posebni eurobarometer evropski varuh človekovih pravic · 2019-08-06 · v njem so predstavljene...

POSEBNI EUROBAROMETER Evropski varuh človekovih pravic

Posebni Eurobarometer

Evropski varuh človekovih pravic

Raziskavo je izvedlo podjetje TNS Opinion & Social na zahtevo Evropskega parlamenta in Evropskega varuha

človekovih pravic

TNS Opinion & Social

Avenue Hermann Debroux, 40 1160 Bruselj

Belgija


Kazalo

UVOD...............................................................................................................2 POVZETEK .......................................................................................................5 1. KAKO ANKETIRANCI DOJEMAJO EVROPSKEGA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DRŽAVLJANSKE PRAVICE...............................................................6 1.1. V kolikšni meri se ljudje počutijo obveščeni o Listini EU o temeljnih pravicah ..........................................................................................................6 1.2 Zanimanje javnosti za več informacij o vlogi Evropskega varuha človekovih pravic...........................................................................................10 2. VLOGA IN USPEŠNOST UPRAVE EU ............................................................13 3. PREDNOSTNA PODROČJA ..........................................................................19 3.1 Odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic................................19 3.2 Pravice državljanov EU ............................................................................23 ZAKLJUČEK....................................................................................................27 PRILOGE TEHNIČNE SPECIFIKACIJE VPRAŠALNIK TABELE


2

UVOD Evropski varuh človekovih pravic1 preiskuje pritožbe o nepravilnostih pri delovanju institucij in organov Evropske unije (EU). Med temi institucijami so, med drugimi, Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament. Med organi EU, ki jih varuh človekovih pravic lahko preiskuje, sta Evropska agencija za zdravila in Evropski sklad za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. V njegovo pristojnost ne spadajo samo Sodišče Evropske unije, Splošno sodišče in Sodišče za uslužbence pri opravljanju sodne funkcije. Pritožbe, vložene pri Evropskem varuhu človekovih pravic, vključujejo primere pomanjkanja preglednosti, upravnih nepravilnosti, nepravičnosti, diskriminacije in zlorabe položaja ter se pogosto nanašajo na domnevne kršitve državljanskih pravic, ki so v zakonodaji EU opredeljene z Listino o temeljnih pravicah2. Glavni namen te listine in Lizbonske pogodbe, s katero je postala listina za institucije EU in države članice pravno zavezujoča pri uporabi zakonodaje EU, je okrepiti povezavo med državljani in EU. Eden od pomembnih ciljev te raziskave je torej oceniti, kako tesno se navadni državljani čutijo povezane z EU in kako dobro so seznanjeni s svojimi pravicami, ki izhajajo iz Listine EU. To za varuha človekovih pravic ni pomembno samo zato, ker morajo državljani seveda poznati svoje pravice, da se lahko zavedajo kršitev le-teh, ampak tudi zato, ker takšen podatek krepi njegovo sposobnost, da proaktivno sodeluje z drugimi institucijami EU in jih spodbuja, da se pri svojem delu osredotočajo na evropske državljane. Poleg tega bi anketiranje Evropejcev o uspešnosti uprave EU moralo prispevati k opredelitvi področij, ki jih je mogoče izboljšati, da bi se v prihodnje izognili pritožbam evropskih državljanov. Evropski varuh človekovih pravic si ob prizadevanju za večjo osveščenost državljanov o njihovih pravicah prizadeva tudi za to, da bi se slednji bolj zavedali, da lahko svoje pritožbe vložijo ne samo pri nacionalnih ali regionalnih varuhih človekovih pravic, ki obstajajo v posameznih državah članicah, ampak tudi v njegovem uradu. Ta raziskava bo torej tudi ocenila, kako dobro državljani razumejo vlogo Evropskega varuha človekovih pravic, ter slednje povprašala po tem, na kaj bi se po njihovem mnenju slednji moral osredotočiti, da bi zaščitil njihove pravice.

1 Dodatne informacije o varuhu človekovih pravic najdete na spletni strani 2Dodatne informacije o Listini o temeljnih pravicah najdete na spletni strani http://europa.eu/legislation_summaries/human_rights/fundamental_rights_within_european_union/l33501_en.htm


3

Pri tej raziskavi Eurobarometra, ki je potekala med 9. februarjem in 8. marcem 2011, je na vprašanja o Evropskem varuhu človekovih pravic in državljanskih pravicah izpraševalcev mreže TNS Opinion & Social odgovarjalo 26.836 evropskih državljanov v vseh 27 državah članicah3. Uporabljena metodologija je enaka kot pri raziskavah, ki jih izvaja generalni direktorat za komuniciranje Evropskega parlamenta (oddelek za raziskave in politične analize)4. Temu poročilu je priložen tehnični sestavek o anketah, ki so jih izvedli inštituti mreže TNS Opinion & Social. V njem so predstavljene metode anketiranja in intervali zaupanja5. Študija bo podala podrobno analizo stopnje razumevanja Evropskega varuha človekovih pravic in pravic državljanov EU tako v EU na splošno kot v posameznih državah članicah. Obenem bo od anketirancev zahtevala, da ocenijo uspešnost EU na več pomembnih področjih, in zbrala poglede o tem, na katera področja bi se Evropski varuh človekovih pravic moral osredotočiti v prihodnje. Raziskava vključuje tudi demografsko analizo, ki nam pomaga razumeti razlike v pogledih različnih skupin evropske družbe na vprašanje državljanskih pravic. Rezultati so statistično razčlenjeni glede na: spol, starost, stopnjo izobrazbe, višino dohodka gospodinjstva in celo vrsto drugih družbeno-ekonomskih dejavnikov.

**********

Spletno stran Eurobarometra si lahko ogledate na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem anketirancem v Evropski uniji, ki so si vzeli čas za to raziskavo.

Brez njihovega aktivnega sodelovanja ta raziskava preprosto ne bi bila mogoča.

3 Več informacij o uporabljeni metodologiji najdete v tehničnih specifikacijah, ki opisujejo metode anketiranja in intervale zaupanja. 4 http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm 5 Priloga vključuje tudi tabele z rezultati. Opozoriti velja, da lahko seštevek odstotkov v tabelah tega poročila presega 100 %, če je anketiranec podal več odgovorov na isto vprašanje.


