Regionalna in urbana politika

POROČILO O SPLETNEM JAVNEM POSVETOVANJU

PREMAGOVANJE OVIR V OBMEJNIH REGIJAH

APRIL 2016

21. SEPTEMBER – 21. DECEMBER 2015

PRAVNO OBVESTILONe Evropska komisija ne katera koli oseba, ki nastopa v njenem imenu, ne prevzema odgovornosti za uporabo podatkov v tej publikaciji ali za kakršne koli napake, ki se lahko pojavijo kljub skrbni pripravi in preverjanju.

Ta publikacija ne odraža nujno mnenja ali stališč Evropske unije.

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorovna vprašanja v zvezi z Evropsko unijo

Brezplačna telefonska številka (*):00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Nekateri operaterji mobilne telefonije ne omogočajo dostopa do številk 00 800 ali pa te klice zaračunajo

Več informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu(http://europa.eu).

Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije, 2016

Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno in mestno politikoREGIO DG 02 – KomuniciranjeGa. Ana-Paula LaissyAvenue de Beaulieu 11160 Bruselj

ISBN: 978-92-79-57383-5 (print)ISBN: 978-92-79-57388-0 (PDF)doi:10.2776/6359 (print)doi:10.2776/44548 (PDF)

Ilustracija na naslovnici: © iStockphoto

© Evropska unija, 2016Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Printed in Belgium

POROČILO O SPLETNEM JAVNEM POSVETOVANJU

PREMAGOVANJE OVIR V OBMEJNIH REGIJAH

21. SEPTEMBER – 21. DECEMBER 2015

V S E B I N A

PREDGOVOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

POGLAVJE 1 : METODOLOGIJA JAVNEGA POSVETOVANJA IN TEGA POROČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

POGLAVJE 2 : PROFIL I ANKET IRANCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

POGLAVJE 3 : OV IRE NA POTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

POGLAVJE 4 : OP IS OVIR IN PREDLAGANIH REŠITEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

POGLAVJE 5 : POGLEDI NA ČEZMEJNO SODELOVANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

POGLAVJE 6 : SKLEPI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

VEČ O TEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36

PREDGOVOR

Vesela sem, da lahko predstavim rezultate

spletnega javnega posvetovanja o premago-

vanju ovir v obmejnih regijah, ki smo ga začeli

septembra 2015 na Dunaju in v Bratislavi.

Posvetovanje je bilo odprto tri mesece, pre-

jetih pa je bilo 623 odgovorov, ki jih analizira

in povzema to poročilo.

Cilj tega javnega posvetovanja ob upošteva-

nju mnenj državljanov, organizacij, podjetij

in javnih organov iz obmejnih regij Evropske

unije je bil ugotoviti, katere so glavne ovire

v čezmejni interakciji, ter opredeliti možne

rešitve za te ugotovljene ovire.

To javno posvetovanje je del širše dejavno-

sti, znane kot „Pregled čezmejnega sodelova-

nja“, in je pravzaprav eden izmed njenih treh

stebrov. Pregled čezmejnega sodelovanja se

je začel v počastitev 25. obletnice naložb EU

v programe „Interreg“, ki se dejavno izvajajo po

vsej Uniji. Kljub tako dolgi tradiciji čezmejnega

sodelovanja so še vedno prisotne težave, neka-

terih med njimi, na primer pravnih in upravnih

ter jezikovnih ovir, pa ni mogoče rešiti zgolj

s sredstvi programa Interreg.

Zato Generalni direktorat Komisije za regio-

nalno in mestno politiko (GD Regio) namerava

s pomočjo tega pregleda preučiti različne vrste

ovir, ki še vedno obstajajo, in možne rešitve

zanje. Druga dva stebra tega pregleda vklju-

čujeta strokovno študijo, katere namen je popi-

sati mejne ovire, ter študije primerov, ki želijo te

ovire ponazoriti, izvajajo pa se tudi vrste delav-

nic za zainteresirane strani na isto temo.

Ker ne želim že na tem mestu razkriti vseh

rezultatov in vam pokvariti nadaljnjega bra-

nja, vam lahko samo povem, da so odzivi

potrdili obstoj številnih pomembnih vprašanj,

s katerimi se je GD Regio že dobro seznanil

v svoji dolgoletni izkušnji s čezmejnim sode-

lovanjem v okviru programa Interreg.

Primer: anketiranci jasno kažejo na težave

v zvezi s čezmejno mobilnostjo delavcev,

obdavčevanjem in dostopnostjo, ki so temeljni

vidiki življenja ob meji, vendar nanje pogosto

negativno vpliva ravno obstoj pravnih in/ali

upravnih ovir. Morda še bolj presenetljivo pa

je, da pomenijo jezikovne razlike za mnoge

anketirance obremenitev v sosedskih odnosih.

Državljani in organizacije zato glasno pozi-

vajo k spodbujanju učenja jezikov in kulturnih

izmenjav, ki bi bile precej bolj prepoznavne.

Pregled čezmejnega sodelovanja se bo

nadaljeval do začetka leta 2017, ko bodo

ključne ugotovitve in priporočila predsta-

vljena v dokumentu o ključnih vprašanjih. Do

takrat pa vas vabim, da si preberete zani-

mive ugotovitve v tem poročilu in o njih tudi

premislite.

Corina Creţu Evropska komisarka za

regionalno politiko

5

6

JAVNO POSVETOVANJE

Spletno javno posvetovanje Evropske komi-

sije o premagovanju ovir v obmejnih regijah se

je začelo 21. septembra 2015 in je trajalo tri

mesece do 21. decembra 2015. Izvajalo se je

s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je vključe-

val kombinacijo zaprtih in odprtih vprašanj, na

voljo pa je bil prek orodja EUSurvey v 23 jezi-

kih EU.

Anketa je zajemala notranje obmejne regije

Evropske unije in obmejne regije med državami

EU ter državami Evropskega združenja za prosto

trgovino (EFTA) in Evropskega gospodarskega

prostora (EGP). Državljane, organizacije podjetja

in javne organe EU iz obmejnih regij je pozvala,

da posredujejo svoja mnenja o še vedno priso-

tnih ovirah pri čezmejni interakciji ter predlagajo

rešitve za njihovo premagovanje. To poročilo

povzema in analizira njihove odgovore.

Po začetku posvetovanja, ki ga je odprla komi-

sarka Creţu, je bila organizirana „potujoča kam-

panja“, v katero je bilo vključeno višje vodstvo

iz Generalnega direktorata za regionalno in

mestno politiko (GD Regio), namen pa je bil

podpreti to dejavnost. Kampanja je obiskala

enajst obmejnih regij iz vse EU (1).

Skupaj je bilo prejetih 623 odgovorov na sple-

tni vprašalnik. Hkrati je bil vzpostavljen naslov

aktivnega poštnega predala (2), da bi anketi-

ranci lahko pošiljali dokumente (kot so poročila,

članki in informativni listi) neposredno po elek-

tronski pošti. Triintrideset anketirancev je pos-

lalo gradivo v poštni predal, od tega jih je 21

posredovalo dodatne informacije po tem, ko so

že odgovorili na vprašalnik.

Anketiranci so lahko izbirali, kako naj bodo nji-

hovi odgovori objavljeni. Možnosti so bile:

Ɔ da dovolijo GD Regio, da objavi njihove

odgovore v celoti, vključno z njihovimi

osebnimi podatki: to možnost je izbralo

30 % anketirancev,

Ɔ da dovolijo GD Regio, da objavi njihove

odgovore anonimno: to možnost je izbralo

46 % anketirancev,

Ɔ da zavrnejo objavo svojih odgovorov,

vendar dovolijo GD Regio, da odgovore

uporabi za analitične namene: to mož-

nost je izbralo 23 % anketirancev.

Odgovori oseb, ki so se strinjali z objavo, so

na vpogled na spletnem mestu GD Regio.

POGLAVJE 1 Metodologija javnega posvetovanja in tega poročila

7

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 1: Metodologija javnega posvetovanja in tega poročila

METODOLOGIJA V TEM POROČILU

Ne glede na pogoje za objavo odgovorov, je

bilo pri pripravi tega poročila upoštevanih

vseh 623 prispevkov k spletnemu vprašalniku,

ki bodo vključeni tudi v nadaljnjo analizo. Pri-

spevki, prejeti prek aktivnega poštnega pre-

dala, bodo prav tako obdelani in upoštevani

pri nadaljnjem delu v okviru Pregleda čezmej-

nega sodelovanja. Slednji niso povzeti v tem

poročilu, saj so se razlikovali po naravi, zna-

čaju in obsegu, zato jih je bilo težje primerjati

s strukturiranimi odgovori na vprašalnik.

Poglavje 2 analizira odgovore na niz vpra-

šanj za „določanje profila“, da bi se zagoto-

vil pregled glavnih značilnosti anketirancev:

identiteta, kraj izvora, čezmejna dejavnost in

splošna seznanjenost s čezmejnim sodelova-

njem. Poglavje 3 analizira glavne vrste ovir,

s katerimi se soočajo anketiranci, in opa-

žene razlike glede na različne profile anke-

tirancev. V poglavju 4 je poseben poudarek

namenjen odgovorom na odprta vprašanja

o opisu ovir in iskanju rešitev. Poglavje 5

analizira mnenja, ki so jih izrazili anketiranci

v zvezi z razvojem čezmejnega sodelovanja

v njihovi regiji v zadnjem desetletju. Pog-

lavje 6 predstavlja glavne sklepe, oblikovane

na podlagi prejetih odgovorov na vprašalnik.

8

POGLAVJE 2 Profili anketirancev

IDENTITETA IN KRAJ IZVORA

Med vsemi 623 odgovori na vprašalnik tvorijo

posamezniki največjo skupino anketirancev,

saj predstavljajo skoraj 50 % skupnega šte-

vila anketirancev (glejte sliko 1).

Druga največja skupina, ki predstavlja skoraj

eno četrtino anketirancev, so osebe, ki odgo-

varjajo v imenu javnih organov. Med temi

je velika večina (več kot osem od desetih)

regionalnih ali lokalnih organov z obmejnih

območij, kot so občine, okrožni sveti, pro-

vince in regije. Ostali so pretežno nacionalni

organi (zlasti oddelki ministrstev) in posame-

zni programi Interreg.

Poleg tega je 13 % anketirancev odgovarjalo

v imenu organizacije. Te organizacije lahko

uvrstimo v niz različnih kategorij, med drugim

so to agencije za regionalni razvoj, podjetni-

ške in industrijske konfederacije, fundacije in

obmejne mreže/obmejne informacijske službe.

Če seštejemo, so podjetja in samozapos-leni skupaj prispevali manj kot 10 % odgo-

vorov. Akademske in raziskovalne ustanove

tvorijo manjšo skupino z 2 % odgovorov. Šest

prispevkov, ki predstavljajo približno 1 % vseh

odgovorov, je prispelo iz vseevropskih interes-

nih skupin.

