prof. d-r gaber, pretsedatel na redakciskiot odbor prof. d ... · pdf filedepartman –...

Redakciski odbor:

Prof. d-r Biljana Sekulovska – Gaber, pretsedatel na redakciskiot odbor

Prof. d-r Qubica Kostovska, ~len

Prof. d-r Lidija Pulevska – Ivanovska, ~len

Doc. d-r Stojan Debarliev, ~len

Asistent m-r Aleksandar Naumoski, ~len

Asistent m-r Marina Mijoska, ~len

Pomlad asistent m-r Nikolina Palamidovska, ~len

SODR@INA

VOVEDEN ZBOR NA DEKANOT..................................................................................................................................7

I. DEJNOST NA FAKULTETOT.................................................................................................................................11

Misija....................................................................................................................................................................11

Vizija.....................................................................................................................................................................11

Su{tinski vrednosti..........................................................................................................................................12

II. UPRAVUVAWE I ORGANIZACIJA NA FAKULTETOT.....................................................................................14

III. EVROPSKI KREDIT TRANSFER SISTEM (EKTS).........................................................................................14

Osnovni elementi................................................................................................................................................15

ERAZMUS - programa za mobilnost na studenti..............................................................................................15

IV. STUDISKI PROGRAMI NA PRV CIKLUS STUDII (DODIPLOMSKI STUDII).......................................17

Departman – Ekonomija........................................................................................................................................18

Departman – Menaxment......................................................................................................................................23

Departman – Smetkovodstvo i revizija............................................................................................................28

Departman – Finansiski menaxment.................................................................................................................33

Departman – Marketing.......................................................................................................................................39

Departman – Nadvore{na trgovija.....................................................................................................................44

Departman – e - biznis........................................................................................................................................49

V. KRATKI SODR@INI NA PREDMETNITE PROGRAMI OD PRV CIKLUS STUDII....................................55

VI. USLOVI NA STUDIRAWE..................................................................................................................................88

Zapi{uvawe..........................................................................................................................................................88

Status na studentot.............................................................................................................................................89

Miruvawe..............................................................................................................................................................89

Ispi{uvawe..........................................................................................................................................................89

Prestanok na statusot student..........................................................................................................................89

Prava i obvrski...................................................................................................................................................89

Proceduri pri studirawe ...................................................................................................................................90

Redovni i vonredni studii ................................................................................................................................ 90

Premin od edni na drugi studii ili studiski programi................................................................................91

Zaveruvawe semestar..........................................................................................................................................91

Izbor i promena na izboren predmet................................................................................................................91

Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto............................................................................................................91

Kontinuirano ocenuvawe....................................................................................................................................92

Formirawe na krajnata ocenka..........................................................................................................................92

Prigovor na ocenka od proverka na znaewata.................................................................................................92

Diplomska rabota................................................................................................................................................93

Diploma.................................................................................................................................................................93

Steknuvawe so diploma......................................................................................................................................93

Promocija na diplomirani studenti................................................................................................................93

Pravila na odnesuvawe .......................................................................................................................................94

VII. VTOR CIKLUS UNIVERZITETSKI STUDII .................................................................................................95

VTOR CIKLUS STUDII (EDNOGODI[NI STUDII).....................................................................................95

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na e-biznis menaxment – ednogodi{ni studii......95

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na evropski studii – ednogodi{ni studii ....98

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na ekonomski razvoj i me|unarodni finansii - ednogodi{ni

studii ........................................................................................................................................ 100

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na marketing – ednogodi{ni studii...........102

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na MBA – menaxment – ednogodi{ni studii......105

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo – ednogodi{ni

studii.................................................................................................................107

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od od oblasta na menaxment vo osiguruvaweto – ednogodi{ni studii

........................................................................................................................................110

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na smetkovodstvo i revizija – ednogodi{ni

studii................................................................................................................................................................112

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na statisti~ki metodi za biznis i ekonomija - ednogodi{ni

studii......................................................................................................................................115

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na upravuvawe vo javniot sektor – ednogodi{ni studii

........................................................................................................................................117

VTOR CIKLUS STUDII (DVOGODI[NI STUDII)....................................................................................120

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na e-biznis menaxment - dvogodi{ni studii....120

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na marketing - dvogodi{ni studii..............123

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo - dvogodi{ni

studii....................................................................................................................126

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na smetkovodstvo i

revizija – dvogodi{ni studii ................................................................................................................................................130

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na statisti~ki metodi za biznis i ekonomija - dvogodi{ni

studii........................................................................................................................................133

VIII. TRET CIKLUS NA STUDII (DOKTORSKI STUDII)................................................................................137

IX. NAUЧNO-ISTRA@UVAЧKA DEJNOST..........................................................................................................137

X. CENTRI NA EKONOMSKI FAKULTET.........................................................................................................138

Centar za ekonomski istra`uvawa (CEI)......................................................................................................138

Trening centar za evropska integracija (EITC)...........................................................................................139

Centar za podatoci i informacii na EU (EUI)............................................................................................139

Regionalen trening centar – Svetska carinska organizacija (RTC-SCO)...............................................140

Centar za regrutirawe na studenti, promocija na fakultetot i gradewe na kariera (centar za kariera)......140

XI. IZDAVAЧKA DEJNOST...................................................................................................................................141

XII. BIBLIOTEKA SO ЧITALNA ........................................................................................................................141

XIII. DEPOZITNA BIBLIOTEKA NA SVETSKATA BANKA..............................................................................142

XIV. STUDENTSKI INTERNET CENTAR.............................................................................................................142

XV. KOMPJUTERSKI LABORATORII ...............................................................................................................143

XVI. STUDENTSKI PARLAMENT ........................................................................................................................143

XVII. NASTAVEN KADAR NA FAKULTETOT.......................................................................................................146

Po~ituvani studenti

Ekonomskiot fakultet – Skopje pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e najpresti`nata

visokobrazovna institucija vo visokoto obrazovanie, lider vo obrazovanieto na kadri od oblasta na

ekonomijata i biznistot vo R.Makedonija. Ekonomskiot fakultet – Skopje e osnovan so Uredba na Vladata na

Narodna Republika Makedonija od 14.11.1950 godina, kako petti Fakultet vo ramkite na Univerzitetot “ Sv.

Kiril i Metodij “ Skopje.

Sekoja generacija ima ne{to {to ja obedinuva i ja vrzuva. Za Vas, toa e brojot 61. Vie ste 61 generacija

na zapi{ani studneti na Ekonomskiot fakultet. Toa zna~i 60 godini tradicija, znaewe i posvetenost na

na{ata institucija kon obrazovanieto na kadri od oblasta na ekonomijata i biznisot, no toa se i 60 godini

na{ pridones vo razvojot na na{ata zemja.

Izminatite godini se godini na postojan raste` i ostvaruvawe na zna~ajni rezultati:

- vo permanentnoto obrazovanie na visokostru~ni ekonomski kadri na prv, vtor i tret ciklus

na studii - Vo izminatiot period na Ekonomskiot fakultet vo Skopje diplomirale 18.313

studenti, vkupno magistrirale 842 magistranti, a so najvisok akademski stepen doktor na

ekonomski nauki se steknale 192 doktoranti;

- vo razvivaweto na nau~no-istraùva~kata dejnost - Na Ekonomskiot fakultet vo Skopje,

samostojno i vo sorabotka so Makedonskata Akademija na naukite i umetnostite, so srodni

fakulteti i instituti od stranstvo, se izraboteni nad 180 doma{ni i 25 me|unarodni proekti;

- vo kontinuiranoto unapreduvawe na izdava~kata dejnost - Pokraj redovnoto izdavawe na

Godi{nikot na Fakultetot, dosega se objaveni nad osumdeset i pet u~ebnici;

- vo vospostavuvaweto i razvojot na me|unarodnata sorabotka so stranski fakulteti - Vo ovie

godini zapo~na realizacijata na nad 25 me|unarodni istraùva~ki proekti od koi 11 vo sorabotka

so univerziteti od Evropskata unija, a finansirani od TEMPUS i FARE ASE programata. Vo

realizacijata na ovie proekti se vklu~eni 36 Univerziteti od 14 zemji na Evropskata Unija. Pokraj

toa, Ekonomskiot fakultet vo Skopje ima sklu~eno 42 bilateralni dogovori za sorabotka so

renomirani stranski fakulteti i univerziteti vo: SAD, Avstralija, Belgija, Slovenija Velika

Britanija, Francija, Holandija i dr.; i,

- vo postojanoto podobruvawe na uslovite za rabotewe i studirawe na na{ata institucija.

Ovie mo{ne sloèni i odgovorni zada~i se ostvareni od pove}e generacii profesori i sorabotnici

koi dadoa nesebi~en pridones vo me|unarodnata afirmacija na Ekonomskiot fakultet - Skopje.

Denes, na Ekonomskiot fakultet studiraat nad 4000 studenti na dodiplomskite studii po nastaven

plan i nastavni programi koi se oceneti kako sovremeni i kompatibilni so nastavnite planovi i programi na

ekonomskite fakulteti vo razvienite zemji. Pokraj dodiplomskite studii, na fakultetot funkcioniraat 10

nasoki na studirawe na vtoriot ciklus na studii, a vo postapka na akreditacija sme na 4 programi na

doktorski studii. Studiskite programi na site stepeni na studii se vo soglasnost so Bolowskiot proces vo

Evropskata unija i so evropskite iskustva, so celosno prifa}awe i implementirawe na evropskiot kredit

transfer sistem (EKTS) so {to se ovozmoùva razumno optovaruvawe vo tekot na studiraweto, pogolema

izbornost na predmetite za studentite, kako i nivna pogolema mobilnost.

So ponudata na najsovremeni obrazovni programi od oblasta na ekonomijata i biznisot, preneseni od

kompetenten i stru~en kadar, vo bogato opremeni biblioteki, kompjuterski labaratorii i istraùva~ki

centri, posakuvame na{ite studenti da bidat del od prepoznatlivoto, no, pred se, edinstveno intelektualno

i socijalno okruùvawe za koe Ekonomskiot fakultet od Skopje dava svoj aktiven pridones. Vo ovaa smisla,

Ekonomskiot fakultet od Skopje i ponatamu }e gi razviva vrskite so site releventni ~initeli na

op{testvoto, a posebno so biznis zaednicata, za da moè i vo idnina da nudi kvalitetni studiski programi

od oblasta na ekonomskite i organizaciskite nauki i da sozdava visokobrazovani kadri podgovteni za

uspe{no spravuvawe so predizvicite {to gi nametnuva se poslo`enata konstelacija na odnosi vo

dinami~noto okru`uvawe.

Dekan

Prof. d-r Qubomir Drakulevski

I. DEJNOST NA FAKULTETOT

Ekonomskiot fakultet e najgolema obrazovna i istraùva~ka institucija vo Makedonija od oblasta na

ekonomijata i biznisot. Vo tekot na 61-godi{noto postoewe, fakultetot razvil izvonredno bogata dejnost vo

nekolku oblasti:

Dodiplomski studii (prv ciklus studii);

Postdiplomski studii (vtor ciklus studii);

Doktorski studii (tret ciklus studii);

Nau~no-istraùva~ka rabota (fundamentalni, razvojni i primeneti doma{ni i me|unarodni

proekti);

Izdava~ka dejnost (u~ebnici, zbornici na trudovi, monografii, nau~ni i stru~ni knigi itn.).

Misija

Kontinuirano obrazovanie na visokostru~en kadar, sposoben kompetentno da re{ava problemi, da im

izleguva vo presret na predizvicite na noviot milenium i da ja zajaknuva konkurentnosta na pretprijatijata

na me|unarodno nivo preku visoko kvalitetni programi od biznis i ekonomija.

Su{tinski vrednosti

Vo izvr{uvaweto na sopstvenata dejnost, Fakultetot trgnuva od slednive su{tinski vrednosti:

Visok kvalitet vo nastavata i istraùva~kite aktivnosti;

Postojano inovirawe na nastavniot plan i predmetnite programi;

Sledewe na promenite i potrebite na privatniot i javniot sektor;

Pottiknuvawe na inovativnosta i fleksibilnosta vo nastavata;

Po~ituvawe na visokite eti~ki normi;

Gradewe stimulativna atmosfera za individualen profesionalen razvoj i pottiknuvawe na

timskata rabota;

Upotreba na najsovremena nastavna tehnika vo nastavata;

Obezbeduvawe efikasna i odgovorna administracija vo interes na potrebite na studentite;

Izgraduvawe sopstvena pazarna prepoznatlivost vo zemjata i vo stranstvo;

Sloboda na kreativnosta i kriti~ki odnos kon op{testvenite procesi;

Obezbeduvawe multikulturno milje, so po~ituvawe na razli~nostite.

II. UPRAVUVAWE I ORGANIZACIJA NA FAKULTETOT

Nastavno-nau~niot sovet na Fakultetot e stru~en organ, koj go so~inuvaat redovnite profesori,

vonrednite profesori, docentite i studentite. Za potrebite na vtoriot ciklus na studii formiran e

nastavno-nau~niot kolegium koj go so~inuvaat rakovoditelite na aktivnite studiski programi od vtor ciklus

na studii na koi {to redovno se izveduva nastava i deset profesori koi redovno izveduvaat nastava na vtor

ciklus na studii.

Dekanatskata uprava e organ na upravuvawe na fakultetot i broi 11 ~lena. Чlenovi na Dekanatskata

uprava se: dekanot, prodekanite, sedum od osumte rakovoditeli na katedrite i pretsedatelot na

Studentskiot parlament na Fakultetot.

Dekanot e rakovoden organ i rakovodi so Fakultetot vo soglasnost so pravata, obvrskite i

ovlastuvawata {to mu se preneseni od strana na rektorot, vrz osnova na Statutot na Univerzitetot „Sv.

Kiril i Metodij” vo Skopje. Nemu mu pomagaat dvajca prodekani: eden za nastavni pra{awa i eden za

finansiski pra{awa.

Za vr{ewe na svojata dejnost Fakultetot osnova vnatre{ni organizacioni edinci soglasno so

Statutot na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje.

Kako vnatre{ni organizacioni edinici vo Fakultetot se osnovaat:

- katedri;

- centri;

- stru~na i administrativna slu`ba;

- oddelenie za informaciski sistem;

- drugi vnatre{ni organizacioni edinici vo zavisniot od nastanatite potrebi i uslovite za

izvr{uvawe na specifi~ni dejnosti na Fakultetot.

Katedrite se formiraat za nastavni predmeti od ista ili srodna nau~na oblast, so cel usoglasuvawe

i razvivawe na nastavno-obrazovnata, nau~noistraùva~kata, primenuva~kata, odnosno aplikativnata

dejnost.

Na Fakultetot postojat slednive katedri:

- Katedra za e-biznis;

- Katedra za ekonomija;

- Katedra za marketing;

- Katedra za matematika i statistika;

- Katedra za menaxment;

- Katedra za nadvore{na trgovija;

- Katedra za smetkovodstvo i revizija;

- Katedra za finansiski menaxment.

Centrite se formiraat od potrebata da se unapreduvaat organizacijata i funkcioniraweto na

organizaciite i instituciite vo praktikata kako i izveduvawe, organizirawe i pottiknuvawe na nau~no -

istraùva~kata i nastavno-obrazovnata rabota, prenesuvawe na upotrebata na sovremenite metodi na rabota,

novi soznanija i dostignuvawa, kako i za izveduvawe na informati~ki i informacisko-dokumentaciski

aktivnosti.

Na Fakultetot postojat slednive centri:

- Centar za Ekonomski istraùvawa, (CEI)

- Trening - centar za evropska integracija (EITC),

- Regionalen trening centar - Svetska carinska organizacija, (RTC)

- Centar za podatoci i informacii na EU (Eui)

- Centar za kariera.

Vo ramkite na Fakultetot za izvr{uvawe na stru~nite i administrativnite raboti se organizira

stru~na i administrativna slu`ba kako del od integriranata stru~na i administratvna slu`ba na

Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje.

Stru~nata i administrativnata slu`ba ja so~inuvaat:

- Oddelenie za pravni, kadrovi i op{ti raboti;

- Oddelenie za materijalno i finansisko rabotewe;

- Oddelenie za studentski pra{awa;

- Biblioteka.

III. EVROPSKI KREDIT TRANSFER SISTEM (EKTS)

Osnovni elementi

Studiraweto spored Evropskiot kredit transfer sistem (ECTS – European Credit Transfer System)

obezbeduva: mobilnost na studentite me|u studiskite programi vo ramkite na Fakultetot i Univerzitetot

„Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje, kako i mobilnost na nacionalno i me|unarodno nivo preku kvantitativno

merewe i izrazuvawe na optovarenosta na studentite vo tekot na studiraweto. Isto taka ovozmoùva

nepre~eno napreduvawe na studentite vo tekot na studiraweto vo zavisnost od postignatite rezultati i

barawata utvrdeni so studiskite programi.

Klu~en aspekt na Evropskiot kredit transfer sistem (ECTS – European Credit Transfer System) e

priznavaweto na studiraweto vo stranstvo kako integralen del na studiraweto na doma{nata institucija. So

toa se ovozmoùva mobilnost na studentite vo ramkite na Programite Erasmus/Socrates. So EKTS se sozdava

mo`nost periodot na studirawe vo stranstvo (vklu~uvaj}i gi ispitite i drugite formi na evaluacija) da bide

priznaen kako efektivno ekvivalenten na komparabilen period na studirawe (vklu~uvaj}i gi ispitite i

drugite formi na evaluacija) na doma{nata institucija, i pokraj mo`nite razliki vo sodrìnite na

programite. EKTS e zasnovan na dobrovolen karakter i na vzaemna doverba, od akademska gledna to~ka,

pome|u instituciite povrzani vo sistemot.

EKTS se zasnova na tri osnovni elementi: informacija (za studiskite programi i dostignuvawata na

studentite), me|useben dogovor (pome|u partnerskite institucii i studentot) i upotrebata na EKTS kreditite

(za ozna~uvawe na obemot na rabota na studentot). Ovie tri osnovni elementi se operacionaliziraat preku

upotrebata na tri klu~ni dokumenti: paketot na informacii/katalogot na kursevi, aplikacijata/dogovorot za

studirawe i prepisot od evidencijata.

EKTS paketot na informacii/katalog na kursevi obezbeduva pi{ana informacija na studentite i

akademskiot personal za instituciite, fakultetite/departmanite, organizacijata i strukturata na studiite

i oddelnite studiski predmeti;

EKTS dogovorot za studirawe dava informacii za studiskata programa koja }e se izu~uva i za EKTS

kreditite koi }e se dodelat za uspe{no kompletirawe na studiite, so {to studentot se obvrzuva da studira

vo stranstvo kako sostaven del od negovoto/nejzinoto visoko obrazovanie, garancija na doma{nata institucija

deka vo celost }e gi priznae osvoenite krediti na studentot vo stranstvo i garancija na institucijata

doma}in deka }e obezbedi nastava za dogovorenite predmetni programi/kursevi;

EKTS prepisot od evidencijata dava informacii za postignuvawa na studentot vo tekot na studiite

na eden seopfaten, razbirliv i lesno prenosliv sistem od edna na druga institucija.

Studiraweto spored EKTS se zasnova vrz numeri~ko t.e. kvantitativno merewe i izrazuvawe na

stepenot na optovarenosta na studentite po oddelni predmetni programi, vo tekot na semestarot i na

u~ebnata godina, kako i vkupniot obem na aktivnostite potrebni za uspe{no zavr{uvawe na studiskata

programa.

Preku dodeluvawe numeri~ki vrednosti na sekoj predmet, EKTS kreditite go pretstavuvaat obemot na

rabota {to studentot mora da go realizira za da go poloì ispitot. EKTS kreditite se relativno merilo,

bidej}i obemot na rabota za eden predmet go stavaat vo odnos so vkupniot obem na rabota potreben da se

kompletira cela edna studiska godina, vo {to se vklu~eni: predavawa, prakti~na rabota, seminari, periodi

na prakti~no iskustvo, individualna rabota - vo biblioteki ili vo mestoto na prestoj - kako i ispiti i drugi

mo`ni metodi na evaluacija. EKTS e zasnovan na vkupniot obem na rabota na studentot, a ne samo na

posetuvaweto nastava.

Vo ramkite na EKTS, op{to pravilo e deka 60 krediti pretstavuvaat obem na rabota za edna

akademska godina, dodeka 30 krediti se ekvivalent za eden semestar.

ERAZMUS - programa za mobilnost na studenti

Programata za doìvotno u~ewe, odnosno sektorskata programa „Erazmus” e dvigatel na

modernizacijata na visokoto obrazovanie vo Evropa i go inspirira{e vospostavuvaweto na bolowskiot

proces, a ima za cel da pridonese za razvoj na Evropa kako napredno op{testvo na znaewe so odr`liv razvoj,

pogolema op{testvena kohezija i podobri rabotni mesta za svoite gra|ani. So cel postignuvawe na ovie celi,

programata pottiknuva razmena, sorabotka i studentska mobilnost na podra~jeto na Evropa. Akademskata

mobilnost im ovozmoùva na studentite na razmena obrazovno iskustvo vo poinakva akademska, kulturna i

op{testvena sredina. Kako rezultat na toa, studentite koi ostvarile studentska mobilnost gi zgolemuvaat

svoite mo`nosti za vrabotuvawe, se zgolemuva op{testvenata svest kaj poedincite, kako i nivoto na

tolerancija i svesnost za potrebata od borba protiv site oblici na diskriminacija. Vo ramkite na

programata, Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje raspi{uva konkurs za dodeluvawe finansiski

sredstva na studentite koi }e zaminat na studiski prestoj na nekoja visokoobrazovna institucija vo Evropa.

Vo ovaa smisla i Ekonomskiot fakultet nastojuva da realizira svoe u~estvo vo ovie programi. Programata e

nameneta za site studenti so makedonsko dràvjanstvo koi vo momentot na realizirawe na mobilnosta se

zapi{ani najmalku na vtora godina studii. Minimalniot period za studentska mobilnost e 3 meseci, a

maksimalniot period iznesuva 12 meseci.

Mobilnosta na studenti vo ramkite na programata „Erazmus” se ostvaruva edinstveno vrz osnova na

me|uinstitucionalni dogovori koi se sklu~uvaat me|u niverzitetot i evropskite visokoobrazovni institucii

koi imaat Erazmus-univerzitetski ~arter. Vo dogovorite mora jasno da stoi deka makedonskite studenti }e go

imaat istiot status kako i doma{nite studenti. Toa podrazbira pravo na sekoj student za steknuvawe so

status Erasmus so {to toj/taa e osloboden od pla}awe na bilo kakvi tro{oci povrzani so {koluvaweto na

stranski univerzitet, vo vid na {kolarina, registracija, pristap do laboratorii i biblioteki itn. Od svoja

strana, Fakultetot se obvrzuva deka }e gi prezeme site aktivnosti neophodni za obezbeduvawe visok

kvalitet vo organiziraweto na mobilnosta na studentite i nastavnicite koi go poseduvaat Erasmus statusot.

Toa }e bide napraveno po pat na soodvetno planirawe na studiite, koristewe na evropskiot kredit transfer

sistem, obezbeduvawe adekvatno i navremeno informirawe na tekovnite i idnite studenti i nastavnici,

integrirawe na Erasmus studentite i nastavnicite vo ramki na sopstvenite nastavni planovi i programi, itn.

Se razbira Fakultetot gi prifa}a i po~ituva univerzalnite vrednosti sodràni vo politikite na

Evropskata unija, koi se odnesuvaat na ednakvosta pome|u maìte i ènite, integrirawe na hendikepiranite

studenti i nastavnici vo svoite aktivnosti, kako i zajaknuvawe na socijalnata i ekonomskata kohezija i

borba protiv sekakov vid ksenofobija i rasizam vo ramki na samata institucija.

Mobilnosta moè da se realizira na visokoobrazovnite institucii vo zemjite so koi Univerzitetot

„Sv. Kiril i Metodij” ima sklu~eno Erazmus-bilateralen dogovor (Erasmus Bilateral Agreement).

Podetalni informacii za programite za mobilnost moàt da se najdat na veb stranata na UKIM

(www.ukim.edu.mk)

Sekoj student, pred zaminuvawe na studiski prestoj, treba da sklu~i dogovor za priznavawe na

periodot na mobilnost (Learning Agreement), koj go potpi{uvaat studentot, mati~nata visokoobrazovna

institucija i institucijata vo stranstvo. Liceto koe go potpi{uva dogovorot za priznavawe na periodot na

mobilnost, vo ime na mati~nata institucija, e institucionalniot i fakultetskiot Erazmus-koordinator.

Dogovorot za priznavawe na periodot na mobilnost sodrì lista na predmetite koi studentot }e gi

posetuva na visokoobrazovnata institucija vo stranstvo, zaedno so brojot na EKTS-krediti.

Mati~nata institucija (Erazmus-koordinatorot) treba da proveri dali programata za studirawe i

opisot na predmeti koi studentot gi odbral na visokoobrazovnata institucija vo stranstvo e kompatibilna so

nastavniot plan i programa na mati~nata institucija.

Mati~nite institucii, so svojot potpis, garantiraat priznavawe na periodot na mobilnost vo

stranstvo po vra}aweto na studentite.

Sekakva promena/ dopolnuvawe na dogovorot za priznavawe na periodot na mobilnost e vozmo`na

dokolku za toa postojat objektivni pri~ini, i toa eden mesec od doa|aweto na studentot na institucijata vo

stranstvo. Sekakva izmena i dopolnuvawa koi }e se smetaat za potrebni, treba da se dogovorat me|u site tri

strani (studentot, mati~nata institucija i visokoobrazovnata institucija vo stranstvo), t.e. tie treba {to

pobrzo da se vnesat vo dogovorot za priznavawe na periodot na mobilnost.

IV. STUDISKI PROGRAMI NA PRV CIKLUS STUDII (DODIPLOMSKI STUDII)

Na Fakultetot se izveduva nastava za zdobivawe so slednive stepeni na stru~na podgotovka:

prv ciklus univerzitetski studii so osum semestri (240 EKTS krediti);

vtor ciklus univerzitetski studii so dva semestri – ednogodi{ni studii (60 EKTS krediti);

vtor ciklus univerzitetski studii so ~etiri semestri – dvogodi{ni studii (120 EKTS

krediti);

tret ciklus studii (doktorski studii) – vo proces na akreditacija.

Studiskite programi se menuvani i usovr{uvani nekolku pati vo dosega{noto postoewe na

Fakultetot. Sega{nite studiski programi se primenuvaat od u~ebnata 2008/2009 godina. Vo novite studiski

programi e izvr{ena inovacija na nastavnite sodrìni vo soglasnost so dostignuvawata na ekonomskata

nauka, so cel da se podgotvuvaat stru~ni profili spored dolgoro~nite potrebi na stopanstvoto i

op{testvoto vo celina.

Nastavnite disciplini se razgrani~eni vo departmani preku koi se profiliraat znaewa od oddelni oblasti.

Na Ekonomskiot fakultet postojat sedum departmani: ekonomija, menaxment, smetkovodstvo i revizija,

finansiski menaxment, marketing, nadvore{na trgovija i e-biznis.

Departman – Ekonomija

Cel na studiskata programa po EKONOMIJA e da im ovozmoì na studentite da se steknat so

prodlabo~eni znaewa od oblasta na ekonomijata i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo

praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa

oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.

So usvojuvaweto na soznanijata na ovaa studiska programa, se o~ekuva studentot da gi demonstrira

slednive znaewa, sposobnosti i ve{tini:

Znaewe i razbirawe:

Studentite }e se osposobat da gi analiziraat osnovnite makroekonomski agregati i da ja utvrdat

nivnata me|usebna uslovenost vo dinami~ka ramka;

Studentite }e se steknat so znaewe i ve{tini da gi sledat sovremenite mikroekonomski tendencii,

logikata na funkcionirawe i povrzanosta na oddelnite pazari;

Studentite }e se osposobat kriti~ki da ja analiziraat kompatibilnosta, efikasnosta i implikaciite

od ekonomskite politiki i nivnite instrumenti;

Studentite }e se steknat so znaewe i ve{tini da gi analiziraat sovremenite ekonomski procesi vo

nacionalnite ekonomii, regionalnite ekonomski integracii i svetskata ekonomija.

Primena na znaeweto i razbiraweto:

Da se dijagnosticiraat realnite pazarni slu~uvawa, da se predvidat tendenciite na tie slu~uvawa

kako i da se analiziraat efektite na ekonomskite politiki vrz mikroekonomskite agenti i vrz

pazarnite dvièwa;

Da se presmetaat osnovnite makroekonomski agregati i bilansi, i kriti~ki da se analizaraat

postojnite makroekonomski politiki;

Da se napravi kriti~ka analiza na kompatibilnosta na komponentite i stimulite {to gi ispora~uva

ekonomskiot sistem;

Da se primenat kvantitativnite metodi na makro i mikroekonomskata analiza vo formulirawe na

novi pristapi i vo analizata na postojnite modeli na ekonomski rast vo nacionalnite ekonomii;

Da se dade kriti~ka analiza na razvojnite politiki i nivnata primena vo nacionalnoto stopanstvo;

Da se analiziraat op{tite procesi na ekonomskiot razvoj vo svetot (posebno procesite na tranzicija,

regionalizacija i globalizacija na svetskite ekonomski tekovi) i nivnoto vlijanie vrz nacionalnata

ekonomija.

Sposobnost za procenka:

Sposobnost za nabquduvawe i razbirawe na ekonomskite dvièwa i procesi, kako i identifikuvawe

i pribirawe na relevantni primarni i sekundarni podatoci, neophodni za analizirawe na

ekonomskite pojavi i procesi;

Sposobnost za ocenka i izbor na teoretski znaewa, metodologii, alatki vo klu~nite podra~ja na

ekonomskata nauka;

Sposobnost za analiza i interpretacija na dobienite podatoci, informacii za opredeleni dvièwa i

promeni i nivna primena vo kreirawe re{enija za opredeleni ekonomski dilemi i problemi.

Komunikaciski ve{tini:

Soodvetna profesionalna komunikacija za vospostavuvawe sorabotka i prezentirawe na rezultatite

od sprovedenite analizi i istraùvawa;

Sposobnost za nezavisno u~estvo vo nau~ni diskusii, inicirawe i vodewe aktivnosti, timska rabota,

kriti~ko razmisluvawe, po~ituvawe na sprotivnite stavovi i aktivno slu{awe na sogovornikot;

Uspe{na primena na principite i kodeksite na profesionalnoto delovno komunicirawe.

Ve{tini na u~ewe:

Razvieni ve{tini za u~ewe, interaktivna debata, nabquduvawe, bazi~ni istraùvawa i analizi.

Kriti~ki ja ocenuva soodvetnosta na metodite na u~ewe kako i nivnoto vlijanie vrz steknuvaweto so

znaewa, ve{tinite, kompetentnosta i primenata vo praktika;

Sposobnost za identifikuvawe na sopstvenite potrebi za kontinuirana edukacija i profesionalen

razvoj (poslediplomski, doktorski studii) vo oblasta na ekonomijata i prezema inicijativa za

steknuva so novi znaewe i ve{tini.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot ekonomija.

Struktura na studiskata programa (zadolìtelni predmeti)

I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Osnovi na ekonomijata

(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0

Matematika za ekonomisti

(4+2)

9.0

Statistika za biznis i

ekonomija

(4+2)

9.0

Osnovi na smetkovodstvo

(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Makroekonomija

(6+0)

8.0

Upravuvawe so sistemite

(6+0)

8.0

Politika na socijalen

razvoj

(6+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0

Mikroekonomija

(6+0)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Ekonomija na investicii

(6+0)

8.0

Razvoj na ekonomskata

misla

(6+0)

7.5

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0

Ekonomski sistemi

i globalizacija

(6+0)

8.0

Regionalna ekonomija

(6+0)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0

Politika na tehnolo{ki

razvoj

(6+0)

7.5

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Ekonometrija

(6+0)

7.0

Ekonomija na javniot sektor

(6+0)

8.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0

Me|unarodna ekonomija

(6+0)

8.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0

Diplomska rabota

5.0

Struktura na studiskata programa (izborni predmeti)

ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0

Analiza na vremenski

serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0

Analiza na finansiski

izve{tai

(4+2)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0

Delovno

komunicirawe

(4+2)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0

Edinstven pazar na EU

(6+0)

8.0

Dr̀ avno smetkovodstvo i

smetkovodstvo na

neprofitni organizacii

(4+2)

6.0

Ekonomija na

rabotnata sila

(6+0)

6.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0

Ekonomika na

vnatre{na trgovija

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0

Ekonomska statistika

(4+2)

8.0

Korporativno finansisko

izvestuvawe

(4+2)

8.0

Investicionen

menaxment

(6+0)

8.0

Marketing istra`uvawe

(4+2)

8.0

Industriska politika

(6+0)

6.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0

Marketing preku pove}e

kanali

(4+2)

7.0

Internet marketing

(2+4)

8.0

Me|unaroden marketing

(6+0)

8.0

Informacioni

tehnologii

(4+2)

8.0

Me|unarodni organizacii i

integracii

(4+0)

8.0

Koristewe aplikacii

preku internet

(4+2)

8.0

Me|unarodni trgovski

transakcii

(6+0)

8.0

Korporativno upravuvawe

(4+0)

6.0

Me|unarodni finansii (4+0) 8.0 Logistika (4+2) 8.0

Me|unarodno finansisko

izvestuvawe

(4+2)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0

Menaxment informacioni

sistemi

(6+0)

8.0

Marketing komunikacii

(2+4)

8.0

Menaxment na e-biznis I

(4+2)

8.0

Marketing na

trgovski

pretprijatija

(4+0)

8.0

Menaxment na e-biznis II

(4+2)

8.0

Marketing na uslu`ni

dejnosti

(4+2)

8.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0

Marketing politika na

ceni

(6+0)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0

Me|unaroden

menaxment

(4+2)

7.0

Odnesuvawe na potro{uva~ite

(4+0)

8.0

Me|unaroden

finansiski menaxment

(4+0)

6.0

Op{testveno bogatstvo i

nacionalni smetki

(4+2)

6.0

Menaxment na mal

biznis

(4+0)

8.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0

Menaxment na ~ove~ki

resursi

(4+2)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0

Multilateralen

trgovski sistem

(6+0)

8.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0

Multilateralna

trgovska regulativa

(6+0)

8.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0

Optimalizacija vo

internet okru`uvawe

(4+2)

6.0

Proizvoden menaxment

(4+2)

8.0

Organizacija i dizajn

na veb

(2+4)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Organizacisko

odnesuvawe

(4+0)

8.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0

Smetkovodstveni

informacioni sistemi

(6+0)

8.0

Pravni i eti~ki aspekti

na internet

(4+0)

7.0

Smetkovodstvo na javen

sektor

(4+2)

6.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0

Smetkovodstvo na tro{oci

(4+2)

8.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0

Sovremeni trendovi vo e-

biznis

(2+4)

7.0

Revizija

(4+2)

8.0

Strategiski menaxment

(6+0)

8.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0

Teorija na organizacija

(6+0)

6.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Smetkovodstvo

na banki i drugi

finansiski

institucii

(4+2)

6.0

Upravuvawe so proizvodot

(4+0)

8.0

Sociologija

(6+0)

6.0

Upravuva~ko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Strategiski marketing

(6+0)

7.0

Finansiski menaxment

(6+0)

8.0

Strategisko

smetkovodstvo na

menaxmentot

(4+2)

6.0

Finansisko smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Teorija na odlu~uvawe

(4+2)

6.0

Fiskalen i monetaren

sistem na EU

(4+0)

8.0

Upravuvawe so

promeni

(4+2)

6.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0

Upravuvawe so

rezultati

(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0

Upravuva~ko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Finansiska ekonometrija

(4+2)

6.0

Finansiska matematika

(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0

Hartii od vrednost i

portfolio menaxment

(6+0)

7.0

Departman – Menaxment

Cel na studiskata programa po MENAXMENT e da im ovozmo`i na studentite da se steknat so

prodlabo~eni znaewa od oblasta na menaxmentot i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo





Znaewe i razbirawe:

Ja razbira pojmovnata opredelenost, zna~eweto i sodr`inata na menaxmentot, menaxerite i

funkciite na menaxment ;

Pokaùva znaewe za strukturiraweto, funkcioniraweto i razvojot na organizacijata, kako i va`nosta

na organizaciskata kultura i potrebata od akceptiraweto na organizacionite promeni i

organizaciskiot razvoj kako edinstveni na~ini za opstanok na organizacijata vo sovremenite uslovi;

Go razbira zna~eweto na svesnoto i plansko odnesuvawe na pretprijatieto vo sovremeni uslovi na

stopanisuvawe, elementi na strategiskata analiza, izbor na vistinska strategija i problemite koi se

povrzani so sproveduvawe na formuliranata strategija;

Demonstrira znaewa za sovremenite i napredni koncepcii za upravuvawe so ~ove~kite resursi, kako i

razli~ni koncepti za odnesuvaweto i procesot na motivacija na lu|eto vo organizacijata;

Ja razbira ulogata na informacijata, informacionata tehnologija i delovnite komunikacii vo

menaxmentot na sovremeniot biznis;

Steknuva prodlabo~eni znaewa od specifi~ni oblasta na funkcioniraweto na pretprijatijata, kako {to se:

proizvodniot menaxment; upravuvaweto so finansiskite sredstva vo ramkite na pretprijatieto; upravuvaweto

so malite pretprijatija; i strategiskite aspekti i finansiskoto odlu~uvawe vo kontekst na me|unarodniot

menaxment.


