168, avenue de Tervuren (bte 12) B 1150 Bruxelles Tel. (32) 2 771 53 30 Faks (32) 2 771 38 17 E-po ta: [email protected] http://www.fediol.be
Priloga 4 k Evropskim smernicam dobre prakse za proizvodnjo
varnih posami nih krmil:
Sektorski referen ni dokument FEDIOL
a) Uvod
lani zdru enja FEDIOL na leto zdrobijo ve kot 30 milijonov ton oljnih semen in
proizvedejo 9 milijonov ton rastlinskega olja, poleg tega pa predelajo e 4
milijone ton uvo enega olja. lani zdru enja FEDIOL proizvedejo tudi 20
milijonov ton moke in so najpomembnej i akterji na EU trgu, ki je s porabo moke
v vi ini 51 milijonov ton najve ji na svetu. Ve statisti nih podatkov najdete na:
http://www.fediol.be/2/index.php.
Po vsej Evropi je okoli 150 predelovalnic oljnih semen ter obratov za proizvodnjo
ma ob in rastlinskega olja, ki zaposlujejo pribli no 20.000 ljudi.
Evropska industrija predelave beljakovinske moke in olja predeluje razli ne vrste
oljnih semen, plodov, sade ev in ore kov za proizvodnjo rastlinskega olja –
primernih za prehrano ljudi pa tudi za krmljenje ivali in za uporabo v tehnologiji
– ter za proizvodnjo moke iz oljnih semen, ki se uporabljajo za krmila, bogata z
beljakovinami. Obrati za drobljenje imajo obi ajno vgrajene objekte za
rafiniranje, ki proizvajajo ma obne proizvode za uporabo v ivilske, krmne ali
tehnolo ke namene. V oddelkih b in c spodaj boste na li dodatne podatke o
posami nih krmilih in postopkih, ki jih uporablja ta sektor.
FEDIOL je v podporo podjetjem, da bi dobavljala varne proizvode, izvedel oceno
tveganja verig v proizvodnji posami nih krmil od predelave glavnega pridelka
naprej (glej tudi oddelek d). Te ocene predstavljajo orodje podjetjem za
drobljenje oljnih semen in rafiniranje olja, s katerim lahko ocenijo svoj lasten
sistem upravljanja varnosti krme. Prav tako podpirajo podjetja pri njihovem
dialogu o nadzoru verige z njihovimi strankami, dobavitelji in drugimi
zainteresiranimi stranmi. Ocene tveganja bodo tako pomagale okrepiti varnost
krmne verige. FEDIOL poudarja, da v prvi vrsti podjetja sama ostajajo odgovorna
za zagotavljanje varne krme in da te ocene ne morejo nadomestiti nobene od teh
odgovornosti. Ocene tveganja, ki omenjajo nadzorne ukrepe, so e podrobnej a
zasnova prerekvizitnih programov (PRP), kot je omenjeno v 5. poglavju
spremljajo ih evropskih smernic.
2
Vsebina:
a) Uvod 1
b) Seznam posami nih krmil 3
c) Pregled glavnih postopkov 3
1) Drobljenje oljnih semen 3
2) Rafinacija 4
3) Modificiranje olj in ma ob 6
Prikaz delovnega procesa drobljenja 8
Prikaz delovnega procesa rafinacije 9
Prikaz delovnega procesa nadaljnje predelave 10
d) Ocene tveganja 11
1) Pregled polj in, ki so predmet ocene tveganja varnosti
krme v verigi 11
2) Kako so bile izvedene ocene tveganja 11
Pomisleki o nevklju itvi dolo enih kontaminantov v FEDIOL-ove
ocene tveganja za krmno verigo 14
Ocena tveganja v verigi za sojino moko in oljne proizvode 16
Ocena tveganja v verigi za moko iz semen oljne ogr ice in
oljne proizvode 34
Ocena tveganja v verigi za son ni no moko in oljne proizvode 51
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in
olja palmovih ko ic 70
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja 85
3
b) Seznam posami nih krmil
Glavne surovine, ki jih predeluje industrija EU predelave beljakovinske moke in
olja, so semena oljne ogr ice, soje, son ni na semena, surovo palmovo olje,
surovo olje iz palmovih ko ic in surovo kokosovo olje.
Z drobljenjem teh oljnih semen in plodov pridobivamo naslednja posami na
krmila:
• (ogr i no) poga o,
• sojino moko (seme), moko iz son ni nih semen in semen oljne ogr ice,
• lu ine soje (seme) in son ni nih semen,
rastlinska olja (surovo degumirano olje iz soje (seme), ogr i no olje, olje iz
son ni nih semen).
Sojo (seme) in son ni na semena je mogo e olu iti, pri emer nastane moka z
nizko vsebnostjo vlaknin in zato visoko vsebnostjo beljakovin („z beljakovinami
bogata“ moka proti „z beljakovinami revni“ moki).
Pri rafinaciji olja nastanejo:
• rafinirana rastlinska olja (rafinirano sojino (seme), ogr i no, son ni no,
palmovo olje, olje iz palmovih ko ic in kokosovo olje),
• sojine, ogr i ne, son ni ne, palmove ma obne kisline, ma obne kisline
iz palmovih ko ic, kokosove ma obne kisline,
• destilati sojinih, ogr i nih in son ni nih ma obnih kislin.
Pri nadaljnji predelavi olj nastanejo:
• hidrogenirana olja,
• interesterificirana olja,
• iste ma obne kisline,
• frakcionirana rastlinska olja in ma obe (oleini in stearini),
• glicerin.
Druga oljna semena za predelavo so laneno, sezamovo seme, koruzni kal ki in
makovo seme. Druga olja za predelavo so karitejevo, ilipovo olje, olje iz semena
afranke in ara idovo olje.
c) Pregled glavnih postopkov
1) DROBLJENJE OLJNIH SEMEN
1.1. i enje, su enje in priprava semen/plodov
V prvem koraku se seme/plod o isti in posu i. Tujki (kot so kamni, steklo in
kovina) se odstranijo s sejanjem in magneti ter shranijo zunaj krmne verige.
Su enje poteka tako, da ne pride do stika z gorilnimi plini, razen e so ti plini
naravni.
Priprava semen pred ekstrakcijo je odvisna od vrste semen/plodov in zahtevane
kakovosti moke.
Nekatera oljna semena, na primer sojina in son ni na, se po i enju po potrebi
olu i. Po lu enju ima moka ni jo vsebnost surovih vlaknin in zato vi jo
vsebnost beljakovin. Sojine lu ine je mogo e uporabiti za krmljenje kot take ali
pa v obliki peletov.
4
1.2 Drobljenje in segrevanje
Semena, ki vsebujejo olje, na primer seme oljne ogr ice ali son ni no seme, so
obi ajno stisnjena mehansko v pol astih transporterjih po predhodnem
segrevanju v posredno ogrevanih napravah. Stisnjena poga a vsebuje do 18 %
olja in gre v nadaljnjo predelavo v ekstraktorju. V nekaterih primerih je stisnjena
poga a izpostavljena globinskemu izlo anju. Ta postopek zni a raven olja pod
10 %, tako da nastane poga a, ki se prodaja za krmo. Sojina semena, ki
vsebujejo razmeroma malo olja, so toplotno obdelana, mehansko stisnjena in se
kot surovina/kosmi i uporabljajo za nadaljnjo ekstrakcijo.
V asih so surovine stisnjene brez segrevanja; v takih primerih gre za hladno
stiskana olja. Ker hladno stiskanje ne iztisne vsega olja, se uporablja samo pri
proizvodnji nekaterih posebnih jedilnih olj, kot je na primer olj no olje.
1.3 Ekstrakcija s topilom
Ekstrakcija s topilom se uporablja za lo evanje olja od semen/plodov. Predhodno
obdelana semena/plodovi so podvr ena ve stopenjskemu protitokovnemu
postopku s topilom tako dolgo, da se koli ina preostalega olja zmanj a na
najni jo mo no raven. Obi ajno se kot topilo uporablja heksan.
Miscela, me anica olja in topila, se z destilacijo lo i na dve komponenti: olje in
topilo. Topilo se vrne v ekstrakcijski postopek.
1.4 Odstranjevanje topila in segrevanje
Moka, ki vsebuje heksan, je obdelana v opeka u za odstranjevanje topila s
posrednim segrevanjem in paro. Postopek odstranjevanja topila s segrevanjem
ima trojni u inek. Prvi , lo i topilo od moke, drugi , pove a hranilno vrednost
moke npr. z zmanj anjem vsebnosti glukozinolatov ali zaviralci tripsina, in tretji ,
zmanj uje tveganje biolo ke kontaminacije.
1.5 Su enje, ohlajanje, shranjevanje
Za stabilno posami no krmilo, ki je primerno za prevoz in shranjevanje, se moko
posu i in ohladi. Moke iz oljnih semen/plodov se obi ajno shranjujejo v silosih.
Na tej stopnji je pakiranje v vre ke omejeno na izjemne primere. Da se oljna
moka ne sprijema stene silosa, se obi ajno uporablja sredstvo proti sprijemanju
(med drugim so dodane mineralne gline). To je potrebno predvsem pri silosih, ki
dosegajo dolo ene vi ine. Sredstva proti sprijemanju morajo biti odobrena s
strani zakonodaje o krmi.
2) RAFINACIJA
Surova olja, pridobljena s stiskanjem in/ali ekstrakcijo, se v asih uporabljajo
neposredno za ivila in krmo, ve inoma pa se surova olja rafinira z
ve stopenjskim procesom.
Surova olja lahko vsebujejo snovi in elemente v sledeh, ki niso za eleni zaradi
okusa, videza in vonja ali pa motijo nadaljnjo predelavo. Te snovi in elementi v
sledeh so lahko delci semen, fosfatidi, ogljikovi hidrati, beljakovine ter sledi kovin,
pigmentov, voskov, produktov oksidacije ma obnih kislin, policikli nih
aromatskih ogljikovodikov in ostankov pesticidov.
Notranje specifikacije, ki jih je razvil sektor za olja in ma obe, dolo ajo, da
morajo surova olja izpolnjevati dolo ene kakovostne zahteve. Dejansko je to
klju ni korak pri zagotavljanju, da je pri uporabi postopka rafinacije te surovine
dokon no rafinirano olje primerno za prehrano ljudi.
Namen rafinacije u itnih olj in ma ob je odstraniti proste ma obne kisline in
druge snovi, hkrati pa ohraniti hranilno vrednost ter zagotoviti kakovost in
5
stabilnost kon nega proizvoda. Kemijska/alkalijska in fizikalna rafinacija se
izvajata v podobnih korakih, vendar pa se razlikujeta glede na na in
odstranjevanja prostih ma obnih kislin (glej spodaj).
2.1 Degumiranje
Surova olja, ki vsebujejo razmeroma visoke ravni fosfatidov, je mogo e
degumirati pred rafinacijo, s imer se odstrani ve ina fosfolipidnih spojin. Pri
postopku degumiranja se surovo olje obdela z omejeno koli ino vode in kislin, s
imer se fosfatidi navla ijo in odstranijo s centrifugiranjem. Po postopku
degumiranja se surovo olje posu i. Najbolj pogosto olje za degumiranje je sojino
olje. Moki se lahko dodajajo smole (ali surovi lecitini).
2.2 Nevtralizacija
Nevtralizacija alkalij zmanj a vsebnost naslednjih snovi: prostih ma obnih kislin,
produktov oksidacije prostih ma obnih kislin, ostanka beljakovin, ogljikovih
hidratov, sledi kovin in dela pigmentov.
