priloga 4 k evropskim smernicam dobre prakse za

168, avenue de Tervuren (bte 12) B 1150 Bruxelles Tel. (32) 2 771 53 30 Faks (32) 2 771 38 17 E-po ta: [email protected] http://www.fediol.be

Priloga 4 k Evropskim smernicam dobre prakse za proizvodnjo

varnih posami nih krmil:

Sektorski referen ni dokument FEDIOL

a) Uvod

lani zdru enja FEDIOL na leto zdrobijo ve kot 30 milijonov ton oljnih semen in

proizvedejo 9 milijonov ton rastlinskega olja, poleg tega pa predelajo e 4

milijone ton uvo enega olja. lani zdru enja FEDIOL proizvedejo tudi 20

milijonov ton moke in so najpomembnej i akterji na EU trgu, ki je s porabo moke

v vi ini 51 milijonov ton najve ji na svetu. Ve statisti nih podatkov najdete na:

http://www.fediol.be/2/index.php.

Po vsej Evropi je okoli 150 predelovalnic oljnih semen ter obratov za proizvodnjo

ma ob in rastlinskega olja, ki zaposlujejo pribli no 20.000 ljudi.

Evropska industrija predelave beljakovinske moke in olja predeluje razli ne vrste

oljnih semen, plodov, sade ev in ore kov za proizvodnjo rastlinskega olja –

primernih za prehrano ljudi pa tudi za krmljenje ivali in za uporabo v tehnologiji

– ter za proizvodnjo moke iz oljnih semen, ki se uporabljajo za krmila, bogata z

beljakovinami. Obrati za drobljenje imajo obi ajno vgrajene objekte za

rafiniranje, ki proizvajajo ma obne proizvode za uporabo v ivilske, krmne ali

tehnolo ke namene. V oddelkih b in c spodaj boste na li dodatne podatke o

posami nih krmilih in postopkih, ki jih uporablja ta sektor.

FEDIOL je v podporo podjetjem, da bi dobavljala varne proizvode, izvedel oceno

tveganja verig v proizvodnji posami nih krmil od predelave glavnega pridelka

naprej (glej tudi oddelek d). Te ocene predstavljajo orodje podjetjem za

drobljenje oljnih semen in rafiniranje olja, s katerim lahko ocenijo svoj lasten

sistem upravljanja varnosti krme. Prav tako podpirajo podjetja pri njihovem

dialogu o nadzoru verige z njihovimi strankami, dobavitelji in drugimi

zainteresiranimi stranmi. Ocene tveganja bodo tako pomagale okrepiti varnost

krmne verige. FEDIOL poudarja, da v prvi vrsti podjetja sama ostajajo odgovorna

za zagotavljanje varne krme in da te ocene ne morejo nadomestiti nobene od teh

odgovornosti. Ocene tveganja, ki omenjajo nadzorne ukrepe, so e podrobnej a

zasnova prerekvizitnih programov (PRP), kot je omenjeno v 5. poglavju

spremljajo ih evropskih smernic.

2

Vsebina:

a) Uvod 1

b) Seznam posami nih krmil 3

c) Pregled glavnih postopkov 3

1) Drobljenje oljnih semen 3

2) Rafinacija 4

3) Modificiranje olj in ma ob 6

Prikaz delovnega procesa drobljenja 8

Prikaz delovnega procesa rafinacije 9

Prikaz delovnega procesa nadaljnje predelave 10

d) Ocene tveganja 11

1) Pregled polj in, ki so predmet ocene tveganja varnosti

krme v verigi 11

2) Kako so bile izvedene ocene tveganja 11

Pomisleki o nevklju itvi dolo enih kontaminantov v FEDIOL-ove

ocene tveganja za krmno verigo 14

Ocena tveganja v verigi za sojino moko in oljne proizvode 16

Ocena tveganja v verigi za moko iz semen oljne ogr ice in

oljne proizvode 34

Ocena tveganja v verigi za son ni no moko in oljne proizvode 51

Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in

olja palmovih ko ic 70

Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja 85

3

b) Seznam posami nih krmil

Glavne surovine, ki jih predeluje industrija EU predelave beljakovinske moke in

olja, so semena oljne ogr ice, soje, son ni na semena, surovo palmovo olje,

surovo olje iz palmovih ko ic in surovo kokosovo olje.

Z drobljenjem teh oljnih semen in plodov pridobivamo naslednja posami na

krmila:

• (ogr i no) poga o,

• sojino moko (seme), moko iz son ni nih semen in semen oljne ogr ice,

• lu ine soje (seme) in son ni nih semen,

rastlinska olja (surovo degumirano olje iz soje (seme), ogr i no olje, olje iz

son ni nih semen).

Sojo (seme) in son ni na semena je mogo e olu iti, pri emer nastane moka z

nizko vsebnostjo vlaknin in zato visoko vsebnostjo beljakovin („z beljakovinami

bogata“ moka proti „z beljakovinami revni“ moki).

Pri rafinaciji olja nastanejo:

• rafinirana rastlinska olja (rafinirano sojino (seme), ogr i no, son ni no,

palmovo olje, olje iz palmovih ko ic in kokosovo olje),

• sojine, ogr i ne, son ni ne, palmove ma obne kisline, ma obne kisline

iz palmovih ko ic, kokosove ma obne kisline,

• destilati sojinih, ogr i nih in son ni nih ma obnih kislin.

Pri nadaljnji predelavi olj nastanejo:

• hidrogenirana olja,

• interesterificirana olja,

• iste ma obne kisline,

• frakcionirana rastlinska olja in ma obe (oleini in stearini),

• glicerin.

Druga oljna semena za predelavo so laneno, sezamovo seme, koruzni kal ki in

makovo seme. Druga olja za predelavo so karitejevo, ilipovo olje, olje iz semena

afranke in ara idovo olje.

c) Pregled glavnih postopkov

1) DROBLJENJE OLJNIH SEMEN

1.1. i enje, su enje in priprava semen/plodov

V prvem koraku se seme/plod o isti in posu i. Tujki (kot so kamni, steklo in

kovina) se odstranijo s sejanjem in magneti ter shranijo zunaj krmne verige.

Su enje poteka tako, da ne pride do stika z gorilnimi plini, razen e so ti plini

naravni.

Priprava semen pred ekstrakcijo je odvisna od vrste semen/plodov in zahtevane

kakovosti moke.

Nekatera oljna semena, na primer sojina in son ni na, se po i enju po potrebi

olu i. Po lu enju ima moka ni jo vsebnost surovih vlaknin in zato vi jo

vsebnost beljakovin. Sojine lu ine je mogo e uporabiti za krmljenje kot take ali

pa v obliki peletov.

4

1.2 Drobljenje in segrevanje

Semena, ki vsebujejo olje, na primer seme oljne ogr ice ali son ni no seme, so

obi ajno stisnjena mehansko v pol astih transporterjih po predhodnem

segrevanju v posredno ogrevanih napravah. Stisnjena poga a vsebuje do 18 %

olja in gre v nadaljnjo predelavo v ekstraktorju. V nekaterih primerih je stisnjena

poga a izpostavljena globinskemu izlo anju. Ta postopek zni a raven olja pod

10 %, tako da nastane poga a, ki se prodaja za krmo. Sojina semena, ki

vsebujejo razmeroma malo olja, so toplotno obdelana, mehansko stisnjena in se

kot surovina/kosmi i uporabljajo za nadaljnjo ekstrakcijo.

V asih so surovine stisnjene brez segrevanja; v takih primerih gre za hladno

stiskana olja. Ker hladno stiskanje ne iztisne vsega olja, se uporablja samo pri

proizvodnji nekaterih posebnih jedilnih olj, kot je na primer olj no olje.

1.3 Ekstrakcija s topilom

Ekstrakcija s topilom se uporablja za lo evanje olja od semen/plodov. Predhodno

obdelana semena/plodovi so podvr ena ve stopenjskemu protitokovnemu

postopku s topilom tako dolgo, da se koli ina preostalega olja zmanj a na

najni jo mo no raven. Obi ajno se kot topilo uporablja heksan.

Miscela, me anica olja in topila, se z destilacijo lo i na dve komponenti: olje in

topilo. Topilo se vrne v ekstrakcijski postopek.

1.4 Odstranjevanje topila in segrevanje

Moka, ki vsebuje heksan, je obdelana v opeka u za odstranjevanje topila s

posrednim segrevanjem in paro. Postopek odstranjevanja topila s segrevanjem

ima trojni u inek. Prvi , lo i topilo od moke, drugi , pove a hranilno vrednost

moke npr. z zmanj anjem vsebnosti glukozinolatov ali zaviralci tripsina, in tretji ,

zmanj uje tveganje biolo ke kontaminacije.

1.5 Su enje, ohlajanje, shranjevanje

Za stabilno posami no krmilo, ki je primerno za prevoz in shranjevanje, se moko

posu i in ohladi. Moke iz oljnih semen/plodov se obi ajno shranjujejo v silosih.