Primenuva znaewe za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta preku unapreduvawe na menaxment

funkciite vo pretprijatieto;

Ja primenuva metodologijata i metodite za podgotovkata na investicionite studii i izrabotkata na

strategiskite, biznis i tekovnite planovi vo pretprijatieto;

Gi dizajnira organizacioni delovi i gi povrzuva vo strukturata na organizacijata i upotrebuva

napredni alatki za istraùvawe na organizacionata kultura i organizaciskite promeni i razvoj;

Znae da go odredi mestoto na lu|eto vo organizacionata struktura, da ja razbere i stimuliraat

motivacijata vo rabotat, a so krajna cel da se izgradi vo vistinski lider na poedincite i grupite vo

organizacijata;

Primenuva napredni metodi za planirawe na potrebniot broj i struktura na vrabotenite, analiza i

oblikuvawe na rabotata i rabotnite mesta, pridobivawe, selekcija, voveduvawe, obuka i ocenuvawe

na uspe{nosta na vrabotenite;

Vo ramkite na specifi~nite oblasta na funkcioniraweto na pretprijatijata, podgotvuva i donesuva

odluki so koi se sozdavaat uslovi za proizvodstvoto, ja analiziraat finansiskata sostojba na edna

kompanija preku presmetka i interpretacija na poznatite finansiski pokazateli, donesuva odluki za

strategiskite i finansiskite aspekti na pretprijatieto vo me|unaroden kontekst.


Sposoben e da gi identifikuva informacionite potrebi i da upravuva so informaciite i znaeweto

vo organizaciite so cel unapreduvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto i sozdavawe na

konkurentski prednosti;

Ja koristi informacionata tehnologija vo biznis kontekst so cel obezbeduvawe kvalitetni i

navremeni informacii za potrebite na menaxmentot koi }e ovozmoàt uspe{no donesuvawe na odluki;

Gi primenuva kvantitativnite metodi i tehnikite na ekonomska analiza za re{avawe na razni

delovni problemi vo funkcioniraweto na pretprijatieto;

Sposoben e da nabquduva i identifikuva va`ni sostojbi i trendovi vo internoto i eksternoto

okruùvawe na pretprijatieto, da analizira i sintetizira i izvlekuva zaklu~oci za analiziranite

sostojbi i pojavi.

Komunikaciski ve{tini

Sposoben i da komunicira so idei i da se usoglasuva vo timska rabota;

Gi vladee govorni~kite ve{tini so cel da bide ve{t i prijaten govornik i sogovornik;

Sposoben e za uspe{no vodewe na delovni sostanoci i soodvetno da se odnesuva kako u~esnici na

sostanoci so cel unapreduvawe na efikasnosta na sostanocite vo pretprijatijata vo koi }e raboti vo

idnina;

Poseduva ve{tini za efektivno pregovarawe so cel sklu~uvawe na korisni biznis dogovori;

Sposoben e za procenuvawe i prezentirawe informacii vrz osnova na dobienite rezultati.

Ve{tini na u~ewe:

Sposoben e za uspe{no sovladuvawe na teoretskite koncepcii, da aplicira tehniki i metodologii vo

specifi~ni nau~ni podra~ja i da gi identifikuvaat potrebite za natamo{no nadgraduvawe na

steknatoto znaewe;

Poseduva sposobnost da participira vo grupni diskusii, kriti~ki da analizira teoretski i prakti~ni

aspekti od raboteweto na pretprijatijata, da izrabotuva i da gi prezentira izrabotenite proekti;

Sposoben e znaeweto da go izrazi preku odgovarawe na razli~ni tipovi pra{awa i da analizira

konkretni studii na slu~aj od biznis praktikata.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot menaxment.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

kredit

i


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0


(4+2)

9.0

Statistika za biznis i

ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0

Menaxment na mal biznis

(4+0)

8.0


(6+0)

8.0

Menaxment na ~ove~ki resursi

(4+2)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

8.0

Investicionen menaxment

(6+0)

8.0

Menaxment


(6+0)

8.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Organizacisko odnesuvawe

(4+0)

8.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

ECTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

ECTS

krediti

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0

Delovno komunicirawe

(4+2)

8.0


(6+0)

6.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0

Upravuva~ko smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Me|unaroden menaxment

(4+2)

7.0

Diplomska rabota

5.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0


(6+0)

8.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


smetkovodstvo na


(4+2)

6.0

Ekonomija na rabotna sila

(6+0)

6.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0

Ekonomika na vnatre{na

trgovija

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0

Ekonomski sistemi

i globalizacija

(6+0)

8.0

Ekonomija na

investicii

(6+0)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0


(6+0)

6.0

Korporativno

finansisko izvestuvawe

(4+2)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0

Internet marketing

(2+4)

8.0


(4+2)

8.0

Informacioni tehnologii

(4+2)

8.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


kanali

(4+2)

7.0

Koristewe aplikacii preku

internet

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0


(4+0)

6.0

Me|unarodni organizacii

i integracii

(4+0)

8.0

Logistika

(4+2)

8.0


transakcii

(6+0)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0

Me|unarodni finansii

(4+0)

8.0


(2+4)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Marketing na trgovski

pretprijatija

(4+0)

8.0


(4+2)

8.0

Marketing na uslu`ni dejnosti

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Marketing politika na ceni

(6+0)

8.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0

Me|unaroden finansiski

menaxment

(4+0)

6.0

Odnesuvawe na

potro{uva~ite

(4+0)

8.0

Mikroekonomija

(6+0)

8.0

Op{testveno bogatstvo

i nacionalni smetki

(4+2)

6.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0

Multilateralen trgovski

sistem

(6+0)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0

Multilateralna trgovska

regulativa

(6+0)

8.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0


razvoj

(6+0)

8.0

Optimalizacija vo internet

okru`uvawe

(4+2)

6.0

Politika na

tehnolo{ki razvoj

(6+0)

7.5

Organizacija i dizajn na veb

(2+4)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Pravni i eti~ki aspekti na

internet

(4+0)

7.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0

Smetkovodstvo na

javniot sektor

(4+2)

6.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


(4+2)

8.0

Razvoj na ekonomskata misla

(6+0)

7.5

Sovremeni trendovi vo

e-biznis

(2+4)

7.0

Revizija

(4+2)

8.0

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0

Upravuvawe so

proizvodot

(4+0)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0

Smetkovodstvo na banki

i drugi finansiski institucii

(4+2)

6.0


(4+2)

8.0

Sociologija

(6+0)

6.0


sistem na EU

(4+0)

8.0


(6+0)

7.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0


(4+2)

6.0

Strategisko smetkovodstvo

na menaxmentot

(4+2)

6.0

Upravuvawe so promeni

(4+2)

6.0

Upravuvawe so rezultati (4+0) 6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0


portfolio menaxment

(6+0)

7.0

Departman – Smetkovodstvo i revizija

Cel na studiskata programa po SMETKOVODSTVO I REVIZIJA e da im ovozmo`i na studentite da se

steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na smetkovodstvoto i revizijata i so specifi~ni ve{tini za

primena na ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva

teoretskite aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Znaewe za osnovnite smetkovodstveni principi, pretpostavki, standardi i zakonska regulativa kako

i karakteristikite na sovremenata smetkovodstvena praktika ~ija cel e podgotovka na informacii za

razli~ni grupi na korisnici.

Znaewa za metodite na smetkovodstveno opfa}awe na tro{ocite, tehnikite za kratkoro~no i

dolgoro~no donesuvawe na odluki, razli~nite metodi na vrednuvawe na zalihite i drugite aspekti na

delovnoto odlu~uvawe;

Znaewe za procesot na revizija, profesionalnata odgovornost na revizorite i sodr`inata i

zna~eweto na izve{taite na internite i eksternite revizori.


Gi primenuva teoretskite principi za smetkovodstvena evidencija na razli~ni vidovi na ekonomski

nastani kaj razli~nite vidovi na entiteti i institucii.

Gi analizira finansiskite informacii, presmetuva pokazateli na uspe{nost i gi tolkuva razli~nite

aspekti od raboteweto vrz osnova na dostapnite izve{tai. So~inuva razbirlivi izve{tai za

razli~ni grupi na potencijalni korisnici.

Profesionalno rasuduva vo primenata na relevantnata profesionalna i zakonska regulativa za

finansiskoto izvestuvawe i revizijata vo vrska so izvr{uvawe na revizorski anga`mani ili

podgotovka na finansiski izve{tai za eksterni celi.


Demonstrira sposobnost za sinteza na zaklu~oci i izveduvawe na profesionalno mislewe vrz osnova

na dostapni smetkovodstveni informacii.

Demonstrira sposobnost za procenka na kvalitetot na podgotvenite finansiski izve{tai vo kontekst

na regulatornata ramka.

Demonstrira analiti~nost za problemski situacii i sposobnost za primena na smetkovodstveni

procenki pri podgotovka na finansiski izve{tai, vrednuvawe na raboteweto na pretprijatija vo

celina, identifikuvawe i kvantifikuvawe na finansiski i delovni rizici i sl.

Komunikaciski ve{tini

Pokaùva sposobnost adekvatno da komunicira so menaxmentot, klientot na revizorskata ku}a,

vrabotenite, kreditorite, pretstavnici od dràvnite institucii i agencii. Raboti efikasno kako

~len na timot, poseduva doverlivost, nenametlivo odnesuvawe, kriti~ko razmisluvawe, gi razbira i

po~ituva kulturnite razliki.

Pokaùva sposobnost za komunicirawe i prenesuvawe na smetkovodstveni pra{awa na lica so

razli~en obrazoven profil, iskustvo i stil na komunikacija.

Poseduva razbirawe za ~ovekovoto odnesuvawe, vrednosni sistemi, elementite i komponentite na

komunikacija, ve{tini za slu{awe, otvoren za komunikacija, upravuva so vremeto i so stresot.

Ve{tini na u~ewe:

Demonstrira sovladani ve{tini za u~ewe - ~itawe i slu{awe, vizuelizirawe, proverka preku

prakti~ni primeri, simplificirawe na varijaciite.

Demonstrira sposobnost za aktivno u~ewe, raspolo`livost za u~ewe preku praktikuvawe i

obezbeduvawe na uslugi na po{irokata delovna zaednica.

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za

postdiplomski studii vo razli~ni oblasti na smetkovodstvoto i finansiite.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot smetkovodstvo i revizija.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0


(4+2)

9.0

Statistika za biznis

i ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(4+2)

8.0

Informacioni

tehnologii

(4+2)

8.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0

Revizija

(4+2)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Upravuva~ko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0


smetkovodstvo na neprofitni

organizacii

(4+2)

6.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Diplomska rabota

5.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0


(4+2)

8.0

Delovna etika

(4+0)

6.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0


(6+0)

6.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0


trgovija

(6+0)

8.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0

Ekonomski sistemi

i globalizacija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0


kanali

(4+2)

7.0


(6+0)

6.0


(6+0)

8.0

Internet marketing

(2+4)

8.0

Me|unarodni organizacii

i integracii

(4+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


transakcii

(6+0)

8.0


internet

(4+2)

8.0


(4+0)

8.0


(4+0)

6.0


sistemi

(6+0)

8.0

Logistika

(4+2)

8.0

Menaxment na e-biznis I (4+2) 8.0 Lokalni finansii (4+0) 6.0

Menaxment na e-biznis

II

(4+2)

8.0


(2+4)

8.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0


pretprijatija

(4+0)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Odnesuvawe na

potro{uva~ite

(4+0)

8.0


(4+2)

7.0

Op{testveno bogatstvo

i nacionalni smetki

(4+2)

6.0


menaxment

(4+0)

6.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0


(4+0)

8.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0


resursi

(4+2)

8.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0

Mikroekonomija

(6+0)

8.0


razvoj

(6+0)

8.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0

Politika na

tehnolo{ki razvoj

(6+0)

7.5


sistem

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


regulativa

(6+0)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


okru`uvawe

(4+2)

6.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0


(2+4)

8.0

Smetkovodstvo na

javniot sektor

(4+2)

6.0

Organizacisko

odnesuvawe

(4+0)

8.0

Sovremeni trendovi vo

e-biznis

(2+4)

7.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0


internet

(4+0)

7.0


(6+0)

6.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0

Trgovsko pravo (4+0) 9.0 Primeneta ekonomija (6+0) 8.0

Upravuvawe so

proizvodot

(4+0)

8.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


sistem na EU

(4+0)

8.0


misla

(6+0)

7.5

Francuski jazik I

(2+4)

6.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0

Smetkovodstvo na banki i

drugi finansiski institucii

(4+2)

6.0

Sociologija

(6+0)

6.0


(6+0)

7.0


na menaxmentot

(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Upravuvawe so rezultati

(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0


portfolio menaxment

(6+0)

7.0

Departman – Finansiski menaxment

Cel na studiskata programa po FINANSISKI MENAXMENT e da im ovozmo`i na studentite da se

steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na finansiskiot menaxment i so specifi~ni ve{tini za primena

na ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite

aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Da ja poznavaat institucionalnata struktura na finansiskite pazari, karakteristikite na oddelnite

vidovi finansiski instrumenti (akcii, obvrznici, {tedni vlogovi, zaemi, finansiski derivati itn.)

i deluvaweto na razli~ni finansiski institucii (banki, osiguritelni kompanii, penziski fondovi,

investicioni fondovi itn.).

Da gi razberat osnovnite principi na finansiite, su{tinata na sovremenata portfolio teorija i

principite na vrednuvawe na osnovnite klasi na finansiski instrumenti: akciite i obvrznicite.

Da steknat prodlabo~eni znaewa za najva`nite vidovi aktivni, pasivni i neutralni bankarski

raboti, da gi usvojat sovremenite metodi za upravuvawe so sredstvata, likvidnosta, obvrskite i

kapitalot na bankite i da steknat sposobnosti za analiza na konkretni problemi od delovnata

politika na komercijalnite banki.

Da gi razberat i kriti~ki da gi analiziraat osnovnite pra{awa od oblasta na me|unarodnite

finansii, kako {to se: formiraweto na deviznite kursevi i funkcioniraweto na devizniot pazar,

glavnite komponenti na platniot bilans, klu~nite me|unarodni finansiski institucii i

finansiraweto na me|unarodnata trgovija.

Da steknat prodlabo~eni znaewa od javnite finansii preku analiza na sovremenite dano~ni sistemi,

karakteristikite na oddelnite javni dava~ki (danoci, pridonesi, carini itn.) i buxetskiot proces,

kako i da bidat sposobni da gi analiziraat efektite na fiskalnata politika.


Kako finansiski eksperti vo dràvnite i javnite institucii (dràvna administracija, fondovi,

vlada, ministerstva, dano~na uprava, instituciite na platniot promet i sl.);

Kako finansiski menaxeri vo razli~nite vidovi pretprijatija (javnite, privatnite, akcionerskite i

sl.);

Kako menaxeri vo bankite i drugite finansiski institucii;

Kako finansiski eksperti vo oblasta na danocite i javnoto finansirawe (dano~ni konsultanti,

finansiski inspektori), kako i vo domenot na osiguruvaweto i carinskata problematika;

Kako eksperti za finansiskiot pazar (berzata na hartii od vrednost i sl.);

Kako eksperti koi moàt da gi analziaraat faktorite i posledicite od promenite na me|unaordnite

pazari na kapital.

Kako nau~en podmladok na fakultetite, institutite i drugi nau~no-obrazovni institucii i sl.


Studentite pokaùvaat sposobnost za sobirawe, obrabotka i interpretacija na informaciite za

pojavite vo finansiskata ekonomija na edna zemja i po{iroko vo Svetot.

Pokaùvaat sposobnost za ocenka i izbor na nau~ni teorii koi vo svoite ramki davaat odgovor na

pojavite preku koi i studentot moè da dade svoi idei, proceni i preporaki za dvièweto na

finansiskite pojavi vo idninata.

Pokaùvaat sposobnost za izbor na najpovolen pravec na dejstvuvawe vo ramkite na eden finansiski

sistem (fiskalnata politika, monetarnata politika, finansiskite institucii), a so cel

postignuvawe na posakuvanite celi na edna zemja - ekonomska blagosostojba, visoko nivo na

vrabotenost, stabilen finansiski sistem, odr`liv ekonomski rast i razvoj.


Pokaùva sposobnost za komunikacija kade temata na diskusija i kriteriumite za donesuvawe na

pravilna odluka ne se zasnovani na jasno definirani ili se bazirani na odredeni mislewa.

Pokaùva sposobnost za nezavisno u~estvo na specifi~ni, nau~ni i interdisciplonarni diskusii, so

profesionalen pristap. Prifa}a konsulatcii od profesionalci od negovata i od drugi nau~ni

disciplini, so spremnost kriti~ki i objektivno da gi dade site neophodni argumenti za ili protiv

odredena akcija vo promenite na finansiskata struktura, na nivo na edna zemja ili celta eknomija vo

Svetot.

Ve{tini na u~ewe:

Demonstrira sovladani ve{tini za u~ewe - koncentracija, ~itawe i slu{awe, memorirawe,

koristewe na vremeto.

Demonstrira sposobnost za razumna ocena na idei so kriti~ko razmisluvawe, istra`uva strategii (i

stavovi) za generirawe na idei so kreativnoto razmisluvawe i efikasno gi koristi ovie

razmisluvawa i strategii za re{avawe na sekojdnevnite problemi i vo nau~niot metod.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot finansiski menaxment.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0


(4+2)

9.0


i ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Finansisko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Bankarstvo (4+0) 8.0 Menaxment na mal biznis (4+0) 8.0


(6+0)

8.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0


(4+0)

8.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0


sistem na EU

(6+0)

8.0


portfolio menaxment

(6+0)

7.0


(4+2)

8.0

Me|unaroden


(4+0)

6.0

Diplomska rabota

5.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(6+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Demografija

(6+0)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0



organizacii

(4+2)

6.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0

Ekonomija na javniot

sektor

(6+0)

8.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0


(6+0)

6.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0


trgovija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Ekonomski sistemi

i globalizacija

(6+0)

8.0


kanali

(4+2)

7.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0


(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


integracii

(4+0)

8.0


(6+0)

6.0


transakcii

(6+0)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Internet marketing

(2+4)

8.0


sistemi

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(4+2)

8.0


internet

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0


(4+0)

6.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0

Logistika

(4+2)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0


(2+4)

8.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0


pretprijatija

(4+0)

8.0

Odnesuvawe na

potro{uva~ite

(4+0)

8.0


dejnosti

(4+2)

8.0


nacionalni smetki

(4+2)

6.0


ceni

(6+0)

8.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0


(4+2)

7.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0


resursi

(4+2)

8.0

Politika na socijalen razvoj

(6+0)

8.0

Mikroekonomija

(6+0)

8.0

Politika na

tehnolo{ki razvoj

(6+0)

7.5


sistem

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


regulativa

(6+0)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


okru`uvawe

(4+2)

6.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0


(2+4)

8.0

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0


(4+0)

8.0

Smetkovodstvo na javniot

sektor

(4+2)

6.0


internet

(4+0)

7.0


(4+2)

8.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0


biznis

(2+4)

7.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


(6+0)

6.0


misla

(6+0)

7.5

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Revizija

(4+2)

8.0


(4+0)

8.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0


sistem na EU

(4+0)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0


i drugi finansiski

institucii

(4+2)

6.0

Sociologija

(6+0)

6.0


(6+0)

7.0


na menaxmentot

(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Upravuvawe so promeni (4+2) 6.0


(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0

Departman – Marketing

Cel na studiskata programa po MARKETING e da im ovozmoì na studentite da se steknat so

prodlabo~eni znaewa od oblasta na marketingot i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo





Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe vo vrska so marketing instrumentite i upravuvaweto so niv vo nasoka na

ostvaruvawe na pozitivni rezultati vo raboteweto na kompanijata.

Pokaùva znaewe koe e neophodno za identifikuvawe na razli~nite aspekti i faktori koi vlijaat

vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite i vrz procesot na donesuvawe odluka pri kupuvawe.

Pokaùva znaewe za oddelnite fazi od procesot na marketing istraùvawe i razli~nite

kvalitativni i kvantitativni metodi {to se koristat vo marketing istraùvaweto.

Demonstrira znaewe za identifikuvawe na informaciite i aspektite koi se neophodni za razvivawe

na soodveten marketing plan i marketing strategii.


Gi primenuva teoretskite poznavawa so pomo{ na koi uspe{no gi identifikuva i gi kombinira

oddelnite instrumenti od marketing miksot na kompaniite.

Samostojno razviva marketing istraùva~ki proekt i gi istraùva i analizira oddelnite marketing

instrumenti, kako i stavovite, percepciite i odnesuvaweto na potro{uva~ite, predlagaj}i soodvetni

re{enija.

Gi primenuva teoretskite principi za razvivawe na marketing plan i marketing strategii.


Pokaùva sposobnost za nabquduvawe na marketing procesite i identifikuvawe na relevantnite

informacii, neophodni za upravuvawe so ovie procesi.

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe i pribirawe na relevantni primarni i sekundarni podatoci,

neophodni za istraùvawe na marketing pojavite i procesite.

Demonstrira sposobnost za analiza i interpretacija na dobienite podatoci i nivna primena vo nasoka

na unapreduvawe na marketing raboteweto na kompaniite.


Pokaùva sposobnost za timska rabota, inicira diskusii, no i aktivno go slu{a sogovornikot.

Uspe{no gi primenuva principite i kodeksite na profesionalnoto delovno komunicirawe.

Pokaùva sposobnost za uspe{na prezentacija na dobienite rezultati od sprovedenite istraùva~ki

proekti.

Poseduva razbirawe na psiholo{kite procesi vrz osnova na koi se bazira odnesuvaweto na

potro{uva~ite, kako i ~ovekovoto odnesuvawe generalno.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, memorirawe, slu{awe, interaktivno u~estvo,

nabquduvawe i analiza.

Demonstrira sposobnost za kriti~ka ocena na prezentiranite idei, nudi originalni re{enija i

uspe{no se spravuva so sekoja postavena zada~a.

Gi prepoznava sopstvenite interesi vo oblasta na marketingot i uspe{no se steknuva so novi znaewe i

ve{tini.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot marketing.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0


(4+2)

9.0


i ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0


pretprijatija

(4+0)

8.0

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0


trgovija

(6+0)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0


(4+0)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Marketing menaxment

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Upravuvawe so

proizvodot

(4+0)

8.0


(6+0)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(4+2)

8.0


(6+0)

7.0


(6+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0

Diplomska rabota

5.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0

Dr̀ avno smetkovodstvo


organizacii

(4+2)

6.0


(6+0)

8.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0


sektor

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0

Ekonomija na rabotna

sila

(6+0)

6.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0


(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Ekonomski sistemi i

globalizacija

(6+0)

8.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0


(6+0)

6.0


kanali

(4+2)

7.0

Interna revizija

(4+2)

8.0


integracii

(4+0)

8.0

Internet marketing

(2+4)

8.0


transakcii

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(4+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Koristewe aplikacii

preku internet

(4+2)

8.0


sistemi

(6+0)

8.0


(4+0)

6.0

Menaxment na e-biznis I (4+2) 8.0 Logistika (4+2) 8.0


(4+2)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0


(2+4)

8.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0


nacionalni smetki

(4+2)

6.0


(4+2)

7.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0

Me|unaroden


(4+0)

6.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0


(6+0)

8.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0


(4+0)

8.0


razvoj

(6+0)

8.0


resursi

(4+2)

8.0

Politika na tehnolo{ki razvoj

(6+0)

7.5

Mikroekonomija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Multilateralen

trgovski sistem

(6+0)

8.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0

Multilateralna

trgovska regulativa

(6+0)

8.0

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0


okru`uvawe

(4+2)

6.0


sektor

(4+2)

6.0

Organizacija i dizajn na

veb

(2+4)

8.0


biznis

(2+4)

7.0

Organizacisko

odnesuvawe

(4+0)

8.0


(4+2)

8.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0


na internet

(4+0)

7.0


(6+0)

6.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0

Upravuva~ko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


(6+0)

8.0


misla

(6+0)

7.5

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

6.0

Revizija

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0


sistem na EU

(4+0)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0


i drugi finansiski

institucii

(4+2)

6.0

Sociologija

(6+0)

6.0


na menaxmentot

(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0


portfolio menaxment

(6+0)

7.0

Departman – Nadvore{na trgovija

Cel na studiskata programa po NADVORE[NA TRGOVIJA e da im ovozmo`i na studentite da se

steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na nadvore{nata trgovija i so specifi~ni ve{tini za primena na

ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite

aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe i razbirawe za pravilata vrz osnova na koi funkcionira me|unarodnata

ekonomija i me|unarodnite trgovski i finansiski institucii.

Pokaùva znaewe za prednostite i slabostite na razli~ni teoretski koncepcii preto~eni vo

ekonomski merki i instrumenti za vodewe na nadvore{notrgovskata politika na oddelnite zemji.

Pokaùva znaewe za specifi~nostite na instrumentite na nadvore{notrgovskiot i devizniot sistem

i osnovite na politikata na devizniot kurs so cel da gi prepoznava i analizira efektite {to ovie

instrumenti gi imaat vrz nadvore{notrgovskata razmena i bilansot na pla}awata.

Demonstrira znaewe i razbirawe za aktuelnite aspekti i procesi na regionalno integrirawe vo

svetot, osobeno vo Evropa, i nivnoto vlijanie vrz sovremenite biznis praktiki.

Demonstrira znaewe za vodewe na samostoen biznis vo sovremenoto me|unarodno okruùvawe.


Primenuva analiti~ko-kriti~ka aparatura za sogleduvawe na prednostite i slabostite na razli~nite

teoretski koncepcii.

Uspe{no gi interpretira slu~uvawata vo me|unarodnata ekonomija i gi tolkuva politikite i

dejstvuvaweto na me|unarodnite trgovski i finansiski institucii.

Profesionalno gi koristi instrumentite na multilateralniot trgovski sistem vo nasoka na poddr{ka

na nadvore{notrgovskata i deviznata politika.

Gi primenuva znaewata za dosega realiziranite efekti od procesite na regionalno integrirawe za

uspe{no vklopuvawe na Republika Makedonija vo CEFTA-2006 i vo Evropskata unija.

Uspe{no se vklu~uva vo sproveduvawe na sovremenite biznis praktiki.


Pokaùva sposobnost za kriti~na analiza za predloènite re{enija i prezemnite merki od strana na

golemite me|unarodni organizacii i institucii povrzani so regulacijata na me|unarodnite ekonomski

odnosi.

Pokaùva sposobnost za pribirawe, analizirawe, ocenka i prezentirawe na informacii za

pova`nite aspekti na izbranata nadvore{notrgovska politika na oddelni nacionalni ekonomii.

Demonstrira sposobnost za ve{to kombinirawe na instrumentite na nadvore{notrgovskiot i

devizniot sistem.

Pokaùva sposobnost za prezemawe idni ~ekori vo nasoka na pribliùvawe i harmonizacija na

na{ata zemja vo evrointegraciskite procesi.

Pokaùva sposobnost za prepoznavawe na mo`nostite za razvoj na uspe{en biznis vo sovremenata

me|unarodna ekonomija.


Poseduva sposobnost za profesionalna komunikacija so profesionalci od oblasta.

Pokaùva sposobnost da funkcionira efikasno kako del od profesionalen tim.

Pokaùva sposobnost za nezavisno u~estvo vo nau~ni i profesionalni diskusii, kako i u~estvo vo

nau~no-istraùva~ki proekti.

Poseduva sposobnost za kriti~ka analiza na okruùvaweto i za predlagawe merki za nadminuvawe na

konkretni problemi so koi se soo~uvaat biznisite vo sovremenata me|unarodnata ekonomija.

Poseduva sposobnost za prisposobuvawe kon pravilata na funkcionirawe na sovremeniot biznis.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva sposobnost za analizirawe, razbirawe, memorirawe i istraùvawe sodrìni od oblasta na

me|unarodnata ekonomija.

Pokaùva interes za aktivno u~estvo vo razli~ni dopolnitelni formi i vidovi u~ewe.

Demonstrira sposobnost za pravilno organizirawe i koristewe na vremeto.

Demonstrira sposobnost za kriti~ka analiza i generirawe na idei vo nasoka na re{avawe problemi

od sekojdnevnata praktika.

Pokaùva interes za kontinuirana edukacija i profesionalen razvoj na povisoki obrazovni nivoa.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot nadvore{na trgovija.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0

Matematika za

ekonomisti

(4+2)

9.0


i ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


integracii

(4+0)

8.0


(4+2)

8.0

Osnovi na digitalna ekonomija

(4+2)

8.0

Internet marketing

(4+2)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0


sistem

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


transakcii

(6+0)

8.0

Multilateralna

trgovska regulativa

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Ekonomski sistemi i

globalizacija

(6+0)

8.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0

Diplomska rabota

5.0


(4+0)

8.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0



organizacii

(4+2)

6.0


sektor

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0


sila

(6+0)

6.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0

Ekonomika na

vnatre{na trgovija

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0


(6+0)

6.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Informacioni

tehnologii

(4+2)

8.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


kanali

(4+2)

7.0

Koristewe aplikacii

preku internet

(4+2)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0


(4+0)

6.0


sistemi

(6+0)

8.0

Logistika

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0


(2+4)

8.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0

Marketing na

trgovski

pretprijatija

(4+0)

8.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0


dejnosti

(4+2)

8.0

Odnesuvawe na

potro{uva~ite

(4+0)

8.0


ceni

(6+0)

8.0


nacionalni smetki

(4+2)

6.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0


(4+2)

7.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0

Me|unaroden


(4+0)

6.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0

Menaxment na mal

biznis

(4+0)

8.0


(6+0)

8.0


resursi

(4+2)

8.0

Politika na tehnolo{ki razvoj (6+0) 7.5 Mikroekonomija (6+0) 8.0


(4+2)

8.0

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0

Optimalizacija vo

internet okru`uvawe

(4+2)

6.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0

Organizacija i dizajn

na veb

(2+4)

8.0

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0

Organizacisko

odnesuvawe

(4+0)

8.0


sektor

(4+2)

6.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


biznis

(2+4)

7.0


na internet

(4+0)

7.0


(4+2)

8.0

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0


(6+0)

6.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


(4+0)

8.0


misla

(6+0)

7.5


(4+2)

8.0

Revizija

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0


(4+2)

8.0

Smetkovodstvo na

banki i drugi

finansiski institucii

(4+2)

6.0


sistem na EU

(4+0)

8.0

Sociologija

(6+0)

6.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0


(6+0)

7.0

Strategisko

smetkovodstvo na

menaxmentot

(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0

Upravuva~ko

smetkovodstvo

(4+2)

8.0

Finansiska

ekonometrija

(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.


portfolio menaxment

(6+0)

7.0

Departman – e - biznis

Cel na studiskata programa po E-BIZNIS e da im ovozmoì na studentite da se steknat so

prodlabo~eni znaewa od oblasta na e-biznisot i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo





Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe od oblasta na internet marketingot i e-biznis procesite, kako i upravuvawe so

niv vo nasoka na ostvaruvawe na pozitivni rezultati vo raboteweto na kompanijata.

Pokaùva znaewe koe e neophodno za identifikuvawe na razli~nite IKT i internet tehnologii koi

moàt da bidat koristeni od strana na kompaniite za da ja podràt implementacijata na e-biznis.

Pokaùva znaewe za oddelnite procesi i aktivnosti na kompanijata so cel da ja podgotvat za

implementacija na e-biznis.

Demonstrira znaewe za kompleksni softverski alatki (Enterprise Resource Planning, Project

Management, Content Management) implementirani vo pretprijatija, prezentiraj}i gi od teoretski i

prakti~en aspekt.


Gi primenuva teoretskite poznavawa so pomo{ na koi uspe{no razviva internet marketing i

komunikaciski plan, kako i gi implementira e-biznis procesite vo ramki na kompaniite.

Samostojno kombinira i razviva plan kako soodvetni IKT i internet tehnologii moàt da bidat

koristeni od strana na kompaniite za da ja podràt implementacijata na e-biznis, kako i so

koristewe na poseben softver razviva i ispora~uva soodvetni re{enija.

Gi primenuva teoretskite principi za implementirawe na kompleksni softverski alatki.


Pokaùva sposobnost za nabquduvawe na e-biznis procesite i identifikuvawe na relevantnite

informacii, neophodni za upravuvawe so ovie procesi.

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe i pribirawe na relevantni primarni i sekundarni podatoci,

neophodni za istraùvawe na e-biznis pojavite i procesite.

Demonstrira sposobnost za analiza i interpretacija na dobienite podatoci i nivna primena vo nasoka

na unapreduvawe na internet marketing raboteweto, kako i implementiraweto na IKT tehnologii od

strana na kompaniite.


Pokaùva sposobnost za timska rabota, inicira diskusii, no i aktivno go slu{a sogovornikot.



proekti.

Poseduva razbirawe na psiholo{kite procesi vrz osnova na koi se bazira ~ovekovoto odnesuvawe

generalno.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, memorirawe, slu{awe, interaktivno u~estvo,

nabquduvawe i analiza.



Gi prepoznava sopstvenite interesi vo oblasta na e-biznisot i uspe{no se steknuva so novi znaewe i

ve{tini.

Kvalifikacija koja se steknuva: Diplomiran ekonomist na departmanot e-biznis.