Olje se obdela z alkalijsko raztopino (kavsti no sodo), ki reagira s prostimi
ma obnimi kislinami in jih pretvori v soli ma obnih kislin (milo). Iz me anice je
tako mogo e lo iti in posneti oljno komponento ma obnih kislin, ki plava na
vrhu plasti soli, alkalijske raztopine in drugih snovi. Ko je olje pripravljeno za
beljenje ali dezodoriranje, se spere z vodo, da se odstrani soli, alkalijsko
raztopino in druge snovi.
Spodnja plast soli in drugih snovi, ki se odstrani z olja, je me anica trdnih snovi
in majhne koli ine vode. Velik del sestavljajo soli ma obnih kislin, ki jih je
mogo e dodajati moki (pred segrevanjem, tipi ne vrednosti 1,5 %), ki se prodaja
proizvajalcem mil ali pa se kislinsko obdela (z veplovo kislino), da se iz nje
sprostijo proste ma obne kisline. Te se uporablja za krmljenje, pa tudi za
proizvodnjo mila in sve . Nevtralizacija kot na in odstranjevanja prostih
ma obnih kislin je edinstvena za kemijsko rafinacijo in se pri fizikalni rafinaciji
ne izvaja.
2.3 Vinterizacija
Vinterizacija je postopek, pri katerem voski kristalizirajo in se s filtracijo
odstranijo, s imer se prepre i motnost teko e frakcije pri hladnej ih
temperaturah. Diatomejska zemlja, ki se obi ajno uporablja kot filtrirno sredstvo,
je biogeni sedimentacijski mineral, iz katerega so s toplotno obdelavo
odstranjene organske komponente. Filtrski kola , ki ostane po filtraciji, je
sestavljen iz olja, voskov in filtrirnega sredstva. Filtrski kola se lahko vrne v
opeka in se doda moki (integrirani obrati za drobljenje/rafiniranje) ali pa se kot
tak proda kot posami no krmilo (samostojni obrat za rafiniranje). Izraz
vinterizacija (ang. winterization) se uporablja zato, ker so pred desetletji za enak
namen ta postopek izvajali tako, da so olje iz semen bomba a izpostavili zimskim
temperaturam. Postopek vinterizacije, ki za nadzor kristalizacije izkori a
temperaturo, se uporablja pri son ni nem in koruznem olju. Podoben postopek je
odstranjevanje voskov, ki se uporablja za i enje olj, ki vsebujejo sledove
komponent, ki povzro ajo motnost.
6
2.4 Beljenje
Namen beljenja (oziroma razbarvanja) je zmanj ati ravni pigmentov kot so
karotenoidi in klorofil, ta postopek pa odstrani tudi ostanke fosfatidov, mil, sledi
kovin, oksidacijskih produktov in beljakovin. Te komponente v sledeh motijo
nadaljnjo predelavo. Zmanj ajo kakovost kon nega proizvoda, zato se jih
odstranjuje z absorbcijo s pomo jo aktivirane gline in kremena. V integriranih
obratih za drobljenje/rafiniranje se uporabljena belilna zemlja vrne nazaj v moko.
Belilne zemlje, ki prihaja iz istih obratov za rafiniranje in/ali strjevanje, ki lahko
vsebuje nikelj, se ne vrne nazaj v posami no krmilo in se jo odstrani zunaj
krmnega sektorja. e so prisotni te ki policikli ni aromatski ogljikovodiki, se jih
odstrani s pomo jo aktivnega oglja. Koli ina teh absorbcijskih sredstev se
prilagodi tako, da se zagotovi odstranitev dolo enih snovi. Belilna glina, ki
vsebuje vse te snovi, se odstrani s filtracijo in se shrani zunaj krmnega sektorja.
2.5 Dezodorizacija
Dezodorizacija je postopek z vakuumsko parno destilacijo, ki odstrani razmeroma
nestanovitne komponente, ki v ma obah in oljih povzro ajo ne elen okus, barvo
in vonj. Postopek je mogo zaradi velikih razlik v nestanovitnosti teh ne elenih
snovi in trigliceridov.
Namen dezodorizacije v primeru, da predhodno ni bila izvedena kemijska
rafinacija, je zmanj ati raven prostih ma obnih kislin in odstraniti vonj,
neprimeren okus ter druge nestanovitne komponente, kot so pesticidi in lahki
policikli ni aromatski ogljikovodiki, s sredstvom za odstranjevanje. Previdno
izvajanje tega postopka izbolj a tudi stabilnost in barvo olja, pri tem pa ohrani
hranilno vrednost.
Postopek se glede na as zadr evanja v dezodorizatorju izvaja v vakuumu (0.5–
8 mbar) pri temperaturah od 180° do 270 °C z uporabo medija za
odstranjevanje, kot je para ali du ik, saj so snovi, ki povzro ajo vonj in okus,
obi ajno nestanovitne. Pogoje se prilagodi znotraj teh okvirjev glede na dolo ene
snovi, ki jih je treba odstraniti. Pri tem koraku se e dodatno odstrani beljakovine.
Previdna izvedba teh tirih korakov predelave zagotavlja, da imajo polno
rafinirana olja dobre organolepti ne in fizikalno-kemi ne lastnosti. Mera, do
katere se odstranijo beljakovine, je odlo ilnega pomena za odstranjevanje
alergenosti.
3) MODIFIKACIJE OLJ IN MA OB
3.1 Hidrogenacija
Hidrogenacija je postopek, s katerim se vodik doda neposredno v to ke
nenasi enosti ma obnih kislin. Namen hidrogenacije je ohraniti specifi ne
krivulje taljenja ali oksidativno stabilnost olja in ma obe z zmanj anjem tevila
nenasi enih dvojnih vezi v sistemu olja. Ker hidrogenacija pretvori nenasi ene
trigliceride v nasi ene, pretvori teko a olja v polteko o obliko, v kateri so
uporabnej a za dolo ene namene uporabe v prehrani.
Hidrogenacija nastane tako, da olje pri segrevanju in prisotnosti kovinskega
katalizatorja, npr. niklja, reagira z vodikovim plinom. Vhodno olje pri
hidrogenaciji mora biti isto, saj lahko ne isto e motijo postopek katalizacije.
Minimalne zahteva za kakovost olj, ki se uporabljajo v postopku hidrogenacije, so
nevtralizirana in beljena olja, nekateri predelovalci pa kot vhodna olja
uporabljajo celo polno rafinirana olja.
7
3.2 Interesterifikacija
Bolj o krivuljo taljenja sistema olja/ma obe je mogo e dose i z
interesterifikacijo, ki je opredeljena kot izmenjava ma obnih kislin iz razli nih
ma ob/olj na podlagi glicerola. Obstajata dva na ina interesterifikacije: kemi na
in encimska. Kemi na interesterifikacija ob prisotnosti osnovnih katalizatorjev,
kakr en je na primer natrijev metoksid, povzro i neselektivno ali naklju no
razporeditev ma obnih kislin. Interesterifikacija z uporabo imobilizirane lipaze
se v industriji pogosteje izvaja zaradi selektivne modifikacije polo aja ma obnih
kislin v trigliceridih.
Po hidrogenaciji ali interesterifikaciji gre izhodni proizvod v beljenje ( e je to
potrebno) in (ponovno) dezodoriranje.
3.3 Frakcioniranje
Postopek frakcioniranja je sestavljen iz odstranjevanja trdnih snovi z
nadzorovano kristalizacijo in separacijskimi tehnikami, ki vklju ujejo uporabo
topil ali suho predelavo. Suho frakcioniranje zajema vinterizacijo in tehnike
stiskanja ter je najbolj raz irjena oblika frakcioniranja. Temelji na razlikah med
tali i in topnosti trigliceridov, ki povzro ijo lo evanje oljnih frakcij.
3.4 Stiskanje je postopek frakcioniranja, ki se v asih uporablja za lo evanje
teko ih olj od trdnih ma ob. S tem postopkom se teko e olje s hidravli nim
stiskanjem ali vakuumsko filtracijo iztisne iz trdne frakcije. Postopek se
komercialno uporablja pri proizvodnji trdega masla in posebnih ma ob iz olj,
kakr na sta palmovo olje in olje iz palmovih ko ic.
Prikazi delovnega procesa spodaj predstavljajo naslednje glavne postopke:
- drobljenje,
- rafinacijo,
- nadaljnjo predelavo.
V prikazih delovnih procesov so pod rtana posebna posami na krmila. ivilski
proizvodi, kot so lecitini in rafinirana olja, niso pod rtani, eprav jih je mogo e
uporabiti tudi za krmo.
11
d) Ocene tveganja
1. FEDIOL je dolo il za predmet ocene tveganja varnosti krme v verigi
naslednje polj ine:
• sojo,
• semena oljne ogr ice,
• son ni na semena,
• palmov plod in palmove ko ice,
• kokos.
2. FEDIOL je izvedel ocene tveganja varnosti krme v krmni verigi kot
sledi:
2.1. FEDIOL je za vsako oljno polj ino izdelal shematski prikaz, ki pokriva
naslednje elemente v krmni verigi: pridelavo polj ine, shranjevanje in
prevoz po etih oljnih semen ali oljnih plodov, njihovo predelavo v
razli na olja in z beljakovinami bogate proizvode ter shranjevanje in
kon no dostavo krmni industriji.
2.2. FEDIOL je za vsak element v verigi opisal dejavnike tveganja za varnost
krme, za katere se razumno lahko pri akuje, da se pojavijo na dolo eni
to ki v verigi, e se ne izvajajo nobeni varnostni ukrepi. Dejavnik
tveganja za varnost je biolo ko (B), kemijsko (K) ali fizikalno sredstvo
(F) v proizvodu ali stanje proizvoda, zaradi katerega proizvod kodljivo
vpliva na zdravje loveka ali ivali.
2.3. Pri elementih verige, ki pokrivajo poljedeljske dejavnosti, kot so
pridelava polj in, prevoz in shranjevanje po etih oljnih semen ali oljnih
plodov in su enje oljnih semen ter drobljenje oljnih plodov, so za nadzor
dejavnikov tveganja odgovorni nosilci dejavnosti, ki so dejavni v
dolo enem delu te verige. Iz tega razloga so bili dejavniki tveganja, ki
so se pojavili, le prepoznani, njihovo tveganje pa ni bilo nadalje
ocenjeno (brez ocene mo nosti in resnosti). Dejavniki tveganja, ki so
na teti v FEDIOL-ovih ocenah tveganja, pa bodo dovoljevali lokalnemu
nosilcu dejavnosti izvajanje potrebnih ukrepov. lani FEDIOL-a morajo
to verificirati v asu, ko so dejavni v teh verigah, toda nadzorni ukrepi
za te dejavnike tveganja bi s asoma lahko bili uporabljeni tudi na ravni
drobljenja ali rafinacije.
2.4. FEDIOL je za elemente v verigi, ki so neposredno vezani na strokovno
dejavnost lanov FEDIOL-a, to so drobljenje oljnih semen in rafinacija
olja ter njihovo shranjevanje in prevoz, za posamezen dejavnik tveganja
dolo il tveganje, kot sledi:
2.4.1. Na podlagi izku enj strokovnjakov, ki so ocenjevali, je mo nost
pojavitve dejavnika tveganja ali „mo nost“ ozna ena kot zelo
majhna, majhna, srednja ali velika. Te razrede mo nosti je
mogo e kvantificirati, kot sledi:
• zelo majhna: dejavnik tveganja se nikoli ni pojavil, vendar se
lahko pojavi,
• majhna: dejavnik tveganja se lahko pojavi enkrat v petih letih,
• srednja: dejavnik tveganja se lahko pojavi enkrat na leto,
• velika: dejavnik tveganja se lahko pojavi pogosteje kot enkrat
na leto.
