^ R F T N I P F G O R E N J S K I Č A S N I K OD LETA 1 9 4 7 U V / I K P R V I PREDHODNIK TEDNIK G O R E N I E C LETA 1 9 0 0

Gorenjski Glas T O R E K , 17. J U L I J A 2 0 0 7 k ^ F

Leto LX, št. 57, cena 1 , 2 0 E U R , 1 9 H R K | ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKLADA: 22 .000 IZVODOV | MTITV.GORENJSKICLAS.SI

Ponovno o škofjeloškem županu Po osmih mesecih od lokalnih volitev je upravno sodišče ugodilo pritožbi Dušana Krajnika in razveljavilo volitve na treh škofjeloških voliščih.

DANICA Z A V R L Ž L E B I R

Škof ja Loka - V petek popol-dne je V občini Škof ja Loka bliskovito zakroži la novica, da je upravno sodišče razve-ljavilo rezultate lanskih žu-panskih volitev na voliščih v Gostečah, na Godešiču in pri Sv. Lenartu, ker so s e tam dogajale nepravilnosti. Upra-vno sodišče je občinski volil-ni komisi j i naložilo, da volit-ve na omenjenih voliščih po-novi, do 1. septembra pa naj sporoči, kdaj se bo to zgodi-lo. Ker bodo letošnjo jesen v državi predsedniške volitve, je velika možnost , da bo po-novitev škof je lošk ih župan-skih volitev hkrati z njimi.

Do nepravi lnost i , zaradi kater ih je u p r a v n o sodišče tako odločilo, je prišlo v dru-g e m krogu lokalnih volitev, na katerih sta se za županski položaj v Škofj i Loki potego-vala Igor Draksler in Dušan Krajnik. Zmagovalec je bil s 5 0 , 0 8 odstotka volilnih gla-sov Draksler , nasprotnik je zaosta l za zgol j 1 6 glasov. Krajnik je že na volilno nede-l jo ob porazu napovedal, da b o oporekal rezultatu volitev, ker je na več voliščih priš lo d o nepravilnosti . Pritožil s e j e na občinsko volilno komi-si jo in na občinski svet, kjer n i bil uspešen, nato pa še na upravno in ustavno sodišče. Ustavno sodišče je v postop-

ku za oceno ustavnosti maja odločilo, da je zakon o lokal-n ih volitvah v nesk lad ju z ustavo, ker n e določa, da čla-ni volilnih odborov ne more-jo biti osebe, ki so s kandida-ti v sorodu. S tem je ugodilo Krajnikovi pritožbi, ki je opo-rekal dejstvu, da sta bila v vo-lilnih odborih v Gostečah in na Godešiču sinova njegove-ga protikandidata. Upravno sodišče, ki je čakalo na odloč-bo ustavnega, pa je sedaj od-ločilo, da razveljavi rezultate volitev na vol iščih, k jer so bile dokazane nepravilnosti. Na Sv. Lenartu je d e n i m o eden od volivcev vzel glaso-valni listič za domov, da ga je izpolnila njegova žena.

Dušan Krajnik novembra ob razglasitvi rezultatov županskih volitev v družbi muzikantov Suha Špaga. / Foto: Coiud K » C I <

Triglav je naša zgodovina "Tuja nasilja smo preživeli. Čas je, da tudi nasilju nad razumevanjem lastne preteklosti naredimo ko-nec," je dejal na Pokljuki podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora.

JOŽE K O Š N J E K

Pokljuka - Letošnji 2 2 . spo-minski pohod na Triglav, ki ga zadnja leta skupa j orga-nizirajo s lovenske veteran-ske organizaci je , je bil naj-številnejši doslej . Proti Tri-glavu je v petek zjutraj kre-nilo 6 3 9 pohodnikov, od ka-terih se jih je okrog poldne-va skora j šes ts to povzpe lo na vrh. Ž e sredi tedna so iz Ankarana odšli na pot vete-rani iz S l o v e n s k e Istre , z Nanosa pa veterani iz Vipav-ske doline. Med pohodniki je bi lo letos prvič 1 1 pred-stavnikov M e d n a r o d n e g a združenja vojakov gornikov iz Italije, Francije, Nemči je ,

S lavnostni govornik Vasja Klavora In udeleženci proslave na Rudnem polju.

Šv ice in Š p a n i j e . " V z p o n proti T r i g l a v u je poteka l brez problemov, čeprav ude-ležba še nikdar n i bila tako š tev i lna . K t e m u je v e l i k o prispevalo tudi lepo v r e m e , " sta po pohodu pripovedova-la p r e d s e d n i k organ izac i j -skega odbora pohoda )anez S m o l e in vodja pohoda Ja-nez Kunstel j .

Sk lepna s lovesnost poho-da je bila v soboto popoldne na R u d n e m polju na Poklju-ki, kjer so v b iadonskem sre-dišču pripravili tudi razstavo del udeležencev 15. triglavske l ikovne koloni je . Ude lež i lo se je je blizu 5 0 0 0 ljudi.

^ 3. stran

STANOVANJSKI IN POTROSNISia

f z OBRESTOO MERO, PRILAGOJENO VASJM POTREBAM

Župani brez odločitve o deponiji BOŠTJAN BOGATAJ

Radovljica - V petek se je več-ina goren j sk ih ž u p a n o v v konzorciju za izgradnjo Cen-tralnega regijskega odlagališ-ča odločila, da bo prihodnja mehansko biološka obdelava (M BO) odpadkov za Gorenj-sko nastala v Tenetišah. Od-ločitev o tem, kje bodo odla-gali os tanke odpadkov, so prihranili za včerajšnjo sejo, kjer pa so petkovo odločitev

razveljavili. Rok za odločitev o centi-alnem regi jskem od-lagališču je bil pred kratkim postavl jen na 15. juli j , a so ž u p a n i z odobritvi jo Mitja Br idja , državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor, odločitev prestavili na začetek septembra . Ta-krat bosta v igri za izgradnjo M BO in deponije le še Tene-tiše in Tromeja.

^ 3. stran

57 cž si

co o n

GORENJSKA

Bohinjci dobili slavno sosedo Leta 1952 zgrajeno vilo PrSivec je slo-venska vlada prodala angleški mane-kenki in dobrodelki Heather Mills, bivSi ženi člana slavne glasbene sku-pine The Beatles Paula McCartneyja.

CORENjSKA

Stanovanja za dvanajst družin Tržiški župan Borut Sajovic je konec preteklega tedna izročil ključe dva-najstih stanovanj večinoma mlajšim družinam. Na razpis se je prijavilo 40 prosilcev. V mestu je 5e več praz-nih hiš. v katerih bi lahko uredili sta-novanja.

KRONIKA

Izsiljevanje prednosti in previsoka hitrost Na gorenjskih cestah sta konec ted-na umrla motorist in voznik kolesa z motorjem, letos je na gorenjskih ce-stah umrlo že 18 ljudi. Izsiljevanje prednosti in previsoka hitrost sta naj-pogostejša vzroka nesreč.

8

Z A D N j A STRAN

Salmonela v Volčjem hribu v radovljiški okrepčevalnici Volčji hrib se je s hrano zastrupilo vsaj de-set ljudi, štirje pa so ostali na zdrav-ljenju v bolnišnici. Laboratorijske preiskave še niso končane. Inšpek-torji so začasno prepovedali obrato-vanje.

2 4

VREME

Jasno bo in vroče, ncyv^e temperature bodo ponekod iflljto tudi do j j stopity Celzija.

O i4/34°C jutri: jasno in vroče

POLITIKA danica.zavrl@g-glas.si

ŠKOFJA LOKA

Srečanje z Dušanom Kumrom Prejšnji teden je bila na območni organizaciji Socialnih de-mokratov Škofja Loka razširjena seja predsedstva, na katero je predsednica S D MIrjam Jan-Blažič povabila tudi poslanca Državnega zbora D u š a n a Kumra. Namen srečanja je bila iz-menjava Informacij o aktualno družbeno-političnih vpraša-njih, potem ko je dokončno znana odločitev Boruta Pahor-ja, da ne bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah. O naslednjih parlamentarnih volitvah je Kumer dejal, da bodo prinesle veliko novega in da se S D že intenzivno pri-pravlja nanje. Poudaril je, da vidi problem pri vse bolj nepra-vični delitvi premoženja med ljudmi in pomanjkanju vred-not, kot s o solidarnost in enake možnost i za vse. O b tem je dodal, da si bodo Socialni demokrati š e naprej prizadevali za ohranjanje javnega zdravstva in šolstva, saj ti dve dobri-ni morata ostati dostopni v s e m ljudem. D. Ž .

MEDVODE

Le dva svetnika za Gorenjsko pokrajino Mnenje o vladnem predlogu glede območi j pokrajin v Slove-niji je na zadnji seji dal tudi Občinski svet Občine Medvode. Svetniki nasprotu je jo z m a n j š e v a n j u pristojnosti lokalnim skupnost im. Svet meni, da s e o b m o č j e RS deli na največ osem pokrajin. V tretjem sklepu so Občinsko upravo zaveza-li, da do novembra letos o pokrajinah organizira javno raz-pravo, saj menijo, da so o tej pomembni temi tako sami kot tudi širša javnost premalo obveščeni . Predlagali so, da s e Občina Medvode po trenutnem predlogu 1 4 pokrajin vključi v Osrednjes lovensko pokrajino. Peti sklep, da s e Medvode vključijo v Gorenjsko pokrajino, ni bil sprejet. Zanj sta glaso-vala le dva svetnika. Med razpravo je bilo poudarjeno tudi,' da se ne strinjajo s tem, da bi bila Ljubljana samosto jna po-krajina, za kar s e je zavzel ljubljanski mestni svet. M. B.

urilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

i Knjigo prejme KARMEN VIDMAR iz Ljubljane.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Poštna znamka v izboru za naj lepšo poštno znamko s e je nabralo že kar lepo število fotografi j , ki bi rade krasile pravo poštno znam-ko, ki bo v splošni uporabi. Danes v a m predstavl jamo eno prav s impatično:

Jureta iz Zgornjih Gorij s o kmečka dela in poletna vročina dodobra utrudila. Vse prispele fotograf i je si lahko ogledate na spletnem naslo-vu www.gorenjskiglas .s i .

Rezultati žrebanja Na potep

Prejeli s m o veliko število dopisnic s pravilnim odgovorom, ki se glasi: v repnici. Izžrebali s m o 3 nagrajence, ki bodo na-grade prejeli po pošti.

1. nagrado prejme: Katarina Bertoncelj, Lajše 1 0 , Selca;

2. nagrado prejme: janež Pobežin, Loka 1 0 6 , Tržič; 3. nagrado prejme: Jožica Repinc, Izletniška 18, Bled. Nagra jencem čestitamo!

Nikar preveč drobljenja Državni zbor je julijsko zasedanje končal z dvanajsturno obravnavo treh pokrajinskih zakonov, za katere je večina poslancev odločila, da so zreli za nadaljnjo obravnavo v jeseni.

DANICA Z A V R L Ž L E B I R

Ljubljana - Ko se je minul i ponede l j ek začela zadnja se ja d ržavnega zbora pred par lamentarnimi počitaica-mi, so v stranki LDS predla-gali, naj predloge treh pokra-j inskih zakonov (o pokraji-nah, o volitvah v pokrajinah in o financiranju pokrajin) par lament u m a k n e z dnev-nega reda, češ da bi jih mo-rali obravnavat i hkrati s predlogom četrtega zakona, ki govori o obmoi^ih, sede-ž ih in i m e n i h pokraj in . Opozici jski poslanci (21 j ih je g lasova lo za ta predlog) niso dosegli svojega in v pet-ek so obravnavo treh zakon-skih pred logov vendar le opravili.

V s e h pokra j insk ih zako-nov je šest, do konca julija pa poteka javna razprava o določitvi območi j pokraj in, ki bo osnova za oblikovanje predloga zakona o ustano-vitvi pokra j in . Z a k o n o d a j o je pos lancem predstavil mi-nister za lokalno samoupra-vo Ivan Žagar . Na drugo ra-ven l o k a l n e s a m o u p r a v e m e d o b č i n o in državo s e bodo prenesle nekatere pri-s to jnost i države , združ i le bodo tudi nekatere lokalne naloge š i ršega p o m e n a , si-

Minister Ivan Ž a g a r (desno) je pos lancem v petek podrobno pojasnil vsebino prvih treh pokrajinskih zakonov

cer pa bodo i m e l e las tno premoženje , vire financira-nja, voljen predstavniški or-gan in lastno upravo, kamor bo prenesen tudi del nalog državne uprave. Financirale se bodo iz dohodnine in ne-katerih trošarin, pokraj ine, ki s temi viri ne bo pokrila pr imerne porabe, pa bo do-bila tudi denar iz državnega proračuna. Prva par lamen-tarna obravnava je odprla več d i l e m , povezan ih s fi-nančno samostojnost jo pri-hodnjih pokrajin, nj ihovimi pr i s to jnostmi , š tev i lom in sedeži. Od tega, kako bodo opravili z dvomi, bo v veliki

m e r i odv i sen u s p e h regio-nalizacije in decentralizacije Slovenije.

Z lasd opozicijski poslanci so izražali pomisleke o rešit-vah, ki jih v zvezi s pokraji-n a m i predlaga vlada. Cveta Zalokar Oražem (nepoveza-ni poslanci) iz Domžal je si-cer menila , da je regionaliza-d j a nujna z vidika uravnote-ženega razvoja Slovenije, n e rešuje pa u s t r e z n o e n o ali dvot imega upravnega siste-m a in vzbuja bojazen za na-stanek nove birokracije. Zav-zela se je za m a n j š e število pokrajin od predlaganih šti-rinajst, češ da takšna členitev

sproža pobude o vedno no-vih pokrajinah, pri čemer je omenila tudi težnje za nasta-nek Z g o r n j e G o r e n j s k e ter severne in južne obljubljan-ske pokrajine. Borut Sajovic (LDS) iz Tržiča je menil , da je vladni projekt pokraj in zlasti političen, n e pa stroko-ven ali razvojen. Podpira opcijo od šest d o o s e m po-kra j in , te na j b i bile č i m močnejše, da bodo lahko so-govornice pokrajinah v dru-gih državah. Mihael Prevc iz koalicijske SLS , sicer pa žu-pan Železnikov, pa ver jame v projekt pokrajin in v nalo-ge, ki jih bodo te sprejele od države, oziroma s e bodo za-radi nad loka lnega p o m e n a na tej ravni z a n j e odločale občine. V zvezi s t e m je ome-ni l sestanek goren jsk ih žu-panov o s k u p n i lokaci j i za odlaganje odpadkov, Id je po-tekal ravno v petek. Veseb ga tudi, da se na pokrajine pre-našajo tudi nekatere pristoj-nosti p r o m e t n e g a ministr-stva, kot p o m e m b n o pokra-j insko nalogo pa je o m e n i l tudi ure jan je hudournikov . Opozori l je n a m o r e b i t n o povišanje stroškov z uvedbo pokrajin, toda če bodo te lju-d e m prinesle večjo kakovost življenja, lahko to tudi nekaj stane.

KOKRA

Obletnica požiga vasi Kokra Občinski odbor Zveze borcev N O B Preddvor za prihodnjo nedeljo, 22. julija, pripravlja spominsko s lovesnost ob 65-letnici požiga vasi Kokra. Spomin na tragičen dogodek bodo počastili ob 10 . uri na trgu pred cerkvijo v Kokri, kjer bodo pripravili krajši kulturni program. D. Ž .

LJUBLJANA

Uspel veto državnega sveta Junija je državni svet sprejel odložilni veto za novelo zakona o z a s e b n e m varovan ju , s e d a j pa je o njej z n o v a odločal državni zbor. Proti s o glasovali v SD, LDS, S N S in nepove-zanih poslancev, g lasovanja pa s o se vzdržali v DeSUS-u. Državni svet je uspel z vetom, zakon ni bil sprejet . D. Ž.

Nujna obnova komunalnih napeljav MATEVŽ P I N T A R

Tržič - V e n e m izmed prejš-njih prispevkov iz občine Tr-žič s m o že poročali, da je za-dovoljstvo prebivalcev s ko-m u n a l n i m i storitvami precej visoko. V tokratni raziskavi nas je zanimalo, koliko obča-n o m se zdi obnova komunal-

n ih napel jav v s ta rem de lu Tržiča nujna. Od 503 sodelu-jočih jih tako m e n i kar 381 , kar je 7 6 odstotkov vpraša-nih; i8 odstotkov sodelujočih se o tem ni moglo opredeliti, 6 odstotkov pa jih meni , da obnova ni nujna. V drugem vprašan ju n a s je z a n i m a l a podprara prebivalcev gradnji

č ist i lne naprave . Ekološka ozaveščenost občanov je zelo visoka, saj kar 8 2 odstotkov vprašanih gradnjo podpira , 11 odstotkov jih je proti, pre-ostalih 7 odstotkov pa o tem n i m a mnenja .

Sodelujočim, ki so na naša vpraiSanja prijazno odgovarja-li, se lepo zahvaljujemo, pre-

j e m n i k o m brezplačnih šte-vilk časopisa in v s e m drugim naročnikom pa žel imo prijet-n o branje . Vs i , kd vas mika naročilo časopisa, pa ste po-vabljeni, da izkoristite ugod-n e naročniške pogoje, ki s m o jih pripravili za vas in pokli-čete v Klicni center slepih po telefonu 0 4 / 5 1 7 - 0 0 0 0 .

Ali menite, da je nujna obnova komunalnih I C C r ^ ^ s napeljav v starem delu Tržiča?

N . 5 0 J

Podpirate odločitev, da bodo v občini Tržič gradili centralno čistilno napravo?

N i m a m mnenja

7%

N . 5 0 3

A K T U A L N O in/o@g-gJas.si

Župan: Draksier ali Krajnik Okoli tisoč volivcev na voliščih na Godešiču, v Gostečah in pri Svetem Lenartu bo jeseni še enkrat volilo škofjeloškega župana. Tako je odločilo upravno sodišče, na katerega je takoj po jesenskih županskih volitvah naslovil pritožbo poraženec Dušan Krajnik.

DANICA Z A V R L Ž L E B I R

Škofja Loka - O s e m mesecev po lokalnih volitvah se je v Skofji Loki zgodil presenet-ljiv zasuk. Upravno sodišče je razveljavilo volitve na treh voliščih, kjer voli okoli tisoč volivcev, in zahteva, da gredo tamkajšnji občani znova vo-lit župana. V d r u g e m k r o g u volitev novembra lani je na nj ih z m a g a l d o s e d a n j i žu-pan Igor Draksier (SLS), Du-šan Krajnik (Lista NIT) je bil z 4 9 , 9 2 odstotka glasov po-raženec. A poraza ni priznal, očital je nepravilnosti na vo-liščih, ki so ga po n jegovem prikrajšali za več kot 16 gla-sov, za kolikor je zaostal za protikandidatom. Niti občin-ska volilna komisija niti ob-činski svet, kamor je naslovil pritožbe v zvezi z domnevni-m i nepravilnostmi na več lo-ških voliščih, m u nista ugo-dila, zato je ubral nadal jnje pritožbene poti. Potem k o je v Skofji Lold po več mesec ih od lokalnih volitev delo žu-pana in novega obč inskega sveta že dodobra steklo in je bilo sprejetih tudi veliko no-vih o^očitev, pa sta ustavno in upravno sodišče sprejel i sodbi, ki lahko usodno pose-žeta v polit ične r a z m e r e v občini.

Odločba upravnega sodiš-ča, za katero so na obč in i Skofja Loka izvedeli v petek ob koncu delavnika, je bila za župana Igorja Drakslerja presenečenje. "Odločbo s e m nekajkrat prebral in jo nato dal v presojo pravnikom, da

Kandidata za loškega župana Dušan Krajnik (levo) in Igor Draksier ob razglasitvi volilnih rezultatov novembra lani. / foio: conzd Kiv«i«

jo prouči jo , še le potem s e b o m o na občini odločil i , kako naprej," je povedal Igor Draksier in dodal, da razmiš-ljajo tudi o možnosti pritož-be. Pravi , da v dosedanj ih postopkih še ni imel možno-sti povedati svoje plati, češ da ga nihče ni nič vprašal, so-dbe upravnega sodišča pa za-enkrat n e želi podrobne je komentirati . "Volitev s e ne boj im in če bo treba, b o m o pač šli znova na volitve in zmagali ," pravi župan.

V z m a g o na vnovičnih vo-litvah je prepričan tudi Du-šan Krajnik, ki se že od začet-ka počuti moralnega zmago-valca lokalnih volitev. O so-dbi upravnega sodišča pa je dejal: "Sodba upravnega so-dišča je dobra in čeprav s m o dokazal i več nepravi lnosti , kot jih je sprejelo sodišče, s e m izredno zadovoljen. Ne gre mi za zmago, pač pa za

to, da županski položaj zase-de tisti, ki je bil izvoljen na pošten način. Igor Draksier ni bil izvoljen na tak način, zato m u za z m a g o tudi ni-sem čestital niti ga ne naslav-l jam kot župana. Sedaj mora občinska volilna komisija na treh voliščih do jeseni razpi-sati nove volitve. Pričakujem, da b o m na njih zmagal, sicer pa bi bil zmagova lec že v drugem krogu volitev, če ne bi bilo nepravi lnosti , ki so m e prikrajšale za glasove vo-livcev."

Sicer pa Dušan Krajnik, ki sta ga odločitvi obeh sodišč opogumil i , tudi na volitvah jeseni napoveduje, da bodo zaupnik i b u d n o spreml ja l i potek volitev. Ž e novembra lani so jih in so tako našteli več nepravilnosti. Tako je de-n i m o na e n e m od volišč voli-vec glasoval v i m e n u vse dru-žine, na drugem je občan, ki

se je zmotil v glasovanju, za-hteval drugo glasovnico in jo tudi dobil, prvo pa so šteli za nevel javno. Dogaja lo se je, da so volivci na volilno nede-ljo odnašal i g lasovnice do-mov, čeprav bi morali volitve na d o m u napovedati vna-prej. Krajnik je oporekal tudi pravilni sklepčnosti volilnih odborov, saj se je m e d dru-g i m tudi dogajalo, da je bil na vol i šču navzoč en s a m d a n volilnega odbora. Član-stvo obeh Draksler jevih si-nov v voli lnih odborih in tudi sina kandidata za župa-na v prvem krogu Jožeta Ga-lofa pa se je zdelo najbol j sporno in je v zvezi s tem sprožil tudi ustavno pobudo. Te j je ustavno sodišče ugodi-lo in za naprej naložilo zako-nodajalcu, da ustrezno spre-meni člene zakonov o volit-vah v državni zbor in o lokal-nih volitvah.

Triglav je naša zgodovina i stran

Z udeležbo so izrazili spo-štovanje v s e m generac i jam, ki so se kdajkoli bojevale za samostojno Slovenijo, parti-zansk im patruljam, ki s o se leta 1 9 4 4 povzpele na vrh Triglava in razvile s lovensko zastavo, mejni kamen pa po-rini le v prepad ter branite-Ijem samostojne Slovenije iz leta 1 9 9 1 , ki so se prav tako s s lovensko zastavo povzpel i na Triglav. Letošnji pohod je bil o rgan iz i ran tudi v čast 80- letnice smrt i dovškega župnika Jakoba Aljaža in 6 0 -letnice prikl jučitve Pr imor-ske k Sloveniji, kar s e je s pa-riškim s p o r a z u m o m zgodilo 15. s e p t e m b r a leta 1 9 4 7 . V kulturnem programu s o so-delovali orkester S l o v e n s k e vojske. Part izanski pevski

Angelca Vidic-Vlasta, partizanka, ki se je septem-bra leta 1944 s patruljo, ki je krenila z Uskovnice, povzpela na Triglav.

zbor , h a r m o n i k a r in pevec Viki Aš ič ter Andre j Bremec, redtator Stane Kotnik ter po-

vezovalec p r o g r a m a Marse l Gomboc. Udeležence sloves-nosti sta pozdravila predstav-nik m e d n a r o d n e g a združe-nja vojakov gornikov Kristi-an Josi iz Švice in župan Bo-hinja F r a n c K r a m a r , slav-nostni govornik pa je bil Pri-morec , podpredsednik dr-žavnega zbora Vasja Klavora.

" K o zadnje čase posluša-m o nekatere govorn ike na državnih proslavah, se n a m zdi, da je štiriletni osvobodil-ni boj m a n j p o m e m b n o de-janje, kar pa ni res. C e se za enostranske kritike preteklo-sti izkoriščajo najrazličnejše priložnosti, tudi kakšno pie-tetno dejanje, ki bi ga mora-li za tako priložnost izbrani govorniki vrednotiti drugače in ne z obtožbami, zakaj ne bi na poenostavljanja in eno-stranskost opozorili tudi da-

nes," je dejal govornik in po-udari l , da sprave n e b o m o dosegli le z neusmi l jeno gra-jo par t izanskega boja in družbe, ki jo je ta boj poma-gal ustvarjati , z za jedl j iv im dialogom s preteklostjo in z govor jen jem o državl janski vojni, kar upor zoper narod-ni pogin ni bil. "Ce s m o pre-živeli vsa tuja nasil ja, je se-daj čas, da tudi nas i l ju nad r a z u m e v a n j e m n a š e lastne preteklosti naredimo konec. Nekoč bo napočil čas strez-nitve in pomirjanja. Vendar pot do tega ne m o r e biti eno-s t ranska in s p r i z n a n j e m kr ivde e n e g a . " je povedal Klavora. Al jaž je bil po nje-g o v e m m n e n j u tr iglavski Kral j Mat jaž , Tr ig lav pa je gora, ki ima sporočila za vse generacije in s katero so po-vezana številna dejanja.

Župani brez odločitve o deponiji ^ 1 . stran

Radovljica - Razve l jav i tev petkove odločitve je odloč-no zagovarjal Franc Čebulj, župan občine Cerkl je, ki je zahteval prekl ic v s e h spre-jetih sklepov zaradi proce-dura ln ih napak, zavajanj in č u d n e g a g l a s o v a n j a . " M e -n i m , da je bi lo vodenje seje n e k o r e k t n o , za to n a j s e sklepi prekličejo in šele po opravl jenih dodatnih anali-z a h , pogovor ih s c i v i l n i m i inic iat ivami in predstavitvi a n a l i z e vpl ivov ž u p a n o m opravi odločitev o najbol jš i rešitvi," je predlagal Cebulj. Po dobrih dveh urah so žu-pani sprejeli razveljavitev in odločanje prestavili na zače-tek septembra .

V t e m č a s u m o r a j o pri-stojni opraviti dodatne ana-lize za izgradnjo m e h a n s k o biološke obdelave odpadkov ( M B O o z i r o m a t o v a r n e za predelavo odpadkov) na ob-močj ih Tenet iš in Tromeje , se pogovoriti s predstavniki civilne iniciative in krajani . "Očitno prej določeni skraj-ni rok (15. julij) le ni bil tako n u j e n . N i s e m r a z o č a r a n , saj b o m o v tem č a s u lahko še dopolnil i anal izo projek-ta za Tenet i še in v pogovoru s c iv i lno in ic ia t ivo naš l i s k u p n e c i l j e , " je izid vče-ra jšn je seje konzorci ja oce-nil kranjski ž u p a n Dami jan P e m e , ki vel ik korak v do-g o v a r j a n j u s k r a j a n i v idi prav v i z g r a d n j i m o d e r n e

tovarne za predelavo odpad-kov i n hkratno sanaci jo ob-stoječe deponi je .

Z a n i m i v o je, da je civilna iniciativa proti nada l jn jemu de lovan ju deponi je v Tene-tišah tudi včeraj protestirala pred r a d o v l j i š k o o b č i n s k o stavbo. Z d i se, da bo najtež-je b r e m e prav v i s k a n j u k o m p r o m i s n e g a dogovora s krajani na obeh m o ž n i h lo-kaci jah - v Tenet i šah in na T r o m e j i . V K r a n j u bodo k r a j a n o m s k u š a l i tudi z e k s k u r z i j a m i predstavit i p o d o b n e projekte v drug ih p o k r a j i n a h ali tuj ini . " V e s čas g o v o r i m o o celoviti re-šitvi, obstoječe deponi je pa je potrebno sanirati. Dokler i m a j o obs to ječe d e p o n i j e d o v o l j e n j a za obratovanje , s e l a h k o na n j ih d e p o n i r a tudi o s t a n k e o d p a d k o v iz M B O , vendar le po odločitvi C E R A . V T e n e t i š a h pa po-n u j a m o celovito rešitev, to-rej tudi shranjevanje ostan-ka o d p a d k o v , " je potrdi l P e m e .

N j e g o v radovl j iški kolega J a n k o S . S t u š e k in tudi p r e d s e d n i k k o n z o r c i j a C E R O pa je d o d a l , da so ves č a s pod pr i t i skom hitre odloči tve o m o ž n i h varian-tah, k i pa tokrat n i s o bi le m o ž n e zaradi necelovitega poroči la Fakultete za kemi-jo in k e m i j s k o tehnologi jo iz M a r i b o r a in zatrd i l : " K l j u b preložitvi odločitve v lak z a e v r o p s k i d e n a r š e ni z a m u j e n . "

Gorenjski Glas ODGOVORtMA UREDNICA

Marija Volfjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože KoSnjek, Cveto Zaptotnik

UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI:

Božtjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavfič, )ože KoSnjek, Suzana P. Kova«, Uria Petemel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik,

Danka Zavri Žlebir, Štefen Žargi; stalni sodelavci:

Maja Bertoncelj, Matjaž Ci^orič, Milena Miklavčit Miha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Igor Žerjav

OBUKOVNAZASNOVA jemej Stritar. Tridkel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIjA Tina Doki, Gorazd KavCč, Gorazd Sinik

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGIASNECA TRŽENJA Mateja Žvižaj

C O R E N j S K I G L A S J e r e g i s t r i r a n a b l a g o v n a in s t o r i t v e n a z n a m k a p o d £t . 9 7 7 1 9 6 1 pri U r a d u R S z a i n t e l e k t u a l n o l a s t n i n o . U s t a n o v i t e l j in i z d a j a t e l j : G o r e n j s k i g l a s . d . 0 . 0 . . Kran j / Direktor ica : M a r i j a V o l f j a k / N a s l o v : Z o i s o v a 1 , 4 0 0 0 K r a n j / Tel . : 0 4 / 2 0 1 4 2 0 0 . fax: 0 4 / 2 0 1 4 2 1 3 , e - m a i l : i n f o @ g - g l a s . s i ; m a l i o g l a s i in o s m r t n i c e : te l . : 0 4 / 2 0 1 4 2 4 7 ( s p r e j e m n a a v t o m a t s k e m o d z i v n i k u 2 4 u r d n e v n o ) ; u r a d n e u r e : v s a k d e l o v n i d a n o d 7 . d o 15 . u r e / G o r e n j s k i g l a s j e p o l t e d n i k . i zha ja o b torkih in petk ih , v n a k l a d i 2 2 . 0 0 0 i z v o d o v / R e d n e pr i loge : M o j a G o r e n j s k a , l e t o p i s G o r e n j s k a (enkrat l c t r w ) in d e v e t lokalnih pr i log / T i s k : S E T . d . d . , L j u b l j a n a / N a r o i n i n a : te l . : 0 4 / 3 0 1 4 2 4 1 / C e n a i z v o d a : i . 2 o E U R . l e tna n a r o č n i na : 1 2 7 , 0 $ E U R ; R e d n i p lačnik i i m a j o 1 0 % p o p u s t a , p o l l e t n i 2 0 % p o p u s t a , letni 2 5 % p o p u -s t a ; v c e n e j e v r a č u n a n D D V p o s t o p n j i 8 , 5 % ; n a r o č n i n a s e u p o S t e v a o d t e k o č e i t e v i l k e č a s o p i s a d o p i s n e g a prek l i ca , ki v e l j a o d z a č e t k a n a s l e d n j e g a o b r a č u n s k e g a o b d o b j a / O g l a s n e s tor i t ve : p o c e n i k u : o g l a s n o t r t e n j e : te l . : 0 4 / 2 0 t 4 2 4 8 .

GORENJSKA

KRATKE NOVICE

ŽIROVNICA

Proti gensko spremenjenim organizmom

Žirovniški občinski svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli sklep, da bo občina v okviru svojih pristojnosti storila vse, da svoje območje zaščiti pred vnosom in uporabo gensko spre-menjenih organizmov (CSO). Pobudo je na občino naslovila Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), kjer s o prepričani, da so svetniki s sprejetjem tega sklepa naredili pomemben korak, ki izraža ozaveščenost občine o problematiki C S O in njeno za-vezo, da bo skrbela za Izobraževanje kmetov in drugih prebi-valcev. "Zaradi posebnosti našega prostora in 'neonesna-ženostl' z C S O je treba hitro ukrepati. Dejstvo je, da bi go-jenje C S O skoraj zagotovo popolnoma ogrozilo obstoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji, ki bi moralo biti naša prior-iteta in razvojna možnost. Glede na skrb zbujajoče podatke o izginjanju čebel iz ZDA, pa bi bilo na udaru tudi slovensko če-belarstvo," so utemeljili na ČZS in dodalf, da je takšne sklepe že sprejelo 4.500 evropskih občin. A. H.

TRŽIČ

Nakup kegljišča odložen

Občinski svet v Tržiču je del julijske se je namenil obravnavi nakupov In prodaje nepremičnin. Vroča razprava je bila o predlogu za sofinanciranje odkupa kegljišča v poslovni stav-bi na PredilniškI i . Predsednica Kegljaškega kluba Ljubelj Ema Zaje je pojasnila, da gre za 4 0 0 kvadratnih metrov prostorov v kleti, kjer je njihovo kegljišče od leta 1987. Do-slej so v obnove vložili več kot sto tisoč evrov, letno pa ima-jo od i 5 do 17 tisoč evrov stroškov z rednim vzdrževanjem. Lastnik prostorov je Mercator, ki jih je pripravljen prodati za 1 16 .842 evrov. Občini Tržič so predlagali, naj v naslednjih dveh letih plača 72.288 evrov in postane 6o-odstotnl lastnik kegljišča. Župan Borut Sajovic je ocenil, da bi ta denar lah-ko zagotovili v treh letih. Večina svetnikov je menila, da je nakup problematičen zaradi nerešene etažne lastnine. Zato so obravnavo te točke prekinili. V nadaljnjih pogajanjih z lastnikom bodo skušali pojasniti vsa vprašanja. Šele nato se bodo odločali o odkupu. S. S.

TRŽIČ

Omejeno parkiranje v Tržiču

Občinski svet je na seji n . julija 2 0 0 7 po hitrem postopku sprejel spremembe in dopolnitve odloka o občinskih cestah In ureditvi prometa v občini Tržič. Kot je pojasnil vodja ura-da za urejanje prostora Izidor Jerala, bd spremenjeni odlok omogočil uvedbo območij kratkotrajnega parkiranja (modre cone) in kaznovanje napačnega parkiranja v določenih primerih. To naj bi o m o g o č i l o parkiranje vozil več last-nikom, saj bodo lahko stala pred javnimi objekti le omejen čas. Zato predvidevajo tudi uvedbo parkirnih ur In plačilo parkirnine v določenih območjih. Predlog je sprožil vrsto razprav o pomanjkanju parkirišč, vendar so bile prezgodnje. Predlog parkirnega režima in viš ine parkirnin bodo še le pripravili, nato pa ga bo obravnaval občinski svet. S. S.

MOJSTRANA

Gostinska stojnica pri slapu Peričnik

Pri slapu Peričnik so minuli petek odprli gostinsko stojnico, na kateri se lahko obiskovalci doline Vrat ustavijo, posedljo In popijejo osvežilno pijačo, na voljo pa jim je tudi Informa-cijsko gradivo. Stojnico je ob koči pri slapu postavilo pod-jetje Zajšek Iz Mojstrane v dogovoru z lastnikom koče in zemljišča Ivom Skumavcem, ki si že več let prizadeva kočo obnoviti in znova odpreti za obiskovalce. Kot kaže, so sodne bitke zdaj končane in bo obnova koče kmalu stekla, dotlej pa bo številnim obiskovalcem na voljo gostinska stojnica. V bližini so postavili tudi kemično stranišče. Na fotografiji : Brigita Zajšek, ki skrbi za gostinsko stojnico. U. P.

Po festivalu še blejski dnevi z atraktivnim zaključnim koncertom My Gipsy Soul se je zaključil letošnji ^z. Festival Bled, te dni pa se začenjajo tradicionalni blejski dnevi, katerih vrhunec bo sobotna blejska noč.

V I L M A STANOVNIK

Bled - S poletno vročino se tudi na Bledu začenja vrhu-nec letošnjih poletnih prire-ditev, ki ne navdušuje jo le turistov, ampak so priljublje-ne tudi med dnevnimi obis-kovalci. Tako bo že danes ob 17 . uri na B le j skem gradu potekal torkov srednjeveški turnir, na zgornj i ploščadi trgovskega centra pa bo ob 2 1 . uri koncert Andrea Vale-ria. "Od jutri do petka bomo na letnem srečanju gostili več kot tristo motoristov iz vseh koncev Evrope, za obis-kovalce pa na parkirišču ob športni dvorani pripravlja-m o s imulator spretnostne vožnje, na katerem se bodo ialiko preizkusili," pravi Eva Štravs Podlogar iz Tur izma Bled in opozarja tudi na šte-vilne kulturne in športne prireditve. "Te dni na Bledu res ne bo nikomur dolgčas, saj je jezero prijetno za osve-žitev, že v petek pa se zače-njajo tradicionalne priredit-ve letošnjih blejskih dni . T a k o bo vse dni od desete ure dopoldne naprej na pro-m e n a d i potekal se jem do-mače in umetnostne obrti, vsak dan bo na promenad-n e m koncertu nastopila Godba Gorje, zanimive glas-bene prireditve pa bodo tako

Igralska skupina viteza Gašperja Lambergarja bo razveseljevala obiskovalce tudi na letošnjih blejskih dnevih.

na promenadi kot na terasi kluba Stop. Največ se bo se-veda dogajalo v soboto, ko bodo popoldne nastopili še člani K D Viteza Gašper ja , zvečer pa bo zaigrala skupi-na Štajerskih 7 z gostjo veče-ra, domačinko Manco Špik. Ob 22 . uri se bodo na jezeru prižgale lučke, ki jih bo letos kar deset tisoč, ob 23. uri pa bo sledil še ognjemet," doda-ja Eva Štravs in opozarja tudi

na zanimivo nedel jsko kmečko popoldne z blejski-mi fijakerji. To s e bo začelo ob 15. uri, ko bodo na glav-nem odru promenade ob je-zeru predstavili kočijo, kot je vozila nekoč in današnjo ko-čijo. Prav tako bodo prikaza-li, kako podkujejo konje, za popestritev p r o g r a m a pa bodo poskrbeli tudi člani ig-ralske skup ine Gašper ja Lambergerja, folklorne sku-

pine Ribno in seveda blejski fijakerji na čelu s predsedni-kom društva Toni jem Meža-nom. Člani kulturnega dru-štva izvir bodo v nedeljo po-poldne na promenadi pri-pravili program najmla jše , zvečer pa bodo za zabavo skrbeli Igor in zlati zvoki. V petek in soboto na Bledu pri-pravljajo tudi turnir v ulični košarki, v nedeljo pa še atlet-sko tekmovanje.

Bohinjci dobili slavno sosedo PETRA LOTRIČ

Ukane - Leta 1 9 5 2 zgrajeno vilo Pršivec, ki stoji v osrčju Triglavskega narodnega par-ka in je bila do nedavnega v lasti Vlade Republike Slove-nije, je kupila angleška ma-nekenka in dobrodelka Heat-her Mills, ki je morda še naj-bolj poznana zaradi zakona in ločitve od člana rock'n'roll skupine T h e Beatles Paula McCartneyja.

Za prodajo brunarice se je vlada odločila zaradi njene neprimernosti za protokolar-ne zadeve in tudi za sindikal-ni turizem. Izklicna cena za-njo je bila 550 .000 evrov. Po-

nudnika sta bila dva, velenj-ski Vegrad, ki je p o n u d i l 570 tisočakov evrov, in Mili-sova, ki je bila zaradi ponu-jenih 6 1 0 . 0 0 0 evrov izbra-na za novo lastnico enonad-stropne h i š k e v id i l i čnem ze lenem okolju le lučaj od Savice.

Bohin j sk i ž u p a n Franc K r a m a r ob tej pr i ložnost i svari pred prodajo sloven-skih n e p r e m i č n i n tu jcem. "Mi l l sova s a m a m i ne po-meni nič posebnega, se pa sprašujem, ali s m o , tudi za-radi zakona o T N P , ohra-njali našo naravo zato, da jo bodo sedaj pokupil i bogati tujci ," pravi Kramar . Ker

Okolica vile Pršivec je neurejena, ali bo nova lastnica to spremenila? / FOIO: P«" LO««

gre za prodajo vladnega ob-jekta, pa po n jegovem mne-nju to kaže na mačehovski

odnos vlade do slovenskih n e p r e m i č n i n in premože-nja ter daje slab zgled.

KRANJ

Barve za športne objekte

Domžalska družba Helios in Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez tudi letos nadaljujeta skupno akci-jo za obnovo športnih objektov. Več kot šest t isoč evrov vredne premaze bodo razdelili šest im športnim zvezam. Plavalni zvezi Slovenije bodo dali barve za obnovo kopališ-ča Camping Radovljica. S svojo prijavo je uspela tudi šport-na zveza Tržič, ki bo namenila barve za obnovo kegljišča v Tržiču. Z barvami Hellosa bodo polepšali še nekatere druge objekte. S. S.

BOHINJSKA BELA

Marjetin sejem in koncert Gorjanskih fantov

To nedeljo, 22. julija, bo pred kulturnim domom na Bohin-jski Bell Marjetin se jem, ki se bo ob 8. 3 0 začel s sveto mašo, ob 9.30 pa bodo v Kulturnem domu odprli razstavo ročnih del, izdelkov domače obrti in izdelkov otrok vrtca In učencev podružnične šole Bohinjska Bela. Ob 17. url se bo začel kulturno zabavni program, z nastopi otrok, različnimi igrami, skeči in vaškimi godci. Ob 22. uri bo na prostem pod Iglico ob baklah In vrtnih ognjih sledil še koncert Gor-janskih fantov. V. S.

GORENJSKA -

Stanovanja za dvanajst družin Občina Tržič je končala obnovo 13 stanovanj v mestu in okolici. Župan je v petek podelil ključe za večino stanovanj.

S T O J A N S A J E

Tržič - Po letu 2002 je Občina Tržič objavila šele drugi razpis za dodelitev stanovanj druži-nam z nižjimi dohodki Kot je povedala Andreja M e ^ č , se je na zadnji razpis prijavilo kar 40 prosilcev. Žal je na razpolago veliko manj stanovanj. Pred ne-davnim so obnovili trinajst sta-novanj, od tega največ v mestu, štiri na Ravnah in po eno v Bi-strici ter v Retnjah.