Zelo majhen delež anketirancev (3 %) pa je

izbralo možnost „drugo“. V večini primerov

so bili ti tesneje povezani z javnimi organi

ali organizacijami na splošno, na primer

občinskimi sveti, agencijami za urbanistično

načrtovanje ali evropskim združenjem za teri-

torialno sodelovanje (EZTS). Nekateri posa-

mezniki, ki so pred tem sodelovali v različnih

vrstah dejavnosti čezmejnega sodelovanja, so

se prav tako odločili, da svoje odgovore uvr-

stijo v to kategorijo.

0 50 100 150 200 250 300

48%Kot posameznik

Kot samozaposleni 2%

V imenu vseevropske interesne skupine 1%

V imenu podjetja/zasebne družbe 7%

V imenu javnega organa 23%

V imenu organizacije 13%

V imenu akademske/raziskovalne ustanove 2%

Drugo 4%

Slika 1: Vprašalnik izpolnjujem:

9

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 2: Profili anketirancev

Kot prikazuje slika 2, velik delež odgovorov pri-

haja iz omejenega števila držav. Približno polo-

vica odgovorov prihaja samo iz štirih držav:

Nemčije, Francije, Romunije in Poljske. Neka-

tere države so slabo zastopane: pri 15 državah

je število anketirancev manjše od deset.

Zelo visoko udeležbo anketirancev iz neka-

terih držav bi bilo mogoče delno pojasniti s

številom meja in intenzivnostjo dejavnosti čez-

mejnega sodelovanja ter financiranjem. To bi

lahko veljalo na primer za Nemčijo, ki na kop-

nem meji na kar devet držav, sodeluje v 12

programih Interreg A in privlači precejšen delež

sredstev Interreg.

V drugih državah, kot je Romunija, pa število

notranjih meja ali programov sodelovanja

ne more biti edino pojasnilo za veliko število

odgovorov. Razlog za večjo udeležbo bi lahko

bila izrazito močna komunikacijska prizade-

vanja v državi.

POVEZAVE ANKETIRANCEV Z OBMEJNIMI REGIJAMI

Namen prvih vprašanj je bil opredeliti pro-

fil anketirancev in zlasti njihovo razmerje

z mejami EU. Vsi, ki so prispevali k posveto-

vanju, so bili po pričakovanjih dokaj dobro

seznanjeni z mejami EU:

Ɔ več kot osem od desetih posameznikov in podjetij, ki so poslali odgovore v okviru

posvetovanja, imajo v obmejni regiji pre-

bivališče ali sedež (84 %),

Ɔ več kot šest od desetih organizacij je strokovno vključenih v čezmejno sode-lovanje ali v področje, na katerem prispe-vajo k zmanjševanju mejnih ovir (64 %);

29 % jih je odgovorilo, da niso strokovno

vključeni v takšne dejavnosti, ostali pa niso

posredovali nobenega odgovora.

Slika 2 (3): Država prebivališča oz. sedeža anketiranca

36 24

3

148

22 8

24

65

422

6 11 12 23

8

48

15

43

2 2 2 2 2 2 19

6 8 11 7 7 31

0 20 40 60 80

100 120 140 160

DE FR PL RO BE

N.R.

BG

ES

NL EE

IT SK

PT HU

LU

UK EL AT SE CH

Drugo LV

FI IE DK CZ

HR LT

MT SI NO

10

Vprašalnik je anketirancem tudi dal mož-

nost, da opredelijo, kako pogosto prečkajo

meje kot posamezniki, samozaposleni ali

v imenu podjetij. Rezultat na sliki 3 kaže,

da je čezmejna mobilnost med anketiranci

zelo pogosta.

Več kot ena polovica anketirancev prečka

mejo vsaj enkrat na mesec. Približno ena

tretjina jo prečka enkrat na teden ali pogo-

steje. Samo 7 % anketirancev je odgo-

vorilo, da mejo prečkajo redko ali nikoli.

Z drugimi besedami, več kot devet od dese-

tih anketirancev je torej vsaj nekajkrat na

leto vključenih v interakcije z drugo stranjo

meje. Ta zelo visoka stopnja mobilnosti (4)

potrjuje, da so vprašanja v zvezi z mejami

zelo pomembna v vsakodnevnem življenju

anketirancev.

28%

33%

5% 2% 14%

18%

Vsak dan

Vsak teden

Vsak mesec

Občasno

Redko Nikoli

0 50 100 150 200 250

Drugo

Prostočasne dejavnosti

Obiskovanje prijateljev in/ali družine

Nakupovanje blaga in/ali storitev

Izobraževanje

Poslovna pot

Zaposlitev

Za posameznike, samozaposlene in podjetja: kako pogosto prečkate mejo?

Iz katerega razloga prečkate mejo?

28%

33%

5% 2% 14%

18%

Vsak dan

Vsak teden

Vsak mesec

Občasno

Redko Nikoli

0 50 100 150 200 250

Drugo

Prostočasne dejavnosti

Obiskovanje prijateljev in/ali družine

Nakupovanje blaga in/ali storitev

Izobraževanje

Poslovna pot

Zaposlitev

Za posameznike, samozaposlene in podjetja: kako pogosto prečkate mejo?

Iz katerega razloga prečkate mejo?

Slika 3: Pogostost prečkanja meja

Slika 4: Razlogi za prečkanje meje

11

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 2: Profili anketirancev

Druga pomembna informacija vsebuje raz-

loge za prečkanje meje. Posamezniki, pod-

jetja in organizacije so lahko izbrali po več

razlogov, zaradi katerih običajno prečkajo

mejo, zato skupno število teh ni 623.

Najpogostejši razlog za prečkanje meje so

prostočasne dejavnosti in turizem, kar sta

navedla skoraj dva od petih anketirancev.

Ta kategorija vključuje turistična potovanja

ali hobije.

Drugi najpogostejši razlog za prečkanje meje

je nakupovanje blaga in/ali storitev, ki ga je

navedla več kot ena četrtina anketirancev.

V vprašalniku je bilo navedeno, da ta kate-

gorija vključuje tudi uporabo storitev, kot je

zdravstvena oskrba.

Obiskovanje prijateljev in/ali družine je raz-

log za prečkanje meje za približno eno petino

anketirancev, kar poudarja pomen čezmejne

mobilnosti za socialno interakcijo.

Zaposlitev, poslovne poti in predvsem izobra-

ževanje so razmeroma manj pogosti razlogi.

Vendar če slednje tri kategorije združimo

(in če se upošteva, da so anketiranci lahko

izbrali več razlogov za potovanje), se pokaže,

da so štirje od desetih anketirancev izbrali

vsaj enega od teh treh razlogov za prečka-

nje meje. Pri izbiri kategorije „drugo“ se je

v večini primerov to nanašalo na dejavno-

sti, ki so bodisi močno povezane s kategorijo

zaposlitve ali dejansko sodijo vanjo.

Kar zadeva splošno seznanjenost z dejav-nostmi čezmejnega sodelovanja, anketiranci

kažejo zelo visoko stopnjo te seznanjenosti:

89 % jih pravi, da poznajo takšne dejavno-

sti v svoji regiji, samo 11 % pa pravi, da jih ne

poznajo. Čeprav je nekoliko manjši delež anke-

tirancev (81 %) navedel, da so že slišali za

evropsko teritorialno sodelovanje oz. Interreg,

je to še vedno visok odstotek (5).

Eno izmed pojasnil za tolikšno, na splošno

visoko, poznavanje je, da precejšnje število

anketirancev navaja, da so bili tako ali drugače

vključeni v neko strukturo čezmejnega sode-

lovanja. Sem sodijo organizacije, ki se ukvar-

jajo s čezmejnim sodelovanjem na splošno,

ter ustanove, ki so neposredno vključene

v upravljanje programa Interreg.

12

Eden najpomembnejših ciljev spletnega jav-

nega posvetovanja je bil zbrati mnenja

o mejnih ovirah ter predloge za njihovo pre-

magovanje. Zato so vprašanja, ki od anketi-

rancev zahtevajo, da opredelijo pomembne

ovire v njihovi regiji, še posebej pomembna.

Ta analiza je predstavljena v treh korakih:

prvi je predstavitev splošnega pregleda odgo-

vorov. Sledi ugotavljanje določenih trendov,

pri čemer se profili anketirancev povezujejo

z danim odgovorom. Na koncu, v poglavju 4,

je vsaka kategorija ovir podrobneje analizi-

rana, ločeno pa so predstavljene tako značil-

nosti ovir kot predlagane rešitve.

POGOSTOST OVIRE

Kot kaže slika 5, za anketirance predstavljajo

največjo težavo pravne in upravne ovire: več

kot polovica anketirancev v teh ovirah vidi

veliko težavo za svojo regijo. Naslednje so

jezikovne ovire: te so pomembne za več kot

eno tretjino anketirancev. Tik za njimi so ome-

njene fizične ovire, ki jih navaja skoraj ena tre-

tjina anketirancev.

Tem trem najpogostejšim oviram tesno sle-

dijo interes javnih organov za sodelovanje in

ekonomske razlike, pri čemer vsako od teh

ovir navaja 29 % anketirancev. Za primer-

javo, družbeno-kulturne razlike in pomanj-

kanje zaupanja so se pokazali kot manj

pomembni, navaja pa jih 20 % oziroma 12 %

anketirancev.

POGLAVJE 3 Ovire na poti

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Da Ne Nimam mnenja/Ne vem

Other14%

Fizične ovire32%

Jezikovne ovire38%

Pravne in upravneovire

53%

Pomanjkanje zaupanja12%

Ekonomske razlike29%

Družbeno-kulturne razlike20%

Interes javnih organovza sodelovanje

29%

Drugo14%

Slika 5: Pomembnost in pogostost ovir

13

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 3: Ovire na poti

Večina odgovorov iz kategorije „Drugo“ zajema

vidike, ki jih je mogoče povezati z vnaprej

opredeljenimi kategorijami, zlasti fizičnimi ovi-

rami, različnimi pravnimi in upravnimi ovirami

ter pomanjkanjem interesa za čezmejno sode-

lovanje. Nekateri odgovori iz kategorije „drugo“

zajemajo tudi vprašanja, ki bi lahko štela

za medsektorska, na primer pomanjkanje

dostopa do informacij, pomanjkanje skupne

strukture čezmejnega sodelovanja in omejen

dostop do čezmejnih podatkov. Druga vpraša-

nja se nanašajo na zadeve, povezane z mediji/

IKT, kot so geo-blokiranje, tarife za gostovanje

in pomanjkanje čezmejnih medijskih hiš.

