poroČilo o spremljanju stanja glede uporabe in … · 6 1 uvod aditiv za živilo je vsaka snov, ki...

______________________________________________________________________________________

Trubarjeva 2, p. p. (Post box) 260, 1000 Ljubljana, Slovenija; telefon (Phone): +386 1 2441 400,

faks (Fax): +386 1 2441 447, davčna številka: SI 10007989, http://www.ivz.si

POROČILO O SPREMLJANJU STANJA GLEDE

UPORABE IN UŽIVANJA ADITIVOV V ŽIVILIH

Ljubljana, oktober 2011

2

KAZALO: POVZETEK ..................................................................................................................................... 4 SUMMARY ..................................................................................................................................... 5 1 UVOD ...................................................................................................................................... 6 2 OZADJE .................................................................................................................................. 6 3 ADITIVI ZA ŽIVILA ................................................................................................................... 7 4 ADITIVI ZA ŽIVILA, KI SO PREDMET OCENE VNOSA .......................................................... 7 5 METODOLOGIJA PREHRANSKEGA VNOSA ADITIVOV ZA ŽIVILA ...................................... 9 6 VIRI PODATKOV ZA PREHRANSKO OCENO VNOSA ........................................................ 10 6.1 PODATKI O PORABI ŽIVIL ............................................................................................ 10

6.1.1 Podatki Statističnega urada RS – Anketa o porabi živil (SURS, APG) ..................... 10 6.1.2 Raziskava »Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja II« .............................................................................................................................. 11 6.1.3 Podatki Slovenije v Evropski bazi podatkov o porabi živil pri EFSA ......................... 11

6.2 PODATKI MONITORINGA/URADNEGA NADZORA ADITIVOV ZA ŽIVILA .................... 12 7 REZULTATI OCENE VNOSA ADITIVOV ZA ŽIVILA .............................................................. 12 7.1 BARVILA ........................................................................................................................ 12

7.1.1 E 100 kurkumin ........................................................................................................ 12 7.1.2 E 102 tartrazin ......................................................................................................... 13 7.1.3 E 104 rumeno (Quinoline Yellow) ............................................................................ 14 7.1.4 E 110 oranžno (Sunset Yellow) ................................................................................ 15 7.1.5 E 120 košenil, karminska kislina, karmini ................................................................. 15 7.1.6 E 122 azorubin karmozin ......................................................................................... 16 7.1.7 E 124 rdeče (Ponceau 4R, Cochineal red A) ........................................................... 17 7.1.8 E 129 rdeče (Allura Red AC).................................................................................... 17 7.1.9 E 131 modro (Patent Blue V) ................................................................................... 18 7.1.10 E 132 indigotin, indigo karmin .................................................................................. 18 7.1.11 E 133 modro (Brilliant blue FCF) .............................................................................. 19 7.1.12 E 142 zeleno (Green S) ........................................................................................... 20 7.1.13 E 151 črno (Brilliant Black BN, Black PN) ................................................................ 20 7.1.14 E 160a Karoteni ....................................................................................................... 21 7.1.15 E 160b Anato, norbiksin, biksin ................................................................................ 21 7.1.16 E 160c Izvleček paprike, kapsantin, kapsorubin ....................................................... 22 7.1.17 E 160d Likopen ........................................................................................................ 22 7.1.18 E 161b Lutein .......................................................................................................... 23

7.2 SLADILA ......................................................................................................................... 24 7.2.1 E 950 Acesulfam K .................................................................................................. 24 7.2.2 E 951 Aspartam ....................................................................................................... 25 7.2.3 E 952 Ciklamna kislina in njene natrijeve in kalcijeve soli ........................................ 26 7.2.4 E 954 Saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli ................................... 26 7.2.5 E 957 Taumatin ....................................................................................................... 27 7.2.6 E 959 Neohesperidin DC ......................................................................................... 28 7.2.7 E 955 Sukraloza ...................................................................................................... 28 7.2.8 E 962 Soli aspartam-acesulfama ............................................................................. 29 7.2.9 E 961 Neotam .......................................................................................................... 30

7.3 KONZERVANSI .............................................................................................................. 31 7.3.1 E 200 sorbinska kislina in E 202 kalijev sorbat ......................................................... 31 7.3.2 E 210 benzojska kislina in E 211 natrijev benzoat .................................................... 32 7.3.3 E 214 etil p-hidroksibenzoat, E 215 natrijev etil p-hidroksibenzoat, E 218 metil p-hidroksibenzoat in E 219 natrijev metil p-hidroksibenzoat ...................................................... 33 7.3.4 E 220 žveplov dioksid, E 221 natrijev sulfit, E 222 natrijev hidrogen sulfit, E 223 natrijev metabisulfit, E 224 kalijev metabisulfit, E 226 kalcijev sulfit, E 227 kalcijev hidrogen sulfit, E 228 kalijev hidrogen sulfit .......................................................................................... 33 7.3.5 E 280 propionska kislina in E 281 natrijev propionat ................................................ 34

3

7.3.6 E 251 natrijev nitrat in E 252 kalijev nitrat ................................................................ 34 7.3.7 E 249 kalijev nitrit in E 250 natrijev nitrit ................................................................... 35

7.4 DRUGI ADITIVI ............................................................................................................... 36 7.4.1 E 297 fumarna kislina .............................................................................................. 36 7.4.2 E 330 citronska kislina ............................................................................................. 37 7.4.3 E 338 fosforjeva kislina in fosfati .............................................................................. 37 7.4.4 E 385 EDTA ali etilendiamintetraocetna kislina in njene natrijeve in kalcijeve soli .... 38 7.4.5 E 416 karajski gumi ................................................................................................. 38 7.4.6 E 475 estri poliglicerola z mašč. kislinami ................................................................ 38 7.4.7 E 535 natrijev ferocianid, E 536 kalijev ferocianid, E 538 kalcijev ferocianid ............ 39 7.4.8 E 620 glutaminska kislina in soli (E 621 mononatrijev glutaminat, E 622 monokalijev glutaminat, E 623 kalcijev diglutaminat, E 624 monoamonijev glutaminat, E 625 magnezijev diglutaminat) .......................................................................................................................... 39

8 ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 40 PRILOGA 1 ................................................................................................................................... 43 PRILOGA 2 ................................................................................................................................... 46

4

POVZETEK Uredba (ES) št. 1333/2008 v členu 27 določa, naj države članice ohranijo sisteme za spremljanje uživanja in

uporabe aditivov za živila v skladu z na tveganju temelječem pristopu ter o svojih ugotovitvah v rednih

časovnih presledkih poročajo Komisiji in EFSA. Metodologija spremljanja na evropski ravni sicer ni bila

določena, prvo navodilo za spremljanje pa je bilo postavljeno že l. 1989 pri Codex Alimentariusu. V

Republiki Sloveniji doslej redno tečejo programi spremljanja uporabe aditivov preko uradnega nadzora nad

izvajanjem aditivske zakonodaje. Spremljanje vnosa oz. uživanja aditivov bo s to raziskavo opravljeno prvič.

Merjenje vnosa aditivov v živilih je kompleksen, zamuden in drag proces, zato je nujna postavitev prioritet.

V spremljanje aditivov smo tako vključili aditive, ki so v relativno visokih količinah dodani živilom, ki jih

Slovenci veliko zaužijemo; aditive, ki so dodani živilom, ki jih Slovenci pogosto uživamo ter aditive, ki imajo

nizek sprejemljivi dnevni vnos (ADI). Za spremljanje prehranskega vnosa aditivov v državah članicah

Skupnosti je predlagan nivojski pristop. Ocena prehranskega vnosa aditivov za živila, ki so predmet te

raziskave, je opravljena na drugem nivoju. V ta namen za posamezni aditiv in pripadajočo kategorijo živila

izračunavamo teoretični največji dnevni vnos, ki ga primerjamo s sprejemljivim dnevnim vnosom (ADI).

Podatke o porabi živil za raziskavo smo pridobili iz treh virov. Povprečno porabo živil smo izračunali iz

podatkov Statističnega urada RS, podatke o pogostosti uživanja iz raziskave »Prehrambene navade odraslih

prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja«, podatke o porabi živil velikega porabnika (97,5-percentil)

pa iz Združene baze podatkov o porabi živil EFSA za Slovenijo. Pregled spremljanja vnosa aditivov v živilih pri

prebivalcih Slovenije kaže na relativno nizko tveganje za zdravje ljudi. Pri nekaterih barvilih (rumenem

barvilu E 104, oranžnem barvilu E 110, rdečem barvilu E 124, likopenu E 160 d in luteinu E 160b) obstaja,

zaradi nizkega sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI), verjetnost, da bi posamezniki veliki porabniki v

kategorijah brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov občasno (največ trikratno) presegali ADI.

Ugotovili smo, da vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov preko povprečne porabe vseh presojanih

kategorij živil za sladila predstavlja največ 15% ADI. Pri konzervansih je glede na izračune malo verjetno, da

bi pri posameznikih prišlo do tveganj za zdravje ljudi, če presojane kategorije živil vsebujejo aditiv v

dovoljenih mejah. Zaradi relativno visoke porabe mesnih izdelkov pri prebivalcih Slovenije, pa vsota

teoretičnega največjega dnevnega vnosa za nitrite (E 249 KNO2, E 250 NaNO2), dosega kar 88% ADI.

Izračunana akutna izpostavljenost velikega porabnika lahko sprejemljivi dnevni vnos občasno tudi do

šestkrat preseže. Podatke o dejanski uporabi nitritov v mesnih izdelkih bo zato treba pridobiti neposredno

od proizvajalcev. Med ostalimi aditivi, katerih vnos smo spremljali, izpostavljamo estre poliglicerola z

maščobnimi kislinami (E 475), katerih vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov pri povprečni porabi

presega ADI. Največ k vnosu prispevajo fini pekovski izdelki, ki jih prebivalci Slovenije relativno pogosto

uživamo. Ocena akutne izpostavljenosti velikega porabnika kaže, da je občasno preseganje sprejemljivega

dnevnega vnosa pri posameznikih lahko tudi sedemnajstkratno. Zaradi navedenega nujno sledi, da bo

potrebno podatke o dejanski uporabi aditiva E 475 in morda tudi drugih aditivov iz funkcijske skupine

emulgatorjev pridobiti neposredno od proizvajalcev pekovskih izdelkov.

Za zagotavljanje najvišje ravni zdravja prebivalcev Slovenije naj bodo aktivnosti spremljanja vnosa in

uporabe aditivov usklajene, načrtovane in ustrezno poročane.

5

SUMMARY The Article 27 of the Regulation (EC) n° 1333/2008 stipulates that the Member States shall maintain systems to monitor the consumption and use of food additives on a risk-based approach and report their findings with appropriate frequency to the Commission and the EFSA. In the European level, the monitoring methodology has not yet been defined; however the first monitoring instruction was set already in 1989 with Codex Alimentarius. In the Republic of Slovenia, up until now the programmes to monitor the use of additives are being carried out regularly by means of official control over the application of the additive legislation. With this research, the monitoring of the additive intake will be carried out for the first time. The additive intake measurement is a complex, time-consuming and expensive process, therefore the establishment of priorities is indispensable. So, the monitoring of the additives includes the additives, which are added in relatively high quantities to the foodstuffs consumed by the Slovenes in large quantities; the additives added to the foodstuffs consumed by the Slovenes frequently, and the additives having a low Acceptable Daily Intake ADI (0 – 5 mg/kg tm). In order to monitor the food additive intake in the Member State, a level approach was proposed. The estimation of food additive intake in foodstuffs subjected to the research was carried out at the second level. To this end, we calculate the Theoretical Maximum Daily Intake (TMDI) for a particular additive and the related food category, and compare it to the Acceptable Daily Intake (ADI). We collected the data on food consumption from three different sources. The average food consumption is established on the basis of the data provided by the Statistical Office of the RS, the data on the frequency of consumption is taken from the »Nutritional habits of the Slovenian population from the health protection point of view« research, and the data on the frequency of consumption for a high level consumer (97.5-percentil) is taken from the Food consumption Federated database of the EFSA Slovenia. The review of the additive intake monitoring in foodstuffs of the Slovenian population shows a relatively low risk to human health. Due to a low Acceptable Daily Intake (ADI), it is probable that in some colours (E104 yellow, E110 orange, E124 red, E160 d Lycopene and E160 b Lutein) the individual high level consumers in the categories of non-alcoholic beverages and fine bakery wares exceed periodically (three-times at most) the ADI. We have concluded that the total theoretical maximum daily intake in the average consumption of all considered food categories for sweeteners is maximum 15% ADI. According to the calculation, it is not likely that in the group of preserving agents there would be a risk for human health in individuals, if the considered categories contain the additive in acceptable amounts. Due to a relatively high consumption of meat products in the Slovenian population, the total of the theoretical maximum daily intake for the nitrites (E 249 KNO2, E 250 NaNO2) reaches up to 88% ADI. The calculated acute exposure of the high level consumer can occasionally exceed up to six times the ADI. Therefore, we will have to obtain the data on the actual use of nitrites in the meat products directly from the producers. Among other additives whose intake we monitored, we highlight the polyglycerol esters of fatty acids (E475) whose total theoretical maximum daily intake exceed the ADI. The thing that contributes most to the intake are the bakery wares that the Slovenian population consumes relatively often. The estimation of the acute exposure for the high level consumer indicates that the occasional exceedance of the acceptable daily intake can be up to seventeen times. With a view to the aforementioned, it inevitably follows that the data on the actual use of the additive E 475, and maybe also of other additives from the group of emulsifiers, will have to be obtained directly from the producers of bakery products.

