ERGO  WORK  ERGO  WORK  –  Joining  academia  and  business  for  new  opportunities  in  creating  

ERGOnomic  WORK  places  

 

 

PRIPOROČILA  OBLIKOVALCEM  SISTEMOV  IN  POLITIK  

 Delovni  paket  7:  Načrt  za  koriščenje  in  trajnost  rezultatov  

Rezultat:  D43  Priporočila  oblikovalcem  sistemov  in  politik  

 

 

 

 

 

Izvedba  tega  projekta  je  financirana  s  strani  Evropske  komisije.  Vsebina  publikacije  (komunikacije)  je  izključno  odgovornost  avtorja  in  v  nobenem  primeru  ne  predstavlja  stališč  Evropske  komisije.  

   

Project  no.:  539892-­‐LLP-­‐1-­‐2013-­‐1-­‐SI-­‐ERASMUS-­‐EKAGrant  Agreement  no.:  2013-­‐3750/001-­‐001Project  Title:  ERGO  WORK  –  Joining  academia  and  business  for  new  opportunities  in  creating  ERGOnomic  WORK  placesProgramme:  Lifelong  Learning  Programme,  Erasmus

1    

1 KONTROLA  DOKUMENTA  

1.1 Zgodovina  dokumenta    Date   Version   Change   Author  16.01.2015   0.1   Initial  version   P10  22.01.2015   0.2   Review  and  

comments  by  All  at  meeting  in  Salamanca  

P10  +P1,  P2,  P4  

19.03.2015   0.3   Implementation  of  suggested  changes  

P10  

1.5.2015   0.4   Review  and  comments  by  the  Coordinator  

P1  

1.6.2015   Final  EN  for  translations   Implementation  of  coordinator’s  suggestions    

Author  P10  

15.6.2015   Final  draft  1  for  release    

Translations  into  SI,  PL,  ES,  IT  

P1,  P4,  P8,  P9  

1.7.2015   0.6   Review  and  comments  by  EASPD  (P10)  standing  committee    

EASPD  Standing  Committee  for  Employment  

5.7.2015   0.7   Evaluation  by  PMG  &  Evaluator    

PMG  (Project  Management  Group)  &  External  evaluator  

10.7.2015   Final  EN   Implementation  of  final  suggested  changes  

Author  P10  

13.7.2015   Final  in  EN,  SI,  PL,  ES,  IT   Translation  of  amendments  into  SI,  PL,  ES,  IT  

P1,  P4,  P8,  P9  

 

1.2 Distribucija  dokumenta  Vsi  člani  projekta  ERGO  WORK  in  ključni  deležniki.  

1.3 Lokacija  dokumenta  Zadnja  verzija  je  dostopna  v  Dropbox  arhivu  projekta:  ERGO  WORK  2013\WP7_Sustainability\  D43_Recommendations  to  the  system  and  policy  makers  

1.4 Zasebnost  dokumenta  Projektno  partnerstvo   EACEA   Javnost  DA   DA   DA    

   

2    

1.5 Kazalo    

1   KONTROLA  DOKUMENTA  ................................................................................................................  1  

1.1   Zgodovina  dokumenta  ............................................................................................................  1  

1.2   Distribucija  dokumenta  ...........................................................................................................  1  

1.3   Lokacija  dokumenta  ................................................................................................................  1  

1.4   Zasebnost  dokumenta  .............................................................................................................  1  

1.5   Kazalo  ......................................................................................................................................  2  

2   UVOD  ...............................................................................................................................................  3  

3   PREGLED  PROJEKTA  ERGO  WORK  ...................................................................................................  5  

4   KLJUČNE  UGOTOVITVE  ERGO  WORK  POGLOBLJENE  ANALIZE  ZA  IZBOLJŠANJE  UČNEGA  NAČRTA  NA  PODROČJU  ERGONOMIJE  ..................................................................................................................  6  

5   KLJUČNI  DEJAVNIKI,  KI  INVALIDOM  OMOGOČAJO  ENAKE  ZAPOSLITVENE  MOŽNOSTI  TER  KVALITETNO  DELOVNO  OKOLJE  ..............................................................................................................  7  

5.1   Invalidnost  &  zaposlitev  ..........................................................................................................  7  

5.2   Izobraževanje  in  poklicno  usposabljanje  .................................................................................  7  

6   PRIPOROČILA  ...................................................................................................................................  8  

6.1   Priporočila  za  Evropsko  komisijo  in  Evropski  parlament  .........................................................  8  

6.2.   Priporočila  nacionalnim  oblastem  v  pilotnih  državah  projekta  ERGO  WORK  .........................  9  

7   ZAKLJUČEK  .....................................................................................................................................  12  

8   PRILOGA  i.  povzetek  priporočil  za  multidisciplinaren  učni  načrt  na  področju  ergonomije  ...........  13  

9   PRAVNO  OBVESTILO  ......................................................................................................................  14  

 

   

