PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE,Pivola 10, 2311 Hoče

Management v agroživilstvu in razvoj podeželjaod 2019/202020 sprememba imena programa: Agrarna ekonomika in razvoj podeželja

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:Študijske programe je sprejel:- Senat Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dne 14. 10. 2005 na 26. redni seji Senata FKBV;- Senat Univerze v Mariboru dne 25. 10. 2005 na 21. seji Senata UM.Soglasje h programom je podal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta 2000 MariborTelefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211Elektronski naslov fkbv@uni-mb.si

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan

Zavod, organizacija Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v MariboruUlica in hišna številka Pivola 10Poštna številka in pošta 2311 HočeTelefon 02 32 09 000

1

Elektronski naslov maja.krajnc-ruzic@uni-mb.si

4. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslovTabelo po potrebi kopirajte.

5. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

B. PODROČJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da neb) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.

da nec) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja.

da ne

Utemeljitev:Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost zavoda izhajajo iz strategije in ciljev Univerze v Mariboru, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti Republike Slovenije. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultete ter Univerze.Osnovno poslanstvo smo na fakulteti opredelili kot kakovostno izobraževanje na vseh stopnjah bolonjskih študijskih programov in izvajanje raziskovalne dejavnosti za potrebe gospodarskih panog interdisciplinarno povezanih s kmetijskim sektorjem v okviru Slovenije in širše v Evropskem gospodarskem prostoru.Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost.

2

Poslanstvo fakultete je iskanje tehnoloških in poslovno organizacijskih rešitev za doseganje bistveno višje ravni samooskrbe Republike Slovenije s hrano skozi inovativne pridelovalne, predelovalne in poslovne procese, katerih značilnost je, da poleg zagotavljanja visoko kakovostne hrane in visokega nivoja dohodkov zaposlenih v kmetijskem sektorju, pomembno prispevajo tudi k oskrbi z alternativnimi viri energije, omogočajo izboljšave pri varstvu okolja in nudijo podlage za razvoj drugih gospodarskih panog (turizem, energetika, transport, gradbeništvo, zdravstvo …).Naša vizija je postati idejno in fizično stičišče med znanstveno, gospodarsko in družbeno politično sfero preko mehanizmov informacijskih povezav (baze podatkov in ekspertiz, e-forumi idej in tehnoloških rešitev, e-svetovanje, e-projektno povezovanje, e-borza zaposlitev in poslov, agro-spin-off podjetja …) in preko mnogih oblik interesnega druženja (znanstvene in strokovne konference, posebne tematske konference za politike, funkcionarje in managerje podjetij, gospodarsko tehnološke razstave, tehnološki sejmi, tehnološka tekmovanja …). Želimo biti usmerjevalci inovativnih procesov in mediatorji v procesih usklajevanja potreb in zahtev vseh gospodarskih subjektov kmetijskega sektorja (kmetovalci, gospodarske družbe v okviru pridelave in predelave) z drugimi sektorji družbe glede izboljševanja njihovega družbenega in ekonomskega položaja (priprava zakonodaje na različnih ravneh, oblikovanje strateških razvojnih dokumentov RS, delovanje gospodarskih interesnih združenj …).

Organiziranost Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljena so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistematizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami:http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=3543,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=2812,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6145,http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6264.Notranja organiziranost fakultete je dostopna na povezavi:http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/o-fakulteti.

Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Statuta UM, kjer študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

2. Navedite študijski/e program/e:

Vrsta študijskega programa Stopnja študijskega programa Ime študijskega programaVisokošolski strokovni 1. stopnja Management v agroživilstvu in

razvoj podeželja

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽELJA

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV:(Program razvrstite po drugi in četrti klasifikacijski ravni oziroma vpišite 2-mestno in 5-mestno kodo.)

ožja skupina vrst – raven: 16

podrobna skupina vrst – vrsta: 16203 Utemeljitev:Študijski program je visokostrokovni študijski program 1. bolonjske stopnje.Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:

3

(Program razvrstite v eno področje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh štirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpišite 1-, 2-, 3- in 4-mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)

široko področje 6

ožje področje 62

podrobno področje 620

nacionalno-specifično področje 6200

Utemeljitev:Celoten študijski program se nanaša na široko področje kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo.

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED: (Označite večinsko področje, ostala navedite v utemeljitvi.)

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:Vsebine visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje spadajo po Iscedovi klasifikaciji v (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Obravnavajo vse ključne dejavnosti, povezane s kmetijstvom. Vključene pa so tudi dejavnosti, povezane z gozdarstvom in ribištvom. Omenjen študij predstavlja celoto, ki obsega temeljna kmetijska znanja s področja rastlinske proizvodnje in živinoreje, ki so nadgrajena s specifičnimi tehnologijami rastlinske proizvodnje, reje domačih živali, selekcije in populacijske genetike, prehrane, varstva okolja ter uporabe kmetijske opreme in strojev v živinoreji ter pridelave krme. Poleg glavnega področja (62) so študijske vsebine povezane tudi z nekaterimi drugimi področji in sicer s področjem (42) vede o živi naravi, kjer študentje spoznavajo osnovne procese, ki so prisotni v živi naravi (Biologija, Mikrobiologija, Genetika, Biokemija itd.) in (44) vede o neživi naravi (Pedologija, Strojništvo s fiziko itd.). Študijske vsebine so opredeljene v okviru obveznih in izbirnih predmetov.

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

4

biotehniške vedeUtemeljitev:Fakulteta razvija znanstveno raziskovalne discipline, ki so po Frascatijevi klasifikaciji opredeljene kot biotehniške vede.

4. Umetniške discipline: Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ne izvaja umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da ne

Utemeljitev:FKBV že pet desetletij prispeva k razvoju in spodbuja izvajanje družbeno odgovornih projektov in aktivnosti (razvija tutorski sistem, ki bazira na prostovoljskem delu, spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, ki temelji na izboljšanju življenja posameznikov ter posledično družbe). Skozi organiziranje in vodenje simpozijev, seminarjev, okroglih miz spodbuja aktivnosti za trajen in uravnotežen razvoj ter opozarja na potrebe sedanjih in prihodnjih generacij.Fakulteta je močno vpeta v družbeno dogajanje in aktivnosti pri oblikovanju novih smernic in strateških usmeritev slovenskega kmetijstva in živilstva, zavedaje se njene odgovornosti v kmetijskem, raziskovalnem in pedagoškem prostoru. S svojimi znanji, izkušnjami in raziskavami želi povečati kvaliteto življenja in doprinesti k trajnostnemu in ekonomskemu razvoju Slovenije ter ugledu slovenske znanstvene in gospodarske sfere v Evropi in svetu.Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je fakulteta v okviru svojega delovanja zaslužna, da se je kmetijstvo razvijalo in krepilo širom Slovenije, v zadnjem obdobju pa odločilno prispeva k ohranjanju in nadaljnji revitalizaciji celotnega kmetijskega sektorja v SV Sloveniji – kmetijsko najrazvitejšem in najpomembnejšem delu države. Ima pomembno vlogo v okolju predvsem z vidika gospodarskega razvoja. FKBV med drugim aktivno sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, s posameznimi Kmetijsko gozdarskimi zavodi in inštituti (Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Novo mesto ...), preko raznih posvetov, delavnic, simpozijev in predvsem z organiziranjem izobraževanj za njihove svetovalne službe. Dobra praksa sodelovanja med gospodarstvom in visokošolskim zavodom je razvidna iz številnih projektov, ki jih fakulteta izvaja s podjetji, kar kaže na visoko raziskovalno usposobljenost in zaupanje v delo raziskovalcev FKBV UM: Radenska d.d., Tanin d.o.o., AS An d.o.o., Ekorast d.o.o., Panvita d.d., LAS MDD d.o.o., Perutnina Ptuj d.d., Meko d.o.o., Pomurske mlekarne d.d. itd.Fakulteta se zaveda pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe. Ob organizaciji svečanih dogodkov sodeluje z domačimi in tujimi glasbenimi in umetniškimi skupinami. Ob 50 obletnici FKBV UM je fakulteta organizirala nekaj kulturnih dogodkov:* V okviru evropskega festivala stare glasbe Sevoqc Brežice – Seviqc Municipii (v sklopu EPK 2012) je FKBV v sodelovanju z Zavodom Ars Ramovš v svojih prostorih gostila koncert norveške skupine Norwegian Cornett&Sackbuts. * Otvoritev čitalnice starih tiskov s področja kmetijstva in razstava z naslovom:''Kmetijska literatura skozi čas''.* Organiziranje razstave slik prof. dr. Antona Ivančiča in Danice Štefok z naslovom:''Rastline naše sopotnice''.*Organiziranje filatelistične razstave prof. dr. Jožeta Nemca:''Prve slovenske znamke''.

5

* Organiziranje čebelarske razstave:''Apiterapija, čebelarska literatura, medene pijače, peciva iz medu''.* Koncert skupine InQuartet v Botaničnem vrtu FKBV UM.Fakulteta je v okviru Botaničnega vrta FKBV UM v letih od 2007-2011 organizirala 69 dogodkov (seminarjev, predavanj, razstav in delavnic), v katerih so poleg podjetij sodelovala razna društva: Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, Društvo za kulturo vrtov Slovenije, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Društvo za opazovanje in ohranjanje ptic Slovenije, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Društvo zeliščarjev Maribor, Gobarsko društvo Lisička Maribor, Društvo ljubiteljev fotografije Slovenije, Botanično društvo Slovenije, Društvo ljubiteljev orhidej Slovenije, Društvo Antropa, Turistično društvo Radvanje, Turistično društvo Hoče-Slivnica … Fakulteta je organizirala veliko razstav v sodelovanju z zunanjimi razstavljavci: Založba Kmečki glas, Klub Gaia, Zavod Hrastovec, Zavod raznolikost, Rokodelstvo Art&Craft Soven d.o.o., Vrtnarstvo Tement, Drevesnica Kren, Inštitut za preventivno arheologijo, Hortikultura Sežana, predstavitev Kluba Soroptimist International Slovenije … Fakulteta je organizirala otroške delavnice v sodelovanju z društvi in s podjetji: Afrodita, Mercator d.d., Igre d.o.o., Aero Celje d.o.o.. V mesecu decembru 2009 in 2010 so bile v Botaničnem vrtu organizirane Žive jaslice, ki si jih je ogledalo približno 2500 ljudi.Fakulteta je resnično svojevrstna tudi po tem, da smo prisotni praktično na vseh koncih zemeljske oble, kjer njeni posamezni zaposleni opravljajo nekaj več od same pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Gre za spekter izjemnih kulturno umetniških stvaritev (npr. izdelava več kot 50 oljnih slik, približno 50 kipov s pretežno religiozno vsebino na Fidžiju, Samoi, Salomonovih otokih, Papui Novi Gvineji, Novi Kaledoniji, Vanuatu, Etiopiji in Madagaskarju – dela red. prof. dr. Antona Ivančiča) kakor tudi za opravljanje humanitarne dejavnosti v nekaterih državah Afrike, Melanezije in Polinezije. Fakulteta se samostojno in v sodelovanju z znanstvenimi skupinami drugih ustanov ukvarja tako z razvojnimi, aplikativnimi in temeljnimi raziskavami, kakor tudi z drugimi raziskovalnimi projekti za neposredne uporabnike.

PREGLED RAZISKOVALNIH PROJEKTOV ARRS (2005-2011)

Ciljni raziskovalni projekti – izvajalec FKBV UM:

V4-0739: ''Biološki način zatiranja trtne uši s podlago "Borner in njen vpliv na rast in rodnost vinske trte ter kompatibilnost z nekaterimi sortami'', 2002-2007 V4-0743: ''Razvoj novih tehnik pridelave bučevk, primernih za ekološko kmetovanje'', 2004 –2005 V4-0870: ''Razvoj metod za tehnično in zakonodajno obravnavo pojavo zanašanja (drifta) pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji'', 2003-2006 V5-0869: ''IPP - Integrirana predelava hrane'', 2003-2006 V4-0101: ''Razvoj metodološkega orodja za kvantitativno ocenjevanje multifunkcionalnosti kmetijstva'', 2004-2006 V4-0103: ''Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno ozelenitev tal'', 2004-2006 V4-0104: ' Ekološka pridelava zelenjave'', 2004-2006 V4-0865: '' Spremljanje stanja tal in omejitve za ekološko kmetovanje na onesnaženih območjih'', 2003-2006 V4-0332: " Intercropping -alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin'', 2006-2009 V4-0333: " Analiza možnosti uvedbe energetskih rastlin za predelavo v bioplin na slov. kmet. gospodarstvih'', 2006-2009 V4-0334: ''Razvoj sistema za podporo odločanju na ekoloških kmetijah'', 2006-2008 V4-0336: ''Preučitev tehničnih možnosti za obvladovanje koruznega hrošča v Sloveniji'', 2006-2008

6

V4-0338: ''Alternativna reja prašičev - ekološko kmetijstvo'', 2006-2008 V4-0339: ''Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja'', 2006-2009 V4-0341: ''Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, 2006-2009 V4-0472: ''Sladka koruza - razvoj novega. okoljsko, ekonomsko in podnebno sprejemljivega proizvoda'', 2008-2011 V4-0475: ''Določitev optimalne tehnologije pridelave grozdja glede na napovedane klimatske spremembe in prihodnost slovenskega vinogradništva''. 2008-2011 V4-0485: ''Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv'', 2008-2011 V4-0515: ''Tehnologije pridelave sadja brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev'', 2008-2011 V4-0527: ''Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod kemičnega in biotičnega zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruškovega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji'', 2008-2011 V4-0533: ''Internacionalizacija slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja in njegova konkurenčnost na mednarodnih trgih'', 2008-2010 V4-0537: ''Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves'', 2008-2010 V4-1019: ''Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva'', 2010-2012 V4-1062: ''Proučevanje vpliva alternativnih načinov obdelave tal na izboljšanje rodovitnosti tal in povečevanje humusa v tleh ter zmanjšanje izpustov CO2 v ozračje'', 2010-2013 V4-1077: ''Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje'', 2010-2012 V4-1059: ''Analiza stanja in možnosti javno zasebnih partnerstev pri trženju lokalnih prehrambenih izdelkov iz gorsko hribovskih območij'', 2010-2012 V7-1118: ''Ekonomika ekoloških kmetij v Sloveniji'', 2011-2013 V4-1134: ''Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda, varovalnih območij in urbanih območij'', 2011-2014 V4-1137: ''Alternativne poljščine v različnih pridelovalnih sistemih in kolobarjih kot osnova za prilagajanje klimatskim razmeram ter oskrbe s kakovostno krmo in hrano'', 2011-2014

Ciljni raziskovalni projekti – soizvajalec FKBV UM: V4-0752: ''Genetsko izboljšanje funkcionalnih lastnosti ekonomsko pomembnih kmetijskih rastlin: krompir, zelje, fižol'', 2001-2005 V4-0744: ''Sodobnim trendom in klimatskim razmeram prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne'', 2001-2005 V4-0864: ''Ocena tržnih možnosti za izdelek ''prekmurska šunka'', 2003-2005 V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 V4-0116: ''Slovenske prehranske tabele - meso in mesni izdelki'', 2004-2006 V5-0859: ''Tržni potenciali posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil in oblikovanje tržnih strategij na ciljnih trgih'', 2004-2005 V4-0259: ''Analiza upravljanja s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov in dreves odločanja'', 2006-2008 V4-0361: ''Analiza učinkov kmetijske politike z modelom tipičnih kmetijskih gospodarstev'', 2006-2009 V4-0327: ''Oživitev prireje kopunjega mesa z različnimi genotipi piščancev'', 2007-2008 V4-0473: ''Ocena tveganja vnosa invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v Slovenijo, kot posledica vpliva podnebnih sprememb'', 2008-2011

7

V4-0489: ''Razvoj strateških scenarijev in optimalnih struktur trajnostne proizvodnje biogoriv v Sloveniji'', 2008-2010 V4-1083: ''Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri – analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrep'', 2008-2011 V1-1051: ''Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja – modelni pristop na primeru Celjske kotline'', 2010-2012 V1-1090: ''Invazivne tujerodne rastlinske vrste v Sloveniji in vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov'', 2010-2012 V4-1074: ''Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabi v Sloveniji'', 2010-2012 V4-1054: ''Razvoj sistema za analizo upravljanja strategij s tveganjem zaradi toče z uporabo atmosferskih modelov, dreves odločanja in odela realnih opcij (akronim TočaII)'', 2010-2012 V4-1073: ''Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah'', 2010-2013 V4-1133: ''Modeli rastlinske pridelave na območjih degradiranega okolja'', 2011-2013 V4-1128: ''Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranitvenih semenskih mešanic'', 2011-2013

Temeljni raziskovalni projekti: J4-9532: ''Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave'', 2007-2010 J4-4187: ''Preučevanje mehanizmov odpornosti pri vrtni jagodi, fižolu in papriki na glive iz rodu Colletotrichum …'', 2011-2014

Aplikativni raziskovalni projekti: L4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 L4-6349: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, sestave in reoloških lastnosti semena zrnatega ščira'', 2004-2007 L4-6012: ''Analiza trgovinskih tokov in primerjalnih prednosti agro-živilskih proizvodov'', 2004-2007 L4-6470: ''Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov za ozelenitev tal'', 2004-2007 L4-9577: ''Raziskave še nepojasnjene rasti, razvoja in sestave semen alternativnih oljnic'', 2007-2009 L1-2174: ''Novi originalno razviti krmilni dodatki na osnovi vodotopnega CoQ10 in njihov vpliv na ekonomičnost proizvodnje in zdravstveno stanje piščancev in kokoši nesnic med industrijsko vzrejo'', 2009-2012

Podoktorski raziskovalni projekti: Z1-9602: ''Časovna analiza lokalnih in sistemskih sprememb v obrambni kemiji in anatomiji navadne smreke pri napadu podlubnikov'', 2007-2008

Raziskovalni programi: P1-0164: ''Raziskave za zvišanje odpornosti in produktivnosti rastlin in živali'', 2004-2008 P4-0164: ''Raziskave za zagotavljanje varne hrane in zdravja'', 2009-2012

Infrastrukturna dejavnost: Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2004-2008 Infrastrukturna dejavnost – Botanični vrt, 2009-2014

PREGLED DRUGIH PROJEKTOV (2005-2011)

8

Projekti financirani iz proračunskih sredstev: Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: '' OPIIS'', 2009-2011 Vlada RS …: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009 MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: '' Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011

Projekti financirani iz neproračunskih sredstev: MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007 Perutnina Ptuj: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011 ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije: ''Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

9

Utemeljitev:Na FKBV so se zvrstile že številne generacije študentov, diplomantov in profesorjev, ki so pomembno vplivali na razvoj kmetijstva, agroživilstva, kot tudi drugih panog in storitvenih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.FKBV spremlja zaposlitev svojih diplomantov. Podatke pridobivamo z anketiranjem ter neposredno preko profesorjev ob spremljanju svojih diplomantov. V študijskem letu 2010/2011 smo anketirali 42 diplomantov, profesorji pa svoja vedenja o zaposlitvah diplomantov vpisujejo v za ta namen pripravljeno zbirno podatkovno tabelo. Med tistimi diplomanti, ki so se po končanju študija zaposlili, se jih je približno 52% zaposlilo v gospodarstvu, 26% se jih je samozaposlilo, ostali (22%) so se zaposlili v javnem sektorju (občine, ministrstva, javni zavodi …). Mentor diplomanta na fakulteti je seznanjen z nadaljnjimi potmi posameznega diplomanta, saj je cilj fakultete vzpostaviti krog vseživljenjskega učenja in ponovnega vračanja diplomantov na fakulteto.Z diplomanti smo prav tako v stalnem stiku preko Alumni kluba, ki je bil ustanovljen leta 2009. Trenutno šteje 78 članov.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:FKBV svoje diplomante izobražuje tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektroju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, agencije, inštituti …). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo notranjih virov informacij (neposredno preko profesorjev, ki spremljajo svoje diplomante), se približno 48% diplomantov zaposli v javnem sektorju (na Univerzi, kmetijskih zavodih, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja ter drugih javnih zavodih).

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.)

da ne

Utemeljitev:Fakulteta ima sklenjenih 66 aktualnih pogodb o sodelovanju pri izvajanju prakse z različnimi zunanjimi izvajalci. Praksa lahko poteka:- na Univerzitetnem kmetijskem centru,- v organizacijah, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo sklenjeno pogodbo o opravljanju prakse,- v laboratorijih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,- v laboratorijih kmetijskih zavodov in inštitutov,- v pooblaščenih institucijah, ki se ukvarjajo s kmetijsko inšpekcijo,- v organizacijah, ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem rastlin in semenarstvom,- v organizacijah, ki se ukvarjajo s selekcijo domačih živali,- na veterinarskih klinikah in veterinarskih postajah,- v industriji kmetijske mehanizacije in opreme,- na servisih za kmetijsko mehanizacijo in opremo,- v kmetijskih trgovskih centrih in kmetijskih trgovinah,- v kmetijskih proizvodnih obratih,- v obratih za predelavo kmetijskih proizvodov,- na kmetijsko-izobraževalnih ustanovah,

10

- v botaničnih vrtovih,- v zooloških vrtovih,- na urejenih kmetijah (mojstrske in druge kmetije),- v genskih bankah,- pri pridelovalcih okrasnih rastlin in rejcih malih in/ali drobnih živali,- v državni upravi za kmetijstvo, za geodezijo ali zemljiškem katastru,- pri proizvajalcih fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, maziv, dezinficiensov, zdravil, krmil,- pri Kmetijsko gozdarski zbornici,- v parkih in narodnih parkih,- pri certifikacijskih organih za kmetijsko mehanizacijo,- v inštitutih za kontrolo in certifikacijo,- pri organih za testiranje kmetijskih strojev in naprav,- na kmetijsko živilskih sejmih,- v gozdarstvu in gozdarskih storitvah,- v gradbeništvu (če je povezano s kmetijstvom),- v tujih sorodnih inštitucijah, povezanih s kmetijsko dejavnostjo in- preko mednarodnih društev, ki delujejo v okviru Univerze v Mariboru (IAAS in IAESTE in drugih).

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci opravljajo: znanstveno delo, da ne raziskovalo delo, da ne strokovno delo, da ne umetniško delo da nedelom nosilcev predmetov.

9. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z: znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da ne strokovnim da nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti: V4-0875: ''Sodobne in alternativne metode tehnologije reje perutnine - novi sistemi zdravstvenega varstva'', 2003-2006 V4-6376: ''Zanesljivost NIR spektroskopije za ocenjevanje kakovosti prašičjega mesa'', 2004-2007 Mestna občina Maribor: ''Dodelitev finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v MOM'', 2005 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja: ''Trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodov - ustanavljanje in vzdrževanje shem kakovosti'', 2005-2007 MKGP/ UL,BF: ''Podpora reji in preizkušanju plemenskih živali za leto 2005'', 2005 MKGP/ UL,BF: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju prašičereje za leto 2006'', 2006 UM VZŠ: ''Zdrava prehrana in gibanje za varovanje in krepitev zdravja'', 2006-2007 MKGP/LAS: '' OPIIS'', 2009-2011

11

Vlada RS …: ''Program informiranja in izobraževanja na temo ekološkega kmetijstva za brezposelne osebe v Pomurju v luči prilagajanja in preprečevanja učinkov podnebnih sprememb'', 2009 MKGP/KIS: ''Preskušanje sort v postopku vpisa sort v sortno listo in Posebnega preskušanja sort za opisno sortno listo'', 2005-2011 MKGP: ''Strokovna pomoč na področju fitofarmacevtskih sredstev v času priprav na predsedovanje EU'', 2007 MKGP/KIS: ''Genska banka kmetijskih rastlin, genska banka hmelja ter genska banka zdravilnih in aromatičnih rastlin'', 2007-2011 MKGP: '' Izdelava modelnega izračuna za ukrep ''Eko travinje 0,2-0,5 GVŽ/ha'', 2009 MKGP/KIS: ''Selekcija in vzgoja novih sort vinske trte'', 2005-2011 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/EPD: ''Naložbe v kmetijska gospodarstva'', 2008 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja/PRP: ''Posodabljanje kmetijskih gospodarstev'', 2010 Občina Rače-Fram: ''Izobraževanje za uporabo strojev za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev'', 2009-2011 MKGP/KIS: ''Program za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju govedoreje'', 2005-2011 MKGP: ''Kontrola poljščin v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin'', 2005-2007 Perutnina Ptuj: ''Študija učinkovitosti in varnosti probiotskega izdelka K-BL-01 na piščancih'', 2005 Perutnina Ptuj: ''Proučevanje in raziskovanje perutninske proizvodnje'', 2005-2008 MEKO d.o.o.: ''Uporaba pripravka agrovit v vinogradništvu'', 2007-2011 Krka d.d.: ''Testiranje na piščancih brojlerjih'', 2009 As An d.o.o.: ''Izvajanje raziskave uporabe sredstev za nego rastlin (Mineral rumeni, mineral zeleni)'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi s področja vinogradništva'', 2010-2012 Ekorast d.o.o.: ''Izvajanje raziskave simulatorjev rasti (Herbagreen,x) v ekološki pridelavi pridelavi solate in krompirja'', 2010-2012 Tanin d.d.: ''Izvajanje raziskave vpliva standardov hidrilizirajočih taninov na treh linijah intestinalne celice prašičev iz poskusa v projektu CRP'', 2011 UM, MF: ''Fiziologija živali - oskrba živali'', 2009-2011 ZRSVN: ''NATREG - Program transnacionalnega sodelovanja JV Evropa; priprava strokovne študije: Stanje kmetijstva na projektnem območju Pohorje'', 2010

Izsledki znanstvenega in raziskovalnega dela so vključeni v naslednje predmete:

ŠIFRA PREDMETA PREDMET

STOPNJA ŠTUDIJA PROJEKT

8025AGROEKOLOGIJA IN PREHRANA POLJŠČIN TER ZELENJADNIC 2. STOPNJA CHANNEL

7168, 7086 AGROEKOLOGIJA 1. STOPNJA K-NET

7148 ALTERNATIVNE POLJŠČINE 1. STOPNJA

ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICALCHANNEL

8037ALTERNATIVNE POLJŠČINE-PRIDELOVALNI SISTEMI 2. STOPNJA CHANNEL

8035

BIOLOŠKO - FIZIOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI ALTERNATIVNIH RASTLIN 2. STOPNJA CHANNEL

12

7081BIOMETRIJA IN POPULACIJSKA GENETIKA 1. STOPNJA

PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006

7227EKOLOGIJA IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO 1. STOPNJA K-NET

7006, 7146 EKOLOGIJA 1. STOPNJA K-NET

7025 EKOLOŠKO KMETOVANJE 1. STOPNJA

PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUČI PRILAGAJANJA IN PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMBLDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADCHANNEL

7135 EKOLOŠKO POLJEDELSTVO 1. STOPNJA

IZVAJANJE RAZISKAVE SIMULATORJEV RASTI (HERBOGREEN X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI SOLATE IN KROMPIRJALDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAINCHANNEL

7136 EKOLOŠKO ZELENJADARSTVO 1. STOPNJA INTERVEG

8068EKONOMIKA IN MARKETING V AGROŽIVILSTVU 2. STOPNJA E-TRUST

7266

EKONOMIKA V KMETIJSTVU IN ŽIVILSKO –PREDDELOVALNI INDUSTRIJI 1. STOPNJA E-TRUST

7077FIZIOLOGIJA IN ANATOMIJA DOMAČIH ŽIVALI 1. STOPNJA

SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE THNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAPROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJEFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