In the future, the food additive exposure studies could be oriented towards the individuals or population groups (e.g. youth) who deviate from the average and are likely to consume relatively high concentrations of particular additives. In order to ensure the highest level of health for the Slovenian population, the activities for monitoring of intake and use of additives are to be harmonized, planned and appropriately reported.

6

1 UVOD

Aditiv za živilo je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi in se zato nahaja v živilu ali v stranskem proizvodu živila in s tem posredno ali neposredno postane sestavina živila.

Poglavitni nameni uporabe aditivov v živilih so:

� ohranjanje hranilne vrednosti živila;

� zagotavljanje mikrobiološke varnosti živila s preprečevanjem rasti neželenih mikroorganizmov;

� preprečevanje kemijskega kvara živil in s tem podaljšanja obstojnosti živila;

� izboljšanje ali ohranjanje konsistence živila;

� izboljšanje organoleptičnih lastnosti živila (okus, aroma, videz).

Aditivi za živila bi se smeli uporabljati le, če izpolnjujejo merila glede varnosti, če obstaja tehnološka potreba po njihovi uporabi in ta ne zavaja potrošnika in mu koristi.

Uporabo aditivov za živila je treba nadzorovati, hkrati pa zaradi možnih vplivov na zdravje ljudi spremljati njihov vnos.

2 OZADJE

Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. Decembra 2008 o aditivih za živila, ki je stopila v veljavo januarja 2010, povzema vso aditivsko zakonodajo, ki je bila dotlej urejena z več Direktivami. Vsi aditivi za živila morajo biti pred uporabo odobreni. Presoja varnosti poteka na Evropski agenciji za varnost hrane (EFSA). Do leta 2020 morajo biti končane vse ponovne ocene varnosti aditivov za živila, ki so bili odobreni v skupnosti pred 20. januarjem 2009. Uredba (ES) 257/2010 določa časovni potek ponovnih presoj EFSA.

Že s sprejetjem direktiv Evropskega parlamenta in Sveta glede sladil, barvil in ostalih aditivov za živila je bila podana zahteva po spremljanju in poročanju o vnosu aditivov v državah članicah. Tudi nova Uredba v členu 27 določa, naj države članice ohranijo sisteme za spremljanje uživanja in uporabe aditivov za živila v skladu z na tveganju temelječem pristopu ter o svojih ugotovitvah v rednih časovnih presledkih poročajo Komisiji in EFSA. Metodologija spremljanja na evropski ravni sicer ni bila določena, prvo navodilo za spremljanje pa je bilo postavljeno že l. 1989 pri Codex Alimentariusu1.

V RS poteka spremljanje uporabe aditivov za živila preko uradnega nadzora nad izvajanjem aditivske zakonodaje. Za spremljanje uživanja aditivov za živila doslej nismo imeli razpoložljivih nacionalnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenili predvideno porabo posameznih kategorij živil. V letu 2010 je bila zaključena obdelava podatkov pridobljenih v okviru raziskave »Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika zdravja«, ki bi lahko služili nacionalni oceni porabe posameznih kategorij živil, ki so jim dodani aditivi za živila. 2

1 Codex Alimentarius, GUIDELINES FOR SIMPLE EVALUATION OF FOOD ADDITIVE INTAKE , CAC/GL 03-1989, dostopno na: http://www.codexalimentarius.net/search/advancedsearch.do 2 Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja,IVZ 2010, dostopno na: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=8&pi=5&_5_id=1292&_5_PageIndex=0&_5_groupId=176&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=8-5.0.

7

3 ADITIVI ZA ŽIVILA

Prvi korak k odobritvi uporabe aditiva za živila je pregled toksikoloških študij in določitev sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI - acceptable daily intake) kot referenčne mere za varnost ter postavitev kriterijev čistosti za proizvodnjo aditiva za živila.

Naslednji korak je predstavitev predvidene uporabe aditiva v različnih kategorijah živil, ki mora upoštevati tako ADI, kot tudi predvideni dnevni vnos aditiva pri ljudeh iz vseh virov. Kadar se aditiv za živila uporablja za živila za posebne populacijske skupine, je treba upoštevati predvideni dnevni vnos aditiva iz vseh virov za te skupine.

Podatke glede predvidenega dnevnega vnosa potrebujemo torej predvsem pri tistih aditivih za živila, ki imajo ali nizek ADI, ali visoko predvideno vsebnost v živilu ali se tega živila veliko uživa ali se živilo uživa v posebni populacijski skupini.

ADI – predstavlja oceno sprejemljivega vnosa aditiva, ki ga lahko zaužije posameznik preko celega življenja, brez znatnega tveganja za zdravje. Velja za standardno telesno maso 60kg in je izražen v mg aditiva za živila na kg telesne mase človeka. ADI na podlagi toksikoloških in drugih podatkov določajo mednarodne refernčne organizacije kot sta JECFA pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Evropska agencija za varnost hrane in krme (EFSA) v Evropski skupnosti. V te namene se navedba »brez znatnega tveganja za zdravje« razume kot verjetnost, da se škodljivi učinek ne bo izrazil, kljub izpostavljenosti preko celega življenja. ADI je določen za vse starosti, telesna masa 60kg predstavlja povprečno maso populacije 3.

4 ADITIVI ZA ŽIVILA, KI SO PREDMET OCENE VNOSA

Merjenje vnosa aditivov za živila je kompleksen, zamuden in finančno zahteven proces, zato je nujna postavitev prioritet. Osredotočiti se je potrebno na tiste aditive za živila, ki dejansko predstavljajo skrb za zdravje ljudi 4.Znanstveni odbor za živila (SCF) je v okviru znanstvenega sodelovanja z državami članicami (SCOOP) priporočil državam, da naj bo ocena vnosa aditivov za odrasle in otroke pripravljena ločeno. Znano je, da imajo zaradi svojih prehranjevalnih navad otroci lahko višji vnos posameznih aditivov, izražen na telesno maso.

V Sloveniji zaenkrat nimamo zbranih podatkov glede porabe živil posebej pri otrocih, zato spremljanje vnosa aditivov lahko izvedemo le na splošni in odrasli populaciji.

Aditivi, ki so v okviru te raziskave zaradi prioritet izključeni iz spremljanja vnosa so:

� aditivi, katerih sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ni določen, kar pomeni, da na podlagi obstoječih znanstvenih podatkov pri vnosu ne obstaja tveganje za zdravje ljudi;

� aditivi, katerih vnos je omejen le na nekaj kategorij živil in te v prehranjevalnih navadah ne predstavljajo velikega deleža;

� aditivi, ki se v živila dodajajo po principu quantum satis.

V raziskavo spremljanja aditivov smo glede na prioritete vključili (Tabela 1):

� aditive, ki so v visokih količinah dodani živilom, ki jih Slovenci veliko zaužijemo;

� aditive, ki so dodani živilom, ki jih Slovenci veliko zaužijemo;

� aditive, ki imajo nizek ADI (0 - 5mg/kg tm);

� aditive, za katere obstajajo podatki uporabe iz uradnega nadzora.

3 Report of the 1988 JECFA, TRS 776 sec. 2.2.3. WHO, 1989 4 COMMISSION OF THE EUROPEAN COMMUNITIES, REPORT FROM THE COMMISSION on Dietary Food Additive Intake in the European Union, COM(2001) 542 final

8

Tabela 1: Aditivi za živila, ki so predmet ocene vnosa

E številka

Ime aditiva ali skupine

BARVILA

E 100 kurkumin

E 102 tartrazin

E 104 rumeno (Quinoline Yellow)

E 110 oranžno (Sunset Yellow FCF, Orange Yellow S)

E 120 košenil, karminska kislina, karmini

E 122 azorubin karmozin

E 124 rdeče (Ponceau 4R, Cochineal Red A)

E 129 rdeče (Allura Red AC)

E 131 modro (Patent Blue V)

E 132 indigotin,indigo karmin

E 133 modro (Brilliant blue FCF)

E 142 zeleno (Green S)

E 151 črno (Brilliant Black BN, Black PN)

E 160a karoteni

E 160b anato, biksin, norbiksin

E 160c izvleček paprike, kapsantin, kapsombin

E 160d likopen

E 161b lutein

KONZERVANSI

E 200 sorbinska kislina

E 202 kalijev sorbat

E 210 benzojska kislina

E 211 natrijev benzoat

E 214 etil p-hidroksibenzoat

E 215 natrijev etil p-hidroksibenzoat

E 218 metil p-hidroksibenzoat

E 219 natrijev metil p-hidroksibenzoat.

E 220 žveplov dioksid

E 221 natrijev sulfit

E 222 natrijev hidrogensulfit

E 223 natrijev metabisulfit

E 224 kalijev metabisulfit

E 226 kalcijev sulfit

E 227 kalcijev hidrogensulfit

E 228 kalijev hidrogensulfit

E 280 propionska kislina

E 281 natrijev propionat

E 251 natrijev nitrat

E 252 kalijev nitrat

9

E 249 kalijev nitrit

E 250 natrijev nitrit

SLADILA

E 950 acesulfam K

E 951 aspartam

E 952 ciklamna kislina in njene soli

E 954 saharin in njegove soli

E 955 sukraloza

E 957 taumatin

E 959 neohesperidin DC

E 961 neotam

E 962 soli aspartama-acesulfama

OSTALI ADITIVI

E 297 fumarna kislina

E 330 citronska kislina

E 338 fosforjeva kislina in fosfati

E 385 EDTA

E 416 karajski gumi

E 475 estri poliglicerola z maščobnimi kislinami

E 535 natrijev ferocianid

E 620 glutaminska kislina in soli

5 METODOLOGIJA PREHRANSKEGA VNOSA ADITIVOV ZA ŽIVILA

Tako želeni kot neželeni učinki živila so odvisni od tega, koliko se posameznega živila dejansko zaužije in kaj ta vsebuje. Za spremljanje prehranskega vnosa aditivov v državah članicah Evropske skupnosti je predlagan nivojski pristop5. S prehajanjem od nivoja 1 do nivoja 3 se v primeru preseganja sprejemljivega dnevnega vnosa za posamezni aditiv z rafinacijo podatkov čim bolj približujemo realni oceni izpostavljenosti in s tem realni oceni tveganja. Ocenjevanje na nivoju 1 poteka na ravni Skupnosti že ob avtorizaciji posameznega aditiva s kombiniranjem teoretičnih podatkov o porabi živil z največjo dovoljeno vsebnostjo aditiva v živilih. Z ocenjevanjem na nivoju 2 se združi aktualne nacionalne podatke o porabi živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi posameznega aditiva v živilih. Nivo 3 se približa dejanskemu vnosu aditiva s kombiniranjem aktualnih nacionalnih podatkov o porabi živil z dejanskimi ugotovljenimi vsebnostmi aditiva v živilih.

Ocena prehranskega vnosa aditivov za živila, ki so predmet tega poročila, je opravljena na drugem nivoju. V ta namen za posamezni aditiv in pripadajočo kategorijo živila izračunavamo TMDI.

TMDI – predstavlja teoretični največji (maksimalni) dnevni vnos aditiva za živila, ki se izračuna z množenjem povprečnega zaužitja živila /osebo (per capita) z največjo dovoljeno vsebnostjo aditiva v tem živilu. Izražamo ga v mg aditiva /kg telesne mase/dan. Za povprečno telesno maso smo uporabili 70kg.

TMDI prikazuje grobo oceno prehranskega vnosa aditivov za živila, saj ne upošteva prehrambenih navad posebnih populacijskih skupin in predpostavlja da:

� vsa živila, v katerih je dovoljena uporaba aditiva, tega tudi vsebujejo;

5 Report from the Commission on Dietary Food Additive Intake in the European Union, COM (2001) 542 final

10

� so aditivi v živilu prisotni v največjih dovoljenih količinah;

� živila z aditivi, katerih vnos ocenjujemo, ljudje uživajo vsak dan v povprečnih količinah preko celega življenja;

� se količina aditivov v živilih ne spremeni zaradi priprave živila;

� so vsa živila, v katerih so dovoljeni aditivi, zaužita brez ostankov.

Izračun TMDI

A.1 Izdelava seznama živil, v katerih je posamezni aditiv odobren za uporabo s pripadajočimi največjimi dovoljenimi vsebnostmi . A.2 Izračun povprečne porabe živil, v katerih je posamezni aditiv odobren za uporabo. A.3 Izračun TMDI A.4 Primerjava TMDI z ADI Če je TMDI < ADI, potem lahko ocenimo, da je dejanski vnos aditiva v slovenski populaciji nižji od sprejemljivega dnevnega vnosa. Če je TMDI > ADI, potem uporabimo naslednji nivo, izračunamo EDI.

EDI – (estimated daily intake) predstavlja ocenjeni dnevni vnos aditiva za živila, ki ga zaužije povprečni potrošnik z živilom z vsebnostjo aditiva:

� kot ga dejansko uporabi industrija;

� kot je uporaba priporočena z dobro proizvodno prakso;

� kot je ocena uporabe, ki se najbolj približa dejanskemu stanju.

Izračun EDI

B.1 Pregled seznama živil, v katerih je posamezni aditiv odobren za uporabo. B.2 Pregled podatkov za oceno dejanske uporabe aditiva. B.3 Vnos podatkov v izračun EDI. B.4 Primerjava EDI z ADI Če je EDI < ADI, potem lahko ocenimo, da je vnos aditiva v slovenski populaciji nižji od sprejemljivega dnevnega vnosa. Če je EDI > ADI, obvestimo naročnika, ki ukrepa skladno s postopki živilske zakonodaje.