OVIRE GLEDE NA SPLOŠNE VRSTE ANKETIRANCEV

Natančnejši pregled rezultatov kaže, da neka-

tere vrste anketirancev pogosteje omenjajo

določene ovire, in sicer v skladu s tremi različ-

nimi razsežnostmi:

KATEGORIJA ANKETIRANCA

Prva razsežnost je povezava med vrstami anke-

tirancev (zlasti posamezniki, podjetja, organi-

zacije in javni organi) ter izbiro ustreznih ovir.

Kot je prikazano na preglednici zgoraj, je mogoče videti več zanimivih različic, na

primer:

Ɔ fizične ovire je navedla manj kot ena

desetina podjetij, večji poudarek pa jim

namenjajo posamezniki, javni organi in

organizacije,

Ɔ jezikovne ovire pogosteje navajajo organi-

zacije in javni organi v primerjavi s posa-

mezniki in podjetji,

Preglednica 1: Vrste anketirancev in izbranih ovir

Fizi

čne

ovir

e

Jezi

kovn

e ov

ire

Prav

ne in

upr

avne

ov

ire

Pom

anjk

anje

za

upan

ja

Ekon

omsk

e ra

zlik

e

Dru

žben

o-ku

ltur

ne

razl

ike

Inte

res

javn

ih

orga

nov

za

sode

lova

nje

Vrste anketirancev

Kot posameznik 30 % 28 % 47 % 12 % 33 % 17 % 37 %

V imenu podjetja/zasebne družbe 9 % 31 % 33 % 9 % 20 % 27 % 18 %

V imenu javnega organa 41 % 52 % 59 % 10 % 22 % 23 % 14 %

V imenu organizacije 36 % 53 % 79 % 20 % 35 % 27 % 31 %

14

Ɔ pravne in upravne ovire so bolj povezane

s posamezniki, javnimi organi in organiza-

cijami kakor s podjetji,

Ɔ posamezniki in organizacije so bolj kritični

do pomanjkanja interesa javnih organov

za sodelovanje kot pa podjetja in sami

javni organi.

POGOSTOST PREČKANJA MEJE (6)

Drug način preučevanja rezultatov je ana-

liza razmerja med izbranimi ovirami in pogo-

stostjo prečkanja meje.

Na podlagi spodnje preglednice je mogoče

sklepati, da pogosteje kot oseba prečka mejo, manjša je verjetnost, da bo kot oviro v obmejnih regijah navedla ravno pomanjkanje zaupanja. Enako je mogoče

sklepati v primeru jezikovnih ovir in družbe-

no-kulturnih razlik, a z nekaj manjšimi odsto-

panji. Te je treba previdno tolmačiti, saj ni

mogoče ugotoviti prisotnosti ali „smeri“ vzroč-

nosti. Na primer, ali ljudje menijo, da je jezik

manjša ovira, ker pogosto prečkajo mejo (in

poznajo jezik sosedov)? Ali pa prečkajo mejo

pogosto ravno zato, ker se ne srečujejo z jezi-

kovnimi ovirami? V vsakem primeru je te trende

mogoče spremljati in preučevati.

Nasprotno pa velja, da pogosteje kot oseba prečka mejo, večja je verjetnost, da bo kot oviro v obmejnih regijah navedla pravne in upravne ovire. Ena od možnih

razlag za to je, da se s pogostostjo potovanj

povečujejo možnosti za soočanje s takšnimi

ovirami, tj. tovrstne ovire se močneje občutijo

pri večji in pogostejši čezmejni mobilnosti (7).

Povezavo med pogostostjo prečkanja meja in

fizičnimi ovirami, ekonomskimi razlikami ali

interesom javnih organov za sodelovanje je

težje pojasniti, saj ni niti jasna niti linearna.

Fizi

čne

ovir

e

Jezi

kovn

e ov

ire

Prav

ne in

upr

avne

ov

ire

Pom

anjk

anje

za

upan

ja

Ekon

omsk

e ra

zlik

e

Dru

žben

o-ku

ltur

ne

razl

ike

Inte

res

javn

ih

orga

nov

za

sode

lova

nje

Pogostost prečkanja meje

Vsak dan 40 % 19 % 69 % 4 % 44 % 15 % 37 %

Vsak teden 32 % 29 % 65 % 4 % 35 % 13 % 37 %

Vsak mesec 24 % 28 % 42 % 10 % 25 % 19 % 29 %

Občasno 24 % 31 % 29 % 16 % 28 % 17 % 33 %

Redko ali nikoli 31 % 38 % 35 % 27 % 35 % 38 % 46 %

Preglednica 2: Pogostost prečkanj in izbrane ovire

15

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 3: Ovire na poti

NAMEN PREČKANJA MEJE (8)

Zanimiva je tudi primerjava ovir, ki so jih

izbrali anketiranci, in razlogov, zaradi katerih

prečkajo mejo.

S tega vidika so razlike manj jasne, možne

pa so nekatere splošne ugotovitve:

Ɔ Zdi se, da pravne in upravne ovire močno

občutijo vse kategorije anketirancev in

da so samo nekoliko manj pomembne za

tiste, ki mejo prečkajo zaradi prostočasnih

dejavnosti.

Ɔ Pomanjkanje zaupanja na splošno velja

za manj pomembno oviro, še manj pa je

pomembna za tiste anketirance, ki mejo

prečkajo zato, da bi obiskali prijatelje in/

ali družino.

Ɔ Anketiranci, ki prečkajo mejo iz tega raz-

loga, pogosteje od drugih kategorij kot oviro

navedejo interes javnih organov za sodelo-

vanje (ali pomanjkanje tega interesa).

Fizi

čne

ovir

e

Jezi

kovn

e ov

ire

Prav

ne in

upr

avne

ov

ire

Pom

anjk

anje

za

upan

ja

Ekon

omsk

e ra

zlik

e

Dru

žben

o-ku

ltur

ne

razl

ike

Inte

res

javn

ih

orga

nov

za

sode

lova

nje

Namen prečkanja meje

Zaposlitev 36 % 29 % 55 % 11 % 35 % 13 % 29 %

Poslovna pot 26 % 32 % 54 % 13 % 32 % 20 % 32 %

Izobraževanje 30 % 28 % 53 % 9 % 40 % 23 % 30 %

Nakupovanje blaga in/ali storitev 24 % 27 % 52 % 10 % 28 % 19 % 32 %

Obiskovanje prijateljev in/ali družine 34 % 28 % 53 % 7 % 30 % 16 % 41 %

Prostočasne dejavnosti 25 % 28 % 46 % 12 % 28 % 18 % 32 %

Preglednica 3: Namen prečkanj in izbrane ovire

16

Anketiranci so morali v vprašalniku odgovoriti

na vrsto odprtih vprašanj o ovirah, ki se lahko

pojavijo v čezmejnih interakcijah v obmejnih

regijah.

Vsak anketiranec je lahko izbral največ tri

ovire, ki so po njegovem mnenju predstavljale

največ težav, nato pa jih je moral pojasniti

ter opisati obliko in vpliv teh ovir na njegovo/

njeno življenje. Predlagati je bilo mogoče tudi

rešitve. To poglavje analizira te vidike.

Opozoriti je treba, da je bila ta rubrika v vpra-

šalniku za anketirance neobvezna, zato se šte-

vilo posredovanih pojasnil razlikuje glede na

vrsto ovire. Na primer, približno štirje od dese-

tih anketirancev so govorili o dejanskih prime-

rih pravnih in upravnih ovir, medtem ko je samo

ena desetina posebej navedla primere (pomanj-

kanja) interesa javnih organov za sodelovanje

ter rešitve za to oviro, in sicer kljub temu, da jo

za pomembno šteje 29 % anketirancev.

PRAVNE IN UPRAVNE OVIRE

Kot je navedeno spodaj, so pravne in upravne

ovire najpogosteje omenjena ovira, ki jo za

pomembno šteje več kot polovica vseh anke-

tirancev (53 %).

Ovire

Kar izstopa v odgovorih, je to,

da je zaposlitev kot splošna

tema glavna skrb, ki je povezana s pravnimi

in upravnimi ovirami. Anketiranci so jasno

izrazili, da se je zaradi pravnih in uprav-nih ovir težje zaposliti na eni strani meje, živeti pa na drugi.

Ta težava je povezana s številnimi vidiki. Ena

od najpogosteje omenjenih skrbi je nepri-znavanje dosežene izobrazbe in poklicnih kvalifikacij. Kljub napredku pri usklajevanju

na tem področju iskalci zaposlitve trdijo, da se

pogosto spopadajo s pomanjkanjem znanja

delodajalcev o tuji izobrazbi. Nekateri gredo

celo tako daleč, da govorijo o dejanski dis-

kriminaciji pri dostopu do zaposlitve na drugi

strani meje.

Razlike v socialni varnosti ter pokojnin-skih in davčnih sistemih so tudi pogosto

navedene kot nekaj, kar predstavlja težko

breme za čezmejne delavce. V nekaterih

primerih ta vprašanja postavljajo delavce

v slabši položaj zaradi težav pri pridobiva-

nju ugodnosti ali različnih davčnih vprašanjih,

kar je vzrok za visoko raven negotovosti pri

zadevnih posameznikih.

POGLAVJE 4 Opis ovir in predlaganih rešitev

17

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

Splošna kompleksnost upravnih postop-kov je že sama po sebi pomenljiv vidik, ki

odvrača posameznike od tega, da bi delo

iskali čez mejo. Anketiranci včasih poudarjajo,

da delavci ne poznajo predpisov, ki veljajo

na drugi strani meje, in da so javne uprave

premalo seznanjene s položajem čezmejnih

delavcev. Čeprav je to mogoče na splošno pri-

pisati medsektorskemu problemu pomanjka-

nja informacij, se to še vedno pogosto navaja

kot posebna upravna ali pravna ovira.

Druge, bolj specifične regulativne težave, ki

jih navajajo nekateri anketiranci, so na pri-

mer predpisi za preprečevanje uporabe dela

na daljavo kot rešitve za čezmejne delavce,

zaradi katerega so postavljeni v slabši položaj

kot domači delavci.

Pomembno pa je tudi omeniti, da številni odgo-

vori kažejo tudi na boljši položaj čezmejnih

delavcev, saj imajo zaradi svoje mobilnosti lažji

dostop do nekaterih javnih storitev na obeh stra-

neh meje, na primer do zdravstvenega varstva.