4

Za sklicevanje na države so v tem poročilu uporabljene uradne okrajšave:

OKRAJŠAVE EU27 Evropska unija – 27 držav članic DK Ne vem BE Belgija BG Bolgarija CZ Češka republika DK Danska DE Nemčija EE Estonija EL Grčija ES Španija FR Francija IE Irska IT Italija CY Republika Ciper LT Litva LV Latvija LU Luksemburg HU Madžarska MT Malta NL Nizozemska AT Avstrija PL Poljska PT Portugalska RO Romunija SI Slovenija SK Slovaška FI Finska SE Švedska UK Združeno kraljestvo


5

POVZETEK

Samo 14 % državljanov EU meni, da so dobro ali dokaj dobro seznanjeni z Listino EU o temeljnih pravicah.

72 % jih ima občutek, da s slednjo niso seznanjeni.

Približno polovica anketirancev v EU bi želela izvedeti več o delu Evropskega varuha človekovih pravic, medtem ko druga polovica ne kaže veliko zanimanja za vlogo slednjega.

Približno eden anketiranec od štirih navaja, da o EU ne ve dovolj, da bi lahko ocenil njeno učinkovitost, storitveno naravnanost in preglednost.

Stopnja zanimanja za Evropskega varuha človekovih pravic se med državami članicami močno razlikuje, in sicer od 74 % na Cipru do 21 % na Slovaškem.

EU se pri preglednosti odreže slabše kot pri učinkovitosti ali storitveni naravnanosti, čeprav je splošno zadovoljstvo anketirancev dokaj nizko na vseh treh področjih.

Večina anketirancev (52 %) meni, da je najpomembnejša naloga Evropskega varuha človekovih pravic osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh.

Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU velja za najpomembnejšo državljansko pravico, saj jo je kot pomembno ocenilo 48 % anketirancev.

Približno eden anketiranec od treh meni, da je pravica do dobrega upravljanja ena najpomembnejših pravic.

Anketiranci, ki so seznanjeni z Listino EU o temeljnih pravicah, so uspešnost EU ocenili z višjo oceno kot tisti, ki priznavajo, da o tej listini vedo malo.

Mlajši anketiranci pogosteje kot starejši menijo, da je EU uspešna na področju učinkovitosti, storitvene naravnanosti in preglednosti.


6

1. KAKO ANKETIRANCI DOJEMAJO EVROPSKEGA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC IN DRŽAVLJANSKE PRAVICE 1.1 V kolikšni meri se ljudje počutijo obveščeni o Listini EU o temeljnih pravicah

- Večina državljanov EU meni, da je o Listini EU slabo obveščena; manjša manjšina zanjo še nikoli ni slišala. -

Velika večina državljanov EU (72 %) meni, da o Listini EU o temeljnih pravicah ni obveščena. 36 % jih meni, da niso prav dobro obveščeni, enak je tudi delež tistih, ki pravijo, da sploh niso obveščeni6. Nadaljnjih 13 % jih je spontano razkrilo, da za Listino še niso slišali. Za primerjavo: da so o tej temi dobro obveščeni, pravi samo 14 % anketirancev v EU, 12 % jih pravi, da so dokaj dobro obveščeni, za zelo dobro obveščena pa se imata samo 2 % anketirancev.

Rezultati iz posameznih držav članic razkrivajo, da se samo v treh državah, v Luksemburgu (25 %), Češki republiki (22 %) in Italiji (21 %), obveščene čuti več kot 20 % anketirancev7. V Latviji je obveščenih le 6 % ljudi, v Franciji, Litvi in Romuniji pa samo 8 %. V 18 državah članicah se je za neobveščene razglasilo najmanj 70 % anketirancev8, pri čemer je ta delež še posebej visok v Španiji (88 %) in na Finskem (85 %). Čeprav se je na Portugalskem za neobveščene razglasilo samo 49 % odstotkov anketirancev, pa zelo velik odstotek slednjih (39 %) izjavlja, da za Listino EU o temeljnih pravicah še nikoli niso slišali, kar zase pravi tudi 28 % anketirancev na Irskem in 27 % anketirancev v Grčiji.

6 QB1: „Koliko ste po vašem občutku obveščeni o Listini EU o temeljnih pravicah?“ Možni odgovori: zelo dobro obveščen(-a); dokaj dobro obveščen(-a); ne prav dobro obveščen(-a); sploh ni obveščen(-a); še nikoli nisem slišal(-a) za to (SPONTANO). 7 „Obveščen(-a)“ vključuje odgovora „zelo dobro obveščen(-a)“ in „dokaj dobro obveščen(-a)“. 8 „Neobveščen(-a)“ vključuje odgovora „ne prav dobro obveščen(-a)“ in „sploh ni obveščen(-a)“.


7

„Ne prav dobro obveščen(-a)“ je najpogosteje naveden odgovor v 15 državah članicah, „še nikoli nisem slišal(-a) za to“ pa je najpogostejši odgovor na Portugalskem9.

Analiza sociodemografskih podatkov razkriva nekaj razlik med kategorijami anketirancev. Opazne so manjše razlike med spoloma, saj anketiranci moškega spola nekoliko pogosteje menijo, da so obveščeni (15 % v primerjavi z 11 % žensk). Nekoliko več žensk kot moških pravi, da za Listino EU o temeljnih pravicah še nikoli niso slišale (15 % v primerjavi z 12 % moških). Pri obeh spolih pa so tisti, ki se imajo za obveščene, v precejšnji manjšini, saj kar 72 % moških in 73 % žensk meni, da niso obveščeni. Starost anketirancev prav tako skoraj ne vpliva na njihovo poznavanje Listine EU. Samo 12 % starejših od 55 let meni, da so obveščeni, medtem ko je v starostnih skupinah med 25. in 39. letom ter med 40. in 54. letom tega mnenja po 13 %

9 V Franciji je odstotek anketirancev, ki menijo, da „niso prav dobro obveščeni“, in anketirancev, ki menijo, da „sploh niso obveščeni“, enak (36 %).


