prid'k men', bo fajn

OSNOVNA ŠOLA DRAVLJE Klopčičeva 1, Ljubljana

Prid' k men', bo »fajn«

25. festival Turizmu pomaga lastna glava Imejmo se fajn – doživite naš kraj

Mentorici: Barbara Koritnik Marjetka Magister Derlink

Avtorji: Luka Jamšek 9. B Ana Nakrst Vidic 9. A Matjaž Razdrih 8. B Grega Ciglar 8. A

Ljubljana, 31.1.2011

OŠ Dravlje 25. festival Turizmu pomaga lastna glava Imejmo se fajn – doživite naš kraj


2

ZAHVALA Pri pripravi projektne naloge bi se najprej radi zahvalili mentoricama Barbari Koritnik in

učiteljici Marjetki Magister-Derlink za pomoč pri smernicah in izdelavi te naloge.

Hkrati bi se radi zahvalili mnogim učiteljem Osnovne šole Dravlje, ki so nam vsak na svoj

način pomagali pri nalogi, in sicer: profesorici likovne vzgoje Tanji Kogoj, ki nam je

pomagala pri oblikovanju in izdelavi turistične stojnice; učiteljici Jasni Rozman za pomoč pri

oblikovanju promocije na tržnici; učiteljici Lidiji Rupnik za pripravo animacij na festivalu;

profesorici angleščine Tjaši Miljaš za prevod povzetka raziskovalne naloge ter profesorici

računalništva Barbari Eržen.

Poleg tega se zahvaljujemo za pomoč Turističnemu društvu Lipa Dravlje in ravnateljici Erni

Čibej, ki nas podpirajo pri delu in nam finančno pomagajo, da lahko sodelujemo na festivalu

Turizmu pomaga lastna glava. Zahvaljujemo se tudi anketirancem, ki so odgovarjali na

anketo, da smo pridobili dragocene informacije za to projektno nalogo.

Vsa zahvala tudi organizatorju in soorganizatorjem projekta Turizmu pomaga lastna glava,

med drugimi: Turistični zvezi Slovenije, Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in

Mercatorju, ki so z organizacijo odprli možnosti, da smo umestili projekt Vodenih obiskov

Dravelj v sedanji prostor in čas.

Hvala tudi našim staršem za vso njihovo pomoč, nasvete in podporo.

Sodelovanje vseh nam je omogočilo, da smo oblikovali projekt Prid' k men', bo fajn.



3

TEHNIČNI PODATKI O NALOGI

Šola: OŠ Dravlje, Klopčičeva 1, 1117 Dravlje

Tel.: 01 507 36 16 fax: 507 36 16 e-mail: [email protected]

Naslov turistično-projektne naloge:

Prid' k' men', bo fajn

Avtorji:

Luka Jamšek, 9. B ([email protected])

Ana Nakrst Vidic, 9. A ([email protected])

Matjaž Razdrih, 8. B ([email protected])

Grega Ciglar, 8. A ([email protected])

Mentorici turistično-projektne naloge: Barbara Koritnik, prof. slovenščine

Marjetka Magister Derlink, dipl. vzgojiteljica

Mentorica pri pripravi tržnice in tržnega proizvoda: Jasna Rozman, učiteljica gospodinjstva

Mentorica pri pripravi tržnice in tržnega proizvoda: Tanja Kogoj, prof. likovne vzgoje

Mentorica pri pripravi animacij na festivalu: Lidija Rupnik, učiteljica slovenščine



4

POVZETEK

V naši projektni nalogi smo želeli izpostaviti našo draveljsko nerazpoznavnost. Kot vsi

krajani si tudi mi želimo, da bi postali bolj razpoznavni, zato smo se odločili, da predstavimo

svoj kraj s turistično ponudbo.

Najprej je bilo seveda potrebno najti idejo, ki bi jo lahko tržili, ter jo razširiti ter pretehtati

njene prednosti ter slabosti. Najboljša ideja je bila voden obisk Dravelj, ki bi lahko trajal tudi

več dni. Zanimalo nas je, kaj si krajani mislijo o tem. Zato smo na našem Sončkovem dnevu

obiskovalcem razdelili ankete. Anketiranci so odgovorili pritrdilno in dodali, da bi bilo

pametno v nalogo vključiti tudi Sončkov dan in ga v okviru obiskov predstaviti gostom.

Sestavili smo program obiska ter pri Turističnem društvu Lipa dobili tudi nekaj finančnih

sredstev, predvsem pa njihovo podporo za naš projekt. Natančno smo se pozanimali o

znamenitostih, ki bi si jih obiskovalci ogledali, ter začeli pripravljati program turističnega

ogleda, reklamni oglas in oglas za objavo.

V naši projektni nalogi se torej ukvarjamo z idejo o vodenem tridnevnem obisku Dravelj

ter z možnostjo trženja naše turistične ponudbe v domačem kraju in tudi sodelovanja z

okoliškimi mesti. Turistična ponudba bo predstavljena na samem sejmu Turizmu pomaga

lastna glava.

Ključne besede: vodeni ogledi Dravelj, turistična podoba, turistični produkt, trženje.