12
2.4.2. Resnost mora biti odvisna od tveganja molekule/snovi za zdravje
ivali ali loveka. Deli se na:
• majhno: majhne po kodbe, rahla bolezen,
• srednje: precej nje po kodbe ali bolezen, s takoj njim
u inkom ali u inkom na dolgi rok,
• veliko: usoden u inek, resne po kodbe ali bolezen, s
takoj njim u inkom ali u inkom na dolgi rok.
2.5. Tveganja so kvalificirali po naslednji tabeli:
Resnost majhna srednja velika
Mo nost
zelo majhna 1 1 2
majhna 1 2 3
srednja 2 3 4
velika 3 4 4
2.6. Utemeljili so oceno tveganja.
2.7. Preverili so, ali so zakonodaja EU ali strokovni standardi, denimo FEDIOL-
ovi ali FOSFA-tovi, postavili omejitve za dolo en dejavnik tveganja in e
so, so jih na teli.
2.8. Oblikovali so nadzorne ukrepe na podlagi spodnje tabele:
Razred
tveganja
Ukrep
1 Nadzorni ukrepi niso potrebni.
2 Nadzorni ukrepi niso potrebni, vendar se redno
preverja, ali so potrebni.
3 Tveganje je treba nadzorovati s splo no verificiranimi
ukrepi, kot so dobre prakse dejavnosti (prerekvizitni
program ali PRP).
4 Tveganje je treba nadzorovati z ukrepom, ki je bil
posebej oblikovan za nadzor prav tega tveganja
(KKT).
2.9. Pakiranje blaga je zunaj obsega te metodologije za oceno analiz
varnostnega tveganja v verigi. Prevoz po iljk iz obrata je prav tako zunaj
obsega te metodologije.
3. Ocene varnostnega tveganja krmnih verig za sojo, semena oljne ogr ice,
son ni na semena, palmovo olje/olje iz palmovih ko ic in kokosovo olje so
prilo ene spodaj, na voljo pa so tudi na FEDIOL-ovem spletnem mestu:
www.fediol.be/5/index9.php.
Kot je opisano zgoraj, je vsaka ocena tveganja sestavljena iz naslednjih enot:
• shematskega prikaza celotne oskrbovalne verige,
• podatkovnih listov, ki obravnavajo tveganja po korakih v oskrbovalni verigi,
to so pridelava, su enje, drobljenje, rafinacija, shranjevanje in prevoz.
13
Pri podatkovnih listih za shranjevanje in prevoz pri verigah za son ni na
semena, semena oljne ogr ice, palmove plodove (/ko ice) in kokos, glej
liste za sojo.
4. FEDIOL je nepomembne dejavnike tveganja obdelal v posebnem
dokumentu.
Dolo en kontaminant ima lahko EU-zakonsko omejitev uporabe pri oljnih ali
ma obnih ali beljakovinskih proizvodih, vendar v praksi ne predstavlja
dejavnika tveganja za ta proizvod. Kontaminanti, za katere to velja, so na teti
v posebnem dokumentu (dokument „Pomisleki“) na naslednji strani.
5. FEDIOL bo ocenjeval ocene varnosti krme v verigah proizvodov iz
oljnih semen in plodov na letni ravni.
14
POMISLEKI O NEVKLJU ITVI DOLO ENIH KONTAMINANTOV V FEDIOL-
OVE OCENE TVEGANJA PREHRANJEVALNIH IN KRMNIH VERIG
FEDIOL-ove ocene varnostnega tveganja v prehranjevalnih in krmnih verigah
(www.fediol.be/index9.php) prikazujejo, kako nadzorovati dejavnike tveganja, ki
se lahko pojavijo v verigah ivilskih in krmnih proizvodov iz oljnih semen in oljnih
plodov. EU-zakonske omejitve kontaminantov lahko veljajo za nekatere izmed
teh proizvodov, ki pa v praksi ne predstavljajo dejavnikov tveganja za te
proizvode. Na teti so spodaj.
1) VERIGA PROIZVODOV IZ OLJNIH SEMEN
Dioksinom podobni PCB: Dioksinom podobni PCB (Uredba 1881/2006 in
Direktiva 2002/32) veljajo za snovi z zelo majhnim tveganjem za rafinirana
olja iz semen, saj se v teh proizvodih najdene koli ine gibljejo okoli mejne
vrednosti zaznavnosti.
Te ke kovine: arzen, svinec, kadmij in ivo srebro (Uredba
1881/2006 in Direktiva 2002/32). Koli ine, ki bi presegale zakonske
omejitve za te kontaminante, niso bile nikoli zaznane.
Heksan: Direktiva Sveta 88/344/EGS o topilih za ekstrakcijo, ki se
uporabljajo v proizvodnji ivil in ivilskih sestavin, omejuje koli ino heksana v
oljih in ma obah. Heksan je prisoten v surovem olju, vendar pa med
rafinacijo iz tega olja izpari.
Drugi kontaminanti iz Uredbe 1881/2006 in Direktive 2002/32 z
izjemo tistih, ki so omenjeni zgoraj, veljajo za nepomembne v zvezi z
verigami proizvodov iz oljnih semen za uporabo v ivilih in krmi.
2) VERIGA PROIZVODOV IZ PALMOVEGA OLJA IN OLJA IZ PALMOVIH
KO IC TER KOKOSOVEGA OLJA
Dioksinom podobni PCB: Dioksinom podobni PCB (Uredba 1881/2006 in
Direktiva 2002/32) veljajo za snovi z zelo majhnim tveganjem za rafinirana
tropska olja, saj se v teh proizvodih najdene koli ine gibljejo okoli mejne
vrednosti zaznavnosti.
Te ke kovine (Uredba 1881/2006 in Direktiva 2002/32). Koli ine, ki bi
presegale zakonske omejitve za te kontaminante, niso bile nikoli zaznane.
Drugi kontaminanti iz Uredbe 1881/2006 in Direktive 2002/32 z
izjemo tistih, ki so omenjeni zgoraj, veljajo za nepomembne v zvezi z
verigami tropskih oljnih proizvodov za uporabo v ivilih in krmi.
* * *
168, avenue de Tervuren (bte 12) B 1150 Bruxelles Tel. (32) 2 771 53 30 Faks (32) 2 771 38 17 E-po ta: [email protected] http://www.fediol.be
168, avenue de Tervuren (bte 12) B 1150 Bruxelles Tel. (32) 2 771 53 30 Faks (32) 2 771 38 17 E-po ta: [email protected] http://www.fediol.be
KRMA Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
1. Pridelava soje*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Dr ave izvoznice za sojo (ZDA, Brazilija, Argentina in Paragvaj) uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere
snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Redno spremljanje pesticidov pri soji ka e, da
vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v
prilogah.
Fitotoksini K Soja lahko vsebuje plevel. Direktiva 2002/32/ES omejuje najve jo dovoljeno vsebnost toksi nih semen plevela.
Kot nadzorni ukrep se priporo a vizualni pregled sojinih zrn.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
17
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
2. Su enje soje na ravni primarne pridelave*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminanti, ki jih povzro a su enje
- dioksin K Se iganje odpadkov lahko povzro i nastajanje dioksinov.
Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem sojinem olju, ki so ni je od mejne vrednosti
zaznavnosti.
Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in
zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).
Dobre proizvodne prakse priporo ajo uporabo goriv, pri katerih
ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.
V primeru neposrednega segrevanja
je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da postopki su enja in segrevanja ne povzro ajo povi anih
ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju za gorivo ne uporabljati odpadnih proizvodov.
Posami na krmila, ki so pridobljena iz soje, morajo biti skladna z omejitvami za dioksin in dioksinu podobne PCB, navedene v Direktivi
2002/32/ES.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
18
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
3. Drobljenje soje (splo no)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program zatiranja kodljivcev, ki je
primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Toksi ne komponente iz heksana
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.
Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih semen.
Uporabiti je treba heksan, ki je primeren za ivila.
Hidravli na olja in maziva iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje
kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije
proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni
program lahko vklju uje
evidentiranje uporabljenih koli in.
Tujki, kot so steklo, les, kovine itd.
F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.
19
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
3.1 Proizvodnja surovega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Mineralna olja iz neuspe ne rekuperacije
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da
pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja dobro rekuperacijo.
Mineralna olja iz rekuperacije morajo biti primerna za ivila.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji, ki niso primerna za ivila, in
to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni
program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemska meja DPP za K (10–40) pri oljih je
400 mg/kg.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje
uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane
zagotovljena.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko
prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da
ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.
Direktiva 2002/32/ES
postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Heksan, ki ostane v surovem olju po rekuperaciji
K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja in rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi heksana.
Omejitev plameni a FOSFA pri 121 °C.
Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to
potrebno v zvezi z varnostjo krme.
20
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
3.2 Proizvodnja sojine moke
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz sredstva proti sprijemanju
K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo
dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Uredba 2439/1999/ES predpisuje merila kakovosti za
sredstva proti sprijemanju.
Kupiti sredstvo proti sprijemanju, ki je primerno za
ivila.
Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo,
od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je
priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.
FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.
Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo, kot so i enje zbiralnikov prahu in hladilnikov,
prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v silosih, usposabljanje osebja.
Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav salmonele v njihovih proizvodih do
najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s prostovoljnimi ukrepi e
sama vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od
uvedbe FEDIOL-ovega kodeksa DPP za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993
(ki jo nadomestijo te smernice) je bil narejen precej en napredek.
Dioksin iz uporabljene belilne zemlje
K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu
rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na
1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne
pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom
podobnih PCB 1,5 ng/kg
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki
so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo
olja.
Tveganje velja samo za integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.
21
(WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Ostanki heksana K Velika Majhna 3 PRP Ostanki heksana so prisotni v mokah iz oljnih semen.
ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo
ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.
Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji sojine moke.
Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda
med proizvodnjo krme primerne kakovosti.
Uporabiti vodo primerne kakovosti.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
3.3 Separacija lupin od sojinih zrn
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in
vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala
ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.
FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.
Uporabiti preventivne ukrepe, ki so na teti v FEDIOL-ovem Kodeksu dobrih praks za
nadzor salmonele v drobilnicah.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
22
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
4. Rafinacija
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Hidravli na olja in maziva iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje
kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije
proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni
program lahko vklju uje
evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje DPP omejujejo
vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah
(/destilatih) do 3000 mg/kg.
istila in kemikalije za bojlerje
K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo kemikalij za bojlerje) pridejo v stik s proizvodom.
istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za
uporabo v ivilski industriji.
Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije. Uporabiti pitno vodo.
Pomo na tehnolo ka sredstva
(alkalijska raztopina, kisline)
K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.
Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v
neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za uporabo za ivila.
Tujki F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.
Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz opreme
K Srednja Velika 4 KKT lani FEDIOL-a e vedno lahko uporabljajo THF-je.
Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom dobrih praks o segrevanju ivilskih olj med predelavo uporaba THF-jev ni
dovoljena*.
Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija
proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
23
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
4.1 Proizvodnja rafiniranega sojinega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja.
Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega
izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).
FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno
mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev,
ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih
praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v
predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji
dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
24
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
4.2 Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov sojinih ma obnih kislin
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki
presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Brez namenskega dodajanja sojinih
destilatov.
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja.
Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega
izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).
FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno
mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev,
ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih
praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v
predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Uporaba endosulfata je pri soji
dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
25
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
4.3
Kemijska rafinacija: proizvodnja sojinih (soli) ma obnih kislin brez destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki
herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov
ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo
faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo
majhne. Uporaba endosulfata je pri soji dovoljena. Podatki spremljanja ka ejo, da ostanki v surovem olju ostajajo znotraj zakonske omejitve.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
26
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja sojinih destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo
zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo
uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne
in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na
voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se
dioksini zgostijo v destilate.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto
dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne
pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki
so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo
olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo
uporabljati za namene krme.
Ostanki pesticidov nad
MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov
pri soji ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa se med kemijsko rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke
pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu,
kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so
mo nosti, da bi jih na li v surovem sojinem olju, zelo majhne. Med rafinacijo se lahko del endosulfata pojavi v destilatu.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
27
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
A. Shranjevanje in prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program zatiranja kodljivcev, ki je
primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih semen uporabljajo pozitivne sezname za
uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen, kot so na primer son ni na.
Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah tega
predpisa.
Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati pravilno in to uporabo
dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so ravni ostankov pesticidov,
ki so uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z zakonodajo EU.
Kontaminacija s predhodnim tovorom med
prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim
olnom ali ladjo
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so
namenjena za prevoz hrane ali krme.
Podjetja za prevoz morajo pred natovarjanjem o istiti
vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.
Kontaminacija s predhodnim tovorom med shranjevanjem
K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z mikotoksini, ki so jih vsebovali predhodni tovori.
Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred uporabo o istiti ter pred
uporabo preveriti, da so isti.
Sredstvo proti pra enju za sojo
K Srednja Majhna 2 ZDA za prepre evanje pra enja dovoljuje pr enje belih olj (parafinov) po soji z dovoljeno vsebnostjo do 200 ppm. Parafin je razmeroma drago sredstvo za prepre evanje pra enja. V
Ju ni Ameriki uporabljajo sojino olje.
28
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA
PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega
tovora
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za
ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
- ladje za obalno plovbo s cisternami
K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo
mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj
nje*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna
sredstva in obloge v cisternah.
Kontaminacija s istili
- cisterne, elezni ke cisterne in
tovorni olni
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih postajah,
ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.
Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo
kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso
primerne za ivila.
FEDIOL-ov Kodeks
delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in
olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
- ladje za obalno plovbo s
cisternami
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za
obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Izbrane istilne postaje morajo
uporabljati sistem HACCP. Pred natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
29
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil (nadaljevanje)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN
JA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Segrevanje ali hlajenje
teko in opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz
nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
- elezni ke cisterne, tovorni olni in ladje za obalno plovbo
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je
zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla
(FEDIOL). e se uporabljajo grelne teko ine,
mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah
in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem
pod streho.
Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v
FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za
neposredno uporabo pri ivilih*.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
30
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN
JA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega
tovora
K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko
uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.
Cisterne in tovorni olni, ki
niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.
Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi
na istem mestu.
Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz
razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre
prakse za i enje cistern.
Segrevanje ali hlajenje
teko in zavrnjene opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo
spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.
- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi
razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja
zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se uporaba vro e vode ali pare.
Tujki F Majhna Srednja 2
Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.
Prepre iti me anje.
31
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
D. Shranjevanje
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija zaradi pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )
K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi
rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med
prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.
Terminali v EU, ki shranjujejo olja in ma obe za uporabo v
prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).
Podjetja za shranjevanje morajo upo tevati pravila EU
vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.
Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi
rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski
industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena
skladi a za rastlinsko olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.
istila morajo biti primerna za uporabo v ivilski industriji.
Grelne teko ine iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se
uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti
dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
32
Ocena tveganja v krmni verigi za sojino moko in oljne proizvode
E. Prevoz s prekooceanko
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija med prevozom
- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v cisternah ali ceveh
K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo imeti absolutno najni jo mero neposredno
predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004) zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim
prevozom olj in ma ob. FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in
ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*. EU ni uredila pomorskega prevoza olj
in ma ob za krmo.
Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki preveriti,
ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo
nadzorniki preveriti ladijski dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.
Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in raztovarjanju.
- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo
dobro prakso.
Preveriti ladijski dnevnik.
Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost
pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih
neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
Hidravli na olja iz prenosnih rpalk
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja iz prenosnih rpalk so lahko toksi na.
Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega motorja od
rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.
Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s rpalko, dovoljujejo
ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
34
KRMA
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
1. Pridelava semen oljne ogr ice*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Tretje dr ave izvoznice za semena oljne ogr ice uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri
katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov.
V semenih oljne ogr ice, ki izvirajo iz vla nih podro ij, je lahko vsebnost fungicidov visoka.
Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z
MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.
Fitotoksini K Ogr i no olje lahko vsebuje plevel. Direktiva 2002/32/ES omejuje najve jo dovoljeno vsebnost
toksi nih semen plevela.
Vizualni pregled semen oljne ogr ice.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
35
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
2. Su enje semen oljne ogr ice na ravni primarne pridelave*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminanti, ki jih
povzro a su enje
- dioksin K Se iganje odpadkov lahko
povzro i nastajanje dioksinov. Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem ogr i nem olju, ki
so ni je od mejne vrednosti zaznavnosti.
Kodeks dobrih praks za
prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi
PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).
Dobre proizvodne prakse
priporo ajo uporabo goriv, pri katerih ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.
V primeru neposrednega segrevanja je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da postopki su enja in
segrevanja ne povzro ajo povi anih ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju za gorivo ne uporabljati
odpadnih proizvodov.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
36
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
3. Drobljenje semen oljne ogr ice
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za
zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih
zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program
zatiranja kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Toksi ne komponente iz heksana
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.
Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih
semen.
Uporabiti je treba heksan, ki je primeren za ivila.
Hidravli na olja in maziva iz
zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva
lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora
zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to,
da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni
program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Tujki, kot so steklo, les, kovine itd.
F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.
37
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
3.1 Proizvodnja surovega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Mineralna olja iz neuspe ne
rekuperacije
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko
vsebuje toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja
dobro rekuperacijo.
Mineralna olja iz rekuperacije
morajo biti primerna za ivila. Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji,
ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila,
minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemska meja DPP za K
(10–40) v oljih je 400 mg/kg.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki
herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne
ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke
pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri
tem varnost hrane zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
ogr i nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Heksan, ki ostane v
surovem olju po rekuperaciji
K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja
in rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi
heksana.
Omejitev plameni a FOSFA
pri 121 °C.
Upo tevati prevozne
predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.
38
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
3.2 Proizvodnja ogr i ne poga e in moke
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz sredstva proti
sprijemanju
K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so
mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Uredba 2439/1999/ES
predpisuje merila kakovosti za sredstva proti sprijemanju.
Kupiti sredstvo proti
sprijemanju, ki je primerno za ivila.
Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki
kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od
proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala
ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih lahko salmonela vstopi v
prehranjevalno verigo.
FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v
drobilnicah*.
Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo,
kot so i enje zbiralnikov prahu in hladilnikov, prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v
silosih, usposabljanje osebja.
Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav
salmonele v njihovih proizvodih do najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s
prostovoljnimi ukrepi e sama vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od uvedbe
FEDIOL-ovega kodeksa DPP za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993 (ki jo nadomestijo te smernice) je
bil narejen precej en napredek.
Dioksin iz uporabljene belilne zemlje
K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75
ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-
PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne
pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom
podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem
kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Tveganje velja samo za integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.
39
Ostanki heksana K Velika Majhna 3 PRP Ostanki heksana so prisotni v mokah iz oljnih semen.
ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e
meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.
Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji ogr i ne moke.
Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda med proizvodnjo krme
primerne kakovosti.
Uporabiti vodo primerne kakovosti.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
40
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
4. Rafinacija
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Hidravli na olja in maziva iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna
za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje
uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v
oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah (/destilatih) do 3000 mg/kg.
istila in kemikalije za
bojlerje
K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo
kemikalij za bojlerje) pridejo v stik s proizvodom.
istila, ki se uporabljajo v proizvodnem
sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.
Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije.
Uporabiti pitno vodo.
Pomo na tehnolo ka sredstva (alkalijska raztopina,
kisline)
K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.
Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za uporabo za ivila.
Tujki, kot so steklo, les,
kovine itd.
F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.
Grelne teko ine (Thermal
heating fluids – THF) iz zavrnjene opreme
K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja
v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.
Skladno s FEDIOL-
ovim Kodeksom dobrih praks o segrevanju ivilskih olj med
predelavo uporaba
THF-jev ni dovoljena.
Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V
nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
41
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
4.1 Proizvodnja rafiniranega ogr i nega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z
dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje
vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter
dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih
praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih
PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Pridobiti sve o belilno zemljo
od dobaviteljev, ki izpolnjujejo FEDIOL-ove specifikacije za sve o belilno zemljo.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo
znotraj zakonskih omejitev.
Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v
predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo
majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Mikrobiolo ka
kontaminacija
B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost
vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
42
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
4.2
Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov ogr i nih ma obnih kislin
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za
ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali
drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Brez namenskega dodajanja
ogr i nih destilatov.
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven
doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75
ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).
FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki
upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki
so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo
olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki
herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne
ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba
dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu,
kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa
so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v
krmilih.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
43
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
4.3
Kemijska rafinacija: proizvodnja ogr i nih (soli) ma obnih kislin brez destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad
MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Redno spremljanje ostankov
pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve
za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost
krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so
lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem ogr i nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje
za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
44
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja ogr i nih destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko
omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz
rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni
dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna
zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem
krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-
PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne
zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot
najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so
na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri semenih oljne ogr ice ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa
se med kemijsko rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane
proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
ogr i nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilatu med rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske
rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
45
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
A. Shranjevanje in prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za
zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih
zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program
zatiranja kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za
razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih semen uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere
snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen, kot so na primer
son ni na.
Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z
MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah tega predpisa.
Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati pravilno in to
uporabo dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so ravni ostankov pesticidov, ki so
uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z zakonodajo EU.
Kontaminacija s
predhodnim tovorom med prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim
olnom ali prekooceanko
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz
oljnih semen praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so namenjena za prevoz hrane ali krme.
Podjetja za prevoz morajo
pred natovarjanjem o istiti vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.
Kontaminacija s predhodnim tovorom med
shranjevanjem
K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z
mikotoksini, ki so jih vsebovali predhodni tovori.
Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred uporabo
o istiti ter pred uporabo preveriti, da so isti.
46
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za
neposredno uporabo pri ivilih*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
- ladje za obalno plovbo s cisternami
K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi
proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
Kontaminacija s istili
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na
istem mestu.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja
in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je
primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso primerne za ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni
prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno
uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
- ladje za obalno plovbo s cisternami
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali
ivila.
Izbrane istilne postaje morajo uporabljati sistem HACCP. Pred
natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
47
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil (nadaljevanje)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Segrevanje ali hlajenje teko in opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
- elezni ke cisterne, tovorni olni in ladje za obalno plovbo
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi
razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla
(FEDIOL). e se uporabljajo grelne teko ine,
mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto
izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati
polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.
Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –
zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
48
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega
tovora
K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko
uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.
Cisterne in tovorni olni, ki niso
namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.
Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na
istem mestu.
Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v
cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za
i enje cistern.
Segrevanje ali hlajenje teko in zavrnjene opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane.
Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.
- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo
med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto
izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se uporaba vro e vode ali pare.