3    

2 UVOD  

Zmanjševanje  brezposelnosti  je  ena  glavnih  prioritet  Evropske  Unije  in  njene  strategije  Evropa  2020.  Da  bi  dosegli  pametno,  vključujočo  in  trajnostno  rast,  bo  nujno  spodbuditi  udeležbo  in  vključevanje  ljudi   vseh   starosti   in   stopenj  usposobljenosti  na   trg  dela.  Pomembno   je  poudariti,  da   imajo   različni  ljudje   različne   potrebe,   vendar   pa   potrebe   nekaterih   skupin   na   odprtem   trgu   dela   niso   vedno  izpolnjene.  Da  bi   se   izognili   socialni   izključenosti   teh  skupin,   je  pomembno,  da  sprejmemo  dodatne  ukrepe   za   prilagoditev   njihovim   potrebam.   Ta   prispevek   se   še   posebej   osredotoča   na   načine,   s  katerimi   bi   lahko   odgovorili   na   potrebe   delavcev   invalidov   v   kontekstu   ergonomije   na   delovnem  mestu1.    Če   upoštevamo   dejstvo,   da   smo   si   ljudje   med   seboj   različni,   potreba   po   individualni   ergonomski  podpori  na  delovnem  mestu  postane  nuja.  Zaposleni  imamo  vsi  posebne  ergonomske  potrebe,  bodisi  glede   na   invalidnost,   starost   ali   druge   posebne   osebne   okoliščine.   Staranje   prebivalstva   in  podaljševanje   delovne   dobe   prispevata   k   vedno   večjemu   številu   zaposlenih   invalidov,   bodisi   s  primanjkljaji   v   vidu,   sluhu,   gibanju   ali   drugimi   potrebami.  Holistični   ergonomski   pristop   v   podjetjih  podpira   te   človeške   dejavnike   ter   vedno   večjo   raznolikost   zaposlenih,   kot   tak   pa   prispeva   h  gospodarski  uspešnosti  družbe.  Znano  je,  da  ergonomski  ukrepi  zmanjšajo  absentizem  oz.  odsotnost  z   dela   (manj   poškodb   in   z   delom   povezanih   bolezni)   ter   povečajo   zadovoljstvo   in   učinkovitost  zaposlenih.   Ob   upoštevanju   vsega   tega   je   potrebno   spodbujati   in   podpreti   intenzivne   kampanje,  osredotočene  na  nosilce  odločanja  znotraj  organizacije  /  podjetja.  

Na  podlagi  ugotovitev  študije,  izvedene  v  okviru  projekta  ERGO  WORK,  ki  ga  financira  Evropska  Unija,  konkretneje  v  okviru  rezultata  "Priporočila  za  multidisciplinarni  učni  načrt  na  področju  ergonomije"  (Povzetek  teh  priporočil  najdete  v  Prilogi   I)   in  rezultata  "Poročilo  o  poglobljeni  analizi",  ta  prispevek  ponuja   seznam   priporočil   oblikovalcem   sistemov   in   politik   za   izboljšanje   ergonomije   na   delovnem  mestu   za   invalide.   Poleg   tega   dokument   upošteva   poglobljene   razprave   s   strokovnjaki   Stalnega  odbora   za   zaposlovanje   in   Stalnega   odbora   za   izobraževanje   Evropskega   združenja   ponudnikov  storitev  za  osebe  z   invalidnostjo  (EASPD).  Namen  priporočil   je  dati  prispevek  k  prihodnjemu  razvoju  in   inovativnosti   zaposlitvenega   sektorja   v   partnerskih   državah   projekta   ERGO  WORK   in   v   Evropski  uniji   nasploh.   V   razpravi   o   invalidnosti  mora,   ne   glede   na   področje,   kvaliteta   življenja   vedno   biti   v  središču   vsake   odločitve.   Izjemno   pomembno   je   prepoznati,   da   ima   v   sektorju   zaposlovanja   vsaka  oseba  različne  potrebe  po  podpori  in  različne  cilje  v  svojem  življenju,  zato  je  treba  individualne  izbire  spodbujati  in  spoštovati,  kolikor  je  to  mogoče.  

Zaposlovanje   invalidov   je   v   politiki   pomembna   in   na   mednarodnem   podiju   pogosto   izpostavljena  tema.  

• 27.  člen  Konvencije  ZN  o  pravicah  invalidov  (angl.  UNCRPD)  prepoznava  pravico  invalidov  do  dela  kot  enakovredno  pravico  vseh  ostalih  ljudi.  

• Evropska  komisija  v  okviru  Evropskega  semestra  obravnava  vprašanja,  vezana  na  trg  dela,  in  sicer   skozi   pobude   državam   članicam,   da   naj   razvijajo   dodatne   podporne   ukrepe   za  

                                                                                                                         1  Kot  opredeljuje  ergonomijo  Mednarodno  združenje  za  ergonomijo,  je  le-­‐ta  »znanstvena  disciplina,  opredeljena  z  razumevanjem  interakcij  med  ljudmi  in  drugimi  elementi  (delovnega)  sistema,  ter  poklic,  ki  uporablja  teorijo,  načela,  podatke  in  metode  za  oblikovanje,  z  namenom  optimizacije  človekovega  dobrega  počutja  ter  splošnega  delovanje  delovnega  sistema.  "  

4    

brezposelne;   še   posebej   za   tiste,   ki   so   najbolj   izključeni   iz   trga   dela   (mlade,   starejše,  depriviligirane  skupine,  invalide).  Evropski  semester  je  vladni  inštrument,  katerega  namen  je  zagotoviti  boljšo  koordinacijo  med  državami  članicami  Evropske  Unije  in  Evropsko  komisijo  z  namenom  uspešnega  doseganja  strategije  in  ciljev  Evropske  Unije.  

• Namen  Evropske   strategije  o   invalidnosti   (2010  –   2020)   je   izboljšati   socialno   vključenost   in  dobrobit  invalidov  skozi  polno  uveljavljanje  njihovih  pravic.    

• Direktiva  o  enakosti  pri  zaposlovanju  2000/78/EC    se  bori  proti  diskriminaciji  zaradi  starosti  in  invalidnosti  pri  zaposlovanju.  

   

5    

3 PREGLED  PROJEKTA  ERGO  WORK  

»ERGO  WORK   –   Povezovanje   visokega   šolstva   s   podjetji   za   nove  možnosti   ustvarjanja   ergonomsko  oblikovanih   delovnih   mest”   je   evropski   projekt,   ki   se   je   pričel   leta   2013   in   je   financiran   s   strani  Evropske   komisije,   v   okviru   programa   Vseživljenjskega   učenja,   podprograma   Erasmus.   Namen  projekta  je  izboljšati  ergonomsko  oblikovanje  delovnih  mest  za  invalide.  

