UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Maja Činku

Politika migracij na Novi Zelandiji

Diplomsko delo

Ljubljana, 2011

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Maja Činku

mentor: red. prof. dr. Bogomil Ferfila

Politika migracij na Novi Zelandiji

Diplomsko delo

Ljubljana, 2011

Zahvala

Moja zahvala gre vsem, ki ste mi v času študija stali ob strani, da sem napisala diplomsko

delo. Hvala za finančno in moralno podporo. Posebej bi se rada zahvalila moji mami Ani in

bratu Mateju, ki sta mi vedno stala ob strani, ob veselih ob težkih trenutkih in sta me

spodbujala ob napornem študiju. Zahvalila bi se tudi moji iskreni prijateljici Petri, katere

pomoč mi je zelo prav prišla: Petra, hvala.

Posebna zahvala gre tudi mojemu mentorju, dr. Bogomilu Ferfila. Hvala Vam za pomoč, ki

ste mi jo nudili, za usmeritve in spodbuden pristop pri nastajanju mojega diplomskega dela.

Politika migracij na Novi Zelandiji

Diplomsko delo predstavlja Politiko migracij na Novi Zelandiji. Migracije so stare kot človeštvo, nikoli niso imele tolikšnega obsega kot ravno danes. Migracije so pojav, ki se pojavlja skozi celotno zgodovino človeštva. Pojem migracije se nanaša na vse možne oblike selitev. Dejavnikov, ki povzročajo migracije, je veliko, ti pa so odvisni od vrste migracij in časa, v katerem potekajo. Področje mednarodnih migracij postaja vse bolj globalno in ne zgolj nacionalno vprašanje. V svojem diplomskem delu pišem o spreminjanju migracij na Novi Zelandiji na ekonomskem področju, na področju bivanja ter nestalne oz. stalne naselitve. Najpomembnejši dejavnik na vseh področjih je ekonomski dejavnik, saj si migranti želijo izboljšati življenje. Ljudje so se in se selijo iz vseh koncev sveta, vendar ima malokateri evropski narod po svetu razseljenih toliko ljudi kot ravno slovenski. Poleg izpostavitve teoretskih izhodišč je diplomsko delo namenjeno ugotovitvam, kako migranti čutijo Novo Zelandijo kot njihov nov življenjski prostor. Migracije so postale ena izmed glavnih tem politik sveta.

Ključne besede:Nova Zelandija, migracije, migracijska politika, tujci.

Policy migration in New Zealand

This diploma indicates migration policy in New Zealand. Migrations have been occurring since the beginning of the human race but they have never occurred to such an extent as they do now. Migration is a phenomenon that has been occurring throughout the history of mankind. The conception of migration is related to all possible forms of relocation. There are many factors that can cause migration which depend on type and time in which they occur. International migration is getting more global rather than only national issue nowadays. In my thesis I am writing about changes of migration on New Zealand in economic terms, area of residence and (no) permanent settlement. The most important factor is the economical one because all migrants want to improve their material life. People have always been migrating from every country but Slovenia has among the higher proportion of emigrants in Europe. Beside this theoretical background my aim is also finding out how the migrants feel New Zealand as their new living space. Migration has nowadays become one of the main topics on the political agenda of the countries all over the world.

Keywords: New Zealand, migration, migration politics, foreigners.

5

KAZALO IN VSEBINA 1 UVOD………………………………………………………………………………………..6

2 METODOLOŠKI NAČRT ………………………………………………………………..7

2. 1 CILJ DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………………………7

2. 2 HIPOTEZA……………………………………………………………………………..7

2. 3 UPORABLJENA METODOLOGIJA………………………………………………….7

2. 4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA………………………………………………….7

3 MEDNARODNE MIGRACIJE……………………………………………………………8

4 ZGODOVINA MIGRACIJ NA NOVI ZELANDIJI……………………………………17

5 BIVALNO OKOLJE IN VIZUMSKI REŽIM NA NOVI ZELANDIJI……………….19

5. 1 POLITIČNI SISTEM NOVE ZELANDIJE…………………………………………..19

5. 2 VIZA…………………………………………………………………………………..20

5. 3 MIGRACIJE IN EKONOMIJA-IZSLEDKI RAZLIČNIH RAZISKAV……………23

5. 4 MIGRACIJE NOVOZELANDCEV………………………………………………….25

6 SLOVENIJA IN NOVA ZELANDIJA………………………………………………......26

6.1 ŽIVLJENJE NA NOVI ZELANDIJI VPRIHODNOSTI……………………………..26

6.2 ŽIVLJENJE SLOVENCEV NA NOVI ZELANDIJI…………………………………27

7 SKLEP……………………………………………………………………………………...28

8 LITERATURA…………………………………………………………………………….29

PRILOGA A: Resnična zgodba Slovenca iz Ptuja, ki je imigriral na Novi

Zelandiji……………………………………………………………………………………...31

6

1 UVOD

Moderna Nova Zelandija je imigrantska država, zato je zanimiva kot predmet proučevanja

migracijskih politik, še posebej v luči dejstva, da sta današnja Evropska Unija in Slovenija prav

tako imigrantski. Migracije so v zgodovini in danes tesno povezane z režimi prostega kroženja

delavcev in z načini oblikovanja pripadnosti določeni politični skupnosti. Skušala bom

analizirati politike migracij v zgodovinski perspektivi in ugotoviti, kako lahko na njihovi

osnovi vrednotimo temeljne dileme povezane z imigracijami, ki potekajo v Evropsko Unijo in

Slovenijo.

