MANJ ONESNAŽEVANJA ~

VE» ENERGIJE

Blok 6Termoelektrarne Šoπtanj

POSODOBITEV TRETJINE PROIZVODNJE ELEKTRI»NE ENERGIJE V SLOVENIJI

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

ElektriËna energija je dobrina, ki ima mnoge posebnosti. Je neoprijemljiva, zato se je ne da shranjevati. V svoji dostopnosti je pogosto zelo muhasta in da nam lahko ustreže, potrebuje mnoge vire. Vodo, premog, veter, sonce in πe kaj.A rado se pripeti, da jih, kadar jih najbolj potrebujemo, ni prav dovolj.

Blok 6 Termoelektrarne Šoπtanj predstavlja novo poglavje v energetski

oskrbi Slovenije. Gre za sodoben, izredno uËinkovit blok, ki bo

postopoma nadomestil obratujoËe bloke. Blok 6 je torej nadomestni in

ne dodatni proizvodni objekt, ki ga gradimo zato, da bi bilo elektriËne

energije vedno dovolj po konkurenËni ceni.

Zato, da bi bil njen dotok, s katerim napajate drobce svojega æivljenja, zanesljiv, okolju prijazen in druæbeno odgovoren - za naπo in vse prihodnje generacije.

MANJ ONESNAŽEVANJA ~

VE» ENERGIJE

1

Slovenska proizvodnja elektriËne energije

Vir: PoroËilo o stanju na podroËju energetike v Sloveniji v letu 2008 (Agencija za energijo)

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

TE© 6 - ZANESLJIV IN OKOLJU PRIJAZNEJŠI

Novi blok, ki ga gradi Termoelektrarna Šoπtanj, je trenutno najveËja

energetska naložba v Sloveniji. Njegova gradnja bo potekala do leta

2014. S 600 MW nazivne moËi bo nadomestil izpad energije zaradi

postopne zaustavitve starih blokov 1, 2, 3, 4 in 5. Izkoristki teh enot so že

danes neuËinkoviti.

Nadomestni blok 6 bo proizvajal 3.500 GWh elektriËne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno oddajal v okolico 3,1 milijona tone CO², kar je skoraj poldrugi milijon ton manj od emisij trenutno delujoËih blokov 1, 3, 4 in 5. Gre torej za energetsko in ekoloπko sprejemljivejπi proizvodni objekt, s katerim bomo za enako koliËino elektriËne energije potrebovali 30 odstotkov manj premoga. S postavitvijo bloka 6 se ob enaki koliËini proizvedene elektriËne energije v Termoelektrarni Šoπtanj specifiËne emisije CO² znižajo za 35 odstotkov. Novi blok 6 namreË odda 0,87 kg/kWh specifiËne emisije CO², medtem ko obstojeËi objekti oddajajo 1,25 kg/kWh.

2

Gradnja novega bloka 6, ki bo nadomestil celotno proizvodnjo elektriËne

energije iz vseh dosedanjih petih blokov, je del strateπkega naËrta

Termoelektrarne Šoπtanj in skupine HSE za poveËanje proizvodnje

elektriËne energije. Ta je v skladu z resolucijo o nacionalnem

DR. DANILO TÜRK, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE (2009)Skok Ëez kožo, Velenje, 3. 7. 2009

“Pridobivanje energije je pomembno vpraπanje za prihodnost naπe države, za njeno gospodarsko rast in njeno tehnoloπko prihodnost, pa

tudi za njeno ekoloπko podobo. Res je, potrebujemo razliËne vire energije: hidro, termo in jedrsko energijo in temu ustrezno energetsko

politiko.

Res pa je tudi, da je premog v Šaleπki dolini tisto naravno bogastvo, ki nam za naslednjih 50 let, za pol stoletja, zagotavlja delo TE Šoπtanj

in zelo pomemben del naπe energetske bilance. Zato podpiram prizadevanja za gradnjo bloka 6 TE Šoπtanj, s pomoËjo katerega bi za

tretjino poveËali izkoristek energije in hkrati pomembno prispevali k zmanjπevanju onesnaževanja okolja.”

BORUT PAHOR, PREDSEDNIK VLADE RS (2009)Govor na 5. redni seji državnega zbora, 15. 5. 2009

Izzivi v energetiki zaradi podnebno-energetskega paketa direktiv EU najbolj poudarjajo pomen gradnje objektov na obnovljive vire

energije, zahtevajo pa tudi takojπnjo prenovo termoenergetike, saj v sedanjem stanju le-ta ne bo zadostila potrebam in kriterijem, ki

jih prinaπajo evropski standardi na tem podroËju. Pri Termoelektrarni Šoπtanj govorimo o izrabi domaËega premoga, investitor pa je

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

3

energetskem programu in z odlokom o strategiji prostorskega razvoja

Slovenije, ki predvideva na obmoËju sedanje lokacije nadaljnji razvoj

energetike. Projekt gradnje novega bloka je uvrπËen tudi v Resolucijo o

nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki je bila sprejeta

na seji Vlade RS 12. oktobra 2006 in novelirana v letu 2008.

ZAKAJ GA POTREBUJE SLOVENIJA?

Gradnja novega bloka je bistvenega pomena za zagotavljanje zanesljive

in varne oskrbe Slovenije z elektriËno energijo. Na takπno stanje vpliva

Termoelektrarna Šoπtanj skozi leta

tudi dolžan, da izbere tehnologijo, ki je v skladu z najnovejπim napredkom v tehniki. To bo elektrarni tudi olajπalo pot do kupovanja

kuponov za emisije na evropskem avkcijskem trgu, kar prinaπa nova zakonodaja na tem podroËju. Hkrati se odpirajo tudi nove možnosti

naprednejπih tehnologij za zajemanje in skladiπËenje ogljika in temu bo Slovenija, ko bo tehnologija enkrat tudi komercialno dostopna,

sledila, saj je to eden od možnih odgovorov na reπevanje okoljskih težav z emisijami.

DR. MATEJ LAHOVNIK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO (2009)

“Pogosto sem razoËaran, ko spremljam, kako podcenjevalno gledajo ta projekt v ostalih delih Slovenije. Iz Ëistega lokalnega ali pa

politiËnega prestiža ga skuπajo prikazati kot nasedlo investicijo, ki je πkodljiva za slovensko gospodarstvo. Ob tem pa pozabljajo, da

prihaja tretjina energije iz Šaleπke doline in da je projekt tudi z ekoloπkega vidika nujen, saj bomo tako od 30 do 35 odstotkov zmanjπali

emisije CO² in kar za 50 odstotkov emisije SO². Poleg tega bomo poveËali izkoristek domaËega lignita z 31 na veË kot 40 odstotkov.

Poenostavljeno povedano, z manj premoga bomo proizvedli veË energije, ki bo bistveno manj obremenjujoËa za okolje. »e investicije

ne bi izvedli, bi lahko zaËeli po letu 2012 zapirati tako termoelektrarno kot premogovnik, saj obstojeËi bloki niso niti ekonomsko niti

tehnoloπko sprejemljivi.

Zavedati pa bi se morali, da bomo kar tretjino elektriËne energije tako zagotovili tudi za naslednje obdobje, in upoπtevati, da je na to

investicijo vezanih vsaj 3.000 delovnih mest, posredno pa vsaj πe dvakrat toliko. … Dejstvo je, da ko politiËni veljaki prihajajo v Šaleπko

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

predvsem razlika med rastjo porabe in rastjo proizvodnje elektriËne

energije, ki je zaradi zaostanka pri gradnji novih zmogljivosti vedno

veËja. Po napovedih se bo konËna poraba elektriËne energije do leta

2020 poveËala za 22 odstotkov oz. za 2,8 TWh.