Projekt  promovira  znanje,   spretnosti   in  socialno  vključevanje  z  namenom,  da  bi  omogočili   smiselne  prilagoditve   delovnih   mest   za   vse   zaposlene,   vključujoč   invalide.   “Socialna   kohezija”   je   eden   od  sedmih  ciljev  strategije  Evropa  2020.  Trg  delovne  sile   lahko  bistveno  pridobi  z  večjim  vključevanjem  invalidov.  V  projekt   je   vključenih   skupno  10  partnerjev   iz   šestih  držav,   in   sicer   iz   Slovenije,  Poljske,  Velike  Britanije,  Italije,  Španije  in  Belgije.    Projekt   temelji   na   stališču,   da   lahko   trg   dela   precej   pridobi   z   večjo   vključenostjo   invalidov.  Multidisciplinarno   področje   ergonomije   lahko   pri   tem   pomaga   in   podpira   socialno   vključevanje   z  izboljšanim   oblikovanjem   in   prilagoditvami   delovnih   mest   tako,   da   bodo   le-­‐ta   ustrezala   različnim  potrebam.  

Dolgoročni  cilj  projekta  ERGO  WORK  je  postavitev  temeljev  za  sistemsko   in  trajno  sodelovanje  med  visokim  šolstvom  in  podjetji  ter  drugimi  relevantnimi  deležniki  na  področju  ergonomije  za  invalide,  in  sicer  z  namenom  vzpodbujanja  ustreznih  prilagoditev  delovnih  mest  za  invalide.  S  tem  namenom  so  bile  v  projektu  nadgrajene  obstoječe  učne  vsebine  na  področju  ergonomije  v  partnerskih  državah,  še  zlasti  na  Poljskem  in  v  Sloveniji.  

Kot   del   enega   izmed  delovnih   paketov   pa   smo  partnerji   projekta,   na   podlagi   raziskave   z   naslovom  »Poglobljena   analiza  obstoječih  učnih  načrtov  na  področju   ergonomije«,   razvili   tudi   »Priporočila   za  multidisciplinarni  učni  načrt  na  področju  ergonomije«.  Raziskava  je  prinesla  pomembne  ugotovitve  o  obstoječih   učnih   programih   v   partnerskih   državah   na   področju   ergonomije   ter   je   še   posebej  razjasnila,   kako   različni   študijski   programi,   predmeti,   učne   vsebine   in   moduli   naslavljajo:   a.)  multidisciplinarne   izzive   področja   –   katere   discipline   so   vključene   ali   bi   morale   biti;   b.)   potrebe  invalidov  –  v  kolikšni  meri  so  specifične  vsebine  o  oblikovanju   invalidom  prilagojenih  delovnih  mest  zastopane  v  učnih  načrtih.  

 

   

6    

4 KLJUČNE  UGOTOVITVE  ERGO  WORK  POGLOBLJENE  ANALIZE  ZA  IZBOLJŠANJE  UČNEGA  NAČRTA  NA  PODROČJU  ERGONOMIJE  

Poglobljena  analiza  učnih  načrtov  na  področjih  sorodnih  ergonomiji  iz  17  fakultet  oz.  13  visokošolskih  zavodov   iz   6   držav   (s   poudarkom   na   Veliki   Britaniji,   Sloveniji   in   Poljski)   je   pokazala   naslednje  ugotovitve  (ERGO  WORK,  2015):  

• Učni  načrti  za  programe  ergonomije  in  sorodne  programe  morajo  vključevati  naslednje  teme,  da   bi   odgovorili   potrebam   delavcev   po   prilagoditvah   na   delovnem   mestu:   vključujoče  oblikovanje;   empatične   metode   oblikovanja;   uvod   v   organizacijsko   vedenje;   znanje   o  podporni  tehnologiji;  in  znanje  o  dostopnosti  okolja.  

• Potrebno  je  dvigniti  zavedanje  med  študenti  o  različnih  potrebah  invalidov  nasploh,  raje  kot  pa  osredotočiti  se  na  posamezne  ciljne  skupine  in  njihove  različne  potrebe.  

• Empatične   sposobnosti   so   ključnega   pomena   pri   ozaveščanju   študentov   v   zvezi   z   invalidi.  Zaželeno  je,  da  se  empatične  spretnosti  poučujejo  skozi  praktično  delo,  na  primer,  z  uporabo  invalidskega  vozička  ali  očal,  ki  simulirajo  invalidnosti.  Na  ta  način  se  študentje  lažje  vživijo  v  izkušnjo  uporabnikov  in  tudi  ustrezno  oblikujejo.  

• Učne   vsebine   o   potrebah   s   področja   duševnega   zdravja,   vključno   s   stresom,   depresijo   in  shizofrenijo,  so  redke  v  učnih  načrtih,  ki   jih  pokrivajo  analizirani  študijski  programi.  Treba  je  vključiti  več  znanj  s  področja  duševne  oviranosti  v  povezavi  z  ergonomijo  pri  delu  za  invalide.  

• Intervencija   na   delovnem  mestu   v   študijskih   programih   na   področju   ergonomije   ni   vedno  povezana  s  potrebami  invalidov  na  delovnem  mestu.  V  teoriji  so  te  potrebe  sicer  vključene  v  usposabljanje,  vendar  se  je  v  praksi  to  pokazalo  kot  zelo  redko.  

• Izmenjava  znanja  v  smislu  orodij,  uporabljenih  v  učnih  programih,  lahko  izboljša  učinkovitost  usposabljanj.  

• Pomembno   je,   da   se   uporabijo   tudi   tista   znanja   in   prakse,   ki   so   bile   razvite   v   drugih  disciplinah,   na   primer   v   organizacijski   psihologiji   in   psihologiji   dela.   Potrebe   invalidov   na  delovnem  mestu   ne   smejo   biti   obravnavane   le   skozi   fizično   oblikovanje   delovnega   okolja.  Prilagoditev  se  lahko  izvede  tudi  v  smislu  razporejanja  časa,  vrste  dela,  dnevnih  opravil  itd.  

 

   

7    

5 KLJUČNI  DEJAVNIKI,  KI  INVALIDOM  OMOGOČAJO  ENAKE  ZAPOSLITVENE  MOŽNOSTI  TER  KVALITETNO  DELOVNO  OKOLJE  

 5.1 Invalidnost  &  zaposlitev    

• Trg  dela  mora  razviti  vključujoča  okolja,  ki  zadovoljujejo  potrebe  oseb  z  različnimi  potrebami  po  podpori,  od  nizkih  do  visokih  ravni  podpore.  