8

anketirancev, v starostni skupini med 15. in 24. letom pa 14 % le-teh. Da niso obveščeni, meni 75 % anketirancev, starih od 40 do 54 let, in 74 % tistih, starih od 25 do 39 let. Pri anketirancih, starejših od 55 let, in tistih med 15. in 24. letom starosti, je ta delež manjši, in sicer 72 % oziroma 69 %. Stopnja izobrazbe posameznika morda nekoliko vpliva na njegovo osveščenost glede Listine EU. Da so o tej listini obveščeni, meni 18 % ljudi, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, medtem ko pri skupini ljudi, ki so šolanje zaključili med 16. in 19. letom, ta odstotek pade na 11 %, pri skupini ljudi, ki so šolanje zaključili pri 15. letu ali prej, pa je še manjši, in sicer 8 %. 76 % ljudi, ki so šolanje končali med 16. in 19. letom, pravi, da o tem niso obveščeni, v primerjavi s 73 % tistih, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, in 66 % tistih, ki še vedno študirajo. Čeprav je med anketiranci, ki so šolanje končali pri 15. letih ali prej, samo 70 % takšnih, ki pravijo, da niso obveščeni, pa jih relativno veliko (20 %) izjavlja, da za Listino EU še niso slišali. Z vidika poklica anketirancev so najbolje obveščeni vodilni kadri, saj se tako opisuje 19 % anketiranih iz te kategorije. Za obveščene se ima tudi 18 % samozaposlenih, a samo 6 % gospodinj in 9 % brezposelnih. 18 % gospodinj in 16 % upokojencev pravi, da za Listino EU še niso slišali, medtem ko je to izjavilo samo 5 % vodilnih kadrov. Manj premožni anketiranci so pogosteje izjavili, da za Listino EU še niso slišali. Med anketiranci, ki „skoraj nikoli“ nimajo težav s plačevanjem računov, je samo 11 % takšnih, ki za to listino še niso slišali; pri anketirancih, ki imajo „občasno“ te težave, se ta odstotek poveča na 15 %, pri tistih, ki račune „večinoma“ s težavo plačujejo, pa na 19 %. Da so o Listini obveščeni, navaja 14 % anketirancev, ki skoraj nikoli nimajo težav s plačevanjem svojih računov, v primerjavi s samo 9 % tistih, ki imajo skoraj vedno te težave. Anketiranci s spodnjega dela družbene lestvice10 so večkrat spontano izjavili, da za listino še niso slišali. To je izjavilo 18 % teh anketirancev, v primerjavi s 13 % tistih, ki se uvrščajo na sredino družbene lestvice, in 9 % tistih, ki se uvrščajo v njen vrh.

10 Ta spremenljivka se določi tako, da izpraševalci anketirancem pokažejo lestvico z desetimi stopnjami in jih prosijo, naj se uvrstijo na eno od stopenj. (1. stopnja ustreza „najnižjemu položaju v družbi“; 10. stopnja pa „najvišjemu položaju v družbi“.)


9

Total 'Informed'

Total 'Not informed'

Have never heard of it

(SP.)DK

EU27 14% 72% 13% 1%

Male 15% 72% 12% 1%

Female 11% 73% 15% 1%

15-24 14% 69% 16% 1%

25-39 13% 74% 12% 1%

40-54 13% 75% 11% 1%

55 + 12% 72% 15% 1%

15- 8% 70% 20% 2%

16-19 11% 76% 12% 1%

20+ 18% 73% 8% 1%

Still studying 17% 66% 15% 2%

Self-employed 18% 69% 12% 1%

Managers 19% 75% 5% 1%

Other white collars 16% 74% 9% 1%

Manual workers 11% 75% 13% 1%

House persons 6% 74% 18% 2%

Unemployed 9% 75% 14% 2%

Retired 11% 72% 16% 1%

Students 17% 66% 15% 2%

Most of the time 9% 70% 19% 2%

From time to time 13% 71% 15% 1%

Almost never 14% 74% 11% 1%

Low (1-4) 8% 73% 18% 1%

Medium (5-6) 12% 74% 13% 1%

High (7-10) 19% 71% 9% 1%

Self-positioning on the social staircase

Respondent occupation scale

Difficulties paying bills

QB1 How informed do you feel you are about the Charter of Fundamental Rights of the EU?

Sex

Age

Education (End of)


10

1.2 Zanimanje javnosti za več informacij o vlogi Evropskega varuha človekovih pravic

- Polovica državljanov EU izraža zanimanje za to, da bi zvedeli več o odgovornostih Evropskega varuha človekovih pravic, medtem ko druga

polovica ne kaže tega zanimanja. - Državljani EU so pri vprašanju o tem, ali si želijo izvedeti več o odgovornostih Evropskega varuha človekovih pravic11 razdvojeni, saj jih približno polovica pravi, da jih to zanima (49 %), polovica pa, da jih ne zanima (48 %)12. Samo 10 % anketiranih pravi, da jih to zanima, 39 % pa jih to zanima do neke mere. Nasprotno jih 29 % pravi, da jih to ne zanima preveč, 19 % pa jih to sploh ne zanima.

Na ravni posameznih držav: v samo 11 državah članicah zanimanje za to, da bi bolje spoznala vlogo Evropskega varuha človekovih pravic, izraža vsaj polovica anketirancev. Stopnja zanimanja je največja na Cipru, kjer zanimanje izraža 74 % anketiranih, v Luksemburgu (64 %) in na Malti (62 %). Nasprotno pa to zanima samo 21 % anketiranih na Slovaškem, 30 % anketiranih v Latviji in 32 % anketiranih na Danskem. Število anketirancev, ki pravijo, da jih ne zanima, kaj počne varuh človekovih pravic, je najvišje na Slovaškem (78 %), v Latviji (68 %) in na Danskem (67 %). „Zelo zanima“ je najpogostejši odgovor v samo eni državi članici, na Cipru (40 %), „ne zanima preveč“ pa v kar osmih državah članicah: na Danskem (49 %), v Latviji (47 %), na Finskem (45 %), v Češki republiki (43 %), na Slovaškem (40 %), Madžarskem (36 %) in Poljskem (36 %) ter v Bolgariji (32 %).