Na tej stopnji je pakiranje v vre ke omejeno na izjemne primere. Da se oljna

moka ne sprijema stene silosa, se obi ajno uporablja sredstvo proti sprijemanju

(med drugim so dodane mineralne gline). To je potrebno predvsem pri silosih, ki

dosegajo dolo ene vi ine. Sredstva proti sprijemanju morajo biti odobrena s

strani zakonodaje o krmi.

2) RAFINACIJA

Surova olja, pridobljena s stiskanjem in/ali ekstrakcijo, se v asih uporabljajo

neposredno za ivila in krmo, ve inoma pa se surova olja rafinira z

ve stopenjskim procesom.

Surova olja lahko vsebujejo snovi in elemente v sledeh, ki niso za eleni zaradi

okusa, videza in vonja ali pa motijo nadaljnjo predelavo. Te snovi in elementi v

sledeh so lahko delci semen, fosfatidi, ogljikovi hidrati, beljakovine ter sledi kovin,

pigmentov, voskov, produktov oksidacije ma obnih kislin, policikli nih

aromatskih ogljikovodikov in ostankov pesticidov.

Notranje specifikacije, ki jih je razvil sektor za olja in ma obe, dolo ajo, da

morajo surova olja izpolnjevati dolo ene kakovostne zahteve. Dejansko je to

klju ni korak pri zagotavljanju, da je pri uporabi postopka rafinacije te surovine

dokon no rafinirano olje primerno za prehrano ljudi.

Namen rafinacije u itnih olj in ma ob je odstraniti proste ma obne kisline in

druge snovi, hkrati pa ohraniti hranilno vrednost ter zagotoviti kakovost in

5

stabilnost kon nega proizvoda. Kemijska/alkalijska in fizikalna rafinacija se

izvajata v podobnih korakih, vendar pa se razlikujeta glede na na in

odstranjevanja prostih ma obnih kislin (glej spodaj).

2.1 Degumiranje

Surova olja, ki vsebujejo razmeroma visoke ravni fosfatidov, je mogo e

degumirati pred rafinacijo, s imer se odstrani ve ina fosfolipidnih spojin. Pri

postopku degumiranja se surovo olje obdela z omejeno koli ino vode in kislin, s

imer se fosfatidi navla ijo in odstranijo s centrifugiranjem. Po postopku

degumiranja se surovo olje posu i. Najbolj pogosto olje za degumiranje je sojino

olje. Moki se lahko dodajajo smole (ali surovi lecitini).

2.2 Nevtralizacija

Nevtralizacija alkalij zmanj a vsebnost naslednjih snovi: prostih ma obnih kislin,

produktov oksidacije prostih ma obnih kislin, ostanka beljakovin, ogljikovih

hidratov, sledi kovin in dela pigmentov.

Olje se obdela z alkalijsko raztopino (kavsti no sodo), ki reagira s prostimi

ma obnimi kislinami in jih pretvori v soli ma obnih kislin (milo). Iz me anice je

tako mogo e lo iti in posneti oljno komponento ma obnih kislin, ki plava na

vrhu plasti soli, alkalijske raztopine in drugih snovi. Ko je olje pripravljeno za

beljenje ali dezodoriranje, se spere z vodo, da se odstrani soli, alkalijsko

raztopino in druge snovi.

Spodnja plast soli in drugih snovi, ki se odstrani z olja, je me anica trdnih snovi

in majhne koli ine vode. Velik del sestavljajo soli ma obnih kislin, ki jih je

mogo e dodajati moki (pred segrevanjem, tipi ne vrednosti 1,5 %), ki se prodaja

proizvajalcem mil ali pa se kislinsko obdela (z veplovo kislino), da se iz nje

sprostijo proste ma obne kisline. Te se uporablja za krmljenje, pa tudi za

proizvodnjo mila in sve . Nevtralizacija kot na in odstranjevanja prostih

ma obnih kislin je edinstvena za kemijsko rafinacijo in se pri fizikalni rafinaciji

ne izvaja.

2.3 Vinterizacija

Vinterizacija je postopek, pri katerem voski kristalizirajo in se s filtracijo

odstranijo, s imer se prepre i motnost teko e frakcije pri hladnej ih

temperaturah. Diatomejska zemlja, ki se obi ajno uporablja kot filtrirno sredstvo,

je biogeni sedimentacijski mineral, iz katerega so s toplotno obdelavo

odstranjene organske komponente. Filtrski kola , ki ostane po filtraciji, je

sestavljen iz olja, voskov in filtrirnega sredstva. Filtrski kola se lahko vrne v

opeka in se doda moki (integrirani obrati za drobljenje/rafiniranje) ali pa se kot

tak proda kot posami no krmilo (samostojni obrat za rafiniranje). Izraz

vinterizacija (ang. winterization) se uporablja zato, ker so pred desetletji za enak

namen ta postopek izvajali tako, da so olje iz semen bomba a izpostavili zimskim

temperaturam. Postopek vinterizacije, ki za nadzor kristalizacije izkori a

temperaturo, se uporablja pri son ni nem in koruznem olju. Podoben postopek je

odstranjevanje voskov, ki se uporablja za i enje olj, ki vsebujejo sledove

komponent, ki povzro ajo motnost.

6

2.4 Beljenje

Namen beljenja (oziroma razbarvanja) je zmanj ati ravni pigmentov kot so

karotenoidi in klorofil, ta postopek pa odstrani tudi ostanke fosfatidov, mil, sledi

kovin, oksidacijskih produktov in beljakovin. Te komponente v sledeh motijo

nadaljnjo predelavo. Zmanj ajo kakovost kon nega proizvoda, zato se jih

odstranjuje z absorbcijo s pomo jo aktivirane gline in kremena. V integriranih

obratih za drobljenje/rafiniranje se uporabljena belilna zemlja vrne nazaj v moko.

Belilne zemlje, ki prihaja iz istih obratov za rafiniranje in/ali strjevanje, ki lahko

vsebuje nikelj, se ne vrne nazaj v posami no krmilo in se jo odstrani zunaj

krmnega sektorja. e so prisotni te ki policikli ni aromatski ogljikovodiki, se jih

odstrani s pomo jo aktivnega oglja. Koli ina teh absorbcijskih sredstev se

prilagodi tako, da se zagotovi odstranitev dolo enih snovi. Belilna glina, ki

vsebuje vse te snovi, se odstrani s filtracijo in se shrani zunaj krmnega sektorja.

2.5 Dezodorizacija

Dezodorizacija je postopek z vakuumsko parno destilacijo, ki odstrani razmeroma

nestanovitne komponente, ki v ma obah in oljih povzro ajo ne elen okus, barvo

in vonj. Postopek je mogo zaradi velikih razlik v nestanovitnosti teh ne elenih

snovi in trigliceridov.

Namen dezodorizacije v primeru, da predhodno ni bila izvedena kemijska

rafinacija, je zmanj ati raven prostih ma obnih kislin in odstraniti vonj,

neprimeren okus ter druge nestanovitne komponente, kot so pesticidi in lahki

policikli ni aromatski ogljikovodiki, s sredstvom za odstranjevanje. Previdno

izvajanje tega postopka izbolj a tudi stabilnost in barvo olja, pri tem pa ohrani

hranilno vrednost.

Postopek se glede na as zadr evanja v dezodorizatorju izvaja v vakuumu (0.5–

8 mbar) pri temperaturah od 180° do 270 °C z uporabo medija za

odstranjevanje, kot je para ali du ik, saj so snovi, ki povzro ajo vonj in okus,

obi ajno nestanovitne. Pogoje se prilagodi znotraj teh okvirjev glede na dolo ene

snovi, ki jih je treba odstraniti. Pri tem koraku se e dodatno odstrani beljakovine.

Previdna izvedba teh tirih korakov predelave zagotavlja, da imajo polno

rafinirana olja dobre organolepti ne in fizikalno-kemi ne lastnosti. Mera, do

katere se odstranijo beljakovine, je odlo ilnega pomena za odstranjevanje

alergenosti.

3) MODIFIKACIJE OLJ IN MA OB

3.1 Hidrogenacija

Hidrogenacija je postopek, s katerim se vodik doda neposredno v to ke

nenasi enosti ma obnih kislin. Namen hidrogenacije je ohraniti specifi ne

krivulje taljenja ali oksidativno stabilnost olja in ma obe z zmanj anjem tevila

nenasi enih dvojnih vezi v sistemu olja. Ker hidrogenacija pretvori nenasi ene

trigliceride v nasi ene, pretvori teko a olja v polteko o obliko, v kateri so

uporabnej a za dolo ene namene uporabe v prehrani.

Hidrogenacija nastane tako, da olje pri segrevanju in prisotnosti kovinskega

katalizatorja, npr. niklja, reagira z vodikovim plinom. Vhodno olje pri

hidrogenaciji mora biti isto, saj lahko ne isto e motijo postopek katalizacije.

Minimalne zahteva za kakovost olj, ki se uporabljajo v postopku hidrogenacije, so

nevtralizirana in beljena olja, nekateri predelovalci pa kot vhodna olja

uporabljajo celo polno rafinirana olja.

