prehranski normativi - preh.različnih...referenčne vrednosti za vnos hranljivih snovi pripravile...
TRANSCRIPT
Prehranski normativi
• referenčne vrednosti za vnos hranljivih
snovi
• prehrana zdravega odraslega človeka
• prehrana dojenčka
• prehrana otrok in mladine
• prehrana med nosečnostjo
• prehrana starostnikov
Referenčne vrednosti za vnos
hranljivih snoviPripravile so jih:
strokovne organizacije za prehrano iz Nemčije
(DGE), Avstrije (ÖGE) in Švice (SGE IN SVE)
v obliki t.i.
D-A-CH tablic
Referenčne vrednosti je sprejelo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije kot uradna prehranska priporočila za področje Slovenije, podobno pa so storile tudi nekatere druge evropske države, ki lastnih priporočil še nimajo. Prevedene so v slovenščino.
Referenčne vrednosti za vnos hranil so podane kot:
• priporočila,
• ocenjene vrednosti in
• orientacijske vrednosti:
Priporočene količine naj bi ustrezale vsem individualno fiziološkim nihanjem in zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Pokrivajo potrebe 98% zdravih oseb.
Pri nekaterih hranljivih snoveh človekovih potreb še ni mogoče določiti z želeno natančnostjo. V teh primerih so bile določene ocenjene vrednosti.
Orientacijske vrednosti v smislu orientacijske pomoči so navedene, če je iz zdravstvenih razlogov reguliranje vnašanja sicer potrebno, toda ne v ostrih mejah, temveč v določenih razponih. Za vodo, fluorid in vlaknine v tem smislu obstaja želena omejitev navzdol in za maščobo, holesterol, alkohol in kuhinjsko sol omejitev navzgor.
Referenčne vrednosti hranilnih snovi so
osnova vsem strokovnjakom, ki delujejo na
področju:
• načrtovanja zdrave prehrane,
• promocije in
• ozaveščanja ljudi o zdravju koristni prehrani
Prehrana zdravega odraslega
človeka
• današnje prehransko
stanje
• priporočila za oskrbo z
osnovnimi hranilnimi
snovmi
• porazdelitev dnevnega
vnosa energije in
hranilne snovi po
obrokih
Današnje prehransko stanje
• večina ljudi držav srednje in zahodne Evrope užije
energijsko prebogato hrano
• na dan zaužijejo s hrano 15-20% preveč energije,
sledi problem prevelike telesne teže
• vnos beljakovin v večini ustreza priporočenim
količinam, prav tako delež beljakovin z visoko
biološko vrednostjo
• količina mineralnih snovi se približuje optimumu
• pomanjkanje vitamina B1, B2 in C; problem
termolabilnosti teh vitaminov
Priporočilo za oskrbo z osnovnimi
hranilnimi snovmi
55 - 60 % ogljikovih hidratov;2/3 polisaharidov,
1/3 disaharidov in monosaharidov,
30 g vlaknin
30 % maščob, od tega je:
8 – 10% visoko nenasičenih maščobnih kislin
(linolna)
10 – 15% enkrat nenasičenih maščobnih kislin (oljna)
največ 10% nasičenih maščobnih kislin
10- 15% beljakovin1/3 beljakovin živalskega izvora
2/3 beljakovin rastlinskega izvora
Značilnosti obrokov
1. ZAJTRK naj bo glavni obrok
2. DOPOLDANSKA MALICA naj bo bogata z vitamini in mineralnimi snovmi
3. KOSILO naj pokrije 40% celotnih energijskih potreb
4. POPOLDANSKA MALICA naj bo bogata z vitamini in minerali
5. VEČERJA naj bo lahko prebavljiva in zaužijemo jo 2 uri pred spanjem
Tabela: Porazdelitev vnosa energije in osnovnih hranilnih snovi
Prehrana dojenčkaNajboljša hrana za dojenčka je materino
mleko (5 do 6 obrokov), ki vsebuje (vrsti) značilne
sestavine v najbolj sprejemljivi obliki in optimalni sestavi.
V prvih dneh po porodu (do 10dni); kolostrum ali mlezivo;
materino mleko vsebuje več beljakovin in
manj maščob ter ogljikovih hidratov kot zrelo mleko.
Značilnosti notranjih organov
novorojenčkov
• koncentracija želodčne solne kisline v želodčnem
soku je nizka; nevarnost infekcije
• črevesna stena je za beljakovine bolj prepustna kot
pri odraslih; omogočen vnos imunoglobulinov –
protitelesa
• končni produkti presnove se izločajo skozi ledvice
le v zelo razredčeni obliki; dojenček potrebuje
veliko tekočine
Prednosti dojenja
• materino mleko vsebuje telesu prilagojene
beljakovine; ne sprožijo obrambne reakcije
• dojenje pospešuje razvoj črevesne mikroflore iz
mlečnokislinskih bakterij
• manjša koncentracija mineralnih snovi v
materinem mleku; manjša obremenitev ledvic
• vedno primerna temperatura mleka
• med dojenjem se vzpostavlja medsebojna
navezanost
Tako materino kot kravje mleko vsebuje malo
železa; novorojenček ima v svojem telesu
zalogo železa samo za približno tri mesece.
Mlečno hrano postopoma dopolnjujejo sadni
in zelenjavni sokovi
Kdaj dopolnitev mlečnih obrokov?