Diplomsko delo vsebuje spreminjanje migracij na Novi Zelandiji, ki so se tekom zgodovine

močno spreminjale, tako na ekonomskem področju kot tudi na področju bivanja in (ne)stalne

naselitve. Želim prikazati, kako je potekalo in še poteka imigrantsko življenje na Novi

Zelandiji in ali je težko živeti na Novi Zelandiji kot imigrant. Razvoj politik migracij na Novi

Zelandiji nam lahko pomaga razumeti nastajanje sodobnega evropskega migracijskega

režima. Oblike pripadnosti politični skupnosti, ki je heterogena in sestavljena iz različnih

generacij imigrantov, ki so se razvile na Novi Zelandiji, so primerne za oblikovanje

pripadnosti evropske politične skupnosti, ki je imigrantska. Ob dejstvu, da je Nova Zelandija

imigrantska država, se postavlja vprašanje, ali bi ji lahko države EU postale podobne.

Imigranti na Novi Zelandiji so zaželeni. Nova Zelandija je država z različnimi

nacionalnostmi. S poselitvijo ljudi iz drugih koncev sveta se novozelandska nacionalnost

spreminja. Na Novi Zelandiji ljudje spremenijo svojo nacionalnost, ko postanejo prebivalci

Nove Zelandije. Po mojem proučevanju ter prebiranju o imigracijah na Novi Zelandiji, sem

prišla do ugotovitve, da se ni težko nastaniti na Novi Zelandiji za dlje časa. Tudi sam politični

sistem je do ljudi, ki pridejo na Novo Zelandijo, zelo obziren in lahko brez težav pridejo do

naziva prebivalec Nove Zelandije. Prav zato je Nova Zelandija država, ki privablja imigrante,

ljudi iz celega sveta, ki si želijo preizkusiti drugačno plat življenja, ter živeti drugje. Nova

Zelandija je za imigrante zaželena dežela, še posebej za tiste, ki si želijo izkusiti življenje v

novem, drugačnem svetu. Migracije so ena najbolj perečih sodobnih svetovnih težav, saj so

premiki prebivalstva obsežnejši, kot kdaj koli prej v človeški zgodovini. So kompleksen

globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Migracije so svetovni izziv 21.

stoletja.

7

2 METODOLOŠKI NAČRT

2. 1 CILJ DIPLOMSKE NALOGE

Za diplomsko nalogo sem si izbrala temo: Politika migracij na Novi Zelandiji. Namen

diplomskega dela je, predstaviti zgodovinsko-teoretični in politični okvir migracij, katerih

spreminjanje je v sodobnem svetu vse bolj aktualen problem, osredotočam pa se na politiko

migracij na Novi Zelandiji. V tem kontekstu želim raziskati vzroke in sedanje načine ter

možnosti imigriranja Slovencev na Novo Zelandijo. Skozi nalogo razkrijem mednarodne

migracije in sam zgodovinski potek migracij na Novi Zelandiji. Nadalje bo cilj te naloge

ugotoviti »najboljšo« bivalno okolje in vizumski režim na Novi Zelandiji. Opisala bom

migracijski vpliv na ekonomijo, spregovorila o samih imigracijah Novozelandcev, ter kako

poteka življenje Slovencev na Novi Zelandiji.

2. 2 HIPOTEZA

Preverjala bom hipotezo:

Neenakost med imigranti in prvotnimi državljani, ki je obstajala in obstaja tudi danes. V

zastavljeni hipotezi multikulturalno migracijsko politiko razumem kot priseljevanje različnih

narodov in njihove možnosti za delo in bivanje na Novi Zelandiji. Hipotezo bom preverjala z

resnično zgodbo Slovenca, ki je imigriral na Novo Zelandijo.

2. 3 UPORABLJENA METODOLOGIJA

V preveritev veljavnosti zastavljene hipoteze, se bom v veliki meri naslonila na analizo

resnične zgodbe Slovenca, ki je imigriral na Novo Zelandijo.

2. 4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo z naslovom Politika migracij na Novi Zelandiji, je razdeljeno na osem

poglavij. V prvem, uvodnem poglavju, bom skušala predstaviti razsežnost in relevantnost

obravnavane teme ter nakazati namen diplomskega dela. Drugo poglavje je namenjeno opisu

metodološko-hipotetičnega okvirja, ki vključuje cilj naloge, hipotezo in uporabljeno

metodologijo. Tretje poglavje bo obsegalo mednarodne migracije. Četrto poglavje je v celoti

namenjeno zgodovinskemu pregledu migracij na Novi Zelandiji. V petem poglavju bom

pisala o bivalnem okolju in režimu vizuma na Novi Zelandiji, o politični ureditvi na Novi

8

Zelandiji in kako so migracije in sama ekonomija povezane iz izsledkov različnih raziskav.

Če človek želi imigrirati in se nestalno/stalno naseliti na Novi Zelandiji, je vedenje o tem

pomembno. Spregovorila bom tudi o migracijah Novozelandcev. V šestem poglavju bom

predstavila, kakšno bo življenja na Novi Zelandiji v prihodnosti, in življenje Slovencev, ki se

navezuje na sporazum vlade Republike Slovenije in vlade Nove Zelandije. V sedmem

poglavju bom oblikovala relevanten zaključek.

3 MEDNARODNE MIGRACIJE

Mednarodne migracije so se povečale zaradi naraščajoče globalizacije. Povečalo se je število

držav izvora, pa tudi ciljnih držav. Migranti gradijo mostove med njimi, saj ohranjajo stike z

državo izvora (Klinar 1976, 38). Za ljudi je značilna geografska in socialna mobilnosti.

Sodobne mednarodne migracije po svetu se močno razlikujejo. Ljudje različno vrednotijo

gibanja, dinamiko ter spreminjanje socialnega in geografskega okolja (Klinar 1975, 15).