4

Za oskrbo z elektriËno energijo v Sloveniji je odloËilno dogajanje na

zunanjih energetskih trgih. Slovenija je za veË kot polovico primarne

energije odvisna od uvoza in ta vpliva tako na cene elektriËne energije

v Sloveniji kot tudi na zanesljivost oskrbe. Zato je pomembno tudi

dejstvo, da bo novi blok proizvajal elektriËno energijo iz domaËega

energenta, premoga iz Premogovnika Velenje. Ta bo poleg hidroenergije

predstavljal edini energetski vir, s katerim si Slovenija zagotavlja

doloËeno stopnjo energetske neodvisnosti.

Najpomembnejπi gospodarski vidik naložbe je torej dolgoroËno

zmanjπanje energetske odvisnosti Slovenije oziroma veËanje njene

samooskrbe z elektriËno energijo. Brez gradnje novega bloka 6 bi bila

Slovenija po letu 2016 vsaj dvakrat bolj energetsko odvisna od uvoza

elektriËne energije kot danes, kar bi slabo vplivalo tudi na zanesljivost

oskrbe. Obratovanje novega bloka je predvideno do leta 2054, do takrat

pa bo porabljen tudi ves razpoložljivi premog Premogovnika Velenje.

Z ekonomskega vidika je cilj naložbe znižanje lastne cene elektriËne

Poraba elektriËne energije na prebivalca je bila v Sloveniji v letu 2005 6.379 kWh, kar je bilo primerljivo z NemËijo (6.273 kWh/prebivalca), in za dobrih 13 odstotkov veËja od povpreËja EU-27 (5.614 kWh/prebivalca). Do leta 2020 se bo poveËala celo na 7.710 kWh/prebivalca.

MAG. JANEZ KOPA», DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO PRI MG (2010)Energetika.net, intervju 5. 1. 2010

“Ne poznam alternativnega projekta, ki bi zagotovil toliko energije kot TEŠ 6, poleg tega noben obnovljivi vir energije ne more zagotoviti

toliko trapezne energije, kot jo potrebujemo za stabilno oskrbo slovenskega elektroenergetskega sistema.”

BOJAN KONTI», POSLANEC SD (2009)Novi tednik, 3. 4. 2009, Avtor: Urπka Seliπnik “Šaleπka hoËe blok, ne miloπËine”

Da je blok 6 slovenski projekt, brez katerega je zelo težko zagotoviti uravnoteženo proizvodnjo elektriËne energije, je prepriËan

poslanec SD Bojan KontiË, ki je glasoval proti ponovnemu odpiranju energetskih tem. “Pri tem je nujno izpostaviti, da uvoženi premog

dolino, tukaj govorijo, da podpirajo blok 6 in da se zavedajo, da je to ekoloπka investicija. Ko pridejo v Ljubljano, pa je vse drugaËe.

Takπnega odnosa pa si niti Šaleπka dolina niti zaposleni na premogovniku ali v TEŠ, πe manj pa celotna energetika, ne zaslužijo, ker

gre za preverljivo dobro investicijo, ki je bila nenazadnje zaËeta že pod prejπnjo vlado, projekt pa je bil uvrπËen v nacionalno resolucijo o

razvojnih projektih. Zato zelo preseneËa, da mu zdaj tisti, ki so ga πe pred nekaj leti podpirali, naenkrat tako zelo nasprotujejo.”

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

5

energije, proizvedene iz bloka 6; ta bo za 25-30 odstotkov nižja od lastne

cene trenutnih proizvodnih enot. Z ekoloπkega vidika pa je pomembno

naslednje dejstvo: zamik pri gradnji bloka 6 pomeni izgubo (za TEŠ, HSE,

Slovenijo) v viπini vsaj 100 mio EUR letno zaradi nakupa dodatnih pravic

do emisijskih kuponov ter oportunitetnega stroπka zaradi viπje cene

lastne energije v sedanjih blokih (nižji izkoristek, viπji stroπki). Z gradnjo

bloka 6 bo lažje dosežen cilj za uresniËitev obvez Slovenije do EU glede

zmanjπanja izpustov toplogrednih plinov na podroËju energetike, saj

se bodo specifiËne emisije CO² ob enaki koliËini proizvedene elektriËne

energije v Termoelektrarni Šoπtanj znižale za 35 odstotkov.

Naloæba bo omogoËila uËinkovit prehod v nizkoogljiËno druæbo in

uËinkovito umestitev razprπenih proizvodnih virov elektriËne energije v

elektroenergetski sistem Slovenije.

ZAKAJ GA POTREBUJE ŠALEŠKA DOLINA?

Gradnja novega bloka bo prinesla pomembne koristi Termoelektrarni

Šoπtanj in lokalnim skupnostim z okoljskega, gospodarskega in

družbenega vidika ter bo pozitivno vplivala na trajnostni razvoj

Šoπtanja in Šaleπke doline. Pri gradnji bo sodelovalo veË slovenskih

podjetij, tudi izvajalci vzdrževalnih in drugih del v letih obratovanja so

razliËna slovenska podjetja. Zato bo uËinek pozitiven za vse slovensko

gospodarstvo. Delo bodo dobila πtevilna domaËa podjetja, poveËali

se bosta kupna moË in poraba prebivalcev. Brez novega bloka bi bilo

DR. FRANC ŽLAHTI», VODJA SEKTORJA ZA OSKRBO Z ENERGIJO NA DIREKTORATU ZA ENERGIJO MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE (2010)

Šesti blok na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj bo, tako kot so imeli to vlogo na tej lokaciji vsi agregati doslej, pomembno prispeval k

zanesljivi proizvodnji elektriËne energije v regiji in s tem k sigurnemu obratovanju elektroenergetskega sistema ter k uravnoteženosti

raznoliko proizvedene elektriËne energije. Prav rastoËi delež proizvedene elektriËne energije z razprπenimi viri v distribucijskem

omrežju zahteva s staliπËa stabilnega delovanja elektroenergetskega sistema veËje zanesljive proizvodne enote. Z nacionalnega in tudi

za obratovanje Teπa ni potreben. Zaradi veËjega neto izkoristka (43 odstotkov) v novem bloku 6 in s tem nižje porabe lignita bodo letne

emisije ogljikovega dioksida za 35 odstotkov nižje od emisij v zdaj delujoËih petih blokih. To je πe posebej pomembno za Slovenijo zaradi

izpolnjevanja zavez iz sprejetega podnebno-energetskega svežnja.”…

“Gre torej za projekt, ki je nujno potreben za slovensko energetiko in, kar je v Ëasu politiËnega odloËanja posebej pomembno, v niËemer

ne ogroža oziroma ne tekmuje z drugimi projekti na podroËju energetike. Nasprotno! Menim, da se projekti dopolnjujejo. Že res, da je

trenutna cena elektriËne energije nižja od obiËajne. Toda to so le trenutne razmere na trgu. NiË novega ne bom dejal, Ëe povem, da je

najdražja tista energija, ki je ni. In to se nam bo zgodilo, Ëe bodo razni lobiji odloËili drugaËe.”

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

po letu 2027 na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj konec proizvodnje

elektriËne in toplotne energije, prav tako pa bi se zaprl Premogovnik

Velenje z neizkoriπËenimi 95 milijoni ton zalog premoga. Gradnja novega

bloka predstavlja tako za Šaleπko dolino, pa tudi za državo, socialno

in stroπkovno primeren scenarij postopnega zapiranja Premogovnika

Velenje do leta 2054, ko bo hkrati s prenehanjem delovanja bloka 6

konËana tudi premogovniπka dejavnost v Šaleπki dolini.