V 6. mesecu starosti:
• dojenček nadomesti še drug mlečni obrok z
zelenjavno in sadno kašico
• kašicam se dodaja tudi jajčni rumenjak,
drobno sesekljana drobovina in perutnina
• št. glavnih obrokov se zmanjša na štiri
Po dopolnjenem 7. mesecu
• dojenčka začnemo hraniti z mlečnim
zdrobom in z ovsenimi kosmiči
• ped 7. meseci je nevarnost razvoja celiakije
zaradi prisotnosti pšeničnih beljakovin
Po 8. mesecu
• sadje in zelenjave ni potrebno več pasirati
• otrok se mora navaditi na grizenje in
žvečenje
Tabela: Primerjava sestave materinega in kravjega mleka
Prehrana otrok in mladine
Pravila za prehrano:
• hrana mora biti energijsko
bogata; energijske potrebe
naraščajo do 18 leta starosti,
nato potrebe upadajo
• hrana mora vsebovati veliko
beljakovin za rast; 50%
beljakovin mora biti
živalskega izvora
• priporočljiva živila: meso, ribe, mleko,
mlečni izdelki, jajca
• hrana mora vsebovati veliko mineralnih
snovi in vitaminov; hrana naj ne bo
predelana; dnevno jedilnik mora vsebovati
dovolj sadja in zelenjave
• hrana ne sme vsebovati preveč maščob in
lahko prebavljivih ogljikovih hidratov
drugače užije premalo beljakovin,
vitaminov in mineralnih snovi
• telo potrebuje razmeroma veliko tekočine
• hrana mora biti prilagojena starosti otroka
Prehrambene navade in napačna
prehrana
Človek pridobi osnovne prehrambene navade
že v otroštvu. Otrok se navadi na preobilno,
napačno sestavljeno in neredne obroke.
Pridobi napačne prehrambene navade.
Posledice motenih prehrambenih
navad
• pretirano nagnjenje do hrane;
požrešnost, nenehna lakota,
sladkosnednost
• zavračanje hrane; dolgotrajno
žvečenje, odklanjanje hrane ali celo
bruhanje
Prehrana med nosečnostjo
Energijske potrebe se med
nosečnostjo povečajo (vsaj po 6.
mesecu) – zaradi:
• povečanja energijskih potreb za
osnovni metabolizem,
• rast otroka
• povečanje telesne obremenitve
zaradi povečanja teže
Skupne energijske potrebe
po mesecih nosečnosti
1.-3.mesec 4.-6.mesec 7.-9.mesec
+1700 kJ+850 kJ
Povečanje telesne teže
• v prvih treh mesecih se telesna teža praviloma ne povečuje
• v drugih treh mesecih se telesna teža lahko poveča za največ 250g na teden
• v tretji tretjini nosečnosti se telesna teža poveča za največ 500g/teden; predvsem v prvem delu tretjine
Povečane potrebe po beljakovinah
• zarodek potrebuje beljakovine za rast in razvoj
• nosečnica naj bi na dan zaužila dodatno 30g beljakovin na dan
• 50% vseh telesu potrebnih beljakovin naj bi bilo pokrito z živalskimi beljakovinami
Kaj upoštevamo pri načrtovanju
jedilnikov?
• priporočljivo uživanje nemastnih vrst mesa,
rib, mleka, mlečnih izdelkov
• količina maščob in ogljikovih hidratov se
bistveno ne razlikuje od potreb zdrave
odrasle osebe
• napitki in kuhinjska sol; pogosto zastajanje tekočin; uživanje kuhinjske soli naj bi se zmanjšalo (4-5g/dan)
• priporočljivi napitki: mleko, sadni sokovi, zelenjavni sokovi, mineralna voda, ki ne vsebuje veliko natrija
• povečane potrebe po vitaminu: A, C, D, B1, B2 in mineralnih snoveh (železo, kalcij)
• nikotin, alkohol in zdravila škodujejo razvoju otroka
Prehrana starostnikov
Primerjava priporočil za energijsko in
hranilno vrednost
energija vitamin Abeljakovine energija beljakovine vitamin A
pri 25. letnem dekletu pri 65- letni ženski
Kaj upoštevamo pri prehrani
starostnikov
• potrebe po energiji se zmanjšujejo; počasnejša presnova, manj gibanja
• povečana telesna teža skrajšuje pričakovano življenjsko dobo; maščobno tkivo porablja del hranilnih snovi; pojav sladkorne bolezni
• potrebe po maščobah so razmeroma manjše
• potrebe po ogljikovih hidratih se zmanjšujejo; manjše energijske potrebe
• potrebe po beljakovinah so večje; zardi večje razgradnje telesnih celic; oskrba z biološko visokovrednimi beljakovinami zavira proces razgradnje
• potrebe po vitaminih in mineralnih snoveh se povečujejo
• izogibamo se težko prebavljivim snovem
• vlaknine zelo pomembne pri prebavi;
pogoste težave z zaprtjem
• zmanjšanje uporabe kuhinjske soli in s tem
potrebi po tekočini
• pri sestavljanju jedilnikov se mora
upoštevati morebitne težave pri grizenju in
žvečenju
• priporočljivo je 5 do 6 manjših obrokov
dnevno