5

SUMMARY

In our project work we mainly wished to highlight our problem – our place Dravlje is

unrecognizable. Like all the locals we too want to make it more recognizable, so we decided

to introduce our place and its tourist offerings.

First, it was obviously necessary to find an idea that could be marketed, and then to develop a

tourist product intended for the younger population, our peers from other places. This could

be further developed into a "tourist exchange”.

We were also interested in what the locals think about our idea. We took the opportunity of

our traditional school event called “Sončkov dan” and asked the visitors to answer a few

questions on the pole. Most of them welcomed our idea and suggested also to include our

unique event on the list of guided tours and thus present it to our guests.

We presented a program to the Tourist Association Lipa which allocated funds for our work.

We have carefully enquired the attractions of our place that visitors might like to see and

created an itinerary for a three-day guided visit around Dravlje. And this itinerary is the

product of our project work which will be presented at the fair “Turizmu pomaga lastna

glava” (Helping tourism with my own ideas).

Key words: guided tours around Dravlje, tourist image, tourist product and marketing.



6

KAZALO VSEBINE

UVOD ......................................................................................................................................... 7 1. PREDSTAVITEV IZBRANE TEME ................................................................................ 8

1.1. Uporabljene metodologije .......................................................................................... 8 1.2. Opredelitev virov ........................................................................................................ 8

2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE .................................................................................... 9 2.1. Anketa in analiza ankete ............................................................................................. 9 2.2. Ljubljana ................................................................................................................... 10 2.3. Dravlje ...................................................................................................................... 12 2.4. Koseški bajer ............................................................................................................ 13 2.5. Sončkov dan ............................................................................................................. 13 2.6. Rokov sejem ............................................................................................................. 14 2.7. Turistični produkt ..................................................................................................... 16 2.8. Tehnični itinerarij “ SONČKOV DAN” ................................................................... 16 2.9. Tehnični itinerarij “ROKOV SEJEM” ..................................................................... 17 2.10. Draveljske zgodbe ................................................................................................ 18

3. PROMOCIJA .................................................................................................................... 21 4. FINANČNI NAČRT ......................................................................................................... 22 5. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 23 6. VIRI .................................................................................................................................. 24

KAZALO SLIK Slika 1: Prešernov trg ............................................................................................................................................ 11 Slika 2: Živalski vrt - tloris ................................................................................................................................... 12 Slika 3 : Dravlje ..................................................................................................................................................... 12 Slika 4: Del ploščadi ............................................................................................................................................. 13 Slika 5: Koseze – bajer, tloris ................................................................................................................................ 13 Slika 6: Šolo okrasimo........................................................................................................................................... 14 Slika 7: Obiskovalci se udeležijo delavnic ............................................................................................................ 14 Slika 8: Sodelujejo tudi učitelji ............................................................................................................................. 14 Slika 9: Mame poskrbijo za posladek .................................................................................................................... 14 Slika 10: Kužno znamenje ..................................................................................................................................... 15 Slika 11: Predstavitev obrtniških izdelkov ........................................................................................................... 15 Slika 12: Rokova cerkev s trgom ........................................................................................................................... 15 Slika 13: Večerna veselica ..................................................................................................................................... 16 Slika 14: Bogat kulturni program .......................................................................................................................... 16

KAZALO TABEL Tabela 1: analiza ankete .......................................................................................................................................... 9 Tabela 2: plan dela v šolskem letu 2010/2011 ....................................................................................................... 21 Tabela 3: plan izvedbe projekta Prid' k men', bo »fajn« ....................................................................................... 22



7

UVOD

Dravlje so precej nepoznan slovenski kraj, saj zanj razen Ljubljančanov ve malo kdo. Tako je

predvsem zaradi majhnosti, neopaznosti in lege kraja. Draveljska šola je mestna šola. Leži v

bližini obvoznice glavnega mesta Republike Slovenije. Ni preveč znana oddaljenim krajem,

saj se skriva za visokimi desetnadstropnimi stolpnicami v mestni četrti. Prav zaradi

neprepoznavnosti smo se odločili, da ljudem odkrijemo naš draveljski biser, ki je bil prej skrit

nekje v množici slovenskih krajev. Naša prva teza je bila, da moramo obiskovalcev predstaviti

kraj na drugačen način, kot so ga vajeni, zato smo se odločili za tridnevno kulturno

izmenjavo. Na obisk bomo povabili naše sovrstnike in jim ponudili ogled Dravelj in okolice.

V teh dveh dnevih jim bomo razkazali okolico, ter jih poučili o draveljski zgodovini ter jih

popeljali na Sončkov dan, dan odprtih vrat draveljske šole.

Najprej smo se le stežka odločali, kaj bi pokazali našim gostom, a kaj kmalu so ideje začele

kar deževati in hitro smo morali nekaterim zapreti vrata. Pomagali so nam tudi obiskovalci

Sončkovega dneva, saj so tam izpolnili ankete o kulturni izmenjavi.