Gradnja novega bloka Termoelektrarne Šoπtanj z moËjo 600 MW,

ki bo nadomestila delovanje obstojeËih starejπih blokov z zastarelo

tehnologijo in bistveno nižjimi izkoristki, je pomemben del strategije

trajnostnega razvoja termoelektrarne, pa tudi Slovenije kot celote. V

njej so upoπtevani vsi okoljevarstveni vidiki o zmanjπanju onesnaževanja

okolja. Z gradnjo bloka 6 se bo z uporabljeno najprimernejπo tehnologijo

doseglo zastavljene okoljske cilje, ki med drugim predvidevajo viπji

izkoristek obratovanja celotnega termoenergetskega postroja,

zamenjavo zastarele tehnologije obstojeËih blokov, najmanjπi možni

iznos emisij SO², NOx in praπnih delcev v zunanji zrak, znižanje

specifiËne emisije CO² na proizvedeno enoto elektriËne energije ter

s tem doseganje zakonsko predpisanih mejnih in ciljnih vrednosti

onesnaženosti zunanjega zraka. Vse naπtete prednosti bodo imele

pozitiven uËinek tudi na bivalne razmere prebivalcev.

6

PROF. DR. FERDINAND GUBINA, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO UNIVERZE V LJUBLJANI

Zavedati se je treba, da bo po krizi poraba elektriËne energije zaËela rasti že v nekaj letih, ker se vsi novi procesi in tehnologije naslanjajo

na elektriËno in ne na druge vire energije. Slovenija je doslej uvažala do 25 odstotkov elektriËne energije, uvoz pa se bo πe poveËeval z

nadaljnjo rastjo njene porabe. Obnovljivi viri energije, npr. fotovoltaika in biomasa, so potencialno pomemben vir energije, na katere se je

treba v prihodnosti nasloniti. Noben od obnovljivih ali jedrskih virov pa ne more v nekaj letih pokriti rastoËega primanjkljaja moËi in veË

kot 2,5 TWh energije po sprejemljivi ceni. Po analizah IJS je s smotrno rabo mogoËe zmanjπati porabo elektriËne energije le za najveË

6 %. Zmanjπanje za 30 % pa bi bilo mogoËe doseËi npr. pri rabi toplotne energije.

Stari proizvodni bloki v Šoπtanju so iztroπeni. Zaradi nizkega izkoristka izgubijo skoraj pol energije premoga in je skrajni Ëas za njihovo

civilizacijskega vidika pa smo dolžni, da z naravnimi danostmi, ki smo jih v tej regiji podedovali, ravnamo umno.

Velik del naravnih bogastev na podroËju naπe države smo že porabili, ker pa smo se odloËili, da se uspeπno rudarjenje v teh krajih πe

nadaljuje, smo dolžni zanamcem prepustiti naravno okolje takπno, kakrπnega bi zahtevali od njih, da ga prepustijo nam.

Prav vsi se moramo zavedati, da je blok 6 priložnost in izziv, ki zahteva odgovorno ravnanje.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

KAKO NOVI BLOK URESNI»UJE OKOLJEVARSTVENE OBVEZE SLOVENIJE DO EU?

Republika Slovenija se je v okviru kjotskega protokola obvezala

zmanjπati emisije ogljikovega dioksida ter v celoti prenesti in izvajati

zahteve Evropske unije o omejitvah emisij toplogrednih plinov.

PoslediËno je bil zastavljeni cilj kjotskega protokola - znižanje emisij

ogljikovega dioksida iz termoenergetike za 9 odstotkov - vidno strožji

kot povpreËna nacionalna zahteva o zmanjπanju emisij za 8 odstotkov.

Zaradi vse veËje potrebe po elektriËni energiji bo izpolnitev te zahteve

predstavljala velik izziv, s precejπnjimi izboljπavami energetske

uËinkovitosti obstojeËih proizvodnih naprav.

7Z gradnjo novega bloka bo lažje dosežen cilj za uresniËitev obvez Slovenije do EU glede zmanjπanja izpustov toplogrednih plinov na podroËju energetike, saj se bodo specifiËne emisije CO² ob enaki koliËini proizvedene elektriËne energije v TEŠ znižale za 35 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da sta Termoelektrarna Šoπtanj kot tudi celoten energetski sektor izvzeta iz sploπnih zahtev o znižanju emisij CO² in bosta pravice do izpustov CO² po letu 2012 pridobila z nakupom na dražbi.

Blok 6 TEŠ bo grajen v skladu s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi

standardi EU - kot je to doloËeno v direktivi IPPC (Integrated Pollution

Prevention Control - direktivi o celovitem prepreËevanju in nadzorovanju

ustavitev, kar predstavlja izpad prek 400 MW proizvodnje. Izstop starih enot TEŠ bi torej primanjkljaj energije πe poveËal, primanjkljaj

moËi pa bi takoj narastel prek 1200 MW. To pa ni v skladu z usmeritvami EU, ki zahteva, da države, tudi Slovenija, poskrbijo za

uravnoteženo bilanco pokrivanja lastne porabe elektriËne energije. TEŠ 6 zmanjπuje to odvisnost. ManjkajoËih 25 odstotkov elektriËne

energije pri dodatnem izpadu starih agregatov Termoelektrarne Šoπtanj namreË samo z obnovljivimi viri zaradi omejenih naravnih

danosti ni mogoËe na hitro nadomestiti. Ta možnost bi potrebovala preveË sredstev za subvencioniranje gradnje in proizvodnje, bistveno

poviπanje cene elektriËne energije pa bi bilo izredno neugodno za naπe gospodarstvo. V vmesnem obdobju do dograditve ustreznih virov

za pokrivanje primanjkljaja bo TEŠ 6 prevzel naloge zagotavljanja zanesljive dobave energije.

Pa πe nekaj besed o strateπkem pomenu lastnih energetskih virov:

• Premogovnik Velenje je strateπki vir, ki bi ga najbolje izkoriπËal prav TEŠ 6. V najkrajπem Ëasu bi poveËal izkoristek premoga

skoraj za dvakrat, obenem pa bistveno zmanjπal izpuste CO².

• TE Šoπtanj je s svojimi agregati bistvena opora za regulacijo frekvence, zato je ob sodelovanju Dravskih elektrarn Maribor

Slovenija lahko prevzela regulacijo frekvence zahodnega dela Jugoslavije ob njenem razpadu.

• TE Šoπtanj in JE Krπko sta edini podporni toËki za stabilno obratovanje v 400 kV in 220 kV omrežju, ki lahko vzdržujeta raven

napetosti v tem delu evropskega omrežja.

• TEŠ 6 bi bil zgrajen na eni naπih redkih energetskih lokacij, kar bistveno poceni in pospeπi gradnjo. Z vkljuËitvijo v

elektroenergetski sistem bo Sloveniji zagotavljal ustrezne sistemske storitve, ki so nujne za delovanje trga elektriËne energije.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

8

onesnaževanja) in naËrtovani direktivi o emisijah iz industrije. Z izbrano

praπno tehnologijo in ËiπËenjem dimnih plinov, ki predstavljata za

uporabo premoga v velikih kurilnih napravah primerno tehnologijo

BAT (Best Available Technology), se bodo skupne emisije žveplovega

dioksida, duπikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz TEŠ po

gradnji bloka 6 bistveno zmanjπale.

KAJ SE BO PO DOGRADITVI NOVEGA BLOKA ZGODILO Z OBSTOJE»IMI BLOKI TEŠ?