• Vse   oblike   zaposlitve   je   treba   enako   vrednotiti   glede   na   njihovo   vlogo   v   socialnih   in  zdravstvenih  politikah  ter  politikah  zaposlovanja.  

• Diskriminacijo  na  podlagi  invalidnosti  je  treba  zakonsko  prepovedati.  • Treba  je  spoštovati  prosto  izbiro  dela  v  izbranem  okolju.  • Vse   oblike   zaposlovanja   invalidov   morajo   upoštevati   individualne   potrebe   invalidov   in  

spoštovati  njihove  sposobnosti.  • Zaposlovanje   invalidov   v   zasebnem   sektorju   bi  morali   spodbujati   skozi   ustrezne   politike   in  

ukrepe,  ki  naj  vsebujejo  akcijske  načrte,  iniciative  in  druge  ukrepe.  • Primerna   prilagoditev   in   univerzalno   oblikovanje   delovnih   mest   je   ključnega   pomena   pri  

zagotavljanju  dejanskega  dostopa  do  dela  in  zaposlenosti.  Za  opravljanje  delovnih  nalog  niso  potrebna  zgolj  orodja  in/ali  prilagoditve,  temveč  tud  človeška  podpora  in  podporne  storitve,  da   bi   lahko   premagali   ovire,   s   katerimi   se   invalidi   soočajo   v   delovnih   okoljih.   Primerne  prilagoditve   in   koncept   univerzalnega   oblikovanja   je   treba   v   polnosti   implementirati   v   trg  dela,  da  bi  invalidom  omogočili  konkretne  možnosti,  da  najdejo  in  tudi  obdržijo  zaposlitev.  

• Podpora   mora   biti   na   voljo   v   vseh   fazah   delovnega   življenja   (kandidiranje,   zaposlitev   in  prenehanje  dela).  

• Invalidom     morajo   biti   na   voljo   programi   zaposlitvene   in   poklicne   rehabilitacije,   ohranitve  zaposlitve  ter  vrnitve  na  delo.  

• Z  medsektorskim  sodelovanjem  med  vsemi  zainteresiranimi  stranmi,  ki  delujejo  na  področju  invalidnosti,   ergonomije,   oblikovanja   delovnega  mesta   in   zaposlovanja,   je   treba   vzpostaviti  zdrave  okvire  podpore  ter  identificirati  in  obravnavati  vsako  vprašanje  z  ustreznim  odzivom.  

• Dostopnosti   in  univerzalnemu  oblikovanju   je   treba  dati   široko  opredelitev,  da  bi  pokrili   vse  vrste   invalidnosti.   Dostopnost   na   delovnem   mestu   in   dostopen   prevoz   sta   prvi   korak   k  omogočanju  dostopa  do  trga  dela.  

• Podpora   delodajalcem   za   ustvarjanje   njihovih   lastnih   načrtov   družbene   odgovornosti   in  izvajanje   ergonomije   na   delovnih   mestih   je   bistven   del   izboljšanja   dostopa   do   dela   in  zaposlitve  za  invalide.  

5.2 Izobraževanje  in  poklicno  usposabljanje  

• Invalidi   morajo   imeti   učinkovit   dostop   do   splošnih   tehničnih   programov   in   programov   za  poklicno   usmerjanje,   storitev   posredovanja   del   ter   do   poklicnega   izobraževanja   in  nadaljnjega  usposabljanja.  

• Programe   poklicnega   izobraževanja   in   usposabljanja   (VET)   je   treba   prilagoditi   potrebam  invalidov;  le-­‐ti  morajo  biti  vključeni  in  usposobljeni  kot  vzgojitelji,  ko  je  to  mogoče.  

• Koncepti   primerne   prilagoditve,   univerzalnega   oblikovanja   delovnih  mest   in   ergonomije   bi  morali  biti  vključeni  v  učne  načrte  poklicnega   (VET)   in  visokošolskega   (HE)   izobraževanja,   in  sicer  na  različnih  študijskih  področjih  kot  so  npr.  psihologija,  inženiring,  varnost  in  zdravje  na  delovnem  mestu  ipd.  

• Nove   metode   učenja   in   poučevanja   ter   vsebine   s   področja   ergonomije   bi   morale   biti  vključene   v   poklicno   in   visokošolsko   izobraževanje.   Sodelovanje   med   izobraževalnimi  ustanovami  je  tukaj  ključnega  pomena.    

8    

6 PRIPOROČILA  

Kot   je  navedeno  v  členu  27.  Konvencije  ZN  o  pravicah   invalidov   in  strategije  Evropske  unije  Evropa  2020,  so  zaposlovanje  in  zaposlitvene  možnosti  ključna  prednostna  naloga  vseh  vlad  v  Evropi.  Čeprav  je   to  predvsem  v  pristojnosti   politik   držav   članic,   je   ta  prednostna  naloga  prav   tako  pomembna   za  Evropsko  unijo,  ki  deluje  kot  koordinator,  pobudnik  in  inovator.  

Medtem  ko  se  zaposlitev  na  odprtem  trgu  dela  prepoznava  kot  najprimernejšo  možnost,  je  treba  tudi  priznati,  da  so  v  druge  programe  dela  vključeni  mnogi   invalidi  predvsem  zaradi  raznolikosti  njihovih  potreb  po  podpori  in/ali  zaradi  pomanjkanja  ustreznih  struktur  na  odprtem  trgu  dela.  

Države   članice   EU   so   razvile   delovne   in   zaposlitvene   programe   v   skladu   z   njihovim   zgodovinskim  ozadjem  podpore  invalidom.  V  skladu  s  svojim  specifičnim  okvirom  je  vsaka  država  članica  razvila  svoj  nabor  struktur  in  programov,  kot  tudi  svoje  definicije,  težko  primerljive  med  seboj,  saj  predstavljajo  različne  koncepte.  

Prav   zaradi   tovrstnega   večstopenjskega   pristopa   k   oblikovanju   politik   na   področju   zaposlovanja  invalidov,   je   bistvenega  pomena,   da   naslovimo   in   informiramo  odločevalce,   tako  na   nacionalni   kot  nadnacionalni   ravni.   Pričujoči   prispevek   zato   ponuja   več   sklopov   priporočil   s   fokusom   na   te   ciljne  skupine.    