6 VIRI PODATKOV ZA PREHRANSKO OCENO VNOSA

6.1 PODATKI O PORABI ŽIVIL

6.1.1 Podatki Statističnega urada RS – Anketa o porabi živil (SURS, APG)

V okviru demografsko socialnega področja in življenjske ravni Statistični urad RS spremlja porabo denarnih sredstev v gospodinjstvih. Podatke za to statistično področje zbira z vprašalnikom Anketa o porabi v gospodinjstvih (APG)6. Leta 1997 je bila ta anketa vsebinsko prilagojena priporočilom Eurostata, po načinu izvedbe pa je postala kontinuirana, kar pomeni, da zbiranje podatkov (anketiranje) poteka neprekinjeno. Anketne podatke, zbrane v več letih, združujejo in tako pridobijo natančnejše ocene. Podatki iz obdobja treh let se preračunajo na srednje leto in to se pri interpretaciji rezultatov upošteva kot referenčno leto. Stratifikacija vzorca je izdelana glede na 12 statističnih regij in 6 tipov naselij. V večjih naseljih (z več kot 10.000 prebivalci) je uporabljeno enostavno slučajno vzorčenje, v manjših pa vzorčenje v skupinah po 4 osebe, ki določajo gospodinjstvo. Najprej so izbrani za celo leto vnaprej popisni okoliši (glede na velikost), nato pa v vsakem okolišu za vsako četrtletje po 4 osebe. V večjih naseljih so s slučajnim enostavnim vzorčenjem za vsako četrtletje izbrane le osebe. Pri anketiranju se uporablja metoda osebnega intervjuja, ki

6 SURS, http://www.stat.si/tema_demografsko_zivljenjska.asp

11

temelji na vprašalniku, ter dnevnike, v katere člani gospodinjstva 14 dni sami zapisujejo dnevne izdatke in kupljene količine življenjskih potrebščin. Anketiranje gospodinjstev je enakomerno porazdeljeno skozi vse leto, vsako izbrano gospodinjstvo pa sodeluje v anketi 14 dni. V anketi niso upoštevana skupna gospodinjstva, kot so internati, domovi za varstvo in nego otrok in starejših občanov, bolnišnice, dijaški in študentski domovi ipd.

Podatki APG predstavljajo stalen vir nacionalnih podatkov o porabi živil; kategorije živil, po katerih so prikazane porabe so relativno dobro primerljive s kategorijami živil, za katere ocenjujemo vnos. Poraba živil je izražena v kg posamezne kategorije živil/ prebivalca/leto. Za izračun vnosa aditivov smo podatke ustrezno pretvorili v g/prebivalca/dan (glej Prilogo 1).

6.1.2 Raziskava »Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja II«

Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade odraslih prebivalcev Slovenije, med drugim tudi kakšno je potrošniško obnašanje, v povezavi z življenjskim slogom ter zdravstvenim stanjem preiskovancev7.

Vzorčni okvir raziskave je Centralni register prebivalstva RS. Vzorec je bil načrtovan kot nacionalno reprezentativen in je zajemal 2400 naključno izbranih enot – prebivalec RS v starosti od 18 do 65 let, končni vzorec pa je predstavljal 2267 enot oz. 1184 izpolnjenih anket.

Kvantitativna metodologija v obliki anketnega vprašalnika je bila opravljena kot osebni intervju na individualni ravni in je trajala povprečno 45 minut. Na anketna vprašanja so odgovarjale izključno izbrane osebe. Samo anketiranje je potekalo od septembra 2007 do junija 2008 in je zajemalo območje celotne Slovenije. Izbrani anketarji so se predhodno udeležili izobraževalnega seminarja, kjer so bili predstavljeni cilji in namen raziskave ter se praktično usposobili za terensko delo. Ob tem so prejeli tudi metodološka navodila in podporne kartice za pomoč pri izvajanju intervjujev.

V raziskavi je bila uporabljena tako metoda pogostosti uživanja kot tudi metoda jedilnika prejšnjega dne (ang. recall). Metoda pogostosti uživanja poteka s pomočjo frekvenčnih vprašalnikov, ki vsebujejo določen seznam živil, za katere udeleženi posamezniki označijo pogostost uživanja glede na svoje prehranjevalne navade. Če vprašalniki poleg pogostosti sprašujejo tudi po ocenjeni količini (porciji) posameznih živil je ta metoda pol-kvantitativna. Živila so do neke mere združena v višje kategorije živil in vprašalniki so glede njih omejeni. Metoda je namenjena predvsem ocenjevanju običajnih prehranjevalnih vzorcev in zbrani podatki niso primerni za akutno oceno tveganja. Prav tako kot pri prehranski zgodovini pa so podatki lahko koristni kot dodatni pristop ali v kombinaciji z metodami kratkotrajne prehranske ocene.

6.1.3 Podatki Slovenije v Evropski bazi podatkov o porabi živil pri EFSA

V Evropski bazi podatkov o porabi živil so zbrani rezultati nacionalnih prehranskih raziskav8. Vključene raziskave se razlikujejo glede pristopov in metodologij. Slovenija je v okviru prej omenjene raziskave posredovala podatke, pridobljene z metodo jedilnika prejšnjega dne na vzorcu 407 prebivalcev Slovenije v starosti od 18 do 65 let. V podatkovni bazi, ki je dostopna na spletnih straneh EFSA, je prikazana povzeta statistika za združene kategorije živil. Statistika vključuje povprečne vrednosti porabe, mediano in tudi 95-ti, 97,5-ti in 99-ti percentil porabe posameznih kategorij živil, kar nam omogoča izračun izpostavljenosti za velikega porabnika. Izpostavljenost velikega porabnika je na podlagi omenjenih podatkov sicer združena z

7 Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja,IVZ 2010, dostopno na: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=8&pi=5&_5_id=1292&_5_PageIndex=0&_5_groupId=176&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=8-5.0. 8 European Food Safety Authority; Use of the EFSA Comprehensive European Food Consumption Database in Exposure Assessment. EFSA Journal 2011;9(3):2097. [34 pp.] doi:10.2903/j.efsa.2011.2097. Available online: www.efsa.europa.eu/efsajournal.htm

12

veliko negotovostjo in je namenjena zgolj v informacijo obvladovalcem tveganja v smislu obvladovanja določenih situacij v zvezi z varnostjo živil in je v realnosti manj verjeten dogodek.

6.2 PODATKI MONITORINGA/URADNEGA NADZORA ADITIVOV ZA ŽIVILA

Podatkov, ki bi se namensko zbirali za oceno dejanske vsebnosti aditivov v živilih, v Sloveniji nimamo. Na eni strani glede uporabe aditivov lahko uporabimo le podatke uradnega nadzora, ki pa so pridobljeni za namene preverjanja skladnosti z zakonodajo. Trendov zaenkrat ni mogoče opazovati, saj v letnih programih ne nastopajo v večini niso zastopane iste kategorije živil, če pa že, gre največkrat za usmerjeno vzorčenje, ki ni odraz realnega stanja.V okviru uradnega nadzora živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z živili, so se v živilih v letih od 2006 do 2010 določale vsebnosti aditivov iz skupin:

� konzervansov (sorbinska kislina in njene soli, benzojska kislina in njene soli, SO2, nitrit, nitrati, propionska kislina);

� umetnih sladil (aspartam, acesulfam K, ciklamat, saharin);

� umetnih vodotopnih barvil (E 102 - tartrazin, E 104 - kinolinsko rumeno, E110 - oranžno FCF, E122- azorubin, E 123 – amarant, E124- rdeče 4R, E127- eritrozin, E129 - rdeče AC, E131- modro V, E132- indigotin, E133- modro FCF, E151- črno briliant BN, E 142 – zeleno (green 5));

� emulgatorjev (fosfati in polifosfati).

Navedeni aditivi so se glede na zahteve zakonodaje najpogosteje spremljali v kategorijah živil, kot so mlečni izdelki, emulgirane in neemulgirane omake, mesni izdelki, ribji izdelki, brezalkoholne aromatizirane pijače, kandirano sadje, sušeno sadje, pasterizirana zelenjava, kruh in pekovski izdelki, džemi, bonboni, žvečilni gumi in sladoled.

Glede vsebnosti aditivov se živilom ocenjuje skladnost oz. varnost glede na največje dovoljene vsebnosti, ki so določene v veljavni zakonodaji.

7 REZULTATI OCENE VNOSA ADITIVOV ZA ŽIVILA

7.1 BARVILA

E 100 kurkumin, E 102 tartrazin, E 104 rumeno (Quinoline Yellow), E 110 oranžno (Sunset Yellow), E 120 košenil, karminska kislina, karmini, E 122 azorubin karmozin, E 124 rdeče (Ponceau 4R, Cochineal red A), E 129 rdeče (Allura Red AC), E 131 modro (Patent Blue V), E 132 indigotin, indigo karmin, E 133 modro (Brilliant blue FCF), E 142 zeleno (Green S), E 151 črno (Brilliant Black BN, Black PN)

Za oceno prehranskega vnosa pri odraslih prebivalcih Slovenije smo, skladno z dogovorjeno metodologijo, uporabili živilske kategorije: brezalkoholne aromatizirane pijače, kandirano sadje, sladkorni izdelki, fini pekovski izdelki, sladoledi, aromatizirani topljeni sir, deserti (vključno z aromatiziranimi mlečnimi izdelki), prigrizki (ekstrudirani ali ekspandirani pikantni prigrizki, drugi pikantni prigrizki ali pikantni obliti oreščki). Za podatke porabe navedenih kategorij živil smo odgovarjajoče prilagodili kategorije živil, ki jih uporablja APG (Priloga 1).

7.1.1 E 100 kurkumin

13

Ponovna presoja varnosti kurkumina kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2010 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ostaja 3 mg/kg tm/dan9. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 2), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 11,4% ADI.

Tabela 2: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) kurkumina z deležem ADI

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največja dovoljena vsebnost

Poraba TMDI Delež ADI

v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %

Brezalkoholne aromatizirane pijače 100 98,41 0,141 4,69

Kandirano sadje 200 2,44 0,007 0,23

Sladkorni izdelki 300 1,53 0,007 0,22

Fini pekovski izdelki 200 17,53 0,050 1,67

Sladoledi 150 10,99 0,024 0,79

Aromatizirani topljeni sir 100 17,78 0,025 0,85

Deserti, vključno z aromatiziranimi mlečnimi izdelki 150 6,68 0,014 0,48

Prigrizki - ekstrudirani ali ekspandirani pikantni prigrizki

200 17,53 0,050 1,67

Prigrizki - drugi pikantni prigrizki ali pikantni obliti oreščki

100 17,53 0,025 0,83

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač, sladkornih izdelkov in finih pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, ne presega ADI (Priloga 2).

7.1.2 E 102 tartrazin

Ponovna presoja varnosti tartrazina kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ostaja 7,5 mg/kg tm/dan10. Tartrazin je sicer lahko povezan z intolerančnimi odzivi pri posameznikih, kar se lahko zgodi že v območju pod sprejemljivim dnevnim vnosom. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 3), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 4,6% ADI.

Tabela 3: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) tartrazina z deležem ADI



v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %

9 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Scientific Opinion on the reevaluation of curcumin (E 100) as a food additive. EFSA Journal 2010; 8(9):1679. [46 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1679. Available online: www.efsa.europa.eu 10 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS) ; Scientific Opinion on the reevaluation Tartrazine (E 102) on request from the European Commission. EFSA Journal 2009; 7(11):1331. [52 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1331. Available online: www.efsa.europa.eu

14


Kandirano sadje in zelenjava 200 2,44 0,007 0,09

sladkorni izdelki 300 1,53 0,007 0,09


Sladoledi 150 10,99 0,024 0,31




200 17,53 0,050 0,67


100 17,53 0,025 0,33


7.1.3 E 104 rumeno (Quinoline Yellow)

Pri ponovni presoji varnosti rumenega barvila E 104 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009, je bil obstoječi sprejemljivi dnevni vnos 0 – 10mg/kg tm/dan, zaradi novih znanstvenih spoznanj, zmanjšan na 0,5 mg/kg tm/dan11. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 4), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 68,5% ADI.

Tabela 4: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) E 104 z deležem ADI



v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 4,71




200 17,53 0,050 10,02


100 17,53 0,025 5,01

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg,

11 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS)Food Additives and Nutrient Sources added to food; Scientific Opinion on the re-evaluation of . EFSA Journal 2009; 7(11):1329. [40 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1329. Available online: www.efsa.europa.eu

15

presega ADI. Veliki porabnik sladkornih izdelkov z izračunanim teoretičnim največjim dnevnim vnosom ADI ne presega (Priloga 2).

7.1.4 E 110 oranžno (Sunset Yellow)

Pri ponovni presoji varnosti rumenega barvila E110 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009, je bil obstoječi sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 2,5 mg/kg tm/dan, zaradi novih znanstvenih spoznanj, z uporabo dodatnega varnostnega faktorja, zmanjšan na 1mg/kg tm/dan12. Sprejemljivi dnevni vnos ima status začasnosti in je postavljen za obdobje dveh let, saj se pričakuje še dodatne študije. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 5), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 34,3% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 2,36



Prigrizki - ekstrudirani ali ekspandirani pikantni prigrizki 200 17,53 0,050 5,01


100 17,53 0,025 2,50

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, presega ADI. Veliki porabnik sladkornih izdelkov in finih pekovskih izdelkov z izračunanim teoretičnim največjim dnevnim vnosom ADI ne presega (Priloga 2).

7.1.5 E 120 košenil, karminska kislina, karmini

Varnost rdečega barvila E 120 je bila presojana zadnjič leta 2000 na Združenem odboru za aditive za živila (JECFA) in določen je bil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 5 mg/kg tm/dan13. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 6), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 6,9% ADI.


