Projekt Usposabljanje učiteljev za izvajanje posodobitev gimnazijskih programov

Ljubljana, 3/3 - 2009Katja Pavlič Škerjanc, katja.pavlic@zrss.si

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

Program prvega dneČas Aktivnost  

09.15 – 09.30 Uvod  

09.30 – 11.00Od medpredmetnega povezovanja k integrativnemu kurikulu: Osmislitev (Katja Pavlič Škerjanc)

 

09.30 – 09.45 Uvodna refleksija udeležencev  

09.45 – 10.30 Predavanje: Osmislitev kurikularnih povezav (kaj – zakaj –

čemu) 

10.30 – 11.00 Delavnica 1: Osmišljanje kurikularnih povezav  

11.00 – 11.30 Odmor

11.30 – 13.45Integrativni kurikul: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav (Katja Pavlič Škerjanc)

 

11.30 – 13.00 Predavanje: Temeljni pojmi in sistem kurikularnih povezav  

13.00 – 13.45 Delavnica 2: Umeščanje kurikularnih povezav v sistem

(Razvrščanje po danih kriterijih) 

13.00 – 15.00 Odmor

15.00 – 17.15Načrtovanje kurikularnih povezav: Organizacijski izvedbeni vidiki (Katja Pavlič Škerjanc)

 

15.00 – 15.45 Predavanje: Organizacijski izvedbeni vidiki na makro (šola kot

celota) in mezo ravni (posamična povezava)  

15.45 – 17.15 Delavnica 3: Izvedbeni načrt (brez didaktične, tj. mikro ravni)

za dani primer kurikularne povezave 

INTEGRATIVNI KURIKUL

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEM

GEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEOŠVZ

ZGFIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikul, osredinjen na predmete

LUM

INTEGRATIVNI KURIKUL

SISTEM KURIKULARNIH POVEZAV

celovite = kroskurikularne

1. IZMENJAVA IDEJ2. DISKUSIJSKE

SKUPINE3. MEDSEBOJNA

OPAZOVANJA4. SKUPNE UČNE

DEJAVNOSTI5. IZMENJAVE

UČITELJEV6. TIMSKO

POUČEVANJE:– timsko poučevanje tipa B

Nobeden od nas ni tako pameten kot mi vsi skupaj.

Japonski pregovor

SODELOVALNO POUČEVANJE

►timsko poučevanje tipa A = INTERAKTIVNO TIMSKO POUČEVANJE

Uspešnost sodelovalnega poučevanja je odvisna od organizacijske kulture šole.

Končni in optimalni pogoj je sodelovalna kultura.

FazeVrste

Načrtovanje Izvajanje Vrednotenjerefleksija–evalvacija

Sodelovalno poučevanje

Timsko poučevanje B

Timsko poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE :SKUPNE FAZE

Kaj?Kaj kurikularne povezave so?

“Morfologija”

Vrste, oblike, obseg…?

KURIKULARNE POVEZAVE: Usposobitev

Kako?Kdo? S kom? Kdaj? Kje?

“Sintaksa” : Kako jih načrtujemo, izvajamo in ugotavljamo njihovo uspešnost?

INTEGRATIVNI KURIKUL:sistemski pristop

CELOTA

GIMNAZIJSKI KURIKUL

DELI

PredmetiNepredmetni deli: – obvezne izbirne vsebine– obšolske dejavnosti…

MEDSEBOJNI ODNOSI med deli celote - interakcije med predmeti:

► zakonitosti – “pravila” ►

KURIKULARNE POVEZAVE

Kategorije kurikularnih povezav so:

1. povezovalni elementi (kaj vzpostavlja povezavo, ti. organizing elements)

2. ravni povezovanja (število in medsebojni odnos v povezavo vključenih predmetov)

3. obseg povezanosti (globina in širina povezanosti glede na celotni kurikulum)

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

Kurikularne povezave pomenijo povezovanje s pomočjo: • vsebin (tj. vsebinskih in procesnih znanj)• dejavnosti (npr. branje, pisanje …) • didaktičnih metod in postopkov (npr. aktivno učenje,

projektni pristop) • uporabe učnih orodij (npr. IKT) • miselnih postopkov, veščin in navad (npr. razvijanje

kritičnega mišljenja, ustvarjalnega mišljenja, zmožnosti reševanja problemov in odločanja – ti. veščine za 21. stoletje, 21st century skills)

• posameznih kompetenc (npr. bralne zmožnosti, medkulturne zmožnosti, digitalne zmožnosti, učenje učenja, socialnih zmožnosti ipd.)