6.1 Priporočila  za  Evropsko  komisijo  in  Evropski  parlament  

Vključitev  invalidov  na  odprti  trg  delovne  sile  je  visoko  prioritetni  cilj  Evrope.  Obravnavanje  posebnih  potreb   invalidov   skozi   prilagojene   ergonomske   rešitve   in   prilagoditve   delovnih   mest   je   eden   od  načinov,  s  katerim  je  ta  cilj  mogoče  doseči.  Zato  morata  Evropska  komisija  (EK)  in  Evropski  parlament  prevzeti  vodilno  vlogo  pri  spodbujanju  držav  članic  za  holistično  vključujoče  zaposlovanje.  Na  podlagi  rezultatov   projekta   ERGO  WORK   in   ob   upoštevanju   EASPD   Deklaracije   o   zaposlovanju   2014   je   bil  razvit   naslednji   sklop   priporočil   za   Evropsko   Unijo   (Evropski   parlament,   Svet   Evropske   Unije   in  Evropsko  komisijo).  

• Evropska   Unija   bi   morala   spodbujati   razvoj   zaposlitvenih   možnosti   za   invalide   v   okviru  Evropske  direktive  o  zaposlovanju.  

• Evropska   Unija   bi   morala   razširiti   spekter   zaposlitvenih   možnosti   za   invalide   na   področju  javnih  naročil.  Evropski  socialni  sklad  in  priložnosti,  ki  jih  ponuja  Uredba  o  splošnih  skupinskih  izjemah,  se  lahko  uporabijo  tudi  za  razvoj  ergonomije  delovnega  okolja  za  invalide.  Poleg  tega  bi   morala   Evropska   komisija   spodbujati   države   članice,   naj   uporabijo   strukturne   sklade   za  razvoj  celovito  vključujočih  delovnih  mest.  

• Evropska  Unija  bi  morala  spodbujati  boljše  evropsko  sodelovanje  ter  prenos  znanja   in  praks  na   področju   ergonomije   in   prilagoditev   delovnih   mest   za   invalide.   Bistveno   je,   da   se  opredelijo   in   spodbujajo  modeli   dobre  prakse   vezani  na  politike   in  pristope,   ki   zagotavljajo  prilagojena  delovna  mesta  in  oblikovanje  delovnih  mest.  

• Pomemben   element   za   krepitev   sodelovanja   med   evropskimi   državami   je   nadaljnji   razvoj  evropske   mreže   na   področju   ergonomije   delovnih   mest   za   invalide.   Zato   je   treba   nadalje  razvijati   in   financirati   mrežo   deležnikov,   ki   se   osredotoča   na   strukturne   odnose   med  zainteresiranimi  stranmi  na  lokalni,  regionalni,  nacionalni  in  evropski  ravni.  Idealno  bi  bilo,  da  ta   mreža   na   ravni   EU   vključuje,   poleg   političnih   organov,   tudi   ponudnike   storitev,  

9    

predstavnike   akademske   sfere,   razvijalce   oblikovanja   delovnih   mest   in   ergonomije,  delodajalce,  zbornice,  sindikate,  strokovna  združenja,  odbore  in  svetovalne  organizacije  itd.  

• Nadalje   je   priporočljivo   spodbujati   razvoj   usposabljanja   strokovnjakov,   specializiranih   za  ergonomske   rešitve   za   invalide.   Natančneje,   ključnega   pomena   je   na   univerzah   spodbujati  multidisciplinarne  učne  načrte  na  področju  ergonomije,   zlasti   s  poudarkom  na   inkluzivnem,  dostopnem   in   univerzalnem   oblikovanju.   Strokovnjaki   s   posebnim   znanjem   na   področju  ergonomije   in   oblikovanja   delovnih  mest   za   invalide   so   bistvenega   pomena   za   ustvarjanje  prilagojenih  delovnih  okolij.  

• Program  Erasmus+  bi  moral  spodbujati  in  razvijati  možnosti  usposabljanja  za  strokovnjake  na  področju   ergonomije,   posebej   osredotočene   na   potrebe   invalidov.   Moral   bi   podpirati  dostopnost  izobraževanj  o  prilagoditvah  delovnih  mest  za  ljudi  z  vsemi  vrstami  invalidnosti.  

• Potrebno  je  uporabljati  in  spodbujati  polni  potencial  "pristopa  prožne  varnosti"  (prilagodljivi  programi  zaposlovanja).  Cilj  tega  pristopa  so  zaposlitvene  možnosti  “po  meri”,  ki  se  nanašajo  na   potrebe   in   sposobnosti   invalidov,  medtem   ko   jim   hkrati   zagotavljajo   potrebno   varnost,  vključno  s  prilagodljivimi  sistemi  socialne  zaščite.  

• Potrebno  je  razviti  instrumente  za  zbiranje  natančnih  in  primerljivih  podatkov  o  zaposlenosti  in   o   položaju   invalidov   pri   zaposlovanju.   Potrebno   je   tesno   sodelovanje   z   Eurostatom,  vzpostaviti   pa  bi   bilo   treba   tudi   tesnejše   sodelovanje   z   raziskovalci   in   akademskim   svetom,  zlasti   na   področju   ergonomije.   Zbiranje   podatkov   bi   moralo   imeti   dodano   vrednost   za  delodajalce  pri  oblikovanju   in   implementaciji   ergonomskih  delovnih  mest.   Podatke   je   treba  uporabiti  za  vplivanje  na  delodajalce  in  njihovo  ozaveščanje.  

• Da  bi  imeli  jasen  vpogled  v  potrebe  invalidov  v  smislu  zaposlovanja,  je  ključnega  pomena,  da  se  v  politična  posvetovanja  o  relevantnih  temah  vključi  predstavnike  invalidskega  sektorja  in  akademskega   sveta.   Evropska   komisija  mora   vzeti   v   poštev   vpliv   vseh   evropskih   politik   na  področju  sorodnih  programov  za  invalide.  