12 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS) ; Scientific Opinion on the re-evaluation of Sunset Yellow FCF (E 110) as a food additive on request from the European Commission. EFSA Journal 2009; 7(11):1330. [44 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1330. Available online: www.efsa.europa.eu

13 Summary of Evaluations Performed by the Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives http://www.inchem.org/documents/jecfa/jeceval/jec_366.htm

16



v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,47





100 17,53 0,025 0,50


7.1.6 E 122 azorubin karmozin

Ponovna presoja varnosti rdečega barvila E 122 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ostaja 4 mg/kg tm/dan14. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 7), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 8,5% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %




Sladoledi 150 17,53 0,038 0,94




14 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS) ; Scientific Opinion on the re-evaluation of Azorubine/Carmoisine (E 122) as a food additive on request the European Commission. EFSA Journal 2009; 7(11):1332 . [40 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1332. Available online: www.efsa.europa.eu

17



100 17,53 0,025 0,63


7.1.7 E 124 rdeče (Ponceau 4R, Cochineal red A)

Pri ponovni presoji varnosti rdečega barvila E124 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009, je bil obstoječi sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 4 mg/kg tm/dan, zaradi novih znanstvenih spoznanj, zmanjšan na 0,7 mg/kg tm/dan15. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 8), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 48,9% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 3,36





100 17,53 0,025 3,58

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, presega ADI. Veliki porabnik sladkornih izdelkov z izračunanim teoretičnim največjim dnevnim vnosom ADI ne presega (Priloga 2)

7.1.8 E 129 rdeče (Allura Red AC)

15 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food; Scientific Opinion on the reevaluation of Ponceau 4R (E 124) as a food additive on request from the European Commission. EFSA Journal 2009; 7(11):1328. [39 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1328. Available online: www.efsa.europa.eu

18

Ponovna presoja varnosti rdečega barvila E 129 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2009 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ostaja 7 mg/kg tm/dan16. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 9), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 4,9% ADI.




v mg/kg v g/dan mg/kg tm/dan

%





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,34





100 17,53 0,025 0,36


7.1.9 E 131 modro (Patent Blue V)

Sprejemljivi dnevni vnos (ADI) za modro barvilo E 131 pri mednarodnih referenčnih organizacijah (npr. JECFA) še ni postavljen. EFSA je objavila poziv za znanstvene podatke in namerava presojo varnosti zaključiti do konca julija 201217.

7.1.10 E 132 indigotin, indigo karmin

Varnost uporabe modrega barvila E 132 je bila zadnjič presojana leta 1974 na Združenem ekspertnem odboru za aditive za živila (JECFA) in določen je bil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 5 mg/kg tm/dan18. EFSA ponovne presoje zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov še ni opravila, pričakuje pa, da bodo študije na voljo do konca leta 2011. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji

16 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS) ; Scientific Opinion on the reevaluation of Allura Red AC (E 129) as a food additive on request from the European Commission. EFSA Journal 2009;7(11):1327. [39 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2009.1327. Available online: www.efsa.europa.eu

17Summary of Evaluations Performed by the Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives, PATENT BLUE V, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jeceval/jec_1822.htm 18 Summary of Evaluations Performed by the Joint FAO/WHO Expert Committee on Food Additives http://www.inchem.org/documents/jecfa/jeceval/jec_1117.htm

19

preglednici (tabela 10), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 6,9% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,47





100 17,53 0,025 0,50


7.1.11 E 133 modro (Brilliant blue FCF)

Pri ponovni presoji varnosti modrega barvila E133 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2010, je bil obstoječi sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 10 mg/kg tm/dan, zaradi novih znanstvenih spoznanj, zmanjšan na 7 mg/kg tm/dan19. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 11), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 4,9% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,34


19 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Scientific Opinion on the reevaluation of Brilliant Blue FCF (E 133) as a food additive. EFSA Journal 2010; 8(11):1853. [36 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1853. Available online: www.efsa.europa.eu

20




100 17,53 0,025 0,36


7.1.12 E 142 zeleno (Green S)

Ponovna presoja varnosti zelenega barvila E 142 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2010 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ostaja 0 - 5 mg/kg tm/dan20. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 12), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 6,9% ADI.




v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,47





100 17,53 0,025 0,50


7.1.13 E 151 črno (Brilliant Black BN, Black PN)

20 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Scientific Opinion on the reevaluation of Green S (E 142) as a food additive. EFSA Journal 2010;8(11):1851. [32 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1851. Available online: www.efsa.europa.eu

21

Ponovna presoja varnosti črnega barvila E 151 kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2010 je pokazala, da sprejemljivi dnevni vnos (ADI), kljub novim znanstvenim spoznanjem, ostaja 5 mg/kg tm/dan21. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 13), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 6,9% ADI.





%





Sladoledi 150 10,99 0,024 0,47





100 17,53 0,025 0,50


7.1.14 E 160a Karoteni

Skupina karotenov E 160 obsega beta-karotene iz Blakeslea trispora ter beta-karotene sintetičnega in naravnega izvora. Na Združenem ekspertnem odboru za aditive za živila (JECFA) je bil določen sprejemljivi dnevni vnos (ADI) za skupino 0 – 5 mg/kg tm/dan22. Pri kadilcih bi dolgotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam beta-karotenov lahko predstavljala povišano tveganje za nekatere oblike raka, kar je preko uporabe beta karotenov kot aditivov za živila sicer manj verjetno. Za uporabo barvil iz skupine E 160a ni postavljenih največjih dovoljenih vsebnosti v živilih, zato ocena izpostavljenosti na prvem nivoju ni mogoča.

7.1.15 E 160b Anato, norbiksin, biksin

Ekstraktov sadežev anato (Bixa orellana), ki sodijo v skupino E 160b, je več vrst. Rastlinski oljni ekstrakti anata vsebujejo predvsem biksin, medtem ko vodni ekstrakti anata vsebujejo predvsem norbiksin. Toksikološki testi, ki so osnova določitvi sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) so bili opravljeni na eni od omenjenih vrst ekstraktov ali na njihovih mešanicah, zato je bila varnost ekstraktov anata večkrat

21 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Scientific Opinion on the reevaluation of Brilliant Black BN (E 151) as a food additive on request from the European Commission. EFSA Journal 2010;8(4):1540. [30 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1540. Available online: www.efsa.europa.eu

22 JECFA, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v60je01.pdf

22

presojana. Na Združenem ekspertnem odboru za aditive za živila (JECFA) sta bila leta 2007 za skupino ekstraktov anata določena dva sprejemljiva dnevna vnosa (ADI). Za aditiv E 160b, ki vsebuje ekstrakt na bazi biksina je ADI 0 – 12 mg/kg tm/dan, za anato ekstrakte na bazi norbiksina pa precej nižji 0 – 0,6 mg/kg tm/dan23. Pri oceni povprečnega prehranskega vnosa bomo uporabili nižji ADI, kot da so vsa uporabljena barvila na bazi norbiksina. E 160b je dovoljen samo v določenih kategorijah živil.

Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 14), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 3,0% ADI.

Tabela 14: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) E 160b z deležem ADI

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največji dovoljeni odmerek


v mg/kg v g/dan

mg/kg tm/dan %


Sladoledi 20 10,99 0,003 0,52





10 17,53 0,003 0,42


7.1.16 E 160c Izvleček paprike, kapsantin, kapsorubin

Izvlečki paprike s pigmentoma kapsantinom in kapsorubinom zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov še nimajo določenega sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI), v živilih pa se široko uporabljajo. Največji dovoljeni odmerki v živilih prav tako niso določeni, zato ocena izpostavljenosti na prvem nivoju ni mogoča.

7.1.17 E 160d Likopen

Presoja varnosti uporabe likopena kot aditiva za živila, ki jo je EFSA izvedla leta 2008, je upoštevala vse prehranske vire, vključno s paradižnikom in postavila sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0,5mg/kg tm/dan24. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 15), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 68,5% ADI. Z upoštevanjem vnosa likopena preko porabe paradižnika, bi bil lahko za posamezne velike porabnike sprejemljivi dnevni vnos celo presežen.

Tabela 15: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) E 160d z deležem ADI

23 WHO Technical Report Series, EVALUATION OF CERTAIN FOOD ADDITIVES AND CONTAMINANTS, WHO 2007 24 Scientific Opinion of the Panel on Food Additives, Flavourings, Processing Aids and Materials in Contact with Food on a request from the Commission on the safety in use of lycopene as a food colour. The EFSA Journal (2008) 674, 1-12.

23



v mg/kg v g/dan mg/kg tm/dan %





Sladoledi 150 10,99 0,024 4,71




Prigrizki - drugi pikantni prigrizki ali pikantni obliti oreščki 100 17,53 0,025 5,01

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, presega ADI (Priloga 2). Veliki porabnik sladkornih izdelkov z izračunanim teoretičnim največjim dnevnim vnosom ADI ne presega (Priloga 2)

7.1.18 E 161b Lutein

Pri ponovni presoji varnosti luteina kot aditiva za živila, ki ga je izvedla EFSA v letu 2010, je bil obstoječi sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 2 mg/kg tm/dan, zaradi novih znanstvenih spoznanj, zmanjšan na 1 mg/kg tm/dan25. ADI se nanaša na lutein iz Tagetes erecta, ki vsebuje najmanj 80% karotenoidov, ki jih sestavljata lutein in zeaksantin. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 16), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 34,2% ADI.

Tabela 16: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) E 161b z deležem ADI








Sladoledi 150 10,99 0,024 2,36




Prigrizki - drugi pikantni prigrizki ali pikantni obliti oreščki 100 17,53 0,025 2,50

25 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Scientific Opinion on the reevaluation of lutein (E 161b) as a food additive on request of the European Commission. EFSA Journal 2010; 8(7):1678 [57pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1678. Available online: www.efsa.europa.eu

24

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, presega ADI. Veliki porabnik sladkornih izdelkov in finih pekovskih izdelkov z izračunanim teoretičnim največjim dnevnim vnosom ADI ne presega (Priloga 2).

7.2 SLADILA

Pravilnik o aditivih za živila (Ur.l. RS 43/2004, 8/2005, 17/2006, 16/2008, 45/2008 in 100/2010) v Prilogi 1 podaja seznam sladil in živil, katerim se lahko dodajajo sladila. Prehranski vnos prebivalcev Slovenije, skladno z dogovorjeno metodologijo, ocenjujemo za sladila: Acesulfam K, Aspartam, Ciklamno kislino in njene natrijeve in kalcijeve soli, Saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli, Taumatin, Neohesperidin DC, Sukralozo, Soli aspartam-acesulfama in Neotam. Dodajanje sladil živilom mora imeti za potrošnika prednosti in ugodnosti ter se uporablja za nadomeščanje sladkorjev za proizvodnjo živil z zmanjšano energijsko vrednostjo, živil proti kariesu ali živil brez dodanih sladkorjev. Sladila lahko nadomeščajo sladkorje, če je s tem omogočeno podaljšanje roka uporabnosti ali če so proizvedena živila za posebne prehranske namene. Pri oceni prehranskega vnosa smo za porabo živil uporabili podatke APG in jih odgovarjajoče prilagodili kategorijam živil, v katerih je dovoljena uporaba sladil (Priloga 1). Pri ocenjevanju vnosa sladil na prvem nivoju so uporabljene porabe živil precenjene, saj kategorijam živil z zmanjšano energijsko vrednostjo pripišemo porabo istovrstnih običajnih živil.

7.2.1 E 950 Acesulfam K

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji (SCF), ki je predhodnik EFSA, je leta 2000 ponovno presojal varnost Acesulfama K in z upoštevanjem novih znanstvenih spoznanj potrdil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 9 mg/kg tm/dan26. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 17), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 14,3% ADI.

Tabela 17: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) acesulfama K z deležem ADI




Brezalkoholne pijače, aromatizirane pijače z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja, proizvedene na osnovi vode in pijače na osnovi mleka in mlečnih izdelkov ali sadnega soka, z znižano energijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja

350 98,41 0,49 5,47

Deserti in podobni izdelki 350 9,72 0,05 0,54

Prigrizki (snacks): začinjeni izdelki iz škroba, določenih okusov, predpakirani, posušeni in preliti oreščki

350 17,53 0,09 0,97

Žvečilni gumi brez dodanega sladkorja 500 2,79 0,02 0,22

Žvečilni gumi z dodanim sladkorjem 800 2,79 0,03 0,35

26 Opinion Re-evaluation of acesulfame K with reference to the previous SCF opinion of 1991, SCF/CS/ADD/EDUL/194 final, 13 March 2000 http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out52_en.pdf

25

Sladoledi z znižano energijsko vrednostjo 800 10,99 0,13 1,40

Džemi, želeji in marmelade z znižano energijsko vrednostjo 1000 2,44 0,03 0,39

Fini pekovski izdelki za posebne prehranske namene 1000 17,53 0,25 2,78

Bonboni za osvežitev daha, brez dodanega sladkorja 2500 5 0,18 1,98

Bonboni v obliki tablet z znižano energijsko vrednostjo 500 2,5 0,02 0,20

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, ne presega ADI (Priloga 2).

7.2.2 E 951 Aspartam

Varnost aspartama je bila v času uporabe večkrat presojana, zadnjič EFSA 2006, določen je bil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 40 mg/kg tm/dan, ki ostaja nespremenjen tudi po predložitvi nekaterih novih znanstvenih spoznanj v letu 2009 in 201027. Kljub temu je uporaba aspartama povezana z zaskrbljenostjo glede varnosti uporabe pri splošni in strokovni javnosti. Evropska komisija je tako v letu 2011 zaprosila EFSA za ponovno presojo varnosti, ki bo vključevala vse dostopne relevantne podatke v povezavi z možnimi škodljivimi učinki na zdravje ljudi. Presoja še ni zaključena. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 18), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 5,9% ADI.

