predmet in metode psihologije
DESCRIPTION
Predmet in metode psihologije. prof. dr. Janek Musek prof. dr. Marko Polič I. letnik psihologije. Predmet in metode psihologije. Predavanje 5: METODE OCENJEVANJA. Predmet in metode psihologije. Pojmovanja predmeta psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Predmet in metode psihologije
prof. dr. Janek Musek
prof. dr. Marko Polič
I. letnik psihologije
Predmet in metode psihologije
Predavanje 5:
METODE OCENJEVANJA
Predmet in metode psihologije Pojmovanja predmeta
psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije
metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja
Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja
Pregled vsebine Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje
Kvalitativne metode Organizacija gradiva Hermenevtični in semiotični pristop Analiza vsebine.
Opazovanje, razgovor, anketa Testi Vprašalniki, ocenjevalne lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Načela in pravila dobrega psihološkega ocenjevanja
Makroskopski in mikroskopski pristop Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike Standardizacija in norme
Pridobivanje, ocenjevanje in raziskovanje podatkov
STOPNJERAZISKOVANJA
IPRIDOBIVANJE
PODATKOV
IIOCENJEVANJE IN
TOLMAČENJEPODATKOV
(METODE OCENJEVANJA)
IIIRAZISKOVANJEODNOSOV MED
PODATKI(METODE
FUNKCIONALNEGARAZISKOVANJA)
Možnosti klasificiranja metod ocenjevanja
KRITERIJI RAZVRŠČANJA
OBLIKE IN VRSTE PSIHODIAGNOSTIČNIH METOD
področje ocenjevanja (vsebina)
vprašalniki osebnosti, testi sposobnosti, testi znanja, lestvice stališč, prepričanj, motivov, vrednot…
narava podatkov kvalitativne in kvantitativne metode
obseg podatkov metode širokega spektra, metode ozkega spektra (monistične, pluralistične)
način diagnosticiranja
individualne, skupinske metode
način komunikacije ustne, pisne, telefonske, poštne, računalniške tehnike
narava nalog težavnostne naloge (hitrostne naloge, nivojske naloge /naloge moči/), vedenjska (samoocenjevalna) vprašanja
narava gradiva strukturirano gradivo (npr. testi, vprašalniki), nestrukturirano gradivo (projekcijske tehnike)
Klasifikacija metod in tehnik ocenjevanja
Ocenjevanje
osebnosti
Kvalitativno
Opazovanje Razgovor
Projekcijske
metode
Kvantitativno
Lestviceinventarji
vprašalniki
Preskusi
sposobnosti
Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje
Kvalitativno določanje – predpogoj za kvantifikacijo in preciznejše ocenjevanja
Odvisnost kvalitativnega ocenjevanja od konteksta Npr. kulturni kontekst kanibalizem, evtanazija, splav – vsi ti pojavi imajo
v drugačnem kulturnem kontekstu povsem drugačen pomen, torej drugačno kakovost
Kvalitativni in kvantitativni pristop
Psihodiagnostika določanje kvalitete določanje kvantitete
povečuje preciznost (natančnost) ocenjevanja
Odnos med kvalitativnim in kvantitativnin pristopom vsak kvalitativni podatek je
pretvorljiv v kvantitativnega vsak kvantitativni podatek
temelji na kvalitativnem
“everything what exists exists in some quantity and therefore can be measured”
Odnos med kvalitativnim in kvantitativnim vsi kvantitativni podatki temeljijo na kvaliteti vsako kvaliteto je mogoče kvantificirati (obstaja v določeni kvantiteti)
Kvalitativne metode Razlike in odnos med kvalitativnim in kvantitativnim
pristopom Klasifikacija kvalitativnih metod
Primarne Sekundarne
KVALITATIVNI PRISTOP
KVANTITATIVNI PRISTOP
opis in interpretacija (pojmi)
kvantifikacija (številke)
naravno dogajanje (teren)
kontrolirano dogajanje (laboratorij)
pomen, smisel, kontekst (za opazovance)
objektivna dejstva, obnašanje (za opazovalce)
vloga teoretskih okvirjev in produkcija hipotez (teorija)
vloga metode in preverjanje hipotez (tehnika)