"Veseli me, da smo uspeli s sodelavci v občinski upravi končati več kot 35.000 evrov vreden projekt kljub hudim fi-nančnim težavam. Zaradi šte-vilnih klicev po telefonu vem, da ste težko čakali na dan selit-ve v nova stanovanja. Bilo je kar precej dela z izbiro prosilcev in pisanjem odločb. Nihče ne bo dobil stanovanja prek vrste, ampak na osnovi zbranih točk. O vsem je odločala komisija, ki jo vodi Drago Zadnikar. Sam vas prosim, da boste po vselitvi dobri gospodarji z občinsko lastnino. Če bo interes na vaSi strani, se bomo lahko dogovori-

Župan Sajovic je razveselil dvanajst družin s ključi obnovljenih stanovanj.

li tudi o odprodaji stanovanj," je dejal tržiški župan Borut Sajo-vk prejemnikom ključev.

V petek so podelili ključe dvanajstih stanovanj, eno pa ostaja prazno do končne izbire prosilca. V obnovljena stanova-nja se bodo vselile povečini mlajše družine z otroki. Naj-

večjo, šestčlansko družino ima Izeta Dujrtikf, kateri bo to že še-sta selitev v drugo stanovanje. Tokrat bi rada ostala dalj časa v dodeljenem stanovanju. Kot ugotavljajo v vodstvu občine, je v mestnem jedru več praz-nih hiš, ki pa so zasebna last. Cestno podjetje Kranj bo ob-

novilo starejšo hišo v ulici Pa-radiž, kjer bo šest novih sta-novanj. Več kot sto stanovanj bi laliko uredili v objektih BPT Tržič Za Mošenikom, nova stanovanja pa naj bi ure-dili tudi v nekdanji trgovini v naselju Zelenica v Bistrici pri Tržiču.

Zeleno gnezdo Gorenjske Čezmejnl projekt za oživitev Trbojskega jezera (tudi Kranjskega ali Mavčiškega) bo zaključen 25. avgusta.

ELENA NOVAK

Trboje - Čezmejni projekt za oživitev Trbojskega jeze-ra, ki ga vodi Center za traj-nostni razvoj podeželja Kranj, se vendarle bliža za-ključku. V okviru naravos-lovnega izleta po Trboj-skem jezeru so s petimi le-senimi čolni, ki so jih izde-lali v projektu, po jezeru po-peljali domačine.

Čolne bo z opremo za opazovanje ptic moč najeti konec julija. Dva čolna bo-sta za izposojo na voljo v Tr-bojah, trije pa v Prašah; šte-

vilo bodo sproti prilagajali povpraševanju in zanima-nju.

"Do 25. avgusta bomo ure-dili dostopne in sprehajalne poti, na obeh straneh jezera, v Trbojah in Prašah, bomo postavili informacijske table s skicami in splošnimi poda-tki o jezeru, naročili smo le-sene opazovalnice za ptice in kupili plavajoči splav," je po-vedal Uroš Brankovič, vodja projekta pri CTRP Kranj.

Doslej so v okviru projekta zaključili s popisom in mo-nitoringom ptic in rastlin. Ugotovili so, da je Trbojsko

jezero pravi magnet za ptice, saj na njem gnezdi, prezi-muje ali pa ga uporablja za postanek, več kot 130 različ-nih vrst ptic.

Postavili so tudi spletno stran (www.trbojsko-jezero.si), ki pa še čaka na prevod v nemški in angleški jezik. Za vse opazovalce in ljubitelje ptic so izdali knjižico Ptice Trbojskega jezera, pripravili pa so tudi zloženko o jezeru s podnaslovom Zeleno gnez-do Gorenjske. Da bo opazo-vanje ptic lažje, so kupili nove ddjnoglede in telesko-pa. Izobrazili so tudi dva-

najst vodnikov po Trbojskem jezeru. Doslej je bil projekt bolj naravoslovno usmerjen. V prihodnje pa se želijo na-vezati tudi na kulturo in tra-dicijo. "V Trbojah je dolgolet-na tradicija ljubiteljskega gle-dališča. Razmišljamo o ideji gledališča na vodi", je zaklju-čil Brankovič.

Projekt skoraj v celoti fi-nancira Evropska unija, pod-pirata pa ga tudi občina Šen-čur in MO Kranj. Vsaj poleti, ko pričakujejo večino obisko-valcev, pa bo treba rešiti vpra-šanje rednega čiščenja lese-nih naplavin v jezeru.

Slepi in slabovidni na Kolpi G R E G O R H A B J A N

Škof)a Loka - Športno dru-štvo slepih in slabovidnih je letos organiziralo v Marin-dolu ob Kolpi že osmi tabor slepe in slabovidne mladi-ne. Kljub negotovosti, ali bo dovolj prijav, in začetne skr-bi zaradi zagotovitve varno-sti se je prijavilo kar 25 ude-ležencev, ki so uživali v de-lavnicah in športnih igrah. Pohvalo zaslužijo tudi vodi-telji delavnic (management, masaže , urejanje pričesk, trženje, predstavitev alpske-

ga smučanja, senzorika in peka pic) in športni mode-ratorji, ki so skrbeli za jutra-njo telovadbo in različne športne igre. Na takih tabo-rih spoznavajo slepi in sla-bovidni timsko delo, ki mu daje športno društvo poseb-no pozornost, prav tako pa se medsebojno spoznavajo, saj prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Kl jub po-poldanskim dežev jem je bilo tudi vreme njihov za-veznik. Vodstvo tabora in udeleženci so hvaležni za pomoč in za razumevanje za

takšno delo s slepimi in sla-bovidnimi. Naslednja akcija bo pohodniška tura po pri-morskih vrhovih, ki jo pri-

pravljajo za 3. avgusta in na kateri nameravajo osvojiti vrhove Slavnika, Snežnika in Nanosa.

KRANJ

Skavti na taboru

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov letos že tretjič prireja tabor KVAJDEJ, na katerem se od 13. do 22. ju-lija 2007 druži na Selu pri Bledu okrog tristo članic in članov z Gorenjskega. Tabor je namenjen otrokom od 11 do 15 let starosti, to je izvidnikom in vodnicam. Program tabora je raznolik. Rdeča nit so Kekčeve zgodbe, ki vodijo udeležence od ustvarjalnih delavnic, kmečkih iger, orientacije in šport-nih aktivnosti do odkrivanja talentov, nastopov, izzivov in varstva okolja. Vrata Kekčeve vasi, kjer bodo namesto hiš šotori, bodo odprli za obiskovalce v soboto, 2i . julija, od 14. do 19. ure. Popoldan bodo preživeli ob stojnicah in na de-lavnicah, ob koncu pa se bodo gorenjski župani in starši po-merili z mladimi v nogometu in skavtski igri. S. S.

KRANJ

Šoferji in avtomehaniki pri podžupanu

Zveza šoferjev in avtomehanikov 13. julija slavi svoj praznik v spomin na prvi premik motoriziranih partizanskih enot med vojno in osvoboditev mesta Žužemberk. Ta organizacija sicer obstaja že 85 let, v Sloveniji pa deluje 40 njenih društev. V Kra-nju društvo ZŠAM, ki ga vodi Franc )urman, šteje sto članov, svoje čase pa so jih imeli še enkrat več. Ob njihovem prazniku je predsednika in tri člane upravnega odbora sprejel kranjski podžupan Igor Velov (na sliki). Ker je sam prometni strokov-njak, je z razumevanjem prisluhnil njihovemu poročilu. V ZŠAM so vključeni poklicni šoferji, ki želijo biti voznikom za zgled, zato veliko delajo na področju preventive, sodelujejo pri vzgoji mladih voznikov, se vključujejo v nastajanje zakonov, povezanih s prometno varnostjo. V Kranju si želijo več sodelo-vanja z institucijami, ki imajo opraviti z varnostjo prometa in preventivo. Igor Velov, ki se strinja, da je njihova vloga pri vzgoji mladih neprecenljiva, je predlagal, naj pripravijo doku-nnent, v katerem bodo opredelili sodelovanje z občino in sve-tom za preventivo in vzgoji v cestnem prometu. D.Ž.

ŠKOFJA LOKA

Na Grencu štirje investitorji

S sprejetjem predloga odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja Grenc na škofjeloškem občinskem svetu se je končala dolga nadaljevanka. Končno je lokacijski načrt uskla-jen z lastniki zemljišč in sprejeto soglasje, kaj naj bi se tam gra-dilo. Na tem mestu bodo trije investitorji gradili trgovsko sre-dišče. MID inženiring, Hofer in Merkur so že prišli s progra-mom investicije, medtem ko ima na tem območju zemljišče tudi Loka invest, kjer pa program še ni znan. Lokacijski načrt je po besedah vodje oddelka za okolje in prostor na občini Škofja Loka Mateje Hafner Dolenc usklajen tudi s traso sever-ne loške obvoznice. Ob drugi obravnavi so svetniki k odloku sprejeli še šest dopolnil. Na začetku pa je svetnik Blaž Kujund-žlč predlagal, da točko umaknejo z dnevnega reda, češ da je gradivo zanjo prišlo dan prepozno, kar naj preveri tudi nadzor-ni odbor občine, česar pa ostali niso sprejeli. D. Ž.

G G H Z L E T I / (15. avgust 2 0 0 7

Napovedujemo enodnevni izlet v

STRUNjAN in PORTOROŽ Cena i8 EUR - naročniki Gorenjskega glasa imajo 10 % popust.

, od 9. do 12. avgust 2 0 0 7

NAjVEČJi E T N O F T - : T I V A L N M B ^ L K A . U CUČA 2007 z ogledom Beograda. Cena 115 EUR - naročniki Gorenjskega glasa imajo 5 % popust

Prijave: Gorenjski glas po tel.: 04/201 42 41 ali Agencija Linda po tel.: 04/235 84 20 ali 041/248 773-

Gorenjski Glas

GORENJSKA

KRATKE NOVICE

ŽELEZNIKI

Svetnike zanima, kdo bo prevzel odgovornost

Nocoj bo v Železnikih izredna seja občinskega sveta, ki jo je zaradi problematike v Javnem zavodu Ratitovec in zapletov pri imenovan ju nove direktorice le-tega zahteva lo ena j s t svetnikov. Nekateri s o s e minuli četrtek sestal i š e pred izredno sejo, kaj pa so se dogovorili , nam je pojasnil Franc ŽaberI: "Zahtevali bomo, da bo nekdo prevzel odgovornos t za trapari je , ki s o s e doga ja le . Mis l im, da je v s e s k u p a j zakuhal ž u p a n . Pr ičakujemo, da b o d o novega direktorja imenovali v skladu z z a k o n o d a j o . Pregledati že l imo tudi pos lovan je zavoda v preteklosti in o b e n e m p r i č a k u j e m o načrt delovanja v prihodnosti ." A. H .

ŠKOFJA LOKA

V Škofji Loki za osem pokrajin

Občinski svet Š k o f j a Loka je prejšnji teden o b r a v n a v a l predlog območi j pokrajin v Sloveniji, ki je do konca julija v javni razpravi. Svetniki s o s e več inoma strinjali, da je vladni predlog 14 pokrajin prevelika drobitev, in podprli predlog sveta goren j ske regi je, da bi bilo nj ihovo na jus t rezne j še števi lo o s e m . Strinjali s o s e g lede v ladnega pred loga o o b m o č j u , i m e n u in s e d e ž u pokraj ine G o r e n j s k e , ki naj o b s e g a 18 občin in naj bo torej enovita pokraj ina. S icer pa s o š e predlagal i , naj s e predlog o b m o č i j pokraj in v Sloveniji, ki bo osnova za oblikovanje zakona o ustanovitvi pokrajin, s p r e m e n i tako, da bo S loveni ja razč lenjena na največ o s e m pokrajin. Z o p e r ta predlog s o glasovali trije svetniki. Vsi pa s o si bili enotni, naj vlada ustrezno spreme-ni predlog zakona o f inanciranju pokrajin tako, da b o d o te e k o n o m s k o n e o d v i s n e in da zakon ne bo s p o d b u j a l nadaljnjih cepitev. D. Ž.

ŠKOF)A LOKA

Osemnajst cerkva kulturni spomeniki

O s e m n a j s t cerkva na o b m o č j u o b č i n e Ško f j a Loka bo postalo kulturni spomenik lokalnega p o m e n a . Tako so na zadnji seji s spre je t j em od lokov odloči l i v š k o f j e l o š k e m o b č i n s k e m svetu . Pet cerkva na tem o b m o č j u pa ima v kulturnem pogledu večji pomen od lokalnega, zato so ob tem predlagal i , da obč ina z a č n e p o s t o p e k za n j ihovo umest i tev v register kulturnih s p o m e n i k o v nac iona lnega p o m e n a . Gre za cerkve v Bodovl jah, Logu, Sopotnic i , na Godešiču in v Stari Loki. D. Ž.

Srečanje Janezov in koscev v Novi Oselici so se ta konec tedna Janezi iz vse Slovenije že 20. spoznavali med seboj. Dan kasneje je turistično društvo pripravilo še Praznik koscev.

BOŠTJAN BOGATAJ

Nova Oselica - T u r i s t i č n o društvo Sovodenj je minul i k o n e c tedna pr ipravi lo kar dve vel iki pr ireditv i z več dogodk i . V soboto s o naj-prej zbrali Janeze, ki so jih tokrat že v dvajseto povabili na srečanje . Poleg Janezov so bil i ze lo z a ž e l e n i tudi J an i , I van i , Ž a n i , A n ž e t i , Ivanke, ..., in vse druge iz-pe l janke i m e n a Janez . Do-slej s e jih je na jveč zbralo leta 2 0 0 2 , ko so jih našteli 1 8 9 . O tem je na prireditvi nekaj povedal tudi eden od ide jn ih vodi j J a n k o Kalan: " N a tak d a n i m a j o J anez i g l a v n o b e s e d o in m o r a j o uživati še več rešpekta. Pred leti s m o si želeli obiska vsaj 1 0 0 Janezov, sedaj c i l j amo na 2 0 0 . V vseh dvajsetih le-tih pa se je srečanja udeleži-lo skoraj 550 Janezov."

Ža l na srečanje še nikoli ru bilo predsednikov , niti ministra Janeza, ki je doma ze lo b l izu , m e d J a n e z i pa n a j d e m o tudi predsednika združenja borcev, pa števil-n e direktorje, igralce, ... Na tokra tnem s r e č a n j u so na-stopi le Grab l j i ce , pa pod-m l a d e k tur is t ičnega dru-štva, Janezi so se lahko po-meril i v številnih igrah. Pred s rečan jem se je več kot 4 0 ude ležencev podalo na po-hod ob Rupnikov i liniji , ki

Na srečanju Janezov so Grabljice zaigrale skeč Mojškra v hišL

Za prijetno razpoloženje so poskrbele učenke PS Sovodenj.

so l a h k o pr i s luhni l i tudi T o m a ž u Pavšiču ter v m a š i vojaškega duhovnika.

Letos je bil najstarejš i 87-letni J anez G u z e l j iz Nakle-ga, na jmla jš i pa J a n e z Sliv-

nik iz Gor i j . V s e h dvajsetih srečanj sta s e udeleži la Jan-ko Kalan in J a n k o Rupnik , skupa j pa so našteli 9 8 Ja-nezov in 13 Ivank. Le J a n e z iz V i šn je G o r e pa je prine-sel tudi k m e č k o orodje , to je več kot 6 0 let staro orod-je za luščen je koruze . Sre-č a n j u J a n e z o v je v nede l jo s ledi l š e P r a z n i k k o s c e v s pokošnj ico, ko so d o m a č i n i iz tur is t ičnega društva na-dal jeval i z ig ro o ž iv l j en ju na vasi z n a s l o v o m Novoro-jenec pri hiš i . Pripravil i so tudi v e l i k o z a b a v n i h iger , tradicionalno pa so se ekipe pomer i le v ročni košn j i tra-ve in grabl jenja .

IZBERIMO

IZBOR MISS KRANJA ^ ^ M P R I R E D I T E V B O P O T E K A L A V O K V I R U K R A N F E S T A V S O B O T O

2 8 . 7 . 2 0 0 7 v V E Č E R N E M P R O G R A M U , KI B O P O T E K A L V

Ž I V O P O R A D I U B E L V I . P R I R E D I T E V B O S T A P O V E Z O V A L A F l L I P

IN G R E G A . D E K L E T A , KI Ž E L I J O S O D E L O V A T I N A P R I R E D I T V I ,

S E L A H K O P R I J A V I J O P R E K O P R I J A V N E G A K U P O N A V

G O R E N J S K E M G I A S U A L I N A R A D I U B E L V I , K J E R B O D O

I Z B I R A L I M I S S I N T E R N E T A O Z . N A M O D N I A G E N O J I I . M . A . M

N A T E L E F O N S K I Š T E V I L K I O 3 1 7 6 4 8 3 O . D E K L E T A S E B O D O

P R E D S T A V I I A V O B L A Č I L I H Z A P R O S T I Č A S , Š P O R T N O -

E L E G A N T N I H O B L A Č I L I H IN K O P A L K A H . Z A V S E T I S T E , KI S E

Ž E L I J O P R E I Z K U S I T I KOT A A A N E K E N K E O Z . J I H ZANI/VVA D E L O

H O S T E S N A R A Z L I Č N I H M O D N I H P R I R E D n V A H PA

O R G A N I Z I R A M O M A N E K E N S K E T E Č A J E , KI B O D O V S E B O V A L I

P R A K T I Č N E N A S V E T E PRI D E L U Y W A N E K E N K IN H O S T E S ,

Z D R A V O U R A V N O T E Ž E N I P R E H R A N I , G I B A N J U V N A R A V I ,

P R E D A V A N J A O Z A N I M I V I H D E S T I N A O J A H - P O T O V A N J I H ,

K O Z M E T I Č N E N A S V E T E P R I Z N A N I H S T R O K O V N A K O V IN

INFOR/VVVCIJE O N A K U P I H DOA/VA IN V T U J I N I . ^

A A i s s K R A N J A 2 . o o y

IME IN PRI IMEK: .

NASLOV: STAROST:

IZPOLNJENI KUPON POŠUITI NA I . M . A . M . , Bt t ivvEisovA 6 1 , 4 0 0 0 KRANJ

Bralke in bralci Gorenjskega glasa,

v a b i m o vas, da s sodelovan jem po-

maga te pr i izboru za miss Gorenj-

skega glasa.

V sk lopu pr i red i tev Kranfesta po te -

ka izbor za miss Kranja. Na izbor se

bodo pr i javl ja la lepa dekleta, ki j i h

b o m o p reds tav i l i t u d i v Goren j -

skem g lasu, v i pa bos te z vaš im

g l asom p r i p o m o g l i k i z b o r u ene

ude leženke za miss Gorenjskega

g lasa, k i j o b o m o lepo nagrad i l i .

Nagrad i l i pa b o m o t u d i vas. Med

p r i spe l im i g lasovn icami j i h bomo

izžrebal i pe t , k i bodo preje l i nagra-

de (1. nagrada: n a h r b t n i k , 2. na-

grada: brisača, 3. nagrada: dežnik,

4 . nagrada: zb i rka kuharsk ih kn j ig ,

5. nagrada: kn j iga) .

Kand ida tke bodo p reds tav l jene v

p e t e k , 2 0 . 7 . i n v t o r e k , 2 4 . 7 . 2 0 0 7 .

Takrat bo ob jav l jen t u d i kupon za

glasovanje.

Gorenjski Glas

GORENJSKA "

P L A N I N S K I K O T I Č E K : C A L E T O V E C (1259 M)

Belo-rumena skala Neopazen vrh na v z h o d n e m delu Pokljuke, ki zaradi svoje lege nudi izjemen razgled na Blejsko kotlino.

J E L E N A J U S T I N

Pokljuka, 2 0 ki lometrov dolga in pribl ižno tol iko tudi široka planota, m e d svojimi smrekovimi gozdo-vi skriva mars ika j : šotna barja, zanimiva botanična rastišča, številne planine in nekaj razg lednih vrhov. Eden takih je tudi Galeto-vec, ki ga, če se pel jemo z Bleda proti Bohin ju , spo-z n a m o po vrtoglavo pre-padni belo-rumeni ska lni steni nad Bohinjsko Belo. Odsekana skala je raz log, da je značilnost Galetovca izjemen razgled.

Poti na Galetovec so štiri: z Gorjuš, z Bohinjske Bele preko Slamnikov, z Bohinj-ske Bele preko Z a j a m e in z Belske planine. Ker s e m se minuli konec tedna odpra-vila na Pokljuko, šla pogle-dat in obiskat neklaj zani-

mivih izletniških točk, vam bom tokrat opisala najkraj-šo pot na Galetovec. Če vam bo, tako kot je m e n i , zmanjkova lo časa, se z Mrzlega Studenca na Po-kljuki z avtomobilom odpe-ljite proti Bohinju oz. proti G o r j u š a m . Cesta je kata-strofalna, saj je luknja zra-ven luknje . Po pr ibl ižno treh kilometrih vas bo sme-rokaz u s m e r i l levo proti Belski planini, kjer pustite avto. Leva cesta gre na pla-nino, kjer je nekaj govedi, s icer pa so bolj v ikendi , vi pa krenite po desni, zgor-nji cesti. Po 8 0 0 metrih bo desno smerokaz proti Gale-tovcu. Zavi jete na gozdni kolovoz in se počasi začne-te vzpenjati . Pot je marki-rana in naj vas ne zavede, ker se na vrhu prvega vzpo-na, na levi je izrazita, veli-ka markaci ja , u s m e r i nav-

zdol. Na sredi spusta potka zavi je levo po travniku navzdol do gozda, ki je pred vami. T o pa je že Gale-tovec, le do vrha je še nekaj minut hoje. Vrh je znotraj lesene lese, kjer je tudi ta-bla Triglavskega narodnega parka, ki opozori na raz-gledno okolico. Na drevesu je v hišici vpisna knjiga in žig.

Razgled je resnično dih jemajoč . Pred vami se bo razprostrla vsa Blejska ko-tlina. Blejsko jezero je kot na dlani, vidi se tudi grad, idila je morda le toliko po-kvarjena, ker se iz nobene-ga kota ne vidi še Blejski otoček. A to bi bilo že sko-raj kičasto. Greben Struške, Belščice, Stola, Vrtača, Be-gunjščica, Dobrča, v ozadju Storžič, Košuta ...

Zaradi odsekane skale je Galetovec postal tudi pri-

V Mengšu popolna zapora Slovenska cesta bo zaprta do sredine septembra, konec prihodnjega tedna pa bodo popolno z a p o r o postavili tudi na Gorenjski cesti.

J A S N A P A L A D I N

Mengeš - V občini Mengeš bodo v sodelovanju z Direkci-jo RS za ceste tudi letošnje poletje nadaljevali z obnovo državnih cest na območju ob-čine. V ponedeljek, 16. julija, so delavci V G P Hidrotehnik začeli z drugo fazo temeljite obnove glavne Slovenske ce-ste. Lani so obnovili odsek od bencinske črpalke do križišča s Tmbarjevo ulico, v nasled-njih dveh mesecih pa bodo komunalne vode in cestišče v dolžini 300 metrov obnovili še do križišča Lovec. Da bo delo potekalo nemoteno in zato čim hitreje, si je izvajalec

na omenjenem odseku zago-tovil popolno zaporo, a z mengeške občine so sporoči-li, da bo za obvoze poskrblje-no: "Obvoz za osebna vozila bo potekal tako kot ob lanski zapori, in sicer iz smeri Kra-nja in Kamnika od križišča Rožice po Maistrovi, Zadniž-niški in Zoranini ulid ter na-zaj na Slovensko cesto, za smer iz Ljubljane pa po Trdi-novem trgu, Liparjevi in Can-karjevi ulid ter nazaj na Slo-vensko." Tovorna vozila bodo morala iz smeri Kranja proti Ljubljani peljati po Grobelj-ski cesti čez Domžale, iz smeri Ljubljane pa bodo pro-ti Domžalam usmerjena že v

Trzinu. Dvoletna rekonstruk-d ja Slovenske ceste, ki bo po-novno odprta najkasneje do 10 . septembra, bo stala 1,1 milijona evrov.

Prav tako dva meseca pa bo potekala tudi obnova dela regionalne Gorenjske ceste na odseku od mostu čez raz-bremenilnik do odcepa ceste za Dmovo. Delava Cestnega podjetja Kranj predvidevajo, da bodo dovoljenje za popol-no zaporo dobili najkasneje do prihodnjega p e t ^ . Tudi na tem odseku bo poskr-bljeno za obvoze, promet pa bo po obnovljeni cesti spet nemoteno stekel najkasneje 22. septembra.

ljubljeno vzletišče za jadral-ne padalce. Edino opozori-lo: vrh je položen, travnat, a kar naenkrat se odsekano konča v g lobini , zato PO-Z O R ! ! ! , če boste s seboj imeli otroke. No, pazljivost je nujna za vsakogar, zato se roba izogibajte. Raje po-sedite nekaj trenutkov na leseni klopci in uživajte v razgledu.

Po poti vzpona se vrnete tudi nazaj do avtomobila . Ali je možno na Belski pla-nini dobiti kislo mleko ali ne , vam ne v e m povedati . Tisto nedeljo je bilo govedo v staji na pros tem, kislo mleko pa s e m jedla že na Gore l jku , zato niti ni bilo potrebe, spraševala pa ni-sem. Ko boste obiskali Ga-letovec, v a m ž e l i m pred-v s e m jasen dan, da boste lahko uživali v razgledu, tako kot sem jaz.

Razgled z Galetovca proti Blejski kotlini /Foto:|cicf<iiustin

Značilna skala nad Bohinjsko Belo je Galetovec. Slikano z Babjega zoba, zadaj Triglav /Foio:|cicna|uu,n

Odsek Ljubljanske ceste bo zaprt do 10. septembra.

60-letniki z Glasom na piknik

v torek, 21. a v g u s t a 2007, o b 15. uri na p i k n i k ^ prostoru v Besnici

(poleg r ibogojnice)

Za vse, ki smo letos stari 60 let, in člane družin, pripravljamo prav poseben piknik! Na pikniku bo obilo dobre volje, spoznavali se bomo in veselili. Da bo še bolj veselo, nam bodo zaigrali besniški harmonikarji.

Ker vemo, da se ukvarjate z mnogimi zanimivimi hobljl, vas vabimo, da jih predstavite. S seboj prinesite svoje izdelke, ki jih bomo razstavili.

Če boste želeli, boste lahko tudi kaj zapeli ali zaigrali. Gostinci bodo poskrbeli za okusen topel obrok, ki vam ga bomo ponudili za simbolično ceno - 1 EUR.

Če je kdo v vaši družini, ki je naročena na Gorenjski glas. star 60 let, vas vabimo, da se nam pridružite. Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj.

Ime in priimek

Naslov ,

Število družinskih članov, ki se bodo udeležili piknika

Izmed prejetih kuponov bomo med prisotnimi na pikniku izžrebali 5 nagrajencev, ki bodo prejeli lepe nagrade.

V Gorenjskem glasu pa si boste lahko prebrali reportažo s piknika.

Vse najboljše in se vidimo v Besnici!

Gorenjski G l a s ZA VAS BELEŽIMO ČAS

8 simon.subic(§>g-glas.si

N E S R E Č E

KRVAVEC

Krava poškodovala otroka

Sobotno dopoldne s e j e na Krvavcu nesrečno končalo za n -letno deklico Iz Kranja, ki jo je v bližini gostinskega lokala pod smučiščem Njivice napadla krava. Deklica, ki je bila tam skupaj z očetom, je vzela fotoaparat in se približala kra-vi s teletom ter jo želela fotografirati. Krava se je pognala proti njej in jo z rogom zadela v predel trebuha, zaradi česar je deklica padla po tleh in si zlomila roko. Prvo pomoč so ji nudili oče in drugi obiskovalci, nato pa so jo s helikopterjem odpeljali v jeseniško bolnišnico.

PREDDVOR, BOHINJ

Poškodovani trije planinci

V soboto popoldne se je med spustom s Kališča proti Ma-čam huje poškodovala 74-letna planinka iz okolice Vrhnike. Med hojo po markirani poti ji je spodrsnilo, pri padcu pa si je zlomila gleženj. V dolino so jo prinesli reševalci GRS Kranj, v kranjskem zdravstvenem domu s o ji nudili nujno medicinsko pomoč, nato pa so jo napotili na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Okoli 18. ure se je pri sestopu s Komarče poškodovala 18-letna planinka iz Nemčije, ki ji je prav tako zdrsnilo in si je pri padcu poškodovala koleno. S helikopterjem so jo odpeljali v jeseniško bolnišnico. Dobro uro kasneje je moral vojaški helikopter še enkrat v akcijo; to-krat se je na območju Triglavskih sedmerih jezer poškodo-val 59- letni planinec iz Tacna. Pri sestopu z Lepega špičja proti sedmerim jezerom je zašel z označene poti, padel in si izpahnil ramo.

LOM POD STORŽIČEM

Ogenj pod Storžičem

Operativno komunikacijski center v Kranju so v nedeljo po-zno zvečer obvestili, da se je vnelo gospodarsko poslopje v Lomu pod Storžičem. Kriminalisti so ugotovili, da je lastnik v zgornji del gospodarskega poslopja pospravil seno, v kate-rem je zagorelo zaradi samovžiga sena. Ogenj se je nato raz-širil na ostrešje gospodarskega poslopja, vendar so gasilci s hitro intervencijo lokalizirali in pogasili. Pri gašenju požara je sodelovalo 30 gasilcev iz PCD Lom Pod Storžičem, Tržič in Bistrica pri Tržiču. Nastalo je za 10 .000 evrov škode.

KRANJ

Izlitje nevarne tekočine

Kranjski center za obveščanje je v petek popoldne v podjet-je Aqua Savo na Corenjesavski cesti napotil gasilce, ker je prišlo do izlitja nevarne klorovodikove kisline. Do nesreče je prišlo pri prečrpavanju iz avtomobilske v skladiščne cister-ne v podjetju. Voznik tovornega vozila s priklopnikom je v tovarno pripeljal 22 kubičnih metrov kisline. Med prečrpava-njem je ena izmed skladiščnih cistern zaradi dotrajanosti popustila in je prišlo do izlitja 18 kubičnih metrov kisline, ki je iztekla v lovilne bazene. M. C .

Obiščite našo novo spletno stran

www.gorenjskiglas.si

D N E V N O S V E Ž E N O V I C E |

K A Ž I P O T I J

P I S M A BRALCEV

P R I L O G E 1 R A Z V E D R I L O

-»večkot 1800 različnih obiskovalcev dnevno

novost Gorenjskega glasa od marca letos

> zaenkrat so vse vsebine, prav tako arhiv, še brezplačne

Gorenjski Glas Za vos beleiimo ios

Izsiljevanje prednosti in previsoka hitrost

v soboto dopoldne se je pri Škofji Loki smrtno ponesrečil voznik kolesa z motorjem, drugi motorist pa je umrl zvečer po nesreči v Vrbi. Letos je na gorenjskih cestah umrlo že i8 ljudi.

M A T J A Ž G R E G O R I Č

Ško^a Loka, Žirovnica - Go-renjske ceste so minuli ko-nec tedna spet terjale krvni davek, število smrtnih žrtev pa je letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem že precej večje. Med žrtva-mi so bili pogosto tudi mo-toristi, žalostno bilanco pa sta v soboto nadaljevala še voznik kolesa z motorjem in motorist. Prvi, 73-letnik iz Škofje Loke se je pones-rečil nekaj minut po deseti uri dopoldne, ko je z mo-torjem znamke Kymco med vožnjo iz smer i Haf-nerjevega naselja skozi kri-žišče s prednostno regio-nalno cesto Kranj-Jeprca peljal, ne da bi ustavil. Ta-krat je iz jeprške smeri pro-ti Škof j i Loki pripeljal 66-letni voznik iz okolice Kra-nja, ki kljub močnemu za-viranju ni mogel preprečiti trčenja. Voznika kolesa z motorjem je pri tem odbilo na pokrov motorja in vetro-bransko steklo, nato pa je s hudimi poškodbami oble-žal na cesti. Kljub prvi po-moči reševalne ekipe ljub-l janske nujne medicinske

Motorist iz Žirovnice je zaradi neprimerne hitrosti v nepreglednem ovinku zavozil čez neprekinjeno črto in silovito trčil v nasproti vozeči avtomobil.

pomoči, je zaradi hudih po-škodb umrl.

Drugi motorist, 44-letnik iz Žirovnice, je umrl pozno zvečer. Nekaj minut pred 22. uro je vozil po regional-ni cesti iz Vrbe proti Žirov-nici. Ko je z motornim ko-lesom pripeljal do nepre-

glednega desnega ovinka, je zapeljal čez polno nepre-kinjeno črto, takrat pa m u je nasproti pravilno po svo-jem voznem pasu pripeljal 45-letni voznik osebnega avtomobila 12 Ljubljane. Ko je pred seboj opazil motori-sta, trčenja ni več uspel pre-

Zakoniti prikriti ukrepi v nadaljevanju sojenja sedmerici, obtožene prodaje droge po tržiških lokalih, je obramba brez uspeha oporekala zakonitosti dokazov, ki jih je policija zbrala s tajnim delovanjem.

S I M O N S U B I C

Kranj - Prejšnji teden se je na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje sedmerici moških, starih od 22 do 32 let, ki so obto- ' ženi preprodaje droge v lo-kalih po Tržiču in drugod. Sodni senat, ki m u predse-duje sodnica Andri jana Ahačič, se je seznanil z vse-bino poro61 o tajnem delo-vanju policije, za katere je sicer večina zagovornikov dejala, da so bih pridobljeni nezakonito. Predlog po iz-ločitvi za obrambo spornih dokazov, na katerih sicer sloni dobršen del obtožni-ce, je sodni senat zavrnil.

Zakonitosti omenjenih dokazov je prvi oporekal Luka Zaje , zagovornik pr-voobtoženega Tržičana Du-

ška Knipljanina. Sodni se-nat je seznanil, da je vrhov-no sodišče že dvakrat odlo-čilo, da morajo biti za uved-bo prikritih ukrepov podani preverljivi razlogi za ute-mel jen sum. "V policij-skem predlogu za izdajo odredbe o izvajanju prikri-tih ukrepov v tem primeru pa ni bila zapisana niti ena preverljiva informacija, no-bena trditev ni bila potrje-na. S tem ni bilo zadoščeno pravnim standardom, ki sta ga s preteklimi odločitvami vrhovno in ustavno sodišče že vpeljala v slovenski pra-vni red. Kratko povedano, policija bi morala postreči s preverljivimi dokazi in ne z natolcevanji," je dejal od-vetnik in pristavil.

Okrožna državna tožilka Marija Marinka (eraj je od-

govorila, da so bile vse odredbe in dovoljenja tožil-stva in preiskovalnega sod-nika o uvedbi prikritih ukrepov izdana zakonito in v skladu z zakonom o ka-zenskem postopku. "Tožil-ka govori o formalni zako-nitosti, čemur n ihče ne ugovarja. Predmet mojega ugovora je pravni standard utemeljenosti razlogov za utemel jen s u m . G r e torej za vsebino, ne f o r m o , " je nato še tudi odvrnil odvet-nik Zaje.

PO premoru, ki si ga je za razmislek vzel sodni senat, je obramba izvedela, da vsi dokazi, ki jih je policija pridobila s t a j n i m opazo-vanjem, s ledenjem in pri-s luškovanjem obtoženih, ostaja v zajetnem sodnem spisu.

prečiti. Motorist se je čelno zaletel v prednji levi del avtomobila, udaril ob vetro-bransko steklo in nato pa-del zunaj vozišča, kjer je zaradi hudih poškodb umrl. Voznik avtomobila jo je odnesel z lažjimi poškod-bami.

K R I M I N A L

POSAVEC

Izginil Mercedes

Avtomobilski tatovi so spet udarili na Gorenjskem. Sre-di nedeljskega dopoldne-va je nepridiprav s parki-rišča pred gostiščem na Po-savcu odpeljal dragoceni Mercedes-Benz CLS 350. Na jeklenem lepotcu s trikrako zvezdo, ki ga je tat odprl, pognal motor in z njim izgi-nil v neznano, sta bili pri-trjeni tablici z registrsko številko KR 80-59J. Avtomo-bil naj bi bil vreden 85.000 evrov.

KRANJ

Tatvina z gradbišča

Neznani nepridiprav si je v noči na petek z gradbišča na Zlatem polju prilastil dvajset gradbenih elemen-tov ter s tem gradbeno pod-jetje oškodoval za okoli 350 evrov. Policisti v zvezi z dejanjem zbirajo obvestila. M. C .

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ....;: :: ;;:;:: :: :: :: viima.stanovnik<gig-glas.si

Jeseničani najprej proti Dunaju Do prvih tekem hokejske lige EBEL je še dobra dva meseca, v moštvu Acroni Jesenic pa je vse manj neznank, saj ima ekipa vendarle tudi novega trenerja, Kanadčana Kima Collinsa.

VILMA STANOVNIK

Jesenice - Medtem ko se ho-kejisti ekipe Acronija ta te-den še pripravljajo po indivi-dualnem programu kondi-djskega trenerja Roka Peko-Ija. pa naj bi bilo čez teden dni že vse drugače. Na Jese-nicah namreč pričakujejo novega trenerja, 45-letnega Kanadčana Kima Collinsa, za katerega so se prejšnji te-den med tremi kandidati od-ločili člani nove uprave Acro-ni Jesenic na čelu s športnim direktorjem Matjažem Mah-kovicem. Prav tako so se ko-nec tedna za igranje v dresu železarjev dogovorili tudi z vratarjem Robertom Krista-nom. "Odločitev ni bila lah-ka, a vseeno gre za nov izziv. V avstrijskem prvenstvu ni slabih moštev, vse ekipe so . izenačene, igra se odličen hokej, jaz pa sem se željan dokazovati. Odločilo je tudi to, da bom igral v domačem okolju,

kjer sem najraje in kjer se najbolje počutim," je ob pod-pisu pogodbe povedal 24-let-ni Jeseničan Robert Kristan, ki ima v svoji karieri že kar nekaj izkušenj iz tujine.

Tako naj bi za Acroni Jese-nice v novi sezoni nastopali vratarji Robert Kristan, Ga-ber Glavič in Andrej Hočevar ter igralci Miha Rebolj, Mitja Robar, Uroš Vidmar, Mitja Sotlar, Dejan Vari, Sabahu-din Kovačevič, Damjan Der-varič, Jurij Goličič, Gregor

Vratar Robert Kristan bo v novi sezoni znova zaigral v dresu Acroni Jesenic. / fou: Tma oou

Polončič, Luka Žagar, Anže Terlikar, Aleš Remar, Mar-jan Manfreda, Andrej Hebar ter tujca Paul Healey in Mar-lojs Matthiasson. Pogovori z nekaj tujci še potekajo, vse pa naj bi bilo jasno do na-slednjega ponedeljka, 23. ju-lija, ko naj bi moštvo začelo skupne priprave v domačem okolju, nato pa med 30. juli-jem in 5. avgustom odšlo na priprave v ene od slovenskih toplic.

Liga EBEL se bo letos zače-la 21 . septembra (razen tek-me Red Buli Salzburg - VSV, Id bo dan prej), že v prvem krogu pa se bodo železarji

pomerili z ekipo Wienne Ca-pitals, za katere bosta v novi sezoni igrala brata David in Marcel Rodman z Rodin ter eden lanskih ljubljencev je-seniških navijačev, Aaron Fox. Ledena ploskev v Pod-mežakli naj bi bila pripravlje-na do 13. avgusta, prva prija-teljska tekma v novi sezoni pa bo na njej predvidoma med 18. in 22. avgustom. Hokejisti Acroni Jesenic naj bi pripravljalno tekmo proti Gradcu doma odigrali 28. av-gusta, za nekatere druge pa se še dogovarjajo. Jasno pa je že, da se bodo v ligi EBEL - v kateri bosta letos dve moštvi

Prvi adut naših bo Kristjan Koren

v četrtek se bo v Sofiji v Bolgariji začelo evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu za mladince in mlajše člane.

MA)A BERTONCELJ

Ljubljana - Evropsko prven-stvo bodo odprli mladinci v vožnji na čas. Selektor Mar-ko Polanc je izbral trojico Klemen Koren (Sava), Ga-šper Mulej (Radenska Po-werbar) in Matias K u m a r (HIT Gorica). Poleg njih bodo na sobotni cestni dirki nastopili še: Blaž Žun , Nejc Košir (oba Radenska Power-bar), Nejc Rakuš (Perftech Bled) in Niko Vogrinec (Pe-rutnina Ptuj). Ž u n in Mulej sta že bila na velikih tekmo-vanjih, za ostale pa bo to pr-vič.

Člani do 23 let bodo kro-nometer vozili v petek, cest-

na dirka pa bo v nedeljo. Na kronometru bodo nastopili Kristjan Koren, Grega Bole (oba Sava), Blaž Jarc (Adria Mobil), na cestni dirld pa se jim bodo pridružili še: De-jan Bajt (Sava), Jože Seneko-vič, Marko Kump (oba Adria Mobil) in Vid Ogris (Raden-ska Powerbar). "V kronome-tru Koren ne more biti daleč od medalje. Zadnji test smo imeli v četrtek in se je kras-no j>eljal. Cestna dirka pa bo nepredvidljiva. Trasa ni za-htevna, tako da lahko priča-kujemo odločitev v sprintu. Kump je dober sprinter, je pa prvo leto mlajši član, tudi Bole je zelo hiter in komple-ten kolesar," pred odhodom

v Sofi jo razmišlja Martin Hvastija, selektor članov do 23 let.

V kronometru bo torej prvi adut Kristjan Koren, Primorec, ki dirka v dresu kranjske Save: "Letos sem se kronometru še bolj po-svetil, zato upam, da bom na EP in potem jeseni še na S P izboljšal lanske dosež-ke. Pripravljenost je boljša kot lani, tudi pogoje in pro-gram za trening sem imel dobre, poleg tega imam novo kolo za kronometer, letošnji model, prej pa sem vozil štiri leta starega. Lotili s m o se res na nivoju in upam, da se bo to obresto-valo."

več, saj bo ob Z M Olimpiji novinec tudi ekipa Albe Vo-lana - v domači dvorani Jese-ničani prvič predstavili 23. septembra, ko bodo gostili ekipo KAC-a. Prvi večni der-bi obeh slovenskih ekip v ligi EBEL bo 7. oktobra v ljub-ljanskem Tivoliju, na Jeseni-cah pa se bosta slovenska ri-vala srečala 26. oktobra. Za-dnje podrobnosti o letoš-njem tekmovanju v ligi EBEL so predstavniki dorekli minuli teden na sestanku v Salzburgu, glavno predstavi-tev tekmovanja in moštev pa v vodstvu lige načrtujejo sre-di septembra na Dunaju.

ŠPORTNO PLEZANJE

CHAMONIX

Maja ni pozabila zmagovati

Na tretji tekmi letošnjega svetovnega pokala v težavno-sti naši športni plezalki iz Škofje Loke Maji Vidmar ni-hče ni bil kos. Vodilna po pol-finalu je finalni nastop odple-zala z osvojenim vrhom. Od naših ji je v finalu družbo de-lala še Mina Markovič. Na koncu je zasedla osmo me-sto. Brez dvoma pa si bomo Chamonix 2007 zapomnili (poleg zmage Vidmarjeve) tudi po velikem preseneče-nju. Vodilna v svetovnem po-kalu, Avstrijka Angela Eiter se namreč ni uvrstila v finale. Od naših tekmovalcev se med najboljše ni uspelo uvr-stiti Nataliji Cros, letos odlič-ni na balvanskih tekmah. Enajsto mesto je verjetno manj, kot si želi. Pri moških žal nismo imeli nobenega polfinalista. Matej Sova in Klemen Bečan sta bila tokrat precej "prekratka". T. Č.