8

1. PREDSTAVITEV IZBRANE TEME

1.1. Uporabljene metodologije

Za določitev cilja projektne naloge smo najprej potrebovali osnovne informacije. Zanimalo

nas je predvsem to, ali so nam starši in ostali krajani pripravljeni pomagati pri izvedbi našega

projekta. Potrebovali smo tudi lokacije, ki bi bile zanimive za obiskovalce. Podatki,

pridobljeni preko ankete, bi nam pomagali pri pripravi našega turističnega produkta.

Internet nam je ponudil kar nekaj idej, sledilo je iskanje podatkov tudi v knjižnici in med že

napisanimi projektnimi nalogami. Na ta način smo uporabili tehniko zbiranja pisnih podatkov

(Sorjan 2006).

Ker smo želeli najti tudi podatke o Dravljah, smo povprašali kar naše krajane. V ta namen

smo določili namenski vzorec (Sorjan 2006). Sestavlja ga skupina učencev, staršev in

krajanov. Obiskovalci Sončkovega dneva so pisno odgovarjali na naša vprašanja preko

ankete.

Sledila je analiza zbranih podatkov, s katero smo odkrivali, ali je bila naša ideja krajanom

všeč in ali bi tudi oni sodelovali pri tem.

1.2. Opredelitev virov V naši nalogi smo uporabili različne vire: projektne in raziskovalne naloge, ki so jih opravili

učenci naše šole, internet, anketo, intervju. Iz virov smo izvedeli, katere ljubljanske

znamenitosti so ljudem všeč in ali se sploh strinjajo z idejo.



9

2. RAZISKOVALNI DEL NALOGE

2.1. Anketa in analiza ankete

V anketi je sodelovalo 150 anketirancev.

Odgovarjali so na sledeča vprašanja.

Tabela 1: analiza ankete

1. Ali bi bili pripravljeni gostiti učence iz drugih

mest ?

DA NE

124 26

2. Ali bi poskrbeli doma za njihovo prehrano ? DA NE

57 93

3. Koliko časa bi gostili učence iz

drugih mest?

1 dan 2dni 3 dni ali

več

97 27 7

4. Ali bi dovolili svojemu otroku, da obiskal

svoje vrstnike v drugih mestih?

DA NE

121 29

5. Kaj bi v domačem kraju pokazali obiskovalcem?

Stadion Stožice, NUK, Prešernov trg, parlament, Kolosej, živalski vrt, Koseški bajer

6. Kateri kraj bi najraje obiskali ? (lahko navedete več krajev)

najpogostejši odgovori: Portorož, Bled, Kranjska gora, Maribor



10

7. Na katere prireditve bi v domačem kraju povabili obiskovalce? (več odgovorov)

najpogostejši odgovori: Sončkov dan, Rokov sejem, Evropska vas

Analiza ankete je pokazala, da je večina ljudi pripravljeno sodelovati pri izvedbi zamenjave.

Starši bi sprejeli tuje otroke, vendar jih je le 7 pripravljeno gostiti več dni, 27 bi jih gostilo 2

dni in 97 bi jih gostilo 1 dan.

Menimo, da je to posledica nezaupanja tujcem, pa tudi trenutnega socialnega položaja

anketiranih, saj pri vprašanju, če so pripravljeni v celoti poskrbeti za prehrano gostujočih, je

le 57 anketirancev odgovorilo pritrdilno in 93 nikalno.

Pri vprašanju ˝Kateri kraj bi najraje obiskali?˝ je večina anketiranih navedla Portorož, Maribor

in Bled, kar je po vsej verjetnosti povezano s turistično reklamo prej omenjenih krajev.

Največ vprašanih bi obiskovalcem najraje razkazala športni stadion Stožice, NUK, Prešernov

trg, parlament, Kolosej in živalski vrt, kar pomeni, da smo na prej naštete objekte najbolj

ponosni, prav tako pa smo ponosni tudi na prireditvi Sončkov dan in Evropska vas, saj sta

bila to najpogostejša odgovora pri vprašanju ˝Na katere prireditve bi povabili goste?˝.

Po analiziranju anket smo ugotovili, da je bila večina naših hipotez pravilnih in da so bila naša

predvidevanja le enkrat napačna, saj smo menili, da bodo starejši anketiranci bolj gostoljubni.

2.2. Ljubljana

Ljubljana je glavno in tudi največje slovensko mesto. Nastala je leta 15 n.š. kot rimska

naselbina Emona. Prvič je omenjena okoli leta 1146 s slovansko-romanskim imenom

Luwigana. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda,

ustanovili Argonavti oziroma starogrški junak Jazon, ki naj bi kralju Aitesu ukradel zlato

runo, nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci z ladjo Argo, potoval čez Črno morje ter nato

preko Donave in Save prišel vse do Ljubljanice. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo

prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do Jadranskega

morja. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru pri Barju, kjer

je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila

Ljubljanski zmaj, ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v ljubljanskem

mestnem grbu. Ljubljana je sedež centralne vlade in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji. Prav

tako je sedež slovenskega državnega zbora in pisarne predsednika Slovenije. Ima veliko četrti

med katerimi so tudi Dravlje.