I STUDISKA GODINA

1 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

2 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(6+0)

9.0

Ekonomika na

pretprijatie

(6+0)

9.0


(4+2)

9.0


i ekonomisti

(4+2)

9.0


(4+2)

9.0

II STUDISKA GODINA

3 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

4 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Osnovi na menaxment

(6+0)

8.0

Internet marketing

(2+4)

8.0

Osnovi na marketing

(6+0)

8.0


(2+4)

8.0

Osnovi na digitalna

ekonomija

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

III STUDISKA GODINA

5 SEMESTAR

(ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

6 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Logistika

(4+2)

8.0

Osnovi na internet

arhitektura

(4+2)

8.0


(2+4)

8.0


(4+2)

8.0


internet

(4+0)

7.0

IV STUDISKA GODINA

7 SEMESTAR (ZIMSKI)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

8 SEMESTAR (LETEN)

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti


(4+2)

8.0


okru`uvawe

(4+2)

6.0


(6+0)

8.0

Analiza na e-biznis

(2+4)

6.5

Pretpriemni{tvo

(4+0)

8.0


internet

(4+2)

8.0

Diplomska rabota

5.0


ZIMSKI SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

LETEN SEMESTAR

Nedelen

fond na

~asovi

EKTS

krediti

Agrarna politika

(4+0)

6.0


serii

(4+2)

6.0

Angliski jazik I

(2+4)

6.0


izve{tai

(4+2)

6.0

Bankarski menaxment

(4+2)

8.0

Angliski jazik II

(2+4)

6.0

Bankarstvo

(4+0)

8.0

Germanski jazik II

(2+4)

6.0

Germanski jazik I

(2+4)

6.0

Devizna politika

(6+0)

6.0

Delovna etika

(4+0)

6.0


(4+2)

8.0

Demografija

(6+0)

6.0

Delovno planirawe

(6+0)

8.0

Direkten marketing

(4+0)

6.0

Dr`avna regulacija

(6+0)

8.0


smetkovodstvo na


(4+2)

6.0


(6+0)

8.0

Evropski ekonomski

integracii

(6+0)

8.0


sektor

(6+0)

8.0

Ekolo{ki menaxment

(4+0)

6.0


sila

(6+0)

6.0

Ekonometrija

(6+0)

7.0


trgovija

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Ekonomski razvoj

(6+0)

8.0

Ekonomski sistemi

i globalizacija

(6+0)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0

Ekonomsko planirawe

(6+0)

7.0

Makroekonomija

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(6+0)

6.0

Marketing menaxment

(4+2)

8.0

Interna revizija

(4+2)

8.0


kanali

(4+2)

7.0

Informacioni

tehnologii

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Javni finansii

(6+0)

8.0


integracii

(4+0)

8.0


(4+0)

6.0


transakcii

(6+0)

8.0

Lokalni finansii

(4+0)

6.0


(4+0)

8.0


pretprijatija

(4+0)

8.0


izvestuvawe

(4+2)

8.0


dejnosti

(4+2)

8.0


sistemi

(6+0)

8.0


ceni

(6+0)

8.0

Metodi na proda`ba

(4+0)

6.0

Matemati~ki metodi

(4+2)

8.0

Nadvore{na trgovija

(6+0)

8.0


(4+2)

7.0

Nauka za menaxment

(4+2)

8.0


menaxment

(4+0)

6.0


(4+0)

8.0


(6+0)

8.0


nacionalni smetki

(4+2)

6.0


(4+0)

8.0

Osnovi na e-biznis

(4+2)

6.0


resursi

(4+2)

8.0


(6+0)

8.0

Mikroekonomija

(6+0)

8.0

Politika na tehnolo{ki

razvoj

(6+0)

7.5

Monetarna ekonomija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


sistem

(6+0)

8.0

Promocija

(4+0)

8.0


regulativa

(6+0)

8.0


(6+0)

8.0

Odnosi so javnosta

(4+0)

6.0

Ruski jazik I

(2+4)

6.0


(4+0)

8.0

Smetkovodstveni


(6+0)

8.0

Osiguruvawe

(4+2)

8.0


sektor

(4+2)

6.0

Primeneta ekonomija

(6+0)

8.0


(4+2)

8.0

Proekten menaxment

(6+0)

7.0


(6+0)

6.0


misla

(6+0)

7.5

Trgovsko pravo

(4+0)

9.0

Revizija

(4+2)

8.0


(4+0)

8.0

Ruski jazik II

(2+4)

6.0


(4+2)

8.0

Smetkovodstveni

kontrolni sistemi

(4+2)

8.0

Finansiski pazari i

institucii

(6+0)

8.0


i drugi finansiski

institucii

(4+2)

6.0


(4+2)

8.0

Sociologija

(6+0)

6.0


biznis

(2+4)

7.0


(6+0)

7.0


sistem na EU

(4+0)

8.0

Strategisko

smetkovodstvo na

menaxmentot

(4+2)

6.0

Francuski jazik I

(2+4)

6.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0


(4+0)

6.0

Upravuvawe so rizik

(4+0)

6.0


(6+0)

8.0


(4+2)

8.0


(4+2)

6.0


(4+2)

6.0

Francuski jazik II

(2+4)

6.0


portfolio menaxment

(6+0)

7.0

V. KRATKI SODR@INI NA PREDMETNITE PROGRAMI OD PRV CIKLUS STUDII

1. AGRARNA POLITIKA

Mestoto na agrarnata politika vo sistemot na ekonomskite nauki. Specifi~nosti na zemjodelskoto

proizvodstvo i prometot so zemjodelski proizvodi. Agrarnata politika kako instrument na razvojnata

politika. Principi, instrumenti i merki na agrarnata politika. Ekonomski merki: politika na ceni, dano~na

politika, izvozno-uvozna politika. Merki na zemji{nata politika: agrarni reformi, nacionalizacija,

arondacija, komasacija i dr. Agrarnata politika vo nekoi razvieni zemji i Evropskata unija. Menaxmentot,

marketingot i informacionite sistemi vo zemjodelstvoto i agrarnata politika. Osnovni faktori i razvojni

celi na agrarniot sektor vo Makedonija. Merki na agrarnata politika na Makedonija. Agrarnata politika i

ekonomskoto prestrukturirawe na agrarot vo Makedonija.

2. ANALIZA NA VREMENSKI SERII

Predmetot pretstavuva voved vo modelite na vremenski serii so univarijantni i multivarijantni

podatoci. Zapo~nuva so osnovnite koncepti na univarijantnite vremenski serii, pruàj}i najsovremena

prezentacija na ARIMA modelite. Potoa se razrabotuvaat ponapredni temi, so fokusirawe na

heteroskedasti~nite modeli i nelinearnite vremenski serii. Predmetot nastojuva da gi osposobi studentite

da izveduvaat analizi od oblasta na biznisot i ekonomijata so koristewe na vremenski serii. Dopolnitelno,

studentite se zdobivaat so teoriski znaewa za modelite na vremenski serii. Del od predavawata se

izveduvaat vo kompjuterska laboratorija so aktivno koristewe na statisti~ki softver.

3. ANALIZA NA E-BIZNIS

Vo ramkite na ovoj predmet studentite razrabotuvaat prakti~ni menaxerski ve{tini preku rabotewe

na vistinski mo`nosti {to gi dava e-biznis sistemot za organizaciite {to se pojavuvaat, {to se vospostaveni

ili se vo tranzicija. Znaeweto i razmisluvaweto na studentite se razvivaat preku iskustvata za re{avawe

na problemite vo multifunkcionalni timovi. Studentite po zavr{uvaweto na ovoj predmet }e moàt da rabo-

tat zaedni~ki vo razvoj na konceptot i re{enijata na e-biznis pretprijatijata, da pokaàt razbirawe za

biznisot, logisti~kite i tehni~kite aspekti na e-biznis pretprijatieto i nivnata primena, kako i da gi

dobijat potrebnite informacii od klientite za uspe{no razvivawe na e-biznis konceptot.

4. ANALIZA NA FINANSISKI IZVE[TAI

Celta na predmetot e da gi zapoznae studentite so osnovite na analizata, izvorite na podatoci za

analiti~ko ispituvawe i nivnoto izrazuvawe. Metodi na analiza. Vidovi na analiza. Osnovni koncepti i

voved vo finansiskite izve{tai, bilans na sostojba, bilans na uspeh, izve{taj za pari~nite tekovi. Analiza

na finansiskite izve{tai vo uslovi na inflacija. Analiza na finansiskite izve{tai za specifi~ni

dejnosti. Analiza na organizacionata i ekonomskata sostojba na pretprijatieto, analiza na realizacionata

faza, analiza na proizvodstvenata faza, analiza na nabavnata faza, analiza na finansiskata funkcija i

analiza na evidentnata funkcija.

5. ANGLISKI JAZIK I

Temi: ekonomski procesi, pazari, ponuda i pobaruva~ka, metodi na pla}awe, bilansi, Republika

Makedonija, e-biznis, zaedni~ki vloùvawa, finansiski menaxment, menaxment, marketing, Velika Britanija,

SAD, me|unarodna trgovija. Delovna korespondencija: delovni pisma (vidovi), molba i C.V., pobaruvawa,

ponudi, cirkularni pisma, propratni pisma, memorandumi, e-mail, fax, telex i TWK.

6. ANGLISKI JAZIK II

Tekstovi: istraùvawe na pazarot, proizvod, distribucija, politika na ceni, promocija, komparativni

ekonomski sistemi, nerazvieni zemji, razvieni zemji, Evropska Unija, Svetska banka, Me|unaroden Monetaren

Fond, Svetska Trgovska Organizacija, devizi, okruùvaweto i ekonomijata, {pedicija i osiguruvawe, e-

biznis. Delovna korespondencija: pora~ki, pakuvawe i markirawe, pretstavni{tva, opomeni, transport i

{pedicija, reklamacii (docnewe, kvalitet, kvantitet, ceni), akreditivi.

7. BANKARSKI MENAXMENT

Finansiski izve{tai na bankata. Analiza na raboteweto na bankata. Krediten proces, kreditna

politika i kreditna analiza. Kreditirawe na pretprijatijata. Kreditirawe na naselenieto. Upravuvawe so

sredstvata i obvrskite. Upravuvawe so likvidnosta. Depozitni izvori na sredstva. Nedepozitni izvori na

sredstva. Investiciskata funkcija na bankite. Strategii i politiki na investirawe vo hartii od vrednost.

Kapitalot na bankite. Bankarski uslugi i vonbilansni aktivnosti. Me|unarodno bankarstvo.

8. BANKARSTVO

Ulogata na centralnite banki. Rakovodewe so centralnite banki. Funkcii na centralnite banki.

Bankarskite sistemi vo razvienite zemji. Bankarskite sistemi vo zemjite vo tranzicija. Istoriski razvoj na

bankarstvoto vo Makedonija. Bankarskiot sistem na Makedonija denes. Narodna banka na Makedonija.

Komercijalnite banki. Fond za osiguruvawe depoziti. Principi na bankarskoto rabotewe. Kratkoro~ni

pasivni bankarski raboti. Me|ubankarski pasivni raboti. Dolgoro~ni pasivni bankarski raboti. Vidovi

krediti. Podelba na kreditite spored ro~nosta. Kreditirawe na naselenieto. Kreditirawe na pravnite

lica. Neutralni bankarski raboti. Sopstveni bankarski raboti.

9. GERMANSKI JAZIK I

Tekstovi: elementarni potrebi na ~ovekot, delovno pismo, vidovi dobra, pra{alnik i ponuda, zada~i

na ekonomijata, pora~ka i isporaka, presmetuvawe na cenata, format i redosled na delovno pismo, celi na

istraùvawe na pazarot, kako se pi{uva delovno pismo, reklamni sredstva na pretprijatieto, razli~ni

formi na pretprijatija, kupoprodaèn dogovor i trgovija na golemo. Delovna korespondencija: pra{alnik,

ponuda, pora~ka, isporaka, faktura, opomena, reklamacija. Gramatika.

10. GERMANSKI JAZIK II

Tekstovi: nadvore{na trgovija, carina, problemi vo izvozot, uslovi za isporaka i pla}awe, promet na

stoki i informacii, banki, bankarsko rabotewe, osiguruvawe, zada~i na Svetska banka, trgovsko dru{tvo,

Evropska ekonomska zaednica, organizacija na evropski pazar. Tekstovi za prevod: porast na isto~no-

germanskata industrija, uspe{en kurs na BMW, faktori na konkurentnost, postanok na marketingot, evropski

proizvodi, evropski fakultet za menaxment. Gramatika.

11. DEVIZNA POLITIKA

Zna~ewe na devizniot kurs i na devizniot pazar. Teorii za odreduvawe na devizniot kurs: teorija na

paritet na kupovna sila, teorija na kamaten paritet, teorija na efikasen devizen pazar, teorija na pazar na

hartii od vrednost i monetaristi~ki teorii. Politika na devizen kurs: fluktuira~ki devizni kursevi,

fiksni devizni kursevi. Prompten i terminski kurs, pokrivawe na kursen rizik, devizni {pekulacii,

devizna arbitraà. Devizniot kurs kako instrument na ekonomskata politika: devizniot kurs kako

instrument na nadvore{no-trgovskata politika, menaxmentot so devizniot kurs i uramnoteùvawe na

bilansot na pla}aweto, devizniot kurs kako instrument na monetarnata politika, efekti od upotreba na

devizniot kurs kako antiinflaciono sidro.

12. DELOVNA ETIKA

Karakter na delovnata etika: poim i su{tina, definirawe, ulogata na etikata vo op{testvenoto

odnesuvawe, etapi vo razvojot, funkcii, me|usebniot odnos na etikata i delovnata etika. Eti~ko odnesuvawe:

faktori na eti~koto odnesuvawe, eti~ki teorii i pristpi, etika na doblesti, na~ini za obezbeduvawe eti~ko

odnesuvawe. Upravuvawe so eti~ko odnesuvawe: etikata i kulturata, vrednosti, normi i funkcii na

organizaciskata kultura, organizaciskata kultura kako konkurentska prednost. Sodrìna na eti~kite

promeni vo menaxmentot: eti~ki dimenzii na upravuvaweto so organizaciskite promeni, eti~ki dilemi na

menaxerite, konkurentska prednost so eti~ni promeni. Etikata i op{testvenata odgovornost: eti~ki

vrednosti, menaxerska etika, koncepti na op{testvena odgovornost, konkurentni op{testveno odgovorni

pretprijatija. Kodeks na etika: definirawe i vrednosti na kodeksot na etika, karakterot na li~niot eti~ki

kodeks, odrùvawe visoki eti~ki standardi. Perspektivite na delovnata etika: moralni predizvici na MNK,

etika na totalen integritet, moralna opravdanost na obelodenuvaweto.

13. DELOVNO KOMUNICIRAWE

Voved vo delovnoto komunicirawe: vidovi komunikacii, komunikaciski proces, komunikaciska

sposobnost i praktika, evolucija na komuniciraweto, komunikaciite i organizaciskata efikasnost. Priroda

na komunikaciite: ~ovekovata priroda i komunikaciite, transakciona analiza na komunikaciite, vidovi

komunikacii, komunikaciski stilovi, komunikaciski barieri, komunikaciski odnosi i odnesuvawe na

komunikatorite vo komunikaciskiot proces, komunikaciska klima i komunikaciski feed-back. Kulturnite

razliki i komunikaciite vo biznisot: osnovni komponenti na kulturata, karakteristiki na kulturite na

oddelni dràvi i nacii, kulturnite razliki i vlijanieto na biznis komunikaciite. Oralna komunikacija.

Sostanocite kako oblik na komunicirawe. Karakteristiki na pi{uvanoto komunicirawe. Upravuvawe so

komunikaciskite konflikti.

14. DELOVNO PLANIRAWE

Karakterot i konceptot na delovnoto planirawe. Modeli na delovnoto planirawe. Odnosot pome|u

planiraweto i menaxmentot. Prozvodi na procesot na planirawe. Celi: misija, formulirawe, zna~ewe,

karakteristiki. Delovna politika: definicija, karakteristiki, klasifikacija, podra~ja na primena,

potreba. Plan: definicija, karakteristiki, klasifikacija, vidovi, vremenski horizont i revizija.

Strategisko i takti~ko planirawe. Predviduvawe: ekonomski horizont, pretpostavki, izbor na metodi,

predviduvawe i planirawe, intuitivni metodi, statisti~ki metodi, kvantitativni metodi, procenuvawe na

predviduvaweto. Sistem na informacii, metodologija, organizacija, odlu~uvawe i metodi za planirawe.

Tekovno planirawe. Su{tina i podra~ja na primena na delovnoto planirawe.

15. DEMOGRAFIJA

Celta na predmetot e da gi osposobi studentite za podobro spoznavawe na site pra{awa povrzani so

naselenieto, kako {to se prirodnoto dvièwe (natalitet i mortalitet), migraciite, strukturata i

proekciite na populacijata na zemjata i sl. Na toj na~in studentite }e dobijat jasna pretstava za zna~eweto

na naselenieto, preku negovata dihotomna funkcija (proizvodna i potro{uva~ka). Istovremeno, tie }e moàt

podobro da go razberat demografskiot razvoj i negovata povrzanost so ekonomskiot razvoj na edna zemja ili

region.

16. DIREKTEN MARKETING

Istorija i procesi vo direktniot i interaktivniot marketing. Gradewe baza na podatoci. Lista na

kupuva~i i pazari. Planirawe i kreirawe na t.n. value proposition. Porakata i odluki vo vrska so mwediumite

vo direktniot i interaktivniot marketing. Planirawe i kreirawe na poraka vo direktniot marketing.

Odgovor na porakata i merewe na rezultatite vo direktniot i interaktivniot marketing. Eti~ki i pravni

pra{awa vo direktniot marketing. Indikatori vo direktniot i interaktivniot marketing. Direktniot

marketing vo razli~ni dejnosti. Mediumi na direktniot marketing. Specijalni tehniki na direktniot

marketing.

17. DR@AVNA REGULACIJA

Industriska organizacija: struktura na pazarot i barieri za vlez, pazarnite strukturi i

performansite na stopanskite subjekti. Neuspesi na pazarot. Neuspesi na dràvata. Antimonopolisti~ka

politika. Cenovna diskriminacija i vertikalni ograni~uvawa na trgovijata. Ekonomska teorija na prirodnite

monopoli. Regulacija na profitnata stapka. Regulacija na cenite. Regulacija vo oddelni sektori.

Deregulacija i regulacija. Prirodata na dràvata i nejzinite ekonomski funkcii. Ulogata na dràvata na

finansiskite pazari. Ulogata na dràvata vo ekonomskata tranzicija. Biznisot i vladata (konkurencija i

regulacija) vo nekoi odbrani zemji (SAD; Evropskata unija; zemjite vo tranzicija; Makedonija).

18. DR@AVNO SMETKOVODSTVO I SMETKOVODSTVO NA NEPROFITNI

ORGANIZACII

Dràvno i neprofitno smetkovodstvo: karakteristiki na smetkovodstvoto vo javniot sektor,

me|unarodni smetkovodstveni i revizorski standardi za javen sektor. Principi na dràvno smetkovodstvo i

izvestuvawe. Dràvno finansisko izvestuvawe. Finansiski izve{tai na dràvni i neprofitni organizacii.

Fondovsko smetkovodstvo: dràvni, sopstveni i fiducijarni fondovi, me|ufondovski transakcii i

transferi. Buxet, buxetsko smetkovodstvo i izvestuvawe. Determinirawe na tro{ocite za dràvni i

neprofitni organizacii. Smetkovodstvo i izvestuvawe za dràvni i neprofitni organizacii: dràvni

agencii, kolexi i univerziteti, zdravstveni organizacii, volonterski organizacii i dr. Dràvna revizija:

revizija vo javen sektor, vidovi, proceduri, standardi.

19. EVROPSKI EKONOMSKI INTEGRACII

Osnovite na ekonomskoto integrirawe na Evropskata Unija (osnovawe na Carinska unija, pazarna

integracija, makroekonomska koordinacija, ekonomska i monetarna unija, buxetot na EU). Interni politiki na

Evropskata Unija (horizontalni politiki na EU: politika na regionalen razvoj i kohezija, socijalna politika,

dano~na politika, politika na konkurencija, politika na za{tita na ìvotnata sredina i sektorski politiki

na EU: industriska politika, zemjodelska politika, transportna politika, politika na energetika i politika

vo oblasta na istraùvaweto i tehnologijata). Eksterni politiki na EU (nadvore{notrgovska politika, EU i

zemjite vo razvoj, ekonomski odnosi so razvienite zemji i novite pazarni ekonomii). Evropskata integracija i

nejzinite perspektivi.

20. EDINSTVEN PAZAR NA EVROPSKATA UNIJA

Vnatre{niot pazar i ekonomskata integracija vo Unijata; Slobodno dvièwe na stoki; Slobodno

dvièwe na rabotnici i lica; Evropsko gra|anstvo, dvièwe na lica od treti dràvi na podra~jeto na

sloboda, bezbednost i pravda; Sloboda na osnovawe i slobodno dvièwe na uslugi; Slobodno dvièwe na

kapital i ekonomska i monetarna unija; Voved vo pravoto na konkurencija; Harmonizacija; Prakti~na zada~a

na re{avawe na slu~aj.

21. EKOLO[KI MENAXMENT

Teoretski osnovi na ekolo{kiot menaxment. Optimalno nivo na zagadenost na ìvotnata sredina.

Sopstveni~kite prava, eksternaliite i ekolo{kite problemi. Ekolo{ki standardi, danoci, subvencii i

razmenlivi dozvoli za zagaduvawe. Metodologii za procena na ekolo{kata {teta. Korporativni ekolo{ki

strategii. Koncepti i instrumenti na ekolo{kiot menaxment na nivo na kompanija. Socioekonomski

menaxment na ekolo{kiot predizvik: primerot na Makedonija.

22. EKONOMETRIJA

Regresiona analiza so dve promenlivi. Problemot na ocenuvawe kaj klasi~niot linearen regresionen

model. Problemot na intervalno ocenuvawe i testirawe na hipotezi kaj klasi~niot linearen regresionen

model. Pro{iruvawe na linearniot regresionen model so dve promenlivi. Pove}ekratna regresiona analiza.

Ve{ta~ki promenlivi. Multikolinearnost. Heteroskedasti~nost. Avtokorelacija. Gre{ki vo

specifikacijata. Stacionarnost i osnovni modeli na vremenski serii. Simultani ravenki.

23. EKONOMIJA NA INVESTICIITE

Investiciite kako ekonomska kategorija. Baznite kategorii investicii kako alatki za analiza.

Investiciite i ekonomskiot rast. Motivite i determinantite na investiciite. Izvori na investiciite.

Investicioniot proces. Analiza na izvodlivosta na investicioniot proekt. Tro{okot na investiraniot

kapital. Proektirawe na pari~nite tekovi na proektot. Ekonomska efikasnost na investiciite. Periodot na

povrat i stapkata na prinos na investiciite. Sega{na vrednost na proektot. Interna stapka na rentabilnost.

Investicionite kriteriumi vo razni slu~ai na investirawe. Rizikot vo ocenkata na efikasnosta na

investicionite proekti.

24. EKONOMIJA NA JAVNIOT SEKTOR

Definirawe na javniot sektor. Pazaren neuspeh. Neuspehot na vladata. Ednakvost i efikasnost. Javni

dobra. Eksternalii. Teorija na javen izbor. Javni i privatni mehanizmi za alokacija na resursite.

Politikata i ekonomijata. Dràva na blagosostojba. Socijalna politika. Penziski sistem. Ekonomika na

zdravstvo. Ekonomika na obrazovanie. Ekonomika na javnite pretprijatija. Koncept, definicija i obem na

javnoto pretprijatie. Efikasnosta na javnite pretprijatija. Menaxmentot vo javnite pretprijatija.

Menaxmentot vo javniot sektor. Teorii na administrativni reformi i nivnite prakti~ni implikacii. Nov

javen menaxment. Javno pretpriemni{tvo. Nova institucionalna ekonomija. Procesot na privatizacija vo

javniot sektor. Regulacija, deregulacija i konkurencija vo javniot sektor. Politika na ceni vo javniot sektor.

Javniot sektor vo EU. Javniot sektor vo Makedonija.

25. EKONOMIJA NA RABOTNATA SILA

Osnovni koncepti na ekonomijata na rabotna sila. Pobaruva~ka za rabotna sila vo konkurentski i

nekonkurentski pazari. Kvazi-fiksni tro{oci za rabotnata sila i nivnoto vlijanie vrz pobaruva~kata.

Individualna ponuda na rabotna sila: oblik na krivata, efektite na dohod i supstitucija. Ponudata na

rabotna sila i doma}instvata. Razlikite vo naemninite (platite) i pazarot na rabotna sila. Investicii vo

~ove~ki kapital: obrazovanie i obuka. Mobilnost na rabotnata sila: migracii i fluktuacija, geografska i

granska mobilnost. Sindikatite i pazarot na rabotna sila. Diskriminacija na pazarot na rabotna sila:

pri~ini za neednakvosta na naemninite/platite. Nevrabotenost. Strategija za razvoj na pazarot za rabotna

sila vo Makedonija.

26. EKONOMIKA NA VNATRE[NATA TRGOVIJA

Op{ti aspekti na stokovniot promet i trgovijata. Faktori za razvoj na vnatre{nata trgovija.

Nositeli i organizacioni formi na vnatre{niot stokov promet: trgovskite pretprijatija kako nositeli na

trgovska dejnost, delovni edinici na trgovskite pretprijatija, pretprijatija za trgovski uslugi kako nositeli

na trgovskata dejnost, proizvodni i drugi stopanski subjekti kako nositeli na trgovska dejnost,

potro{uva~kite zadrugi kako nositeli na trgovskata dejnost. Elektronska trgovija. Tro{oci, marì, rabati i

ceni. Tehniki na vnatre{noto trgovsko rabotewe. Trgovska politika: celi na trgovskata politika. Trgovskata

politika vo Makedonija. Danoci na potro{uva~ka.

27. EKONOMIKA NA PRETPRIJATIE

Ekonomikata na pretprijatijata kako nau~na disciplina. Pretprijatieto kako osnoven subjekt na

pazarnoto rabotewe: op{t poim za pretprijatie, pretpriema~ i pretpriemni{tvo, pretprijatieto i teorijata

na firmata. Osnovawe, lokacija i golemina na pretprijatieto. Upravuvawe so sredstvata na pretprijatieto.

Pla}awe na trudot. Upravuvawe so tro{ocite vo pretprijatieto. Upravuvawe so efikasnosta i efektivnosta

na pretprijatieto. Upravuvawe so kvalitetot na ekonomijata na pretprijatieto: produktivnost, ekonomi~nost,

rentabilnost (profitabilnost). Upravuvawe so rezultatite na pretprijatieto: fizi~ki obem na

proizvodstvoto, vkupen prihod, dobivka. Ekonomski aspekti na funkciite na pretprijatieto. Strategija na

rast i razvoj na pretprijatieto: fazi na rast i razvoj na pretprijatieto, celi na rastot i razvojot na

pretprijatieto.

28. EKONOMSKA STATISTIKA

Statistika na naselenieto. Statistika na rabotnata sila i vrabotenosta: rabotna sila – aktivno

naselenie, vraboteno naselenie, vrabotenosta i rabotnoto vreme, nevraboteno naselenie. Kapaciteti i nivno

statisti~ko opfa}awe. Statistika i analiza na proizvodstvoto: poim i koncepcii na proizvodstvoto,

klasifikacija na proizvodite, agregati na proizvodstvoto, dinamika na proizvodstvoto, statisti~ka

kontrola na kvalitetot, agregati na proizvodstvo vo sistemot na nacionalnite smetki. Statisti~ko merewe i

analiza na produktivnosta na trudot. Statistika na ceni i odnosi vo razmenata. Statistika na ìvotniot

standard: pokazateli na ìvotniot standard, metodi za merewe na ìvotniot standard, statistika na

tro{ocite na ìvot i platite. Makroekonomski modeli. Statistika na kowukturata: pokazateli na

kowukturata, predviduvawe na kowukturata.

29. EKONOMSKI RAZVOJ

Celite na razvojot. Merewe na nivoata, rastot i promenite. Analiza na izvorite na rastot. Teorii na

ekonomskiot rast. Teorii na ekonomskite ciklusi. Modeli za ekonomskata politika. Investiciite i

alokativnata efikasnost vo parcijalnata analiza. Teoriite na ramnoteà kako osnova na modelite.

Makroekonomskite modeli i op{testvenite smetki (SAM). Strategii na razvojot. Sektorski politiki.

Monetarnata politika i rastot. Fiskalnata politika, alokacijata na resursite i rastot. Finansirawe na

razvojot. Me|unarodnata trgovija i ekonomskiot rast. Bilansot na pla}awata: teorii, vramnoteùvawe.

Trgovskite politiki. Svetskiot ekonomski razvoj. Procesite na globalizacija. Stranskite direktni

investicii. Privatni tekovi na kapitalot i me|unarodnite pla}awa. Multinacionalnite firmi.

Regionalnite integracii.

30. EKONOMSKI SISTEMI I GLOBALIZACIJA

Ekonomski sistemi (teoretsko-metodolo{ki pristap). Sovremeniot ekonomski sistem (sostojbi i

perspektivi): pazarniot mehanizam i kapitalizmot, raste`ot i padot na socijalizmot, zemjite vo razvoj i

sovremeniot ekonomski sistem. Globalizacijata na sovremenata svetska ekonomija: trendovi vo po~etokot na

XXI vek; objektivni vle~ni sili kon globalizacijata; institucionalni formi na unificiraweto;

implikaciite na globalizacijata vrz ekonomskiot sistem; protivre~nosti i problemi na globalizacijata; nov

trend vo svetot – globalna me|uzavisnost.

31. EKONOMSKO PLANIRAWE

Cel na programata e da im se pomogne na studentite vo razbiraweto na teoretskite i aplikativnite

soznanija od oblasta na ekonomskoto planirawe i negovoto zna~ewe za upravuvaweto so procesot na

ekonomskiot razvoj vo Makedonija. Predmetot gi opfa}a slednite globalni temi: mestoto i zna~eweto na

ekonomskoto planirawe, op{tite i teoretskite aspekti na ekonomskoto planirawe, karakteristikite na

pozna~ajnite sistemi na ekonomsko planirawe, razmisluvawa za idnata postavenost na op{testveno-

ekonomskoto planirawe vo Makedonija, metodologijata na ekonomskoto planirawe i metodite za ekonomska

analiza i ekonomsko planirawe.

32. INVESTICIONEN MENAXMENT

Procesot na investirawe i podgotovkata na fizibiliti studija: investiciite i investicionite

proekti, procesot na investirawe (investicionen ciklus), analiza na relevantnite faktori za izvedba na

proektite, ekonomsko-finansiska analiza na proektite. Kriteriumi za ocenka na investiciona odluka:

nediskontni kriteriumi, diskontni kriteriumi, kapitalno buxetirawe vo uslovi na neizvesnost i rizik.

Osnovi na proekt menaxmentot: konceptot na proekten menaxment i proektna organizacija, planirawe na

vremeto i resursite; implementacija na proektot.

33. INDUSTRISKA POLITIKA

Teoretskite osnovi na industriskata politika. Poim i definirawe na industriskata politika.

Naso~enost i opfat na industriskata politika: celi na industriskata politika, vidovi na industriska

politika; instrumenti na industriksta politika. Strategii na industrijalizacija Industriskata politika na

EU i vo me|unarodnite organizacii i integracii: industriska politika na EU, industriskata politika i STO,

SBOR, UNIDO i OECD: industriskata politika na Japonija; industriskata politika vo novo

industrijaliziranite zemji; industriskata politika vo razvienite zemji, Industriskata politika vo

Makedonija. Energetski i tehni~ko-tehnolo{ki osnovi na sovremenata industrija.

34. INTERNA REVIZIJA

Praktika i teorija na internata revizija. Osnovna cel: studentite da razberat zo{to internite

revizori odlu~ile da go pravat toa {to go rabotat vo praktikata. Osnovnite tezi na predmetot proizleguvaat

od faktot deka rizikot gi definira aktivnostite na internata revizija. Rizikot primarno se zema predvid

vo odlu~uvaweto {to }e se revidira i kako revizijata }e bide sprovedena. Predmetot podetalno go diskutira

procesot na revizija kreiran so cel da ponudi fleksibilna struktura neophodna za sozdavawe ambient vo koj

rizikot }e upravuva so procesot.

35. INTERNET MARKETING

Voved vo e-biznisot i vo e-trgovijata. Od e-trgovija do e-biznis. Fokus na portali. Fokus na aukcii,

biznis modeli vo e-trgovijata. Prihodni modeli. Op{testveni faktori. Pravni faktori. Ekonomski faktori

i faktori na konkurencijata. Politi~ki faktori. Strategijata i internetot. Analiza na strategijata. [to e

e-marketing? Postavuvawe celi. Strategija. Taktika. Fokus na on-line branding. Upravuvawe so akvizicijata na

kupuva~ite. Fokus na marketin{kite komunikacii za akvizicija na kupuva~ite. Fokus na on-line odnesuvaweto

na kupuva~ite. Fokus na kvalitetot na uslugite vo elektronskata trgovija.

36. INFORMACIONI TEHNOLOGII

Voved vo informacionite tehnologii i vo informatikata. Teoretski osnovi na informatikata i na

informacionite tehnologii. Kompjuteri i rabota na kompjuterite. Kompjuterski hardver. Kompjuterski

softver. Datoteki i bazi na podatoci. Komunikacii i kompjuterski mreì. Internet. Servisi na internet.

Digitalna ekonomija. Elektronska razmena na podatoci. Elektronska komercija. Definicija i klasifikacija

na informaciski sistemi. Kompjuterski aplikacii i algoritmi. Koristewe na mikrokompjuterite. Etika i

za{tita na podatoci.

37. JAVNI FINANSII

Poim za javnite finansii, funkcii na javnite finansii, razmeri na javniot sektor. Pazarniot neuspeh

i funkciite na dràvata, javen izbor i javni dobra. Javni rashodi: klasifikacija i principi, vrednuvawe na

javnite rashodi, efekti na javnite rashodi. Javni prihodi: odano~uvawe, elementi na danocite, principi na

odano~uvaweto, efekti na odano~uvaweto. Buxetski deficiti i javen dolg: implikacii na buxetskite

deficiti, menaxment so javniot dolg, monetarni i fiskalni implikacii na javniot dolg. Teorija na buxetot:

buxetski principi, buxetot kako instrument na javnoto finansirawe. Fiskalna politika: avtomatski

fiskalni stabilizatori, diskreciona fiskalna politika. Fiskalniot sistem na Makedonija.

38. KORISTEWE APLIKACII PREKU INTERNET

Celta na ovoj predmet e da se obezbedat informacii za dostapnite internet-aplikacii i nivnoto

vlijanie vrz pretprijatijata {to go koristat internetot vo nekoi aspekti od nivniot biznis. Ovoj predmet

opfa}a brojni primeri na pretprijatija {to prifatile odredena tehnologija so cel da steknat prednost na

pazarot i ulogata na ovie tehnologii vo sproveduvaweto na vkupnata delovna strategija. Fokusot e staven vrz

prakti~nata upotreba na internet-sredstvata vo tekot na ~asot, kako i so cel maksimalno iskoristuvawe na

raspoloìvoto vreme na ~asot.

39. KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

Karakterot na korporativnoto upravuvawe. Redizajnirawe na odborot na direktori. Vrednostite na

odborot na direktori. Organizacija na odborot na direktori. Ocenuvawe na efektivnosta na odborot na

direktori. Glavniot izvr{en direktor i direktorite vo odborot. Ulogata na pretsedatelot na odborot na

direktori. Rangirawe na korporativnoto upravuvawe. Ocenuvawe na korporativnoto upravuvawe. Korporativ-

noto upravuvawe i menaxmentot.

40. KORPORATIVNO FINANSISKO IZVESTUVAWE

So izu~uvaweto na ovaa disciplina studentite }e navlezat vo mnogu poliwa koi pretstavuvaat

predmet na interes i rabota na eden smetkovodstven menaxer. Poliwata koi se obrabotuvaat ne samo {to ne

se izu~uvani vo poniskite godini na Ekonomskiot fakultet, tuku pove}eto od problemite se novina vo

makedonskoto stopansko ìveewe. Vakvata struktura i izbor na temi }e gi podgotvi studentite za

utre{ninata koja so netrpenie ja ~ekaat. Od pozna~ajnite poliwa na korporativnoto izvestuvawe }e gi

spomeneme izvestuvawata za: smetkovodstvenite koncepti kako osnova vo gradeweto na sistemot za

finansisko izvestuvawe; prihodite; finansiskata sostojba i tekovite na gotovina; izvestuvaweto za

sredstvata; izvestuvaweto za obvrskite; izvestuvaweto za kapitalot; izvestuvawe vo uslovi na inflacija;

konsolidirano finansisko izvestuvawe i drugi sli~ni problemi. Vakvata sodrìna i struktura na predmetot

pretstavuva dobra osnova za kvalitetni smetkovodstveni menaxeri i kvalitetno finansisko izvestuvawe vo

korporaciite.

41. LOGISTIKA

Voved vo logistikata/upravuvaweto so sinxirot na snabduvawe. Strategija i planirawe na

logistikata/sinxirot na snabduvawe. Proizvodot vo fokusot na vnimanie na logistikata. Upravuvawe so

pora~ki i uslugi za potro{uva~ite. Logisti~ki informaciski sistem. Upravuvawe so pobaruva~kata i

predviduvawe. Upravuvawe so nabavkite. Upravuvawe so zalihite. Upravuvawe so transportot. Upravuvawe

so skladiraweto. Upravuvawe so proizvodstvoto.