V Termoelektrarni Šoπtanj bo potrebno zaradi tehnoloπke zastarelosti

obstojeËih proizvodnih naprav, ki ne dosegajo veË kriterijev sodobnih

tehnologij, imajo nižje izkoristke in bolj onesnažujejo okolje, le-te

postopno zaustaviti. Grajene so bile namreË v Ëasu, ko so na podroËju

energetike veljale drugaËne ekoloπke omejitve in drugaËna ekonomska

merila. Podaljπanje njihovega obratovanja je tako s staliπËa ekonomike

kot ekologije nesmotrno. Novi blok bo zgrajen 60 let od prvega in 38

let od zadnjega in bo bistveno uËinkovitejπi. Zanj izbrana tehnologija

predstavlja trenutno najboljπo razpoložljivo tehnologijo za obratovalne

razmere na lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj in ob uporabi domaËega

energenta iz Premogovnika Velenje. Tehnologija BAT pomeni viπji

izkoristek in manjπe onesnaževanje okolja, to pa je v skladu s

sodobnimi cilji energetske strategije.

PROF. DR. JOŽE VORŠI», FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RA»UNALNIŠTVO IN INFORMATIKO UNIVERZE V MARIBORU

Slovenske razmere pri pretvorbi v elektriËno energijo so precej slabπe kot svetovne oz. evropske, kar nam prikazuje tudi slika v

nadaljevanju. Za nadaljnje zadovoljevanje sedanjih potreb bomo morali veË nadomestiti, kot zgraditi novega.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

9

fotografija in simulacija: Janez Jelenko

V letu 2008 je prenehal obratovati blok 2, leta 2010 bo prenehal delovati blok 1, v letu 2014 blok 3 in v letu 2016 πe blok 4. Z zaËetkom obratovanja nadomestnega bloka 6bo na obmoËju TEŠ blok 5 preπel v hladno rezervo. Po letu 2027 bo deloval samo πe blok 6.

Dolgoletno obdobje investicijske neaktivnosti pri gradnji energetskih objektov je Republiko Slovenijo porinilo v energetsko deficitarno

državo. Predvidena (in naËrtovana) niËelna rast porabe energije iz leta 1991 je pokazala zobe. Slovenski elektroenergetski sistem je za

zdaj πe obvladljiv, ob 20 % uvozu, smernica Evropske unije pa je samozadostnost na podroËju elektriËne energije.

Pomembno je, da bo blok 6 nadomestil dotrajane naprave in ob tem s poveËanjem izkoristka zmanjπal emisije CO² s sedanjega povpreËja

1,25 kg / kWh na 0,87 kg / kWh.

Termoelektrarna Šoπtanj predstavlja najveËjo elektrarno v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Njena vloga je tako v letno

proizvedeni elektriËni energiji kot instalirani moËi. Elektrarna simbolizira in dejansko predstavlja pomemben energetski steber za

zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriËno energijo in daje garancijo za nadaljnji gospodarski razvoj.

Sta pa πe dve pomembni vpraπanji: vkljuËitev v omrežje in vkljuËitev v obratovanje.

Na sploπno definiramo kot sistem neko celoto, ki jo tvorijo medsebojno funkcionalno povezani sistemski elementi. Ta definicija velja tudi

za elektroenergetski sistem. Zaradi razliËnih ovir (premajhnega vlaganja in nasprotovanja civilne iniciative v bližnji preteklosti) lahko za

slovenski sistem podvomimo, da je res pravi. Ali je res sposoben samostojno obratovati? Ali proizvodnja pokriva porabo? Z daljnovodi

napetostnih nivojev 400 in 220 kV smo povezani v interkonekcijo UCTE, ki pomaga Ëlanicam ob težavah. Naπi daljnovodi so polni zaradi

trgovanja in ne služijo namenu, za katerega so bili zgrajeni.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

IMA NOVI BLOK VSE USTREZNE DOKUMENTE ZA GRADNJO?

Da. Vsa do sedaj potrebna dokumentacija in dovoljenja so

pridobljena, vkljuËno z energetskim dovoljenjem, sprejeta sta bila

tudi oba prostorska naËrta. V novembru 2009 je bilo za blok 6 izdano

okoljevarstveno soglasje. Do jeseni 2010 bo investitor pridobil πe

veljavno gradbeno dovoljenje, ki bo izdano ob predložitvi podrobnih

gradbenih in tehnoloπkih naËrtov. Vsi postopki pridobivanja potrebnih

soglasij so potekali tekoËe.

Poleg zahtevanih dokumentov in dovoljenj na podlagi nacionalne

zakonodaje je investitor pridobil tudi dodatna poroËila in dokumente

v skladu z zahtevami Evropske banke za razvoj (EBRD) in Evropske

investicijske banke (EIB).

JE BLOK 6 PREVELIK ZA SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM?

Ne, saj imajo trenutno delujoËi bloki v TEŠ 755 MW moËi, blok 6 pa

bo imel 600 MW moËi. Elektroenergetski sistem Slovenije potrebuje

10

Na najviπjem napetostnem nivoju nima slovenski sistem niti ene zanke - je radialno omrežje. Izpad RTP Podlog na najviπji napetosti

pomeni razpad slovenskega “sistema”.

VeËina porabe elektriËne energije je v Sloveniji trenutno na zahodu države, zraven pride πe prenos iz vzhodne Evrope proti Italiji. Polovica

te energije teËe skozi stikaliπËe v Podlogu. »e ne bo zgrajen vod med Krπkim in BeriËevim, je priklop 1000 MW v Podlog zelo tvegan.

Glede na velikost nekaterih enot v primerjavi s celotno instalirano moËjo je mogoË celo razpad tega dela interkonekcije. Potrebna je

hkratna gradnja vseh delov sistema, proizvodnih enot in povezovalnih vodov.

Z energetskega staliπËa ni pomembna samo koliËina energije, ki jo potrebujemo, temveË tudi Ëasovni potek rabe energije. Klimatske

razmere, življenjske navade, produkcijski procesi itd. vplivajo na potek porabe, da se spreminja odvisno od letnih Ëasov, tedna in dneva.

»asovni potek ima zlasti v elektroenergetiki izredno velik pomen. Temu poteku morajo biti prilagojeni energetski viri.

Iz dnevnih diagramov vidimo, da se obremenitev Ëasovno zelo spreminja. Ne glede na letni Ëas opazimo v vseh krivuljah obremenitve

obmoËje nizkih obremenitev in obmoËje visokih obremenitev. Nizke nastopajo ponoËi, visoke Ëez dan.

Razmerje med porabo v pasu in med konico se v Sloveniji z ustavljanjem velikih industrijskih obratov veËa z vrednosti 2 na vrednost 3.

Posledica tega je prav gotovo zahteva upravljavca omrežja po proizvodnji v vrπnem delu diagrama. Za ta namen so najprimernejπe

akumulacijske elektrarne, ki jih v Sloveniji praktiËno ni, preËrpovalne elektrarne in, ob primerni usklajenosti, veriga pretoËnih elektrarn.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

11

objekt moËi vsaj 600 MW, saj je presežkov elektriËne energije v Evropi

vedno manj. Zato bo v prihodnjem obdobju treba raËunati z omejenimi

koliËinami elektriËne energije iz uvoza, možnost le-tega pa se zmanjπuje

tudi zaradi oddaljenosti proizvodnih virov in zasedenosti prenosnih poti.