7

3.2 Interesterifikacija

Bolj o krivuljo taljenja sistema olja/ma obe je mogo e dose i z

interesterifikacijo, ki je opredeljena kot izmenjava ma obnih kislin iz razli nih

ma ob/olj na podlagi glicerola. Obstajata dva na ina interesterifikacije: kemi na

in encimska. Kemi na interesterifikacija ob prisotnosti osnovnih katalizatorjev,

kakr en je na primer natrijev metoksid, povzro i neselektivno ali naklju no

razporeditev ma obnih kislin. Interesterifikacija z uporabo imobilizirane lipaze

se v industriji pogosteje izvaja zaradi selektivne modifikacije polo aja ma obnih

kislin v trigliceridih.

Po hidrogenaciji ali interesterifikaciji gre izhodni proizvod v beljenje ( e je to

potrebno) in (ponovno) dezodoriranje.

3.3 Frakcioniranje

Postopek frakcioniranja je sestavljen iz odstranjevanja trdnih snovi z

nadzorovano kristalizacijo in separacijskimi tehnikami, ki vklju ujejo uporabo

topil ali suho predelavo. Suho frakcioniranje zajema vinterizacijo in tehnike

stiskanja ter je najbolj raz irjena oblika frakcioniranja. Temelji na razlikah med

tali i in topnosti trigliceridov, ki povzro ijo lo evanje oljnih frakcij.

3.4 Stiskanje je postopek frakcioniranja, ki se v asih uporablja za lo evanje

teko ih olj od trdnih ma ob. S tem postopkom se teko e olje s hidravli nim

stiskanjem ali vakuumsko filtracijo iztisne iz trdne frakcije. Postopek se

komercialno uporablja pri proizvodnji trdega masla in posebnih ma ob iz olj,

kakr na sta palmovo olje in olje iz palmovih ko ic.

Prikazi delovnega procesa spodaj predstavljajo naslednje glavne postopke:

- drobljenje,

- rafinacijo,

- nadaljnjo predelavo.

V prikazih delovnih procesov so pod rtana posebna posami na krmila. ivilski

proizvodi, kot so lecitini in rafinirana olja, niso pod rtani, eprav jih je mogo e

uporabiti tudi za krmo.

8

Prikaz delovnega procesa drobljenja oljnih semen

9

Prikaz delovnega procesa rafinacije

10

Prikaz delovnega procesa nadaljnje obdelave

11

d) Ocene tveganja

1. FEDIOL je dolo il za predmet ocene tveganja varnosti krme v verigi

naslednje polj ine:

• sojo,

• semena oljne ogr ice,

• son ni na semena,

• palmov plod in palmove ko ice,

• kokos.

2. FEDIOL je izvedel ocene tveganja varnosti krme v krmni verigi kot

sledi:

2.1. FEDIOL je za vsako oljno polj ino izdelal shematski prikaz, ki pokriva

naslednje elemente v krmni verigi: pridelavo polj ine, shranjevanje in

prevoz po etih oljnih semen ali oljnih plodov, njihovo predelavo v

razli na olja in z beljakovinami bogate proizvode ter shranjevanje in

kon no dostavo krmni industriji.

2.2. FEDIOL je za vsak element v verigi opisal dejavnike tveganja za varnost

krme, za katere se razumno lahko pri akuje, da se pojavijo na dolo eni

to ki v verigi, e se ne izvajajo nobeni varnostni ukrepi. Dejavnik

tveganja za varnost je biolo ko (B), kemijsko (K) ali fizikalno sredstvo

(F) v proizvodu ali stanje proizvoda, zaradi katerega proizvod kodljivo

vpliva na zdravje loveka ali ivali.

2.3. Pri elementih verige, ki pokrivajo poljedeljske dejavnosti, kot so

pridelava polj in, prevoz in shranjevanje po etih oljnih semen ali oljnih

plodov in su enje oljnih semen ter drobljenje oljnih plodov, so za nadzor

dejavnikov tveganja odgovorni nosilci dejavnosti, ki so dejavni v

dolo enem delu te verige. Iz tega razloga so bili dejavniki tveganja, ki

so se pojavili, le prepoznani, njihovo tveganje pa ni bilo nadalje

ocenjeno (brez ocene mo nosti in resnosti). Dejavniki tveganja, ki so

na teti v FEDIOL-ovih ocenah tveganja, pa bodo dovoljevali lokalnemu

nosilcu dejavnosti izvajanje potrebnih ukrepov. lani FEDIOL-a morajo

to verificirati v asu, ko so dejavni v teh verigah, toda nadzorni ukrepi

za te dejavnike tveganja bi s asoma lahko bili uporabljeni tudi na ravni

drobljenja ali rafinacije.

2.4. FEDIOL je za elemente v verigi, ki so neposredno vezani na strokovno

dejavnost lanov FEDIOL-a, to so drobljenje oljnih semen in rafinacija

olja ter njihovo shranjevanje in prevoz, za posamezen dejavnik tveganja

dolo il tveganje, kot sledi:

2.4.1. Na podlagi izku enj strokovnjakov, ki so ocenjevali, je mo nost

pojavitve dejavnika tveganja ali „mo nost“ ozna ena kot zelo

majhna, majhna, srednja ali velika. Te razrede mo nosti je

mogo e kvantificirati, kot sledi:

• zelo majhna: dejavnik tveganja se nikoli ni pojavil, vendar se

lahko pojavi,

• majhna: dejavnik tveganja se lahko pojavi enkrat v petih letih,

• srednja: dejavnik tveganja se lahko pojavi enkrat na leto,

• velika: dejavnik tveganja se lahko pojavi pogosteje kot enkrat

na leto.

12

2.4.2. Resnost mora biti odvisna od tveganja molekule/snovi za zdravje

ivali ali loveka. Deli se na:

• majhno: majhne po kodbe, rahla bolezen,

• srednje: precej nje po kodbe ali bolezen, s takoj njim

u inkom ali u inkom na dolgi rok,

• veliko: usoden u inek, resne po kodbe ali bolezen, s

takoj njim u inkom ali u inkom na dolgi rok.

2.5. Tveganja so kvalificirali po naslednji tabeli:

Resnost majhna srednja velika

Mo nost

zelo majhna 1 1 2

majhna 1 2 3

srednja 2 3 4

velika 3 4 4

2.6. Utemeljili so oceno tveganja.

2.7. Preverili so, ali so zakonodaja EU ali strokovni standardi, denimo FEDIOL-

ovi ali FOSFA-tovi, postavili omejitve za dolo en dejavnik tveganja in e

so, so jih na teli.

2.8. Oblikovali so nadzorne ukrepe na podlagi spodnje tabele:

Razred

tveganja

Ukrep

1 Nadzorni ukrepi niso potrebni.

2 Nadzorni ukrepi niso potrebni, vendar se redno

preverja, ali so potrebni.

3 Tveganje je treba nadzorovati s splo no verificiranimi

ukrepi, kot so dobre prakse dejavnosti (prerekvizitni

program ali PRP).

4 Tveganje je treba nadzorovati z ukrepom, ki je bil

posebej oblikovan za nadzor prav tega tveganja

(KKT).

2.9. Pakiranje blaga je zunaj obsega te metodologije za oceno analiz

varnostnega tveganja v verigi. Prevoz po iljk iz obrata je prav tako zunaj

obsega te metodologije.

3. Ocene varnostnega tveganja krmnih verig za sojo, semena oljne ogr ice,

son ni na semena, palmovo olje/olje iz palmovih ko ic in kokosovo olje so

prilo ene spodaj, na voljo pa so tudi na FEDIOL-ovem spletnem mestu:

www.fediol.be/5/index9.php.

Kot je opisano zgoraj, je vsaka ocena tveganja sestavljena iz naslednjih enot:

• shematskega prikaza celotne oskrbovalne verige,

• podatkovnih listov, ki obravnavajo tveganja po korakih v oskrbovalni verigi,

to so pridelava, su enje, drobljenje, rafinacija, shranjevanje in prevoz.

13

Pri podatkovnih listih za shranjevanje in prevoz pri verigah za son ni na

semena, semena oljne ogr ice, palmove plodove (/ko ice) in kokos, glej

liste za sojo.

4. FEDIOL je nepomembne dejavnike tveganja obdelal v posebnem

dokumentu.

Dolo en kontaminant ima lahko EU-zakonsko omejitev uporabe pri oljnih ali

ma obnih ali beljakovinskih proizvodih, vendar v praksi ne predstavlja

dejavnika tveganja za ta proizvod. Kontaminanti, za katere to velja, so na teti

v posebnem dokumentu (dokument „Pomisleki“) na naslednji strani.

5. FEDIOL bo ocenjeval ocene varnosti krme v verigah proizvodov iz

oljnih semen in plodov na letni ravni.

14

POMISLEKI O NEVKLJU ITVI DOLO ENIH KONTAMINANTOV V FEDIOL-

OVE OCENE TVEGANJA PREHRANJEVALNIH IN KRMNIH VERIG

FEDIOL-ove ocene varnostnega tveganja v prehranjevalnih in krmnih verigah

(www.fediol.be/index9.php) prikazujejo, kako nadzorovati dejavnike tveganja, ki

se lahko pojavijo v verigah ivilskih in krmnih proizvodov iz oljnih semen in oljnih

plodov. EU-zakonske omejitve kontaminantov lahko veljajo za nekatere izmed

teh proizvodov, ki pa v praksi ne predstavljajo dejavnikov tveganja za te

proizvode. Na teti so spodaj.