8021GENETIKA V ŽLAHTNJENU RASTLIN 2. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTARO

7115GLAVNE IN ALTERNATIVNE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL

7184 INDUSTRIJSKE POLJŠČINE 1. STOPNJA CHANNEL7177 INTEGRIRANA PRIDELAVA

POLJŠČIN1. STOPNJA PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU

VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

13

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN ( MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL

3033INTEGRIRANA PRIDELAVA SADJA 2. STOPNJA OPIIS

7179INTENZIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS

8056IZBRANE TEME IZ EKOLOŠKEGA POLJEDELSTVA 2. STOPNJA

CHANNELERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL

8057IZBRANE TEMNE IZ EKOLOŠKEGA ZELENJADARSTVA 2. STOPNJA

ERASMUS ALTERNATIVES FOR ECOLOGICAL

7261 KMETIJSKA POLITIKA 1. STOPNJA

DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOM

8076 KMETIJSKA POLITIKA 2. STOPNJA

DODELITVE FINANČNE POMOČI ZA RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V MOMPODPORA REJI IN PREIZKUŠANJU PLEMENSKIH ŽIVALI ZA LETO 2005

7020 KMETIJSKA TEHNIKA 1. STOPNJA EUREKA - MSASN7244 KRAJINSKA EKOLOGIJA, 1. STOPNJA K-NET

7143MANAGEMENT EKOLOŠKIH KMETIJ 1. STOPNJA

IZDELAVA MODELNEGA IZRAČUNA ZA UKREP ''EKO TRAVINJE 0,2-0,5 GVŽ/HA

7150MARKETING , REGIONALNA OSKRBA IN PRODAJA 1. STOPNJA E-TRUST

7242 MARKETING V AGROŽIVILSTVU 1. STOPNJA E-TRUST7265 MARKETINŠKO RAZISKOVANJE 1. STOPNJA E-TRUST

8062 NAMIZNE SORTE GROZDJA 2. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE

8122OKOLJE, HRANA IN PROIZVODNI SISTEMI 2. STOPNJA

ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUEURO-MARCERASMUS

7076, 7275 OSNOVE EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA

1. STOPNJA PROGRAM INFORMIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA NA TEMO EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA ZA BREZPOSELNE OSEBE V POMURJU V LUČI PRILAGAJANJA IN PREPREČEVANJA UČINKOV PODNEBNIH SPREMEMB

14

LDV, ECOLOGICA E-LEARNINGDAADLDV, CREATING A PLATFORM FOR COMMUNICATION BETWEEN SCIENCE AND PRACTICE IN ORGANIC FOOD CHAIN

7015OSNOVE RASTLINSKE PRIDELAVE 1. STOPNJA CHANNEL

7106 OSNOVE ŽLAHTNJENJA RASTLIN 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

7263, 7171 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 1. STOPNJAEURO-MARCERASMUS

8077 PODEŽELJE IN NARAVNI VIRI 2. STOPNJAERASMUSEURO-MARC

7279 POGONSKI STROJI 1. STOPNJAPROBIO - INTERNATIONAL PROMOTION OF BIODISEL CHAIN

7026, 7284 POLJŠČINE 1. STOPNJA

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINIZVAJANJE RAZISKAVE UPORABE SREDSTEV ZA NEGO RASTLIN ( MINERAL RUMENI, MINERAL ZELENI)CHANNEL

7101 PREDELAVA MLEKA IN MESA 1. STOPNJA

SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAFIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

7192PREHRANA SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA

LZVAJANJE RAZISKAVE SITNULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVAUPORABA PRIPRAVKA AGROVIT V VINOGRADNISTVU

8026

PRIDELOVALNI SISTEMI IN OKOLJEVARSTVENI VIDIKI V PRIDELAVI GLAVNIH POLJŠČIN 2. STOPNJA CHANNEL

7262, 7170 PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

1. STOPNJA ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUEURO-MARCERASMUS

15

8069PROIZVODNI SISTEMI IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 2. STOPNJA

ASSESING AND IMPLEMENTING SUSTAINABLE MANAGEMENT OF AGRICULTURAL EFFLUENTS AND AGRO- PROCESSING INDUEURO-MARCERASMUS

8075RAZISKOVALNO DELO V MARKETINGU KMETIJSKIH 2. STOPNJA E-TRUST

7130 SADJARSTVO I 1. STOPNJA OPIIS7155 SADJARSTVO II 1. STOPNJA OPIIS

7292SELEKCIJSKE METODE IN NAČRTOVANJE V ŽIVINOREJI 1. STOPNJA

PROGRAM ZA IZVEDBO SKUPNEGA TEMELJNEGA REJSKEGA PROGRAMA NA PODROČJU ŽIVINOREJE ZA LETO 2006

7131 SPLOŠNO VRTNARSTVO 1. STOPNJA QUALIREDFRUITS

8028

SPRAVILO IN POŽETVENE TEHNOLOGIJE V VRTNARSTVU IN POLJEDELSTVU 2. STOPNJA CHANNEL

7230 STROJI ZA POLJEDELSTVO 1. STOPNJA EUREKA - MSASN8052 TROPSKE KULTURE 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS7041 TRŽENJE V KMETIJSTVU 1. STOPNJA E-TRUST7200 TRŽENJE V VINA IN SADJA 1. STOPNJA E-TRUST

7142, 7264VARNOST IN KAKOVOST KMETIJSKIH PRIDELKOV 1. STOPNJA

TRŽENJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV - USTANAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SHEM KAKOVOSTI

8059VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE RASTLIN 2. STOPNJA QUALIREDFRUITS

7159 VINARSTVO 1. STOPNJASELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTE

7158 VINOGRADNIŠTVO II 1. STOPNJA

SELEKCIJA IN VZGOJA NOVIH SORT VINSKE TRTEIZVAJANJE RAZISKAVE STIMULATORJEV RASTI (HERBAGREEN,X) V EKOLOŠKI PRIDELAVI S PODROČJA VINOGRADNIŠTVA

7285 VRTNARSTVO 1. STOPNJA

PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

7091 ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI 1. STOPNJA SODOBNE IN ALTERNATIVNE METODE TEHNOLOGIJE REJE PERUTNINE - NOVI SISTEMI ZDRAVSTVENEGA VARSTVAPROUČEVANJE IN RAZISKOVANJE PERUTNINSKE PROIZVODNJETESTIRANJE NA PIŠČANCIH BROJLERJIH

16

FIZIOLOGIJA ŽIVALI-OSKRBA ŽIVALI

7178ZELENJADARSTVO - INTEGRIRANA PRIDELAVA 1. STOPNJA

PREIZKUŠANJE SORT V POSTOPKU VPISA SORT V SORTNO LISTO IN POSEBNEGA PRESKUŠANJA SORT ZA OPISNO SORTNO LISTO

7092 ZRNATA KRMA 1. STOPNJA

KONTROLA POLJŠČIN V SKLADU S PRAVILNIKOM O INTEGRIRANI PRIDELAVI POLJŠČINCHANNEL

7288 ŽLAHTNJENJE RASTLIN 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

8036ŽLAHTNJENJE RASTLIN ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO 2. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTARO

7198ŽLAHTNJENJE SADNIH RASTLIN IN VINSKE TRTE 1. STOPNJA

QUALIREDFRUITSTAROGENSKA BANKA KMETIJSKIH RASTLIN, GENSKA BANKA HMELJA TER GENSKA BANKA ZDRAVILNIH IN AROMATIČNIH RASTLIN

Izsledki projektov se vključujejo v študijske programe kot vključevanje študentov v raziskovalno delo, v okviru terenskih vaj se opravljajo razne meritve in testiranja, tako se študente vključuje tudi v praktični del raziskovalnega dela (križanje rastlin in vinske trte, mikropropagacija malin, stratifikacija semen nekaterih sadnih vrst, prepoznavanje tropskih rastlin, križanja različnih kmetijskih rastlin, vrednotenje križancev, analiziranje praktičnih primerov dednosti pri rastlinah …).

10. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da ne raziskovalnem, da ne umetniškem da nedelu nosilcev predmetov.

Utemeljitev: Nosilci in izvajalci predmetov na vseh študijskih programih, ki jih izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, so vključeni v znanstveno raziskovalne in druge projekte. V učne vsebine vnašajo izsledke svojih raziskav, v obliki rezultatov, kot tudi metodologiji dela. V študijskem procesu sodelujejo tudi gostujoči strokovnjaki iz gospodarstva. Učni načrti predmetov so zasnovani na sodobnih spoznanjih strok in znanstvenih disciplin.Pri nekaterih predmetih je delež učnih vsebin, ki temelji na znanstvenem oz. raziskovalnem delu nižji, pri drugih predmetih pa višji (npr. Genetika).

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne

17

drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

12. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da ne

Utemeljitev:Fakulteta ima z nacionalnimi, kot tudi z mednarodnimi visokošolskimi zavodi, institucijami, organizacijami, podjetji zgledno sodelovanje. Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, problemskih konferencah, publikacijah, predavanjih ...Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomskih in podiplomskih študentov v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v Komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009, 146 del v 2010 ter 94 v letu 2011.Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.

FKBV sodeluje z visokošolskimi zavodi v Sloveniji: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

18

Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerza v Novi Gorici, Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo Visoka šola za trajnostni turizem

Sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami: Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka University of Copenhagen, Danska AGROSUP Dijon, Francija FESIA, Francija Estonian University of Life Sciences, Estonija HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija Mediterranea Agronomic Institute of Chania, Grčija University of Zagreb, Hrvaška Križevci College of Agriculture, Hrvaška Universitá degli Studi di Firenze, Italija Universitá di Bologna, Italija Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of Agrotechnologies, Litva Univesity of Szeged, Madžarska Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija University of Kassel, Nemčija University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija Wageningen University, Nizozemska, Christian Agricultural College, Nizozemska Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska Universidade dos Acores, Portugalska Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in Nitra, Slovaška Universidad de Castilla-La Mancha, Španija Universidad Pública de Nevarra, Španija Universitat Rovira I Virgili, Španija Adnan Menderes University, Turčija Gaziosmanpasa University, Turčija Ankara Üniversitesi, Turčija Mustafa Kamel University University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina VIT University; Vellore, Indija University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika

19

University of Namibia, Windhoek, Namibija Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana Agricultural University of Tirana, Albanija King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska Norwegian University of Life Sciences, Norveška

Sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP PATHOGENCOMBAT, 2005-2009 CHANNEL, 2004-2006 INCO, MARAMA II, 2007-2008 EURO-MARC, 2007-2010 E-TRUST, 2006-2009 K-NET, 2006-2007 PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009 Water Resources and their Management from now on referred to as KNet Water, 2006-2008 QualiRedFruits, 2010/2011 Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for quality control moni, 2011-2013

Drugi mednarodni projekti Socrates – EPIDORGE, 2004-2007 KVL, 2004 - 2007 ERA-ARD, 2006-2009 LDV, Creating a platform for communication between science and practice in organic food system, 2009-2011 Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007 LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006 DAAD, 2007-2009 LDV, Organic.Balkanet; LLP, Leonardo da Vinci Transfer of Innovation; 2009 - 2011 ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011 ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011 Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani neprežvekovalcev, 2010-2011 Erasmus, 2010 -2012 EUREKA, 2010-2012 SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014 InterVeg, 2011-2014 TARO, 2010-2014 EUREKA – MSASN, 2010-2012 EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014 Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents and agro-processing indu, 2010-2013

Sodeluje v projektih z inštituti, drugimi organizacijami, podjetji: Kemijski inštitut Slovenije Kmetijski inštitut Slovenije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavodi Slovenije Inštitut za okolje in prostor, Celje Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM

20

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo, Koper Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Gozdarski inštitut Slovenije Štajerski tehnološki park Nacionalni inštitut za biologijo Inštitut Jožef Štefan Državni izpitni center Bistra projekti Ptuj Sadjarstvo Slovenije, GIZ Semenarna d.d. Kapion – Senzor d.o.o. Krka d.d. Meko d.o.o Skupina Panvita d.d. Pan-nutri d.o.o. As An d.o.o Ekorast d.o.o. Tanin d.d. Planteja d.o.o. Perutnina Ptuj d.d. LAS MDD d.o.o. Pomurske mlekarne d.d. Radenska d.d. Sadjarstvo Mirosan d.d. Evrosad d.o.o. ŽIPO Lenart d.o.o. Apos d.o.o. Sončni vrt d.o.o. Zveza zadrug z.o.o. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije Združenje govedorejcev Slovenije Zavod RS za varstvo narave Zavod Ekvilib

Preglednica: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede ima zgledno sodelovanje s tujimi visokošolskimi zavodi in organizacijami

Albanija Faculty of Agriculture and Environment, Agricultural University of Tirana

http://www.ubt.edu.al

Avstrija University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna

http://www.boku.ac.at/

Ludwig Boltzmann Institute for Organic Farming and Applied Ecology, Vienna

http://www.orca-research.org

Ludwig Boltzmann Institut für Biologischen Landbau und Angewandte Ökologie

http://www.bildungundberuf.at

OIR – Austrian Institute for Regional Studies and Spatial Planning

http://www.oir.at

21

University of Innsbruck http://www.uibk.ac.atInstitute of Sustainable Techniques and Systems http://www.joanneum.at

Australija Australian Food Safety Centre of Excellence

http://www.feast.org

Belgija University of Gent http://www.ugent.beEuromontana - European Association for cooperation and development of mountain areas

http://www.euromontana.org

Rago Centrum voor NASCHOLING Brussels

http://www.g-o.be

K.T.A. - HORTECO Vilvoorde http://www.kta-horteco.beBolgarija Agricultural University of Plovdiv http://www.au-plovdiv.bg

Institute of Soil Science ''Nikola Poushkarov'', Sofia http://www.iss-poushkarov.orgAGROBIOINSTITUTE http://www.abi.bg

Brazilija Universidade de Sao Paulo http://www.usp.br

University of Vicosa http://www.ufv.brCiper Agricultural Research Institute of Cyprus,

Nicosia http://www.ari.gov.cyPittas Dairy Industries ltd http://www.pittas.com

Češka Faculty o Agriculture, University of South ohemia, Ceské Budejovice

http://www.zf.jcu.cz

Veterinary Research Institute http://www.vri.czDanska The Royal Veterinary and Agr

cultural Universityhttp://www.kvl.dk/main.asp

Bactoforce A/S http://www.pathogencombat.comDanisco A/S http://www.corporateinformation.comTecnical University of Denmark http://www.dtu.dkUniversity of Copenhagen http://www.ku.dk

Estonija Estonian Organic Farming Foundation, Tartu

http://www.lzuu.lt

Finska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fiFrancija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr

ESA Angers http://www.groupe-esa.comISAB Beauvais http://www.isab.fr

IE Lycee agricole de Mountbellew http://www.lycee-agricole-sully.frISARA Lyon http://www.isara.frISA Lille http://www.isa-lille.frESAP Toulouse http://www.esa-purpan.frINRA http://w3.inra.frENITAB http://www.enitab.frLEGTA Montauban http://www.educagri.frLEGTA «Edouard Herriot» Cibeins http://www.annuaireecolo.frLEGTA Colmar Wintzenheim http://www.educagri.frFrench Agency for Food, Environmental and Occupational Health & Safety

http://www.anses.fr

Institut Technique Français des Fromages http://www.ist-world.org

22

ECOLE D'INGENIEURS PURPAN http://www.purpan.frVITAMIB SAS http://www.sas-centre.orgINOPLANT BOURGOGNE http://www.ist-world.orgSOCIETE COOPERATIVE AGRICOLE DES COTEAUX LYONNAIS

http://www.sicoly.fr

Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chania, Crete,

http://www.maich.gr

Technical Educational Institution of Athens

http://www.teiath.gr/0en.htm

Agricultural Univrsity of Athens

http://www.aua.gr

E.B.T.E., Biological Technological Applications, Ltd.

http://www.ebte.gr

Aristotle University of Thessaloniki http://www.auth.grIslandija Ben-Gurion University of the Negev http://in.bgu.ac.il

Degania Sprayers Co. http://www.degania-sprayers.co.ilItalija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htm

University of Perugia http://www.unipg.itUniversity of Turin http://www.unito.itUniversity of Udine http://www.uniud.itUniversity of Pisa http://www.unipi.itUniversity of Padua http://www.unipd.itMediterranean Agronomic Institute of Bari,Valenzano http://www.iamb.itUniversity of Lecce http://www.unisalento.itRegione Abruzzo / ARAEN http://www.regione.abruzzo.itTeramo Uniersity http://www.unite.itMybatec s.r.l. http://www.italianbiotech.com

Litva Institute of Botany,Vilnius http://www.botanika.ltLithuanian Institute of Agriculture, Kedainiai

http://www.university-directory.eu

Lithuanian University of Agriculture http://www.lzuu.ltLatvija Priekuli Plant Breeding Station, Priekuli http://www.priekuliselekcija.lvMadžarska Attila Jozsef University of Sciences,

Szeged, Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy

Kerteszseti es elelmiszeripari egyete http://www.kszgysz.huCORVINUS University of Budapest, Central Service for Plant Protection and Soil Conservation, Budapest http://www.uni-corvinus.huNational Institute for Agricultural Quality Control, Budapest http://www.mgszh.gov.huInstitute for Small Animal Research, Gödölló

http://sunserv.katki.hu

Association of Hungarian Small Animal Breeders for Gene Conservation, Gödölló http://www.mgegodollo.huBiokontroll Hungária KHT, Budapest http://www.biokontroll.huSOMA’S Trade Ltd http://www.somagroup.com.kh

Malta The Genista Foundation, Kalkara http://www.genistafoundation.orgMakedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk

University of Macedonia http://www.uom.gr

23

Nemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.deCenter for Agricultural Landscape and Land Use Reseach, ZALF, Müncheberg

http://www.zalf.de

University of Bonn http://www3.uni-bonn.deBergpracht Milchwerk Gmbh & Co KG http://www.bergpracht.deBiomax Informatics AG http://www.biomax.comCONGEN Biotechnologie GmbH http://www.biotop.deFederal Research Centre for Nutrition and Food http://www.mri.bund.deForschungzentrum Karlsruhe GmbH http://www.kit.eduGeflügelspezialitäten Ziegler http://a-ziegler.deProfos AG http://www.profos.deUniversity of Stuttgart http://www.uni-stuttgart.deVermicon AG http://www.vermicon.comUniversity of Hohenheim http://www.uni-hohenheim.deFederal Agricultural Research Centre, Braunschweig

http://www.kooperation-international.de

University of Berlin http://www.tu-berlin.deNizozemska Dronten Professional Agriculture

Universityhttp://www.cah.nl

Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNational Institute for Consumer Research, SIFO - Oslo http://www.nanoplat.orgCocker Consulting http://www.cocker.ieWELLANTCOLLEGE Rotterdam http://www.wellant.nlHELICON Opleidingen de Deurne

Norvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.noNational Institute for Consumer Research, SIFO - Oslo http://www.helicon.nl

Poljska Warsaw University of Life Science http://www.sggw.plUniversity of Wroclaw http://www.up.wroc.plUniwersytet Przyrodniczy w Lublinie http://www.ar.lublin.plUniversity of Agriculture in Krakow http://bip.ar.krakow.plGdansk Management College http://www.wsz.pl

Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.ptUniversity of Azores http://www.angra.uac.ptUniversity of Algarve http://www.ualg.pt

Romunija University of agricultural and veterinary medicine Bucharest

http://www.agro-bucuresti.ro

Academia de Studii Economice din Bucuresti

http://www.ase.ro

University Fundation CERA for Agricultural and Rural Development http://www.agrobiology.roUniversity of Agronomic Science and Veterinary Medicine, Bucuresti

http://www.usamv.roNorth University of Baia Mare

http://www.ubm.roSlovaška University of Veterinary Medicine, Košice http://www.uvm.sk

24

Slovak University of Agriculture, Nitra http://www.uniag.skSrbija Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu

Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yuUniversity of Novi Sad, Science and Research Institute for food technologies http://www.uns.ac.rsFaculty of Science Novi Sad http://www.pmf.uns.ac.rs

Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.esUniversity of Publica de Navarra http://www.unavarra.esUniverstity of Santiago de Compostela http://www.usc.esUNIVERSIDAD POLITECNICA DE MADRID (UPM)

http://www.upm.es

The Uni versity of Cordoba http://www.uco.esThe University of Leon http://www.unileon.esUniversity of Valladolid http://www.universityofvalladolid.uva.es

Martinez Loriente, S.A http://www.martinezloriente.comUniversity of Burgos http://www.ubu.esAgencia Provincial de la Energia de Avila http://www.apea.com.esExma. Diputacion Provincial de Huelva http://www.diphuelva.esCentro Europeo de Empresas e Innovacion de Burgos http://ceeiburgos.es

Švedska Lund University http://www.lu.seSwedish University of Agricultural Sciences

http://www.slu.se

Švica Eidgenoessisches Volkswirtschaftsdepartement

http://www.evd.admin.ch

Turčija Ege University http://www.ege.edu.trUludag University http://www.uludag.edu.tr

USA University of Florida http://www.ufl.eduVelia Britanija

University of Leeds http://www.leeds.ac.uk

University of Glasgow http://www.gla.ac.ukThe Scottish Agricultural College http://www.sac.ac.ukUniversity of Wales Aberystwyth http://www.wales.ac.ukPerth College, University of Highlands and Islands

http://www.uhi.ac.uk

Manchester Metropolitan University http://www.mmu.ac.ukNational Resource Institute, University of Greenwitch

http://www.nri.org

B.3 KADRI

13. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Zap. št. Ime in priimek Naziv Področje izvolitve

Datum poteka izvolitve

1. BAVEC FRANC Redni profesor Poljedelstvo 30.9.2003

25

2. BAVEC MARTINA Redni profesor Poljedelstvo z zelenjadarstvom 22.9.2011

3. BOREC ANDREJA Izredni profesor

Razvoj podeželja in agroekologija

28.3.2007

4. BRAČKO BRIGITA Asistent Poljedelstvo 26.5.2010

5. CENCIČ AVRELIJA Redni profesor

Biokemija, mikrobiologija z molekularno biologijo, biotehnologija, biologija

31.1.2012

6. GROBELNIK M. SILVA Višji predavatelj Poljedelstvo 27.6.2007

7. GSELMAN ANASTAZIJA Višji predavatelj Poljedelstvo 19.12.2007

8. JANŽEKOVIČ IGNAC Višji predavatelj Biologija 25.11.2009

9. JANŽEKOVIČ MARJAN Docent Živinoreja, Zgradbe v živinoreji, Etologija 23.6.2010

10. KRAMBERGER BRANKO Redni profesor Poljedelstvo 21.10.200811. KRANER ŠUMENJAK TADEJA Docent Matematika 23.4.201012. KRISTL JANJA Docent Kemija, agrokemija 24.10.2007

13. LAKOTA MIRAN Izredni profesor Kmetijsko strojništvo 27.9.2011

14. LEŠNIK MARIJA Lektor Angleški jezik – jezik stroke 23.2.2012

15. LEŠNIK MARIO Izredni profesor Fitomedicina 23.6.2010

16. MURŠEC BOGOMIR Izredni profesor Kmetijsko strojništvo 29.11.2010

17. MURŠEC MATEJA Višji predavatelj Pedologija 27.3.2012

18. OCEPEK MARKO Asistent Živinoreja 26.1.2011

19. PAVLOVIČ MARTIN Izredni profesor Kmetijsko podjetništvo 28.2.2012

20. PAŽEK KARMEN Izredni profesor* Management v kmetijstvu 22.11.2011

21. PODVRŠNIK MIRAN Asistent Poljedelstvo 17.2.201022. PREVOLNIK MAJA Docent Živinoreja 28.9.201123. RAKUN JURIJ Docent Računalništvo 24.6.2011

24. ROBAČER MARTINA Višji predavatelj

Rastlinska produkcija in predelava 28.9.2011

25. ROZMAN ČRTOMIR Izredni profesor Management v kmetijstvu 28.5.2009

26. STAJNKO DENIS Izredni profesor Kmetijska tehnika 17.2.2010

27. ŠKORJANC DEJAN Redni profesor Živinoreja 20.5.200828. ŠUŠEK ANDREJ Docent Vrtnarstvo 24.9.200829. ŠUŠTAR VILMA Asistent Matematika in statistika 22.10.2011

30. TURK JERNEJ Redni profesor Agrarna ekonomika, Kmetijska politika 19.10.2004

31. UNUK TATJANA Docent Sadjarstvo, Predelava sadja 24.9.2008

32. VAJS STANISLAV Višji predavatelj Fitomedicina 17.9.2010

26

33. VINDIŠ PETER Docent Kmetijska tehnika 28.9.2011

34. VOGRIN ANDREJ Višji predavatelj Sadjarstvo 24.5.2011

35. VOLK MARKO Docent

Fiziologija z anatomijo domačih živali, Zdravstveno varstvo domačih živali, Predelava mleka in mesa

28.1.2009

36. VRŠIČ STANKO Docent Vinogradništvo in vinarstvo 18.4.200737. WEINGERL VESNA Docent Agrokemija 28.9.2011

38. ČANDEK POTOKAR M. Docent Klavna kakovost in predelava mesa 25.11.2009

39. GREGORC ALEŠ Redni profesor Čebelarstvo 22.9.2009

40. KAPUN STANISLAV Višji predavatelj Predelava krme in pašništvo 27.2.2008

41. KLOPČIČ MARIJA Docent Živinoreja 30.6.2008

42. RAJHER ZDENKOVišji predavatelj - upokojen

Vinarstvo 26.10.2000

43. SLAVINEC MITJA Docent Fizika 15.11.200544. SVETEC MILAN Docent Fizika 25.11.200845. ŠKRABA ANDREJ Docent Teorije sistemov 6.2.2009

46. VOJTIC IGOR Izredni profesor Živinoreja 28.11.2007

47. VOLK GILDA Učitelj veščin - upokojena Nemški jezik 20.6.2001

48. ŽUTINIĆ ĐURĐICA Redni profesor Agronomija - ekonomika 14.6.2011

14. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne

Utemeljitev:Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.FKBV postopa na področju urejanja delovnih razmerij v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in s postopki opredeljenimi v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV-9-2007) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12523, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. L. RS št. 94/2010) – velja od 11.12.2010) http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047.Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.

15. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne

Utemeljitev:Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

27

je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 21. 4. 2004 in njihove spremembe dne 26. 9. 2006 ter 16. 10. 2007. Merila in ostali akti o postopku izvolitve v naziv pa so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261 in so trenutno v fazi usklajevanja z Merili za izvolitev v naziv NAKVIS-a.Zahtevnejše kriterije za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na FKBV je na predlog Senata FKBV z dne 26. 11. 2008 sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 16. 12. 2008. Zahtevnejši kriteriji so objavljeni na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261.Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.Kodeks in Listina sta objavljena na spletni strani fakultete:http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/raziskovalna-dejavnost-fkbv.

16. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne

Utemeljitev: Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci imajo ustrezno izvolitev oz. so v fazi pridobitve le te. V študijskem letu 2011/2012 sodeluje 48 visokošolskih učiteljev in sodelavcev od tega 11 zunanjih. Med vsemi izvajalci (redni in zunanji) je 41 visokošolskih učiteljev, ter 7 visokošolskih sodelavcev (zaposleni izvajalci: 32 učiteljev, 5 sodelavcev; zunanji sodelavci: 9 učiteljev, 2 sodelavca).

Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- redni profesorji: 8 (6 rednih, 2 zunanja)- izredni profesorji: 9 (8 rednih, 1 zunanji),- docenti: 15 (11 rednih, 4 zunanji),- višji predavatelji: 9 (7 rednih, 2 zunanja)

Struktura visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev:- asistent z doktoratom: 1 (0 rednih, 1 zunanji),- asistent z magisterijem: 1 (1 redni, 0 zunanjih),- asistent: 3 (3 redni, 0 zunanjih),- učitelj veščin: 2 (1 redni, 1 zunanji)

17. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne

Utemeljitev:Vsakoletni Kadrovski načrt, ki je del Programa dela (v prilogi) posameznega leta, opredeljuje FTE za posameznega visokošolskega učitelja in sodelavca za izobraževalno, znanstveno in raziskovalno strokovno delo. Iz Kadrovskega načrta za leto 2012 izhajajo podatki o obremenitvi visokošolskih učiteljev in sodelavcev po nazivih, ki opravljajo izobraževalno delo v okviru skupne obremenitve (stanje FTE na dan 31. 12. 2011), ki predstavlja za izobraževalno dejavnost 47,68 od tega je za redno zaposlene skupaj 40,58 (29,08 za visokošolske učitelje in 11,5 za visokošolske sodelavce); za pogodbene sodelavce pa je skupno FTE 7,1 (od tega 5,8 za visokošolske učitelje in 1,3 za visokošolske sodelavce). FTE za znanstveno raziskovalno delo je 5,12.

28

18. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena. da ne

Utemeljitev:Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti:- Zakon o visokem šolstvu- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005-2BB http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2764,- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in- - Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/pravilniki, ki so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, upoštevajoč blok sistem, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem, poleg izvedbe pedagoških obveznosti, tudi sodelovanje na znanstveno raziskovalnem področju.V skladu z Merili za vrednotenje dela viskošolskih učiteljev in sodelavcev UM, imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

19. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM podpira mlade visokošolske sodelavce pri uveljavljanju in napredovanju tako, da jih podpira pri izobraževanju tako doma kot v tujini (podiplomski študij, dodatna izobraževanja). Mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne projekte in se udeležujejo znanstvenih in strokovnih konferenc, kjer predstavljajo svoje prispevke. Na tak način jim fakulteta omogoča objavo znanstvenih in strokovnih prispevkov s katerimi ustvarjajo pogoje za napredovanja v višje habilitacijske nazive. Sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega procesa, kjer si pod vodstvom mentorjev (nosilcev predmetov) nabirajo pedagoške izkušnje, sodelujejo pri pripravi gradiva za izvedbo svojega dela pedagoškega procesa.

20. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev: doma, da ne v tujini. da ne

Utemeljitev:Povezovanje z drugimi sorodnimi fakultetami, v Sloveniji kot v tujini (predvsem v EU), se na fakulteti odvija na večih ravneh:• raven študijskih obiskov, predavanj tujih gostov,• raven skupnih projektov,• raven mednarodnih srečanj,• raven izmenjave učiteljev in strokovnega osebja v okviru Staff Training ter Teaching Staff Mobility v okviru programa Erasmus ter Norveškega finančnega mehanizma.

29

FKBV aktivno sodeluje pri izmenjavi učiteljev in strokovnega osebja v tujini. Možnost imajo predavati ali se usposabljati v tujini na univerzah, s katerimi ima sklenjene bilateralne sporazume. V študijskem letu 2010/2011 je imela FKBV podpisane Erasmus bilateralne sporazume z 29 tujimi institucijami iz 18 držav. Poleg navedenih ima FKBV še 15 splošnih sporazumov o sodelovanju. Sproti pregledujemo veljavnost posameznih sporazumov, jih dopolnjujemo in sklepamo tudi nove.V letih 2004-2011 je bilo izvedenih 18 mobilnosti učnega osebja (Teaching Staff Mobility) v tujino v okviru programa ERASMUS. V zadnjih 11 letih pa je k nam prišlo predavat preko 45 tujih profesorjev.

Podatki o izmenjavah v zadnjih letih

Outgoing Incoming2008/2009 Mag. Mateja Muršec – AGROSUP

Dijon (Francija) - Erasmus mobilnost učnega osebja Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja Dr. Mario Lešnik – Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnost učnega osebja

Dr. Fabia Luzija -Veterinarska fakulteta Milano (Italija)- mobilnosti učnega osebja Dr. Štefan Kováč- Faculty of Engineering of Slovak University (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Ozhan Boz , Faculty of Agriculture, Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja

2009/2010 V tem letu ni bilo zabeleženih Erasmus mobilnosti.

Jan Tancik - Slovak University of Agriculture (Slovaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja

2010/2011 Dr. Avrelija Cencič - HAMK University of Applied Sciences (Finska) - Erasmus mobilnost učnega osebja, Dr. Martina Bavec – (Norveška) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih Janez. Pivec BOOMKIUEKERIJ BILOBA v.o.f. (Nizozemska) - Erasmus mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih Dr. Jurij Rakun – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje Marko Ocepek, mag.– (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje Peter Berk – (Norveška) - Norveški finančni mehanizem - individualne mobilnosti osebja za raziskovanje

Jean- Claud JAUNEAU - Isara Lyon(Francija)- Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Ibrahim Cakmak Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Hulusi Akcay - Adnan Menderes University (Turčija) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Marie Edit – (Madžarska) Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Vesna Samobor - Agricultural College Krioževci (Hrvaška) - Erasmus mobilnosti učnega osebja Dr. Marija Vukobratović- Agricultural College Krioževci (Hrvaška) – Erasmus mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.

V letih 2007 do 2011 smo imeli 2 outgoing mobilnosti zaposlenih z namenom usposabljanja (Staff Training).

30

V letu 2009 se je tudi odprla možnost financiranja mobilnosti profesorjev, zaposlenih in raziskovalcev s skladov Norveškega finančnega mehanizma. Od takrat smo v okviru le tega imeli 3 individualne mobilnosti osebja za raziskovanje.Izmenjava profesorjev že od leta 1995 poteka tudi v okviru programa CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies). V okviru tega programa pri nas ni bilo še nobene mobilnosti profesorja ali zaposlenega, kar je naš cilj v prihodnje.V letu 2008/2009 smo imeli 1 outgoing mobilnost učnega osebja, 3 incoming mobilnosti učnega osebja ter nobene mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih.V letu 2009/2010 smo imeli zabeleženo eno incoming mobilnost v okviru naštetih programov. Iz omenjenega razloga smo to leto intenzivno spodbujali učitelje in zaposlene, da se odločijo za mobilnost in pri tem bili tudi zelo uspešni.V letu 2010/11 smo zabeležili 1 outgoing mobilnost učnega osebja, 2 outgoing mobilnosti z namenom usposabljanja zaposlenih in 3 outgoing individualne mobilnosti osebja za raziskovanje. Prav tako smo dosegli 5 incoming mobilnosti učnega osebja ter 1 incoming mobilnost z namenom usposabljanja zaposlenih.

21. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti. da ne

Utemeljitev:Zaposlenim se omogoča vključevanje v mednarodne izobraževalne in raziskovalne mreže ter udeležba na znanstveno raziskovalnih oz. strokovnih konferencah, in drugih strokovnih ali znanstvenih srečanjih ter sodelovanje na tujih fakultetah in mednarodnih izmenjavah. Asistenti, ki še nimajo magisterija oz. doktorata, so vključeni v programe formalnega izobraževanja.Nepedagoški delavci se poleg pridobivanja formalne izobrazbe v lastnem interesu za pridobitev višje stopnje izobrazbe (trenutno 2 delavca) udeležujejo tudi nekaterih seminarjev s svojega delovnega področja. Organiziramo tudi izobraževanja znotraj kolektiva nepedagoških delavcev (npr. osnove excela) ter prenos informacij posameznih sodelavcev, ki se udeležijo določenih izobraževanj in usposabljanj, na svoje sodelavce.Fakulteta zagotavlja pridobitve oz. ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu …).V okviru vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja je Fakulteta izvedla v sodelovanju z zunanjimi izvajalci (Združenje govedorejcev Slovenije, Pan-nutri d.o.o., Euromontana, Štajerski tehnološki park, Društvo biodinamičnega kmetijstva, Čebelarsko zvezo Slovenije, APE d.o.o. …) številna strokovna predavanja, okrogle mize, delavnice in posvete z namenom dodatnega informiranja in izobraževanja na strokovnem področju, tako zaposlenih, kot študentov in drugih. Na fakulteti deluje tudi Karierni center v sklopu Kariernega centra Univerze v Mariboru, kjer je možnost svetovanja za razvoj poklicne poti.

22. Delež visokošolskih učiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 78%.23. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je38,55. Število študentov na enega (FTE) delavca je 1,66.24. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 1,56.25. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 4,92.26. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov. da ne

Utemeljitev:

31

Točka 21: visokošolskih učiteljev, ki so na FKBV v rednem delovnem razmerju je 32, pri izvedbi študijskega programa pa sodeluje še 9 zunanjih sodelavcev. Iz tega izhaja, da je delež visokošolskih učiteljev na študijskem programu Marketing v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki so v rednem delovnem razmerju 78%. Točka 22: Upoštevali smo deleže zaposlitev (učiteljev in sodelavcev) za redno zaposlene, kjer je FTE 35,60 ter za zunanje sodelavce (učitelje in sodelavce) deleže pedagoške obveze v polni pedagoški obvezi, kjer je FTE 2,95. Število študentov na študijskem programu Marketing v agroživilstvu in razvoj podeželja (skupaj z absolventi) je 64.Točka 23: Upoštevali smo število zaposlenih in zunanjih učiteljev (ne glede na delež zaposlitve oz. delež pedagoške obveze), kar je 41. Pri številu študentov so zajeti vsi študenti (skupaj z absolventi), ki jih je na študijskem programu Marketing v agroživilstvu in razvoj podeželja 64. Točka 24: Upoštevali smo št. študentov – 64 na 13 zaposlenih upravno strokovnih delavcev, ki nudijo strokovno podporo na fakulteti.Točka 25: Število podpornih delavcev (13) na FKBV zagotavlja najnujnejšo podporo za izvajanje študijskih programov. Strokovne službe vodi tajnica fakultete. V referatu za študijske zadeve dela samo 1 strokovna delavka (vodja referata), dela in naloge celotnega kadrovskega področja ter del najave izvaja pomočnica tajnice fakultete, v tajništvu dekanata je zaposlena 1 delavka za določen čas, 1 delavka pokriva znanstveno raziskovalno področje, vseživljenjsko izobraževanje ter del aktivnosti s pravnega področja. V računovodstvu so zaposlene 4 delavke (delavke v računovodstvu v precejšnji meri izvajajo tudi dela za posestvo fakultete, kjer se izvajajo dejavnosti na 400 ha in je 25 redno zaposlenih), v knjižnici pa 2. V podpori za tehnično računalniško področje ter vzdrževalna dela sta zaposlena 2 delavca. Posamezni strokovni delavci izvajajo dela in naloge večih področij. Strokovne službe so dostopne za študente preko uradnih ur ter spletne pošte.

27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Tajnik FKBV/tajnik članice VII/2 (VT) 12 Pomočnik tajnika FKBV/Pomočnik

tajnika članice VII/2 (VT)1

3 Tajnica vodstva članice/ Poslovni sekretar VI (VT)

1

4 Vodja referata za študentske zadeve/Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RŠZ)

1

5 Strokovni svetovalec za vseživljenjsko izobraževanje /Samostojni strokovni delavec VII/2 (II) (SSZ)

1

6 Vodja Službe za računovodstvo/ Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (RS)

1

7 Finančni knjigovodja II/Strokovni delavec VI (RS)

1

8 Obračunovodja plač/Strokovni delavec VI (RS)

1

9 Administrativni referent/Strokovni delavec V (RS)

1

32

10 Vodja knjižnice / Vodja področja/enote II (z do 5 zaposlenimi) VII/2 (K)

1

11 Višji knjižničar/Strokovni delavec VI (K)

1

12 Višji strokovni delavec II /Samostojni strokovni delavec VII/2 (II) (O)

1

13 Kurir – vzdrževalec/Tehnični delavec IV (II) (O)

1

VT – vodstvo tajništvaRŠZ – referat za študentske zadeveSSZ – služba za splošne zadeveSR – služba za računovodstvoK – knjižnicaO - ostalo

B.4 ŠTUDENTI

28. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 40/ Pri podaljšani akreditaciji: Število študentov je 69.

Utemeljitev:Navedeno je število razpisanih mest za visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje, na rednem študiju je bilo v študijskem letu 2011/2012 predvidenih 40 mest. Predviden vpis je določen glede na povpraševanje ter glede na pedagoške in raziskovalne kapacitete. Povpraševanje vrednotimo glede na število študentov prijavljenih s prvo prijavo.Razmere na trgu dela preverimo občasno s pregledom statistik o iskalcih zaposlitev in o povpraševanju s strani delodajalcev na zavodih za zaposlovanje. Običajno se o teh statistikah pogovorimo ob pregledu rezultatov vpisa in ob načrtovanju števila vpisnih mest. Sistematičnih statistik podatkov dobljenih na zavodih za zaposlovanje še ne vodimo, je pa ta aktivnost v pripravi. FKBV ponuja širok spekter možnih usmeritev (rastlinska pridelava, živinoreja, delno podjetništvo, raziskovalne usmeritve, varna hrana, ekologija …). Razmere v kmetijskih panogah se spreminjajo in ni možno v naprej predvideti razmerja med študenti, ki se zanimajo za različne panoge. Kadar je na primer v nekoliko slabšem položaju živinoreja, je povečano povpraševanje po usmeritvah v rastlinski pridelavi in obratno. Ker se precej diplomantov zaposli tudi izven neposrednega kmetijskega sektorja je potrebno gledati tudi na gibanja v sektorjih, ki so povezani s kmetijskim sektorjem (turizem, predelovalna industrija, management okolja, trgovina …). Iz omenjenih vzrokov ni mogoče povsem natančno opredeliti, koliko mest se naj ponudi na razpisih. Ocenjujemo, da velikega nesorazmerja med povpraševanjem in ponudbo prostih mest ni. Pri kmetijskih mini podjetjih imamo veliko dinamiko propadanja in odpiranja novih (trgovina, usluge, svetovanje …), kar tudi precej vpliva na nihanja v povpraševanju. Podoben vpliv imajo spremembe zakonodaje in sistema subvencij (razvoj podeželja), ki vplivajo na zahtevane strokovne kompetence. Ko se spremeni zakonodaja se lahko poveča povpraševanje po izobraževanju.

29. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne

33

Utemeljitev:FKBV nudi kandidatom za študij in prav tako že vpisanim študentom vrsto možnosti svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in informacijami o študiju ter možnostih zaposlitve.Kakovostne informacije tako lahko pridobijo osebno ali preko elektronske pošte referata za študentske zadeve, prav tako pa na spletni strani FKBV. Kandidati za vpis lahko potrebne informacije pridobijo tudi na spletni strani http://vpis.uni-mb.si/, saj del vpisnega postopka poteka preko Visokošolske prijavno informacijske službe UM.Intenzivno sodelujemo s posameznimi srednjimi šolami, kjer predstavljamo svoje študijske programe, prav tako organiziramo informativni dan ter dneve odprith vrat, ko se s posamezno srednjo šolo dogovorimo o strokovnem obisku na fakulteti, kjer jim predstavimo študijske programe in delovanje na fakulteti.Udeležujemo se sejmov, kjer se predstavljamo (AGRA – Gornja Radgona, Noč raziskovalcev - Maribor, Eko teden - Ljubljana, Mladi za napredek Pomurja – Murska Sobota, Informativa - Ljubljana, Poklicna avtocesta - Brežice, Infoteden – Novo Mesto, Študentska Arena, itd.).Posebna pomoč se nudi študentom v sklopu tutorskega sistema, ki ga iz leta v leto dopolnjujemo in skupaj s študenti nadgrajujemo. Cilj tutorstva je olajšati študentom vključevanje v univerzitetno okolje, jih usmerjati skozi študij, graditi odnose med študenti in predavatelji ter visokošolsko inštitucijo kot celoto. Fakulteta si prizadeva, da se s tutorstvom zagotovi kreativno okolje za uspešen prehoden in uravnotežen študij. Tutorji so na voljo študentu za: pomoč pri reševanju težav in problemov, ki nastopijo v času študija, pripravo načrta študija, spodbujanje in ocenjevanje njegovega napredka, podajanje mnenj in svetovanje (kako se motivirati za učenje, razporediti čas za učenje, iskanje primerne literature za študij, samoocenjevanje ...), spodbujanje odličnosti, svetovanje pri poglobljenem študiju in pomoč pri vključevanju v strokovno ter znanstveno raziskovalno delo.Na fakulteti deluje, v sklopu Kariernega centra Univerze v Mariboru, karierni center, ki študente fakultete informira o dogodkih (predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize …) v povezavi s kariernim področjem – pri načrtovanju kariere, pri gradnji zaposlitvenih kompetenc. 8 ur na teden je tako na fakulteti prisoten karierni svetovalec, ki med drugim nudi osebno svetovanje za načrtovanje posameznikove kariere.Na fakulteti uspešno deluje tudi Alumni klub, ki vzpostavlja vezi med diplomati in posledično izmenjavo informacij povezanih bodisi z nadaljnjim študijem ali zaposlitvenimi možnostmi.

30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=1150. 211. Člen Statuta ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru : http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813.Študente s posebnimi potrebami obravnava Komisija za študijske zadeve FKBV, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Študentom s posebnimi potrebami omogočamo prilagojeno opravljanje študijskih obveznosti (predavanja, vaje, izpiti) in tudi potrebne posebne prilagojene konzultacije s profesorji.

34

Zanje skrbi referent, ki ob vpisu in tekom študija ugotavlja potrebe posameznika, skrbi za povezovanje s pedagoškim osebjem, ostalimi zaposlenimi na fakulteti. Študentov s priznanim statusom študenta s posebnimi potrebami je na FKBV malo, zato jim lahko nudimo individualno obravnavo.

31. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:V skladu s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.Tudi na fakuleteti sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu FKBV, Komisijah Senata – Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje, prav tako v Komisiji za ocenjevanje kakovosti ter v Poslovodnem odboru in Akademskem zboru.Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=9919. Študenstki svet FKBV se sestaja na rednih in izrednih sejah, v poletnih mesecih pa se praviloma sklicujejo korespondenčne seje. Študentski svet predlaga študente v Komisije Senata FKBV, neposredno pa voli predstavnike v Senat ter Akademski zbor FKBV.Sodelovanje vodstva FKBV in Študentskega sveta ter predsednika in prodekana za študentska vprašanja je zelo zgledno. Sodelujemo na večih nivojih, tako ob odprtih vprašanjih povezanih s študijskim procesom, kot tudi pri aktivnostih in projektih v skladu s programom dela tekočega leta.

32. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne

Utemeljitev:Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009 (http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=437); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010) (http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398).S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem omogočamo študentom sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Sprotno preverjanje je sestavljeno iz delnih izpitov, ki ji študentje opravljajo po zaključenih določenih tematskih sklopih. Število delnih izpitov je odvisno od obsega nekega predmeta (najpogosteje gre za 2 delna izpita). Dosežene učne izide in kompetence študent nadgrajuje in hkrati preverja v študijskem procesu, še posebej pa v okviru terenskih vaj na kmetijskem posestvu, ki je sestavni del FKBV in v okviru vključevanja v različne oblike strokovnega in raziskovalnega dela. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja študentov, so v skladu s pravili, sprejetimi na ravni Univerze v Mariboru, določeni v učnem načrtu vsakega posameznega predmeta. Vsak predmet se zaključi s končnim preverjanjem znanja in učnim izidom študenta. Blok sistem predavanj omogoča sprotno opravljanje izpitov tekom celega študijskega leta. Visokošolski učitelji med študijskim letom spodbujajo študente k aktivnemu sprotnemu študiju in vključevanju v študijski proces s t.i. delnimi izpiti. Poleg delnih izpitov lahko učitelji, v skladu z učnim načrtom, študentom omogočijo tudi druge oblike vmesnega preverjanja znanj, kot so na primer izdelava seminarskih in drugih projektnih nalog z

35

javno predstavitvijo izsledkov. S temi vmesnimi oblikami preverjanja znanja se pridobljene ocene oziroma spoznanja visokošolskega učitelja o študentovem znanju evidentirajo kot vmesna ocena oziroma kot delni prispevek k oceni pri sklepnem preverjanju znanja, skladno z učnim načrtom in s študijskim programom.Rezultate izpitov lahko študent spremlja v svojem e-indeksu preko aplikacije UM AIPS, preko katere lahko ureja vse v zvezi z izpiti (prijava, odjava, spremljanje rezultatov …). Delni rezultati izpitov se objavljajo na spletni strani FKBV pri čemer je zagotovljena varnost osebnih podatkov študentov, saj so delni rezultati objavljeni samo z vpisnimi številkami študentov. FKBV izvaja analizo izpitov oziroma študija pri pripravi samoevalvacijskih poročil za posamezno študijsko leto. Poročila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti in ga posreduje v obravnavo Senatu, le-ta so za študijsko leto 2006/07, 2007/08, 2008/09, 2009/2010 in 2010/2011 dostopna na spletni strani fakultete: http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/o-fakulteti/117-kakovost-na-fkbv. Poročila vsebujejo analizo napredovanja študentov (prehodnost med posameznimi letniki).

33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte. da ne

Utemeljitev:Študijski programi so zastavljeni tako, da so kompetence, ki jih študentje pridobivajo povezane z osnovnimi opredelitvami in jasno zastavljenimi cilji, ki jih programi imajo za dosego ustrezno poklicno izobraženega kadra. Študijski programi omogočajo poznavanje naravoslovnih, tehničnih, ekoloških in socialno ekonomskih osnov, tehnologij modernega kmetijstva iz praktičnega in teoretično-znanstvenega vidika. Strokovna znanja so povezana s teoretičnimi, z namenom, da se povežejo v poglobljeno celoto. V skladu s tem ima študijski program organizirane terenske vaje, v okviru katerih se študentje srečajo tudi s prakso, ki spremlja vse ključne predmete, povezane s stroko (s kmetijstvom). V času študija študent pridobi osnovna znanja za interdisciplinarno in praktično znanstveno-raziskovalno delo.Pridobijo se splošne kompetence analize, sinteze in predvidevanja rešitev problemskih situacij, obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje ter uporabe znanja v praksi. Pridobijo se sposobnosti za reševanje konkretnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov ter uporabo znanja na znanstvenem in strokovnem področju.Študente povezujemo v raziskovalne aktivnosti z delom v različnih raziskovalnih laboratorijih in na posestvu FKBV. Rezultati vključevanja študentov v projekte se kažejo tudi v prispevkih na konferencah in objavah v znanstveni in strokovni periodiki. Vključevanje študentov v delo na projektu je v veliki meri odvisno od iniciative posameznega študenta, vendar je težnja po tem, da se del vaj, predvsem pa diplomske naloge izvedejo v okviru projektnih aktivnosti. To pomeni, da je delo, ki ga študent opravi ob izvajanju diplomske naloge, hkrati tudi delo, ki ga je potrebno opraviti za izvedbo projekta. Predavatelji v okviru svojih kontaktnih ur študentom predstavijo projekte na katerih delajo, študentje, ki jih omenjena tematika zanima, se nato po dogovoru s predavateljem vključijo v raziskovalno delo na projektu. Tako študent pridobi tudi prve izkušnje o tem, kako se na tehničnem in organizacijskem nivoju izvajajo projekti. Študenta vodi mentor in rezultati študentove diplomske naloge se vnesejo v rezultate projekta. Študentje se prostovoljno odločijo na katerih raziskovalnih področjih želijo delati. Velikokrat je delo, ki ga opravijo v okviru projekta, predstavljeno kot diplomsko delo. Imamo tudi primere, ko se diplomske naloge sestavni del objav v mednarodnih revijah in tudi primere ko študentje sodelujejo pri izvedbi raziskovalnih in tehničnih uslug za gospodarske družbe. V okviru priprave diplomskega dela, se študent sooči s pravilnim pristopom k raziskovalnemu delu in pravilni interpretaciji ter obdelavi rezultatov. Posebej so študenti vključeni v raziskovalno in praktično delo preko diplomskih nalog, ki jih izvajamo na UKC Pohorski dvor in na Univerzitetnem

36

centru za vinogradništvo in vinarstvo. Tehnološki, poskusniški del projektov se izvaja na posestvu, kjer se lahko v realni praksi izvaja metodično in didaktično tiste vsebine, ki so zajete v študijskih programih.

Študenti so oz. so bili v zadnjih letih vključeni v naslednje projekte: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah, Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva, Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv, Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal, Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal, Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne, Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi, Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin, Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin,CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, EUREKA: MSASN CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave, CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin, CRP V4-1083 Vloga bakrovih pripravkov v kmetijstvu danes in jutri - analiza stanja ter priporočila za nadaljnje ukrepe, INEA International Network for Edible Aroids, CRP V4-1077 Vpliv vključevanja tanina v krmne obroke prašičev na njihove proizvodnje lastnosti, zdravje, klavno kakovost in kakovost mesa ter ekonomiko reje.

34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21085. Študenti v anketi izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih programov.

37

Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta presegala število študijskih ur, določenih v študijskem programu ter vnesejo morebitne razlike v številu ur.

35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi. da ne

Utemeljitev:S pomočjo rezultatov vprašalnikov v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta lahko študentski sveti članic spremljajo dejansko študijsko obremenitev študenta v posameznih študijskih programih. S pomočjo izsledkov anket Študentski svet FKBV lahko pripravi predloge ter načrte za izboljšanje kakovosti ter spremembe študijskih programov, kadar je to potrebno.Kot je opredeljeno v 4. členu omenjenega pravilnika, v primeru, da so dve leti zapored ugotovljena večja odstopanja med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu, študentski svet članice o tem nemudoma obvesti Senat članice in predlaga ustrezne ukrepe. Na Univerzi v Mariboru so bile ankete prvič izvedene v preteklem študijskem letu.

36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:Vsem študijskim programom, ki jih izvajamo na FKBV je skupno, da razvijajo naslednje splošne kompetence študentov:• kritično mišljenje in razumevanje,• uporaba učinkovitih in celovitih pristopov v reševanju problemov,• učinkovito ustno in pisno komuniciranje,• spretnost v analiziranju, interpretiranju in uporabi kvantitativnih podatkov in modelov,• učinkovita raba informacijske in komunikacijske tehnologije,• odprtost in posluh za druge in raznolikost (kultur, ljudi, organizacij),itd.Diplomant mora na prvi stopnji študija pridobiti primerno znanje in razumevanje strokovne problematike s področja študija znotraj posameznih študijskih smeri, ki so izoblikovane na podlagi opredeljenih strokovnih kompetenc diplomanta za vsako od usmeritev, nabora potrebnih znanj in iz njih izhajajočih študijskih vsebin. Splošne kompetence izhajajo iz temeljnega znanja predmetov programov in sestavljejo splošni profil diplomanta.Študent, ki uspešno zaključi visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje ima ob koncu študija možnost vertikalne nadgradnje znanja na podiplomskem študiju 2. stopnje.