Primarne in sekundarne kvalitativne metode
SEKUNARNEMETODE metode analize gradiva:
semiotična analiza;
hermenevtika;razne medode
analize vsebine
PRIMARNE METODE
opazovanje;spraševanje;beleženje in prepisovanje
Odnos med primarnimi in sekundarnimi metodami
vrste podatkov: opazovanje, razgovor, pisno gradivo, drugačno gradivo (dokumenti)
primarne, sekundarne etnografski, fenomenološki, hermenevtični (semiotični), poljni (opazovalni),
observacijsko utemeljeni pristop, akcijsko raziskovanje, razne analize vsebine
PRIMARNE METODEopazovanjespraševanje
beleženje in prepisovanje
SEKUNDARNE METODEmetode analize gradiva (semiotične, hermenevtične, razne
metode analize vsebine)
Opazovanje, razgovor, anketa
Opazovanje in spraševanje - temeljni metodi pridobivanja podatkov
Opazovanje Razgovor Anketa Akcijsko raziskovanje
Pomembne oblike opazovanja (1)
OBLIKA OPAZOVANJA
ZNANOST (STROKA) ZNAČILNOSTI, CILJI IN STRATEGIJE OPAZOVANJA
klinično opazovanje
psihologija, psihiatrija opazovanje je usmerjeno na pojave, ki imajo pomen v klinični ali njej sorodni psihološki praksi, njegov namen je psihološka diagnostika, prognoza in načrtovanje tretmaja
študija primera psihologija, psihiatrija opazovanje je vključeno v obravnavanje posameznega primera, ki ga želimo natančno raziskovati
eksperimentalno opazovanje
psihologija in druge znanosti
opazovanje je načrtno, usmerjeno na natančno definirane pojave in odnose med njimi, poteka pod strogo določenimi pogoji, je maksimalno kontrolirano
fenomenološko opazovanje
namen opazovanja je razumevanje opazovančevega (udeleženčevega) izkustva in doživljanja
hevristično opazovanje
primerjanje lastnega doživljanja nekega pojava s perspektivami doživljanja tega pojava pri drugih
konstruktivistično opazovanje
opazovanje z namenom, da bi rekonstruirali realnost, ki jo konstruirajo udeleženci
orientacijsko opazovanje
psihologija, družbene znanosti
uporaba neke perspektive (npr. feministične, etnične) pri osebah ali skupinah (pogosto z namenom, da bi dosegli spremembo stališč)
etnografsko opazovanje
opazovanje z namenom, da bi razumeli kulturo (norme, standarde, način življenja) neke skupnosti
etnometodološko opazovanje
opazovanje je usmerjeno k vpogledu v običajno rutino vsakdanjega življenja
opazovanje z udeležbo
etnologija, etnografija, antropologija, psihologija, sociologija (družbene znanosti)
opazovanje poteka ob vživljanju v notranje kulturne standarde skupnosti, ki jo opazovalec raziskuje (npr. dolgoletno bivanje v skupnosti, ki pripada neki drugi kulturi); opazovalec presoja to kulturo z njenega notranjega vidika
Pomembne oblike opazovanja (2)
ekološko opazovanje
psihologija, družbene znanosti opazovanje značilnosti okolja, ki vplivajo na udeležence
etološko opazovanje
etologija, biologija, psihologija, psihologija živali
opazovanje obnašanja živali in ljudi (npr. otrok) v naravnem okolju
akcijsko opazovanje
psihologija, sociologija opazovanje v neposredni interakciji z opazovanci; namen interakcije je skupno prizadevanje, da bi dosegli pomembne spremembe za neko skupino (npr. subkulturne in marginalne skupine)
sistemsko opazovanje
psihologija, sociologija, ekonomija, druge družbene znanosti
opazovanje delovanja sistema; namen opazovanja je razumeti, kako deluje neki sistem kot celota (npr. družina, organizacija)
simbolni interakcionizem
psihologija, sociologija, družbene in vedenjske znanosti
skupek delovanj in sibolov, ki dajejo smisel medčloveškim odnosom in interakcijam
hermenevtični pristop
psihologija, globinska psihologija, humanistične, zgodovinske, jezikovne in družbene znanosti
kontekstualno tolmačenje smisla in pomena nekega gradiva (dokumentov, besedil, zapisov...)