• (makro)konceptov (npr. človekove pravice, medkulturnost ipd.)

MORFOLOGIJA KURIKULARNIH POVEZAV: Povezovalni elementi

KOMPETENČNI

PRISTOP

• Deklarativna (vsebinska, dejstvena) znanja

• Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki)

• Stališča in vrednote

KOMPETENCA(sposobnost,

zmožnost)

VSEBINSKA ZNANJA

PROCESNA ZNANJA

STALIŠČA IN VREDNOTE

KLJUČNE KOMPETENCE

1. Sporazumevanje v maternem jeziku

2. Sporazumevanje v tujih jezikih

3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti (= naravoslovju) in tehnologiji

4. Digitalna pismenost5. Učenje učenja6. Socialne in državljanske

kompetence7. Samoiniciativnost in

podjetnost8. Kulturna zavest in

izražanje

Kako jih razvijati:

• predmetno(s posameznimi predmeti

oz. znotraj posameznih predmetov)

• “medpredmetno” - kroskurikuralno

?

INTEGRATIVNI KONTINUUM

POVEZOVANJE 1. integracija s pomočjo skupnih tem (vsebin) oz.

konceptov2. integracija s pomočjo skupnih dejavnosti,

metod in postopkov3. integracija s pomočjo skupnega problemskega

(ključnega, bistvenega) vprašanja4. integracija s pomočjo za dijaka relevantnega in

v dijaka usmerjenega raziskovanja problemskega vprašanja

0. integracija s pomočjo načrtovanih korelacij NAVEZOVANJE

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

ENOPREDMETNE POVEZAVE

 

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

VEČPREDMETNE POVEZAVE

 

• Medpredmetna kurikularna povezava je multidisciplinarna ali interdisciplinarna večpredmetna povezava, katere temeljne značilnosti v celoti sovpadajo z sodobnimi pojmovanji znanja in učenja ter z najučinkovitejšimi didaktičnimi pristopi k učenju in poučevanju.

• Medpredmetno povezovanje je značilnost in nujni pogoj integrativnega kurikula, v katerem je učni proces:– usmerjen v učenca,– spodbuja njegovo aktivno vlogo,– omogoča doseganje taksonomsko višjih učnih ciljev, še zlasti

razvijanje kritičnega mišljenja in problemske obravnave, – upošteva in spodbuja multiperspektivni pristop k reševanju

problemov.

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

VEČ-, MEDPREDMETNE POVEZAVE

VEČPREDMETNE POVEZAVE: Dva, več ali vsi učitelji dveh, več ali vseh predmetov?

• Multidisciplinarna povezava

• Interdisciplinarna povezava 1. stopnje

• Interdisciplinarna povezava 2. stopnje

• predmeti se povezujejo na ravni vsebine (deklarativna znanja); znotraj predmeta se seveda cilji dosegajo na procesni način, med predmeti pa na tej ravni ni povezave

• predmete povezuje skupna dejavnost, metoda, pristop, tehnologija (veščine – spretnosti – procesna znanja); lahko je skupna tudi vsebina, ampak praviloma ne vsem sodelujočim predmetom; vsak predmet se lahko na druge navezuje z drugim povezovalnim elementom

• predmete povezuje reševanje skupnega življenjsko resničnega problema (zmožnosti – kompetence: vsebine, veščine oz. spretnosti, strategije, vrednote)

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

HORIZONTALNE IN VERTIKALNE P.

 

Kurikularna povezava je HORIZONTALNA ali vodoravna, če obstaja med oddelki istega letnika:• v okviru istega predmeta (tj. enopredmetna povezava), • med različnimi predmeti (tj. večpredmetna povezava) v oddelku ali med oddelki.