37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne

Utemeljitev:Utemeljitev:

38

Na Univerzi v Mariboru izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z Razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.

Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tudi tuje študente. Urejeno imamo spletno stran za mednarodno sodelovanje http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje, na kateri študenti najdejo informacije o različnih programi izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije in drugo. Prav tako deluje oglasna deska mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglasna-deska/mednarodno-sodelovanje). Cilj, ki smo si ga zadali je, da naše študente še v večji meri navdušimo za študij v tujini. Vsako leto jim predstavimo Statistika na ravni Univerze v Mariboru kaže, da več tujih študentov opravlja študijske obveznosti pri nas kot študentov Univerze v Mariboru na tujih institucijah. To velja tudi za FKBV, saj je v 1999-2011 v okviru programa ERASMUS 37 študentov odpravilo v tujino na daljšo študijsko izmenjavo v tujini (to število ne zajema študentov na intenzivnih programih, poletnih šolah in praksi). V letih 2000-2011 pa je 67 študentov iz tujine opravilo daljšo študijsko izmenjavo na FKBV (to število ne zajema študentov praksi).

V letih 2007-2011 sta bila na Erasmus praksi v tujini 2 študenta. FKBV s svojim posestvom omogoča tudi, da lahko tuji študentje prakso opravljajo pri nas. Tako so samo v preteklih štirih letih izvedli prakso za 28 tujih študentov. Večina teh praks ni potekala v okviru programa Erasmus. Prikazujemo outgoing ter incoming mobilnost študentov po letih:

Outgoing Incoming2006/2007

- 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x 3. let. in 1x 4. let. stari UNI); (Nemčija, Poljska)Ni podatkov o mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol

- 9 izmenjav (študenti iz Francije, Španije)Ni podatkov o izmenjavah z namenom opravljanja prakse

2007/2008

- 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x 3. let. stari UNI in 1x 3. let. stari Agronomija SV); (Portugalska, Španija)- 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x 3. let. stari Agronomija -SV) (pri poročilu o mednarodni mobilnosti je pri Samoevalvacijskem poročilu za leto 2009/2010 ter Evalvacijskem poročilu 2008/2009 je prisotna napaka – dokumentacija o mobilnosti ni bila dostopna v mednarodni pisarni FKBV, zato ni bila evidentirana v poročilu)- 13 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x AB stari UNI, 1x 3. let. stari Agronomija PV in 1x 1.let. AE 3. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)

- 10 izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije)- 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse

2008/2009

- 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (2x 4. let in 3x AB stari UNI in 1x AB stari Agronomija SV); (Portugalska)

- 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške)- 10 izmenjav z namenom opravljanja

39

- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x AB stari UNI, 1x AB stari Agronomija PV, 1x 3. let. MARP, 1x 2. let. UNI, 1x 1. let. VH 2. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani)

prakse- 1 izmenjava- študent druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni 1 predmet

2009/2010

- 1 izmenjava na I stopnji (1x 3. let. VVS); (Grčija)- 14 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (2x 1. let. VH 2. Stopnja, 2x AB stari UNI, 3x 3. let EKO. 1x 3. let UNI, 1x 2. let EKO. 1x 2. let. UNI, 2x 1. let. EKO. 2x 1. let. UNI)

- 11 izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji- 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse- 1 izmenjava- študentka druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso

2010/2011

- 3 izmenjave na 1 stopnji (2x 2. let. UNI in 1x 3. let. Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)- 9 mobilnosti v okviru intenzivnih programov in poletnih šol (1x 2. let. VH 2. stopnja, 4x 1.let. AE 2. stopnja in 4x 3. let. Biosistemsko inženirstvo)

- 10 izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji- 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse

2011/2012

- Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x AB Agronomija 1. stopnja in 1x 2. let. Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)

- 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.

Študenti FKBV se za izmenjavo odločajo predvsem v 3. letniku študija ali v absolventskem času. Leti 2009/2010 in 2010/2011 sta nekoliko izstopali z večjim številom mobilnosti, ki so bile izvedene še pred vpisom v 3. letnik. Med tem ko so se študenti v starih študijskih programih predvsem odločali za izmenjavo ob koncu študija, se študenti v Bolonjskih študijskih programih odločajo za izmenjave že prej.

Študijski program

Letnik študija

1. 2. 3. 4. Abs. status (AB)

2. stopnja, 1. in 2. l.

3. stopnja, 1. in 2. l.

Skupaj na programu

Neopredeljene mobilnosti

Stari programi 6 3 10 19Kmetijstvo (UNI) 2 4 1 7Agronomija 1 1Ekološko kmetijstvo (EKO) 2 1 3 6Živinoreja 0Vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo (VVS)

1 1

Biosistemsko inženirstvo 5 5Management v agroživilstvu in razvoj podeželja (MARP)

1 1

Kmetijstvo 2. stopnja 0

40

Agrarna ekonomika II. stopnja (AE)

4 4

Varnost hrane 2. stopnja (VH)

5 5

Kmetijstvo 3. stopnja 0Agrarna ekonomika III. stopnja (AE)

1 1

SKUPAJ 4 5 17 3 11 9 1 50 18VSE MOBILNOSTI SKUPAJ 68

Program izmenjave študentov med slovenskimi univerzami omogoča študentom, da del študijskih obveznosti namesto na matični univerzi, opravi v sorodnem študijskem programu ene od drugih dveh slovenskih univerz. V naprej dogovorjene študijske obveznosti, ki jih študent uspešno opravi na drugi univerzi, se študentu v celoti priznajo na matični univerzi. V preteklih letih nismo imeli izmenjav v okviru nacionalne mobilnosti! V letu 2008/2009 smo imeli enega študenta iz druge članice UM, ki je pri nas izbral izbirni 1 predmet in v letu 2009/2010 eno študentko iz druge članice UM, ki je pri nas opravljala prakso.Študentom se obveznosti opravljene na tuji instituciji priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa. Vse obveznosti so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.

38. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:Študijske programe na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede sestavljajo obvezni predmeti programa, obvezni predmeti usmeritve in izbirni predmeti. Študenti posameznih usmeritev lahko izberejo kot izbirne predmete tudi predmete, ki se izvajajo kot obvezni predmeti na drugih usmeritvah. Notranja izbirnost v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10321. Podprta je s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM. Povezava: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5601FKBV UM omogoča notranjo izbirnost. Študenti fakultete so z možnostjo notranje izbirnosti seznanjeni, vendar se doslej za to možnost niso odločali.

39. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:Praksa se izvaja pod vodstvom vodje prakse, kar zagotavlja kakovostno strokovno izvedbo in pridobitev izkušenj študentov za aplikacijo različnih tehnoloških rešitev, kot je opredeljeno v študijskem programu in kompetencah.

40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentske svete članic.

41

Študentski svet FKBV se sestaja pravilom enkrat mesečno oz. po potrebi. Na posamezne seje vabi tudi tajnico fakultete, tako, da je pretok informacij kar se da hiter in poglobljen. Študentski svet redno spremlja tudi delo študentov v organih fakultete in univerze ter z imenovanjem novih predstavnikov skrbi za konstantno in dobro zastopanost študentov.Študentski svet študente obvešča preko svojih voljenih predstavnikov posameznih letnikov, preko spletne strani fakultete (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/) ter oglasnih mest na fakulteti.

B.5 MATERIALNI POGOJI

41. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.

42. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da ne ustrezne sanitarije, da ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

Utemeljitev:FKBV je leta 2009 pridobila povsem nove prostore v izmeri 3833 m2 v gradu in 1875 m2 v novogradnji. Prostori na drugih lokacijah so na Meranovem ter na Vili 858 m2, dislocirana enota pa je tudi v Rakičanu (153m2).Na lokaciji FKBV, Pivola 10 je 9 predavalnic, ki imajo skupaj 544 sedežev. V Vili Pohorski dvorec, Pivola 8 so 4 predavalnice s skupno 100 sedeži. Na Meranovem, Vrhov dol 14 sta dve predavalnici s skupaj 90 sedeži. V Rakičanu so tri predavalnice.Študijski program se izvaja v naslednjih predavalnicah:

1. Auditorium Magnum - 248,48 m2, sedežev: 224;2. M. Erjavca - 125,44 m2, sedežev: 80;3. Predavalnica 1 - 42,06 m2, sedežev: 20;4. Predavalnica 2 - 42,63 m2, sedežev: 20;5. Predavalnica 3 - 47,98 m2, sedežev: 24;6. Predavalnica 4 - 114,88 m2, sedežev: 60;7. Predavalnica 5 - 116,21 m2, sedežev: 70;8. Predavalnica 6 - 52,19 m2, sedežev: 30;9. Sejna soba 1 - 40,27 m2, sedežev: 16;10. V04 - 35,59 m2, sedežev: 30;11. V04/1 - 38,24 m2, sedežev: 30;12. V13 - 28,19 m2, sedežev: 15;13. V23 - 29,03 m2, sedežev: 25;14. Meranovo - 124,50 m2, sedežev: 45 + 15;15. Meranovo - degustacijska - 53,55 m2, sedežev: 30;16. Rakičan - predavalnica 4 - 54 m2, sedežev: 25;17. Rakičan - predavalnica 5 - 54 m2, sedežev: 25;18. Rakičan - predavalnica 7 - 45 m2, sedežev: 30.

42

Na FKBV UM imamo urejene znanstveno raziskovalne laboratorije za naslednja področja dela: Rastlinske tkivne kulture, Varstvo rastlin, Genetika, Sadjarstvo, Poljedelstvo – vrtnarstvo, Živinoreja, Pedologija, Kemija, Mikrobiologija, Rastlinska fiziologija in botanika, Biokemija in biotehnologija, Vinarski laboratorij (lokacija Meranovo), Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo (lokacija Magdalena).Poleg laboratorijev za znanstveno raziskovalno delo imamo 4 učne laboratorije, ki so namenjeni za izvajanje laboratorijskih vaj za študente: Mikroskopirnica, Učni laboratorij za genetiko, Učni laboratorij za pedologijo in Učni laboratorij za kemijo.

Računalniška učilnica na objektu Pivola 10 ima površino 34,41 m2, 18 sedežev in 18 stacionarnih računalnikov. Računalniška predavalnica v Rakičanu pa meri 54 m2 v njej pa je 13 stacionarnih in 2 prenosna računalnika.

Vodstvo Fakultete in strokovne službe imajo na voljo 200,28 m2.

Prostori knjižnice merijo skupaj 323,77 m2 (Čitalnica 34,20 m2, Knjižnica 270,90 m2, Raritetna čitalnica 18,67 m2).

43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da ne učna tehnologija, da ne oprema. da ne

Utemeljitev:Informacijsko - komunikacijska tehnologijaVsi obnovljeni prostori fakultete (Pivola 10) so opremljeni s sodobnim internetnim LAN omrežjem, ki ima 4 vozlišča, v katerih so nameščena stikala Cisco. V glavnem vozlišču je tudi IP telefonska centrala. Omrežje omogoča žično povezavo računalnikov in IP telefonov v vseh prostorih. V vseh predavalnicah in knjižnici v objektu Pivola 10 je omogočen dostop do Eduroam brezžičnega omrežja. Na lokaciji Pivola 8, je prav tako v vseh prostorih sodobno LAN omrežje z enim vozliščem. V vsakem nadstropju je omogočen tudi brezžični dostop do interneta. Telefonsko omrežje je ločeno od LAN omrežja in je speljano do vseh prostorov. Prostori na Meranovem imajo LAN omrežje z dvema vozliščema, omogočeno pa je tudi brezžično omrežje. Prostori v Rakičanu imajo LAN omrežje v računalniški predavalnici in brezžično omrežje v ostalih prostorih. Spletne strani Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in ostale aplikacije za študente in zaposlene tečejo na zmogljivem strežniku. FKBV je, kot del Univerze v Mariboru, povezana v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoča informacijsko podporo na področju izobraževalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem področju (KIPS) in finančnem področju (FIPS). V kadrovskem informacijskem podsistemu (KIPS) se vodi evidenca o zaposlenih na Univerzi. Zajeti so osnovni podatki o zaposlenih, funkcije zaposlenih, plačni razredi, habilitacije, vrsta delovnega razmerja. Kadrovske podatke uporabljajo tudi ostali informacijski podsistemi. Akademski informacijski podsistem (AIPS) vodi evidenco o študentih in izvajanju študijskega procesa. Sestavljajo ga vpisna evidenca, izpitna evidenca, predmetniki, najava študijskega procesa, evidenca pedagoških obveznosti, evidenca o postopkih, ki se izvedejo ob diplomah, magisterijih in doktorskih nalogah, izdelava statistik, študentska anketa. Finančni informacijski podsistem (FIPS) Sestavljajo ga glavna knjiga, saldakonti, plače in drugi osebni prejemki, osnovna sredstva, stroškovno računovodstvo, obračun DDV, fakturiranje in finančni tokovi.

Študenti imajo možnost elektronskega vpisa, elektronske prijave in odjave na izpit.

43

FKBV ima nabavljeno programsko opremo za podporo pri izdelavi urnikov.

Profesorjem in študentom je na voljo tudi e-izobraževanje z aplikacijo MOODLE. Omogočen je tudi dostop do tujih baz podatkov (Cab abstract, Science direct, Web of science, Eifl, Springer links, Brooquest, Proquest ...).

Učna tehnologija V vseh predavalnicah so bele šolske table, na katere se piše s flomastrom in projekcijska platna za projiciranje vsebin iz LCD, dia projektorjev ter grafoskopov.Štiri predavalnice na lokaciji Pivola 10, so opremljene z multimedijsko opremo (ozvočenje, LCD projektor, ki lahko predvaja vsebine iz različnih medijev). V dveh predavalnicah v objektu Pivola 10, v dveh predavalnicah v objektu na Meranovem in v eni predavalnici v Rakičanu je na strop vgrajen LCD projektor. Za ostale predavalnice in sejne sobe so na voljo prenosni LCD projektorji. Na voljo so tri interaktivne table Hitachi, ki se po želji premaknejo v katerokoli predavalnico. Amfiteatralna predavalnica ima poleg audiovizualne opreme še dve kabini za simultano prevajanje.

OpremaPohištvo v predavalnicah je skoraj novo. Mize in stoli so ergonomsko, oblikovno in funkcijsko oblikovani tako, da se skladajo z objektom. Prezračevanje, ogrevanje in hlajenje prostorov na objektu Pivola 10 je računalniško nadzorovano preko CNS sistema. Predavalnice, knjižnica in vsi laboratoriji imajo prisilno prezračevanje preko centralne prezračevalne naprave z rekuperacijo toplote, ter z možnostjo hlajenja v poletnih mesecih. Za dodatno hlajenje laboratorijev in nekaterih predavalnic in hodnikov sta vgrajeni dve klimatski napravi s split enotami v prostorih.Prostori na lokaciji Pivola 8, imajo prav tako prezračevanje in ogrevanje preko prezračevalne naprave. Za hlajenje pa imajo prostori klimatsko napravo s split enotami v prostorih.

44. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom. da ne

45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti. da ne

Utemeljitev:V objektih FKBV se nahaja 19 prostorov namenjenih laboratorijem, v katerih je različna raziskovalna oprema. V šestih prostorih je oprema namenjena kemijskim raziskavam. Kemijski laboratorij ima 7 prostorov z naslednjo raziskovalno opremo: dva kromatografa HPLC-ja z detektorji fluorescence, dvokanalski Nmin analizator, dva spektrofotometra, aparat za določanje celokupnega dušika Buchi, liofilizator, dva aparata za atomsko asorbcijsko spektrografijo, ultrazvočna kopel… Laboratorij genetika in tkivne rastline ima tri prostore, v njih pa so tri rastne komore, PCAR aparat, elektroforeza, centrifuga, več stereomikroskopov… Poljedelski laboratorij ima 5 prostorov, v njih pa je ekstrakcijski sistem soxhlet - buchi, fotosistemski sistem s fluorometrom, klorofil meter Yaran, vlagomer Aquamatic, merilec listne površine LAI-2000 … Živinorejski prostori so štirje. Laboratorij za mikrobiologijo, biokemijo, molekularno biologijo in biotehnologijo se nahaja na ločeni lokaciji na Magdaleni, kjer se na površini okoli 200 m2 nahaja ultracentrifuga, sistem z lovilcem frakcij za proteine, cryostat, elektroforeza in še veliko manjše laboratorijske opreme.Zraven prostorov v sami zgradbi FKBV pa se kot učno - raziskovalni laboratoriji uporablja infrastruktura Univerzitetnega kmetijskega centra. Potrebno je poudariti, da se večina poskusov izvede v neposredni proizvodnji na omenjenem posestvu. Posestvo UKC je torej en velik laboratorij s

44

55 ha sadovnjakov, 60 ha njiv, 18 ha vinogradov, 22 ha travnikov in pašnikov, 8 ha botaničnega vrta, 240 ha gozdov, rastlinjakom, hlevom prašičev in vinsko kletjo.

46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Fakulteta je do sedaj vpisala dva študenta s posebnimi potrebami. Eden je bil gibalno oviran, drugi slaboviden. Z obema je bil opravljen razgovor o potrebah in željah, nato pa smo na podlagi tega uredili dostop z vozičkom (klančina), oziroma omogočili pomoč pri hoji.Novi prostori FKBV na Pivoli 10 so urejeni tako, da je invalidom na vozičkih omogočen dostop do vseh prostorov v zgradbi. V ta namen so zunaj objekta urejena parkirišča rezervirana za invalide, urejene so brežine, v samem objektu pa sta dve dvigali. Za invalide so urejene tudi sanitarije. Na ostalih lokacijah se dostop do prostorov ureja individualno, po dogovoru z invalidom.

47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:Za slepe in slabovidne je bila dosedanja praksa takšna, da smo se s študentom dogovorili o potrebah in se je njemu individualno prilagodila študijska literatura (zapiski v digitalni obliki, ki jih je lahko pregledoval na velikem monitorju) oz. druga oprema, ki jo je študent potreboval pri svojem študiju. Posebne opreme fakulteta ne poseduje, saj je doslej še nismo potrebovali, v primeru take potrebe, se bo oprema nabavila.

48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda.

da ne

49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. da ne

Utemeljitev:Študentje si lahko izposojajo literaturo brezplačno, razen v primeru nepravočasnega vračanja literature sledijo opomini, ki jih študenti morajo poravnati. Brezplačno lahko dosegajo tudi

45

elektronske dokumente, ki so v DKUM. To pravilo velja le za redno vpisane študente, velja za celotno univerzo oz. za celoten KISUM (knjižnično informacijski sistem UM).Knjižnica ni pogodbeno vezana z nobeno drugo institucijo. Fakulteta ima pogodbo z IZUM-om, ki je host za ves sistem COBISS (gre za programsko opremo). Z ostalimi knjižnicami v Sloveniji sodelujemo v okviru medknjižnične izposoje, vendar posebnih pogodb za to nimamo.

52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da,v celoti delno ne

Utemeljitev:V skladu z določili Zakona o visokem šolstvu (72. člen Zakona, Ur. l. RS št. 199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in določenih kriterijev za dodeljevanje proračunskih sredstev ne pričakujemo večjih odstopanj od sedanjega financiranja visokega šolstva v Sloveniji. Ocena potrebnih finančnih sredstev temelji na številu vpisanih na študijske programe fakultete, pri čemer ne računamo na bistvene spremembe vpisa.

53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:V strateških načrtih opredeljujemo poti, ki naj omogočijo razvoj v obsegu dejavnosti in povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti na podlagi realnih možnosti za povečanje obsega pridobljenih sredstev. Uresničevanje ciljev strateškega načrta zagotavljamo skozi proračunska in neproračunska sredstva, pri čemer stremimo k povečanju deleža neproračunskih sredstev – EU razpisi in druga sredstva.

54. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

Utemeljitev:V bodoče bo za povečanje kakovosti izvajanja dejavnosti potrebno pridobiti čim več neproračunskih sredstev na območju Slovenije in širše. V našem razumevanju bodočega razvoja se v popolnosti zavedamo nuje pridobitve čim večjega deleža sredstev iz drugih neproračunskih virov. Fakulteta se namreč aktivno odziva na vse vrste domačih in evropskih razpisov za pridobivanje raziskovalnih in pedagoških sredstev iz proračuna RS in EU. Kandidiranje na vse razpise, ki se objavljajo je sestavni del strategije, kot tudi trajno izboljševanje naših kakovostnih kazalcev, ki naj zagotovijo uspešnost pri kandidiranju. Drugi nivo so gospodarski projekti in nudenje uslug gospodarstvu. Pri tem gre za pridobivanje neproračunskih sredstev na trgu za opravljene usluge kot so: strokovna mnenja in strokovno svetovanje, naročeni tehnološki testi, naročene analize, priprava gospodarskih, tehničnih in ekonomskih elaboratov, podpora gospodarstvu pri kandidiranju na gospodarske projekte, dejavnost demonstracijskih centrov, organizacija gospodarskih strokovnih konferenc in druge aktivnosti, ki lahko zagotavljajo dolgoročno stabilno financiranje fakulteti.

46

55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti se finančni okvir delovanja ureja preko zakonodaje o financiranju visokega šolstva, ki ureja razmerja med financerji (MVZT) in Univerzo v Mariboru, katere sestavni del je naša fakulteta. Fakulteta ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela z ARRS, Ministrstvom za kmetijstvo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Evropsko komisijo.

56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti redno spremljamo porabo sredstev načrtovanih aktivnosti tako v pogledu fizičnih izvedbenih kazalcev, kot glede na finančne okvirje (uskladitev predvidene porabe sredstev za posamezno načrtovano aktivnost). Ves čas delovanja iščemo ustrezno ravnotežje med kakovostjo izvedbe in stroški izvedbe. Pri tem se primerjamo s konkurenčnimi ustanovami in preverjamo, ali je možno z razpoložljivimi sredstvi dosegati kakovostno raven, kot jo imajo konkurenčne ustanove. Učinkovitost razporejenih sredstev gospodarno načrtujemo v letnem proračunu ter načrtovano redno (letno, kvartalno in mesečno) spremljamo porabo le teh.

57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo porabo pridobljenih finančnih sredstev po posameznih stroškovnih mestih oz. nosilcih za vsako dejavnost posebej (javna služba, tržna dejavnost). Porabo sredstev spremljamo sproti ob vsaki oddaji javnega naročila, učinkovitost in uspešnost porabe posameznih dejavnostih spremljamo tedensko preko analize porabljenih in razpoložljivih sredstev in vsake tri mesece ko sestavljamo kvartalna računovodska poročila, ki zajemajo izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti in pregled prilivov po virih financiranja. Na FKBV organi, predvsem Poslovodni odbor FKBV, pri svojem delu spremljajo porabo sredstev v povezavi z izvedbo projektov, za potrebe strateškega načrtovanja, kot tudi za potrebe določanja prioritet. Struktura porabe sredstev (plače, materialni stroški, razvoj, izvedba projektov) se v zadnjih letih nekoliko spreminja. Delež sredstev za plače smo ves čas omejevali, ker se je približal 90% sredstev pridobljenih po Uredbi o financiranju visokega šolstva. Velike napore vlagamo, da bi povečali sredstva za razvoj (npr. nakup nove opreme), ki so vezana predvsem na sredstva iz projektov. Povečevanje sredstev za razvoj skušamo doseči tudi na račun racionalizacije splošnih materialnih stroškov. Pri večjih nakupih mora biti le ta utemeljen tudi s pojasnili, v kakšni obliki in v kolikšnem času se bo investicija povrnila. Pojasnila morajo biti s strani oseb, ki želijo opraviti nakupe podana na zagovoru pred člani Poslovodnega odbora FKBV.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

47

58. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006-812-MP http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319 ter njegovih sprememb. Samoevalvacijsko poročilo na fakulteti vsako leto pripravi Komisija za ocenjevanje kakovosti. Pri poročilu sodelujejo strokovne službe FKBV. Po potrditvi poročila na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti, samoevalvacijsko poročilo obravnava in sprejme Senat FKBV. Poročilo je objavljeno na spletnih straneh FKBV http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost.

59. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:Na Univerzi v Mariboru je Poslovnik kakovosti v izdelavi, na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti UM v oktobru 2011, je bil predstavljen osnutek. Poslovnik kakovosti bo po obravnavi pripomb in pobud članov omenjene Komisije stopil v veljavo. To področje trenutno obravnavajo drugi dokumenti in sicer Pravilnik o postopku samoevalvacije in evalvacije na UM, iz katerega je razvidno, da se kakovost presoja na področju izobraževanja, znanstveno - raziskovalnega in strokovnega dela. Umetniškega dela na FKBV ne izvajamo. V samoevalvacijsko poročilo smo zapisali korektivne ukrepe. Večina ukrepov je bila v zadnjih dveh letih realizirana. Preostala se bodo realizirala v bližnji prihodnosti. Nekaj pa je takšnih ukrepov, ki se bodo izvajali konstantno. Ukrepi se tičejo vseh segmentov delovanja zavoda. Zavod sproti spremlja izvrševanje teh ukrepov in tako izboljšuje kakovost in učinkovitost.

60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:K sodelovanju so pozvani vsi zaposleni, vendar zaradi specifičnosti, vsi delavci ne sodelujejo v enakem obsegu. Naš zavod se po svoji organiziranosti razlikuje od drugih zavodov na Univerzi v Mariboru. Del Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je Univerzitetni kmetijski center (UKC) Pohorski dvor. V okviru UKC deluje več področij: sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo, živinoreja, travništvo, kmetijska tehnika ter gozdarstvo z botaničnim vrtom. Razen s proizvodnjo, ki poteka na UKC je ta center osnova za učenje praktičnih veščin študentov. Sodelovanje zaposlenih v proizvodnji in tistih, ki se ukvarjajo s pedagoškim in raziskovalnim delom je konstantno. Na ta način je vse nove dosežke v znanosti mogoče preveriti v kmetijski proizvodnji. Tako neprestano teče notranje preverjanje uspešnosti, tako raziskovalnega dela kot dela v proizvodnji. Kot zavod z majhnim številom zaposlenih, je večina zaposlenih vključena v organe zavoda. Kot predstavniki manjših enot (katedre) znotraj zavoda, člani organov pobude prenašajo na vodstvo. Na FKBV imamo letno več Akademskih zborov, občasno pa tudi zbore delavcev. Vse pobude zaposlenih se na teh organih obravnavajo, sprejmejo se stališča in zagotovi se, da se sprejeti sklepi realizirajo. Nepedagoški delavci se preko svojih rednih srečanj vključujejo v samoevalvacijo.

48

61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:Študenti so vključeni v samoevalvacijo preko predstavnikov v Komisiji za ocenjevanje kakovosti. Sodelujejo tudi preko anket, ki jih izpolnjujejo ob prehodu iz letnika v letnik in anket, ki jih izpolnjujejo pri posameznih predavanjih in vplivajo na ukrepe samoevalvacije. Študenti svoja mnenja izpostavljajo predstavnikom letnikov, ki jih volijo na vsakoletnih volitvah v študentske svete. Predstavniki nato podane predloge in informacije posredujejo članom Študentskega sveta fakultete, ki na sejah o posameznih vprašanjih razpravljajo. Izpostavljena vprašanja študenti podajo na Senatu, Akademskem zboru, Poslovodnemu odboru ali drugih organih fakultete preko svojih predstavnikov.

62. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne

Utemeljitev:Organi zavoda se redno sestajajo. Na svojih sejah sprejemajo sklepe, ki jih posredujejo Senatu FKBV. Senat se seznani s sklepi posameznih komisij in o tem razpravlja. Vodstvo fakultete pripravlja predloge in podlage za odločitve, ki jih sprejemajo organi fakultete. Vodstvo fakultete zaposlene in študente seznanja s svojimi odločitvami preko spletne strani, zapisnikov sej, oglasne deske ter jih informira preko elektronske pošte. Zapisniki komisij, ki delujejo na FKBV so objavljeni na spletnih straneh fakultete. Zapisniki se na spletni strani FKBV objavijo po potrditvi zapisnikov.

63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne v njih je opredeljena vloga študentov. da ne

Utemeljitev:Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze v Mariboru in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč pri tem smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=439).V okviru svojih del in nalog v samoevalvacijskem poročilu pripravlja fakulteta ukrepe, postopke in strategijo za izboljševanje kakovosti.Ukrepi, postopki in strategija so sprejeti na Komisiji za ocenjevanje kakovosti FKBV ter na seji Senata, ki jih prav tako sprejme. Akcijski načrt korektivnih ukrepov skrbi za kakovost FKBV je javno objavljen na spletnih straneh fakultete, kjer je opredeljena vloga zaposlenih in študentov o izvajanju ukrepov.

64. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da ne spremljanje, da ne presojanje da ne

49

študijskih programov.

Utemeljitev:V obdobju zadnjih štirih let ni bilo večjih sprememb študijskih programov, se pa konstantno vršijo manjše spremembe (spremembe nosilcev …). Nosilci predmetov skladno z razvojem stroke implementirajo znanstveno raziskovalno delo v vsebine študijskih programov. Nosilci predmetov in predstojniki študijskih programov predlagajo spremembe študijskih programov. Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na stopnjo sprememb. V postopek manjših sprememb so vključene katedre, Komisija za študijske zadeve, Komisija za ocenjevanje kakovosti ter Senat FKBV. Predloge nato obravnavajo ustrezni organi na Univerzi v Mariboru. Za večje spremembe obstoječih študijskih programov in ob uvajanju novih študijskih programov se le-to predlaga v potrditev na Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Spremljanje kakovosti študijskih programov se vrši na nivoju predstojnikov kateder, Komisije za študijske zadeve in Komisije za ocenjevanje kakovosti. V zvezi s tem se je opravila tudi anketa med študenti, absolventi in diplomanti v študijskem letu 2010/11, ki je bila predmet razprave na Komisiji za študijske zadeve FKBV ter Senatu FKBV. Tudi na podlagi tega pripravljamo obširno revizijo študijskih programov.

65. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:Zavod nima formalnih orodij za spremljanje in presojanje kompetenc. Vzpostavljamo pa sistem za urejanje le tega. V pripravi je anketa, ki jo bomo pošiljali delodajalcem iz katere bomo presojali o kompetencah diplomantov – doseganju kompetenc ter pomenu le teh.

66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo in analizirajo. Podatki so objavljeni v letnem samoevalvacijskem poročilu in zajemajo: število vpisanih študentov po posamezni smeri študija, število diplomantov na posamezni smeri študija, prehodnost študentov med letniki, število ponovno vpisanih študentov, število vpisanih na drugo stopnjo, delež vpisanih na drugo stopnjo glede na zaključek na prvi stopnji ...

67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

Utemeljitev:Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je dostopen na spletnih straneh: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=11960,http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723,

50

http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398. V začetku meseca oktobra 2011 je bil v javno obravnavo podan nov Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM. Nov pravilnik bo z dnem veljave omogočal višjo kakovost študija na UM, posledično pa tudi višjo kakovost študija na FKBV. Na spletnih straneh FKBV imajo študenti dostop do vseh potrebnih dokumentov za pripravo in zagovor diplomskega dela. Pričakovani študijski rezultati so navedeni v učnih načrtih predmetov. Z uvedbo Bolonjskih študijskih programov se je povečala prehodnost med letniki. Z uvedbo novega Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM predvidevamo, da se bo prehodnost dodatno povečala in posledično skrajšal čas študija. Omeniti velja tudi tutorski sistem, ki pomaga študentom pri študiju.V okviru dela Komisije za študijske zadeve se opravljajo razprave o uspehih študentov pri posameznih predmetih, predvsem tistih, ki imajo podpovprečne (matematika, kemija) uspehe. Opravi se razgovor študentov in profesorja, kjer se analizirajo vzroki za podpovprečni uspeh.Rezultat teh pogovorov je sprememba načina podajanja snovi, uvrstitev posameznih poglavij predmeta v program dela tutorjev in splošna okrepitev delovanja dela tutorjev. Rezultat je tudi dodatno izvajanje predavanj za zainteresirane študente na posameznih predmetih.

68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov. Podatki se analizirajo preko Komisije za ocenjevanje kakovosti ter uporabljajo za prilagajanje in spremljanje študijskih programov.

69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da ne

Utemeljitev:Informacije o zanimanju kandidatov za študij na FKBV se sistematično zbirajo, analizirajo in uporabljajo. Na raznih mestih (srednje šole, seminarji, prireditve, spletne strani, javna občila …) se morebitne študente seznanja s študijem na FKBV. Predstavljamo se na srednjih šolah, sejmih, prireditvah usmerjenih na študij. Prav tako se zbirajo in analizirajo podatki o zanimanju kandidatov za drugo in tretjo stopnjo študija na FKBV z anketnim vprašalnikom.Na podlagi analize se planirajo nadaljnje aktivnosti na področju pojavljanja fakultete oz. promocijskih aktivnosti. Dosedanje zanimanje za študij kmetijstva in nacionalna želja po povečani samooskrbi s hrano sta botrovali odločitvi, da ohranimo predvideno število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.

70. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da ne

51

dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:Vsi podatki o izvajanju študijskih programov so dostopni na spletni strani FKBV. Informacije so dostopne na oglasni deski na fakulteti. Vse informacije pa so na voljo vsem zainteresiranim v referatu fakultete. Vsi dosežki, tako študentov kot zaposlenih, se redno objavljajo na spletni strani FKBV. Dosežki znanstvenih delavcev in ostalih zaposlenih se redno objavljajo v bibliografski bazi COBISS. Sestavni del samoevalvacijskega poročila je seznam vseh dosežkov na vseh ravneh zavoda.

71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. da ne

Utemeljitev:Ob prenovi in uvedbi novih študijskih programov so se upoštevale smernice razvoja kmetijstva pri nas in v svetu. Uvedeni so bili novi študijski programi, medtem ko so bili obstoječi študijski programi prenovljeni. Študijski programi se sprotno dopolnjujejo. Pri tem pa se sledi strateškemu načrtovanju FKBV na podlagi strategije Univerze v Mariboru. Strateško načrtovanje je tako del zagotavljanja kakovosti. Skozi le tega želimo popravljati pomanjkljivosti, ki se ugotavljajo pri izvajanju analize kakovosti delovanja fakultete. Načrtovanje sledi strategiji UM ter zunanji in notranji presoji, ki jo izvajajo:- Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze v Mariboru,- Komisija za ocenjevanje kakovosti FKBV,- Nacionalna agencija za akreditacijo študijskih programov,- z anketami za spremljanje delovanja fakultete (anketa diplomantov, anketa o dejanski študijski obremenitvi študentov, anketa o presojanju kompetenc diplomantov za delodajalce …).Zavod sproti preverja strateške Zavod sproti preverja strateške načrte, ki so predmet samoevalvacije. Ugotovljene potrebe za izboljšanje pa upošteva pri pripravi strateških aktov in načrtov.

72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

Utemeljitev:Pri izvajanju visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja, študenti pridobijo široko strokovno znanje s področja kmetijstva. Študente spodbujamo k povezovanju kmetijskega znanja s sorodnimi znanji, ki se vključujejo v kmetijsko proizvodnjo. Študente pripravimo na morebitno nadaljevanje študija na naši ali katerikoli tuji univerzi. Med pomembnejše zadane cilje kakovosti izobraževanja štejemo:- pridobitev ustreznih kompetenc,- uspešno prehodnost,- zaposljivost diplomantov.Posebno pozornost smo v zadnjih letih namenili prehodnosti študentov, saj smo v študijskem letu 2007/2008 prehodnost iz prvega v drugi letnik le 24%, leta 2008/2009 se je le ta zvišala na 37% ter v letu 2009/2010 na 43%, prehodnost iz drugega v tretji letnik v letu 2008/2009 in 2009/2010 pa znaša 80%.Študentom na visokostrokovnih študijskih programih, ki so vezani na posamezne kmetijske panoge, omogočimo visoko stopnjo strokovnega znanja. To nam omogoča tudi Univerzitetni kmetijski center

52

Pohorski dvor, ki je sestavni del naše fakultete. Študenti so po končanem študiju sposobni samostojnega dela v kmetijski praksi, pri čemer so usposobljeni iskati rešitve problemov, ki se tam pojavljajo.Študente spodbujamo, da del študija opravijo v tujini in se tako pripravijo na globalno povezovanje, kar prispeva k pridobitvi ustreznih kompetenc.

Utemeljitev:Zaposleni na FKBV so vključeni v znanstveno raziskovalno delo. Univerzitetni kmetijski center s svojimi tehnološkimi centri je laboratorij v naravi, ki ob drugih laboratorijih omogoča vrhunsko delo. Cilji znanstveno – raziskovalnega dela na FKBV so:- izvajanje temeljnih in aplikativnih raziskav na področju kmetijstva, - razvijanje novih tehnologij v kmetijstvu v različnih kmetijskih panogah,- sodelovanje zaposlenih iz različnih panog kmetijstva in širše,- objavljanje rezultatov znanstveno – raziskovalnega dela v najkakovostnejših revijah,- prenos pridobljenega znanja v prakso. V raziskovalno delo pa v okviru pedagoškega procesa vključujemo tudi študente. Vso pridobljeno znanje se pri predavanjih in vajah prenaša na študente.

umetniškega dela, da ne

Utemeljitev:Na FKBV se umetniško delo ne izvaja.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:Cilj FKBV je, da se vso pridobljeno raziskovalno znanje prenese na študente in v prakso. Fakulteta skrbi za prenos znanja preko pospeševalcev specialistov do kmetijskih pridelovalcev. Prav tako organiziramo direkten prenos znanja na kmetijske pridelovalce v različnih kmetijskih panogah (živinoreja, poljedelstvo, zelenjadarstvo, kmetijska tehnika, vinogradništvo, sadjarstvo …). Več strokovnjakov na posameznih področij kmetijstva je vključenih v razne strokovne komisije in odbore, ki pomagajo oblikovati smer razvoja kmetijstva v RS.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:FKBV je sestavljena iz kateder. Na vsaki katedri je zaposlenih več visokošolskih učiteljev in njihovih sodelavcev. Višja kakovost v posameznem delu celote pomeni dvig kakovosti celotnega zavoda. Tako zavod v skrbi za višjo kakovost posamezne katedre viša kakovost celotnega zavoda. Pri tem pa sledi začrtanim ciljem kakovosti FKBV, ki so zapisani v Samoevalvacijskem poročilu in ciljem kakovosti UM.

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:

53

Mednarodno umeščanje in mednarodno prepoznavnost dosežkov lahko merimo s številom izmenjav visokošolskih učiteljev in študentov, sodelovanjem v mednarodnih projektih, sodelovanjem na mednarodnih konferencah, objavljanju znanstvenih prispevkov, … Zato smo si na FKBV v želji po večji umeščenosti v mednarodnem prostoru zastavili naslednje cilje, ki so povezani z večanjem:- števila visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki del svojega izobraževanja opravijo v tujini, - števila študentov, ki del študijskih obveznosti opravijo v tujini,- števila tujih študentov, ki del svojih študijskih obveznosti opravijo na FKBV,- števila visokošolskih učiteljev, ki svoje znanje predavajo na tujih univerzah,- števila visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo na mednarodnih konferencah,- števila visokošolskih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih,- števila znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah,- števila znanstvenih prispevkov tujih strokovnjakov v lastni znanstveni reviji,- števila tujih citatov strokovnjakov s FKBV.Zavedajoč se pomembnosti umeščanja v mednarodno strokovno javnost spodbujamo delovanje in doseganje merljivih rezultatov.

73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov samoevalvacijskih postopkov nam pokaže pomanjkljivosti ter nam omogoča ugotovitve glede doseženih ciljev v delovanju. Na podlagi teh pomanjkljivosti in ugotovitev določimo smernice in cilje delovanja za zagotavljanje višje kakovosti. Ob skrbi za doseganje zastavljenih ciljev se tako porajajo nove ideje za dvig kakovosti. Sprotno pregledovanje doseženih ciljev nam omogoča dvigovanje kakovosti in spodbuja zaposlene v obliko delovanja, ki je prijaznejša do zaposlenih in uporabnikov našega sistema – študentov. Omenimo lahko nekaj ciljev, ki so bili doseženi v bližnji preteklosti: - razvoj tutorstva, - izdelava strategije organiziranja praktičnega pouka za študente,- ustanovitev Alumni kluba,- ureditev fotokopiranja za študente,- uvedba tople malice za zaposlene in študente, - …Konkretnejše cilje smo zapisali tudi v akcijskem načrtu korektivnih ukrepov, Komisija za ocenjevanje kakovosti pa je sproti spremljala izvajanje le teh. Zapisanih je bilo več kot 70 konkretnih ciljev z namenom skrbi za zvišanje kakovosti, izvedba le teh pa je bila v letu 2010, določeni ukrepi pa se izvajajo konstantno.

74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne

Utemeljitev:Na podlagi ugotovitev samoevalvacijskega dela je bil izdelan akcijski načrt. Akcijski načrt korektivnih ukrepov je bil terminsko določen. Za zagotavljanje višje kakovosti so bili posamezni zaposleni, ali skupine zaposlenih, zadolženi za izvedbo korekturnih ukrepov. Ob izpolnjevanju teh ukrepov se pojavljajo nova vprašanja, katerih odgovori vodijo v delovanje višje kakovosti. Na ta način tečejo spremembe v izobraževanju, znanstvenem in raziskovalnem delu ter strokovnem delu.

54

75. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da ne v vseh oddelkih, da ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:V postopku samoevalvacije sodeluje večina zaposlenih na fakulteti. Pobude za spremembe v delovanju zavoda prihajajo tako s strani vodstva fakultete kot s strani ostalih zaposlenih in študentov. Vse spremembe, ki vodijo v večjo kakovost so vključene v postopek samoevalvacije. Ker prihajajo ideje z vseh strani je zagotovljena učinkovita presoja kakovosti na vseh nivojih zavoda. Tako višja kakovost posameznega oddelka, katedre, vpliva na višjo kakovost celotnega zavoda. Prav tako se dvig kakovosti pozna v vseh stopnjah izobraževanja.Ukrepi, ki smo jih v letu 2010 zapisali, so sledili iz zbiranja, obdelovanja in analiziranja podatkov samoevlvacije za izboljšanje kakovosti in smo jih razdelili na področja – Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost; Izobraževanje – študijska dejavnost; znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnost; visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci; upravno in strokovno tehnični delavci; študenti v visokošolskem zavodu; Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica; Financiranje izobraževalne oziroma študijske, znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti; sodelovanje z družbenim okoljem. Na teh področjih smo si zadali več kot 70 ukrepov in Komisija za ocenjevanje kakovost ter vodstvo fakultete bdita nad izvajanjem le teh.

76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo se predstavi vsem zaposlenim na fakulteti in vsem študentom, ki so vključeni v izobraževalni proces na FKBV. Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh fakultete (http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost).

77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani FKBV (http://fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/kakovost).

78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne

Utemeljitev:

55

Študenti dejavno sodelujejo pri vseh odločitvah zavoda. Skladno s Statutom UM, so študenti člani vseh organov na fakulteti. Študentski svet FKBV z volitvami skrbi, da so na vseh mestih v posameznih organih fakultete izvoljeni študenti. Študentski svet izvoli prodekana za študentske zadeve. Študenti v okviru 20% članov sodelujejo v Senatu FKBV, Akademskem zboru FKBV, Komisiji za študijske zadeve FKBV, Komisiji za znanstveno raziskovalne zadeve, Komisiji za ocenjevanje kakovosti in Poslovodni odbor FKBV. V vseh organih fakultete imajo študenti volilno pravico. Na ta način so direktno vključeni v aktivnosti zagotavljanja višje kakovosti fakultete. Študenti preko Študentskega sveta FKBV podajajo pobude in predloge za višanje kakovosti.

79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2006.

80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. da ne

Utemeljitev:Samoevalvacija se na FKBV izvaja vsako leto od leta 2006. Ob tem se izdela letno samoevalvacijsko poročilo.

C. PRVA AKREDITACIJA

C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev. da ne

2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne

3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne

Utemeljitev:

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne

Utemeljitev:

5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: izvajanje študija, da ne službo za študentske zadeve, da ne govorilne ure, da ne primerne sanitarije, da ne knjižnico. da ne

56

Utemeljitev:

6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne

Utemeljitev:

7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. da ne

Utemeljitev:

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: Management v agroživilstvu in razvoj podeželja

2. Splošni podatki o študijskem programu:Visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je naravnan aplikativno in interdisciplinarno, saj je struktura predmetnika takšna, da postreže tako z znanji izbranih specialnih rastlinsko – živinorejskih vsebin ter vsebin s področja predelave hrane, ki jih kombinira s specifičnimi znanji managementa, ekonomike, trženjskega upravljanja, informatike ter s specifičnimi sklopi znanj s področja razvijajočih se disciplin razvoja podeželja. Program je neke vrste ekvivalent programom t.i. Gospodarskega inženirstva na področju agroživilstva in podeželja. Temeljni cilj programa je usposobiti strokovnjake, ki bodo uspešno združevali tehnološka znanja pridobljena preko izbirnih modulov s področja agronomske in živinorejske tehnologije z znanji managementa in ekonomike. Nadalje, daje program ključna znanja z razvijočega se področja Razvoja podeželja.

3. Vrsta študijskega programa:visokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski,

za izpopolnjevanje.

4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ .

57

7. Študijski program ima: smeri, module.

Utemeljitev:Severovzhodni del Slovenije spada po statističnih podatkih med najmanj razvite regije v Sloveniji. Socialno ekonomski položaj ljudi v severovzhodni Sloveniji je dosegel zaskrbljujočo raven, zato želimo ta negativni trend razvoja zaustaviti. Občine so skupaj z razvojno regionalno agencijo, kmetijsko gozdarsko zbornico in industrijo uvrstile razvoj izobraževanja med prioritetne projekte. Izobraženost ljudi je osnova za gospodarski razvoj in izboljšanje socialno ekonomskega položaja regije. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je s svojimi kadri in s pomočjo visokošolskih učiteljev drugih članic Univerze v Mariboru preko izvajanja visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. Stopnje, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in na dislociranem oddelku v Rakičanu, približala študij domačemu okolju, kar prav gotovo pripomore na daljši rok k višji izobrazbeni strukturi. S pomočjo študija Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede pomaga pri prenosu znanja na bodoče študente iz Pomurja in okolice. S tem se povečujejo zaposlitvene možnosti izobraženih mladih ljudi tako v obliki samozaposlovanja na domačih kmetijah kot tudi v drugih industrijskih panogah in v upravi. Trenutno stanje na slovenskem podeželju zahteva izrazito interdisciplinaren profil strokovnjaka, ki bi znal povezati znanja agronomske tehnologije z vse širšim spektrom znanj s področja agrarne ekonomike, upravljanja in organizacije kmetij (managementa v kmetijstvu) kot tudi razvoja podeželja.

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne

Utemeljitev:Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je usposobiti strokovnjake s ključnimi znanji za delo na različnih področjih na podeželju – tako na področju pridelave in predelave zdrave hrane, upravljanja z okoljem, managementa in trženjskega upravljanja ter navsezadnje specifičnih znanj s področja razvoja podeželja (kot sta npr. turizem na podeželju in dopolnilne dejavnosti) in upravljanja okolja. Vsebinska zasnova visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje zajema poznavanje najpomembnejših tematskih sklopov agrarne ekonomike, upravljanja in vodenja kmetijskega gospodarstva, trženjskega upravljanja, razvoja podeželja in navsezadnje specifičnih sklopov znanj s področja pridelave in predelave zdrave in kvalitetne hrane.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev: Diplomant pridobi naslednje splošne kompetence: - sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic- obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in

samokritične presoje na področju kmetijstva- sposobnost uporabe znanja v praktičnem delu v kmetijskem managementu- avtonomnost v strokovnem delu- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v

mednarodnem okolju- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki in- kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju) itd.

58

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev: Specifične kompetence programa: - poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje - sposobnost za reševanje konkretnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,- koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije,- usposobiti interdisciplinarno akademsko usposobljenega strokovnjaka, ki bo znal povezovati tematsko različne sklope znanj s področja agronomske in živinorejske tehnologije (vključujoč pripadajoča področja predelave) z navedenimi znanji agrarne ekonomike, managementa in informatike v kmetijstvu in razvoja podeželja,-zagotavljanje primerne strokovne in znanstvene osnove na področju strokovne specializacije ,- razvoj sposobnosti za reševanje specifičnih in konkretnih problemov v agroživilstvu in na podeželju,- sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline (stroke),- razumevanje splošne strukture temeljne discipline Managementa v agroživilstvu ter njene povezanosti s poddisciplinami (Teorija odločanja, Trženjsko upravljanje) kot tudi s sorodnimi disciplinami (Management v kmetijstvu, Informatika, Razvoj podeželja),- razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov,- razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju.

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:V naši državi se s tovrstnim izobraževanjem na 1. stopnji ne ukvarja še nobena izobraževalna institucija, na 2. in 3. stopnji pa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru od leta 2000 poteka interdisciplinarni podiplomski študijski program Agrarna ekonomika (magistrski in doktorski študij), ki ga nameravamo ohraniti tudi v prihodnje. Visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje vsebinsko zapolnjuje vrzel v prostoru izobraževanja na 1. stopnji z navedenih področij.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:Visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je bil kreiran na pobudo in ob sodelovanju predstavnikov iz regije. Zaenkrat je to še vedno EDINI redni študij, ki ga v Pomurju izvaja ena izmed javnih Univerz.

Koncept predlaganega visokošolskega strokovnega študijskega programa Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je zasnovan tako, da omogoča diplomantom dovolj širok spekter zaposlitvenih možnosti. Le-te se raztezajo od opravljanja ključnih funkcij v kmetijstvu

59

(kmetijska podjetja, zadruge, svetovalna služba, itd.), do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja managementa v kmetijstvu (kmetijske borze, raznovrstna trgovinska združenja, najrazličnejše državno-upravne enote, itd.).

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Študijski program je idealen za tiste, ki nameravajo prevzeti vodenje in delo na moderno organiziranih in tržno usmerjenih kmetijskih posestvih (družinske farme in kmetije).Ob dodatnem izobraževanju je mesto diplomanta še v državni upravi, kmetijskem šolstvu, raziskovalnih agencijah in drugje.

13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da ne

Utemeljitev: Zaenkrat ne izvajamo strokovnih analiz za ugotavljanje potreb po diplomantih.

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi. da ne

Utemeljitev:Tuji sorodni študijski program (ime, zavod, država):1.Bachelor-Studium: Agrarwissenschaften, Fakultät Agrarwissenschaften, Universität Hohenheim, Nemčija (http://www.services.uni-hohenheim.de)

2. Bakkalaureatsstudium: Agrarwissenschaften Universität für Bodenkultur (BOKU) Wien, Avstrija (http://www.boku.ac.at)

3. Bachelorstudiengang: Agribusiness Fakultät für Agrarwissenschaften Georg-August-Universität Göttingen, Nemčija (http://www.uni-goettingen.de)*

4. Bachelor-Studium: Agrarwissenschaften Agrar - und Ernährungswissenschaftliche Fakultät in Kiel, Christian-Albrechts-Universität zu Kiel, Nemčija (http://www.agrar.uni-kiel.de)** Univerza je na seznamu prvih 500 Univerz na svetu

Primerljivost koncepta, formalne in vsebinske strukturiranosti

Visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je sestavljen iz 6 organiziranih semestrov. Prvi letnik je sestavljen v celoti iz obveznih temeljnih predmetov, ki so potrebni za nadaljnje razumevanje preostalih predmetov. V tretjem in četrtem

60

semestru študija so med obvezne predmete že vključeni nekateri predmeti, ki so osnova za nadaljnjo specializacijo v stroki (Sociologija podeželja, Management v kmetijstvu II), preostali predmeti pa dajejo osnovno izobrazbo iz nekaterih kmetijskih področij. V četrtem semestru se prične ožja agro-živilska specializacija po izboru študenta (usmeritveni kmetijski moduli 18 ECTS). V 5. semestru sledi ožja specializacija na področju stroke preko izbirnih modulov: Management v kmetijstvu, Marketing in varstvo potrošnika ali Razvoj podeželja. Vsi izbirni moduli so ovrednoteni z 12 ECTS. Semester vsebuje tri obvezne predmete ter izbirni modul, ki je ovrednoten z 12 ECTS. V slednjem je izbor v celoti prepuščen študentu in njegovim preferencam. Na takšen način se s študijem razvije interdisciplinarni strokovnjak, ki ima izbrana znanja tako iz agronomske tehnologije kot tudi vsa ključna znanja managementa, informatike, trženjskega upravljanja in razvoja podeželja. V 6. semestru se izvaja tudi študijska praksa, ki zajema 6 ECTS, ali 3.3% delež v programu. Z upoštevanjem praktičnega usposabljanja, ki je zajet tudi v učnih enotah pa je delež praktičnega usposabljanja še večji. Diplomsko delo je ovrednoteno z 6 ECTS, diplomant pa pridobi naziv diplomirani inženir agrarne ekonomike.

Kratka analiza tako zastavljenega programa pokaže, da je:- v prvem letniku delež obveznih predmetov 100%- v drugem letniku delež obveznih predmetov 70% in delež izbirnih predmetov 30%- v tretjem letniku delež obveznih predmetov 40%, delež izbirnih predmetov 40%, delež praktičnega usposabljanja 10% in delež diplomskega dela 10%.Skupno je v programu 77% obveznih vsebin, 23,4% izbirnih vsebin, 3,3 praktičnega usposabljanja ter 3,3 diplomskega dela.