VESLANJE

LUZERN

Čop in Špik tretja v Luzernu

Minuli konec tedna je bila na Rdečem jezeru v švicarskem Luzernu na sporedu zadnja tekma letošnjega svetovnega po-kala v veslanju. Po pričakovanjih sta se najbolje od naših odrezala Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, ki sta osvojila tretje mesto za estonsko (Tonu Endrekson, Jueri Ja-anson) in britansko (Matthew Wells, Stephen Rowbotham) posadko. Solidno je nastopil tudi četverec brez krmarja z Ro-kom Rozmanom, Rokom Kolandrom ter Miho in Tomažem Pirihom, ki je bil osmi, lahki skifist Bine Pišlar je bil deseti, skifistka Majda Jerman dvanajsta, dvojec brez krmarja v po-stavi Gregor Novak in Boštjan Božič petnajsti, skifist Matej Rodela pa štiriindvajseti. Najboljše veslače sveta konec avgu-sta in v začetku septembra čaka nastop na svetovnem prven-stvu v Munchnu, naši pa bodo na priprave odšli na Peručo, pripravljali pa se bodo tudi na Bledu in v Mariboru. V. S.

NOGOMET

DOMŽALE

Superpoka! spodbuda za evropsko preizkušnjo

Minulo soboto je bila v Domžalah tekma tako imenovanega Su-per Pokala Telekoma Slovenije, na kateri sta se pomerila aktu-alni slovenski državni in pokalni prvak, Domžale in Koper. Do-mačini so slavili z 2:1 in osvojil prvo lovoriko v novi sezoni. Ta jim bo v veliko spodbudo za prvo evropsko preizkušnjo, ki jih že jutri, v sredo, z začetkom ob 20.15 ^3ka na domačem igriš-ču. V kvalifikacijah za ligo prvakov v Domžale namreč prihaja moštvo albanske Tirane. Albanci so sicer zelo neugodni na-sprotniki, vendar še malo ne nepremagljivi. "Želimo si polne tri-bune in pomoč navijačev, saj vemo, kako pomemben motiv so za ekipo," pred tekmo pravi trener Slaviša Stojanovič. V. S.

Nogometaši Domžal so se že ob začetku nove sezone veselili prve letošnje lovorike, zmage v Super Pokalu.

STRELSTVO

KRANI

Drugo mesto za naše mlade strelce

v španskem mestu Granada te dni poteka evropsko prvenst-vo v streljanju z malokalibrskim in velikokalibrskim orožjem ter v streljanju na glinaste golobe. Že prvi tekmovalni dan je mladinska ekipa Slovenije v postavi Jernej Žižek, Mitja Žižmond (oba sta člana SD Preddvor) ter Andraž Poje dosegla izvrstno uvrstitev. V disciplini M K 6 0 strelov leže je osvojila odlično drugo mesto. Žal pa se jim po načrtih ni izšlo v mara-tonski disciplini 3x40 strelov v trojnem položaju, ko so osvo-jili zanje skromno osmo mesto. V. S.

ŠAH

KRANJ

Osmi turnir NLB Gorenjska in Kamnik

Danes bo v klubskih prostorih ŠK Stari Mayr Kranj potekal osmi letošnji šahovski turnir NLB Gorenjska in Kamnik. Šahisti se bodo tokrat pomerili v 9. krogih, švicarskega sis-tema, v hitropoteznem šahu. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske šahovske ure. Zmagovalec sedmega turnirja je bil FM Marko Podvršni, dru-gi je bil M K Dušan Zorko, tretja pa wFM Simona Orel (vsi ŠS Tomo Zupan Kranj). Informacije: Matevž Mrak. telefon: 031/346-911, e-naslov: mrak.matevz@gmail.com. V. S.

l O • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

vilma.stanovnik@g-^as.si

ODBOJKA NA MIVKI

KRANJSKA G O R A

Nova zmaga za Grilca in Pivka

Z velikim f inalom, v katerem sta kranjska odbojkarja Igor Grilc in SandI Pivk po dramat ičnem boju v treh setih prema-gala italijansko-brazilski par Antonini - Junior, se je v Kran-jski Gori v nedel jo zaključil tretji turnir seri je WVBF sve-tovno prvenstvo v odbojki na mivki 2 0 0 7 . Na novih igriščih za odbojko na mivki, ki jih je podjetje HIT Alpinea zgradilo ob hotelu Larix, se je od naših odbojkarjev predstavil tudi je tudi Ljubljančan Gregor Lah (Debitel team), ki je prvič sku-paj zaigral v paru z Izvrstnim Srbom NIkolo Vučičem (Deb-itel team), s katerim namerava odigrati tudi vse prihajajoče turnirje WVBF Proseries World Championship Tour 2 0 0 7 . Na koncu sta s p o r a z o m v tekmi za tretje m e s t o proti Kubancu Lazaru in Špancu Llopu končala kot četrta, kar je letos Lahova najboljša uvrstitev. Slovenski ljubitelji odbojke na mivki si b o d o lahko v s e na jbo l j še v ž i v o ogledal i že naslednji teden v Novi Gorici , ko bo o s e m najboljših parov od petka do nedelje nastopi lo na 4. turnirju serije. V. S.

Igor Grilc in Sandi Pivk (na sliki v akciji) sta po turnirju v Kranjski Gori na prvem mestu tudi v skupnem točkovanju.

BALINANJE

MILJE

Radovljici Alpetour pokal Gorenjske

Letošnji zmagova lec gorenjskega pokala v balinanju je Ra-dovljica Alpetour, ki je v finalni tekmi na balinišču na Miljah premagala Milje z 12 :7. Tretje je bilo Pr imskovo, ki je v ma-lem finalu ugnalo Lokateks Trato. Prve tri ekipe s o s e uvrsti-le na finale Pokala Balinarske zveze Slovenije. S. Š.

GORENjSKl SEMAFOR

BALINANJE 1 . GORENJSKA LIGA: vzhod (po 8 kolih) - Jesenice 20 , Loka l o o o 17 , Milje 1 3 , Trata i i , Center 9 (-1), Rogovila TELE-TV 8 (-1), Lesce 3; zahod (po 9 kolih) - Bratov Smuk 24 , Jurč Blejska Dobrava 22 , Huje 2 0 , Podnart 15, Visoko Rapa 1 2 , Sava 8, Zar ica 5, Kres Javornik 2; LIGA STAREJ-ŠIH ČLANOV: vzhod - Radovljica Alpetour 36, Lesce 34, Tržič 33. Milje 27, Čirče V A N - D E N 26 , Planina 18 , Predo-slje 16 , Center 9, Šenčur 7, Bistrica 4 ; zahod - Pr imskovo 32, Jesenice 28, Trata 24, Adrijan Črnivec 2 1 , Ribno 1 9 , Sava 14 , Huje 1 2 , Žirovnica 1 1 , Rogovila TELE-TV 7. S. Š.

TEK Nočna loka na Bledu (10 km): absolutno: moški: 1. Hrovat (THB) 33:02, 2. Zupančič (Posavec) -n:45, 3. Novak (Borov-nica) +2 : 16 , 4. Kaluža (AADS), 5. Ilar, 6. Soklič f fS -Radens-ka), 7. Komac, 8. Stanič (Sportsko društvo TR), 9. Kune (ŠD Hitre noge), i o . Novak (Polet Gorenjska); ženske: i . Krapež (Tminski migavci) 4 1 : 0 9 , 2. O m a n (Gorenjski glas) -h58, 3. Diklic -n:53, 4. Klemenčič (Tržiške strele), 5. Kovačič (Tmin-ski migavci), 6. Ivančič (AK Ormož). M. B.

KOLESARSTVO 7. kolesarska dirka Poljane • Stari vrh (10 km): absolutno: moški: 1 . Tekavec (KD Energija Velenje) 25:54, 2. Ikič (Eti-keta Žiri) +52, 3. Alič (ŠD Peklenk) +58, 4 . Trček (ŠD Tur-bo M), 5. Korošec (4.pot), 6 . Tehovnik (KK Enduros), 7. Dacar (KD M e n g e š ) , 8. Gruček (Haloze) , 9. Hren (ŠD Poljane), i o . Komac (Izvir Vipava); ženske: i . Verbič (KD M e n g e š ) 3 2 : 0 4 , 2. Žake l j (Pekarna M a g u š a r ) -t-3:26, 3. Veršič (Haloze) -H5:i4, 4 . Kališnik (KD Mengeš) , 5. Oblak, 6. Nartnik (obe KK Postojna) . M. B.

Ločani sestavljajo novo ekipo Škofjeloški košarkarski prvoligaš je dobil novo ime, novega trenerja, nekaj novosti pa je tudi v moštvu, ki je bilo zagotovo eno od najprijetnejših presenečenj sezone.

V I L M A STANOVNIK

Škof ja Loka - Škofjeloški ko-šarkarji, ki jim zadnja leta med sponzorji ob strani najbolj zve-sto stojita loška livarna in orod-jarna T C G Unitech LTH - ol in trgovska družba Mercator, v novi sezoni ne bodo več nosili imena po Loka kavi, pač pa se bo ekipa imenovala T C G Mer-cator. Kot je znano, jo je po se-zoni zapustil trener Gašper Po-točnik, ki bo svoje uspešno tre-nersko delo nadaljeval kot po-močnik trenerja Memija Beči-rovi& pri Union OlimpijL Ven-dar pa je uprava khiba problem n o v ^ trenerja hitro rešila, saj je priložnost, da se izkaže, dobil mladi, 27-letni Ljubljančan Ma-t k Vklk . Ta je bil prej uspešen košarkar, zadnja leta pa se je posvetil trenerskem d e l a "Od takrat, ko sem se odločil, da bo trenersko delo moj način življe-nja, je zame vsak korak nov iz-ziv in tudi prihod v Škofjo Loko je nov list v moji karieri. Najviš-je domače klubsko tekmovanje zahteva veliko pozornosti, od-

govomosti in želim si, da bi bil pri svojem delu čim uspešnej-š i v ^ p i bo nekaj novih ko-šarkarjev in najprej bo treba moštvo dobro uigratL Upam, da b o m o skupaj čez leto dni lahko rekli, da smo bili uspeš-ni, jaz pa se že veselim dela z ekipo, s katero bomo začeli tre-nirati v prvi polovid a\^usta," pravi Matic Vidic, ki je skupaj z vodstvom kluba že začel obli-kovati moštvo za novo sezono.

Jedro ekipe T C G Mercatorja bo tako sestavljali nekateri ig-ralci iz minule sezone na čelu z Juretom Erženom in Simo-n o m Finžg^tjem, poleg njiju pa bodo škofjeloški dres še na-prej nosili Primož Skok, Grega Jankovič, Peter Hartman, Uroš Ninič in Saša Ljubeno-vič, Id so v minuli sezoni vsak po svoje prispevali k uspehu moštva, v moštvu ostaja tudi Nebojša Čukovič, ki je bil lani večji del sezone poškodovan, za odhod pa sta se odločila Uroš Troppan in Tomaž Me-zek. Nov igralec v moštvu bo Nicaj Leko, sicer košarkar al- Kranjčan Mensad Julevič bo dres Triglava zamenjal za

škofleloški TCG Mercator. / fo« t™ oou

Nekdanji škofjeloški trener Gašper Okom, ki je v za-dnji sezoni treniral ekipo Uniona Olimpije, pred krat-kim pa je podpisal pogodbo z novomeško Krko, se je odločil, da bo za dve leti prevzel vodenje ekipe Vent-spils iz Latvije. Zato tudi ne bo pomagal trenerju Ale-šu Pipanu pri vodenju reprezentance na evropskem prvenstvu v Španiji.

banskega porekla, ki pa je v za-dnji sezoni nastopal za Parklje Bežigrad. S svojimi kar 2 1 2 centimetri bo na parket prine-sel tisto kar so minula leta naj-bolj pogrešali - enakopraven boj pod obema obročema. No-vinec v loškem moštvu bo le-tos tudi Mensud Julevič, Tri-

glavan, Id so ga v ekipi želeli že dlje časa, letos pa se je vendar odločil in prihaja v dvorano na Poden. Prav tako v moštvu ostajajo nekateri domaf i nada-rjeni mladinci, ki se jim je po nekaj letih igranja v Ljubljani znova pridružil Aleksander G u z d j .

Otrok ne upa razočarati Tudi zato se svetovni prvak v natančnem pristajanju z jadralnim padalom Jaka Gorenc z večine tekem vrača s pokalom, za letošnji cilj pa si je zastavil skupno zmago v svetovnem pokalu.

V I L M A STANOVNIK

Kovor - Jaka Gorenc je po rodu sicer Dolenjec, vendar ga je lju-bezen pred leti pripeljala na Gorenjsko, k Moniki v Kovor na kmetijo Pr' Kragul, kjer za-dnja leta živi z družino. Vrhu-nec njegove športne kariere je bil leta 2005 , ko je bil prvi na svetovni lestvid v natančnem pristajanju z jadralnim pada-lom, saj je bil svetovni prvak tako posamično kot eldpno. Letošnjo sezono pa je zopet začel z odličnimi nastopi

"Po svetovnem prvenstvu leta 2 0 0 5 sem bil prisiljen eno sezono podvati, saj s e m imel operadjo na gležnju. V letoš-nji sezoni pa sem nastopil že na štirih tekmah svetovnega pokala. Prva je bila v Makedo-niji. kjer s e m bil peti, na drugi teicmi v Anglij i s e m zmagal, slabši, devetnajsti sem bil na tekmi na Hrvaškem, prejšnji teden pa s e m v Italiji, na Gard-s k e m jezeru, spet zanesljivo

premagal vse konkurente in prinesel domov največji po-kal," je povedal 25-letni Jaka, ki ga na treningih in tekmah redno spremlja Monika, nje-gova najzvestejša navijača pa sta šestletni sin Matej in komaj polletna Laura. "Ko pr idem domov, sta otroka vedno tako vesela, da ju sploh ne s m e m več razočarati in se vrniti brez pokala," smeje se pravi Jaka in priznava, da ima za svoj šport še ogromno veselja in tudi am-bidj. "Za letos s m o si zadali za dlj , da postanem skupni zma-govalec svetovnega pokala, saj je to prvi svetovni pokal v zgo-dovini v tej disdplinL Do sedaj so bil zgolj evropski pokali. Ž e drugo leto i m a m n a m e n , da zmagam na evropskem prven-stvu in naslednje leto nato na svetovnem prvenstvu," načrtu-je Jaka in priznava, da bi šlo težko brez Monikine pomod, saj je prav ona zadnja leta po-stala njegov glavni spremljeva-lec na treningih, pa tudi glavni

Jakovih uspehov sta najbolj vesela Matej in Laura.

kritik "Čeprav sama nikoli ni skakala s padalom je Monika z leti postala pravi strokovnjak in na njene nasvete se res lah-ko zanesem," dodaja Jaka, ki ga prva naslednja tekma sveto-vnega pokala čaka v začetku avgusta v Nišu, f inale sveto-vnega pokala pa bo oktobra v Perliku v Bolgariji. "Z zbira-njem kolajn in pokalov še ne nameravam končati tako hi-

tro, čeprav so stroški tekmo-vanj zaenkrat zgolj na mojih ramenih . Šest tekem sveto-vnega pokala m e letno stane okoli štiri tisoč evrov, poleg tega m o r a m kupiti še opremo na čelu s padalom, ki je tudi blizu dva tisoč evrov in stroški se hitro nabirajo. Upam, da mi bo uspelo kmalu dobiti tudi kakšnega sponzorja," še pravi Jaka.

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • , , , , , , , , . . « J . J .

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ....:: :: vilma.stanomik^ig-glas.si 1 1

V Poljane prišel po zmago Velenjčan Gregor Tekavec je zmagovalec kolesarske dirke od Poljan do Starega vrha, ki se je je udeležilo okrog dvesto kolesarjev.

MAJA BEKTONCELJ

Poljane - Desetki lometrska trasa od Poljan do smučišča Stari vrh je v začetnih kilome-trih ravninska z rahlim vzpe-njanjem do križišča v Krajcih, nato pa se začne 6,5 kilome-tra dolg vzpon proti Javorjam in od tu naprej do dl ja na Sta-rem vrhu. V soboto je bila iz-ziv za nekaj manj kot dvesto kolesarjev iz vse Sloveni je . Štela je namreč za pokal Slo-venije v cestno-gorski vožnji. Slabih 2 6 m i n u t je bil naj-boljši čas Gregor ja Tekavca, Velenjčana, nekdanjega kole-sarja Save, ki je kariero kon-čal pred osmimi leti: "Tekme-cem s e m ušel približno tri ki-lometre pred ciljem. Z m a g o s e m pričakoval in je m o j a druga tukaj v drugem nasto-pu." Tekavec ima letos na ko-lesu že 1 6 tisoč kilometrov.

Kar precej m a n j jih je pre-vozil drugi Goran Ikič iz Le-d ince pr i Ž i r e h , ki je v za-dnjih metrih prehitel doma-čina S i m o n a Aliča. " N e k a j pred ci l jem s e m videl, da ne more več in šel m i m o . Ze lo s e m zadovol jen , saj s e m startal na tretje mesto. Kar se pa kilometrov tiče: i m a m jih več kot Alič, okrog 9 tisoč," je povedal Ikič. Alič je ponovil lansko in predlansko tretje mesto. Na domaf l dirki tokrat ni imel najboljšega dneva.

Med ženskami je suvere-no z m a g a l a Ž iva Verbič , L jub l jančanka , ki t e k m u j e za Kolesarsko društvo M e n -geš . " S e m kar zadovo l jna . D a n e s so m a n j k a l e g l a v n e konkurentke s s lovenskega pokala, tako da s e m peljala toliko, kol ikor je bilo treba za z m a g o . Č i s t o na š k r g e pa ni šlo."

TEK

BLED

V e l i č a s t n i h d e s e t o k o l i B leda

"Kolk je okrog Bleda ponoč" , s m o že od meseca marca dalje lahko opazovali majice, v katerih so na tekmovanjih tekli Vitezi dobrega teka, člani društva, ki s o preteklo soboto na Bledu pripravili svojevrstni tekaški spektakel. Okoli Blejskega jezera In še malo več, da je bila razdalja po natančnih meritvah točnih 1 0 kilometrov, se je v poznih večernih urah podalo več kot petsto tekačev. Večina jih je tekla zgolj za dobro voljo In prijetno športno vzdušje, je pa potrebno ustaviti tudi številke na časomerilnem semafor ju . Tako se je zmagovalcu Boštjanu Hrovatu ustavila pri 33 minutah in 2 sekundah. "Utrujenost, ki m e je pestila v začetku meseca , sem premagal. Potegnil sem takoj po štartu, da s e m se izognil gneči, ki m e ponavadi ovi-ra," je v cilju povedal Boštjan, ki je za slabi dve minuti prema-gal Marjana Zupančiča. Med ženskami je slavila Vanja Krapež Iz Posočja pred )ano Oman Iz ekipe Gorenjskega glasa. J. F.

Lanski zmagovalec Rok Tehovnik iz Medvod se je moral zadovoljiti s šestim mestom.

LOKOSTRELSTVO

TURJAK

N a j v e č m e d a l j l o k o s t r e l c e m Š e n č u r j a

V okolici gradu Turjak je bilo prejšnjo nedeljo lokostrelsko tek-movanje za slovenski pokal. Največ medalj so osvojili loko-strelcl LK Šenčur, ki so postavili šest novih državnih rekordov in sicer: Ksenija Podržaj s 333 pri članicah olimpijsko, Manca Leben s 303 pri mladinkah z golim lokom, Peter Strušnik s 342 pri kadetih olimpijsko, Eva Vambergar z 222 pri deklicah goli lok, Tilen Vidic s 346 pri dečkih z golim lokom In Petra Krt pri mladinkah olimpijsko. Zmagal i s o še: Irena Kastelic in Edo Coršič pri članih z dolgim lokom (oba LK Turjak), Andreja Iz-goršek in Marjan Podržaj pri članih z golim lokom (oba LK Šenčur), Boštjan Luršak pri članih sestavljeni lok (LK Muta), Tomaž Natlačen (LK MINS Postojna) pri mladincih olimpij-sko, Matjaž Kern pri mladincih sestavljeni lok in Aleš Marinko pri kadetih z golim lokom (oba LK Šenčur).V slovenskem po-kalu tako posamezno kot tudi ekipno vodi LK Šenčur. V. S.

GIBAJTE SE Z NAMI J A N E Z FERLIC

Tudi to se zgodi Minuli petek, na koledaiju

označen kot petdc trinajsti, ki ve-lja za nek sinonim, da je lahko kaj nambe edine gre vse tako, kot bi moralo, seje na atletskem mi-tingu zlate lige v večnem mestu zgodila nesreča, ko je metalec kopja Tero Pitkamaeki kopje vr-gd izven koridotja in v hrbet za-dd jiuncoskegfi skakalca v dalji-no. Slednjega so odpeljali v bol-nišnico, kjer so ga hitro oskrbeli in atlet je imd vdiko srečo, saj je kopje zgrdilo vitalne organe ter bo tako lahko popolnoma okre-val. Vdiko stisko in bolečino pa je moral prenašati vidno zaskrbljen

jinski metalec kopja, kije bil do tedaj v igri za mihjonsko po^>čo, ki si jo bodo razdelili atleti, ki bodo zmagali na vseh šestih dit-nih miting zlate lige. Vsekakor

je imd vdik pritidc, kljub temu je nadaljeval s svojim nastopom, a kopja ni več zalučal tako daleč, da bi ostal 1» igri za prestižno zmago. To so nesreče, ki se sicer zgodijo zdo redko, a vsekakor so možne. Tekmovalcu lahko škodi-

jo v smislu, da ima strah pred na-slednjimi nastopi in neko podza-vestno oviro, ki jo težko premaga kar čez noč. Lani se je ndcemu tekaču Juriju Borzakovskemu, sicer specialistu za tek na 800 metrov, ki se je pred tremi leti oki-til z naslovom olimpijskega prva-ka, pripetila nesreča, ko je z av-tom povozil pe&a ob cesti. Ni bil on kriv, a kasnge so ga pestile de-presije in tudi na tekmovališčih se kar nekaj časa ni pojavil. Letos se

je vrnil in takoj doxg^ ndcaj od-ličnih rezultatov. Očitno je zmo-gd zbrati toliko moči, da seje po-bral in premagpl depresijo ter se zmagaJavno vrnil. Tega vsak ne zmore, kar se vidi tudi danes, ko ljudje včasih prehitro podležejo

določenim stresnim situacijam in traja preveč časa, da se znova vzpostavi ravnovesje. Vrhunski športnik mora biti mentalno iz-jemno močan, saj se redno sreču-je z manjšimi ali ve^imi pritiski in kot vidimo tudi z nesrečami. Nekateri so temu bolj izpostavlje-ni, nekateri manj. Točno na da-našnji dan praznuje svoj štiriin-štirideseti rojstni dan do danes veijetno najboljši smučarski ska-kalec Finec Matti Nykaenen. Njegove dosežke lahko ocenimo le z odliko, saj je dosegd praktič-no vse, kar se v športu da. Serijski zmagovalec tekem svetovn^ po-kala, večkratni olimpijski in sve-tovni prvak ter tudi svetovni re-korder, saj je davnega 19SJ v naši Planici v enem dnevu kar dva-krat postavil rekordni ztmmki. Njegova peij^anost pa se je sko-raj vedno končala, ko ni bil na skakalnici. Vsakdo se ob omembi njegovima imena spomni na Scandale, ki jih je imd predvsem zaradi zakonskih težav in težav z alkoholom. Večkrat pa so bile te zgodbe tudi malce napihnjene. Nekoč je sam dqal: "Nihče ne bo nič rekd, če navadni smrtnik v gostilni spije pivo, lahko tudi dve ali tri. A čl bom jaz samo enega, bom naslednji dan že v časopisih na prvi strani s pivom v roki. Ta-krat me nihče ne bo ^edal kot športnika. Ne vidijo me pa na tre-ningih, ko sem neskončno pre-dan smučarskim skokom in mi šport pomeni življenje. "To so bili nenehni pritiski, kakršnih ni bil vajen in so se stopnjevali do te mere, da so Mattija zlomili in se še do danes ni uspd pobrati. Športnik je izpostavljen priti-skom javnosti in mora jih znati obvladovati, včasih pa je bolje, da se jim v svoje dobro kar izogne.

Peklenski tempo v Alpah 3 T A D E J N A T O U R D E F R A N C E

JANEZ F E R U C

Po uvodnih šprinterskih eta-pah na kolesarski dirki po Fiandji so prišli prvi vzponi v fiancoskih Alpah, kjer so šprin-terji po pričakovanju "zatroki-rali" in na svoj račun so prišli kolesarji, katerih mišična vlak-na so pr imemejša za klance, kjer se ponavadi odloča o skup-n e m zmagovalcu dirke vseh dirk Prva malce bolj razgibana je bila peta, 182 kilometrov dol-ga etapa, ki jo je zaznamoval padec po mnenju mnogih pr-vega favorita Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in nje-govega moštvenega kolega in pomočnika iz moštva Astane, Andreasa Kloedna. Oba z obve-zami in dobro "zašita" s strani strokovnjakov v belem dirko nadaljujeta in vsak po svoje premagujeta bolečine, ki naj-bolj do izraza pridejo prav v str-

mih vzponih, dodatno težo vse-m u pa doda še vročina. Tadej Valjavec je Vinokurova vedno ocenil kot kolesarja, kd nikoli ne popusti in vleče, dokler se le da. Bolečinski prag kolesarjev je izredno visok in morajo sprejemati bolečino, se vanjo celo spuščati in jo prezirati. "Padd so zoprna zadeva, saj se d lahko v eni sami etapi vse obrne in sanj o vrhunski uvr-stitvi je lahko konec", je pove-dal Tadej, ki je v prvi, sicer bolj rahlo razgibani etapi v cilj pri-šel v času zmagov^ca Filippa Pozatta, ki je za las ugnal Španca Freireja, ki m u letos na touru ni dano, da bi zmagal etapo, saj je zaradi ponavljajo-če se poškodbe hrbta moral od-stopiti.

Sedma etapa v dolžini 197 ki-lometrov od Bourg en Bresseja

do Le G i a n d Bomanda pa je poskrbela za spremembo v skupnem seštevku in na vrsti je bila selekcija ter prvi pravi pre-izkus za hribolazce. S pobe-gom v zadnjem delu etape in samostojno vožnjo je s pred-nostjo zmagal kolesar T-mobi-la Linus Gerdemann in oble-kel rumeno majico, a zgolj za en dan. Tadej je v cilj pripeljal v skupini, kjer so bili vsi fevori-ti za končno zmago in v etapi zasedel odlično 12. mesto. "S prvimi kland sem zadovoljen in vesel sem, da s e m lahko sle-dil favoritom. Gremo naprej," se je v nadaljnje etape že ozrl Tadej, ki pa je naslednji dan imel nekaj več težav v zaključ-ku gorske osme etape s ciljem v Tignesu, kjer je bil tempo v zadnjih kilometrih res ubijal-ski, tako da je le sledil Vinoku-

Tadej Valjavec (desno) v dresu državnega prvaka na vzponu na Col de Colombiere v fi^ncoskih Alpah. V zelenem dresu mu sledi poškodovani Kazahstanec Alexander Vinokurov.

rovu, dokler je lahko. V cilj je pripeljal tik za do tedaj vodil-n im G e r d e m a n n o m na 2 1 . mestu, s skupnem seštev^oi pa je mesto višje. Rumeno majico je po etapni zmagi oblekel drobni Danec Michael Ras-mussen , član moštva Rabo-

bank. Včeraj so imeli kolesarji dan odmora, ki ga ponavadi iz-koristijo za lažji regeneradjski trening, danes pa bo izjemno težka etapa preko zloglasnih prelazov Col de Iseran, Col du telegraphe in Col du Galibier do dl ja v BrianconiL

12 NASVETI info@g-glas.si

IČ MOJ POGLED D A M J A N A Š M I D

/gre v naravi (2)

K dor poje, slabo ne misli. Tako je tudi na dru-žabnih srečanjih pesem

tista, ki združuje ljudi. Daje še bolj zabavno, poskrbimo z vedno priljubljenimi karaoka-mi. Manj bomo tvegali, če se bomo odločili za skupinsko iz-vedbo pesmi, kajti 1» skupini je za večino ljudi lažje peti. Sku-pina tudi pripomore k bolj za-bavni izvedbi, kajti več glav več ve. Vsaka tekmovalna sku-pina izžreba naslov pesmi, ki jo bo izvajala in naša naloga je k še, da določimo "komisi-jo", ki ho podeljevala zmago-valne točke. Za lažjo izvedbo karaok vam priporočam bese-dila. kijih dobimo na spletnih straneh, kajti pogosto se pesmi končajo že pri drugi kitici, po-tem pa ostanemo pri la-la-la ... Prav tako, kot so priljubljene pesmi, pa so zaželene tudi igre z žogo. Ce imamo več manjših žog, naredimo gibalno igro za mlajše otroke. Razdelimo jih na dve skupini in s trakom označimo velji krog. Ena sku-pina otrok je v krogu, druga pa je razporejena okrog kroga. Vsaka skupina dobi določeno število icgfc. Naloga obeh sku-pin je, da na znak mečejo žo-

gice na nasprotnikovo "ozem-lje" in ob našem pisku prešteje-mo, koliko žogic ima katera skupina. Zmaga skupina, ki ima manj žogic. Igra je hitra, postaviti moramo le jasna pra-vila, da se igralci z žogicami ne obmetavajo. Žogice lahko uporabimo tudi za ciljanje v različne tarče, ki pod svojimi zadetki skrivajo nagrade ali kazni. Nagrad in kazni na-pišemo na listke in jih damo v prazne steklenice. Ko igralec steklenico zadene, ga čaka pre-senečenje, ki se skriva v stekle-nici. Nekaj predlogov za takš-na presenečenja: z zavezani-mi očmi poišči vse člane svoje družine, teci po travniku in poj pesem "metuljček cekin-ček" ali "čebelica Maja". Po-kaži, kako Tarzan iSče svojo jane, povej recept za palačinke 1» angleškem jeziku, preberi do-ločeno besedilo brez črke "r", otrokom povej pravljico o Rde-či kapici, zmasiraj rame naj-starejšemu gostu, na trebuh ti bo nekdo prilepil tatoo ... Idej

je toliko kot ljudi in še več. Pre-pustimo se kdaj pa kdaj tudi brezskrbnim in zabavnim tre-nutkom, tako kot znajo otroci. Poletje je lepo.

Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan.

91,0 MHz

fU ISlICNI ! - r f - P- . H

uiuiui.potepuh.com

Lučnik miri kašelj Lučnik (Verbascum) slovi po tem, da miri kašelj in hkrati pospešuje izkašljevanje, da blaži vnetja in zbija vročino. V ljudskem zdravilstvu ga cenijo še, ker žene na vodo, zdravi revmo in rane. Novejša znanstvena dognanja so upravičila to rabo.

PAVIA K L I N E R

Kamorkoli se obrnem, povsod lučnik. Na vrtu poga-nja velecvetni {Verbascum densijlorum; Verbascum thap-siforme), okrog ob poteh in na travnikih pa je kar rume-no od drobnocvetnega {Ver-bascum thapsus) in navadne-ga {Verbascum phlomoides). Velike količine ga videvam ob cestah, železniških pro-gah in po rečnem produ. Se mi zdi, da ga toliko kot letos sploh še nisem videla. Ali le nisem bila tako pozorna nanj? Zdaj pa postaja moja priljubljena roža. Vsak dan v vrtu poberem cvetove. Nekaj jih na hitro posušim v pečici, saj pri naravnem sušenju cvetovi kaj hitro porjavijo in so potem brez vrednosti. Hranim jih v dobro zaprtih kozarcih in po potrebi upora-bim za čaj. Iz svežih cvetov pripravim izvrsten sirup zo-per kašelj.

Trinajst lučnikov, a le trije zdravilni

Ali veste, da pri nas v nara-vi raste kar trinajst vrst lučni-kov. Večina jih je rumene barve, zanimivi pa so deni-mo lučniki z vijoličastimi cvetovi. V zdravilne namene uporabljamo zgolj cvetove velecvetnega, navadnega in drobnocvetnega lučnika, ki jih nabiramo od junija do septembra. Prva dva imata velike rumene cvetove, brez rdečih potokazov za žuželke, tretji pa ima drobne cvetove s

Velecvetni lučnik

potokazi. Vsi trije vsebujejo saponine, sluzi in flavonoi-de. Velecvetni in navadni vsebujeta več sluzi, drobno-cvetni pa več saponinov. Ra-zen cvetov so vsi deli nekoli-ko strupeni, zato jih ne upo-rabljamo preveč pogosto. Po domače pravimo lučniku pa-peževa sveča ali svečnik. Nje-ga dni so namreč njegova ravna stebla, prepojena s smolo ali voskom, uporablja-li kot bakle ali sveče. Pone-kod mu pravijo še kostnik ali sklepnik, saj naj bi dobro del pri bolečinah zaradi obolenja kosti. Poznan je še kot divin, popovina, dolga margeta, ključnik, lagotica, plučenca.

Lučnik za prsni čaj in še kaj

Ž e v antiki so s cvetovi zdravili kašelj, rane in opekli-ne. Omenjata ga sv. Hilde-garda in Paracelsus. Adam Lonicerus pa je bil prvi zdravnik, Id ga je uporabljal proti kašlju, pri srčnih obole-njih, zoper vročino, za celje-nje ran in celo za hitrejšo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so f>otrdile

Navadni lučnik

tudi znanstvene raziskave. Lučnik je kot slez in slezeno-vec sluzava zdravilna zel. Spada k prsnim čajem in je primeren za zdravljenje vseh bolezni dihal. Krepi in utrju-je sluznice vseh prebavnih organov, spodbuja izločanje tekočin ter tako olajšuje iz-kašljevanje in zmanjšuje vnetja sluznic. Lajša bronhi-tis, astmo, hripavost, hud ka-šelj in nahod. Pri gripoznih infekcijah niža povišano tele-sno temperaturo. Iz dveh žličk posušenih cvetov pri-pravimo poparek, ki naj stoji l o minuL Zoper kašelj pije-mo tri do štiri skodelice z medom sladkanega čaja na dan. Če lučniku dodamo še trpotec {Plantago lanceolata), bo čaj še bolj zdravilen. Luč-nikov poparek zdravi še jetra, revmo, žene na vodo in ureja menstruacijo. Zdravil naj bi tudi katame bolezni želodca in črevesja ter blažil krče pre-bavil. V žganju namočeni cvetovi so dobro vtiralo 2K>per revmo in protin. Če jih na-močimo v olivno olje, bodo prav tako zdravili revmo, pa tudi zlato žilo in srbeča aftna vnetja. Ljudsko zdravilstvo

Drobnocvetni lučnik

meni, da če nekaj kapljic tega olja nakapamo v uho, bolje slišimo. Mozoljev in tu-rov pa se znebimo z obklad-kom iz cvetov, ki smo jih pre-kuhali v mleku.

Recept za lučnikov sirup

Sirup pripravimo iz svežih cvetov, ki jih v tem času nabi-ramo vsak dan ob suhem, sončnem vremenu, dopol-dne, ko rosa izhlapi. Nalaga-mo jih v steklen kozarec v petcentimetrskih, nekoliko stisnjenih plasteh. Vsako plast posujemo s sladkor-jem, zgornja plast je vedno sladkor. Kozarec zavežemo z gazo in postavimo na sonce. Postopek ponavljamo več dni zapored, dokler ni koza-rec poln. Za en mesec do mesec in f)ol ga pustimo sta-ti na sončnem prostoru. Te-kočino, ki postane zlato rjave barve, odcedimo skozi gosto cedilo in hranimo v temnih stekleničkah. Tako imamo pri roki dragoceno zdravilo, ki se obnese proti kašlju. Zla-sti ga obožujejo otroci, ki jim ga dajemo večkrat na dan po žličko.

Vse najboljše za rojstni dan v R A K O V I H KLEŠČAH

MARJETA S M O L N I K A R

Zdrav Človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo: ozdraveli. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Sobota, 2. junija 2 0 0 7

"Kaj je z vami," brezbrižno vpraša moški, ki sedi v stekle-ni komori na urgenci v ljub-ljanskem Kliničnem centru in razporeja ljudi, potrebne nuj-ne medicinske pomoči. Tea-tralno razločno odgovorim: "Umiram in pričakujem, da to vzamete skrajno resno." Gospod iz sprejemne pisarne me pogleda kot Marsovca, kar se mi v naslednjih dneh po-tem še večkrat pripeti, in me s precej višjo stopnjo osebnega zanimanja pošlje pred ordi-nacijo številka 25.

Pred vrata ordinacije, kjer čaka nekaj ljudi, se privlečem z moževo pomočjo in pri tem na mile viže stokam, jamram in se na sploh smilim sama sebi. Bolečina, ki jo čutim v predelu nad desno lopatico in se širi v roko, je tako ostra, da me sili na bruhanje.

Na vrsto pridem presenetlji-vo hitro. Zdravnica, ki me sprejme, svoje delo opravi pro-fesionalno, sestra pa na moje začudenje ne spregleda, da sem rojena prav na današnji dan. Vse najboljše mi želi s to-likšno iskrenostjo, da me bole-čina prvič resno zaskrbi. Pr-vič v življenju začutim smisel, dobesedni pomen najboljših želja. Instinkt, ki mi ga ne manjka, samo poslušala sem ga do zdaj bolj poredko in po-

vršno, mi daje nedvomno ve-deti, da gre tokrat zares.

"Obrnite se na trebuh," mi po temeljitem zdravniškem pregledu veli sestra. "Zakaj," me zanima. "Dala vam bom protibolečinsko injekcijo." "Kam," jo vprašam s kar se da milim glaskom. "V zadnji-co." "O, to pa ne," se uprem. V prihodnje se bo morala se-stra presneto potruditi, da bo še koga pogledala tako debelo, kot je v tem trenutku pogleda-la mene. Brez zadrege ji po-jasnim, da me je injekcije, še zlasti v rit, strah približno to-liko kot podgane ali ščurka in da bom bolečine v prsnem košu raje trpela naprej. Po ti-hem pa si mislim: prej ko slej bodo tako ali tako minile. Zmeniva se, da namesto in-

jekcije dobim dve protibole-činsici tableti. Ce mi ne bi po-magali, pa lahko, medtem ko čakam na izvide, kadar koli potrkam in dobim injekcijo. To podrobnost iz mojega noč-nega obiska urgence izpostav-ljam namerno, da se ve, do kod seže moja korajža oziro-ma, kako nizek bolečinski prag imam. Mizerija.

Ne vem, od česa - od zauži-tih tablet ali od strahu pred injekcijo - me bolečina mine. Oddahnem si. Kaže, da zade-va le ni tako zelo resna. Po-tem pa me bolečina spet za-grabi. Zdaj se mi iz prsnega koša ne širi samo v desno roko, pač pa tudi i' desno nogo. Tokrat se predam in se psihično pripravim na injek-cijo. Preden mi jo sestra zasa-

di v zadnjo plat, me bolečina spet skrivnostno mine. "Da ne boste mislili, da se norčujem," mi je nekoliko nerodno pred sestro. "Vem, da se ne norču-jete," me prijazno potolaži. Tokrat prepoznam v njenem ^asu sočutje. Nogi se mi zaši-bita.

Pošljejo me čez hodnik k in-ternistu. Ta hodi z izvidi v roki okrog mene kot mačka okrog vrele kaše in se trudi, da mi na čim bolj prizanesljiv način nedvoumno dopove, da so izvidi slabi, pravzaprav zelo slabi in da je zelo verjet-no, da imam raka na pljučih. Intemistka pokliče na Golnik in se dogovori, da me takoj ali najkasneje zjutraj sprejmejo.

(Se nadaljuje.)

RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas.si 13

Melisa B O R I S B E R G A N T

Melisa izhaja z Bližnjega vzhoda in iz Sredozemlja, v Evropo so znanje o njeni uporabi prenesli arabski zdravilci preko Špani je , kjer so jo tudi na veliko go-jili. Že v srednjem veku se je hitro razširila po vsej Ev-ropi in bila kmalu sestavni del različnih samostanskih vrtov. V južni Evropi so ji pravili "srčno veselje", za-njo pa se je v srednjeveških knjigah uveljavilo tudi ime "eliksir življenja", saj so ji v takratnem času pripisovali številne čudežne lastnosti. Melisa je trajnica, katere gr-miček zraste do 8 0 cm vi-soko, listi pa oddajajo zna-čilen vonj, ki spominja na l imono. Ločimo navadno, l imonino in v ietnamsko meliso, l imonina ima za razliko od navadne le malce svetlejše in manj mesnate liste, v ietnamska pa ima precej močnejši vonj po ci-tronki s cvetličnim pridi-hom. V prodaji je možno dobiti sveže rastline v lon-čkih, najbolje pa jo je posa-diti doma. Trgamo le mla-de liste z močnim vonjem, medtem ko starejši skoraj povsem izgubijo svoj vonj in jih je najbolje povsem porezati, ker hitro zrastejo novi. V plastični vrečki in v hladilniku se listi ohranijo tri do štiri dni. Pri kuhanju vedno uporabljamo le sveže liste, s katerimi ne smemo varčevati, saj imajo precej šibak vonj. S sušenjem, za-mrzovanjem in kakšnim drugačnim shranjevanjem pa se ravno zaradi šibkega vonja ni vredno truditi, vsaj

kar se kulinarike tiče. V po-letnem času velikokrat do-damo sveže liste v osvežil-ne l imonade. Osvežilni vonj svežih listov se prilega sadnim sladicam, kremam in pecivu. V omakah kuha-ni sveži listi s svoj im vo-njem dopolnjujejo okus rib in perutnine ter izboljšajo nadeve, marinade in salse. Prilega pa se breskvam, bučkam, gobam, jabolkom, grahu, marelicam, paradiž-niku, p iščančjemu mesu , ribam in smokvam.

Osvežilna solata z meliso

Potrebujemo: 2 pesti mlade zelene solate, 5 marelic, j če-bulo, 2 kumari, 20 dag sira ementalca, 5 žlic oljčnega olja, 3 žlice jabolčnega kisa, sok ene limone, sol in 1 žlico sveže sesekljane melise.

Solato operite, marel ice operite, razpolovite in nare-žite na trakove. Dodajte prav tako narezani kumari, na kolobarje narezano če-bulo in na kocke narezan sir ementalec. Začinite z ol jčnim ol jem, jabolčnim kisom, l imoninim sokom in soljo. Vse skupaj narahlo premešajte in potresite s sesekljano meliso. Solata je odHčna kot samostojna jed za osvežitev v vročih pole-tnih dneh ali pa kot priloga k na žaru pečenemu mesu.

Mečarica v limonini omaki z meliso

Za 4 osebe potrebujemo: 3 li-mone, 4 sveže kotlete alifileje mečarice težke po 20 dag, 2

t i •• •

žlici oljčnega olja, j dl suhega belega vina, 1 dl sladke smeta-ne, 1 žličko sveže sesekljane melise, 3 žlice masla, sol in sveže mlet poper.