semiotični pristop jezikoslovje, humanistične in družbene znanosti
tolmačenje jezikovno strukturiranega gradiva (govora, besedil) na podlagi jezikovnih zakonitosti (zakonitosti jezikovnega sistema)
teoretski pristop različne znanosti oblikovanje hipotez in teorije na osnovi pridobljenih kvalitativnih podatkov
Razgovor Klinični razgovor Usmerjena anamneza Strokovno psihološko opazovanje in pogovarjanje se razlikuje od običajnega in
vsakdanjega opazovanja in pogovora. Poteka na osnovi strategij in smernic, ki si jih je psiholog pridobil s svojim
strokovnim znanjem in izkušnjami. Le tako je možno priti do zares pomembnih podatkov, ki so bistveni za nadaljnji potek diagnostičnega preiskovanja.
To še zlasti velja za klinično opazovanje in klinični razgovor. Pogosto uporabljajo strokovnjaki pri svojih razgovorih že izdelana in pripravljena področja vprašanj. V tem primeru govorimo o standardiziranih razgovorih.
Stopnja svobode pri opazovanju in razgovoru je tako kaj različna: sega od popolne neomejenosti preko delno usmerjenega razgovora k strogo standardizirani tematiki razgovorov, ki že spominja na standardno obliko vprašalnikov s pripravljenimi vprašanji.
Takšno "vmesno", polstandardno obliko diagnostičnega razgovora predstavlja npr. usmerjena anamneza, ki so jo uveljavljali neopsihoanalitiki kot Harald Schultz-Hencke; ta postopek omogoča sistematično, vendar dovolj prožno obravnavanje vseh temeljnih podatkov in izkušenj, iz katerih se da sklepati na strukturo in dinamiko posameznikove osebnosti.
Anketa
Ena izmed najbolj uporabljanih metod pridobivanja podatkov
V širšem pomenu besede je anketa vsako organizirano zbiranje podatkov v širšem krogu ljudi.
V nekoliko ožjem smislu lahko anketo opredelimo kot postopek, v katerem uporabljamo načrtno izbrana vprašanja, na katera odgovarja večje število oseb.
V sklopu ankete pogosto uporabljamo tudi posamezne specialne tehnike, npr. ocenjevalne lestvice, vprašalnike…
Akcijsko raziskovanje
Dvojni cilj: raziskovanje in sprememba Sodelovalna strategija PRIMER: akcijsko raziskovanje mladostniške
skupine Delo na terenu, pridobivanje podatkov Skupni sestanki in načrtovanja ukrepov Prizadevanje, izboljšati neko problematično
dogajanje, stanje ali situacijo
Primarne metode: organizacija gradiva Pogosto ne moremo ocenjevati ali drugače analizirati gradiva v
trenutku, ko opazujemo Zato je pomembno, kako ga organiziramo, da bosta naknadno
ocenjevanje in analiza čimbolj popolna Primarne metode (beleženje, prepisovanje, snemanje) so torej
zelo pomembne Zaželeno je, da čim manj razlikujejo od izvirnika in povzamejo
vse njegove bistvene značilnosti Pri zapisovanju in prepisovanju je zato treba poskrbeti za
uporabo primerljive tehnike. Zapisovalci in prepisovalci morajo uporabljati kode in konvencije, ki so dogovorjeni in jasno definirani. Vedeti morajo, kaj pomenijo znaki, ki so uporabljeni pri zapisu, sicer bodo gradivo tolmačili v drugačnem pomenu, kot ga je doživljal in skušal zabeležiti opazovalec.
Sekundarne metode: hermenevtika in semiotika
Metode tolmačenja pomena (hermenevtika) Metode tolmačenja znakov (semiotika)
Nepopolno gradivo (levo) moramo s hermenevtičnimi interpolacijami dopolniti tako, da dobijo prazna mesta pravi pomen in tako lahko razberemo smisel celotnega gradiva.
Nepopolno gradivo (levo) moramo s hermenevtičnimi interpolacijami dopolniti tako, da dobijo prazna mesta pravi pomen in tako lahko razberemo smisel celotnega gradiva.