•Kurikularna povezava je VERTIKALNA ali navpična, če obstaja med različnimi (praviloma zaporednimi) letniki:• v okviru istega predmeta (tj. enopredmetna povezava),• med različnimi predmeti (tj. večpredmetna povezava).

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.

 

Povezava je glede na obseg povezanosti DELNA ali parcialna, če • se izvaja znotraj enega predmeta (t.i. enopredmetna

povezava) le v enem ali nekaj (torej ne vseh) oddelkih iste generacije (tj. se načrtuje kot večletna znotraj istega predmeta oz. v več in različnih oddelkih v istem šolskem letu pri enem učitelju ipd.),• povezuje dva ali nekaj predmetov (t.i. večpredmetna

povezava) le v enem ali nekaj (torej ne vseh) oddelkih iste generacije. Enopredmetna delna povezava: Ne zadeva (izvajanja) predmeta kot celote oz. v vseh oddelkih vseh letnikov, torej ne terja sodelovanja vseh učiteljev predmeta na šoli.Večpredmetna delna povezava: Ne zadeva kurikula kot celote oz. ne povezuje vseh/večine predmetov in vseh oddelkov oz. vseh/večine učiteljev na šoli.

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

DELNE IN CELOVITE (kroskurikularne) P.

 

KROSKURIKULARNA ali celovita povezava je tista, ki preči celotni kurikul in poveže izvajanje enega predmeta med oddelki v letniku in med letniki (npr. medkulturna komunikacija kot učni cilj pri pouku vseh tujih jezikov v vseh oddelkih in vseh letnikih; razvijanje medijske pismenosti kot povezovalni učni cilj pri

vseh predmetih v vseh letnikih in oddelkih), povezuje vse predmete (oz. večino predmetov), lahko pa tudi nepredmetne dele kurikula (dejavnosti, npr. obvezne izbirne

vsebine v naši sedanji gimnaziji) v oddelku in med oddelki v vseh letnikih.Enopredmetna kroskurikularna povezava zadeva predmet kot celoto oz. izvajanje predmeta v vseh oddelkih in letnikih in povezuje vse učitelje predmeta na šoli.Večpredmetna kroskurikularna povezava zadeva kurikul kot celoto oz. povezuje vse/večino predmetov in vse oddelke oz. vse/večino učiteljev na šoli.

Mali pojmovnik kurikularnih povezav:

TRANSDISCIPLINARNOST

 

V literaturi se ta termin včasih uporablja kot sinonim za interdisciplinarnost s posebnim poudarkom na skupnem, integriranem učnem cilju.

Pri večini avtorjev pa transdisciplinarnost pomeni združevanje tradicionalnih disciplin oz. predmetov v nove discipline oz. predmete tako, da se meje med njimi zabrišejo. Cilji, vsebine, dejavnosti, procesi itd. tradicionalnih predmetov oz. disciplin se nedeljivo združijo v nove entitete. Takšni so nekateri novi izbirni predmeti, npr. v gimnaziji okoljska vzgoja in evropske študije v evropskih oddelkih.

Timsko (interaktivno ali rotacijsko) poučevanje je v teh primerih izhod v sili, ključna zahteva je dodatno strokovno usposabljanje učiteljev, katerih temeljna strokovna usposobljenost je v eni ali več izhodiščnih disciplinah.

Refleksija – Delovni list 3: Razumevanje pojmov

• Preizkusite, kako razumete ključne pojme sistema kurikularnih povezav. Pojasnite pojme, ki se pojavljajo v spodnji preglednici, in jim poiščite ustrezne sopomenke (slovenske ali tujke).

(GLEJ DELOVNI LIST)

KAKOVOST KURIKULARNIH POVEZAV:

Bistvene vs. naključne (dobre) lastnosti• Pomembna zahteva - in hkrati omejitev - je

spoštovanje integritete posameznih disciplin ter ohranjanje in vzdrževanje ustreznega ravnovesja med njimi,

• predvsem pa morajo biti kurikularne povezave – skladne z učnimi cilji kurikula in predmetov oz. s

pričakovanimi učnimi dosežki/rezultati in nacionalnimi standardi znanja in

– vključevati vse korake učenja in vse faze učnega procesa (vključno z ugotavljanjem doseganja ciljev - s preverjanjem in ocenjevanjem učnih rezultatov) ter

– prenosljive v nove učne situacije (na druge dijake in učitelje).