42. LOKALNI FINANSII

Pazaren neuspeh. Javni dobra. Nacionalni versus lokalni dobra. Lokalnite finansii vo ramkite na

nacionalnite javni finansii. Op{ta teorija na lokalnite finansii. Raspredelba na funkciite i na

prihodnite izvori pome|u centralnata i lokalnata vlast. Teorija i politika na dotacii. Komparativna

analiza na loklnite finansii. Lokalnite javni finasii vo Republika Makedonija.

43. MAKROEKONOMIJA

Makroekonomskite (nacionalni) smetki: definicija i merewe na BNP/BDP, makroekonomski

identiteti, platen bilans. Stopanskiot raste`. Pazarite na rabotna sila i nevrabotenosta.

Me|uvremenskite buxetski ograni~uvawa. Pobaruva~kata na privatniot sektor: potro{uva~kata i

investiciite. Realniot devizen kurs. Parite i pobaruva~kata za pari. Ponudata na pari i monetarnata

politika. Proizvodstvoto, vrabotenosta i cenite. Makroekonomska teorija na otvorenata ekonomija.

Agregatnata ponuda i agregatnata pobaruva~ka. Delovnite ciklusi. Fiskalnata politika i politikata na

javen dolg. Sovremenite debati okolu makroekonomskata politika.

44. MARKETING ISTRA@UVAWE

Voved vo marketing istraùvaweto. Determinirawe na marketing istraùvaweto. Nositeli na

marketing istraùvaweto. Proces na marketing istraùvawe. Definirawe na problemot. Istraùva~ki

proekt. Opredeluvawe na karakterot na podatocite i nivnite izvori. Metodi za sobirawe podatoci. Formi

za sobirawe podatoci. Metodi na primerok. Obrabotka i analiza na podatocite. Izve{taj za sprovedenoto

istraùvawe. Istraùvawe vo funkcija na razvivawe nov proizvod. Istraùvawe vo funkcija na atributite

na proizvodot. Istraùvawe vo funkcija na ekonomskata propaganda. Istraùvawe vo funkcija na

distribucijata. Istraùvawe vo funkcija na opredeluvawe na cenata. Istraùvawe na odnesuvaweto na

potro{uva~ite. Me|unarodno marketing istraùvawe. Marketing istraùvaweto i malite biznisi.

45. MARKETING KOMUNIKACII

Voved vo marketing komunikaciite. Teorija na komunicirawe. Razbirawe na na~inot na koj kupuva~ot

gi koristi informaciite. Donesuvawe odluka za kupuvawe. Celi i javnost. Steikholderi, kanali na

snabduvawe i interorganizacioni odnosi. Strategii na marketing komunicirawe i planirawe. Celi na

promocijata i pozicionirawe. Propaganda. Propagandni poraki i kreativni pristapi. Mediumi i media

planirawe. Promocija na proda`bata. Tehniki na promocija na proda`bata. Odnosi so javnosta. Sponzorstvo.

Direkten marketing. Li~na proda`ba. Izloùvawe. Ocena na marketing komunikaciite.

46. MARKETING MENAXMENT

Proces na marketing menaxment. Marketing-okolina. Elementi na procesot na upravuvawe so

marketing-aktivnostite. Planirawe na marketing-aktivnostite: potreba za planski pristap vo marketingot,

razvojni fazi na marketing-planiraweto, dolgoro~no-strate{ko planirawe, kratkoro~no-takti~ko

planirawe. Marketing-strategija: osnovni elementi i sodrìna na marketing-strategijata, osnovni vidovi

marketing-strategii, marketing-strategii zavisno od polo`bata na pretprijatieto na pazarot, marketing-

strategii vo razli~nite fazi na ìvotniot ciklus na proizvodot, marketing-strategii za globalen pazar.

Marketing-taktika: odluki za proizvodot, za cenata, za distribucijata, za promocijata. Organizacija na

marketingot. Marketing-kontrola i revizija.

47. MARKETING NA TRGOVSKI PRETPRIJATIJA

Trgovski pretprijatija: poim, vidovi i zna~ewe. Makro i mikro okolina na trgovskite pretprijatija.

Upravuvawe i rakovodewe so marketing aktivnostite vo trgovskite pretprijatija. Planirawe na marketingot

vo trgovskite pretprijatija. Kontrola i revizija na marketing aktivnostite vo trgovskite pretprijatija.

Primena na marketing-miks vo trgovskite pretprijatija. Prakti~ni primeri.

48. MARKETING NA USLU@NI DEJNOSTI

Poim, karakteristiki i klasifikacija na uslugite. Proizvod na uslu`nata industrija. Distribucija na

uslugite. Cenovna politika na uslugite. Komunikaciski marketing miks. Fizi~ki parametri vo marketingot na

uslu`ni dejnosti. Upravuvawe so lu|eto za ostvaruvawe uslu`ni prednosti. Produktivnost i kvalitet na

uslugite. Marketing strategii za firmite {to nudat uslugi.

49. MARKETING POLITIKA NA CENI

Ceni i pobaruva~ka: teorija na cenite, kriva na indiferentnost, elasti~nost na pobaruva~kata.

Faktori na politikata na ceni: tro{oci, pobaruva~ka, konkurencija, merki na ekonomskata politika. Metodi

na formirawe na cenite: metoda na tro{oci plus, metoda na stapka na prinos na angaìranite sredstva,

marginalna metoda. Instrumenti na politikata na ceni: politika na fleksibilnost na ceni, politika na

linija na ceni, politika na promotivni ceni, politika na psiholo{ki ceni, politika na popust na ceni.

Posebnosti na politikata na ceni i cenovna strategija: cenovna diskriminacija, politika na ceni pri {irok

asortiman na proizvodi, politika na ceni za novi proizvodi, politika na ceni vo trgovsko pretprijatie,

politika na ceni vo neproizvodstveni dejnosti.

50. MARKETING PREKU POVE]E KANALI

Marketing kanali - struktura i funkcii. Dizajnirawe na kanalot - ponuda, pobaruva~ka i efikasnost

na kanalot. Analiza na kanalite za nabavka: protok na kanalot i analiza na efikasnosta. Analiza na

kanalite za nabavka: struktura na kanalot i gustina. Analiza na jazot. Mo} na kanalot: zdobivawe, koristewe

i zadrùvawe. Upravuvawe so konfliktot za zgolemuvawe na koordinacijata na kanalite. Strategiski

sojuzni{tva vo distribucijata. Vertikalna integracija vo distribucijata. Pravni ograni~uvawa na politikite

na marketing kanalite. Trgovija na malo. Trgovija na golemo. Fran{iza.

51. MATEMATIKA ZA EKONOMISTI

Predmetot ovozmoùva osoznavawe na matemati~kite metodi i modeli. Toj ima za zada~a da gi

osposobi studentite da gi koristat osnovnite matemati~ki modeli pri re{avaweto na problemite od

ekonomskata teorija i praksa. So aplicirawe na matemati~kite metodi i modeli studentite mo{ne uspe{no

}e gi spoznavaat, otkrivaat i ekspliciraat zakonitostite i odnosite pome|u ekonomskite pojavi i fenomeni.

Sodrìna: Nizi i redovi. Kombinatorika. Verojatnost. Linearna algebra. Izvodi i integrali. Dolgoro~ni

finansiski operacii.

52. MATEMATIЧKI METODI

Celta na ovoj predmet e dobliùvawe na studentite do koristewe numeri~ki informacii vo biznis

raboteweto. Toa se postignuva preku opfatnosta na izbrani kvantitativni metodi vo procesot na donesuvawe

odluki. Zastapeni se metodologii od analiza na presvrtna to~ka, linearni modeli za optimizacija, linearno

i celobrojno programirawe, transporten problem i problem na asignacija, teorija na igri, simulacii, markov

analiza, osnovi od analiza na odlu~uvaweto i kvantitativni tehniki na predviduvawe. Pristapot za

re{avawe na problemite tretiran so oddelnite metodi e manuelen i kompjuterski, pri {to se te`nee da

dominira kompjuterskiot pristap. Za taa cel se koristi MS Excel, i drugi posofisticirani kompjuterski

softveri.

53. ME\UNARODEN MARKETING

Koncepcii na me|unarodniot marketing. Analiza na sistemot na me|unaroden marketing. Analiza na

procesot na me|unaroden marketing. Istraùvawe vo me|unarodniot marketing. Strategija na vleguvawe na

stranski pazar. Vleguvawe na stranski pazar - izvoz na stoka. Vleguvawe na stranski pazar - izvoz na sistemi.

Vleguvawe na stranski pazar - prenos na proizvodstvo bez vloùvawe na kapital. Vleguvawe na stranski

pazar - prenos na proizvodstvo so vloùvawe na kapital. Politika na proizvod. Politika na distribucija na

proizvod. Politika na komunicirawe vo stranstvo (promocija). Politika na cena. Me|unaroden marketing-

miks. Organizacija na upravuvaweto so me|unarodniot marketing. Organizacija na operativnite slu`bi na

me|unarodniot marketing.

54. ME\UNARODEN MENAXMENT

Strategiski aspekti na me|unarodniot menaxment: definirawe na me|unaroden biznis i me|unaroden

menaxment, vidovi pretprijatija vo me|unarodniot biznis, analiza na eksternoto i internoto okruùvawe,

formulirawe me|unarodna strategija, izvr{uvawe na me|unarodnata strategija i kontrola na me|unarodnata

strategija. Me|unarodni aspekti na delovnite funkcii: me|unaroden proizvodstven menaxment, me|unaroden

menaxment na ~ove~ki resursi, me|unaroden marketing menaxment, me|unaroden finansiski menaxment i

me|unarodni aspekti na smetkovodstvoto. Komuniciraweto i pregovaraweto vo me|unaroden kontekst i

sociolo{ko-eti~kite aspekti na me|unarodniot menaxment.

55. ME\UNARODEN FINANSISKI MENAXMENT

Multinacionalnoto pretprijatie i multinacionalniot finansiski menaxment. Devizni kursevi i

devizen pazar. Pazari na valutni fju~ersi i opcii. Me|unarodni finansii i me|unarodni finansiski pazari.

Merewe na smetkovodstvenata izloènost na devizniot rizik. Upravuvawe so smetkovodstvenata izloènost

na devizniot rizik. Merewe na ekonomskata izloènost na devizniot rizik.Upravuvawe so ekonomskata

izloènost na devizniot rizik. Upravuvawe so obrtniot kapital vo me|unaroden kontekst. Prezemawe

investiciski proekti vo stranstvo - cena na kapitalot i kapitalno buxetirawe. Me|unaroden portfolio

menaxment.

56. ME\UNARODNA EKONOMIJA

Poim na me|unarodnata ekonomija; teorii za me|unarodna trgovija; me|unarodna trgovska politika

(intervencionizam; strate{ka trgovska politika na razvienite zemji; politika na uvozna supstitucija

nasproti poltitka na izvozna ekspanzija; argumenti za i protiv slobodnata trgovija); karakteristiki na

ekonomskite tekovi vo me|unarodnata ekonomija (me|unarodna razmena na stoki, uslugi; transfer na

tehnologija i me|unarodno dvièwe na rabotnata sila); me|unaroden monetaren sistem; me|unarodni finasii;

bilans na pla}awa (poim i struktura na bilansot na pla}awa, neramnoteà na bilansot na pla}awa, teorii

za uramnoteùvawe na bilansot na pla}awa, metodi i politika za uramnoteùvawe na bilansot na pla}awa) ;

me|unarodnata ekonomija i procesot na globalizacija.

57. ME\UNARODNI ORGANIZACII I INTEGRACII

Vovedni razgleduvawa i pojmovni razgrani~uvawa. Globalizacija na me|unarodnite ekonomski odnosi.

Institucionalizacija na me|unarodnite odnosi. Organizacija na obedinetite nacii. Pozna~ajni me|unarodni

finansiski institucii. Regulirawe na trgovskite odnosi vo razmenata. Me|unarodno ekonomsko integrirawe.

Evropska unija: evolucija, institucii, politiki, perspektivi. Po sekoja tematska edinica sleduva

rabotilnica.

58. ME\UNARODNI TRGOVSKI TRANSAKCII

Regulirawe na me|unarodnata trgovija so stoki. Me|unaroden transport na stoki. Me|unarodna

{pedicija. Osiguruvawe na stokata vo me|unarodniot transport. Dokumenti vo me|unarodnata trgovija so

stoki. Instrumenti na platen promet so stranstvo. Elektronska trgovija. Specijalni nadvore{no-trgovski

raboti. Poednostaveni carinski postapki i beshartiena trgovija.

59. ME\UNARODNI FINANSII

Devizen pazar. Arbitraà. Bilans na pla}awa. Me|unarodni monetarni aran`mani. Devizni kursevi.

Determinanti na bilansot na pla}awata. Determinanti na deviznite kursevi. Uvozno i izvozno finansirawe.

Me|unarodno dvièwe na kapitalot. Finansiski menaxment so multinacionalni kompanii. Me|unarodni

finansiski institucii i integracii.

60. ME\UNARODNO FINANSISKO IZVESTUVAWE

Me|unarodni dimenzii na smetkovodstvoto. Me|unarodni delovni odnosi i nivnoto vlijanie na

smetkovodstvenata praktika. Smetkovodstvenite sistemi vo globalnoto okruùvawe. Koncepcii vo razvojot na

smetkovodstvenite sistemi na me|unarodno ramni{te. Trendovi vo harmonizacijata na finansiskoto izvestuvawe.

Me|unarodni oblici vo funkcija na harmonizacija na smetkovodstvenata praktika. Harmonizacija na

finansiskoto izvestuvawe za smetkovodstvenite entiteti koi dejstvuvaat na me|unarodniot pazar na kapital.

Specifi~nosti vo finansiskoto izvestuvawe na smetkovodstvenite entiteti spored nacionalnata

smetkovodstvena regulativa na oddelni zemji. Posebni problemi na finansisko izvestuvawe vo globalni ramki.

Me|unarodno finansisko izvestuvawe vo kontekst na delovnoto odlu~uvawe.

61. MENAXMENT INFORMACIONI SISTEMI

Informacii i informacioni sistemi, informacionite sistemi i organizacijata. Tehni~kite osnovi

na informacionite sistemi, kompjuterite i proizvodstvoto na informacii, informacionen softver,

upravuvawe so izvorite na podatoci, zna~eweto na telekomunikaciite, informaciski mreì. Funkcionirawe

na informacionite sistemi: komunicirawe na informaciite, unapreduvawe na menaxerskite procesi i

optimalizacija na upravuvaweto, unapreduvawe na procesot na odlu~uvawe i re{avawe na organizaciskite

problemi, primena na ve{ta~ka inteligencija. Izgradba i razvoj na informacionite sistemi. Upravuvawe so

informacionite sistemi: kontrola na informacionite sistemi, eti~kite i socijalnite pra{awa pri

upotreba na informaciite.

62. MENAXMENT NA E-BIZNIS I

Predmetite menaxment na e-biznis I i II se dva integrirani kursa koi pretstavuvaat sozdavawe na

edna organizaciski sodràjna e-biznis strategija. Studiite na slu~ai na uspe{ni transformirawa vo

biznisot gi upatuvaat praktikite na menaxmentot kon uspe{na inicijativa vo e-biznisot, istaknuvajki gi

modelite na biznis, analiza na sinxirot na vrednosta, nazna~uvawe na potrebite na biznisot od aspekt na

tehni~ka strategija, zadninskite sistemi i integracii, vrskite me|u lu|eto, procesite i tehnologiite vo

organizaciite, po~etnite problemi na startuvawe i akviziciite so vloùvawe kapital. Ovoj predmet ja

zgolemuva rabotata vo postoe~kiot trend vo biznisot i menaxmentot poznat kako sorabotni~ka trgovija. Toa e

strategija za narednata faza vo evolucijata na e-biznis.

63. MENAXMENT NA E-BIZNIS II

Menaxment na e-biznis II pretstavuva prodolènie na menaxment na e-biznis I. Vo ovoj predmet vo

dlabo~ina se izu~uvaat modeli, tehniki i programi niz koi procesot na e-biznis implementacija operativno se

sproveduva, kako na primer: menaxment na odnosi so potro{uva~ite, menaxment na odnosi so partnerite,

menaxment na sinxirot na vrednost, menaxment na virtuelno pretprijatie, biznis planirawe na virtuelno

pretprijatie. Isto taka studentite }e gi izu~uvaat i softverskite programi Enterprise Resource Planning (ERP),

Customer Relationship Management (CRM) i drugi. Vo prodolènie studentite }e izu~uvaat i odredeni realni

situacii povrzani so prethodno navedenite temi.

64. MENAXMENT NA MAL BIZNIS

Globalni promeni vo maliot biznis. Karakterot na maliot biznis. Malite pretprijatija i e-trgovijata.

Formi na organizacija na maloto pretprijatie. Priodi na zapo~nuvawe so sopstven biznis. Familijaren

biznis Odbor na direktori vo familijarni biznisi. Fran{iza. Planirawe vo malo pretprijatie. Izrabotka

na uspe{en biznis plan. Uspesi i neuspesi na maliot biznis. Op{testvena odgovornost, etika i malite

pretprijatija. Pretpriemni{tvo i malite pretprijatija. @eni pretpriema~i. Etni~ki biznisi.

65. MENAXMENT SO ЧOVEЧKI RESURSI

Voved vo menaxmentot na ~ove~kite resursi. Strategiski menaxment na ~ove~ki resursi. Analiza na

rabotata. Planirawe na ~ove~kite resursi. Regrutacija na ~ove~kite resursi. Selekcija na ~ove~kite

resursi. Obuka na ~ove~kite resursi. Razvoj na ~ove~kite resursi. Ocenuvawe na performansite na ~ove~kite

resursi. Pla}awe na ~ove~kite resursi. Razvoj i upravuvawe so karierata. Upravuvawe so stresni sostojbi vo

organizacijata.

66. METODI NA PRODA@BA

Definirawe na li~nata proda`ba. Tradicionalna proda`ba nasproti proda`ba preku gradewe na

odnosi. Li~nata proda`ba kako prodolùvawe na marketing konceptot. Eti~ki pra{awa vo proda`bata.

Procesot na proda`ba i metodite na proda`ba. Podgotovka. Iznao|awe na kupuva~i. Pristapuvawe na

potro{uva~ot. Identifikuvawe na potrebite (pra{uvawe i slu{awe). Proda`na prezentacija. Pregovarawe

(otpor i prigovori). Zatvorawe na proda`bata. Post-proda`ba (servisirawe na proda`bata i gradewe na

partnerstvo). Proda`ni strategii i taktiki. Menaxirawe na proda`nata sila.

67. MIKROEKONOMIJA

Odnesuvaweto na potro{uva~ot i pobaruva~kata: poleznosta, preferenciite i optimumot na

potro{uva~ot, odlu~uvawe na potro{uva~ot vo uslovi na rizik, pobaruva~ka. Odnesuvaweto na firmata i

ponudata: produktivnosta, tehnologijata i optimumot na proizvoditelot, proizvodstvo, tro{oci, prihodi,

ponuda. Parcijalna ramnoteà. Odnesuvaweto na firmata vo razli~ni pazarni sostojbi: teorii za firma,

potpolna konkurencija, monopol, monopolisti~ka konkurencija, oligopol, barieri za vlez. Pazar na faktori

na proizvodstvo: ponuda i pobaruva~ka na faktori na proizvodstvo, cenite na faktorite na proizvodstvo.

Op{ta ramnoteà. Ekonomika na blagosostojba. Pazarni neuspesi. Mikroekonomska politika.

68. MONETARNA EKONOMIJA

Poteklo i razvoj na parite. Merewe na vrednosta na parite. Monetarni standardi. Definirawe na

parite i monetarnite agregati. Definicija na monetarnite agregati vo Makedonija. Neutralnosta na parite:

teoretski osvrt. Klasi~na kvantitativna teorija na parite. Kejnsijanskata monetarna teorija. Reformulirana

kvantitativna teorija. Problemot na vremenskite zadocnuvawa vo monetarnata politika. Transmisioniot

mehanizam na monetarnata politika. Instrumenti na monetarnata politika. Ponuda na pari. Pobaruva~ka na

pari. Inflacija. Antiinflaciona politika. Antiinflacionata politika vo Makedonija.

69. MULTILATERALEN TRGOVSKI SISTEM

Bilateralizam nasproti multilateralizam. Osnovni karakteristiki na GATT. Rezultati od

Urugvajskata runda na pregovori. Op{ta spogodba za carini i trgovija. Op{ta spogodba za trgovijata na uslugi

(GATS). Spogodba za trgovskite aspekti na intelektualnata sopstvenost (TRIPS). Vospostavuvawe,

organizacija i funkcionirawe na Svetskata trgovska organizacija (STO). Tretmanot na stokite, uslugite i na

pravata na intelektualnata sopstvenost vo sovremeniot mulilateralen trgovski sistem. Zemjite vo razvoj vo

sovremeniot mulilateralen trgovski sistem. Regionalni ekonomski integracii. Mehanizmot za re{avawe

trgovski sporovi vo ramkite na STO. Mehanizmot na STO za kontrola na trgovskite politiki na zemjite.

Perspektivi za natamo{na liberalizacija na me|unarodnata trgovska razmena vo ramkite na STO.

70. MULTILATERALNA TRGOVSKA REGULATIVA

Svetskata Trgovska Organizacija. Vidovi izvori na pravoto na me|unarodnata trgovija. Tarifi, kvoti

i drugi barieri za pristap kon pazarot. Subvencii i kompenzira~ki/neutralizira~ki dava~ki. Antidamping.

Tehni~ki barieri na trgovijata: Tehni~ki barieri na trgovijata i sanitarni i fitosanitarni merki.

Zemjodelstvoto. Trgovija so uslugi. Intelektualna sopstvenost. Re{avawe na sporovi. Trgovijata i nejziniot

odnos so investiciite i politikata na konkurencija. Zemji vo razvoj.

71. NADVORE[NA TRGOVIJA

Poim, zna~ewe i uloga na nadvore{nata trgovija; trgovski teorii; bilateralizam i multilateralizam

vo reguliraweto na me|unarodnata ekonomska sorabotka; vidovi ekonomski transakcii vo

nadvore{notrgovskata razmena; instrumenti na nadvore{notrgovskiot sistem; devizen sistem i instrumenti

na devizniot sistem; nadvore{notrgovski sistem na Republika Makedonija; karakteristiki na stokovnata

nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija; devizen sistem i devizna politika na Republika

Makedonija; bilans na pla}awata na Republika Makedonija.

72. NAUKA ZA MENAXMENT

Metodologii i modeli za: optimalno odlu~uvawe pri izvesnost, neizvesnost, rizik i investicioni

vloùvawa; optimizacija na proizvodstvoto i plasmanot; menaxment so - oprema, sistemi na zalihi, sistemi

za masovno opsluùvawe i simulacija; linearna, celobrojna i nelinearna optimizacija; kako i menaxment na

proekti. Pove}eto izu~uvani modeli se generi~ki i moàt da se koristat vo mnogu menaxment i biznis

situacii.

73. ODNESUVAWE NA POTRO[UVAЧITE

Osnovni poimi za odnesuvaweto na potro{uva~ite. Odnesuvaweto na potro{uva~ite kako nau~na

disciplina. Interdisciplinarnost na naukata za odnesuvawe na potro{uva~ite. Odnesuvawe na

potro{uva~ite i marketingot: vlijanieto na pazarot i negovata struktura vrz odnesuvaweto na

potro{uva~ite, potrebi-motivi i odnesuvawe na potro{uva~ite. Razli~ni aspekti na odnesuvawe na

potro{uva~ite: ekonomski aspekti, sociolo{ki aspekti, psiholo{ki aspekti i demografski faktori na

potro{uva~ka. Proces na donesuvawe odluka za kupuvawe: fazi na procesot na donesuvawe odluki za

kupuvawe, teoretski modeli za objasnuvawe na odnesuvaweto na potro{uva~ite. Konzumerizam.

74. ODNOSI SO JAVNOSTA

Voved vo odnosite so javnosta. Definirawe na odnosite so javnosta. Odnosite so javnosta kako proces.

Odnosite so javnosta kako interpretator na organizacijata i na javnosta. Razlika pome|u odnosite so javnosta

i novinarstvoto. Razlika pome|u odnosite so javnosta i reklamiraweto. Razliki pome|u odnosite so javnosta

i marketingot. Istoriski razvoj na odnosite so javnosta. Proces na odnosite so javnosta. Istraùvawe.

Planirawe. Komunikacija. Evaluacija. Celna javnost. Interna celna javnost. Vraboteni. Akcioneri. Eksterna

celna javnost. Potro{uva~i. Mediumi. Vlada. Op{testvoto vo celina. Drugi kategorii na eksterna celna

javnost. Taktiki na odnosite so javnosta. Soop{tenija za pe~at. Konferencii za pe~at. Bro{uri. Radio i

televizija. Internet. Intervjua. Drugi taktiki na odnosite so javnosta. Odnosi so javnosta vo uslovi na kriza.

75. OPTIMALIZACIJA VO INTERNET OKRU@UVAWE

Uramnoteèn sistem na indikatorite na performansite na biznisot (Balanced Scorecard –BSC): Voved

vo BSC. Oblik na BSC. Misija, vrednosti, vizija i strategija. Klu~ni faktori za uspeh. Strategiski celi:

formulirawe i mapirawe. Indikatori na performansite na biznisot. Targeti, alokacija na resursi,

inicijativi i buxeti. Vklu~uvawe na BSC vo menaxment sistemot na pretprijatieto. Menaxment na odnosite so

potro{uva~ite (Customer Relationship Management-CRM): Voved vo CRM. Vrednosen sinxir na CRM.

Informaciski tehnologii za CRM. Portfolio analiza na potro{uva~ite. Bazi na podatoci za potro{uva~ite.

Sozdavawe vrednost za potro{uva~ite. Upravuvawe so ìvotniot ciklus na potro{uva~ite: Steknuvawe novi

potro{uva~i i zadrùvawe i razvoj na postoe~ki potro{uva~i.

76. OP[TESTVENO BOGATSTVO I NACIONALNI SMETKI

Teoretsko-metodolo{ki aspekti na op{testvenoto bogatstvo. Dinamika i struktura na op{testvenoto

bogatstvo. Op{testvenoto bogatstvo i ekonomskata analiza. Osnovni poimi na sistemot na nacionalni smetki.

Utvrduvawe i merewe na proizvodstvoto: makroekonomski agregati. Nastanuvawe i osnovni karakteristiki na

Sistemot na nacionalni smetki 1993. Glavni vidovi na smetki. Input-otput tabelite i matricite na op{testveni smetki

vo sistemot na nacionalnite smetki. Koristewe na sistemot na nacionalni smetki. Perspektiva na sistemot na

nacionalni smetki. Sistemot na nacionalni smetki na Makedonija.

77. ORGANIZACIJA I DIZAJN NA VEB

Voved vo veb dizajn. Alatki za rabota so vebovi. Planirawe na veb sajt. Rabota so tekst i sliki.

Povrzuvawe na dokumenti. Boi na veb. Rabota so tabeli. Formi. Ramki. Interaktivnost so Java Script.

Testirawe i optimizacija. Aktivirawe na veb sajt.

78. ORGANIZACISKO ODNESUVAWE

Definirawe na organizaciskoto odnesuvawe i razvoj na mislata za ulogata i odnesuvaweto na ~ovekot vo

organizacijata. Ulogata i na poedinecot vo organizacijata: vrednosti, stavovi, li~nost, percepcija, u~ewe,

sposobnosti. Motivacijata za organizaciskoto odnesuvawe. Poim za grupi, faktori koi vlijaat na formirawe na

grupite, vidovi grupi, fazi vo razvoj na grupata, karakteristiki na grupite, timsko rabotewe i dr. Potoa se

sogleduvaat teoriite za liderstvo, a vo posledniot del se sogleduvaat aspektite na organizaciskoto odnesuvawe

na nivo na organizacijata: avtoritet, mo} i politika, kultura, promeni i organizaciski razvoj.

79. OSIGURUVAWE

Poim, su{tina i razvoj na osiguruvaweto. Elementi na osiguruvaweto. Tehni~ka organizacija na

osiguruvaweto. Funkcii na osiguruvaweto. Vidovi osiguruvawa. Organizacii i institucii na osiguruvaweto.

Osiguruvawe, soosiguruvawe i reosiguruvawe. Sredstva na osiguruvaweto. Osiguruvawe i reosiguruvawe vo

uslovi na monetarna nestabilnost. Aktuarska osnova na ìvotnoto osiguruvawe: komutativni funkcii, verojatnost

na doìvuvawe na edno i pove}e lica, ednokratna i pove}ekratna premija za konstantna i varijabilna ìvotna

renta, osiguruvawe na kapital, premiski rezervi.

80. OSNOVI NA DIGITALNA EKONOMIJA

Informaciska ekonomija. Ekonomika na internet. Porterov koncept na konkurencija vo digitalnata

ekonomija. Sozdavawe na vrednost vo digitalnata ekonomijata. Ekonomika na informaciski dobra.

Formirawe ceni na informacii. Verzii na informacii. Menaxment so prava. Menaxirawe na zaklu~enost .

Mre`ni efekti i pozitivna povratna vrska. Strategii vo mre`ni pazari. Transformacija na biznisot preku

internet. E-tailing nasproti e-nara~uvawe. Karakteristikite na proizvodite koi se najsoodvetni za trguvawe

preku internet. Tipovi na proizvodi kompatibilni so celosen e-tailing. Mo`ni pravci i trendovi na razvoj na

e-biznisot. E-vlada: pregled i definicija. E-uslugi za biznisite i gra|anite. Merewe na nivoto na

sofisticiranost. Razvoj na konceptot na e-vlada vo Republika Makedonija. Politiki na EU i drugi zemji za

poddr{ka na informaciskoto op{testvo.

81. OSNOVI NA E-BIZNIS

Definicii, koncepti i okruùvawe na e-biznis. Klasifikacija na e-biznisot spored prirodata na

transakciite. Biznis kon biznis. Biznis kon potro{uva~ - elektronska trgovija na malo (e-tailing). Struktura na e-

biznis modelite. E-biznis pazarni mehanizmi i aplikacii. Beneficii i ogranu~uvawa na e-biznisot. Marketing i

ekonomska propaganda vo e-biznisot. Zakonodavstvo povrzano so e-biznis, etika i bezbednosni merki. Tehnologii

za poddr{ka na e-biznis. Kompjuterski mreì - Internet. Menaxment na e-biznis infrastruktura. Tehnologii za

prebaruvawe na WWW.

82. OSNOVI NA EKONOMIJATA

Voved vo ekonomskata nauka. Osnovni elementi na ponudata i pobaruva~kata. Izborot na

potro{uva~ot - maksimizacija na korisnosta. Proizvodnata funkcija, tro{ocite na firmata i optimalniot

obem na proizvodstvo na firmata vo razli~nite pazarni strukturi - sovr{ena konkurencija, monopol i

oligopol. Faktorite na proizvodstvo i nivnite ceni. Regulacijata na biznisite od strana na dràvata. Voved

vo makroekonomskata nauka. Bruto doma{niot proizvod, ekonomskiot rast i ekonomskite ciklusi. [tedeweto

i investiciite. Parite i komercijalnite banki. Inflacijata i nevrabotenosta. Dominantnite ekonomski

teorii i ulogata na dràvata. Klu~nite makroekonomski politiki - monetarnata i fiskalnata politika.

Me|unarodnata ekonomija. Makroekonomijata denes.

83. OSNOVI NA INTERNET ARHITEKTURA

Voved vo kompjuterski mreì i mre`no rabotewe. Istorijat na internet. Principi na raboteweto na

internet. Paketna tehnologija na prenos na podatoci. Internet provajderi i povrzuvawe vo mreàta. Internet

protokol. TCP protokol za sigurna komunikacija. Klient – server kompjutersko rabotewe. Sistem na imiwa na

domeni. Servisi na internet. Diskusioni grupi. FTP i TELNET. Jazikot na veb dokumentite – XHTML. Struktura na

XHTML dokument. Alatki za rabota so vebovi. Napredni veb tehnologii. Audio i video komunikacija. Tehnologii za

sigurna e-biznis komunikacija. Struktura na e-biznis aplikacii. Analiza za potrebnite internet resursi.

84. OSNOVI NA MARKETING

Definirawe na marketingot. Marketing koncept. Marketing okolina. Marketing planirawe. Marketing

organizirawe. Marketing kontrola. Marketing informativen sistem i marketing istraùvawe. Proces na

marketing istraùvawe. Etika vo marketing istraùvaweto. Potrebi na potro{uva~ite. Proces na

donesuvawe odluka. Segmentirawe na pazarot. Targetirawe na pazarot. Pozicionirawe na pazarot.

Instrumenti na marketingot. Proizvod. Cena na proizvodite. Promotiven – integriran komunikaciski miks.

Marketing kanali i marketitng logistika. Marketing za globalen pazar.

85. OSNOVI NA MENAXMENT

Predizvikot na menaxmentot: definicija, proces, principi na menaxmentot, menaxmentot na novoto

rabotno mesto, menaxment na vkupniot kvalitet. Evolucija na mislata za menaxment: razvojot na moderniot

menaxment, glavni pravci vo teorijata na menaxmentot. Rabotata na menaxerite: karakterot na menaxerot,

sposobnosti i ulogi za uspeh na menaxerot, novi predizvici za menaxerot. Okruùvaweto i organizaciskata

kultura: okruùvaweto na pretprijatieto, eksterno okruùvawe, interno okruùvawe, okruùvaweto i

kulturata. Procesot na menaxment: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe, kontrolirawe i

odlu~uvawe. Op{testvena odgovornost i menaxerska etika: su{tinata na op{testvenata odgovornost,

op{testvena odgovornost nasproti op{testvena reakcija, op{testvena odgovornost na menaxerite,

menaxerska etika, etikata na rabotnoto mesto, odrùvawe na visoki eti~ki standardi, etikata i

odlu~uvaweto. Predizvikot na maliot biznis: prirodata na maliot biznis, novi mo`nosti na maliot biznis,

ulogata na biznis planot, neuspesi na malite pretprijatija. Predizvikot na pretpriemni{tvoto: osnovi na

pretpriemni{tvoto, razli~nost me|u pretpriema~ite. Predizvikot na korporativnoto upravuvawe:

karakterot na korporativnoto upravuvawe, karakterot na odborot na direktori, organizacija na odborot,

ulogi na ~lenovite vo odborot na direktori, ocenuvawe na odborot i direktorite, interno ocenuvawe na

odborot na direktorite, korporativnoto upravuvawe i reputacijata, ulogata na institucionalnite

investitori vo korporativnoto upravuvawe.

86. OSNOVI NA SMETKOVODSTVOTO

Voveden predmet vo oblasta na smetkovodstvoto. Predmetot se fokusira na evidentiraweto na

delovnite transakcii i so~inuvaweto na finansiskite izve{tai. Nie }e gi potvrdime na{ite soznanija za

smetkovodstvenite informacii preku ekstenzivno analizirawe na smetkovodstvenata ravenka (Sredstva =

Obvrski + Kapital na sopstvenicite). Imame namera da ostvarime dve celi: (1) steknuvawe soznanija za

~etirite bazi~ni finansiski izve{tai i ukaùvawe na na~inot na koristewe na finansiskite informacii

od strana na brojnite korisnici i (2) razvivawe bazi~ni ve{tini za kreirawe, vnesuvawe i interpretirawe

na finansiskite podatoci vo posebni rabotni tabeli.

87. POLITIKA NA SOCIJALNIOT RAZVOJ

Socijalniot prostor: socijalnite procesi, socijalnite odnosi, socijalnite vrednosti, socijalnoto

odnesuvawe. Socijalniot sistem: ekonomskite, politi~kite i socijalnite institucii. Neednakvosta:

ekonomskata, politi~kata, socijalnata, polovata i etni~ko-malcinskata neednakvost. Siroma{tvoto:

apsolutnoto, relativnoto i subjektivnoto siroma{tvo, izvorite na siroma{tvoto. Poimot na socijalniot

razvoj, celi na socijalniot razvoj, socijalnite problemi na zemjite vo tranzicija, problemite na ~ovekoviot

razvoj vo Makedonija. Socijalnata politika: socijalno-teoriski aspekti, socijalno-aplikativni aspekti,

nositeli i podra~ja na socijalnata politika. Procesite na globalizacija na socijalniot razvoj i na

socijalnata politika.