Mednarodne migracije od 90. let naprej so vse bolj množične in stalne in zato govorimo o

migracijskih tokovih. Migracijski tokovi potekajo v različnih smereh, največkrat od periferije

k centrom in od manj razvitih k bolj razvitim državam. Na politično-geografsko, socialno,

ekonomsko in kulturno ureditev današnjega sveta so vplivali tokovi mednarodnega

preseljevanja v zadnjih dveh stoletjih. V Evropi se začne obdobje sprva prostovoljnih migracij

že s pojavom kolonializma in z neenakomernim razvojem kapitalizma (Klinar 1976, 38). Do

različnosti je prišlo tudi zaradi kriznih razmer, stresnih konfliktov, ki se kažejo v poglabljanju

družbenih neenakosti med ne tako razvitimi emigrantskimi družbami. Pozitivno vrednotenje

se je izboljševalo na spoznanjih, da migracije omogočajo srečavanje z drugimi ljudmi.

Spreminjanje samih odnosov, navad, izkušenj ter izmenjava idej, omogočajo srečavanje z

novimi socialnimi odnosi. Vse to pripomore do zahteve prilagajanja, spreminjanja in

ustvarjalnosti. Z omembo geografske in socialne mobilnosti je poudarjena socialna

karakteristika migracij. Sprememba okolja pomeni spremembo socialnega okolja. Pride do

sprememb skupin, ustanov in norm ter vrednot in še dosti stvari, ki so značilne za novo

okolje. Gibljivost človeka povzroči spremembo statusa ali socialnega okolja. Pri gibljivosti

povezujemo migracije oziroma preseljevanje z ustvarjalnostjo. V novo okolje ljudje prinesejo

določene izkušnje, navade, saj so navajeni na tipe družbenih odnosov, ki so značilni za

njihovo izvorno socialno okolje. Prilagajanje pomeni sprejemanje in preoblikovanje novega

9

ter zavračanje starega ali pa so ljudje neprilagodljivi in nastopi zavračanje novega ter

ohranjanje starega. Človek, ki se lahko giblje v prostoru, je bolj svoboden od tistega, ki mu je

to onemogočeno. Migracije so star družbeni pojav (Klinar 1975, 15). Ko je družba dosegla

stopnjo razvoja, da je njena populacija stalno naseljena, so se s tem hkrati pojavile migracije

(Klinar 1975, 15–16). Po koncu 2. Svetovne vojne se je sprožil val preseljevanja. Do tega

preseljevanja govorimo o tipično politični migraciji, ki je bila posledica prihoda novega

političnega sistema v države socializma (Žigon 1993, 14–15). Migracije so povzročale

spremembe, napredek in nazadovanje v družbenem razvoju. Na podlagi tega je razumljiv

strokovni in znanstveni interes za migracije. Migracije je možno povezati z razvojem, ker

prispevajo k medsebojnemu komuniciranju med različnimi kulturami. Migracije so tudi

dejavnik nazadovanja v razvoju, ko povzročajo uničenje razvitejših kultur in njihovo

stagniranje. Pri migracijah nastopa tudi komuniciranje v sodobnem svetu. Razviti

komunikacijski sistemi povzročajo prenašanje idej, informacij,… Vsi neposredni človeški

odnosi so primarni in ti omejujejo človekovo odtujevanje, krepijo zanimanje za soljudi,

skratka, utrjujejo humanistično usmeritev.

Migracije združujejo pojem emigracije in pojem imigracije. Emigracije označujejo ljudi iz

njihove izvorne družbe (Klinar 1975, 16). Imigracije pa predstavljajo odhajanje, izseljevanje

ali odhod v tujino. Imigracije pomenijo trajni prihod, priselitev v imigrantsko družbo.

Migranti se za stalno ali za določen čas preselijo iz svoje emigrantske družbe v imigrantsko

družbo. Imigranti pretrgajo odnos z emigrantsko družbo in sprejmejo imigrantsko družbo.

V obeh družbah obstajajo dejavniki privlačevanja, odbijanja in indiferentni dejavniki.

Posamezni sloji različno reagirajo na te dejavnike in iz tega sledi, da je odločitev za

emigracijo zapleten proces. V procesu dejavnikov so prisotne tudi moteče, oziroma

intervencijske ovire, ki se vrivajo med oba sistema. Med moteče ovire lahko štejemo tudi

socialno distanco in ta spada med elemente migracij v interakcijskem sistemu. Razumljivo jih

je možno raziskati le kot interakcije med sloji. Sloji imigrantov so v interakciji z imigrantskim

sistemom družbe. Pri tem se vzpostavljajo odnosi med starejšimi in mlajšimi sloji in tako se

izpostavijo medsebojni procesi, ki imajo družbeni značaj (Klinar 1975, 17–19).

Množice migracij so vzorec socialnega obnašanja. Prisotni so individualni motivi in dodatna

spodbuda kolektivnemu obnašanju. Posledice migracij se vrednotijo na pozitivnem in v

negativnem smislu (Klinar 1975, 19).

10

Pozitivno vrednotenje poudarja nujnost mobilnosti v delu učinkovitosti na ekonomskem

področju. Pozitivne vrednote so bistvenega pomena na področju izmenjave izkušenj,

mednarodnem sodelovanj ter integriranju. Negativno vrednotenje opozarja na probleme

asimilacije in socialne neorganiziranosti ter izkoriščanje na nove izvore konfliktov.

Iz napisanega je razvidno, da migracije pozitivno ali negativno vplivajo na emigrantske in

imigrantske družbe. Imigracije v imigrantskih družbah vplivajo na funkcije socialnega

nadzora. Pojavi se diskriminacija in segregacije odsevajo v manjšem statusu imigrantov.

Imigranti so osamljeni in izolirani. Zaradi kulturnih razlik premalo komunicirajo z

imigrantsko družbo. Ta socialna ovira ima funkcijo socialnega nadzora, ki imigrantom

preprečuje, da bi se povezovali v razrede domače imigrantske družbe in tako reševali svoje

socialne in razredne probleme (Klinar 1975, 19–20).

