemer š i č a , s k a t e r i m

s m o se pogova r j a l i o n o v i

g l a sben i zasedbi , i n Sebast i -

jana (k i sta r a z e n v Cen t r a l

P r o b l e m sode l ova l a še v

m n o g i h jazz f l i s i on b a n d i h -

V e n je bi l t ud i č lan s k u p i n e

B u l d o ž e r , Seba s t i j an pa po-

leg bogate j a zzov ske z g o d o -

v ine ustvarja g l a sbo za gleda-

l i ške predstave), je nova pr i -

dobitev b e n d a pevka Katar i -

na, bolj z n a n a kot b o b n a r k a

v s k u p i n a h Flirt, F i k u s , W i c -

k e d C r e w i n P r o z e n Ch i l d .

Č i g a v a ideja je P h o n o m o -

n i c s ?

" I de ja ? H m . N i k o l i n i s e m

m a r a l delati projekta. V t e m

p r i m e r u tud i n e g r e za pro-

jekt, a m p a k za k r o g ljudi, k i

e n o s t a v n o u ž i v a v t em, ka r

počne . O d g lasbe n i s e m pri-

čakoval n i ko l i več, kot le not-

r an je zadovo l j s t vo . V s e ka r

s led i : p l o š ča , p r o m o c i j e ,

k o n c e r t i i n o s ta lo , pa je

s a m o od se v pretek lega dela.

S i cer s m o v b e n d u trije, a m -

p a k n a k o n c e r t u n a s bo seve-

da do s t i več."

Je sen i p lan i ra te z g o š č e n k o .

" D o k o n c a s e p t e m b r a

b o m o z a k l j u č i l i z d e l o m v

s t u d i u . N a t o s l ed i i z i d nekje

k o n e c oktobra . Ka j več o cd-

j u kot to, d a b o n a n j e m ne -

kaj več ko t deset p e s m i i n da

n a n j i h d e l a m o že neka j let.

je t e ž k o reč i . Je z m e s v e č

zvrs t i e l e k t r o n s k e g l a sbe i n

s e t e ž k o k a t e g o r i z i r a m o

s a m i . N e k a t e r i n a s p r i m e r -

jajo z M o r c h e e b a , Po r t i she -

a d al i M a s s i v e attack. S a m

n i k a k o r n e p o s k u š a m b i t i

n e k d o d r u g , a m p a k le P h o -

n o m o n i c s . B e s e d i l a p e s m i

s o v a ng l e š č i n i . N a p l o š č i n e

gos tu je n i h č e , k e r s e m i zd i ,

da go s t a p o v a b i š šele takrat,

k o z a r e s n i m a š več idej,

k a k o b i z a d e v o ' s k o m p l e t i -

ral ' a l i pa takrat, k o r a č u n a š

n a to, da bo go s t d v i g n i l p ro -

da jo plošče. N e v i d i m o se v

n o b e n i k o m b i n a c i j i . G l a s b o

d e l a m o i z k l j u č n o za r ad i nje

O d l o č i l i s te s e za pevko .

" S a m s e m bil v e d n o vel ik

ljubitelj ž e n s k i h g lasov. Z d i

s e m i , da g la sbo , k a k r š n o de-

l a m o , lepše obarva i n ji da ti-

sto, k a r ji m a n j k a . M o š k i h

g lasov, k i s o m i všeč, n i veli-

k o . P r i n c e , T o m W a i t s ,

R e m y S h a n d , C h e t B a k e r

nav sezadn je M a n c e s s v o j i m

v o k a l o m z a r e s p re ide jo v

d r u g o d i m e n z i j o . Sicei- se m i

pa zdi, da S loven i ja p r e m o r e

d o s t i več d o b r i h p e v k ko t

pevcev."

Je g la sba s k u p i n e P h o n o m o -

n i c s us tvar jena za d o l o č e n o

pub l i ko , s k u p i n o l jud i ?

" U s t v a r j a m o i z k l j u č n o

zase. T e ž k o b i rekel, da i m a

n a š a g l a s b a c i l j no p u b l i k o .

Č e bi želel z g l a sbo zaslužit i ,

verjemi, da b i s i izbral d r u g e

g l a s b e n e zvrst i . V g l a s b i se

s k o z i leta razv i ja š i n t e m u

p r i m e m o sp rem in j a š . V za-

če tku ustvarjanja rabiš dost i

več o d z i v a k o t pa ka sne je .

Z d a j zadošča to, da ti pr ik l iče

n a s m e h na ustn ice. "

K a k o s o ljudje sprejel i v ideo-

s p o t o z i r o m a p r v i l a n s i r a n i

s i n g l ?

" P r v i s i n g l e T h i n k twice je

b i l ze lo d o b r o sprejet. O d z i v i

s o bi l i d ob r i - tako n a televizi-

ji ko t rad iu. Vrt i jo ga tud i n a

H r v a š k e m , kjer s m o bil i ved-

n o d o b r o d o š l i , še i z č a s o v

Cent ra l P rob lema. "

C e n t r a l P r o b l e m . T v o j p r v i

b e n d ? Z a k a j n i p rež i ve l ?

" C e n t r a l P r o b l e m je delo-

va l v s e g a s k u p a j še s t let. Z

z g o š č e n k o ' 1 4 9 ' s m o do seg l i

ve l i k u s p e h n a H r v a š k e m

I m e l i s o n a s za s vo j b a n d

V e l i k o tekstov je bUo v h r v a

šč in i , pel i pa s m o tud i v d r u

g i h jez i k ih . P l o š č a je b i l a

z m e s vsega, ka r n a m je v ti-

s t e m t r enu tku h o d i l o p o gla-

vi. C e l o b a s i s t s k u p i n e B i g

Foot M a m a A l e n je v svoj i di-

p l o m s k i na l og i navedel n a š o

z g o š č e n k o kot p r i m e r z m e s i

r az l i čn ih 'struj ' . K o s m o na -

red i l i ma te r i a l e za d r u g o

ploščo, se je n e k a k o energ i ja

v b a n d u raz š l a . I m e l i s m o

dva pevca. E z y G i n A n g e l sta

se že m e d de l o van jem razha-

jala v idejah. S led i l je p o p o b i i

preobrat v mate r i a l u za d ru -

g o p l o š čo i n to n a s je z m e -

d lo . S S e b a s t i j a n o m s v a se

odločila, d a zadevo z a m r z n e -

va za n e d o l o č e n čas. P o t e m

pa, ko t se r a d o z g o d i , č l an i

s p r e m e n i j o interese i n b a n d

izpari. "

K a k š n a je p r a v z a p r a v tvoja

v l o g a p r i s k u p i n i . S l o v e n c i

te p o z n a m o p r e d v s e m k o t

rež i ser ja g l a s b e n i h spo tov .

" V P h o n o m o n i c s i m a m

v l o g o bas i s ta , k o m p o n i s t a ,

aranžerja, de l no producenta.

N a tej plošči, hvala b o g u , ne

p o j e m ( s m e h ) . S e m pa pe l

nekaj k o m a d o v n a ' 1 49 ' , tu-

kaj pa s e m voka le p repus t i l

Katar in i . K a r se pa režije tiče,

pa s e m vesel, da s m o k o n č n o

d o č a k a l i i z i d spo ta Ž e l j k a

J o k s i m o v i č a , saj s m o i m e l i

p r o b l e m e z n e n e h n i m spre-

m i n j a n j e m sk ladbe. N a k o n -

c u se je v se d o b r o konča lo . V

z a d n j i h d v e h m e s e c i h s e m

bil bolj akt iven n a r e k l a m n i h

og las ih. P i š e m še dva scena-

rija hkrati. O b a za celovečer-

n i film. O b v s e m t e m n e n e h -

n o pop rav l j am tud i scenarij,

n a ka te rem d e l a m že več kot

po l leta s s c e n a r i s t o m B ran i -

m i r o m L a z a n j o i z Z a g r e b a .