11

Prešernov trg je eden izmed trgov v Ljubljani , ki je bil poimenovan po slovenskemu

pesniku Francetu Prešernu. Prešernov trg je nastal iz srednjeveškega križišča med mestnimi

vrati. Današnji videz je začel dobivati v 17. stoletju, ko je bila zgrajena frančiškanska cerkev

Marijinega oznanjenja. Tako se je trg prvotno imenoval Marijin trg. Temu je sledila prenova

trga. Drugi pomembni dejavnik pri razvoju trga je bil veliki potres leta 1895, ki je porušil oz.

poškodoval srednjeveške hiše. Na njihovem mestu so nato zgradili baročne meščanske palače.

Osrednji položaj trga zavzema Prešernov spomenik, delo Ivana Zajca, ki je bil odkrit 10.

septembra 1905. Zaradi svoje lege je Prešernov trg eden najbolj tranzitnih točk v Ljubljani.

Slika 1: Prešernov trg

Živalski vrt Ljubljana je bil ustanovljen leta 1949. Prve kletke so bile nameščene v središču

Ljubljane blizu današnje zgradbe RTV. Leta 1951 pa se je preselil na današnje območje -

jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 hektarov površine. Območje živalskega vrta se

nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega krajinskega parka Tivoli,

Rožnik in Šišenski hrib. V ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh

kontinentov, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za področje, kjer se stikajo alpski,

panonski in sredozemski svet.



12

Slika 2: Živalski vrt - tloris

2.3. Dravlje

Dravlje so mestna četrt, ki ležijo med Celovško in Regentovo cesto severozahodno od centra

mesta; tj. med Šiško in Šentvidom. V zadnjih štiridesetih letih je prebivalstvo zelo naraslo, od

približno 4.000 prebivalcev leta 1964 do 22.000 leta 1985. V Dravljah stojita stara cerkev sv.

Roka in novejša cerkev Kristusovega učlovečenja. Ob njiju se nahaja pokopališče. Sredi

blokovskega naselja se nahaja Osnovna šola Dravlje, ob Vodnikovi cesti pa stoji še pošta.

Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na Gorenjskem in še danes ujame uho pri starejših

prebivalcih nekatere posebnosti gorenjskega narečja. Pravijo, da izhaja ime iz besede 'drevje'

oz. 'drevlje', saj je bila nekoč draveljska gmajna zelo razširjena. Vas Dravlje je bilo staro

kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom.

Slika 3 : Dravlje



13

2.4. Koseški bajer

Koseški bajer je ena izmed znamenitosti Ljubljane, kamor se v prostem času prihajajo

sprehajat številni Ljubljančani. V zadnjem času so okolico lično uredili (predvsem obrežje).

Postavili so tudi lesen oder, kamor se ob sončnih dnevih prihajajo ljudje nastavljat soncu.

Slika 4: Del ploščadi Slika 5: Koseze – bajer, tloris

2.5. Sončkov dan

Sončkov dan je prireditev, ki jo osnovna šola Dravlje organizira enkrat letno, tretjo soboto v

mesecu septembru. Služi kot dan odprtih vrat šole, saj tam lahko obiskovalci sodelujejo na

delavnicah, ki jih pripravijo učenci in delavci šole ter spoznajo osnovno šolo Dravlje.

Predstavijo se gasilci, policisti, plesna šola Bolero, športne šole, učitelji, učenci in zunanji

sodelavci šole. Za to, da obiskovalci niso lačni, skrbijo kuharji in kuharice ter naše mame, ki

vsako leto spečejo mnogo sladic. Sončkov dan poteka že od odprtja šole, že kar 8 let. Če nam

vreme zagode, se odvija v notranjosti šole, če pa je vreme primerno imenu naše prireditve, so

stojnice pred šolskim hribom. Že vrsto let Sončkov dan z veseljem obiskuje tudi ljubljanski

župan Zoran Janković, ki nam ob tej priložnosti čestita za uspešno delovanje skozi celo

preteklo leto in nam zaželi mnogo dobrega v tekočem šolskem letu. Nagovori nas tudi

ravnateljica in drugi pomembnejši obiskovalci.



14

Slika 6: Šolo okrasimo Slika 7: Obiskovalci se udeležijo delavnic

Slika 8: Sodelujejo tudi učitelji Slika 9: Mame poskrbijo za posladek

2.6. Rokov sejem

Rokov sejem je draveljski običaj, ki izvira iz srednjega veka. Huda nadloga je bila kuga v 16.

in 17. stoletju. Najhuje je bilo leta 1644, o čemer piše Janez Vajkard Valvasor v Slavi

vojvodine Kranjske med drugim:

» Ko je l. 1644 bila v tej vasi, v Dravljah, kuga in je v 14 dneh nad sto ljudi padlo v grob, so

se zaobljubili ljubljanski gospodje in draveljska soseska, da bodo sezidali cerkev sv. Roku.

Kuga je takoj prenehala, tako da ni niti en človek več za to boleznijo umrl. Zidanje so še v

istem letu začeli. Tu se vsako leto zberejo na dan sv. Roka cehi in bratovščine mesta

Ljubljana...