Imigrantske družbe vplivajo na določanje obsega imigracij, ekonomsko prioriteta teh družb,

možnosti zaposlovanja in življenjskega standarda ter promocije njih samih. Ti dve

determinanti vplivata na obseg migracij. Tu je prisotna kulturna sorodnost ali različnost med

emigrantsko in imigrantsko družbo. Tu prihaja tudi do različnosti njunega socialno

ekonomskega razvoja in odpirajo se nove stvari. Iz tega je razvidno, da kulturna sorodnost ni

bistvena determinanta obsega migracij. Tu lahko vidimo, da razlike v socialno ekonomskem

razvoju med emigrantsko in imigrantsko družbo povečujejo obseg migracij takrat, kadar

ocenijo emigranti, da jim razvitost imigrantske družbe omogoča zadovoljevanje njihovih

visoko vrednotnih potreb. Te razlike privlačijo emigrante in povečujejo obseg migracij

(Klinar 1975, 20).

Velikost migracij zelo vpliva na politične razmere. Imigrantske družbe politično usmerjajo

priliv imigrantov glede na svoje konkretne zunanjepolitične interese. Iz tega je razvidno, da so

imigrantske družbe odprte le za imigrante iz določenih družb, za druge so zaprte. Države

imajo omejeno kvoto imigrantov. Odprtost imigrantskih družb vpliva tudi na sprejemanje

določenih slojev imigrantov. Vse to je odvisno od kadrovskih potreb določene družbe.

Nihanja, nenehno spreminjanje v ekonomiji emigrantskih družb, prizadenejo te družbe in

pospešijo emigracije. Na sam obseg emigracij vpliva enakost in različnost emigrantskih

družb. Odprtost in zaprtost emigrantskih družb je odvisna od kadrovske in zunanje politike.

Razdalja med emigrantsko in imigrantsko družbo vpliva na obseg migracij. Obstajajo tudi

druge ovire, ki vplivajo na obseg ne le razdalja. Določene razlike se še poglabljajo. Na primer

razlike v tehnološkem in socialnem razvoju med družbami. To vpliva na to, da se migranti

11

selijo v bolj razvita območja. Sodobna tehnologija zmanjšuje pomen geografske distance kot

motečo oviro, ko omejuje obseg migracij in s tem opravičuje predvidevanja o perspektivnem

povečanju obsega migracij. Povečevanje obsega migracij je odvisno od njih samih. Obstajajo

področja, ki so tradicionalna in prihaja do verižnih migracij in tako do povečanja njihovega

obsega (Klinar 1975, 21).

Migracijskih tokov v migracijah je veliko in potekajo od manj razvitih k bolj razvitimi

družbami.

Ponekod so družbe omejene na političnem in religioznem področju, drugod zagotavljajo več

političnih in osebnih svoboščin. Med tokove spadajo tudi vojne, ki so pravo nasprotje tistim,

kjer je v družbi prisoten mir.

Da prihaja do kroženja migrantov med imigrantsko in emigrantsko družbo, se označuje za tip

občasnih migracij, kar pomeni, da se imigranti po določenem obdobju vračajo v svoje izvorne

(imigrantske) družbe. Emigrantske družbe sprejemajo občasne imigracije in s tem

predpostavljajo, da se bodo emigranti vračali iz razvitih držav domov s kvalifikacijami in

delovnimi industrijskimi izkušnjami. Občasne migracije omilijo brezposelnost in

pomanjkanje stanovanj. Imigranti svoj prisluženi denar pošiljajo domov in tako računajo, da

bodo po vrnitvi domov prispevali k investiranju družini in izboljšali družbeni položaj (Klinar

1975, 22). Za uveljavljanje kroženja migrantov obstajajo tudi normativi. Občasne migracije

podpirajo imigrantske družbe. Ni jim potrebno veliko prispevati za družbeni položaj

imigrantov. Ne vse, a nekatere poklicne kategorije imigrantov, so zaradi narave svojega dela

zelo gibljive in se kar pogosto uvrščajo med občasne migracije (Klinar 1975, 23).

Iz teorij o dejavnikih odbijanja in privlačevanja pogosto izhajajo izhodišča za raziskovanje

vzrokov migracij. Izhodišča se pojavljajo v emigrantskih in imigrantskih družbah. Na samo

odločanje o emigraciji vpliva še kombinacija dejavnikov privlačevanja, odbijanja in

nevtralnih dejavnikov v obeh družbah v povezavi z motečimi ovirami, ki so vrinjeni med

družbami. Ti dejavniki so med različnimi sloji enako doumljivi. Pri emigrantih se pojavlja

nezadovoljstvo z njihovim statusom v emigrantski družbi. Njihovi interesi ostajajo

neizpolnjeni in počutijo se negotovi in ne vidijo možnosti, kako bi zadovoljili svoje potrebe

ter socialno promocijo v emigrantski družbi. Nezadovoljstvo je pogojeno z motivi in zaradi

tega nezadovoljevanja njihovih visokih potreb v emigrantski družbi ponuja dve alternativi, ki

12

govorita o življenju v neustreznem statusu z majhnimi možnostmi v emigrantski družbi ali pa

emigracijo.

Veliko različnih socialno-ekonomskih in političnih vzrokov vpliva na migracije v svetovnih

razsežnostih. Povzročili so velike neenakomernosti v ekonomskem in socialnem napredku

(Klinar 1975, 23–24). Svet je zaradi razvoja razdeljen na revne in bogate družbe. Te družbe so

pretresli cikli ekonomskih padcev in vzponov. Bogate družbe so temeljile na kapitalu,

moderni tehnologiji in strokovnjakih. Njihov razvoj je bil izredno hiter. Pričelo se je

zanimanje za delovno silo in tako so se pričela odpirati vrata tujim imigrantom. Sprva je bil

naval nekvalificiranih delavcev, bivših kmetov, kasneje pa so se bolj selekcionirali

kvalificirani industrijski delavci in strokovnjaki. Možnost zaposlitve, višji dohodki in standard

so pritegnile imigrante iz nerazvitih predelov v bolj razvite družbe. Iz nerazvitih področjih so

ekonomski emigranti bili primorani emigrirati zaradi ekonomsko hudih razmer. V svetovni

politiki sicer ni dominiralo reševanje ekonomskih problemov nerazvitih emigrantskih družb.