Osmislitev kurikularnih povezav: PREVERITEV CILJEV POVEZAV?

1. Dosegljivost cilja na predmetni ravni: – Cilji, ki jih predmet/učitelj v okviru svojega

predmeta ne more doseči sam (→KOMPETENCE!)

2. Kakovost učnih rezultatov na predmetni ravni: – Cilji, ki jih učitelj sam ne more doseči tako dobro

(celovito, poglobljeno ipd.)

3. Prenosljivost ciljev in rezultatov povezave:– “Ekonomičnost” vloženega dela?– Učinek novosti - “Enkrat ni nobenkrat”

Sito smiselnosti:

Ustreznost kurikularnih povezav

Za določanje oz. ugotavljanje ustreznosti kurikularnih povezav uporabimo naslednje 4 filtre oz. kriterije:

1. Koliko učni cilj(i) kurikularne povezave (raziskovalnega vprašanja, teme, koncepta ipd.) razvija(jo) trajno razumevanje (znanje)?

2. Koliko je učni cilj kurikularne povezave pomemben znotraj stroke/discipline (za stroko/disciplino)?

3. Kolikšna je njegova zahtevnost (za dijaka ob upoštevanju njegove razvojne stopnje in predznanja – kognitivna zahtevnost cilja; za izvedbo – didaktično, materialno, organizacijsko ipd.)?

4. Koliko je učni cilj avtentičen in s tem relevanten za dijaka (koliko življenjsko resničen je zanj oz. kako se dijak lahko z njim identificira; ali so uporabljene avtentične metode in učne situacije; je tudi publika avtentična – torej še kdo razen oz. poleg učitelja)? Koliko možnosti daje za dijakovo aktivno udeležbo?

Kurikularne prioritete – prirejeno po Wigginsu 1998

zanimiva znanja(izbirni in dodatni cilji)

pomembna znanja(obvezni cilji)

trajna znanjaenduring

understanding

Vredno je vedeti…

Nujno je vedeti…

Trajno vrednost ima…

Ali vaš pes grize? aliUMETNOST ZASTAVLJANJA

VPRAŠANJ

Kakovost našega mišljenja se kažev kakovosti naših vprašanj.

The quality of our thinking is given in the quality of our questions.

Richard Paul, Critical Thinking Concepts and Socratic Principles

(The Miniture Guide to the Art of Asking Essential Questionshttp://www.criticalthinking.org/store-page.cfm?P=products&ItemID=168&catalogID=224&cateID=132)

http://www.youtube.com/watch?v=SXn2QVipK2o&NR=1

ZASTAVLJANJE VPRAŠANJ(postavljanje, formuliranje

vprašanj, spraševanje…)

“Ko ste se naučili, kako si zastavljate relevantna in ustrezna vprašanja, ste se naučili učiti se in nihče več vam ne more preprečiti, da bi se naučili, kar želite ali morate vedeti.”

Neil Postman in Charles Weingartner,

Teaching as a Subversive Activity

Temeljna/Priporočljiva literatura

• Tanja Rupnik Vec in Alenka Kompare, KRITIČNO MIŠLJENJE V ŠOLI, Zavod RS za šolstvo, 2006

(Tretje poglavje: Spraševanje, str. 93-128)• Zora Rutar Ilc, PRISTOPI K POUČEVANJU,

PREVERJANJU IN OCENJEVANJU, Zavod RS za šolstvo, 2003

(Bistvena vprašanja – izhodišče procesnega pristopa, str. 57 sqq.)

Bistvena vprašanja(t.i. essential questions)

• Učinkovitost vsake učne izkušnje oz. učnega procesa je odvisna od kakovosti (bistvenega) vprašanja, – ki ga postavi učitelj učencem, da usmerja njihovo

učenje oz.– ki si ga zastavijo učenci, da usmerjajo svoje

učenje.• Poimenovanje/termin: Grant Wiggins in the Coalition of Essential

Schools (1980)• Prevod: bistvena vprašanja (ključna? vodilna? temeljna?)