„Zaradi različnih davčnih sistemov in sis-temov socialne varnosti se posamezniki znajdejo ujeti med več sistemi. Ker se zakonodaje razlikujejo med seboj, prihaja do okoliščin, v katerih je zaposlena oseba v obeh državah prikrajšana za ugodnosti, do katerih so sicer upravičeni državljani obeh držav.“ ( 9) „Pravne in upravne ovire ne spodbujajo ljudi k zaposlovanju v sosednjih regijah. Vse dodatne upravne formalnosti v zvezi s soci-alno varnostjo, davki itn. so za obmejne delavce zelo obremenjujoče.“ „Nekatera spričevala, ki jih oseba prejme v  matični državi, ne veljajo v  sosednji državi, kar pomeni, da ta oseba tam ne more opravljati istega poklica ali da bi prišlo do dodatnih stroškov pri pridobivanju ustre-znega spričevala v sosednji državi.“

Vendar zaposlitev ni edino področje, na kate-

rem prihaja do težav zaradi pravnih in uprav-

nih ovir. S temi ovirami se spopadajo tudi podjetja in podjetniki, čeprav se to podro-

čje omenja približno pol manj kot zaposlo-

vanje (razlog za to je lahko tudi ta, da so

približno polovico vseh odgovorov na posve-

tovanje poslali prav posamezniki). Razlike v tehničnih standardih in predpisih za proizvode ter nekatere storitve pred-stavljajo dejanske ovire za vstop na določene trge na drugi strani meja.

V primeru podjetij so pomembne tudi infor-macije in poznavanje pravnih in uprav-

nih predpisov, ki veljajo na drugi strani meje

(v smislu obdavčenja, zavarovanja, nesreč na

delovnem mestu itn.).

“Različno socialno, delovno, davčno pravo in pravo gospodarskih družb predstavlja oviro za čezmejne dejavnosti.“

18

„Različni standardi in nacionalni pred-pisi, vključno z nacionalnimi zahtevami glede preizkušanja (zlasti v Nemčiji) ovirajo čezmejno trgovino. […] V primeru zdravil pomenijo različne zahteve glede informa-cij, ki jih je treba navesti na embalaži, to, da iste embalaže ni mogoče uporabiti tudi v primerih, ko so zahteve glede jezika enake (npr. Švedska/Finska). Ovire ustvarjajo tudi dolgotrajni postopki odobritve.“

„Pravne in tehnične razlike preprečujejo francoskim družbam, da se prijavijo na nemške razpise.“

Na splošno so posebna vprašanja pravne in upravne narave, ki se pojavljajo naj-pogosteje in predstavljajo težave vsem kategorijam anketirancev, različni dav-čni sistemi in sistemi socialne varnosti, vključno s sistemi zdravstvenega varstva in pokojninskimi sistemi. Predstavljene so

kot glavne ovire za mobilnost delavcev.

V nekaterih odgovorih je poleg neusklajenosti

nacionalnih sistemov navedena tudi neustre-

zna usklajenost nacionalnih uprav, vključno

z nezdružljivimi upravnimi predpisi in težavami

pri prenosu informacij med sistemi. Poleg tega

so bile podane pripombe glede splošne nego-tovosti čezmejnih rešitev, pri čemer raz-

like v pravnih in upravnih pristojnostih ovirajo

možnosti širšega in bolj strukturiranega sode-

lovanja, ali pa prepoznane čezmejne rešitve

niso ustrezne za vse oblike sodelovanja (npr.

evropsko združenje za teritorialno sodelova-

nje). Ta vprašanja presegajo čezmejne uprave

in se dotikajo tudi nacionalnih, centraliziranih

zadev, čeprav se zdi, da jih najbolj občutijo tisti,

ki živijo v obmejnih regijah in pogosto prečkajo

mejo iz različnih razlogov.

“Če bi na primer izgubil službo, bi upravne formalnosti, ki bi jih moral opraviti, da bi lahko prejel nadomestilo za brezposelnost, trajale zelo dolgo. To velja za vse ustanove socialne varnosti, kar je v srednjeročnem in dolgoročnem smislu stresno.”

V odgovorih so pravne ovire opisane tudi kot ovire, ki prebivalce obmejnih regij kot potrošnike postavljajo v slabši polo-žaj pri kupovanju nekaterih vrst blaga in storitev ali kadar iščejo dostop do njih.

To še zlasti velja na naslednjih področjih:

Ɔ bančništvo: neugodni pogoji za odpira-

nje bančnih računov, dostop do potrošniških

posojil, zavarovanja, hipoteke na nepremič-

nine itn. na drugi strani meje ali nespreje-

manje nekaterih plačilnih sredstev. Nekateri

pravijo, da mora obmejni prebivalec imeti

bančni račun na obeh straneh meje zaradi

lažjega upravljanja vsakodnevnega življenja,

Ɔ telekomunikacije in pošta: tarife za gosto-

vanje mobilne telefonije, ovire pri dostopu

do naročnin na mobilno telefonijo v tujini,

posebne številke, ki so v tujini neveljavne,

geo-blokiranje na internetnih spletnih mestih

in visoki stroški poštnih storitev, ki ne upošte-

vajo geografske bližine,

Ɔ zdravstvene storitve: neusklajenost ali

pomanjkanje informacij o pogojih za dostop

do zdravstvenega varstva v tujini,

Ɔ prometni sektor: različne cene vozovnic

in sistemi, težave pri nakupovanju vozil

na eni strani in njihovi registraciji na drugi

strani meje.

19

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

Nekateri navajajo tudi neobstoj sporazumov

o delovanju služb za ukrepanje ob nesre-

čah in reševalnih služb na obeh straneh

meje (npr. reševalno vozilo ne sme prečkati

državne meje, da bi odpeljalo pacienta v naj-

bližjo bolnišnico).

Možne rešitve

Možne rešitve vključujejo: spod-bujanje večjega zbliževanja

regulativnih okvirov ali dogovorov, večje prožnosti in vzajemnih sporazumov, pove-čanje ustreznih ravni pristojnosti in zago-tavljanje več informacij za državljane, podjetja in organizacije.

Veliko število anketirancev navaja, da pravne

in upravne ovire ustvarjajo razlike pri izvaja-

nju predpisov EU (direktiv). Zavzemajo se za

boljšo koordinacijo in usklajevanje izva-janja regulativnih ureditev v obmejnih

regijah, na primer z obmejnimi presojami vpli-

vov zaradi spodbujanja večjega zbliževanja.

Več prožnosti se zahteva tudi za splošno izvajanje nacionalne/regionalne zakono-

daje v obmejnih regijah: večkrat je bila pre-

dlagana zamisel, da bi se obmejne regije

„osvobodile“ nacionalne zakonodaje ali pri-

lagodile razmeram obmejnih regij. Za iska-

nje najboljših rešitev za čezmejne regije bi po

mnenju nekaterih anketirancev morala obsta-

jati pravica do poskusov in izvajanja projektov,

ki niso vključeni v nacionalni regulativni okvir,

na primer s pilotnimi projekti.

„Če želite odstranjevati ovire, je treba stan-dardizirati regulativne ureditve, ki vplivajo na obe ozemlji. […] Za Evropsko komisijo je bistveno, da pripravi jasne smernice, ki bodo veljale enako za vse države.“

„Uskladite postopke: sklenite sporazume med državami članicami o  socialni var-nosti, davčni ureditvi itn.“

„Povečati je treba vlogo svetovalnih orga-nov in združiti strokovno znanje, da bi se rešila posebna vprašanja, predlagane rešitve pa je treba posredovati ustreznim organom (npr. delovni skupini za obmejne delavce). Obstajati bi morala možnost uvedbe poskusnih klavzul na obmejnih

območjih. Projekti bi morali imeti mož-nost odstopanja od nacionalne zakono-daje ali standardov.“

„Določba v  evropski zakonodaji o  mož-nem odstopanju od nacionalnih pravnih predpisov v  interesu smiselnih čezmejnih rešitev na področju regionalnega razvoja.“

V nekaj odgovorih se pojavlja vprašanje o upravnih pristojnostih: asimetrije med upravnimi strukturami na različnih stra-neh meje veljajo za oviro pri sodelovanju in

iskanju sporazumov.

Nekateri odgovori govorijo o interesu za

nadaljnji razvoj struktur, kot so evroregije in

EZTS, z omogočanjem bodisi večjih sredstev

ali večjih pooblastil za delovanje. Čeprav neka-

teri anketiranci v teh subjektih vidijo potenci-

alni vir trajnosti v čezmejnem sodelovanju, pa

se številnim zdijo premajhna po velikosti in

obsegu, da bi se lahko spopadla z vsemi seda-

njimi izzivi in priložnostmi: zato bi bilo treba

preučiti nove strukture.

20

„Zaradi različnih težavnih področij, od katerih nekatera vključujejo dolgotrajne procese in postopke, bi se zdelo, da dobro umeščene in dobro povezane čezmejne usta-nove nudijo najboljšo rešitev, saj so zmožne te težave prepoznati, jih reševati in po pot-rebi posredovati v  reševanje naprej. […] Vendar se nekatere težave lahko rešijo samo na nacionalni ali evropski ravni. Ključna je subsidiarnost.“

Razlike v načinih delovanja uprav in pomanjka-

nje izmenjave informacij veljajo za vprašanja,

ki jih je delno mogoče reševati z razvojem na področju IT. Z večjo izmenjavo podat-

kov bi se lahko poenostavili postopki, spro-

stilo breme posameznikov in skrajšali včasih

dolgotrajni postopki. Predmet razprave je tudi

izmenjava dobre prakse na splošno.

„Tudi če uskladitev zakonodaje ni mogoča, bi nacionalne uprave (na primer na področju socialne varnosti) morale sode-lovati, da bi se poenostavili vsaj upravni postopki. Mogoče lahko nekatere postopke poenostavi tudi izmenjava podatkov.“

„Ustanoviti en sam urad, da bi se cen-tralizirali dokumenti, ki jih je treba pos-lati ustanovam za socialno varnost v obeh državah, da ljudem ne bi bilo treba obi-skovati več uradov (vsa komunikacija med ustanovami za socialno varnost poteka prek nas in včasih gre pogosto sem in tja, zato je veliko nesporazumov).“

Na koncu je pomembno poudariti, da za

številne navedene ovire pravne in upravne

narave velja, da izvirajo iz splošne nesez-nanjenosti in pomanjkanja informacij v zvezi z „življenjem“ na drugi strani meje.

Mnogi čutijo, da nimajo informacij o prav-

nih in upravnih predpisih, zlasti v zvezi s čez-

mejnim zaposlovanjem. Predlagane rešitve

vključujejo pripravo kampanj ozaveščanja

in informativnih kampanj. Druga zamisel

je bila, da bi se imenovalo ali določilo več

oseb, ki bi bile zadolženi za obveščanje jav-

nosti v občinah in javnih službah o priložno-

stih na drugi strani meje. Vidik obveščanja je

tudi jasno povezan z jezikovnimi ovirami, pri

čemer je učenje jezikov – ne samo za čez-

mejne delavce, temveč tudi za javne uprave,

ki jih obravnavajo – opisano kot eden izmed

načinov povečanja dostopa do informacij.

