psihologija - ff.uni-lj.si kognitivna psihologija - psihologija osebnosti ... okoljska, prometna,...

Download PSIHOLOGIJA - ff.uni-lj.si  Kognitivna psihologija - Psihologija osebnosti ... okoljska, prometna, politična, vojaška psihologija, psihologija potrošnika, psihoterapija,

Post on 05-Feb-2018

271 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO

    PROGRAM PODIPLOMSKEGA TUDIJA

    PSIHOLOGIJA

    junij 2005

  • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo

    Program podiplomskega tudija PSIHOLOGIJA

    Izdaja: Oddelek za psihologijo Pripravila: red. prof. dr. Valentin Bucik red. prof. dr. Ljubica Marjanovi Umek Naklada: 200 izvodov Tisk: Filozofska fakulteta 2005, Oddelek za psihologijo

    2

  • KAZALO: str. I. SPLONI PODATKI O PROGRAMU 5

    1. Naslov in vrsta programa s smermi in usmeritvami 5 2. Temeljni cilji programa 5 3. Trajanje programa 5 4. Povezanost z drugimi programi 5 5. Vkljuevanje v kreditni sistem tudija 6 6. Vkljuevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. v skupni evropski V prostor 7 7. Nain samoevalviranja programov 7 8. Raziskovalne oz. strokovne podlage za izvedbo programa 7 9. Kadrovske zahteve za izvedbo programov in predvideni nosilci 810. Materialni pogoji za izvedbo programov 811. Viri financiranja 912. Poredviden obseg vpisa 913. Monosti zaposlitve diplomantov 914. Sestavljalci programa 9

    II. PREDMETNIK 9 1. tevilo in navedba predmetov 9 2. Letno in celotno tevilo ur programa, kreditno ovrednotenje vseh elementov programa ter

    vrsta predmetov glede na njihovo vkljuenost v strukturo programa 10

    3. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik tudija 12 4. Dele prakse v programu, nain njene izvedbe ter njeno kreditno ovrednotenje 12 5. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov 12

    III. OKVIRNI UNI NARTI PREDMETOV 12IV. POGOJI ZA VPIS 12V. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU OZ. PREHODE MED PROGRAMI IN MERILA 13VI. NAINI IN OBLIKE IZVAJANJA TUDIJA 13VII. POGOJI ZA DOKONANJE TUDIJA 13VIII. STROKOVNI, AKADEMSKI, ZNANSTVENI NAZIVI PO KONANEM TUDIJU 14IX. DOKTORSKI TUDIJ PSIHOLOGIJE 14PRILOGA 1: Zbirni prikaz naslovov predmetov 17PRILOGA 2: Okvirni uni narti (vsebine) predmetov 19

    Trendi in perspektive sodobne psihologije 21Metodologija psiholokega raziskovanja modul A 23Metodologija psiholokega raziskovanja modul B 25Poglavja iz kognitivne psihologije in psih. osebnosti-modul A 28Poglavja iz kognitivne psihologije in psih. osebnosti-modul B 29Poglavja iz razvojne psihologije modul A 31Poglavja iz razvojne psihologije modul B 33Poglavja iz socialne psihologije modul A 35Poglavja iz socialne psihologije modul B 37Noveji psihodiagnostini pristopi 39Poglavja iz psihologije dela in organizacije- modul A 41Poglavja iz psihologije dela in organizacije- modul B 42Poglavja iz klinine psihologije modul A 43Poglavja iz klinine psihologije modul B 45Poglavja iz pedagoke psihologije modul A 47Poglavja iz pedagoke psihologije modul B 48Sistematika psihologije za nepsihologe 49

    PRILOGA 3: tudijska literatura za diferencialni izpit iz psihologije za nepsihologe 51

    3

  • 4

  • I. SPLONI PODATKI O PROGRAMU

    1. NASLOV IN VRSTA PROGRAMA S SMERMI IN USMERITVAMI

    MAGISTRSKI TUDIJ / DOKTORSKI TUDIJ PSIHOLOGIJE

    SMERI (z usmeritvami):