Temeljili so na zadovoljevanju potreb po delovni sili razvitih družb, ki so bile polne kapitala.

Tako se je pričelo izkoriščanje migrantov, ki so temelj ekonomskih vzrokov migracij (Klinar

1975, 27–28). Politični vzroki se na tem področju neprestano spreminjajo. Politični sloji se ne

menjajo z razrednimi revolucijami. Menjajo se v okvirih obstoječega političnega sistema. Vse

to pripelje, da so podvrženi političnim pritiskom. Te nasilne spremembe pripeljejo do

političnega preganjanja in do nasilja. Sem spada še omejevanje političnih pravic in svoboščin.

Vodilni sloji omejujejo politično participacijo podrejenim razredom in izvajajo politično

nasilje nad tistimi, ki imajo drugačno politično prepričanje. In zaradi te politične diktature so

ljudje prisiljeni imigrirati. Politika spodbuja k migracijam sloje, ki iščejo več politične

svoboščine in družbe, ki bodo tolerantne do njihovih političnih prepričanj. Kolonializem je

povzročil migracijsko gibanje med obema vrstama družbe (Klinar 1975, 29–30).

Pri migracijah so tudi osebni in družinski vzroki. Zelo številni so še osebni motivi in med njih

sodijo tudi družinski odnosi. Huda ekonomska situacija v družini spodbuja k veliki meri k

migracijam. K migracijam vplivajo tudi primarni odnosi, ki so prijateljskega tipa. Primarni

družbeni odnosi spadajo v socialni krog, kjer so prisotne terapevtske dejavnosti. Osebni vzrok

imajo tisti, ki se želijo kvalificirati in strokovnjaki. Ti iščejo v novem okolju socialno

stabilnost, mir in harmonijo in ne toliko ekonomske razsežnosti (Klinar 1975, 30). V

emigrantski družbi imigrantske družbe organizirajo posebne institucije, kjer opravljajo

predhodno selekcijo emigrantov. Institucije izbirajo imigrante po zdravstvenih, splošno

13

izobraževalnih in drugih kriterijih. Selekcija migracij se povezuje z velikostjo dvosmernih

migracij. Pri raziskovanju selektivnosti migracij je potrebno upoštevati potrebno selektivnost

določenih kategorij. Sem spadata na primer spol in starost. Sprva v začetnih fazah

prevladujejo na primer mlajši moški in kasneje nastopi izrazita selektivnost na spol

imigrantov (Klinar 1975, 31–32).

Same moderne migracije se pričnejo s kapitalistično družbo. Največji pomen pri migracijah je

imela industrializacija in tu so bile zagotovljene osebne svoboščine. V času industrializacije

se prične množično migracijsko gibanje k urbaniziranim industrijskim centrom. Tu se prične

razvoj kapitalističnega sistema, ki odseva na tipologijo modernih migracij. Kapitalizem je

spodbujal neorganizirano migracijo. Prebivalci z nizkim statusom iz ruralnih območij so odšli

v družbe, kjer so se jim odpirale s pomočjo industrializacije večje ekonomske možnosti kot v

domačem okolju. Razvoj kapitalističnih ekonomskih odnosov v Evropi je prispeval k

ekonomski motivaciji ljudi (Klinar 1975, 32). Ta motivacija je bila povezana s politično sfero.

V teh političnih in ekonomskih okvirih je potrebno opazovati transformacijo tradicionalnih

skupin. Tu nastajajo vrednote in razmere za sodobne migracije. Te migracije privlačijo

aktivno populacijo, ki je usmerjena k razvoju in ekonomski specializaciji ter k političnem

univerzalizmu. Moderni emigranti so orientirani k novim poklicem in k ekonomskim

odnosom industrijskega liberalnega kapitalizma. Tu je ločitev med ruralnimi in agrarnimi

migracijam. Med moderne migracije spadajo še plantažne migracije. Tu so imigranti nosilci

naprednejše ekonomije, ki sloni na tržni orientaciji. Razviti kapitalizem je v veliki meri

spremenil nekatere značilnost mednarodnih migracij. Kapitalistična družba je zaradi

industrializacije bila vse bolj diferencirana. Poleg asimilacije so se imigrantom ponujale nove

možnosti. Ljudje so se znašli med dvema sistemoma, globalne imigrantske in svoje ožje

etične skupnosti. Svoje etične karakteristike so ohranjali in hkrati v interakcijah z drugimi

kulturami preoblikovali (Klinar 1975, 33). V razvitem kapitalizmu imigracije prispevajo k

utrditvi in obstoju sistema etične stratifikacije. Tu se pozna diskriminiranost do emigrantov,

ko domači prebivalci dobijo boljša delovna mesta in so bolj kvalificirani in mobilni.

Emigranti so v delovnem procesu diskriminirani in manj mobilni. Kolonialni migranti

predstavljajo posebno vrsto. V kolonijah se svet popolnoma spremeni s pomočjo prenosom

nove tehnologije in socialnih odnosov. Konflikti med domačini in kolonisti privedejo do

rasizma, diskriminacije in še nekaj drugih stvari. Potem, ko se stanje spremeni in močno

omeji, se s tem podaljša obdobje grobih kolonialnih odnosov. Ker so se migracije iz

kapitalizma močno spremenile, opravičeno ločujemo moderne in sodobne migracije.