11 QB4: „V kolikšni meri Vas osebno zanima, da bi zvedeli več o odgovornostih evropskega varuha človekovih pravic? Ali bi rekli, da vas …?“ Možni odgovori: zelo zanima; do neke mere zanima; ne zanima preveč; sploh ne zanima. 12 „Zanima“ vključuje odgovora „zelo me zanima“ in „do neke mere me zanima“. „Ne zanima“ vključuje odgovora „ne zanima preveč“ in „sploh ne zanima“.


11

Opazne so sociodemografske razlike po posameznih kategorijah anketirancev: podatki kažejo, da so razlike med spoloma zanemarljive in da med anketiranci različnih starostnih skupin ni večjih nasprotij. Vendar pa zanimanje za več informacij o vlogi varuha človekovih pravic izraža 53 % anketirancev, starih od 40 do 54 let, in 51 % tistih, starih od 25 do 39 let, v primerjavi s samo 46 % anketirancev, starih od 15 do 24 let, in tistih, starejših od 55 let. Anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe kažejo večje zanimanje za delo varuha človekovih pravic. Zanimanje za to izraža 59 % ljudi, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, medtem ko pri skupini ljudi, ki so šolanje zaključili med 16. in 19. letom, ta odstotek pade na 48 %, pri tistih, ki so šolanje zaključili pri 15. letu ali prej, pa je še manjši, in sicer 40 %. Anketiranci, ki sami sebe uvrščajo v zgornji del družbene lestvice, pogosteje izražajo zanimanje za prejemanje več informacij o varuhu človekovih pravic. Zanimanje za to je pokazalo 56 % anketirancev z vrha družbene lestvice, v primerjavi z 49 % tistih, ki se uvrščajo na sredino te lestvice, in 42 % tistih z njenega dna.


12

Anketiranci, ki se imajo za obveščene glede Listine EU o temeljnih pravicah, izražajo veliko večje zanimanje za dodatne informacije o varuhu človekovih pravic kot tisti, ki pravijo, da o tej listini niso obveščeni. Več o varuhu človekovih pravic si želi izvedeti 69 % ljudi, ki so seznanjeni z Listino, v primerjavi z 49 % tistih, ki so s slednjo slabo seznanjeni. Med tistimi, ki so spontano odgovorili, da za Listino EU o temeljnih pravicah še niso slišali, jih zanimanje za informacije o odgovornostih evropskega varuha človekovih pravic izraža samo 31 %.

Total 'Interested'

Total 'Not interested'

DK

EU27 49% 48% 3%

Male 51% 47% 2%

Female 48% 49% 3%

15-24 46% 51% 3%

25-39 51% 47% 2%

40-54 53% 45% 2%

55 + 46% 51% 3%

15- 40% 56% 4%

16-19 48% 49% 3%

20+ 59% 39% 2%

Still studying 49% 48% 3%

Low (1-4) 42% 54% 4%

Medium (5-6) 49% 48% 3%

High (7-10) 56% 43% 1%

Informed 69% 30% 1%

Not informed 49% 49% 2%

Self-positioning on the social staircase

Informed about the Charter of Fundamental Rights

QB4 How interested are you personally to get informed about the responsibilities of the European Ombudsman? Would you say

you are…?

Sex

Age

Education (End of)


13

2. VLOGA IN USPEŠNOST UPRAVE EU

- Le majhna manjšina državljanov EU meni, da je učinkovitost EU zadovoljiva, eden od štirih pa meni, da ne ve, kako učinkovita je EU. -

Po javnem mnenju je stopnja uspešnosti uprave EU z vidika vseh treh ocenjevanih meril: učinkovitosti, storitvene naravnanosti in preglednosti, nizka13. Pri vseh treh lastnostih se je namreč več ljudi izreklo, da je uspešnost „nezadovoljiva“, kot pa da je „zmerno zadovoljiva“ ali „zadovoljiva“14.

Glede učinkovitosti uprave EU več anketirancev (35 %) meni, da je raven slednje nezadovoljiva, kot pa da je zmerno ali zelo zadovoljiva. Trije anketiranci od desetih menijo, da je uspešnost EU na tem področju zmerno zadovoljiva (31 %), medtem ko je slednja zadovoljiva za samo 10 % le-teh. Četrtina anketiranih pravi, da ne ve, kako učinkovita je uprava EU (24 %). Povprečje odgovorov na lestvici od 1 do 10 je 4,4. Kar zadeva pristop uprave EU do izvajanja storitev, anketiranci v EU pogosteje navajajo, da je slednji nezadovoljiv (33 %), kot pa da je zmerno zadovoljiv (30 %) ali

13 QB2: „Kako bi glede na svoje znanje in s pomočjo lestvice od 1 do 10 ocenili uspešnost uprave EU na naslednjih področjih? „1“ pomeni, da uspešnost uprave EU na zadevnem področju „nikakor ni zadovoljiva“, „10“ pa pomeni, da je uspešnost njenega uprave „zelo zadovoljiva“. QB2_1: „učinkovitost uprave EU“; QB2_2: „storitvena naravnanost uprave EU“; QB2_3: „preglednost uprave EU“. 14 „Nezadovoljiva“ vključuje odgovore od 1 do 4 na lestvici; „povprečno zadovoljiva“ vključuje odgovora 5 in 6 (v poročilu bomo namesto tega uporabljali izraz „zmerno zadovoljiva“); „zadovoljiva“ vključuje odgovore od 7 do 10.