K o se v m e m z dopus ta , sne -

m a m še nekaj r e k l a m za tuj-

ce, nato pa v ideospot za D o -

m n a K u m r a i n n j e g o v o

u s p e š n i c o D o Portoroža. "

Makova polja C u š t i i n P o l n a s ta v L o n d o n u p o s n e l a v i d e o s p o t z a

" M a k o v a p o l j a " , d r u g e g a 2 n j u n e g a a l b u m a G P . A v t o r

s p o t a je rež i ser in med i j s k i u m e t n i k S a m o Š m o n , s ka-

te r im sta C u š t i in P o l o n a že s o d e l o v a l a pri v i d e u za

n j u n o p r v o u s p e š n i c o " M i n e le to " z a l b u m a D o k e

Vita. Tok ra tn i v i deo pa je bil p o s n e t maja na l o n d o n s k i

p o d z e m n i že lezn ic i in van j s o v tkane tud i Guš t i j eve in

P o l o n i n e z a s e b n e fotografije. S p o t b o p r e m i e r n o pred-

va jan s e p t e m b r a na M T V Adr ia , G u š t i in P o l o n a pa bo -

sta na s top i l a tud i na zabav i o b l ans i ran ju M T V - j a v s lo -

v e n s k i med i j s k i p ro s to r . " M a k o v a p o l j a " s o e n a naj-

l jubš ih s k l a d b Guš t i j evega in P o l o n i n e g a konce r tnega

obč in s t va , kar s e je i zkaza lo tud i na jun i j s k ih n a s t o p i h

in n e d a v n e m n a s t o p u na kop r s k i R u m e n i noč i , s kate-

r im sta C u š t i in P o l o n a zaključi la p o l e t n o k o n c e r t n o

s e z o n o . V rača ta se jeseni. A . B .

D - Fact jeseni drugič Rap - meta lc i z oba le, k op r s k i D - F A C T , b o d o p o p r v e n c u

Č a s ( 2 0 0 2 ) jesen i s l o v e n s k o g l a s b e n o s c e n o prebud i l i z

izdajo s v o j e g a d r u g e g a a l b u m a , ki s o g a fantje pomen l j i -

v o na s l o v i l i F a s h i o n v i c t i m . A l b u m s o s p r o d u c e n t o m

D e j a n o m R a d i č e v i č e m p o s n e l i na d v e h p r i z n a n i h lokaci-

jah v S t u d i u T ivo l i in S t u d i o C a r b a g e v Ljubljani, k s o d e -

lovanju p a s o povab i l i kar nekaj z n a n i h i m e i v z na^e g la s -

bene s cene , ki naj bi n o v e " fakte " s p l o š č e še d o d a t n o

op lemen i t i l i . T a k o b o m o na a l b u m u l ahko s l i ša l i voka le

in i n s t r u m e n t e tak ih p rvakov , kot s o Trkaj, K l e m e n Kle-

m e n , B M D , K o s t a , G i a n n i (Noc t i f e r i a ) , M a t e j M r š n i k

(La ibach) In jaka Bu r ge r (Corkscrevi/). K o n c e p t in d i za jn

a l b u m a s ta de l o S a š a D o r n i k a (Venti lator), ki m e d d ru -

g i m dela t ud i za S I d d h a r t o (Rh-), fotograf i je pa je p o s n e l

v s e s t r a n s k i S a š a H e s ( A m a t e r p r oduc t i on ) . Š i r i s e g la s ,

d a je nov i a l b u m s k u p i n e D- fact š e bolj ene rg i čen , pro -

vokat l ven i n n e p o s r e d e n , kot n j ihov prvenec. M o g o č e to

d o k a z u j e j o že s p r v i m s i n g l o m Daj dinar, v ka te rem fant-

je s p o m o č j o ' t r ubačev ' Dej litro p rv ič kot ek sper i -

m e n t zd ru žu je j o rap meta l in b a l k a n s k o m u z i k o . N a p o -

s lu šan je . I . K .

Nova uspešnica Let3 Prvi m e s e c r e v o l u c i o n a r n e in te rnetne akcije " P l ača j in

kreiraj" s k u p i n e L E T 3 je v v s a k e m p o g l e d u o d m e v e n in

i z r edno u s p e š e n . S k u p e n i z kup i ček nekaj več kot 4 0 ti-

s o č h r v a š k i h k u n g o v o r i o t e m , d a bo ' B o m b a r d i r a n j e Sr -

bije i Č a č k a ' ne le e d e n n a j u s p e š n e j š i h in najkval itetne-

jš ih h r va š k i h , t e m v e č j u g o s l o v a n s k i h ročk a l b u m o v v s e h

č a s o v . N a v r h u le s tv i ce n a j p o p u l a r n e j š i h je s k l a d b a

' R a d o I d e S r b i n u v o j n i k e ( P I č ka ) ' , n e kda j z n a n a p o d

n a s l o v o m ' Že la t ina ' . P onu j a se v a m n a r a v n o s t neverjet-

na p r i l o ž n o s t , d a s i o g l e d a t e tud i v i d e o s p o t za to na -

r a v n o s t n e p o z a b n o s k l a d b o , ki s e b o z a p i s a l a v ana l e

g l a s b e n e g a g iban ja 21. stoletja. A . B .

Slon v Kranju in Sadež v Ljubljani Prejšnji petek zvečer je bila Ljubljana p rav pr i jetno h lad-

na in p o l n a ljudi, o d kater ih s o p rev l adova l i a n g l e š k o

govoreč i . T r o m o s t o v j e je pravi kraj, kjer s e č lovek l ahko

o s v e ž i s s l a d o l e d o m in p o s l u š a p r i l o ž n o s t n e b e n d e .

Slon in Sadež sta lani prejela Viktorja za svoje domiselno delo. / Foto: Tini OoH

V e n d a r le d o p o l n o č i . P o t i s t e m pa je S a d e ž z a p o l n i l

p r a zn i no , ko je v rah lo r o ž a s t e m s tan ju zabava l k o p i c o

prijateljev s kitaro. " C u a n t a n a m e r a ..." O č i t n o je bi lo pri-

jetno, kajti nabra la se je kar zajetna d ružb i ca . N a s l e d n j o

n o č pa s m o S l o n a v ide l i v K r a n j u ( k d o bi g a l a h k o

zg reš i l ? ) , ko ni zabava l pešč i ce prijateljev, p a č pa je n e k o

bejbo peljal n a s l ado led . K ran j ska n o č je bila pač s o p a r -

na in s l a d o l e d j ima je ver jetno tekni l bolj kot čevapč ič i .

P o t e m p a s ta i z g i n i l a n e z n a n o k a m . H m m . Č e m e n e

vpraša te , je bi lo t e m n i h kot ičkov na pretek. D . F .

TELEVIZIJA

SKORAJ BI ME KAP "Ko sem v reviji videla svoje fotke, se tri dni nisem premaknila iz hiše," pravi Maja Tratnik, dekle Janija iz Atomik Harmonik, ki jo je Novin fotograf na Pagu ujel zgoraj brez.

Ana Hartman

M aja T r a t n i k je

2 1 - 1 e t n a

K r a n j č a n k a ,

k i na Prv i T V

v o d i odda jo

Ad i j o P a m e t i n že o d nekdaj

obožuje ples. Ž e pr i i 6 letih

je p lesa la p r i s k u p i n i M r h e

d. o. o., ka r je bilo, kot pravi,

njena o d s k o č n a deska, saj je

takrat spletla o g r o m n o korist-

n i h p o z n a n s t e v . P r e d krat-

k i m sta s f a n t o m Jan i jem i z

A t o m i k H a r m o n i k brezskrb-

n o už iva la na Pagu , kjer ju je

"ujel" N o v i n fotograf. V s e b i

bi lo v redu, če fotografije ne

bi razkr ivale M a j i n e g a oprsja.

K a k o s i zače la s ode l o va t i s

P r v o T V ?

"T ren i ra la s e m plesalce, k i

s o n a s t opa l i n a S u p e r n o v a

M u l t i Ta lents . Tak ra t s m o se

s p o z n a l i i n n e k a j m e s e c e v

kasneje m e je S a n d i povabi l

k sode lovanju . "

Odda ja poteka v živo. P r i t e m

se je težko i zogn i t i spodrs l ja-

j e m ...

" N a z a č e t k u s e m besede

obračala naoko l i , ke r pač še

n i s e m bi la vajena nastopanja

na televiziji. V č a s i h se je treba

znajti i n to n i v e d n o najlažje.

" Z a b l o k i r a l o " m i pa še n i .