14

Struktura imigrantov se neprestano spreminja in tako je težko navesti značilnosti sodobnih

migracij (Klinar 1975, 34).

Emigranti so vse bolj kvalificirani delavci in strokovnjaki. Ljudje gredo v razvitejše okolje za

boljšim delovnim okoljem in promocijo. S povečanjem kvalifikacij emigrantov se povečujejo

državni regulacijski ukrepi in izvor informacij. Zboljševanje kvalifikacijske strukture kaže, da

emigranti niso več najnižji sloj. Sprememba kvalifikacijske strukture je pomembna tudi zaradi

njihovega socialnega položaja v imigrantskih družbah. Imigranti se organizirajo in deležni so

sindikalne zaščite v imigrantski družbi. Imigrante, ki so vključeni v organizirane oblike

migracij, to ščiti pred izkoriščanjem in diskriminacijo. Imigrantske družbe se privajajo na

tujce in njihova adaptacije več ni tako boleča (Klinar 1975, 35).

Značilnosti sodobnih migracijskih gibanj nadzorujejo organizirane migracije. Ukrepi, ki so

uporabljeni, uporabljajo emigrantske in imigrantske družbe. Značilnost sodobnih migracij

niso enako prisotne v vseh družbah (Klinar 1975, 37).

S pojavom kolonializma in neenakomernega razvoja kapitalizma so odprli v Evropi

mednarodne migracijske tokove. Tokovi so bili na prostovoljnih ekonomskih migracijah. Ti

tokovi so potekali v Severno ter Južno Ameriko, Afriko in tudi v Avstralijo. Znotraj evropskih

dežel imajo običajno smer iz juga in vzhoda proti severu in zahodu. Njihova pot poteka k

ekonomsko bolj razvitim evropskim družbam. V Evropi so velika migracijska gibanja

povzročila politične spremembe, katerih vir so bile vojne, propadi imperijev, političnih

režimov, različni vidiki nacionalnega, religioznega, rasnega zatiranja, revolucionarnih

sprememb in še veliko drugega. S tipom prisilnih migracij se pojavijo posebne kategorije z

begunci, preganjanci, brezdomci ter drugimi. Ti vsi so emigrirali med evropskimi državami in

se vključevali v med kontinentalne migracije (Klinar 1975, 37).

Do velikega premeščanja etničnih manjšin je prišlo med obema vojnama. Spremembe

političnih sistemov so pospeševale politično emigracijo po drugi svetovni vojni. Velike

imigracije v ZDA se pričnejo v drugi polovici 19. stoletja. Imigranti prihajajo iz Evrope.

Sprva iz severne in zahodne Evrope in pozneje iz vzhodne in južne Evrope. Imigranti

prihajajo še iz Azije. ZDA sprejme množično ekonomsko migracijo in najrazličnejše politične

in religiozne imigrante. Ameriška migracijska politika v 20. stoletju omejuje pritok Azijcev in

imigrantov iz južne ter vzhodne Evrope. Omejitve obrazložijo, da so te kategorije emigrantov

kulturno različne in da prihajajo iz neustrezno industrializiranih območij. Te stvari povzročajo

po njihovem mnenju težave pri prilagajanju in asimilaciji. Omejitve so pogojene z

15

etnocentrizmom in rasizmom ter s politično netolerantnostjo. Evropskim migrantom je

britanski Commonwealth odpiral vrata v Kanado, Avstralijo ter Afriko.

Poleg britanskih in francoskih emigrantov je Kanada sprejela številne druge evropske

migrante. Naval migrantov se občuti po 2. svetovni vojni. Avstralija je pomembna

imigrantska družba, ki je bila predvsem odprta za evropske emigrante ter dokaj zaprta

nasproti Azijcem. Brazilija in Argentina spadata pod Južnoameriške družbe migrantov, ki so

sprejele veliko evropskih (Klinar 1975, 38). Tudi Azija je vključena v migracijska gibanja.

Indijci se selijo v jugovzhodno Azijo ter vzhodno Afriko, Severno in Južno Ameriko. Velik

premik prebivalstva je bil v modernem obdobju po osamosvojitvi Indije. Vojaški spopadi v

Aziji so veliko vplivali na migracije prebivalstva. Poseben migracijski pojav je preseljevanje

Židov v Izrael. Tega gibanja niso povzročili ekonomski in prisilni politični vzroki. Motivacija

je ideološka in tako pride do socialnih sprememb. Židje so si tako zgradili svojo državo. Izrael

pomeni uresničevanje poznega židovskega nacionalizma. Izraelci so po vojni, ki je potekala

med 1948 in 1949 okupirali območje, ker so prebivali Palestinci. Okrog 1,5 milijona

Palestincev je pobegnilo v sosednje arabske države. So simbol krivice in nestabilnosti na

Bližnjem vzhodu (Klinar 1975, 39). Obdobje po drugi svetovni vojni obeležujejo v Evropi kot

obdobje političnih migracij. Problemi političnih emigrantov se rešujejo s pomočjo aktivne

nadzorne politike imigrantskih držav in mednarodnih organizacij (Klinar 1975, 40).

Ekonomski vzroki in motivi prevladujejo pri ekonomskih migracijah. Delavci, ki so že v

emigrantski družbi, so vključeni v ekonomske migracije, lahko pa so del ekonomskih migracij

in še niso vključeni v emigrantske družbe. Med ekonomske migrante vključujemo le tiste

sloje, ki jih v migracijo silijo eksistenčne življenjske razmere. Sem spadajo tudi strokovnjaki,

ki imigrirajo zaradi boljših življenjskih razmer, da lahko na svojem področju napredujejo ter

zaradi boljših ekonomskih vzrokov. Imamo dve stopnji emigriranja. Manj izobraženi in

kvalificirani emigranti odhajajo iz manj razvitih območij bolj kot izobraženi in kvalificirani

delavci. Ekonomski emigranti odsevajo del svoje izvorne družbe. Kvalifikacijska struktura je

na višjem nivoju, ker so bili ekonomski emigranti v obdobju razvoja klasičnega kapitalizma

nekvalificirani delavci, ki so prihajali iz nerazvitih območij ter se preobrazili za boljše

življenje. Ostaja neskladje med povpraševanjem po strokovnjakih in kvalificiranih delavcih,

ki si jih želijo razvite in manj razvite družbe in tako imigrantske družbe povečujejo

produktivnost, ker hočejo obdržati zaposlenost domačega prebivalstva z množično imigracijo

sprejemanja kvalificiranih imigrantov (Klinar 1975, 40–41).