Globinska hermenevtika in hermenevtični krog
Freud, Jung: globinska hermenevtika Tolmačenje manifestne vsebine (sanj) z latentno
vsebino (sanjski simboli) Hermenevtični krog
GRADIVO TOLMAČENJE
Analiza vsebine
Analiza vsebine Kvalitativne in kvantitativne informacije PRIMER: analiza vsebine pri projekcijskih
tehnikah
Analiza vsebine TAT
HEROJ
osebe, s katerimi se pripovedovalec identificira
TEMA (VSEBINA) glavna, prevladujoča vsebinska tematika, tip “zgodbe”, čustveni ton zgodbe
MOTIVI najbolj razvidne potrebe in pritiski, njihova moč, trajnost, pogosto pojavljanje
VLOGE
vloge in karakterizacije oseb
KONFLIKTI prevladujoče vrste notranjih konfliktov, njihova izraženost, načini soočanja z njimi, obrambne reakcije
ZAPLETI tipi zapletanj v zgodbi, prevladujoči odnosi med osebami, konflikti med njimi
RAZPLETI razreševanje zgodb, zaključki, pričakovanja, nakazane perspektive (optimizem, pesimizem)
Problemi in pomanjkljivosti kvalitativnega pristopa Seveda imajo hermenevtika in druge kvalitativne metode tudi resne šibke točke.
Merilo njegove ustreznosti je pač vselej lahko samo smiselnost končnega tolmačenja. Toda tu se ne moremo izogniti dobršni meri subjektivnosti. Včasih ni jasno, ali so naša tolmačenja res dognanje izvornega, pravega pomena, ali pa gre za to, da smo našli v gradivu smisel in pomen, ki smo ga pač sami znali s svojo iznajdljivostjo vnesti vanj. Etruščanske napise so npr. »dešifrirali« že kot indoevropske in neindoevropske,
praitalske, prakeltske, pragermanske in celo praslovenske. Tu v resnici pač ne gre za razkrivanje pravih latentnih pomenov gradiva, ampak bolj za projiciranje “lastne sence” na nejasno, nestrukturirano gradivo, v katerem vidimo pač tisto, kar želimo videti. Pogosto je sploh vprašanje, ali ima neko gradivo izvoren in enoznačen pomen. Mnogokrat ni izključeno, da ima neko gradivo pač več možnih tolmačenj, npr. neka pesem.
Podobno velja tudi za druge kvalitativne metode proučevanja. Njihova prednost in pomanjkljivost hkrati je njihova velika odvisnost od subjektivnih dejavnikov. Subjektivno razumevanje in teorija raziskovalca pri njih pravladuje nad metodo in tehniko. Pravilno ugotavlja Patton (1990, str. 372): "Ker je kvalitativno raziskovanje na vsakem koraku odvisno od spretnosti, izvežbanosti,
bistrosti in sposobnosti raziskovalca, je kvalitativna analiza na koncu stvar analitičnega uma in sloga raziskovalca. Človeški dejavnik je velika moč in temeljna šibkost kvalitativnega raziskovanja in analiziranja."
Testi
Testi sposobnosti (gre za hitrost in težavnost) Testi znanja in dosežkov (gre za količino in
kakovost)
TESTI
SPOSOBNOSTI DOSEŽKOV ZNANJA
Razvrstitev najpomembnejših testov Testi sposobnosti
Umske sposobnosti Inteligentnost (splošna umska sposobnost) Komponente inteligentnosti (besedna, nebesedna, logično-
matematična, prostorska, zaznavna…) Emocionalna, socialna, moralna, duhovna inteligentnost Ustvarjalnost
Telesne sposobnosti Čutne, motorične…
Druge sposobnosti in talenti Umetnostni, glasbeni, literarni, mehanski…
Testi znanja in dosežkov Številna področja, na katerih merimo znanje oziroma
dosežke
Preskusi (testi) sposobnosti Merjenje sposobnosti -
paradno področje znanstvenega ocenjevanja osebnosti
Pionirji: Galton, McKeen Cattell, Wissler
Binet Stern in IQ Poznejši razvoj
Terman, Yerkes Wechsler
Pionirji Francis Galton (1822-1911)
zanimanje za sposobnosti fiziološki koncept inteligentnosti (hitrost možganskih procesov) neposredno in testno merjenje statistične metode, antropometrija, londonska šola
McKeen Cattell, Wissler testno merjenje problemi in neuspehi
Alfred Binet (1857-1911) Alfred Binet
praktični cilj teoretski in operacionalno
psihometrični koncept inteligentnosti (inteligentnost je to, kar meri moj test)
ustrezna logika merjenja graduacija nalog po
težavnosti pojem umske starosti binetariji, standardizacije in
norme
Dopolnite spodnja niza s pravilnim številom:6 10 18 34 ___1 1 2 3 5 8 13 21 ___
V oklepaj vpišite besedo, ki konča prvo in začne drugo besedo:RAZ (____) AVINE
proti je kakor proti ?