Tujki F Majhna Srednja 2
Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava
pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.
Prepre iti me anje.
49
Ocena tveganja v krmni verigi za ogr i no moko in oljne proizvode
D. Shranjevanje
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija zaradi
pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba
neustreznih sti i )
K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki
shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega
predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.
Terminali v EU, ki
shranjujejo olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t.
852/2004).
Podjetja za shranjevanje morajo
upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.
Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska
olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko
olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.
istila morajo biti primerna za uporabo v ivilski industriji.
Grelne teko ine iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih
teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto
izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
51
KRMA
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
1. Pridelava son ni nih semen*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Tretje dr ave izvoznice za son ni na semena (Argentina, Mad arska itd.) uporabljajo
pozitivne sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko
zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Pri son ni nih semenih se zdi uporaba pesticidov po etvi bolj kriti na kot uporaba
pesticidov pred etvijo.
Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z
MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
52
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
2. Su enje son ni nih semen na ravni primarne pridelave*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminanti, ki jih povzro a su enje
- dioksin K Se iganje odpadkov lahko povzro i nastajanje dioksinov. Do sedaj so drobilci odkrili ravni vsebnosti dioksina v surovem son ni nem olju, ki
so ni je od mejne vrednosti zaznavnosti.
Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in
krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).
Dobre proizvodne prakse priporo ajo uporabo goriv, pri katerih ne nastajajo dioksini in dioksinom podobne komponente ter drugi kodljivi kontaminanti.
V primeru neposrednega segrevanja je treba uporabljati ustrezne gorilnike. Spremljanje je potrebno za zagotavljanje, da
postopki su enja in segrevanja ne povzro ajo povi anih ravni dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Pri neposrednem su enju
za gorivo ne uporabljati odpadnih proizvodov.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
53
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
3. Drobljenje son ni nih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za
zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih
zabojnikov lahko pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program zatiranja
kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Toksi ne komponente iz heksana
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.
Direktiva 2009/32/ES dolo a merila za uporabo heksana med drobljenjem oljnih semen.
Uporabiti je treba heksan, ki je primeren za ivila.
Hidravli na olja in maziva iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji
proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in
mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Tujki, kot so steklo, les, kovine itd.
F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.
54
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
3.1 Proizvodnja surovega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Mineralna olja iz neuspe ne
rekuperacije
K Majhna Velika 3 PRP Industrijski heksan lahko vsebuje
toksi ne komponente. V interesu drobilca je, da pridobi nazaj im ve heksana, s imer ohranja dobro rekuperacijo.
Mineralna olja iz rekuperacije
morajo biti primerna za ivila. Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda z olji,
ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda z olji, ki so primerna za ivila,
minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje
DPP omejujejo vsebnost za K (10-40) v son ni nem olju in stranskih proizvodih rafinacije do 1000 mg/kg.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki
herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih
ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Politika MVO je v tretjih dr avah
druga na od politike EU glede MVO.
Uredba (ES) t. 396/2005 postavlja omejitve za ostanke
pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri
tem varnost hrane zagotovljena. Pogodba FEDIOL za nabavo son ni nih semen z obmo ja
rnega morja (vsebuje klavzulo o skladnosti z zakonodajo EU glede MVO).
Preveriti vhodne snovi (odvisno od izvora).
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
son ni nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Heksan, ki ostane v
surovem olju po rekuperaciji
K Velika Majhna 3 PRP Po ekstrakciji heksana iz olja in
rekuperaciji heksana iz olja, ki ji sledi, bodo v surovem olju e vedno ostale sledi heksana.
Omejitev plameni a FOSFA
pri 121 °C.
Upo tevati prevozne
predpise, ki zahtevajo ostrej e meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.
55
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
3.2 Pridelava moke iz son ni nih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz sredstva proti sprijemanju
K Majhna Velika 3 PRP Sredstva proti sprijemanju so mineralnega izvora in lahko po naravni poti vsebujejo dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Uredba 2439/1999/ES predpisuje merila kakovosti za sredstva proti sprijemanju.
Kupiti sredstvo proti sprijemanju, ki je primerno za ivila.
Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je
iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no potro nikov, igra vlogo pri
zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je priznana kot ena od mo nih poti, prek katerih
lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.
FEDIOL-ov Kodeks dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.
Uporabiti PRP-je FEDIOL-ovega kodeksa za salmonelo, kot so i enje zbiralnikov
prahu in hladilnikov, prepre evanje kondenzacije na proizvodnih linijah in v silosih, usposabljanje osebja.
Vse povezave krmne verige morajo zmanj ati pojav salmonele v njihovih
proizvodih do najmanj e mere. Industrija drobljenja oljnih semen EU se je s prostovoljnimi ukrepi e sama
vztrajno trudila zmanj ati stopnje kontaminacije svojih posami nih krmil. Od uvedbe FEDIOL-ovega kodeksa DPP
za industrijo drobljenja oljnih semen leta 1993 (ki jo nadomestijo te smernice) je bil narejen precej en
napredek.
Dioksin iz uporabljene
belilne zemlje
K Majhna Velika 3 PRP Belilna glina je mineralnega izvora
in lahko po naravni poti vsebuje dioksin. Dioksin je toksi en za ljudi in ivali.
Direktiva 2002/32/ES omejuje
vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in
omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).
FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje
za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg
(WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od
dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o
nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Tveganje velja samo za
integrirane obrate za drobljenje/rafiniranje.
56
Ostanki heksana K Velika Majhna 3 PRP Ostanki heksana so prisotni v mokah iz oljnih semen.
ADR 400 ppm. Upo tevati prevozne predpise, ki zahtevajo ostrej e
meje vsebnosti ostankov heksana, kot je to potrebno v zvezi z varnostjo krme.
Kakovost vode K/B/F Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja pri proizvodnji son ni ne moke.
Skladno z Uredbo 183/2005/ES mora biti voda med proizvodnjo krme
primerne kakovosti.
Uporabiti vodo primerne kakovosti.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
57
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
3.3 Separacija lupin od son ni nih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Salmonela B Majhna Velika 3 PRP Salmonela je najve ji dejavnik tveganja pri
mikrobiolo ki kontaminaciji krme. Salmonela je iroko raz irjena v okolju in vsaka povezava s prehranjevalno verigo, od proizvajalcev pa vse do vklju no
potro nikov, igra vlogo pri zmanj anju tveganja, da bi salmonela kodovala ivalim ali ljudem. ivalska krma je
priznana kot ena od mo nih poti, prek
katerih lahko salmonela vstopi v prehranjevalno verigo.
FEDIOL-ov Kodeks dobrih
praks za nadzor salmonele v drobilnicah*.
Uporabiti preventivne ukrepe,
ki so na teti v FEDIOL-ovem Kodeksu dobrih praks za nadzor salmonele v drobilnicah.
58
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
4. Rafinacija
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Hidravli na olja in maziva iz
zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva
lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati
izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi
olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje
DPP omejujejo vsebnost za K (10-40) v son ni nem olju in stranskih proizvodih rafinacije do 1000 mg/kg.
istila in kemikalije za bojlerje
K Srednja Srednja 3 PRP istila in kemikalije za bojlerje lahko pridejo v stik s
proizvodom.
istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in
kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.
Kontaminirana voda K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja za i enje in v segreti obliki za destilacijo.
Uporabiti pitno vodo.
Pomo na tehnolo ka sredstva (alkalijska raztopina,
kisline)
K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.
Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za
uporabo za ivila.
Tujki, kot so steklo, les,
kovine itd.
F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.
Grelne teko ine (Thermal
heating fluids – THF) iz zavrnjene opreme
K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko
uporablja v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.
Skladno s FEDIOL-ovim
Kodeksom dobrih praks o segrevanju u itnih olj med predelavo* uporaba THF-jev ni dovoljena.
Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali
paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
59
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
4.1 Proizvodnja rafiniranega son ni nega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven
doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in
omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za
nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo
vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so
na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo
znotraj zakonskih omejitev. Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ob neupo tevanju MVO-jev
ostanejo v son ni nih semenih in stranskih proizvodih rafinacije, razen e ostanki med rafinacijo niso popolnoma
odstranjeni iz surovega olja.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost
krme zagotovljena.
V primeru, da koli ina ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti krme.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi
jih na li v surovem son ni nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Mikrobiolo ka kontaminacija
B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
60
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
4.2
Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov son ni nih ma obnih kislin
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne
smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Brez namenskega dodajanja son ni nih destilatov.
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven
doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-
PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ).
FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom
podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove
specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne
zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih
omejitev. Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ostanejo v son ni nih semenih in stranskih proizvodih rafinacije in
presegajo MVO-je.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri
tem varnost krme zagotovljena.
V primeru, da koli ina ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti
krme.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so
lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem son ni nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v ma obno kislino
destilata med rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za
tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Neustrezni proizvodi se ne
smejo uporabljati za krmila.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
61
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
4.3
Kemijska rafinacija: proizvodnja son ni nih (soli) ma obnih kislin brez destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad
MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov
pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev.
Vendar je uporaba pesticidov po etvi kriti na, saj lahko ostanejo v son ni nih semenih in stranskih
proizvodih rafinacije in presegajo MVO-je.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve
za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost
krme zagotovljena.
V primeru, da koli ina
ostankov pesticidov presega mejo, je treba izvesti oceno varnosti krme.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
son ni nem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
.
62
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja son ni nih destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih
snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za
namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi,
se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z
dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost
dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5
ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za
rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od
dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje
za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za
namene krme.
Ostanki pesticidov nad MVO-
jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Redno spremljanje ostankov
pesticidov pri son ni nih semenih ka e, da vrednosti ostankov pesticidov ostajajo znotraj zakonskih omejitev. Vendar pa se med kemijsko
rafinacijo dioksini zgostijo v destilate.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za
ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
son ni nem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v ma obno kislino destilata med rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske
rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
• http://www.fediol.be/5/index2.php
63
Ocena tveganja v verigi za moko iz son ni nih semen in oljne proizvode
A. Shranjevanje in prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksini iz materialov za
zatiranje kodljivcev
K Majhna Velika 3 PRP Zastrupljena zrna iz odprtih zabojnikov lahko
pristanejo v prehranjevalni verigi.
Uporabiti je treba program
zatiranja kodljivcev, ki je primeren za uporabo v prehranjevalni verigi.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Srednja Srednja 3 PRP Uporaba pesticidov na oljnih semenih po etvi je kriti na zaradi omejenega asa, ki je na voljo za razgradnjo pesticidov. Dr ave izvoznice oljnih
semen uporabljajo pozitivne sezname za uporabo pesticidov, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z evropsko zakonodajo, predvsem v primeru mehkih semen,
kot so na primer son ni na.
Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-
ji, ki so dolo eni v prilogah tega predpisa.
Podjetja za prevoz in shranjevanje morajo pesticide uporabljati
pravilno in to uporabo dokumentirati. V nasprotnem primeru morajo verificirati, da so
ravni ostankov pesticidov, ki so uporabljeni med prevozom in shranjevanjem, skladne z
zakonodajo EU.
Kontaminacija s
predhodnim tovorom med prevozom z vozom, tovornjakom ali tovornim
olnom ali prekooceanko
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz oljnih semen in moke iz oljnih semen
praviloma ne poteka s prevoznimi sredstvi, ki so namenjena za prevoz hrane ali krme.
Podjetja za prevoz morajo
pred natovarjanjem o istiti vozove, tovorne olne in ladje. Preverjanje isto e pred natovarjanjem.