Tabela 18: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) aspartama z deležem ADI





600 98,41 0,84 2,11



500 17,53 0,13 0,31








27 Updated Scientific Opinion of the Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food on a request from the European Commission related to the 2nd ERF carcinogenicity study on aspartame taking into consideration study data submitted by the Ramazzini Foundation in February 2009. The EFSA Journal (2009) 1015, 1-18 http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/1015.pdf

26

7.2.3 E 952 Ciklamna kislina in njene natrijeve in kalcijeve soli

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji (SCF), ki je predhodnik EFSA, je leta 2000 ponovno presojal varnost ciklamne kisline in njenih natrijevih in kalcijevih soli in z upoštevanjem novih znanstvenih spoznanj določil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 7 mg/kg tm/dan28. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 19), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 11,7% ADI.

Tabela 19: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) ciklamne kisline z deležem ADI





250 98,41 0,35 5,02





7.2.4 E 954 Saharin ter njegove natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji (SCF), ki je predhodnik EFSA, je leta 1995 in 1997 presojal varnost saharina in njegovih natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli in z upoštevanjem znanstvenih spoznanj določil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) za natrijevo sol saharina 0 – 5 mg/kg tm/dan oziroma, če je izražen v kislinski obliki, z upoštevanjem molskih mas, 0 – 3,8mg/kg tm/dan29. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 20), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 9,6% ADI (izraženega kot natrijeva sol).

Tabela 20: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) saharina z deležem ADI




28 REVISED OPINION ON CYCLAMIC ACID AND ITS SODIUM AND CALCIUM SALTS, SCF/CS/EDUL/192 final, 13 March 2000 http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out53_en.pdf

29 OPINION ON SACCHARIN AND ITS SODIUM, POTASSIUM AND CALCIUM SALTS, CS/ADD/EDUL/148-FINAL, February 1997

27


80 98,41 0,11 2,25



100 17,53 0,03 0,50







7.2.5 E 957 Taumatin

Taumatin je mešanica sladkih beljakovin ekstrahiranih iz sadežev rastline Thaumatococcus daniellii. Sprejemljivi dnevni vnos zaradi nizke akutne toksičnosti in pomanjkanja študij glede dolgotrajne izpostavljenosti (še) ni določen30. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 21), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 0,044 mg/kg tm/dan.

Tabela 21: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) taumatina


Poraba TMDI



0,5 98,41 0,001

Deserti in podobni izdelki 5 9,72 0,001

Žvečilni gumi brez dodanega sladkorja 50 2,79 0,002

Žvečilni gumi z dodanim sladkorjem 800 2,79 0,032

Sladoledi z znižano energijsko vrednostjo 50 10,99 0,008

30 Thaumatin, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v20je15.htm

28

7.2.6 E 959 Neohesperidin DC

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji (SCF), ki je predhodnik EFSA, je leta 1988 presojal varnost neohesperidina dihidrokalkona, substance, ki se pridobiva iz nekaterih vrst agrumov, in določil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 5 mg/kg tm/dan31. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 22), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 3,5% ADI.

Tabela 22: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) neohesperidina z deležem ADI





30 98,41 0,0422 0,84



50 17,53 0,00







Mesni izdelki 5 40,19 0,0029 0,06


7.2.7 E 955 Sukraloza

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji, ki je predhodnik EFSA, je leta 2000 ponovno presojal varnost sukraloze in z upoštevanjem novih znanstvenih spoznanj potrdil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 15 mg/kg tm/dan32. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 23), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 7,1% ADI.

Tabela 23: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) sukraloze z deležem ADI

31 Sweeteners (Opinion expressed on 11 December 1987 and 10 November 1988), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports_en.html

32 Opinion of the Scientific Committee on Food on sucralose, SCF/CS/ADDS/EDUL/190 Final 12/9/2000, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out68_en.pdf

29




%


300 98,41 0,4218 2,81



200 17,53 0,0501 0,33








7.2.8 E 962 Soli aspartam-acesulfama

Znanstveni odbor za hrano pri Evropski komisiji, ki je predhodnik EFSA, je leta 2000 presodil, da varnost soli aspartama-acesulfama pokrivata sprejemljiva dnevna vnosa (ADI) za aspartam 0 – 40 mg/kg tm/dan in za acesulfam K 0 – 9 mg/kg tm/dan33. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 24), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 2,9% ADI za aspartam in največ 12,9% ADI za acesulfam K.

Tabela 24: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) soli aspartam-acesulfama z deležem ADI


Poraba TMDI Delež ADI aspartam

Delež ADI acesulfamK


% %


350 98,41 0,4921 1,23 5,47

33 Minutes of the 120 th Meeting of the Scientific Committee on Food held on 8-9 March 2000 in Brussels, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out57_en.html

30

Deserti in podobni izdelki 350 9,72 0,0486 0,12 0,54


500 17,53 0,1252 0,31 1,39

Žvečilni gumi brez dodanega sladkorja 2000 2,79 0,0797 0,20 0,89

Sladoledi z znižano energijsko vrednostjo 800 10,99 0,1256 0,31 1,40

Džemi, želeji in marmelade z znižano energijsko vrednostjo

1000 2,44 0,0349 0,09 0,39

Fini pekovski izdelki za posebne prehranske namene 1000 17,53 0,2504 0,63 2,78

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, ne presega ADI za acesulfam K (Priloga 2).

7.2.9 E 961 Neotam

Neotam se uporablja kot sladilo in kot ojačevalec okusa, EFSA je leta 2007 presojala varnost aditiva in določila sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 2 mg/kg tm/dan34. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 25), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 4,0% ADI.

Tabela 25: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) neotama z deležem ADI




%


20 98,41 0,0281 1,41



18 17,53 0,0045 0,23








34 Scientific Opinion of the Panel on Food Additives, Flavourings, Processing Aids and Materials in Contact with Food on a request from European Commission on Neotame as a sweetener and flavour enhancer . The EFSA Journal (2007) 581, 1-43

31

7.3 KONZERVANSI

Pravilnik o aditivih za živila (Ur.l. RS 43/2004, 8/2005, 17/2006, 16/2008, 45/2008 in 100/2010) v Prilogi 3.3 podaja seznam dovoljenih konzervansov, ki jih pod določenimi pogoji dodajamo živilom. Prehranski vnos prebivalcev Slovenije, skladno z dogovorjeno metodologijo, ocenjujemo za konzervanse: E 200 sorbinska kislina, E 202 kalijev sorbat, E 210 benzojska kislina, E 211 natrijev benzoat, E 214 etil p-hidroksibenzoat, E 215 natrijev etil p-hidroksibenzoat, E 218 metil p-hidroksibenzoat, E 219 natrijev metil p-hidroksibenzoat, E 220 žveplov dioksid, E 221 natrijev sulfit, E 222 natrijev hidrogensulfit, E 223 natrijev metabisulfit, E 224 kalijev metabisulfit, E 226 kalcijev sulfit, E 227 kalcijev hidrogensulfit, E 228 kalijev hidrogensulfit, E 280 propionska kislina, E 281 natrijev propionat, E 251 natrijev nitrat, E 252 kalijev nitrat, E 249 kalijev nitrit, E 250 natrijev nitrit. Pri oceni prehranskega vnosa smo za porabo živil uporabili podatke APG in jih odgovarjajoče prilagodili kategorijam živil, v katerih je dovoljena uporaba konzervansov (Priloga 1).

7.3.1 E 200 sorbinska kislina in E 202 kalijev sorbat

Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) je že leta 1974 presojal varnost sorbinske kisline in njenih kalcijevih, kalijevih in natrijevih soli za uporabo v živilih. Na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov je bil določen sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 25mg/kg tm/dan, izražen kot sorbinska kislina35. Pravilnik o aditivih določa največjo dovoljeno vsebnost v nekaterih kategorijah živil kot vsoto sorbinske kisline in njenih soli z drugimi konzervansi. Pri oceni prehranskega vnosa smo predpostavili, kot da je v dovoljeni vsebnosti prisotna zgolj sorbinska kislina, kar je precenjeni vnos. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 26), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 24,0% ADI.

Tabela 26: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) sorbinske kisline z deležem ADI

35 JECFA, SORBIC ACID AND ITS CALCIUM, POTASSIUM AND SODIUM SALTS, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v05je18.htm





Džemi, želeji, marmelade z nizko vsebnostjo sladkorja in podobni izdelki z znižano enrgijsko vrednostjo ali brez dodanega sladkorja in drugi sadni namazi

1000 2,44 0,035 0,14

Kandirano, kristalizirano in glazirano sadje in zelenjava 1000 2,44 0,035 0,14

Sušeno sadje 1000 2,44 0,035 0,14

Predpakiran sir v lističih 1000 17,78 0,254 1,02

Nezorjen sir 1000 7,89 0,113 0,45

Topljeni sir 2000 17,78 0,508 2,03

Sir v plasteh in sir z dodatnimi živili 1000 17,78 0,254 1,02

Predpakiran, narezan kruh in ržen kruh 2000 80,96 2,313 9,25

Toplotno neobdelani mlečni deserti 300 9,72 0,042 0,17

32

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač, džemov, želejev, marmelad, sušenega sadja in pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, za vsako od navedenih skupin ne presega ADI (Priloga 2).

7.3.2 E 210 benzojska kislina in E 211 natrijev benzoat

Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) je na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov določil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 –5mg/kg tm/dan, za benzojsko kislino in njene soli, izražen kot benzojska kislina36. Pravilnik o aditivih določa največjo dovoljeno vsebnost v nekaterih kategorijah živil kot vsoto benzojske kisline in njenih soli z drugimi konzervansi. Pri oceni prehranskega vnosa smo predpostavili, kot da je v dovoljeni vsebnosti prisotna zgolj benzojska kislina, kar je precenjeni vnos. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 27), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 7,3% ADI.

Tabela 27: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) benzojske kisline z deležem ADI






500 2,44 0,017 0,35

Kandirano, kristalizirano in glazirano sadje in zelenjava

1000 2,44 0,035 0,70

Toplotno neobdelani mlečni deserti 300 9,72 0,042 0,83

Žvečilni gumi 1500 2,79 0,060 1,20

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač, džemov, želejev in marmelad (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, za vsako od navedenih skupin, ne presega ADI (Priloga 2).

36 JECFA, BENZOIC ACID AND ITS CALCIUM, POTASSIUM AND SODIUM SALTS, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v18je04.html

Delno pečeni, predpakirani pekovski izdelki, namenjeni za neposredno prodajo potrošniku in kruh z znižano energijsko vrednostjo, namenjen za neposredno prodajo potrošniku

2000 40,52 1,158 4,63

Fini pekovski izdelki z vodno aktivnostjo nad 0,65 2000 17,53 0,501 2,00

Prigrizki na osnovi žit in krompirja, preliti oreščki 1000 19,06 0,272 1,09

Žvečilni gumi 1500 2,79 0,060 0,24

33

7.3.3 E 214 etil p-hidroksibenzoat, E 215 natrijev etil p-hidroksibenzoat, E 218 metil p-hidroksibenzoat in E 219 natrijev metil p-hidroksibenzoat

Para hidroksi benzoati E 214 – 219 ali parabeni so bili glede varnosti presojani že na Znanstvenem odboru za hrano (SCF) v letu 1994, kot tudi v letu 2004 na EFSA. Določen je bil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) za vsoto metil in etil p-hidroksibenzoatov in njihovih natrijevih soli37. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 28), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 0,8% ADI.

Tabela 28: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) parabenov z deležem ADI




Prigrizki na osnovi žit in krompirja, preliti oreščki 300 19,06 0,082 0,82

7.3.4 E 220 žveplov dioksid, E 221 natrijev sulfit, E 222 natrijev hidrogen sulfit, E 223 natrijev metabisulfit, E 224 kalijev metabisulfit, E 226 kalcijev sulfit, E 227 kalcijev hidrogen sulfit, E 228 kalijev hidrogen sulfit

Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) je na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov za sulfite določil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 0,7mg/kg tm/dan, izražen kot žveplov dioksid (SO2)

38. Sulfiti imajo v živilih številne tehnološke funkcije; so antioksidanti, sredstva za beljenje, konzervansi. Termin »sulfiti« se nanaša na plin žveplov dioksid (SO2) in natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli – sulfite, hidrogensulfite in metabisulfite. Koncentracija sulfitov se v živilu izraža kot koncentracija SO2. Sulfiti so prepoznani alergeni, zato morajo biti na živilu posebej označeni, če njihova vsebnost presega 10 mg/kg ali 10mg/l (Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil Ur. l. RS št. 50/2004 z dopolnitvami). Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 29), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 37% ADI.

Tabela 29: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) SO2 z deležem ADI

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največja dovoljena vsebnost, izražena kot SO2



Suho pecivo 50 17,53 0,0125 1,79

Sušeno sadje - marelice, breskve, grozdje, slive in fige 2000 2,44 0,0697 9,96

Sušeno sadje - banane 1000 2,44 0,0349 4,98

37 Opinion of the Scientific Panel on Food Additives, Flavourings, Processing Aids and Materials in Contact with Food on a Request from the Commission related to para hydroxybenzoates (E 214-219), The EFSA Journal (2004) 83, 1-26, http://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/doc/83.pdf

38 JECFA, Safety evaluations of certain food additives, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v60je01.pdf

34

Sušeno sadje -jabolka in hruške 600 2,44 0,0209 2,99

Sušeno sadje - drugo (vključno oreški v lupini) 500 2,44 0,0174 2,49

Kandirano, kristalizirano ali glazirano sadje 100 2,44 0,0035 0,50

Džem, žele in marmelada 50 2,44 0,0017 0,25

Brezalkoholne aromatizirane pijače z dodatkom sadnega soka

20 98,41 0,0281 4,02

Brezalkoholne aromatizirane pijače, ki vsebujejo najmanj 235g/l glukoznega sirupa

50 98,41 0,0703 10,04

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika sušenega sadja, brezalkoholnih pijač, džemov, želejev in marmelad (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, za vsako od navedenih skupin, ne presega ADI (Priloga 2).