Poznejši razvoj William Stern (1822-1911)
pojem IQ Novi testi inteligentnosti
Nemčija, ZDA, drugi Terman (1877-1956)
Stanford-Binet študija nadarjenih otrok
Yerkes (1876-1956) skupinski testi (Army
alpha, beta) Wecshler (1896-1981)
klinični test (WB, WISC, WAIS)
pojem deviacijskega IQ
IQ = MSKS
x 100
Primeri testnih nalog (1)
Faktor inteligentnosti: besedni odnosi
Primeri testnih nalog (2)
Faktorji inteligentnosti
Označite besedo, ki ima enak pomen kot beseda v okvirjuPRIHODNOSTa. starost b. preteklost c. bodočnost č. upanje
Napišite kar največ besed, ki začenjajo na črko k
Kateremu od desnih teles pripada plašč na levi strani?
Napišite vsote naslednjih vrstic:
17 + 84 + 29 =64 + 17 + 6 =13 + 26 + 18 =
Vpišite v prazne prostore tri črke, ki nadaljujejo niz:
a b x c c x d e x f g x _ _ _
vv
WW
SS
NN
RR
Primeri testnih nalog (3)
Prostorski faktor inteligentnosti
Primeri testnih nalog (4)
Matrični testi inteligentnosti
Naloge visoke stopnje težavnosti
1 4 17 66 247 918 3425
15 91 82 46 61 84 59 78
0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 1 0
Christoph Columbus - Charles Darwin - Maxim Gorkij - Ho Chi Minh - George Washington
(A1/A3) (B1/B8) (E5/D4) (F1/F3) (C4/ ? )
Testi genialnosti
Vprašalniki, lestvice, inventarji
Vprašalniki Merjenje osebnostnih lastnosti
Ocenjevalne lestvice Merjenje stališč, prepričanj, vrednot Besedne, grafične, kombinirane
Inventarji Merjenje motivov, interesov
Vprašalniki, lestvice in inventarji osebnosti
ocenjevanje osebnostnih lastnosti: potez in dimenzij
Robert Sessions Woodworth (1869- 1962) Personal Data Sheet
(med 1. svetovno vojno)
Večkrat se mi zdi, da stvari niso takšne, kot so videti. ___TAKO JE ___NI TAKO Pogosto me mučijo nočne more. ___TAKO JE ___NI TAKO Veliko bolj sem utrujen kakor drugi. ___TAKO JE ___NI TAKO Pogosto me obhajajo nesmiselni strahovi. ___TAKO JE ___NI TAKO Večkrat se mi brez vzroka tresejo roke. ___TAKO JE ___NI TAKO
Princip uporabe vprašalnikov samoocenjevanje
točnost samoocenjevanja pristranosti v odgovorih
socialna zaželenost druge naravnanosti steretopije
kontrolne lestvice vprašalniška premisa
vrednotenje postavk vsota točkovnih vrednosti je mera dimenzije ne gre za težavnost!