Z adn j i č je klical ne ld fant i n

m i dejal, d a m e je videl v revi-

ji. Z a n i m a l o ga je, če s e m to

jaz. H i t r o s e m se znašla, m u

odgovori la, da je bila to moja

sestra dvojčica i n ga vprašala,

ali na ju še n iko l i n i videl, k o

skupaj vodiva oddajo. Fan t je

bil ves začuden, ha ha."

Kako sta s e spoznala z Janijem?

" S p o z n a l a sva se p red šes-

t i m i leti, k o s m o n a K r k u

s n e m a l i s p o t za D o m i n i k a

Kozar iča . Jan i je bi l rež iser,

jaz s e m plesala. K m a l u s va

postala par. P o treh letih sva

p r e k i n i l a z vezo , b i la s e m

zelo m l a d a i n n i s e m vedela,

kaj s i ž e l i m v življenju. O b a

sva rab i la čas za r a z m i s l e k .

V e s čas sva bi la v s t i ku i n se-

daj s va spet par."

K a k š n a je b i la tvoja prva re-

akcija, k o s i v reviji zagledala

fotografije, k i razkr ivajo tvoje

opr s je ?

" N a j p r e j s e m mi s l i l a , d a

m e b o kap. Š t i r i d n i n i s e m

šla i z hiše. Najbolj s o m i šle

na ž ivce opazke, češ da s e m

fotke pod takn i l a i n da je to

zelo dob ra rek lama zame, ker

se pač p o s k u š a m uveljaviti.

Kaj takega ne bi n i ko l i nare-

dila! T a k š n e fotografije i m a m

s a m o zase, n iko l i j ih n e bi de-

lila s š i r n o S loven i jo . B i l a

s e m ze lo pr izadeta. R a z m

šljala s e m o tožbi . S l a se

t ud i k o d v e t n i k u , k i m i

rekel, da b i tožbo verjetno d

bila, saj s l ike n i s o bile p o s n

te na javn i p laž i . M a r s i k (

m e je tolažil, naj se ne s e h

r a m , češ da s o fo tog ra f i

lepe. M o r a l i b i s e pos tav i

v m o j o k o ž o ... Z a v e d a

se b o m mora la , da s e m ja

na o s eba i n bolj pazit i , k a

počnem. "

Saška se promovira S a š k a Lendero , z n a n a s l o ven ska est radn ica je ugotovi la,

da se njene p lo šče vsaj za s p o z n a n j e bolje prodajajo, če

s e več pojavlja na televiziji. N a s c e n o je p ravzaprav pro-

drla p r e d d v e m a l e toma v p o l e t n e m ča su , ko je j a vno

oznan i l a , d a s i je povečala prs i z m a s a ž o . D o b r a d o m i -

slica, ki ji je pr ines la n e n a v a d n o p o l e m i k o s tekmico, v

kateri je z m a g a l a Saška . Priš la je na E M O . Seveda t a m ni

stori la kaj dost i , kajti njen g las je bil r a vno takrat prehla-

jen in joj, pela je še d o b r o za prehlajeno stanje. Hja, če

n i m a š g l a s u že p o naravi, s i je pač treba nekaj izmisl it i.

Z adn j i č se je spe t pojavila na televiziji in pr ikazala svoje

k u h a r s k e vešč ine. V s e v upanju, d a se b o d o CD-j i bolje

prodajal i in da b o lahko p o honorar j ih prehitela Rebeko,

ki s e je uspe la prebiti na M M S . K o s e m pred n e d a v n i m

na n e k e m v a š k e m s e j m u primerjal c eno CD-jev, s o bile

cene v r a z p o n u o d t i soč d o 3 5 0 0 tolarjev. S a š k a je padla

v s p o d n j o kategorijo. S kupa j s š e nekater imi narodnjak i .

O č i t n o S a š k i tud i kuhanje ne p o m a g a . D . F .

O D 1 - 5 gledali SO In ocenili ROK FERENCJA, ROK'N'BEND

Prava ljubezen (Pop TV)

P l u s : E d i n a d o b r a stvar s o lepe ž en s ke .

M i n u s : Š p a n s k e nada l jevanke s e m i zd i jo že a v t o m a t s k o

n e u m n e . N e m o r e m verjeti, d a je kaj t a k e g a n a

p r o g r a m u .

1 2 3 4 5

M a i n s t a g e L O X Y & I N K , U K SEBA , S W E +

VJs S M A L L BUT DANGEROUS, SLO

B A U C H K L A N G , A U T D U B I O Z A KOLEKT IV , B IH

I L L E G A L K R U , S L O J A M B R E A K E R , S L O B R E J K S C H N I T T A , S L O

Brejk s t a g e Code.EP, S L O + VJ bricolage Code.EP

friday, 19 th a u g u s t 2 005 , Bled, S l o ven i a

in te rnat iona l o p e n air fest ival o f b r e a k s & r h y t h m s

www.summerbrejk.com

mAKAiOMa ^ A S P

SUP)>OftTERS . • N I D R N j

W H o u l K r t a .

^ ^ a •••• * . I ES« — u o u i m n m

MEOUSUPPORTERS AirSixivtxuTiMes CorenjskiCbs becv i

SlOTcnska vojska OMiiM gl«l

Cannan d.o.a Peugeot Avto Partner

A. pla<e4bdtvcom dofn«f>c«.com

2VpI.com dvojka.com

POP KULTURA KAJ DOGAJA

1 2 . a v g u s t • v b o h i n j s k e m A m o r j u s e v petek o b e t a p e n a

party. • dvajsetletnica delovanja Budapest C y p s y Sym-p h o n y O r c h e s t r a . R o m s k i s i m f o n i č n i o r k e s t e r iz B u d i m -

p e š t e b o o b i s k a l t ud i S l o v e n i j o , kjer s e b o s s v o j i m b o g a -

t i m in r a z n o l i k i m r e p e r t o a r j e m p r e d s t a v i l v p o r t o r o -

š k e m Avd i t o r i j u d a n e s o b 2 i . o o .

1 3 . i n 1 4 . a v g u s t - S o č a B e a c h P a r t y . D r u š t v o U m i k a

p o n o v n o o r g a n i z i r a poletje v ško l jk i n a p laž i pr i s o t o č j u

S o č e in T o l m i n k e . P r i red i tev b o s e s t av l j ena iz d v e h de -

lov: s o b o t n e v r o č i c e i n n e d e l j s k e g a after partyja.

14. avgust • 1. Festival elektronske glasbe na Krvavcu. Z a č e t e k o b i 8 . o o ur i p a v s e d o 8. u r e zjutraj! V r t i jo :

P E R O F U L L H O U S E , A N G E L I N O A L B A N E S E / I T L/ ,

E D D Y T H E F I S H a k e E D D I E F / S L O / , B e b e t o / C R O / ,

A n g e l A n x / S L O / , X X L / C R O / , O n i x / S L O / , T o m i Ro l l o

/ C R O / , B e n j a m i n / S L O / , B o r u - t / S L O / , K a t h y C a t

/ S L O / , M C M i r i m i n o .

1 9 . i n 2 0 . a v g u s t • N a j v e č j a r o č k f e š t a v P o s a v j u .

C r a ( n ) d r o č k S e v n i c a 2 0 0 5 s e b o odv i ja l n a id i l ični loka-

ciji s e v n i š k e g a g r a d u . V p e t e k , 19 .8 . , b o d o na s t op i l i P r o -

letarci, Lev i tan , R i o C r a n d e ( Swe ) , Mu l t i ba l I , R e s N u l -

l ius, D e m o l i t i o n G r o u p in Z a k l o n i š č e p repeva , v s o b o t o ,

2 0 . 8 . , p a B l a s t e d M i n d , E n t r o p y (Aut ) , E l e k t r o b u d a , T h e

F l ow, C a r i n a , H i c et N u n e , E g o M a l f u n c t i o n i n T a b u .

1 9 . a v g u s t « S U M M E R B R E J K ' 0 5 , O p e n air fest ival l o m -

I jenih r i t m o v n a B l e d u o d i 8 . o o d o 8 . 0 0 ure. N a fest iva-

lu p r i čaku je jo z n a n a s l o v e n s k a in tuja i m e n a b o b ' n b a s a

ter g l a s b e n i h g o s t o v , ki g r a d i j o na m e š a n j u i n s t r u m e n -

ta ln ih tradic i j z e l e k t r o n s k i m i v zo rc i .