    - Kognitivna psihologija - Psihologija osebnosti - Psiholoka metodologija - Razvojna psihologija - Socialna psihologija - Klinina psihologija - Pedagoka psihologija - Psihologija dela in organizacije

    2. TEMELJNI CILJI PROGRAMA

    Podiplomski tudij poglablja in razirja psiholoka znanja, ki usposabljajo kandidate za raziskovalno delo na razlinih podrojih psiholoke znanosti. tudent ali tudentka (v nadaljnem besedilu: tudent) v okviru magistrskega tudija razvije in izpopolni raziskovalna znanja, raziri in poglobi metodoloka in specifina strokovno-teoretska znanja, ki so pomembna za razvoj stroke ter razvija sposobnost reevanja problemov z uporabo znanstvenih metod. Magister psihologije je strokovnjak, ki je usposobljen za samostojno teoretsko, empirino ter razvojno znanstveno-raziskovalno delo na razlinih podrojih psiholoke znanosti. Opravlja zahtevna dela, naloge in raziskave na podroju temeljnih teoretinih psiholokih disciplin, vzgoje in izobraevanja, zdravstva, socialnega varstva ter gospodarstva. Zlasti pa se usposablja za znanstveno-raziskovalno in pedagoko delo na visokoolskih ustanovah, raziskovalnih intitutih in drugih ustanovah, kjer se zahteva ustrezen podiplomski akademski naziv s podroja psihologije.

    3. TRAJANJE PROGRAMA

    Podiplomski tudij za pridobitev magisterija iz psihologije traja dve leti (tiri semestre) ter dodatni as za izdelavo magistrskega dela, za pridobitev doktorata pa tiri leta od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije na Univerzi v Ljubljani. Moen je neposredni prehod na doktorski tudij, e so izpolnjeni pogoji, doloeni v univerzitetnem statutu.

    4. POVEZANOST Z DRUGIMI PROGRAMI

    Program magistrskega tudija je neposredna nadgradnja dodiplomskega tudija psihologije. Obsega torej tudij bazinih psiholokih disciplin (oba psihologija, psiholoka metodologija, razvojna psihologija in socialna psihologija), veje uporabne

    5

  • psihologije (klinina psihologija, pedagoka psihologija ter psihologija dela in organizacije), kot tudi nekaterih specialnih podroij znotraj psiholoke znanosti (portna, okoljska, prometna, politina, vojaka psihologija, psihologija potronika, psihoterapija, inenirska, medkulturna in komparativna psihologija ...). Magistrski tudij psihologije se navezuje tudi na dodiplomski tudij (in ga posredno lahko nadgrajuje) drugih sorodnih, predvsem druboslovnih disciplin, zlasti pedagogike, kineziologije, antropologije, sociologije, socialnega dela, prava, ekonomije, trenja, kognitivnih znanosti in drugih, med njimi tudi medicine. Na magistrski tudij psihologije se zato lahko vpisujejo tudi tudentje, ki so diplomirali na drugih dodiplomskih fakultetnih programih, vendar morajo ti pred vpisom na magistrski tudij psihologije izkazati ustrezna psiholoka znanja oziroma opraviti diferencialni izpit. Program podiplomskega tudija psihologije je vsebinsko, strukturno in organizacijsko primerljiv s podiplomskimi tudijskimi programi psihologije na drugih evropskih univerzah.