Kontaminacija s predhodnim tovorom med
shranjevanjem
K Majhna Velika 3 PRP Oljna semena in moke iz oljnih semen se lahko oku ijo z mikotoksini, ki so jih vsebovali
predhodni tovori.
Podjetja za shranjevanje morajo prostore pred
uporabo o istiti ter pred uporabo preveriti, da so isti.
64
Ocena tveganja v verigi za moko iz son ni nih semen in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA
PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih
cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse
za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za
predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
- ladje za obalno plovbo s
cisternami
K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami
za olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod,
ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo
FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
Kontaminacija s istili
- cisterne, elezni ke cisterne in
tovorni olni
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih
postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.
Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo
kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso
primerne za ivila.
FEDIOL-ov Kodeks
delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in
olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
- ladje za obalno plovbo s
cisternami
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da
ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Izbrane istilne postaje morajo
uporabljati sistem HACCP. Pred natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
65
Ocena tveganja v verigi za moko iz son ni nih semen in oljne proizvode
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil (nadaljevanje)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN
JA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Segrevanje ali hlajenje teko in opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s
spiralami).
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
- elezni ke cisterne, tovorni
olni in ladje za obalno plovbo
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo
toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja
grelnih teko in v proizvod majhna.
Grelne spirale elezni kih cistern
morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti
dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati
polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.
Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –
zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
66
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN
JA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot
so na primer petrokemikalije.
Cisterne in tovorni olni, ki niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo
prestati validacijski postopek i enja.
Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi
na istem mestu.
Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za
ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
Segrevanje ali hlajenje teko in zavrnjene opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz
motorja skozi sistem z dvojno steno.
- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne
grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod
majhna.
e se uporabljajo grelne
teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to
potrebno.
Priporo a se uporaba vro e vode
ali pare.
Tujki F Majhna Srednja 2
Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora.
Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.
Prepre iti me anje.
67
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
D. Shranjevanje
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija zaradi
pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )
K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za
terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v
cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje
rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.
Terminali v EU, ki shranjujejo
olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).
Podjetja za shranjevanje
morajo upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.
Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki
so primerna za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko
olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.
istila morajo biti primerna za uporabo v ivilski industriji.
Grelne teko ine iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih
temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti
dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
68
Ocena tveganja v krmni verigi za son ni no moko in oljne proizvode
E. Prevoz s prekooceanko
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija med prevozom
- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v
cisternah ali ceveh
K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo imeti
absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih
neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004) zahteva, da
je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih
tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob. FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
EU ni uredila pomorskega prevoza olj in ma ob za krmo.
Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki
preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo nadzorniki preveriti ladijski
dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.
Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in raztovarjanju.
- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo dobro prakso.
Preveriti ladijski dnevnik.
Grelne teko ine (Thermal
heating fluids – THF) iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo
toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih
teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne
teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to
potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo
ali paro.
Hidravli na olja iz prenosnih rpalk
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja iz prenosnih rpalk so lahko toksi na.
Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega motorja od rpalke. e teh ni, je
treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.
Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje
hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.
http://www.fediol.be/5/index2.php
70
KRMA
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palme in olja palmovih ko ic
1. Pridelava palmovih plodov*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST* RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Dr ave izvoznice za palmovo olje (Indonezija, Malezija in druge) uporabljajo pozitivne
sezname za uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si
nasprotujejo z evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Do sedaj pesticidi
niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba ES 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z
MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
71
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palme in olja palmovih ko ic
2. Proizvodnja surovega olja*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kemikalije za bojlerje K Pove ano tveganje v obratih,
ki nimajo dobrih proizvodnih praks.
Para (s kemikalijami za bojlerje), ki pride v
neposreden stik s proizovodom, mora biti primerna za uporabo v ivilski industriji.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene
pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost hrane
zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi
jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Recikliranje kontaminiranih ma ob iz lovilcev ma ob v odpadni vodi
K Odpadna voda je lahko kemi no kontaminirana.
Ma oba iz lovilcev ma obe v odpadni vodi ne sme biti reciklirana za uporabo v prehrani.
Hidravli no olje in maziva iz opreme
K Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje
kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemska meja DPP za K (10–40) v oljih je 400 mg/kg.
Tujki F Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
72
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palme in olja palmovih ko ic
3. Rafinacija
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Hidravli na olja in maziva iz
opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva
lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati
izogibanje kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi
olji in mazivi, ki so primerna za ivila, minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje
DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah (/destilatih) do 3000
mg/kg. Vendar pa nizozemske standardne meje DPP za surovo palmovo olje, ki se neposredno uporablja za
krmo (brez rafinacije), omejujejo vsebnost ogljikovodikov (C10–C24), prera unano v plinsko olje, na
25 mg/kg.
istila in kemikalije za
bojlerje
K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo
kemikalij za bojlerje) lahko pridejo v stik s proizvodom.
istila, ki se uporabljajo v proizvodnem
sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.
Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije.
Uporabiti pitno vodo.
Pomo na tehnolo ka sredstva (alkalijska raztopina,
kisline)
K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.
Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti primerna za ivila ali za
uporabo za ivila.
Tujki F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.
Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz
opreme
K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja v podjetjih, ki
niso lani FEDIOL-a.
Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom dobrih praks o
segrevanju u itnih olj med predelavo uporaba THF-jev ni dovoljena.
Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali paro. V nasprotnem primeru mora
nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.
73
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
3.1 Pridelava rafiniranega palmovega olja in olja iz palmovih ko ic
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter
dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih
praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih
PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih
sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane
proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic,
zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Mikrobiolo ka
kontaminacija
B Majhna Srednja 2 Vsebnost vlage (npr. dejavnost
vode) v rafiniranih oljih je za rast bakterij prenizka.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
74
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
3.2
Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov palmovih ma obnih kislin in ma obnih kislin iz palmovih ko ic
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih
snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva
2002/32/ES).
Brez namenskega dodajanja kokosovih destilatov.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialen vir dioksinske
kontaminacije sta odlaganje v okolje in belilna zemlja. Ta dioksin se med fizikalno destilacijo lahko prenese na
destilate ma obnih kislin.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost
dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB
na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks
za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg
(WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
To tveganje je mogo e
upravljati s: - pozitivnim spro anjem serije ali - filtriranjem dioksina z
aktivnim ogljem. Kupiti sve o belilno zemljo od
dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o
nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov,
fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene
pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v palmovem olju ali
olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
75
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
3.3
Kemijska rafinacija: pridelava (soli) ma obnih kislin iz palmovega olja ali olja iz palmovih ko ic (brez destilata)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za
dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu,
kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju.
Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne
ostanke pesticidov v krmilih.
76
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
3.4
Kemijska rafinacija: proizvodnja destilatov palmovih ma obnih kislin in ma obnih kislin iz palmovih ko ic
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko
krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za
ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske
rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske
rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in
ostanke pesticidov upo tevane.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v
destilate.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina
ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za
nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-
PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o
nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske
rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 3 Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri
tem varnost krme zagotovljena.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU
2002/32
K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem
palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilate med rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske
rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
77
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
4.
Lo evanje surovega in rafiniranega olja z vodo, toploto in tlakom ter posledi no frakcijsko destilacijo za proizvodnjo istih ma obnih kislin*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Dioksin iz belilne zemlje K Potencialni vir kontaminacije z
dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–
3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost
dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB
na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks
za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj**, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-
PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Neustrezni proizvodi
se ne smejo uporabljati za krmila.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v palmovem olju ali olju iz palmovih ko ic.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je
pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Nekateri prepovedani pesticidi
so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem olju iz palmovih ko ic, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za
tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Kontaminirana voda
B Voda se uporablja v postopku lo evanja.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
**http://www.fediol.be/5/index2.php
78
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
A. Prevoz plodov in palmovih ko ic v mlin in skladi e za palmove
ko ice*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Tujki F Tujki, kot so kamni iz umazanih
tovornjakov in delci stekla, poginuli glodavci in listje dreves, so lahko prisotni.
Tovorni prostori prevoznih sredstev
morajo biti brez ostankov plodov, ki so bili natovorjeni pred tem.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
79
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz
ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih
cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse
za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega prakti nega vodnika
za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
- ladje za obalno plovbo s
cisternami
K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za
olja in ma obe morajo imeti med kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki
je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo
FEDIOL-ovega prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
Kontaminacija s istili
- cisterne, elezni ke cisterne in
tovorni olni
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih
postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za
prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Vklju iti nadzorne ukrepe, ki
izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo in istili, ki so bili uporabljeni za
i enje cistern za tovor, ki niso primerne za ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne
prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za
neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre
prakse za i enje cistern.
- ladje za obalno plovbo s cisternami
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da ladja za obalno plovbo ni namenjena za
krmo ali ivila.
Izbrane istilne postaje morajo uporabljati sistem HACCP. Pred
natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
80
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz
ivil (nadaljevanje)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Segrevanje ali hlajenje teko in opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz
motorja skozi sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega
tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
- elezni ke cisterne, tovorni olni in ladje za obalno plovbo
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki
se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in
ustrezno analizo, e je to potrebno.
Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.
Me anje K/F/B Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne
zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –
zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
81
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso
zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.
Cisterne in tovorni olni, ki niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo
prestati validacijski postopek i enja.
Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.
Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v
cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za
i enje cistern.
Segrevanje ali hlajenje teko in zavrnjene opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz
motorja skozi sistem z dvojno steno.
- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki
se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o
mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se uporaba vro e vode ali pare.
Tujki F Majhna Srednja 2
Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno
te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost me anja pa se je zmanj ala.
Prepre iti me anje.
82
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
D. Shranjevanje
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija zaradi
pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )
K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za
terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje
rastlinskega olja v cisternah uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po
morju. Najmanj e tveganje predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za
shranjevanje ivil.
Terminali v EU, ki shranjujejo
olja in ma obe za uporabo v prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).
Podjetja za shranjevanje
morajo upo tevati pravila EU vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.
Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za
terminale, ki shranjujejo tako kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna
za uporabo v ivilski industriji. Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za
rastlinsko olje in kemikalije, je mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.
istila morajo biti primerna za
uporabo v ivilski industriji.
Grelne teko ine iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine.
Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost
pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za
shranjevanje zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
83
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz palmovega olja in olja palmovih ko ic
E. Prevoz s prekooceanko
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJ
A
PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija med prevozom
- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v
cisternah ali ceveh
K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob za u ivanje v EU morajo
imeti absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU
sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004)
zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce
zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
EU ni uredila pomorskega prevoza olj in ma ob za krmo.
Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo
nadzorniki preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo
nadzorniki preveriti ladijski dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.
Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in
raztovarjanju.
- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo dobro prakso.
Preveriti ladijski dnevnik.
Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih
temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o
mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
Hidravli na olja iz prenosnih rpalk
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja iz prenosnih rpalk so lahko toksi na.
Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega
motorja od rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.
Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s
rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.
* http://www.fediol.be/5/index2.php
85
KRMA Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
1. Pridelava kokosa*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Dr ave izvoznice za kokosovo olje (Filipini, Indonezija, Malezija in druge) uporabljajo pozitivne sezname za
uporabo pesticidov med pridelavo, pri katerih za nekatere snovi obstaja mo nost, da si nasprotujejo z
evropsko zakonodajo o dovoljenih vrednostih ostankov pesticidov. Do sedaj pesticidi niso bili odkriti v
kokosovem olju.