88. POLITIKA NA TEHNOLO[KIOT RAZVOJ

Nedelivosta na tehnolo{kiot od ekonomskiot razvoj. Potrebata od vodewe na aktivna tehnolo{ka

politika. Pregled na osnovnite modeli na tehnolo{kite promeni kako izvori na rast i nivniot odraz vrz

me|unarodnata konkurencija, stapkite na raste` i strukturnite promeni. Karakteristikite na

informacionata ekonomija, ekonomijata bazirana na znaewe i globalizacijata kako sovremen proces.

Institucionalnata ramka za poddr{ka na tehnolo{kiot razvoj, sredstvata na politikata i tehnolo{kata

infrastruktura. Razlikite vo tehnolo{kite i inovacionite politiki pome|u zemjite. Osvrt na tehnolo{kite

promeni vo Makedonija i na mo`nite strategii za nivno zabrzuvawe so efekti vrz stapkite na raste`, rastot

na izvozot, konkurentnosta i vrabotenosta.

89. PRAVNI I ETIЧKI ASPEKTI NA INTERNET

Zapoznavawe so zakonite za kompjuterskata, intelektualnata i sopstvenosta na visokata tehnologija,

kako i eti~kata osnova koja gi naglasuva aspektite na Internetot. Vo ramkite na ovoj predmet se vklu~uvaat

patentot, avtorskoto pravo, trgovskata tajna, dogovornite aran`mani, licenciraweto na tehnologii,

odgovornosta za neuspehot na tehnologijata, kompjuterskiot kriminal i privatnosta. Eti~kite principi i

nivnata primena vo postoe~kiot biznis i tehnolo{kite problemi se razgleduvaat preku studii na slu~ai.

90. PRETPRIEMNI[TVO

Tretmanot na pretpriemni{tvoto vo ekonomskata teorija. Su{tinski karakteristiki na

pretpriemni{tvoto: li~nosta na pretpriema~ot, zna~eweto na inovacijata, realokacija na resursite,

kombinacija i rekombinacija na razvojnite faktori i rizikot. Razvojot na malite i srednite pretprijatija i

na pretpriemni{tvoto vo razli~ni grupi zemji. Klasi~nite i modernite merki i instrumenti na podr{ka na

malite biznisi i na pretpriemni{tvoto. Pretpriemni~ka ekonomija. Razvojot na mali i sredni pretprijatija i

na pretpriemni{tvoto vo Makedonija. Aplikativen del za maliot biznis - startirawe na nov biznis. Mestoto,

ulogata, sodrìnata i funkciite na biznis planot.

91. PRIMENETA EKONOMIJA

Osnovni karakteristiki na ekonomskite sistemi. Razvojot i karakteristikite na ekonomskiot sistem

na Makedonija. Karakterot na sopstvenosta i institucionalnata struktura na ekonomskiot sistem na

Makedonija. Nadvore{no-trgovski i devizen sistem na Makedonija. Bankarskiot i fiskalniot sistem na

Makedonija. Makroekonomskata politika i ulogata na dràvata. Industriski razvoj i industriska politika

na Makedonija. Razvojot na zemjodelstvoto i agrarnata politika. Politikata na nadvore{no-ekonomski

odnosi na Makedonija. Investiciona politika. Li~na i javna potro{uva~ka. Nevrabotenosta vo Makedonija.

Inflacijata i stabilizacionata politika na Makedonija. Ekonomskiot rast i razvoj na Makedonija.

Regionalniot aspekt na razvojot na Makedonija.

92. PROEKTEN MENAXMENT

Definirawe na proektot i proektniot menaxment. Proektite i organizacionata struktura na

kompanijata. Proektna organizacija. Planirawe na proektot i vremeto. Organizaciono-tehnolo{ko

strukturirawe na proektot. Primena na mre`noto planirawe vo proektniot menaxment. Proektni timovi i

ulogata na proekt-menaxerot. Implementacija na proektot, nadzor i kontrola. Primena na softver vo

proektniot menaxment.

93. PROIZVODEN MENAXMENT

Proizvodstvoto kako sistem. Planirawe na sistemot na proizvodstvoto. Dizajn na proizvodot.

Kontrola na kvalitetot na proizvodot. Proizvodstvena programa. Lokacija na proizvodstvoto. Proizvodstven

kapacitet. Proizvodstvena oprema. Fabri~ki zgradi. Proizvodstveni procesi. Kontrola na zalihite.

Sistemot na skladirawe i vnatre{en transport. Odrùvawe na opremata i grade`nite objekti. Kontrola na

tro{ocite. Organizaciona struktura na proizvodstvoto.

94. PROMOCIJA

Voved vo promocijata. Marketingot i promocijata. Model na komunicirawe. Imix. Promocijata i

odnesuvaweto na potro{uva~ite. Proces na planirawe na integriranite marketing komunikacii. Definirawe

na ekonomskata propaganda. Propagandni agencii. Strategija na ekonomskata propaganda. Struktura na

propagandnata poraka. Istraùvawe pred lansirawe na propagandnata poraka. Istraùvawe po lansirawe na

propagandnata poraka. Sredstva na ekonomskata propaganda. Mediumi na ekonomskata propaganda. Planirawe

i izbor na mediumite za ekonomska propaganda. Karakteristiki na tro{ocite na ekonomskata propaganda.

Me|unarodna ekonomska propaganda. Direkten marketing. Ekonomska propaganda preku internet. Su{tina i

zna~ewe na li~nata proda`ba. Su{tina i zna~ewe na proda`nata promocija. Definirawe na odnosite so

javnosta. Identifikuvawe na celnata javnost. Odnosi so internata i eksternata javnost. Ekonomski

publicitet.

95. RAZVOJ NA EKONOMSKATA MISLA

Ekonomskata misla pred nastanuvaweto na klasi~nata {kola. Merkantilizam. Klasi~na {kola.

Socijalutopisti~ka ekonomska misla. Istoriska {kola. Marksisti~ka ekonomija. Marginalizam. Marksisti~kata

ekonomska misla vo XX vek. Kejnzijanizam. Ekonomskata misla za ekonomskiot razvoj. Radikalna politi~ka

ekonomija na novata levica. Institucionalizam i neoinsitucionalizam. Postkejnzijanizam i nova kejnzijanska

ekonomija. Neoliberalna (neoklasi~na) ekonomska misla. Razliki i sli~nosti me|u dominantnite {koli na

ekonomskata misla.

96. REVIZIJA

Poim, uloga i zna~ewe na revizijata i revizorskata profesija vo razvienite ekonomii.

Profesionalna regulativa vo revizorskata profesija – revizorski standardi. Profesionalna etika vo

revizorskata profesija. Profesionalnata odgovornost na revizorite. Planirawe na procesot na revizija.

Koncepti na revizijata. Interna kontrola. Revizorski testovi i revizorska dokumentacija. Koristewe na

metodata na primerok vo revizijata. Izve{taj na nezavisniot revizor. Revizorskata profesija vo Republika

Makedonija. Profesionalno obrazovanie na revizorite vo razvienite ekonomii i vo Republika Makedonija –

komparativen pristap.

97. REGIONALNA EKONOMIJA

Lokacioni odluki na firmite. Aglomeracijata i regionalnata struktura. Regionalna mobilnost na

resursite: mobilnost na rabotna sila, mobilnost na kapital, inovacii, idei. Praktika na regionalen razvoj:

instrumenti na regionalnata politika, regionalnata politika vo nekoi razvieni zemji, regionalni

konvergencii i divergencii vo sovremeniot svet. Urban sistem i politika: urbanizacija, optimalna golemina

na gradot, urbana hierarhija i urban sistem, gravitaciono pole na vlijanie na urbaniot centar, politika na

prostorna organizacija na gradot, urbani procesi vo sovremeniot svet. Regionalen razvoj na Makedonija:

karakteristiki na regionalniot razvoj, regionalna politika, regionalniot razvoj vo planovite, regionalniot

razvoj vo pazarni uslovi.

98. RUSKI JAZIK I

Tekstovi: parite i nivnata su{tina, kapital, pazarna ekonomija, me|unarodna trgovija, osnovi na

smetkovodstvoto, zaedni~ki vloùvawa, ~ekovi, menica, kompjuteri, komparativen pregled na stopanskite

karakteristiki na Makedonija i Rusija. Delovna korespondencija: osnovni karakteristiki na delovnata

korespondencija, komercijalno pismo, ponuda, pobaruva~ka, pora~ka, faktura, profaktura.

99. RUSKI JAZIK II

Tekstovi: me|unarodni ekonomski odnosi, istraùvawe na pazarot, teorija na bilansot so analiza na

raboteweto, nadvore{no-trgovski i devizen sistem, ponuda i pobaruva~ka, pazar, marketing, bilans na

pla}awa, za{tita na ìvotnata sredina. Delovna korespondencija: me|unarodni dogovori, akreditiv,

osiguruvawe i transport na stoki, soobra}aj i carina, telegrami, teleksi.

100. SMETKOVODSTVENI INFORMACIONI SISTEMI

Celta na ovoj predmet e da se zapoznaat studentite so konstitutivnite elementi na

smetkovodstvenite informacioni sistemi: obrabotkata na podatoci, konceptot i dimenziite na

smetkovodstvenite informacioni sistemi, sistemskata struktura i smetkovodstvenite informacioni

sistemi, smetkovodstveni informacioni sistemi so datoteki, smetkovodstveni informacioni sistemi so

bazi na podatoci, analiza i dizajnirawe na smetkovodstvenite informacioni sistemi, kontrola i za{tita na

smetkovodstvenite informacioni sistemi, smetkovodstveni transakcioni ciklusi - prihoden ciklus,

tro{koven ciklus, transformacionen ciklus i finansiski ciklus.

101. SMETKOVODSTVENI KONTROLNI SISTEMI

Nastavata po ovoj predmet ima za cel da gi zapoznae studentite so zna~eweto na kontrolnoto interno

okruùvawe vo funkcija na kontinuitetot na raboteweto na pretprijatieto. Fokusot na vnimanieto se

efektivnite sistemi na interni kontroli zna~ajni za finansiskoto izvestuvawe, bihejvioristi~kite

aspekti na kontrolnite sistemi, kontrola na delovnite segmenti na pretprijatieto preku merewe na

rezultatite, identifikuvawe i upravuvawe so rizicite od smetkovodstveni izmami i gre{ki.

102. SMETKOVODSTVO NA BANKI I DRUGI FINANSISKI INSTITUCII

Regulirawe na banki i drugi finansiski institucii. Komercijalni banki. Smetkovodstvena

evidencija na delovnite aktivnosti vo bankite. Oblici na kapital i adekvatnost na kapital. Klasifikacija

na plasmanite i potencijalni obvrski na bankite. Finansiski rizici i nivni smetkovodstven tretman i

obelodenuvawe. Smetkovodstvo na objektivna vrednost za finansiski instrumenti: koncepti, obelodenuvawa

i hartii od vrednost za investirawe. Hipotekarni banki. Sekjuritizacija. Elementi na strukturirani

finansiski transakcii. Derivativi i hexirawe. Smetkovodstvo na drugi finansiski institucii.

103. SMETKOVODSTVO NA JAVEN SEKTOR

Principi na dràvno smetkovodstvo i izvestuvawe. Dràvno finansisko izvestuvawe. Finansiski

izve{tai na dràvni organizacii. Smetkovodstvo na osnovni grupi na postojani sredstva i dolgoro~ni

dolgovi. Fondovsko smetkovodstvo. Buxet, buxetsko smetkovodstvo i izvestuvawe. Determinirawe na

tro{ocite za dràvni i neprofitni organizacii. Dràvna revizija.

104. SMETKOVODSTVO NA TRO[OCI

Nastavata po predmetot smetkovodstvo na tro{oci e naso~ena da im ovozmoì na studentite da ja

razberat negovata interdisciplinarna sodrìna, a vo toj kontekst najnapred da gi sfatat sli~nostite i

razlikite na smetkovodstvenite disciplini vo ramkite na smetkovodstveniot sistem za da moàt polesno da

ja koristat negovata prakti~na uloga i kombiniraweto podatoci od razli~ni oblasti pri izgotvuvaweto na

relevantni informacii povrzani so tro{ocite, neophodni vo oddelni podra~ja od delovnoto odlu~uvawe.

Toa go ovozmoùvaat tematskite podra~ja posveteni na: smetkovodstvoto na tro{ocite vo ramkite na

smetkovodstveniot sistem, tro{ocite i nivnite podelbi vo menaxerskiot proces, analiza na tro{ocite,

obemot na proizvodstvoto i realizacijata, smetkovodstveni postapki na opfa}awe na tro{ocite,

smetkovodstveno planirawe i kontrola na tro{ocite, standardni tro{oci i drugi merila, oblici na

alokacija na tro{ocite, voved vo smetkovodstvoto na aktivnosti.

105. SOVREMENI TRENDOVI VO E-BIZNIS

Sovremeni trendovi vo e-biznis informaciski sistemi. Sovremeni trendovi vo internet marketing.

Sovremeni trendovi vo menaxment na e-biznis procesi. Sovremeni trendovi vo menaxment so sinxirot na

snabduvawe. Sovremeni trendovi vo oblasta na ERP sistemite. Sovremeni trendovi vo modelite za menuvawe

na pretprijatijata. Sovremeni trendovi vo oblasta na transformacija na pretprijatijata.

106. SOCIOLOGIJA

Poim na op{testvoto. Sozdavawe na op{testvoto. Struktura na op{testvoto. Op{testvenite pojavi.

Op{testvenite grupi. Op{testvenata diferencijacija. Op{testvenata podvi`nost. Op{testvenata

interakcija. Socijalnite dvièwa i socijalnite promeni. Op{testvoto i kulturata. Sociolo{kiot poim na

trudot. Formalnata organizacija. Neformalnite grupi. Pri~inite za sozdavawe na neformalnite grupi.

Neformalnite grupi na rakovodnite strukturi. Neformalnite grupi na rabotnicite. Posledici od dejnosta

na neformalnite grupi. Prirodata na rabotnite timovi. Problemite na rabotniot moral. Socijalnoto

prilagoduvawe. Izvorite na konflikti vo rabotnite kolektivi. Delovnata kultura.

107. STATISTIKA ZA BIZNIS I EKONOMIJA

Voved. Deskriptivna analiza. Slu~ajna promenliva i rasporedi na verojatnosta. Statisti~ki

primerok. Statisti~ko ocenuvawe. Testirawe na statisti~ki hipotezi. Analiza na varijansa. Hi-kvadrat test.

Prosta pravoliniska regresija i korelacija. Pove}ekratna pravoliniska regresija i korelacija. Indeksni

brojki. Analiza na vremenski serii.

108. STRATEGISKI MARKETING

Voved vo strategiskiot marketing. Strategisko planirawe na marketingot: proces na strategiska analiza,

analiza na delovnoto okruùvawe na kompanijata, analiza na biznis portfolioto, atraktivnost na pazarot i

procenka na delovnata pozicija, PIMS metod. Marketingot vo ramkite na strategiskoto planirawe i marketing plan.

Segmentirawe, targetirawe i pozicionirawe na pazarot: segmentirawe na pazarot, targetirawe na pazarot i

pozicionirawe na pazarot. Konkurentski strategii na marketingot. Proizvodni strategii. Cenovni strategii.

Distributivni strategii. Promotivni strategii i me|unarodni marketing strategii.

109. STRATEGISKI MENAXMENT

Osnovite na strategiskiot menaxment, negovata priroda i ulogata na menaxerite vo strategiskiot

menaxment. Fazite vo procesot na strategiskiot menaxment: procenka na eksternoto okruùvawe, procenka na

internoto okruùvawe, formulirawe na strategija, analiza i izbor na strategija, izvr{uvawe na strategijata

i ocenuvawe i kontrola na strategijata. Zna~eweto na tehnologijata i tehnolo{kata strategija vo

strategiskoto upravuvawe so firmite, specifi~nostite na strategiskiot menaxment vo maliot biznis i

strategiskiot menaxment vo me|unarodniot biznis.

110. STRATEGISKO SMETKOVODSTVO NA MENAXMENTOT

Voved vo strategisko smetkovodstvo na menaxmentot. Strategiski koncepti vo upravuvaweto i

odnesuvaweto na tro{ocite. Strategisko odlu~uvawe so pomo{ na informaciite od smetkovodstvoto na

menaxmentot. Strategii za tro{o~na i operativna analiza. Strategiski informacii za planirawe na

tro{ocite i cenite na proizvodite. Strategiskoto smetkovodstvo na menaxmentot i kontrolata na

kvalitetot. Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot i kontrolni sistemi: Ocenuvawe na uspe{nosta preku

lanecot na vrednosti. Ramka na uramnoteèni perspektivi kako alataka za implementirawe na strategijata.

Strategisko merewe na rezultatite na organizacionite delovi na pretprijatijata. Me|unarodni dimenzii na

strategiskoto smetkovodstvo na menaxmentot.

111. TEORIJA NA ODLUЧUVAWE

Karakterot na odlu~uvaweto. Uslovi na odlu~uvawe. Izvesnost. Rizik. Neizvesnost. Vidovi odluki.

Karakteristiki na menaxerskite odluki. Individualno nasproti grupno odlu~uvawe. Pravila na odlu~uvawe.

Teorii na odlu~uvawe: marginalni, matemati~ki, psiholo{ki. Situaciono odlu~uvawe. Kreativnost vo

odlu~uvaweto. Barieri vo odlu~uvaweto. Racionalnost vo odlu~uvaweto. Bihejvoristi~ki dimenzii vo

odlu~uvaweto: percepcija, stereotipnost, subjektivna racionalnost, halo efekti. Bihejvioristi~ki limiti

vo odlu~uvaweto: zadovolstvo ograni~ena racionalnost. Menaxerite i organizacisko nivo na odlu~uvawe.

Ekonomski i administrativen model na odlu~uvawe. Vodi~ za unapreduvawe na menaxerskoto odlu~uvawe.

112. TEORIJA NA ORGANIZACIJATA

Organizacionata teorija i menaxerite, organizaciona struktura i organizacionen dizajn,

organizaciski celi i efikasnost, organizaciska okolina, organizacijata i tehnologijata, departmanizacija,

rabotni procesi i organizaciono prilagoduvawe, golemina, rast i razvoj i ìvoten ciklus na

organizacijata, organizaciono dizajnirawe, karakteristiki na efektivna organizaciona struktura,

organizirawe na upravuva~kiot proces vo organizacijata, organizirawe na informaciskite procesi vo

organizacijata, upotreba na mo}ta vo organizacijata, organizaciona politika i vlijanija, voveduvawe,

odrùvawe i razvoj na organizacionata kultura, inovacii, strate{ki promeni i organizaciono u~ewe.

113. TRGOVSKO PRAVO

Stopanski subjekti. Trgovski dru{tva. Upravuvawe i rakovodewe so trgovskite dru{tva. Osnovni

belezi na trgovskite dru{tva. Pravni odnosi me|u sodru`nicite. Pravni odnosi me|u akcionerskoto dru{tvo

i akcionerite. U~estvo vo drugi trgovski dru{tva (povrzani dru{tva). Dru{tva vo sopstvenost na dru{tvata i

dru{tva so u~estvo na dràvata. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec poedinec. Drugi trgovski

subjekti. Ste~aj i likvidacija na trgovskite dru{tva. Industriska sopstvenost. Pravo na konkurencija.

Trgovski dogovori. Hartii od vrednost. Menica.Чek.

114. UPRAVUVAWE SO PROIZVODOT

Izu~uvaweto na materijata po ovoj predmet treba da im pomogne na studentite da go osoznaat

proizvodot kako del od marketin{kite aktivnosti, zatoa {to proizvodot pretstavuva eden od ~etirite

osnovni elementi {to za pretprijatieto imaat najgolemo zna~ewe vo negovoto rabotewe. Vo izu~uvaweto na

ova materija studentite }e se zapoznaat so toa {to e proizvod, vidovite proizvodi, nivnata klasifikacija,

nivniot asortiman, pazarnite osobini na proizvodot, negoviot ìvoten ciklus, planiraweto, razvojot i

plasmanot na noviot ili inoviran proizvod na pazarot.

115. UPRAVUVAWE SO PROMENI

Definirawe i karakter na upravuvaweto so promeni. Evolutiven razvoj na mislata za promenite vo

organizaciite. Ulogata na menaxerite vo upravuvaweto so promenite. Individualni, grupni/timski i

organizaciski promeni. Pottiknuva~i i sprotivstavuva~i na promenite vo organizaciite. Osnovni

upravuva~ki pristapi kon promenite. Proces na upravuvawe so promenite. Strategii i taktiki na upravuvawe

so promenite. Informacionite tehnologii vo funkcija na upravuvawe so promenite. Kultura, politika i

liderstvo na promenite vo organizaciite. Op{testvenata odgovornost i promenite. Korporativno upravuvawe

so promenite. Promenite i organizaciskiot razvoj.

116. UPRAVUVAWE SO REZULTATI

Konceptot na merewe na organizaciskite performansi. Pogledot na organizaciskite performansi niz

prizmanite na razli~nite delovni funkcii. Sovremenoto nasproti tradicionalnoto sledewe na

organizaciskiter performansi. Upravuvawe na organizaciskite performansi. Sistemi za upravuvawe na

organizaciskite performansi. Dominantni koncepti za upravuvawe na organizaciskite performansi vo

praktikata.

117. UPRAVUVAWE SO RIZIK

Konceptot na rizikot. Upravuvawe so rizicite. Upravuvawe so rizicite kaj investicionite proekti.

Upravuvawe so finansiskite rizici kaj finansiskite institucii. Upravuvawe so nefinansiskite

(operativnite) rizici kaj finansiskite institucii. Merewe na rezultatite prilagodeni na rizik.

Upravuvawe so rizikot kaj nefinansiskite korporacii.

118. UPRAVUVAWE SO SISTEMITE

Upravuvaweto kako univerzalen fenomen. Definirawe na sistemskoto mislewe i sistemskiot

pristap. Osnovni kategorii na op{tata teorija na sistemi: sistem, entropija, okruùvawe, odnesuvawe na

sistemi, struktura na sistemi, transformacija na sistemi i sl. Ekonomskite sistemi i nivnite relevantni

aspekti na dvièwe i raste`. Osobeno zna~ajno vnimanie se obrnuva na odlu~uvaweto, prirodata i izvorite

na konflikti, kako i na na~inite za nivno relativizirawe. Tretirani se i pra{awa od sferata na

sistemskata dinamika, kontinuitetite i diskontinuitetite vo dvièweto na sistemite. So ogled na

presudnoto zna~ewe na informaciite za upravuvaweto se posvetuva vnimanie na sovremenite informacioni

sistemi kako podsistemi na ekonomskite sistemi. Materijata e zaokruèna so primenata na sistemskata

analiza vo proektiraweto na informacionite sistemi.

119. UPRAVUVAЧKO SMETKOVODSTVO

(zadolìtelen na departmanite finansiski menaxment i menaxment)

Smetkovodstvoto na menaxmentot vo ramkite na smetkovodstveniot sistem. Tro{oci i nivnite

podelbi vo menaxerskiot proces. Smetkovodstveni postapki za opfa}awe na tro{ocite. Smetkovodstvo na

aktivnostite. Smetkovodstvo na odgovornostite. Smetkovodstvenite informacii vo kontekst na delovnoto

odlu~uvawe. Finansiskite izve{tai za potrebite na menaxmentot.

120. UPRAVUVAЧKO SMETKOVODSTVO

(zadolìtelen na departmanot smetkovodstvo i revizija)

Upravuva~ko smetkovodstvo i delovno okruùvawe. Smetkovodstvo na odgovornosta. Nekoi od

alternativnite metodi na vrednuvawe na zalihite. Smetkovodstvenite informacii vo kontekst na delovnoto

odlu~uvawe. Posebni podra~ja na koristewe na smetkovodstvoto vo delovnoto odlu~uvawe. Donesuvawe na

odluki vo uslovi na rizik i neizvesnost. Finansiski izve{tai za potrebite na menaxmentot. Odliki na nekoi

profesionalni organizacii od domenot na smetkovodstvoto na menaxmentot.

121. FINANSISKA EKONOMETRIJA

Voved vo finansiskata ekonometrija. Regresiona analiza. Modelirawe na univarijantnite vremenski

serii. Avtoregresioni integrirani modeli na podvi`ni sredini. Avtoregresioni uslovni heteroskedasti~ni

modeli. Metodi na simulacija. Aplikacii na finansiskite modeli.

122. FINANSISKA MATEMATIKA

Predmetot ovozmoùva osoznavawe na konkretnite matemati~kite metodi i modeli i nivna primena

vo dolgoro~nite finansiski operacii. Toj ima za zada~a da gi osposobi studentite da koristat matemati~ki

modeli pri re{avaweto na problemite od ekonomskata teorija i praksa. So aplicirawe na matemati~kite

metodi i modeli studentite mo{ne uspe{no }e gi spoznavaat i koristat prakti~nite metodi i modeli

neophodni vo procesot na izgotvuvawe na ekonomski i finansiski analizi i planovi i donesuvawe na

ekonomski i investicioni odliki.

123. FINANSISKI MENAXMENT

Vo ramkite na ovoj predmet na studentite }e im bidat preneseni osnovnite soznanija od oblasta na

upravuvaweto so finansiskite sredstva vo pretprijatieto, }e im se ovozmoì da go razberat procesot na

finansiskoto odlu~uvawe, kako i da go interpretiraat vlijanieto {to finansiskite odluki }e go imaat vrz

sozdavaweto na vrednosta na kompanijata. Vo tie ramki, posebno vnimanie im e posveteno na finansiskata

analiza i planiraweto, kako i donesuvaweto optimalni odluki vo trite osnovni oblasti na finansiskiot

menaxment: finansiraweto, investiraweto i dividendnoto odlu~uvawe. Programata e zbogatena i so temata

koja se odnesuva na spojuvawata i prezemawata na kompaniite.

124. FINANSISKI PAZARI I INSTITUCII

Voved vo finansiskiot sistem. Finansiski pazari. Finansiski instrumenti. Finansiski institucii.

Finansiski inovacii. Finansiska regulacija. Merewe na kamatnite stapki. Determinanti na kamatnite

stapki. Pazar na pari. Pazar na akcii. Pazar na obvrznici. Pazar na derivativni finansiski instrumenti.

Institucionalna struktura na finansiskite pazari. Komercijalni banki. Drugi depozitni institucii.

Nebankarski finansiski institucii. Rakovodewe so finansiskite institucii.

125. FINANSISKO SMETKOVODSTVO

So izu~uvaweto na finansiskoto smetkovodstvo studentite }e bidat vo mo`nost da gi prepoznavaat,

istraùvaat i sovladuvaat problemite povrzani so eksternoto izvestuvawe, vo edna dinami~na i postojana

promena na okruùvaweto. Posebno }e se izu~uvaat problemite na: osnovite i konceptite na smetkovodstvoto,

razlikite pome|u knigovodstvoto i smetkovodstvoto; nacionalniot smetkoven plan i negovata primena, }e se

sovladuvaat smetkovodstvenite termini; }e se izu~uva podgotovkata i upotrebata na finansiskite izve{tai

vo delovnoto odlu~uvawe, konkretno se tretiraat site vidovi na sredstva, obvrski i akcionerski kapital,

rashodite i prihodite, godi{noto informirawe i sl. problemi.

126. FISKALEN I MONETAREN SISTEM NA EU

Dano~ni sistemi na izbrani zemji od EU. Harmonizacija na fiskalnata politika vo EU. Fiskalnite

kriteriumi od Mastriht. Fiskalen federalizam vo oddelni zemji od EU. Evropska monetarna unija. Evropski

sistem na centralni banki. Mehanizam na deviznite kursevi.Monetarnata politika na ECB. Evropski

direktivi za kreditnite institucii.Makedonija vo procesot na za~lenuvawe vo EU.

127. FRANCUSKI JAZIK I

Temi: se obrabotuvaat kusi i lesni tekstovi od domenot na ekonomijata vo slednite sodrìni: banka i

bankarsko rabotewe, informatika, za{tita na ìvotnata sredina, organizacija i delovni vrski so stranstvo,

ponuda, pobaruva~ka, proda`ba, pozna~ajni karakteristiki na stopanstvata na Makedonija, Francija i na

drugi evropski zemji, vnatre{na i nadvore{na trgovija i sl. Delovna korespondencija: osnovni

karakteristiki na delovnata korespondencija, cirkularno pismo, ponuda, pobaruva~ka, faktura, profaktura,

teleks, faks. Leksika: preku obrabotuvawe na kusi i lesni ekonomski tekstovi studentite se zapoznavaat so

osnovnite stru~ni ekonomski termini od domenot na pazarot, proda`bata, trgovijata, bankarstvoto, uvozot i

izvozot i sl.

128. FRANCUSKI JAZIK II

Temi: se obrabotuvaat francuski tekstovi so slednite sodrìni - teorija i politika na ekonomskiot

razvoj, me|unarodni ekonomski odnosi, finansii, planirawe i delovna politika, proizvodstvo, raspredelba,

kontakti i odnosi so stranstvo, nadvore{no trgovsko rabotewe, sredbi, saemi, izlo`bi. Delovna korespondencija:

transport, osiguruvawe na stoki, fakturi, akreditiv, ~ek, menica, soobra}aj i carina, dogovori. Leksika: preku

obrabotuvawe na francuski tekstovi, studentite go pro{iruvaat svojot fond na stru~na i ekonomska

terminologija od domenot na vnatre{nata i nadvore{nata trgovija, planirawe, delovna politika, marketing itn.

129. HARTII OD VREDNOST I PORTFOLIO MENAXMENT

Hartii od vrednost i nivni pazari: vidovi na hartii od vrednost, pazarni strukturi i mehanizmi za

trguvawe so hartii od vrednost, regulacija na pazari na hartii od vrednost, pazarni (berzanski) indeksi.

Teorija na pazarot na kapital: portfolio teorija, model za vrednuvawe na kapitalskite imoti, hipoteza za

efikasni pazari na hartii od vrednost. Vrednuvawe na hartii od vrednost so fiksen dohod. Vrednuvawe na

akcii. Derivativni hartii od vrednost. Vrednuvawe na opcii. Vrednuvawe na fju~ersi. Menaxment so

portfolija na hartii od vrednost: celi na investirawe vo hartii od vrednost, politika na investirawe vo

hartii od vrednost, merewe na performansite na menaxmentot so portfolija na hartii od vrednost.

VI. USLOVI NA STUDIRAWE

Zapi{uvawe

Pravo na zapi{uvawe na dodiplomski studii (prv ciklus studii) na Fakultetot imaat kandidati koi

poloìle dràvna ili me|unarodna matura, kako i kandidati so zavr{eno ~etirigodi{no sredno obrazovanie

vo prethodnite u~ebni godini (pred u~ebnata 2007/08 godina) koi ne polagale dràvna matura. Pravo na

zapi{uvawe na dodiplomski studii imaat i kandidati koi poloìle u~ili{na matura vo gimnazisko

obrazovanie ili zavr{en ispit po zavr{eno soodvetno stru~no obrazovanie so ~etirigodi{no traewe.

Zapi{uvaweto na studentite na Fakultetot se vr{i vo rokovi i pod uslovi opredeleni so objaven konkurs od

strana na Univerzitetot.

Datumite za zapi{uvawe na semestrite se utvrduvaat sekoja godina posebno so kalendarot na

aktivnostite.

Pri zapi{uvaweto na semestarot, studentot najprvin gi zapi{uva nepoloènite zadolìtelni i

izborni predmeti od prethodnata u~ebna godina (posebno vo zimskiot ili letniot semestar), a potoa gi

zapi{uva zadolìtelnite i izbornite predmeti od toj semestar. Pritoa, vkupniot broj krediti vo tekot na

semestarot ne smee da nadminuva 35 krediti (40 krediti za studentite so prose~en uspeh nad 8.5). Za uspe{no

zavr{uvawe na studiskata programa, studentot e dolèn vo tekot na studiraweto da akumulira najmalku 240

krediti.

Kalendar na nastavni aktivnosti vo u~ebnata 2011/2012 godina

1

Upis na godina

05.09.2011 – 16.09.2011

2

Po~etok na u~ebna godina

15.09.2011

Zimski semestar

3

Vremetraewe na zimskiot semestar

15.09.2011 – 31.12.2011

Prv del od ispit (test)

31.10.2011 – 09.11.2011

Vtor del od ispit (test)

20.12.2011 – 30.12.2011

4

Davawe potpisi za zimskiot semestar

14.12.2011 – 20.12.2011

5

Zaverka na zimski i upis na leten semestar

06.02.2012 – 15.02.2012

6

Prijavuvawe na januarska ispitna sesija

19.12.2011 – 23.12.2011

7

Januarska ispitna sesija

09.01.2012 – 31.01.2012

Leten semester

8

Vremetraewe na letniot semestar

01.02.2012 – 15.05.2012

Prv del od ispit (test)

12.03.2012 – 21.03.2012

Vtor del od ispit (test)

04.05.2012 – 15.05.2012

9

Davawe potpisi za letniot semestar

25.04.2012 – 03.05.2012

10

Zaverka na letniot semestar

14.05.2012 – 23.05.2012

11

Prijavuvawe na majsko-junska ispitna sesija

02.05.2012 – 10.05.2012

12

Majsko-junska ispitna sesija

22.05.2012 – 15.06.2012

13

Prijavuvawe na avgustovsko-septemvriska ispitna sesija

18.06.2012 – 25.06.2012

14

Avgustovsko-septemvriska ispitna sesija

20.08.2012 - 07.09.2012

Status na studentot

Statusot na student se steknuva so zapi{uvawe na dodiplomski, poslediplomski i doktorski studii

na Fakultetot. Statusot na student se dokaùva so indeks ili studentska legitimacija.

Miruvawe

Na studentot zapi{an na dodiplomski studii, statusot na student, moè da mu miruva vo slu~aite

opredeleni so Statutot na Univerzitetot (podolga bolest, bremenost, nega na malo dete itn.). Za miruvawe na

statusot, studentot podnesuva barawe do slu`bata za studentski pra{awa (preku arhivata). Na studentot na

koj mu miruvale pravata i obvrskite mu se prodolùva statusot na student za onolku vreme za kolku mu

miruvale pravata i obvrskite.

Ispi{uvawe

Sekoj student, na svoe barawe, moè da se ispi{e od Fakultetot pri {to mu se izdava poseben

dokument - ispisnica vo koja se vnesuvaat zapi{anite semestri i poloènite ispiti. Ispi{uvaweto se

evidentira vo indeksot na studentot. So ispi{uvaweto studentot go gubi statusot na student.

Prestanok na statusot student

Na studentot mu prestanuva statusot na student na Fakultetot dokolku: diplomira; ne gi zavr{i

studiite vo rokot utvrden so zakon i Statutot; ne go ispolni uslovot spored kredit-transfer sistemot i ne go

zapi{e semestarot; se ispi{e od Fakultetot ili e isklu~en od Fakultetot. Re{enie za prestanuvawe na

statusot donesuva Dekanot na Fakultetot ili od nego ovlasteno lice (prodekan, sekretar i dr.). Statusot na

student moè da bide obnoven spored postapka utvrdena so Statutot na Fakultetot i Pravilnikot na

Univerzitetot. Tro{ocite za obnovuvawe na statusot gi podnesuva studentot.

Prava i obvrski

Studentot ima pravo na:

redovno studirawe ili pravo na vonredno studirawe;

zapi{uvawe i obrazovanie pod ednakvi uslovi utvrdeni so zakon, statut i studiska programa;

u~estvo vo upravuvaweto so Fakultetot soglasno so Zakonot i drugite propisi;

za{tita na svoite prava i dol`nosti pred organite na visokoobrazovnata ustanova;

za{tita na li~nosta na studentot od zloupotreba i na negovoto dostoinstvo.