Limone oščetkajte pod vročo tekočo vodo in dve čisto na tanko olupite. Lupino na drobno sesekljaj-te in iz limon iztisnite sok. Mečarico solite in popopraj-te ter jo na oljčnem olju z vsake strani pecite tri minu-te. Preložite jo na ogret krožnik in jo postavite na toplo. V ponev vlijte vino in l imonin sok ter povrite na polovico, prilijte sladko smetano ter dobro prevrite. Dodajte maslo, meliso in li-monino lupinico, solite in odstavite. Ko se maslo raz-pusti, dobro premešajte in omako prelijte preko meča-rice ter takoj postrezite s pire krompirjem.

Piščančji ragu z ananasom

Za 5 oseb potrebujemo: i kg piščančjih prsi, 0,5 svežega ananasa, 1 čebulo, 1 žlico je-dilnega škroba, 2 žlici olja iz koruznih kalčkov, sok ene li-mone, sol, beli poper, 1 žličko sveže sesekljane melise in 1 dl sladke smetane.

Piščančje prsi narežite na kocke in jih povaljajte v jedil-nem škrobu. Na olju prepra-žite čebulo, dodajte piščanč-je prsi, še malo prepražite in zalijte z vodo. Dodajte na kocke narezan ananas in li-monin sok, solite, popopraj-te ter potresite z meliso. Zdušite do mehkega in na-zadnje zalijte s sladko smeta-no, dobro prevrite ter postre-zite z rižem ali s kuhanim krompirjem.

Melonin sorbet z meliso

Potrebujemo: 40 dag melo-ninega mesa, 10 dag sladkor-

ja, 1 dl belega vina, sveže stis-njen sok dveh limon, 1 žlico sveže sesekljane melise, in 1 beljak.

Sladkor z v inom zavrite in ohladite. Melonino meso spasirajte v mešalniku, do-dajte l imonov sok, meliso in sladkorni s i rup. Dobro zmešajte , dodajte sneg iz beljakov in pustite, da masa v strojčku za sladoled ali v kovinskem modelu med občasnim m e š a n j e m za-mrzne. Preden ga ponudi-te, pustite, da se sorbet rah-lo odtaja, potem pa z jedil-nima žlicama oblikujte žlič-nike in postrezite.

ZELENO IN CVETOČE I C O R P A V L I Č

Lilije Poletje kaže vse svoje čare.

Dolgi vroči dnevi in tople noči so idealni za rast vrtne-ga cvetja. Seveda tudi ob do-bri oskrbi z vodo, ki jo rože potrebujejo. Raje več kot manj, saj opoldne, ko je pri-peka najmočnejša, marsika-teri cvet ovene. Vrtovi jronu-jajo pisano cvetje, ena izmed m o i i i h sort v zadnjih letih so tudi lilije. Čebule niso rav-no poceni, vendar cvetovi, ki so nanizani na visokih ste-blih, tudi niso kar zanemar-ljivi. Lepota cveta, ki ga da li-lija, so ne samo uspeh ljubi-teljev, ampak tudi žlahtnite-Ijev cvetja, saj so lilije križan-ci in vrtnarji so dobili vsemo-

goče barvne kombinacije. Lilije lahko vzgajamo sami, s semenom, saj ga je ogrom-no, če pustimo, da seme do-zori. V naravi je to nekaj obi-čajnega, divje lilije po gor-skih travnikih se same raz-množujejo na ta način. Ven-dar je možnost, da boste s semenom dobili enake ras-tline, kot je matična, malo. Vsaka nova rastlina ima malo drugačne barve cvet. Tudi dve leti ti^ja, da rastlina doseže velikost, kot je bila matična rastlina, zato če želi-te vsako leto veliko cvetja, raje spomladi kupite čebule. Najboljša sorta za razmno-ževanje so kraljevske lilije.

kranjska lilija, trobentasta li-lija. Seme posejemo marca v lončke, pri sobni temperatu-ri traja kalitev tri tedne. Upo-rabimo rahlo prst. Pojavi se poganjek, iz katerega počasi raste čebula in iz nje listi in steblo. Jeseni nadzemni deli odmrejo, ostane čebulica, ki jo spomladi posadimo in zraste lilija. Zeml jo dobro zalivamo in odstranjujemo plevele, da ne prerastejo mladih rastlin. Čebule lilij vedno sadimo v dobro po-

gnojeno vrtno prst. Ker so čebule lilij tudi dobra vaba za voluharje, jih je dobro zašfi-titi z mrežo. In če boste vztrajni, tretje leto vam bo iz sejančkov zraslo že veliko novih cvetov lilij.

Julij je čas, ko ne sadimo nobenih rož, saj suša one-mogoča, da bi lahko rasle, pazimo le, da vzdržujemo, kar je posajeno. V tem mese-cu samo zalivamo in zaliva-mo, v vodo lahko daste malo gnojila.

KUHARSKI RECEPTI Z A VAS IZBIRA DANICA D O L E N C

Tedenski jedilnik

Nedelja - Kosilo: čista juha iz volovskega repa s kuhano ze-lenjavo, mleta govedina z dišavnicami, njoki, mešana sola-ta, zavitek s skuto in jabolki; Večerja: narastek z bučkami, jajci in sirom, jogurt. Ponedeljek - Kosilo: korenčkova kremna juha, piščanec z majonezo, zelena solata s krompirjem; Večerja: nadete buč-ke, dušene na rižu, radič s f ižolom v solati. Torek - Kosilo: sarma iz trtnih listov, jogurt, sadna kupa z breskvami in sladoledom; Večerja: dušena zelenjava (blitva, špinača, bučke) z jajci in dišavnicami, kislo mleko. Sreda - Kosilo: enolončnica iz stročjega fižola in govedine, palačinke s tolčeno smetano in sadjem (borovnice, maline); Večerja: makaroni s pariško salamo, sadje. Četrtek - Kosilo: kumarična juha s koprom, piščančje perut-ke na žaru, pečen krompir s kumino, mešana solata; Večer-ja: zeliščna skuta, črn kruh, sveža paprika in paradižnik. Petek - Kosilo: zelenjavna juha, tuna na žaru, krompir v kos-cih, zelena solata s paradižnikom in kumaricami; sladoled; Večerja: jajčne omlete z zelenjavo in zelišči, stročji fižol v solati. Sobota - Kosilo: ričet z zelenjavo in govedino, skutni cmoki, kompot; Večerja: majaronov krompir, puranovi koščki in ze-lenjava iz voka (ali ponve), jogurt

Piščanec z majonezo

Za 4 osebe potrebujemo: 1 večjega piščanca, 2 korenčka, 1 čebu-lo, dišavnice (peteršilj, lovor, timijan, luštrek), česen, sol, poper, majoneza. Piščanca dobro očistimo, operemo in damo kuhat v vrelo slano vodo z vsemi dišavnicami, z na štedilniku (ali v pon-vi) opraženo čebulo in korenčkom. Kuha naj se slabo uro, potem pa ga pustimo, da se ohladi. Kožo odstranimo, meso oberemo od kosti in ga narežemo na koščke. Na večji ser-virni krožnik položimo lepe oprane in osušene solatne liste, nanje naložimo piščančje kose in j ih prelijemo z majonezo. Uporabimo že pripravljeno, kupljeno majonezo, ki jo raz-redčimo z l imonovim sokom ali dišavnim kisom. Piščanca z majonezo postrežemo ohlajenega.

Makaroni s pariško salamo

Za 4 osebe potrebujemo: 300 g svedrcev ali podobnih manjših makaronov, 3 trdo kuhana jajca, 1 kiselkasto jabolko, 150 g pariške salame, 1 rdeča in 1 zeleno paprika, pol bučke, 2 trdna paradižnika, nekaj kislih kumaric in olive; kisla smetana, zeliščni kis. Testenine skuhamo al dente, j ih odcedimo, prelijemo z mrz-lo vodo, stresemo v skledo, pokapljamo z oljem in preme-šamo, da se ne sprimejo. Kuhana in ohlajena jajca olupimo in narežemo na rezine, jabolka tanko nakrhljamo, pariško salamo in bučko narežemo na kocke, paradižnik na rezine, papriko na rezance, kisle kumarice na tanke kolobarčke, vse skupaj stresemo na makarone, prelijemo s kislo smetano, poljubno začinimo in dobro premešamo. Solato ponudimo dobro ohlajeno.

DO ZDRAVJA Z ZDRAVO PREHRANO

po receptih jaueza Štruklja

- Pestri in zdravi jedilniki za vsak dan - Tudi dietna prehrana - Da ne boste več razmišljali o tem, kaj

vsak dan skuhati

Prodaja: ^

Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj ali po tel.: 04/2014241 od 7. do 15. ure,

narocnine@g^s.si

Za vos beleiimo čoi

Cena knjige je 22, 95 EUR. Bralcem Gorenjskega glasa priznamo 10% popust!

Gorenjski Glas

H ZAPOSLOVANJE inJ6<S>g-^a$.si

GOBARSKI KOTIČEK

Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)

Nasveti za nabiranje in uživanje gob Božo M A L O V R H

Pegasta mušnica (Amanita pantherina)

O b začetku g o b a r s k e sezo-

n e je prav, da s e s e z n a n i m o z

n e k a t e r i m i n a j v a ž n e j š i m i

n a v o d i l i za v a r n o n a b i r a n j e

i n u ž i v a n j e g o b . N a j n a š t e -

j e m neka j o s n o v n i h pravil , ki

b i j ih m o r a l upoštevat i v s a k

g o b a r .

1 . Nab i ra j s a m o tiste užit-

n e g o b e , k i j ih z a r e s d o b r o

p o z n a š . N i dovol j s a m o mis-

liti, da je goba už i tna - to je

treba vedeti!

2 . Pobi ra j le dozore le gobe ,

p r i k a t e r i h s o d o b r o v i d n e

n j e n e n a j p o m e m b n e j š e zna-

či lnosti .

3. N a b r a n e g o b e d o b r o oči-

sti ž e v g o z d u .

4 . G o b e po laga j v p le teno

k o š a r i c o , n i k a k o r pa n e v

p la s t i čno vrečko , v kateri s e

p o l o m i j o in segre je jo .

5. D n e v n o s m e š nabrat i le

dva k i l o g r a m a g o b .

6 . P o d a r j e n i h g o b n e už i -

vaj , č e n e p o z n a š d o b r o daro-

valca in p o d a r j e n i h g o b .

7 . Nabrane gobe je priporoč-

ljivo uporabiti v roku 2 4 ur.

8. N e uživa j vel ikih kol ič in

gob . G o b e na j b o d o le z a č i m -

ba ali p r i loga j e d e m , n e pa

g lavna jed.

9 . N e u ž i v a j p o s t a n i h in

z n o v a pogret ih jedi.

1 0 . G o b , ki j ih n e p o z n a š ,

n e u n i č u j na rast išču.

P r i h o d n j i č pa š e n e k a j

nasvetov za o b n a š a n j e v na-

r a v n e m o k o l j u i n o z a š č i t i

pred n e v a r n o s t m i , ki prež i jo

na gobar ja .

1. Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)

V S l o v e n i j i r a s t e n a d 4 0

vrst gob , ki sod i jo v rod m u š -

nic. U ž i t n i h je le s e d e m vrst ,

d r u g e pa so p o g o j n o už i tne ,

s t r u p e n e ali s m r t n o s t rupe-

ne . Rdečkas ta m u š n i c a sod i

m e d p o g o j n o u ž i t n e g o b e ,

k e r v s u r o v e m s t a n j u povzro-

ča p r e b a v n e težave, toplotno

o b d e l a n a pa j e u ž i t n a . V s e -

b u j e n a m r e č s t rupe , ki o b se-

g r e v a n j u r a z p a d e j o . P r e d

u p o r a b o m o r a m o s k l o b u k a

odstranit i kožico.

Rdečkasto m u š n i c o spozna-

m o po tem, da i m a na rdečka-

s to r j a v e m k l o b u k u r o ž n a t o

rjave krpice. M e s o pod kož ico

klobuka je rdečkasto. Belo za-

stiralce na betu je š i roko in na

zgorn j i s t rani v z d o l ž n o črta-

sto. Spodnj i del beta je Čebula-

sto odebel jen, na n j e m pa s o

vidni bradavičasti ostanki zu-

n a n j e ovojnice. M e s o postane

n a prerezu rdečkasto.

2. Pegasta mušnica (Amanita pantherina)

G o b a j e p o z u n a n j o s t i

p r e c e j p o d o b n a r d e č k a s t i

m u š n i c i , k e r pa j e s t r u p e n a ,

je d o b r o p o z n a t i n j e n e z n a -

č i lnos t i .

K l o b u k j e s v e t l e j š e okra-

s t o r j a v k a s t e b a r v e . K r p i c e

s o b e l e barve . M e s o p o d ko-

ž i c o k l o b u k a je be lo . O b r o b -

j e k l o b u k a j e p r i d o z o r e l i

g o b i r a h l o n a g u b a n o . Z a s t i -

r a l c e n a b e t u je b e l o i n g lad-

k o . S p o d n j i de l beta je ovit z

d o b r o v i d n i m i o s t a n k i z u -

n a n j e o v o j n i c e , ki s e t e s n o

p r i l e g a b e t u k o t n e k a k š n a

n o g a v i c a .

www^po$l i t ev .n6 t

ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE -PROSTA DELOVNA MESTA

NA GORENJSKEM (m/ž)

POMOŽNI DELAVEC 207 07. SPENTEfl. dOO. Podboril 27«. KOMENDA 20.7.07;ZDEf4(A^fSit i .SP. DUPUE nS.OUPUE 207.07. dftO. MoWO 47. ŽKMf lCA ?1 7 07. t ^ AUlNCaČ s p . 23 a K m 6 d 07: MARKO ME2AN«.O . PmtemcKeC. &4. BLED 20 7.07; MUMAMEO SMAJLOVJC « 0 . POT NA fV L>iAN0taTR2)Č »8.7.07. PETAL PEČNK. d o a . STWHWJ 3t. MAKIO 207.07, LASEfl OJED. doO. KAJUHOVAC. 3.8LED 20 707;ACn0N.doo.a K(Ma«4. J e e n e 20 7.07, ADECCO H R . dOO TTONOVA UL 9. uuajtNA 20 707. G0>W4 IVANOVIC S.0. G STTWSA t. JE-SEMCE 20.7.07.P0«>SKASUZANAi{x.2G GORJE87.23 GOftJE 20707; n0M/V<n0670H>A&p. CANKAA£VAC. 23 C , a £ D 20 7.07; TUSV • TTUOE. d o.o . AUAŽEVA UL 18. JESENICE 2S 707. Z i O . doO. a . 00eR«A >23 a BL OOeRAA POMOČMK MESARJA 20.7.07; TUŠ SUPEmAA(ET, C 2ELEZAAJEV 4 B. JE-SENCE UČARStOBRUStlEC 17.7.07: AUBATOOSS FIY fVOONUCA. dO O. VRBKJE 3S.fWXMJCA VOZNIK CESTNIH MOT. VOZR. 17.7.07: TNT EXPnESS V O f U M K . d o o . SMARHN-SKAC tS2.UUGLW4A KUHARSKI POMOČMK 17707;S00E>H0.dO.O.2EL£2>MC l e . U t G L M M NI2JA POKL IZOBRAZBA (2 t r m 20 7 0 7 : « n 0 N l . d o o . B K m C A 4 4 JESEMCE 247.07 POtVCOM ŠK lOKA. doO.. POUANE 76. POLMCNADŠK LOKO 1.807. VARNOST MWBOR. d J . KRALJEVIČA MAR-KA UL 5. MAH80R LESAfl 28 707. BRAM<OM«no2)Č »p . n v t r a 29 A. C e ^ 27707.SANOM.doo.M \ W n M l , K n r i STROJ. UVAR 4807;LJBER.do.o.KCIFiAU^UL 15A.SK10KA NtŽJA POKL IZOBRAZBA ( 3 I H A ) 20 7.07: TUS SUPERMARKET. C. žolezv)«^ 4 B. JE-SENICE StAS6ČAR 20.7.07: MAmO ZORMAN tO . SACEONtSKAC. 21. KRIVU MESAR-SEKAC 20 7.07 AWTONČ«£Žep.VISO»<07G,\aSOt<0 M17AR 24.707; JEISJKA C.&. H r t 1, 28 707, BRANKO AMBftOŽIČ S P . PLANINA i 9 A. CERKJ« 24 7.07; MEGUSAR • LES, dOA. Stara 45. Sk Idka 27.7.07.SM«NGlNTERNATKX4ALao.o..M VAONOvA VKRAH) 27.7,07. SANOVA. dOO.. M VADNCVA1. KRAKJ 177.07. VRTEC Bl£D,TfJW)wa C 7,8L£& KLJUČAVNIČAR 20 7.07. ACnOM, d a o . S KOnČA 44. JESEHCE 18 707: KOVINC. d.OA. lAHCVČE 87, CEIVOJE 24 7,07; KOVINTRACE KCTAL, dOO. C 2E1EZARJEV 8,JESe«CE OeUKOVALEC KOVIN, STRUGAR 20.7.07: ACaOM. d a a , a KOrtCA 44. j E S a « C £ 17.707. VTTOMR ČEUC i p , T VVMVUA 2, KRAM AVTOKLEPAR 38.07. AVTOTW KRAKI. dOO. RURA 38. K f W U MONTER VOOOV. NAPRAV t77.07:ANRITOMC3P.2i«inbeM(i; 15. KRANJ MONTER OGREV. NAPRAV 8.e07:lCl.dftO.J PUHARJA6.KRAW STROJNK 18.7.07. PETM.PEČNKd00.5TRAHNJ 31. NAMLO STROJNI MEHANIK 29.7.07. 0«PEX IfSNOOBOElOVAlNl STROJI.

dOO. ZQ emiJE 284. ŽAfiMCA 20.707. MWBO. d o a , AlPSKA C 43. l£SC£ AVrOMEHAMK 28r07.IQUOflS,dOO..TOMNCEVAC 52.KRAKJ ELEKTRfKARENEROETK 20.7.07; d.d . INDUSTRUSKAUL 6 Ž R ELEKTROINŠTALATER 8 8.07; KREADkdoo.. GORENJSKA C. 39. NAI<LO ŠrVIUA 20 7.07, MARUAPlfVANČSp. POUANE 13. POL-JANE NAD ŠK, LOKO 20.7.07; NtKAaUS. dOA. SAVSKA LOKA 21, KRANJ nSKAR 4,8.07; HOBOTNICA. dX).o.. 8«ol 204. K« i | FRIZER l807;CJLKASATl£R&p..0U>iMblSKAC KKRANJ 11.8.07; DRAGICA HORVKT » p . NAS S. ČERTCIA 33. KRGCfiA 28 7.07. RENATA PETERKA ip . . S Ž a ^ 69. KMiS VOZNK 21 7.07; HAFNER ULRIK s p . PARTIZANSKA C 33. KRAMJ 24.707. JEKO-K dOO, M TTTA51. JESENICE PROCAJALfC 24 7.07;BKS6AN6.S ŽAGAAM 71. KRAHJ 207.07;TUSSUPEaW«ET.C ŽE l£ZAA£V4aX-

18.07; HG BUNKH*. d<V0.. NOVO POUE C. XD< 7. UUeLlANA.POUE 20 7.07. LfSMNA. d d . SKlAOtSČNA UL S. JE< SENCE 20.7.07: MERCA3X)RCASH iCARRV. KWUHOWC. 3. B l£0 11 8 07; MIHAfU KAVCtC S«. GREGORČIČEVA UL 27. 4 B 0 7 . P e E R O e u i X & p . G o ^ U VGORENJAMS 20.7.07; PKAPOKA, dOX> SWRAC 25,KPWU KUHAR 22.7.07. DARKO PMJU » p . SR BTT**« 2,2A8NCA 2a7.07;HiTALPlNEA.dd B O R O V E C 99. KR GORA 21.7.07;SUOUD0^4Č50..C TALCEV41.KRANJ NATAKAR 27.7.07.ASPROflT.dOO.BOH BELA 133. BOH BELA 19.7.07; RAOIR MHAELASP. KOAC8. TRŽIČ 22.707; TfM>CUAAVSEr*<. d a o . BEGUNJE 2). BE-GUNJE 24.7.07; VtŠJA STROK. SOIA ZA GOST M njRCEM PREŠERNOVA C. 32, BLED BOLMČAR-NEGOVALEC 24.7.07: DOM Cfi J. BENEDOCA. SERCERJEVAUL 35. RADOVUCA SREDNJA POKLCOBR. 20.7.07:Al«T0UR-BANWG,dd.KC«Č©iAC.S5. ŠK.LOKA 20 7.07: KTAIPtJEA. d.d , 90R0VŠKA C 99, KR GORA 31.7.07, MKLAVŽ ZORN»( » p . POT NA USCE 17, B1£D 2a707; P90SK3NAL dOd . KERSNIKOVA UL 19. cajE LfSARSKI TEHNIK 30.7.07. JELCWCA. d d . HRB t. PREDI«« 8.8.07; JURU ZUPANC s.p.. DOLENJA VAS 70. SELCA 27.7.07; SANOVA.dao, M VAONOVA1. KRAHJ STTK)JM TEHNIK 15,8.07, FRANC LUZNAR$.p..PINTAWEVAUL 12, KRANJ 24.7.07; K0V1NTRADE MCIAL d o o . C. 2ELEZARJEV 8.JESEKE 28 7.07: SAT C0NTTK)L d OP. POŽENK10. CEPiOJE ELEKmOTEHNIK 20.7.07; GENERA LyNX. d.P.0.. TRŽASKA C. 132. uueuvu EL£KTROTEHMK ELEKTRONK 29.7.07. D04PEX LESNOOBDELOVALH STROJ. dao.Z&8nUJE284.2ABMCA EL£KT1K>TEHMK ZA tNDUSTRUSKO ELEKTRONKO 4 8 07; HOeOTMCA. dPP. 8RITCF 204. KRANJ GRAnČMTEHNBC 4.8.07, OORE^ JStO TSH, d d . M VkkvMse KRAMJ KOMEROALMTOMK 8.807; PROMO-VCliA. d o o KRANJSKA C 4. RDCMJCA

EKONOMSKI TEHNIK 17.7.07: AVTOTEmAVtS. d o o . S. ŽAGARJA 53 A KRAk} 20 7.07. DON DON. d o o , TRDWWAPOr 2 a Mettta 19 7.07. KO - PUN. doo . , TBUSUSKA X 53. U U & LIANA 1lB07:M»AElAKAVOČSP,GrcgoRbi^ul 27.Žin 20.7,07. SOODCHO, dO.O, Ž e t o « C. 16. UUB-iANA VARUH PREO& OTROK 17 7.07. VRTEC BLS), TRUBAR,IEW C. 7. BLED ZDRAVSTVEN« TEHNIK 21.7.07; S T K ^ MARTA UOUA.Gc«oosv«tsXAi^ 8. KRANJ TEHNIK 2DR.NECE 20.7.07: KOf^GOlMC GOIMK 36, GOIMK GMNAZLSKl MATURANT 18.7.07. O B J K K dOO. TRŽAŠKAC. 2. LW8Li»NA SREDHJA STROK. AU SPL IZOBRAZBA 3-9.07; KBAPERLE doo.. OTOKI 3. ŽHEZNM EKONOMST 17.7.07. DAVČM URAO KRAMJ. Sk7»en5>g bgl. KRAM 4.8.07; SGPTEM<.dd.STARAC 2.SK LOKA ORGANIZATOR OaA 20 7.07. OGP G R « BIH), d d . Grasta C 44,8LB> VZGOJTTEU P R S ) i OTROK 17707; W7EC 8l£0, TRUBARJEVA C. 7. BIH) VIŠJA STROK IZOBRAZBA 24.7.07; VISJA STROK. ŠOLA ZA GOST M TIRZEM, PREŠERN0VAC32.6LE0 UMV. OtPL N t KMETIJSTVA 28707; KOZ GOZD BLED z. o o . ZA ŽAGO I K BLED DIPL I N l L£SARSTVA 22.7.07:JUftJZURIWC8.p.0OLEmAVAS70,SELCA DIPL INŽ. STROJNIŠTVA 31.7.07, MOOAVŽ ZDRMK «.p., POT NA LISCE 17. 8LH) UNTV. OtPL I N t RAČ. M INFORMATIKE 3A07; IFIJUS.dOO. KORKiEVAC. 75.ŠK LOKA 0(PLINŽ.RAČUNAU«ŠTVA 25.7,07:0šj VA7COT\KOflOfiKAUL 12,KR GOftA OiPL MŽ. RAČ. M INFORMATIKE 11.8.07: RJJS.doo.KBraČEUAC 75.ŠK. LOKA UNn/.Dff>L EKONOMST 24.7.07; POLVCOM ŠK LOKA. dOA. POUANE 78. POLJANE NAD ŠK LOKO 0«>L EKONOMST 20.7.07; ALPETOUR. M VMMOVA 8. KRANJ OIPL VZGOJrra j PREO& OTROK 24.7.07: VVO JESE^«CE. C, TM^MU^k 21. JESENCE PROF. RAZREDNEGA POUKA, PROF. GLASBENE VZGOJE 25.7.07:OSj.V»NOOrAKOftOSKAUL 12.KR.G0RA PROF. OEFEKTOLOGUE ZA DUŠEVNO MOTENE 17.7.07; VRTEC Bl£D, TRUBARJE^a 7. BLED PROF. OEFEKTOLOGUE 31.7.07,VW>JESEMC£. C. IAVCARiA21. JESENCE UMV. D W MŽ. ARHTEKTURE 20.7.07: STUaO Af»€S. d o o . BLBWEBCVA C 6. KRANJ 0ft.MEDK3NE 4&07:OZ6.ZDKRANJ.G06(X»V(^U 10. KRANJ DRDEHTALJCUEDCINE 4.8.07: OZG. ZDŠK. LOKA. STARAC. 10. ŠK LOKA 88.07:0ZG.ZDTR2)Č.ei£JSKAC 10. I T ^ 11.8.07. OZG, ZOBNA POUKLJNIKA W m j , G0SP0SVETSKAU.8.KRANJ OIPLMEOCINSKASESTTU 20 7.07. KOPAGOLNK. GOL/IK 36. GOINK OtPL ZDRAVSTVENA 20 707; VSZRJ, C. ŽEIEZARJEV 6. JESENCE DR. MED. SPEC. SPLOŠNE MED.. DR. MED. SPEC. PEDUTRUE 4 8.07; OZG. ZDŠK LOKA. STARA C. 10. SK. LOKA UMVERZnTTNAlZOBa 20.7.07; VSZNJ, C ŽELEZARJEVe, JESENCE

Prosa detora nxnd cM^i^arr« po podaikh ZMdo R^ a zapodttotv. Zaradi pc r v ^one prodOT niso Vene vsa fta>r lato zarai tro^odnceft obp/igMečamo poo3ie. M p o t t N ^ d6kxi»ato (de*) a določtn ^ zaNna« deioM« flkiir^. poaebro o v « e in m o ^ ^ druge zaMeve). Va ns^eden n inariKaiod podeDu so doslopnr • na o^asnh deSuh obmodrii flkdb t o d * za doto zaeda. - riB d c e č i stran Z8<3da RS 28 zapoelo vv ie ' Wp7/MMMesago/*, - pn ddodajalc^ Bnic« opooijamo. da so mcrebtne napake cn obiM mogoče

MojeDelo.com ^ IZSEKI PfilHODNOST

MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o. Proletarska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 520 58 19 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.moiedelo.com.lnfo@mojedelo.com

Vodia proizvodnje m/ž (Mengeš) Iščemo kandidata za prosto dekvno mesto vodfa proizvod-nje. PnčaKuiemo V. -Vil. stopnjo čzobrazbe ustrezne smeri. 3-5 tet delovnih Izkušen].-dobre organizacSske in komunikac^ ske sposobnosti, sposobnost vodenia 25 zaposlenih. zanes-ljivost. natančnost in organiziranost. Delovno mesto v Meng-šu. Ponujamo zaposiilev za nedoločen čas. urejene dekM>e razmere, ptačito po dogovoru. Rolete Koeec d. o. o., izdela-va in fTKXTtaža rolet. Stetetova uBca 4,1234 Mengeš, prijave zbirarTK) do 9. 8. 2007, Več na www.mojedeto.com.

Nepremičninski posrednik m/ž (Kranj) Nepremičntf^ agencija Svet nepremičnine, ki je že več let ena vodindi agenc« na pockoč^ neprerračninskega posredo-vanja. zaradi šiijer^ dejavnosti zaposfi ncwe sodelavce ne-premičninske posrednike za trženje nepremičnin na območ-ju Gorenjske z okolico. Pogoji: licenca MOPE neprenfričnifv skega posrednika oz. najmanj VI. slopr^ šolske eobrazbe. znanje angleškega jezika, račtmainiška pismenost,... SVET REd o. o . enota Kranj. Nazooevaul. 12.4000 Kranj, prija-ve zbiramo do 11.8. 2007. Več na vvyvw.moiedek>.com.

Vodja proizvodnje m/ž (Medvode) Iščemo ambicioznega, komunikativnega in ustvarjalnega vodjo proizvodnje. Pričakujemo visokošdsko izobrazbo s področja kemijskega inženirstva. kemijske tehnok>gi)e. orga-nizac^ deia ab druge ustrezne smeri, znanje angleškega ali nemškega jezika, izkušnje na področju vodenja proizvodr^ in obvtadovar^ deta z računalnikom. Nudimo zaposldev za nedoločen čas, dinamičr>o delo in nx>žnost razvoja. Donit Tesnild.d.CestakomandOTlaStaneta38,1215Medvode. prijave zbiramo do 27.7.2007. Več na wvvwmojedek>.com.

Upravljavec CNC stružnih avtomatov m/ž (Železniki) Podjetje hitro raste, kar naprej se dogaja neka} na«ga, smo mlad kolekiv. Iščemo Uprav|avca CNC stružnih avtomatov, delata se dve izmeni, sobote so dekM>e. PričakL^erno V. stop-i l izobrazbe strojna smer. v ^ 1 leto detovn}) žkušenj, pri-padnost poi^etiu, vsaj nekaj znanja angleščine, pridnost in vestnost. NucfirDo zaposRev za nedoločeo čas s poskusno dobo 3 meeec^/. Kemperie, d. o. o.. Otoki 3.4228 Železni-Iq. pr ave zbiramo do 2.8.2007. V ^ nawvvw.mojedeto.com.

Orodjar m/ž (Ljubljana) OMEGA AIR d. o. o.. gubjjana. vo(m stovenski proizvajalec RItrov za komprimiran zrak. vabi v svojo sredino orodjaija m/ž za vzdrževanje in izdelavo orodij za litje atuminija in plastike. Pričakujemo: lil. ali IV. stopnjo izobrazbe, 3 leta detovnih iz-kušenj, strokovnjaka na področju orodjarstva Nudtrno zapo-slitev v urejer>em detovnem okolju za polni delovni čas. za dotočen čas s poskusno dobo. Ornega Air d. o. o.. Cesta Ootomltskega odreda 10. 10(X} Ljub^ana, prfave zbiramo do 3. 8. 2007. Več na vrtvw.mojedeto.com.

Detavec v strojni obdelavi m/ž (gubijan«) OMEGA AIR d. o. o.. vodM 8k>^«nski proizvaja

filtrov za korrtprimiran zrak v Sk}^«nf, vobi v 9voje vrste d e ^ ca v strojni obdelavi m/ž na CNC stroju. Pričakujemo: po> klicno izobrazt>o. detovne izkušnje niso potrebne, lahko za-četnik oziroma pripravnik. Nudimo zaposAev v urejenem de-tovnem oko^ za poirudekivni čas. za dotočen čas s poskus-

no dobo mesecev. OrrvegaAird. o. o.. Cesta Dolomitskega odreda 10. 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 3. 8. 2007. Več nawww.mojed^.com.

Vzdrževaleo«troinl m/ž (Medvode) Iščemo izkušenega delavca za vzdrževanje strojev in naprav na sedežu po($etia v Medvodah Sogefi FKtration d. o. o.. Ladja 11. 1215 Medvode, prijave zbiramo do 8. 8. 2007. Več nawww.mojedeto.com.

Vzdrževalec cest m/ž (Jesenice, Kranj, Škofja Loka) Cestno podje^ Kranj vabi k sodekT^u več mladih, delav-nih in samoifttciativnih defatvcev za detovno mesto vzdrževa-lec cest za vzcbževalni bazi na področju Jesenic in Kranja in Ško^ Loke. Deto vključuje tucfi vgrajevanje aslaltov ter grad-bena dela na nizkj) gradnjah, (testno po<Setje d. d., Kranj, Jezerska cesta 20. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 9. 8. 2007. Več na www.mc^edeto.com.

Prodajatol pohištva m/ž (Ljubljana) Smo uspešno, hitro rastoče mednarodr>o podjetje ter er>o vodilnfti podietfl na trgu procJaje pohištva v Evropi. Iščemo Prodajatoe pohištva za deb v Ljubljani in sicer za polni afi po lov i^ detovni čas. Za poln dekTvni čas nucfimo obsežni program izotKaževar^ in možnosti napredovanja, atraktiven nagrajevalni plačBni sistem in ? 800 bnjto zajamčene plače. Možnost zaposStve za potovični detovni čas. Rutar Group. Eisenkappler Strasse 10. 9141 Eben*tofl. prijave zt)iramo do 10.8.2007. Več na www.moiedeto.com.

Vodja skladišča m/ž (gubljana) Smo uspešno, hitro rastoče mednvodno podjetje ter eno vodilnih poc^et na trgu prodaje pohištva v Evropi. Iščemo vodjo sktacfišča za detovno mesto v Ljubljani. Pričakujemo vsaj srednješolsko izobrazbo, in izkušnje na podro^ skla-diščenja. sposobnost voder^ ve<^ skupine ljudi. Nudimo nadpovprečen osebni dohodek, profestonalno izobraževa-nje, sodekTvanje pri gradnji Ntro rastočega poc^etja. Rutar Group. Etsenk^}pler Strasse 10. 9141 Ebemdorf, prijave zbiramo do 10.8. 2007. Več na www.mojedeto.com.

Skffonik/ca blagovnih znamk (Kranj) Pogoji: imate VI. ai VII. stopnjo izobrazi:«, vsa) 3 leta deto-vnih izkušenj na podro^ upravljanja, pnsdaje in komerciale z blagovnimi znamkami široke potrošnje, aktrvno obvladale angleški jeziK imate veTjavni vozniški izpit dale deto s programi Office. intenr>et in ei»što, ste samoini-ciativni. delavni, komunik^ i . zanes^ in iznajdljivi. ARC • Kianj, d. o. o., Hrastje 52k. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 11.8.2007. Več nawvw.mojedeto.com.

Komercialist za področje zbimih prevozov v špediciji m/ž(ŠkoQa Loka) Ste zanesljivi, vz t r^ , komunikativni in cfinamični, si želite Umskega dela. vam ni tuje birokratsko deto in imate željo dnevno komuntoirati v tu^ jezikih? Ste nactonal speaker? Vabimo gimnazijske maturarrte. ki dobro obvladajo anglešči-no, hrvaščino in srtsdčino ter odKno znar^ nemščine. Alpe-tour špedtoija in transport d. d.. KkJričeva cesta 56. 4220 Škofja Loka. prijave zbiramo do 26. 7. 2007. Več na www.rTX)jedeto.com.

l i ^ I i Od ponedeljka, 16. 7. 2007

Oprsnica za pse * Zo pritrditev pso v ovtu • S podloženim,

nostavilivim oprentkom * Za vedno avtomobilskih

znamk [razen Ford, Volvo}

• Uporobna tudi kot kratek povodec

•Velikosti: S, M, I

komple t za nego psa, 5-delni • Komplet ie sestavljen iz mehke krtače, dvojne

krtače, Tirokozobčastego glavniko, Rnego glavnika in negovolne rokavice

* V proktični nosilni torbi

Škatla za shranievanje • Na kolescih • tdeolna za shronjevanje igrač, drobnorij, knjig itd. • Mere: pribl. 60 x 4 0 x 37 cm, prostornino: pribl. 5 7 1

Visokonapetostna halogenska žarnica, 2 kosa ali reflektorska žarnica s hladno svetlobo, 5 kosov • Visokonapetostna halogenska žarnico: 35 ali

50 W ali« ReRektorska žomica s hlodno svetlobo: 2 0 , 3 5 oli 5 0 W * Z varnostnim steklom

Držalo za vino • O k r o g l o 3 6 x 1 5 , 3 x 3 3 , 5 cm •Trikotno 3 9 x 15,3 x 36 ,5 cm • PrvvokotMO 2 i X 19,5 X 34 cm

rNedrček Z zamenliivimi naramnicami

Preproga iz naravnih vlaken • Iz bambusovih polic in koruzne slame • Vzdržljiva

• Mere: pribl. 60 x 120 cm

Halogenska stropna svetilka • s tremi žamicomi • Premer pribl. 2 9 cm * Z materiolom zo namestitev in 5 0 W žarnicami

A

i 6 REPORTAŽA

Samo še 195 kilometrov do konca

N a poti romarji pogosto srečajo ovce.

Romarji prečkajo številne čudovite mostove.

Simbolično sežiganje oblači! na 'koncu sveta'

Na romarski poti po Španiji

Nika WeifFenbach iz Železnikov je aprila prehodila z n a m e n i t o š p a n s k o romarsko pot C a m i n o de Santiago. Po m e s e c u dni in prehojenih 8 0 7 kilometrih je, kot pravi, p o v s e m drug človek.

A N A HARTMAN

Camino de Santiago je že dolgo ena najbolj obiskanih romarskih poti v Evropi. Poti, ki vodijo v znamenito špansko mesto, je več, naj-bolj pril jubljena pa je več kot 8 0 0 kilometrov dolga Camino Franc s (Francoska pot), ki poteka od St. Jean Pied de Porta v Franciji do Santiaga de Compostele na zahodu Španije. Po njej gre letno več kot 8 0 tisoč ro-marjev, ki naj bi bili po opravljeni poti povsem pre-rojeni. Da je temu res tako, je aprila izkusila tudi Nika WeifFenbach iz Železnikov. O poti, ki jo je Nika preho-dila v celoti (807 kilome-trov), je bilo doslej že veliko napisanega; mnogi pa z za-nimanjem posegajo po zna-ni knjigi C a m i n o avtorice Shirley MacLaine, prav tako o tej poti v knjigi z enakim naslovom piše Nace Novak. "Tudi sama sem ju prebrala in nato še bolj odločno ve-dela, da moram iti," pripo-veduje Nika, ki je po dveh dnevih vožnje z vlakom iz Ljubljane v Francijo (prese-sti se je morala petkrat) 9. aprila začela premagovati Camino de Santiago.

Ravnala se je po vodniku, ki je imel pot razdeljeno na 33 etap. "Sama nisem imela toliko dni časa, zato sem pohitela, da s e m na cilj v Santiago prišla v enem me-secu," pripoveduje. Naj-manj je v enem dnevu pre-hodila 18 kilometrov, največ pa 39. Hitela ni in je raje uživala v naravi. Pot je, kot pravi, odlično označena in se je nemogoče izgubiti.

"Če česa ne veš, vprašaš do-mačine, ki živijo s potjo in so neverjetno ustrežljivi. Slediti moraš r u m e n i m puščicam in školjkam, sim-bolom apostola Jakoba, či-gar grob je v katedrali Santi-agu." Mnogi tako pot ime-nujejo tudi Jakobova pot.

Romarji spijo v posebnih prenočiščih - albergih, ob ka-terih so cerkve. "Albergi so na vsakih pet, deset kilome-trov, ponekod moraš pešadti po 25 kilometrov. Prav tako kot vodnjaki so označeni v večini vodnikov. Nočitev sta-ne od pet do deset evrov, pro-ti koncu poti so albergi celo brezplačni, a romarji ponava-di pustijo donacijo," razloži Nika in doda, da je v skoraj vseh možno prati in v nekate-rih celo posušiti oblačila, po-nekod pa tudi kuhati. Sicer pa so v restavracijah ob poti na voljo cenejši romarski me-niji.

Pot ne sprejme vsakega

Na poti jo je stalno spremljal i2-ki logramski nahrbtnik s s lovensko za-stavo. "Vzameš lahko le naj-nujnejše: č im manj oblačil, zdravila in kozmetiko lahko kupuješ sproti na poti. Nuj-no potrebuješ dobro uhoje-ne pohodne čevlje in pali-ce," je strnila Nika in doda-la, da lahko v albergih celo naročiš taksi, ki ti prepelje nahrbtnik do naslednjega prenočišča, izmučenim ro-mar jem pa je ponekod na voljo masaža. Pa kondicija.' Romarka iz Železnikov, ki se je pred tem petnajstkrat podala na Ratitovec, je pre-pričana, da je veliko bolj kot

Vseskozi so ob poti kipi romarjev.

f iz ična p o m e m b n a dobra psihična pripravljenost in trdna volja, da boš podvig zmogel. Sama je obupavala samo enkrat. "Vsa oblačila sem imela mokra, ker je šti-rinajst dni padal dež - prvi dan je bU celo sneg - in jih n i sem imela kje posušiti . Takrat sem poklicala mami in ji rekla, da bi se rada po-grela na domači krušni peči," se spominja Nika, ki sicer na poti večjih težav ni imela. Shujšala je za pet ki-logramov, jo 'odnesla' s šti-rimi manjšimi žulji in vnet-jem mišic pod kolenom, ki je trajalo pet dni. "Precej jih odneha zaradi psihičnih te-žav, drugi imajo grozne kr-vave žulje, pogosta je vroči-na. Pravijo, da romarska pot ne sprejme vsakega."

Niko očitao je. Brez več-jih težav je prehodila pot od Pirenejev po severu Španije skozi nekaj velikih mest , denimo Pamplono, ki je znana bo bikoborbah, Bur-gos in Leon. Mesta so jo

spomnila na vrvež in nape-tost, zato je č im hitreje 'bežala' v m i m o naravo. "Sploh zadnji del poti je ču-dovit. V hribih spominja na slovensko pokrajino, v goz-dovih diši po evkaliptusu," pove romarka, ki je 8. maja s solzami v očeh dospela na cilj pred mogočno katedralo v Santiago. Na osnovi ro-marskega potnega lista z žigi iz albergov je dobila li-stino o opravljeni poti. "Ne-kateri jo prehodijo iz ver-skih razlogov, drugim pred-stavlja izziv in rekreacijo, sama pa sem začutila, da m o r a m v živl jenju korak naprej," je pristavila.

Tako kot mnogi romarj i se je podala še v sto kilome-trov oddaljeni kraj Fisterra, rt na skrajnem severozaho-du Španije, ki v prevodu po-meni 'konec sveta'. Tam ro-marji, ki naj bi se na dolgi poti prerodih, s imbolično zažgejo še stara oblačila. "Človek je po takšnem po-dvigu drugačen. V glavi sem marsikaj razčistila. Na-učiš se uživati vsak trenu-tek. Ne moreš verjeti, kako zelo kompliciramo stvari in hodimo drug mimo druge-ga kot popolni tujci," raz-mišlja Nika. Na poti je sple-da prijateljstva s številnimi romarj i , srečala pa ni niti enega Slovenca, čeprav naj bi jih lani pot prehodilo 88.