14

zadovoljiv (10 %). Nadaljnjih 27 % jih pravi, da ne vedo, v kolikšni meri je uprava EU storitveno naravnana. Povprečni rezultat za vso EU je 4,4. Običajno prevladuje mnenje, da se EU pri preglednosti odreže slabše kot pri učinkovitosti in storitvene naravnanosti. 42 % anketiranih je s pristopom EU k preglednosti nezadovoljnih, 25 % jih je zmerno zadovoljnih, samo 9 % pa jih izraža zadovoljstvo. 24 % anketiranih ne ve, kako pregledna je EU. Povprečen rezultat v EU je 4,0, kar je najnižja ocena vseh treh ocenjevanih meril. Analiza podatkov posameznih držav razkriva jasen vzorec držav, ki imajo o uspešnosti uprave EU najboljše mnenje. Najbolj pozitivno mnenje o vseh treh merilih uspešnosti EU imajo anketiranci na Malti in Slovaškem, z dosledno visokimi ocenami pa jih ocenjujejo tudi anketiranci v Bolgariji in Romuniji. Dosledno slabo mnenje o uspešnosti uprave EU imajo anketiranci v Nemčiji in Združenem kraljestvu. Kar zadeva učinkovitost uprave EU, je v 12 državah članicah relativna večina anketirancev odgovorila, da „ne ve“, kako učinkovita je EU. Povprečna ocena je najvišja na Malti (5,6), v Bolgariji (5,4) in na Slovaškem (5,4), najnižja pa v Združenem kraljestvu (3,7), Nemčiji (3,9) in na Švedskem (3,9). Podrobnejši rezultati so sledeči: da je učinkovitost uprave EU zadovoljiva, meni relativno veliko število anketirancev na Malti (26 %), Slovaškem (26 %) in v Romuniji (22 %), v primerjavi s samo 4 % anketirancev v Združenem kraljestvu in 6 % anketirancev v Franciji in na Švedskem. da je učinkovitost EU zmerno zadovoljiva, meni 48 % anketirancev v Belgiji, 45 % anketirancev na Nizozemskem in 43 % anketirancev v Luksemburgu. V Romuniji se s tem strinja samo 20 % anketirancev, v Bolgariji 21 % in v Združenem kraljestvu 22 %. Da je raven učinkovitosti EU nezadovoljiva, meni velik delež anketirancev na Švedskem (55 %), Danskem (49 %) in v Avstriji (48 %), v primerjavi s samo 17 % anketirancev v Bolgariji in na Malti. Bolgarija (47 %) in Irska (42 %) beležita velik odstotek anketirancev, ki se glede učinkovitosti EU niso mogli opredeliti.


15

Analiza mnenj o storitveni naravnanosti EU na ravni posameznih držav članic kaže, da je v 17 državah članicah „ne vem“ najpogostejši odgovor. Povprečna ocena je najvišja na Malti (5,5) in Slovaškem (5,5), najnižja pa v Združenem kraljestvu (3,7) in Nemčiji (3,9). Da je storitvena naravnanost uprave EU zadovoljiva, meni relativno veliko število anketirancev na Slovaškem (26 %), v Romuniji (22 %) in na Malti (20 %), medtem ko se s tem strinja samo 5 % anketirancev v Združenem kraljestvu ter 6 % anketirancev v Franciji in Nemčiji. Da je uspešnost EU na tem področju zmerno zadovoljiva, meni 43 % anketirancev v Belgiji, 40 % anketirancev na Finskem in 39 % anketirancev na Nizozemskem; v Bolgariji in Združenem kraljestvu je tega mnenja samo 20 % anketirancev. Da je raven storitvene naravnanosti EU nezadovoljiva, meni precejšen delež anketirancev v Avstriji (47 %), Nemčiji (44 %) in na Danskem (43 %), v primerjavi s samo 16 % anketirancev v Bolgariji in 17 % anketirancev na Malti. Bolgarija (48 %) in Irska (45 %) beležita velik odstotek anketirancev, ki se glede storitvene naravnanosti EU ne morejo opredeliti. Pri preglednosti je „ne vem“ znova daleč najpogostejši odgovor v 17 državah članicah. Povprečna ocena je najvišja na Slovaškem (5,4) in v Romuniji (5,3), najnižja pa na Danskem (3,1), v Nemčiji (3,2) in Združenem kraljestvu (3,2). Da je preglednost EU zadovoljiva, meni relativno veliko število anketirancev na Slovaškem (24 %) in v Romuniji (21 %), medtem ko se s tem strinjajo samo 3 % anketirancev na Danskem in 4 % anketirancev v Združenem kraljestvu. Da je uspešnost EU na tem področju zmerno zadovoljiva, meni 40 % anketirancev na Finskem in 36 % anketirancev v Italiji, medtem ko slednjo tako opisuje samo 14 % anketirancev v Združenem kraljestvu in 18 % anketirancev na Danskem in v Nemčiji. Kot nezadovoljivo jo ocenjuje 64 % anketirancev na Danskem in 62 % anketirancev v Avstriji, medtem ko je v Bolgariji in Romuniji enako kritičnih samo 20 % oziroma 23 % anketirancev. Tako kot pri prejšnjih dveh merilih, Bolgarija (46 %) in Irska (44 %) beležita velik odstotek anketirancev, ki se glede preglednosti EU ne morejo opredeliti.


16

Sociodemografski podatki razkrivajo, da so moški pogosteje nezadovoljni z uspešnostjo EU; pri vprašanju glede učinkovitosti, na primer, je svoje nezadovoljstvo izrazilo 39 % moških v primerjavi z 31 % žensk. Ženske pa na splošno pogosteje ne vedo, kako uspešna je uprava EU: na vprašanje o učinkovitosti jih je tako odgovorilo 28 % v primerjavi z 20 % moških, na vprašanje o storitveni naravnanosti pa 31 % v primerjavi z 22 % moških.


17

Mlajši anketiranci pogosteje kot starejši menijo, da je uprava EU zadovoljivo uspešna. Kar zadeva učinkovitost, na primer, je slednja zadovoljiva za 15 % anketirancev med 15. in 24. letom, medtem ko je enako mislečih anketirancev, starih 55 let in več, samo 8 %. Po drugi strani pa je v to, da je uspešnost EU nezadovoljiva, prepričanih 39 % tistih, starih od 40 do 54 let, v primerjavi s samo 25 % 15- do 24-letnikov. Pri vprašanjih glede storitvene naravnanosti in preglednosti so rezultati približno enaki. Opazne so tudi povezave z mestom, ki ga anketiranci zasedajo na družbeni lestvici, saj tisti, ki sami sebe uvrščajo v vrh lestvice, uspešnost EU pogosteje vidijo kot zadovoljivo v primerjavi s tistimi, ki sami sebe uvrščajo na dno ali sredino lestvice. Kar zadeva učinkovitost EU, na primer, je slednja zadovoljiva za 16 % anketirancev, ki menijo, da sodijo v vrh socialne lestvice, v nasprotju z 9 % tistih, ki se uvrščajo na sredino lestvice, in 7 % tistih z njenega dna. Anketiranci, ki menijo, da so glede Listine EU o temeljnih pravicah obveščeni, so veliko bolj zadovoljni z uspešnostjo EU kot tisti, ki pravijo, da za to listino še niso slišali. Tako je na primer z učinkovitostjo EU zadovoljnih 24 % obveščenih anketirancev v primerjavi s samo 8 % slabo obveščenih. Pri ostalih dveh merilih uspešnosti so rezultati bolj ali manj enaki. Sociodemografski podatki potrjujejo že znane ugotovitve, da je splošno mnenje o uspešnosti EU slabo in da je EU z vidika preglednosti ocenjena nekoliko slabše kot z vidika učinkovitosti in storitvene naravnanosti. Kljub temu pa je jasno, da imajo posamezniki, ki razpolagajo z dostopom do boljših informacij o EU, o uspešnosti slednje nekoliko boljše mnenje.