Studentot ima pravo i da:

se opredeli za vidot na studiite;

preminuva od edna na druga visokoobrazovna ustanova odnosno od edni na drugi studii i

pri toa da gi koristi pogodnostite na kredit-tranfer sistemot;

gi koristi bibliotekata i bazite na podatoci, prostorot i opremata (u~ebnite pomagala),

softverot i druga nau~na i stru~na infrastruktura na visokoobrazovnata ustanova;

izbira i da bide izbran, kako pretstavnik na studentite vo organite na Fakultetot;

koristi uslugi na studentskiot standard (smestuvawe, ishrana, zdravstvena za{tita i

drugo), gradski i me|ugradski prevoz spored uslovite utvrdeni so zakon i od vr{itelite na

soodvetnite dejnosti;

gi koristi univerzitetskite objekti za sportska i kulturna dejnost;

gi prodolì studiite {to gi prekinal;

koristi raspust ne pomalku od 60 dena vo ramkite na edna kalendarska godina;

dobiva dràvni ili drugi stipendii ili da koristi finansiski kredit za izdr{ka za

vreme na {koluvaweto;

ostvaruva sorabotka so studentite vo zemjata ili stranstvo;

Pravata na studentite gi {titi studentskiot pravobranitel, ~ija organizacija, nadle`nost i na~in i

uslovi za rabota se opredeleni so aktite na Univerzitetot. Studentite se dol`ni da gi po~ituvaat pravata i

obvrskite utvrdeni so op{tite i poedine~nite akti na Fakultetot, kako i da ispolnuvaat drugi obvrski kako

studenti. Studentite imaat pravo i dol`nost da gi posetuvaat predavawata, seminarite i ve`bite, kako i da

u~estvuvaat vo drugite formi vo izveduvaweto na nastavata i da gi polagaat ispitite.

Proceduri pri studirawe

Uslovite pod koi studentot moè, spored kredit-tranfer sistemot, da zapi{e novi nastavni predmeti

od nareden semestar, sledeweto na nastavata i proverkata na znaewata se utvrdeni so aktite na

Univerzitetot i na Fakultetot.

Redovni i vonredni studii

Dodiplomskite studii na Fakultetot se organiziraat kako redovni i vonredni studii. Studiraweto na

dodiplomskite studii trae 8 (osum) semestri, odnosno 4 (~etiri) u~ebni godini.

Ako studentot ima zasnovano raboten odnos na neopredeleno rabotno vreme ili poradi dolgotrajna

bolest ne e vo mo`nost da posetuva redovna nastava, moè da se zapi{e kako vonreden student. Pravoto na

vonredno studirawe se dokaùva so soodvetni dokumenti, izdadeni od nadleèn organ.

Studentite koi{to go promenile statusot od redoven vo vonreden ili obratno, prodolùvaat da

studiraat kako studenti so kofinansirawe.

Premin od edni na drugi studii ili studiski programi

Vo tekot na studiite, studentot moè da premine od edni na drugi studii ili studiski programi pod

uslovi utvrdeni so aktite na Fakultetot i na Univerzitetot. Preminot se vr{i na po~etokot na u~ebnata

godina.

Na studentot {to preminal od drug fakultet, mu se priznavaat ispitite i semestrite dokolku

soodvetstvuvaat studiskite i predmetnite programi od fakultetot od koj {to preminal.

Studentot {to preminal od edni na drugi studii ili studiski programi e dolèn prethodno da gi

poloì site ispiti koi se javuvaat kako razlika me|u studiskite programi. Studentot na koj mu se priznaeni

soodvetni semestri ne e obvrzan da ja sledi nastavata i da sobira potpisi za semestrite {to mu se

priznaeni.

Zaveruvawe semestar

Zaverkata na tekovniot i zapi{uvaweto nov semestar se vr{i na po~etokot na zimskiot i na letniot

semestar, vo rokovite utvrdeni so kalendarot na aktivnostite na Fakultetot, vo Slu`bata za studentski

pra{awa.

Za da go zaveri semestarot redovniot student treba da gi ima site potpisi za redovno posetuvawe na

nastavata i ve`bite ili drug oblik i forma na nastava. Na student koj od opravdani pri~ini ne moè da zeme

potpis od eden predmet, nastava ili ve`bi, na negovo barawe, Dekanatot na Fakultetot moè da mu dozvoli

zaverka na semestar dokolku oceni deka pri~inite se objektivni i opravdani. Studentot koj ne moè da zeme

potpisi za pove}e od eden predmet ne moè da go zaveri semestarot i ne moè da ostvaruva drugi prava kako

redoven student, osven polagaweto na ispitite.

Izbor i promena na izboren predmet

Pri zapi{uvaweto na semestarot, studentot moè da zapi{e i izborni predmeti, pod uslovite

opredeleni so pravilata za studirawe. Promena na prethodno izbran izboren predmet se vr{i na po~etokot

na sekoj semestar, pri{to studentot treba da podnese barawe do Slu`bata za studentski pra{awa (preku

arhivata).

Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto

Ocenuvawe na rezultatite od u~eweto na studentot na oddelni predmetni programi se vr{i na

na~inite, uslovite i vo rokovite utvrdeni so aktite na Fakultetot i na Univerzitetot. Proverkata na

znaeweto na studentot, po predmetnite programi se vr{i kontinuirano vo tekot na nastavno-obrazovniot

proces kako vo zimskiot, taka i vo letniot semestar. Kolokviumskite nedeli vo koi se sproveduva

kontinuirana proverka na znaewata po pat na testovi se utvrduvaat so kalendarot na aktivnostite. Za

studentite koi ne uspeale odredeni ispiti da gi poloàt po pat na kolokviumi, istoto moàt da go napravat

vo redovnite ispitni sesii. Nastavnikot e dolèn da mu ovozmoì uvid na studentot vo testot, a testovite

zadolìtelno se ~uvaat do po~etokot na naredniot semestar. Dokolku se slu~i studentot da treba da polaga

dva ispiti vo ist den, mora da mu se ovozmoì eden od predmetite da go polaga vo drug termin.

Kontinuirano ocenuvawe

Vo tekot na nastavnoobrazovniot proces se vr{i kontinuirana proverka na znaeweto, odnosno

ocenuvawe po site predmetni programi. Kontinuiranoto ocenuvawe se vr{i za predmetnata programa i toa

moè da bide zasnovano vrz: prisustvo na predavawa i ve`bi; participacija vo tekot na nastavata (kviz);

u~estvo vo proekti i izrabotka na stru~en trud; prakti~na rabota i dr. Kontinuiranoto ocenuvawe se vr{i

pismeno, po pat na testovi ili kolokviumi. Rezultatite dobieni od kontinuiranata proverka na znaeweto

ostvareni preku testovi ili kolokviumi se osnova za formiraweto na krajnata ocenka. Studentot koj nema da

poloì eden od testovite go gubi pravoto za ponatamo{no kontinuirano ocenuvawe i ima pravo ispitot da go

polaga vo prvata naredna redovna ispitna sesija.

Pokraj kontinuirano ocenuvawe vo tekot na nastavata, po zavr{uvaweto na istata se vr{i

formirawe na krajna ocenka koe e kone~no i se izrazuva so numeri~ki ocenki od 5 (pet) do 10 (deset).

Poloèniot ispit e uslov da se stekne potrebniot broj na krediti propi{ani so predmetnata programa i uslov za

zapi{uvawe na druga programa. Student koj zaklu~no so avgustovsko-septemvriskata, odnosno januarskata

ispitna sesija ne poloìl odreden predmet, dolèn e povtorno da go zapi{e predmetot. Studentot moè da

zapi{e novi predmetni programi od naredniot semestar spored uslovite opredeleni so Pravilnikot za

kredit-transfer sistemot.

Formirawe na krajnata ocenka

Preku kontinuiranoto ocenuvawe, studentot se ocenuva za sekoja aktivnost propi{ana vo soodvetnata

predmetna programa, preku kreditni poeni, procentot na optovarenost ili indeksnite edinici. Formiraweto

na krajnata ocenka go vr{i nastavnikot, pri {to kako osnova se zemaat rezultatite od kontinuiranoto

ocenuvawe, odnosno proverka na znaeweto ostvareni preku testovite, kolokviumite ili drug vid na proverka

na znaeweto.

Zavr{noto ocenuvawe se izrazuva so ocenka od 5 (pet) do 10 (deset). Preodni ocenki se od 6 ({est) do

10 (deset). Ocenkata 5 (pet) ozna~uva nedovolen uspeh. Zavr{noto ocenuvawe i datata na polagaweto

zadolìtelno se zapi{uva vo indeksot i vo prijavata za zavr{noto ocenuvawe. Prose~niot uspeh na

studentot pretstavuva aritmeti~ka sredina na ocenkite od zavr{noto ocenuvawe po site nastavni predmeti

vo tekot na studiite, vklu~uvajki go i zavr{niot ispit.

Studentite moàt da gi polagaat ispitite vo slednive ispitni sesii: januarska, majsko-junska i

avgustovsko-septemvriska.

Prigovor na ocenka od proverka na znaewata

Ako studentot ne e zadovolen od zavr{noto ocenuvawe odnosno ocenkata, ili ako smeta deka ispitot

ne e sproveden vo soglasnost so Zakonot i Statutot ili pak ispitot e sproveden nepravilno ili ocenkata e

dadena na del od ispitot, moè vo rok od 24 ~asa od denot na istaknuvaweto na rezultatite od ispitot da

podnese prigovor do Dekanot na Fakultetot.

Ako Dekanot na Fakultetot vo rok od dva dena konstatira deka baraweto e opravdano, nastavnikot e

dolèn da ja preispita ocenkata od zavr{noto ocenuvawe vo rok od 24 ~asa. Ako nastavnikot ne ja preispita

ocenkata {to ja utvrdil vo ovoj rok, Dekanot formira tri~lena komisija sostavena od nastavnici od isto ili

srodno nastavno-nau~no podra~je pred koja studentot }e go polaga ispitot vo narednite 24 ~asa. Dokolku

narednite 24 ~asa se pa|aat vo neraboten den ili dràven praznik ispitot se polaga prviot nareden raboten

den.

Vo rok od ~etiri meseci od denot na polagaweto, studentot ima pravo da go poni{ti ispitot i da

polaga za povisoka ocenka, a prethodno dobienata ocenka se poni{tuva so re{enie na Dekanot na Fakultetot.

Studentot moè da se otkaè od ispitot najdocna do zapo~nuvaweto na ispitot. Ispitot se smeta za

zapo~nat so postavuvaweto na pra{awa od strana na predmetniot nastavnik. Otkaùvaweto od ispitot

otkako e postaveno pra{aweto, otkako e soop{teno pra{aweto ili otkako e daden testot, pretstavuva deka

ispitot ne e poloèn i se ocenuva so negativna ocenka 5 (pet). Nejavuvaweto na ispitot vo zakaànoto vreme se

smeta kako otkaùvawe od ispitot.

Diplomska rabota

Studiite na Fakultetot studentot gi zavr{uva so izrabotka i javna odbrana na diplomska rabota od

oblasta na studiite. Naslovot na temata ja izdava predmetniot nastavnik od ~ija oblast se izrabotuva

diplomskata rabota. Promena na predmetot od koj se izrabotuva diplomskata rabota se realizira so posebno

barawe do Dekanat i soglasnost i potpis od dvata profesori. Studentot moè da ja zeme temata i da otpo~ne

so rabota dokolku osvoil 200 krediti. Diplomskata rabota se brani javno pred tro~lena komisija.

Ocenuvaweto na diplomskata rabota i nejzinata odbrana se vr{i so ocenka od 5 (pet) do 10 (deset). Sekoja

akademska godina Fakultetot dodeluva nagrada za najdobra diplomska rabota izraboteni i odbraneti na

Fakultetot.

Diploma

Steknuvawe so diploma

Student koj }e gi zavr{i dodiplomskite studii na Fakultetot se steknuva so stepenot “diplomiran

ekonomist” ili “Bachelor” (skrateno: dipl. ili B.Sc.). Diplomata ja potpi{uva Dekanot na Fakultetot i

Rektorot na Univerzitetot. Na studentot mu se izdava diploma vo koja se naveduva i vidot na fakultetskata

stru~na podgotovka, stru~niot naziv, kako i srednata ocenka na uspehot. Pokraj diplomata na studentot mu se

izdava i uverenie za poloèni ispiti koe moè da go potpi{e i prodekanot za nastavni pra{awa. Pokraj

diplomata na studentot moè da mu se izdade i Diploma Supplement, na negovo barawe i na negov tro{ok, na

angliski jazik.

Student koj zavr{il poslediplomski studii i odbranil magisterski trud go steknuva nau~niot stepen

magister na nauki (skrateno: m-r, ili M.Sc.).

Student koj zavr{il doktorski studii i odbranil doktorska disertacija go steknuva nau~niot stepen

doktor na nauki (skrateno: d-r ili Ph.D.).

Promocija na diplomirani studenti

Promocijata na studentite koi zavr{ile dodiplomski i poslediplomski studii ja vr{i Dekanot na

Fakultetot na na~in, uslovi i postapka propi{ani so poseben pravilnik za promocija na diplomirani

studenti. Promocijata po pravilo se vr{i na 14 noemvri - patroniot praznik na Fakultetot, i 24 maj

patroniot praznik na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje, a po potreba, se odrùvaat i

dopolnitelni promocii na diplomiranite studenti.

Pravila na odnesuvawe

So cel da se odrì dostignatoto nivo na kvalitet na organizaciono-tehni~kite uslovi za rabota na

Fakultetot, kako i za da se dobliàt standardite na odnesuvawe na vrabotenite i studentite do onie {to

postojat na univerzitetite vo razvienite zemji, Ekonomskiot fakultet so svoi akti propi{al odredeni

pravila na odnesuvawe koi studentite se dol`ni da gi po~ituvaat.

Za nepo~ituvawe, odnosno povreda na pravata, dol`nostite i za neispolnuvawe na bilo koja obvrska,

na studentot moè da mu se izre~e disciplinska merka. Studentite odgovaraat dokolku povredata na

dol`nostite ili neispolnuvaweto na obvrskite go storile smisleno ili od nevnimanie.

Disciplinskite merki gi izrekuva Komisija za disciplinski merki na Fakultetot. Pred da izre~e

disciplinska merka, Komisijata zadolìtelno go soslu{uva studentot. Komisijata za izrekuvawe na

disciplinski merki na studenti, po isklu~ok, moè da donese edna od disciplinskite merki i bez

soslu{uvawe na studentot dokolku toj bil uredno pokanet, a otsustvoto ne go opravda ili ne pobara odlagawe

na raspravata. Pri odmeruvaweto na disciplinskata merka, Komisijata }e ja zeme predvid teìnata na

povredata, odnosno neispolnuvaweto na obvrskite, goleminata na {tetata i olesnitelnite i oteìtelnite

okolnosti i drugo. Komisijata za izrekuvawe na disciplinski merki na studenti moè da izre~e edna od

slednite disciplinski merki:

opomena

javna opomena

isklu~uvawe od Fakultetot.

Studentite {to izvr{ile o{tetuvawe na imotot na Fakultetot }e moraat da ja platat napravenata

{teta. Namernoto o{tetuvawe na imotot na Fakultetot predizvikuva poveduvawe disciplinska postapka

protiv izvr{itelite i nivno isklu~uvawe od Fakultetot.

Kako osobeno seriozen prekr{ok se smetaat site obidi za prepi{uvawe na ispit ili test.

Prepi{uvaweto, nezavisno od na~inot na koj e izvr{eno, kako i upotrebata na mobilni telefoni na ispitite

e najstrogo zabraneto. So odluka na Nastavno-nau~niot sovet, zabraneto e koristewe mobilni telefoni za

vreme na nastava, ve`bi i ispiti. Studentite otstraneti od ispit poradi prepi{uvawe i nepristojno

odnesuvawe, go gubat pravo da go polagaat toj ispit vo istata sesija. Odnesuvaweto na studentite za vreme na

nastavata i ispitite e regulirano so Statutot, pri {to se predvideni sankcii za prekr{itelite, vklu~uvaj}i

ja i mo`nosta za isklu~uvawe od Fakultetot.

Protiv odlukata na Komisijata za disciplinski merki, studentot ima pravo na prigovor do Nastavno-

nau~niot sovet na Fakultetot vo rok od 15 dena od nejziniot priem ili od denot na istaknuvaweto na

odlukata na oglasnata tabla na Fakultetot. Odlukata na Nastavno-nau~niot sovet po prigovorot e kone~na.

VII. VTOR CIKLUS UNIVERZITETSKI STUDII

Spored Statutot na Univerzitetot, vtoriot ciklus studii se organiziraat kako studii za nauka

(magistratura). Na vtoriot ciklus studii, studentite se voveduvaat vo metodite na nau~no-istraùva~kata

rabota i im se ovozmoùva zdobivawe so prodlabo~eni znaewa od opredelena nau~na oblast. Po

poloùvaweto na predvidenite ispiti i odbranata na magisterskiot trud, studentite se steknuvaat so

diploma Magister na ekonomski nauki od soodvetnata oblast.

Po~nuvaj}i od akademskata 2010/11 godina, Ekonomskiot fakultet - Skopje gi prilagodi svoite studii

od vtor ciklus, odnosno pokraj ednogodi{nite studii vovede i dvogodi{ni studii od vtor ciklus.

Denes na Ekonomskiot fakultet vo Skopje se organiziraat ednogodi{ni studii od vtor ciklus vo

slednite oblasti:

1. E-biznis menaxment

2. Evropski studii

3. Ekonomski razvoj i me|unarodni finansii

4. Marketing

5. MBA - Menaxment

6. Monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo

7. Menaxment vo osiguruvaweto

8. Smetkovodstvo i revizija

9. Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija

10. Upravuvawe vo javniot sektor

Dodeka, dvogodi{ni studii od vtor ciklus se organiziraat vo slednite oblasti:

1. E-biznis menaxment

2. Marketing

3. Monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo

4. Smetkovodstvo i revizija

5. Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija

VTOR CIKLUS STUDII (EDNOGODI[NI STUDII)

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na e-biznis menaxment –

ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na E-BIZNIS MENAXMENT e da im

ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na e-biznis menaxmentot i so

specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata

programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Demonstrira prodlabo~eno znaewe za sovremenite svetski praktiki na menaxirawe na e-biznis.

Pokaùva znaewe za specifi~nite e-biznis re{enija i veb bazirani informaciski sistemi koi se

implementiraat vo soglasnost so strategiskite celi na organizaciite.

Pokaùva znaewe za razli~nite marketing strategii preku internet i drugi bezì~ni tehnologii, koi

se koristat za uspe{no vodewe na biznisot.

Demonstrira znaewe za e-biznis procesite vo privatniot i javniot sektor, kako i nivnata primena vo

procesot na upravuvawe so sinxirot na snabduvawe.


Sposoben e za samostojno donesuvawe odluki vo vrska so menaxiraweto na e-biznis procesite kako

klu~ni aspekti od raboteweto na sekoja kompanija.

Samostojno primenuva znaewe za dizajnirawe i ravivawe na veb bazirani informaciski sistemi vo

golemi, sredni i mali pretprijatija.

Sposoben e za identifikuvawe, mapirawe, analizirawe i prezentirawe na podobreni biznis procesi.

Sposoben e da razvie internet marketing i komunikaciski plan i da predloì soodvetni internet

marketing strategii, soglasno dobienite rezultati od istraùvaweto.


Pokaùva sposobnost za ocenka i izbor na nau~ni teorii, metodologii i softverski alatki vo

podra~jeto na e-biznisot.

Pokaùva sposobnost za kriti~ka ocena i sporedba na e-biznis tendenciite vo zemjata i vo svetot.

Pokaùva sposobnost da gi sledi legalnite, eti~kite i profesionalnite proceduri i kodeksi koga e

neophodno da se donesuva samostojna odluka za izbor na najsoodvetno re{enie.

Demonstrira sposobnost za identifikuvawe, mapirawe, analizirawe i prezentirawe na relevantni

podatoci.


Pokaùva sposobnost za timska rabota, inicira diskusii, go prezentira svoeto mislewe no i aktivno

go slu{a sogovornikot.



proekti.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, pi{uvawe, prebaruvawe na informacii, izrabotka na

studii na slu~aj, kriti~ka analiza, interaktivno u~estvo, nabquduvawe.

Demonstrira sposobnost za prezentirawe na dobienite soznanija, kriti~ka ocena na prezentiranite

idei i generira novi re{enija.

Pokaùva sposobnost za nezavisno identifikuvawe na svoite li~ni potrebi i interes za

kontinuirana edukacija i profesionalen razvoj.

Struktura na studiskata programa

I semestar (zimski)

Studium

Poln naziv na predmetnata programa

EKTS

E-biznis

menaxment

Zadolìtelni predmeti:

Dizajnirawe na biznis procesi vo e-biznis

8.0

E-biznis informaciski sistemi i tehnologii

8.0

Strategiski menaxment na e-biznis

7.0

Menaxment na sinxirot na snabduvawe

7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

E-biznis

menaxment

Izborni predmeti (2 od 4):

E-vlada i e-upravuvawe

5.0

E-marketing aplikacii i alatki

5.0

Smetkovodstveni i finansiski alatki za delovno

odlu~uvawe vo e-biznisot

5.0

Kreirawe i dizajnirawe na e-biznis re{enija

5.0

Magisterski trud

Po poloùvaweto na ispitite se pristapuva kon prijavuvawe i odbrana na magisterski trud so {to se dobiva

diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na E-biznis menaxment.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na evropski studii –

ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na EVROPSKI STUDII e da im

ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na evropskite studii i so





Znaewe i razbirawe:

Pokaùva znaewe i razbirawe za aktuelnite aspekti na procesot na regionalno integrirawe, so

poseben akcent na procesite vo ramkite na Evropskata unija.

Pokaùva znaewe i razbirawe za aktuelnite aspekti na zaedni~kite politiki na zemjite-~lenki na

Evropskata unija.

Pokaùva znaewe za praktikata, politikite i regulativata na Evropskata unija zaradi potrebata od

harmonizacija na nacionalnata regulativa i praktika na Republika Makedonija so evropskite

standardi.

Pokaùva znaewe za evropskoto biznis okruùvawe i na~inite za podigawe na konkurentnosta na

na{ite firmi na evropskiot pazar preku izbor na soodvetna strategija, kompatibilna so sovremenata

me|unarodna biznis praktika.


Uspe{no gi interpretira slu~uvawata vo procesite na regionalno integrirawe, osobeno vo ramkite na

Evropskata unija.

Gi koristi znaewata za zazemawe kriti~ki stav za prednostite i slabostite na zaedni~kite politiki

na ~lenkite na Evropskata unija.

Profesionalno gi koristi znaewata za prezemawe na potrebnite reformi {to treba da se sprovedat

vo zemjata zaradi steknuvawe na statusot na polnopravna ~lenka na EU.

Gi primenuva znaewata za evropskoto biznis okruùvawe vo nasoka na podignuvawe na konkurentnosta

na doma{nite kompanii za nastap na Edinstveniot evropski pazar.


Pokaùva sposobnost za izveduvawe zaklu~ok ili mislewe za prednostite i nedostatocite na

procesot na regionalno integrirawe.

Pokaùva sposobnost za pribirawe, analizirawe, ocenka i prezentirawe informacii za pova`nite

zaedni~ki politiki na Evropskata unija i za predloènite re{enija vo nivni ramki.

Demonstrira sposobnost za procenka na potrebnite reformski ~ekori vo zemjata za steknuvawe na

statusot na polnopravna ~lenka na EU.

Pokaùva sposobnost za prepoznavawe na mo`nostite za podignuvawe na konkurentnosta na doma{nite

kompanii za nastap na Edinstveniot evropski pazar.


Poseduva sposobnost za profesionalna komunikacija so drugi profesionalci od soodvetnata oblast,

kako i so pretstavnici na instituciite na sistemot.

Pokaùva sposobnost da funkcionira efikasno kako del od profesionalen tim angaìran na proekti

vo vrska so evrointegraciskite procesi.

Pokaùva sposobnost za nezavisno u~estvo vo nau~ni i profesionalni diskusii, kako i u~estvo vo

nau~no-istraùva~ki proekti.

Poseduva kriti~ki sposobnosti za predlagawe merki i re{enija vo vrska so izmenite na uslovite vo

evropskoto biznis okruùvawe.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva sposobnost za analizirawe, razbirawe, memorirawe i istraùvawe na sodrìni od oblasta

na Evrointegraciite.

Poseduva sposobnost za pravilno organizirawe i koristewe na vremeto.

Poseduva sposobnost za kriti~ka analiza i generirawe na idei vo nasoka na re{avawe problemi od

sekojdnevnata praktika.

Pokaùva interes za kontinuirana edukacija i profesionalen razvoj na povisoki obrazovni nivoa.


I semestar

Studium


EKTS

Evropski studii


Evropski ekonomski integracii

7.0

Fiskalen sistem i fiskalna politika na EU

7.0

Pravo i regulativa na EU

7.0

Evropski monetaren sistem i monetarna unija

7.0

II semestar

Studium


EKTS

Evropski studii


Sovremeni tendencii vo svetskoto stopanstvo

6.0

Ekonomii vo tranzicija

6.0

Evropsko biznis okruùvawe

6.0

Socijalna politika i pazar na trudot vo EU

6.0

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na Evropskite studii.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na ekonomski razvoj i

me|unarodni finansii - ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na EKONOMSKI RAZVOJ I

ME\UNARODNI FINANSII e da im ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od

oblasta na ekonomskiot razvoj i me|unarodnite finansii i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe

vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa




Znaewe i razbirawe:

da im ponudi na studentite znaewa za sovremenite tekovi na razvoj na makroekonomijata i na

teorijata na ekonomskiot rast i razvoj;

osposobuvawe na studentite da gi razbiraat alternativnite mo`nosti za kombinirawe na

makroekonomskite politiki vo zavisnost od promenite vo makroekonomskoto okruùvawe;

da im ovozmoì na studentite razbirawe na procesot na ekonomski rast i razvoj i politikite i

institucionalnite reformi za postignuvawe pobrz rast i odr`liv razvoj;

obezbeduvawe sovremeni znaewa za tekovite i mehanizmite na me|unarodno finansirawe na

ekonomskiot razvoj, pred se vo zemjite vo razvoj, i nivnoto vlijanie vrz Republika Makedonija;

razbirawe na strukturnite, tehnolo{kite i institucionalnite promeni vo me|unarodnata ekonomija i

me|unarodnoto biznis okruùvawe.


sposobnosti za analiza i formulirawe stabilizacioni makroekonomski politiki;

sposobnosti za analiza i formulirawe politiki i reformi za zabrzan ekonomski rast i odr`liv

ekonomski razvoj;

znaewa primenlivi vo kontekst na gradeweto odnosi na Republika Makedonija so klu~nite

me|unarodni ekonomski i finansiski institucii.


sposobnost za procenka na makroekonomskata situacija i klu~nite makroekonomski problemi i

prioriteti na RM;

sposobnost za dijagnosticirawe na promenite vo me|unarodnoto ekonomskom delovno i finansisko

okruùvawe so cel formulirawe soodvetni politiki.


ve{tini za efektivno prezentirawe na javnosta i na stru~nite instanci na makroekonomkite

dvièwa i parametri;

ve{tini za efektivno prezentirawe na javnosta i na stru~nite instanci na potrebnite merki na

makroekonomskite politiki i reformite vo ekonomkite institucii.

Ve{tini na u~ewe:

ve{tini za analiza i razbirawe na teoretskite modeli na modernata makroekonomija i teorijata na

ekonomskiot rast i razvoj;

ve{tini za empiriska analiza i razbirawe na prakti~nite aspekti na me|unarodnite ekonomski i

delovni odnosi.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Ekonomski razvoj

i me|unarodni

finansii


Ekonomski razvoj – teorii i empiriski fakti

7.0

Sovremeni makroekonomski koncepcii i politiki

7.0

Me|unarodnite pazari na kapital i ekonomskiot

razvoj

7.0

Stranski direktni investicii

7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Ekonomski razvoj

i me|unarodni

finansii



7.0

Me|unarodni finansii i trgovski institucii i

ekonomskiot razvoj

7.0

Tehnolo{kiot razvoj i globalizacijata

7.0

Me|unarodniot biznis i ekonomskiot razvoj

7.0

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na Ekonomskiot razvoj i me|unarodnite finansi.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na marketing – ednogodi{ni

studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MARKETING e da im ovozmoì na

studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na marketingot i so specifi~ni ve{tini za





Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe za marketing koncepcijata i nejzinoto zna~ewe vo raboteweto na sovremenite

biznisi.

Pokaùva znaewe za specifi~nite tipovi na potro{uva~i i faktorite koi {to vlijaat vrz nivnoto

odnesuvawe.

Pokaùva znaewe za razli~nite metodi koi se koristat vo marketing istraùvaweto i primena na

dobienite rezultati vo raboteweto na kompanijata.

Demonstrira znaewe za oddelnite elementi na marketing planot i

razli~nite strategii koi se koristat za uspe{no vodewe na biznisot.


Sposoben e za samostojno donesuvawe odluki vo vrska so proizvodot, cenata, distribucijata i

promocijata kako klu~ni aspekti od raboteweto na sekoja kompanija.

Samostojno razviva marketing istraùva~ki proekt, primenuvaj}i gi znaewata za oddelnite fazi od

procesot na marketing istraùvawe.

Samostojno gi analizira oddelnite marketing instrumenti i odnesuvaweto na potro{uva~ite.

Sposoben e da razvie marketing plan i da predloì soodvetni marketing strategii, soglasno

dobienite rezultati od istraùvaweto.


Pokaùva sposobnost za ocenka i izbor na nau~ni teorii, metodologii i alatki vo podra~jeto na

marketingot.

Pokaùva sposobnost za kriti~ka ocena i sporedba na marketing tendenciite vo zemjata i vo svetot.

Demonstrira sposobnost za identifikuvawe i pribirawe na relevantni podatoci, nivna analiza i

interpretacija.


Poseduva sposobnost za samostojno u~estvo vo nau~ni diskusii i za uspe{no komunicirawe vo

profesionalen tim.




Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, pi{uvawe, kriti~ka analiza, interaktivno u~estvo,

nabquduvawe.






I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Marketing

Zadol`itelen predmet:

Principi na marketing

7.5

Izborni predmeti*:

Politika na proizvodot

7.5

Distribucija so metodi na proda`ba

7.5

Promocija

7.5


7.5


7.5

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Marketing

Izborni predmeti*:

Marketing menaxment

7.5

Politika na ceni vo marketingot

7.5


7.5

Internet marketing

7.5


7.5

Marketing na uslu`ni dejnosti 7.5

Marketing menaxment

7.5


7.5

Magisterski trud

* Studentot izbira 5 od ponudenite izborni predmeti.


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na marketingot.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na MBA – menaxment –

ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MENAXMENT e da im ovozmoì na

studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na menaxmentot i so specifi~ni ve{tini za





Znaewe i razbirawe:

Ja razbira pojmovnata opredelenost, zna~eweto i sodrìnata na menaxmentot, menaxerite i

funkciite na menaxment;

Poseduva znaewe za elementi na strategiskata analiza, izbor na vistinska strategija i problemite

koi se povrzani so sproveduvawe na formuliranata strategija;

Demonstrira znaewa za sovremenite i napredni koncepcii za upravuvawe so ~ove~kite resursi so cel

najdobro da gi iskoristi i razvie potencijalite na sekoj vraboten;

Go razbira upravuvaweto so finansiskite sredstva vo ramkite na pretprijatieto, procesot na

finansiskoto odlu~uvawe, kako i vlijanieto koe finansiskite odluki go imaat vrz sozdavaweto na

vrednosta na kompanijata.


Primenuva znaewe za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta preku unapreduvawe na menaxment

funkciite vo pretprijatieto;

Sposoben e kriti~ki da razmisluvaat i da primenuva soodvetni tehniki za pra{awata i problemite

koi se povrzani so izborot, formuliraweto i implementacijata na strategijata vo turbulentno i

dinami~no okruùvawe;

Primenuva napredni metodi za planirawe na potrebniot broj i struktura na vrabotenite, analiza i

oblikuvawe na rabotata i rabotnite mesta, pridobivawe, selekcija, voveduvawe, obuka i ocenuvawe

na uspe{nosta na vrabotenite;

Ja analizira finansiskata sostojba na pretprijatieto preku presmetka na finansiskite pokazateli,

gi interpretira dobienite rezultati i donesuva preporaki vo vrska so idnite aktivnosti na

finansiskiot menaxment, vrz osnova na dobienite podatoci.


Sposoben e da gi identifikuva informacionite potrebi, da sobiraa i razmenava informacii i

znaewe pri sproveduvawe na razli~ni tipovi na istra`uvawa;

Primenuva metodi i tehnikite na ekonomska analiza za re{avawe na razni delovni problemi vo

funkcioniraweto na pretprijatieto;

Sposoben e da nabquduva i identifikuva va`ni sostojbi i trendovi vo internoto i eksternoto

okru`uvawe na pretprijatieto, da analizira i sintetizira i izvlekuva zaklu~oci za analiziranite

sostojbi i pojavi.


Sposoben i da komunicira so idei, da gi kritikuva i brani sopstvenite i tu|ite mislewa i stavovi.

Sposoben e za grupna interakcija i usoglasuvawe vo timska rabota;

Sposoben e za procenuvawe i prezentirawe informacii vrz osnova na dobienite rezultati.

Ve{tini na u~ewe:

Sposoben e za uspe{no sovladuvawe na teoretskite koncepcii, da aplicira tehniki i metodologii vo

specifi~ni nau~ni podra~ja i da gi identifikuvaat potrebite za natamo{no nadograduvawe na

steknatoto znaewe;

Poseduva sposobnost da participira vo grupni diskusii i kriti~ki da analizira teoretski i

pratki~ni aspekti od raboteweto na pretprijatijata;

Sposoben e da analizira konkretni studii na slu~aj od biznis praktikata.


I semestar (leten)

Studium


EKTS

MBA-Menaxment


Menaxment

7.5


7.5


7.5


Menaxment informacioni sistemi

7.5

Marketing menaxment

7.5


7.5


7.5

II semestar (zimski)

Studium


EKTS

MBA-Menaxment



7.5



7.5


7.5

Novi mo`nosti i pretpriemni{tvo

7.5

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na MBA menaxmentot.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na monetarna ekonomija,

finansii i bankarstvo – ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MONETARNA EKONOMIJA,

FINANSII I BANKARSTVO e da im ovozmo`i na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od

oblasta na monetarnata ekonomija, finansiite i bankarstvoto i so specifi~ni ve{tini za primena na ova

znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti

na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Po zavr{uvaweto na studiite, studentite treba da gi steknat slednite generi~ki (op{ti) znaewa:

Razvivawe na analiti~ki i istra`uva~ki sposobnosti,

Osposobuvawe na studentite za samostojno re{avawe kompleksni problemi od prakti~noto rabotewe

na finansiskite institucii,

Sposobnost za povrzuvawe na teoretskite znaewa i nivna primena vo re{avaweto konkretni

problemi,

Razvivawe kreativnost i inovativnost vo procesot na odlu~uvawe,

Pottiknuvawe na kriti~kiot odnos kon postojnite teoretski modeli i znaewa,

Osposobuvawe za interdisciplinaren pristap kon realnite problemi i sposobnost za timska rabota.

Pokraj generi~kite znaewa, studiite }e se zdobijat i so slednive specifi~ni kompetencii:

Zdobivawe so prakti~no primenlivi znaewa od oblasta na monetarnata politika, bankarstvoto i

finansiskite pazari,

Sposobnost za kreirawe i upotreba na sovremenite modeli za analiza na efektite od

makroekonomskite politiki,

Razbirawe na instrumentite preku koi se sproveduva monetarnata politika,

Sposobnost za analiza i ocenuvawe na performansite na finansiskite institucii,

Sposobnost za upravuvawe so finansiskite sredstva na trgovskite dru{tva,

Sposobnost za upravuvawe so sredstvata i obvrskite na bankite i drugite finansiski institucii,

Sposobnost za upravuvawe so rizicite vo finansiskite institucii,

Sposobnost za vrednuvawe na finansiskite instrumenti,

Sposobnost za davawe uslugi povrzani so investiciskoto sovetuvawe,

Sposobnost za izvr{uvawe brokersko-dilerski raboti so hartii od vrednost, devizi i drugi

finansiski sredstva,

Steknuvawe znaewa za strategiite i tehnikite na upravuvawe so hartiite od vrednost (portfolio-

menaxment).