In koliko stane takšna pot? Za vlak v eno smer je odštela dobrih 2 2 0 evrov, nočitve, hrana, pijača in spominki so stali 6 0 0 ev-rov, okoli 300 evrov pa vož-nja nazaj z avtomobilom, saj so jo na koncu poti pri-čakali domači.

NAJ BAZEN GORENJSKA 2007 Gorenjski Glas 50 let Gorenjske turistične zveze

Skr epa.

Urejenost bazena in okolice

Dostopnost in paikiriiie

Gostinska ponudba

Dodatna ponudba

• i n 2 q 3 n 4 n 5 • i a 2 a 3 a 4 n s • 1 • 2 n 3 d 4 D 5 • 1 • 2 n 3 n 4 n s

Urejenost bazena in okolice

Dostopnost in parkirišče

Gostinska ponudba

m • 2 P 3 a 4 n 5 • T D 2 0 3 a 4 a 5 • l • 2 0 3 0 4 0 5

(mimliBKimimiiogommvpalh,!^^ Urejenostsppemljajofihprojektov • ! 0 2 0 3 0 4 D S

Ime in priimek:

Naskiv:

Dodatna ponudba • 1 0 2 0 3 • 4 0 5

Ur^spremrjajoffliprojektov • ! 0 2 0 3 0 4 D S

Šlmobltela:. Davčna številka:

Alu la|i «111. iiH do M. n;iini. Uumnc liMtt> mk (ilatovnite poitiM« tu luiiov GmojiIu nimtifiu mi>. loiciiu cnu It. mo ili oddJtf v iubitjlitft« GMM U« lurhtijnc ntu lu Klrm oision Mtd n«mi poiUniml gUmnlciffll bomo toiAifi trt mvajeiKt. Priourie u 'mT cmtisit JOi; bomo po«« lu ««»10 jornjUih

K r o p a - Letno kopališče Kropa je bilo zgrajeno leta 1 9 5 3 . Upravitelj bazena S O Kropa se letos pohvali z novimi parkiranimi prostori. Razširili so prostor za piknike ter preuredili

' nogometno igrišče v neposredni bližini. Poleg kopanja med 9 . in 1 8 . uro je organizirano i nočno kopanje v soboto med 1 9 . in 22. uro. Avgusta bo pestro. 4. avgusta bo turnir j trojk v košarki, 1 1 . in 18. avgusta pa dva turnirja v odbojki na mivki. Za vse dodatne infor-i madje so vam na voljo na naslovu krzisnik@uko.si. Ce se želite osvežiti ali pa udeležiti j kakšnega od organiziranih turnirjev, potem je Letno kopališče Kropa pravi kraj za vas.

i T r ž i č - Letno kopališče Tržič je bilo zgrajeno leta 1960. Bazen je ogrevan, temperatura pa i se giblje med 24 in 26 stopinjami Celzija. Nočno kopanje je ob petkih med 20. in 23. uro. I Kopališče se lahko pohvali s skakalnico, ki je edina na Gorenjskem in je zaščitni znak ! kopališča. V poletnih mesecih bodo na kopališču potekale kulturno zabavne prireditve, i Knjižnica 1 1 . avgusta prireja dogodek Berem ob vodi, od 23. do 2 7 . julija 5 Z I in SSD orga-

^ nizirata Teden športa med 10. in 1 7 . avgusta bo Teden odprtih vrat, vrhunec zabavnih i prireditev pa bo 1 7 . avgusta, ko se bodo različne ekipe pomerile v Igrah veselja in smeha.

EKONOMIJA stefan.zargi@g-glas.si 17

Več občasnih prevozov v Alpetourju podpirajo predlog, po katerem bi se cene avtobusnih vozovnic z državnim subvencioniranjem prepolovile. Sami so lani povečali število občasnih prevozov in lastnih aranžmajev.

ŠTEFAN Ž A R G I

Kranj - Na združenju za pro-met - Sekciji za javni potniški promet v l inijskem in pro-stem cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slove-nije so v petek javnosti pred-stavili predlog za dodatno subvencioniranje javnega li-nijskega prometa, pri čemer bi ceno vozovnic znižali za polovico. Z a pogovor o tem in o poslovanju smo prosili tudi direktorico Potovalne agencije Alpetour Ivanko Gaber Zupančič.

Kako komentirate predlog Združenja za promet in zve-ze o znižanju cen vozovnic?

"Zakonitost, ki velja v po-slovanju nas javnih prevoz-nikov, je, da je večina stro-škov v javnem linijskem pro-metu fiksnih, torej neodvis-nih od zasedenosti avtobusa, kar pomeni, da zmanjševa-nje števila potnikov vpliva na rast cen prevoza. Zato si pre-vozniki prizadevamo za sprejem ukreprav, ki bi zno-va privabili potnike k upora-bi javnega prevoza in na tej osnovi je bila dana pobuda Ministrstvu za promet, da se cene vozovnic znatno zniža-jo za potnika in se približajo ceni vlaka, izpad pa se pre-voznikom nadomesti z do-datno subvencijo. Resolucija o prometni politiki Republi-ke Slovenije zelo jasno opre-deljuje pomen javnega pro-meta tako iz sociološkega, ekološkega in še zlasti var-nostnega vidika. Ne naza-dnje je potrebno poudariti pomen predlaganega ukrepa tudi z vidika enakopravnega položaja potnikov, torej v ko-rist tistih, ki se danes zaradi omejene pokritosti področja z železnico tega cenovno ugodnejšega prevoza ne mo-rejo posluževati.

Prevozniki pričakujemo, da bo pobuda pozitivno spre-jeta s strani Ministrstva za promet in v tem primeru

smo prepričani, da je to lah-ko pomemben preobrat, ki se ne bo odražal le v bolj zasede-nih avtobusih, v uvajanju no-vih linij in ne ukinjanju, pač pa tudi v zmanjšanju gostote

letu 2 0 0 6 še ni ustavil. Zmanjšanje gre na račun po-večanja osebnega prometa in prevoza po železnici. Vozov-nica za vlak je cenovno bi-stveno privlačnejša za potni-

Ivanka Gaber Zupančič

prometa, v zmanjševanju šte-vila prometnih nesreč in v zmanjševanju onesnaževa-nja okolja s hrupom ter iz-pušnimi plini."

Lani ste prevzeli Integral Je-senice. Kakšen tržni delež ima Alpelour.'

"Potovalna agencija Alpe-tour je v poslovnem letu 2 0 0 6 svojo dejavnost oprav-ljala z 166 avtobusi in 323 za-poslenimi. Svoj tržni delež je po pripojitvi, ki je sledila uspešnemu prevzemu Inte-grala Jesenice, povečala z 10,4 na 12,2 odstotka. Glavna dejavnost družbe še vedno ostaja javni linijski prevoz, ki ga opravljamo na podlagi koncesijske pogodbe sklenje-ne z Ministrstvom za pro-met, Id nam za izvajanje re-gistriranih javnih linij name-nja komi)enzadjo, ki je v letu 2 0 0 6 znašala 53,14 tolarja oziroma 0 ,222 evra na kilo-meter. Lani smo na javnih li-nijah prevozili 5,83 milijona kilometrov.

Trend padanja števila po-tnikov na javnih linijah se v

ka, saj je ta oblika prevoza neprimerno bolj finančno podprta s strani države."

In kako ocenjujete odnos države do vaše dejavnosti?

" Z obžalovanjem ugotav-ljam, da leto 2 0 0 6 ni prines-lo prav nobenega napredka na področju razvoja javnega potniškega prometa. Kom-penzacija s strani države je ostala nespremenjena, kar je povzročilo, da smo bili zara-di splošne rasti stroškov po-slovanja prisiljeni v začetku septembra zvišati cene za 2,4 odstotka. Tudi na področju projekta enotne vozovnice ter predhodni vzpostavitvi enotnega tarifiiega sistema, enotnega načina informira-nja potnikov, enotnega naci-onalnega sistema voznega reda ter določitvi nacionalnih standardov ponudbe in stan-dardov dostopnosti, se prav tako še ni nič zgodilo, čeprav se začetek leta 2 0 0 9 zelo hi-tro približuje. Prevozniki bi se na nove pogoje že nujno morali pripravljati, pa jih še ne poznamo."

Kako ste zaključili lansko ptoslovno leto?

"Poslovno leto 2 0 0 6 smo zaključili z dobičkom v višini 496 .995 evrov. Na dosežen rezultat je vplivalo več faktor-jev. Med drugimi zlasti siner-gijski učinek že omenjene pripojitve Integrala Jesenice ter intenziven razvoj turistič-ne dejavnosti s poudarkom na avtobusnih izletih in poto-vanjih. V preteklem letu smo prihodek iz naslova občasnih prevozov px>večali kar za 61 odstotkov, prodajo lasmih aranžmajev pa za 4 1 odstot-kov. Ob številnih aktivnostih, ki naj bi px>zitivno vplivale na poslovanje in zagotovile na-daljnji razvoj in trajnostno delovanje družbe na Gorenj-skem, smo povprečno za eno leto p>omladili vozni park z nakupom 15 novih avtobusov v skupni vrednosti 2,8 milijo-na evrov in najstarejše izloči-li. Povprečna starost znaša 8 let. Nadaljevali smo tudi pro-ces uvajanja informacijske tehnologije spremljanja pro-meta in prodaje vozovnic, saj je utemeljeno izvajanje racio-nalizacij možno le na osnovi točnih podatkov."

In načrti za letos? "Vizija razvoja Potovalne

agencije tudi v prihodnje te-melji na povezovanju ž dru-gimi prevozniki ter skrbi za ustvarjanje pogojev, ki bodo potnikom zagotavljaL varen, udoben in prijazen prevoz. V tem smislu se bomo vse-stransko angažirali za vzp>o-stavitev integriranega siste-ma javnega potniškega pro-meta. Tudi za poslovno leto 2007 bomo znatna sredstva vložili v obnovo primestnega voznega parka, saj planira-mo nabavo 14 novih avtobu-sov. Na področju turizma bomo širili mrežo posloval-nic. V tem trenutku opre-mljamo prostor za turistično poslovalnico na Jesenicah, katere odprtje načrtujemo v začetku septembra."

Avtobusni prevozniki bi cene vozovnic prepolovili ŠTEFAN Ž A R G I

Ljubljana - V petek sta Jožef Veren, predsednik sekdje za javni potniSld promet v linij-skem in prostem cestnem prometu, in Robert Sever, di-rektor Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbomici Slovenije, predstavi-la javnosti pobudo za 50-odstotno znižanje prodajnih cen vozovnic, kar naj bi pove-čalo število potnikov v jav-nem potniškem prometu.

Podatki Jcažejo, da se j>o letu 1995 vsako leto zmanjša šte-vilo potnikov za desetino in tako je bilo pK> desetih letih v letu 2005 le še za eno tretji-no potnikov iz leta 1995. Po-leg tega ocenjujejo, da so po-tniki na avtobusih v primer-javi s tistimi, ki se vozijo na železnid, močno diskrimini-rani, saj je država lani sub-vendonirala potniški promet na železnid z 9,8 milijarde tolarjev, avtobusne prevoze pa le z 2,8 milijarde tolarjev.

Posledica tega je, da so avto-busne vozovnice za 30 do 50 odstotkov dražje od tistih na železnici. Pobudo o dodat-nem subvencioniranju avto-busnih vozovnic so 19. junija predstavili ministru za pro-met mag. Janezu Božiču, 5. julija pa m u poslali izčrpne kalkuladje, ki jih je zahteval. Izračunali so, da bi prepo-lovitev cen avtobusnih vozov-nic stala državo za obdobje september - december letos 7 milijonov evrov, za celo pri-

hodnje leto pa bi potrebovali skoraj 19 miUjonov evrov. Državo ob tem opozarjajo, da je samo za prevoze na delo državnih uslužbencev lani porabila 62,5 milijona evrov in bi torej lahko že pri tem marsikaj prihranili, po-večanje števila potnikov na avtobusih pa bi pomenilo manjše obremenjevanje cest in parkirišč z osebnimi vozi-li, manj bi bilo škodljivih vplivov na okolje in pjovečala bi se prometna varnost.

KRANJ

Sava tudi uradno učeče se podjetje

Kot so sporočili Iz družbe Save, d. d., je Inštitut za razvoj učečega se podjetja (Inštitut USP) v torek, kot eni izmed pr-vih slovenskih družb, podelil standard Učečega se podjetja USP S- io na podlagi uspešno prestane certifikacijske preso-je za pridobitev tega standarda. Pridobljen standard spreje-majo kot način spreminjanja podjetja za dosego globalne konkurenčnosti na podlagi sistematičnega učenja, ustvarjal-nosti in razvoja inovativnosti, pomeni pa za družbo sposo-bnost ustvarjanja, pridobivanja in prenašanja znanja med zaposlenimi ter spreminjanje vedenja na vseh nivojih. S tem družba Sava dokazuje, da sta izobraževanje in vseživljenj-sko učenje ena izmed pomembnejših usmeritev, ki so si jih zastavili tudi v celoviti strategiji Poslovne skupine Sava in družbe Sava, d. d., za obdobje 2007-2011 . Pred kratkim so zaradi uspešnega dela na področju e-učenja prejeli tudi na-grado slovenskega Združenja za projektni menedžment za projektno odličnost 2007. Š. Ž.

KRANJ

Kdo so največji na Gorenjskem

Minuli teden smo iz Območne zbornice za Gorenjsko Go-spodarske zbornice Slovenije dobili bilten o poslovanju go-spodarstva Gorenjske regije v letu 2006, v katerem je mogo-če prebrati zanimive in zgovorne podatke in primerjave. Na Gorenjskem imamo 4 0 6 0 gospodarskih družb (58 velikih, 59 srednjih, 142 malih in 3801 mikro), kar predstavlja 9 od-stotkov družb v Sloveniji. Te zaposlujejo 43.375 delavcev (9,1 odstotka zaposlenih v Sloveniji), ustvarijo za 16 bilijo-nov tolarjev prihodkov (8,2 odstotka slovenskih), 3,6 bilijo-na tolarjev dodane vrednosti (8,5 odstotka slovenske), 752 milijard tolarjev čistega dobička (7,9 odstotka slovenskega) in 135 milijard izgube (ii,i odstotka slovenske). Po številu zaposlenih so največji; Merkur, Sava TIres, Iskraemeco, Ac-roni, TCG Unitech, Domel, Iskratel, Savatech, Alpina in Lip Bled; po ustvarjeni dodani vrednosti pa: Merkur, Sava Tires, Iskratel, Acroni, TCG Unitech, Termo, Domel, Aerodrom Ljubljana, Savatech in Elektro Gorenjska. Š. Ž.

KRANJSKA GORA

Bo Hit Alpinea ovadila nel<danjo direktorico?

Današnja skupščina delniške družbe Hit Alpinea naj ne bi podelila razrešnice za delo v preteklem letu nekdanji direk-torici Marjani Novak, ki je kranjskogorsko podjetje vodila do sredi avgusta lani. Očitajo ji, da je podjetju Oniks brez ved-nosti nadzornega sveta in prepoceni prodala igralniške prostore v hotelu Larix in s tem oškodovala podjetje, ki ga je vodila. Uprava, ki jo sedaj vodi Aleš Topolšek, bo delničarje seznanila 2 izsledki revizije in o vloženih odškodninskih tož-bah. Na današnji skupščini naj bi kot predsednik nadzorne-ga sveta odstopil NikoTrošt, predsednik uprave Hit, na nje-govo mesto pa naj bi imenovali Franca Križana. B. B.

o r e n j s k i O a s

1

a , .

iiW zemlje za undit««

rnmrn.

S e odprav l j a te na d o p u s t in želite pre jemat i

G o r e n j s k i g l a s v v a $ počitniški kraj?

Pokličite n a s p o tel . : 0 4 / 2 0 1 4 2 4 1 ,

n a m pis i le na: n a r o c n m e @ g - g l a s . s i ali

p o d a t k e s p r e m e n i t e na w w w . g o r e n j s k i g l a s . s i

na zav ihku Naroč i ln ica • S p r e m e m b a

p o d a t k o v o n a r o g ^ u .

G o r e n j s k i g l a s J l ^ r o d a j tudi v več j ih

letovišč ih v I s ^ ^ ^ '

Veliko sprostitve in užitkov na dopustu vam želi vaš Gorenjski glas!

Gorenjski Glas ZA VAS e£IT2<Mo ČAS

i 8 KMETIJSTVO cveto.zapkitnik@g-glas.si

Koncesija največ za deset let CVETO ZAPLOTNIK

Ljubljana • Vlada je na četr-tkovi seji na predlog ministr-stva za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano sprejela spremembe in dopolnitve zakona o divjadi in lovstvu. Na ministrstvu so se za spre-membe odločili zaradi odloč-be ustavnega sodišča, uvelja-vitve nekaterih novih rešitev, uskladitve z zakoni s podro-čja ohranjanja narave, veteri-ne in uporabe orožja, učin-kovitejšega izvajanja zakona v praksi in prehoda na evro.

In kaj so glavne spremem-be? Po veljavnem zakonu imajo sedanji upravljavci lo-višč prednostno pravico pri vsakokratni podelitvi konce-sije za gospodarjenje z div-jadjo, po predlaganem zako-nu naj bi jo imeli le pri prvi podelitvi, na vseh naslednjih pa naj bi jo dobila lovska organizacija, katere večji del članov so lastniki kmetijskih

zemljišč in gozdov oz. člani s stalnim bivališčem na ob-močju lovišča. Predlagana rešitev je kompromis med odločitvijo ustavnega sodiš-ča, ki je zavzelo stališče, da mora država spoštovati že pridobljene pravice doseda-njih upravljavcev lovišč, in zahtevami lastnikov zemljišč po lovski pravici. Koncesija se bo podeljevala največ za deset let, za razliko od seda-njega zakona, ki določa naj-manj dvajsetletno koncesij-sko obdobje. Po novem naj bi tri četrtine koncesijske da-jatve dobil državni proračun, četrtino pa občine.

Predlagani zakon ureja tudi lov z lokom v lovnih oborah in lov s sokoli, omo-goča lov na polhe brez nav-zočnosti lovca, poenostavlja izračun koncesijske dajatve, združuje dolgoročno lovsko in gozdarsko načrtovanje in odpravlja dovoljenja za po-stavitev obor za divjad.

KRANJ

Ugodna posojila ribniškega sklada

Javni sklad za regionalni razvoj, v javnosti bolj znan kot rib-niški sklad, bo objavil javni razpis za naložbe v osnovno kmetijsko pridelavo, to je za gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin, nakup ali zakup strojev in opreme, nakup zemljišč (z izjemo zemljišč za gradnjo) in za pokritje sploš-nih stroškov, ter še javni razpis za naložbe v predelavo in tr-ženje kmetijskih pridelkov. Posojilojemalec bo lahko zapro-sil za posojilo v višini od pet tisoč evrov do dva milijona ev-rov. Obrestna mera bo od Euribor -1- 0,25 odstotka do Euri-bor 1 odstotek, moratorij na začetek odplačevanja posoji-la bo do pet let, skupna odplačilna doba pa do dvajset let. Ker ugodna posojila regionalnega sklada spadajo med dr-žavne pomoči, bo prosilec lahko začel z naložbo šele po-tem, ko bo pridobil sklep o odobritvi posojila. C. Z.

IguBgANA

Ribiško zvezo bo še naprej vodil Borut Jerše

Sladkovodni ribiči so na prvi seji nove skupščine Ribiške zve-ze Slovenije izvolili novega predsednika, upravni in nadzorni odbor ter člane arbitraže. Borut Jerše, ki je predsednik zveze že od leta 1994 dalje, jo bo vodil tudi naslednjih pet let, v upravnem odboru pa bodo poleg njega še Milan Berlot, Zvonko Furman, Bojan Javornik, Boštjan Lah, Slavko Lasnik, Anton Kosi, Peter Šolar, Oorde Vučkovič in Miro Zoreč. C. Z.

Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori o življenju "vihamika". ki ga je življenje premetavalo in utrdilo.

Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj je največ dogaja prav v naših krajih.

Prvi Slovenec, kije bil dvakrat zaprt na Golem otoku.

Cena za bralce

Gorenjskega glasa z

20% popustom samo

SADOVAN Huurt

V I H A R N I K MA RAZPOTJIH ČASA

23,2 EUR

Denar od zemljišč za naložbe Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce je lani del izrednih prihodkov od prodaje zemljišč namenila za naložbe, del pa se odraža tudi v 183 milijonih tolarjev čistega dobička.

CVCTO ZAPLOTNIK

Lesce - Člani zadruge so na četrtkovem občnem zboru sprejeli poročila o lanskem poslovanju in spremenili za-družna pravila, s katerimi so tudi ukinili obveznost za-družnikov, da morajo za pet-ino vrednosti zadrugi proda-nih pridelkov kupiti v za-družni trgovini kmetijski re-produkcijski material. Kot sta na zboru povedala pred-sednik zadruge Edo Podjje-čan in direktor Emil Peter-nel, je zadruga lani imela 1,7 milijarde tolarjev prihodkov, od tega prvič iz tekočega po-slovanja več kot eno milijar-do tolarjev, približno 7 0 0 milijonov tolarjev pa je bilo izrednih prihodkov od pro-daje zemljišč, ki so bila na-pačno prenesena na sklad kmetijskih zemljišč ali so jih že uporabljali drugi. Tekoče poslovanje je bilo pozitivno, z izrednimi prihodki so fi-nancirali naložbe, delno pa so se odrazili tudi v dobičku, ki je po plačilu davkov znašal 183 milijonov tolarjev. Na posestvu Poljče so dokončali distribucijski center za pro-

Predsednik Edo Podpečan Direktor Emil Peternel

dajo mleka in povečali jamo za gnojevko, na obeh pose-stvih, Poljče in Bled, so kupi-li nekaj nove kmetijske me-hanizacije, v sadovnjaku Resje so nabavili stroj za pre-biranje sadja ... Do konca le-tošnjega leta naj bi v Lescah obnovili in dogradili poslov-no stavbo, v kateri bi pridobi-li dodatne prostore za kme-tijsko svetovalno službo in Deželno banko Slovenije ter uredili nove prostore za kra-jevno enoto zavoda za gozdo-ve. Za izgradnjo načrtovane bioplinske elektrarne v Polj-čah so pridobili že skoraj vsa

soglasja, podpisali pismo o nameri za ogrevanje centra za obrambno usposabljanje in psihiatrične bolnišnice ter ustanovili podjetje Energeti-ka, ki se bo lahko potegovalo tudi za državni denar.

Za desetino povečali prodajo mleka v Italijo

Med pomembne dosežke štejejo tudi to, da jim je vse odločbe za razlastitev zem-ljišč na trasi avtoceste uspe-lo nadomestiti s pogodbami za zamenjavo zemljišč s skladom kmetijskih zem-

ljišč in gozdov, s tem pa so omogočili tudi nadaljnji ob-stoj posestev in ohranitev zakupnih razmerij s zadruž-niki. Posestvo na Bledu bodo kljub zapletenim last-niškim razmerjem in pros-torskemu načrtu, ki na tem območju predvideva izgrad-njo term, zaenkrat ohranili, hkrati pa bodo poskušali pri-dobiti pretežni del zemljišč v last in jx>sest. Prodajo mle-ka v Italijo so lani povečali za desetino, na 33,9 milijona litrov, pri tem so dosegli ceno, ki je za liter mleka s štirimi odstotki mlečne maščobe znašala od 32,8 do 34,1 centa. Poleg mleka z za-družnih posestev in od čla-nov zadruge so vse leto pro-dajali v Italijo mleko z ob-močja K Z Cerklje in K Z Grosuplje, do konca lanske-ga marca tudi od Mlekopa in K Z Naklo, zdaj pa se o tem dogovarjajo še z eno od šta-jerskih zadrug. Ena od itali-janskih mlekarn jim za pla-čilo mleka dolguje 1 70 tisoč evrov, vendar so prepričani, da bodo glede na bančne ga-rancije ta denar dobili naj-kasneje septembra letos.

Tu je čisto drugačen svet Ko je Stane Lotrič, gospodar na Petračevi kmetiji in član sveta gorenjske kmetijsko gozdarske zbornice pred nedavnim povabil svet na sejo na Jamnik, je svetnikom želel pokazati predvsem veliko razliko med nižinskim in hribovskim kmetijstvom.

CVETO ZAPLOTNIK

Jamnik - Da bi jim to prikazal "v živo", mu je preprečilo vreme, a navzoči so verjeli tudi njegovim besedam, iz-rečenim za mizo na podu: "Tu je čisto drugačen svet. Na ravnem ni nič, vse je v strmini, najhujša je 80-odstotna. Veliko je še ročne-ga dela, s posebej prirejeno kosilnico lahko kosimo le to-liko časa, dokler zaradi pre-velike strmine ne začne bru-hati olja, za nakup drage, specialne hribovske kosilni-ce ni denarja ..." Branko Rav-nik, generalni direktor direk-torata za kmetijstvo na mi-nistirstvu za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, se je strinjal z ugotovitvijo o "dru-gačnem svetu", pojasnjeval, da država že pomaga hribov-skim kmetijam in išče še nove oblike pomoči, a ven-darle ostal realen: "Samo na državo ne gre računati, vsak sam mora najti rešitev, po-slovno priložnost..."

Stane Lotrič jo je na kme-tiji, ki na nadmorski višini

Stane Lotrič z Jamnika

8 6 0 metrov obsega devet hektarjev kmetijskih zem-ljišč in sedemintrideset hek-tarjev gozda, deloma že na-šel. Ob delu na kmetiji se ukvarja tudi z gozdarskimi storitvami, s posekom in spravilom lesa, že tretje leto dela na Jelovici za blejsko gozdno gospodarstvo, v glavi pa ima načrte, ki jih zdaj jav-

no še ne želi razkriti. Na kmetiji že v preteklosti nišo uporabljali mineralnih gnojil in kemičnih pripravkov, zato so se leta 2 0 0 0 lahko brez te-žav preusmerili v ekološko kmetovanje. Pridelujejo sad-je in zelenjavo ter redijo de-vemajst koz. Nekaj časa so iz kozjega mleka izdelovali tudi mlečne izdelke in jih proda-

jali, zdaj so to opustili, koze imajo le še za to, da "pokosi-jo" bregove. "Problem ni bila prodaja, ampak cena, ekono-mika. Čeprav je med klasič-nim in ekološkim pridelkom tako velika razlika, kot bi pri-merjali fičota in ferarija. po-tirošniki te razlike v kakovosti in vloženem delu še niso pri-pravljeni plačati," pravi Stane in poudarja: "Takšne hribov-ske kmetije bodo imele per-spektive, ko jim bo država za to, ker negujejo pokrajino in ohranjajo poseljenost, zago-tavljala preživetje in obstoj, vse. kar bi pridelale, pa naj bi bil le dodatek. Sedanje držav-ne podpore nam tega ne za-gotavljajo. Ni bojazni, da bi kar odšli od tukaj, preveč smo navezani na zemljo in na kraj, a opustili bomo ob-delovanje in se usmeril i v druge dejavnosti." Sociali-stične izkušnje so še žive, na Petračevi kmetiji se je tedaj zaraslo dve petini zemljišč, sedanji rod obstoječe stanje vzdržuje, a ob tem. ker ni ekonomike, se tudi sprašuje: do kdaj in za koga ...

F I N A N C E cveto.zaplotnik@g-glas.si 1 9

Trdno na drugem mestu Zavarovalna družba Adriatic Slovenica se je lani še utrdila na drugem mestu v Sloveniji.

CVETO Z A P I O T N I K

Ljubljana - Delničarji zavaro-valnice so se na skupščini prejšnji teden seznanili s po-slovanjem v minulem letu, sklepali pa so tudi o uporabi bilančnega dobička, ki je ob koncu minulega leta znašal 23,2 milijona evrov oz. 5 ,6 milijarde tolarjev. Po odločit-vi delničarjev ga bodo 1 0 mi-lijonov evrov oz. 2,4 milijar-de tolarjev namenili za izpla-čilo dividend, ves ostali dobi-

ček pa bo ostal nerazporejen in bodo o njem odločili v na-slednjih letih. Delničarji bodo prejeli 1,5 evra oz. 359 tolarjev bruto dividende na delnico.

Zavarovalnica je lani uspešno poslovala, zbrala je več kot 233 milijonov evrov (55,9 milijarde tolarjev) pre-mije, s S m e r se je še utrdila na drugem mestu v Sloveni-ji. Čiste zavarovalno tehnič-ne rezervacije, ki zavarovan-cem zagotavljajo varnost, je

povečala n a 223 milijonov ev-rov oz. 53 milijard tolarjev, ustvarila pa je 13,4 milijona evrov oz. 3,2 milijarde tolar-jev čistega dobička. V letošnji prvi polovici leta je po neu-radnih podatkih zbrala 126,2 milijona evrov bruto premije in obračunala za 88,3 milijo-na evrov škode. Največjo rast je beležila pri življenjskih za-varovanjih, saj je zbrala dve jsetini premije več kot v lan-skem prvem polletju. Zava-rovancem je letos ponudila

novo naložbeno življenjsko zavarovanje Vitafond nalož-beni paketi, novo življenjsko zavarovanje z jamstvom glavnice in z enkratnim vpla-čilom premije Azija Garant Plus in novo kasko zavarova-nje s 24-umo asistenco, no-vost pa bo tudi kreditno zava-rovanje Kredit AS, s katerim se bo posojilojemalec lahko zaščitil za primere, ko zaradi izgube službe, invalidnosti ali smrti ne bi mogel več od-plačevati posojila.

Razrešili upravo Vzajemne Nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice Vzajemna je na četrtkovi seji razrešil upravo.

CVETO Z A P L O T N I K

Ljubljana - Nadzorni svet je v četrtek na zahtevo agencije za zavarovalni nadzor sicer razrešil upravo - predsednika Marka Jakliča in člana Fran-ca Henigmana, vendar bo ta, kot so sporočili iz Vzajemne, ostala na čelu zavarovalnice do odločitve vrhovnega so-

dišča o pritožbi na odredbo in odločbo agendje. Agenci-ja je namreč zahtevala od nadzornega sveta razrešitev uprave, ker zavarovalnica o spremembi statuta oz. o za-prtju računa z vpisanim last-n išk im deležem v kapitalu družbe ni pravočasno obve-stila tudi svojih nekdanjih zavarovancev, torej tistih, ki

so prestopili h konkurenč-nim zavarovalnicam ali so medtem že umrli. Ker v Vza-jemni n a podlagi pravnega mnenja ene od avtoric zako-na o zavarovalništvu ocenju-jejo, da je zahteva agencije nezakonita, so na vrhovno sodišče vložili tožbo, v kateri zahtevajo odpravo odločbe in odredbe agencije. Finančne-

m u ministru Andreju Baju-ku so predlagali, da bi pred-časno razrešil direktorja agendje Mihaela Permana.

Ustavno sodišče pa je za-vrnilo pobudo Vzajemne za oceno ustavnosti enega od členov spremenjenega zako-na o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarova-nju, pri tem pa je opozorilo, da morajo zavarovalnice iz-plačati matematične rezer-vadje oz. rezervadje za sta-rost tudi zavarovancem, ki so na podlagi tržnih ponudb zavarovalnic preoblikovali doživljenjske pogodbe v dva-najstletne.

NLB bo izdala za sto milijonov evrov novih delnic CVETO Z A P L O T N I K

Ljubljana - Nadzorni svet Nove L jub l janske banke (NLB) je na sej i v s redo sprejel sklep o dokapitaliza-d j i banke v višini 1 0 0 mili-jonov evrov. Baiika bo za to vrednost izdala nove delni-ce in jih najprej prednostno (glede na sedanje lastniške deleže) ponudila obstoje-č i m de ln ičar jem. Č e ne bodo kupih vseh, bo pre-ostale javno ponudila zain-teres i ranim vlagatel jem. Denar bo porabila za širitev skupine NLB v Sloveniji in na tujih trgih.

Od včeraj je uprava NLB petčlanska in jo poleg pred-

sednika uprave Marjana Kramarja sestavljajo še člani Matej Narat, CIaude Deroo-se, Alojz Jamnik in Miran Vičič. Predzadnji dan avgu-sta bo skupščina delničarjev, na kateri bodo sklepali tudi o predlogu, da bi za izplačilo dividend namenili 31,6 mili-jona evrov, to 4 , 1 1 evra na delnico ali skoraj dve tretjini več kot leto prej. Skupina NLB, Id šteje že 6 0 članic na 18 trgih, je lani ustvarila re-kordnih 154 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, v letošnjih prvih petih mese-cih pa že skoraj 1 1 9 milijo-nov evrov. Vse članice skupi-ne so v tem obdobju poslo-vale z dobičkom.

IjusgANA

Na Ljubljanski borzi spet porast tečajev

Medved, ki je po obdobju visoke rasti delniških tečajev na Ljubljanski borzi naznanil padanje tečajev, je "lomastil" le kratek čas, vsega tri dni. V četrtek so se tečaji spet občutno zvišali, porast pa se je nadaljeval tudi v petek. Slovenski blue chip indeks SBI Top je v četrtek porasel za 5,16 odstot-ka in v petek še za 1,73 odstotka, Slovenski borzni indeks SBI 2 0 v četrtek za 4,67 odstotka in dan kasneje za 1,78 od-stotka, indeks investicijskih skladov PIK pa v četrtek za 4,28 in v petek za 0,9 odstotka. Delnica Istrabenza je v četrtek "poskočila" kar za 13,5 odstotka, Petrola za 9,5 odstotka in Telekoma Slovenije skoraj za 6 odstotkov, v petek sta med bolj prometnimi delnicami največ pridobili na vrednosti del-nica Save, 5,6 odstotka, in Žita, 4,9 odstotka. C. Z.

PREjEU SMO

v stečaju hranilnice nič novega

Ker je sUčaj HKS Sloven-ske hranilnice in posojilnice p.o. Kranj voden izredno za-pleteno in v marsičem neza-konito in predvsem nepre-gledno, zaradi česar teče množica sodnih postopkov, novinarju Simonu Šubicu ni bilo možno natančno in ob-

jektivno poročati s srečanja upnikov hranilnice 26. juni-

ja 200J. Preveč je bil pod vplivom vtisa stečajnega upravitelja Toša (iz klana Tošev, Kučanovih prijate-ljev), kije natresel kar nekaj neresnic.

Ni res naslednje: 1. Hranilnica ni propadla,

temveč so jo oblastveno uki-nili z uvedbo nezakonitega stečaja.

2. Ni res, da je Vitomir Gros povezan z lastniki hra-nilnice, z njimi nisem ne v poslovni, ne kapitalski, ne so-rodstveni povezavi.

J . Ni res, da so tožbe vlo-žene le zoper Toša, zelo jas-no sem povedal, da so od-škodninske tožbe vložene zoper Toša, Šircelja, Go-renjsko banko in Republiko Slovenijo.

4. Ni res, da so tožbe vlože-ne le za eno milijardo tolar-

jev, temveč so vložene skupaj za približno eno in pol mili-jard tolaijev s pripadki.

5. Nisem krivde za stečaj pripisal "Udbi in komuni-stični mafiji, ker da nista imela nadzora nad hranilni-co". Taka podtaknjena mi tr-ditev je popoln nesmisel, saj

je popolnoma jasno vsem, da nadzor vrši Banka Slovenije, ne pa neke podtalne terori-stične skupine.

6. Tudi trditev v članku o dokapitalizaciji ni resnična, moja izjava je razvidna iz takrat prebranega teksta.

7. Ni res, da je Toš prodal terjatve Gorenjski banki na četrti dražbi, temvečjih je na tretji, pa Se to nezakonito, ker mora po ZPPSL izterjati terjatve sam.

8. Toševa trditev o zavlače-vanjih pa je zlonamerna, zlasti tista, ko trdi, da ga ustanovitelji prav zaradi tega tožijo. Gre vendar za prevelike denarje, da bi smel Toš tako otročje in spreneve-dajoče govoriti.

9. Tudi teksta pod sliko ni-sem izjavil, kot je napačno napisano pod sliko.

10. Tekst pod sliko zatrjuje, da naj bi bil na sliki ravnatelj hranilnice Domen Malenšek, vendar ga na sliki ni.

Sicer pa so se na srečanju upnikov znova dogajale raz-ne neslanosti, pri čemer je z leporečjem prednjačil prav Toš. Toš pri naštevanju tožb ravno za upnike najpo-membnejših ni naštel (proti Tošu, Šircelju, Gorenjski Ivanki, RS). Neresnično je iz-povedal, da je zoper njega ena tožba zaključena, spom-nil sem ga, daje le v pritož-benem rednem postopku. Prav taka je neresnično trdil, da je postopek za odvzem njegove licence v rednem po-stopku zaključen, čeprav še predobro ve, da teče redni po-stopek za odvzem njegove li-cence pred Upravnim sodiš-čem. Upnike je slepil, da je terjatve hranilnice prodal zato, da so sploh kaj dobili, čeprav je vedel, da jih mora izterjati in da bi upniki do-slej dobili že vse, če bi terjat-ve hranilnice sam izterjal. Skratka, stečajni upravitelj Toš je dokazal, da pravil ste-čajnega postopka ne pozna.

Sam sem na sestanku up-nikov prebral naslednje:

1. Leta in leta so razni za-peljanci in udbovski agenti vodili medijsko kampanjo proti SHP (primerjaj izjavo Z. Kavčiča iz GB, ki pravi, da mora banka delovati brez afer).

2. Leta in leta so nekateri vodili sodne postopke proti SHP, podpihovali medije, na koncu vse tožbe izgubili.

J . Jedro vedno istih ljudi je ob neupravičenem stečaju s strani Banke Slovenije (ki ni hotela nič slišati o poda-ljšanju roka za SHP moril-sko dokapitalizacijo) za-gnalo vik in krik in celo gro-zilo s smrtjo ljudem iz hra-nilnice. Zopet je bila vplete-na UDBA, oziroma ljudje iz njenega zloglasnega sez-nama.

4. Kučan je javno pozival h pogromu zoper SHP, ne-kritično so mu tedaj sledili mnogi, celo Janša, Podobnik Bajuk, ki so kasneje ob spo-znanju komunistične preva-re obmolknili.

5. Ves stečajni postopek Je voden po političnem interesu komunistov in njihovih sopo-tnikov vseh barv.

6. Vabljene priče s svojimi izjavami ne potrjujejo poli-cijsko - tožilsko - sodnega po-litičnega konstrukta.

7. V korist stečajne mase SHP se vodijo tri odškodnin-ske tožbe:

- proti RS - 500 milijonov SIT

- proti Tošu in Šircelju -300 milijonov SIT

- proti Tošu in GB - 6;o milijonov SIT + pp.^

8. Sodišče proti Tošu in Gorenjski banki noče izdati zamudne sodbe, čeprav bi jo moralo, ker ni odgovorila na tožbo (prodal ji je Toš - 800 milijonov SIT za 250 milijo-

nov SIT, pa še to kupnino je znižal ja - 10 odstotkov, ker

je med tem vnovčil nekaj ter-jatev, od kupnine je očitno odbil loo-odstotni znesek iz-terjanega ne diskontrtega - 25 odstotkov, za kolikor je ter-

jatve nezakonito prodal, kaj-ti zakon ZPPSL mu nalaga terjatve izterjati in ne dovoli prodajati.

9. Tožilstva nočejo obra-vnavati kazenskih ovadb zo-per Gasparija, Toša, Gorenj-sko banko in se skupaj s so-diščem trudijo ovadbe ne-upravičeno zavračati, zahte-vajo nemogoče dopolnitve oziroma dopolnitve celo tiste-ga, kar je tožilstvu že sporo-čeno. Tožilstva obravnavajo zadeve kot krajevno nepri-stojna.

10. Upniški odbor je slepo sledil stečajnemu upravitelju in stečajnemu senatu, ni se hotel vključiti v vložene od-škodninske tožbe in je očitno tudi druge upnike odvračal od tega edino učinkovitega sredstva za poplačilo (Anto-liča, predsednika upniškega odbora, sem sam obvestil o tem, a očitno tega ni hotel).

11. Tudi odvetniki upnikov niso razumeli, da morajo upniki pristopiti k tem trem tožbam in jim pristopa niso svetovali.

12. Upnikov in upniškega odbora ni zanimal seznam dolžnikov hranilnice. Go-renjska banka jih je za - 25

odstotkov vrednosti glavnice odkupila in že skoraj vse loo-odstotno s pripadki vred izterjala, namesto da bi to opravil Toš, kot mu veleva zakon ZPPSL. Če bi Toš to storil sam, bi bili upniki že vsi loo-odstotno izplačani.

ij. Zoper SHP stečaju se vodijo še nekatere pravde za-radi zelo verjetno škodoželj-no prerekanih terjatev, stro-ški rastejo, upniki bodo dobi-li manj.

14. Zoper Toša tečejo po-stopki za odvzem licence za opravljanje poslov vodenja stečajnih postopkov na Upravnem sodišču RS, ki še niso rešeni.

3J. Proti nekomunistom in njihovim znancem je dovo-ljeno pisati vsakršne laži, o nezakonitostih komunistov in njihovih sopotnikov nihče ne napiše ničesar, sodišča pa

jih ne preganjajo. Medtem sem izvedel, da je

Toš izgubil še eno pravdo za-radi samovoljnega prereka-nja terjatev in zato upnikom ponovno zmanjšat stečajno maso za sodne stroške!

Upniki moramo skupaj z lastniki hranilnice nastopiti proti nepravilnostim v stečaj-nem postopku!

Kranj, 2. julija 2O0y

V I T O M I R G R O S

20 ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT info@g-^as.si

KRANJ

N a G o r e n j s k e m 45 zlatih maturantov

Dijaki slovenskih srednjih šol s o včeraj izvedeli težko pričakovane rezultate letošnje mature. Na sponnladanski rok se je prijavilo 8256 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 7649 ali 92,65 odstotka, kar je nekoliko slabše kot lani. Zelo uspešno so maturo prestali dijaki gorenjskih gimnazij, saj se jih je med najboljše vpisalo kar osem. Vse možne točke so osvojili: Benjamin Bizjan iz Gimnazije Jesenice, Sandra jovič in Mateja Lavtar iz Gimnazi je Škof ja Loka, Matej Mavrič iz kamniške gimnazije ter Jure Avsec, Nika Kotnik, Jan Kralj in Maja Logar iz Gimnazije Kranj. j. P.

LJUBLJANA

Kurilno olje se je najbolj podražilo

Skladno z uredbo vlade so se danes opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena litra motornega bencina NMB 95 se je znižala za 0 ,001 evra in znaša 1,091 evra. Liter motornega bencina NMB 98 se je podražil za 0 ,003 svra in stane po novem 1 , 1 16 evra, liter d i z e l s k ^ goriva PL D-2 pa se je po-dražil za 0 ,004 6vra in stane po novem 0,993 6vra. Liter kuril-nega olja KOEL se je podražil za 0,007 evra in stane po novem 0,629 evra. J. K.

LJUBLJANA

Zlati znak za ministra

Na ministrstvu za obrambo RS je bila 12. julija 2 0 0 7 krajša slovesnost, med katero je minister za obrambo Kari Erjavec prejel najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak PZS sta izročila ministru za njegovo vsestransko pomoč slovenskemu planinstvu predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in podpredsednik Marko Coršič. S. S.