• Kot   del   prizadevanj   Evropske   Unije   za   odpravo   dolgotrajne   brezposelnosti,   je   pomembno  posvetiti  posebno  pozornost  dolgotrajni  brezposelnosti  invalidov  ter  upoštevati  ergonomske  izboljšave  kot  možno  rešitev  za  odpravo  tega  problema.  

• Za  zagotavljanje  priložnosti  za  zaposlovanje  invalidov  je  treba  uporabiti  tudi  Evropski  socialni  sklad,   in   sicer   s   podporo   ukrepom   za   izboljšanje   razumnih   prilagoditev   ter   dostopnosti   pri  delu.  

• Preko   programa   Evropske   Unije   za   mlade   bi   bilo   potrebno   mladim   invalidom,   ki   iščejo  zaposlitev,   ponuditi   možnosti   usposabljanja   ter   informativna   srečanja   o   ergonomiji   na  delovnem  mestu.    

6.2. Priporočila  nacionalnim  oblastem  v  pilotnih  državah  projekta  ERGO  WORK  

Medtem  ko  je  Evropska  unija  prepoznala  zaposlovanje  in  socialne  politike  kot  prednostno  področje,  pa   le-­‐to   še   zmeraj   ostaja   v   pristojnosti   držav   članic.   Zato   mora   biti   problematika   vključevanja  invalidov   v   zaposlovanje  obravnavana   tudi   na  nacionalnih   ravneh.   Sledi   niz   priporoči   za  nacionalne  oblasti  v  pilotnih  državah.  

• Temelj   tega,   da   bi   zagotovili   in   zaščitili   pravice   invalidov,   je   vselej   zakonodajni   okvir.   Zato  partnerstvo   predlaga,   da   države   članice   spodbujajo   zakonodajni   okvir,   ki   bo   zagotavljal  prilagojena  in  celovito  dostopna  delovna  mesta  visoke  kakovosti.  

• Privzeti  je  treba  pristop  “od  zgoraj  navzdol”,  ki  bo  zagotovil,  da  odločevalci  (na  nacionalnih  in  organizacijskih  ravneh)  pridobijo  ozaveščenost  in  sprožijo  interne  ergonomske  spremembe.    

• Prav  tako  je  potrebno  dvigniti  zavest  o  specifičnih  potrebah  invalidov  med  delodajalci,  vodji  kadrovskih  oddelkov,   ne-­‐invalidi   ter  med   splošno   javnostjo.   Potrebno   je   izvesti   izboljšave   v  smislu  informiranosti  in  splošne  kulture  na  delovnem  mestu.  Pomembno  je,  da  se  delodajalci  

10    

zavedajo   svojih   obveznosti   ter   različnih   tipov   invalidnosti,   ki   zahtevajo   večjo   mero  prilagajanja   delovnih   mest.   Splošno   poznavanje   področij,   kot   so   ergonomsko   oblikovanje,  univerzalno  oblikovanje,   inkluzivno  oz.   vključujoče  oblikovanje   ter  dostopno  oblikovanje,   je  zato   treba   okrepiti   z   vključevanjem   strokovnjakov   in   izvedbo   izobraževanj.   Specializirana  izobraževanja   in   seminarje   bi   morali   finančno   podpreti   relevantni   politični   in   sistemski  odločevalci  (ministrstva,  lokalne  in  regionalne  oblasti),  organizirana  pa  bi  morala  biti  v  okviru  dela  gospodarskih  zbornic,  sindikatov,  javnih  svetovalnih  organov  in  drugih.  

• Poleg   tega   je   potrebno   tudi   boljše   informiranje   zaposlenih   invalidov.   Ti   se  morajo   zavedati  svojih  pravic,  določb  EU  za  zadovoljevanje  njihovih  potreb,  in  o  tem,  katere  prilagoditve  so  na  voljo  zanje.  Koristno  bi  bilo  sprožiti  kampanjo  za  invalidska  društva  in  združenja  z  namenom  širjenja  te  vrste  informacij.  

• Nadalje   je   treba   spodbujati   več   raziskav   na   področju   podpornih   tehnologij   in   rešitev   za  dostopnost  okolja,  kot  tudi  na  področju  specifičnih  potreb  invalidov,  zlasti  na  področjih,  ki  so  pri   oblikovanju   delovnih   mest   pogosto   zapostavljena.   Ta   vključujejo   tudi   potrebe   oseb   s  težavami  v  duševnem  zdravju   in  oseb  z   intelektualno  oviranostjo.  Poleg   tega   je  potrebnega  več  znanja  o  prilagoditvah,  ki  presegajo  zgolj  fizično  dostopnost  stavb.  Še  veliko  je  prostora  za  prilagoditve   na   posameznih   delovnih   področjih,   za   prilagoditve   opreme,   okolja,   IT   opreme,  programske  opreme   ter   za   trening  odnosov,  da  bi   invalidom  omogočili,   da  opravljajo   svoje  delo  brez  potrebe  po  spremembi  njihove  vloge,  delovnega  časa  ali  ritma  dela.  

• Treba   je   razvijati   politike,   ki   temeljijo   na   "kariernem   razmišljanju"   kot   pogoj   za   trajnostno  zaposlovanje,  saj  zaposlovanje  ni  zgolj  iskanje  zaposlitve.  Bistveno  je  zgraditi  novo  strategijo  vseživljenjskega  učenja  kot  zelo  pomemben  korak  naprej,  vključno  s  prilagojenimi  delovnimi  mesti   in   strategijami   oblikovanja   delovnih   mest.   Trajnostno   in   vključujoče   zaposlovanje   je  mogoče  le,  če  je  vseživljenjsko  učenje  organizirano  in  implementirano  na  tak  način,  da  imajo  invalidi  od  njega  koristi.  