Kako analiti~ari i istraùva~i vo dràvnite organi i agencii (ministerstvoto za finansii,

centralnata banka itn.),

Kako supervizori na bankite, osiguritelnite dru{tva i penziskite fondovi,

Kako finansiski menaxeri vo trgovskite dru{tva od razli~ni dejnosti,

Kako kreditni analiti~ari vo bankite,

Kako menaxeri na likvidnosta vo finansiskite institucii,

Kako brokeri i dileri so hartii od vrednost, devizi i zlato,

Kako investiciski sovetnici,

Kako agenti za proda`ba na udeli vo investiciskite fondovi,

Kako portfolio-menaxeri vo bankite, investiciskite fondovi, dru{tvata za upravuvawe so

penziskite fondovi i drugite finansiski posrednici,

Kako dano~ni sovetnici vo finansiskite institucii, revizorskite ku}i i advokatskite dru{tva itn.











Pokaùvaat brza adaptacija na nau~nite znaewa koi gi steknlale na studiumot i nivno pretvorawe vo

jasni preporaki za adaptirawe na sistemot vo koj rabotat.







odredena akcija vo promenite na finansiskite tekovi, no i na nivo na celta eknomija vo zemjta.

Ve{tini na u~ewe:






Poka`uva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za postdiplomski

studii vo razli~ni oblasti na finansiite i prezema inicijativa za steknuvawe znaewa i u~ewe so

visok stepen na nezavisnost.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo


Sovremeni monetarni koncepcii

7.0

Monetaren sistem i politika

7.0


6.0

Banki i bankarski sistemi

7.0

Finansii na korporacii

7.0


7.0

Evropska monetarna unija i fiskalna politika

7.0

Portfolio menaxment

7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo


Javni finansii

7.0

Finansiski pazari

7.0

Monetarna analiza

7.0

Upravuvawe so rizicite vo finansiskite

institucii

6.0

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na monetarnata ekonomija, finansiite i bankarstvoto.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od od oblasta na menaxment vo

osiguruvaweto – ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MENAXMENT VO

OSIGURUVAWETO e da im ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na

menaxmentot vo osiguruvaweto i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo praktikata. Za

ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa oblast,

fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Steknuvawe na znaewa i sposobnosti koi }e ovozmoàt uspe{no soo~uvawe so postojnite promeni i

predizvici od oblasta na menaxmentot vo osiguruvaweto i so se posloèite uslovi na donesuvawe

delovni odluki vo dinami~nata biznis klima vo 21 vek.

Osposobuvawe na menaxerite za donesuvawe na odluki od oblasta na menaxmentot vo osiguruvaweto.

Sozdavawe na menaxeri so efikasni analiti~ki sposobnosti za upravuvawe so rizikot vo

osiguruvaweto.

Zgolemuvawe na svesta za va`nosta na menaxmento vo osiguruvaweto i za negoviot pridones vo

op{testvoto.


Sposobnost za upravuvawe so rizikot od osiguruvaweto.

Sposobnost za dijagnosticirawe na problemi i donesuvawe na odluki od oblasta na menaxmentot vo

osiguruvaweto.

Sposobnost za generirawe novi idei i re{enija.


Sposobnost za re{avawe na problemi od oblasta na mikro i makro ekonomijata.

Prakti~na primena na steknatatite napredni znaewa od finansiska i aktuarska matematika.

Sposobnost za koristewe na teorijata i modelite na verojatnosta.

Upravuvawe so op{toto i posebnoto okru`uvawe kaj osiguritelnite dru{tva.

Sposobnost za koristewe na sovremeni informaciski i smetkovodstveni sistemi.


Razvivawe i unapreduvawe na sposobnosti za timska rabota.

Sposobnost za liderstvo i komunikacija primenlivi vo pretprijatija od sektorot na osiguruvaweto.

Sposobnost za razvivawe i unapreduvawe na timska rabota.

Ve{tini na u~ewe:

Razviva sposobnost za sopstvena promocija vo akademskata i biznis zaednicata.

Poka`uva sposobnost za nezavisna identifikacija na svoite li~ni potrebi i interes za kontinuirana

edukacija i profesionalen razvoj.

Dizajnira strategija i planovi za promocija na li~niot intelektualen razvoj.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Menaxment vo

osiguruvaweto


Osiguruvawe

7.0

Menaxment

7.0

Statistika vo osiguruvaweto

7.0

Izboren predmet*:

Izbrani problemi od mikro i makroekonomija

6.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Menaxment vo

osiguruvaweto


Finansiska i aktuarska matematika

7.0

Izborni predmeti*:

Finansiski i fiskalen sistem

6.0

Informacioni tehnologii vo osiguruvaweto

6.0

Analiza na finansiskite izve{tai na

osiguritelnite kompanii

6.0

Magisterski trud

* Studentot izbira 2 od ponudenite izborni predmeti.


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na menaxment vo osiguruvaweto.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na smetkovodstvo i revizija –

ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na SMETKOVODSTVO I REVIZIJA e da

im ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na smetkovodstvoto i revizijata i so

specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa

gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe za pozitivnite teorii vo smetkovodstvoto, osnovnite koncepti na finansiskoto

smetkovodstvo i izvestuvawe, kako i principite na koi baziraat regulatornite ramki za eksterno

izvestuvawe.

Pokaùva znaewa za sovremenite metodi na merewe na rezultatite od raboteweto, koristewe na

informaciite za tro{ocite pri odreduvawe na ceni, da go razbiraat konceptot na ben~marking, da gi

sovladaat osnovite na sovremenite sistemi na planirawe i kontrola.

Demonstrira znaewe za profesijata na eksterna, interna i dràvna revizija, razbira relevantnite

profesionalni i eti~ki standardi, ja osoznae prirodata i specifikite na razli~nite vidovi na

anga`mani na uveruvawe i konsalting.


Gi primenuva barawata na me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe za smetkovodstven

tretman na razli~ni ekonomski nastani i pokaùva sposobnost za izgotvuvawe i analiza na finansiski

izve{tai spored MSFI.

Gi analizira razli~nite aspekti od raboteweto na organizaciite, sposoben e da gi primenuva sovremenite

metodi za finansisko i nefinansisko merewe na rezultatite, gi analizira tro{ocite za razli~ni celi i

potrebi, moè da planira i upravuva so inicijativi za namaluvawe na tro{ocite i optimizacija na

procesite vo organizacijata.

Ima razbirawe za procesot na revizijata, moè da se vklu~i vo planiraweto i izvr{uvawe na razli~nite

revizorski i konsalting anga`mani, profesionalno rasuduva vo sekoja situacija spored najvisokite

eti~ki normi.


Demonstrira sposobnost za sinteza na zaklu~oci i izveduvawe na profesionalno mislewe vrz osnova na

dostapni smetkovodstveni informacii.

Demonstrira analiti~nost za procenka na kvalitetot na podgotvenite finansiski informacii, se sluì

so razli~nite izvori na informacii za procenka na vrednosta na odredeni klasi na sredstva i obvrski.

Demonstrira sposobnost za problemska analiza na situacijata so koja se soo~uva kako profesionalec, gi

procenuva zakanite za profesionalnata etika i znae da se spravi so istite.



vrabotenite, kreditorite, pretstavnici od dràvnite institucii i agencii. Raboti efikasno kako ~len na

timot, poseduva doverlivost, nenametlivo odnesuvawe, kriti~ko razmisluvawe, gi razbira i po~ituva

kulturnite razliki.

Pokaùva sposobnost za komunicirawe i prenesuvawe na smetkovodstveni pra{awa na lica so razli~en

obrazoven profil, iskustvo i stil na komunikacija.



Ve{tini na u~ewe:

Demonstrira sovladani ve{tini za u~ewe - ~itawe i slu{awe, vizuelizirawe, proverka preku prakti~ni

primeri, analiza na nau~ni trudovi i razbirawe na smetkovodstvenite teorii.

Demonstrira sposobnost za vklu~uvawe vo aktivno u~ewe, sposobnost da se koristi so nau~no-

istraùva~kite metodi, sposoben e da identifikuva i koristi relevantna literatura za nau~no-stru~na

obrabotka na sovremenite problemi vo smetkovodstvoto.

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za doktorski ili

specijalisti~ki studii vo razli~ni oblasti na smetkovodstvoto i finansiite.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija


Eksterno izvestuvawe

7.5

Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot

7.5

Revizija

7.5

Analiza na finansiski izve{tai

7.5

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija


Merewe na rezultati

7.5

Smetkovodstveni informacioni sistemi i

tehnologii

7.5

Dràvna revizija

7.5

Ispituvawe na izmami

7.5



Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na smetkovodstvoto i revizijata.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na statisti~ki metodi za

biznis i ekonomija - ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na STATISTIЧKI METODI ZA

BIZNIS I EKONOMIJA e da im ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na

statisti~kite metodi za biznis i ekonomija i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo





Znaewe i razbirawe:

Unapreduvawe na znaeweto i zajaknuvawe na analiti~kite sposobnosti i obu~uvaweto za koristewe na

adekvatni softverski paketi so cel da bidat poefikasni vo re{avaweto na kvantitativnite

problemi vo ekonomijata i biznisot.

Obrazuvawe i osposobuvawe za izbor na najsoodvetnite statisti~ki, ekonometriski i drugi

kvantitativni metodi pri re{avawe na sloèni problemi od ekonomijata i biznisot.

Izrabotka na analiza zaosnovana na primena na pove}e metodi i modeli, su{tinsko tolkuvawe na

rezultatite od izrabotenata analiza, predloùvawe na ekonomski i delovni odluki.

Sproveduvawe na kvantitativni analizi i predviduvawa vo ekonomijata, biznisot, naukata i javnata

administracija so koristewe na statisti~ki analiti~ki metoid i statisti~ki sofveri.


Sobirawe na podatoci i kreirawe na bazi na podatoci.

Modelirawe i primena na kvantitativni i analiti~ki metodi vo ekonomijata.

Primena na statisti~ki i ekonometriski kompjuterski paketi za obrabotka na podatoci.

Nosewe na statisti~ki zaklu~oci vrz osnova na informacii od razli~ni vidovi primeroci i procenka

na mo`nite gre{ki pri zaklu~uvaweto.

Kreirawe na ekonometriski modeli i analiza na relaciite me|u promenlivite.

Analiza na vremenski serii i proektirawe na nivnoto dvièwe vo idnina.

Predviduvawe na dvièwata na ekonomskite vremenski serii.

Primena na statisti~kite metodi vo kontrolata i kontinuiranoto unapreduvawe na kvalitetot na

procesite vo proizvodniot i uslu`niot sektor.

Primena na op{toprifatenite pravila na optimizacija na portfolioto od aspekt na soodnosot pome|u

rizikot i prinosot.

Pribirawe i analiza na podatoci za demografskite dvièwa.


Razvivawe na sposobnost za identifikacija na ekonomski i biznis problemi.

Razvivawe na sposobnost za kriti~ka analiza.

Prakti~na primena na statisti~kata i ekonometriskata metodologija vo kompleksnata analiza na

problemite so koi se soo~uvaat ekonomijata i biznisot.

Solidni teoretski znaewa od gorenavednite oblasti so cel studentite da razvijat sposobnosti za

samostojno i timsko re{avawe na novi i nestandarni problemi.

Primena na metodite pri mikro i makro ekonomska analiza.

Upravuvawe so portfolio na firma.


Razviviva sposobnost za komunikacija so svoite kolegi i pretpostaveni.

Pokaùva sposobnost da diskutira i za primenata na soodveten metod pri istraùvawe na odreden

ekonomski ili biznis problem.

Pokaùva sposobnost da diskutira za dobienite otkritija, rezultati i zaklu~oci od svoeto

istraùva~ko pole so svoite mentori, kolegi, pretpostaveni i da gi prezentira pred istite, kako i

pred akademskata i neakademskata javnost.

Vospostavuva mreà na sorabotka so kolegite, doma{nata i me|unarodnata akademska zaednica,

biznis zaednica i so op{testvoto vo celina, vo ramkite na svojata oblast na ekspertiza.

Moè da vodi istraùva~ki tim.

Ve{tini na u~ewe:





Organizira napredni aktivnosti za u~ewe i kriti~ki ja ocenuva soodvetnosta na metodite za u~ewe,

nivnoto vlijanie vrz znaweto, ve{tinite, kompetentnosta i praksata.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Statisti~ki

metodi za biznis

i ekonomija


Multivarijacioni statisti~ki metodi

7.0

Teoretska ekonometrija

7.0

Matemati~ka statistika

7.0


7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Statisti~ki

metodi za biznis

i ekonomija


Analiza na vremenski serii

6.0

Napredna ekonometrija

6.0

Statisti~ka kontrola na kvalitetot

6.0


6.0

Demografski metodi

6.0


6.0

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na upravuvawe vo javniot

sektor – ednogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na UPRAVUVAWE VO JAVNIOT

SEKTOR e da im ovozmo`i na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na upravuvaweto

vo javniot sektor i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie

celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata

prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Pokaùva znaewe i razbirawe za raste~koto zna~ewe na javniot sektor olicetvoreno vo povisokoto

nivo na obrazovni potrebi od oblasta na upravuvaweto so javniot sektor;

Pokaùva kriti~ko razbirawe za klu~nite teorii na~ela i metodi vo ekonomskata nauka i sposobnost

da go konsolidira svoeto znaewe vertikalno i horizontalno;

Poseduva znaewe za kontinuiran transfer na sovremeni i prodlabo~eni soznanija od oblasta na

upravuvaweto so javniot sektor i administracijata, od drugi zemji vo doma{ni uslovi;

Pokaùva znaewe za dvigatelite i faktorite na reformite vo javniot sektor i nivno tretirawe kako

del od kontinuitetot na promenite vo ekonomijatata i op{testvoto.


Gi razbira i primenuva najnovite soznanija za upravuvaweto vo javniot sektor i razviva kreativen

odnos potreben za nivna efikasna implementacija vo prakti~niot ìvot;

Razviva i dava re{enija za unapreduvawe na znaewata i ve{tinite na menaxerite od javniot sektor vo

funkcija na unapreduvawe na kvalitetot na javnite uslugi so efekti vrz zgolemuvaweto na op{toto

nivo na produktivnost i efikasnost vo ekonomijata i op{testvoto;

Primenuva znaewe i razbirawe za unapreduvawe na sorabotkata i aktivnoto partnerstvo so

delovniot sektor i so javnata administracija, so cel vospostavuvawe interaktiven proces na

kreirawe znaewa i ocenuvawe na nivnata prakti~na relevantnost.


Pokaùva razbirawe na principite i mehanizmite na funkcionirawe na javniot sektor kako

pretpostavka za iznao|awe re{enija na projavenite problemi;

Demonstrira sposobnost za pribirawe podatoci, analizirawe, ocena i izveduvawe zaklu~ok za

klu~nite podra~ja od oblasta na funkcioniraweto i upravuvaweto vo javniot sektor;

Pokaùva sposobnost za ocena i izbor na soodvetna nau~na teorija, metodologija i alatki neophodni

za analiza na dadeniot problem vo upravuvaweto vo javniot sektor.


Pokaùva sposobnost za efikasno komunicirawe so kolegi i vraboteni i od drugi sektori. Moè da

raboti efikasno kako ~len na tim, poseduva doverlivost i kriti~ko razmisluvawe, gi razbira i

po~ituva kulturnite razliki;

Demonstrira sposobnost za adaptirawe kon lica so razli~no poteklo i stil na komunikacija;

Poseduva razbirawe za razlikite vo ~ovekovoto odnesuvawe i za razli~nite vrednosni sistemi, gi

razbira elementite i komponentite na komunikacija, inicira komunikacija, upravuva so vremeto.

Ve{tini na u~ewe:

Demonstrira sovladani ve{tini za u~ewe - koncentracija, ~itawe i slu{awe, memorirawe, koristewe

na vremeto;

Poseduva sposobnost za ocena na idei so kriti~ko razmisluvawe, istraùva strategii so izrazen

kriti~ki pristap i efikasno gi koristi ovie razmisluvawa i strategii za re{avawe na problemi

svrzani so funkcioniraweto na javniot sektor;

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za doktorski studii

od oblasta na ekonomijata i prezema inicijativa za steknuvawe znaewa i u~ewe so visok stepen na

nezavisnost.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Upravuvawe vo

javniot sektor


Upravuvawe so promenite

7.5


7.5

Instrumenti na dr`avna regulacija

7.5

Lokalen ekonomski razvoj

7.5

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Upravuvawe vo

javniot sektor


Korporativno upravuvawe i teorija na igri

7.5

Ekonomija na javniot izbor

7.5

Investiciono odlu~uvawe vo

javniot sektor

7.5

Чove~kite resursi vo javniot sektor

7.5

Javna administracija i javna odgovornost

7.5

Javno-privatno partnerstvo

7.5

Upravuvawe vo javnite pretprijatija

7.5

Upravuvawe so informaciite i znaeweto vo javniot

sektor

7.5

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na upravuvaweto vo javniot sektor.

VTOR CIKLUS STUDII (DVOGODI[NI STUDII)

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na e-biznis menaxment -

dvogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na E-BIZNIS MENAXMENT e da im

ovozmo`i na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na e-biznis menaxmentot i so





Znaewe i razbirawe:

Demonstrira prodlabo~eno znaewe za sovremenite svetski praktiki na menaxirawe na e-biznis.

Pokaùva znaewe za specifi~nite e-biznis re{enija i veb bazirani informaciski sistemi koi se

implementiraat vo soglasnost so strategiskite celi na organizaciite.

Pokaùva znaewe za razli~nite marketing strategii preku internet i drugi bezì~ni tehnologii, koi

se koristat za uspe{no vodewe na biznisot.

Demonstrira znaewe za e-biznis procesite vo privatniot i javniot sektor, kako i nivnata primena vo

procesot na upravuvawe so sinxirot na snabduvawe.


Sposoben e za samostojno donesuvawe odluki vo vrska so menaxiraweto na e-biznis procesite kako

klu~ni aspekti od raboteweto na sekoja kompanija.

Samostojno primenuva znaewe za dizajnirawe i ravivawe na veb bazirani informaciski sistemi vo

golemi, sredni i mali pretprijatija.

Sposoben e za identifikuvawe, mapirawe, analizirawe i prezentirawe na podobreni biznis procesi.

Sposoben e da razvie internet marketing i komunikaciski plan i da predloì soodvetni internet

marketing strategii, soglasno dobienite rezultati od istraùvaweto.


Pokaùva sposobnost za ocenka i izbor na nau~ni teorii, metodologii i softverski alatki vo

podra~jeto na e-biznisot.

Pokaùva sposobnost za kriti~ka ocena i sporedba na e-biznis tendenciite vo zemjata i vo svetot.

Pokaùva sposobnost da gi sledi legalnite, eti~kite i profesionalnite proceduri i kodeksi koga e

neophodno da se donesuva samostojna odluka za izbor na najsoodvetno re{enie.

Demonstrira sposobnost za identifikuvawe, mapirawe, analizirawe i prezentirawe na relevantni

podatoci.


Pokaùva sposobnost za timska rabota, inicira diskusii, go prezentira svoeto mislewe no i aktivno

go slu{a sogovornikot.



proekti.

Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, pi{uvawe, prebaruvawe na informacii, izrabotka na

studii na slu~aj, kriti~ka analiza, interaktivno u~estvo, nabquduvawe.

Demonstrira sposobnost za prezentirawe na dobienite soznanija, kriti~ka ocena na prezentiranite

idei i generira novi re{enija.




I semestar (zimski)

Studium


EKTS

E-biznis

menaxment

Spisok na predmeti:

E- biznis informaciski sistemi i tehnologii

8.0

Digitalen biznis i ekonomija

7.5

Marketing menaxment

7.5

Strategiski menaxment na e-biznis

7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

E-biznis

menaxment

Spisok na predmeti:

Proekt menaxment

7.5

E-vlada i e-upravuvawe

7.5

Izboren predmet 1

7.5

Izboren predmet 2

7.5

III semestar (zimski)

Studium


EKTS

E-biznis

menaxment

Spisok na predmeti:

Dizajnirawe na biznis procesi vo e-biznis

8.0

Menaxment na sinxirot na snabduvawe

7.0

Izboren predmet 1

7.5

Izboren predmet 2

7.5

IV semestar (leten)

Studium

E-biznis menaxment

Magisterski trud

Spisok na izborni predmeti*:

Studium


EKTS

E-biznis

menaxment

Izborni predmeti:

E-marketing aplikacii i alatki

7.5

Smetkovodstveni i finansiski alatki za delovno

odlu~uvawe vo e-biznisot

7.5

Koristewe na aplikacii preku internet

7.5


7.5

Sistemi za planirawe na resursite na

pretprijatieto

7.5

Pretpriemni{tvo

7.5


7.5

Sovremeni trendovi vo e-biznis

7.5

* Studentot izbira 4 od ponudenite 8 izborni predmeti.


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na E-biznis menaxment.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na marketing - dvogodi{ni

studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MARKETING e da im ovozmo`i na

studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na marketingot i so specifi~ni ve{tini za





Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe za marketing koncepcijata i nejzinoto zna~ewe vo raboteweto na sovremenite

biznisi.

Pokaùva znaewe za specifi~nite tipovi na potro{uva~i i faktorite koi {to vlijaat vrz nivnoto

odnesuvawe.

Pokaùva znaewe za razli~nite metodi koi se koristat vo marketing istraùvaweto i primena na

dobienite rezultati vo raboteweto na kompanijata.

Demonstrira znaewe za oddelnite elementi na marketing planot i

razli~nite strategii koi se koristat za uspe{no vodewe na biznisot.


Sposoben e za samostojno donesuvawe odluki vo vrska so proizvodot, cenata, distribucijata i

promocijata kako klu~ni aspekti od raboteweto na sekoja kompanija.

Samostojno razviva marketing istraùva~ki proekt, primenuvaj}i gi znaewata za oddelnite fazi od

procesot na marketing istraùvawe.

Samostojno gi analizira oddelnite marketing instrumenti i odnesuvaweto na potro{uva~ite.

Sposoben e da razvie marketing plan i da predloì soodvetni marketing strategii, soglasno

dobienite rezultati od istraùvaweto.


Pokaùva sposobnost za ocenka i izbor na nau~ni teorii, metodologii i alatki vo podra~jeto na

marketingot.

Pokaùva sposobnost za kriti~ka ocena i sporedba na marketing tendenciite vo zemjata i vo svetot.

Demonstrira sposobnost za identifikuvawe i pribirawe na relevantni podatoci, nivna analiza i

interpretacija.


Poseduva sposobnost za samostojno u~estvo vo nau~ni diskusii i za uspe{no komunicirawe vo

profesionalen tim.




Ve{tini na u~ewe:

Poseduva razvieni ve{tini za u~ewe – ~itawe, pi{uvawe, kriti~ka analiza, interaktivno u~estvo,

nabquduvawe.






I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Marketing

Spisok na predmeti:

Principi na marketing 9.0

Politika na proizvodot

9.0

Distribucija so metodi na proda`ba

9.0

Promocija

9.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Marketing

Spisok na predmeti:


9.0

Marketing menaxment

9.0

Izboren predmet 1

8.5

Izboren predmet 2

8.5


Studium


EKTS

Marketing

Spisok na predmeti:

Izboren predmet 1

8.5

Izboren predmet 2

8.5

Izboren predmet 3

8.5

Izboren predmet 4

8.5

IV semestar (leten)

Studium

Marketing

Magisterski trud


Studium


EKTS

Marketing

Izborni predmeti:


8.5


8.5


8.5

Internet marketing

8.5


8.5


8.5

Direkten marketing

8.5

Metodi na proda`ba

8.5

Odnosi so javnosta

8.5



diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na marketingot.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na monetarna ekonomija,

finansii i bankarstvo - dvogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na MONETARNA EKONOMIJA,

FINANSII I BANKARSTVO e da im ovozmo`i na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od

oblasta na monetarnata ekonomija, finansiite i bankarstvoto i so specifi~ni ve{tini za primena na ova

znaewe vo praktikata. Za ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti

na ovaa oblast, fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Po zavr{uvaweto na studiite, studentite treba da gi steknat slednite generi~ki (op{ti) znaewa:

Razvivawe na analiti~ki i istra`uva~ki sposobnosti,

Osposobuvawe na studentite za samostojno re{avawe kompleksni problemi od prakti~noto rabotewe

na finansiskite institucii,

Sposobnost za povrzuvawe na teoretskite znaewa i nivna primena vo re{avaweto konkretni

problemi,

Razvivawe kreativnost i inovativnost vo procesot na odlu~uvawe,

Pottiknuvawe na kriti~kiot odnos kon postojnite teoretski modeli i znaewa,

Osposobuvawe za interdisciplinaren pristap kon realnite problemi i sposobnost za timska rabota.

Pokraj generi~kite znaewa, studiite }e se zdobijat i so slednive specifi~ni kompetencii:

Zdobivawe so prakti~no primenlivi znaewa od oblasta na monetarnata politika, bankarstvoto i

finansiskite pazari,

Sposobnost za kreirawe i upotreba na sovremenite modeli za analiza na efektite od

makroekonomskite politiki,

Razbirawe na instrumentite preku koi se sproveduva monetarnata politika,

Sposobnost za analiza i ocenuvawe na performansite na finansiskite institucii,

Sposobnost za upravuvawe so finansiskite sredstva na trgovskite dru{tva,

Sposobnost za upravuvawe so sredstvata i obvrskite na bankite i drugite finansiski institucii,

Sposobnost za upravuvawe so rizicite vo finansiskite institucii,

Sposobnost za vrednuvawe na finansiskite instrumenti,

Sposobnost za davawe uslugi povrzani so investiciskoto sovetuvawe,

Sposobnost za izvr{uvawe brokersko-dilerski raboti so hartii od vrednost, devizi i drugi

finansiski sredstva,

Steknuvawe znaewa za strategiite i tehnikite na upravuvawe so hartiite od vrednost (portfolio-

menaxment).


Kako analiti~ari i istraùva~i vo dràvnite organi i agencii (ministerstvoto za finansii,

centralnata banka itn.),

Kako supervizori na bankite, osiguritelnite dru{tva i penziskite fondovi,

Kako finansiski menaxeri vo trgovskite dru{tva od razli~ni dejnosti,

Kako kreditni analiti~ari vo bankite,

Kako menaxeri na likvidnosta vo finansiskite institucii,

Kako brokeri i dileri so hartii od vrednost, devizi i zlato,

Kako investiciski sovetnici,

Kako agenti za proda`ba na udeli vo investiciskite fondovi,

Kako portfolio-menaxeri vo bankite, investiciskite fondovi, dru{tvata za upravuvawe so

penziskite fondovi i drugite finansiski posrednici,

Kako dano~ni sovetnici vo finansiskite institucii, revizorskite ku}i i advokatskite dru{tva itn.











Pokaùvaat brza adaptacija na nau~nite znaewa koi gi steknlale na studiumot i nivno pretvorawe vo

jasni preporaki za adaptirawe na sistemot vo koj rabotat.







odredena akcija vo promenite na finansiskite tekovi, no i na nivo na celta eknomija vo zemjta.

Ve{tini na u~ewe:






Poka`uva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za postdiplomski

studii vo razli~ni oblasti na finansiite i prezema inicijativa za steknuvawe znaewa i u~ewe so

visok stepen na nezavisnost.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo

Spisok na predmeti:

Bankarstvo

8.0

Me|unarodni finansii 1

8.0


8.0

Izboren predmet 1

7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo

Spisok na predmeti:

Javni finansii 1

8.0

Finansiski pazari i institucii

8.0

Monetarna ekonomija

8.0

Izboren predmet 1

7.0


Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo

Spisok na predmeti:

Izboren predmet 1

7.0

Izboren predmet 2

7.0

Izboren predmet 3

7.0

Izboren predmet 4

7.0

IV semestar (leten)

Studium

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo

Magisterski trud


Studium


EKTS

Monetarna

ekonomija,

finansii i

bankarstvo

Izborni predmeti vo I i III semestar:

Sovremeni monetarni koncepcii

7.0

Monetaren sistem i politika

7.0

Me|unarodni finansii 2

7.0

Banki i bankarski sistemi

7.0

Finansii na korporacii

7.0


7.0

Evropska monetarna unija i fiskalna politika

7.0

Portfolio menaxment

7.0

Izborni predmeti vo II semestar:

Javni finansii 2

7.0

Finansiski pazar

7.0

Monetarna analiza

7.0

Upravuvawe so rizicite vo finansiskite

institucii

7.0



diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na monetarnata ekonomija, finansiite i bankarstvoto.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na smetkovodstvo i revizija –

dvogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na SMETKOVODSTVOTO I

REVIZIJATA e da im ovozmoì na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na

smetkovodstvoto i revizijata i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo praktikata. Za

ostvaruvawe na ovie celi studiskata programa gi obrabotuva teoretskite aspekti na ovaa oblast,

fokusiraj}i se i na nivnata prakti~na primena.



Znaewe i razbirawe:

Demonstrira znaewe za pozitivnite teorii vo smetkovodstvoto, osnovnite koncepti na finansiskoto

smetkovodstvo i izvestuvawe, kako i principite na koi baziraat regulatornite ramki za eksterno

izvestuvawe.

Pokaùva znaewa za sovremenite metodi na merewe na rezultatite od raboteweto, koristewe na

informaciite za tro{ocite pri odreduvawe na ceni, da go razbiraat konceptot na ben~marking, da gi

sovladaat osnovite na sovremenite sistemi na planirawe i kontrola.

Demonstrira znaewe za profesijata na eksterna, interna i dràvna revizija, razbira relevantnite

profesionalni i eti~ki standardi, ja osoznae prirodata i specifikite na razli~nite vidovi na

anga`mani na uveruvawe i konsalting.


Gi primenuva barawata na me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe za smetkovodstven

tretman na razli~ni ekonomski nastani i pokaùva sposobnost za izgotvuvawe i analiza na

finansiski izve{tai spored MSFI.

Gi analizira razli~nite aspekti od raboteweto na organizaciite, sposoben e da gi primenuva

sovremenite metodi za finansisko i nefinansisko merewe na rezultatite, gi analizira tro{ocite za

razli~ni celi i potrebi, moè da planira i upravuva so inicijativi za namaluvawe na tro{ocite i

optimizacija na procesite vo organizacijata.

Ima razbirawe za procesot na revizijata, moè da se vklu~i vo planiraweto i izvr{uvawe na

razli~nite revizorski i konsalting anga`mani, profesionalno rasuduva vo sekoja situacija spored

najvisokite eti~ki normi.


Demonstrira sposobnost za sinteza na zaklu~oci i izveduvawe na profesionalno mislewe vrz osnova

na dostapni smetkovodstveni informacii.

Demonstrira analiti~nost za procenka na kvalitetot na podgotvenite finansiski informacii, se

sluì so razli~nite izvori na informacii za procenka na vrednosta na odredeni klasi na sredstva i

obvrski.

Demonstrira sposobnost za problemska analiza na situacijata so koja se soo~uva kako profesionalec,

gi procenuva zakanite za profesionalnata etika i znae da se spravi so istite.



vrabotenite, kreditorite, pretstavnici od dràvnite institucii i agencii. Raboti efikasno kako

~len na timot, poseduva doverlivost, nenametlivo odnesuvawe, kriti~ko razmisluvawe, gi razbira i

po~ituva kulturnite razliki.

Pokaùva sposobnost za komunicirawe i prenesuvawe na smetkovodstveni pra{awa na lica so

razli~en obrazoven profil, iskustvo i stil na komunikacija.



Ve{tini na u~ewe:

Demonstrira sovladani ve{tini za u~ewe - ~itawe i slu{awe, vizuelizirawe, proverka preku

prakti~ni primeri, analiza na nau~ni trudovi i razbirawe na smetkovodstvenite teorii.

Demonstrira sposobnost za vklu~uvawe vo aktivno u~ewe, sposobnost da se koristi so nau~no-

istraùva~kite metodi, sposoben e da identifikuva i koristi relevantna literatura za nau~no-

stru~na obrabotka na sovremenite problemi vo smetkovodstvoto.

Pokaùva sposobnost za identifikuvawe na svoite sopstveni potrebi i interesi za doktorski ili

specijalisti~ki studii vo razli~ni oblasti na smetkovodstvoto i finansiite.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija

Spisok na predmeti:

Korporativno finansisko izvestuvawe

7.5


7.5

Revizija

7.5

Finansiski pazari i institucii

7.5

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija

Spisok na predmeti:

Izboren predmet 1

7.5

Izboren predmet 2

7.5

Eksterno izvestuvawe

7.5

Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot

7.5


Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija

Spisok na predmeti:

Interna revizija

7.5

Analiza na finansiski izve{tai

7.5

Izboren predmet 1

7.5

Izboren predmet 2

7.5

IV semestar (leten)

Studium

Smetkovodstvo i

revizija

Magisterski trud


Studium


EKTS

Smetkovodstvo i

revizija

Izborni predmeti vo II semestar:


7.5


7.5

Osiguruvawe

7.5


7.5

Odano~uvawe

7.5

Bankarski menaxment

7.5

Izborni predmeti vo III semestar:

Merewe na rezultati

7.5

Smetkovodstveni informacioni sistemi i

tehnologii

7.5

Dr`avna revizija

7.5

Ispituvawe na izmami

7.5


7.5


7.5



diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na smetkovodstvoto i revizijata.

Studiska programa na vtoriot ciklus studii od oblasta na statisti~ki metodi za

biznis i ekonomija - dvogodi{ni studii

Cel na studiskata programa od vtoriot ciklus studii od oblasta na STATISTIЧKI METODI ZA

BIZNIS I EKONOMIJA e da im ovozmo`i na studentite da se steknat so prodlabo~eni znaewa od oblasta na

statisti~kite metodi za biznis i ekonomija i so specifi~ni ve{tini za primena na ova znaewe vo





Znaewe i razbirawe:

Unapreduvawe na znaeweto i zajaknuvawe na analiti~kite sposobnosti i obu~uvaweto za koristewe na

adekvatni softverski paketi so cel da bidat poefikasni vo re{avaweto na kvantitativnite

problemi vo ekonomijata i biznisot.

Obrazuvawe i osposobuvawe za izbor na najsoodvetnite statisti~ki, ekonometriski i drugi

kvantitativni metodi pri re{avawe na sloèni problemi od ekonomijata i biznisot.

Izrabotka na analiza zaosnovana na primena na pove}e metodi i modeli, su{tinsko tolkuvawe na

rezultatite od izrabotenata analiza, predloùvawe na ekonomski i delovni odluki.

Sproveduvawe na kvantitativni analizi i predviduvawa vo ekonomijata, biznisot, naukata i javnata

administracija so koristewe na statisti~ki analiti~ki metoid i statisti~ki sofveri.


Sobirawe na podatoci i kreirawe na bazi na podatoci.

Modelirawe i primena na kvantitativni i analiti~ki metodi vo ekonomijata.

Primena na statisti~ki i ekonometriski kompjuterski paketi za obrabotka na podatoci.

Nosewe na statisti~ki zaklu~oci vrz osnova na informacii od razli~ni vidovi primeroci i procenka

na mo`nite gre{ki pri zaklu~uvaweto.

Kreirawe na ekonometriski modeli i analiza na relaciite me|u promenlivite.

Analiza na vremenski serii i proektirawe na nivnoto dvièwe vo idnina.

Predviduvawe na dvièwata na ekonomskite vremenski serii.

Primena na statisti~kite metodi vo kontrolata i kontinuiranoto unapreduvawe na kvalitetot na

procesite vo proizvodniot i uslu`niot sektor.

Primena na op{toprifatenite pravila na optimizacija na portfolioto od aspekt na soodnosot pome|u

rizikot i prinosot.

Pribirawe i analiza na podatoci za demografskite dvièwa.


Razvivawe na sposobnost za identifikacija na ekonomski i biznis problemi.

Razvivawe na sposobnost za kriti~ka analiza.