Nadalje Valvasor omenja tudi znamenito zahvalno procesijo k sv. Roku, ki je bila leta 1683:

'Procesija je šla od stolnice sv. Nikolaja do omenjene cerkvice sv. Roka v Dravljah, pol milje



15

nad Ljubljano. Udeležila se jo je vsa duhovščina, slavno deželno oblastvo, najimenitnejše

plemstvo obojega spola v zelo velikem številu, deželno in drugo uradništvo, velika množica

meščanov in prebivalcev ter vsi cehi s svojimi banderi; bilo jih je nekaj tisoč v veliki

nenavadni pobožnosti in vsi so šli peš.' 'Debelo' znamenje ob Celovški cesti opozarja na

množični grob žrtev kuge iz 17. stoletja.

Slika 10: Kužno znamenje

Prireditev poteka avgusta vsako leto. Takrat na žice obesijo žabe s šopki rož in velikim

lesenim pipcem v čast svetemu Roku, zavetniku draveljske župnije in rešitelju kuge. V

njegovo čast prirejajo tudi romanje iz Ljubljane in okoliških župnij. Simboli, ki predstavljajo

svetega Roka v Dravljah, so pes in žabe, ki naj bi po stari legendi varovale Draveljčane pred

kugo. Vrhunec slavja napoči 22. avgusta vsako leto. Na ta dan se predstavijo obrtniki, ki se

ukvarjajo z domačo obrtjo, poteka veselica s srečelovom, romarji priromajo pred draveljsko

cerkev, predstavijo zanimivosti draveljske dediščine in vsako leto se obiskovalci lahko

zabavajo ob bogatem kulturnem programu.

Slika 11: Predstavitev obrtniških izdelkov Slika 12: Rokova cerkev s trgom



16

Slika 13: Večerna veselica Slika 14: Bogat kulturni program

2.7. Turistični produkt

Iz vsega zbranega materiala smo pripravili načrt vodenega obiska. Pripravili smo dva termina,

eden je v času Sončkovega dneva, to je prvi ali drugi vikend v mesecu septembru, drugi

termin pa je v času šolskih počitnic, to je 22. avgusta, ko je Rokov sejem.

2.8. Tehnični itinerarij “ SONČKOV DAN”

1. dan / PETEK

Prihod naših gostov v petek v popoldanskih urah. Razkažemo jim šolo in njeno bližnjo

okolico ter goste povabimo h gostiteljem. V družinskem krogu se pobližje spoznamo, zvečer

se družimo s sovrstniki na šolskem igrišču ali doma.

2. dan / SOBOTA

Po zajtrku, ki nam ga nudi gostujoča družina, odidemo v šolo, predstavimo goste sošolcem in

jih spremljamo na prireditvi do zaključka. Razkažemo delavnice in poskrbimo za opoldansko

malico v šoli.

Po končani prireditvi se v spremstvu starša ali učitelja z mestnim avtobusom ( šola poskrbi za

Urbano) odpeljemo najprej v mesto. Ogledamo si Mestni trg, Prešernov trg, parlament in

stadion Stožice. Tam poskrbimo za popoldansko malico in počitek.



17

Če se na stadionu dogaja kaj zanimivega ostanemo tam, v nasprotnem primeru gremo v

Kolosej.

3. dan/ NEDELJA

Dan preživimo v živalskem vrtu. V primeru lepega vremena se tja napotimo s kolesi (za goste

si izposodimo šolsko kolo) po kolesarski poti, mimo Koseškega bajerja.

V popoldanskem času goste pospremimo na avtobusno ali železniško postajo.

2.9. Tehnični itinerarij “ROKOV SEJEM”

1.dan / PETEK

Prihod naših gostov v petek v dopoldanskih urah. Goste odpeljemo h gostiteljem, da se

namestijo. V družinskem krogu se pobližje spoznamo, dopoldne se družimo s sovrstniki.

Kosilo v piceriji Boccacio. V popoldanskem času srečamo starejše Draveljčane, ki nas

popeljejo po Dravljah in hudomušno pripovedujejo draveljske zgodbe in legende. Večer

preživimo ob Koseškem bajerju (piknik).

2.dan/ SOBOTA

Goste v spremstvu starša ali učitelja z mestnim avtobusom ( šola poskrbi za Urbano)

odpeljemo najprej v mesto. Ogledamo si parlament, Mestni trg, Prešernov trg, se popeljemo

do Stožic in si ogledamo nov stadion.

Večerja pri prijateljih.

3.dan/ NEDELJA

V dopoldanskem času se s kolesi odpeljemo v živalski vrt, popoldne pa se zabavamo na

Rokovem sejmu, kjer je poskrbljeno tudi za brezplačno prehrano gostov.