DOMŽALE

V D o m ž a l a h bo nov vrtec

Občina Domžale, ki aktivno rešuje prostorsko stisko predšol-ske vzgoje, je dva nova vrtca sprva nameravala graditi na ob-močju Doba in Preserij, ker pa zaradi težav pri odkupih zem-ljišč in komunalnem opremljanju gradnja na omenjenih loka-cijah še ne bo možna, so se zaradi želje po čim prejšnji rešitvi odločili za gradnjo novega vrtca. Novi vrtec bo zagotovil me-sto za 160 malčkov, vendar s tem zaradi velikega priseljevanja v občino razmere še vedno ne bodo povsem urejene. J. P.

Varujte se vročine T a teden nas je zajel vročinski val. D o sredine tedna se bo temperatura dvignila do 38 ctopinj celzija, v petek pa bo začela popuščati .

ELENA NOVAK

Kranj - V zadnjih dneh je tudi Slovenijo zajel pravi vro-finsld val. Na Agenciji RS za okolje nam je dežurni hidro-meteorolog Andrej Pečenko povedal, da bo vrhunec vro-činskega vala v sredo in če-trtek, ko lahko pričakujemo temperature do 38 stopinj Celzija. Možnost za nasta-nek neviht je zelo majhna, oziroma nična, saj se nad nami zadržuje izredno suh zrak. Proti koncu tedna pa se po današnjih kartah ka-žejo nekoliko nižje tempe-rature.

Na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani so nam povedali, da so na vročino še posebej občutljivi otroci do 4. leta starosti, starejše ose-be ter kronični bolniki. Sve-tujejo pitje tekočine, še ved-no je najboljša voda, vsaj dva litra na dan. Izogibati se je potrebno alkoholnim pija-čam, pijačam, ki vsebujejo kofein in velike količine slad-korja, in gaziranim pijačam. Tudi preveč ohlajene pijače niso dobra rešitev. Pozorni moramo biti pri uživanju

hrane, še posebej pri mesnih in beljakovinskih izdelkih. Sadje in zelenjavo pred za-užitjem dobro operemo.

V času vročine nosimo ohlapna oblačila svetlejših barv. Kožo zaščitimo s son-

čnimi kremami z visokim faktorjem. Zadržujmo se v zaprtih, hladnih prostorih.

Športne in fizične aktivno-sti omejimo na jutranje in večerne ure, spiti moramo več tekočine, tudi izotonične.

Pred vožnjo avtomobil pre-zračimo, med daljšo vožnjo si privoščimo postanke. Med vročino pa ne pozabimo na naše živalske prijatelje, tudi živali potrebujejo več tekoči-ne in senco.

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 0 4 2 0 1 4 2 00

Niro(ilo ič objdvo sp'ej(fr.dmo po ;«tefonu (M/201-<?-0D. fahtj 04/70).4M3 jI) osebno na Zoiiovi 1 »Hianju O! oo poin 4o sotiniflin m (tinU io 11.00 «rei C(M 09la»» In ponudb»rubiikl: tortno ujodnj.

J A N E Z R O Z M A N S . P . - R O Z M A N B U S , L A N C O V O 9 1 , 4 2 4 0

R A D O V L J I C A , T E L : 0 4 / 5 3 1 5 2 4 9 . FAX: 0 4 / 5 3 0 4 2 3 0

M A D Ž A R S K E T O P L I C E 9.8 • 12 .8 . , 23 .8 . - 26 .8 . , 3 0 . 8 - 5.9.; P E L J E Š A C -

M O R J E 2 1 .7 . - 28.7 . . 17 .9 . - 24.9. ; K O P A L N I IZLET I Z O U - 30 .7 .

O B V E S T I L A O D O G O D K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I G I A S O V

K A Ž I P O T B R E Z P L A Č N O SAMO E N K R A T .

PRIREDITVE

Prireditve na Bledu Bled - V Apropos cocktail bar v tem tednu vabi na različne prireditve. Danes ob 21 . uri bo nastopila Andrea Valeri (ki-tara - country, jazz, blues), v četrtek ob 20. uri bo cocktail večer z barmanom Alešem Petkom, v petek in soboto ob 20.30 pa bo nastopil DJ Goran (latino, country, bluegrass). Vstopnine ni, v primeru dežja koncert odpade. Več informa-cij na vww.apropos-bled.si .

Poletna šola pritrkavanja za mlade Veržej - Zavod v Marijanišču Veržej ter PGŠ šola in Vse-slovensko cerkveno pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine prirejajo 8. poletno pritrkovalsko glasbeno šolo, ki bo potekala od 22. do 29. julija v zavodu v Mari janišču v Veržeju. Informacije po tel.: 031 257 324 (Martin) in http://pritrkovalci.rkc.si/

Zanimivost i v mladinskem centru j e s e n i c e Jesenice • Na Kopališču Ukova bo v četrtek potekalo tek-movanje v plavanju. Vse delavnike, med 14. in 16 . uro, se nam lahko pridružite v igranju taroka, štafetni igri v vodi -'Brzina je moja vrlina', ali pa moči pomerite v zanimivem kegljanju z naslovom 'Podri vse, kar stoji". Danes ob 16 .30 bo brezplačna ustvarjalna delavnica 'Izdelovanja mozaikov iz keramičnih ploščic' s Katjo Frelih. Sredin večer od 19 .

ure dalje bo tematsko obarvan (Kuba). V petek ob 17. uri bo na igrišču OŠ Toneta Čufarja potekal turnir v košarkarskih trojkah ter športne igre. Prijave ekip b o m o zbirali na s a m e m prizorišču, takoj ob 17. uri. Z ustvarjalnimi delavni-cami b o m o poskrbeli tudi za v s e umetniške duše , prav tako pa bodo našim najmlajšim na voljo animacijske igre. V primeru dežja bo prireditev odpadla. MC jesenice v s e osnovnošolke in osnovnošolce vabi na Poletno šolo raču-nalništva, Mini plesni tečaj in Poletno ustvarjanje (brez-plačne ustvarjalne delavnice). Več na wwv/.mc-jesenice.si. Lahko se udeležite tudi tečaja šivanja z j a sno Oordevič. Pri-jave na 04/588 4 6 80 , 04/588 46 81 in na mcj-info@sio l .net do 6. julija, v primeru prostih mest še na prvi dan tečaja.

IZLETI

v Priekijo in Prekmurje Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica organizira izlet v Priekijo in Prekmurje, ki bo v soboto, 28. julija, z odhodom avtobusa izpred Toporša na Mlaki ob 6.50. Avtobus bo pot-nike pobral še na avtobusnem postajališču na Golniški cesti in pred Laknerjem na Kokrici. Cena izleta je 25 evrov. Spre-jem prijav v torek, 24. julija, med 9. in 10. uro, v društveni pisarni v Domu krajanov na Kokrici. Informacije po tel.: 041/256 811 . Vabljeni!

P R O S T A D E L A ŠTUDENTJE,DIJAKI www.m&kranj.si

Dogajanje v Kranjski Gori Kranjska Gora - V času od 21 . do 28. julija v Kranjski Gori pripravljajo posebno ponudbo osvežitve. Ponudba velja za hotele HIT Holidays (Kompas, Larix in GH Prisank). Do 22. julija bo pred Grand hotelom Prisank igrala živa glas-ba, jutri bo pred cerkvijo ob 20 .30 letni koncert domačega mešanega pevskega zbora z gosti iz Radovljica, v četrtek bodo ob 20. uri. v GH Prisank karaoke, v hotelu Alpina v Pub legende bo ob 20. uri pivski plesni večer s s lovensko

narodno glasbo, ob 2 0 . 3 0 pa bo pred cerkvijo igral ansam-bel Zreška Pomlad. V petek bo na terasi gosti lne Oštarija ob n . uri živa g l a s b a , ob 2 0 . 3 0 na trgu pred TlC-om zaigral Jazz duet, ob 2 1 . uri pa bo v Hotelu Alpina večer sa l se . v soboto bo ob 1 1 . uri pred cerkvijo potekal otroški p r o g r a m , pred Oštar i jo pa bo igrala živa g lasba , pred gas i ln im d o m o m pa bo ob i8 . uri gas i l ska vese l ica , v hotelu Larix bo ob 19. uri Mexico show, ob 20. uri pa bo v hotelu Alpina spet igrala živa glasba. V nedeljo bo poleg žive g lasbe na terasi Oštarije ob n . uri potekal tudi spoz-navni večer z živo g lasbo v hotelu Alpina, ob 2 0 . 3 0 pa bo pred cerkvijo fotoprezentac i ja Juli jskih Alp in Kranjske Gore .

Izleti društva upokojencev Kranj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Strunjan, ki bo 8. avgusta. Odhod s posebnim avtobusom ob 7. uri izpred Creine, domov se bomo odpeljali ob 18. uri. Z vami bo Anton Plut. V ceni, 24 evrov, je všteto: prevoz, kopanje, kosilo, zavarovanje in organizacija izleta. Prijave z vplačilom od 18. julija dalje v pisarni DUK do zasedbe mest v avtobusu. Prijazno vabljeni! Vabi tudi na pohod na Plani-no Krstenico in pl. v Laze, ki bo 26. julija s posebnim avto-busom ob 6. uri izpred Creine. Vodniki bodo Marjan Mi-helčič, Matija Retelj In Jože Trilar. Prijave z vplačili v društveni pisarni do 23. julija. Cena je 1 1 . evrov. Drugi po-hod pa bo 2. avgusta, na Rodico. Odhod s posebnim avto-busom ob 7. uri izpred Creine. Vodnika bosta Marjan Mi-helčič in Matija Retelj. Prijave z vplačili v društveni pisarni do 30. julija cena je 1 0 evrov.

KONCERTI

Koncert deškega zbora zborovske šole M. I. C l inka Adergas - Župnija Velesovo vabi na koncert deškega zbora zborovske šole M. 1. Clinka, ki bo v nedeljo, 22. julija, ob 20.30 v velesovski župnijski cerkvi v Adergasu. Zapeli bojo ruske narodne pesmi in pesmi z ruske liturgije. Prispevek za koncert je 10 evrov. Prodaja: župnijski urad Velesovo in dve uri pred koncertom pred cerkvijo.

KAŽIPOT, MALI OGLASI info<§)g'glas.si 21

RAZSTAVE

Egipt v naši kleti Kran j - D a n e s o b 2 0 . uri b o s t a G o r e n j s k i m u z e j in A r h e o l o š -

ki m u z e j Iz Z a g r e b a o d p r l a r a z s t a v o v M e s t n i h i š i v K r a n j u z

n a s l o v o m E g i p t v n a š i klet i .

Odprtje razstave oblikovalke v steklu Trž ič - V Četrtek o b 1 9 . uri b o v Ga ler i j i Atrij o b č i n e T r i i Č o d p r t -

j e r a z s t a v e A n d r e j e A r b i t e r S t e k l e n e I m p r e s i j e . R a z s t a v a b o n a

o g l e d d o 7 . a v g u s t a , o d p o n e d e l j k a s o p e t k a m e d 8 . in 1 2 . u r o

t e r 1 4 . in 1 8 . u r o , o b s o b o t a h p a m e d 8 . in 1 2 . u r o . I n f o r m a c i j e :

T u r i s t i č n o p r o m o c i j s k i in i n f o r m a c i j s k i c e n t e r T r ž i č , tel . : 0 4 / 5 9

7 1 5 3 6 ali 0 4 0 / 3 3 3 3 8 0 ( A n d r e j a A r b i t e r ) .

PREDSTAVE

Kekec je pač Kekec Studenec pri D o m ž a l a h - K u l t u r n o d r u š t v o M i r a n J a r c Š k o c i j a n

v a b i n a o g l e d k o m i č n e d o m a Č e p r e d s t a v e z a m a j h n e in ve l ike

o t r o k e , K e k e c j e p a č K e k e c . P r e m i e r a b o v p e t e k o b 2 1 . uri ,

p o n o v i t v e p a b o d o 2 1 . , 2 2 . , 27 . , 28 . juli ja o b 2 1 . uri. in 2 4 . , 25 . t e r

2 6 . a v g u s t a o b 2 0 . 3 0 . P r e d s t a v e si o g l e j t e v p o l e t n e m g l e d a l i š č u

n a S t u d e n c u pri D o m ž a l a h . V s t o p n i n a z a o d r a s l e j e l o , z a o t r o k e

d o 15 . leta p a 5 e v r o v . I n f o r m a c i j e : w w w . d r u s t v o - m i r a n j a r c . s i .

Otroški poletni Kiselstein Kranj - N a g r a d u K i s e l s t e i n b o v č e t r t e k o b i 8 . uri n a s t o p i l

č a r o v n i k G r e g a , v s o b o t o o b l o . uri b o p r e d s t a v a M o ž i č e k m e d

d i m n i k i l u t k o v n e g a g l e d a l i š č a Labir int , n a s l e d n j i če t r tek p a b o

o b 1 0 , uri l u t k o v n o g l e d a l i š č e Kran j u p r i z o r i l o R d e č o K a p i c o .

V e č n a www. lgkran j .com.

[ Z A P O P O L N P R E G L E D SI O G L E J T E W W W . G O R E N J S K I G L A S . S I / K A Z I P O T

KOVINTRADE METAL d. o. o., Jesenice

zaposli 3 delavce (m/ž) In sicer

1. rezalec NC: Zahteve: strojni tehnik ali druga tehnična smer z opravljenim pripravništvom ali ključavničar, orodjar oz. dnjga ustrezna izo-brazba kovinske stroke, ter 2 leti delovnih izkušenj Umik: dvo- ali večizmensko delo Zahtevane telesne sposobnosti: oster vid. ročne spretnosti, fizična moč

2- pomočnik rezalca NC: Zahteve: ključavničar, orodjar ali druga ustrezna Izobrazba kovinske stroke Umik: dvo- ali večizmensko delo Zahtevane telesne sposobnosti: oster vid, ročne spretnosti, fizična moč

Za obe delovni mesti je zaželen izpit za upravljavca viličarja, izpit za vodenje žerjava s tal ter delovne izkušnje. Prijave bomo zbirali do vključno 30. 7. 2007 na naslov Kovintrade Metal d. o. o.. Cesta železarjev 8 ,4270 Jesenice, s pripisom "KADRI".

® Rciclio Triolcir G o r e n j s k a 96 M H z R A D I O Z A R A D O V E D N E

O S M R T N I C A

Tisti, ki ga imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč je...

U m r l je n a š l jubl jeni m o ž , oče in dedi

M I L U T I N STANKOVIČ u n i v . dipl . inž . tekst , t e h n o l o g i j e

P o g r e b b o jutr i , v s r e d o , 18 . jul i ja 2 0 0 7 , o b 1 0 . ur i na k r a n j s k e m pokopa l i šču .

Žalujoči: žena Marija, otroci Darko, Bojan in Željka z družinami

LOTO

Rezultati 56. kroga . - 15 . julija 2007

4. 6, 9, n . 24, 33, 34 in 16

8. 5. 2. 7. 3. O

Predvideni sklad 57. kroga za Sedmico: no.ooo EUR

Predvideni sklad 57. kroga za Lotka: 133.000 EUR

K.R. NEPREMIČNINE Lesce d.0.0., Begunjska 2 GSM: 041/436-544, 041/423-511

Prodamo: KRANJ (BREC OB SAVI): Na zelo do-bri lokaciji na robu naselja. 1$ minut od Lj.. prodamo ravno sončno parce-lo v izmeri 1490 m2. na parceli je starejša hiša potrebna obnove ali rušenja. CENA: 180.000 EUR. POLJČE: Med Poljčami in Rodinami prodamo manjšo hišo, tloris 44 m2, primerno za bivalni vikend. Zgrajena do IL faze, parcela 1164 m2. odličen razgled, voda. elektrika. CENA: Ss-ooo EUR. ČRNIVEC: Na koncu naselja ob gozdičku prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 552 m2. Voda in elektrika na parceli. CENA: 125 EUR/ma.

www.kr-nepremicnine.s

gekkoprojekt nepremičnine

^ i . BritoT 79A. 4000 Kranj info- i>ep#geM(opro)ektsi

www.9ekk0prDjekt.si

04 2341 999 031 67 40 33

PRODAMO STANOVANJA KRANJ - CENTER: novogradnja tri-sobno duplex, 94^7 m2. I. 2006. 1. nadstropje in mansarda. Vseljivo ta-koj. Cena: 150.194,53 EUR. KRANJ - PWNINA \:2 + dvosobno. I. 78,101.19 mz, nadstropje 1./3, odlič-na lokacija, vsa infrastruktura, vsi pri-ključki. Cena 160.000 EUR. KRANJ - PUNINA II: enosobno, I.

33.55 nadstropje i./7, odlična lokacija, vsa infrastruktura, vsi pri-ključki, takoj vseljivo. Cena 80.000 EUR. PRODAMO HISO KRANJ - ČIRČE: samostojna. 210 m2.1.1937. obnovljena 2000. na par-celi 600 m2, odlična, mirna lokacija, zadnja v slepi ulici, CK • olje. vseljivo takoj, možnost dveh stanovanj. Cena 212.800 EUR. ODDAMO HlSO ŠENČUR : enostanovanjska hiša. I. 88. obn. 80,140 m2 bivalne površine na 500 ni2 parcele, takoj vseljivo. Cena 600 EUR/mesec. KUPIMO: GORENJSKA: Na Gorenjskem kupi-mo več zapuščenih kmetij. Plačilo ta-koj z gotovino. DODATNA PONUDBA NA:

www.gekkopro iekt .s i

STANOVANJA PRODAMO TRŽIČ - prodamo novo stanovanje v obrK>\Hjeni hiši, ki vsebuje lepoto kbsič-ne arhitekture, zlasti predd^e. Svoje vozib boste lahko parkirali na mestu, kjer so r)ekoč prenočil Napoleonovi ko-nji med pohodom proti Dunaju. Enosobno, 35 m2 z velikim balkonom, radi bi iztržili 53.000.00 EUR. KRANJ • prodamo večje dvosobno, domiselno spremenjeno v trisobno. Kuhinjo in dnevni prostor obsije jutra-nje sonce. Če imate dva otroka, bo lahko vsak imel svojo sobo. Dvosobno, IV. nadstr. 6242 m21. izd. 1978, cena 94.000.00 EUR

KRANJ - prodamo večje stanovanje z dvema balkonoma. Je prazno in takoj vseljivo. je delno opremljeno. Ima za-nimiv vhod v dnevni prostor. Dvosobno -t- 2 kabineta. 89 m2, VI. nadstr. L izd. 1978, postavljena cena 127.000,- EUR. SKOFJA LOKA • udobno dvosobno, z dobro razporeditvijo prostorov in po-poldanskim balkonom prodamo. Iz 8. nadstr. se lepo vidi Ubnik z okolico. Dvosobno, 61,26 m2, VIII. nadstr., I. tzd. 1984, postavljena cena 110.582,- EUR. H L S O P R O D A M O

Prodamo ne preveliko, prijazno, eno-družinsko hišo v zelenem okolju, da-leč od mestnega hrupa, v bližini Kam-niških Alp. Odličen zrak za pljuča in zdravilna klima. Nekoč je bik> v tem kraju z jezerom naravno zdravilišče. Terasa ponuja pomirjujoč pogled na gore Kočno. Crintovec. Skuto. Tu lah-ko živite ali pa prihajate na oddih. Po-noči se izvrstno spi. še posebej, če de-žuje in grmi. Parcela je ravna, 800 m2, hiša 170 m2. postavljena cena 280.000,00 EUR.

ZEMLJIŠČA PRODAMO • zazidljiva, kmetijska, gozd, itd. KRANJ - okolica, TRŽIČ - okolica. Škofja Loka. zazidlji-va. ravna parcela • večja ali več manj-ših, ki se nahajajo v bližini Cerkelj, proijamo.

vvww.mike<o.$i

^ i P D o m

i IDA doa

nepremičnine Ul. Juleta Cabrovška 34.4000 Kranj

email: info(g)ida-nepremicnine.si PE Kranj. Planina 03, Kranj

tel.: 04/2351 000. GSM 041/331 886, 051/391100. 04/2351 001

STANOVANJA PRODAMa KRANJ, SORUJEVO NASEgE: 27.18 m2, garsonjera, adaptirana I. 2006. VP/3 nad., CK. balkon, bližina šole. vpi-sano v zemljiško knjigo, vseljivo takoj, cena: 76.150 EUR (18.248.586 SIT). SKOFJA LOKA, FRANKOVO NASEgE: 58 m2. dvosobno, zgrajeno L1986. prt., dvosobno stariovanje preurejeno v tri-sobno stanovanje s 15 m2 atrija, cena: 123.000 EUR (29475.720 SIT). KRANJ, NAZORJEVA UUCA: 97 m2. štin-sobno, zgrajeno 1.1966.3. nad., stanova-nje je prostorno in svetb. Vseljivo 1. 4. 2008, cena: 130.000 EUR (31.153.200 SIT).

TRŽIČ, RAVNE: 76 m2, dvosobno, zgraje-no 1.1956. veliko dvosobno stanovanje, cena: 70.940 EUR (17.000.062 SfT). KRANJ, VAgAVČEVA UUCA: 74 m2, trisobno, v stavbi zgrajeni I. 1961, 3. nad., vseljivo 01.02.2008, v ceno vza-memo manjše stanovanje, prodamo brez provizije, cena: 110.000 EUR (26.360400 Sl^. KRANJ,gUBLJANSKA CESTA: 56,1 nru, trisobno, z^ jeno 1.1952. adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjski hiši, cena: 77.200 EUR (18.500.208 SIT). HISE PRODAMa KRANJ, VISOKO: i8o m2. samostana, adaptirana 1. 2007, 230 m2 zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska, v račun lahko vzamemo tudi stanovanje, parce-k>, cena: 185.000 EUR (44.333400 SIT). KRANJ - KOKRKIA: 421 mz. delavnica, zgrajena 1.1996.700 mz zemljišča, po-5k)vno stanovanjski objekt - vulkanizer-ska delavnica v obratovanju prosto-rno mansardno stanovanje (v 3. fazi -vse in$talacije}, cena; 342.180 EUR (82.000.000 SIT). PARCELE PRODAMa STTSKA VAS, K.O. SENTURSKA GORA: 590 in 574 mz, stavbrK) zemljišče, cena: 65 EUR/m2 (15.576 SIT). KRIŽE PRI TRŽIČU: 1.361 rrn. zazidljiva, zazidljiva parcela z ^dben im dovolje-njem za enostanovanjsko hišo. cena: 149.710 EUR ^5.876.504 SIT). POSLOVNI PROSTOR PRODAMa KRANJ - STOLPNICA: 83,94 rra, zgraje-na 1,1964.5./14 nad., pisarna, možn<»t uporabe tudi kot stanovanja, cena; 134.500 EUR (32.231.580 SIT). GARA2E: KRANJ, BLIŽINA ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ: 12 mz, garaža, zgrajena I-1963, vpisana v zemljiško knjigo, cena: 12.000 EUR (2.875.680 SIT). NAJAMEMO; Na^memo prostor v Kranju ali okolki primeren za avtc^alnico. KUPIMa Za znanega kupca kupimo dvosobno stanovanje na Planini I, cena do 90.0CX>.00 ERU. Za znanega kupca kupimo enoinpol-sobno stanovanje na Kovorski cesti v Tržiču. Kranj okolica kupimo kmetijsko zemljišče. Gorenjska kupimo stavbno zemljišče. Na obmo^u Gorenjske kupimo stano^ vanja, hiše in parcele Za več informacij nas pokfidte.

www.ida-nepremicnine.$

alpdomialpdom.sj T«L.: 04 537 45 0 0 wwwjlpdcm.si

AIpdom, Inženiring dil. Radovljica Cankarjeva uka 1 d£4a Radovljica. 510

• GRADNJA ZA TRQ • P08RB>0VAHIE • VPtSVZBHUliKOKNJIOO • 96EHmm • UPRAVUAfUElNVZDRŽEVAMlE • BOOEnKA

BLED: garsonjero prodamo. 17,1 mz. 1.1981.4. nad., balkon, klet. oprema. Cena: 70.940 EUR. BLED: enosobno prodamo, 33.53 m2, podstreha 1.S9 m2. klet 1,5 m2.1. 1975, 3. nad., balkon, takoj. Cena 105.000 EUR. RADOVLJICA; enosobno prodamo, 36.35 m2.1.1971. 3. nad., vsi priključ-ki, delna obnova in oprema. Cena: 92.000 EUR. BEGUNJE: dvosobno prodamo. 60.69 m2, I. 1987. 4. nad., balkon, klet, nadstrešek. Cena: 95.977 EUR. RADOVLJICA; trisobno prodamo. 79,89 mz, 2. nad., I. 1988. balkon, klet. Cena: 133.534 EUR. KRANJ: štirisobno prodamo. 94,1 mz, obnova 05, streha -t- žlebovi 06. 1. nad., stanovanje 82 mz, balkon 4.6 mz. klet 1,9 mz, drvarnica 5.6 m2. shramba. Cena: 146.052 EUR. RADOVLJICA: trisobno prodamo. 91,23 m2, visoko pritličje, naša no-vogr. 2007. dnevna soba + kuhinja jedilnica, spalnica, kabinet, kopalni-ca. terasa, klet. nadstrešek 4 park, mesto, vseljivo 08/07. Cena: 211.575 EUR.

RADOVLJICA: trisobno prodamo. 124.86 mz, visoko pritličje, naša no-vogr. 2007. dnevna soba -f kuhinja * jedilnica, spalnica, soba, kopalnica. wc. terasa, klet, nadstrešek -f park. mesto, vseljivo 08/07. Cena: 275.047 EUR. RADOVLJICA: trisobno oddamo. 72.3 m2. I. 1965. 4. nad., balkon, shramba, klet. dn^arnica. nadstrešek z^ avto. ck plin, vsi priključki, delna oprema, takoj. Cena: 300 EUR/me-sec + stroški. RADOVyiCA: hišo prodamo, obno-va 1987, pritličje 150 mz (petsobno s teraso), mansarda 160 mz (Šestsob-no, lasten vhod. savna, 2 balkona), klet 47 m2, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR. ŽIROVNICA: hišo prodamo, klet 40,9 m2,1. nad. 139.69 mz, mansar-da mz, starost 60 let. streha 2000. dvorišče, vrl, v pritličju je PTT Slovenije. Cena: 337581 EUR. ZG. SORICA pri Železnikih: hišo pro-damo. lahko za vikend, 86 m2. I. 2005, pritličje, 1. nad. in mansarda, savna, ck elektrika, z opremo, mima in lepa lokacija, vredno ogleda. Cena: 146.000 EUR. LESCE: poslovni prostor v Trgovsko poslovnem centru prodamo. 24 m2, j. 1999. medetaža. sanitarije, čajna kuhinja, police, takoj, za trgovino, pi-sano. Cena: 41.800 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru prodamo, pritličje, 78,zz mz, čajna kuhinja, sanitarije, razi. de-javnosti, naša novogr. 2005, takoj, prometna lokacija. Cena: 117.330 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru prodamo, medetaža, 83.96 mz, trgovina, izobraževanje, zdravstvo, servis, naša novogr. 2005. takoj. Cena: 115.864 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko poslov-nem centru prodamo, medetaža. 83.4 mz. razi. dejavnosti, naša no-vogr. 2005. takoj. Cena: 115.092 EUR. MOSTE pri Žirovnici: oddamo posl. prostore, mansarda cca. 320 mz. 12-67 m2, obnova 05, v celoti ali posa-mezno, mirne dejavnosti. Cena: 8 EUR/m2/mesec ••• stroški ddv. MEDVODE; oddamo posl. prostore, 176 mz, I. 1960. pritličje (2 pisarni, sanitarije. 3 skladiSča), klet (delavni-ca. 2 skladišča, garaža), razi, dejav-nosti. Cena: 1.500 EUR/mesec + stroški. POKLJUKA: mešani gozd prodamo, 15-973 Cena: 14.605 EUR.

www.a lpdom.s

GG mali oglasi

04/201 4247, e-pošta: malioglasi@g-glas.si

www.gorenjskiglas.si

novofr«dn)«. AdaptMtje. neprvmičntn«

ven um. o Britof 43. 4000 Kranj td./fir 04/a}4-J>50 gsm: 0}i/«4777 e-poiti: ildiia9v«num.s)

PRODAJA Zlato polje, Kidričeva, trisobno stan. 2 balkonom. 2/2, 71,5 mz. L 60. sončno, obnovljeno in opremljeno, vseljivo po dogovoru. VREDNO OGLEDA: 115.000.00 EUR. Britof, Voge, dvojček. III. podaljšana gr. faza, f^kleteno, na pare 222 in 279 mz, K+P+M. Vrtec, šola v bližini. Lepa lokacija. Cena; 178.000.00 EUR/enoto. Planina 1, enosobno stan.. 41.4 mz. I. 74, VP/7 pokrit balkon, klet. delno obnovljeno. Cena: 81.789,35 EUR. Visoko pri Kranju, stan. dvodružins-ka hiša. I. 87. parcela 630 m2, 200 m2 stan. pov./ nad., zamenjana stre-ha in CK 03. K+P+M. Cena 283758.97 EUR. ISČEMO enodružinske hiše v okolici Kranja, (Stražišče, Britof. Visoko) ter različno velika stanovanja za nakup in najem.

ifa gr^fSptr^t^f^l^

Tavčarjeva ulica 22. P.E. Stritarjeva ul. 4,4000 Kranj tel.: 04/2380 -430,04/2365-360

fax: 04/2365-365. e-poita: mfb^agentkranj.si

PRODAMa GARSONJERE KRANJ - PLANINA, prodamo gar-sonjero. velikost 38,60 mz, staro 34 let, delno obnovljeno pred enim le-tom, 3./4 nad., zastekljen balkon. CK - toplovod, spalni del ločen z la-melno zaveso, ostane leseni del ku-hinje. vsi priključki, vseljivost av-gust letos. CENA: 77.000.00 EUR (18.452.280,00 SIT). ENOSOBNA STANOVANJA BRITOF, prodamo enosobno stano-vanje s kabinetom, velikosti 46,85 mz. novogradnja. VP/a, balkon, par-kirno mesto pred objektom, klet. CK - olje. vsi priključki, kompletno opre-mljeno. vseljivo po dogovoru. CENA: 90.000.00 EUR (21.567.600,00 SIT). TRI- in VEČSOBNO STANOVANJE HRASTJE • CENTER VASI, proda-mo trisobno mansardno stanova-nje zgrajeno do III. podaljšane gr. faze brez predelnih sten, obsega celotno mansardo hiše v izmeri 90 mz, kontejnerski plin, vsi priključki do stanovanja, zraven pripada še kletni prostor v izmeri 4 m2, dva pripadajoča parkirna prostora in cca. 25 mz zelenice. Možnost pre-vzema takoj. CENA: 104.000,00 EUR (24.922.560.00 SIT). KRANJ - ŽUPANČIČEVA UL, pro-damo trisobno mansardno stano-vanje v dveh etažah, 79.05 m2, M/2 nad., staro 67 let. prenovljeno leta 2004. vsi priključki, kopalnica z kot-no banjo in tuš kabino. Vseljivo po dogovoru konec leta ali v zač. leta zoo8. CENA: 133.500.00 EUR (31.991.940,00 SIT).

HISE ŠKOFJA LOKA • SUHA • CENTER VASI, prodamo samostojno dvodru-Žinsko hišo. velikost stan. površine 380 mz, parcela 756 m2, stara 24 let, obsega: klet. pritličje, nadstropje in mansardo. zraven pomožni objekt • delavnica, v mansardi neizdelane dve sobi in kopalnica, balkon. CK • olje. vsi priključki, vseljivo po dogo-voru. CENA: 380.000,00 EUR (91.063.zoo.oo SIT). STRAŽISČE • BENEDIKOVA UL, prodamo samostojno hišo zgrajeno leta 1900, delno obnovljeno. Se v fazi adaptacije, velikost stan. površine 183 mz, parcela 370 mz. zraven gara-ža za en avto, balkon, terasa, CK • olje, vsi priključki, vseljivo po dogo-voru. CENA: 150.000,00 EUR (35.946.000,00 SIT). ZEMLJIŠČA SKOPJA LOKA - NA ROBU MESTA, prodamo štiri zazidljive parcele v iz-meri: 815.00 mz; 598.00 m2:692,00 mz in 687,00 m2, vse imajo lasten dovoz z vsemi priključki, gradi se ko-munalna infrastruktura, parcele so nekoliko v naklonu. CENA: zoo EUR/MZ (47-928.00 SIT/mz). Prodamo več stanovanj različne kva-drature v Kranju in okolici ponudba KUPIMO: Kupimo več različnih nepremičnin za že znane kupce. NA spletni strani:

www.»gentkranj.s

22 MALI OGLASI info@g-glas.si

FESST, d o. o., nepremičninska družba. Stritarjeva ulica $, Kranj. Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E.poSta: info®>fesst.si lntenr»et: VAVVV.fessLsi

STANOVANjA PRODAMO: KRAN) - Šoriijcvo naselje: garsonje-ra, VP/III, obnovljena 2006. 27.18 m2 + klet 4.1 m2, ZK. cena 76.150,00 EUR H8.248.5o0.00 SIT). KRAN) • Planina: enosobno, 34,5 m2, 4./4 nadstr., obnovljeno 1.2000. bal-kon. cena 89.000,00 EUR (21.327.960.00 SIT). KRANJ • Planina II: dvosobno. 68,39 m2, I. izgradnje 1988, obnovljeno, cena no.000,00 EUR (26.360. 400.00 SIT). KRANI - Planina II: trisobno. V. nad-stropje. 79,oo m2,1. izgradnje 1981, renovirano 2006. cena 125.000,00 EUR (29.955.000.00 SIT). KRANI. okolica: dvosobno, pritličje z atrijem, 48.30 m2,1. izgradnje 2001. vseljivo po dogovoru, cena 109.000.00 EUR (26.120.760,00 SIT). KRAN) - Drulovka: trisobno, l l . / t l naslr.. 86.20 m21. izgradnje 1988, re-novirano. cena 150.000,00 EUR (35.946.000,00 SIT). HISE P R O D A M O

KRAN) - PRIMSKOVO: stanovanj-ska, K-FP-FN+podstreha {2 x t r iso^ no). X 89.00 m2. parcela 355 m2, podkleiena, obnovljena 2007, 2 bal-kona. vseljiva po dogovoru, cena 265.000.00 EUR (63.504.600,00 SIT). ODDAJA V NAJEM BRNIK: dvojček - novogradnja, eden opremljen, drugi ne, najemnina za enoto 950.00 EUR + stroJki + varSči-na. Vseljivo. BREZJE • okolica: Jtirisobno stano-vanje (1/2 pritličja hiSe) za daljši čas, I. izgradnje 2000, nova opre-ma kuhinje, kopalnice in del dnev-ne, najemnina 500.00 EUR + stro-ški 4- varščina • za datjSi čas. Vselji-vo. (030/66-66-10).

www.fesst.si

r i l C T ' SUr r W v W I N/UORjtVA VUCA 12

— 4000KRiU«i NEPREMIČNINE 04/2811 000

RCAL ESTATE F««.: 04/ 02&'499 Email: kranj<3>svet-nepremlčnine.si http://www.svet-nepremičnine.si

STANOVANJA prodamo SKOPJA LOKA - Frankovo n.: dvo-sobno, 56,41 m2.1.1983.2. nad., ZK, adaptirano v celoti 2004. izredno lepo in okusno opremljeno stanova-nje. Cena 111.000 EUR. KRANJ - Zoisova ul.: trisobno, 78,93, 2. nad., nizek blok. izredna lokacija, mir. nova okna in kopalnica. CK-plin, 2 sobi. kuhinja, dnevna, balkon, shramba, ZK. urejen blok. Cena 134.181 EUR.

BLED • Dobe: 56,38 m2. dvosobno v 1. nad., balkon, razgled na grad, sončna iega, mirno okolje. L 1962, obnovljeno 1. 2002. Telefon, ADSL, KATV. etažna lastnina urejena. Cena 124.000 EUR.

KRANJ - Planina i : dvosobno, 62.05 m2,1. nad., I. 1976. prazno in takoj vseljivo. Hodnik, kopalnica, soba, dnevna, kuhinja, balkon, klet Cena 105.000 EUR. KRAN) - KoroJka c : dvosobno, cca. 41 mz v hiši, adaptirano 1.2005. last-ni vhod. t-2. drvarnica, klet. CK na olje. Ogied slik na naši spletni strani. VREDNO OGLEDA Cena 78868 EUR. KRANJ • Planina 1: trisobno, 80.84 m2. 3. nad., kompletno adaptirano 2006, ZK urejena, prostorno, lepo, urejen blok. Cena 121.000 EUR. KRANJ • Huje: 79.60 mz, štirisobno. zelo lepo in urejeno. I. 2005 v man-sardi večstanovanjske hiše, ima vse inštalacije in lastno CK na plin. Slike na našem spletu. Cena 133.534 EUR. POSLOVNI PROSTOR oddamo SKOPJA LOKA - center 98 m2 in 30 m2, pritličje. 1.1986, sanitarije, mož-nost predelave, za mimo dejavnost, za daljši čas. Cena: večjega PP 7.5 EUR/m2, manjšega PP 9 EUR/m2 • stroški. REDNO ZAPOSLIMO (m/ž) nepremičninskega posrednika z li» cenco ali najmanj višjo izobrazbo in željo po dodatnem izobraževanju.

www.svet-nepremicnine.s l

m P P R O J E K T

Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111

KRANJ • PLANINA 1: enosobno, 39 m2, 4 nad./4, obnovljeno I. 04. vsi priključki, zastekljen balkon, lepo vzddevano. Cena: 89.000EUR (21.327.960 SIT). KRANJ - PLANINA i : dvosobno. 68 m2. balkon. CK. svetlo stanovanje, funkcionalna razporeditev, lepo vzdrževano. T2 optika. Vpisano v ZK. Cena: 102.000 EUR {24.443.280 SIT). TRŽIČ: trisobno, 87 mz. 1. nadst./2, obnovljeno I. 2000. CK - olje, velika kopalnica, 2 balkona, odlična raz-poreditev, nadstrešek za avto. Cena: 110.000 EUR (26.360400 SIT). TRŽIČ - BISTRICA: trisobno. 94 mz, I. 80, balkon, loža, ločene sanitarije, dobra razporeditev, lepo vzdrževano. Cena: 122.000 EUR (29.236.080 SIT). BLED. KORITNO: zazidljiva parcela, 803 m2. sončna lokacija, s pogledom na okoliške hribe, mirna okolica, v neposredni bližini Bleda. Cena: 180 EUR/m2 (43-^35.20 SIT). ZA ZNANE KUPCE NUJNO KUPlMa V Šenčurju alt bližnji okolici parcelo 500-1000 m2. CELOTNA PONUDBA NA: '

www.mp-pro|ekt .s

LOIS^ n e p r e m i č n i n s k a

d r u ž b a < ZevrfScova ul 11. Kcan;. PE Stritarjeva ul 8.

Kfan/, icl 323. 04/2362890

HIŠE PRODAMO RADOVLJICA, okolica 3 km. nova atrijska enostanovanjska hiša 300 m2 (klet + pritličje -f mansarda), s prizidkom garaže, v pod. IV gr. hz\, na robu vasi, s prekrasnim razgle-dom, 863 m2 zemljišča. Visoki stan-dardi gradnje, razgiban in zelo funkcionalen tloris. Cena: 317.000 EUR.

STANOVANJE PRODAMO KRANJ, bližina AP. štirisobno, 84 m2. z balkonom. V. nad., kvalitetno adaptirano 2003, potrebno manjše dodelave. Cena: 127.500 EUR. KRANJ, planina I, v bližini športne dvorane, enosobno, 26.60 m2, letnik 1975, obnovljeno 2003, v 3. nad-stropju/3, opremljeno, takoj vseljivo. Cena: 68.800.00 EUR. KRANJ, v bližini kina Center, trisob-no. 88.60 m2 (96 m2). dva balkona, III. nad/III., obnovljeno 2000. svetlo, funkcionalni razpored. Cena: 116.000,00 EUR.

KRAN), Planina I. garsonjera 27 m2. letnik 1977. let. 1977, v 2. nad-stropju/7, opremljeno, hitro vseljivo. Cena: 67.600.00 EUR. KRAN), Planina I, dvosobno z dvema kabinetoma, letnik 1974. v 1. nad-stropju/7. dva balkona, potrebno ob-nove. prevzem možen takoj! Cena: 117.000.00 EUR. '

e - p o i t a : loman<|Pvolja.net

LOKA nepremičnine, d.o.o. Kapucinski trg 13, Skof]a Loka

Telefon: 04/50 60 300 GSM: 041/675-123

STANOVANjE prodamo: Sk. Loka • Partizanska, garsonjera, 20.4 m2. V. nad., deloma obnovlj., odlična lokacija. 1. 1970. Cena: 55.000.- EUR Hotavlje, štirisobno v hiši, 100 m2 upo-rabne površine. K+P+N. v celoti ob-novlj. I. 2000, c^»reml)eno. pokriti par-kirni mesti, vsi priključki. Cena: 125.000,- EUR. ZEML)ISCE prodamo: Sk. Loka • Virmaše, zazidljiva, ravna, sončna parcela, 940 m2, vsi priključ-ki so na parceli. Možnost takojšnje gradnje. Cena: 135,- EUR/m2. Sk. Loka - Brode, zazidij., ravna, sončna parcela. 502 m2. delno komun, opre-mljena. Cena: 90.- EUR/mz. HI SE prodamo:

Žabnka • Sutna, sa/nosto/na, starej-ša. 130 m2 uporabne površine, par-cela 406 m2. s prizidkom, deloma obnovlj. 1.1995. na olje. sončna, mirna lokacija. Cena: 135.000,- EUR.

www.loka-sp.s

Mali oglasi tel.: 2 0 1 4 2 4 7 , 2 0 1 4 2 4 9

fax: 2 0 1 4 2 13

e - m a i l : maMoglasi@g-glas.si

Mali oglasi se sprejemajo: za oiijavo v petek -v sredo do 13.30. in za ^ j a v o v toreK do pet-ka do 14.00! Delovni čas; od ponedeljka do peika neprekinjeno od 7 . - 1 5 . ure.