Prakti~na primena na statisti~kata i ekonometriskata metodologija vo kompleksnata analiza na

problemite so koi se soo~uvaat ekonomijata i biznisot.

Solidni teoretski znaewa od gorenavednite oblasti so cel studentite da razvijat sposobnosti za

samostojno i timsko re{avawe na novi i nestandarni problemi.

Primena na metodite pri mikro i makro ekonomska analiza.

Upravuvawe so portfolio na firma.


Razviviva sposobnost za komunikacija so svoite kolegi i pretpostaveni.

Pokaùva sposobnost da diskutira i za primenata na soodveten metod pri istraùvawe na odreden

ekonomski ili biznis problem.

Pokaùva sposobnost da diskutira za dobienite otkritija, rezultati i zaklu~oci od svoeto

istraùva~ko pole so svoite mentori, kolegi, pretpostaveni i da gi prezentira pred istite, kako i

pred akademskata i neakademskata javnost.

Vospostavuva mreà na sorabotka so kolegite, doma{nata i me|unarodnata akademska zaednica,

biznis zaednica i so op{testvoto vo celina, vo ramkite na svojata oblast na ekspertiza.

Moè da vodi istraùva~ki tim.

Ve{tini na u~ewe:





Organizira napredni aktivnosti za u~ewe i kriti~ki ja ocenuva soodvetnosta na metodite za u~ewe,

nivnoto vlijanie vrz znaweto, ve{tinite, kompetentnosta i praksata.


I semestar (zimski)

Studium


EKTS

Statisti~ki

metodi za biznis

i ekonomija


Multivarijacioni statisti~ki metodi

9.0

Teoretska ekonometrija

9.0

Matemati~ka statistika

9.0

Izborni predmeti (se izbira eden predmet):


7.0


7.0

II semestar (leten)

Studium


EKTS

Statisti~ki

metodi za biznis

i ekonomija


Analiza na vremenski serii

9.0

Napredna ekonometrija

9.0

Simulacioni metodi

8.0


Analiza na nadvore{na trgovija

7.0


7.0


Studium


EKTS

Statisti~ki

metodi za biznis

i ekonomija



9.0

Kompjuterska statistika

8.0

Statisti~ka kontrola na kvalitetot

9.0


Demografski metodi

7.0

Bankarski menaxment

7.0

IV semestar (leten)

Studium

Statisti~ki metodi

za biznis i

ekonomija

Magisterski trud


diploma Magister na ekonomski nauki od oblasta na Statisti~ki metodi za biznis i ekonomija.

VIII. TRET CIKLUS NA STUDII (DOKTORSKI STUDII)

Tretiot ciklus na studii – doktorski studii se organziraat na univerzitetsko nivo preku [kola za

doktorski studii na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje. Doktorskite studii na Univerzitetot se

organiziraat i se realiziraat vo soglasnost so pravilata na bolowskiot proces i so evropskiot kredit-

transfer sistem. Za da se stane student na tret ciklus studii najprvo e potrebno da se ima zavr{eno vtor

ciklus na studii, kako i da bidat ispolneti i ostanatite uslovi koi se propi{ani so Pravilnikot so koj se

ureduva tretiot ciklus studii na Univerzitetot. Vo soglasnost na Bolowskite principi na mobilnost,

studentite (doktorandite) moàt da ja ostvarat mobilnosta na visokoobrazovnite institucii vo regionot i

po{iroko.

Tretiot ciklus na studii t.e. doktorskite studii traat tri godini ({est semestri) {to iznesuva 180

EKTS–krediti. Studiskite programi za tretiot ciklus na studii (doktorski studii) se kocipirani vo tri

oblasti: obuka za istraùvawe za steknuvawe na generi~ki znaewa i ve{tini za istraùvawe, doktorski

seminari i konferencii; edukacija od potesnata oblast za profilirawe na studentot vo specifi~nata

oblast; i prijava, izrabotka i odbrana na doktorskata disertacija od originalno istraùvawe.

Ekonomskiot fakultet vo sorabotka so Ekonomskiot institut i Institutot za sociolo{ki i

politi~ko–pravni istraùvawa e vo proces na akreditacija na studiskite programi za doktorski studii od

slednite ~etiri oblasti:

ekonomski nauki,

organizacioni nauki i upravuvawe (menaxment),

statistika

demografija

Doktorandot koj javno ja odbranil doktorskata disertacija se steknuva so nau~niot stepen doktor na

nauki. Respektivno na studiskite programi, na Ekonomskiot fakultet moè da se stekne nau~niot stepen

Doktor na ekonomski nauki, Doktor na organizacioni nauki i upravuvawe (menaxment), Doktor na nauki po

statistika i Doktor na nauki po demografija.

IX. NAU^NO-ISTRA@UVA^KA DEJNOST

Fakultetot vr{i i nau~no-istraùva~ka rabota za potrebite na nastavnata dejnost i za potrebite na

makedonskoto stopanstvo i op{testvo. Nau~no-istraùva~kata rabota se ostvaruva preku proekti od

fundamentalen, razvoen i primenet karakter. Postignatite rezultati vo nau~nata rabota se objavuvaat vo

godi{nici, monografii, knigi, u~ebnici, spisanija i drugi publikacii.

Za pouspe{no organizirawe i ostvaruvawe na nau~no-istraùva~kata rabota, vo ramkite na

Fakultetot e formirana posebna organizaciona edinica - Centar za ekonomski istraùvawa.

X. CENTRI NA EKONOMSKI FAKULTET

Na ekonmskiot fakultet – Skopje funkcioniraat slednite centri:

Centar za ekonomski istraùvawa (CEI)

Trening centar za evropska integracija (EITC)

Centar za podatoci i informacii na EU (EUi)

Regionalen trening centar – Svetska carinska organizacija (RTC-SCO)

Centar za kariera

Aktivnostite koi gi izvr{uvaat centrite se opi{ani vo prodolènie.

Centar za ekonomski istraùvawa (CEI)

Centarot za ekonomski istraùvawa (CEI) e organizaciska edinica vo ramkite na Ekonomskiot fakultet-

Skopje pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Rabotata na CEI ja poddrùva i Sovetodaven odbor

sostaven od eminentni pretstavnici od javniot i privatniot sektor i od me|unarodnite institucii i

organizacii prisutni vo Makedonija. Misijata na CEI e da gi zajakne i poddrì pazarno orientiranite

reformi vo Makedonija, so cel poefikasno sproveduvawe na evro-integrativnite procesi na zemjata, kako i

da im pruì aktivna pomo{ na makedonskite kompanii vo sozdavaweto i unapreduvaweto na nivnite

konkurentski prednosti, a negovata vizija e jaknewe na ulogata na samiot CEI kako vode~ki centar za

istraùvawe na makroekonomskite i mikroekonomskite problemi na op{testveno-ekonomskiot razvoj na

Makedonija.

CEI deluva vo nasoka na sproveduvawe na slednive aktivnosti: istraùvawe i analiza na zna~ajni

op{testveno-ekonomski problemi i fenomeni, organizirawe na konferencii, seminari, rabotilnici, obuki,

sproveduvawe na aktivnosti od tipot na makro i mikroekonomski analizi, menaxment i marketing aktivnosti,

poddr{ka na procesot na pribliùvawe na Makedonija kon EU kako i izrabotka i realizacija na nau~no-

istraùva~ki i razvojni proekti, od slednite vidovi:

- TEMPUS, ERASMUS, FP7;

- proekti vo sorabotka na stranskite ambasadi vo Makedonija;

- proekti od IPA fondovite;

- proekti od me|unarodni organizacii (UNDP, USAID, GTZ, i sl.);

- proekti vo sorabotka so ministerstva, agencii, fondovi i drugi dràvni institucii;

- proekti vo sorabotka so stopanskite komori i sindikatite;

- proekti vo sorabotka so privatniot sektor (menaxment, marketing, smetkovodstvo, finansii, e-

biznis i ostanati konsultanstki uslugi);

- konsultantska dejnost.

Trening centar za evropska integracija (EITC)

Trening-centarot za evropska integracija - EITC (European Integration Training Centre – EITC) e organizaciska

edinica na Ekonomskiot fakultet-Skopje ~ija zada~a e da go obedini, da go promovira i da go prenesuva

sevkupnoto relevantno znaewe za evropskata integracija, preku institucionalizirana forma na

kontinuirano obrazovanie. EITC e osnovan so TEMPUS JER 17013-2002 „Kontinuirano obrazovanie po

evropski pra{awa: osnovawe na Trening centar za evropski integracii” i formalno zapo~na so rabota na

1.1.2007 godina pri Ekonomskiot fakultet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje. Postoe~ki doma{ni

partnerski institucii na EITC se: Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” od Skopje, Ekonomskiot fakultet od

Prilep, Evropskoto dvièwe vo Republika Makedonija, Sekretarijatot za evropski pra{awa na Republika

Makedonija i Stopanskata komora na Makedonija. EITC ima i po~esni partnerski institucii a toa se: Kolexot

na Evropa, od Bri`, Belgija i Centarot za Evropski studii na Univerzitetot vo Limerik, Irska. Misijata na

EITC se sostoi vo sozdavawe na lokalno jadro na eksperti (od redot na javnata administracija, biznis

zaednicata, akademskite krugovi, mediumite, privatniot i nevladiniot sektor) koi }e se specijaliziraat vo

oddelni oblasti od evropskata integracija, neophodni vo procesot na priklu~uvaweto na Makedonija kon

Evropskata Unija, a negovata vizija e istiot da prerasne vo Regionalen trening centar za evropska

integracija preku pro{iruvawe na svoite aktivnosti i vo drugite dràvi, opfateni so procesot za

stabilizacija i asocijacija.

EITC se zanimava so slednive dejnosti: (1) Organizirawe i razvivawe na seminari i specijalizacii

za javnata administracija i za vladiniot sektor, za akademskata javnost, za biznis zaednicata, za

nevladinite organizacii, za mediumite i za site drugi relevantni subjekti kaj koi postoi potreba i interes

za nadgraduvawe na znaeweto i obrazovanieto od oblasta na evropskite integracii; (2) Dizajnirawe i

razvivawe na trening kursevi (trening na treneri) za targetirani grupi koi rabotat na razli~ni pra{awa od

evropskata integracija; (3) Promovirawe i razvivawe debati za evropskite integrativni procesi vo ramkite

na gra|anskoto op{testvo kako celina; (4) Organizirawe konferencii, rabotilnici, letni {koli i sl. po

pra{awa od evropskata integracija.

Centar za podatoci i informacii na EU (EUI)

EUi obezbeduva informacii i znaewe za procesite na evropskoto regionalno integrirawe preku

sobirawe na site dostapni informacii i dokumentacija za i od Evropskata unija i nivno stavawe na uvid na

site zainteresirani subjekti na teritorijata na Makedonija. EUi ima vizija da ja jakne svojata uloga kako

informativno jadro na Evropskata unija vo Makedonija, okolu koe }e se obedinat site sli~ni i srodni centri

vo zemjata, sè do steknuvaweto na nejzinoto polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija, so {to EUi }e stane

del od EU mreàta na evropskite dokumentaciski centri.

Za akademskata javnost i za site zainteresirani subjekti na teritorijata na Makedonija, EUi

obezbeduva sloboden pristap do informaciite i dokumentacijata na Evropskata unija i e celosno poddràn

od Misijata na Evropskata unija vo Makedonija. Vkupniot raspolo`liv fond na EUi e avtomatski obraboten

soglasno so me|unarodnite principi za katalogizacija vo edinstvena EUi baza na podatoci dostapna preku

veb stranicata na Ekonomskiot fakultet. Informativniot centar na Evropskata unija – EUi e otvoren za

site zainteresirani korisnici sekoj raboten den od 8 do 16 ~.

Regionalen trening centar – Svetska carinska organizacija (RTC-SCO)

Sorabotkata na Ekonomskiot fakultet-Skopje, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje so

Svetskata carinska organizacija so sedi{te vo Brisel zapo~na esenta 2007 godina so potpi{uvawe

Memorandum za sorabotka i so davawe inicijativa za osnovawe na regionalen trening centar za kontinuirana

obuka na carinski slu`benici i na biznis zaednicata spored profesionalnite standardi na Svetskata

carinska organizacija. Sorabotkata i inicijativata bea poddràni i od strana na makedonskata Vlada.

Vo april 2008 godina, Ekonomskiot fakultet od Skopje donese odluka za osnovawe na Trening centar

za carinski slu`benici – CEFTA 2006. Na 27.09.2009 godina, Generalniot sekretar na Svetskata carinska

organizacija, Kunio Mikurija, oficijalno go otvori Regionalniot trening centar – Svetska carinska

organizacija na Ekonomskiot fakultet-Skopje, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje so {to centarot i

oficijalno zapo~na so svojata rabota. Misijata na RTC-SCO se sostoi vo obrazovanie na kadar za potrebite

na carinskata slu`ba i na biznis zaednicata za potrebite na regionalnata integracija CEFTA-2006 preku

vospostavuvawe profesionalni programi za kontinuirana obuka so celosna primena na profesionalnite

standardi prepora~ani od Svetskata carinska organizacija, a negovata vizija e istiot da prerasne vo

vode~ka institucija za obuka na carinski slu`benici i na biznis zaednicata vo Makedonija i regionot na

CEFTA-2006, za obezbeduvawe fer-pravila i olesnuvawe na trgovijata vo ramkite na multilateralniot

trgovski sistem, celosno zasnovan na profesionalnite standardi na Svetskata carinska organizacija.

RTC-SCO deluva vo nasoka na ispolnuvawe na slednive celi: (1) Obezbeduvawe programi za

kontinuirana obuka na specijalisti~ki studii za steknuvawe profesionalna diploma za carinski

slu`benici spored standardite na Svetskata carinska organizacija;(2) Unapreduvawe na profesijata

carinski slu`benik spored standardite na SCO vo Makedonija i regionot na CEFTA-2006 preku

vospostavuvawe kontinuirana obuka na specijalisti~ki studii za steknuvawe na profesionalna diploma za

carinski slu`benici; (3) Primena na sovremeni metodi i formi za obezbeduvawe kontinuirana obuka za

potrebite na biznis-zaednicata za prenesuvawe na site relevantni znaewa i informacii novinite i

aktuelnite sostojbi na multilateralniot trgovski sistem; (4) Obezbeduvawe informaciona baza na podatoci

na regionalniot trening-centar.

Centar za kariera

Centarot za kariera (vo poln naziv: Centar za regrutirawe na studenti, promocija na Fakultetot i

gradewe na kariera) e osnovan vo april 2010 godina, kako eden od pette centri koi funkcioiraat vo ramki na

Fakultetot. Negovata misija e koordinirawe na aktivnostite koi se prevzemaat vo nasoka na: regrutirawe na

novi studenti, promocija na Fakultetot i gradewe na kariera, a negova vizija e da prerasne vo „Baza” koja{to

}e pretstavuva glaven posrednik me|u studentite i biznis zaednicata, a voedno }e pretstavuva i svrzno tkivo

me|u samite studentite i Fakultetot.

Centarot za kariera deluva vo nasoka na ispolnuvawe na slednive celi i aktivnosti: regrutacija na

novi studenti; promocija na Fakultetot (na Saemot za obrazovanie i kariera, vo srednite u~ili{ta niz

dràvata, preku organizirawe na nastan „Otvoren den” i sl), obezbeduvawe na praksi za studentite, kako i

vodewe evidencija za dostignuvawata i karierniot razvoj na studentite.

XI. IZDAVA^KA DEJNOST

Rezultatite na nastavno-obrazovnata i nau~no-istraùva~kata rabota se objavuvaat vo razni publikacii

na Fakultetot. Izdava~kata dejnost pretstavuva posebna karakteristika na Ekonomskiot fakultet. Toj e prv

izdava~ vo Makedonija po brojot na objaveni knigi od oblasta na ekonomijata i biznisot i vtor izdava~ na

nivo na Makedonija so okolu 20-25 publikuvani knigi vo tekot na edna godina. So najdolga tradicija e

Godi{nikot na Fakultetot vo koj se objavuvaat statii za razli~ni ekonomski pra{awa i koj ima 33 godi{na

tradicija na postoewe.

Rezultatite od nau~no-istraùva~kata rabota se objavuvaat vo posebni publikacii: knigi,

monografii, statii i sl. Pogolemiot broj od publikaciite se objavuvaat vo izdanie na Fakultetot, a nekoi i

vo koprodukcija so drugi institucii. Nastavnicite i asistentite objauvaat svoi trudovi i nadvor od

Fakultetot (vo zemjata i vo stranstvo). Vo ramkite na izdava~kata dejnost zna~ajno mesto zavzema i

objavuvaweto u~ebnici i u~ebni pomagala za studentite na prviot i vtoriot ciklus studii, kako i

objavuvaweto na odbraneti magisterski trudovi i doktorski disertacii.

XII. BIBLIOTEKA SO ÎTALNA

Bibliotekata na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje e edna od

najstarite i najbogati visoko{kolski biblioteki so:

nad 28.500 naslovi na monografii, preku 41.000 primeroci knigi od doma{ni i stranski avtori;

nad 600 naslovi na spisanija, a tekovni 15 doma{ni i 14 stranski, stru~ni spisanija vo pe~atena

forma;

on-line pretplata na 47 nau~ni spisanija preku bazata JSTOR;

on-line pretplata na bazata na podatoci EBSCO – preku 4000 naslovi na periodi~ni publikacii so

apstrakti na statiite t.e. 1200 naslovi na spisanija so celosen tekst na statiite;

on-line pretplata za Academic Search Premier so 12500 spisanija so celosen tekst;

on-line pretplata za Business Source Premier so 8300 spisanija so celosen tekst od koi: 1200

recenzirani spisanija, 1500 spisanija od oblasta na trgovijata i biznisot, 150 monografii, 1500

ekonomski izve{tai po zemji, 3200 industriski izve{tai i godi{nici i 750 pazarni istraùvawa;

on-line pretplata na elektronskata biblioteka na Svetskata Banka (eLibrary) za monografskite

izdanija na istata;

on-line i off-line pretplata na bazite na podatoci na Evropskata unija;

ekonomski re~nici, vodi~i, almanasi, enciklopedii;

kolekcija na knigi na Nobelovci po ekonomija – novosozdadena i edinstvena kolekcija koja intenzivno

se popolnuva i dava posebno svetlo na bibliote~niot fond na fakultetot itn.

Ekonomskiot fakultet raspolaga i so dvokatna moderna Чitalna so 400 ~itatelski mesta opremena so 8

kompjuteri za korisnicite {to ovozmoùva avtomatiziran pristap i prebaruvawe na fondot na bibliotekata.

Za potrebite na studentite na prviot ciklus studii istata raspolaga i so prira~na kolekcija na osnovna i

dopolnitelna literatura vo vid na u~ebnici, u~ebni pomagala i prira~nici (10-15 primeroci od sekoj naslov,

za okolu 110 nau~ni disciplini) koi se na otvoren korisni~ki pristap.

Kako rezultat na uspe{nata sorabotka me|u Ekonomskiot fakultet i brojni stranski partnerski

institucii postoi Biblioteka na donacii (Donation Library) koja e osnovana vo 1996 godina i broi nad 6000

naslovi podarok od: Arizona State University, USA; Northen Illinois University, Chicago, USA; Ohio University, USA;

Prof. Isak Adizes, Adizes Institute, Santa Barbara, California; University of Zagreb, Croatia; Ph.D. Reed Story, FASB –

Financial Accounting Standards Board, USA;; Prof. d-r Jovan Pavlevski od Univerzitetot Sorbona, Francija.

XIII. DEPOZITNA BIBLIOTEKA NA SVETSKATA BANKA

Kon krajot na 1996 god. na Ekonomskiot fakultet e osnovana Depozitna biblioteka na Svetskata Banka

(World Bank Depository Library). So dobivaweto na Sertifikatot za aktivno ~lenstvo vo Bibliote~nata

programa na Svetskata Banka istata stana edinstven depoziten informativen centar od ovoj vid vo

Republikata. Od noemvri 2005 god. Depozitnata biblioteka na Svetskata Banka se stekna so status na Javen

informativen centar {to podrazbira pogolem broj na publikacii, pristap do bazite na podatoci na

Svetskata banka, pogolema transparentnost i diseminacija na informaciite i dokumentacijata na Svetskata

banka i dr.

Fondot go so~inuvaat preku 2600 naslovi na publikacii na Me|unarodnata Banka za obnova i razvoj,

Me|unarodnata finansiska korporacija, MIGA i dr. Publikaciite vo vid na studii, izve{tai, pregledi,

monografii, godi{nici, statisti~ki podatoci i dr. se na otvoren pristap za site zainteresirani korisnici

vo Republikata. Bibliotekata ima i posebno avtoriziran on-line pristap na elektronskata biblioteka na

Svetskata Banka (eLibrary) za monografskite izdanija na istata.

XIV. STUDENTSKI INTERNET CENTAR

Zaradi zadovoluvawe na potrebite na studentite vo pogled na koristewe na uslugite na Internetot,

Fakultetot formira{e Studentski internet centar (SIC). Centarot e otvoren sekoj raboten den od 8.00-20.00

~asot. Za da moè da gi koristi Internet uslugite vo ramki na Centarot, sekoj student e dolèn da plati

simboli~en nadomest, a od strana na Fakultetot }e mu bide opredelena nekova li~na lozinka. Studentot

moè da go koristi Studentskiot internet centar sekoj raboten den po dva ~asa, a koristeweto moè da se

prijavi i rezervira odnapred so prethodna najava. Vo Studentskiot internet centar se sproveduva deùrstvo

od strana na {est studenti angaìrani od Fakultetot.

Studentskiot internet centar raspolaga so 27 sovremeni kompjuteri, kako i so 3 printeri. Dokolku

studentot saka da izvr{i printawe na materijal od Internet, dolèn e da plati po 1,00 denar za sekoja

stranica. Koristeweto na internet uslugite e ograni~eno na oblastite koi se potrebni za stru~no

usovr{uvawe na studentot. Za oblastite koi ne se potrebni za stru~noto usovr{uvawe na studentite ne moè

da se koristat internet uslugi. Za vreme na koristeweto na uslugite vo Studentskiot internet centar

studentot e dolèn da se pridrùva kon redot i disciplinata, kako i pravilata za na~inot na koristewe na

Centarot, kako i da ja ~uva i za{tituva opremata i inventarot vo Centarot (imot na Fakultetot). Vo

sprotivno, }e mu bide izre~ena disciplinska merka, vklu~uvaj}i ja i merkata isklu~uvawe od Fakultetot.

XV. KOMPJUTERSKI LABORATORII

Na fakultetot ima pet kompjuterski labaratorii, so 25, 29, 37, 30 i 51 personalni kopjuteri

respektivno, kako i Studentskiot internet centar spomenat pogore. Site kompjuteri se so postojan pristap do

Internet. Pristapot do prvite ~etiri kompjuterski labaratorii, (so 25, 37, 29 i 30 kompjuteri) e ograni~en

poradi sigurnosni pri~ini. Ova zna~i deka samo odredeni lica moè da vleguvaat vo laboratoriite. Vo

praktika site studenti imaat sloboden pristap do kompjuterskite laboratorii so znaewe i dozvola od

nastavni~kiot kadar. Tie moè da gi koristat kompjuterite vo tekot na celiot raboten den. Kompjuterskata

laboratorija so 51 kompjuteri e na postojano raspolagawe za studentite od departmanot po E-business, a

pristapot e ovozmoèn so poseduvawe na specijalna karti~ka so nivna fotografija. Ovaa laboratorija e

opremena so najsovremena kompjuterska tehnologija i poseduva kamera, LCD proektori za poednostavno

sledewe na nastavata i kompjuterska programa za planirawe na ~ovekovite resursi, Navision 4.0. Inaku, na

Ekonomskiot fakultet vo site 4 amfiteatri i vo site predavalni instalirana e najsovremena kompjuterska

oprema so vgradeni LCD proektori za koristewe na prezentacii pri predavaweto i za pottiknuvawe

interaktiven proces vo nastavata. Za ovaa namena na Fakultetot site vraboteni lica se snabdeni so USB

flash drive memoriski stikovi za olesnuvawe na podgotovkata na predavawata.

XVI. STUDENTSKI PARLAMENT

Studentskiot parlament na Ekonomskiot Fakultet vo Skopje vo ramkite na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i

Metodij” e organizacija so poseben op{testven status koja gi {titi pravata i interesite na studentite.

Чlenovi na Studentskiot parlament na Ekonomskiot fakultet vo Skopje se site negovi studenti (redovni,

vonredni). Organizacionata postavenost funkcionira preku Sobranieto, Izvr{niot odbor, Studentskoto

prodekansko telo i Pretsedatelot. Sobranieto go so~inuvaat 20 studenti, od sekoja akademska godina po 5

studenti. Studentskiot parlament na Ekonomskiot Fakultet aktivno u~estvo vo rabotata na Studentskiot

parlament na Univerzitetot ,,Sv.Kiril i Metodij”. Studentskiot parlament, preku delegirawe na svoi

pretstavnici od redot na redovnite studenti od site studiski godini, u~estvuva vo strukturite na

upravuvaweto na Fakultetot i toa na site nivoa (Nastavno-nau~en sovet i Dekanatska uprava). Studentskiot

parlament sorabotuva so drugi sojuzi od zemjava i stranstvo, organizira sportski aktivnosti, ekskurzii, ja

organizira zavr{nata apsolventska ve~er za apsolventite, kako i fotografiraweto na studentite za

izrabotka na apsolventsko tablo.

XVII. NASTAVEN KADAR NA FAKULTETOT

1. NASTAVNICI I SORABOTNICI VO REDOVEN RABOTEN ODNOS

a) Redovni profesori

1. Prof. Bilbilovska d-r Gordana,

[email protected]

- Ekonomska statistika

- Matematika za ekonomisti

2. Prof. Bo`inovska-Lazarevska

d-r Zorica, [email protected]

- Revizija

- Interna revizija

- Osnovi na smetkovodstvoto

3. Prof. Bojaxijoski d-r Dimitar,

[email protected]

- Ekonomika na pretprijatie

- Menaxment na ~ove~ki resursi

- Proizvoden menaxment

- Upravuvawe so rezultati

4. Prof. Drakulevski d-r Qubomir,

[email protected]

- Strategiski menaxment

- Organizacisko odnesuvawe

- Me|unaroden menaxment

5. Prof. \or|ijovski d-r Blagoja,

[email protected]

- Menaxment informacioni sistemi

- Teorija na odlu~uvawe

- Delovno komunicirawe

6. Prof. Janev d-r Drage,

[email protected]

- Matematika za ekonomisti

- Osiguruvawe

- Finansiska matematika

7. Prof. Janevski d-r Qubi{a,

[email protected]

- Smetkovodstveni informacioni sistemi

- Osnovi na smetkovodstvoto

- Finansisko smetkovodstvo

- Smetkovodstvo na banki i drugi

finansiski institucii

8. Prof. Josimovski d-r Sa{o,

[email protected]

- Informacioni tehnologii

- Osnovi na E-biznis

- Osnovi na Internet arhitektura

- Koristewe na aplikacii preku Internet

- Sovremeni trendovi vo E-biznis

- Analiza na e-biznis

9. Prof. Kekenovski d-r Qubomir,

[email protected]

- Ekonomija na javniot sektor

- Industriska politika

10. Prof. Kikerkova d-r Irena,

[email protected]

- Me|unarodna ekonomija

- Nadvore{na trgovija

- Me|unarodni trgovski transakcii

11. Prof. Kostovska d-r Qubica,

[email protected]

- Evropski ekonomski integracii

- Ekonomski sistemi i globalizacija

- Multilateralen trgovski sistem

12. Prof. Minovski d-r Zoran,

[email protected]

- Dr`avno smetkovodstvo i smetkovodsto

na neprofitni organizacii

- Analiza na finansiski izve{tai

- Korporativno finansisko izvestuvawe

- Smetkovodstvo na javen sektor

13. Prof. Naumoska d-r Vera,

[email protected]

- Menaxment na E-biznis I

- Matemati~ki metodi

- Organizacija i dizajn na veb



14. Prof. Nedev d-r Bla`o,

[email protected]

- Upravuva~ko smetkovodstvo

- Smetkovodstvo na tro{oci

- Me|unarodno finansisko izvestuvawe

- Smetkovodstveni kontrolni sistemi

- Strategisko smetkovodstvo na menaxmentot

15. Prof. Nestorovski d-r Metodija,

[email protected]

- Ekonomija na investiciite

- Investicionen menaxment

- Upravuvawe so rizik

16. Prof. Nikolovska d-r Natalija,

[email protected]

- Devizna politika

- Regionalna ekonomija

- Mikroekonomija

17. Prof. Petkovski d-r Mihail,

[email protected]

- Finansiski pazari i institucii

- Me|unarodni finansii

- Javni finansii

18. Akad. Petreski d-r Goce,

[email protected]

- Ekonomski razvoj

- Ekonomija na rabotnata sila

19. Prof. Popovska d-r Zlatka,

[email protected]

- Upravuvawe so sistemite

- Politika na tehnolo{kiot razvoj

20. Prof Ristevska-Jovanovska d-r Sne`ana,

[email protected]

- Osnovi na marketingot

- Odnesuvawe na potro{uva~ite

- Marketing na uslu`ni dejnosti

- Metodi na proda`ba

- Strategiski marketing

21. Prof. Risteski d-r Slave,

[email protected]

- Statistika za biznis i ekonomija

- Demografija

- Analiza na vremenski serii

22. Prof. Sekulovska-Gaber d-r Biljana,

[email protected]

- Me|unarodni organizacii i integracii

- Ekonomska statistika

23. Prof. Sekulovska d-r Nada,

[email protected]

- Marketing istra`uvawe

- Promocija

- Internet marketing

- Odnosi so javnosta



24. Prof. Slaveski d-r Trajko,

[email protected]

- Makroekonomija

- Dr`avna regulacija

25. Prof. Todosioska d-r Blagorodna,

[email protected]

- Nauka za menaxment

26. Prof. Trenevska-Blagoeva d-r Kalina,

[email protected]


- Osnovi na digitalna ekonomija

- Menaxment na E-biznis II



27. Prof. Trpeski d-r Qube,

[email protected]

- Monetarna ekonomija

- Bankarstvo

- Fiskalen i monetaren sistem na EU

28. Akad. Fiti d-r Taki,

[email protected]

- Osnovi na ekonomijata

- Pretpriemni{tvo

- Razvoj na ekonomskata misla

29. Prof. Hristov d-r Risto,

[email protected]

- Sociologija

- Politika na socijalen razvoj

30. Prof. [uklev d-r Bobek,

[email protected]

- Osnovi na menaxment

- Menaxment na mal biznis

- Korporativno upravuvawe

b) Vonredni profesori

1. Prof. Arsov d-r Sa{o,

[email protected]

- Finansiski menaxment

- Me|unaroden finansiski menaxment

- Proekt menaxment

2. Prof. Bucevska d-r Vesna,

[email protected]

- Ekonometrija

- Finansiska ekonomija

3. Prof. Nedanovski d-r Pece,

[email protected]

- Primeneta ekonomija

- Ekolo{ki menaxment

4. Prof. Petrevski d-r Goran,

[email protected]

- Bankarski menaxment

5. Prof. Postolov d-r Kiril,

[email protected]


- Teorija na organizacija

6. Prof. Pulevska - Ivanovska d-r Lidija,

[email protected]

- Logistika

- Optimalizacija vo Internet okru`uvawe

- Marketing preku pove}e kanali



7. Prof. Stojanovski d-r Mitre,

[email protected]

- Marketing na trgovski pretprijatija

- Me|unaroden marketing

- Ekonomika na vnatre{na trgovija

- Marketing politika na ceni

- Upravuvawe so proizvodot

8. Prof. ]osev d-r Sa{o,

[email protected]

- Ekonomsko planirawe

- Agrarna politika

- Op{testveno bogatstvo i nacionalni

smetki

9. Prof. Filipovski d-r Vladimir,

[email protected]

- Hartii od vrednost i portfolio menaxment


- Lokalni finansii

10. Prof. Ciunova-[uleska d-r Anita,

[email protected]

- Marketing menaxment

- Marketing komunikacii

- Direkten marketing



v) Docenti

1. Doc. Debarliev d-r Stojan,

[email protected]

- Delovno planirawe

2. Doc. Nakov d-r Leonid,

[email protected]

- Upravuvawe so promeni

- Delovna etika

3. Doc. Tevdovski d-r Dragan,

[email protected]


4. Doc. Trpeski d-r Predrag,

[email protected]


g) Asistenti

1. Asist. Atanasovski m-r Atanasko,

[email protected]

- grupa predmeti po smetkovodstvo

2. Asist. Eftimov m-r Qup~o,

[email protected]


- Menaxment na ~ove~ki resursi

- Proizvoden menaxment

- Upravuvawe so rezultati

3. Asist. Jovanovski m-r Kiril,

[email protected]

- grupa predmeti po finansii

4. Asist. Krstevska m-r Marija,

[email protected]

- grupa predmeti po marketing

5. Asist. Kuzmanova m-r Angela,

[email protected]

- Trgovsko pravo

- Pravni i eti~ki aspekti na Internet

6. Asist. Levkov m-r Nikola,

[email protected]

- Menaxment informacioni sistemi

- Delovno komunicirawe

- Teorija na odlu~uvawe

7. Asist. Mamu~evska m-r Daniela,

[email protected]

- Mikroekonomija

- Marketing politika na ceni

8. Asist. Mijoska m-r Marina,

[email protected]

- grupa predmeti po e-biznis

9. Asist. Mihajlov m-r Martin,

[email protected]


10. Asist. Naumoski m-r Aleksandar,

[email protected]

- Grupa predmeti po investicii i


11. Asist. Santa m-r Mijal~e,

[email protected]


12. Asist. Serafimoska m-r Marina,

[email protected]

- grupa predmeti po smetkovodstvo

13. Asist. To{evska – Trp~evska m-r Katerina,

[email protected]

- grupa predmeti po me|unarodna ekonomija

14. Asist. Trenovski m-r Bor~e,

[email protected]

- Razvoj na ekonomskata misla

- Op{testveno bogatstvo i nacionalni smetki

15. Asist. Cvetkoska m-r Violeta,

[email protected]

- Nauka za menaxment

d) Pomladi asistenti

1. Brzovska m-r E`eni,

[email protected]

-grupa predmeti po marketing

2. Gockov m-r \or|i,

[email protected]


3. Ivanovski m-r Igor,

[email protected]

- grupa predmeti po matematika

4. Jovevski m-r Dimitar,

[email protected]


5. Ta{evska- Kalka{lieva m-r Biljana,

[email protected]

- Osnovi na ekonomija

6. Makre{anska m-r Suzana,

[email protected]


7. Naumovska m-r Elena,

[email protected]


8. Palamidovska m-r Nikolina,

[email protected]

-grupa predmeti po marketing

9. Trpkova m-r Marija,

[email protected]

- grupa predmeti po statistika

2. NASTAVNICI OD DRUGI DOMA[NI FAKULTETI

1. Trgovsko pravo

- Prof. d-r Goran Koevski

od Praven fakultet

2. Stranski jazici

- Profesori od Filolo{ki fakultet

3. Edinstven pazar na EU

- Prof. Georgievski d-r Sa{o, UKIM

Praven fakultet - Skopje

4. Multilateralna trgovska regulativa

- Prof. Pendovska d-r Vesna, UKIM

Praven fakultet – Skopje

5. Pravni i eti~ki aspekti na internet

- Profesor od Praven fakultet

VODI~ NIZ STUDIITE

Univerzitet ,,Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje

Ekonomski fakultet - Skopje

Izdava~

Univerzitet ,,Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje

Ekonomski fakultet - Skopje

ZA IZDAVA~OT

Prof. d-r Qubomir Drakulevski, dekan

Adresa:

Bulevar ,,Krste Misirkov” bb

1000 Skopje

Po{tenski fah: 550

Telefon: ++389 2 3286-800

Faks: ++389 2 3118-701

e-mail: [email protected]

www.eccf.ukim.edu.mk

Grafi~ki dizajn

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA I PE~AT

Tira`

2300 primeroci

prof. d-r gaber, pretsedatel na redakciskiot odbor prof. d ... · pdf filedepartman –...

Documents