Universität Hohenheim, Nemčija (http://www.services.uni-hohenheim.de)

Bachelor študijski program »Agrarwissenschaften« je razdeljen v osnovni (t. i. Grundstudium) in specializacijski študij (t. i. Vertifungsstudium). Skupno traja študij 3 akademska leta. t.i. Grundstudium traja 4 semestre, Vertifungsstudium pa 2 semestra. Študij se zaključi z diplomo „Bachelor of Science“. Program Vertifungsstudium-a ponuja 5 usmeritev, izmed katerih lahko študent izbere le eno:

I. PflanzenwissenschaftenII. TierwissenschaftenIII. Wirtschafts- und Sozialwissenschaften des LandbausIV. AgrartechnikVI. Bodenwissenschaften.Študij se zaključi z diplomo „Bachelor of Science“ v 6. semestru. Cilj Bachelor študija »Agrarwissenschaften« je izobraziti bodoče diplomante na znanstvenem in praktičnem nivoju. Absolventi študija obvladajo osnove kmetijstva in pridobijo podrobnejši pregled s kmetijstvom povezanih sorodnih disciplin. Absolventi študija obvladajo metodološka in praktična znanja specializacijskega študija, s čimer pridobijo sposobnost biti uspešni na različnih delovnih področjih. Po treh akademskih letih študija „Bachelor of Science“ se lahko diplomant zaposli ali nadaljuje študij („Master Studium“ ; M.Sc). Študij je zgrajen v obliki modulov. V vsakem študijskem letu program ponuja 10 med seboj povezanih modulov. Posamezen modul je lahko zgrajen iz enega ali več predmetov. Vsak posamezen modul obsega v posameznem semestru 4 tedenske ure (Semesterwochenstunden - SWS). Modul se zaključi z preverjanjem znanja. Izobraževanje poteka v obliki predavanj, vaj, praktičnega izobraževanja, seminarjev in ekskurzij. Celoten Bachelor študijski program obsega 180 ECTS oz 120 SWS (Semesterwochenstunden). Posamezen modul je ovrednoten s 6 ECTS. Osnovni študij (t.i. Grundstudium):

61

V prvem in drugem študijskem letu so podane osnova naravoslovnih, kmetijskih in socialno- kmetijskih znanj. V nadaljevanju je prikazana struktura 1. in 2. študijskega leta (preglednica 1 in 2).

Zimski semester Matematika in statistika Osnove kemije Osnove botanike Osnove sociologije kmetijstva Osnove zootehnike, anatomije, fiziologije in živinoreje Letni semester Varovanje resursov in varna prehrana Fizika in agrarna meteorologija Osnove rastlinske pridelave I Osnove ekonomike Osnove managementa v kmetijstvu

Preglednica 2: Struktura študija za 2.študijsko leto

Zimski semester Osnove pedologije I Osnove agrarne ekologije Osnove živinoreje I Osnove kmetijske tehnike I Osnove kmetijske politike in trženja Letni semester Osnove pedologije II Osnove rastlinske pridelave II Osnove živinoreje II Osnove kmetijske tehnike II Biometrika

Specializacijski študij (t. i Vertifungsstudium):Študent lahko pristopi k specializacijskemu študiju, ko ima opravljenih 10 izpitov osnovnega študija. V tej fazi ima študent na razpolago 5 različnih specializiranih usmeritev s pripadajočimi obveznimi moduli. Za visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je med drugimi usmeritvami, ki vsebujejo strokovne predmete posamezne usmeritve (rastlinska, živinoreja, …) zanimivejša III. usmeritev specializiranega študija (»Wirtschafts- und Sozialwissenschaften des Landbaus«), katera vsebuje tipične predmete s področja managementa v kmetijstvu.

62

Zimski semester Metode planiranja Ekonomika rastlinske pridelave in živinoreje Organizacija, marketing in management v agroživilstvu Upravljanje kmetij Empirična sociologija Kmetijstvo kot gospodarski sektor Letni semester Splošna agrarna sociologija Primeri študij kmetijskih obratov Računovodstvo in analiza kmetijskega obrata Politika

Odločitev za usmeritev »Wirtschafts- und Sozialwissenschaften des Landbaus« predstavlja študentom dobro podlago za nadaljevanje študija na programu »Master of Agribussines«. Praktično usposabljanje: študijski program obvezuje študenta do 26 tedenske obvezne prakse. Za študente, ki imajo v kmetijstvu manj izkušenj, velja obveza o opravljanju 6 tedenske prakse na izobraževalnem kmetijskem obratu že pred začetkom izobraževanja. Zaključek: Po opravljenih obveznostih pridobi študent naziv „Bachelor of Science“ oz. na kratko B.Sc.

Universität für Bodenkultur Wien, Avstrija (http://www.boku.ac.at)

Bakkalaureatsstudium »Agrarwissenschaften« nudi široko poklicno kvalifikacijo, katera je nujna znotraj agroživilske verige (s poudarkom na ekološki, ekonomski in socialni podlagi). Študij traja 6 semestrov, 2 mesečna praksa pa daje študentom še dodatna poglobljena znanja.

Bakkalaureatsstudium »Agrarwissenschaften« obsega 6 semestrov in je ovrednoten s 180 ECTS. Pri tem je:

1. 118 ECTS – obvezni predmeti2. 33 ECTS – obvezni predmeti – težja stopnja3. 21 ECTS – izbirni predmeti4. 8 ECTS – izbirni predmeti drugih programov in usmeritev (tudi v tujini)

Naziv predmeta ECTS Uvod v študij 6 Osnove naravoslovja 26 Socio-ekonomske osnove 27 Kmetijska pridelava 31,5 Projektno delo, praksa, ekskurzije

9,5

Vaje 18

Preglednica 5 : (2) Obvezni predmeti – težja stopnja (vsak predmet obsega 33 ECTS)

63

Naziv predmeta ECTS Rastlinska proizvodnja 33 Živinoreja 33 Agrarna ekonomika in ekonomika prehrane

33

Vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo

33

Ekološko kmetijstvo 33 Agrarna biologija 33

Izbirni predmeti - 21 ECTS

Študenti si lahko izberejo predmete v obsegu 21 ECTS iz izbirnega bloka predmetov ali iz bloka obveznih predmetov – težja stopnja. Blok izbirnih predmetov vsebuje strokovne predmete glede na posamezno skupino, vsak predmet pa je ovrednoten s 1 do max 4,5 ECTS. Izbirni predmeti drugih programov in usmeritev - 8 ECTSIz celotne strukture študijskega programa si lahko študent izbere predmete v skupnem obsegu 8 ECTS. Prav tako je mogoče izbrati v enakem obsegu tudi predmete drugih usmeritev izbranega študija »Agrarwissenschaften« (doma in v tujini). Diplomsko delo obsega izdelavo dveh pisnih izdelkov:- Diplomsko delo I je lahko rezultat individualnega, partnerskega ali teamskega dela in se navezuje na obvezne in izbirne predmete izbranega študija. Ovrednotena je s 3 ECTS in je že vključena v kumulativen sesštevek 180 ECTS. Študent pridobi 3 ECTS v okviru obveznih in izbirnih predmetov izbranega študija.- Diplomsko delo II je naloga v ovkviru »Projekta« s težiščem na obveznih predmetih izbranega študija. Ovrednotena je z 12 ECTS in je že vključena v kumulativen seštevek 180 ECTS. Študent lahko pridobi 12 ECTS v okviru »Projekta« s težiščem na obveznih predmetih izbranega študija. Absolventi “Bakkalaureatsstudiums Agrarwissenschaften “ pridobijo naziv "Bakkalaurea der technischen Wissenschaften" oz. "Bakkalaureus der technischen Wissenschaften", skrajšano "Bakk. techn".Izobraževanje poteka v obliki predavanj, vaj, seminarjev, ekskurzij, projektnega dela in možnih kombinacij vseh oblik izobraževanja.

Georg-August-Universität Göttingen, Nemčija (http://www.uni-goettingen.de)

Študijski program »Agribusiness« na Fakulteti za Agrarwissenschaft Univerze v Göttingenu traja 6 semestrov in je razdeljen v dva dela: 1. Bachelorstudiengang I (Grundstudium), kjer je poudarek na naravoslovnih,

managementskih in socioloških tematikah ter na kmetijski proizvodnji in2. Bachelorstudiengang II (Spezialisierungsstudium), kjer je na študijski usmeritvi

“Agribusiness” poudarek predvsem na znanju s področja managementa in tehnik proizvodnje. Po 3 semestrih študija na osnovnem študiju (Grundstudium) lahko študent izbere specialistični študij »Agribusinessa«, ki traja nadaljnje 3 semestre. Po skupno 6 semestrih študija in uspešno opravljenih pogojih, pridobi študent diplomo in naziv »Bachelor of Science« (B.Sc.). Za pridobitev naziva »Bachelor of Science« morajo biti opravljene naslednje obveznosti študija: - uspešno opravljene obveznosti 6 obveznih modulov na posamezni usmeritvi- uspešno opravljene obveznosti 4 izbirnih modulov na izbrani usmeritvi- uspešno opravljene obveznosti 3 modulov iz celotnega nabora študijske smeri

»Agrarwissenschaften »- izdelava diplomske naloge, ki traja 12 tednov.

64

Struktura študija »Agribusiness«:

Predmeti obveznega modula:Naslednjih 6 modulov sestavlja obvezni del Bachelor študija »Agribusiness«. Tematska področja managementa, rastlinske in živinorejske proizvodnje so med seboj povezana in kot taka dajejo celovit vpogled v celotno strukturo študijskega programa.

Preglednica 6: Predmeti obveznega modula študija »Agribusiness«

Naziv predmeta Število ur/semester ECTS Osnove kmetijske tehnike 4 6 Trženje kmetijskih proizvodov in živil

4 6

Kvaliteta in tehnologija predelave rastlinskih pridelkov

4 6

Kvaliteta živinorejskih proizvodov

4 6

Računovodstvo in kontroling 4 6 Management v kmetijstvu 4 6

Predmeti izbirnega modula

V tabeli predstavljeni moduli sestavljajo izbirne module obravnavanega študijskega programa »Agribusiness«. Iz nabora predmetov mora študent izbrati 4 module, ki mu najbolj odgovarjajo.

Preglednica 7: Predmeti izbirnega modula študija »Agribusiness«

Naziv predmeta Število ur/semester ECTS Kmetijska in tržna politika 4 6 Metodološke osnove agrarne ekonomike

4 6

Določanje cen v »Agribusinessu«

4 6

Management kvalitete v kmetijstvu in prehrani

4 6

Regionalna pridelava ekoloških živil in trženje

4 6

Organizacijske strukture 4 6 Pravo v kmetijstvu 4 6

Diplomanti študijskega programa »Agribusiness« imajo po opravljeni diplomi možnost nadaljevanja študija na visokih šolah doma in v tujini oz. po dodatnih kvalifikacijah tudi možnost izobraževanja na magistrskem študiju »Agribusiness«. Modulsko koncipiranje študija omogoča študentom večjo mobilnost, predvsem pa študijski program ponuja raznovrstnost predmetov.

Izobraževanje poteka v obliki projektnega dela, študij primerov, seminarjev in ekskurzij. Poudarek je tudi na praktičnem izobraževanju, saj je obveza študentov opraviti 6 mesečno prakso (od tega obvezno 3 mesece na izobraževalnem kmetijskem obratu).

Diplomanti študijskega programa »Agribusiness« tekom študija pridobijo vsestranske kvalitete:

65

- osnovna tehnološka in ekonomska znanja (metode, kvaliteta kontrole, analiza sistema, optimizacija, projektni management, analiza trga, trženje, itd…) in- znanja s področja trženja na nacionalnem in svetovnem nivoju.

Christian-Albrechts-Universität zu Kiel, Nemčija (http://www.agrar.uni-kiel.de)

Eden od študijskih programov Univerze v Kielu je Bachelor – študijska usmeritev »Agrarwissenschaften«, ki vsebuje primerljive predmete predlaganega visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja. Študijski program »Agrarwissenschaften« obsega vse discipline, ki so povezane z ekonomskimi in ekološkimi znanji kmetijske proizvodnje.

Študijski program »Agrarwissenschaften« traja 6 semestrov in je zgrajen iz dveh delov:1. Bachelor – studium (Grundstudium), ki je sestavljen iz 15 obveznih modulov in 2. Bachelor – studium (Hauptstudium), ki je sestavljen iz 8 obveznih, 5 izbirnih modulov in diplomskega dela (2 modula).

Po končanem Grundstudium – u (trajanje študija 3 semestre) mora študent v Hauptstudium - u (trajanje študija 3 semestre), izbrati eno izmed sledečih študijskih usmeritev:1. Rastlinska pridelava2. Živinoreja3. Agrarna ekonomika in agri-business (»Agrarökonomie und Agribusiness«)4. Kmetijsko okolje

Študijska usmeritev »Agrarökonomie und Agribusiness« je sestavljena iz 4 glavnih predmetov, ki so lahko razvrščeni v dveh modulih (Preglednica 8).

Preglednica 8: Struktura študijske usmeritve v Hauptstudium-u »Agrarökonomie und Agribusiness«

Predmet Modul Kvantitativne metode agrarne ekonomike in ekonomike agroživilstva

- kvantitativne metode analize kmetijskih trgov

- kvantitativne metode agri-businesa

Farm management in kontroling - ekonomika rastlinske proizvodnje in reje živali

- računovodstvo in kontroling v agri-businesu

Kmetijska politika in kmetijski trgi - osnove politike gospodarstva in ekonomije ter osnove kmetijske politike

- določitev cen na EU trgih Organizacija, management in marketing v kmetijstvu in prehrani

- organizacija in gospodarstvo posameznikov v agri-businesu

- uvod v kmetijski marketing živil

Primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program

V primerljive tuje dodiplomske študijske programe, kateri so bili izbrani kot podlaga za primerjavo s predlaganim visokošolskim strokovnim študijskim programom Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje, se lahko vpišejo kandidati, kateri želijo pridobiti znanstvena in praktična kmetijska znanja. Pogoji za vpis so s tega stališča popolnoma primerljivi s pogoji, ki jih imajo na

66

tovrstnih programih v tujini. Potrebno pa je poudariti, da tuji programi natančno ne navajajo pogojev za vpis, ampak je to opredeljeno v ustrezni zakonodaji.

Primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in pridobljenih naslovov

Primerljivi dodiplomski študijski programi, kateri so bili izbrani kot podlaga za primerjavo z predlaganim študijskim programom, trajajo 3 študijska leta oz. 6 semestrov. Dodiplomski študij je v navedenih primerjalnih študijskih programih ovrednoten s z 180 ECTS oz. 120 SWS.

Praktično usposabljanje študentov dodiplomskega študija je prisotno v obliki 6 (npr. Univerza v Hohenheimu) ali 8 tedenske prakse (npr. BOKU), kjer študenti dobijo poglobljen pogled v praktično kmetijstvo in kmetijstvu sorodne panoge. Praksa se izvaja med 2. in 3 semestrom oz. med 4. in 5. semestrom. Seveda je prakso mogoče opravljati tudi deljeno. Praksa se lahko izvaja doma ali v tujini.

Za napredovanje v višji letnik dodiplomskega študija mora študent izpolniti večji del obveznosti tekočega letnika (npr. pogoj za napredovanje v »Vertieferungsstudium« na Univerzi v Hohenheimu je, da študent uspešno opravi 10 izpitov iz »Grundstudium« - a.

Diplomska naloga se izvaja v zadnjem, 6 semestru. Za pripravo in izdelavo diplomske naloge je predvideno različno obdobje (npr. Univerza v Göttingenu predvideva za izdelavo diplomskega dela 12 tednov (študijski program »Agribussines«)). Specifičen je postopek priprave in izdelave diplomskega dela na BOKU, kjer je postopek razdeljen v dva dela. Diplomsko delo obsega izdelavo dveh pisnih izdelkov:- Diplomsko delo I je lahko rezultat individualnega, partnerskega ali teamskega dela in se navezuje na obvezne in izbirne predmete izbranega študija. Ovrednoteno je s 3 ECTS. - Diplomsko delo II je naloga v okviru »Projekta« s težiščem na obveznih predmetih izbranega študija. Ovrednoteno je z 12 ECTS.

Za dokončanje študija in pridobitev naziva »Bachelor of Science« oz. B.Sc. oz. »Bakkalaureus der technischen Wissenschaften« oz. Bakk. techn. (BOKU), mora absolvent opraviti vse obveznosti, ki jih zahteva študijski program in napisati diplomsko nalogo ter jo uspešno zagovarjati.

Primerljivost načinov in oblik študija

Formalna zgradba študija in njegova izvedba sta primerljiva med visokošolskim strokovnim študijskim programom Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in navedenimi tujimi dodiplomskimi študijskimi programi. Slednji vključujejo podobne oblike in načine izobraževanja kot predlagani visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje:- uporaba sodobnih študijskih metod (raziskovalen pristop, analiza primerov, projektno delo, problemsko orientirano oz. naravnano učenje - PBL modul)- konceptualno in predvsem praktično usmerjene teme- praktično usposabljanje na izbranih izobraževalnih obratih - teamsko raziskovalno delo- individualno raziskovalno delo (seminarske naloge, usmeritveni raziskovalni projekti, diplomsko delo)- sprotna povratna informacija o študentovi uspešnosti in upoštevanje doseženih rezultatov pri končni oceni uspešnosti opravljenih obveznosti pri posameznih predmetih oz. modulih). Pri vseh primerljivih programih gre za redni študij.

67

Možnosti za vključevanje programa v mednarodno sodelovanje oz. skupni evropski visokošolski prostor

Študijski program je pripravljen tako, da je predmetnik ovrednoten z ECTS točkami. Točkovanje predmetnika programa je skladno s predlogom European Credit Transfer System: ECTS users guide (1998) in omogoča izmenjavo študentov v okviru Socrates-Erasmusa z ustanovami s katerimi imamo v okviru Univerze v Mariboru podpisane sporazume (preko 50 univerz), še posebej pa s sorodnimi ustanovami s katerimi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM mednarodno sodeluje.

Mednarodno sodelovanje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM v EU prostoru omogoča študentom možnost izobraževanja v tujini. Na partnerskih ustanovah pridobljeno znanje ovrednoteno z ECTS kreditnimi točkami priznavamo tudi na naši ustanovi. Za študente, ki preživijo 1 semester v tujini je to 30 ECTS.

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne

Utemeljitev:Primerjava študijskih programov je bila narejena z univerzami in fakultetami, ki so locirane ne območju Nemčije in Avstrije.

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:

Vrsta programaStopnja programa Ime programa Država in zavod

UNI Prva AgrarwiessenschaftenFakultät Agrarwissenschaften,Universität Hohenheim, Nemčija

Bakkalaureatsstudium PrvaAgrarwiessenschaften Universität für Bodenkultur

(BOKU) Wien

UNI PrvaAgrarwiessenschaften Universität

Kiel

UNI PrvaAgribusiness Fakultät für

AgrarwissenschaftenGeorg-August-Universität Göttingen, Avstrija

Ime študijskega programa

Agrarwiessenschaften

Agrarwiessenschaften

Agrarwiessenschaften

Università Politecnica delle Marche

Formalna sestava programa

Tabela 1,2,3 Tabela 4,5 Tabela 8 Tabela 6,7

Trajanje študija

3 leta 3 leta 3 leta 3 leta

68

Ime študijskega programa

Agrarwiessenschaften

Agrarwiessenschaften

Agrarwiessenschaften

Università Politecnica delle Marche

Vsebinska sestava programa

Tabela 1,2,3 Stran 9 Tabela 8 Tabela 6,7

Delež izbirnih vsebin

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Študenti imajo zelo velike možnosti glede izbirnih predmetov

Učni izidi oz. kompetence diplomantov

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

Utemeljitev:Kljub konceptualni in formalni podobnosti predstavljenih tujih študijskih programov in predlaganim študijskim programom Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM, pa prihaja do nekaterih razlik tako v formalni kakor tudi v vsebinski zasnovi. S stališča študijskih vsebin je predlagani program popolnoma primerljiv z analiziranimi študijskimi programi. Prihaja pa do posameznih razlik v vrednotenju posameznih učnih enot, kot tudi v nekaterih konceptualnih zasnovah študija. Na nekaterih analiziranih tujih fakultetah gre npr. za splošen program Kmetijstva, ki mu že v drugem letniku sledi specializacija v področje »Agribusiness« ali Agrarna ekonomika. Slednje je sicer podobno kot v predlaganem programu, ki pa je še dodatno obogaten z nekaterimi dodatnimi vsebinami iz navedenih področij, ki so zastavljena tako, da zajamejo specifičnosti slovenskega kmetijstva in podeželja (dopolnilne dejavnosti, turistične kmetije), prav tako pa se umeščajo v prostor, kjer se študijski program izvaja (dislocirana enota Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM v Rakičanu). Prav tako pa je razlika v izvedbi praktičnega usposabljanja in diplomskem delu, ki je ovrednoteno s 6 ECTS.

19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji. da ne

Utemeljitev:Študijski program ne izobražuje reguliranih poklicev (v skladu z Evropsko zakonodajo).

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne

Utemeljitev:Študijski program je pripravljen tako, da je predmetnik ovrednoten z ECTS točkami. Točkovanje predmetnika programa po predlogu European Credit Transfer System: ECTS users guide (1998) in omogoča izmenjavo študentov v okviru Socrates-Erasmusa z ustanovami, s katerimi imamo v okviru Univerze v Mariboru podpisane sporazume (preko 50 univerz), še posebej pa s sorodnimi ustanovami, s katerimi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru mednarodno sodeluje.Mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v EU prostoru omogoča študentom možnost izobraževanja v tujini. Na partnerskih ustanovah pridobljeno

69

znanje ovrednoteno z ECTS kreditnimi točkami priznavamo tudi na naši ustanovi. Za študente, ki preživijo 1 semester v tujini je to 30 ECTS. ECTS sistem velja tudi na vseh (v tem elaboratu navedenih) primerljivih univerzah (Hohenheim, BOKU, Göttingen, Kiel, Ancona, Perugia, Udine, Cartagena, Salamanca).Na FKBV deluje mednarodna pisarna, ki usmerja tako domače kot tuje študente ter spremlja prijave na mobilnost predavateljev in zaposlenih. V pisarni se vzpostavljajo baze različnih vrst outgoing in incoming mobilnosti ter evidence mednarodnih projektov. Mednarodna pisarna deluje v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje in Projektno pisarno Univerze v Mariboru. Urejeno imamo spletno stran za mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/mednarodno-sodelovanje), kjer študenti in zaposleni najdejo informacije o različnih programih izmenjave, postopku prijave in kriterijih izbora za študij po programu Erasmus, Erasmus partnerske institucije in drugo. Prav tako deluje oglasna deska mednarodno sodelovanje (http://www.fk.uni-mb.si/fkbv/index.php/oglasna-deska/mednarodno-sodelovanje). Na njej objavljamo obvestila UM, CMEPIUSA, partnerskih fakultet/univerz … o razpisih, štipendijah, dodatnih možnostih financiranja …, ki so namenjena študentom in zaposlenim. FKBV je v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor vključen s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami kar je razvidno iz odgovora v točki 21 v delu C.2 ter točki 37 v delu B.4.

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da ne tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da ne

Utemeljitev:Podatki o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je aktivno vključena v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima bogato razvito mednarodno sodelovanje z dolgoletno tradicijo. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku. Pestro mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v mednarodnem visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki številnejših izmenjav študentov in profesorjev. V študijskem letu 1999/2000 se je Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vključila v program Erasmus-Socrates, ki omogoča izmenjavo študentov po vsej Evropski uniji ter v Romuniji, Bolgariji, Turčiji in Švici. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FK. Akademsko priznavanje olajša uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznostih študentov med partnerskimi ustanovami.

70

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je aktivno vključena v mednarodni raziskovalni in izobraževalni prostor s številnimi bilateralnimi in multilateralnimi povezavami. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ima bogato razvito mednarodno sodelovanje z dolgoletno tradicijo. V okviru 31-letnega sodelovanja s profesorji Geisenheima, 24-letnega sodelovanja z Wädenswillom in dunajsko univerzo (Universitāt für Bodenkultur Wien) ter nekajletnega sodelovanja z Univerzo v Vidmu (Udine), Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje na področju vinogradništva. Že 25 let sodelujemo z avstrijskim botaničnim inštitutom (Botanisches Institut der Universitāt für Bodenkultur Wien) in švicarskim geobotaničnim inštitutom (Geobotanisches Institut Stiftung Rubel, Zuerich). Rezultat slednjega sodelovanja je druga najmočnejša zbirka biotestnih rastlin v Evropi.Na področju ekološkega kmetijstva sodelujemo v »European Network of Organic Agriculture University Teachers«. V okviru rednega letnega srečanja predavateljev ekološkega kmetijstva in koordinatorjev študijskih programov, ki je bilo v Mariboru septembra 2004 z naslovom »European Universities Ecological Agriculture Curriculum Development and Coordination Network”, smo primerjali in usklajevali študijske programe 16-ih univerz oz. fakultet. Spoznanja s tega srečanja so tudi eden od temeljev za pripravo novega študijskega programa Ekološko kmetijstvo pri nas, ki je v svojih izhodiščih primerljiv s študijskimi programi ali študijskimi usmeritvami sodelujočih univerz oz. kmetijskih fakultet z Avstrije (University of Natural Resources and Applied Life Sciences, Vienna (BOKU)), Nemčije (University of Kassel), Danske (KVL Royal Veterinary and Agricultural University), Finske (University of Helsinki) , Francije (FESIA ISARA Lyon, FESIA ESA Angers), Madžarske (Corvinus University of Budapest), Italije (Universita della Tuscia, University of Torino), Nizozemske (Wageningen University), Norveške (Agric. University of Norway (NLH) ), Poljske (Warsaw Agricultural University), Portugalske (University of the Azores) Švedske (Swedish Agricultural University (SLU) in Velike Britanije (University of Wales, Aberystwyth).

Doslej smo že dvakrat (2003 in 2005) uspešno izvedli mednarodno poletno šolo »Alternative v ekološki pridelavi poljščin« v okviru programa mobilnosti študentov in predavateljev Socrates Erasmus. V projektu sodeluje 10 partnerskih univerz od koder so tudi predavatelji, in sicer:- Potugalska: UNIVERSIDADE DOS ACORES- Avstrija: UNIVERSITÄT FÜR BODENKULTUR WIEN- Belgija: IVERSITEIT GENT- Danska: KVL- Francija: ECOLE SUPERIEURE D’AGRICULTURE D’ANGERS- Francija: ETABLISSEMENT NATIONAL D’ENSEIGNEMENT SUPERIEUR AGRONOMIQUE DE DIJON – E.N.E.S.A.D- Poljska: SZKOLA GLOWNA GOSPODARSTWA WIEJSKIEGO - Madžarska: KERTẾSZSETI ẾS ẾLELMISZERIPARI EGYETEM- Romunija: UNIVERSITATEA DE STIINTE AGRONOMICE SI MEDICINA VETERINARIA BUCURESTI in - Slovenija: UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (www.uni-mb.si)

Sodelavci Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodelujejo v številnih prekomejnih projektih Phare CBC, kjer so partnerji avstrijskim organizacijam, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom – npr. BioErnte Štajerske in BioErnte Koroške, Kmetijsko gozdarska zbornica Gradec. Sredi leta 2004 pa je bil podpisan tudi dogovor o sodelovanju z Joanneum Research Graz z namenom sodelovanja pri skupnih projektih in izvajanju diplomskih nalog študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v njihovih raziskovalnih laboratorijih.Na področju ekološkega kmetijstva sodeluje FKBV tudi v okviru 6. okvirnega programa EU v projektu CHANNEL (Opening channels of communication between the associated countries and the EU in ecological farming) www.channel.uni-coevinus.hu in v novo sprejetem projektu ECO-LOGICA (Developement of central data bank on European level for the education of ecological farming advisors) v okviru programa Leonardo da Vinci.