„Jasne kampanje ozaveščanja, namenjene podjetjem in posameznikom. Jasno dolo-čene osebe za reševanje čezmejnih vpra-šanj v  občinskih službah in finančnih uradih, ki se ukvarjajo z javnostjo.“

„Da bi se čezmejnim delavcem omogo-čilo, da se seznanijo s pravnim položa-jem v  državi, v  kateri so zaposleni, bi bilo dobro, če bi spletne strani organov in dokumenti, ki jih je treba izpolniti, bili na voljo v več kot enem jeziku, vsaj v obmejnih regijah.“

21

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

JEZIKOVNE OVIREJezik po mnenju 38 % anke-

tirancev na splošno velja za

pomemben problem v obmej-

nih regijah in je druga najpogosteje omenjena

vrsta ovire.

Ovire

Najprej je pomembno omeniti, da je jezik medsektorska ovira, ki presega opre-deljene kategorije v tem javnem posve-tovanju. Poleg tega, da se omenja v okviru

svoje posebne kategorije, se nenehno ome-

nja tudi v zvezi z drugimi ovirami in rešit-

vami. Na primer, neznanje jezika sosednje

države velja za pomembno oviro v sode-

lovanju med javnimi upravami in lokalnimi

politiki. Zato je bilo včasih navedeno v zvezi

s pravnimi in upravnimi ovirami ali intere-

som javnih organov za sodelovanje. Poleg

tega številni vidijo v kulturnih izmenjavah

in učenju jezikov način za doseganje kultur-

nega razumevanja in strpnosti, medtem ko

lahko, nasprotno, govorjenje različnih jezikov

prispeva k napetostim in nezaupanju. Zato

so bila ta mnenja pogosto povezana s pri-

pombami o družbeno-kulturnih razlikah in

pomanjkanju zaupanja. Vendar anketiranci

v večini primerov ne opredeljujejo področja

politike, na katerem so jezikovne ovire naj-

bolj problematične.

Ker učinki jezikovnih ovir vplivajo na raz-lične skupine, jih je treba po mne-nju anketirancev ciljno obravnavati z ukrepi. Nekateri se tega vprašanja lote-

vajo s širšega družbenega vidika, pri

čemer poudarjajo, kako lahko jezikovne ovire omejijo interakcijo v vsakodnev-nem življenju, na primer zaradi nesode-

lovanja v dejavnosti skupnosti ali civilnem

življenju. Drugi bolj poudarjajo jezikovne ovire v strokovnem svetu, pri čemer se

usmerjajo v možnost večje mobilnosti člo-

veških virov v čezmejnih regijah. V tem

okviru je neustrezno obvladovanje strokov-

nega besedišča v tujem jeziku izpostavljeno

kot ključna ovira. V drugi kategoriji odgovo-

rov anketiranci menijo, da jezikovne ovire

bistveno ovirajo možnost za izmenjavo dobrih praks med upravami. Zato je kre-

pitev jezikovnih kompetenc v upravah zaradi

boljšega komuniciranja z državljani in dru-

gimi upravami za nekatere anketirance pred-

nostna naloga.

Možne rešitve

Rešitve je treba najti na strani ponudbe (razpoložlji-

vost usposabljanj) in povpraševanja (spod-bujanje interesa za učenje jezikov).

Glavne navedene težave so pomanjkanje mož-

nosti za učenje jezikov ter občutno pomanjka-

nje interesa med obmejnimi prebivalci za učenje

jezika sosedov. Anketiranci zato predlagajo na

primer večjo finančno podporo za uspo-sabljanje in vseživljenjsko učenje jezikov.

Nekateri anketiranci poudarjajo z delom pove-

zano usposabljanje, da bi se izboljšale zaposlit-

vene možnosti v sosednji državi. Drugi govorijo

splošneje o učenju jezikov v šolah in izobraževal-

nem sistemu: v tem smislu bi se lahko zagoto-

vila podpora evropskim razredom ali čezmejnim

dvojezičnim šolam, v obmejnih regijah pa bi bilo

treba razvijati učenje jezika sosednje regije.

22

Zamisel o programih jezikovne izmenjave prejema veliko podporo od številnih anketi-

rancev. Ti programi bi morali biti ustrezni za

otroke in odrasle, finančna podpora pa se

zahteva, da bi bili dostopnejši državljanom.

Uprave in javni organi so navedeni tudi kot

pomembna ciljna skupina teh ukrepov in za

učenje jezikov na splošno, saj lahko ustvar-

jajo zaupanje in vzajemno spoštovanje.

Številni anketiranci poudarjajo, da bi se uče-nje jezikov moralo izvajati skupaj z raz-vijanjem interesa za sosednjo državo ter razumevanja njenih družbenih in kultur-nih norm. Anketiranci zato pogosto opisujejo

učenje jezikov kot nekaj, kar bi moralo vklju-

čevati tudi družbene in kulturne kompetence.

“Izboljšati bi bilo treba tudi jezikovne spo-sobnosti. Pri predšolskem učenju jezikov bi se bilo treba osredotočiti na dvojezičnost, tako da bi se zagotovile možnosti za skupno varstvo otrok, npr. dvojezične šole, kvalifi-kacije, ki so priznane na obeh straneh.“

„Projekti učenja jezikov v obmejnih regi-jah, ne samo za otroke ali študente, tem-

več tudi lahko dostopni jezikovni tečaji za odrasle po nizkih cenah. Tudi podjetja bi lahko zagotovila učenje jezikov zaposle-nim ali študentom.“

Poleg tega po mnenju anketirancev jezikovne

ovire niso odvisne samo od razpoložljivosti

učenja jezikov, temveč gre tudi za podpiranje

interesa državljanov za jezike. Številni obža-

lujejo dejstvo, da nekateri obmejni prebi-

valci kažejo le malo interesa za učenje jezika

sosedov. Seznanjanje s koristmi učenja jezika sosednje države je po mnenju več

oseb, ki so prispevale svoje odgovore, tukaj

ključnega pomena. Nekateri gredo še dlje

in predstavljajo zamisel o obveznem uče-

nju jezika sosednje regije v šoli in/ali mini-

malnih jezikovnih standardih, ki bi jih morale

dosegati javne uprave. Vendar mnogi drugi

ne oporekajo prostovoljnemu učenju jezika.

V nekaterih zelo posebnih primerih je ohrani-

tev skupnega jezika manjšine predstavljena

kot eden izmed načinov okrepitve skupne

čezmejne identitete. Anketiranci imajo tudi

mešane poglede na uporabo tretjega jezika

(najpogosteje angleščine) pri komunika-

ciji v obmejnih regijah. Medtem ko nekateri

v tem vidijo realno drugo možnost poleg

učenja jezikov drug drugega, številni zago-

varjajo potrebo po zaščiti uporabe lastnega

jezika čezmejnih regij.

„Dolgoročni izobraževalni programi za izboljšanje znanja jezikov, očitne pred-nosti, ki jih prinaša razumevanje sosedov (statistični podatki prikazujejo razmere na trgu dela, napovedi o tem, katera zna-nja so potrebna na trgu dela, prost dostop do podatkov za državljane).“

„Učenje jezika našega prvega soseda bi moralo biti obvezno v vseh šolah v obmej-nih regijah (tj. do 50 km od meje), da bi se pridobilo znanje vsaj osnov jezika. Poleg tega je naloga medijev, da ljudi izpostavljajo jeziku sosednje države, pri-kažejo koristi učenja tega jezika in redno predvajajo veliko število radijskih in tele-vizijskih programov v  tem jeziku znot-raj obmejne regije. Učiteljem, učencem in dijakom je treba omogočiti redne stike.“

23

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

FIZIČNE OVIREFizične ovire so tretja najpogosteje navedena

ovira (pomembna za 32 % anketirancev).

Ovire

Tako kot pravne in upravne ovire

so tudi fizične ovire izzvale zelo

visoko število pripomb v odgovor na odprta

vprašanja: ena tretjina anketirancev je podala

še dodatne pripombe in opisala vpliv teh ovir

na njihovo življenje ter predlagala rešitve.

Glavni razlogi za zaskrbljenost so bili:

Ɔ pomanjkanje infrastrukture,

Ɔ nizka kakovost/varnost infrastrukture, neza-

dostna nadgradnja in vzdrževanje,

Ɔ pomanjkanje sistemov integriranega jav-

nega prevoza ob meji,

Ɔ pomanjkanje povezav (zlasti železniških)

in premalo pogoste povezave,

Ɔ različni predpisi in standardi v zvezi s pre-

vozom,

Ɔ zastoji in predolge vožnje na delo ali v šolo,

Ɔ stroški prečkanja meja.

Pomanjkanje prometnih povezav je ome-

njeno v različnih kontekstih, vendar obstaja

ena temeljna razlika: v nekaterih primerih se

kaže potreba po boljši infrastrukturi/več mejnih prehodih, da bi se odpravili slaba

povezanost in omejena dostopnost obmejnih

regij (na primer naravne meje, kot so reke

in gore). V teh primerih je fizičen dostop res

temeljni problem, ki vpliva na druge čezmejne

interakcije. V drugih primerih čezmejnih inte-

rakcij ne ovirajo naravne ovire, temveč višja stopnja interakcije ustvarja še večje pot-rebe v smislu prevoza in povezav (kot je

veliko število vozačev, vendar omejene pove-

zave v javnem prometu).

Pogosta tema so tudi storitve integrira-nega javnega prometa v obmejnih regijah,

kar je tudi ena izmed glavnih težav, s kate-

rimi se anketiranci spopadajo v vsakodnev-

nem življenju. Pogosto so navedeni različni

sistemi javnega prevoza, ki delujejo ločeno

drug od drugega, ne da bi upoštevali, kaj

se dogaja na drugi strani meje. Anketiranci

povezujejo številne ovire pri storitvah inte-

griranega javnega prevoza z zapletenostjo

predpisov, zakonodaj in upravnih postop-

kov, ki ovirajo sodelovanje. Nekateri poudar-

jajo, da tržne sile pogosto pripeljejo do tega,

da raven izvajanja storitev prevoza ne more odgovoriti na potrebe nekaterih prebivalcev obmejnih regij, zaradi česar

so ti prisiljeni uporabljati svoj avtomobil kot

edino možno sredstvo za čezmejni prevoz.

Obravnavajo se tudi različna omrežja: neka-

teri se osredotočajo predvsem na cestna

in železniška omrežja, ki povezujejo velika

mesta, medtem ko drugi govorijo o sekun-

darnih omrežjih in bolj lokalnih povezavah.

V pripombah je poudarjeno nezadostno število povezav ter slaba kakovost infrastrukture in njeno pomanjkljivo vzdrževanje. Poleg pritožb o zastojih in dolgih potovanjih/vožnjah na delo ali v šolo se obravnavajo tudi stanje infra-strukture in možnosti prevoza. Mejne

kontrole in postopki so navedeni kot ovire, ki

podaljšujejo čas potovanja, nekaj anketiran-

cev pa omenja tudi varnost cest.