KRAMI

Loški in kranjski taborniki v Angliji V s k l o p u 5 6 - č l a n s k e s l o v e n s k e o d p r a v e iz š t i r i na j s t ih s l o -

v e n s k i h m e s t s o s e s r e čan j a t a b o r n i k o v v Ve l i k i Br itanij i

ude l e ž i l i t u d i K r a n j č a n i i n Š k o f j e l o č a n i . N a p o t s o s e

odp rav i l i 2 i . jun i ja in s o d o d a n e s tri t e d n e už iva l i v s p o -

z n a v a n j u A n g l i j e , p r e d v s e m p a v s r e č a n j u e v r o p s k i h

t a b o r n i k o v . S l o v e n s k o o d p r a v o je o b i s k a l t ud i v e l e p o s l a -

n i k v Ve l ik i Br itanij i I z t ok M i r o š i č .

T a b o r n i k i s o s e na E u r o j a m u , e v r o p s k e m s r e č a n j u v H y -

l a n d s P a r k u pr i C h e l m s f o r d u p o m e r i l i i n p o g o v o r i l i o

r a z n i h a k t i v no s t i h , o d p l a van j a , jadranja , eko log i je , g l o -

b a l n e g a razvo ja i n p r i p a d n o s t i s k u p n o s t i . " Z a d n j i t rag i č -

n i d o g o d k i , ki s o s e z g o d i l i v L o n d o n u s o p o v e č a l i

p o m e m b n o s t t o v r s t n i h akc i j , kjer s o u d e l e ž e n c i p r e d -

s t avn i k i d r ž a v iz v s e g a s ve ta in o b e n e m p r i p a d n i k i v s e h

večj ih religij," p rav i p r e d s e d u j o č a E v r o p s k e g a s k a v t s k e g a

k o m i t e j a , L id i j a P o z a i č F r k e t i č i n d o d a j a : " E u r o j a m

g o s t u j e m l a d e z v s e h v e t r o v i n j ih s p o d b u j a , d a p o s t a n e -

jo arhitekt i s v o j e p r i h o d n o s t i i n n j i h o v e d r u ž b e . " B . B .

Slovenski taborniki z veleposlanikom Iztokom Mirošičem na evropskem srečanju.

Gorenjski prijatelj Rad io Sora d . o . o . K a p u c i n s k i t r g 4 4 2 2 0 Š k o f j a Loka t e l . : 0 4 / 5 0 6 50 50 rax: 0 4 / 5 0 6 50 60 &mail:info@radio«ora.si

R A D I O S O R A 8 9 . 8 9 1 . 1 96.3

SNEMAL BI TUDI FILM Komedijo Avdicija 3 - Primi me, je v tisoč ponovitvah do sedaj videlo že pol milijona gledalcev. Z avtorjem Željkom Ninčičem smo se pogovarjali v Kranju, kjer so imeli predstavo ob zaključku Kranjfesta. Pravi, da smo Slovenci odlična publika.

Dominik Frelih

V i ste avtor le te i g r e ?

"Ja. S e m t ud i s oav to r p r v e

Avd ic i je . O d te je m i n i l o ž e

dvajset let. V p r v i e k i p i je s o -

d e l o v a l t u d i D u r e . K a s n e j e

se je š t e v i l o s o d e l u j o č i h z

devet z m a n j š a l o n a s e d a n j i h

štir i. P o v o j n i s e m se v r n i l i z

K a n a d e i n n a r ed i l i s m o A v -

dic i jo 3. P r e d s t a v o s m o v r n i -

l i tja, k a m o r s p a d a i n o d ta-

k r a t s m o i m e l i č e z t i s o č

p red s t av i n s k o r a j po l m i l i j o -

n a g l eda l cev . G l a v n i u s p e h

je, d a l a h k o i g r a m o n a ob -

m o č j u cele b i v š e Jugos lav i je,

č e p r a v obs ta ja m a n j š a jezi-

k o v n a r a z l i k a , s m o p o v s o d

sprejet i ze lo d o b r o . V L j u b -

l jan i n a s je v i de l o o k r o g ena -

jst t i s o č l jud i . V B e o g r a d u ,

k i je s k o r a j dese tk ra t večj i o d

L j u b l j a n e pa s e d e m n a j s t ti-

soč . V Z a g r e b u o k r o g dvaj-

set t isoč, B a n j a l u k i petnaj s t

i n S a r a j e v u p e t n a j s t t i s oč .

T o je m o j g l a v n i k r e a t i v n i

p ro jek t , z a k a t e r e g a ž i v i m .

Je t ud i e n a na jbo l j o r i g i n a l -

n i h p r ed s t a v , k a r j i h je n a -

sta lo n a t e m p r o s t o r u i n va-

n j o l a h k o d a m s e b e ko t celo-

to. V s e , o č e m e r r a z m i š l j a m

i n ideje, k i j i h i m a m v p red -

stav i l a h k o i z r a z i m . "

O d k o d ideja z a A v d i c i j o ?

Žel jko N i n č i č v predstavi Avdicija. / FOM: Oomlmk Frelih

" I z a kademi je . V S a r a j e vu

s o n a s d o b r o spreje l i i n s m o

s i rekli, zakaj n e b i nadal je-

vali. S č a s o m je postaja lo v s e

p o m e m b n e j e i n k a s n e j e s e

je o b u s p e h u m e š a l o v se več

l jud i . T r e t j o p r e d s t a v o s e m

želel postav i t i n a m e s t o , I d ji

p r i pada . R e s s e m ve l i ko de-

lal z a to. P o m e m b n o je, d a

s o t e m e i n l ik i v e z a n i n a n a š

p ros to r . K o t avtor n i s e m n i -

k o l i beža l o d p r o b l e m o v , k i

s o p r i s o t n i i n j ih l judje pre-

p o z n a j o . Ž e l i m g o v o r i t i v

i m e n u l jud i . K r i t i z i r a t i d o -

g o d k e i z m o j e g a v id i ka . N a -

s l edn ja p reds tava b o to le še

n a d a l j e \ ^ a . "

A v d i c i j a je s i t u a c i j s k a k o -

m e d i j a .

" T a k o je. L judje s o n e g le-

d e n a j e z i k o v n o o v i r o p r epo -

z n a l i e l emente , k i s o j i m b i l i

s i m p a t i č n i . I m a m o več v r s t

h u m o r j a i n v s a k n a j d e ka j

z a s e . P o s v e č e n a je l j u d e m ,

k i i m a j o t e ž k o ž iv l jenje i n iš-

čejo, d a j i h s p r e j m e j o . K a -

m o r k o l i . N a r e d i l i b i v s e ,

s a m o da b i j i h spreje l i n a ta

n i v o življenja."

Politična parodija torej? " P a neka j je t u d i pol it ike.

P r e d s t a v a g o v o r i o v o j n i i n

m i r u i n l judeh, k i s o b i l i p o -

m e m b n i , k r i v i h i n n e d o l ž -

n i h . N e k i v a š k r i t i k je z ap i -

sal, d a s m o u n i v e r z a l n i , k o t

je b i l to C h a p l i n . D e j a n s k o

se s t e m s t r i n j am. E l e m e n t i

s o p r e p o z n a v n i v s a k e m u

g leda lcu . Č e r a v n o je C h a p l i n

u s t v a r j a l f i l m e b r e z z v o k a ,

m i pa v p reds tav i t ud i g o vo -

r i m o . Š e v e d n o s m o u n i v e r -

za ln i . "

S t e t u d i v p r i v a t n e m ž iv l je-

n j u š a i j i vec ?

" N e , to p a a b s o l u t n o ne . "

( s m e h )

O d k o d p a p o t e m p o b i r a t e

ideje z a k o m e d i j e ?

" P o b i r a m j i h i z r e a l n e g a

ž i v l j en ja i n j i h š e n e k o l i k o

z a s o l i m . V s a k a d o b r a š a l a

m o r a bit i p r e p o z n a v n a t ud i v

č i s to o b i č a j n e m oko l j u . "

V i s te H e r c e g o v e c ?

"Ja, to je p o s e b n a vrsta. M i

s m o p a m e t n e j š i , lepš i , p o d -

jetnejš i i n p r e m e t e n e j š i o d

B o s a n c e v . O n i p a s o bo l j

p r o s t o d u š n i , bolj n e u m n i i n

tako naprej . " ( s m e h )

B o s t e z a n a s l e d n j o p r ed s t a -

v o v k l j u č i l i ž e n s k i l i k ?