71

Na področju genetike in žlahtnjenja rastlin obstaja intenzivno sodelovanje s inštitutom CIRAD-CA (Montpellier, Francija); z Ministrstvom za primarno industrijo v Papui Novi Gvineji (Ministry for Primary Industries, Departement of Agriculture and Livestock, Port Moresby); Ministrstvom za kmetijstvo in ribištvo na Salamonovih otokih (Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries, Honiara – Solomon Islands), Ministry of Agriculture of the Government of Vanuatu – Vanuatu Agricultural Research and Training Centre, Luganville, Espiritu Santo, Vanuatu ter s Komisijo za Južni Pacifik v Suvi na Fidžiju (South Pacific Commission, Suva Fidji). Glavna področja sodelovanja so genetske raziskave in žlahtnjenje tropskih korenovk in gomoljevk (tropical root and tuber crops).Na področju poljedelstva imamo navezane stike s številnimi posamezniki z univerz in inštitutov, kot so: Wageningen, Zürich, Bonn, Hohenheim, Ontario, Gent, Pulawy, Harpenden, Zagreb in Osijek.Na področju mikrobiologije in biotehnologije Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru že sedemnajst let aktivno sodeluje s francoskim nacionalnim inštitutom za agronomske raziskave (INRA) v Jouy-en-Josasu. Raziskave potekajo predvsem na področju rekombinantnih tehnologij in protivirusnih molekul in mehanizmov njihovega delovanja na različne tipe celic. Prav tako je vzpostavljeno bilateralno sodelovanje skupnih raziskav na področju virusnih bolezni kot potencialne nevarnosti v živinoreji s Kanadsko nacionalno agencijo za zdravje živali in človeka. Na področju mehanizmov delovanja probiotičnih bakterij na zdravje živali in ljudi zelo uspešno sodelovanje z oddelkom s Kraljevo Veterinarsko in Kmetijsko Univerzo v Kopenhagnu, Danska.Fakulteta je vključena v mednarodna združenja in tematske mreže (ICA, AFA – NET, ENOAT (European Network of Organic Agriculture University Teachers), MRENet, IROICA, EPIC, ENTER, AquaNet, FARMTRANSFERS).Od študijskega leta 2002/2003 Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru sodeluje tudi v programu Leonardo da Vinci, ki je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi za absolvente ter mlade diplomante. Tako opravljena praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela.Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je v fazi organiziranja mednarodne pisarne, ki bo skrbela za vsa administrativna vprašanja pri organiziranju mednarodne študijske izmenjave in izvajanju postopkov za priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznostih študentov. V zadnjih letih je opazno povečano zanimanje študentov za opravljanje študijskih obveznostih v tujini kakor tudi zanimanje tujih študentov za opravljanje njihovih študijskih obveznostih pri nas. Zlasti raste interes naših študentov po študiju ekološkega kmetijstva v tujini. Trenutno že izvajamo premet ”Organic farming” za tuje študente, imamo pa že tudi povpraševanje po celem semestru študija ekološkega kmetijstva pri nas.Programa Socrates-Erasmus in Leonardo da Vinci ponujata našim in tujim študentom številne izmenjave tako na področju izobraževanja, ki temelji na kreditnem sistemu študija (ECTS) kot tudi na področju opravljanja strokovne prakse in raziskovalne dejavnosti. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v skladu s pravili, ki jih je o študijski izmenjavi s tujino določila Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je odprta institucija, kar se kaže tudi v bogati mednarodni dejavnosti fakultete na osnovi sklenjenih sporazumov o sodelovanju s fakultetami in univerzami v različnih državah sveta. Takšno sodelovanje omogoča organizacijo občasnih poletnih šol. Fakulteta ima nadvse razvejano znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih profesorjev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih teamov in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v vrhunskih mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo profesorjev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju študijskih programov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.

72

Izvajajo se tudi projekti, ki kažejo na zelo dober primer povezovanja raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev FKBV UM. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjave v Slovenijo in tudi obratno. Rezultati našega dela se kažejo v povečanju števila objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Povečali smo znanstveno-raziskovalno dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z Afriko, Indijo in Azijo. Na ta način se je povečala vpetost dodiplomcev in podiplomcev v raziskovalno delo. V letu 2007 smo aktivno sodelovali kot zunanji eksperti pri projektih ERA (npr. ERA-ARD; ERA-Snowman: ERA-Safefood). Kot dokaz znanstvene odličnosti prispeva tudi dejstvo, da imamo v komisiji za podeljevanje Zoisovih nagrad, kot najvišjega priznanja za raziskovalno delo v Republiki Sloveniji, članico z 8 letnim mandatom. Prav tako je FKBV vključena v seznam EFSA (European Food Safety Authority) institucij, ki zanjo opravljajo izvedenska mnenja. Fakulteta ima individualno EFSA ekspertinjo. Uspešno povezujemo znanstveno-raziskovalne rezultate s stroko, kar dokazujemo s 160 objavljenimi strokovnimi deli v letu 2009. Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.

Sodeluje z mednarodno priznanimi tujimi Univerzami:• Mendel University of Agriculture and Forestry Brno, Češka• University of Copenhagen, Danska• AGROSUP Dijon, Francija• FESIA, Francija• Estonian University of Life Sciences, Estonija• HAMK University of Aplied Sciences (Hämeen ammettikorkeakoulu), Finska• Agricultural university of Athens, Faculty of Food Science and Technology, Grčija• Mediterranea Agronomic Institute of China, Kitajska• University of Zagreb, Hrvaška• Križevci College of Agriculture, Hrvaška• Universitá degli Studi di Firenze, Italija• Universitá di Bologna, Italija• Vilnaius Kolegija /Vilnius College of Higher Educartion, Faculty of Agrotechnologies, Litva• Univesity of Szeged, Madžarska• Georg-Avgust-Universität Göttingen, Nemčija• University of Kassel, Nemčija• University of Bonn, Faculty of Agriculture, Nemčija• Wageningen University, Nizozemska,• Christian Agricultural College, Nizozemska• Lapin Yiopisto University of Lapland, Finska• Kraljevska veterinarska in kmetijska univerza v Kopenhagnu, Danska• Szkola Glówna Gospodarstwa Wiejskiego, Poljska• Institutio Politecnico de Csastelo Branko, Portugalska• Universidade dos Acores, Portugalska• Universitatea ˝Dunarea de Jos˝ din Galati, Romunija• Slovenská pol'nohospodárska univerzita v Nitre/ Slovak agricultural University in Nitra, Slovaška• Universidad de Castilla-La Mancha, Španija• Universidad Pública de Nevarra, Španija• Universitat Rovira I Virgili, Španija• Adnan Menderes University, Turčija• Gaziosmanpasa University, Turčija• Ankara Üniversitesi, Turčija

73

• Mustafa Kamel University• University of Beograd, Agricultural Faculty, Srbija• Agricultural Faculty, University of Novi Sad, Srbija• University of Mostar, Faculty of Agriculture, Bosna in Hercegovina• VIT University; Vellore, Indija• University of Pretoria, Faculty of Natural and Agricultural Sciences, Južna Afrika• University of Namibia, Windhoek, Namibija• Universty of Botswana, Faculty of Science, Botswana• Agricultural University of Tirana, Albanija• King Mongut's University of Technology Thonburi, Tajska• Norwegian University of Life Sciences, Norveška

Sodeluje oz. je sodelovala v mednarodnih projektih:Projekti 6. in 7. OP• PATHOGENCOMBAT,2005-2009• CHANNEL, 2004-2006• INCO, MARAMA II, 2007-2008• EURO-MARC, 2007-2010• E-TRUST, 2006-2009• K-NET, 2006-2007• PROBIO, Interated promotion of biodisel chain, 2007-2009• Water Resources and their Management from now on referred to as KNet Water, 2006-2008• QualiRedFruits, 2010/2011• Establishment of the first regional commercially based certified laboratory for quality control moni, 2011-2013

Drugi mednarodni projekti• Socrates – EPIDORGE, 2004-2007• KVL, 2004 - 2007• ERA-ARD, 2006-2009• LDV, Creating a platform for communication between science and practice in organic food system, 2009-2011• Erasmus, Alternatives for ecological, 2006-2007• LDV, Ecologica e-learnig, 2005-2006• DAAD, 2007-2009• LDV, 2009-2011 (CENCIČ???)• ERA-NET SAFEFOODERA (PROBIOSAFE), 2009-2011• ERA-NET SAFEFOODERA (RISKFOODCONT), 2009-2011• Zmanjšanje onesnaževanja tal in podtalnice z uporabo fitaz v prehrani neprežvekovalcev, 2010-2011• Erasmus, 2010 (A:BOREC??)• EUREKA, 2010-2012• SF-ANTISPOIL (EUREKA), 2011-2014• InterVeg, 2011-2014• TARO, 2010-2014• EUREKA – MSASN, 2010-2012• EUREKA – SF – ANTISPOIL, 2011-2014• Assessing and implementing sustainable management of agricultural effluents and agro-processing indu, 2010-2013

74

Spletni naslovi tujih zavodov, s katerimi ima Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede sklenjene bilateralne sporazume o sodelovanju

Belgija University of Gent http://www.ugent.be/enDanska The Royal Veterinary and Agricultural

Universityhttp://www.kvl.dk/main.asp

Finska Hame Polytechnic Mustiala http://www.hamk.fi/Francija ENESAD Dijon http://www.enesad.fr/

ESA Angers http://www.groupe-esa.com/ISAB Beauvais http://www.isab.fr/ISARA Lyon http://www.isara.fr/ISA Lille http://www.isa-lille.fr/ESAP Toulouse http://www.esa-purpan.fr/INRA http://w3.inra.fr/

Nemčija University of Kassel http://www.uni-kassel.de/Grčija Mediterranean Agronomic Institute of Chania,

Crete,http://www.maich.gr/

Technical Educational Institution of Athens http://www.teiath.gr/0en.htmMadžarska Attila Jozsef University of Sciences, Szeged,

Institute of Biotechnologyhttp://www.u-szeged.hu/eindex.ivy

Italija University of Bologna http://www.unibo.it/Portale/default.htm

University of Perugia http://www.unipg.it/University of Turin http://www.unito.it/

Makedonija Faculty of Agriculture Skopje http://www.zf.ukim.edu.mk/Nizozemska Dronten Professional Agriculture University http://www.cah.nl/

Wageningen University http://www.wau.nl/welcome.htmlNorvaška Agricultural University of Norway http://www.nlh.no/?avd=30Poljska Warsaw Agricultural University http://www.sggw.pl/Portugalska Politechnic Institute of Beja http://www.esab.ipbeja.pt/

University of Azores http://www.angra.uac.pt/Romunija University of agronomic and veterinary

medicine Bucharesthttp://www.agro-bucuresti.ro/

Srbija Faculty of Agriculture Belgrad http://www.agrifaculty.bg.ac.yu/Faculty of Agriculture Novi Sad http://polj.ns.ac.yu/

Španija University of Castilla-La Mancha http://www.uclm.es/University of Publica de Navarra http://www.unavarra.es/

Velika Britanija

University of Leeds http://www.leeds.ac.uk/

University of Glasgow http://www.gla.ac.uk/Scottish Agriculture Collage http://www.sac.ac.uk/

75

22. Predmetnik:

Predmetnik: AGRARNA EKONOMIKA IN RAZVOJ PODEŽELJA1. letnik, 1. semester

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7352 Matematika in statistika Kraner Šumenjak 40 / 30 55 125 57067 Osnove tehnike v kmetijstvu Lakota 40 / 30 55 125 57344 Botanika Urbanek Krajnc 40 / 30 55 125 57339 Kemija Kristl 40 / 30 55 125 57070 Agrarna ekonomika Turk 40 / 30 55 125 5

7409 Osnove preciznega kmetijstva Stajnko 40 / 30 55 125 5SKUPAJ - obvezni predmeti 240 0 180 330 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 32,0% 0,0% 24,0% 44,0% 100,0%1. letnik, 2. semester

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7072 Pedologija Muršec M. 40 / 30 80 150 67410 Osnove kmetijskega podjetništva Turk 20 / 15 40 75 37411 Razvojni procesi slovenskega podeželja Prišenk 20 / 15 40 75 37237 Management v kmetijstvu I Rozman 40 / 20 65 125 57337 Agroekologija in agroekosistemi Borec 40 / 30 80 150 67074/7075

Tuj jezik I (angleški ali nemški jezik) Težak 30 / 20 50 100 4

7412 Projektno delo z izbranim mentorjem izbran mentor / / / 75 75 3SKUPAJ - obvezni predmeti 190 0 130 430 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 25,3% 0,0% 17,3% 57,3% 100,0%2. letnik 3. semester

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

76

7248 Reja domačih živali I Janžekovič M. 30 / 15 55 100 47249 Varstvo rastlin Lešnik 30 / 15 55 100 47128 Vinogradništvo I Vršič 35 / 25 65 125 57243 Računalništvo Rakun 30 / 15 55 100 47130 Sadjarstvo I Vogrin 35 / 25 65 125 5

SKUPAJ - obvezni predmeti 160 0 95 295 550 22DELEŽ - obvezni predmeti 29,1% 0,0% 17,3% 53,6% 100,0% + IZBIRNI PREDMETI * Seštevek ECTS točk izbirnih predmetov mora biti

najmanj:8

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7147 Pridelovanje zelišč Turinek 30 / 20 50 100 47271 Medonosna čebela in osnove čebelarjenja Gregorc 30 / 20 50 100 4

7110 Reja drobnice Skok 30 / 20 50 100 47361 Akvakultura Jenčič 30 / 20 50 100 4

Opomba: Študent lahko izbirne predmete izbira med predmeti splošnega nabora izbirnih predmetov.

V primeru, da je za izbirni predmet manj kot 10 kandidatov, se predmet izvede v zmanjšanem obsegu kontaktnih ur. (Izračun: 0, 1*št. študentov*število kontaktnih ur učne enote)

2. letnik 4. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo

štud.Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7245 Osnove rastlinske pridelave Kramberger 35 / 20 70 125 57247 Travništvo Kramberger 25 / 10 40 75 37241 Management v kmetijstvu II Pažek 35 / 20 95 150 67336 Urejanje in razvoj podeželja Borec 35 / 20 95 150 67242 Marketing v agroživilstvu Pavlovič 40 / 30 80 150 67275 Osnove ekološkega kmetijstva Bavec F., Bavec M. 30 / 15 55 100 4

SKUPAJ - obvezni predmeti 200 0 115 435 750 30DELEŽ - obvezni predmeti 26,7% 0,0% 15,3% 58,0% 100,0%

77

3. letnik, 5. SemesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo

štud.Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7256 Management dopolnilnih dejavnosti Pažek 20 / 15 40 75 37421 Ekonomika in management turizma na

podeželjuPažek 20 / 15 40 75 3

7323 Ekologija in razvoj poljščin ter zelenjadnic Grobelnik Mlakar 40 / 25 85 150 67318 Management ekoloških kmetij Pažek, Grobelnik

Mlakar40 / 30 80 150 6

SKUPAJ - obvezni predmeti 120 0 85 245 450 18DELEŽ - obvezni predmeti 26,7% 0,0% 18,9% 54,4% 100,0% + IZBIRNI MODULI (IZBIRNI PREDMETI) * Seštevek ECTS točk izbirnih predmetov mora biti

najmanj:12

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

Izbirni modul – MANAGEMENT V KMETIJSTVU7258 Uvod v teorijo odločanja Rozman 30 / 15 55 100 47259 Sistemska dinamika Škraba 35 / 20 70 125 57260 Sistemi kakovosti v agroživilstvu Pavlovič 25 / 10 40 75 3

Izbirni modul – RAZVOJ PODEŽELJA7261 Kmetijska politika Turk 40 / 30 80 150 67262 Proizvodni sistemi in trajnostni razvoj Borec 25 / 10 40 75 37263 Podeželje in naravni viri Borec 25 / 10 40 75 3

Izbirni modul – MARKETING IN VARSTVO POTROŠNIKA7264 Varnost in kakovost kmetijskih pridelkov Bavec M. 25 / 10 40 75 37265 Marketinško raziskovanje Pavlovič 40 / 30 80 150 67422 Ekonomika v agroživilstvu Pavlovič 25 / 10 40 75 3

SKUPAJ Σ (obvezni + izbirni predmeti) 30Opomba: Študent ima možnost izbire enega od modulov.

(Izvede se izbirni modul, ki ga izbere večina študentov. )

78

V primeru, da je za izbirni predmet manj kot 10 kandidatov, se predmet izvede v zmanjšanem obsegu kontaktnih ur. (Izračun: 0, 1*št. študentov*število kontaktnih ur učne enote)

3. letnik, 6. semesterŠifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo

štud.Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7396 Strokovni praktikum (MARP) Prišenk / / 45 105 150 67295 Diplomska naloga Izbran mentor / / / 125 125 57423 Izbrane vsebine iz kmetijskega podjetništva Pažek 15 / 15 45 75 3

7246 Sociologija podeželja Prišenk 30 / 20 50 100 4SKUPAJ - obvezni predmeti 45 0 80 325 450 18DELEŽ - obvezni predmeti 10,0% 0,0% 17,8% 72,2% 100,0% + IZBIRNI PREDMETI * Seštevek ECTS točk izbirnih predmetov mora biti

najmanj:12

Šifra Učna enota Nosilec Kontaktne ure Sam. delo štud.

Ure SKUPAJ ECTS

Pred. Sem. Vaje

7320 Gozdarstvo Brus R. 30 / 20 50 100 47404 Ekonomika in tehnologije konjereje Prišenk 30 / 20 50 100 47165 Pridelovanje gob in njih uporaba Pohleven 30 / 20 50 100 47107 Čebelji pridelki in trženje Gregorc 30 / 20 50 100 4

SKUPAJ Σ (obvezni + izbirni predmeti) 30Opomba: Študent lahko izbirne predmete izbira med predmeti splošnega nabora izbirnih predmetov.

V primeru, da je za izbirni predmet manj kot 10 kandidatov, se predmet izvede v zmanjšanem obsegu kontaktnih ur. (Izračun: 0, 1*št. študentov*število kontaktnih ur učne enote)

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)(Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)

Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje

Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija

Skupaj točke ECTS

1. letnik 60 ECTS / 100% / / 60 ECTS2. letnik 42 ECTS / 70% 18 ECTS / 30% / / 60 ECTS

79

3. letnik 24 ECTS / 40% 24 ECTS / 40% 6 ECTS / 10% 6 ECTS / 10% 60 ECTSSkupaj 126 ECTS / 70% 42 ECTS / 23,4% 6 ECTS /3,3% 6 ECTS / 3,3% 180 ECTS / 100%

80

24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:Vertikalna povezanost predmetov je razvidna iz same razporejenosti predmetov po semestrih. Obvezni predmeti so po semestrih in letnikih razporejeni tako, da se predmeti, katerih vsebine so podlaga za vsebine drugih predmetov, predavajo prej in na ta način služijo kot osnova drugim obveznim in tudi izbirnim predmetom. Nadaljnja vertikalna povezanost predmetov pa je omogočena z nadaljevanjem študija po zaključku visokošolskega strokovnega študijskega programa na magistrskem programu Agrarna ekonomika.Vertikalna povezanost med predmeti v okviru obstoječega visokošolskega strokovnega programa je razvidna iz posameznih učnih načrtov predmetov.

25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:Horizontalna povezanost se kaže v povezanosti predmetov znotraj letnikov, razvidna pa je tudi iz možnosti za mednarodno izmenjavo študentov v okviru programa Socrates-Erasmus. Horizontalna povezanost je razvidna tudi med predmeti v posameznih modulih.Horizontalna povezanost med predmeti v okviru obstoječega visokošolskega strokovnega programa je razvidna iz posameznih učnih načrtov predmetov.

26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

27. Praktično usposabljanje bo trajalo 271 ur.

28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev:Praktično usposabljanje (učna enota študijska praksa) se izvaja na objektih dislocirane enote Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Rakičanu ali na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, če se študijski program izvaja tudi na FKBV. Vsak študent mora v okviru študija opraviti minimalno 6 ECTS (3 tedne – 120 ur; skladno s sklepi Senata Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM z dne 20. 4. 2005) praktičnega usposabljanja. K praktičnemu usposabljanju lahko prištejemo tudi del študijskega procesa v okviru učnih enot (terenske vaje). Skupno je tako v programu predvideno 271 ur praktičnega usposabljanja (9%).Študenti FKBV pa lahko opravijo ustrezno strokovno prakso v izbrani organizaciji tudi med študijem v tujini ali na osnovi opravljanja prakse AIESEC, IAAS (International Assosiation of Agricultural Students) oziroma na kak drugi način iz študijskega programa smeri, v katero je vpisan študent.

29. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev: Za predlagani visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje veljajo enaki vpisni pogoji kot veljajo za visokošolske strokovne programe, ki jih izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. V študijski program se tako vpiše kdor je opravil - maturo- poklicno maturo

81

- zaključni izpit po ustreznem štiriletnem srednješolskem programu.

Pogoj za vpis v visokošolski strokovni študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje je opravljen zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna matura ali matura. Izredni študij

Izredni študij se bo izvajal na :- sedežu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Pivola 10, 2311 Hoče, ob pogoju, da je prijavljenih najmanj 30 študentov.Diplomanti višješolskih študijskih programov se po dogovoru med Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in Biotehniško fakulteto (z dne 22. 04. 2005) lahko vpišejo v prvi letnik prenovljenega dodiplomskega univerzitetnega študija Kmetijstvo.

30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev: V primeru sklepa Senata Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede o omejitvi vpisa, bodo * kandidati, ki so opravili maturo ter kandidati, ki so pred 1. 06. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program izbrani glede na : - splošni uspeh pri maturi oz. zaključnem izpitu srednje šole 60 % točk- splošni uspeh 3. in 4. letnika izpitu srednje šole 40 % točk* kandidati, ki so opravili poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ter kandidati, ki so pred 1. 06. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program izbrani glede na : - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk- splošni uspeh 3. in 4. letnika izpitu srednje šole 40 % - uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % Vpisna mesta

Redni IzredniVisokošolski strokovni študijski program 40 20Management v agroživilstvu in razvoj podeželja

31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS.

da ne

Utemeljitev:Kandidat lahko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru opravlja samo del izobraževalnega programa, to je samo določene predmete, ki si jih izbere. Zato dobi ustrezno potrdilo. V tem primeru lahko kandidat uveljavlja priznanje teh premetov na ustreznih izobraževalnih programih.V procesu izobraževanja na visokošolskem strokovnem študijskem programu se študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaze s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela

82

študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotijo po sistemu ECTS - do največ 6 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa.Študentom visokošolskega strokovnega programa, ki imajo 3 leta delovnih izkušenj, se prizna 3 ECTS iz naslova njihovega praktičnega usposabljanja.Študentom se v procesu izobraževanja na visokošolskem strokovnem programu prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotijo po sistemu ECTS - do največ 6 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa.Vloge za priznanje znanj in spretnosti iz tujega jezika programskih orodij strokovne prakse, tečajev in seminarjev iz funkcionalnega izobraževanja pridobljenih pred vpisom v program bo Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM obravnavala v skladu s predpisi. O pogojih za priznavanje bo odločal senat fakultete.

32. Prizna se lahko za največ 10 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:Znanje, usposobljenost ali zmožnost se lahko prizna kot opravljena študijska obveznost, če je ovrednotena po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS. Sem sodijo tudi ECTS, pridobljeni v okviru Erasmus intenzivnih programov (IP) in drugih oblik študija na drugih univerzah. Priznano znanje se bo ovrednotilo z ECTS točkami. Maksimalna vsota je 10 ECTS.Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na visokošolskiem študijskem programu 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja, na katerega se bo kandidat vpisal.Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na visokošolskem študijskem programu 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja, na katerega se bo kandidat vpisal.

33. Pogoji za napredovanje po programu:

Utemeljitev: Po 85. členu Statuta UM (Ur.l. št. 6/2012) se študenti vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili vse s študijskim programom in statutom UM določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.Pogoji za vpis v 2. letnik:opravljena študijske obveznosti in vaje ter izpiti v vrednosti 45 od skupno 60 ECTS (75%). Pri tem mora študent za napredovanje v drugi letnik obvezno opraviti naslednje izpite: - Matematika in statistika- Management v kmetijstvu I- Informatika v kmetijstvu- Biofizika- Botanika- KemijaPogoji za vpis v 3. letnik:opravljene študijske obveznosti in vaje iz 2. letnika, vsi izpiti iz 1. letnika in 75% izpitov 2. letnika (oz. 45 ECTS od skupno 60 ECTS). Pri tem mora študent obvezno opravit naslednje izpite:- Management v kmetijstvu 2

83

- Marketing v kmetijstvu- Vse tri izpite iz usmeritvenega kmetijskega modula.Pogoji za ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študentaPonavljanje letnika: Študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik in sicer v primeru, ko je zbral vsaj 30 ECTS z opravljenimi obveznostmi tistega letnika, ki ga želi ponavljati. Študent lahko samo enkrat ponavlja en letnik v teku celotnega študija. Letnik lahko ponavlja tudi študent, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu Univerze v Mariboru omogočajo podaljšanje statusa študenta.Pogojno napredovanje: Pogojno napredovanje v višji letnik lahko odobri komisija za študijske zadeve na podlagi upravičenih razlogov in določi rok, v katerem mora študent izpolniti manjkajoče obveznosti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija.Podaljšanje statusa: Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če:

- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik.Za ponavljanje se šteje tudi, če študent spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve študijskih obveznosti po prejšnjem programu ali prejšnji smeri.Podaljšanje statusa: Študentu se lahko podaljša status največ za eno leto, če:

- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra.

34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:

Utemeljitev: Dosedanje izkušnje kažejo na 40-50% prehodnost.

35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 30 % delež diplomantov.

36. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev: Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na podlagi 39. in 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. list RS, št. 67/1993) na svoji 6. seji dne 15. julija 1994 sprejel MERILA ZA PREHODE MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI in Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na svoji seji 22/4/2005 obravnaval 4. osnutek M E R I L za prehode med študijskimi programi, s katerimi je opredelil nekatere osnovne forme prehodov, ki smo jih upoštevali pri prej opredeljenih prehodih.