standardizacija, norme, profili
- Ali ste se že kdaj v življenju zlagali? DA NE- Ste si že kdaj prisvojili nekaj, za kar ste vedeli, da
pripada drugemu? DA NE- Se pri jedi vedno obnašate tako, kot zahteva
bonton? DA NE
Primer: postavke vprašalnika, ki meri temeljne dimenzije osebnosti
Primer: postavke vprašalnika, ki meri temeljne dimenzije osebnosti
Skrbi me glede stvari. – NEVROTICIZEM (TESNOBA) Težko me je globlje spoznati. – EKSTRAVERTNOST (TOPLINA, PRIJATELJSTVO) Imam živo domišljijo. – ODPRTOST (DOMIŠLJIJA) Ne zaupam ljudem. – PRIJETNOST (ZAUPANJE) Uspešno izvršujem naloge. – VESTNOST (KOMPETENTNOST, SAMOUČINKOVITOST) Redko postanem razdražen. – NEVROTICIZEM (SOVRAŽNOST, JEZA) Obožujem velike zabave. – EKSTRAVERTNOST (DRUŽABNOST) Ne maram umetnosti. – ODPRTOST (INTERES ZA UMETNOST) Nikoli ne bi goljufal na davčni napovedi. – PRIJETNOST (ODKRITOST) Pogosto pozabim pospraviti stvari nazaj kamor spadajo. – VESTNOST (REDOLJUBNOST) Pogosto sem potrt/a. – NEVROTICIZEM (DEPRESIVNOST) Počakam, da drugi vodijo. – EKSTRAVERTNOST (SAMOZAVEST, SAMOPOTRJEVANJE)) Intenzivno doživljam svoja čustva. – ODPRTOST (EMOCIONALNOST) Na ljudi gledam zviška. – PRIJETNOST (ALTRUIZEM) Trudim se držati pravil. – VESTNOST (ČUT DOLŽNOSTI) Ni me lahko spraviti v zadrego. – NEVROTICIZEM (SAMOKRITIČNOST) Vedno sem zaposlen/a. – EKSTRAVERTNOST (AKTIVNOST) Raje ostajam pri stvareh, ki jih poznam. – ODPRTOST (AVANTURIZEM) Lahko me je zadovoljiti. – PRIJETNOST (PRILAGOJENOST, KOOPERATIVNOST) Nisem visoko motiviran/a za uspeh. – VESTNOST (STORILNOST) Pogosto jem preveč. – NEVROTICIZEM (IMPULZIVNOST, NEZMERNOST) Nikoli ne bi šel/šla letet z zmajem ali skakat z vrvjo. – EKSTRAVERTNOST (ISKANJE VZBURJENJA) Rad/a rešujem kompleksne probleme. – ODPRTOST (INTELEKTUALNOST) Verjamem, da sem boljši/a od drugih. – PRIJETNOST (SKROMNOST) Opravke opravim takoj. – VESTNOST (SAMODISCIPLINA) Ostanem miren/a pod pritiskom. – NEVROTICIZEM (RANLJIVOST, NEODPORNOST) Izžarevam veselje. – EKSTRAVERTNOST (POZITIVNE EMOCIJE, RADOŽIVOST) Verjamem v eno pravo vero. – ODPRTOST (LIBERALNOST) Sočustvujem z brezdomci. – PRIJETNOST (SOČUTJE, SIMPATIJA) Brez razmišljanja se vržem v zadeve. – VESTNOST (PREUDARNOST)
Pomembne lestvice in inventarji Merjenje stališč, prepričanj in vrednot
lestvice stališč lestvice vrednot
Allport, Vernon, Lindzey: Study of Values Rokeach Value Survey Schwartz Value Survey Musek, Pogačnik
Merjenje motivov in interesov inventarji interesov
Osebnostne poteze bipolarne lestvice semantični diferencial
Veljavnost in zanesljivost lestvic in inventarjev
Primer: lestvica vrednot (MLV)Na seznamu so nanizane stvari, ki jih ljudje različno cenimo. Prosimo vas, da poveste, kakšno vrednost pripisujete VI OSEBNO navedenim stvarem (pojavom, pojmom).
Vsakega izmed njih boste ocenili s točkami od 1 do 100. Da boste laže ocenjevali, si predstavljajte, da ima SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE vrednost 50. Navedene pojave in vrednote primerjajte z vrednoto "spoznavanje samega sebe" in jih temu primerno ocenite. Če se vam zdi, da so pomembnejši kot je "spoznavanje samega sebe", jim dajte ustrezno višjo vrednost, kot je 50; čim vrednejša se vam zdi zadeva, ki jo ocenjujete, tem višjo vrednost ji pripišite. In obratno, če se vam zdi, da je ocenjevana stvar manj pomembna, kot je "spoznavanje samega sebe", tedaj jo ocenite nižje, kot je 50. Če se vam zdi enako vredna, kot je "spoznavanje samega sebe", tedaj ji pripišite enako vrednost, t.j. 50.