" R a z š i r i l i b o m o z a s e d b o ,

v e n d a r n e b o m o v k l j u č i l i

ž e n s k e . T o se n i k o l i n i p o k a -

z a l o k o t d o b r o . N i č n i m a m

p r o t i ž e n s k a m , a m p a k n e

o b n e s e se. "

I m a t e f i l m s k e a m b i c i j e ?

" I m a m idejo z a f i l m . Č e -

p rav m i š e n i h č e n i n i č e s a r

p o n u d i l . Č e ti g l e d a l i š k o

p r e d s t a v o v i d i p o l m i l i j o n a

l j ud i i n ti n o b e n p r o d u c e n t

n e p o n u d i n o b e n e g a p o s l a ,

je tu n e k a j n a r o b e s p o d n e b -

jem, n e z m a n o . "

B o k o m e d i j a ?

" A b s o l u t n o k o m e d i j a .

S a m o d a n a j d e m financer-

je."

INŠPEKTOR KIRN AVTOR: JELKO PETERNEIJ

NOMINATOR CORAZO Š iN IK

N a j k d o reče, da m i n u l e

d n i sveta n i obdajala pozitiv-

n a energ i ja. Re š i l i s o r u s k e

p o d m o m i č a r j e , u s p e š n o je

pristal raketoplan D i scovery,

z go re s o reš i l i g o z d n e g a

Joža, T o m a ž a H u m a r j a . I n

takoj za tem je v Baltik s h r no -

g lav i l e s t o n s k i he l i kopter .

Hm.> Svet se suče.

O n i dan, pravzaprav je bila

t e m n a noč, k o s e m se vračal s

č o l n i č e m i z P a l m i ž a n e v

Hva r , s e m st rmel v zvezdna-

to n e b o ter štel z vezdne utr in-

ke. B i lo j ih je veliko. C ist i už i -

tek. D i s cove r y i n T o m a ž s o

bi l i š e gor i , p o d z v e z d a m i .

M e n i pa skoraj n i bi lo jasno,

da p rek i n j am dopust, ker m e

je zvabila ponudba : - pojdi z

n a m i v G u č o ! I n s e m šel.

" Č a k a m o še Staneta. M a l o

b o m o kasn i l i , " se je s l i ša lo

opraviči lo I v ana Marjeka, di-

rektorja d r u žbe I C D o m , ene-

ga o d organizatorjev potova-

nja v Srbijo. O b jutranji u r i

o i . i n nekaj sta n a s šoferja

Bošt jan i n Bo r i s odpeljala no -

r e m u dož ivetju naproti. N a -

pol p respana noč, nekaj vese-

lja i n smeha , nekaj s[>anca i n

jutro v Beogradu. M e s t o i m a

še v e d n o " d u S o " prestolnice,

" ve leg rada " . N i kaj. S k o d a ,

h r a m še n i k o n č a n . Svet i

Sava je zagotovo največja pra-

v o s l a v n a c e r k e v na svetu,

m e d dese t im i največj imi v kr-

š č a n s k i arh itektur i . P r i čaka l

na s je pr i jazn i i n z govo rn i vo-

d ič B o š k o S a m a r d ž i č , a rh i -

tekt M a r m o r j a Hotav l je ,

d r u žbe za obdelovanje k a m -

na, k i že četrto leto opretnlja

cerkven i objekt. Skoda, ker se

n a m n i p r id ruž i l še B r a n e Se-

lak, d i rektor M a r m o r j a . Nav -

du šen je je b i lo k l j ub v s e m u

i z jemno. " P r i n a s bi š lo d ru -

gače, zagotovo hitreje,..." se je

pr idušal n a d v i d e n i m Z m a g o

G c r š a k , d i r ek to r d r u ž b e

G r a d b i n e c C i p iz Kranja, k i

se je na p o t poda l v s p r e m -

stvu žene S u z a n e , p o m o č n i -

ce ravnatelja o s n o v n e šo le

F rance P re še ren . O k o l i hra-

m a s o po lož i l i oko l i l o . o o o

kvadratn ih met rov dakovcev,

na fasado f>a "za l imal i " 9 6 0 0

k v ad r a t n i h m e t r o v g r š k i h

pravos lavn i l i k a m n i t i h p lošč

ter vgradi l i 8 5 0 k u b i č n i h m e -

trov elementov, vencev, kapit-

Ijev, podporn ikov . T r e n u t n o v

notranjosti polagajo 1 0 0 0 ku -

b i čn i h met rov relieftiih i n več

kot 5 0 0 k u b i č n i h metrov ele-

men to v b r u š e n i h s C M C teh-

no log i jo . T u d i I v a n Ma r j ek ,

Branka Bizjak in Mohor Bogataj

M e d a n e , I d se n a m je pr idru-

žil n a poti. S m e h . Radovedno

s m o ub i ra l i s t opn i š č a prot i

v r h u , kjer s e bohot i jo trije

"kor i " , pevske lože s p o 7 0 0

mesti, torej bo nekoč zadone-

lo iz 2 1 0 0 pev sk ih grl. Stani-

slav Boštjančič, tisti, k i s m o

ga čakali, je s p o d ž u p a n o m

Kranja, m a g . Š t e f enom Kado-

ičem, d r u ž n o zrl v 6 5 metrov

v i s ok o b o k a n strop, na v r h u

cerkve pa s m o se o b razg ledu

n a B e o g r a d , s k u p a j s p o m i -

njali n a š e mladost i . "Poglej,

stavba nekdanjega CK-ja, vidi

se nadstropje, kjer s e m s luž-

boval dve leti, haha,..." je bil

m a l c e no s t a l g i čen d r ž a v n i

J sproščala avtobus proti južn i

Š u m a d i j i , C a č k u i n " zase l -

k u " , ma l i v a s i d Guč i , s preig-

r a v a n j e m B a l k a n m e l o s a .

V m e s je zaokrož i la steklenica

Belice, s e m in tja pivo, za ne-

rvozne želodčke tudi tropino-

vec. "Poglej s l iko!" v s l o gu no-

b e n S l o v a n n e šči.... sam,...

T i s ta ponarodela: " O , fantje,

v s i z a cesto lulat,..." I n n a

og led s m o postavil i na še rde-

če drese z n a p i s o m Slovenija

i n zlato kuro . D re s , I d g a je bi l

p r ip rav l jen v G u č i m e n j a t

prav v sak "obr tn ik " n a stojni-

cah. O p i s a t i e tno vese l i co v

G u č i , festival za p r v o Z l a t o

trobento i n najboljšo s k u p i n o

)ožko B e i ^ n t

prišel s s vo j im i po s l ovn i part-

nerji iz S C G i n B i H . Navdu -

šen , k a k o p a k . "A jde , us l ikaj

m o m č e . O d a k l e ? A , S love-

nac, bravo,..." s o šm ink i r a l i i n

g l a s n o t robU i " m o m c i " D u -

vačkog orkestra A r i z o n a D re -

a m Sa ša Cvetkov iča i z Leba-

ne, k i s o s i i m e nadel i p o so-

delovanju v filmu Unde rg ra -

u n d i n Ž i v o t je č u d o režiserja

Em i r j a Kus tur i ce . Meseč ina ,

meseč ina, i n h i m n a S a ovča-

ra i kab la ra , se je tres lo o d

" p l e h o v " i n g l a s n e g a b o b n a

p o z n o v noč. Plesalke na m i -

zah, razvnet i m o ž j e v krava-

tah al i odpe t i g l o b o k o čez

torzo, vonj h r a n e i n lozovače.

Petra

s t r a š a n s k i d ren , k i n i k o g a r

n e mot i , p o n o s n i trije prsti,

s l i ke Karadž ida i n M l a d i č a -

" S r p s k i j u n a d " , šajkače, Jugo

" fuzba l dresi",... M e d c i gan -

s t v o m i n etnografijo. M o r d a

s m o sprevideli, u p a m , da tudi

ž u p a n , da t r u b a d sod i jo v

G u č o . Z a doživet i , n i kaj.