• Trajnostno  zaposlovanje  invalidov,  vključujoč  pobude  delodajalcem,  da  zaposlijo  invalide  ter  krijejo   stroške   povezane   s   prilagoditvijo   delovnih   mest,   bi   moralo   biti   olajšano   ne   le   na  zakonodajni   ravni,   temveč   tudi   na   dejanski   izvedbeni   ravni.   To   pomeni   predvsem   s  fleksibilnostjo   v   postavljanju   pogojev,   po   katerih   delodajalci   pridobijo   financiranje,   z  evalvacijo  učinkov  izvedenih  ukrepov  ter  z  izboljšavami  sistema,  če  se  te  izkaže  kot  potrebne.  

• V   podjetjih   je   treba   spodbujati   oblikovanje   Delovnih   skupin   za   ergonomijo   (DSE)   in/ali  Koordinatorja   ergonomije,   z   namenom   vzpostaviti   operativni   pristop,   ki   vključuje   tesno  sodelovanje  med  vodstvom  na  eni  strani  in  delavci  na  drugi  strani.  

• V  podjetjih   je  potrebno  spodbujati  pripravo  “seznama  rizikov”  po  principu  od  največjega  do  najmanjšega,   z   opredeljeno   prioriteto,   stopnjo   nevarnosti,   pogostnostjo   pojavljanja   ipd.,   in  sicer  na  osnovi  podrobne  letne  evalvacije  preteklih  nesreč,  poškodb,  vzrokov  za  odsotnost  z  dela,  oceno  tveganja  na  delovnem  mestu  ter  oceno  učinkovitosti  dela.  

• Spodbujati   je   potrebno   aktivno   vključevanje   delavcev   v   ergonomske   izboljšave,   saj   delavci  svoje   delovno   mesto   najbolje   poznajo.   Potrebno   je   uvesti   redno   evalvacijo   z   vprašalniki,  intervjuji,  individualnimi  delovnimi  načrti  ipd.    

• Nacionalne   oblasti   bi   prav   tako   morale   spodbujati   vzpostavitev   agencij   (za   podporno  zaposlovanje),   ki   bodo   v   pomoč   delodajalcem   v   prilagajanju   delovnih   mest,   couchingu,  oblikovanju   delovnih   mest   in   drugih   storitvah,   potrebnih   za   podporo   invalidom   v  zaposlovanju.   Poleg   tega   bi   morale   države   članice   nuditi   finančna   sredstva   za   programe  podpornega  zaposlovanja,  da  bi  omogočile  izmenjavo  modelov  dobrih  praks  ter  bi  tako  lahko  izpolnile  svojo  vlogo  kot  most  med  ponudbo  in  povpraševanjem  na  trgu  dela.    

• Spodbujati   je   treba   standardizacijo   v   izobraževanju,   oblikovanju   in   uporabi   ergonomskih  principov.   Potrebno   je   motivirati   gospodarske   zbornice,   sindikate,   strokovna   združenja,  odbore   in  svetovalne  organizacije,  da  bi  okrepili  svoje  aktivnosti  v  smeri  standardizacije.  Pri  tem  je  mogoče  uporabiti  obstoječe  čezoceanske  standarde  kot  npr.  ameriški  standard  OSHA  (www.osha.gov).  

11    

• Jasno   je,  da   je  možnosti  zaposlovanja   in  karierne  možnosti  za   invalide  na  trgu  dela  mogoče  izboljšati  z  odpiranjem  javnega  sektorja  na  lokalni,  regionalni  in  nacionalni  ravni.  Javni  sektor  mora   postaviti   zgled   z   zagotavljanjem   prilagojenih   in   dostopnih   delovnih  mest   za   invalide.  Specializirana   agencija   bo   morda   potrebna   kot   pomoč   javnim   delodajalcem,   da   uvedejo  invalidom  prijazne  rešitve  pri  oblikovanju  delovnih  mest.  

• Da   bi   dosegle   te   cilje,   bi   morale   države   članice   v   svoje   akcijske   načrte   vključiti   ukrepe,   s  katerimi   se   bodo   borile   proti   diskriminaciji   in   socialni   izključenosti   invalidov.   Pripraviti   in  realizirati  je  potrebno  načrte  z  jasno  postavljenimi  cilji  za  zmanjšanje  stopnje  brezposelnosti  in   povečanje   stopnje   zaposlenosti   invalidov,   in   sicer   preko   oblikovanja   in   prilagajanja  delovnih  mest.  

• Kot  del  prizadevanj  za  odpravo  dolgotrajne  brezposelnosti,   je  pomembno  posvetiti  posebno  pozornost   dolgotrajni   brezposelnosti   invalidov   ter   upoštevati   ergonomske   izboljšave   kot  možno  rešitev  za  odpravo  tega  problema.  

• Za  zagotavljanje  priložnosti  za  zaposlovanje  invalidov  je  treba  uporabiti  tudi  Evropski  socialni  sklad,   in   sicer   s   podporo   ukrepom   za   izboljšanje   razumnih   prilagoditev   ter   dostopnosti   pri  delu.  

• Preko   programa   Evropske   Unije   za   mlade   bi   bilo   potrebno   mladim   invalidom,   ki   iščejo  zaposlitev,   ponuditi   možnosti   usposabljanja   ter   informativna   srečanja   o   ergonomiji   na  delovnem  mestu.      

12    

7 ZAKLJUČEK  

Vključevanje   invalidov   v   trg   dela   je   možen   le   z   zagotavljanjem   možnosti   za   dostop   do   njihovega  delovnega  mesta.  Da  bi  izpolnili  določbe  iz  27.  člena  Konvencije  ZN  o  pravicah  invalidov  za  doseganje  enakih   zaposlitvenih   možnosti,   je   treba   prilagoditi   delovna   okolja   specifičnim   potrebam   invalidov,  tako  da   jim  bodo  olajšane  njihove  vsakodnevne  aktivnosti.  Ergonomske  rešitve  na  delovnem  mestu  ne  zagotavljajo  le  enakih  možnosti  za  vse  ljudi,  ne  glede  na  njihove  zmožnosti,  temveč  zmorejo  tudi  izboljšati  ekonomsko  učinkovitost  podjetij.  Vse  bolj   jasno   je,  da   je  univerzalno  oblikovanje  delovnih  mest,  ki  ponuja  enake  možnosti,  koristno   iz  mnogih  vidikov.  Vendar  pa   je  za  doseganje  vključujočih  zaposlitvenih  možnosti  ključnega  pomena  ponuditi  študentom  ergonomije  dela   in  sorodnih  disciplin  specifično  izobraževanje.  Takšno  specializirano  usposabljanje,  ki  se  osredotoča  na  potrebe  invalidov,  bi  naj  ponudilo  celovito   znanje   z  obravnavanega  področja.   Iz   tega   razloga   je  pomembno,  da  nosilci  odločanja  na  evropski  in  nacionalnih  ravneh  sprejmejo  priporočila,  predstavljena  v  tem  prispevku  ter  na  njihovi  osnovi  oblikujejo  prihodnje  ukrepe  politik.  