Zapomnite si, da ocena ne sme biti višja od 100 in nižja od 1. Če se vam bo zdelo, da ste se pri neki oceni zmotili, jo lahko popravite. Pazite, da boste ocenili prav vse vrednote, ki so na seznamu.
OCENE VPISUJTE DESNO OD POSAMEZNE VREDNOTE, KI JO OCENJUJETE, IN SICER V PROSTOR, OZNAČEN Z OKLEPAJEM. PRVA OCENA JE PRI VREDNOTI "SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE" ŽE VPISANA.
Seznam vrednot
SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE 50
POŠTENOST
DRUŽABNO ŽIVLJENJE
LJUBEZEN DO OTROK
SOŽITJE Z NARAVO
ZNANJE
DOBROTA IN NESEBIČNOST
DELAVNOST
DOLGO ŽIVLJENJE
UGLED V DRUŽBI
RAZUMEVANJE S PARTNERJEM
SVOBODA
MORALNA NAČELA
SOŽITJE IN SLOGA MED LJUDMI
USPEH V POKLICU
ŠPORT IN REKREACIJA
VERA V BOGA
UDOBNO ŽIVLJENJE
LJUBEZEN DO DOMOVINE
SPOŠTOVANJE ZAKONOV
TOVARIŠTVO IN SOLIDARNOST
LEPOTA - UŽIVANJE LEPOTE
MIR NA SVETU
USTVARJALNI DOSEŽKI
ZVESTOBA
SMISEL ZA KULTURO
DOBRI SPOLNI ODNOSI
MOČ IN VPLIVNOST
DENAR IN IMETJE
NAPREDEK ČLOVEŠTVA
IZPOPOLNJEVANJE SAMEGA SEBE
ZDRAVJE
PROSTI ČAS
ENAKOPRAVNOST MED NARODI
OSEBNA PRIVLAČNOST
POLNO IN VZNEMIRLJIVO ŽIVLJENJE
VARNOST IN NEOGROŽENOST
DRUŽINSKA SREČA
MIR IN POČITEK
PRAVIČNOST
DOBRA HRANA IN PIJAČA
PRIJATELJSTVO
MODROST
ENAKOST MED LJUDMI
NARODNOSTNI PONOS
SLAVA IN OBČUDOVANJE
PROSTOST IN GIBANJE
VESELJE IN ZABAVA
UPANJE V PRIHODNOST
LJUBEZEN
SPOZNAVANJE RESNICE
RED IN DISCIPLINA
UŽIVANJE V UMETNOSTI
POLITIČNA USPEŠNOST
PREKAŠANJE IN PRESEGANJE DRUGIH
Projekcijske tehnike teorija projekcije
projekcija psihičnih vsebin nestrukturirano gradivo
Carl Gustav Jung (1975-1961)
Hermann Rorschach (1884-1929)
vrste projekcijskih tehnik uporabnost projekcijskih
tehnik
Vrste projekcijskih tehnik
druge projekcijske in
izrazne tehnike
asociativne(Rorschach)
tehnike kreacije (TAT)
tehnike risanja in pisanja
tehnike dopolnjevanja
igralne tehnike
tehnikekonstrukcije
tehnike izbiranja in razvrščanja
PROJEKCIJSKE TEHNIKE
Primeri... (1)
Primeri... (2)
Kadar sem jezen, bi najraje… Vznemiri me, če… Moj oče je… Za nič na svetu ne bi… Če bi bil neviden, bi najprej… Pri ljudeh me najbolj moti, če…
Kako daleč gre lahko projekcija?
projiciranje lastne konstitucije?