Rubrika

"Čisto zadnji hip". S to rubriko želimo pomagati na5lm bral-cem, ki se j im res mudi nekaj prodati, kupi-ti, najeti, oddati. Ogias za 10 rubriko lahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za peiek v četrtek prav tako do osme uie. Cena oglasa je 10 EUR, je enotna in ima največ 80 znakov - kupon ne veija. Objav-l ^ n je na začetku malih oglasov.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

ENOSOBNO stanovanje. 41 m2. Tržič Deteljica. « 040/399-473

700U3*

STANOVANJE 39,5 m2, staro mestno jedro, opremljeno, cena 64.600 eur. «041/895-904 Tooi**i

DVOSOBNO stanovanje. 58 m2, stre-ha za avto I. 1987. vpisan v 2K. cena: 91.800.00 EUR. « 041/603-352

ODDAM

MANJŠO SOBO v Radovljici, primer-no za študentko ali gostinko. 8 040/851-984 7005348

ENOSOBNO. opremljeno stanovanje samski ženski, v okolici Kranja. « 040/905-661 700&338

STANOVANJE. 80 m2 v okolici Kra-nja. prodam tiiadilnik Gorenje, samo-stoječ, « 04/20-42-135 7005368

DVOSOBNO stanovanje v Škofji Loki. «031/246-301. po 18. uri

/ 005443

DVOSOBNO stanovanje v hiši, 72 m2. vseljivo 1.9.. okolica Kranja, cena 200 EUR. « 04/253-13-17, do 9. ure

NAJAMEM TEHNIKA ŠOLA

HIŠE PRODAM

HIŠO. Kranj. 240 m2 stanovanjsko po-slovne površine, vrstna, končna, sonč-na lega. « 040/845-883 ?oo&4oe

KsKERNi N E P R E M I Č N I N E

Msisirov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/20213 53.202 25 66

GSM 051/320700. Email: infbŠ>k3-kern.si

MANJŠO, starejšo hišo 2 vrtom na par-celi 777 m2. pri Lescah, « 041/389-133 f0K*00

POLOVICO starejše hiše na Jesenicah in garažo, z velikim dvoriščem in vrtom, « 041/687-587 700S40?

KUPIM

VRSTNO HIŠO samostoino ali dvojček z nekaj vrta. v območju Kranja: Vodo-vodni stolp. Zlato polje, Stražišče, na Klancu, « 040/396-820 ;oowi«

ODDAM

HIŠO za daljše oMobje za spanje va-ših delavcev. « 041/670-379 700U20

ZA DALJŠE obdobje, na lepi lokaciji, v dolini Kok/e, novejšo hišo za stanova-nje ali vikend. « 041/670-379 700&419

ZAMENJAM

PRITLIČJE HIŠE z vrtom in garažo za manjše dvostanovanjsko z doplačilom. « 041/219-866 TOOMfti

POSESTI PRODAM

BRITOF - VOGE. stavbni pan^eli, 2x 556 m2. posamezno ali skupaj, komu-nalno urejeni. 150 EUR/m2. « 041/284-784 7005301

ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7.

4000 KRAN j TEL:04/23-8i-I20.

04/23-66-670 041/755-296, 040/204-661,

041/900-009 e-poSta: itd.neprcmkninc(^siol.net

wvAV.itd-plus.si

NJIVO ali travnik na relaciji Šenčur-Cerklje-Brnik. « 031/556-404

7006438

POSLOVNI PROSTORI PRODAM

TRGOVSKI LOKAL na dobri lokaciji. 73 m2. v Radovljici, « 041/671-986

700839?

ODDAM

SKLADIŠČNI prostor. 100 m2. na re-laciji Šk. Loka • Medvode. « 01/36-11-132 7005447

GARAŽE PRODAM

NADSTREŠEK 6x4x2.5 m s sidri, nnontažni. « 040/806-277 700M06

ODDAM

GARAŽO na Planini v Kranju, kasneje možen tudi odkup. « 031/334-525, 031/316-876 7oos«®o

GARAŽO 16 m2, Šk. Loka - Groharje-vo nas. za daljši čas, « 040/88-52-2 6 700643S

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

ODKUP, PRODAJA. PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d. o. o., Kranj. Savska 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-145. 031/231-358

7COS37«

FIAT Punto 1.2 SX, I. 02 klima, 1. last-nik. kov. moder, vsa oprema. « 041/787-050 rcos432

FORD ESCORT I. 97, 98.000 km. « 040/561-980 7oowte

8/»»ow PfspfOlfMk 10.4202 N»Wo PE Kr;in<sl(a c»ta 22.4202 Nakk)

PRODAJA IN MONTAŽA: - pnevmatike in platišča. - amortizerji THOHBOCT: hitri servis vozi • avtooptika. vse za podvozje vozil. - izpušni sistemi, katalizatorji f TBI.04/2S78 052 ^ ^ Http://www.aggantar.8l ""

FORD Fiesta 1.8 diesel. I. 91. 16.000 km reg. 11/07. 5 vrat. garažirana. cena: 750.00 EUR, « 040/285-748

?00643r

FORD FIESTA. I. 94 rdečo barve. « 041 /980-371 ?0053«)

NISSAN primera 1.6 GX, I. 97 reg. do 27.7.07. cena: 1.350.00 EUR. « 041/546-125 700S3W

OPEL Asira 1.6, 16V. I. 3/06. 30.000 km avt. klima. enjoy paket. kov. barva -metro, kot nov. « 041/673-852

70053?0

PRODAJA novih vozil SEAT, možnost ugodnega financiranja, Gorenjesavska 13. Kranj. « 04/23-67-340

SUZUKI Samurai 1.3, I. 96. 161.000 km beie barve, trda streha, cena: 2.500,00 EUR, « 031/207-733

7005371

TOVOTA karavan 2.0. diesel. L 98 ohranjen. « 040/942-826

700S290

GOLF III. I. 95, « 041/656-220 700&362

MOTORNA KOLESA PRODAM

MOTORNO KOLO 125 ccm. 6.700 km. prirejen za šolo voznika, primeren za hribovit teren, 040/282-4857005429

KUPIM

STAR MOPED Tomos ali Ponyexpres. lahko nevozen ali nekompleten. « 041/681-058 70054st

OVE rabljeni gumi motornega kolesa, dim. 18' X4.00 - profil ni pomemben. « 04/51-27-071 700634«

AVTODELI IN OPREMA PRODAM

GUME malo rabljene, nekaj tudi novih in jeklena platišča za razne avte, cena po dogovoru, 041 /722-625 700M54

OBA ODBIJAČA za R5 campus. no-barvana, cena po dogovonj. « 04/51-33-643 7oos42d

KARAMBOLIRANA VOZILA KUPIM

POŠKODOVANO VOZILO tudi totalka - ponujam največ, takojšen odkup, pre-voz. 031/770833 7006144

PRODAM PRODAM

OSEBNI računalnik, I. 99. komplet, cena 70 EUR. « 031/378-867

7005410

STROJI IN ORODJA PRODAM

ELEKTROMOTORJE različnih moči in razni elektroinštalacijski material. « 031/523-383 70054?»

GRADBENI MATERIAL

KNJIGE za vse 4 letnike ekonomski tehnik, ugodno. « 041/838-879

700637?

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

GUMUAST čoln Maestral 9S z motor-jem. moped APN 4. « 041/364-504

700636&

DVE dekliški kotesl na 18 prestav, lepo ohranjeni.« 040/282-122 700538©

TURIZEM NA KRKU oddam opremljen apartma. « 0590/12-905, 041/390-422

7005230

ODDAM apartma. 2 sobi. kuhinja. 4-5 ležišč, klima, cena 45 EUR na dan * 20 EUR 5. težišče. « 05/653-24-26

700S283

ODDAM apartmaje v Umagu. « 041/254-842 7006356

GRADBENI MATERIAL PRODAM

1 m3 suhih, jesenovih in 1 m3 hrasto-vih plohov, deb. 5 cm. « 031/706-3 5 8 7006162

MACESNOVE deske 50 in 25 mm In suha bukova drva. « 04/254-50-80

700643«

SMREKOVE bankine. deb. 8 cm, de-ske In plohe ter suha bukova drva. « 041/608-765

7006423

SUHE borove, žamanje. plohe, primer-ne za balkonske ograje. « 041/743-2 9 9 7006246

KUPIM

ODKUPUJEMO hlodovino smreke, jel-ke. lahko tudi sušice. « 04/510-95-5 0 7004443

STAVBNO POHIŠTVO O B L A Č I L A

UMETNINE, NAKIT PRODAM

SLIKE krajinem šopki, na platno, okvi-rjene od 50 EUR dalje. « 04/252-13-74 700M25

PRODAM PRODAM

DVOJE vhodnih, kovinskih, mrežastih zaščrtnih vrat, « 051/603-811

7006427

TERMOPAN okno z roleto dim. 140x120, « 041/846-937 7006376

KOMPLETNO gorenjsko, moško, na-rodno nošo. visoki škomji št. 42. « 031/796-004

7C064>2

KURIVO PRODAM

ŽIVALI IN RASTLINE

DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, « 041/718-019 700613«

SUHA bukova in mešana drva, pajek SIP na 4 vretena. hidravlični dvig. ugodno, Ljubno. « 031/309-747

7005286

SUHA bukova in mešana drva. « 04/25-60-224 7005307

SUHA bukova drva in bukove goli. možna dostava, ugodno. « 04/572-52-83 70064u

SUHA bukova drva. « 04/255-18-10 7006446

STANOVANJSKA OPREMA

VZAMEM dobrega psa čuvaja, « 040/886-209

7006389

NUDIM DOM nekajmesečnemu dol-godlakemu mucku, samčku iz bližine Radovljice. « 04/531-80-88

7006369

PRODAM

VSAK DAN sveže rezano cvetje gladi-ol. Smolej. Luže 22a. « 04/253-65-65.041/789-608 7006ifl0

KUPIM

PSA pasme papiton ali prosim za infor-macijo, kje se ga lahko dobi, « 031/253-703 7 005340

PODARIM

POHIŠTVO PRODAM

DNEVNO SOBO 5-delno omaro, dol 3.4 m. viš 1.-7 m. razgit>ana ter kljub-sko mizico in sedežno garnituro po ugodni ceni. « 04/25-55-310. 041/63-99-94

7006376

NOVO sedežno garnituro, višje naslo-njalo 220x380, cena 200 EUR, « 031/830-401 70064J3

SEDEŽNO garnituro in omaro d. 275, š. 55, V.200 cm, mizo in omarico za T V. odlično ohranjeno. « 031/510-7 6 0 700S308

GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

PRALNI stTOj in hladilnik Gorenje. « 041/878-494 7 0 0 6 3 «

PODARIM

PRALNI stroj v manjši okvari. « 04/512-78-10. 041/996-789

7005357

DOBRIM UUDEM podarimo mtadega črnega mucka. « 04/23-24-338

7006392

DVA mucka. ČB. dolgodlaka, stara dva meseca. « 041/382-225

7006262

LEPO pisanega mucka, dostava na dom. « 04/533-31-21

700544«

MLADE muce. « 041/754-547 7006387

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

BOJLER kromasti, 120 I. elektrika, centralna. « 041/722-573

7006360

VRTNA OPREMA PRODAM

MASIVNO, macesnovo, vrtno garnitu-ro z naslonjali, cena 440 EUR. « 031/411-145

7006270

CISTERNO za gnojevko 2200 i. Cret-na. « 04/25-71-084 /005453

NAKLADALNO prikolico SIP 17, celo ali po delih, lesene punte. « 051/625-877 7oo5i62

NAKLADALNO prikolico SIP 19 m3. tračni obračalnik SIP 205, molzni stroj Virovitica. « 041/295-306

7006264

POSMOJKE za vfačenje hk>dov s trak-torskim priključkom, ugodno. « 041/503-776 7005404

PUHALNIK Grič 4000 + 5 m cevi. « 031/456-937 700S386

SEKULAR za žaganje drva, « 04/204-65-78. 031/812-210

7006369

TRAKTOR MB trac 700 K. letnik 86, ohranjen, « 041/66&-309

7006026

KUPIM

OVIJALKO za ovijanje okroglih bal. « 041/503-776 7006403

MALI OGLASKI, ZAHVALE info@g'glassi 23

TRAKTOR Zetor. Untverzat ali Štore, iahko v slabšem stanju, plačilo takoj. «051/203-387 700S1M

PRIDELKI PRODAM

DOMAČE žganje. « 031/352-196 7005360

FEFERONE za vlaganje, « 040/336-3 2 6 7005433

JEDILNI krompir. « 041/584-048 700542«

KUMARICE za vlaganje. » 041/551-9 7 0 7005077

KUMARICE za vlaganje in rdečo peso. « 04/25-22-622

KUMARICE za vlaganje, a 041/500-8 6 0 700&37?

KUMARICE za vlaganje. 9 04/252-27-46. 031 /583-269 700538t

PŠENIČNO slamo na njivi, cca 0.6 ha, okolica Kranja, ugodno. « 040/383-7 3 3 7005444

SENO in slamo balirano v kocke, z do-stavo. 9 031/276-930

7005370

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

BIKCA simentalca, starega 6 tednov. « 041 /608-746. 040/237-812

7005383

ČB TELIČKO staro tri mesece. « 041/847-944 7005045

DVA bikca simentatea in teličko težko od 92 do 135 kg. » 031/378-946

/005343

DVA jagenjčka za zakol ali nadaljnjo rejo. « 051/315-723

700S4J4

J AGNETA za zakol. « 04/255-11-71, 051/410-138

70052SO JAGNJETA za zakol, žive ali za meso. «051/328-007 7005440

KOKOŠI RJAVE mlade in enoletne prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota od 8. -13. ure, Perutninar-stvo Gašperlin. Moste 99 pri Komendi, « 01/83-43-586

7005313

KOZO prodam, « 031/727-632 / 0 0 5 3 9 5

KRAVI simentalko s teletom in ovseno sJamo z ekološke kmetije. « 04/533-12-86. 031/505-087 70054»7

KRAVO simentalko s teletom. « 04/59-45-043 7006409

KRAVO ali telico simentalko, obe viso-ko breji (v zadnjem mesecu), « 01/834-19-81

700G452

LEPEGA zajca in zajkljo za rejo. stara 7 mesecev. « 04/255-14-87

700S287

SANJSKE koze in poni žreblčka, « 031/339-003 7005353

TEUCO simentalko v 9. mesecu bre-jos«, « 04/25-91-209

7005?ai

TELICO. bfeio 9 mes. In mlado Kravo brejo 5 mes.. simentalki, obe pašni, « 04/576-76-30. 041/655-969

700537S

TEUCO simentalko v 9. mesecu bre-josti, « 031 /233-650 7006438

TELIČKO simentalko. križano z mesno pasmo, staro en teden, « 04/51-46-9 5 8 7005393

TELIČKO simentalko, staro dva mese-ca. «041/643-949 7005398

TELIČKO simentalko. staro 6 mese-cev. « 040/310-943

/ 005431

ZAJKLJE nemški lisec, stare 5 mes., za pleme, cena 13 EUR, « 04/202-14-86 700S40I

ZAJKUE z mladiči, nemški plavi lisec. zekD lepi, ugodno. « 040/979-622

KUPIM

BIKCA simentalca za rejo. teža od 220 do 250 kg. « 04/59-61-089

7005349

BIKCA simentalca, starega 10 dni, « 04/512-04-93 7005407

BIKCA simentalca, kapital, za rejo, teže od 220 do 250 kg. a 04/596-1 0 - 8 9 7005408

DVE mladi, burski kozi in dvo mladi mini kožici. « 04/57-40-128

7005352

ZAMENJAM

PLEMENSKO telico simentalko staro 20 mes. za dva bikca simentalca stara okoli pol leta, « 04/533-88-13

7005380

OSTALO PRODAM

V TRGOVINI Korotan, Struževo 20, Kranj, vam nudimo razne kozarce za vlaganje, pokrovčke ter razne stekleni-ce. Vljudno vabljeni.

70053S4

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

HOTEL LOVEC na Bledu zaposli izkih šenega natakarja/ico. Možnost zapo-slitve za nedoločen čas, rok prijave do 25. 7. 2007. Hotel Lovec BWP, Ljub-Ijanjska c. 6. Bled, « 031/747-647

70053««

ZAPOSLIM natakarico, kuharja, ku-hinjsko pomočnico za delo v piceriji redno ali honorarno, Picerija Dare, Zu-pan Darko s.p.. Vodoplvčeva 18. Kranj. « 041/390-331

700533)

ZAPOSLIMO študente-študentke ali dijake-dijakinje za pomoč v strežbi. Zu-pan Alojz. s. p., Boh. Bela 128, Bo-hinjska Bela. « 04/57-20-100

7005276

ZAPOSLIMO žensko za delo v času sezone. Popovska Suzana s.p., Zg. Gorje 87. Zg. Gotje. Inf. dobKe po 16. uri na. « 04/572-56-54, 041/461-994

7005384

ZAPOSLIMO prodajalca rezervnih de-lov. zaželeno poznavanje avtomobil-skih delov. Avto Močnik d.o.o., Britof 162, Kranj, dodatne informacije, « 04/281-77-04

ZAPOSLIMO prodajalca vozil, zažele-na t&hnična ali ekonomska izobrazba. Avto Močnik d.o.o.. Britof 162. Kranj, « 04/281-77-04

7005451

DELO DOBI voznik B kat. za delo v nočnem času. razvoz kruha. Stare To-maž s.p., Špikova 3, Kranj. « 041/690-410, med 10. in 14. uro

70053«1

ZAPOSUMO voznike s C kat. v med-narodnem cestnem prometu. Baland d.o.o.. Kapucinski (rg 7, Škofja Loka, « 04/51-50-410. 041/784-142

7005341

IŠČEMO osebo z Izkušnjami v direktni prodaji. Deto dopoldan, vikendi prosti, Medical line d.o.o., Maistrova ulica 16, Kamnik, « 041/643-220

7005072

ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo za-stopnike in vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogoji in uvajanje v delo, Sinkopa, d.o.o., Žirovnica 87, 041/793-367 7005339

IŠČEMO pridr^a, strokovno usposo-bljenega dimnikaria; zaželene delovne izkušnjem strokovnost in fleksibilnost. Prošnje pošljite na: Cifra d.o.o.., šifra ARX. Železniška 5. 4248 Lesce

7005335

ZAPOSUMO več delavcev za delo v skladišču, zaželeni so kovinarji, lesarji in vozniki z vsaj C kat., k>kacija Tržič, SOS inženiring d.o.o.. Tržaška c. 2, Ljubljana

7005017

ZAPOSUfVlO avtomebanika, zaželeno 3 leta delovnih izkušenj. Avto Močnik d.o.o., Britof 162, Kranj, dodatne In-formacije na. « 04/281-77-04

7005449

IŠČEM

ING. išče službo - inštrukcije mat., fiz. za OS in SŠ - popravni izpiti, « 04/202-65-32, 031/534-061

70063C3

DUO ROLO iie« delo na obletnicah, porokah: domača in zabavna glasba, « 041/224-907

7006405

ONE MAN BAND ali duo išče zaposli-tev, igranje na obletnicah, ohcetih in drugih zabavah. « 04/25-21-498. 031/595-163 /005314

STORITVE NUDIM

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p.. Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, rok>ji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-mamiki, martaze, vAvw.asteriks.net

7005143

BARVANJE fasad in napuščev. ugod-no in kvalitetno, Megamalrix. d. o. o., Staretova 39. Kranj. 041/570-957

7005171

BELJENJE notranjih prostonsv, kitanje sten in stropov, barvanje fasad, prema-zi oken vrat In napuščev - dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivan, s. p., Podbrezje 179, Naklo, « 031/39-29-0 9 7005)32

GRADBENO PODJETJE KRANJ d.o.o. Zupanova 6, Šenčur izvaja vsa gradberia dela, notranje omete, vse vr-ste fasad, adaptacije, novogradnje, tla-kovanje dvorišč, kvalitetno, hitro In po-ceni, 051/354-039

IZVAJALEC splošnih gradbenih del -zidarstvo, tesarstvo, knauf sistema, spuščenih stropov... se priporočamo. Nekovlč d.o.o., Sp. Duplje 23, Duplje. «031/283-066

Z A H V A L A

V 59. letu je izgubila bitko s kruto boleznijo in mnogo prezgo-daj odšla od nas naša draga hčerka, sestra, teta, svakinja in nečakinja

M I R A IMPERL roj. Petemel j

Iskreno se zahval jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-l jem in z n a n c e m za ustna in pisna sožalja, podar jeno cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali m e d njeno boleznijo, še pose-bej pa gospem Kati, Marini in Ireni ter gospodu Lojzetu. Zahval ju jemo se tudi osebju Doma za ostarele Bor na Črnem vrhu, kjer je preživela zadnje mesece življenja, š e posebej glavni sestri ge. Silvi Jeram. Hvala župniku g. Antonu Gleščiču za m a š n o daritev in pogreb-ni obred, govorn iku D u š a n u Platiši , p e v c e m , trobentaču in pogrebni službi Benko. Z m o ž e m Francijem ji ni bilo dano polno zaživeti v domu, ki sta ga zgradila, dan pa j ima je vsaj skupen počitek v večnem domu v Vrtojbi.

Žalujoči vsi njeni Vrtojba, 25, junija ^ 0 0 7

LAMELNE ZAVESE, žaluzije, rolete, senčila screen, plise izdelamo in montiramo. Rono senčila, d. o. o., Mavsar-jeva cesta 46. Notran|e Gorice tel.: 01/365-12-47,041/334-247

IZVAJAMO sanacije dimnikov, proda-jamo dimne obloge, dimne kape. No-vak & Co, d. n. o., Ljubljanska 89, Domžale. « 031/422-800

700SUd

LAMELNE ZAVESE, žaluzije, rolete, screen senčila, pliseje izdelamo in montiramo. Rono senčila d.o.o., Mav-sarfeva cesta 46, Notranje Gorice. « 01/365-12-47, 041/334-247

700533? LOANtNA gradbeništvo, d. o. o., Glav-ni trg 14. 4000 Kranj. Izvajamo vsa gradbena dela. « 041/257-328

700S130

PRAZNJENJE GREZNIC! Bled-Radovljica-Jesenice, Miro Mežek, s. p.. Krnica 48a, Zg. Gorje, 041/516-199

T0W>4\S

PRENAVUAMO HIŠE In stanovanja v Kranju in okolici - rezervirajte svoj ter-min, Megamatrix, d. o. o., Staretova ul. 39, Kranj, 041/570-967

7006172

SPREJMEM vsa zidarsko fasaderska dela, Geal Georgije Aluloski, s. p.. Alp-ska C. 13, Bled, « 040/354-338

TESNJENJE OKEN IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 le! garancije. BE & MA, d. o. o., Eksierjeva 6, Kamnik 01/83-15-057. 041/694-229

7006276

VOJKO FREUH s.p., Grmičeva ul. 25. Kranj, vam nudi izdelavo ograj, vrat, stopnic In ostalo, « 040/282-122

70O&M2

IŠČEM

IŠČEMO OSEBE za občasno pomoč pri strojnem pobiranju krompirja, « 031/265-171 7005390

POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse zapo-slene in upokojene. Lons, d. o. o.. Gregorčičeva 8, Kranj, « 04/23-66-808. 051/387-753

GG

KREDITI DO 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 50 %

obremenitve doh., stare ob-veznosti niso ovira. Krediti tudi

na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na

položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovcc s.p., Mlinska ul. 22»

Maribor, telefon: 02/252-48-26,041/750560.

naročnine 04/201 42 41

e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

Se-LETNI moški iz tujine Išče damo do 50 let za prijateljstvo iz Kranja ali okolice, priložena naj bo slika, šifra: POMLAD 70054&S

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države.« 031/836-378

7004176

RAZNO PRODAM

ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVANJ. 11.000 po-znanstev v preteklem letu je karakteri-stika ženitne posredovalnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vsej Sto, 9 03/57-26-319, 031/505-495, 031/836-378

, 7004030

KVALITETNA omela za pometanje knjšnih peči - negorljiva. 9 01 /83-23-107 700534/

STRIŽNO kosilnico, kvalitetna Benassi 85 cm. 5 KW, kot nova, prenosno kli-mo 12 V za avto ali vikend. 9 041/722-625

700&366 TRI cisterne iz poliestra 1000 I za ku-rilno olje, cena 100 EUR/kom, 8 041/499-240

700&396 TRI TELEČJE kože. strojene na črni t>oks. 9 04/20-23-063

;005«54

GG mali oglasi 04/20142 47 , e-pošta: m a l i 0 g l a s i @ g - g l a 5 . s i www.gorenjskiglas.si

V S P O M I N

Danes minevata dve žalostni leti, odkar te ni več m e d nami ljubljeni

BOJAN

Pogrešamo te! Vedno boš v naših srcih in misl ih z nami! Hvala vsem, ki se ga spominjate.

Mami , oči in Boži z družino

V S P O M I N

Jutri, v sredo. 18. julija 2 0 0 7 , bo mini lo leto, odkar si m e žalost-no in utrujeno zapustil

DRAGO MAŠTRAP

Najlepša hvala vsem. ki postojite ob grobu ter prižigate svete.

Žalujoča žena Rozi

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka in tasta

ANDREJA ŠTUPARJA

se iskreno zahval jujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki s te ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter se poklonili v njegov spomin .

Posebna zahvala gospodu Štefanu Steletu, župniku z Vranje Peči za poslovilni obred in Štef-ki Jerič za nesebično pomoč. Hvala tudi pevcem, zvonar jem in pogrebniku.

Vsi njegovi Grad, 7. julija 2 0 0 7

f.

24 GG info@g-glas.si

A N K E T A

Ime Janez ni več modno B O Ž I J A N BOGATAJ

Če bi na srečanju janezov v Novi Oselici zavpili "Hej, j anež" , bi se verjetno za nami obrnila vsa j deseteri-ca. Na tradicionalnem sre-čanju se zbere veliko Jane-zov, kaj pa sicer? Zakaj vse manj staršev sinove poime-nuje janež?

Janez Žumer, Sp. Gorje:

"Prvič s m o na tej prireditvi, sicer pa j e v naši družini tudi vnuk Janez. Kar hudo je, če je preveč Janezov v družini. Š e poštar bi nas težko ločil in bi morali pisati Janez st., Janez ml."

janež Peterne! iz Javorij:

"Že v šesto sem tu in prav nič se Janezi ne m e š a m o med seboj. Starejši smo ve-liko več pozornosti namenili izbiri imena za otroke, mla-di pa izberejo kratko ime."

Jan Burger iz Naklega:

"V šoli n imam nobenega sošolca z imenom Janez , poznam le še strica in pradeda. Svojemu sinu bom prav gotovo dal ime Janez, saj je lepo slovensko ime."

janež Cuzelj Iz Naklega:

"Velikokrat sem bil že tu. V naši družini je najstarejši sin vedno dobil ime Janez, tako da nas je danes kar pet. To je štiri generaci je in še zet."

Janez Crkman Iz Medvod:

"Srečanja s e udeležim, da se Janezi iz vseh koncev vidimo in pogovor imo. V naši družini je bil oče in stari oče Janez, mladi pa so rekli, da to ime ni več mo-derno."

Salmonela V Volčjem hribu v radovljiški okrepčevalnici se je s hrano zastrupi lo vsaj deset l judi.

M A T J A Ž G R E G O R I Č ,

C V E T O Z A P L O T N I K

Radovljica • Naša bralka nas je v petek opozorila, da je v okrepčevalnici Volčji hrib pri-šlo do okužbe oziroma za-strupitve več ljudi, ki so tam jedli malice. Uradnega sporo-čila o domnevni zastrupitvi s hrano ni bilo. za pojasnila pa smo se obrnili na Zdravstve-ni inšpektorat Republike Slo-venije. Po podatkih kranjske območne enote je zaradi za-strupitve zdravniško pomoč iskalo deset ljudi, ki so v pet-ek, 6. julija, jedli malico v okrepčevalnici Volčji hrib v Radovljici in sicer ocvrte ribe, krompirjevo solato in majo-nezno omako. Oboleli so bili dokaj hudo prizadeli, z viso-ko vročino in izrazitimi pre-bavnimi težavami, značilni-mi za tovrstne okužbe, zato so štiri tudi zadržali na zdrav-ljenju. Bolezenski znaki so trajali več dni oziroma se ne-kaj obolelih še ni povsem opomoglo. Na podlagi epide-miološke raziskave, ki jo izva-

Volčjl hrib mora zaradi salmonele začasno prenehati z gostinsko dejavnostjo. / foto: Anki Buiovec

ja Zavod za zdravstveno var-stvo Kranj, je bil potrjen sum na okužbo s sabnonelo.

Zdravstveni inšpektorat je bil obveščen v nedeljo, 8. ju-lija, zvečer. V okrepčevalnici so opravili več inšpekcijskih

pregledov in odredili več ukrepe, odvzeti pa so bili tudi vzorci živil in brisi. Laborato-rijske preiskave še niso kon-čane, zaradi preventive pa so inšpektorji začasno prepove-dali obratovanje Volčjega hri-

ba. Na Gorenjskem je letos to prvi obravnavan pr imer suma in same okužbe z živi-li. Obravnavan je bil še en primer suma, pri katerem pa se je izkazalo, da je bil vzrok virus Ln ne živila.

Novorojenčki

Minuli teden se je na Gorenjskem rodilo 3 9 novorojenčkov. V Kranju se je rodilo 15 dečkov in 11 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4 .620 , najlažja pa je bila deklica, ki je tehtala 2.860 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 13 novoro-jenčkov, od tega 8 dečkov in 5 deklic. Najlažja je bila deklica in je tehtala 2 .690, najtežja pa tudi deklica s 3 .720 grami.

Čestitamo mladoporočencem

V Podkorenu sta se n . julija poročila Andrej Gregori in Marija Ličen. V Škofjl Loki sta se poročila Jean Guibelin Laurent in Jasmina Bajrektarevid, 16. julija pa Aleš Rebernik in Petra Prašnikar, Luka Močnik in Urška Božnar ter Darko Trček in Darja Kisovec. Gorenjski glas mladoporočencem čestita in podarja polletno naročnino na časopis.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

Jasno bo in vroče, najvišje temperature bodo ponekod lahko tudi do 35 stopinj Celzija.

Agencij« RS za okolje . Urad za Mcteorlogijo

TOREK

13/33°C

SREDA

O 14/34®C

ČETRTEK

14/34°C

o Cetovec 3S/16'C

3I/I2-C

NiMlOoftca sa/ir-p-p-

Kran) .p-^a/tJ^c

LjtAUm 3S/I8* ^ ^

SLOndoc ^

Ce«» 3S/ie

3S/)8'C

' t

NovomMio <01 3i/1B3 Qf>(»Ulno

r S 31/WC iT'

o Zagrab

O 36/17'C

o Reto _ 34/2Z'C

Oto Pestner obdržal priimek

V soboto sta se poročila Maja Hribernik in Oto Pestner. Civilna poroka je bila v Preddvoru. Poročil ju je kranjski žu-pan Damijan Perne, še prej pa jima je zaigral ansambel Dori. Med obredom je župan dejal: "Nevesta bo obdržala svoj priimek in dodala moževega in se bo podpisovala Maja Hribernik Pestner, ženin pa bo obdržal svoj priimek ...," ter s tem poskrbel za smeh v dvorani. Po civilni poroki j ima je zapel APZ France Prešeren iz Kranja pod taktirko Primoža Kerštanja, nato pa sta se izmuznila in odletela med vršace. Majin brat Marko in njegova žena Maša sta jima za poroč-no darilo podarila let z letalom, s katerim sta si ogledala Tri-glav. Na cerkveno poroko sta se s pričama Primožem Graši-čem in Markom Hribernikom odpeljala z zapravljivčki. Pred Bogom sta si obljubila zvestobo v cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici, kjer ju je poročil župnik Ciril Berglez. Mašo so polepšali njuni prijatelji glasbeniki Slovenski oktet, baritonist Jože Vidic, zbor Academia Sancti Petri, organist Tone Potočnik, violinist Vasilij Meljnikov, ter sestre Elena s flavto, Marjetka z violončelom, Anamarija z violino. T. D.

. , 1 0 R A D I O K R A N J d . 0 . 0 . Stritarjeva ul. 6. KRANJ TfcLtHON: (04) 2812-220 koakoja (04) 2812-221 n<Uiw (04) 2022-222 nouMu (OSI) 303-50S in<o<i>uMo3u FAX: (04) 3B12-22S >Rvu(n» (04) 2012-22» tKznu« E-poSto radlokranJOtr Io-l(rw>J.st

tlflJBOU POŽLUŠflnH RBDIJSKB POSTBJfl AR GOBEaJSKEfll)

sptotno stron: www.ra d f «»-kr«nJ.»i

» • • • • • • • • I • • • • • • • I • • • • • # •

» • • • • • • • • • • i

»• • # • • • • •

• • • • • • • •

• • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA

GLASBA REKORDNA ZBIUSKA NOČ v Zbiljah pester glasbeni program in skoraj dvajset tisoč obiskovalcev.

Maja Bertonceij

N a dobravi Zbilj-skega jezera je bila v soboto 54. Zbiljska noč, ki je po-

stregla z zabavnim progra-mom za vse generacije. Organizatorji so se letos znova potrudili in v Zbilje pripeljali priljubljene slo-

površini petih hektarjev okoliških travnikov so ko-majda zadoščala za vse, ki so se v Zbilje pripeljali iz različnih koncev Slovenije.

"Zadovoljni smo, da nam je služilo vreme in je tako tudi obisk presegel vsa pri-čakovanja. Še posebej smo veseli izrednega odziva ob-iskovalcev na nastope glas-benih izvajalcev, ki smo jih skrbno izbrali. Tudi vnaprej

Saša Lendero / Foto: Peici Koimim Špela (Atomik Harmonik)

venske glasbenike. Nastopi-li so Boštjan Konečnik, Pop Design, Saša Lendero, Jan Plestenjak in Atomik Har-monik. Ob enih ponoči je bil ognjemet, dogajanje pa je popestril še animacijski program z nagradnimi ig-rami, zabaviščni park in bo-gata gostinska ponudba. Od šestih popoldan po do četrte ure zjutraj se je po ocenah ob Zbiljskem jeze-ru zabavalo nekaj manj kot 20 tisoč obiskovalcev, kar je največ doslej. Parkirišča na

se bomo trudili, da bi bila prireditev ena največjih in najodmevnejših v tem delu Slovenije. Hvala pokrovite-ljem, ki nam omogočajo, da na prireditvi ni vstopnine", je povedal Tomaž Šušteršič, eden glavnih organizator-jev. Zadovoljni so bili tudi v Turističnem društvu Zbilje, saj se je še enkrat več poka-zalo, da je Zbiljska noč pri-reditev, ki navdušuje, in je zagotovo med najbolje obis-kanimi tovrstnimi dogodki v Sloveniji.

l . i i k n I \ i l . o . o . ] ' l , « ) U ; i l i M I \ | ) n > ^ i " ; n n i j

•(fj(hlitl<l>i Škiirj:i l.iik:) ; Tli.: flJ?5I2 •>') (i(> i

Oddajnik Lubnik 51. kanal Oddajnik Trdinov vrh --

KS ŠkoQa Loka in Žiri 22. kanal K.S Železniki 24. kanal

KS Ljubljana, Trbovlje in Novo mesto 6«. kanal 3 Lastovka TV, T-2

CSEOGOSM eteOsoB c&iuBffifc n^gfiifmgga

MANČINE MELODIJE Pretekli konec tedna so se v portoroškem Avditoriju odvile že 30. jubilejne Melodije morja in sonca, na katerih je tudi letos nastopilo 28 izvajalcev. Slavila je Manca Špik.

J i Tina Javor

Tako v petek kot soboto smo med štirinajstimi iz-brali sedem naj-boljših skladb, ki

so se nato pomerile v sobot-nem velikem finalu. Do za-dnjega kotička zapolnjen Avditorij sta skozi tridnev-no dogajanje popeljala ra-dijski in televizijski voditelj Robert Roškar ter voditelji-ca Lucija Gubenšek, ki ju lahko srečujemo kot redna televizijska obraza NET TV.

Finalni večer je s skladbo Nasmeh poletnih dni odprla Moni Kovačič, ki je na Melo-dijah morja in sonca kot prva slavila daljnega leta 1978.

Sandra Auer nas je skuša-la prepričati, da je še čas, Špelca se je oklicala za Lady Casanovo, skupina SONS je ponudila vse. kar ima, Fun-ky Tina nas je hladila s sla-

doledom, Monika Pučelj opozorila, da ostaja le še dan, Maya zaplesala bosa, Ela pa prepričala, da nič nima smisla. Manca Špik je plesala v španskih ritmih, Mambo Kingsi so nas pova-bili na Hauba party, Petra Slapar in Tjaša Pustotnik pa sta objokovali svoji lju-bezni. Za konec sta sledili pijama party z zasedbo Pija-mas in Steffy s skupino Do-nald Trumpet.

Ob koncu tekmovalnega dela je nastopil Se dvakratni zmagovalec. Domen Ku-mer, ki je tik pred finalom odstopil s tekmovanja.

Napetost, ki je vladala med glasovanjem so skuša-li nekoliko umiriti številni slovenski in hrvaški glasbe-ni gostje, ki so pristavili še piko na i odličnemu spekta-klu. Za vzdušje so tako skr-beli Jasmin Stavros, Danije-la, Karma, Atomik Harmo-nik. Wemer in plesna sku-

Corenjska zmaga Mance Špik je sprožila evfbrljo. / FOTO; ASA

pina NC Dance. Dvanajst točk si je na koncu s strani radijskih postaj prislužila Manca Špik. Za ljubljence Avditorija in gledalcev doma pa se je izkazala sku-pina Pijamas. Strokovna komisija je za najboljšo me-lodijo nagradila Petro Sla-par, najboljšo izvedbo pripi-sala Maji Slatinšek. najbolj-

še besedilo že izpadlemu duu Platin, za najboljšo skladbo v celoti pa razglasi-la skupino SONS in ji pode-lila laskavih dvanajst točk. Po seštevku točk ni bilo več dvoma, da je tokrat najbolj uspešno nastopila Manca Špik. ki je [>ostala že tride-seta zmagovalka Melodij morja in sonca.

Mambo Kings so se uvrstili v finalni večer. / FOIO TIO. I>VOT Drugouvrščena skupina Pijamas /FO»: ASA

UPALA SEM DO KONCA! Za Corenjko Manco Špik vsekakor drži pregovor 'v tretje gre rado', sa j je po predlanskem tretjem in lanskem drugem mestu na 30. Melodijah morja in sonca osvojila še prvo.

Tina javor

Si, glede na to, da si na Melodijah morja in sonca že pretekli dve leti požela odlič-ne rezultate, priča-

kovala letošnjo zmago? "Zmage tudi letos nisem

pričakovala, čeprav sem čisto do konca verjela v svojo skladbo, ki mi je bila od vseh mojih prijavljenih na MMS najljubša. Lahko rečem, da sem bila ob zmagi prijetno presenečena. Če pa bi mora-

la zmago pripisati nekomu drugemu, bi bila to zagotovo Špelca. Zanjo sem namreč v skladbi Lady Casanova zape-la enega izmed spremnih vo-kalov."

Govorilo se je, da lani nisi bila zadovoljna s pridoblje-nim drugim mestom, je to res?

"To ne drži. Že pretekle uvrstitve so se mi zdele velik uspeh v moji glasbeni karie-ri. Pred dvema letoma sem bila vesela že dejstva, da na odru ne stojim več samo kot

spremljevalna vokalistka, temveč kot samostojna izva-jalka. Poleg končne uvrstitve pa sem prejele še številne na-grade strokovne komisije."

V času poletja boš morala zagotovo še trdo delati. Kakšni so torej načrti za bližnjo prihodnost in kdaj se boš odpravila na zaslu-žen dopust?

"Vsi poletni nastopi mi niso v breme, ampak v veliko veselje, vendar pa znajo člo-veka precej izčrpati. Oddih bo tako moral počakati še do

Mančina rdeča obleka je požela veliko odobravanja. Marjetka in Maša (Turbo Angels) sta pomagali pn zunanjem izgledu. / FOW; ASA

konca septembra, ko name-ravam izkoristiti lansko na-grado MMS-a in odpotovati v Dubaj."

::

KULTURA

POPOLNOST OBRAZA V Galeriji Mežnarija razstavlja slikar Krištof Zupet.

V m e n g e š k i Ga-leriji Mežnar i -ja, ro j s tn i h iš i največjega slo-venskega ba-

ročnega freskanta Franca Je-lovška, so člani Kul turnega druš tva Franca Jelovška in Mes tnega m u z e j a M e n g e š pripravil i odp r t j e l ikovne razstave ljubljanskega slikar-ja Krištofa Zupe ta , ki se je pred leti v Mengšu s svojim delom že predstavil.

Kr iš tof Z u p e t , 67- le tn i a k a d e m s k i sl ikar, s e je M e n g š a n o m tokrat predsta-vil s serijo portretov, nasta-lih v zadnj ih neka j letih, raz-stavo pa je poimenoval Ob-raz je popolna š i f ra Stvar-

stva. Čeprav obvlada vse sli-karske tehnike od risbe, ak-varela in olja do freske, pri-tegnejo pa ga najrazličnejši motivi od kra j ine , t ihožit ja in f igure, se od vsega najra-je vedno znova vrača prav k por t re tom, m o č n i m barvam in debe l im n a n o s o m barve. "Pri p o r t r e t i r a n j u Krištof Z u p e t n e odsl ikava gole p reds tave o m a t e r i a l n e m svetu, a m p a k v smel ih pote-zah in barvah naslika dosto-janstvo človeka skozi obraz, ki je popolna šifra stvarstva. Pri svojem delu največjo po-zo rnos t posveti u s t o m , sa j ver jame, da morfologija us t p r i povedu je z g o d b o življe-n ja upodobl jenega , usta pa že s svojo obliko orišejo zna-čaj osebe," je na odpr t ju po-

Krištof Zupet in Ana Škrlep

vedala mlada Ana Škrlep iz m e n g e š k e g a k u l t u r n e g a druš tva . O d p r t j e , na kate-r e m je b i lo m o g o č e kupi t i tudi tri avtorjeve monograf i -

je, sta s klasično glasbo j)0-pestrila odlična Nadja Vodi-šek n a klavir ju i n Drago Arko z violino. Razstava bo na ogled do 26. julija.

TURISTI DOBRODOŠLI

Ja s m i n a Cibic s svoji-m i site-specific inter-vencijami kontinuira-n o vstopa v javne si-s t e m e p r e h o d n i h prostorov, ki so brez specifične teritorialne

vrednos t i in zaradi tega za g l e d a l c a / o b i s k o v a l c a / u p o -rabnika skorajda neopazni. S p r o j e k t o m Tour i s t s welco-m e , ki ga je omogočil Aero-d r o m Ljubljana, d. d., in na-staja v koprodukdj i z Galeri-jo G a n e š Pratt, u m e t n i š k o delo vstopa v javni prostor, v sistem novozgrajenega med-narodnega letališkega termi-nala. U m e t n i c a n e ustvarja umetn(išk)ih s i tuadj , v kate-re b i n a k n a d n o vključevala g leda lce /uporabn ike / sode-lujoče, temveč svoje projekte nasel juje v že obstoječe druž-

bene sisteme, v že ustvarjene prostore , v kater ih ume tn i -ška intervenci ja p resene t i uporabnika prostora.

Prostor terminala je opre-ml jen z risbami v svedobnih panoj ih . Njihova postavitev je n a m o č p o d o b n a običaj-n i m p ropagandn im obvesti-lom, ki vabijo k obisku eks-

otičnih turist ičnih des t inadj . Toda u m e t n i š k a dela že s svoj im, za p r o p a g a n d o ne-k las ičn im m e d i j e m risbe, namigu je jo na razliko. Podo-be, ki jih je po Jasmininem opisu ustvaril pol idjski risar fotorobotov Boris Trobec, iz-virajo iz opisov neobstoječih krajev uvrščenih v Slovar na-

mišl jenih krajev avtorjev Al-berta Manguela in Giannija Guadalupija. Pri sestavljanju slovarja so veljala stroga pra-vila. Dodatni e lement insta-l a d j e tvorijo neonski napisi, ki s postavitvijo in tokrat tudi z m e d i j e m , v k a t e r e m so us tvar jen i , de lu je jo kot re-k lamni slogani.