7.3.5 E 280 propionska kislina in E 281 natrijev propionat

Propionska kislina in njena natrijeva sol se v organizmu presnavljata z mehanizmi presnove karboksilnih kislin. Zaradi nizke toksičnosti sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ni določen. Kot konzervans se propionska kislina in njene soli uporablja v predpakiranih in predpakiranih delno pečenih kruhih in drugih pekovskih izdelkih. Pri oceni prehranskega vnosa predpostavljamo, da je poraba takih kruhov enaka porabi vsega kruha in pekovskih izdelkov, kar je precenjeni vnos. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, je prikazana v spodnji preglednici (tabela 30).

Tabela 30: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) propionske kisline

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največja dovoljena vsebnost, izražena kot propionska kislina

Poraba TMDI


Predpakiran narezan kruh in ržen kruh 3000 80,96 3,47

Kruh z znižano energijsko vrednostjo 2000 80,96 2,31

Delno pečen predpakiran kruh 2000 80,96 2,31

Predpakirani fini pekovski izdelki 2000 40,52 1,16

Predpakirani rogljiči, žemlje 2000 40,52 1,16

Skupaj 10,41

7.3.6 E 251 natrijev nitrat in E 252 kalijev nitrat

Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) in Znanstveni odbor za hrano pri Evropski Komisiji (SCF) sta večkrat presojala varnost nitratov v živilih in na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov za nitrate v letu 1995 določila sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 3,7mg/kg tm/dan, izražen kot nitrat (NO3)

39. V letu 2002 je JECFA ADI ponovno potrdila. Pri oceni prehranskega vnosa predpostavljamo, da je v izbranih živilih

39 JECFA, NITRATE, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v35je14.htm

35

prisotna največja vsebnost, ki se jo lahko doda med proizvodnjo. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 31), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 4,4% ADI.

Tabela 31: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) nitratov z deležem ADI

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največja vsebnost, ki se jo lahko doda med proizvodnjo


v mg/kg NaNO3 v g/dan mg NO3/kg tm/dan

%

Toplotno neobdelani mesni izdelki 150 40,19 0,0628 1,70

Tradicionalni mesni izdelki, izdelani po postopku mokrega razsoljevanja

300 7,39 0,0231 0,62

drugi tradicionalni soljeni mesni izdelki 300 7,39 0,0231 0,62

Trdi, poltrdi in polmehki sir 150 17,78 0,0278 0,75

Siru podobni mlečni izdelki 150 17,78 0,0278 0,75

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika mesnih izdelkov in sirov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, za vsako od navedenih skupin, ne presega ADI (Priloga 2).

7.3.7 E 249 kalijev nitrit in E 250 natrijev nitrit

Tako Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) kot Znanstveni odbor za hrano pri Evropski Komisiji (SCF) sta večkrat presojala varnost nitritov v živilih in na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov za nitrite v letu 1995 določila sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 0,06mg/kg tm/dan, izražen kot nitrit (NO2). V letu 2002 je JECFA ponovno pregledala nova znanstvena spoznanja v povezavi z nitriti in na podlagi novih podatkov določila ADI 0 – 0,07 mg/kg tm/dan, izražen kot nitrit (NO2)

40. Nitriti imajo v mesnih izdelkih pomembno vlogo predvsem z zaviranjem rasti več mikroorganizmov, med drugimi tudi rast Clostridium

botulinum. Pri oceni prehranskega vnosa predpostavljamo, da je poraba mesnih izdelkov enaka porabi delikates v APG in poraba steriliziranih mesnih izdelkov enaka vsoti porabe mesnega zajtrka in paštet, prav tako predpostavljamo, da je v izbranih živilih prisotna največja vsebnost, ki se jo lahko doda med proizvodnjo. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 32), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 88,5% ADI.

Tabela 32: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) nitritov z deležem ADI

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos Največja vsebnost, ki se jo lahko doda med proizvodnjo


40 EFSA Panel on Food Additives and Nutrient Sources added to Food (ANS); Statement on nitrites in meat products. EFSA Journal 2010; 8(5):1538. [12 pp.]. doi:10.2903/j.efsa.2010.1538. Available online: www.efsa.europa.eu

36

v mg/kg NaNO2 v g/dan mg NO2/kg tm/dan

%

Mesni izdelki 150 40,19 0,057 82,0

Sterilizirani mesni izdelki 100 4,76 0,005 6,5

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika mesnih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, lahko šest-krat presega ADI (Priloga 2).

7.4 DRUGI ADITIVI

Pravilnik o aditivih za živila (Ur.l. RS 43/2004, 8/2005, 17/2006, 16/2008, 45/2008 in 100/2010) v Prilogi 3.4 podaja seznam drugih dovoljenih aditivov, razen barvil in sladil, ki jih pod določenimi pogoji dodajamo živilom. Največja dovoljena vsebnost pri uporabi se nanaša na gotova živila, ki se pripravijo po navodilih proizvajalca. Prehranski vnos prebivalcev Slovenije, skladno z dogovorjeno metodologijo, ocenjujemo za aditive: E 297 fumarna kislina, E 330 citronska kislina, E 338 fosforjeva kislina in fosfati, E 385 EDTA, E 416 karajski gumi, E 475 estri poliglicerola z maščobnimi kislinami, E 535 natrijev ferocianid in E 620 glutaminska kislina in soli. Pri oceni prehranskega vnosa smo za porabo živil uporabili podatke APG in jih odgovarjajoče prilagodili kategorijam živil, v katerih je dovoljena uporaba konzervansov (Priloga 1).

7.4.1 E 297 fumarna kislina

Fumarna kislina se v živilih uporablja kot sredstvo za uravnavanje kislosti. Varnost uporabe fumarne kisline se je večkrat presojala pri Združenem odboru FAO/WHO za aditive za živila. Leta 1974 je bil določen sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 6 mg/kg tm/dan, ki pa je bil zaradi novih znanstvenih leta 1989 umaknjen in spremenjen v status »ADI ni potreben«41. Povprečni prehranski vnos je zaradi kategorij živil, v katerih je dovoljena uporaba, nizek. V preglednici prikazujemo prehranski vnos na podlagi dveh kategorij živil, ki jih prebivalci Slovenije pogosto uživajo. Pri porabi polnil in prelivov za fine pekovske izdelke predpostavljamo, da je ta enaka porabi finih pekovskih izdelkov, kar predstavlja precenjeni vnos. Oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 33), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, primerjamo s prvotno postavljenim ADI in dosega največ 15,0% ADI.

Tabela 33: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) fumarne kisline z deležem ADI



g/kg g/dan mg/kg tm/dan %

Polnila in prelivi za fine pekovske izdelke 2,5 22,99 0,821 13,68

Žvečilni gumi 2 2,79 0,080 1,32

41 TOXICOLOGICAL EVALUATION OF SOME ANTIMICROBIALS, ANTIOXIDANTS, EMULSIFIERS, STABILIZERS, FLOUR-TREATMENT AGENTS, ACIDS AND BASES, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/40abcj41.htm

37

7.4.2 E 330 citronska kislina

Citronska kislina je običajna sestavina živil, zato kot aditiv za živila nima določenega sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI), saj se kot karboksilna kislina v organizmu presnovi po običajnih presnovnih poteh. Nastopa v več funkcijskih razredih, kot kislina, ojačevalec arome, sredstvo za uravnavanje kislosti in antioksidant. V živilih je dovoljena uporaba po principu quantum satis. Ocene teoretičnega največjega dnevnega vnosa ni mogoče izračunati, saj bi potrebovali podatke o dejanski vsebnosti citronske kisline v živilih.

7.4.3 E 338 fosforjeva kislina in fosfati

Fosforjeva kislina in fosfati so velika skupina aditivov za živila, ki se pri proizvodnji živil široko uporabljajo v funkcijskem razredu stabilizatorjev, emulgatorjev, utrjevalcev, veziv. Skupina obsega fosforjevo kislino, njene anorganske soli (natrijevi, kalcijevi, magnezijevi ali amonijevi fosfati) in kondenzirane oblike (di-, tri- in polifosfati). Varnost uporabe je bila večkrat presojana pri Združenem odboru FAO/WHO za aditive za živila. V zadnji presoji (1982) je bil na podlagi znanstvenih spoznanj glede pomena uravnoteženega uživanja fosfatov (naravno prisotnih in zaužitih preko aditivov za živila), ki mora biti ustrezno glede na prehranski vnos kalcija in magnezija, določen največji dopustni dnevni vnos (MTDI- maximum tolerable daily intake) 70mg/kg tm/dan, izražen kot P.42 Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 34), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega največ 7% največjega dopustnega dnevnega vnosa P iz vseh virov.

Tabela 34: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) fosforjeve kisline, izražene kot P, z deležem MTDI


Poraba TMDI Delež MTDI

g P2O5/kg g/dan mg P/kg tm/dan %

Brezalkoholne aromatizirane pijače 0,7 98,41 0,214 0,31

Pasterizirano, sterilizirano mleko in UVT smetana

5 69,94 1,088 1,55

Topljeni sir in nadomestki topljenega sira 20 6,49 0,404 0,58

Mesni izdelki 5 17,37 0,270 0,39

Sladoledi 1 10,99 0,034 0,05

Deserti 3 9,72 0,091 0,13


Prigrizki 5 17,53 0,273 0,39

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika brezalkoholnih pijač, mleka, sira in mesnih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, za vsako od navedenih skupin, ne presega MTDI (Priloga 2).

42 Safety evaluations of certain food additives, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v62je01.pdf

38

7.4.4 E 385 EDTA ali etilendiamintetraocetna kislina in njene natrijeve in kalcijeve soli

EDTA se uporablja v funkcijskih razredih veziv, stabilizatorjev in utrjevalcev v kategorijah živil, ki spadajo v prehrani prebivalcev Slovenije med manj pogoste in jih skladno s sprejeto metodologijo zaenkrat ne ocenjujemo (emulgirane omake, zrna stročnic v pločevinkah in kozarcih, raki in mehkužci v pločevinkah in kozarcih, ribe v pločevinkah in kozarcih, mazave maščobe z vsebnostjo maščob najmanj 41%, zamrznjeni in globoko zamrznjeni raki). Presoja varnosti, ki jo je že leta 1973 opravil Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila, se nanaša na dinatrijevo in kalcijevo dinatrijevo sol EDTA in je 0 – 2,5mg/kg tm/dan43.

7.4.5 E 416 karajski gumi

Karajski gumi je polisaharid, pridobljen iz dreves Sterculia ureus, ki se široko uporablja v funkcijskih razredih emulgatorjev, stabilizatorjev in gostil. Presoje varnosti, ki jih je večkrat opravljal Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila, so pokazale, da se karajski gumi iz organizma izloči brez presnovnih produktov, zato sprejemljivi dnevni vnos (ADI) ni potreben44. V spodnji preglednici (tabela 35) prikazujemo oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa, preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg. Pri porabi polnil in prelivov za fine pekovske izdelke predpostavljamo, da je ta enaka porabi pekovskih izdelkov, kar predstavlja konzervativni pristop in precenjen vnos.

Tabela 35: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) karajskega gumija


Poraba TMDI

g/kg g/dan mg/kg tm/dan

Prigrizki na osnovi žit in krompirja 5 19,06 1,3614

Polnila, prelivi in oblivi za fine pekovske izdelke 5 40,52 2,8943

Deserti 6 9,72 0,8331

Žvečilni gumi 5 2,79 0,1993

Skupaj 5,2881

7.4.6 E 475 estri poliglicerola z mašč. kislinami

Estri glicerola z maščobnimi kislinami so emulgatorji, ki se v živilih pogosto uporabljajo. Sprejemljivi dnevni vnos (ADI) 0 – 2,5mg/kg tm/dan za skupino je bil določen že leta 1973 na podlagi dostopnih znanstvenih študij na ljudeh in živalih45. Glede na to, da se estri glicerola z maščobnimi kislinami presnovijo v organizmu po mehanizmu presnavljanja maščob, ni pričakovati večjih tveganj za zdravje ljudi. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazan v spodnji preglednici (tabela 36), preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg sicer za približno 20% presega sprejemljivi dnevni vnos, kar pomeni, da bi bilo estre poliglicerola presojati na 1. nivoju, z bolj rafiniranimi podatki.

43 JECFA, ETHYLENEDIAMINETETRAACETATE, DISODIUM AND CALCIUM DISODIUM SALTS, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v05je25.htm 44 JECFA, KARAYA GUM (STERCULA), http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v024je06.htm 45 JECFA, POLYGLYCEROL ESTERS OF FATTY ACIDS, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v05je45.htm

39

Tabela 36: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) estrov poliglicerola z mašč. kislinami z deležem ADI



g/kg g/dan mg/kg tm/dan %


Žvečilni gumi 5 2,79 0,20 8,0

Deserti 2 9,72 0,28 11,1

Pri oceni akutne izpostavljenosti za velikega porabnika finih pekovskih izdelkov (97,5-percentil), izračunani teoretični največji dnevni vnos (TMDI), pri odraslem s telesno maso 70kg, lahko sedemnajstkrat-krat presega ADI (Priloga 2).