18

2.10. Draveljske zgodbe

Da bi znali gostom bolje predstaviti svoj kraj, smo obiskali nekaj starih Draveljčanov ter jih

povprašali, če so nam pripravljeni povedati kaj o zgodovini Dravelj, predvsem pa so nas

zanimale zgodbe iz njihove mladosti. Še bolj dragocene pa so tiste zgodbe, ki so jih njim

pripovedovali starši in stari starši in so se prenašale iz roda v rod po ustnem izročilu. Kmalu

smo presenečeni ugotovili, da imajo Dravlje zelo bogato folklorno izročilo. Posneli smo

veliko zgodb in jih tudi zapisali. Izbrali smo pet takih zgodb, ki najbolj nazorno pričajo o

življenju na tem območju in jih bomo našim gostom predstavili kar v pristni draveljski

govorici, kot so nam jih povedali naši govorci, saj bo tako naša predstavitev Dravelj in

njihovih prebivalcev bolj slikovita. Ob večerih in v prostem času bomo skupaj z našimi gosti

poslušali te posnetke in prebirali zgodbe, ki smo jih zapisali.

Opomba:

Ker smo besedilo zapisovali fonetično, smo imeli pri tem nekaj težav, saj takšnega

zapisovanja nismo vajeni. Ugotovili smo, da je to pravzaprav zelo težko. Poprosili smo eno od

naših mentoric, da nam je pri tem pomagala. Največje težave smo imeli pri zapisovanju

polglasnika Ker znaka za polglasnik na naših tipkovnicah ni, smo namesto tega uporabili kar

znak ?.

? = polglasnik

DRAVELJSKA CERKEV

Ta cerkev, k je bla zgrajena, tastara, ko je blo kuge konc. Tu v Dravlah je bla karantena za

celo Ljublano in neka bolnica je bla. In je bla ena ženska Neža, ki je pokopavala. Kdor je

pokopaval, je vsak dobil kugo. Ta je bla pa tok z žganjem prepojena, da se je ni kuga n?č

p?rjela. Pijanka je bla.

Povedal Jože Starič Dravlje, 2010

LAMB?R SREBRNIH KOVANCEV

Pri sosedovih se je reklo pri Baharju. Danes tega kmeta ni več, je tud izumrl. No, tam je bilo

večje dvorišče in tudi globok vodnjak. Ko so pred več kot sto leti čistili ta vodnjak, so delavci

našli na dnu vodnjaka lamb?r srebrnih kovancev iz tistih časov, ko so Napoleonovi vojaki

živeli po kmetijah po Dravlah. Francoska vojska je bila poražena leta štirinajst in ko so se

umikali proti Franciji, se je verjetno kakšen oficir spomnil spraviti kup kovancev v ta



19

vodnjak, da bi ob prvi priliki p?ršov ponj po končani vojni. Ta kmet Bahar si je celo s tem

denarjem pomagal kupiti nekej zemle. Eni kmeti so bli pijanci, pa so prodal zemlo. Tko mi je

oče p?rpudvov, da je takr?t ta kmet tud nekej njiv kupu s francoskim denarjem.

lamb?r - škaf

Povedal Oven Ivan Dravlje, 2010

GOTSKO GROBIŠČE

Tle so ble svoje čase same njive. Al pa tle, k smo rekl aizelpon, kaš?n travniki so bli, pa vse

to. K?r zamis?lte si, tle od pošte proti gmajni je blo še takr?t, k je biv še moj st?r oče živ, še

tolk vse v gošči, da so pol, k? so travnike delal, mogli še sami vse štore sekat, tolk je blo še

porašč?n, pa še led smo lomil. Sej smo mel še tiste kav?lne za v?n vlečt doma.

Sej še to ni dolg časa, k? so takr?t tele bloke delal zrav?n tega Tometovga Ivana, k? so tiste

grobove odkril. No, in takr?t s?m šov jez še tiste grobove gledat. Gotsko grobišče, Moltara ga

je odkril. Tazadna hiša, v Lakotencah. Otroc smo pa še brskal po tistih lobanjah. Sin ima mav

grafike. On ni več živ, iz Nemčije je p?ršu, k je v Nemčiji delov, žena je pa še živa. On je biv

prvi, k je to odkril, potem je pa to javu naprej in so grobišče najd?l, sej je vse datirano. T?kr?t

so nejprej govor?l, kuk?r č?š, da je to še iz druge svetovne, da so jih belogardisti pobil. So pa

gotske. K? so se selil, so prov grobišče nardil.

gmajna - neobdelan, na redko porasel svet

kav?lne - kavlje

t?kr?t - takrat

Povedal Oven Viktor Dravlje, 2010

DRAVELJSKA ŽEG?NSKA NEDELJA

Velk šmar?n in svet Rok, to je petnajsti in šestnajsti avgust in prva nedelja po velikem šmarnu

velja za draveljsko žeg?nsko nedeljo. Pred socializmom je bilo v Dravljah za velk šmar?n

zbirališče romarjev in mladine iz vseh krajev bližnje in daljne okolice. Daleč naokrog je bila

naša cerkev poznana in sezidana z namenom, da se obvarujemo kužnih bolezni. Pred štersto

leti je pri nas in po Evropi razsajala črna kuga, ki je pomorila dobro četrtino prebivalstva.