18


19

3. PREDNOSTNA PODROČJA 3.1 Odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic

- Večina anketirancev meni, da je najpomembnejša naloga Evropskega varuha človekovih pravic, da skrbi za ustrezno obveščenost državljanov o

njihovih pravicah. - Osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh na splošno velja za najpomembnejšo odgovornost Evropskega varuha človekovih pravic15, saj jo kot eno od ključnih nalog varuha navaja 52 % anketirancev. 34 % anketirancev meni, da je pomembno, da Evropski varuh človekovih pravic sodeluje z varuhi človekovih pravic v različnih državah članicah in tako zagotavlja učinkovito reševanje pritožb državljanov, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z EU, medtem ko 30 % anketirancev meni, da je naloga Evropskega varuha človekovih pravic spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU. Odpravljanje krivic pri pritožbah zaradi nepravilnosti je pomembno za 27 % anketirancev, 22 % le-teh pa meni, da bi prednostna naloga Evropskega varuha človekovih pravic moralo biti spodbujanje pravice državljanov EU do dostopa do dokumentov EU. 19 % anketirancev želi, da se Evropski varuh človekovih pravic osredotoči na krepitev storitvene naravnanosti EU, 11 % pa se jih glede najpomembnejših vidikov njegove vloge ne more opredeliti (odgovor „ne vem“).

15 QB3: Katere od spodaj navedenih odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic so po vašem mnenju najbolj pomembne? Spodbuja pravico državljanov EU do dobrega upravljanje s strani institucij EU; spodbuja pravico državljanov EU do dostopa do dokumentov institucij EU; si prizadeva za krepitev storitvene naravnanosti uprave EU; osvešča državljane EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh; odpravlja krivice, ki jih utrpijo pritožniki v primeru nepravilnosti; v sodelovanju z varuhi človekovih pravic v državah članicah zagotavlja učinkovito reševanje pritožb državljanov, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z EU; drugo (SPONTANO). NAJVEČ 3 ODGOVORI


20

„Osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh“ je najpogostejši odgovor v vseh državah članicah, razen na Nizozemskem, kjer je na prvem mestu „sodelovanje z varuhi človekovih pravic v državah članicah za zagotavljanje učinkovitega reševanja pritožb državljanov v zvezi z EU“, in Irskem, kjer je „spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU“ enako pomembno kot „osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah“. „Osveščanje državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh“ velja za posebej pomembno nalogo na Danskem in Švedskem, kjer je ta odgovor izbralo 69 % anketirancev, medtem ko v Romuniji (38 %) ter na Irskem (43 %) in Portugalskem (43 %) slednje ni tako velikega pomena. Da je glavna naloga Evropskega varuha človekovih pravic „sodelovanje z varuhi človekovih pravic v državah članicah za zagotavljanje učinkovitega reševanja pritožb državljanov v zvezi z EU“, ponovno menijo anketiranci na Danskem (61 %), Švedskem (59 %) in Nizozemskem (53 %, prvo mesto), medtem ko v Romuniji (16 %) in Litvi (22 %) temu tolikšen pomen pripisuje relativno malo anketirancev. Da je ena najpomembnejših odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic „spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU, menijo anketiranci na Cipru (49 %), Švedskem (43 %) in Irskem (43 %, na prvem mestu, skupaj z „osveščanjem državljanov EU o njihovih pravicah in uživanju le-teh“), s katerimi pa se strinja samo 18 % anketirancev na Poljskem in 20 % v Litvi. „Odpravljanje krivic pri pritožbah zaradi nepravilnosti“ je zelo pomembno za 52 % anketirancev na Finskem in 48 % anketirancev na Cipru; nasprotno pa je to področje prednostnega pomena za samo 12 % anketirancev v Estoniji in 16 % anketirancev na Švedskem. Da je glavna odgovornost varuha človekovih pravic „spodbujanje pravice državljanov EU do dostopa do dokumentov EU“, menijo anketiranci na Švedskem (38 %) in Danskem (36 %), vendar pa se s tem strinja samo 13 % anketirancev v Litvi in 14 % tistih v Češki republiki in Latviji ter na Poljskem. „Osredotočenje na krepitev storitvene naravnanosti EU“ je prednostnega pomena za 36 % anketirancev v Avstriji in 31 % tistih v Grčiji, vendar ne v tolikšni meri za anketirance v Latviji (11 %), Luksemburgu (13 %) in Združenem kraljestvu (13 %). Romunija (26 %), Estonija (22 %) in Litva (22 %) beležijo relativno veliko število anketirancev, ki se glede najpomembnejših odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic ne morejo opredeliti (odgovor „ne vem“).