Tudi vprašanje stroškov je pomembno za anketirance, ki se jim pogosta potova-

nja čez mejo zdijo predraga. To zlasti velja za

24

obmejne regije, kjer so bile opravljene velike

infrastrukturne naložbe (na primer, kanal

med Združenim kraljestvom in Francijo/Bel-

gijo ter predori v gorskih regijah). Še enkrat

so se uporabile tržne sile, da bi se pojasnile

visoke cene, ki se ne ujemajo s potrebami

pogostih potnikov in ki dejansko prispevajo

k manjši čezmejni interakciji.

„Veliko število prebivalcev Lubawke dela v  Češki republiki: njihove težave so rešili njihovi delodajalci, ki jim zagotavljajo pre-voz iz Lubawke. Ta rešitev pa ni tudi rešitev za turiste. Čeprav poleti obstaja železniška povezava, zunaj tega obdobja vozi samo avtobus. Število povezav je premajhno.“

„Dostopnost: javni prevoz se običajno ustavi na meji, kar pomeni, da je dostop v  sosednjo državo ovira. Lahko uporabiš železniško ali avtobusno povezavo, vendar to ni vedno zanesljivo.“

„Prometne povezave so veliko slabše od povezav znotraj posameznih držav. Med Freiburgom in Colmarjem ni nobene nepo-sredne železniške ali avtobusne povezave:

kaj takega bi bilo nepredstavljivo, če bi šlo za dve mesti, ki bi bili tako blizu drugo drugemu znotraj iste države. Čezmejnih železniških povezav ne bi smeli ocenjevati samo z vidika stroškov in koristi. Lahko bi imele tudi učinek vzvoda: so namreč edina možnost, ki omogoča mladim Francozom, da se na primer vozijo v Nemčijo.“

Možne rešitve

Številne izmed predlaganih

rešitev temeljijo na glavni zamisli v zvezi z javnimi naložbami v prometne pove-

zave in infrastrukturo ter (finančno) podporo,

da bi zmanjšali stroške dostopa na drugo

stran meje. Nekateri anketiranci govorijo

o projektih in ciljih EU, na primer o razvoju

koridorjev TEN-T v obmejnih regijah.

Anketiranci poudarjajo potrebo po celostnem premisleku o prevozu med državami, da

bi za mejami videli funkcionalna območja.

V središču številnih predlogov so čezmejne

strategije, ustrezno načrtovanje in usklaje-

vanje med ključnimi akterji. Anketiranci so

izrazili tudi željo po zasebnih pobudah, na

primer s strani nacionalnih prevoznih podje-

tij, prevoznikov ali turističnega sektorja, ter

po razvoju več javno-zasebnih partnerstev,

da bi se izboljšal fizičen dostop.

Številni pravni in upravni elementi so prav tako prepoznani kot vir težav pri

zagotavljanju boljšega fizičnega dostopa:

med njimi je na primer pomanjkanje uskla-

jenih standardov ali rešitve za izdajanje čez-

mejnih vozovnic.

„Podpora skladov EU bi se morala usmeriti zlasti v nadgradnjo zastarele infrastrukture v obmejnih regijah na obeh straneh meje.“

„Načrtovati bi bilo treba čezmejne storitve javnega prevoza (avtobusnega in železni-škega). Cene morajo biti usklajene.“

„Z nacionalnega/regionalnega vidika te težave v  veliki meri povzročajo sistemi lokalnega javnega prevoza, ki ne upo-števajo sosednje regije. […] Prvi korak v  pravo smer bi bila uvedba rešitev za izdajanje čezmejnih vozovnic in infor-

25

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

macije o potovanjih za omrežje lokalnega javnega prevoza. Boljše usklajevanje je odvisno od dobre volje združenja prevo-znikov in velikih operaterjev.“

INTERES JAVNIH ORGANOV ZA SODELOVANJE

Interes javnih organov za sodelovanje je četrta

najpogosteje omenjena ovira, ki je pomembna

za 29 % anketirancev. V primerjavi z drugimi

ovirami je bilo v zvezi s to temo na odprta

vprašanja podanih bistveno manj pripomb in

predlogov.

Ovire

V teh odgovorih so najpogo-

steje obravnavani lokalni organi

in politiki, do neke mere pa tudi organi, ki so

jim enakovredni na regionalni ravni. Prvič, čezmejno sodelovanje se v veliki meri šteje za močno odvisno od specifičnega lokalnega okolja. To pomeni, da posame-

zni stiki, politična stranka in/ali volja posa-

meznih politikov igrajo pomembno vlogo pri

določanju ravni sodelovanja. Zaradi tega je

duh sodelovanja še daleč od tega, da bi postal

norma v javnih organih, včasih pa pride tudi

do neravnovesja interesov na različnih stra-

neh meje.

Temeljni problem, ki ga navajajo številni odgo-

vori, je vtis, da se lokalni politiki dejansko ne zavedajo koristi čezmejnega sodelo-vanja ali v te koristi niso prepričani.

Pomanjkanje interesa za sodelovanje je pojasnjeno tudi kot rezultat družbenih, kulturnih in jezikovnih razlik, zaradi kate-rih je zelo težko vzpostavljati osebne stike. Že samo nerazumevanje jezika sosedov

in njihove uprave predstavlja oviro na ravni

lokalnih organov.

Nekateri anketiranci pravijo, da imajo vtis,

da nacionalni organi sploh ne obravnavajo

regionalnih vprašanj ali da čezmejne težave

ne vplivajo na dovolj ljudi, da bi se vzbudil

interes zanje na nacionalni ravni.

Možne rešitve

Nekatere rešitve so osredoto-

čene na ozaveščanje lokalnih in regionalnih politikov o koristih čezmejnega sodelova-nja, na primer s pomočjo ekonomskih analiz in

prizadevanj za znanstveno raziskovanje obmej-

nih potreb. Poleg tega precejšnje število pre-

dlaganih rešitev vključuje spodbujanje povezav

in izmenjav na osebni in upravni ravni zaradi

spodbujanja vzajemnega razumevanja. Eden

izmed obravnavanih načinov rešitve te težave

so različni dogodki, na katerih se zainteresirane

strani na področju čezmejnega sodelovanja

povezujejo z lokalnimi in regionalnimi organi.

Nekateri anketiranci v svojih pripom-bah menijo, da so za to stanje odgovorni državljani in civilna družba kot celota, in

trdijo, da je od njih odvisno, ali bodo to sta-

nje spremenili in pri javnih organih spodbu-

dili večji interes za čezmejno sodelovanje. Na

nek način je pomanjkanje interesa javnih organov za sodelovanje predstavljeno (v teh odgovorih) kot odraz pomanjkanja interesa med samimi državljani. En pri-

stop k reševanju te težave je torej večje šte-

26

vilo pobud na ravni državljanov. V nekaterih

odgovorih so javni organi prestavljeni celo kot

subjekti, ki so v prednosti pred civilno družbo,

vendar nimajo nobene prave splošne podpore.

Treba pa je tudi povedati, da drugi anketi-

ranci poudarjajo dejstvo, da civilne/državljan-

ske pobude obstajajo, vendar nimajo ustrezne

podpore pri politikih in ustreznih organih. Kljub

temu pa ti prispevki, ne glede na te razprave

in lokalne razlike, odkrivajo, da med civilno

družbo in organi vendarle obstaja neka dina-

mika, kar zadeva splošno voljo za sodelovanje.

„Čezmejno sodelovanje na politični ravni še ni nekaj samoumevnega ali samodej-nega. Čezmejne dejavnosti so bolj neka-kšen 'lep dodatek' kot del rešitve težav, ki jih nihče ne more sam rešiti.“ Predla-gana rešitev: „Komunikacijo med upra-vami, npr. programi izmenjave osebja, je treba izboljšati.“

„Premalo politikov je prepričanih v koristi čezmejnega sodelovanja.“ Predlagana rešitev: „Več spodbude za lokalne organe, ki bodo poudarjale koristi čezmejnega sodelovanja za njihovo lokalno skupnost.“

„Ustvariti vsakoletni čezmejni politični dogodek.“

„Vzpostavitev in ohranjanje stikov v naj-večji meri omogočajo organizacije civilne družbe. Dobro bi bilo pridobiti podporo tudi na višjih ravneh.“

EKONOMSKE RAZLIKE

Po vrstnem redu glede na pogostost eko-nomske razlike predstavljajo peto najpo-

gosteje navedeno oviro, ki je pomembna

za 29 % anketirancev in ki jo približno 15 %

anketirancev omenja v odgovorih na odprta

vprašanja.

Ovire

Ekonomske razlike so pogosto opisane kot dvostransko

vprašanje – tj. so namreč ovira in hkrati tudi

priložnost (vsaj za nekatere posebne skupine).

Kadar so opredeljene kot ovira, se najpogo-

steje navajajo vidiki, ki se nanašajo na raz-like na trgu dela in v plačah, kar običajno

pritegne ljudi z ene strani meje, s tem pa se

ustvari enosmerni tok. Do določene mere je

to lahko ugodno, če upoštevamo zmanjšanje

stopnje brezposelnosti, vendar pa se poveča

tudi tveganje, da druga stran meje pride

v slabši položaj, zaradi česar se zmanjša

njena zanimivost in izčrpajo njeni človeški

viri. To razliko lahko še bolj poudarijo različne

fiskalne politike in davčni sistemi, ki prav tako

ustvarjajo precejšnje neravnovesje na lokalni

davčni ravni.

Drugo pomembno vprašanje z vidika potrošni-

kov pa zadeva dejstvo, da so določene vrste

blaga in storitev na eni strani meje dražje, kar

prebivalce na drugi strani odvrača od poto-

vanj v sosednjo državo. Te ekonomske raz-like povzročajo asimetrične tokove med

obmejnimi regijami in so opisane kot razlike,

ki vodijo k občutnem zmanjšanju trgovine na

„dražji“ strani meje. Kot element takšnih ekonomskih razlik so navedene tudi raz-lične ravni obdavčitve in stopnje DDV.

Kar zadeva kupovanje blaga in storitev, raz-lične valute pogosto otežijo ekonomske čezmejne izmenjave ali ustvarjajo negoto-

vost zaradi nihanj deviznih tečajev.

27

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

Drug naveden vidik je dejstvo, da različne eko-

nomske strukture na eni ali drugi strani meje

omejujejo priložnosti za ekonomsko sodelo-

vanje in zmanjšujejo skupni interes med sosednjimi regijami za sodelovanje zaradi različnih izzivov in prednostnih nalog.