Ob upoπtevanju dejstva, da je ocenjeni primanjkljaj moËi za zagotovitev

zadostnih proizvodnih virov elektriËne energije v dnevnih konicah med

500 in 700 MW, je torej gradnja novega bloka 6 ne le upraviËena, temveË

nujna. Zgovorno potrjuje to tudi mednarodna ocena UCTE, po kateri je

Slovenija v doloËenih obdobjih leta pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe

z elektriËno energijo v kritiËnih situacijah odvisna od sosednjih sistemov.

fotografija: Emil Šterbenk

PretoËne elektrarne pa so muhaste, odvisne od pretoka vode, zato morajo vedno znova pomagati agregati v Termoelektrarni Šoπtanj.

Sodelovanje v trapeznem delu diagrama ni dobro za termoagregat niti zaradi izkoristka, πe manj zaradi krajπanja življenjske dobe.

Sedanji agregati lahko spreminjajo obremenitev od tretjine do polne moËi, po potrebi je možno kakπnega tudi ustaviti. Nova “πestka”,

ki bo nadomestila veË manjπih enot, lahko spreminja proizvodnjo samo od polne moËi do 45 odstotkov. Sloveniji bo primanjkovala

spremenljiva proizvodnja. Holding Slovenske elektrarne mora kot lastnik Termoelektrarne Šoπtanj hkrati zaËeti postopke tudi za gradnjo

novih akumulacijskih - preËrpovalnih elektrarn. Velika verjetnost je tudi, da bomo v Sloveniji zgradili πe eno jedrsko elektrarno, ki je πe

manj gibËna.

Razmerje med enotami za proizvodnjo elektriËne energije v pasu (75 %) in med enotami za trapezno oz. vrπno proizvodnjo (25 %) ni

primerno. Pokrito bomo imeli energijo v pasu in kupovali zelo drago vrπno energijo. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno razmerje v

vrstah proizvodnih enot.

PROF. DR. JANEZ OMAN, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI

UpraviËenost naložbe v blok 6 v TE Šoπtanj je nesporna. Slovenski elektroenergetski sistem namreË nujno potrebuje zamenjavo in

posodobitev proizvodnih enot in zagotovitev rezervnih kapacitet, tako da bodo nove proizvodne enote ohranile in izboljπale sposobnosti

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

12

KAKŠNA BO CENA ELEKTRI»NE ENERGIJE IZ NOVEGA BLOKA?

Znižanje lastne cene elektriËne energije je eden izmed

najpomembnejπih ciljev gradnje bloka 6 (poleg poveËanja izkoristka

in ob bistveno manjπi porabi premoga za enako koliËino proizvedene

elektriËne energije (3.500 GWh) ter ob znižanju specifiËne emisije CO²

z 1,25 kg/kWh na 0,87 kg/kWh).

Seveda pa ne smemo pozabiti, da se v razmerah skupnega trga z

elektriËno energijo v EU prodajna cena elektriËne energije na trgu

oblikuje glede na ponudbo in povpraπevanje. Ob ponovni oživitvi

gospodarstva ter napovedani rasti porabe energije lahko priËakujemo

ponovno rast cen, kar bo dodatno ugodno vplivalo tudi na ekonomsko

upraviËenost gradnje bloka 6. Ta je sicer dokazana že danes: glede na

to, da bo projekt gradnje novega bloka financiran s pomoËjo sredstev

finanËnih institucij (EBRD, EIB), sta njegova ekonomska upraviËenost

Predvidena lastna cena elektriËne energije iz bloka 6 bo za 25 do 30 odstotkov nižja od lastne cene energije iz trenutnih blokov v TEŠ in bo okrog 55 evrov za megavatno uro. V tej ceni so vkljuËeni vsi stroπki, vkljuËno s stroπki celotne koliËine kuponov CO². Znižanje lastne cene je eden kljuËnih dejavnikov, ki opraviËuje naložbo v novi blok in nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoπtanj.

PROF. DR. MATIJA TUMA, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO UNIVERZE V LJUBLJANI

Novi blok 600 MW v Termoelektrarni Šoπtanj je izredno dobro prilagojen potrebam slovenske termoenergetike. To si upam trditi, saj

sem se ukvarjal s problemi energetike praktiËno in teoretiËno skoraj vse življenje: veË kot desetletje v πvicarski industriji in na Zvezni

tehniËni visoki πoli (ETH) v Zürichu in skoraj tri desetletja v slovenski industriji in na univerzi v Ljubljani. Strokovno sem sodeloval prav z

vsemi slovenskimi termoelektrarnami in veË odgovornimi vladnimi institucijami, zato potrebe slovenske energetike - gledano globalno in

detajlno - zelo dobro poznam.

Novi blok 600 MW ekonomsko dobro nadomeπËa stara postrojenja, glede na proizvedeno kWh elektriËne energije zmanjπuje obremenitev

okolja (manjπa specifiËna poraba premoga, manjπa specifiËna poraba vode v hladilnem stolpu, relativno manjπi izpusti CO², SO² in NOx),

sistema za prilagajanja in reguliranje ter zagotavljanje πe drugih sistemskih storitev. Te zahteve blok 6, v nasprotju z nekaterimi drugimi

tehnologijami, v celoti izpolnjuje. Ker bo novi blok z vrhunskimi karakteristikami nadomestil stare bloke v TEŠ, ki imajo nizke izkoristke

in povzroËajo visoke specifiËne emisije CO², se bodo emisije toplogrednih plinov znižale. Tako bo država poleg zanesljive oskrbe z

elektriËno energijo pridobila tudi na ekoloπkem podroËju.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

13

kot tudi izbrana tehnoloπka reπitev kljuËnega pomena za pridobitev

teh sredstev, kar dodatno govori v prid pravilni odloËitvi glede njegove

gradnje.

KAKŠNA BO PO DOGRADITVI NOVEGA BLOKA OBREMENJENOST OKOLJA?

Bistvena pridobitev novejπe tehnologije, na kateri temelji gradnja bloka

6, je boljπi izkoristek energenta, torej premoga, s pomoËjo katerega

Termoelektrarna Šoπtanj proizvaja elektriËno energijo. To pomeni,

da bo za enako koliËino proizvedene energije porabljenih približno 30

odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije πkodljivih snovi

v okolje nižje. Novi blok bo pri enaki koliËini proizvedene elektriËne

energije emitiral v okolje 35 odstotkov manj CO² kot trenutni bloki

Termoelektrarne Šoπtanj, t.j. skoraj poldrugi milijon ton letno manj.

Poleg tega se bodo znižale druge ekoloπke obremenjenosti okolja: SO²

s 400 na 200 mg/Nm³, NOx s 500 na 200 mg/Nm³. Znižali se bosta tudi

ravni prahu in hrupa.

Šesti blok bo tudi moËno prispeval k zmanjπanju skupnih emisij v

ozraËje. Ocenjene emisije žveplovega dioksida, duπikovih oksidov, prahu

in ogljikovega monoksida se bodo πe posebej zmanjπale po letu 2014, ko

bodo bloki 1, 2, 3 in 4 zaustavljeni, blok 5 preide v hladno rezervo, blok

zagotavlja stabilno frekvenco elektriËnega toka in predvsem: omogoËa prilagajanje proizvodnje elektriËne energije trenutnim potrebam

trga, neodvisno od sonca, vetra ali toka reËne vode. V ilustracijo: Slovenija potrebuje pozimi skoraj dvakrat veË elektriËne energije kot

poleti, skoraj dvakrat veË ob delavnikih kot ob nedeljah in skoraj dvakrat veË podnevi kot ponoËi! Termoelektrarna Šoπtanj ima veË

kot 50-letno tradicijo in skupaj z zunanjimi sodelavci najboljπe strokovnjake na tem podroËju. So edini v slovenskem energetskem

prostoru, ki so znali pravoËasno poskrbeti za vse potrebne projektne podloge. Obnove ali razπiritve pa so potrebne prav vse slovenske

termoelektrarne.