Sociodemografski podatki kažejo le majhne razlike med spoloma, saj je največja opazna razlika med 32 % moških in 28 % žensk, ki menijo, da bi „spodbujanje pravice državljanov EU do dobrega upravljanja s strani institucij EU“ morala biti med najpomembnejšimi nalogami Evropskega varuha človekovih pravic. Prav tako so dokaj zanemarljive razlike med starostnimi skupinami. Anketiranci, stari med 25 in 39 let ter med 40 in 54 let, nekoliko pogosteje kot najmlajša in najstarejša skupina anketirancev menijo, da je vseh šest odgovornosti, ki so predmet razprave, pomemben del vloge Evropskega varuha človekovih pravic. Stopnja izobrazbe anketirancev ima nekoliko večji vpliv na njihova stališča glede prednostnih nalog Evropskega varuha človekovih pravic. 42 % tistih, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, meni, da bi Evropski varuh človekovih pravic moral „v sodelovanju z varuhi človekovih pravic v državah članicah zagotavljati učinkovito reševanje pritožb državljanov v zvezi z EU“, medtem ko ta odstotek pri tistih, ki so šolanje zaključili med 16. in 19. letom, pade na 34 %, pri tistih, ki so šolanje zaključili pri 15. letu ali prej, pa je še manjši, in sicer 28 %. Ta vzorec se večinoma ponovi tudi pri ostalih obravnavanih funkcijah Evropskega varuha človekovih pravic. Vse tukaj omenjene odgovornosti Evropskega varuha človekovih pravic kot prednostne pogosteje omenjajo anketiranci, ki si želijo dodatnih informacij o varuhu človekovih pravic, kot pa anketiranci, ki jih to ne zanima. Da bi osveščanje državljanov o njihovih pravicah in uživanju le-teh moralo biti ena od prednostnih nalog Evropskega varuha človekovih pravic, na primer, meni 59 % ljudi, ki želijo postati bolje obveščeni, v nasprotju s 47 % ljudi, ki si tega ne želijo. Anketiranci, ki ne izražajo nikakršnega zanimanja (16 %), se veliko pogosteje ne morejo opredeliti glede prednostnih nalog varuha človekovih pravic („ne vem“) kot tisti, ki jih to zanima (4 %).


23

3.2 Pravice državljanov EU - Pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU je po mnenju anketirancev druga najpomembnejša pravica evropskih državljanov. - Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU je pomembna za največje število anketirancev (48 %). Na drugem mestu je pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU (33 %), na tretjem pa pravica do vlaganja pritožb pri Evropskemu varuhu človekovih pravic (32 %)16. Pravico do dostopa do dokumentov institucij EU ima za eno svojih najpomembnejših pravic 21 % anketirancev, enak odstotek anketirancev pa navaja tudi pravico do glasovanja na evropskih volitvah ob preselitvi v drugo državo članico. Da je pravica do vložitve peticije v Evropskem parlamentu ena njihovih najpomembnejših pravic, meni 20 % anketirancev, medtem ko je pravica do predlaganja zakonodaje z državljansko pobudo pomembna za 19 % le-teh. 9 % anketirancev pravi, da ne ve, katere pravice evropskih državljanov so najbolj pomembne.

Pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU velja za najpomembnejšo pravico v 21 državah članicah. V treh državah (Grčiji, Španiji in Italiji) je najpomembnejša pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU, v preostalih treh državah (Češki republiki ter na Malti in Portugalskem) pa pravica do vlaganja pritožb pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU imajo za posebej pomembno na Finskem (74 %) in Švedskem (73 %), medtem ko je za anketirance v Italiji (28 %) in Španiji (31 %) manj prednostna. Pravica do vlaganja pritožb pri Evropskem varuhu človekovih

16 QB5: „Katere od spodaj navedenih pravic evropskih državljanov so za vas osebno najpomembnejše? NAJVEČ 3 ODGOVORI: pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU; pravica do vlaganja pritožb pri Evropskem varuhu človekovih pravic; pravica do dostopa do dokumentov institucij EU; pravica do vložitve peticije v Evropskem parlamentu; pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU; pravica do predlaganja zakonodaje z državljansko pobudo; pravica do glasovanja na evropskih volitvah pri preselitvi v drugo državo članico; drugo (SPONTANO).


24

pravic je najbolj cenjena v Grčiji (46 %) in Sloveniji (44 %), medtem ko jo v Litvi in Latviji kot pomembno ocenjuje samo 16 % oziroma 21 % anketirancev. Pravica do dostopa do dokumentov institucij EU je velikega pomena za 32 % anketirancev na Danskem in Švedskem, medtem ko v Španiji in Litvi tako nanjo gleda le 13 % anketirancev. Da je pravica do vložitve peticije pri Evropskem parlamentu ena od njihovih najpomembnejših pravic, meni nenavadno visok odstotek anketirancev na Cipru (53 %), kateremu sledi 36 % anketirancev v Grčiji, medtem ko anketiranci v Bolgariji (6 %) in na Danskem (8 %) slednje ne ocenjujejo za tako pomembno. Pravica do predlaganja zakonodaje z državljansko pobudo je pomembna za 31 % anketirancev v Avstriji in 30 % anketirancev na Cipru, kar je v nasprotju s Poljsko in Bolgarijo, kjer tako meni samo 7 % oziroma 11 % ljudi. Relativno veliko število ljudi na Irskem (17 %) in Portugalskem (16 %) ter v Bolgariji (15 %) in Združenem kraljestvu (15 %) pravi, da ne ve, katere pravice evropskih državljanov so najbolj pomembne.


25

Iz sociodemografskih podatkov je znova razvidno, da so razlike med spoloma dokaj majhne, saj največjo razliko predstavlja odstotek moških in žensk, ki menijo, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU pomembna (50 % moških in 46 % žensk). Tudi razlike med starostnimi skupinami so precej majhne, čeprav obstaja nekaj zanimivih razlik med mlajšimi in starejšimi anketiranci. Mlajši pogosteje menijo, da je pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU velikega pomena: tako meni 55 % anketirancev, starih med 15 in 24 let, nato pa ta odstotek upada, tako da pri tistih, starih med 25 in 39 let, znaša 52 %, pri tistih, starih med 40 in 54 let, 49 %, pri anketirancih, starih 55 let in več, pa 42 %. Poleg tega mlajši anketiranci pripisujejo večji pomen pravici do glasovanja na evropskih volitvah pri preselitvi v drugo državo članico: da je slednja pomembna, meni 26 % starih med 15 in 24 let, medtem ko pri tistih, starih med 25 in 39 let ter med 40 in 54 let, ta odstotek pade na 21 %, pri anketirancih, starih