1) VERIGA PROIZVODOV IZ OLJNIH SEMEN

Dioksinom podobni PCB: Dioksinom podobni PCB (Uredba 1881/2006 in

Direktiva 2002/32) veljajo za snovi z zelo majhnim tveganjem za rafinirana

olja iz semen, saj se v teh proizvodih najdene koli ine gibljejo okoli mejne

vrednosti zaznavnosti.

Te ke kovine: arzen, svinec, kadmij in ivo srebro (Uredba

1881/2006 in Direktiva 2002/32). Koli ine, ki bi presegale zakonske

omejitve za te kontaminante, niso bile nikoli zaznane.

Heksan: Direktiva Sveta 88/344/EGS o topilih za ekstrakcijo, ki se

uporabljajo v proizvodnji ivil in ivilskih sestavin, omejuje koli ino heksana v

oljih in ma obah. Heksan je prisoten v surovem olju, vendar pa med

rafinacijo iz tega olja izpari.

Drugi kontaminanti iz Uredbe 1881/2006 in Direktive 2002/32 z

izjemo tistih, ki so omenjeni zgoraj, veljajo za nepomembne v zvezi z

verigami proizvodov iz oljnih semen za uporabo v ivilih in krmi.

2) VERIGA PROIZVODOV IZ PALMOVEGA OLJA IN OLJA IZ PALMOVIH

KO IC TER KOKOSOVEGA OLJA

Dioksinom podobni PCB: Dioksinom podobni PCB (Uredba 1881/2006 in

Direktiva 2002/32) veljajo za snovi z zelo majhnim tveganjem za rafinirana

tropska olja, saj se v teh proizvodih najdene koli ine gibljejo okoli mejne

vrednosti zaznavnosti.

Te ke kovine (Uredba 1881/2006 in Direktiva 2002/32). Koli ine, ki bi

presegale zakonske omejitve za te kontaminante, niso bile nikoli zaznane.

Drugi kontaminanti iz Uredbe 1881/2006 in Direktive 2002/32 z

izjemo tistih, ki so omenjeni zgoraj, veljajo za nepomembne v zvezi z

verigami tropskih oljnih proizvodov za uporabo v ivilih in krmi.

* * *


KRMA Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode

1. Pridelava soje*

DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED

TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV

ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI

POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE

Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov

nad MVO-jem

K Dr ave izvoznice za sojo (ZDA, Brazilija, Argentina in Paragvaj) uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere

snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Redno spremljanje pesticidov pri soji ka e, da

vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v

prilogah.

Fitotoksini K Soja lahko vsebuje plevel. Direktiva 2002/32/ES omejuje najve jo dovoljeno vsebnost toksi nih semen plevela.

Kot nadzorni ukrep se priporo a vizualni pregled sojinih zrn.

* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.

17

Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode

2. Su enje soje na ravni primarne pridelave*



ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI

POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE

Kontaminanti, ki jih povzro a su enje

- dioksin K Se iganje odpadkov lahko povzro i nastajanje dioksinov.

Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem sojinem olju, ki so ni je od mejne vrednosti

zaznavnosti.

Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in

zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).

Dobre proizvodne prakse priporo ajo uporabo goriv, pri katerih

ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.

V primeru neposrednega segrevanja

je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da postopki su enja in segrevanja ne povzro ajo povi anih

ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju za gorivo ne uporabljati odpadnih proizvodov.

Posami na krmila, ki so pridobljena iz soje, morajo biti skladna z omejitvami za dioksin in dioksinu podobne PCB, navedene v Direktivi

2002/32/ES.


18


3. Drobljenje soje (splo no)





Toksini iz materialov za zatiranje kodljivcev

K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.

Uporabiti je treba program zatiranja kodljivcev, ki je

primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.

Toksi ne komponente iz heksana

K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.

Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih semen.

Uporabiti je treba heksan, ki je primeren za ivila.

Hidravli na olja in maziva iz opreme

K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.

Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje

kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije

proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni

program lahko vklju uje

evidentiranje uporabljenih koli in.

Tujki, kot so steklo, les, kovine itd.

F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.

19


3.1 Proizvodnja surovega olja





Mineralna olja iz neuspe ne rekuperacije

K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da

pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja dobro rekuperacijo.

Mineralna olja iz rekuperacije morajo biti primerna za ivila.

Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji, ki niso primerna za ivila, in

to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni

program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.

Nizozemska meja DPP za K (10–40) pri oljih je

400 mg/kg.

Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,

fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje

uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane

zagotovljena.

Ostanki pesticidov za

neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32

K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko

prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da

ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.

Direktiva 2002/32/ES

postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.

Heksan, ki ostane v surovem olju po rekuperaciji

K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja in rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi heksana.

Omejitev plameni a FOSFA pri 121 °C.

Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to

potrebno v zvezi z varnostjo krme.

20


3.2 Proizvodnja sojine moke





Dioksin iz sredstva proti sprijemanju

K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo

dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.

Uredba 2439/1999/ES predpisuje merila kakovosti za

sredstva proti sprijemanju.

Kupiti sredstvo proti sprijemanju, ki je primerno za

ivila.

Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo,

od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je

priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.

FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.

Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo, kot so i enje zbiralnikov prahu in hladilnikov,

prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v silosih, usposabljanje osebja.

Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav salmonele v njihovih proizvodih do

najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s prostovoljnimi ukrepi e

sama vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od

uvedbe FEDIOL-ovega kodeksa DPP za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993

(ki jo nadomestijo te smernice) je bil narejen precej en napredek.

Dioksin iz uporabljene belilne zemlje

K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu

rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na

1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne

pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom

podobnih PCB 1,5 ng/kg

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki

so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo

olja.

Tveganje velja samo za integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.

21

(WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Ostanki heksana K Velika Majhna 3 PRP Ostanki heksana so prisotni v mokah iz oljnih semen.

ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo

ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.

Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji sojine moke.

Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda

med proizvodnjo krme primerne kakovosti.

Uporabiti vodo primerne kakovosti.

*http://www.fediol.be/5/index2.php

3.3 Separacija lupin od sojinih zrn




POGODBENI POGOJI

NADZORNI UKREP OPOMBE

Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in

vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala

ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.


Uporabiti preventivne ukrepe, ki so na teti v FEDIOL-ovem Kodeksu dobrih praks za

nadzor salmonele v drobilnicah.


22


4. Rafinacija







Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje

kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije

proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni

program lahko vklju uje

evidentiranje uporabljenih koli in.

Nizozemske standardne meje DPP omejujejo

vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah

(/destilatih) do 3000 mg/kg.

istila in kemikalije za bojlerje

K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo kemikalij za bojlerje) pridejo v stik s proizvodom.

istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za

uporabo v ivilski industriji.

Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije. Uporabiti pitno vodo.

Pomo na tehnolo ka sredstva

(alkalijska raztopina, kisline)

K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.

Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v

neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za uporabo za ivila.

Tujki F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.

Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz opreme

K Srednja Velika 4 KKT lani FEDIOL-a e vedno lahko uporabljajo THF-je.

Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom dobrih praks o segrevanju ivilskih olj med predelavo uporaba THF-jev ni

dovoljena*.

Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija

proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.


23


4.1 Proizvodnja rafiniranega sojinega olja



ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI


Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja.

Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega

izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).

FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno

mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev,

ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih

praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.




Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v

predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.

Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32

K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji

dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.

Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.


24


4.2 Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov sojinih ma obnih kislin





Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki

presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Brez namenskega dodajanja sojinih

destilatov.

Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja.

Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega

izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).

FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno

mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev,

ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih

praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.




Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v

predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.


K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji

dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.


Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.


25


4.3

Kemijska rafinacija: proizvodnja sojinih (soli) ma obnih kislin brez destilatov





Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki

herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov

ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo

faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.

Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU

2002/32

K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo

majhne. Uporaba endosulfata je pri soji dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.


26


4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja sojinih destilatov





Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo

zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo

uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne

in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na

voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.

Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se

dioksini zgostijo v destilate.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto

dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne

pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.



olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo

uporabljati za namene krme.

Ostanki pesticidov nad

MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov

pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa se med kemijsko rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke

pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.

Glej zgoraj pod „Splo no“.

Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu,

kot so na teti v Direktivi EU 2002/32

K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so

mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Med rafinacijo se lahko del endosulfata pojavi v destilatu.



Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.


27


A. Shranjevanje in prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen





Toksini iz materialov za zatiranje kodljivcev

K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.

Uporabiti je treba program zatiranja kodljivcev, ki je

primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.


nad MVO-jem

K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih semen uporabljajo pozitivne sezname za

uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen, kot so na primer son ni na.

Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah tega

predpisa.

Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati pravilno in to uporabo

dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so ravni ostankov pesticidov,

ki so uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z zakonodajo EU.

Kontaminacija s predhodnim tovorom med

prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim

olnom ali ladjo

K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so

namenjena za prevoz hrane ali krme.