N a poti d o m o v je s impat ična

Petra postav i la m e d d r ž a v n i

" S H S " r e k o r d v s p a n j u v

a v t obu su , I d je bo jda veljal

v se o d Kraljevine do nedelje.

B rez dvoma, da s m o se ime l i

fino o b v seh ostali 2 0 . 0 0 0 i n

nekaj S lovencev v G u d .

Z d a j b i ž g a n c e i n k i s l o

mleko,...

Boško Samardžič, Suzana in Zmago, Ivan in Belica. Duvački orkestar Arizona Dream Saša Cvetkoviča

ker s o m e s t o i n ljudje zazna-

m o v a n i z z adn j im i petnajsti-

m i leti. Ob s t a l i s o t am. Pot

n a s je peljala m i m o T i tove

" k u č e cviječa" n a D e d i n j a h ,

kjer je počival s lovensk i avto-

bu s , m i m o e m i n e n t n i h vil,

h i še Cece Ražnjatovič, d o srb-

skega pravos lavnega ponosa ,

c e r k venega h r a m a Sve tega

Save. V a u ! Pravos lavni h r a m

so začeli z idati davnega leta

1935, vojne i n razl ične politič-

ne oblasti pa s o botrov^e, da

sp reml ja la g a je ž ena M i c a ,

" n j e g o v a " p o s l o v n a h i š a I C

D o m pa je p r e d k r a t k im praz-

novala d r u g o obletnico, se je

n a v d u š e v a l n a v i d e n i m . N o

ja, oba I v a n M a r j e k i n Z m a g o

Geršak , " p r va m e d e n a k i m i "

le na pap i r ju f o r u m a za regi-

jo, sta d o b i l a v K r a n j i n na

G o r e n j s k e m no vo k o n k u r e n -

co. " S i v idel kaj upo r abnega

za v B r d a ? " s e m zbadal Zlat-

ka Mav r i č a - Belico, h i šnega,

to pot av tobusnega vinarja iz

toži lec S tan i s l av Bošt janč ič.

Ž u p a n u Kranja , M o h o r j u

Bogataju, k i s o m u n a poti n a

45. D ragačev s k i sabor truba-

ča delali d r u ž b o oba s inova i n

i z v e n z a k o n s k a s o p o t n i c a ,

zd r a vn i ca B r a n k a B i z jak , je

bU b r u š e n kamn i t i podpo rn i

venec zelo všeč. I n p o t e m se

je zgodilo! K o t v filmu " K o to

t a m o pjeva." B e n o Fekonja,

s o o r g a n i z a t o r projekt G u č a

0 5 i n v s e s t r a n s k i kitarist,

zabavljač D ž e v a d Beč ič sta

UGODNOSTI IN NAROČNIKE časopisa

ZA BRALCE

trubačev, g re le z eno besedo:

N o r o ! D o b r i h pol m i l i j o n a

obiskovalcev v l o dnev i h po-

pije več kot 3 mi l i jone vrčkov

piva. s r b s k o praš ičerejo pa

doma l a zde se to j o . Zeljanica

iz amfore, g l i nene posode, je

obvezna, č e v a p d d dišijo, da

se j im ne gre upreti, jagnjeti-

n a i n odojki pa se pečejo n a

v s a k e m ov inku. N a e n e m o d

teh s m o se srečali s podjetni-

k o m J o ž k o m B e i g a n t o m , Re-

generadja Lesce, k i je v G u č o

PRODAJA VSTOPNIC, KNJIG IN DARIL

v Gorenjskem glasu, v našem oddelku za naročnine In m a l e oglase, na Zoisovi 1 v Kranju lahko poleg urejanja naročnine, malih oglasov, nakupa časopisa in priloge Na potep kupujete tudi različne vstopnice, knjige, d v d filme In darila. O d d e l e k j e odprt vsak delavnik o d 7. d o 1 5 . ure. T r e n u t n o lahko izbirate med naslednjimi knjigami In darili:

Polona Pegan: Monty'

I romantična kriminalka za mlade bralce in njihove starše

Svilanitova brisača Gorenjski glas

I kopalna brisača 68 x 1 4 0 cm, 1 . kvaliteta, 1 0 0 % b o m b a ž

Poletni dvojček

I brisača + knjiga Monty

Kino za družino: DVD igrani in risani filmi

I 2 oz. 3 (4 ure programa) večno zeleni filmi na enem dvd- ju

NOVO MarkoJeše: Kodrlajsastl piton 1

Stane in Štefan Dževad Beiič, Beno Fekonja O , fentje, vsi za cesto lulat,...

Založba Rotiš, Maribor

Pretresljiv roman ozdravl jenega n a r k o m a n a iz Čirč pri Kranju. Ko j e n j e g o v o Izpoved prebrala n jegova hči, j e rekla: "Če bo še kdo, ki bo prebral to knjigo, posegel po drogi, je totalen Idiot!"

Telefon v oddelku za naročnine: 04/201 42 41

ZA KRATEK ČAS

V'- ' '

lf*i f o K L i c A i z:opf)i)CA I

P/\ M G A | L A £ O J l o \ ) ' i L .

1,0 3 f

/ rA HOPic

T 0 L i K 0 5TANf

Avtor kankatuf Af>df«j Stular

T A l C b f^&tE'

TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankers t v a m zastav-

lja n o v o u g a n k o . V a š a

na loga je, da ugotov i te

pravilen odgovo r In n a m

ga poSljlte najkasneje do

torka v p r ihodnjem tednu

na S M S p o d šifro u g a n k a , pripišite reš itev -i- i m e in

p r i i m e k na š tev i lko

031/69-11-11, ali po pošt i

na Gorenjsk i glas, Z o i s o v a

1, 4 0 0 0 Kranj, s p r i p i s om

" T i s o č u gank za odras le" .

kdo je kakor roža lep, barvit in skladen,

zanj inne - o, groza, skoraj je brezbarven?

I zžrebal i in nagrad i l i

b o m o dva pravilna odgo -

vora (enega, ki ga b o m o

prejeli preko S M S in dru-

gega, ki ga b o m o prejeli

p o pošt i ) . P o n o v e m

b o m o podar i l i p o dve

vstopn ic i za kranjski ba-

zen. Pravilna rešitev ugan-

ke iz prejšnjega tedna se

g las i : r e k a p o n i k a l n i c a . M e d d o p i s n i c a m i s m o ,

izžrebali T o n č k o Ž o n t a r iz

Škofje Loke, m e d prispeli-

m i e semes i pa se je sreča

nasmehn i l a H e l e n i K o s t a -njevec iz Kranja.

TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Skrita ljubezen" Draga Tanja, prosim te za nasvet. V preteklosti sem se napačno odločila in bojim se, da v ljubezni nikoli ne dom srečna. Ne pričakujem veliko, le objem nekoga, ki me ima rad, ne da bi to morala skriva-ti pred svetom. Ali si želim preveč? Hvala.

Ž e ze lo bl ižnja p r i h o d n o s t

v a m p r i n a š a ve l ike življenj-

s k e od loč i t ve . M o t i t e s e s

t e m , ko mis l i te , da v v a s ni

energ i je in d a n i s te m o č n i .

T o s v o j o m o č s te že vel iko-

krat dokaza l i . S tem, ko s te

sprejel i p o s l e d i c e od loč i t ve

i zp red nekaj let nazaj, s te

pokaza l i , d a v a m je m a r za

d r u g e . Bit i n e s e b i č n i je

d a n e s vel ika vr l ina. N i k o -

m u r n i s te n ič vzel i, je pa

res, da s te s e p r e m a l o oz i -

r o m a n i č bor i l i z a s v o j e

cilje. T u d i v a s je n o v e g a

začetka s t rah, kar je č i s to

razuml j i vo . Navad i l i ste s e

na s l abo , z a to ne p r e p o z n a -

te d o b r e g a in v a s je tega

s t rah. N i ka r . O s e b a , ki v a m

ve l i k o p o m e n i , v a s n i m a

n a m e n a zapust i t i , res pa je,

da m u b o potrpljenja zače lo

p r imanjkova t i . I m a v a s rad,

ker pa s a m n i m a tak ih težav

kot vi, v a s ne m o r e r a z u m e -

ti tako, kot s i v i želite. Š e v

t e m letu b o s t e n a r ed i l i

ko rak naprej in s top i l i v pri-

h o d n o s t . Z a r a d i o t roka s e

n e o b r e m e n j u j t e . V a š o

od loč i tev b o sprejel poz i t i v -

n o in n ikol i v a s z a to ne bo

obso ja l . Ž iv l jenje je v a š e in

vi ste k r m a r na tej barki.