Uporabnost projekcijskih tehnik
vprašljivost projekcijske hipoteze nezadostne merske karakteristike
zelo problematične veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost kaj sploh merijo? ne merijo zanesljivo tolmačenje je subjektivno podatki so neprecizni, v glavnem kvalitativni (nominalni
nivo), ni jasnih norm in kvantitativnih meril uporabne so kot tehnike širokega spektra
vir kvalitativnih informacij dopolnjevanje z mersko ustreznejšimi tehnikami
Načela in problemi ocenjevanja osebnosti
kombinacija makroskopskih in mikroskopskih tehnik
interaktivnost, konvergentnost, divergentnost in integracija informacij
Kombinacija širokega in ozkega spektra kombinacija makroskopskih in
mikroskopskih tehnik najprej makroskopsko (tehnike
širokega spektra) opazovanje razgovor projekcijske tehnike
nato mikroskopsko (tehnike ozkega spektra) merske tehnike, umerjene na
pojav, ki nas zanima (testi, vprašalniki, lestvice)
Sodobna psihologija smatra, da ocenjevanje, ki bi bilo le makroskopsko, ni zadostno in pomeni strokovno napako
MAKRO
mikro
Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike
Testi in “testi” Kakovostne metode ocenjevanja morajo biti
Psihometrično utemeljene To pomeni, da morajo imeti dobre merske karakteristike Veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost
Standardizirane Uporabljati se morajo na enak način, tako da so rezultati
primerljivi Normirane
Rezultati posameznika morajo biti primerljivi z rezultati ustreznih skupin in populacij, ki jim posameznik pripada
Glavne merske karakteristike (1)
OBJEKTIVENAli meri
značilnosti pojava
neodvisno od ocenje-
valcev?
OBČUTLJIV
Ali res meri pojav dovolj natančno in diskriminati
vno?
ZANESLJIV
Ali res meri pojav enako
in dosledno?
VELJAVEN
Ali res meri pojav, ki ga
hočemo meriti?
PSIHO-LOŠKI
PRESKUS
Glavne merske karakteristike (2)
MERSKA ZNAČILNOST
NJENE PODVRSTE (TIPI)
NAČINI UGOTAVLJANJA
VELJAVNOST vsebinska konstruktna kriterijska
subjektivna ocena dedukcija iz konstrukta faktorska analiza korelacija s kriteriji
OBJEKTIVNOST pri ocenjevanju pri razumevanju
korelacija med ocenjevalci
ZANESLJIVOST stabilnost v času ekvivalentnost notranja skladnost
test – retest primerjava s paralelnim preskusom alfa koeficient, primerjava polovic…
OBČUTLJIVOST zadostna razpršenost rezultatov, analiza postavk
Standardizacija in norme
Standardizacija: zagotovitev enakih pogojev uporabe psihološkega instrumenta (enako navodilo, gradivo, postopek, vrednotenje)
Normiranje in norme: populacijski (skupinski) rezultati, ki omogočajo primerjavo in vrednotenje rezultatov posameznikov in skupin (šele potem je posameznikov rezultat smiseln)
Normalna porazdelitev Gaussova krivulja Povprečje (mera srednje vrednosti) in odklon (mera
razpršenosti) Kaj pomeni npr. rezultat 115 točk?
Primer: norme za IQ
Povzetek Kvalitativno in kvantitativno ocenjevanje
Kvalitativne metode Organizacija gradiva hermenevtični in semiotični pristop Analiza vsebine.
Opazovanje, razgovor, anketa Testi Vprašalniki, ocenjevalne lestvice in inventarji Projekcijske tehnike Načela in pravila dobrega psihološkega ocenjevanja
Makroskopski in mikroskopski pristop Psihometrična utemeljenost in merske karakteristike Standardizacija in norme
Literatura
Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 151-176.
Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 47-63.
Literatura Bucik, T. (1997). Osnove psihološkega testiranja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Str. 175-226. Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 40-55.
Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 51-94. Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Str.7-15, 179-183.
Aiken, L R. (1996). Personality assessment: Methods and practices. Seattle, Goettingen: Hogrefe & Huber. ali:
Aiken, L. R. (1997). Psychological testing and assessment (9th ed.). Boston: Allyn & Bacon.
Literatura – spletne strani http://ipip.ori.org/ipip/ http://nw3.nai.net/~dakenny/interp.htm (medosebno zaznavanje) http://personality-project.org/revelle/syllabi/d05.html http://pmc.psych.nwu.edu/perproj/readings-measurement.html http://psychology.about.com/science/psychology/cs/test/index.htm http://trochim.human.cornell.edu/ http://www.2h.com/Tests/personality.phtml http://www.lib.uchicago.edu/e/su/tests/ http://www.tjhsst.edu/Psych/ch11/ (osebnostni in inteligentnostni testi)