    5. VKLJUEVANJE V KREDITNI SISTEM TUDIJA

    tudent magistrskega tudija psihologije tudira po individualnem tudijskem programu, ki vkljuuje do est predmetov. tudij je ovrednoten s 120 kreditnimi tokami (KT) za tiri semestre, od tega 90 KT za predmete po programu in 30 KT za individualno raziskovalno delo in delo na magistrski nalogi (doktorski tudij je ovrednoten z 240 KT). Vsak predmet mora vsebovati vsaj 60 ur organiziranega tudijskega dela, kar je ovrednoteno s 15 KT. tudent dosee zadostno tevilo KT z ustreznim izborom predmetov, izbirati pa mora po naslednjih naelih: - dva skupna predmeta za vse tudente podiplomskega magistrskega tudija

    psihologije (skupina A) - do tri predmete za izbrano smer tudija (skupina B) - en interdisciplinarni predmet v obsegu najmanj 60 ur (skupina C). tudent ta predmet

    izbere izven matinega oddelka, bodisi v okviru Filozofske fakultete, ostalih fakultet Univerze v Ljubljani, drugih slovenskih univerz ali univerz v tujini.

    tudent pridobi kreditne toke za uspeno opravljeno delo na osnovi razlinih oblik preverjanja znanja (pisni in/ali ustni izpit, seminarska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija). e tudent poslua predmet v prvem in drugem letniku, lahko opravlja tudi delno obveznost pri predmetu po prvem letu tudija (po drugem semestru). Seminarska naloga mora obsegati vsaj eno, magistrska naloga pa najmanj deset avtorskih pol. Magistrska naloga in doktorska disertacija morata biti izdelani z uporabo ustreznega znanstvenega aparata ter napisana v skladu z dogovorjenimi naeli pisanja poroila o znanstveno-raziskovalnem delu (APA standardi). Za napredovanje iz prvega v drugi letnik magistrskega tudija mora tudent po individualnem programu opraviti obveznosti, s katerimi zbere najmanj 45 KT. tudentom se priznajo tudi rezultati, ki jih dosee v okviru primerljivega podiplomskega tudija na tujih univerzah. Osnova za upotevanje tudija, opravljenega v tujini, je vsebinska in organizacijska primerljivost tudijskih programov. Veljavnost individualnega tudijskega programa je pet let. V primeru, da kandidat ne kona tudija v petih letih, mora zaprositi za podaljanje veljavnosti programa in teme magistrske naloge.

    6

  • 6. VKLJUEVANJE PROGRAMA V MEDNARODNO SODELOVANJE OZ. V SKUPNI EVROPSKI VISOKOOLSKI PROSTOR

    Program predvideva monost sodelovanja s sorodnimi oddelki oziroma fakultetami tujih univerz. Sodelovanje lahko obsega naslednje: - izbira posameznih predmetov iz skupine C na tujih univerzah, - angairanje profesorjev drugih univerz pri izvajanju posameznega predmeta

    podiplomskega programa, zlasti pri tistih predmetih, ki so tesno povezani z izdelavo magistrske naloge (npr. vabljena predavanja tujih strokovnjakov v okviru rednega programa podiplomskega tudija),

    - sodelovanje tujih profesorjev kot somentorjev pri izdelavi magistrske naloge ali doktorske disertacije,

    - sodelovanje tujih profesorjev v komisijah za pisanje strokovnih ocen magistrskih nalog ter doktorskih disertacij ter pri zagovorih teh del,

    - vkljuevanje posameznih delov magistrskega tudija v katerega od mednarodnih projektov,

    - izmenjava tudentov, - izmenjava virov ter materialnih zmogljivosti (npr. eksperimentalni laboratoriji).

    7. NAIN SAMOEVALVIRANJA PROGRAMOV

    Samoevalviranje izvajamo preko naslednjih korakov: - sprejem in potrditev predlogov individualnih tudijskih programov in naslovov tem na

    sejah sveta oddelka - skupno doloanje komisij za oceno primernosti dispozicije doktorske disertacije, za

    oceno doktorske disertacije ter za zagovor doktorske disertacije in za zagovor magistrske naloge,

    - nartno spremljanje izvajanja tudija s strani kateder, ki so nosilke posameznih smeri podiplomskega tudija, ki tudi predlagajo

Recommended

View more >