Predvidena specifiËna cena elektriËne energije 55,83 EUR/MWh v Termoelektrarni Šoπtanj je povsem konkurenËna. Delno viπja cena

od prvotne gre v glavnem na raËun sklepanja pogodb za ta projekt pred leti, ko so investicijski stroπki v energetiki skokovito naraπËali.

NaroËilo za novo elektrarno je bilo, z drugimi besedami, izdano v najbolj neugodnem Ëasu, saj so danes te cene zaradi sploπne

gospodarske recesije spet nizke.

Projekt postavitve bloka 600 MW je trenutno edini dozoreli projekt v Sloveniji, saj je projekt postavitve nove jedrske elektrarne πele

v zasnovi: nista doloËeni niti njena moË niti tehnologija niti niso znani investicijski stroπki. Prav tako za novo jedrsko elektrarno πe ni

doreËena lokacija, ni reπeno skladiπËenje odpadkov in projekt le težko izpolnjuje zahteve po variabilni proizvodnji elektriËne energije.

Slovenija zaradi nestrokovne politike zelenih trenutno nima niti dovolj jedrskega strokovnega kadra. To je posledica negativistiËnega

razpoloženja v državi, kjer se 20 let ni smelo omeniti besede “jedrska energija”. Zato je tudi upadlo zanimanje mladih za poglobljeno

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

14

6 pa bo zaËel obratovati. Proces zmanjπevanja emisij se bo nadaljeval z

nadaljnjim zniževanjem ravni proizvodnje, ko bo v letu 2027 zakljuËena

πe življenska pot bloka 5 in ko bo do leta 2054 obratoval samo πe blok 6.

Novi blok je projektiran in bo zgrajen tako, da bo razvojno omogoËal dograditev tehnologije zajemanja in skladiπËenja CO².

fotografija: Jure Kravanja

PROF. DR. PETER NOVAK, DEKAN VISOKE ŠOLE ZA TEHNOLOGIJO IN SISTEME

Gradnja TEŠ 6, ki se pripravlja kot zamenjava dotrajanih blokov 1, 2, 3 in ustavitve bloka 4, ki po letu 2016 ne bodo smeli veË obratovati

glede na okoljske predpise EU, je logiËna reπitev za prehod na nov energetski sistem, ki bo nastajal v naslednjih 50-ih letih v svetu in bo

imel za osnovo elektriko, metan (plinasto gorivo) in metanol (tekoËe gorivo, oboje iz OVE). V prehodnem obdobju bo imela doloËeno vlogo

tudi jedrska energija, vendar v omejenem obsegu zaradi nereπenih problemov visokoradioaktivnih odpadkov in problema proliferacije

(veliko držav v razvoju naËrtuje jedrsko orožje in zato potrebujejo izkuπnje z JE). TEŠ 6 predstavlja za Slovenijo trenutno najboljπo reπitev

za pokrivanje elektrike iz domaËih virov v prehodu od fosilnih na obnovljive vire energije.

izobraževanje na tem delovnem podroËju. Danes so pa celo nekdanji zagrizeni zeleni postali zagovorniki jedrske energije. “Le Ëevlje sodi

naj Kopitar,” je napisal Preπeren pred veË kot 150 leti…

Vsa leta sem bil glasen zagovornik jedrske energije in to sem ostal vse do danes. Upam pa, da bo na vladni ravni najprej ustanovljena

neodvisna ekipa, ki bo kos problematiki postavitve nove jedrske elektrarne v strokovnem, ekonomskem in administrativnem pogledu.

Odgovoriti bo treba na vpraπanja, kot je denimo: kakπne so mednarodne kompetence Hrvaπke v primeru gradnje na lokaciji Krπko, saj je

Zagreb od Krπkega oddaljen le nekaj deset kilometrov?

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

15

SE BO ZARADI GRADNJE BLOKA 6 RES USTAVILA GRADNJA DRUGIH ENERGETSKIH OBJEKTOV V SLOVENIJI?

Ne. Zaradi gradnje novega bloka ni ogrožen nobeden od preostalih

projektov. Skupina HSE tako nemoteno nadaljuje gradnjo naËrtovanih

objektov za proizvodnjo elektriËne energije, ki bodo na dolgi rok

zagotovili energetsko neodvisnost Slovenije. Do leta 2030 namerava

skupina HSE zgraditi objekte za proizvodnjo elektriËne energije iz

obnovljivih virov, ki bodo proizvedli dobrih 2.000 GWh na leto, kar

predstavlja skoraj 2/3 proizvodnje bloka 6. Hkrati pa podpiramo tudi

preostale projekte, ki ne potekajo pod okriljem skupine HSE, tako tudi

gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne v Krπkem.

Naložba v novi blok je naËrtovana v skladu s sprejetim dolgoroËnim razvojnim naËrtom skupine HSE, ki predvideva tudi obsežen naložbeni cikel v gradnjo proizvodnih zmogljivosti v obnovljive vire, predvsem hidroenergijo. Med pomembnejπe projekte sodijo gradnja verige hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, raziskujemo tudi možnosti trajnostne izrabe drugih slovenskih rek.

Naložba v blok 6 ne ogroža drugih energetskih projektov v državi, je

pa s staliπËa zagotavljanja potrebnih finanËnih virov na nacionalni

ravni smiseln Ëim prejπnji zaËetek gradnje. Tako bo lahko novi blok

v najkrajπem možnem Ëasu zaËel obratovati, kar bo omogoËalo

akumulacijo prihrankov znotraj skupine HSE za naložbe v nove projekte.

Prednosti gradnje TEŠ 6 so naslednje:

- uporablja domaËe gorivo;

- zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema, ki ga JEK 1 in morebitna bodoËa JEK 2 ne moreta zagotoviti;

- pri gradnji bo s 50 - 60 % sodelovala domaËa industrija;

- zagotavlja sigurno oskrbo z elektriko tudi v primerih mednarodnih zapletov pri dobavi plina;

- zagotavlja najmanj 3500 delovnih mest za naslednjih 40 let (danes ni investicije, ki bi to zagotavljala, ne glede na vrsto proizvodnje);

- omogoËa poveËanje izkoristka goriva za 10 -15 % v primerjavi s sedanjo tehnologijo;

- v naslednji fazi, po izgradnji, bo omogoËena tudi sekvestracija CO² in s tem drastiËno zmanjπanje emisij (možnosti so realne,

saj se tehnologije hitro približujejo komercialnim reπitvam).

Slabosti pri gradnji TEŠ 6, ki jih ne moremo zanikati, pa so:

- izbrana je tehnologija, ki ne omogoËa zamenjave goriva;

- emisija toplogrednih plinov se absolutno ne bo zmanjπala, vendar se bo poveËala proizvodnja elektrike;

- ohranjamo klasiËna delovna mesta (vlaganja okrog 345.000 evrov/delovno mesto).

Te slabosti ne odtehtajo narodnogospodarskih prednosti nove sodobne elektrarne:

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

16

Naložba v novi blok tudi ne ogroža naložb v razprπeno proizvodnjo

elektriËne energije iz obnovljivih virov energije. Slovenija ima za

spodbujanje tovrstnih naložb urejen poseben mehanizem spodbud v

skladu z energetskim zakonom.

Po strokovnih ocenah bo prispevek dodatne razprπene proizvodnje

iz obnovljivih virov do leta 2030 med 580 GWh in 1.155 GWh na leto,

kar predstavlja od 5 do 30 odstotkov naËrtovane proizvodnje bloka 6.