Sredi avgusta se je zbralo okrog cerkve več tisoč romarjev. Nekateri so se pripeljali s

kočijami, zapravljivčki, bicikli, ostali pa peš. Vsi iz oddaljenih krajev so bili celo preveč toplo

oblečeni in je bilo videti pri starejših ljudeh polno znoja. Za velk šmar?n so bile običajno

velike vročine in so se romarji znojili do onemoglosti. Okrog cerkve so bili postavljeni štanti,

stojnice, kjer so prodajali razne spominke. Pa tudi za otroke ni manjkalo sladkih dobrot. Samo



20

dnarja smo imeli otroc bolj malo. Nekaj smo ga zaslužili s tem, da smo uredili v šupah in pred

hišo shrambo koles za tiste romarje, ki so prišli s kolesi. Vse ceste v vasi so bile tako polne

pešcev, da se ni moglo voziti. Vse gostilne so imele polne roke dela. Žeja v vročih

avgustovskih dneh pa velika, zaslužki pa tudi za vse prodajalce hrane in pijač. Nekaj romarjev

je prespalo noč kar na senu, na slami al pa pod kozolcem. Za veselo razpoloženje pa so

poskrbeli cirkusi in ring?lšpilarji. Vsi ti vrtiljaki, guncale in šotori s cirkuzani so bili

postavljeni vsako leto na istem mestu, tam kjer je danes Dom krajanov. To je biv Napastov

svet. To je biv kmet Napast, ki pa ni imev potomcev. Je mev potomca z napako. Ker so se

včasih preveč ženili sorodniki med seboj in po teh vaseh je velik rojenih z napako. Skor vsaka

družina ma k?kš?nga taga, k je prizadet. Sicer govorijo o tem, da je včasih pred več stoletji

tukej biv en dom prizadetih pa da so to še nasledniki tistih ljudi, ampak v to noben neče

v?rjet. Tega ne zna noben razložit. Pisav se je pa Peterca. In je narava že tako postlala, da se

ne ženijo tud ne taki. So posebneži, vase zaprti.

guncale - gugalnice

cirkuzani - cirkusanti

taga - takega

neče - noče

Povedal Oven Ivan Dravlje, 2010

PETROLEJKO JE VTAKNU V VODO

Florjančič, Šubeljnov mu rečejo, žabe on zmeram lovi, pa zmeram skupej spravla ludi na

njihovem dvorišču, jih je tist večer na svetga Roka zmeram ogromno. Potem majo pa veselo,

harmonka, pijača. Kako je blo enk?t, k so šli žabe lovit, mav so bli že pijan pa kako nej žabo

ponoč vid not v vodi. Je mu pa tisto petrolejko, je šu pogledat pa not petrolejko vtaknu v

vodo. Kako bo vidu, če je petrolejka ugas?nla? Smo se tok smejal pol na ta račun. Zdej j?h pa

m?nde že k?r del?č hodjo isk?t. 16. avgusta jih obešajo.

Povedala Anica Černivec Dravlje, 2010



21

3. PROMOCIJA

Pripravili smo krajši video spot, ki ga bomo predstavili na šolski internetni strani, na

internetni strani Turističnega društva Lipa Dravlje, ter na turistični tržnici. Video spot

predstavlja kratke izseke preteklih prireditev Sončkovega dneva in turističnih točk, kamor

bomo popeljali naše goste. Poleg spota smo izdelali tudi reklamne letake, ki jih bomo v

elektronski obliki razposlali osnovnim šolam, ki sodelujejo v projektu Turizmu pomaga

lastna glava.

Na tržnici bodo predstavljeni tudi bilteni, ki so bili izdani priložnostno za Sončkove dneve.

Naš turistični podmladek namerava predstaviti svoj turistični produkt tudi na Rokovem sejmu,

ter na našem Sončkovem dnevu v septembru 2011. Naša ciljna skupina gostov so učenci, ki

so aktivni v turističnih krožkih.

Tabela 2: plan dela v šolskem letu 2010/2011 PROJEKT: Prid' k' men', bo »fajn«

ORGANIZATOR DEJAVNOSTI ČAS NAČIN SPREMLJANJA

Turistični podmladek OŠ

Dravlje

Promocija turističnega produkta • TPLG – Mercator:

priprava promocijskega gradiva, degustacija in vizija

• Sončkov dan − OŠ Dravlje: organizacija športnih prireditev, predstavitve zunanjih sodelavcev, pridobitev sponzorjev in donatorjev.

marec 2011

september 2011

Sodelovanje na srečanjih

mentorjev.

Srečanja mentorjev in

učencev v šoli celotno šolsko leto

2010/2011

Turistično društvo Lipa

Dravlje / Četrtna

skupnost

Promocija projekta Rokov sejem • Sončkov dan • Občni zbor TD Lipa

sept 2010 januar 2011

Mesečna srečanja v Dravljah

Turistična zveza

Slovenije

Obveščanje širše javnosti Mediji

Turistične prireditve

TPLG (festival) Pisna poročila

Sredstva



22

Tabela 3: plan izvedbe projekta Prid' k men', bo »fajn« KDO DELA? KAJ DELA?

Skupina 1 – reklamno gradivo

1. Pripravijo gradivo za izdelavo zgibanke (tekst, avtorske fotografije). 2. Izdelajo prototip zgibanke. 3. Objavijo zgibanko in vabilo za tržnico na spletni strani šole in TD

Lipa Dravlje. 4. Pošljejo vabilo z zgibanko sponzorjem. 5. Razmnožijo zgibanke.