Podjetja za prevoz morajo pred natovarjanjem o istiti

vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.

Kontaminacija s predhodnim tovorom med shranjevanjem

K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z mikotoksini, ki so jih vsebovali predhodni tovori.

Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred uporabo o istiti ter pred

uporabo preveriti, da so isti.

Sredstvo proti pra enju za sojo

K Srednja Majhna 2 ZDA za prepre evanje pra enja dovoljuje pr enje belih olj (parafinov) po soji z dovoljeno vsebnostjo do 200 ppm. Parafin je razmeroma drago sredstvo za prepre evanje pra enja. V

Ju ni Ameriki uporabljajo sojino olje.

28


B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov

za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil


TVEGANJA

PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI

STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE

Kontaminacija predhodnega

tovora

- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni

K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih.

FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za

ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.

- ladje za obalno plovbo s cisternami

K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo

mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj

nje*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna

sredstva in obloge v cisternah.

Kontaminacija s istili

- cisterne, elezni ke cisterne in

tovorni olni

K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih postajah,

ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.

Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo

kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso

primerne za ivila.

FEDIOL-ov Kodeks

delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in

olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.

- ladje za obalno plovbo s

cisternami

K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za

obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za

prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.

Izbrane istilne postaje morajo

uporabljati sistem HACCP. Pred natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.


29



za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil (nadaljevanje)

DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN

JA PRP ali KKT UTEMELJITEV



Segrevanje ali hlajenje

teko in opreme

- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz

nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).



- elezni ke cisterne, tovorni olni in ladje za obalno plovbo

K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je

zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla

(FEDIOL). e se uporabljajo grelne teko ine,

mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah

in ustrezno analizo, e je to potrebno.

Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem

pod streho.

Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v

FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za

neposredno uporabo pri ivilih*.


30


C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov

in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil






tovora

K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko

uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.

Cisterne in tovorni olni, ki

niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.

Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi

na istem mestu.

Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.

FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz

razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre

prakse za i enje cistern.

Segrevanje ali hlajenje

teko in zavrnjene opreme

- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo

spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.

- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi

razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja

zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.

Priporo a se uporaba vro e vode ali pare.

Tujki F Majhna Srednja 2

Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.

Prepre iti me anje.

31


D. Shranjevanje





Kontaminacija zaradi pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )

K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi

rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med

prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.

Terminali v EU, ki shranjujejo olja in ma obe za uporabo v

prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).

Podjetja za shranjevanje morajo upo tevati pravila EU

vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.

Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi

rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski

industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena

skladi a za rastlinsko olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.

istila morajo biti primerna za uporabo v ivilski industriji.

Grelne teko ine iz zavrnjene opreme

K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se

uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti

dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.

Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.

32


E. Prevoz s prekooceanko





Kontaminacija med prevozom

- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v cisternah ali ceveh

K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo imeti absolutno najni jo mero neposredno

predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004) zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim

prevozom olj in ma ob. FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in

ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*. EU ni uredila pomorskega prevoza olj

in ma ob za krmo.

Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki preveriti,

ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo

nadzorniki preveriti ladijski dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.

Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in raztovarjanju.

- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo

dobro prakso.

Preveriti ladijski dnevnik.


K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost

pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih

neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.


Hidravli na olja iz prenosnih rpalk

K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja iz prenosnih rpalk so lahko toksi na.

Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega motorja od

rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.

Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s rpalko, dovoljujejo

ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.


34

KRMA

Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode

1. Pridelava semen oljne ogr ice*




POGODBENI POGOJI




K Tretje dr ave izvoznice za semena oljne ogr ice uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri

katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov.

V semenih oljne ogr ice, ki izvirajo iz vla nih podro ij, je lahko vsebnost fungicidov visoka.

Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z

MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.

Fitotoksini K Ogr i no olje lahko vsebuje plevel. Direktiva 2002/32/ES omejuje najve jo dovoljeno vsebnost

toksi nih semen plevela.

Vizualni pregled semen oljne ogr ice.


35


2. Su enje semen oljne ogr ice na ravni primarne pridelave*





Kontaminanti, ki jih

povzro a su enje

- dioksin K Se iganje odpadkov lahko

povzro i nastajanje dioksinov. Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem ogr i nem olju, ki

so ni je od mejne vrednosti zaznavnosti.

Kodeks dobrih praks za

prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi

PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).

Dobre proizvodne prakse

priporo ajo uporabo goriv, pri katerih ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.

V primeru neposrednega segrevanja je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da postopki su enja in

segrevanja ne povzro ajo povi anih ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju za gorivo ne uporabljati

odpadnih proizvodov.


36


3. Drobljenje semen oljne ogr ice





Toksini iz materialov za

zatiranje kodljivcev

K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih

zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.

Uporabiti je treba program

zatiranja kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.



Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih

semen.


Hidravli na olja in maziva iz

zavrnjene opreme

K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva

lahko vsebujejo toksi ne komponente.

Prerekvizitni program mora

zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to,

da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni

program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.



37







Mineralna olja iz neuspe ne

rekuperacije

K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko

vsebuje toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja

dobro rekuperacijo.

Mineralna olja iz rekuperacije

morajo biti primerna za ivila. Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji,

ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila,

minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.

Nizozemska meja DPP za K

(10–40) v oljih je 400 mg/kg.



K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne

ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke

pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri

tem varnost hrane zagotovljena.


K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem

ogr i nem olju, zelo majhne.


Heksan, ki ostane v

surovem olju po rekuperaciji

K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja

in rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi

heksana.

Omejitev plameni a FOSFA

pri 121 °C.

Upo tevati prevozne

predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.

38


3.2 Proizvodnja ogr i ne poga e in moke





Dioksin iz sredstva proti

sprijemanju

K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so

mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.

Uredba 2439/1999/ES

predpisuje merila kakovosti za sredstva proti sprijemanju.

Kupiti sredstvo proti

sprijemanju, ki je primerno za ivila.

Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki

kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od

proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala

ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v

prehranjevalno verigo.

FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v

drobilnicah*.

Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo,

kot so i enje zbiralnikov prahu in hladilnikov, prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v

silosih, usposabljanje osebja.

Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav

salmonele v njihovih proizvodih do najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s

prostovoljnimi ukrepi e sama vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od uvedbe

FEDIOL-ovega kodeksa DPP za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993 (ki jo nadomestijo te smernice) je

bil narejen precej en napredek.

Dioksin iz uporabljene belilne zemlje

K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75

ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-

PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne

pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom

podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem

kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.

Tveganje velja samo za integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.

39


ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e

meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.

Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji ogr i ne moke.

Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda med proizvodnjo krme

primerne kakovosti.


* http://www.fediol.be/5/index2.php

40


4. Rafinacija



ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI

STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI


Hidravli na olja in maziva iz zavrnjene opreme


Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna

za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje

uporabljenih koli in.

Nizozemske standardne meje DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v

oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah (/destilatih) do 3000 mg/kg.

istila in kemikalije za

bojlerje

K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo

kemikalij za bojlerje) pridejo v stik s proizvodom.

istila, ki se uporabljajo v proizvodnem

sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.

Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije.

Uporabiti pitno vodo.

Pomo na tehnolo ka sredstva (alkalijska raztopina,

kisline)


Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za uporabo za ivila.

Tujki, kot so steklo, les,

kovine itd.

F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.

Grelne teko ine (Thermal

heating fluids – THF) iz zavrnjene opreme

K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja

v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.

Skladno s FEDIOL-

ovim Kodeksom dobrih praks o segrevanju ivilskih olj med

predelavo uporaba

THF-jev ni dovoljena.

Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V

nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.


41


4.1 Proizvodnja rafiniranega ogr i nega olja





Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z

dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje

vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter

dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih

praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih

PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Pridobiti sve o belilno zemljo

od dobaviteljev, ki izpolnjujejo FEDIOL-ove specifikacije za sve o belilno zemljo.


nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo

znotraj zakonskih omejitev.

Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v

predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane zagotovljena.


K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo

majhne.


Mikrobiolo ka

kontaminacija

B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost

vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.


42


4.2

Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov ogr i nih ma obnih kislin





Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za

ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali

drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Brez namenskega dodajanja

ogr i nih destilatov.

Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven

doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75

ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).

FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki

upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.



olja.



K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne

ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba

dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa

so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo majhne.

Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v

krmilih.



43


4.3

Kemijska rafinacija: proizvodnja ogr i nih (soli) ma obnih kislin brez destilatov







K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov

pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve

za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost

krme zagotovljena.



K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so

lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo majhne.

Direktiva 2002/32/ES postavlja meje

za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.

44


4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja ogr i nih destilatov





Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko

omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz

rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni

dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.

Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna

zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem

krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-

PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne

zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot

najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so

na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.

Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa

se med kemijsko rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane

proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



2002/32

K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem

ogr i nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilatu med rafinacijo.


Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske

rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.


45















K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za

razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih semen uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere

snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen, kot so na primer

son ni na.

Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z

MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah tega predpisa.

Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati pravilno in to

uporabo dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so ravni ostankov pesticidov, ki so

uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z zakonodajo EU.

Kontaminacija s

predhodnim tovorom med prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim

olnom ali prekooceanko

K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz

oljnih semen praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so namenjena za prevoz hrane ali krme.

Podjetja za prevoz morajo

pred natovarjanjem o istiti vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.


shranjevanjem

K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z

mikotoksini, ki so jih vsebovali predhodni tovori.

Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred uporabo

o istiti ter pred uporabo preveriti, da so isti.

46








Kontaminacija predhodnega tovora


K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih.

FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za

neposredno uporabo pri ivilih*.



K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi

proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.




K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na

istem mestu.

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja

in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.

Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je

primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso primerne za ivila.

FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni

prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno

uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.


K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali

ivila.

Izbrane istilne postaje morajo uporabljati sistem HACCP. Pred

natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.


47








Segrevanje ali hlajenje teko in opreme

- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).



K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi


Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla

(FEDIOL). e se uporabljajo grelne teko ine,

mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto

izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.

Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati

polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.

Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –

zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.


48






ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI




tovora



Cisterne in tovorni olni, ki niso

namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.

Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na

istem mestu.


FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v

cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za

i enje cistern.

Segrevanje ali hlajenje teko in zavrnjene opreme

- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane.

Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.

- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo

med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto




Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava

pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.

Prepre iti me anje.

49


D. Shranjevanje





Kontaminacija zaradi

pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba

neustreznih sti i )

K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki

shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega

predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.

Terminali v EU, ki

shranjujejo olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t.

852/2004).

Podjetja za shranjevanje morajo

upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.

Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska

olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko

olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.



K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih

teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto



51

KRMA

Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode

1. Pridelava son ni nih semen*




POGODBENI POGOJI




K Tretje dr ave izvoznice za son ni na semena (Argentina, Mad arska itd.) uporabljajo

pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko

zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Pri son ni nih semenih se zdi uporaba pesticidov po etvi bolj kriti na kot uporaba

pesticidov pred etvijo.

Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z



52


2. Su enje son ni nih semen na ravni primarne pridelave*






- dioksin K Se iganje odpadkov lahko povzro i nastajanje dioksinov. Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem son ni nem olju, ki

so ni je od mejne vrednosti zaznavnosti.

Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in

krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).

Dobre proizvodne prakse priporo ajo uporabo goriv, pri katerih ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.

V primeru neposrednega segrevanja je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da

postopki su enja in segrevanja ne povzro ajo povi anih ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju

za gorivo ne uporabljati odpadnih proizvodov.


53


3. Drobljenje son ni nih semen









Uporabiti je treba program zatiranja

kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.



Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih semen.




Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji

proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in

mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.



54







Mineralna olja iz neuspe ne

rekuperacije

K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje

toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja dobro rekuperacijo.

Mineralna olja iz rekuperacije

morajo biti primerna za ivila. Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji,

ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila,


Nizozemske standardne meje

DPP omejujejo vsebnost za K (10-40) v son ni nem olju in stranskih proizvodih rafinacije do 1000 mg/kg.



K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih

ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Politika MVO je v tretjih dr avah

druga na od politike EU glede MVO.

Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke

pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri

tem varnost hrane zagotovljena. Pogodba FEDIOL za nabavo son ni nih semen z obmo ja

rnega morja (vsebuje klavzulo o skladnosti z zakonodajo EU glede MVO).

Preveriti vhodne snovi (odvisno od izvora).


2002/32


son ni nem olju, zelo majhne.


Heksan, ki ostane v

surovem olju po rekuperaciji

K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja in

rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi heksana.

Omejitev plameni a FOSFA

pri 121 °C.

Upo tevati prevozne

predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.

55


3.2 Pridelava moke iz son ni nih semen





Dioksin iz sredstva proti sprijemanju

K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.

Uredba 2439/1999/ES predpisuje merila kakovosti za sredstva proti sprijemanju.

Kupiti sredstvo proti sprijemanju, ki je primerno za ivila.

Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je

iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri

zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih

lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.


Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo, kot so i enje zbiralnikov

prahu in hladilnikov, prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v silosih, usposabljanje osebja.

Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav salmonele v njihovih

proizvodih do najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s prostovoljnimi ukrepi e sama

vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od uvedbe FEDIOL-ovega kodeksa DPP

za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993 (ki jo nadomestijo te smernice) je bil narejen precej en

napredek.

Dioksin iz uporabljene

belilne zemlje

K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora

in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.


vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in

omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).

FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje

za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg


Kupiti sve o belilno zemljo od

dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o

nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.

Tveganje velja samo za

integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.

56


ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e

meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.

Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji son ni ne moke.

Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda med proizvodnjo krme

primerne kakovosti.



57


3.3 Separacija lupin od son ni nih semen





Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri

mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no

potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je

priznana kot ena od mo nih poti, prek

katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.

FEDIOL-ov Kodeks dobrih

praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.

Uporabiti preventivne ukrepe,

ki so na teti v FEDIOL-ovem Kodeksu dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah.

58


4. Rafinacija






zavrnjene opreme



Prerekvizitni program mora zagotavljati

izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi

olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.


DPP omejujejo vsebnost za K (10-40) v son ni nem olju in stranskih proizvodih rafinacije do 1000 mg/kg.


K Srednja Srednja 3 PRP istila in kemikalije za bojlerje lahko pridejo v stik s

proizvodom.

istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in

kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.

Kontaminirana voda K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja za i enje in v segreti obliki za destilacijo.



kisline)


Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za

uporabo za ivila.

Tujki, kot so steklo, les,

kovine itd.

F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.


heating fluids – THF) iz zavrnjene opreme

K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko

uporablja v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.

Skladno s FEDIOL-ovim

Kodeksom dobrih praks o segrevanju u itnih olj med predelavo* uporaba THF-jev ni dovoljena.

Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali

paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.


59


4.1 Proizvodnja rafiniranega son ni nega olja







Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in

omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za

nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo

vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so

na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.


K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo

znotraj zakonskih omejitev. Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ob neupo tevanju MVO-jev

ostanejo v son ni nih semenih in stranskih proizvodih rafinacije, razen e ostanki med rafinacijo niso popolnoma

odstranjeni iz surovega olja.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost

krme zagotovljena.

V primeru, da koli ina ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti krme.


2002/32

K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi

jih na li v surovem son ni nem olju, zelo majhne.


Mikrobiolo ka kontaminacija

B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.


60


4.2

Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov son ni nih ma obnih kislin





Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne

smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Brez namenskega dodajanja son ni nih destilatov.



Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-

PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).

FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom

podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove

specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne

zemlje za rafinacijo olja.


nad MVO-jem

K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih

omejitev. Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ostanejo v son ni nih semenih in stranskih proizvodih rafinacije in

presegajo MVO-je.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri

tem varnost krme zagotovljena.

V primeru, da koli ina ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti

krme.



K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so

lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem son ni nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v ma obno kislino

destilata med rafinacijo.

Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za

tevilne ostanke pesticidov v krmilih.

Neustrezni proizvodi se ne

smejo uporabljati za krmila.


61


4.3

Kemijska rafinacija: proizvodnja son ni nih (soli) ma obnih kislin brez destilatov







K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov

pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.

Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ostanejo v son ni nih semenih in stranskih

proizvodih rafinacije in presegajo MVO-je.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve

za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost

krme zagotovljena.

V primeru, da koli ina

ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti krme.



son ni nem olju, zelo majhne.


.

62


4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja son ni nih destilatov





Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih

snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za

namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi,

se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.

Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z

dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost

dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5

ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za

rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.


dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje

za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za

namene krme.

Ostanki pesticidov nad MVO-

jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov

pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa se med kemijsko

rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za

ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



2002/32


son ni nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v ma obno kislino destilata med rafinacijo.




• http://www.fediol.be/5/index2.php

63

Ocena tveganja v verigi za moko iz son ni nih semen in oljne proizvode








K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko

pristanejo v prehranjevalni verigi.





K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih

semen uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen,

kot so na primer son ni na.

Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-

ji, ki so dolo eni v prilogah tega predpisa.

Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati

pravilno in to uporabo dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so

ravni ostankov pesticidov, ki so uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z

zakonodajo EU.

Kontaminacija s

predhodnim tovorom med prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim

olnom ali prekooceanko

K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen

praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so namenjena za prevoz hrane ali krme.

Podjetja za prevoz morajo

pred natovarjanjem o istiti vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.


shranjevanjem

K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z mikotoksini, ki so jih vsebovali

predhodni tovori.

Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred

uporabo o istiti ter pred uporabo preveriti, da so isti.

64





TVEGANJA






K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih

cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse

za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za

predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.


cisternami

K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami

za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod,

ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.



Preveriti predhodni tovor s pomo jo

FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.



tovorni olni

K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih

postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.

Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo

kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso

primerne za ivila.

FEDIOL-ov Kodeks

delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in

olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.


cisternami

K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da

ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.






65









- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s

spiralami).