Prav rastoËi delež proizvedene elektriËne energije iz razprπenih virov

v distribucijskem omrežju zahteva s staliπËa stabilnega delovanja

elektroenergetskega sistema veËje zanesljive proizvodne enote.

KOLIKO STANE NALOŽBA V NOVI BLOK IN KDO JO BO FINANCIRAL?

Naložba v blok 6 je 1,1 milijarde EUR, brez stroπkov financiranja pa

997 milijonov EUR. Pri tem bodo 300 milijonov EUR lastni viri HSE, 100

milijonov EUR lastni viri investitorja, to je TEŠ, 550 milijonov EUR krediti

EIB, preostali krediti (EBRD, poslovne banke) ter vložek poslovnega

partnerja/partnerjev pa 200 milijonov EUR.

Naložba v novi blok je primerljiva s tovrstnimi naložbami v EU in po svetu ter odseva trenutne cene najsodobnejπe tehnoloπke opreme za gradnjo premogovih elektrarn. Ekonomska upraviËenost projekta je bila predmet posebne presoje finanËnih institucij,

- Ëe je ne zgradimo, bi morali zgraditi v tem obdobju okolju bolj prijazno plinsko-parno elektrarno enakih kapacitet. Posledica:

uvoz plina za proizvodnjo elektrike je treba plaËati z izvozom, ki pa že sedaj ne zagotavlja plaËilnega ravnovesja, naπa plaËilna

bilanca s tujino je negativna, zadolženost nad 40 miljard evrov, in v bližnji prihodnosti ne vidim tovarne, ki bi z izvozom lastnih

izdelkov in iz domaËega materiala lahko pokrila stroπke za uvoz plina za TEŠ 6 (dodelavni posli ne prinaπajo skoraj niËesar k

plaËilni bilanci).

- Ëe ustavimo proizvodnjo v rudniku Velenje, izgubimo v prvi fazi morda le 2000 delovnih mest (ko bo obratovala le TEŠ 5) in po njeni

ustavitvi πe nadaljnjih 1500. Za 3500 novih delovnih mest je potreben denarni vložek (po normativih, ki veljajo v EU, je treba za

novo, najnižje plaËano delovno mesto, vložiti približno 100.000 evrov) med 600 in 700 milijoni evrov. »e priπtejemo k temu πe

investicijo v plinsko-parno elektrarno 600 MW, ki je kakih 350 evrov/kW ali 210 milijonov evrov, smo že blizu predvidene vsote

investicije v TEŠ 6. Ker je, po podatkih iz »eπke analize (v “The Economics of Nuclear Power, jan.2010”), delež cene plina 42

evrov/MWh, bo letni stroπek za plin približno 150 milijonov evrov (6000 ur obratovanja). »eprav so te ocene grobe, držijo.

Problem pri gradnji TEŠ 6 torej ni cena elektrike, ki je, po zgoraj navedenih analizah in ob upoπtevanju vseh stroπkov (vkljuËno s

sekvestracijo CO²) med 6,0 in 7,8 evra/kWh ne glede na vrsto elektrarne, niti uvoz plina, problem so nova delovna mesta za 3500 ljudi in

za πe najmanj toliko odvisnih družinskih Ëlanov.

Trenutno nihËe v Sloveniji, niti vlada niti nihËe v gospodarstvu, nima nikakrπnega naËrta, kaj bomo delali naslednjih 10 let, kaj πele 40

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

17

KAKO BO V ŠOŠTANJ PRIPELJANA OPREMA ZA NOVI BLOK?

Prevoz najpomembnejπe tehnoloπke opreme je logistiËno zelo zahteven.

Predvidoma naj bi veËji kosi opreme prihajali v Šoπtanj po dveh možnih

poteh: s cestnim prevozom prek Luke Koper in po železnici prek Avstrije

mimo Šentilja. Prvi veËji kosi opreme bodo zaËeli prihajati v Šoπtanj leta

2012. Zaradi logistiËnih zahtev pri prevozu tehnoloπke opreme praviloma

ne bodo potrebne dodatne naložbe v prometno infrastrukturo.

ALI BO GRADNJA NOVEGA BLOKA MOTILA PREBIVALCE?

Gradnja bloka 6 ne pomeni dodatnega posega v prostor, saj bo zgrajen

na obstojeËi lokaciji Termoelektrarne Šoπtanj. Vsekakor bo gradnja

potekala v skladu z zakonodajo, ki obvezuje izvajalce, da kar najmanj

negativno vplivajo na okolje. Izvajani bodo tudi dodatni varovalni ukrepi,

ki bodo projekt sofinancirale (Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in druge), ter je bila glede na vse izhodiπËne pogoje ocenjena kot primerna.

let. TEŠ 6 pa nedvomno zagotavlja delovna mesta in prihodke za najmanj 40 let. To niso najboljπa, “high tech” delovna mesta, toda niso

tako slabo plaËana kot v naπi predelovalni ali dodelavni industriji. Poleg tega proizvajajo dodano vrednost, ki se oplaja na domaËem trgu.

Ker bo cena elektrike na trgu EU samo rasla, saj morajo nadomestiti vsaj 300 GW starih elektrarn, ekonomiËnost TEŠ 6 ni vpraπljiva. Vsi

bodo morali pokrivati amortizacijo novih elektrarn. Primerjati sedanje proizvodne cene zastarelega evropskega parka TE in JE, to je iz

amortiziranih elektrarn, z novimi, je popolnoma zgreπeno.

Kako so videti investicije v visoko tehnologijo jutriπnjega dne, pa naj pokaže gradnja tovarne za proizvodnjo sonËnih celic. Za primer naj

navedem ponudbo za realno gradnjo sodobne tovarne za sonËne celice v Sloveniji (proizvodnja v celoti in ne samo izdelava panelov): za

letno kapaciteto 28 MW potrebujemo investicijo 134 milijonov evrov ter dobimo 132 delovnih mest (proizvodna cena 1,28 evra/W). Torej

cena high tech delovnega mesta ni 100.000 evrov, ampak 1 milijon evrov. To dovolj jasno pokaže, kaj pomeni govorjenje o veËji dodani

vrednosti. Seveda pa lahko ponovno organiziramo inženiring tipa SMELT, ki bo imel visoko dodano vrednost, vendar je priËakovana

zaposlitev veË kot 200 do 300 inženirjev komaj verjetna, poleg tega jih ne moremo pridobiti s prekvalifikacijo rudarjev v Velenju. Problem

torej ni samo okolje niti samo denar, ampak predvsem Ëas, ki je potreben, da spremembe uresniËimo.

Zato zgradimo TEŠ 6 Ëim hitreje, da se znebimo starih TE in sprostimo razmiπljanja, kako naprej uporabiti elektriko iz nje za najveËjo

možno dodano vrednost.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

18

ki jih predpisuje poroËilo o vplivih na okolje. Cestni promet bo do

gradbiπËa speljan po tistih odsekih, kjer bo najmanj moteË, izvajalec bo

Ëim veË materiala skuπal pripeljati po železnici.

V prvi fazi gradnje bodo potekala predvsem gradbena dela, pri katerih bodo upoπtevani vsi ukrepi za zmanjπanje vplivov na okolico, medtem ko bo glavnino del predstavljala montaža tehnoloπke opreme znotraj gradbenih objektov, ki jo bodo izvajali posebej usposobljeni izvajalci. S staliπËa varnosti in prepreËevanja neugodnih vplivov na okolico bo delo na gradbiπËu ustrezno dobro zavarovano in stalno nadzorovano.