Odprt je projekta je na no-vem terminalu Letališča Jo-žeta Pučnika pospremi l or-kester Slovenske pol idje , na ogled pa bo do 31. julija.

RISBA, PROSTOR, ČAS

V Mali galeriji v Kranju so odprli r azs tavo slik V e n a Dolenca, k j e r je razstav-

l j en ih še s tna j s t slik v ol jn i tehniki, ki so n e k e vrste mej-niki ozi roma kažipoti likov-n e us tvar ja lnos t i Vena Do-lenca, ki je na umetn i šk i sce-ni prisoten že več kot 30 let. Vendar Dolenc n i s a m o sli-kar , je tudi pe sn ik , glasbe-nik, ilustrator, oblikovalec in kipar. Je torej v ses t r anska umetn iška osebnost .

V kateri u m e t n o s t i pa s e Veno Dolenc na j ra je izraža? "Za m e n e je poezija, glasba, s l ikanje in risanje na is tem

nivoju. Sl ikam, zraven pa b renkam na kitaro, nato od-ložim kitaro in slikam dalje. Tudi v priliodnosti se misl im vsestransko umetniško udej-stvovati. T r e n u t n o priprav-ljam, verjetno bo na ogled na-s lednje leto, obsežnejšo sli-karsko predstavitev v Žalcu."

Likovni kritik Janez Šter je na odpr t ju povedal, da je vo-dilna vrednota v Dolenčevili delih risba, poleg n j e pa še prostor in čas. V slikah Do-lenc razmišlja o odnosu po-s a m e z n i k a do d r u ž b e in o družbi kot celoti.

Do lenc je bil r o j e n leta 1951 v Celju, šolal se je pri a k a d e m s k e m sl ikarju Mila-n u Batisti v Trž iču in na Pe-d a g o š k i a k a d e m i j i v Ljub-l jani . Kot sl ikar se pojavlja od leta 1 9 6 9 . V osemdese-tih in devetdeset ih letih se je ukvarjal p r edvsem z obli-k o v a n j e m ovitkov za plošče in ilustracijo za odrasle. Kot glasbenik je Dolenc sodelo-val v celjski s k u p i n i Kladi-vo, k o n j in voda ter skupin i Sedmina .

Da je res vses t ranski umetn ik , je Dolenc dokazal tudi na odpr t ju razstave, saj je pripravil glasbeni nastop z las tnimi j iesmimi. Razstava bo n a ogled do 31. julija 2007 .

P n E M l B I F n A l I Š f i F S T U D B i H «

K B C K J E P A Č K O K

Komedija, komična špasna domača predstava za majhne in velike otroke

I Premiera: petek, 20 . julija 2007 , ob 2 1 . uri t Ponovitve: 2 1 . . 2 2 . . 27. in 28. julija 2007 ob 2 1 . uri

Prodaja vstopnic tudi na Gorenjskem glasu, vsak dan od 7. do 1 5 . ure. Cena: 1 0 EUR odrasli, 5 EUR otroci.

45. ČIPKARSKI DNEVIVŽELEZNIK od 14. do 22. julija 200y

četrtek, ig. julija

Ob 20. uri: odprle razstave v Kulturnem domu Železniki

Petek, 20. julija

Ob IS. uri: otroSki iivžav z bogatim srečelovom

Ob 20. uri: podoknice s Trio kvartetom

Scbata. 21. julija

Ob 16. uri: nogometna tekma ledik: oženjeni Ob 18. uri: predstavitev Kinološkega dn^tva Škoffa Loka-Ždezniki Ob 21. uri: zabavna prireditev z Nušo Derenda in skupino Victory

Neddja, 22. julija

OSREDNJA PRIREDITEV

Prodajna razstava čipk i« galeriji muzeja bo odprta do 2. avgusta, vsak dan od 9. do 18. ure.

^^^^ ^ Dobrodošli V Železnikih!

wmtk»B>toi*«c«m ^^Sloveniia

OMina Žeteznlki

KINO, SPOREDI, RADIO Zlata vrata

Zgodovinska d rama Zlata vrata pr ipoveduje z g o d b o iz začetka 20. stoletja, kjer s p o z n a m o preprostega sicili-j anskega kmeta in vdovca Salvatore ja , ki s e od loč i prodati vse, kar ima, da bi s s inovoma in os tare lo ma-ter jo odšel v Ameriko. Na poti se jim pridruži angleška ar is tokratska d a m a Lucy, s katero se Salvatore, kljub velikim socialnim razlikam, spoprijatelji in počasi odkri-jeta, da imata veliko skupnega . Toda sanje o obljublje-nem kraju boljšega življenja se hitro razblinijo, ko jih v Ameriki pričaka n e i z p r o s n o t e s t i r an je in zdravniški pregledi, ki odločajo o t em, kdo s m e vstopiti skozi zlata vrata dežele izobilja. A. B.

Fantastični štirje: Prihod Srebrnega letalca

Znans tveno - f an t a s t i čna akcija. Fantastični št i r je s e v d r u g e m delu s p o p a d e j o s svoj im največj im izz ivom. Skrivnosti, intergalaktični glasnik Srebrni letalec pr ide na Zemljo, da bi jo pripravil za uničenje. Ko šviga po Zemlj i in jo pus to š i , m o r a j o Reed, Sue, Johnny in Ben razkriti skrivnost, preden je vse upanje izgubljeno. Fantastični štirje je drugi del igranega akcijskega filma, ki temel j i na, kot m u rečejo občudova lc i , največj i stripovski reviji na svetu. A. B.

KINO SPORED

KINOaNTER.KRAHJ

Torek, 17.7.

18.30 $ 0 U ZA BARABE

20.30 ZODIAK

Sreda, 18.7. 17.00 S O U ZA BARABE

19.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

Četrtek, 19.7.

1530,18.15 in 21.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

Petek, 20.7.

1530,18.15 in 21.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

Sobota, 21.7.

12.45,1530.18.15 in 21.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

Nedelja, 22.7.

12.45,15.30.18.15 in 21.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

Ponedeljek, 23.7.

1530,18.15 in 21.00

HARRVPOTERINFENIKSOVREO

UNHARTOVA DVORANA RAOOVUlU

Petek, 20.7.

19.00 AVTOŠTOPAR

21.00 DRKAJVA SKUPAJ

Sobota, 21.7.

19.00 DRKAJVA SKUPAJ

21.00 AVTOSTOPAR

KINO BOHINJ. KO JOU AŽMAMA. BO«. BIST.

Torek, 17.7.

2030 SONf NA SVETLOBA

Četrtek, 19.7.

2030 SHREK TRETJI

Petek, 20.7.

2030 SONCNA SVETLOBA

Nedelja, 22.7.

20.30 SHREK TRETJI

1 6 8 4 3 5

5 9 2 3 1 9 7 5 2 4 3 2 5

4 7 5 6 8 1 7 2 3

1 9 C t S 6 0 8 1 t S i 1 ! t H S € s 5 S 9 1 C M 1 > i S e 9 C 1 n 2 9 8 E f : S • 6 1 9 T i 6 Ji 1: B £18 i 8 1 i a S '6 ^ s c' U i i j •91 9 i £1 > 9 9 l i T ^ 1 6

SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite Števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov.

Sestavila- Prtra F.

HARRY POHER IN FENIKSOV RED Harry Potter in Feniksov red je po Kamnu modrosti, Dvorani skrivnosti, Jetniku iz Azkabana in Ognjenem kelihu že peti v nizu filmov, posnetih po nadvse priljubljenih knjigah pisateljice J.K. Rowling.

Alenka Brun

V četr tek p r iha ja v s lovenske ki-nematografe do-miš l j i j sk i mla-dinsld film Har-

ry Potter in Feniksov red. Zanimivo je, da te dni, 21. ju-lija, izide tudi zadnja knjiga, s edmi Harry Potter in svet-niki smr t i . T u d i s lovenski bralci bodo lahko m e d prvi-

m i prebrali zadn je poglavje Harryja Potterja, čeprav še v angleščini, sa j še n i znano , kdo bo dobil pravice za slo-venski prevod.

Tokrama zgodba se začne po k o n č a n e m poletju, ko se H a r r y j u pr i ja te l j i n ič n e oglasijo, dobi pa obvestilo z Bradavičarke, v ka te rem m u je bila z a g r o ž e n a izkl juči-tev, ker je čaral z u n a j šole in v p r i so tnos t i b u n k e l j n a , b ra t ranca Dudleyja , ko sta

ju n a p a d l a m o r a k v a r j a . Har ry se mora zato zagovar-jati p r ed min i s t rom za čara-n j e C o m e l i u s o m S c h u s h -m a a r j e m , ki m l a d e m u ča-rovniku n i nak lon jen in bi se ga na j r a j e za vedno zne-bil. Po posredovanju ravna-te l ja A l b u s a D u m b l e d o r j a se s m e Har ry k l jub v s e m u vpisati v peti l emik čarovni-ške akademi je , toda na Bra-davičarko se prvič v vseh t eh letih vrača zaskrbl jen. Izve-

del je namreč , da ga imajo skoraj vsi za sleparja in laž-nivca in m u n e ver jamejo , da se je srečal iz oči v oči z z l o b n i m M r l a k e n s t e i n o m . Mladi čarovnik i v n o v e m š o l s k e m le tu dob i jo novo uči te l j ico o b r a m b e p red m r a č n i m i s i lami , Kalvaro Temyno, katere u č n e u re so s a m o t eo re t i z i r an j e in n e daje jo novega znanja . Har ry se za to odloči, da b o vzel stvari v svoje roke ...

RADIJSKI SPOREDI Radio Potepuh, 91,0 Mhz (www.potepuh.com) Kljub poletju in dopus tn išk im d n e m se potepuhi neutrud-no p o t e p a j o po Sloveniji in odkr iva jo zan imivos t i t e r znači lnos t i s lovenskih krajev, sa j tako p o n u j a j o obilico idej, kam vas v teh prostih dneh lahko ponese korak. Naše babice Imajo m n o g o preprost ih nasvetov, kako odpraviti marsikatero nevšečnos t s preprost imi pripravki - prisluh-ni te torkovi oddaj i Babica sve tu je o b 15.10. O rožicah, naših prijateljicah na balkonu in vrtu bo govora v sredini oddaj i Rože&Vrt ob 14.10. Novosti iz Založbe Nika vam bo v petek o b 12.10 predstavila Urša Mravlje Fajon; v odd-aji Moja dežela ob 14.10 pa dobi te namig, kam na izlet, po t ep ali dopus t . Ob 16.10 prisluhnite Saši Einsiedler in n j e n e m u gos tu v oddaj i Živimo lepo. Ponedeljkov Izziv podjetniš tva o b 10.30 vam razkrije marsikateri odgovor na vaše vprašanje; v Zdravs tvenem kotičku ob 12.10 uri pa b o s t e izvedeli, kako uporabi t i zdravi lne rast l ine, ki jih s rečuje te na izletih.v naravi.

R a d i o S o r a 9 1 , 7 M h z (www.radio-sora.si) V današnji oddaj i Aktualno o b 9. uri, bodo skupa j z Lojze-t o m Stražarjem predstavili igro Kekec je pač Kekec. Zvečer pa bo z imzelene melodije izbiral Darko Kisovec. V sredo ob 17. uri vas bo na Planet g lasbe povabil Aleksander Val-išer. V noči s s rede na četrtek pa bodo v s tudiu Radia Sora gostili višjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer , z njimi pa bo tudi osebni svetovalec Milan Kranjc Pavlica. Vaša gos-titelja bos ta Blaž Potočnik in Viktor Mikek. V četrtek ob 9. uri bodo napovedali doga jan je na 45. čipkarskih dnevih v Železnikih, ob 11. uri pa reševali v p r a š a n j a in p o b u d e poslušalcev. O b 19. uri vabljeni še na Vandran je s har-moniko, ki ga pripravlja Saša Pivk Avsec. V petek o b 9. uri n a m bo Marko Pleško, strokovni sodelavec Turist ičnega

druš tva Škofja Loka, zaupal , kaj pripravljajo na letošnjih Sobotnih p r o m e n a d a h . O b 12.30 bodo v oddaji Od petka d o petka - Tednik, povzeli d o g a j a n j e v minulem tednu , p o p o l d n e pa bo n a m e n j e n o po l e tnemu pohajkovanju z Bojane Pivk v Petkovi razglednici. Najmla jš im bodo prebi-rali pravljico Milene Miklavčič v soboto z ju t ra j o b 7.30, p o p o l d n e pa bo na radiu v z n a m e n j u špor ta . Tokra tno nedeljsko d u h o v n o misel ob 7.30 pripravlja Robert Pod-go r šek . Vas z a n i m a , kakšna je d o k a j ob iča jna z g o d b a kmet ice iz Žirovskega vrha? Svojo bo v Zakladih sloven-skih s p o m i n o v o b 9. uri z aupa la Cilka Štucin, ki jo je popisa la in izdala tudi v knjigi. Kmetijska odda ja bo na vrsti o b 10.30. V ponedeljek po i8 . uri nas bo n a m e s t o kukanja za šolska vrata Jana Jenko povabila na počitniški po tep .

Radio Triglav, 96,cx> Mhz (www.radlotr iglav.si /spored/) Torek: obisk Radia Triglav v občini Bled (v živo od 9. d o 15. ure). 8 .05 - energetski nasvet, 14.00 - prosta delovna mes-ta in de lo išče, 15.00 - Triglavska družabna kronika, 18.00 - mali oglasi v živo p o te lefonu, 19.45 • 10 'zpod Triglava. Sreda: 6.15 - naši mali prijatelji, 7 . 0 0 - Smodlakov spletni dnevnik, 8.05 - zdravnikov nasvet, 10.00 - Evropsko leto enakih možnos t i za vse - N i s m o sami, 13.00 - glas ljudst-va. 15 .00-Ol impi j sk i kotiček, 1 6 . 0 0 - Razgled s Triglava na obč ino Jesenice, 17.00 - Gorenjska, tu s m o doma , 18.00 -Moda in čas, 19.00 - Druga stran. Četrtek: 8.05 - nasvet za zd ravo življenje, n . o o - Kamen spotike, 13.00 - Miscel-lanea kul ture , 16 .00 - razgled s Triglava na obč ino Radovljica, 17.00 - podje tn i šk i CIK-CAK (informaci je iz O b m o č n e obr tne zbornice Jesenice), 18.00 - kako je prav, 19.45 - Zimzelene melodije. Petek: 8.05 • planinski nasvet, 10 .00 - Evropsko leto enakih možnos t i za vse - N i s m o sami , i i . o o - l o o i nasvet , 15.00 - pohvala, bodica tedna, i 6 . o o - razgled s Triglava na občini Bled in Gorje, 17.00 -p o d j e t n i š k i CIK-CAK ( in fo rmac i j e iz O b m o č n e o b r t n e zborn ice Radovljica), 21.00 • Glasbena gverila.

muiamja SPOZNALI CIRKUŠKE VEŠČINE V Sloveniji ta mesec gostuje mednarodni danski cirkus Tvaers. Minuli teden so se s cirkuškimi veščina-mi seznanjali otroci v Radovljici, ta teden pa cirkus gostuje v Ljubljani.

Ana Hartman

Cirkus Tvaers, ki otrokom in mla-dini omogoča, da se seznanijo s cirkuškimi veš-

činami, vsako leto obišče eno evropsko državo. Ta me-sec obisk mednarodnega cir-kusa v Sloveniji pripravljajo Ljudska univerza Radovljica (program PUM), TIN Ljub-ljana (Zavod za svetovanje in izobraževanje), druStvo Cen-ter za pomoč mladim iz Ljubljane in Društvo za spodbujanje družabnega živ-ljenja Naprej nazaj Novo mesto. Svoj obisk pri nas je ekipa 27 cirkuških umetni-kov, od tega je kar 19 mla-dih, začela minuli teden v Radovljici. Ne gre za klasični cirkus, pač pa za socialno-kulturni projekt, čigar po-sebnost je, da na gostovanjih v svoj program vkljufi lokal-ne otroke in mladino, ki v 4 o p o i d a n ^ m in popoldan-skem času vadijo, kaj vse so se naučili pa prikažejo v za-ključni predstavi.

Med preteklim torkom in soboto so na travniku ob otroškem igrišču v Radovlji-ci zrasli cirkuški šotori, ki so znotraj skrivali vrsto zanimi-vih cirkuških rekvizitov, ki so jih mladi z zanimanjem preizkušali. Učili so se žon-glirati, voziti z monociklom, hoditi s hoduljami, na pali-cah so vrteli krožnike, lovili so ravnotežje med hojo po žici, nekateri so preizkušali ravnotežje na velikih žogah

in jih skušali počasi kotaliti ... Cirkus je bil za otroke iz Radovljice in okolice še kako zanimiv. "Z obiskom smo zelo zadovoljni. Otroci so lahko v cirkusu dve uri do-poldan in dve uri popoldan, vendar je to očitno premalo, saj se njihov obisk vedno po-daljša za pol ure," je dejala Jasmina Šubic, vodja men-torske skupine v programu PUM Radovljica.

Med otroki je bilo zelo ve-liko zanimanje za hodulje. Nekateri so jih prav neradi dali z nog, ker je bila čakal-na vrsta zanje tako dolga. Jan Fojkar iz Lesc je cirkus obiskal več dni zaporedo-ma. "Zelo dobro mi gre hoja po žici. Večkrat sem jo prehodil brez vsakršne po-moči. Pomembno je, da imaš ravnotežje, poleg tega pa moraš čim več vaditi. Prvi dan mi je samo enkrat uspelo prehoditi žico, ved-no sem prej padel z nje, da-nes pa sem jo prehodil že petkrat," je bil navdušen de-setletni Jan, ki je preizkusil skorajda vse cirkuške rekvi-zite. "Cirkusanti imajo tež-ko delo. Veliko morajo vadi-ti ter imeti ravnotežje in po-gum. Sam sem se poskusil peljati tudi z monociklom, pa sem 'užgal' na hrbet," je povedal.

Danski cirkus je sicer 1986 začel delovati kot del občinskega socialnega pro-grama Podpora za vse v me-stu Aarhus. To se je soočalo z vse več otroki priseljencev, ki jim je cirkus ponudil osmišljeno preživljanje pro-

Le redkim je uspelo prehoditi tanko žico brez pomoči.

Ups ... Stati na veliki žogi vendarle nI tako preprosto.

stega časa, sprotno učenje je-zika in občutek pomembno-sti. "Pred dvajsetimi leti smo začeli z nekaj pripomočki, imeli smo le nekaj žog in ko-les," je povedal vodja Joop Poelman. Danes je to neod-visen cirkus za otroke in mladino, ki gostuje po svetu. V njem nastopajo izključno otroci in mladi, ki so se v svojem prostem času priuči-

li različnih cirkuških veščin. "V Sloveniji ste nas zelo lepo sprejeli, čeprav imamo v svo-jih vrstah mladino z vsega sveta. V nekaterih državah nismo doživeli takšnega sprejema," je še dejal.

Danski cirkus bo do nede-lje gostoval na stadionu Iliri-ja v Ljubljani, prihodnji te-den pa bo razveseljeval še otroke v Novem mestu.

USTVARJALNOST VŽIROVNIŠKI KNJIŽNICI

bodo avgusta sledile še tri delavnice, in sicer spoznava-nje digitalne fotografije, okolju prijazna delavnica ter zaključna delavnica z naslo-vom Zopet v šolo.

Ana Hartman

M inuli teden so se v knjižnici Matije Čopa v Žirovnici za-čele brezplač-

ne počitniške delavnice za otroke. Kot je povedala Anja Petemelj, jih bodo letos iz-peljali šest, ponavadi pa se jih udeleži okoli deset otrok. Začeli so z delavnico z na-slovom Poletje je tu, v sklo-pu katere so delali okrasne mreže za pas iz vrvi, pobar-vali so okvirje za slike, nare-

dili 'presUkač' za majice, ob-likovali nakit in izdelali igri-co Spomin. Sestrici Teja in Katja Mezek sta najbolj uži-vali v izdelovanju nakita. "Že lani sva včasih prišli na delavnice. Super se imamo, prav nič nam ni dolgčas," sta dejali. Dvanajstletni Žiga Frelih pa nam je minuli pet-ek ob našem obisku zaupal, da že težko pričakuje raču-nalniško delavnico, ki bo po-tekala prihodnji teden. In kaj otroke še čaka v knjižni-ci v Žirovnici? Med 30. juli-jem in 2. avgustom bodo ustvarjali pravljice, temu pa

Rešitve nagradne križanke Didakta

Če s te kr ižanko rešili pravilno, s te dobili ges lo Gremo v naravo. Obljubili s m o vam tri privlačne knjižne nagrade, ki jih poklanja za ložba Didakta. Srečni nagra jenci so tokrat Aleš Jeglič iz Podnarta, Urška Lavtar z Jesenic in Ana Ahačič iz Tržiča. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti . A. H.

TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja nas lednjo uganko:

Grozi, je sol utehe, sramotna je, boli, čistilo je za grehe in vsak se je boji.

Do petka n a m pošlji te SMS z vsebino ug+rešitev•^ime, priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo prejel knjižno nagrado za ložbe Didakta. Ime nagrajenca b o m o objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev prejšnje u g a n k e se glasi čebela. Srečna nag ra j enka je Tajda Marguč iz Železnikov.

SUDOKU ZA OTROKE

p S 1 Z g £ s z 9 9 i I f £ 9 z 9 9 9 Z 1. £ P 9 j. P £ 9 Z Z £ 9 t' 1 9

6 5 5 6

1 3

1 2 2 4

Sestavila: Eva in Bine

Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite številke od 1 d o 6. Upoitevape: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka

vpisana le enkrat.

Lutkovno gledaliTče Kranj Tomšičeva 44, 4000 Kranj" Tel.: 05/97 400 37, 040/756 758 http.7/«Avw.lgkranj.com

Otroški poletni KISELFEST 2007 Knutj, vrt gradu Kitelttein, od ZS.Jun^ do 26.JuUfa,

četrtek ob 18.00 uri in sobota ob 10.00 uri

Četrtek, 19. julija. Čarovnik Grega (Čarovniške vragolije) Odpravite se s čarovnikom Grego na čarobno popotovanje z lutkami, glasbo in čarovnijami.

Sobota, 21. julija. Lutkovno gledališče Labirint (Možiček m e d dimniki) Možiček, ki živi med dimniki, nesebično pomaga vsem otrokom in drugim prebivalcem mesta. Pnjateljstvo in ljubezen premagata pohlep, napuh in agresijo.

Četrtek, 26. julija. Lutkovno gledališče Kranj (Rdeča kapica) Kdo ne pozna zgodbe o deklici, ki gre skozi gozd na obisk k babici? Predstava, v kateri vas gospod pravljičar popelje v čarobni svet marionet, igre in glasbe.

www.lgkranj.com

Za vsako predstavo podarimo tri brezplačne vstopnice. Pošljite SMS na 031/69 11 11 s svojim imenom, priimkom, geslom lutke in naslovom predstave. Izžrebani boste obveščeni, vstopnice pa boste prejeli na blagajni.

AVTOMOBILIZEM šE ENA NOČNA MORA Hyundai začenja osvajalski pohod z novim modelom 130.

O Matjaž Gregorič

Ju ž n o k o r e j s l d H y u n d a i j e s v o j i m a z i j s k i m i n t u d i ev ropsk in i t ekme-c e m ž e n e k a j k r a t z m e -š a l š t r e n e , m e š a n j e

ka r t v s p o d n j e m s r e d n j e m r a z r e d u pa s e o b e t a t \ :di s p r i h o d o m n o v e g a m o d e l a i j o . N a n j so s e p rece j do lgo in t eme l j i t o pripravljal i in p o s p o m l a d a n s k i p r eds t av i t v i n a a v t o m o b i l s k e m s a l o n u v Ž e n e v i , je n o v i n e c , ki n o s i o z n a k o 130, v zače tku pole t ja ž e n a p o h o d u d o e v r o p s k i h i n t u d i s l o v e n s k i h k u p c e v . Kot je z n a n o je nov av tomo-bil n a s l e d n i k o s t a r e l e Elan-tre , z r a z v o j e m i n obl ikova-n j e m v H y u n d a i j e v e m t eh -n i č n e m c e n t r u v n e m š k e m R u e s s e l s h e i m u pa azi jski av-t o m o b i l s k i t i ge r ci l ja p r e d -v s e m n a ev ropske k u p c e . T o 130 n a k a z u j e ž e s svojo z u n a -n j o s t j o , ki n e k o l i k o s p o m i -n j a n a l i n i j e b a v a r s k e g a BMW-ja , kar pa n e p r e sene -ča , s a j ga je z r i s a l o d t a m "prebegl i" oblikovalec.

P e t v r a t n i k o m b i l i m u z i n i je n a m e n j e n i h pe t n o v i h mo to r j ev , p r e s e n e d j i v o je, d a je v e č i n a t u r b o d i z e l s k i h . T a k o je m o g o č e izbirat i m e d d v e m a r a z l i č i c a m a 1,6-l i t r s k e g a š t i r i va l j n ika (83 k W / u 3 KM i n 8 8 k W / i 2 0 KM) t e r 2 ,0 - l i t r sk i t u r b o d i -ze l sk i s t r o j {103 k W / i 4 0 KM). O s n o v n i m o t o r je 1,4-l i t rski b e n c i n s k i š t i r iva l jn ik ( 8 0 k W / i o 8 KM), ki se m u p r i d r u ž u j e š e 1,6-litrski ( 9 0 k W / i 2 0 KM) . P r i s l oven -s k e m u v o z n i k u H y u n d a i Avto T r a d e u s o n a t rg pr ipe-ljali av tomobi l e s š t i r imi raz-l i č n i m i n ivo j i o p r e m e , ž e n a j n i ž j i pa m e d d r u g i m v k l j u č u j e z a v o r n i s i s t e m ABS, šes t z r ačn ih vreč, aktiv-n e vzglavnike, k l i m a t s k o na-p ravo s h l a j e n i m p r e d a l o m , r ad io s C D in M P 3 predvaja l -n i k o m t e r n a s t a v i t v e n i m i g u m b i n a v o l a n s k e m o b r o -ču . C e n e za novi 130 se gib-l j e jo m e d 1 2 . 9 0 0 in 2 1 . 4 9 0 evr i . P r e d v i d o m a o b k o n c u leta s e b o pe tvra tn i kombi l i -m u z i n i p r i d r u ž i l š e p ros to -r e n k o m b i .

\ i{«n3E3 w

3

avtoMODOV Pooblaščeni prodajalec in serviser

. Alpska 43. Lesce. , .-/.avtomol iy . S I tel.: 04/S3 53 803, 53 53 804

TRGOVINA Z AVTODEU IN DODATNO OPREMO ZA VSE VRSTE VOZIL

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL IL UilNAl AVTOHIdA wwwavto-lusin« si

Gosteče 8. 4220 ŠKofja Loka. prodaja vozil: 04/50 22 000

NA KRATKO

Ponarejeni Mazdini nadomestni deli

V d o b r o n a č r t o v a n i in koord in i ran i akciji s t a M a z d a in g r ška po l i c i j a v S o l u n u razkri l i t r g o v s k o m r e ž o , ki je p r o d a j a l a p o n a r e j e n e M a z d i n e n a d o m e s t n e de le . Razkri t je je pos led i -ca in t enz ivn ih p re i skav M a z d i n e g a e v r o p s k e g a o d d e l k a z a z a š č i t o b l a g o v n e z n a m k e , g r š k e g a uvozn ika vozil M a z d a t e r lokalnih ob las t i . M a z d a M o t o r E u r o p e s e z d a j t rudi odkri t i , k a k š n o je po rek lo p o n a r e j e n i h fil trov. P o d j e t j e je ž e ugo tov i -lo, d a s o več ino t eh de lov p roda l i n e o d v i s n i p roda ja l c i in d a ni n o b e n i h d o k a z o v , d a bi ti filtri p r i š l i t u d i v M a z d i n o m r e ž o p o o b l a š č e n i h s e rv i sov . P r o d a j a n j e in p o s e d o v a n j e p o n a r e j e n i h n a d o m e s t n i h de lov je n a m r e č r e s n o k r i m i n a l n o d e j a n j e , za rad i ka te rega s o l ahko k a z e n s k o p r e g a n j a n i t a k o proizvaja lc i in d i s t r ibu te r j i kot t ud i p roda ja l c i . M . G.

APLAVZ ITALIJANSKEMU SLOGU Test: Fiat Bravo 1.9 Multijet Dynamic.

" • • " » M ™

Po nekaj neuspešn ih le-tih kosanja s tekmeci v s p o d n j e m s r e d n j e m razredu, se italijanski

Fiat očitno vrača na prava pota. Ko so brez solza upokojili ne-uspešnega Stila, so Italijani po-brskali p o lastni :^odovini in se spomnil i , da so imeli nekoč v tej velikostni skupin i prodajne uspešnice, kakršne so bili Rit-m o , Tipo in kasneje prva gene-racija modela Bravo. S povsem novim Bravom se Fiat spet po-stavlja na svetovni avtomobilski zemljevid ozdravljen od finanč-nega poloma zadnj ih le t

Bravo je s impat ičen avtomo-bil, z zna f ik i im temperament -n i m italijanskim sledom, ki sili v oči opazovalcev z agresivnim n o s o m , g ibkimi boki, mišiča-s t imi o b l i n a m i in k r a t k i m k o m b i l i m u z i n s k i m z a d k o m . Kdor n a z iu ianjos t i p r epozna poteze m a n j š ^ in uspešnega G r a n d e P u n t a in rahlo podo-bnost z Maseratijevimi oblikov-n i m i smernicami , se n e moti, seveda pa v podobnost i n i n ič slabega. 400-l i t rski pr t l jažnik je večji kot pri nekaterih nepo-srednih tekmecih, še bolj pa je Biavo prepričljiv v potniški ka-bini: v no t ran jos t i voznika in sopotnika pričakata udobna in dobro nastavljiva sedeža, zadaj pa sol idno pros torno sedežna klop, ki je spuščena dovolj niz-ko, da glave potnikov niso pre-bl izu s trehi . Posebe j je t reba omenit i , da je Bravo po dolgih letih Fiatovili ekskundj v "misi-jo nemogoče" končno avtomo-bil z u re jen im voznikovim de-lovnim p r o s t o r o m Armatu rna plošča je rahlo zasukana proti vozniku, merilniki so pregled-ni , a žal osvetl jeni z z o p r n o rdečkasto svetlobo, veČina sti-kal je na logičnih mest ih , nekaj

privajanja pa zahtevata potoval-ni računalnik in radijski spre-j e m n i k . Štirivaljni 1,9-litrski turbodizelski mo to r z o s m i m i ventili v glavi in z vso sodobno "oborožitvijo" za vbrizgavanje goriva, predstavlja š ibke jšo m o ž n o s t dizelskega p o g o n a . Pogonski stroj teče dokaj lah-ko tno , skora j b r e z o m e m b e v r e d n i h tresl jajev in vsa j d o srednjega območ ja vrtljajev n i moteče h m p e n . Pač pa njegova ene rg i čnos t us t r eza bolj pov-p r e č n o zah t evn im vozn ikom, saj m u kl jub obetajoči zmoglji-vosti na papir ju, pri bolj dina-mični vožnji začne zmanjkova-ti sape. O b t e m je Bravo s t e m m o t o r j e m m e d redkejšimi go-

sti na bendnskdh servisih, saj je poraba plinskega olja v povpre-čju lahko tudi pod šest imi litri, če je voznikova noga na stopal-ki za plin dovolj prizanesljiva. Podvozje je sicer sposobno pre-nesti tudi hi tro ovinkarjenje, saj n i težav z n a g i b a n j e m , niti s p r e t i r a n i m z d r s a v a n j e m zad-ka.

Znakov, ki kažejo, da si Bra-vo (v primerjavi s predhodniki) zasluži aplavz, je torej dovolj, neka j m a n j š i h , znači ln ih itali-janskih pomanjkljivosti,- ki na-žirajo živce voznika in potnikov je sicer še ostalo, vsekakor pa i m a italijanski novinec dob re možnos t i za uveljavitev v raz-redni konkurenci .

TEHNIČNI PODATKI

M e r e : d . 4 ,336, š . 1,792, P r o s t o r n i n a pr t l jažn ika : Teža ( p r a z n o v . / d o v o l j e n a ) : Vrs ta m o t o r j a : C i b n a p r o s t o r n i n a : Na jveč j a m o č pri v / m i n : Največj i navo r pri v / m i n : Najv i š ja h i t ros t : P o s p e š e k o - i o o k m / h : P o r a b a goriva p o EU n o r m . : M a l o p r o d a j n a c e n a : Uvoznik :

v. 1 ,498 m , m e d o s j e 2 , 6 0 0 m 400 /1175

1395/- kg štirivaljni, t u rbod ize l sk i

1910 c c m 8 8 k W / l 2 0 KM pri 4 0 0 0

255 pri 2 0 0 0

194 10,5 s

6 , 9 / 4 .3 / 5.3 1/100 km 1 6 . 9 9 0 EUR (4 .071 .484 SIT)

Avto Triglav, Ljubl jana

Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil znamke Fiat

PSC JEREB U r o š Je reb , s . p .

Begunjska cesta 6a Tel.: 5 3 1 74 00 42-Is Lesce Fax: 531 74 01

Fiat G r a n d e Punto

PRVAK Z NAHRBTNIKOM Volksvvagen je Colfovo paleto dopolnil s kombijevskim Variantom.

• . . m i i i M M i

ar nekaj časa je v z raku viselo vprašanje, ali se b o d o pri n e m š k e m Volksvvagnu sploh od-K

ločili, da bodo sedanji, peti ge-neraci j i Golfa oprtal i "nahrb -tnik". Vlogo prostornih družin-skih avtomobi lov sta n a m r e č prevzela mode la Golf P lus in Touran , kljub v s e m u pa so se v Wolfeburgu odločili, da bi bilo

dovolj kupcev tudi za GolfVari-a n t Novinec z novo podobo je tudi najdaljši Golf doslej, v nje-gov prtljažnik g t e n a j m a n j 505 (v izvedbi z dvojn im d n o m 5 6 0 litrov) in vse d o 1550 litrov pr t Ijage ali tovora. Pogonu n a m e -n j e n i tri je benc insk i moto r j i , začenš i z 1,6-l i trskim (75 k W / i o 2 KM) ter d v e m a 1 4 -litrskima TSI s turb inskim pol-n i ln ikom (103 kW/L40 KM in

125 k W / i 7 0 KM) ter 1.9 in 2,0-litrski tu rbodize l T D l (77 k W / i 0 5 KM in 103 k W / i 4 0 KM). V serijski op remi ima av-tomobil kar precej dodadcov za varnost in udobje, m e d d r u g i m šest varnostnih vreč, zavorni si-s t e m ABS, kl imatsko napravo in radijski spre jemnik. Za naj-cenejšo različico je treba odšte-ti 17 .942 evrov, n a t o s e c e n e vzpnejo vse d o 26 .166 evrov.

Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj

Pocblašieni prodajalec in serviser

Delavska cesta 4 4000 KRANJ tel. : 04 27 00 200 faks : 04 27 00 222 www.av toh isavr tac .s i

TOREK 1 7 . 7 . 2 0 0 7

NAGRADNA KRIŽANKA

07

organizator prireditve: medijski pokrovitelji: pokrovitelji:

I J - K p t a n J

i L

prireditev omogoča:

m

2 5 . t r a d i c i o n a l n a KRANJSKA NOC 2 7 . - 2 8 . j u U Ž

www.kranfest.com

MESTNA OBČINA KJMN/

Gorenjski Glas

petek S i d d h a r t a ,

Pero Lovšin Tanja Žagar. Manca Špifc

Sanja Grohar. Kontrabant

sobota

Tony Cetinski Pop design,

Domen Kumer. Sebastjan izbor Miss Kranja, ognjemet

BOBROVA D E Ž E L A - o t r o š k i Kranfest.

U Srečanje amaterskih gledališč Slovenije.

ASTEC Državno prvenstvo v odbojki na mivki,

Mednarodni program B E L V I P A R T V Z glasbenimi gosti

in nagradnimi igrami

HoaPUMET

K L I P i n G

LPC

a A m ^

ISKRATEL

IVUHEEH

um

S; VIIWA

g I V

@ Najdi.si astec

CITROEN AVTOHIŠA KRANj poklanja: 1., 2. in 3. nagrada: kupon za menjavo pnevmatik

ReSitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilče-nih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 1. avgusta 2007, na Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Zoisova 1,4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi i. Nagrajenci bodo objavljeni v Gorenjskem glasu.

DRUŽABNA KRONIKA NAJSLAJSI ZUPANOVI MEDAUONCKI Ihanski gasilci in Farme Ihan so pripravili 5. državno tekmovanje v peki na žaru - Žar mojster 2007. Med amaterji se je najbolje izkazal domžalski župan Toni Dragar.

Sezona piknikov je na v rhuncu in v Ihanu so se tudi le-tos odločili preveri-ti, k o m u gre peka

slastnih jedi z žara najbolje od rok in kdo od amaterjev in profesionalcev si zasluži naziv Žar mojster 2007.

Tekmovanje se je pred leti razvilo iz želje ihanskih gasilcev, da bi na n j ihove veselice prišlo čim več ljudi in da bi Ihan postal poznan daleč naokoli. Zamisel o Žar mojstru se je dobro pri-jela in vabilu na edino to-vrstno tekmovanje pri nas se vsako leto odzove lepo število udeležencev. "Letoš-nji termin morda ni bil naj-

bolje posrečen, saj smo sre-čanje pripravili t eden dni kasneje kot ponavadi in kot kaže je večina že na dopu-stih, saj se je prijavilo nekaj manj tekmovalcev kot prejš-nja leta. Kljub temu z vese-ljem ugotavljamo, da je ka-kovost in izvirnost jedi z žara vsako leto boljša, zato je tudi za gledalce peka prava paša za oči," je povedal vod-ja tekmovanja in strokovne komisije Tomaž Vozel j.

Na seznamu prijavljenih ni bilo nobene ženske, da pa je peka na žaru kot kaže letos d o m e n a moških , je dokazovalo dvanajs t ama-terskih in profes ionalnih kuhar jev iz vse Slovenije. Na koncu seznama se je znašel tudi nekoliko nepri-čakovani tekmovalec: "Lani

s e m bil v komisij i , a s e m organizatorjem obljubil, da se bom - če zmagam na vo-litvah, letos preizkusil še kot tekmovalec," je povedal domžalski župan Toni Dra-gar, sicer doma prav v Iha-nu , ki je že nekaj ur, preden se je s am postavil za žar, prišel od bl izu pogledati delo konkurentov in čeprav je sprva kazalo, da m u ures-ničevanje obl jube ne diši prav preveč, se tudi tokrat ni mogel zadržati. Obljubil je namreč, da bo pr ihodnje leto, če zmaga, vodil priredi-tev, letošnji voditelj Boris Kopitar, pa se bo potegoval za naziv Žar mojstra. Župan je pred tekmovanjem pri-znal, da si sem in tja že sku-ha kaj sam, pekel pa da ni še nikdar in da je pošteno živ-

čen. A resnici na ljubo, tega ni bilo moč opaziti, tudi kakšne nespremosti ne, še več - poskrbel je za prijetao vzdušje, njegova jed z žara, ki jo je poimenoval Župano-vi medaljončki, sestavljena pa je bila iz svinjske ribice, feta sira, zelenjave in dodat-kov, je obiskovalce in komi-sijo najbolje prepričala in postal je zmagovalec med amaterji. Jedi z žara so obis-kovalci ocenjevali na licitaci-ji. Poleg Dragarja sta se med amaterj i najbolje odrezala še Jože Pešec iz Ljubljane in Anže Vehovec iz Šenčurja, med profesionalci pa so sla-vili Janez Žura iz Zagrada pri Otočcu, lanski zmagova-lec Jože Bukovinski iz Cer-kelj in Boštjan Jamšček iz Nove Gorice.

Prireditev in licitacijo je vodil Boris Kopitar. / foio: i»na Paudm Gašper Petrič iz Domžal je pripravil Nabodalo sreče. / Foto; Jisni Paladin

Zmagovalec med profesionalci je postal Janez Žura. / Folo: laina Pjladin

Toni Dragar v sproščenem pogovoru s Tomažem Vozljem . / Foto; latna Paladin

, nekaj ur zatem pa že v akciji za žarom. / fou: las a Paiad.n Slastni Županovi medaljončki iz svinjske ribice / Foto:lasnap.bd,,.

VRTIMO GLOBUS Privaja se na mobilnike in semaforje

Nekdanji britanski predsednik vlade Tony Blair, ki je konec junija položaj predal Cor-donu Brownu, se po predsedovanju sooča s izzivi vsakdanjega življenja. Na dobrodelni prireditvi laburistične stranke na londonskem Wembleyju se je pošalil, da se mora naučiti, kako se uporablja mo-

bilni telefon. Preglavice mu povzroča pošiljanje kratkih sporočil, pa tudi v prometu se je znajde najbolje. Po novem njegov šofer ustavljala pred semaforji, medtem ko se je kot premier lahko peljal tudi, ko je gorela rdeča luč.

Samska po lastni izbiri Holiywoodska veteranka Dlane Keaton, ki še nikoli ni bila poročena, bila pa je v in-timnih zvezah z legendami filmske indus-trije, kot so Woody Allen, Al Pacino in War-ren Beatty, je za nemško revijo Bunte povedala, da pri 6i letih nima ljubimca ali prijatelja, kar je njena lastna izbira. Pravi

namreč, da ima romantične zveze raje v filmih, kjer ni pre-senečenj, kot pa v resničnem življenju, saj se v njih počuti neprijetno. Priznava, da je precej zahtevna, kar je prišlo do izraza ravno ob moških, v katere je bila zaljubljena.

Sandra je dovolj bogata Dvainštiridesetletna Sandra Buliock pra-vi, da je v svoji igralski karieri zaslužila dovolj, da se ne obremenju je več z denarjem, ampak lahko izbira vloge, ki so ji zares pri srcu. "Res sem srečna, da lahko igram vloge, ki so mi všeč, in ne tistih, s katerimi bi zaslužila. Dokler

bodo ljudje, ki skrbijo za moje finance, govorili, da še ne bom bankrotirala, mi je vseeno, če film komaj pokrije stroške," pravi zvezdnica filmov Hitrost, Mreža, Lepoti-ca pod krinko in Usodna nesreča.

Najdražje poroke

Znanim "naj" lestvicam revije Forbes se je pridružil še en zanimiv seznam slavnih, letos so prvič sestavili lestvico najdražjih porok zadnjih 20 let. Že ločena Liza Min-nelli in David Cest sta par, ki je za poroko zapravi! največ, okrog 3,5 milijona amer-iških dolarjev. Na drugem mestu sta Paul

McCartney in Heather Mills, ki sta v srečnejših časih za poročne zaobljube odštela 3 milijone, z 2,5 milijonov dolarjev pa sledi letošnja britansko-indijska poroka Igralke Elizabeth Hurley in poslovneža Aruna Nayarja.

Slovenska miss 2007, 178 centimetrov visoka ig-letna študentka ekonomije, Tadeja Ternar iz Beltincev, v domačem okolju. / Foto: ia«i pipan