Uredba (ES) 396/2005 prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v
prilogah.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
86
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
2. Su enje kopre na ravni primarne pridelave*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminanti, ki jih povzro a su enje
- PAH K Planta e suhe kopre na odprtem ognju, vir
kontaminacije s PAH za kopro.
Su enje na soncu ali posredno su enje v izmenjevalnikih toplote (izogibanje
kontaminaciji kopre z odpadnimi plini) prepre uje kontaminacijo s PAH. Skupni strokovni odbor FAO/WHO za ivilske aditive (JECFA) priporo a, da
se neposredno dimljenje zamenja s posrednim. V primeru neposrednega segrevanja se za dobre proizvodne prakse pri postopku dimljenja za
neposredno su enje priporo a, da se ne uporabi odpadnih proizvodov in da se namesto mehkega raje uporabi trdi les. Da se prepre i nastanek PAH, je
treba nadzorovati temperaturo in as. Oprema mora biti ista in dobro vzdr evana.
- dioksin K Planta e suhe kopre na odprtem ognju, vir kontaminacije z dioksinom za
kopro.
Kodeks dobrih praks za prepre evanje nastajanja in zmanj evanje kontaminacije z
dioksinom in dioksinom podobnimi PCB v ivilih in krmi (Kodeks CAC/RCP 62-2006).
Pri neposrednem su enju je za gorivo prepovedano uporabljati odpadne proizvode.
- mineralno olje K Kopra, ki se su i ob cestah, lahko pride v stik z mineralnim
oljem.
Aflatoksini
K Aflatoksini lahko nastanejo, e
kopra ni dovolj posu ena.
Direktiva 2002/32/ES omejuje
aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).
FEDIOL zagovarja su enje na soncu ali
( e bolje) posredno su enje kopre, dokler ne dose e najce je vla nosti 6 %.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
87
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
3. Stiskanje kopre*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Toksi ne komponente iz heksana
K Nekateri mlini za kokos uporabljajo heksan kot topilo
za ekstrakcijo surovega olja. Industrijski heksan lahko vsebuje toksi ne komponente.
Direktiva 88/344/EGS dolo a merila o isto i za uporabo
heksana v proizvodnji krmil.
Heksan za ekstrakcijo olja mora biti primeren za ivila.
Hidravli na olja in maziva iz zavrnjene opreme
K Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Strogo se je treba izogibati kontaminaciji proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, ki
niso primerni za ivila, na primer z evidentiranjem uporabljenih koli in. Tveganje kontaminacije
proizvoda s hidravli nimi olji ali mazivi, primernimi za ivila, naj se omeji na minimum.
Tujki F Tujki so lahko prisotni. Uporabiti je treba sistem za odstranjevanje tujkov.
Recikliranje kontaminiranih ma ob iz lovilcev ma ob v odpadni vodi
K Odpadna voda je lahko kemi no kontaminirana.
Ma oba iz lovilcev ma obe v odpadni vodi mora biti speljana na lokacijo, ki ni
primerna za hrano ali krmo, razen v primeru namenskih predelovalnih lovilcev ma obe iz vode.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
88
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
3.1 Proizvodnja surovega kokosovega olja*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
PAH K Koncentracija PAH v surovem kokosovem olju med stiskanjem kopre.
FOSFA ima opcijsko shemo nadomestil za surovo kokosovo
olje za koli ino BaP, ki presega 50 μg/kg.
Dioksin K Potencialni vir kontaminacije z dioksinom je neposredno su enje kopre.
Mineralna olja K Kopra, ki se su i ob cestah, lahko pride v stik z razlitim dizelskim gorivom, ki se nabere v surovem olju med predelavo olja.
Nizozemske standardne meje DPP omejujejo vsebnost za K (10–40) v olju in ma obah do 400
mg/kg.
Aflatoksini K e je neustrezno posu ena kopra shranjena
ve dni, lahko nastane aflatoksin. De med shranjevanjem in prevozom pospe i nastajanje aflatoksinov. Nekateri se prenesejo na surovo kokosovo olje med
stiskanjem kopre.
Ostanki herbicidov,
insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v
surovem kokosovem olju.
Uredba (ES) 396/2005
prepoveduje dajanje v obtok dobrine, ki niso skladne z MVO-ji, ki so dolo eni v prilogah.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
89
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
4. Rafinacija
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Hidravli na olja in maziva iz opreme
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja in maziva lahko vsebujejo toksi ne komponente.
Prerekvizitni program mora zagotavljati izogibanje kontaminaciji proizvoda s
hidravli nimi olji ali mazivi, ki niso primerna za ivila, in to, da je tveganje kontaminacije proizvoda s hidravli nimi olji in mazivi, ki so primerna za ivila,
minimalno. Prerekvizitni program lahko vklju uje evidentiranje uporabljenih koli in.
Nizozemske standardne meje DPP omejujejo
vsebnost za K (10–40) v oljih in ma obah do 400 mg/kg in v ma obnih kislinah
(/destilatih) do 3000 mg/kg.
istila in kemikalije za bojlerje
K Srednja Srednja 3 PRP istila in para (z uporabo kemikalij za bojlerje) lahko pridejo v stik s proizvodom.
istila, ki se uporabljajo v proizvodnem sistemu, je treba sprati. istila in kemikalije za bojlerje morajo biti primerni za uporabo v ivilski industriji.
Kakovost vode K Majhna Velika 3 PRP Voda se uporablja v postopku rafinacije.
Uporabiti pitno vodo.
Pomo na tehnolo ka sredstva
(alkalijska raztopina, kisline)
K Srednja Srednja 3 PRP Pomo na tehnolo ka sredstva prihajajo v stik s proizvodom.
Pomo na tehnolo ka sredstva, ki pridejo v neposreden stik z oljem, morajo biti
primerna za ivila ali za uporabo za ivila.
Tujki F Srednja Srednja 3 PRP Tujki so lahko prisotni. Filtrirati pred polnjenjem.
Grelne teko ine
(Thermal heating fluids – THF) iz opreme
K Srednja Velika 4 KKT THF se e vedno lahko uporablja
v podjetjih, ki niso lani FEDIOL-a.
Skladno s FEDIOL-ovim Kodeksom
dobrih praks o segrevanju u itnih olj med predelavo* uporaba THF-jev ni dovoljena.
Uporabiti segrevanje z vro o vodo ali
paro. V nasprotnem primeru mora nadzorni ukrep zagotoviti, da je kontaminacija proizvoda z grelno teko ino onemogo ena.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
90
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
4.1 Proizvodnja rafiniranega kokosovega olja
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
PAH K Velika Srednja 4 KKT Surovo kokosovo olje je lahko
zaradi slabih praks su enja mo no kontaminirano s PAH-ji.
Uredba (ES) t. 1881/2006 dolo a
mejo za BaP pri 2.0 μg/kg v oljih in ma obah, ki so namenjeni za neposredno prehrano ljudi ali za
uporabo kot sestavino v ivilih.
Koli ina dodanega aktivnega
oglja in intenzivnost postopka dezodorizacije mora zado ati za odstranjevanje te kih in lahkih PAH-jev.
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z
dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost
dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB
na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks
za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg
(WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od
dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o
nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov
nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v kokosovem olju.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je
pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi so
lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za
tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Aflatoksini
K Velika Velika 4 KKT Surovo kokosovo olje lahko kontaminirajo sledi aflatoksina.
Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi
izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).
Validacija postopka rafinacije za odstranjevanje aflatoksina.
Aflatoksini izginejo pri normalnih pogojih rafinacije.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
91
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
4.2
Fizikalna rafinacija: proizvodnja destilatov kokosovih ma obnih kislin
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Majhna Velika 3 PRP Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z
istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Ne namenoma dodajati kokosovih destilatov.
PAH K Velika Srednja 4 KKT Lahki PAH-ji se zgostijo v destilatu ma obne kisline med dezodorizacijo. Pri dodajanju aktivnega oglja se te ki
PAH-ji odstranijo.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
Dioksin iz belilne zemlje K Majhna Velika 3 PRP Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Vendar pa raven doziranja belilne zemlje
med rafinacijo zna a le 1–3 %.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter
dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne
pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove
specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e
belilne zemlje za rafinacijo olja.
Ostanki pesticidov nad MVO-
jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili
odkriti v surovem kokosovem olju.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke
pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu,
kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Majhna Velika 3 PRP Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti,
da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilate ma obnih kislin med fizikalno rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za
krmila.
Aflatoksini K Srednja Velika 3 KKT Aflatoksin se zgosti med dezodoracijo. Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
Aflatoksini so topni v vodi. Med fizikalno rafinacijo jih je mogo e lo iti s kondenzirano
vodo.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
92
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
4.3
Kemijska rafinacija: proizvodnja kokosovih (soli) ma obnih kislin brez destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
PAH
K Velika Srednja 4 KKT Med kemijsko rafinacijo se
pri akuje, da bo vsebnost PAH-jev v ma obnih kislinah podobna njihovi vsebnosti v kokosovem olju.
Neustrezni proizvodi se ne
smejo uporabljati za krmila.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki
herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 2 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v surovem
kokosovem olju.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke
pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme
zagotovljena.
Ostanki pesticidov za
neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Zelo majhna Velika 2 Nekateri prepovedani pesticidi
so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne.
Direktiva 2002/32/ES
postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Aflatoksini K Srednja Velika 4 KKT Aflatoksini so topni v vodi. Med kemijsko rafinacijo se
pri akuje, da se bodo prenesli na milno usedlino in ostali na ma obnih kislinah.
Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in
njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
Ni jasno, ali aflatoksini ostanejo na ma obnih
kislinah ali izginejo z odpadno vodo.
93
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
4.4 Kemijska rafinacija: proizvodnja kokosovih destilatov
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED TVEGAN
JA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Splo no K Srednja Velika 4 KKT Proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo in vsebujejo ravni neza elenih snovi, ki presegajo zakonsko omejitev, se ne smejo me ati za red enje z istimi ali drugimi proizvodi, ki so namenjeni za ivalsko krmo (Direktiva 2002/32/ES).
Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme. Ma obni proizvodi, pridobljeni iz rafinacije v blokih, ki zdru ujejo fizikalne in kemijske rafinacijske korake v eni in isti opremi, se lahko uporabljajo za namene krme pod pogojem, da je na voljo analizni dokaz, da so omejitve za dioksin in ostanke pesticidov upo tevane.
PAH K Velika Srednja 4 KKT Lahki PAH-ji se zgostijo v destilatu ma obne kisline med dezodorizacijo. Pri dodajanju aktivnega oglja se te ki PAH-ji odstranijo.
Neustrezni proizvodi se ne smejo uporabljati za krmila.
Dioksin iz belilne zemlje K Srednja Velika 4 KKT Potencialni vir kontaminacije z dioksinom med rafinacijo olja je belilna zemlja. Med kemijsko rafinacijo se dioksini zgostijo v destilate.
Direktiva 2002/32/ES omejuje vsebnost dioksina v posami nem krmilu rastlinskega izvora na 0,75 ng/kg (WHO-PCDD/F-TEQ) in omejuje vsoto dioksina ter dioksinom podobnih PCB na 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ). FEDIOL je razvil kodeks dobrih praks za nabavne pogoje sve e belilne zemlje za rafinacijo olj*, ki upo teva najve jo dovoljeno mejo dioksina in dioksinom podobnih PCB 1,5 ng/kg (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) kot najvi jo vrednost.