16

Politični vzroki in motivi opredeljujejo politične migracije in njena tipologija se deli na

migracije, ki vključujejo begunce, izgnance, brezdomce in še druge. Transfer določenih

etičnih manjšin je ena od pojavnih oblik političnih migracij. Transfer se odpravi s

sodelovanjem z obema prizadetima državama (Klinar 1975, 41). Govori se, da so etnične

skupine raztresene zunaj svojih matičnih družb in s tem se rojeva fanatični nacionalizem s

stalnimi konflikti, ki privedejo do vojn. Ni sprejemljivo, da posamezniki postanejo le sredstvo

za uresničevanje političnih etničnih ciljev, kajti nehumano je delati proti individualnim

človekovim pravicami, obravnavati posameznika kot pripadnika etnični skupnosti in odločati

o njegovi usodi. Politične imigracije vplivajo na položaj imigrantov v imigrantskih družbi.

Imigrantske družbe morajo podpirati imigrante z zunanjepolitičnimi razlogi. S transferom

prebivalstva se lahko odpravijo politična žarišča nemirov. Preseljene etnične manjšine pa so

izkoreninjene iz svojega okolja in s tem se odpirajo novi problemi. Problemi zadevajo procese

njihovega prilagajanja v nov socialni prostor. Politični emigranti so nezadovoljni s starim in z

novim. Iz starega, propadlega političnega režima se nekateri težko privadijo na novega in se

vanj težko vživijo. To je pogoj emigracij in ko se nastanijo v novi imigrantski družbi,

občutijo osamljenost in odtujenost. Politične skupine imigrantov v imigraciji se notranje

razcepijo na različne frakcije. Pravijo si, da je njihovo bivanje v tujini le občasno in

pričakujejo, da bo nov politični režim padel in tako upajo na vrnitev v svojo matično državo.

Odvisno je, če zunanjepolitični odnosi dopuščajo aktivno sodelovanje proti političnemu

režimu v njihovi izvorni emigrantski družbi. Njihovo prepričanje o spremembi političnega

režima se počasi pozablja. In tako so ljudje pripravljeni spremeniti svojo poklicno aktivnost iz

politične v ekonomsko. To je velikokrat povezano s poklicno mobilnostjo navzdol, kar

pomeni znižanje njihovega poklicnega statusa. Politični migranti niso samo revolucionarji ter

nosilci in voditelji prihodnje politične ere, ampak so predstavniki konservativnih preteklih

političnih režimov (Klinar 1975, 42–43).

Mednarodne migracije spreminjajo svoj značaj in tako postajajo občasne migracije.

Dejavniki, ki opredeljujejo občasne migracije imajo geografsko razdaljo med imigrantsko in

emigrantsko družbo. Med dejavnike spada kulturna sorodnost, ki pospešuje kroženje

emigrantov med družbama, kamor spada njihova nacionalistična orientacija. Dejavniki so

intenzivni stiki imigrantov z njihovo izvorno družbo z dopisovanjem, z mediji in še z drugimi

stiki. Imigranti imajo tudi občasne obiske, dopustovanje na svojih matičnih domovih. Z

obiskom imajo možnost primerjati razmere v emigrantski in imigrantski družbi. Na svojo

odločitev lahko spremenijo trajne migracije, če so se za njih odločili. Trajnost ali občasnost

17

migracij je odvisna od marsičesa. Za trajno migracijo je značilna asimilacija. In s tem

dosežejo adaptacijo v novi družbi.

Migracije in socialna mobilnost so med seboj povezane v socialni fenomen (Klinar 1975, 43–

45).

Malokateri evropski narod ima glede na številčnost po svetu razseljenih toliko ljudi kot ravno

slovenski narod (Žigon 1993, 16).

Okrepljeno izseljevanje iz prostora današnjega slovenskega etičnega območja se je pričelo po

letu 1880. Ob veliki krizi Nemčije po 1. Svetovni vojni je prišlo do večjih selitev v Francijo

(Žigon 1993, 67).

V Novi Zelandiji je imigracijska politika tehtnega pomena, ki je močno vplivala na sam izvor

imigrantov. Politika je bila podobna ˝beli avstralski politiki˝. Imeli so zakonodajo, ki je

preprečevala in omejevala priseljevanje Azijcev (Ferfila 2004, 89).

4 ZGODOVINA MIGRACIJ NA NOVI

ZEALANDIJI Zgodovina migracij na Novi Zelandiji je zanimiva, saj je Nova Zelandija zadnje kopno na

svetu naseljeno z ljudmi. Prva priseljenska skupina so bili Maori, ki so se pričeli samostojno

razvijati. Prvi evropejski raziskovalec Nove Zelandije je bil Nizozemec Abel Tasman in sicer

leta 1640. Zaradi krvavih spopadov med Maori ni nikoli pristal na Novi Zelandiji. Njegovi

zapisi so pritegnili pozornost britanskega raziskovalca Jamesa Cooka (1769), ki je na grobo

zarisal vso obalo, oziroma kopno v več ekspedicijah okoli Nove Zelandije. Ker je bilo

ozemlje nenaseljeno in izolirano od ostalega sveta, se je po 50-ih letih tam nastanilo in našlo

dom približno 100 prebivalcev Evrope. Prvi misijonarji so prispeli na Novo Zelandijo v letih

1820–1830 in to predvsem iz Velike Britanije (Phillips 2010). V letu 1840 so Britanci

podpisali sporazum z domačini Maori in dežela je postala Britanska kolonija. Novo Zelandijo

se je tako tekom 19. stoletja in vse do konca druge svetovne vojne pojmovalo za sestavni del

britanskega imperija (Ferfila 2004, 154).