26

55 let in več, pa je še manjši, in sicer 20 %. Starejši anketiranci pa pogosteje kot mlajši velik pomen pripisujejo nekaterim drugim državljanskim pravicam. Tako je na primer za 35 % starih nad 55 let pomembna pravica do dobrega upravljanja s strani institucij EU, z zniževanjem starosti anketirancev pa ta odstotek upada, in sicer znaša 34 % pri starostni skupini med 40. in 54. letom, 32 % pri starostni skupini med 25. in 39. letom ter 28 % pri starostni skupini med 15. in 24. letom. Stopnja izobrazbe anketirancev opazno vpliva na pomen, ki ga slednji pripisujejo nekaterim omenjenim pravicam državljanov EU. Najbolj opazna je razlika pri pravici do prostega gibanja in prebivanja v EU: da je slednja pomembna, namreč meni 57 % tistih, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, medtem ko pri anketirancih, ki so šolanje zaključili med 16. in 19. letom, ta odstotek pade na 48 %, pri tistih, ki so šolanje zaključili pri 15. letu ali prej, pa je še manjši, in sicer 34 %. Da je pravica do glasovanja na evropskih volitvah ob preselitvi v drugo državo članico pomembna, podobno meni 26 % tistih, ki so bili ob zaključku šolanja stari 20 let ali več, a samo 20 % tistih, ki so šolanje zaključili med 16. in 19. letom, in 17 % tistih, ki so šolanje zaključili pri 15. letih ali prej.

The right to move and reside freely

in the EU

The right to good administration by

EU institutions

The right to submit complaints

to the European Ombudsman

The right to have access to

documents of the EU institutions

The right to vote in European

elections if you move to another Member State

The right to petition the European

Parliament

The right to propose

legislation through a citizens' initiative

DK

EU27 48% 33% 32% 21% 21% 20% 19% 9%

Male 50% 34% 32% 22% 21% 21% 20% 7%

Female 46% 32% 32% 21% 22% 19% 18% 10%

15-24 55% 28% 29% 19% 26% 18% 18% 10%

25-39 52% 32% 31% 22% 21% 21% 20% 6%

40-54 49% 34% 33% 24% 21% 21% 20% 7%

55 + 42% 35% 33% 20% 20% 19% 16% 11%

15- 34% 32% 32% 19% 17% 18% 17% 15%

16-19 48% 33% 33% 22% 20% 21% 18% 8%

20+ 57% 36% 32% 23% 26% 22% 21% 4%

Still studying 58% 26% 28% 18% 28% 19% 20% 9%

QB5 From the following European citizens' rights, which are the most important to you personally? (MAX. 3 ANSWERS)

Sex

Age

Education (End of)


27

ZAKLJUČEK Ta raziskava Eurobarometra nazorno prikazuje, da projekt povezovanja navadnih državljanov z EU, kot ga določa Lizbonska pogodba, še ni dokončan. Podatek, da je z Listino o temeljnih pravicah dobro oziroma dokaj dobro seznanjenih samo 14 % anketirancev in da enak odstotek slednjih za to listino še nikoli ni slišalo, daje jasno vedeti, da glavni izziv predstavlja izobraževanje splošne javnosti o pravicah, ki jih uživajo državljani EU. Istočasno je treba ljudi bolje seznaniti z obstojem Evropskega varuha človekovih pravic, katerega naloga je ravno zagovarjanje teh pravic. Čeprav med navadnimi državljani prevladuje mnenje, da je uprava EU na splošno neuspešna, se lahko tolažimo z dejstvom, da so anketiranci, ki so o listini, in s tem tudi o EU, dobro obveščeni, uspešnosti uprave EU prisodili višje ocene kot tisti, ki o tem ne vedo ničesar. Izobraževanje javnosti torej ni zaželeno samo z vidika osveščanja ljudi o njihovih pravicah, ampak tudi za izboljšanje njihovega mnenja o institucijah EU. Nevednost javnosti in razne pomanjkljivosti v institucijah EU namreč močno najedajo ugled Evropske unije. Raziskava poleg tega precej jasno prikazuje, da je nizka raven podpore in splošno nezanimanje za EU v nekaterih državah članicah veliko bolj izrazito kot v drugih. V teh državah bi si bilo treba še posebej prizadevati za odpravo negativnih predstav o EU, ki jih gojijo številni njeni prebivalci, ter z izobraževanjem o Listini o temeljnih pravicah in Evropskem varuhu človekovih pravic, ki je dolžan podpirati pravico do dobrega upravljanja, dokazati, da EU pozitivno vpliva na življenje Evropejcev. Vsekakor pa bi si bilo napačno domišljati, da so vsa negativna mnenja o uspešnosti EU neutemeljena. Splošna nizka ocena rezultatov EU na področju učinkovitosti, storitvene naravnanosti in še zlasti preglednosti kaže, da se mora EU na teh področjih izboljšati. Evropski varuh človekovih pravic ima lahko pomembno vlogo pri spremljanju teh prizadevanj in pri zagotavljanju, da se zadevne institucije EU na , na primer, zahteve po informacijah ustrezno hitro odzovejo. Najpomembneje pa je, da lahko Evropski varuh človekovih pravic sodeluje z institucijami EU in slednjim aktivno pomaga izboljšati njihovo delovanje, namesto da se preprosto odziva na pritožbe posameznikov za nazaj. Z učinkovitim reševanjem sistemskih težav se bo splošna uspešnost EU sorazmerno povečala. Medtem ko se Evropski varuh človekovih pravic v resnici večinoma ukvarja s preiskovanjem pritožb, pa večina državljanov EU (52 %) meni, da bi morala biti njegova glavna naloga seznanjanje prebivalcev z njihovimi pravicami. To ponazarja očitno dejstvo, da se morajo ljudje najprej seznaniti s svojimi pravicami, da lahko začnejo razmišljati o varovanju le-teh. Trenutno je s svojimi pravicami seznanjenih premalo državljanov EU. Sprememba tega stanja bi morala postati prednostna naloga za celotno EU, ne samo za Evropskega varuha človekovih pravic.

posebni eurobarometer evropski varuh človekovih pravic · 2019-08-06 · v njem so predstavljene...

Documents