13    

8 PRILOGA  I.  POVZETEK  PRIPOROČIL  ZA  MULTIDISCIPLINAREN  UČNI  NAČRT  NA  PODROČJU  ERGONOMIJE  

 

Kot   povzetek   ugotovitev   Poročila   o   poglobljeni   analizi   se   je   partnerstvo   projekta   ERGO   WORK  strinjalo   s   sledečim   seznamom  priporočil   za   razvoj   in   izboljšanje   vsebin  učnega  načrta   v  povezavi   s  potrebami  invalidov  na  delovnem  mestu:  

• Izboljšati  ozaveščenost  in  empatijo  med  študenti  o  različnih  potrebah  invalidov  nasploh,  raje  kot   se   osredotočiti   na   specifične   skupine   invalidov   in   njihove   potrebe.   To   je   pomembno  predvsem   zato,   ker   se   potrebe   invalidov   razlikujejo,   lahko   celo   od   posameznega   do  posameznega  primera.  

• Vendar   pa   so   nekatere   skupine   invalidov  manj   raziskane   in   razumljene   v   smislu   potreb   po  prilagoditvah   na   delovnem  mestu.   Zato  menimo,   da   je   treba   večji   poudarek   dati   boljšemu  razumevanju   potreb,   ki   izhajajo   iz   oviranosti   sluha,   intelektualne   oviranosti   ali   težav   v  duševnem  zdravju,  saj  so  te  vrste  invalidnosti  trenutno  v  učnih  načrtih  o  oblikovanju  delovnih  mest  za  invalide  najmanj  pokrite.  

• Učiti   je   potrebno   z   vidika   inkluzivnega   oz.   vključujočega   oblikovanja   ali   univerzalnega  oblikovanja,  tako  da  bodo  lahko  metode  aplicirane  v  različnih  kontekstih  in  scenarijih.  

• Zagotoviti  je  potrebno,  da  vsi  študentje  pridobijo  poglobljeno  znanje  o  obravnavani  tematiki,  ne  le  tisti  študentje,  ki  izberejo  projekte  s  področja  invalidnosti.  

• Učiti   je   treba   veščine   empatičnosti,   in   sicer   z   uporabo   ustreznih   orodij,   študij   primera   in   z  vključevanjem  oseb.  

• Usposabljanje  mora   vključevati   interakcijo   z   invalidi,   kot   tudi   s   starejšimi   osebami,   kot   del  izobraževanja  vsakega  študenta  –  to  je  bistven  del  dobre  prakse  v  izobraževanju  na  področju  inkluzivnega  oblikovanja  in  delovne  terapije.  

• Vključiti   je   potrebno   več   znanja   o   potrebah   na   delovnem   mestu,   vezanih   na   področje  duševnega   zdravja,   še   posebej   v   povezavi   z   oblikovanjem   in   ukrepi   na   delovnem   mestu.  Gradivo  za  to  bo  najverjetneje  potrebno   iskati  v  učnih  načrtih  na  področju  zdravja  pri  delu,  saj  ga  je  težko  najti  v  učnih  načrtih  na  področju  ergonomije  in  delovne  terapije.  

• Osredotočiti   se   je   potrebno   na   povezovanje   ukrepov   na   delovnem   mestu   s   potrebami  invalidov  –  trenutno  se  večina  izobraževanj  s  področja  ergonomije  delovnih  mest  osredotoča  na   preventivne   ukrepe,   povečanje   učinkovitosti   ipd.   Priporočamo   osredotočenje   na  povečanje  priložnosti  ter  omogočanje  invalidom,  da  opravljajo  običajna  dela.  

• Potrebno   je   raziskati  učne  načrte  na  področju   zdravja  pri  delu   ter  delovne   terapije   z   vidika  specifičnih  vsebin  vezanih  na  invalide,  saj  se  zdi,  da  so  te  vsebine  najbolj  usklajene  s  cilji  ne  samo  projekta,  temveč  s  potrebami  ciljnih  skupin.  

• Potrebno   je   raziskati   učne   načrte   na   področju   organizacijskega   vedenja   in   psihologije   dela,  kar  je  bistvenega  pomena  za  uspeh  ukrepov  na  delovnem  mestu.  

• Deliti   je   potrebno   znanje   o   orodjih   za   doseganje   inkluzivnega   oblikovanja.   To   so   razna  psihološka  orodja  kot  npr.  simulatorji  empatije,  nadalje  programska  oprema  kot  npr.  oprema  za   simulacijo   sluha   in   vida,   posebna   programska   oprema   za   oblikovanje   stavb,   posebne  ergonomske  antropometrične  analize  ipd.  

• Premisliti  je  treba  o  vključitvi  znanj  o  podpornih  tehnologijah  in  dostopnosti  okolja.  • In  ob  koncu  je  treba  premisliti  o  pridobitvi  akreditacije  s  strani  organizacije  CREE  -­‐  European  

Ergonomist  za  vse  specializirane  vsebine,  ki  bodo  na  tem  področju  razvite.  

 

14    

9 PRAVNO  OBVESTILO    

Izvedba  tega  projekta  je  financirana  s  strani  Evropske  komisije.  Vsebina  publikacije  (komunikacije)  je  izključno  odgovornost  avtorja  in  v  nobenem  primeru  ne  predstavlja  stališč  Evropske  komisije.    Za  ostale  jezike  glej:  http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/publ/graphics/agencies/use-­‐translation.pdf