- elezni ke cisterne, tovorni

olni in ladje za obalno plovbo

K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo

toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja

grelnih teko in v proizvod majhna.

Grelne spirale elezni kih cistern

morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti


Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati

polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.

Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –



66









K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot

so na primer petrokemikalije.

Cisterne in tovorni olni, ki niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo

prestati validacijski postopek i enja.

Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi

na istem mestu.


FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za

ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.


- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz

motorja skozi sistem z dvojno steno.

- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne

grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod

majhna.

e se uporabljajo grelne

teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to

potrebno.

Priporo a se uporaba vro e vode

ali pare.


Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora.

Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.

Prepre iti me anje.

67


D. Shranjevanje






pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )

K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za

terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v

cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje

rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.

Terminali v EU, ki shranjujejo

olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).

Podjetja za shranjevanje

morajo upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.

Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki

so primerna za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko

olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.



K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih

temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.




68








- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v

cisternah ali ceveh

K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo imeti

absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih

neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004) zahteva, da

je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih

tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob. FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za


EU ni uredila pomorskega prevoza olj in ma ob za krmo.

Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki

preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki preveriti ladijski

dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.

Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in raztovarjanju.

- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo dobro prakso.



heating fluids – THF) iz opreme

K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo

toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih

teko in v proizvod majhna.



potrebno.

Priporo a se ogrevanje z vodo

ali paro.



Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega motorja od rpalke. e teh ni, je

treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.

Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje

hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.

http://www.fediol.be/5/index2.php

70

KRMA

Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palme in olja palmovih ko ic

1. Pridelava palmovih plodov*

DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST* RAZRED



POGODBENI POGOJI




K Dr ave izvoznice za palmovo olje (Indonezija, Malezija in druge) uporabljajo pozitivne

sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si

nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Do sedaj pesticidi

niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.

Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z



71


2. Proizvodnja surovega olja*





Kemikalije za bojlerje K Pove ano tveganje v obratih,

ki nimajo dobrih proizvodnih praks.

Para (s kemikalijami za bojlerje), ki pride v

neposreden stik s proizovodom, mora biti primerna za uporabo v ivilski industriji.


nad MVO-jem

K Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene

pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane

zagotovljena.


2002/32

K Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi

jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.


Recikliranje kontaminiranih ma ob iz lovilcev ma ob v odpadni vodi

K Odpadna voda je lahko kemi no kontaminirana.

Ma oba iz lovilcev ma obe v odpadni vodi ne sme biti reciklirana za uporabo v prehrani.

Hidravli no olje in maziva iz opreme

K Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.

Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje

kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.

Nizozemska meja DPP za K (10–40) v oljih je 400 mg/kg.

Tujki F Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.


72


3. Rafinacija






opreme



Prerekvizitni program mora zagotavljati

izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi

olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.


DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah (/destilatih) do 3000

mg/kg. Vendar pa nizozemske standardne meje DPP za surovo palmovo olje, ki se neposredno uporablja za

krmo (brez rafinacije), omejujejo vsebnost ogljikovodikov (C10–C24), prera unano v plinsko olje, na

25 mg/kg.

istila in kemikalije za

bojlerje

K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo

kemikalij za bojlerje) lahko pridejo v stik s proizvodom.

istila, ki se uporabljajo v proizvodnem

sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.




kisline)


Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za

uporabo za ivila.


Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz

opreme

K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja v podjetjih, ki

niso lani FEDIOL-a.

Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom dobrih praks o

segrevanju u itnih olj med predelavo uporaba THF-jev ni dovoljena.

Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V nasprotnem primeru mora

nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.

73

Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic

3.1 Pridelava rafiniranega palmovega olja in olja iz palmovih ko ic





Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter

dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih

praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih

PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih

sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.


nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane

proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.


K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic,

zelo majhne.


Mikrobiolo ka

kontaminacija

B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost

vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.


74


3.2

Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov palmovih ma obnih kislin in ma obnih kislin iz palmovih ko ic





Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih

snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva

2002/32/ES).

Brez namenskega dodajanja kokosovih destilatov.

Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialen vir dioksinske

kontaminacije sta odlaganje v okolje in belilna zemlja. Ta dioksin se med fizikalno destilacijo lahko prenese na

destilate ma obnih kislin.


dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB

na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks

za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg


To tveganje je mogo e

upravljati s: - pozitivnim spro anjem serije ali - filtriranjem dioksina z

aktivnim ogljem. Kupiti sve o belilno zemljo od






Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene

pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.


K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v palmovem olju ali

olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.




75


3.3

Kemijska rafinacija: pridelava (soli) ma obnih kislin iz palmovega olja ali olja iz palmovih ko ic (brez destilata)






nad MVO-jem


Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za

dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju.

Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.

Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne

ostanke pesticidov v krmilih.

76


3.4

Kemijska rafinacija: proizvodnja destilatov palmovih ma obnih kislin in ma obnih kislin iz palmovih ko ic





Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko

krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za

ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske

rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske

rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in

ostanke pesticidov upo tevane.

Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v

destilate.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina

ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za

nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-

PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o

nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske




Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri

tem varnost krme zagotovljena.



2002/32


palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilate med rafinacijo.





77


4.

Lo evanje surovega in rafiniranega olja z vodo, toploto in tlakom ter posledi no frakcijsko destilacijo za proizvodnjo istih ma obnih kislin*





Dioksin iz belilne zemlje K Potencialni vir kontaminacije z

dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–

3 %.




za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj**, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-

PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Neustrezni proizvodi

se ne smejo uporabljati za krmila.


nad MVO-jem

K Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je

pri tem varnost krme zagotovljena.



K Nekateri prepovedani pesticidi

so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.



Kontaminirana voda

B Voda se uporablja v postopku lo evanja.


**http://www.fediol.be/5/index2.php

78


A. Prevoz plodov in palmovih ko ic v mlin in skladi e za palmove

ko ice*





Tujki F Tujki, kot so kamni iz umazanih

tovornjakov in delci stekla, poginuli glodavci in listje dreves, so lahko prisotni.

Tovorni prostori prevoznih sredstev

morajo biti brez ostankov plodov, ki so bili natovorjeni pred tem.


79


B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz

ivil








cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse

za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika

za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.


cisternami

K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za

olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki

je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.



Preveriti predhodni tovor s pomo jo

FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.



tovorni olni





Vklju iti nadzorne ukrepe, ki

izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za

i enje cistern za tovor, ki niso primerne za ivila.

FEDIOL-ov Kodeks delovne

prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za

neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre

prakse za i enje cistern.


K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za obalno plovbo ni namenjena za

krmo ali ivila.

Izbrane istilne postaje morajo uporabljati sistem HACCP. Pred

natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.


80


B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz

ivil (nadaljevanje)






- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz

motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega

tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.


K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki

se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in

ustrezno analizo, e je to potrebno.

Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.

Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne

zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –



81


C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil






K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso

zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.

Cisterne in tovorni olni, ki niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo

prestati validacijski postopek i enja.

Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.


FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v

cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za

i enje cistern.


- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz

motorja skozi sistem z dvojno steno.

- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki

se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o

mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.



Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno

te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.

Prepre iti me anje.

82


D. Shranjevanje






pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )

K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za

terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje

rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po

morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za

shranjevanje ivil.

Terminali v EU, ki shranjujejo

olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).

Podjetja za shranjevanje

morajo upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.

Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za

terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna

za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za

rastlinsko olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.

istila morajo biti primerna za

uporabo v ivilski industriji.


K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine.

Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost

pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za

shranjevanje zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.


83




TVEGANJ

A


STANDARDI IN/ALI POGODBENI

POGOJI




cisternah ali ceveh

K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo

imeti absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU

sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004)

zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce

zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob.


EU ni uredila pomorskega prevoza olj in ma ob za krmo.

Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo

nadzorniki preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo


Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in

raztovarjanju.




K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih

temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o

mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.




Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega

motorja od rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.

Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s

rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.


85

KRMA Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja

1. Pridelava kokosa*






nad MVO-jem

K Dr ave izvoznice za kokosovo olje (Filipini, Indonezija, Malezija in druge) uporabljajo pozitivne sezname za

uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z

evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v

kokosovem olju.

Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v

prilogah.


86

Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja

2. Su enje kopre na ravni primarne pridelave*






- PAH K Planta e suhe kopre na odprtem ognju, vir

kontaminacije s PAH za kopro.

Su enje na soncu ali posredno su enje v izmenjevalnikih toplote (izogibanje

kontaminaciji kopre z odpadnimi plini) prepre uje kontaminacijo s PAH. Skupni strokovni odbor FAO/WHO za ivilske aditive (JECFA) priporo a, da

se neposredno dimljenje zamenja s posrednim. V primeru neposrednega segrevanja se za dobre proizvodne prakse pri postopku dimljenja za

neposredno su enje priporo a, da se ne uporabi odpadnih proizvodov in da se namesto mehkega raje uporabi trdi les. Da se prepre i nastanek PAH, je

treba nadzorovati temperaturo in as. Oprema mora biti ista in dobro vzdr evana.