„Višji življenjski stroški v  Grčiji v  pri-merjavi z Bolgarijo nam onemogočajo, da bi to državo obiskovali pogosteje in tam ostali dlje časa.“

„Luksemburg ima v primerjavi s Francijo nepravično konkurenčno prednost, saj so stroški delodajalcev in stroški za socialno varnost nesorazmerni […] Zato se zaposlo-vanje na francoski strani meje ugaša, 'čez-mejne' družbe pa se sistematično odločajo, da svoj sedež odprejo v Luksemburgu.“

„Ni enostavno najti občine ali regije, ki se spopadajo z istimi izzivi.“

Možne rešitve

Značilna lastnost teh pripomb

je posebej visoko število primerov (približno

ena četrtina), pri katerih ni predlagane nobene ustrezne rešitve – včasih je navedeno samo „ne vem“ ali „?“. Anke-tiranci pogosto pravijo, da je to težavo vsaj kratkoročno težko reševati in/ali da se razmere počasi izenačujejo.

Kljub temu je mogoče opredeliti nekaj širših

kategorij rešitev:

Ɔ (skupno) razvijanje tiste strani meje, ki nudi manj možnosti, nižje plače itn.

To zajema vrsto ukrepov, kot je boljše

usklajevanje izobraževalnih sistemov in

potreb po človeških virih ter večji pouda-

rek na lokalnih področjih specializacije.

Nekateri zlasti v kohezijski politiki in pro-

gramu Interreg vidijo potencial za dolgo-

ročno doseganje zbliževanja,

Ɔ ukrepanje na podlagi nacionalnih poli-tik, zlasti fiskalnih, ki ustvarjajo spod-bude za selitev podjetij in ljudi, ter davki.

V nekaterih primerih anketiranci pozivajo

k večjemu usklajevanju. Podani so tudi pre-

dlogi, da bi se organom naložila obveznost,

da pri spreminjanju davčnih sistemov ali

sistemov DDV izvedejo čezmejne presoje

vplivov ekonomskih posledic,

Ɔ vzpostavljanje izravnalnih ali korek-tivnih sistemov, kadar se ni mogoče izogniti neskladjem, kot so sistemi dav-

čnih nadomestil, ki so tako nacionalni kot

čezmejni.

„Trenutno je zelo težko najti rešitev za to oviro. Obdavčitev bi lahko olajšala ta položaj.“

„Nobenega smisla ne bi imelo, če bi se posku-šali boriti proti ekonomski moči Švice. Za Francijo bi bilo veliko bolje, če bi opredelila sektorje, ki so obetavni in ki dvigujejo ravni strokovne usposobljenosti. Zato bi izvajanje strategije za razvoj visokošolskega izobraže-vanja v  regiji Genevois Français (tj. okrog širšega območja Ženeve) zagotovilo tudi učinkovitejši odziv na potrebe lokalnih pod-jetij in zajezilo izgubo delovne sile.“

28

„Ustvariti sistem fiskalnih nadomestil na podlagi števila čezmejnih delavcev ali celo njihovega prihodka.“

DRUŽBENO-KULTURNE RAZLIKE/POMANJKANJE ZAUPANJA

Družbeno-kulturne razlike in pomanjka-nje zaupanja sta bili dve oviri, ki so ju anke-

tiranci najmanj pogosto izbrali oziroma ki ju

je izbralo 19 % oziroma 11 % anketirancev.

Ovire

V odgovorih na odprta vpraša-

nja so bile družbeno-kulturne

razlike omenjene približno dvakrat več kot

pomanjkanje zaupanja. Med pripombami so številne podobnosti, včasih pa jih anke-tiranci znotraj njihove kategorije tudi dejansko povežejo, na primer glede na „mentaliteto“, ki poziva k skupni analizi.

Na splošno je pomanjkanje razumevanja

različnih družbeno-kulturnih okvirov pred-

stavljeno kot dejavnik, ki je tesno pove-

zan s pomanjkanjem zaupanja do sosedov.

Včasih je to preprosto opisano tudi kot pomanjkanje interesa. Nepoznavanje kul-

ture in družbe sosedov se omenja na vseh

ravneh. V nekaterih primerih je pomanjkanje

zaupanja neposredno opisano kot nekaj, kar

je podedovano skozi zgodovino, zato je potreben čas, da se to zaupanje povrne ali ponovno zgradi.

Možne rešitve

Večina predlaganih rešitev

vključuje razvoj različnih vrst izmenjav in medkulturnih/izobraževalnih projektov različnih oblik in obsegov, na

primer manjših strokovnih projektov ter širših

kulturnih projektov od predšolske starosti, da

bi se omogočilo tesnejše, sistematično in dol-

gotrajnejše sodelovanje. Jezik je prav tako prepoznan kot še en ključni dejavnik za povečanje zaupanja in pomoč pri zmanj-ševanju družbeno-kulturnih razlik. Poleg

tega se priporočajo projekti za vse starosti

in na vseh ravneh, ki med drugim vključujejo

torej tudi politike in javne uprave. Eden izmed

konkretnih programov, ki so navedeni, je tudi

Erasmus/Erasmus+, ki na tem področju sicer

že deluje spodbudno, vendar bi ga bilo mogoče

še bolje izkoristiti za rešitev te težave. Nekateri

anketiranci gredo še dlje in predlagajo obliko-

vanje skupne čezmejne identitete, na primer s

poučevanjem skupne zgodovine ali kulture.

Anketiranci tudi poudarjajo vlogo medijev pri podpiranju sosedske kulture: interes in

radovednost se lahko spodbudita z vzpostavi-

tvijo čezmejnih medijev ali povečanjem poro-

čanja o čezmejnih vprašanjih s strani takšnih

medijev. Anketiranci se zavzemajo tudi za

splošne informativne kampanje.

Nekateri opisujejo obe oviri kot bolj zamudni

in težje rešljivi, vendar pa bi se z njuno rešitvijo lahko olajšalo oblikovanje reši-tev tudi na drugih področjih, saj bi to pri-

peljalo do dejavnejšega sodelovanja.

„Ustvariti priložnosti za srečanje s sosedi na vseh področjih: v šolskem (izmenjave), delovnem (skupna poklicna usposablja-nja, skupen trg dela), prostočasnem in zasebnem življenju (državne proslave).“

29

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 4: Opis ovir in predlaganih rešitev

„Spodbujanje ekonomske dejavnosti in naložb v obmejna območja, večja pozor-nost lokalnim medijem, ki pišejo o aktu-alnih zadevah na sosednjem območju na drugi strani meje.“

„Več spodbude učenju jezikov: več šolskih projektov in ekskurzij v drugo državo.“

„Čezmejne televizije (kot je ARTE DE-FR).“

30

Anketiranci so morali v povezavi z različ-

nimi vprašanji o mejnih ovirah podati svoje

mnenje o meji v regiji in razvoju čezmejnega

sodelovanja v zadnjem desetletju.

Kot je prikazano na sliki 6, dva od treh anke-

tirancev menita, da je meja priložnost, med-

tem ko je mnenje druge tretjine deljeno: ena

skupina meni, da je meja ovira (14 %), druga

pa, da nima nobenega dejanskega vpliva

(13 %).

Slika 7 prikazuje, da dve tretjini anketirancev

na vprašanje o razvoju čezmejnega sodelo-

vanja v regiji v zadnjem desetletju odgovarja,

da se jim zdi, da se je sodelovanje izboljšalo,

ena petina pa meni, da se ni izboljšalo. Skoraj

četrtina anketirancev je odgovorila, da ne ve.

POGLAVJE 5 Pogledi na čezmejno sodelovanje

66%

14%

13%

5% 2% Ne vem

Drugo

Meja nima vpliva

Kot oviro

Kot priložnost

Slika 6: Kako v vaši regiji vidite mejo?

31

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 5: Pogledi na čezmejno sodelovanje

Anketiranci so nato morali svojo izbiro pojasniti.

Glavne navedene izboljšave so bile:

Ɔ Opažen večji interes za prednosti sodelova-

nja in seznanjenost z njimi ter razumevanje

potrebe po sodelovanju, vključno na primer

z večjim dostopom do čezmejnih podatkov,

tesnejšimi vezmi med obmejnimi skupnostmi

in večjo politično podporo sodelovanju.

Ɔ Splošne pristojnosti pri čezmejnem sodelo-

vanju, zlasti v zvezi z usklajevanjem, opera-

tivnimi vprašanji/upravljanjem in, v nekaterih

primerih, z vključevanjem ciljev čezmejne

politike v „redne“/notranje zadeve. Povečalo

se je tudi sodelovanje med javnimi organi,

več je sporazumov ter izmenjav zamisli in

izkušenj, vključno s študijskimi obiski, izme-

njavami podatkov, čezmejnimi usposabljanji

in skupnimi projekti.

Ɔ Več je čezmejnih dogodkov in komunikacije

o čezmejnem sodelovanju, opaznejši pa so

tudi okoliški projekti in programi. Večja je

tudi seznanjenost s priložnostmi za izvajanje

čezmejnih projektov, kar je vzporedno s traj-

nostnim razvojem takšnih projektov na raz-

ličnih področjih. Partnerji so pridobili izkušnje

na področju čezmejnega sodelovanja in tudi

razširili obseg svojih dejavnosti.

Ɔ Povečale so se možnosti financiranja in sez-

nanjenost s priložnostmi za financiranje čez-

mejnih pobud, kar vključuje tudi sredstva EU,

pri čemer je zlasti program Interreg pogosto

naveden kot poseben pobudnik in spodbuje-

valec sodelovanja v obmejnih regijah.

Slika 7: Ali se je v zadnjem desetletju čezmejno sodelovanje v vaši regiji izboljšalo?

66%

12%

22% Da

Ne

Ne vem

32

Na splošno se program Interreg pogosto

omenja kot pozitivna sila v čezmejnem sode-

lovanju po vsej Evropi. Poleg tega se v več

primerih okvir države razume kot nekaj, kar

v veliki meri vpliva na pogoje za čezmejno

sodelovanje. Na primer, pristop k schengen-

skemu območju in/ali k EU nekateri anke-

tiranci opisujejo kot glavna mejnika, ki sta

v veliki meri izboljšala predpogoje za čez-

mejno sodelovanje.

Na drugi strani pa so še vedno potrebne

izboljšave na naslednjih področjih:

Ɔ Raven interesa za čezmejno sodelovanje je

v nekaterih primerih opisano kot sorazmerno

neenako med partnerji. Podane so nekatere

pripombe o trajnosti čezmejnega sodelova-

nja, pri katerem se vzpostavljajo povezave,

ki pa se zaradi pomanjkanja na primer traj-

nih ali učinkovitih in ustreznih struktur sode-

lovanja ne ohranjajo dolgoročno.

Ɔ Izražene so tudi kritike v zvezi s financi-

ranjem, ki govorijo o včasih zapletenih

postopkih za predložitev vlog, financiranje

projektov sodelovanja pa je omejeno na

programe EU.