– .

Značilnosti bistvenih vprašanj

• Bistveno vprašanje naslavlja izjemno pomemben problem (vsebino, temo…); izhaja iz želje posameznika, da bi razumel problem, ki je zanj pomemben.

• Na bistveno vprašanje se ne da odgovoriti s preprostim da/ne, odgovori niso nikoli enoznačni, končnega odgovora (“edinega pravilnega”) sploh ni. Odgovori se spreminjajo skladno s časom, prostorom in okoliščinami…

• Odgovora ni mogoče najti, ampak ga lahko le ustvarimo.

• Na disciplinarni ravni bistveno vprašanje zadeva jedrne, zgodovinsko najpomembnejše, večno aktualne in praviloma tudi najbolj kontroverzne teme posamezne vede (trajna znanja, t.i. enduring understandings).

Značilnosti bistvenih vprašanj

• Raziskovanje, v katero nas usmerja bistveno vprašanje, pa je praviloma interdisciplinarno, saj vprašanje na ta ali oni način zadeva resnične življenjske probleme, ki so kompleksni, in zato zadovoljivih odgovorov ni mogoče iskati s perspektive ene same discipline.

• Iskanje odgovorov na bistveno vprašanje terja več kot zgolj razumevanje, predvideva tudi neke vrste akcijo: izbiro med več možnostmi, odločitev za ukrepanje ipd.

• Bistvena vprašanja so na vrhu Bloomove taksonomije: od učencev terjajo, da VREDNOTIJO (izberejo med več

možnostmi na osnovi jasnih kriterijev), SINTETIZIRAJO (oblikujejo novo rešitev ali drugačno različico dane ga primera),

ANALIZIRAJO (na osnovi členitve - s pomočjo podpornih vprašanj, npr. o odnosih med deli neke celote ipd.- pridejo do

poglobljenega razumevanja problema).

Značilnosti bistvenih vprašanj

• Za iskanje odgovorov na bistvena vprašanja učenci potrebujejo – in hkrati z /vodenim/ iskanjem odgovorov tudi pridobivajo in razvijajo - temeljne kognitivne spretnosti “za 21. stoletje”:

– kritično mišljenje (t.i. critical thinking skills),– kreativno mišljenje (t.i. creative thinking skills),– zmožnost reševanja problemov (t.i. problem-solving

skills),– sposobnost sprejemanja odločitev (t.i. decision-

making skills).

Značilnosti bistvenih vprašanj• Učenci z iskanjem odgovorov na bistvena vprašanja

gradijo novo znanje ter pri tem navezujejo na svoje predznanje, pridobljeno v šoli, in znanje, pridobljeno z drugimi življenjskimi izkušnjami.

• Na bistvena vprašanja je mogoče iskati odgovore le s pomočjo novih vprašanj, tudi novih bistvenih vprašanj Večinoma pa so to t.i. podporna oz. subsidiarna vprašanja, ki so različno poglobljena – med njimi so tudi taka, ki zadevajo zgolj zbiranje informacij - in jih različni avtorji različno razvrščajo, npr:– deklarativna (dejstvena, vsebinska) vprašanja; konvergentna

vprašanja; divergentna vprašanja; evalvacijska vprašanja; kombinirana vprašanja (Daniel Lindley 1997, dop. 2007):

– deklarativna vprašanja, konceptualna vprašanja (konvergentna, divegentna in evalvacijska), provokativna vprašanja (H. Lynn Eruckoson 2007)

Delavnica 2 – Delovni list 4: Umeščanje kurikularnih povezav v

sistem• Zamislite si, da ste nosilec večpredmetne

kurikularne povezave. Gotovo je ne morete v celoti načrtovati sami, imate pa kar nekaj idej o tem, kateri predmeti bi lahko sodelovali in/oz. katere kolege bi pritegnili k sodelovanju. Izdelajte okvirni opis večpredmetne kurikularne povezave ter si pri tem pomagajte z morfologijo kurikularnih povezav in spodnjo preglednico.

(GLEJ DELOVNI LIST)