- dioksin K Planta e suhe kopre na odprtem ognju, vir kontaminacije z dioksinom za

kopro.

Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z

dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).

Pri neposrednem su enju je za gorivo prepovedano uporabljati odpadne proizvode.

- mineralno olje K Kopra, ki se su i ob cestah, lahko pride v stik z mineralnim

oljem.

Aflatoksini

K Aflatoksini lahko nastanejo, e

kopra ni dovolj posu ena.


aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).

FEDIOL zagovarja su enje na soncu ali

( e bolje) posredno su enje kopre, dokler ne dose e najce je vla nosti 6 %.


87


3. Stiskanje kopre*






K Nekateri mlini za kokos uporabljajo heksan kot topilo

za ekstrakcijo surovega olja. Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.

Direktiva 88/344/EGS dolo a merila o isto i za uporabo

heksana v proizvodnji krmil.

Heksan za ekstrakcijo olja mora biti primeren za ivila.


K Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.

Strogo se je treba izogibati kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki

niso primerni za ivila, na primer z evidentiranjem uporabljenih koli in. Tveganje kontaminacije

proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, primernimi za ivila, naj se omeji na minimum.

Tujki F Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.

Recikliranje kontaminiranih ma ob iz lovilcev ma ob v odpadni vodi

K Odpadna voda je lahko kemi no kontaminirana.

Ma oba iz lovilcev ma obe v odpadni vodi mora biti speljana na lokacijo, ki ni

primerna za hrano ali krmo, razen v primeru namenskih predelovalnih lovilcev ma obe iz vode.


88


3.1 Proizvodnja surovega kokosovega olja*





PAH K Koncentracija PAH v surovem kokosovem olju med stiskanjem kopre.

FOSFA ima opcijsko shemo nadomestil za surovo kokosovo

olje za koli ino BaP, ki presega 50 μg/kg.

Dioksin K Potencialni vir kontaminacije z dioksinom je neposredno su enje kopre.

Mineralna olja K Kopra, ki se su i ob cestah, lahko pride v stik z razlitim dizelskim gorivom, ki se nabere v surovem olju med predelavo olja.

Nizozemske standardne meje DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v olju in ma obah do 400

mg/kg.

Aflatoksini K e je neustrezno posu ena kopra shranjena

ve dni, lahko nastane aflatoksin. De med shranjevanjem in prevozom pospe i nastajanje aflatoksinov. Nekateri se prenesejo na surovo kokosovo olje med

stiskanjem kopre.

Ostanki herbicidov,

insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v

surovem kokosovem olju.

Uredba (ES) 396/2005

prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.


89


4. Rafinacija







Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s

hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila,


Nizozemske standardne meje DPP omejujejo

vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah

(/destilatih) do 3000 mg/kg.


K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo kemikalij za bojlerje) lahko pridejo v stik s proizvodom.

istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.



Pomo na tehnolo ka sredstva

(alkalijska raztopina, kisline)


Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti

primerna za ivila ali za uporabo za ivila.


Grelne teko ine

(Thermal heating fluids – THF) iz opreme

K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja

v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.

Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom

dobrih praks o segrevanju u itnih olj med predelavo* uporaba THF-jev ni dovoljena.

Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali

paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.


90


4.1 Proizvodnja rafiniranega kokosovega olja





PAH K Velika Srednja 4 KKT Surovo kokosovo olje je lahko

zaradi slabih praks su enja mo no kontaminirano s PAH-ji.

Uredba (ES) t. 1881/2006 dolo a

mejo za BaP pri 2.0 μg/kg v oljih in ma obah, ki so namenjeni za neposredno prehrano ljudi ali za

uporabo kot sestavino v ivilih.

Koli ina dodanega aktivnega

oglja in intenzivnost postopka dezodorizacije mora zado ati za odstranjevanje te kih in lahkih PAH-jev.

Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z

dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.




za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg






nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v kokosovem olju.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je

pri tem varnost krme zagotovljena.



K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so

lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne.



Aflatoksini

K Velika Velika 4 KKT Surovo kokosovo olje lahko kontaminirajo sledi aflatoksina.

Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi

izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).

Validacija postopka rafinacije za odstranjevanje aflatoksina.

Aflatoksini izginejo pri normalnih pogojih rafinacije.


91


4.2

Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov kokosovih ma obnih kislin





Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z

istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Ne namenoma dodajati kokosovih destilatov.

PAH K Velika Srednja 4 KKT Lahki PAH-ji se zgostijo v destilatu ma obne kisline med dezodorizacijo. Pri dodajanju aktivnega oglja se te ki

PAH-ji odstranijo.


Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje

med rafinacijo zna a le 1–3 %.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter

dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne

pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove

specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e

belilne zemlje za rafinacijo olja.

Ostanki pesticidov nad MVO-

jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem

K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili

odkriti v surovem kokosovem olju.


pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti,

da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilate ma obnih kislin med fizikalno rafinacijo.


Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za

krmila.

Aflatoksini K Srednja Velika 3 KKT Aflatoksin se zgosti med dezodoracijo. Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).


Aflatoksini so topni v vodi. Med fizikalno rafinacijo jih je mogo e lo iti s kondenzirano

vodo.


92


4.3

Kemijska rafinacija: proizvodnja kokosovih (soli) ma obnih kislin brez destilatov





PAH

K Velika Srednja 4 KKT Med kemijsko rafinacijo se

pri akuje, da bo vsebnost PAH-jev v ma obnih kislinah podobna njihovi vsebnosti v kokosovem olju.

Neustrezni proizvodi se ne

smejo uporabljati za krmila.



K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v surovem

kokosovem olju.


pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme

zagotovljena.



K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi

so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne.

Direktiva 2002/32/ES

postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.

Aflatoksini K Srednja Velika 4 KKT Aflatoksini so topni v vodi. Med kemijsko rafinacijo se

pri akuje, da se bodo prenesli na milno usedlino in ostali na ma obnih kislinah.

Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in

njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).


Ni jasno, ali aflatoksini ostanejo na ma obnih

kislinah ali izginejo z odpadno vodo.

93


4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja kokosovih destilatov





Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).

Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.

PAH K Velika Srednja 4 KKT Lahki PAH-ji se zgostijo v destilatu ma obne kisline med dezodorizacijo. Pri dodajanju aktivnega oglja se te ki PAH-ji odstranijo.


Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.

Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.

Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.


K Majhna Srednja 3 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v surovem kokosovem olju.

Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.



K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilatu med rafinacijo.


Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.

Aflatoksini K Zelo majhna Velika 2 Aflatoksini so topni v vodi. Med kemijsko rafinacijo se aflatoksini sperejo skupaj z milnimi usedlinami.

Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).


94


A. Shranjevanje kopre za prevoz v oljni mlin*





Aflatoksini K e je neustrezno posu ena kopra shranjena ve dni, lahko nastane aflatoksin.

De med shranjevanjem in prevozom pospe i nastajanje aflatoksinov.

Shranjevalna in prevozna podjetja morajo kopro za ititi pred de jem in morsko vodo.

Zra enje med shranjevanjem.

e je kopra predelana takoj po etvi, je tveganje za

nastanek aflatoksina majhno.

Tujki F Tujki, kot so kamni iz umazanih

tovornjakov in delci stekla, poginuli glodavci in listje dreves, so lahko prisotni.

Oljni mlini morajo preveriti

vhodno kopro in odstraniti tujke.


95











cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za

cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega

prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.

- ladje za obalno plovbo s cisternami K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med

kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na

seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in

ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.

Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega

prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.



tovorni olni




Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo

in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso

primerne za ivila.

FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in

prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.

- ladje za obalno plovbo s cisternami K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da

ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.




96




DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOS

T RESNOST

RAZRED TVEGANJA


STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE


- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi

sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).

FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj

nje*.


K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med

prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.

Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).



potrebno.

Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora

zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.

Me anje K/F/B

Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –



97




DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOS

T RESNOST

RAZRED TVEGANJA





tovora



Cisterne in tovorni olni, ki

niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.

Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na

istem mestu.


FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz

razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih

vklju uje dobre prakse za i enje cistern.


- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.

- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne

grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.



potrebno.

Priporo a se uporaba vro e

vode ali pare.


Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost

me anja pa se je zmanj ala.

Prepre iti me anje.

98


D. Shranjevanje





Kontaminacija zaradi pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )

K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako

kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah

uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje

predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.

Terminali v EU, ki shranjujejo olja in ma obe za uporabo v

prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).

Podjetja za shranjevanje morajo upo tevati pravila EU

vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.

Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako

kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski industriji.

Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko olje in kemikalije, je

mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.



K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma

nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v

proizvod majhna.




99









cisternah ali ceveh

K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob, uporabljenih za prehrano v

EU, morajo imeti absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU

sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.

Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004)

zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce

zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob.


Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo

nadzorniki preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo


Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in

raztovarjanju.



Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz

zavrnjene opreme

K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi


e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja

zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.


Hidravli na olja iz zavrnjenih prenosnih rpalk


Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega

motorja od rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.

Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s

rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.


priloga 4 k evropskim smernicam dobre prakse za

Documents