7.4.7 E 535 natrijev ferocianid, E 536 kalijev ferocianid, E 538 kalcijev ferocianid

Natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli ferocianida se uporabljajo kot sredstvo proti sprijemanju v jedilni (kuhinjski) soli. Znanstveni odbor za hrano pri Evropski Komisiji je leta 1990 na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov določil sprejemljivi dnevni vnos (ADI) za skupino ferocianidov 0,025mg/kg tm/dan46. V letu 2007 je bila izvedena nacionalna raziskava o vsebnosti izločenega natrija v urinu s pomočjo zbiranja 24-urnega urina pri 143 preiskovancih, v kateri je bilo ugotovljeno, da odrasli Slovenci v povprečju zaužijemo 12,4 g soli na dan; moški 14,3 in ženske 11,0 g soli dnevno (Hlastan Ribič in sod., 2010a)47. Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa, kot je prikazana v spodnji preglednici (tabela 37), preko prehranskega vnosa na podlagi nacionalnih podatkov z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg, dosega 14,2% ADI. Tabela 37: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) soli ferocianida z deležem ADI



mg/kg g/dan mg/kg tm/dan %

Soli in njihovi nadomestki 20 12,4 0,0035 14,2

7.4.8 E 620 glutaminska kislina in soli (E 621 mononatrijev glutaminat, E 622 monokalijev glutaminat, E 623 kalcijev diglutaminat, E 624 monoamonijev glutaminat, E 625 magnezijev diglutaminat)

Glutaminska kislina in njene soli – glutamati se uporabljajo kot ojačevalci okusa v različnih kategorijah predelanih živil. Pravilnik o aditivih za živila jih dovoljuje v živilih na splošno v največji dovoljeni koncentraciji 10g/kg. Združeni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) je na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov sprva določil sprejemljivi dnevni vnos 0 – 120 mg/kg tm/dan, kasneje pa je bilo odločeno, da postavitev ADI ni potrebna, saj so bile glutaminska kislina in njene soli spoznane kot nizko

46 Reports of the Scientific Committee for Food, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_25.pdf 47 Hlastan Ribič, C., Zakotnik Maučec, J., Vertnik, L., Vergnuti, M., Cappuccio, F. P. 2010a. Salt intake of the Slovene population assessed by 24 h urinary sodium excretion. Public Health Nutr; volume 13, issue 11, pp. 1803-1809.

40

toksične substance, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje48. Vendar se glutaminska kislina in njene soli pojavljajo na prioritetnih listah držav članic za ponovno presojo varnosti, saj se v splošni in strokovni javnosti pojavlja zaskrbljenost glede uporabe. Za konzervativno oceno prehranskega vnosa smo predpostavili, da je aditiv prisoten v vseh kategorijah živil, ki so predmet ocene vnosa, razen v bonbonih, sladoledu in izdelkih iz sadja (džemi). Dodali smo še kategorije testenin (tudi polnjenih z mesom, zelenjavo) ter konzervirano in predelano zelenjavo in druge izdelke iz zelenjave. Večje vsebnosti glutaminske kisline in glutamatov so v instant živilih (npr. instant juhe) in omakah, vendar podatkov o njihovi porabi nimamo. V preglednici (tabela 38) prikazujemo teoretični največji dnevni vnos, preko povprečne porabe najpogosteje zaužitih kategorij živil z največjimi dovoljenimi vsebnostmi aditiva, pri odraslem s telesno maso 70kg.

Tabela 38: Ocena teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) glutaminske kisline in njenih soli


Poraba TMDI

g/kg g/dan mg/kg tm/dan

Mlečni izdelki 10 91,2 13,03

Mesni izdelki 10 47,59 6,80

Brezalkoholne aromatizirane pijače 10 98,41 14,06

Kruh 10 80,96 11,57

Pekovski izdelki 10 40,52 5,79

Žvečilni gumi 10 2,79 0,40

Testenine, tudi polnjene z mesom, zelenjavo 10 16,27 2,32

Konzervirana in predelana zelenjava 10 23,37 3,34

Skupaj 57,30

8 ZAKLJUČEK Aditivi so del sodobne pridelave hrane. Uporaba aditivov mora biti varna, obstajati mora tehnološka potreba po njihovi uporabi, njihova uporaba ne sme zavajti potrošnika in mu mora koristiti. Aditive za živila je treba stalno nadzorovati in jih je treba po potrebi ponovno presojati glede varnosti, glede na spreminjajoče se pogoje uporabe in nove znanstvene podatke. Neposredno merjenje vnosa aditivov za živila je kompleksen, časovno zamuden in cenovno neugoden postopek. Zato je nujna postavitev prioritet in osredotočanje na tiste aditive, ki so glede na prehranjevalne navade lahko največji problem. Poznavanje prehranjevalnih navad prebivalstva je tesno povezano s poznavanjem populacijske pogostosti uživanja živil. Vnos aditivov smo tako spremljali v kategorijah živil, ki jih Slovenci pogosto uživajo49, to je v kruhu in pekovskih izdelkih, mlečnih in mesnih izdelkih, brezalkoholnih aromatiziranih pijačah; zaradi višje vsebnosti aditivov v nekaterih kategorijah živil pa še v kandiranem in sušenem sadju, džemih, bonbonih, žvečilnih gumijih in sladoledih. Sprejemljivi dnevni vnos (ADI) predstavlja ključno referenčno točko za presojo tveganja za zdravje ljudi in varnosti uporabe aditiva za živila. Predvidena izračunana izpostavljenost aditivu za živila, ki predstavlja nizek delež sprejemljivega dnevnega vnosa, ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Preseganje ADI pri izračunih teoretičnega najvišjega dnevnega vnosa pa kaže na verjetnost, da bi pri določenih posameznikih, ki so veliki porabniki neke kategorije živil, lahko prišlo do tveganja za zdravje. Čeprav je teoretični najvišji dnevni vnos

48 JECFA, L-GLUTAMIC ACID AND ITS AMMONIUM, CALCIUM, MONOSODIUM AND POTASSIUM SALTS, http://www.inchem.org/documents/jecfa/jecmono/v22je12.htm 49 Gabrijelčič Blenkuš Mojca, Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja, IVZ, Ljubljana 2009

41

precenjen izračun izpostavljenosti, ki praviloma ne traja dalj časa, pa so take informacije koristne za presoje varnosti posebnih populacijskih skupin, oziroma so lahko tudi povod za revizijo uporabe določenih aditivov v živilih. Spremljanje vnosa aditivov je tokrat raziskovano prvič, zato smo v prvi fazi določili relativno širok nabor aditivov, ki jih želimo spremljati. Pristop je hierarhičen. Predpostavljeni vnos je ocenjen konzervativno oziroma deterministično, kar pomeni, da je rezultat precenjen in predstavlja skrajno mejo vnosa. Spremljanje mora teči kontinuirano z ustreznimi posodobitvami podatkov, tako porabe živil kot referenčnih toksikoloških mej (ADI). Prav zato so podatki SURS najbolj primerni za redno spremljanje vnosa. Za tiste kategorije živil, za katere je bilo ugotovljeno preseganje sprejemljivega dnevnega vnosa, bi bilo potrebno natančnejše spremljanje tudi v monitoringu/uradnem nadzoru. Za aditive, katerih vsebnosti se analitsko v naboru uradnega monitoringa ne določa, je treba dejanske podatke o uporabi pridobiti neposredno od proizvajalcev. Pri spremljanju vnosa barvil v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, kandiranem sadju, sladkornih izdelkih, finih pekovskih izdelkih, sladoledih, aromatiziranih topljenih sirih, desertih in prigrizkih smo ugotovili, da je vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov preko povprečne porabe vseh omenjenih kategorij živil za večino barvil (E 100, E 102, E 120, E 122, E 129, E 132, E 133, E 142, E 151 in E 160b) pod 10% ADI. Primerjava z ADI ni bila mogoča za E 131, E 160a karotene ter E 160c (izvleček paprike), ker ADI še ni določen ali pa v živilih ni potrebe po določitvi najvišjega dovoljenega odmerka. Oranžni barvili E 110 (Sunset Yellow) in lutein E160b pri izračunu teoretičnih največjih dnevnih vnosov preko povprečne porabe vseh omenjenih kategorij živil dosegata približno tretjino ADI, E 104 (rumeno), E 124 (rdeče) in E 160d likopen pa največ 60% ADI. Pri rumenem barvilu E 104, oranžnem barvilu E 110, rdečem barvilu E 124, E 160 d likopenu in E 160b luteinu obstaja zaradi nizkega sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) verjetnost, da bi posamezniki veliki porabniki v kategorijah brezalkoholnih pijač in finih pekovskih izdelkov občasno (največ trikratno) presegali ADI. Podatki uradnega nadzora sicer kažejo, da so v večini odvzetih vzorcev vsebnosti E 104, E 110 in E 124 pod mejo določanja analitske metode. Likopen in lutein nista v naboru parametrov določanja. Spremljanje vnosa sladil je potekalo pri brezalkoholnih pijačah, aromatiziranih pijačah z znižano energijsko vrednostjo, desertih, prigrizkih, žvečilnem gumiju brez dodanega sladkorja, žvečilnem gumiju z dodanim sladkorjem, sladoledih z znižano energijsko vrednostjo, džemih, želejih in marmeladah z znižano energijsko vrednostjo, finih pekovskih izdelki za posebne prehranske namene, bonbonih za osvežitev daha, brez dodanega sladkorja ter bonbonih v obliki tablet z znižano energijsko vrednostjo. Ugotovili smo, da je vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov preko povprečne porabe vseh omenjenih kategorij živil za sladila (E 950, E 951, E 952, E 954, E 959, E 955 in E 961) največ 15% ADI. Primerjava z ADI ni bila mogoča za E 957, ker ADI še ni določen, vendar je izračunani vnos relativno nizek in primerljiv z ostalimi sladili. Ocena akutne izpostavljenosti velikega porabnika omenjenih kategorij živil kaže, da je malo verjetno, da bi pri posameznikih prišlo do občasnega preseganja ADI za posamezna sladila. Konzervansi so glede spremljanja vnosa najbolj heterogena skupina, saj se v različnih kategorijah živil uporabljajo različni konzervansi. Vnos konzervansov spremljamo v brezalkoholnih aromatiziranih pijačah, mesnih izdelkih, džemih, želejih, marmeladah z nizko vsebnostjo sladkorja, v kandiranem, kristaliziranem in glaziranem sadju, sušenem sadju, siru, kruhu, toplotno neobdelanih mlečnih desertih, pekovskih izdelkih, finih pekovskih izdelkih, prigrizkih ter žvečilnem gumiju. Ugotovili smo, da vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov preko povprečne porabe vseh omenjenih kategorij živil dosega najnižji delež ADI pri parabenih (parahidroksibenzoati E 214, E 215, E 218 in E 219), ki so dovoljeni v zelo ozkem naboru živil in se tudi sicer manj uporabljajo. Sledijo nitrati (E 251 NaNO3, E 252 KNO3), ki se kot taki dodajajo le toplotno neobdelanim mesnim izdelkom in tradicionalnim mesnim izdelkom ter sirom. Primerjava z ADI ni bila mogoča za propionsko kislino in soli (E 280, E 281, E 282, E 283), ker zaradi nizke toksičnosti ADI ni določen. Vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov benzojske kisline in soli kljub relativno pogosti uporabi v živilih dosega največ 7% ADI. Sorbinska kislina je dovoljena v največ kategorijah živil, vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov dosega največ 24% ADI. Tudi pri velikem porabniku je glede na izračune malo verjetno, da

42

bi pri posameznikih prišlo do tveganj za zdravje ljudi, če presojane kategorije živil vsebujejo aditiv v dovoljenih mejah. Ker pa so tveganja v povezavi s previsokimi vsebnostmi sulfitov na suhem sadju med pogostejšimi notifikacijami v sistemu hitrega obveščanja za hrano (RASFF)50 je primerno, da ta kategorija ostaja predmet uradnega nadzora. Zaradi relativno visoke porabe mesnih izdelkov pri prebivalcih Slovenije, vsota teoretičnega največjega dnevnega vnosa za nitrite (E 249 KNO2, E 250 NaNO2), dosega kar 88% ADI. Izračunana akutna izpostavljenost velikega porabnika pa ADI lahko občasno tudi do šestkrat preseže. Podatke o dejanski uporabi nitritov v mesnih izdelkih bo zato treba pridobiti neposredno od proizvajalcev. Med ostalimi aditivi v zadnjem sklopu, katerih vnos smo spremljali, izpostavljamo estre poliglicerola z maščobnimi kislinami (E 475), katerih vsota teoretičnih največjih dnevnih vnosov presega ADI. Največ k vnosu prispevajo fini pekovski izdelki, ki jih prebivalci Slovenije relativno veliko zaužijemo. Ocena akutne izpostavljenosti velikega porabnika kaže, da je občasno preseganje sprejemljivega dnevnega vnosa pri posameznikih lahko tudi sedemnajstkratno. Zaradi navedenega nujno sledi, da bo potrebno podatke o dejanski uporabi aditiva E 475 in morda tudi drugih emulgatorjev pridobiti neposredno od proizvajalcev pekovskih izdelkov. Pregled spremljanja vnosa aditivov v živilih pri prebivalcih Slovenije kaže na relativno nizko tveganje za zdravje ljudi. Raziskava Evrobarometra o potrošnikovem dojemanju tveganj v povezavi s hrano sicer prikazuje, da je kar 66% prebivalcev Slovenije zaskrbljenih zaradi dodatkov, kot so barvila, konzervansi in snovi, ki dajejo hrani ali pijači okus51. Izračunani teoretični največji dnevni vnosi, ki presegajo sprejemljive dnevne vnose, za določene aditive za živila pa nakazujejo, da je za določene aditive nujno potrebno sodelovanje med vsemi deležniki v živilski verigi. Zaradi prehranjevalnih navad prebivalcev Slovenije, ki se lahko v nekaterih kategorijah živil precej razlikujejo od evropskega povprečja, je za zagotavljanje najvišje ravni varovanja zdravja potrebno spremljanje vnosa aditivov. Raziskave prehranske izpostavljenosti aditivom bi se v prihodnosti lahko usmerile k posameznikom ali populacijskim skupinam (npr. mladostnikom), ki precej odstopajo od povprečja in lahko zaužijejo relativno visoke koncentracije določenih aditivov.