Šoπtanj in njegova okolica sta tesno povezana z nenehnim razvojem

gospodarstva, saj je veËina industrijskih objektov v njuni neposredni

bližini. Tako je Šoπtanj prav v zadnjem obdobju doživel že veË posegov

v razπiritev industrijske in javne infrastrukture, ki so jih prebivalci z

razumevanjem sprejeli.

O poteku gradnje in napredovanju del bo javnost ves Ëas ustrezno in

pravoËasno obveπËena.

PROF. DR. MAKS BABUDER, ELEKTROINŠTITUT MILAN VIDMAR

Poraba elektriËne energije v Sloveniji in drugod naraπËa, saj je - kot je sploπno znano - rast porabe elektriËne energije pozitivno

korelirana z rastjo BDP. Drznem si napovedati, da bo Slovenija po letu 2020 potrebovala skoraj 20 TWh elektriËne energije letno, koniËna

obremenitev Slovenije pa bo okrog 3.000 MW.

Gospodarska recesija, ki smo ji priËe, je sicer zaËasno ustavila trende rasti. Poraba se je nekoliko zmanjπala, potrebna moË pa ne.

Pregled podobnih recesij iz razliËnih delov sveta in Ëasovnih obdobij kaže, da se po recesiji rast elektriËne energije povrne in hitro

doseže in celo preseže prejπnjo trajektorijo.

Obseg ukrepov racionalne in uËinkovite rabe pri elektriËni energiji je zelo omejen. Relativni pomen elektriËne energije v primerjavi z

drugimi primarnimi energenti naraπËa, πe zaradi prizadevanj po zmanjπanju uporabe nafte v transportu (elektriËni avtomobili, hibridna

vozila itd.). Z nakljuËnimi in zelo dragimi alternativnimi viri in razprπeno proizvodnjo (vetrne, sonËne in male hidroelektrarne ...) ni

mogoËe nadomestiti sistemskih elektrarn, saj moramo za vsak instalirani MW alternativnih virov zagotoviti 100-odstotno rezervo v

sistemskih elektrarnah, kot je TE Šoπtanj 6.

V naslednjih petnajstih letih bo potekla življenjska doba praktiËno vseh slovenskih elektrarn razen hidroelektrarn. DolgoroËno se ni

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

19

KDAJ BO IZ BLOKA 6 PRVI» PROIZVEDENA ELEKTRI»NA ENERGIJA?

Zaradi kompleksnosti in obsežnosti bo gradnja razdeljena v veË faz.

Gradbena dela se bodo zaËela z ruπenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2

in 3 leta 2010. Od leta 2011 do 2013 bosta potekali dobava in montaža

opreme. Poskusno naj bi novi blok zaËel obratovati leta 2014, ko se

zaËno zagonski preizkusi bloka. To leto bo tudi prva sinhronizacija in

prviË bo proizvedena elektriËna energija iz novega bloka.

BLOK 6

1. Investitor Termoelektrarna Šoπtanj

2. MoË bloka 600 MW

3. SpecifiËna poraba na pragu 8.451 kJ/kWh

4. Cena premoga 23,18 EUR/t (2,25 EUR/GJ)

5. Ure obratovanja s polno moËjo 6.500 ur/leto

6. Število zaposlenih 200

7. Življenjska doba 40 let

8. Emisija CO² 0,87 kg/kWh

9. KonËano poskusno obratovanje november 2014

JANEZ JANŠA, PREDSEDNIK VLADE RS (2004 - 2008)Naπ Ëas, 31. 5. 2007, intervju s predsednikom vlade Janezom Janπo

Po slovenski energetski bilanci je obratovanje Premogovnika predvideno do leta 2040. To je, kar se planiranja tiËe, zelo dolgo obdobje. V

resolucijo o državnih projektih je vkljuËen tudi πesti blok TEŠ, za katerega je bilo prvotno izdano energetsko dovoljenje za 500 MW, zdaj

pa zaradi veËje kapacitete 600 MW potrebuje novega. Energetska perspektiva doline je torej nesporna za to generacijo. Vse dogovorjeno

pa bo pomenilo v prihodnjem desetletju tudi ogromne investicije.

mogoËe zanesti na cenovno ugoden uvoz elektriËne energije, negotovost in ceno uvoza elektriËne energije izdatno poveËujejo omejitve v

prenosnih omrežjih.

Na kratko: TE Šoπtanj 6 je nujna, ker

• nam že danes primanjkuje elektriËne energije,

• omogoËa nenadomestljivo sekundarno regulacijsko rezervo,

• so stari bloki v Šoπtanju na koncu svoje življenjske dobe in

• je velenjski lignit domaËi primarni strateπki vir.

MAN

J O

NES

NAŽ

EVAN

JA -

VE»

EN

ERG

IJE

20

Iz nekonkurenËnosti v konkurenËnost

B 1,3

82 MW, 26 %

B 4 + PLT

317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %

B 1,3

∑ 3500 - 3745 GWh

2009 B 5 + PLT B 4 + PLT B 5 + PLT

B 3

55 MW, 26 %

B 4 + PLT

317 MW, 34,8 % 387 MW, 35,8 %

B 3

∑ 3500 - 3745 GWh

2010 B 5 + PLT B 4 + PLT B 5 + PLT

B 5 + 2 PLT

429 MW, 37,6 % 600 MW, 43 % ∑ 3450 - 4750 GWh

2015 B 6 B 5 + 2 PLT B 6

600 MW, 43 % ∑ 3450 - 2400 GWh

2027 - 2054 B 6 B 6

KARL ERJAVEC, MINISTER ZA OKOLJE (do 26. 1. 2010)Delo - Sobotna priloga, 25. 7. 2009, Avtor: Urban »ervek “Ena pomembnejπih vrednot, ki jo imamo, je naπa narava”

… ”Kot okoljski minister bi bil seveda veliko bolj vesel, Ëe bi namesto TEŠ gradili na primer hidroelektrarne na srednji Savi. Res pa je, da bo novi blok bistveno znižal izpuste termoelektrarne, saj zamenjuje tri stare in zastarele bloke. Gradnjo termoelektrarne tako razumem kot reπitev za prehodno obdobje, dokler ne bodo zgrajene nove hidroelektrarne ali celo drugi blok nuklearke. Vemo namreË, kakπne težave so z umeπËanjem takih projektov v prostor. …”

MAG. ANDREJ VIZJAK, MINISTER ZA GOSPODARSTVO (2004 - 2008)VeËer, 10. 5. 2008, Avtor: Franc Kramer “S plinsko turbino do veËjega izkoristka in Ëistejπega okolja”

… Minister Vizjak je tudi vËeraj v Šoπtanju ponovil, da gradnja bloka 6 ni le prioriteta TEŠ, ampak tudi slovenske energetike, prvega

energetskega stebra HSE in tudi slovenske vlade. Zagotovil je, da bodo v holdingu z dokapitalizacijo zagotovili denar za nemoteno izvedbo

tega projekta. Zato naj bi HSE prodal nekatere naložbe v drugem energetskem stebru. “Denar za to gotovo je. Tudi Ëe ga ni, ga moramo z

ustreznimi finanËnimi konstrukcijami najti. Mislim, da gre za tako pomemben razvojni projekt, da moramo strniti moËi.”…

Publikacijo sta izdala: HSE d.o.o., Koprska ulica 92,1000 Ljubljana, www.hse.siinTERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoπtanj, www.te-sostanj.si

Slika na naslovnici: Janez Jelenko

Fotografije:Janez Jelenko, Emil Šterbenk, Jure Kravanja

Ilustracija na naslovnici in oblikovanje: Design Katja Gaspari Leben

Tisk: Mond grafika d.o.o.

Naklada: 1.000 izvodov