Skupina 2 - reklamni spot

1. Pripravijo izbor za video spot Prid' k' men', bo »fajn« in ga izdelajo.

2. Pripravijo izbor zvočnih zapisov. 3. Pripravijo stare fotografije Dravelj in prebivalcev.

Skupina 3 – ostale aktivnosti za tržnico v Mercatorju

1. Organizirajo plesno in dramsko točko. 2. Pripravijo priboljške. 3. Izdelajo enotne majice z maskoto. 4. Izdelajo maskoto.

4. FINANČNI NAČRT Ker smo se v turističnem podmladku zavedali, da bomo za turistično izmenjavo rabili

sredstva, smo se odločili, da moramo najti sponzorje, ki nam bodo pomagali pokriti vsaj večji

del stroškov. Sprva smo pomislili na okoliške restavracije in podjetja. Dogovorili smo se, da

lahko obiskovalci jedo kosila ceneje, in sicer z 10% popustom v bližnji piceriji Boccacio. V

Turističnem društvu Lipa Dravlje pa smo zaprosili za sredstva v višini 450 evrov, ki jih bomo

porabili za prenočitve in prehrano ter stroške prevoza. Del stroškov pa bodo, po dogovoru,

krili tudi starši, ki bodo pripravljeni gostiti naše goste, in ravnateljica Osnovne šole Dravlje, ki

bo gostom delno pokrila stroške prevoza in polnjenje Urbane.



23

5. ZAKLJUČEK

Za konec lahko rečemo, da nas je tema presenetljivo pritegnila, čeprav na začetku nismo

vedeli, kako bi začeli. V našem raziskovanju smo odkrili poseben čar, saj smo ob tem začutili

povezanost z domačim krajem, ljudmi in zgodovino kraja. Zavedli smo se pomena našega

folklornega izročila, ki je dokument obstoja naroda na tem območju in predstavlja vez med

starejšo in mlajšo generacijo. Začutili smo željo, da bi to svoje bogastvo predstavili

sovrstnikom iz drugih krajev.

Starši otrok, ki se šolajo na naši šoli, izhajajo iz različnih koncev Slovenije, iz republik

bivše Jugoslavije in iz drugih držav. Začutili smo, kako nas kljub različnosti ta projekt

povezuje.

Pri delu pa nas je prijetno presenetilo še eno spoznanje. Glede na to, da prebivalci Dravelj

prihajajo iz različnega kulturnega okolja, in glede na dejstvo, da živimo v urbanem okolju, bi

pričakovali, da se sosedje med seboj ne poznajo in tudi ne pozdravljajo in da kot priseljenci ne

čutijo tako močne pripadnosti svojemu kraju kot staroselci. Sklepali smo, da tu nič ne vedo o

folklori in da si tovrstnih zgodb ne pripovedujejo. Pa smo kljub temu bili deležni

naklonjenosti našemu projektu in prejeli v dar precej obsežno in dragoceno folklorno izročilo,

ki nam veliko pomeni.

Vsekakor imamo tudi bogate načrte za prihodnost. Radi bi postali člani Turističnega

društva Lipa Dravlje in v okviru društva samostojno delovali. Svoj turistični produkt bomo

predstavili na turistični tržnici v Mercatorju, na Rokovem sejmu, Sončkovem dnevu ter na

internetni strani. Nadaljevali bomo z izmenjavo učencev, obiskovali bomo druge kraje ter tudi

mi gostili učence iz drugih krajev. Pri tem se bomo trudili, da jim bomo čim bolje predstavili

svoj kraj, znamenitosti ter bogato folklorno izročilo.



24

6. VIRI

1. L. Jamšek, M. Razdrih, G. Pečaver (mag. V. Sorjan (ur.)): Od vode do čebule.

Projektna naloga, Ljubljana: OŠ Dravlje, 2009.

2. Sorjan, V.(ur.): Raziskovalna naloga. Ljubljana: OŠ Dravlje.

3. Sorjan, V.(ur.): Turisticno-raziskovalna naloga. Ljubljana: OŠ Dravlje

4. Turisticni podmladek OŠ Dravlje: Soncevi mostovi (Soncek nas združuje rad), 2007.

5. Turisticni podmladek OŠ Dravlje: Kruh − zaklad Slovenije (Od zrna do mize), 2008.

6. Dravlje in sosednji kraji skozi zgodovino in današnji čas. Ljubljana: Turistično društvo Dravlje, 1995.

7. Koritnik, B. Od raziskovanja kulture naroda do nastanka knjige Bela Ljubljana. V:

Slovstvena folkloristika 5 (2006) št. 1 (str. 25 – 29).

Viri na internetu:

1. http://zoo-ljubljana.si

2. http://trajekt.org

3. http://td-dravlje.si

4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana

5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Dravlje



25

PRILOGE

1. Skupna izjava šole

2. Načrt sodelovanja na turistični tržnici

prid'k men', bo fajn

Documents