50 http://ec.europa.eu/food/food/rapidalert/index_en.htm 51 Rezultati raziskave Evrobarometer o potrošnikovem dojemanju tveganj v zvezi s hrano v EU,

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=8&pi=5&_5_id=1383&_5_PageIndex=1&_5_groupId=176&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=8-5.0.

43

PRILOGA 1 BARVILA

Poraba živil v kategorijah, uporabljenih za oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) pri barvilih, z odgovarjajočo porabo v kategorijah iz podatkov SURS, APG.

Kategorija živil, skladno s Pravilnikom o aditivih Odgovarjajoča kategorija živil, skladno z APG

Poraba živil v g/dan/osebo

Brezalkoholne aromatizirane pijače Brezalkoholne pijače 98,41

Kandirano sadje Posušeno sadje (krhlji, rozine, ipd.) 2,44

Sladkorni izdelki Druge vrste sladkorja 1,53

Fini pekovski izdelki Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53

Sladoledi Sladoled 10,99

Aromatizirani topljeni sir Sir 17,78

Deserti, vključno z aromatiziranimi mlečnimi izdelki Drugi mlečni izdelki (mlečne sladice, mlečni napitki)

6,68


Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53


Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53

SLADILA

Poraba živil v kategorijah, uporabljenih za oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) pri sladilih, z odgovarjajočo porabo v kategorijah iz podatkov SURS, APG.




Brezalkoholne aromatizirane pijače 98,41

Deserti in podobni izdelki Vsota puding, drugi mlečni izdelki(brez sladoleda)

19,44


Čajno pecivo, piškoti, keksi sladki in slani 17,53

Žvečilni gumi brez dodanega sladkorja Ocena 2,79

Sladoledi z znižano energijsko vrednostjo Sladoled 10,99

Džemi, želeji in marmelade z znižano energijsko vrednostjo

Džem, marmelada 2,44

Fini pekovski izdelki za posebne prehranske namene Čajno pecivo, piškoti, keksi sladki in slani 17,53

Bonboni za osvežitev daha, brez dodanega sladkorja Ocena 5

Bonboni v obliki tablet z znižano energijsko vrednostjo Ocena 5

Mesni izdelki Mesni izdelki, delikatese 40,19

44

KONZERVANSI Poraba živil v kategorijah, uporabljenih za oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) pri konzervansih, z odgovarjajočo porabo v kategorijah iz podatkov SURS, APG.





Džem, marmelada 2,44

Kandirano, kristalizirano in glazirano sadje in zelenjava

Kandirano in sušeno sadje 2,44

Sušeno sadje Kandirano in sušeno sadje 2,44

Predpakiran sir v lističih Sir 17,78

Nezorjen sir Sveži sir 7,89

Topljeni sir Sir 17,78

Sir v plasteh in sir z dodatnimi živili Sir 17,78

Predpakiran, narezan kruh in ržen kruh Kruh 80,96

Toplotno neobdelani mlečni deserti Puding in drugi mlečni izdelki 9,72

Delno pečeni, predpakirani pekovski izdelki, namenjeni za neposredno prodajo potrošniku in kruh z znižano energijsko vrednostjo, namenjen za neposredno prodajo potrošniku

Pekovski izdelki 40,52

Fini pekovski izdelki z vodno aktivnostjo nad 0,65 Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53

Prigrizki na osnovi žit in krompirja, preliti oreščki Čajno pecivo, piškoti sladki in slani in čips

19,06

Žvečilni gumi Ocena 2,79

Suho pecivo Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53

Sušeno sadje - marelice, breskve, grozdje, slive in fige Kandirano in sušeno sadje 2,44

Sušeno sadje - banane Kandirano in sušeno sadje 2,44

Sušeno sadje -jabolka in hruške Kandirano in sušeno sadje 2,44

Sušeno sadje - drugo (vključno oreški v lupini) Kandirano in sušeno sadje 2,44

Kandirano, kristalizirano ali glazirano sadje Kandirano in sušeno sadje 2,44

Džem, žele in marmelada Džem, marmelada 2,44

Brezalkoholne aromatizirane pijače z dodatkom sadnega soka

Brezalkoholne pijače 98,41

Brezalkoholne aromatizirane pijače, ki vsebujejo najmanj 235g/l glukoznega sirupa

Brezalkoholne pijače 98,41

Predpakiran narezan kruh in ržen kruh Kruh 80,96

Kruh z znižano energijsko vrednostjo Kruh 80,96

Delno pečen predpakiran kruh Kruh 80,96

Predpakirani fini pekovski izdelki Pekovski izdelki 40,52

Predpakirani rogljiči, žemlje Pekovski izdelki 40,52

Mesni izdelki Mesni izdelki (delikatese) 40,19

Sterilizirani mesni izdelki Mesni zajtrk in pašteta 4,76

45

Toplotno neobdelani mesni izdelki Mesni izdelki (delikatese) 40,19


Suha in pečena slanina in drugi suhomesnati izdelki in suho meso s kostmi

7,39

Drugi tradicionalni soljeni mesni izdelki Suha in pečena slanina in drugi suhomesnati izdelki in suho meso s kostmi

7,39

Trdi, poltrdi in polmehki sir Sir 17,78

Siru podobni mlečni izdelki Sir 17,78

OSTALI ADITIVI

Poraba živil v kategorijah, uporabljenih za oceno teoretičnega največjega dnevnega vnosa (TMDI) pri ostalih aditivih, z odgovarjajočo porabo v kategorijah iz podatkov SURS, APG.




Pasterizirano, sterilizirano mleko in UVT smetana Mleko polnomastno, mleko lahko, kisla smetana, sladka smetana

191,63

Topljeni sir in nadomestki topljenega sira Sir 17,78

Mesni izdelki Delikatese, predelano meso 40,19

Sladoledi Sladoled 10,99

Deserti Puding, drugi mlečni izdelki 9,72

Fini pekovski izdelki Pekovski izdelki 40,52

Prigrizki Čajno pecivo, piškoti sladki in slani 17,53

Polnila in prelivi za fine pekovske izdelke Pekovsko pecivo 22,99

Mlečni izdelki Mlečni izdelki (brez sladoleda), sir, jogurt

91,2

Mesni izdelki Delikatese, Predelano meso in mesne jedi

47,59

Kruh Kruh 80,96

Pekovski izdelki Pekovski izdelki 40,52

Žvečilni gumi Ocena 2,79

Živila na splošno Testenine, tudi polnjene z mesom, zelenjavo

16,27

Živila na splošno Konzervirana in predelana zelenjava in drugi izd.

23,37

46

PRILOGA 2 Ocene akutne izpostavljenosti aditivom za živila za velikega porabnika (97,5-percentil)

Podatki Slovenije v Evropski bazi podatkov o porabi živil pri EFSA v g/dan/osebo.

FoodExL1_name Mean Std Median P97_5

Bread and rolls 143,6 106,0 120,0 370,0

Fine bakery wares 44,0 84,1 0,0 300,0

Dried fruits 1,5 11,3 0,0 8,6

Jam, marmalade and other fruit spreads 4,3 13,1 0,0 40,0

Other fruit products (excluding beverages) 9,5 72,2 0,0 200,0

Meat and meat products (including edible offal) (unspecified)

0,4 7,4 0,0 0,0

Preserved meat 10,1 32,7 0,0 111,5

Sausages 30,3 66,4 0,0 200,0

Meat specialities 0,0 0,0 0,0 0,0

Pastes, pâtés and terrines 4,2 14,7 0,0 50,0

Milk and dairy products (unspecified) 0,0 0,0 0,0 0,0

Liquid milk 92,6 154,7 0,0 507,8

Milk based beverages 1,0 19,8 0,0 0,0

Concentrated milk 0,0 0,0 0,0 0,0

Whey and whey products (excluding whey cheese)

0,0 0,0 0,0 0,0

Cream and cream products 4,2 13,3 0,0 41,6

Fermented milk products 61,4 118,3 0,0 360,0

Milk derivatives 0,0 0,0 0,0 0,0

Cheese 19,8 41,3 0,0 120,0

Sugar and confectionary (unspecified) 0,0 0,0 0,0 0,0

Non-alcoholic beverages (excepting milk based beverages) (unspecified)

0,0 0,0 0,0 0,0

Soft drinks 158,8 262,6 0,0 1000,0

Dressing 0,3 3,6 0,0 0,0

Snacks, desserts, and other foods (unspecified) 0,0 0,0 0,0 0,0

Snack food 1,3 11,6 0,0 0,0

Ices and desserts 1,2 13,9 0,0 0,0

47

BARVILA

E 100 kurkumin

Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos

Akutna izpostavljenost 97,5-percentil

TMDI 97,5- percentil

Delež ADI 97,5 percentil

v g/dan mg/kg tm/dan %

Brezalkoholne aromatizirane pijače

1000 1,429 47,62

Sladkorni izdelki

100 0,429 14,29

Fini pekovski izdelki

300 0,857 28,57

E 102 tartrazin



TMDI 97,5 percentil




Sladkorni izdelki 100 0,429 5,71

Fini pekovski izdelki 300 0,857 11,43

E 104 rumeno (Quinoline Yellow)



TMDI 97,5 percentil






E 110 oranžno (Sunset Yellow FCF, Orange Yellow S)



TMDI 97,5 percentil






E 120 košenil, karminska kislina, karmini



TMDI 97,5 percentil




48



E 122 azorubin karmozin



TMDI 97,5 percentil






E 124 rdeče (Ponceau 4R, Cochineal Red A)



TMDI 97,5 percentil






E 129 rdeče (Allura Red AC)



TMDI 97,5 percentil






E 131 modro (Patent Blue V)



TMDI 97,5 percentil

v g/dan mg/kg tm/dan

Brezalkoholne aromatizirane pijače 1000 1,429

Sladkorni izdelki 100 0,429

Fini pekovski izdelki 300 0,857

E 132 indigotin,indigo karmin



TMDI 97,5 percentil


49





E 133 modro (Brilliant blue FCF)



TMDI 97,5 percentil






E 142 zeleno (Green S)



TMDI 97,5 percentil






E 151 črno (Brilliant Black BN, Black PN)



TMDI 97,5 percentil






E 160d likopen



TMDI 97,5 percentil






E 161b lutein

50



TMDI 97,5 percentil






SLADILA E 950 acesulfam K



TMDI 97,5-percentil




E 951 aspartam



TMDI 97,5 percentil




E 952 ciklamna kislina in njene soli



TMDI 97,5 percentil




E 954 saharin in njegove soli



TMDI 97,5 percentil




E 955 sukraloza



TMDI 97,5 percentil



51


E 957 taumatin



TMDI 97,5 percentil

v g/dan mg/kg tm/dan

Brezalkoholne aromatizirane pijače 1000 0,007

E 959 neohesperidin DC



TMDI 97,5 percentil




E 961 neotam



TMDI 97,5 percentil




E 962 soli aspartama-acesulfama



TMDI 97,5 percentil




KONZERVANSI

E 200 SORBINSKA KISLINA IN E 202 KALIJEV SORBAT Kategorija živil, v katerih ocenjujemo vnos


TMDI 97,5 percentil




Džemi, želeji, marmelade 40 0,571 2,29

Sušeno sadje 8,6 0,123 0,49

Predpakiran sir v lističih 120 1,714 6,86

Topljeni sir 120 3,429 13,71

Pekovski izdelki 300 8,571 34,29

E 210 BENZOJSKA KISLINA IN E 211 NATRIJEV BENZOAT

52



TMDI 97,5 percentil





SO2 IN SULFITI



TMDI 97,5 percentil



Sušeno sadje 8,6 0,246 35,10



E 249 KALIJEV NITRIT, E 250 NATRIJEV NITRIT



TMDI 97,5 percentil



Mesni izdelki 311,5 0,445084 635,83

Sterilizirani mesni izdelki 50 0,047628 68,04

E 251 NATRIJEV NITRAT, E 252 KALIJEV NITRAT



TMDI 97,5 percentil



Toplotno neobdelani mesni izdelki 200 0,313 8,45


200 0,625 16,90

Drugi tradicionalni soljeni mesni izdelki 200 0,625 16,90

Trdi, poltrdi in polmehki sir 120 0,188 5,07

DRUGI ADITIVI E 338 FOSFORJEVA KISLINA IN FOSFATI



TMDI 97,5 percentil

Delež MTDI 97,5 percentil



Pasterizirano, sterilizirano mleko in UVT smetana

507,8 7,898 11,28

53

Topljeni sir in nadomestki topljenega sira 120 7,466 10,67

Mesni izdelki 361,5 5,623 8,03

E 475 ESTRI POLIGLICEROLA Z MAŠČOBNIMI KISLINAMI



TMDI 97,5 percentil

Delež MTDI 97,5 percentil


Fini pekovski izdelki 300 42,86 1714

poroČilo o spremljanju stanja glede uporabe in … · 6 1 uvod aditiv za živilo je vsaka snov, ki...

Documents