V s e k a k o r pa s i ne želite pre-

več, prej p r e m a l o . Ž e l i m

v a m ve l i ko p o g u m a in v s e

lepo.

"Avto" Končujem vozniški izpit in me zanima, ali bom kmalu priiel do svojega avtomobila? Ali bom v tem Šolskem letu imel več sreče, ali pa se bo usoda ponovila? Kaj pa ljubezen? Lep pozdrav.

O b e t a se ti ve l iko p resene-

čenje o d s taršev, saj ti b o d o

kljub n e r g a n j e m p o m a g a l i

kupit i avto, ki ga b o š zelo,

ze lo vese l . S e veda ti b o d o

tako j po s t a v i l i d o l o č e n e

p o g o j e , ki j ih b o š m o r a l

upoš tevat i . Saj veš, kako to

je, kajne? S a m o pr ičakova-

nje pa se ti u resn ič i že v

m e s e c u s e p t e m b r u . Kar s e

tiče tvoje šole, i m a u s o d a

bolj m a l o z raven . L e n o b a je

tvoja š i bka točka, v sa j kar se

tiče učenja in o d g o v o r n o s t i

p o v e z a n e z nj im. E n o s t a v n o

si b o š m o r a l postav i t i v išje

m e r i l o in kot o b a d o b r o

veva, ga l ahko d o s e ž e š brez

težav, če le hoče š . S tvar je le

na tebi. A kot v i d im, b o š to

vzel z a r e s in s e m a k s i m a l n o

potrudi l . In ne pozab i , da če

več z n a š , v e č ve l jaš . N a

č u s t v e n e m pod roč ju pa se

preveč ukvar jaš s preteklost-

jo. Kar je bilo, je b i l o , ' š k oda

so l z . Ž e nekaj č a s a p o z n a š

p u n c o , ki ti je ze lo v š e č in ti

njej. Č e zbe re š p o g u m , s e ti

obe ta ze lo lepa l j ubezen .

O d v i s n o je o d tebe, saj

p u n c a ne u p a naredit i prve-

ga koraka in te čaka. Lep

po zd r a v .

HOROSKOP TANJA in MARICA

Oven (21.3. - 21.4.) č e boste hoteli p o s l o v n o uspeti, je nu jno potreben

nov z a g o n in velika moč . Le če se boste potrudili, s e

v a m bo m a k s i m a l n o obres tova lo . N a č u s t v e n e m

področju boste s r č n o o s e b o ma lce razočarSli, saj b o v

d a n e m trenutku pričakovala več, kot boste nudili.

Bik (224. - 20.5.) Vel iko se boste posvečal i s vo j im hob i jem in ujeli še

zadnje trenutke za s l uženega dopus ta . Izkoristili bos te

tudi u g o d e n vpliv planetov, za kar v n o b e n e m pr imeru

ne bo žal. Čeprav se v a m b o p o s l o v n o v se zde lo v

redu, bodite v s e e n o previdni.

Dvojčka (21.5, - 21.6.) Izkoristili bo s te č isto v se ugodnos t i , ki s e v a m b o d o

ponuja le v t e m tednu. Ker ste navajeni, da v t akem pri-

m e r u dajete p rednos t d r u g im , se zna zgodit i , da se

boste k o m u zameril i. Za rad i tega se ne boste kaj pre-

več obremenjeval i .

Rak (22.6. • 22.7.) V t e m tednu s e v a m bo mars ikaj s p remen i l o na boljše.

P o s l o v n o boste kar s e da u spešn i , saj ste s i nabrali

nov ih moč i . Spozna l i boste kar nekaj nov ih prijateljev

in imeli boste tudi čudov i to m o ž n o s t , da se zaljubite,

kar je v sekakor dob r odo š l o .

Lev (23.7. - 23.8.) Dovo l j v a m bo, da se smil ite s a m i sebi in iščete okol i

s a m o take, ki j im je bolje kot v a m . Zavihal i boste roka-

ve, s e podal i iz ozadja in naredili č isto vse, da se boste

rokovali s s rečo in jo za nekaj časa tudi obdržal i .

Devica (24.8. - 23.9.) Z a s l u ž k a boste ze lo vesel i in s t e m boste dobil i tudi

z a g o n za nove ambicije. Z n a pa se zgodit i , d a v a m

čisto vs i ne b o d o privoščil i v a š ega veselja in dobre

volje, zato bodite pripravljeni na o b r a m b o , saj znate

biti z jez ikom ze lo ostri.

Tehtnica (24.9. - 23.10.) Izkoristili bos te še zadnje dneve d o p u s t a In s e na celi

črti predali z a b a v a m in uživali d o v s e h mej. Ker pa ste

po naravi zelo zanesljivi, s i bo s te naredili tudi temeljit

načrt za p r ihodnos t , brez katerega ne morete imeti

t rdne sedanjost i .

Škorpijon (24.10. - 22.11.) D o m a in tudi v s lužb i boste imeli zelo m i r n o situacijo,

zato se boste lahko v večji meri, kar je bilo v z a d n j e m

č a s u n e m o g o č e , posvetili s a m o sebi, s vo j im intere-

s o m in not ranjemu d u h u , ki je ravno tako p o m e m b e n

kot človek s a m . O b č u t e k m i ru v a m bo d o b r o del.

Strelec (23.11. - 21.12.) š e bolj bi lahko p o s l o v n o uspeli, če bi re sn i čno spre-

meni l i svoj o sebn i nač in življenja. P redno s t velikokrat

dajete n e p o m e m b n i m stvarem, za p o m e m b n e pa

v a m zmanjka časa, oz i roma jih spregledale. Neka situa-

cija v a m bo dala veliko misliti in s p r e m e m b a je tu.

Kozorog (22.12. - 20.1.) v t e m tednu bodite še posebej pazljivi, da v a s ne bo

z ane s l o pri obljubah, ki jih, kljub t e m u da bi š e bolj

radi, ne boste mog l i uresničiti. Če se boste preveč igra-

li s čustvi d rug ih ljudi, s e lahko s a m i tako zapletete, da

d o l g o ne boste videli i zhoda.

Vodnar (21.1. -19.2.) č u s t v e n o boste postajali ma lce negotovi , in s t rah va s

bo, da ste se prehitro in n a p a č n o odločili. V s e boste

d o b r o rešili, le glejte, da ne boste trošili energije tam,

kjer to s p l oh ni potrebno. S a m i sebe boste začeli

posvečat i več pozo rnos t i in ne bo v a m žal.

Ribi (20.2. - 20.3.) V e d n o bolj hrepenite po ljubezni, toda v se p rema lo

naredite, da bi bili srečni. V se , kar je bilo s labega, je v

g l avnem že za vami, zato se nehajte ukvarjati s pretek-

lostjo, saj s t e m zapirate vrata pr ihodnost i , ki komaj

čaka na vas.

NAGRADNA KRIŽANKA

Koroška cesta 35, 4000 Kranj

Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure Tel.: 04/ 2360 750, 2021 164

v papirnici Karun v Kranju smo tudi za letošnjo šolsko sezono pripravili pestro, predvsem pa ugodno izbiro šolskih potrebščin. Imamo vse od zvezkov, svinčnikov, barvic, flomastrov, šolskih torb in nahrbtnikov ter tudi šolskih delovnih zvezkov in učbenikov. Za njih smo zbirali prednaročila, vendar imamo tudi nekaj zaloge. Vsi ste vabljeni, da nas obiščete in se sami prepričate o izbiri. Vsi lahko tudi sodelujete v nagradnem žrebanju in se potegujete za glavno nagrado, to je barvni televizor.

Papirnica KARUN, d.o.o., namenja izžrebanim reševalcem križanke naslednje tri nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 15.000 sit 2. nagrada • bon v vrednosti 10.000 sit 3. nagrada • bon v vrednosti 5.000 sit Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.

Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke ter SVOJO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede. 24. avgusta 2005, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabira-lnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.