Kupiti sve o belilno zemljo od dobaviteljev, ki izpolnjuje FEDIOL-ove specifikacije, ki so na tete v FEDIOL-ovem kodeksu dobrih praks o nabavnih pogojih sve e belilne zemlje za rafinacijo olja. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
Ostanki pesticidov nad MVO-jem, npr. ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov ali rodenticidov nad MVO-jem
K Majhna Srednja 3 Do sedaj ostanki pesticidov niso bili odkriti v surovem kokosovem olju.
Uredba 396/2005 postavlja omejitve za ostanke pesticidov. Uredba dovoljuje uporabo faktorja prenosa za dovoljene pesticide v predelane proizvode, e je pri tem varnost krme zagotovljena.
Glej zgoraj pod „Splo no“.
Ostanki pesticidov za neza elene snovi v krmilu, kot so na teti v Direktivi EU 2002/32
K Srednja Velika 4 KKT Nekateri prepovedani pesticidi so lahko prisotni v okolju. Vendar pa so mo nosti, da bi jih na li v surovem kokosovem olju, zelo majhne, bodo pa se zgostili v destilatu med rafinacijo.
Direktiva 2002/32/ES postavlja meje za tevilne ostanke pesticidov v krmilih.
Glej zgoraj pod „Splo no“. Po FEDIOL-u se destilati iz kemijske rafinacije ne smejo uporabljati za namene krme.
Aflatoksini K Zelo majhna Velika 2 Aflatoksini so topni v vodi. Med kemijsko rafinacijo se aflatoksini sperejo skupaj z milnimi usedlinami.
Direktiva 2002/32/ES omejuje aflatoksin B1 pri kopri in njenih proizvodih na 0,02 mg/kg (na podlagi izdelka z vsebnostjo vlage 12 %).
*http://www.fediol.be/5/index2.php
94
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
A. Shranjevanje kopre za prevoz v oljni mlin*
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Aflatoksini K e je neustrezno posu ena kopra shranjena ve dni, lahko nastane aflatoksin.
De med shranjevanjem in prevozom pospe i nastajanje aflatoksinov.
Shranjevalna in prevozna podjetja morajo kopro za ititi pred de jem in morsko vodo.
Zra enje med shranjevanjem.
e je kopra predelana takoj po etvi, je tveganje za
nastanek aflatoksina majhno.
Tujki F Tujki, kot so kamni iz umazanih
tovornjakov in delci stekla, poginuli glodavci in listje dreves, so lahko prisotni.
Oljni mlini morajo preveriti
vhodno kopro in odstraniti tujke.
* Ta dokument ne zajema ocene tveganj zunaj EU. Za ve informacij glej oddelek d) Analiza tveganj, odstavek 2.3.
95
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega tovora
- cisterne, elezni ke cisterne in tovorni olni
K Majhna Velika 3 PRP Prevoz olja je namenski. Uredba (ES) t. 852/2004 zahteva prevoz teko ih krmil v namenskih
cisternah, elezni kih cisternah in tovornih olnih. FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za
cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega
prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
- ladje za obalno plovbo s cisternami K Majhna Velika 3 PRP Ladje za obalno plovbo s cisternami za olja in ma obe morajo imeti med
kratkimi plovbami v EU absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na
seznamu EU sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in
ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Preveriti predhodni tovor s pomo jo FEDIOL-ovega
prakti nega vodnika za predhodni tovor (tovore) za prevozna sredstva in obloge v cisternah.
Kontaminacija s istili
- cisterne, elezni ke cisterne in
tovorni olni
K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje na istilnih
postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na istem mestu.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Vklju iti nadzorne ukrepe, ki izklju ijo kontaminacijo cistern s tovorom, ki je primeren za ivila ali krmo, in opremo s paro, vodo
in istili, ki so bili uporabljeni za i enje cistern za tovor, ki niso
primerne za ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in
prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
- ladje za obalno plovbo s cisternami K Majhna Srednja 2 Pove ano tveganje v primeru, da
ladja za obalno plovbo ni namenjena za krmo ali ivila.
Izbrane istilne postaje morajo
uporabljati sistem HACCP. Pred natovarjanjem zahtevati podpisan certifikat za i enje.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
96
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
B. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za prevoz ivil (nadaljevanje)
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOS
T RESNOST
RAZRED TVEGANJA
PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Segrevanje ali hlajenje teko in opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Uporabljajo se cisterne iz nerjavnega jekla, ki se segrejejo s hladilno vodo iz motorja skozi
sistem z dvojno steno (in ne s spiralami).
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj
nje*.
- elezni ke cisterne, tovorni olni in ladje za obalno plovbo
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med
prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
Grelne spirale elezni kih cistern morajo biti iz nerjavnega jekla (FEDIOL).
e se uporabljajo grelne
teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to
potrebno.
Tujki F Majhna Velika 3 PRP Na rt kakovosti mora
zahtevati polnjenje cistern z rafiniranim oljem pod streho.
Me anje K/F/B
Majhna Velika 3 PRP Me anje lahko povzro i kodo. Uporabiti najni je obvezne zahteve v FEDIOL-ovem Kodeksu delovne prakse za cestni prevoz razsutega tovora in prevoz v cisternah –
zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih*.
*http://www.fediol.be/5/index2.php
97
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
C. Prevoz tropskih in semenskih olj ter iz njih pridobljenih proizvodov
in stranskih proizvodov za uporabo v krmi v skladu s standardi EU za transport ivil
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOS
T RESNOST
RAZRED TVEGANJA
PRP ali KKT UTEMELJITEV ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI
STANDARDI IN/ALI POGODBENI POGOJI
NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija predhodnega
tovora
K Majhna Velika 3 PRP Cisterne in tovorni olni so se lahko
uporabljali za neprehrambene proizvode ali proizvode, ki niso zdru ljivi s krmo, kot so na primer petrokemikalije.
Cisterne in tovorni olni, ki
niso namenjeni samo za prevoz ivil in krmil, morajo prestati validacijski postopek i enja.
Kontaminacija s istili K Srednja Srednja 3 PRP Pove ano tveganje na istilnih postajah, ki istijo cisterne za krmo in kemi ne snovi na
istem mestu.
Uporabiti je treba istila, ki so primerna za krmo in ivila.
FEDIOL-ov Kodeks delovne prakse za cestni prevoz
razsutega tovora in prevoz v cisternah – zabojnikih za ma obe in olja za neposredno uporabo pri ivilih
vklju uje dobre prakse za i enje cistern.
Segrevanje ali hlajenje teko in zavrnjene opreme
- cisterne K Majhna Majhna 1 Cisterne, ki za prenos toplote uporabljajo spirale, so prepovedane. Cisterne se segreva s hladilno vodo iz motorja skozi sistem z dvojno steno.
- tovorni olni K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne
grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne
teko ine, mora prevoznik olja zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to
potrebno.
Priporo a se uporaba vro e
vode ali pare.
Tujki F Majhna Srednja 2
Me anje z mineralnim oljem Majhna Velika 3 PRP Me anje z mineralnimi olji je e vedno te ava pri prevozu olj v dr avah izvora. Oktobra 1999 je bil nadzor poostren, mo nost
me anja pa se je zmanj ala.
Prepre iti me anje.
98
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
D. Shranjevanje
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI
POGODBENI POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija zaradi pomanjkanja segregacije (kontaminacija iz prej njih tovorov, uporaba neustreznih sti i )
K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako
kemikalije kot tudi rastlinska olja. Manj tveganja je, e terminal za shranjevanje rastlinskega olja v cisternah
uporablja seznam EU sprejemljivega predhodnega tovora med prevozom po morju. Najmanj e tveganje
predstavlja shranjevanje rastlinskega olja v cisternah, ki so namenjene za shranjevanje ivil.
Terminali v EU, ki shranjujejo olja in ma obe za uporabo v
prehrani, so dol ni uporabiti HACCP (Uredba (ES) t. 852/2004).
Podjetja za shranjevanje morajo upo tevati pravila EU
vsaj za predhodni tovor, ki so bila pripravljena za pomorski promet v Direktivi 96/3/ES.
Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Ta razvrstitev tveganj velja za terminale, ki shranjujejo tako
kemikalije kot tudi rastlinska olja. Lahko se vzdr ijo uporabe istil, ki so primerna za uporabo v ivilski industriji.
Za terminale za cisterne v EU, ki uporabljajo HACCP in ki imajo lo ena skladi a za rastlinsko olje in kemikalije, je
mo nost za uporabo napa nega istila zelo majhna.
istila morajo biti primerna za uporabo v ivilski industriji.
Grelne teko ine iz zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi razmeroma
nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med shranjevanjem, mo nost pu anja grelnih teko in v
proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora podjetje za shranjevanje zagotoviti
dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
99
Ocena tveganja v verigi za proizvode iz kokosovega olja
E. Prevoz s prekooceanko
DEJAVNIK TVEGANJA KAT.: MO NOST RESNOST RAZRED
TVEGANJA PRP ali KKT UTEMELJITEV
ZAKONODAJA, INDUSTRIJSKI STANDARDI IN/ALI POGODBENI
POGOJI NADZORNI UKREP OPOMBE
Kontaminacija med prevozom
- Kontaminacija s predhodnim tovorom, ki je prisoten v
cisternah ali ceveh
K Srednja Srednja 3 PRP Prekooceanke za preva anje olja in ma ob, uporabljenih za prehrano v
EU, morajo imeti absolutno najni jo mero neposredno predhodnega tovora bodisi proizvod, ki je krmilo, ali proizvod, ki je na seznamu EU
sprejemljivih neposrednih tovorov iz Direktive 96/3/ES.
Direktiva 96/3/ES (odstopanje od Direktive (ES) t. 852/2004)
zahteva, da je treba preveriti predhodni tovor. Pogodbe FOSFA prodajalce
zavezujejo, da obvestijo kupca o treh predhodnih tovorih med pomorskim prevozom olj in ma ob.
FEDIOL-ov Kodeks dobre prakse za prevoz razsutega tovora za olja in ma obe v Evropsko unijo ali znotraj nje*.
Pred natovarjanjem FOSFA priznava, da morajo
nadzorniki preveriti, ali so cisterne dovolj o i ene. Pred raztovarjanjem FOSFA priznava, da morajo
nadzorniki preveriti ladijski dnevnik o skladnosti s predhodnimi seznami tovora.
Uporaba namenskih cevovodov pri natovarjanju in
raztovarjanju.
- Kontaminacija s istili K Majhna Velika 3 PRP Pomorska podjetja obi ajno upo tevajo dobro prakso.
Preveriti ladijski dnevnik.
Grelne teko ine (Thermal heating fluids – THF) iz
zavrnjene opreme
K Majhna Velika 3 PRP e vedno se lahko uporabljajo toksi ne grelne teko ine. Vendar je zaradi
razmeroma nizkih grelnih temperatur, ki se uporabljajo med prevozom, mo nost pu anja grelnih teko in v proizvod majhna.
e se uporabljajo grelne teko ine, mora prevoznik olja
zagotoviti dokumentacijo o mo nih neto izgubah in ustrezno analizo, e je to potrebno.
Priporo a se ogrevanje z vodo ali paro.
Hidravli na olja iz zavrnjenih prenosnih rpalk
K Majhna Velika 3 PRP Hidravli na olja iz prenosnih rpalk so lahko toksi na.
Uporaba prenosnih rpalk z jasno lo itvijo hidravli nega
motorja od rpalke. e teh ni, je treba uporabiti hidravli no olje, ki je primerno za ivila.
Hidravli ni motorji, ki so neposredno povezani s
rpalko, dovoljujejo ne eleno prehajanje hidravli nega olja v rastlinsko olje v primeru odpovedi izolacije.
*http://www.fediol.be/5/index2.php