Gospodarska kriza je na splošno opisana

kot nekaj, kar ustvarja negativno podlago za

čezmejno sodelovanje. V nekaterih primerih

je navedena kot vzrok za „navznoter usmer-

jeno“ držo. Nekateri anketiranci so izrazili

tudi zaskrbljenost zaradi „stagnacije“ ali celo

zmanjšanja interesa za čezmejno sodelova-

nje. Poleg tega se nekaj posebnih pripomb

nanaša na potrebo po večjih prizadevanjih

za sodelovanje v poslovnem sektorju zaradi

dokončne vzpostavitve enotnega trga.

„Boljša analiza skupnih čezmejnih težav, vprašanj in potreb. Boljše usklajevanje političnih ciljev na ravni EU ter nacio-nalni in regionalni ravni (upravljanje na več ravneh). Boljše vključevanje ciljev čez-mejne regionalne politike.“

„Širjenje in diverzifikacija programa Interreg sta v  njegovih 25  letih delova-nja nedvomno močno izboljšala čezmejno sodelovanje na večini evropskih meja, kljub temu da je na teh območjih treba še veliko storiti.“

„Občina ni ohranjala in spodbujala med-narodnih povezav, ki jih je pred tem ustvarila.“

„Sodelovanje je omejeno na izvajanje pro-gramov EU, za katere je potrebna tematska usmerjenost. Velike naložbe v infrastrukturo

je težko pridobiti, saj bi v primeru takšnih odločitev bila potrebna sredstva iz EU. Vendar so politične prednostne naloge pogosto usmerjene v  bolj mestna in gosto poseljena območja.“

33

34

Ta povzetek rezultatov javnega posvetova-

nja, ki ga je izvajal GD Regio, kaže, da se obmejne regije, kljub prispevku pro-grama Interreg k razvoju čezmejnega sodelovanja v EU, še vedno spopadajo s številnimi ovirami, ki jih ta program ne more neposredno reševati in ki pred-

stavljajo številne različne izzive. Ti izzivi

so včasih večdimenzionalni, kar na primer

pomeni, da se opredelitev in izvor ovire po

svoji naravi razlikujeta: na primer, v nekate-

rih primerih se neustrezni sistemi čezmej-

nega prevoza (ki sodijo v kategorijo fizičnih

ovir) razlagajo kot posledica neusklajenosti

tehničnih standardov (ki sodi med pravne in

upravne ovire). Kljub temu so nekatere ovire

navedene večkrat: očitno je, da so pravne

in upravne ovire najpogosteje navedene ne

glede na kontekst ali profil anketiranca.

Kljub temu anketiranci predlagajo šte-vilne rešitve za te ovire in navajajo, da bi bilo treba dolgoročno zagotoviti več pri-ložnosti za premagovanje ali vsaj blaže-nje večine ovir. Zato bo Pregled čezmejnega

sodelovanja zdaj usmerjen v bolj poglobljeno

analizo velike skupine pravnih in upravnih ovir.

Stališča, zamisli in predlogi, ki so bili podani

v odgovorih na to javno posvetovanje, bodo

upoštevani skupaj z drugim gradivom, ki je

bilo zbrano v tem postopku. Končni rezultat

bodo oblikovala konkretna priporočila o tem,

kaj bi bilo mogoče storiti, da bi se premagale

še preostale ovire: ta priporočila bodo pred-

stavljena v obliki „dokumenta za razpravo“, ki

bo pripravljen leta 2017.

To javno posvetovanje razkriva tudi, da se kot ovira pogosto navajajo tudi jezikovne in fizične ovire. Zelo visoka

pomembnost, ki jo ta raziskava pripisuje ovi-

ram pri fizičnem dostopu, potrjuje, da si je

treba nujno prizadevati za izboljšanje čez-

mejne mobilnosti v obmejnih regijah ter da

je treba načrte, politike in prednostne naloge

bolje prilagoditi posebnim potrebam teh

regij. Isto je mogoče reči tudi za jezikovne

ovire, ki so ponavljajoča se in medsektor-

ska tema. Odgovori nakazujejo, da so šte-

vilne ovire, s katerimi se spopadajo obmejne

regije, pogosto posledica pomanjkanja razu-

mevanja jezika sosedov, kar ovira dostop

do informacij, ter neustreznega splošnega

družbeno-kulturnega poznavanja družbe

sosedov. To nas spomni na dejstvo, da do

interakcij ne prihaja v jezikovnem vakuumu,

temveč da temeljijo na osebnih izmenjavah,

ki bi jih lahko olajšali podobni jeziki ali uče-

nje jezikov. Ti dve najpomembnejši temi bi bilo mogoče razumeti kot temeljna predpogoja za razvoj obmejnih regij.

POGLAVJE 6Sklepi

35

Premagovanje ovir v obmejnih regijah | POGLAVJE 6: Sklepi

Dejstvo, da anketiranci v svojih pri-spevkih k temu javnemu posvetovanju o njiju tako široko razpravljajo, pomeni, da ju ne smemo spregledati in da bi bilo treba ohranjati in podpirati sodelovanje na teh področjih.

Na drugi strani pa so razmeroma redke

omembe pomanjkanja zaupanja kot ovire

v obmejnih regijah precej pomirjujoče, saj

kažejo na to, da v obmejnih regijah obstaja

dobra podlaga za nadaljnja prizadevanja za

napredek v sodelovanju. Še posebej spod-budno pa je dejstvo, da so zaupanje, družbeno-kulturne razlije in jezikovne ovire celo še manjša težava za tiste, ki pogosteje prečkajo mejo. To dejstvo

namreč pomeni, da gre večja interakcija na

sosednji strani meje z roko v roki z boljšim

razumevanjem. In tudi če je težko reči, kaj je

na prvem mestu, se s tem zagovarja čim večje spodbujanje izmenjav. To podpira

tudi pogosto predlagana rešitev za opazno

pomanjkanje zaupanja in družbeno-kulturne

razlike, in sicer vključevanje v projekte kul-

turne in jezikovne izmenjave.

Posvetovanje je razkrilo tudi razmeroma

veliko skupino anketirancev, ki v interesu jav-

nih organov za sodelovanje (oziroma njego-

vem pomanjkanju) vidijo mejno oviro samo

po sebi. Čeprav je to morda samo vtis in ne resničnost, bi ga morali razumeti kot opozorilo v smislu komunikacijskih prizadevanj javnih organov, vključenih v čezmejno sodelovanje. Obstaja tudi pot-

reba po večjem dialogu med različnimi rav-

nmi javne uprave, saj je v številnih odgovorih

navedena opazna razlika med prednostnimi

nalogami širših skupnosti in prednostnimi

nalogami višjih ravni javne uprave.

Odgovori na to posvetovanje verjetno ne

bodo presenetili tistih, ki so vključeni v čez-

mejno sodelovanje: večina navedenih ovir je

že zelo dobro poznana, številni različni akterji

pa si vsak dan močno prizadevajo, da bi jih

poskusili rešiti. Vendar bodo ti rezultati, če

bodo dobro uporabljeni, zagotovili konstruk-

tivno izhodiščno točko za ponovno razpravo

o načinih, kako nadaljevati v prihodnosti.

Lahko so tudi spodbuda za nadaljnje delo. Veliko število ovir, navedenih sku-paj z ustreznimi predlaganimi rešitvami, kaže, da obstaja velika volja za izboljša-nje in okrepitev čezmejnega sodelovanja po vsej Evropi. GD Regio se zato na koncu

tega poročila želi zahvaliti vsem, ki so pri tem

sodelovali s svojimi dragocenimi prispevki.

36

VEČ O TEM

OPOMBE

(1) Več informacij o potujoči kampanji višjega vodstva

je na voljo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/en/

policy/cooperation/european-territorial/cross-bor-

der/review/#1

(2) REGIO-CONSULTATION-BORDER-OBSTACLES@

ec.europa.eu

(3) Od 38 anketirancev, ki so za svojo državo prebivali-

šča izbrali „drugo“ ali ki niso odgovorili:

- je šest vseevropskih organizacij, zato jim ni bilo

treba odgovoriti

- jih je 24 v okvirčku za odgovor navedlo ime

države EU ali regije ali mesta v državi EU: 4 DE,

4 FR, 4 RO, 2 NL, 2 PL, 2 UK, 1 GR, 1 LV, 1 FI,

1 HU, 1 LT, 1 PT

- jih je pet iz držav zunaj EU: dva iz nekdanje

jugoslovanske republike Makedonije, eden iz

Združenih držav, eden iz Bosne in Hercegovine

in eden iz Gruzije

- so trije navedli ime čezmejne regije/programa:

1 ES/PT, 1 IE/UK, 1 FR/CH.

(4) To je mogoče primerjati z rezultati raziskave

Flash Eurobarometer št. 422, v kateri 47 % anketi-

ranih prebivalcev obmejnih regij navaja, da še nikoli

niso potovali na drugo stran meje. Več informacij

je na voljo na: http://ec.europa.eu/regional_policy/

en/policy/cooperation/european-territorial/cross-

-border/#5

(5) Za primerjavo, raziskava Flash Eurobarometer

št. 422 je pokazala, da je 31 % prebivalcev obmej-

nih regij seznanjenih z dejavnostmi čezmejnega

sodelovanja, ki jih financira EU. To bi lahko pojasnilo

dejstvo, da so anketiranci v okviru javnega posve-

tovanja svoje prispevke posredovali prostovoljno,

medtem ko metodologija Eurobarometra vključuje

anketiranje naključno izbranega vzorca prebivalcev

obmejnih regij. V tem javnem posvetovanju je 19 %

anketirancev navedlo, da še niso slišali za evropsko

teritorialno sodelovanje ali Interreg.

(6) To vprašanje je bilo namenjeno samo za posame-

znike (državljane in samozaposlene) ter podjetja.

(7) Raziskava Flash Eurobarometer št. 422 kaže tudi

na visoke ravni pravnih in upravnih ovir, na katere

opozarjajo prebivalci obmejnih regij, za katere je

značilna visoka stopnja čezmejne mobilnosti.

(8) To vprašanje je bilo namenjeno samo za posame-

znike in podjetja. Razlogi za prečkanje meje

se medsebojno niso izključevali: anketiranci so

lahko izbrali več razlogov.

(9) Vsi citati so bili prevedeni za namen te brošure

ne glede na izvirni jezik odgovora.

Koristne povezave:

Pregled čezmejnega sodelovanja:

http://ec.europa.eu/regional_policy/

en/policy/cooperation/european-

-territorial/cross-border/review/#1

Interreg:

http://ec.europa.eu/regional_policy/

en/policy/cooperation/european-

-territorial/

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:

• en izvod: na spletni strani EU Bookshop (https://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_en.htm); from the pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_en.htm); pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_en.htm) ali s klicem na telefonsko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:

• na spletni strani EU Bookshop (https://bookshop.europa.eu).

ISBN 978-92-79-57388-0 doi:10.2776/44548

KN-04-16-266-SL-N