Dobitniki nagrad križanke AVTOCENTER LOVŠE, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu št. 61, 2. avgusta 2005. Nagrajenci nagradne križank« AVTOCENTER LOVSE: 1. nagrado - vikend uporabo Toyote Corolla prejme Anton Košir, HlavČe Njive n , 4224 Gorenja Vas, 2. nagrado - vikend uporabo Toyote Yaris prejme Miha Kodran, jernejeva 5,4103 Kranj, 3. nagrado - kapo in majico Toyota prejme Stane Luskovec, Spodnji Brnik 47,4207 Brnik. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Anton Luskovec, Godešič 8, 4220 Škofja Loka; Kristina Grašič, Strahinj 68,4202 Naklo in Tone Pobežin, Loka 106,4209 Tržič. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo!

Med reševalci križanke Z DARIU IZ GORENJSKEGA GLASA smo izžrebali prejemnike šestih nagrad Gorenjskega glasa: 1 . nagrada - Tina Jerafa prejme avgustov paket 5 dvd filmov, 2. nagrada • Štefka Polak bo dobila julijski paket 4 dvd filmov, 3. nagrada - Urban Žnidaršič prejme darilni dvojček * brisačo in knjigo Monty, 4. nagrada - Jelki Vrhunec bomo poslali brisačo Gorenjski glas, 5. nagrada - Mojca Zadnikar bo lahko prebrala knjigo Monty, 6. nagrada • Slavica Šivic pa prej-me en dvd film. Hvala za sodelovanje in veliko prijetnih uric z nagradnimi darili. Prejeli jih boste po pošti.

DRUŽABNA KRONIKA / / MOKER "GORENSKI VEČER

Prvi narodnozabavni 'Corenski večer' na Koroškem je žalil dež. Obiskovalci so vztrajali, a tudi dež je bil vztrajen. Ker odneha pametnejši, so bili tokrat to ansambli in občinstvo.

Minulo soboto je klub oboževalcev 'Die Jungen ori-ginal Oberkrainer - Gašperji' v Avstriji, pod taktirko Fran-za Hascheja (ki je tudi ma-nager Fantov z vasi za Av-strijo ter zelo veliko ve o je-ruzalemskih vinih oziroma ormoškem vinorodnem okolišu), organiziral i. na-rodnozabavni "Gorenski večer', ki naj bi se odvijal na dvorišču samostana Dobrla vas na Koroškem. Poleg Fantov z vasi naj bi nastopili še slovenski kvintet Smrt-nik, ansambel Vita, Radost, Polka Punce, Študentski trio z ženskim pevskim zborom Oda, Don, Rosa, Bratje Pol-janšck, Gorski cvet, avstrij-ski Sumtaler Express in za popestritev še malce drugač-na glasba hrvaške spremlje-

valne skupine Ozon in pev-ke, Id sicer nastopa tudi sa-mostojno, AIexsandre. Hkrati naj bi ansambel Fantje z vasi praznoval svojo desetletnico obstoja. Vendar je bila ideja za praznovanje na Koroškem Haschejeva, desetletnica ansambla pa naj bi bili le rdeča nit večera.

Do Dobrle vasi sem se pe-ljala s pevcem in baskitari-stom ansambla fantje z vasi, Edom Snedicem in Jožetom Nunarjem. Peljali smo se preko Jezerskega in ne vem, kako in koliko časa smo do tja potrebovali, ker sem vso pot prespala.

Tonsla vaja se je začela okoli pete popoldne, ko je bilo nebo še pretežno mod-ro. Veter ni motil nikogar, organizatorji so optimistič-no postavljali stojnice in šank, |ože in Edo pa sta si

ogledovala prizorišče, ter z Mihom Bahunom, ki je skr-bel za akustiko, kramljala o ozvočenju.

Prve so imele ' štimung-probo' Polka Punce, ki pa so se potem takoj odpeljale v Celovec na še en koncert, pozno zvečer pa bi se vrnile nazaj v Dobrlo vas še na Go-renski večer. Pa sta kasneje dež in mraz vse pokvarila.

Počasi so se na dvorišču samostana zbrali vsi bendi in do sedme zvečer (ko so morali s tonsko zaključiti, ker je bila v samostanu maša) je bila organizacija brezhibna. Potem pa sta dež in mraz vse pokvarila. Kon-cert oziroma prireditev se je začela kasneje, a so ljudje kar prihajali. Povezovalca večera Gaia Venician in Pe-ter Grilliz sta se ravno ogre-la, ko je začelo rahlo rositi.

Fantje z vasi so kot častni gostje nastopili prvi, za nji-mi je na oder prišel ansam-bel Dori, potem pa se je uli-lo.

Vendar dež v odrskem zakulisju ni zmotil dobre volje prispelih glasbenikov. Predvsem je za vzdušje po-skrbel •Vitin'Mare. Zabaval je najprej le del druš6ne, nakar so se s petjem in smehom pridružili še dru-gi. Alexsandra pa je prazno-vala svoj petoajsti rojstni dan in zato iz rok Franza Hascheja prejela velikanski šopek.

Počasi nikogar ni več zeb-lo, harmonika je igrala po-zno v noč, zvoki ustnikov trobent pa so se mešali s smehom in krohotom vese-lih glasbenikov, ki so poza-bili, da jim jo je ponovno za-godlo vreme.

Polka Punce še v delovni opravi. Oče In sin, Jože In Sašo Nunar (Fantje z vasi) v elementu.

Povezovalca programa Cala Venician in Peter Grilliz sta Milan Kokalj (kitorlst pri Miheliču) je razložil Mihu, kako imela precej "mokro" vlogo. bodo njegove pevke (zbor Oda) ozvočene.

Najmlajši 'muskontarji' na večeru: Matic Plevel (kitara), Sašo Nunar (bariton), Jure Korošec (harmonika) in pevka Ana Verbič.

Za največ zabave v zakulisju je poskrbel član ansambla Vita, Mare. Tako so pozabili na dež in uničeno prireditev.

VRTIMO GLOBUS Bruce obiskal rodno Nemčijo

Bruce Wlllis je v družbi očeta in mlajše-ga brata nepričakovano obiskal rojstno hišo v nemškem Idar-Obersteinu, kjer je njegov oče pred 50 leti služil vojsko. Se-danja lastnica je bila presenečena, saj o tem ni nič vedeja, a je igralcu z veseljem razkazala domačijo. VVillisa je najbolj za-

nimala spalnica v pritličju, kjer je preživel prvi dve leti svojega življenja.

jennifer obtožuje medije jennifer Lopez krivi medije za slabo po-nudbo filmskih vlog. Pravi, da je lažje dobila dobre vloge, ko še ni bila slavna, saj se zaradi rednega pojavljanja v rume-nem tisku režiserji manj zanimajo zanjo. Latino diva bi rada bolj raznoliko filmsko kariero, zaradi medijske izpostavljenosti

njenega ljubezenskega življenja pa ponavadi pristane v romantičnih komedijah. Še bolj kot kariero pa si želi otroka.

Chariize se pripravlja na poroko Charlize Theron se namerava še to pole-tje poročiti z igralcem Stuartom Tov/n-sendom, s katerim sta par že štiri leta. Z Oskarjem nagrajena Južnoafričanka te dni mrzlično išče poročno obleko, pri tem pa ji pomaga mama Gerda. Natanč-nega datuma in kraja poroke igralca ni-sta razkrila, saj se želita poročiti v popol-

ni tajnosti. Najverjetneje bo obred še ta mesec na Char-lizinem posestvu v kalifornijskem Malibuju.

jessica je naravno obdarjena Jessica Simpson je odločno zanikala go-vorice o povečanem oprsju, ki so se poja-vile po predvajanju novega videostopa z naslovom This boots are made for wal-king. Pop pevka in novopečena igralka, ki v spotu razkazuje svoje ženske čare, pra-vi, da je že v šoli Imela večje prsi od so-šolk, vendar jih je zaradi sramu skrivala.

Ker ji je bilo nerodno, jih nikoli ni razkazovala, sedaj pa je spoznala, da jih lahko uporabi kot okras, saj zaradi njih v oblačilih izgleda lepše.

Martina Škripač ima vse pogoje za dobro košarkarico, saj je visoka 182 cm. Osemnajstletna Ptujčanka je po horoskopu rakica, sicer pa veliko časa dela kot mane-kenka in fotomodel. /Foto:J.r>«Pi(»n