Prehod med študijskimi programi prve stopnje

84

1. Prehod iz strokovnega prvostopenjskega študijskega programa (VS) na univerzitetni študij je na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru možen po končanem 3. letniku. Študent/ka mora imeti opravljene vse izpite, uspešno opravljen zagovor diplomske naloge (s skupno povprečno oceno najmanj 8.0, ta ocena je povprečje vseh izpitov v času študija in zagovora diplomske naloge) in mora Komisiji za študijske zadeve nasloviti prošnjo. Komisija preveri, če študent zadovoljuje pogojem in če je prošnja odobrena, se lahko vpiše v tretji letnik UNI. Študentom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis na univerzitetni program komisija predpiše, katere izpite (ti se nanašajo na manjkajoče predmete iz prvega in drugega letnika UNI) morajo opraviti do zaključka študija.V primeru, da študent/ka želi iz VS preiti na UNI v prvem ali drugem letniku, lahko to stori le če ima pogoje (ki jih predpisuje statut Univerze v Mariboru) za študij na univerzitetnem programu. Če ima pogoje se lahko vpiše v ustrezen letnik univerzitetnega programa Kmetijstvo. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti če želi diplomirati v novem programu.2. Prehod iz rastlinske usmeritve UNI programa na živinorejsko in obratno je možen na način, da se študent/ka ponovno vpiše v tretji letnik (rastlinska in živinorejska usmeritev se pojavita v petem semestru oz. v tretjem letniku). Pred tem pa mora nasloviti prošnjo na Komisijo za študijske zadeve Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Komisija preveri, ali ima kandidat/ka pogoje za vpis v tretji letnik in ali je dovolj prostih mest ter določi manjkajoče obveznosti, ki jih študent mora opraviti. Število prostih mest (glede na dosedanje izkušnje) verjetno ne bodo predstavljale razlog za neodobritev prehoda.3. Prehod iz starega univerzitetnega na prenovljeni univerzitetni študij se nanaša na študente, ki zaradi določenih razlogov niso uspeli pravočasno končati starega (štiriletnega) univerzitetnega študija. Študent/ka najprej naslovi prošnjo na Komisijo za študijske zadeve, ki primer pregleda in v skladu s statutom Univerze v Mariboru določi ustrezno rešitev. Izpiti predmetov, ki so si glede na vsebine enaki ali zelo podobni v obeh programih, se praviloma priznajo. Predmete (in/ali vsebine posameznih premetov), ki jih v starem UNI programu ni bilo, mora študent/ka nadoknaditi če želi diplomirati v novem programu. 4. Prehodi med podobnimi (UNI) študijskimi programi so možni na osnovi ECTS sistema kreditnega študija. Prenovljeni UNI program temelji na maksimalni primerljivosti s tujimi univerzami in zato bo prehod sorazmerno enostaven, še posebej pri prehodu iz prvega v drugi letnik. Prvi letnik obsega predvsem temeljne znanosti, ki so zastopane tudi na drugih UNI programih. Študent/ka mora tudi v tem primeru nasloviti prošnjo na Komisijo za študijske zadeve Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in priložiti dokumentacijo o opravljenih obveznostih na univerzi, iz katere prihaja. Komisija bo predlog proučila in dala rešitev v skladu z veljavno zakonodajo, statutom UM in meduniverzitetnimi pogodbami. Izpiti in druge obveznosti, ki so primerljivi s programom na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, bodo praviloma priznani oz. določene manjkajoče obveznosti, ki jih morajo kandidati opaviti, če želijo diplomirati v novem programu.5. Prehod iz višješolskih programov visokih strokovnih šol na UNI: Predstavniki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so se na skupnem sestanku dne 22. 4. 2005 na Meranovem dogovorili, da bodo vpisovali študente in diplomante višješolskih programov v 1. letnik prvostopenjskih strokovnih študijskih programov.

37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev:Visokošolski študijski program 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja podeželja nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

38. Pogoji za dokončanje študija:

85

Utemeljitev:Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 kreditnih točk, kot jih predvideva študijski program. Po programu mora študent zbrati to število iz različnih predmetov (obveznih in izbirnih), vključujoč prakso, projektno in raziskovalno delo.

39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:

Diplomant visokošolskega študijskega programa 1. stopnje Management v agroživilstvu in razvoj podeželja pridobi strokovni naziv diplomirani inženir/inženirka agrarne ekonomike (VS) (dipl. ing. ag. ekon.- VS). Smer in individualna usposobljenost diplomanta je podrobneje opredeljena v prilogi k diplomi.

C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

1. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne

2. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne

3. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

4. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja. da ne

Utemeljitev:

5. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ .

Utemeljitev:

D. PODALJŠANJE AKREDITACIJED.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne

86

Utemeljitev:

2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da ne

3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija)Utemeljitev:Mag. Vogrin je bil imenovan s strani dekana FKBV dne ______________.

4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih. da ne

5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni, da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

SENAT, komisije

6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. da ne

Utemeljitev:

8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu. da ne

10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa. da ne

87

Utemeljitev:

11. Visokošolski zavod spremlja: učne izide študentov, da ne prehodnost študentov, da ne dejansko trajanje študija. da ne

Utemeljitev:

12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija. da ne

Utemeljitev:

13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: iz 1. v 2. ___%, iz 2. v 3.___%.(Po potrebi nadaljujte.)

Utemeljitev:

14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.

Utemeljitev:

15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.

Utemeljitev:

17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:

Utemeljitev:

18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov. da ne

19. Visokošolski zavod spremlja: diplomante po zaključku študija, da ne delodajalce svojih diplomantov. da ne

20. Visokošolski zavod ima karierni center. da ne

Utemeljitev:

88

21. Zaposljivost diplomantov v: 6 mesecih je ___%, enem letu je ___%,

Utemeljitev:

22. Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o: izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne pedagoški izvedbi po predmetih, da ne kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne

Utemeljitev:

23. Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja: študente, da ne pedagoge, da ne raziskovalce, da ne strokovne delavce. da ne

24. Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri: preoblikovanju, da ne posodabljanju, da ne razvijanju študijskih programov, da ne izboljševanju pedagoškega dela, da ne razvoju kakovostnih podpornih storitev, da ne razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa. da ne

Utemeljitev:

25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda. da ne

Utemeljitev:

26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja. da ne

Utemeljitev:

27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju. da ne

89

Utemeljitev:

28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka; da ne imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma umetniške dosežke, kot jih določa mednarodna praksa; da ne zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne

Utemeljitev:

D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne

Utemeljitev:Študijski program je v celoti javno objavljen na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=425.

2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede izvaja 12 študijskih programov; in sicer 7 programov 1. bolonjske stopnje, 3 programe 2. bolonjske stopnje ter 2 programa 3. bolonjske stopnje.

Kadrovska struktura je skladna s kadrovsko politiko zaposlovanja oz. kadrovskim načrtom.

Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je:- število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 8,46 (618/73- število študentov na enega strokovnega delavca je: 47,54 (618/13).

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih: iz 1. v 2. letnik: 33%, iz 2. v 3. letnik: 78%. skupna prehodnost: 55%.

Utemeljitev:

90

Vzrok nižje prehodnosti iz prvega v drugi letnik je verjetno v spremenjenem načinu dela na fakulteti v primerjavi z načinom dela v srednji šoli. Nekateri študentje potrebujejo nekaj več časa, da se privadijo na nov način učenja, kjer je v primerjavi s srednjo šolo veliko manj sprotnega preverjanja znanj in je veliko prepuščeno samostojnemu delu posameznika. Izvajanje študijskega programa vključuje tudi več aktivnega dela študentov in več povezav med teorijo in prakso (tudi vabljenih predavanj, predavanj gostujočih strokovnjakov iz prakse). Prehodnost iz 2. v 3. letnik je v primerjavi s prehodnostjo iz 1. v 2. letnik višja za približno 40 %, kar kaže na to, da so študentje, ki so uspešno zaključili prvi letnik že navajeni rednega dela in tako opravijo izpite in druge obveznosti pravočasno.

Ukrepi za izboljšanje:- intenzivirati obseg sprotnega preverjanja znanja (domače naloge),- izboljševanje tutorskega sistema (na podlagi anket, ki se jih izvaja),- dodatna strokovna pomoč visokošolskih učiteljev in sodelavcev pri posameznih predmetih,- dodatno motivirati študente za sprotni študij in diplomiranje v roku.

4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:

Študijsko leto

Št. vpisanih študentov

Št. diplomatov po letih

Št.diplomatovpo letih

Št. diplomatov po letih

Št.dip skupaj

% diplomantov

2008/09 % 2009/10 % 2010/11 %2006/2007 47 2 4,

2 9 19,1 4 8,5 15 34,1

2007/2008 44 - - - - 2 4,5

2 4,5

2008/2009 48 - - - - - - -2009/2010 40 - - - - - - -2010/2011 25 - - - - - - -

ŠT. DIPLOMAN

TOV SKUPAJ

2 9 6 17

Utemeljitev:Delež diplomantov na visokošolskem strokovnem študijskem programu Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje znaša v generaciji vpisani v študijskem letu 2006/07: 8,5%, ter vpisanih v študijskem letu 2007/08: 4,5%. Delež diplomantov se je tako zmanjšalo za skoraj 1x. V študijskem letu 2010/2011 smo pričeli s sistematičnim izboljševanjem tutorskega sistema, ki ga želimo še nadgrajevati. Za izboljšanje deleža diplomantov bo eden izmed ukrepov tudi dodatna strokovna pomoč učiteljev in sodelavcev pri posameznih predmetih, kjer je prehodnost zelo nizka (matematika, kemija). Prav tako se bo motiviralo študente za sprotni študij in diplomiranje v roku (zaključnem letniku). To bodo počeli visokošolski učitelji in sodelavci že na predavanjih, vajah.

5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne

91

Utemeljitev:Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je skupno zaposlenih 98 delavcev in sicer 73 na fakulteti ter 25 na posestvu Univerzitetni kmetijski center. Delež redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (po izvolitvi) na vse zaposlene na fakulteti je 51%, delež glede na zaposlene brez posestva UKC pa je 68,5%.Delež znanstvenih delavcev na vse zaposlene je 54%, delež znanstvenih delavcev na zaposlene brez posestva UKC pa je 73%. Delež znanstvenih delavcev je nekoliko višji, saj imamo zaposlene 4 raziskovalce na projektih za določen čas in 1 mladega raziskovalca. Pri izvedbi študijskih programov sodeluje 50 redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev ter 40 zunanjih visokošolskih učiteljev in sodelavcev. FTE redno zaposlenih učiteljev in sodelavcev je 47,08, zunanjih učiteljev in sodelavcev pa 5,96. Glede na navedeno izvedejo redno zaposleni 89% študijskega procesa, zunanji sodelavci pa 11% študijskega procesa. Delež redno zaposlenih podpornih delavcev na fakulteti je 100%.

6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da ne metode učenja in poučevanja. da ne

Utemeljitev:Vsak izvajalec pedagoškega procesa še dodatno izboljša kvaliteto izobraževanja svoje učne enote z vključevanjem strokovnjakov iz prakse in z organiziranjem strokovnih ekskurzij za študente.Pedagoški proces je živa stvar in se kot tak nenehno spreminja glede na potrebe študentov ter glede na izsledke znanstvenoraziskovalnega dela. Spremembe učnih načrtov predlagajo visokošolski učitelji in drugi sodelavci, ki skrbijo za odgovorno in ustrezno izvedbo pedagoškega procesa in za pripravo kakovostnih študijskih gradiv. Nosilci oz. visokošolski učitelji tako Komisiji za študijske zadeve predlagajo spremembe. Vsak izvajalec pedagoškega procesa še dodatno izboljša kvaliteto izobraževanja svoje učne enote z vključevanjem strokovnjakov iz prakse in z organiziranjem strokovnih ekskurzij za študente.

7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne

Utemeljitev: Študenti so s spremembami seznanjeni preko spletne strani fakultete, v začetku študijskega leta pa predstojniki kateder seznanijo študente s študijskim programom, torej tudi z morebitnimi spremembami. Na univerzitetnih straneh AIPSa so objavljeni predmetniki za vse bolonjske programe, kjer so spremembe sproti ažurirane, na spletni strani FKBV pa so objavljeni podatki o študijskih programih, ki pa jih posodabljamo enkrat na leto (običajno v začetku koledarskega leta).

8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi. da ne

Utemeljitev:Fakulteta spodbuja študente, da opravljajo del študijskih obveznosti na tuji instituciji.Le-te se jim priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa, vse obveznosti pa so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.

92

9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 94.

10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 1.Utemeljitev:Število študentov, ki so odšli na izobraževanje na drugi ali domači zavod, je na visokošolskem strokovnem študijskem programu Management v agroživilstvu in razvoj podeželja 1. stopnje: 1, skupno število na vseh študijskih programih pa 68. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 94. Navedeno število 94 je skupno število incoming študentov, ki so prišli na izmenjavo za prakso ali študij na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede in ne število študentov, ki je prišlo na izmenjavo na posamezni študijski program. Pri prijavi študenti ne izbirajo študijskega programa, temveč izbirajo posamezne predmete, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam in interesom. Študentom ob prijavi svetujemo, da izbirajo predmete enega študijskega programa, vendar dopuščamo, da izbirajo tudi predmete različnih programov.

Število INCOMING študentov je vsako leto višje od števila OUTGOING študentov in se giblje okrog 10 na leto. Večina le-teh se odloča za izmenjavo za en semester, nekaj (nekje 2 – 4 študenti) pa za oba semestra. Podatki o izmenjavah v zadnjih letih:2006/2007: 9 študijskih izmenjav (študenti iz Francije, Španije) Št. izmenjav z namenom opravljanja prakse ni znano2007/2008: 13 študijskih izmenjav (študenti iz Portugalske, Francije, Španije in Turčije) 8 izmenjav z namenom opravljanja prakse2008/2009: 9 izmenjav (študenti iz Estonije, Poljske, Francije, Grčije in Slovaške) 10 izmenjav z namenom opravljanja prakse 1 študent iz druge članice UM, ki je opravljal izbirni predmet2009/2010: 2 študijskih izmenjav (študenti iz Turčije, Španije, Francije in Slovaške) od tega 1x na 3. stopnji, 3 x na 2. stopnji in 8 x na 1. stopnji 6 izmenjav z namenom opravljanja prakse 1 študentka iz druge članice UM, ki je opravljala prakso2010/2011: 10 študijskih izmenjav (študenti iz Nemčije, Španije, Češke in Slovaške) od tega 2x na 3. stopnji, 3x na 2. stopnji in 5x na 1. stopnji, 4 izmenjave z namenom opravljanja prakse2011/2012: 11 izmenjav, vendar število še ni dokončno (potekajo še prijave za 2. semester) (študenti iz Španije, Francije, Slovaške, Turčije in Srbije) od tega 1x na 3. stopnji, 2x na 2. stopnji in 8x na 1. stopnji.

10. Fakulteta spodbuja študente, da opravljajo del študijskih obveznosti na drugi instituciji. Kljub temu je število INCOMING študentov je vsako leto višje od števila OUTGOING študentov. Za povečanje mobilnosti se trudimo z oglaševanjem, objavljamo obvestil partnerskih institucij na spletni strani fakultete. Prav tako imamo urejeno spletno stran za mednarodno sodelovanje s koristnimi informacijami in povezavami za študente, ki se odločajo za mobilnost. Pripravljamo motivacijska in informacijska srečanja s študenti, na predstavitve mobilnosti pa vabimo tudi študente naših partnerskih institucij, ki so v tekočem letu pri nas na izmenjavi. Študenti se lahko odpravijo na mobilnost v okviru nacionalne mobilnosti (izmenjava z drugimi univerzami v Sloveniji) ali v okviru mednarodne mobilnosti (izmenjave s partnerskimi univerzami v tujini). Obveznosti se jim priznajo kot opravljena obveznost znotraj matičnega študijskega programa, vse obveznosti pa so razvidne v prilogi k diplomi, ki jo diplomant prejme skupaj z diplomsko listino.

93

Skupno število outgoing študentov na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2006/2007, ki zajema študente novih in starih študijskih programov je 68. Študenti se doslej še niso posluževali mobilnosti v okviru nacionalne mobilnosti. Le v manjšem številu se odločajo za daljše izmenjave v tujini (3-12 mesecev).Outgoing mobilnosti študentov po študijskih letih:2006/2007: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (2x stari UNI); (Nemčija, Poljska)2007/2008: 2 izmenjavi na dodiplomskem študiju (1x stari UNI in 1x stari Agronomija SV); (Portugalska, Španija) 2 izmenjavi z namenom opravljene prakse (2x stari dodiplomski program)2008/2009: 6 izmenjav na dodiplomskem študiju (5x stari UNI in 1x stari Agronomija SV); (Portugalska)2009/2010: 1 izmenjava na 1 stopnji (1x Agronomija SV); (Grčija)2010/2011: 3 izmenjave na 1 stopnji (2x UNI in 1x Biosistemsko inženirstvo); (Francija, Španija in Nemčija)2011/2012: Prijave so še možne; doslej sta že na mobilnosti 2 študentki (1x Agronomija 1. stopnja in 1 x Varnost hrane 2. stopnja); (Nizozemska)Nasprotno pa se radi in v večjem številu udeležujejo krajših izmenjav (običajno 2 tedna) v okviru poletnih šol in intenzivnih programov. V zadnjih nekaj letih se takih izmenjav poslužuje letno 10-15 študentov. Že več let zapored se študenti in predavatelji udeležujejo sledečih intenzivnih programov in poletnih šol:• »The development of agri-food localised chains in European mountain areas« • »RURAL DEVELOPMENT IN THE ENLARGED EUROPEAN UNION«• »Organic food production chain«• »Summer Academy on Organic Animal Breeding and Organic Animal Husbandry« 2007/2008 je bilo to 13 študentov (1x AB stari UNI, 1x 3. let. stari Agronomija PV in 1x 1.let. AE 3. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani), 2008/2009 (2x AB stari UNI, 1x AB stari Agronomija PV, 1 x 3. let. MARP, 1x 2. let. UNI, 1x 1. let. VH 2. stopnja, natančni podatki preostalih udeležencev -smer in letnih študija-niso znani) in 2009/2010 vsakokrat po 14 študentov (2 x 1. let. VH 2. stopnja, 2 x AB stari UNI, 3 x 3. let. EKO, 1 x 3. let. UNI, 1 x 2. let. EKO, 1 x 2. let. UNI, 2 x 1. let. EKO, 2 x 1. let. UNI), 2010/2011 se podatki še dopolnjujejo (po trenutnih informacijah je bilo 9 udeležencev – 1 x 2. let. VH 2. stopnja, 4 x 1.let. AE 2. stopnja in 4 x 3. let. Biosistemsko inženirstvo).

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne

Utemeljitev:Začetki tutorstva na naši fakulteti segajo v leto 2006. Takrat se je oblikovala ideja o oblikovanju tutorstva na fakulteti. Naredil se je nabor tutorjev (študenti in visokošolski učitelji) in izdelan je bil koncept o delovanju tutorskega sistema. V nadaljnjih letih smo strmeli k izboljšavi tutorskega sistema. V študijskem letu 2010/11 smo zapisali izhodišča za program študentov tutorjev in učiteljev tutorjev. Naši primarni cilji so usmerjanje študentov pri študiju, posredovanje ustreznih informacij (s tema dvema ciljema želimo izboljšati kvaliteto znanja vsakega študenta) in nazadnje krepiti dobre medsebojne odnose na fakulteti, ki so ključnega pomena za uspešno in motivirano delo.

S tutorstvom želimo doseči naslednje dolgoročne cilje:1. Izboljšati prehodnost študentov v višji letnik z rednim vpisom.2. Izboljšati kvaliteto znanja.3. Krepiti pripadnost fakulteti.4. Premostiti težave novincem pri vključevanju v novo okolje.5. Omogočiti pridobivanje pedagoških izkušenj študentom FKBV.

94

6. Krepiti odnose med študenti ter študenti in visokošolskimi učitelji.7. Spodbujati kreativnost in radovednost študentov (postavljanje vprašanj).8. Nuditi psihološko podporo in motivacijo.

Tutorji študenti opravljajo svoje delo z namenom uresničevanja zgoraj navedenih ciljev. Tutorji študenti nudijo oporo in pomoč študentom (novincem) za lažjo vključitev v študijski proces, jih usmerjajo ter posredujejo študijske in socialne napotke. Tutorji s študenti kontaktirajo po elektronski pošti (osebno) ali na skupinskih srečanjih. Na srečanjih jim posredujejo informacije glede študijskih in ob študijskih dejavnosti (študij v tujini, opravljanje prakse, študijsko gradivo, pravilen pristop k osvajanju študijske snovi …). V zadnjem študijskem letu so tutorji študentje izvedli 103 ure tutorstva. Na srečanjih so obravnavali izbrano tematiko (učno snov posameznega predmeta). V novem študijskem letu želimo doseči, da bodo ta srečanja dovolj promovirana in jih bo obiskovalo še večje število študentov (v letu 2010/11 so bila to v večini primerov individualna srečanja). Na koncu študijskega leta smo izvedli anketo, ki je pokazala, da si študentje želijo pomoč tutorjev študentov. Spraševali smo jih tudi, ali bi poleg obveznih vaj in predavanj pri bazičnih predmetih 1. letnika obiskovali skupinska srečanja, ki bi jih vodili tutorji. Rezultati so pokazali, da jih tovrstna pomoč zanima. Zato smo se odločili, da v novem šolskem letu temu posvetimo več časa in bolj aktivno vključimo tudi nosilce predmetov.

12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne

Utemeljitev:Študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so vključeni v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte, navajamo nekatere: Projekt FP7-SME New agricultural practices for quality production of red fruits enriched in healthy compound Analiza avtohtonega materiala izbranih vrst metuljnic kot pomoč pri ohranjanju biodiverzitete in žlahtnjenju v spreminjajočih se podnebnih razmerah, Vseživljenjsko e-izobraževanje na področju ekološkega kmetijstva, Izboljšanje rodovitnosti tal v spreminjajočih se podnebnih razmerah in gospodarjenje z dušikom ter ogljikom s prezimno ozelenitvijo njiv, Raba travinja za ohranjanje pestrosti, ekološko kmetovanje in zagotavljanje trajnih in kakovostnih pridelkov krme, Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov na ozelenitev tal, Potencial in maksimiranje simbiotske vezave dušika pri metuljnicah za kratkotrajno prezimno ozelenitev tal, Analiza prireje volovskega mesa na kmetijah demografsko ogroženih območij severovzhodne Slovenije, Sodobnim trendom in klimatskim spremembam prilagojene tehnologije pridelovanja lucerne, Večnamenska vloga podorin v kmetijski pridelavi, Gospodarjenje na traviščih, floristična pestrost in trpežnost rastlin, Optimizacija tehnike pridelave in ugotavljanje kakovosti krmnih rastlin, CRP V1-1051 Onesnaženost okolja in naravni viri kot omejitveni dejavnik trajnostnega razvoja - modelni pristop na primeru Celjske kotline, CRP V4-0537 Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, Bilaterala Slovenija-Izrael: Razvoj robotskega sistema za ciljni nanos fitofarmacevtskih sredstev v sadovnjakih in vinogradih,

95

CRP V4-0537: Priprava registra napovedi in pridelkov jabolk in hrušk s pomočjo vizualizacije rodnega volumna dreves, EUREKA: MSASN CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin J4 - 9532 Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave, CRP V4 – 0332 Intercropping - alternativa za zmanjšanje inputov v pridelavi zelenjave in poljščin.

Študenti, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalne in strokovne projekte sodelujejo v nekaterih fazah raziskovalnega in strokovnega dela. Sodelujejo pri raziskovalnem delu v laboratorijih, zbiranju podatkov, pri obdelavi podatkov in glede na strokovno usposobljenost tudi pri interpretaciji dobljenih rezultatov ter oblikovanju predlogov in usmeritev. Pri nekaterih učnih enotah, kjer se predpostavlja delo študentov na projektih, je njihovo delo ovrednoteno z določenim deležem, ki prispeva h končni skupni oceni. Velikokrat je izdelava diplomske naloge povezana z delom na projektu.

13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. da ne

Utemeljitev:Študenti UM FKBV se na fakulteti vključujejo tudi v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom. Študenti UM FKBV, ki so vključeni v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom, sodelujejo v vseh fazah strokovnega dela. Sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov.Nosilec posameznega predmeta glede na stopnjo obsega in kakovost dela študenta presodi, koliko in katere študijske obveznosti se študentu, zaradi sodelovanja v projektu, priznavajo v okviru obveznosti izvajanja rednega študija (če je tako definirano v učnem načrtu).

14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne

Utemeljitev:Na fakulteti spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov na več načinov – s tem zagotavljamo večjo verodostojnost podatkov. Zaposlovanje spremljamo skozi anketni vprašalnik, preko podatkov Alumni kluba FKBV ter zbiranja podatkovne baze preko učiteljev FKBV. Anketni vprašalnik pošljemo diplomantom po končanem študiju, v Alumni klubu se zbirajo podatki o zaposlovanju, učitelji zbirajo podatke o zaposlovanju svojih diplomantov v zbir podatkov.Svetovanje študentom o nadaljevanju študija poteka tudi v okviru predstavitev usmeritev programov druge stopnje za študente zaključnega letnika dodiplomskega študija, v okviru informativnih dnevov. Študijske programe predstavljajo in o njih svetujejo tudi učitelji in sodelavci skozi predavanja in predstavitve študija na 2. stopnji kot nadgradnja vsebin na 1. stopnji.

15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti. da ne

Utemeljitev:Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti na več in različne načine:

96

- preko Alumni kluba,- preko organiziranih dogodkov, aktivnosti (seminarji, konference, posveti, srečanja ...),- preko Strateškega sveta FKBV.

Po zaključku dodiplomskega študija imajo diplomanti možnost, da se vključijo v ALUMNI KLUB FKBV, ki jim omogoča:- vzpostaviti in negovati povezanost in komunikacijo med diplomanti vseh generacij,- negovati pripadnost diplomantov šoli,- promocija dosežkov članov kluba,- prispevek k večji prepoznavnosti diplomantov tako doma kot v tujini, v javnem in zasebnem sektorju,- ustvarjati in spodbujati sodelovanje med člani alumni kluba, gospodarskimi subjekti in drugimi družbenimi institucijami,- možnosti za sodelovanje diplomantov pri razvijanju programov,- prispevati k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov in organizacij,- aktivno sodelovanje pri razvoju družbe,- diplomantom omogočiti druženje in povezovanje.Vsaka fakulteta je komunikacijski prostor ljudi, ki so, hote ali nehote, povezani v mrežo nastalo s študijem in delom posameznikov in ki jo sestavljajo različne generacije, discipline in tudi narodnosti. S klubom ALUMNI Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede vzpostavljamo in razvijamo sodelovanje ter povezovanje šole s svojimi diplomanti, negujemo pripadnost diplomantov ustanovi ter skrbimo za ugled izobrazbe in poklica pridobljenih na naši fakulteti. Izzivi prihodnosti namreč zahtevajo tudi aktiviranje vseh razpoložljivih znanj naših bivših študentov, zaposlenih in prijateljev naše fakultete.Alumni klub je na Fakulteti zelo dejaven in organiziran v društvo, ki ga vodi nekdanja diplomantka, direktorica ene vodilnih podjetij na področju kmetijstva. Za administrativno in tehnično podporo teh aktivnosti skrbijo strokovne službe FKBV.

Kraj in datum: Hoče, 28. 3. 2012

Odgovorna oseba: Podpis:(ime, priimek in funkcija)Izr. prof. dr. Mario Lešnik, dekan

97

E. PRILOGE

E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti:poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti; 2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze;3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda;4. načrt za mednarodno sodelovanje visokošolskega zavoda, predvsem v skupnem evropskem visokošolskem prostoru;5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ; 6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, dokazila o tistih, ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen; 7. osnutek meril o izvolitvah v naziv;8. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemne pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti;9. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori in oprema na različnih lokacijah;10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju sredstev, sklep upravnega odbora univerze in drugo; 11. mnenja pristojne zbornice (združenj delodajalcev) ali drugih institucij, pristojnih za področja, s katerih so študijski programi; 12. dogovore s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov.

Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.

E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;2. učne načrte;3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena;5. merila o izvolitvah v naziv;6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški obveznosti;7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program);

98

8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo; 9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov;11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov; 12. poslovnik kakovosti;13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.

Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.

E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti:1. pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke: o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja, o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije, o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine, o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti, o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, o uporabi učnih jezikov, o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa, o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi, o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov;2. obrazec diplome in priloge k diplomi;3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se izvajajo na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih.

E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti:1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda;2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo;3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda;

99

4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka;5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto;6. poslovnik kakovosti;7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev, kot jih priznava stroka;8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej; 9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda;10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.

100