Leta 1855 se je število priseljencev drastično povišalo in zaskrbljenost domačinov Maorov

pred tem, da bi jih Evropejci popolnoma zasenčili, se je vse bolj stopnjevala. Po letu 1860 se

je pričela vojna med Evropejci in Maori, in sicer po večini ozemlja Nove Zelandije. Domačini

so bili večinoma nadvladani in Evropejci so jih kaznovali z odvzemom ozemlja. V drugi

18

polovici 19. Stoletja je priseljenost Evropejcev konstantno naraščala, in sicer do 900 000,

medtem ko je bilo domačinov le še 40 000. V tem času je prispelo tudi večje število hrvaških

priseljencev, predvsem z dela Dalmacije. Vse skupaj se je nadaljevalo v prvi polovici 20.

stoletja z manjšimi priseljenci iz Grčije in Italije, ki so se naselili v okolici Wellingtona

(Phillips 2010b). V prejšnjem stoletju je na Novo Zelandijo prišlo približno pol milijona ljudi.

V zadnjih desetletjih so bile velike razlike v sami smeri selitve in številčnosti priseljevanja

(Ferfila 2004, 89).

Nova Zelandija spoštuje britanski sporazum, na osnovi katerega se lahko priseljujejo britanski

prebivalci. Ker pa Britancev ni bilo dovolj, so odprli vrata še Nizozemski, toda zaradi

velikega zanimanja jih prav kmalu zaprejo. Britanski sporazum se je nadaljeval v letih 1950-

1960, ko državljani Britanije še niso rabili nobene dokumentacije za priselitev. Leta 1970

novozelandska vlada odprla vrata državljanom s Pacifika, in sicer le tistim državam, ki so bile

že prej v zvezi z Novo Zelandijo, oziroma so bile njene kolonije. Nova Zelandija je

parlamentarna demokracija in ustavna monarhija. Sam politični sistem nam veliko pove o

tem, kako je s samim življenjem in s prebivanjem na Novi Zelandiji. Nova Zelandija je

namreč dežela na drugem koncu sveta, ki se v marsičem razlikuje od držav v preostalem

svetu, tudi kar se tiče vloge žensk v političnem svetu. Že leta 1893 je namreč kot prva država

na svetu podelila volilno pravico ženskam. Od marca 2005 do avgust 2006 pa so pet

najpomembnejših položajev v državi zasedale ženske. Leta 1840 je bil sklenjen sporazum iz

Waitangija, ki je postal eden izmed temeljev novozelandske državnosti, vendar so si ga

kolonisti in Maori razlagali vsak po svoje. Nova Zelandija je pristala pod britansko krono.

Leta 1852 je parlament v Londonu sprejel zakon s katerim je Nova Zelandija dobila

dvodomni parlament in svojo vlado. Leta 1907 je Nova Zelandija postala dominion pod

britansko krono, leta 1926 pa je postala dominion s svojo lastno vlado (Phillips 2010).

19

5 BIVALNO OKOLJE IN VIZUMSKI REŽIM

NA NOVI ZELANDIJI

5. 1 POLITIČNI SISTEM NOVE

Nova Zelandija je demokratična država, je neodvisna država in je članica Commonwealtha.

Nima pisane ustave. Predsednik države je angleška kraljica Elizabeta II, zastopa jo guverner

države, ki je glavni. Kraljica ima pomembna pooblastila, iniciative, vendar ne na vseh

področjih. V praksi vedno ukrepa na predlog vlade. Glavni guverner imenuje ministrskega

predsednika, ki je šef vlade in ta je odgovoren parlamentu (Ferfila 2004, 206). Nova Zelandija

je ustavna monarhija. Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj

monarh. Politična moč monarha je omejena z določili ustave, po čemer se loči od absolutne

monarhije. Nova Zelandija deluje v skladu s tradicijo, ki je bila podedovana iz Velike

Britanije. Ustavni zakon je bil odpravljen z letom 1950. Nova Zelandija ima dolgoletno

demokracijo in zelo stabilno politično okolje. Volitve v Novi Zelandiji so vsake 3 leta, kjer

izvolijo 120 poslancev, ki zastopajo določeno geografsko območje. Politični sistem Nove

Zelandije sestavlja generalni guverner in predstavniški dom, ki ga sestavljajo predsednik

vlade in njegov kabinet, sestavljen iz izvoljenega parlamenta, ki ima približno 120 članov in

nima senata (New Zealand Educated 2010; New Zeland Political System 2010; U. S.

Department of state, Diplomacy in Action 2010). V Novi Zelandiji je od leta 1996 prisoten

mešani proporcionalni, oziroma sorazmeren volilni sistem. Pred tem so imeli 80 let večinski

sistem (Ferfila 2004b, 208). Državljani in stalni prebivalci, ki so stari 18 let ali več, so

upravičeni do glasovanja na parlamentarnih volitvah. V preteklosti je imela Nova Zelandija

tudi splošno volilno pravico za odrasle, tako da imajo od leta 1893 možnost glasovanja tudi

ženske.

Nova Zelandija ima tri uradne jezike: angleški jezik, Maori in znakovni jezik. Maori je postal

uradni jezik v letu 1987, znakovni jezik pa je postal tretji uradni jezik aprila 2006 na Novi

Zelandiji. Za priseljevanje ima Nova Zelandija pisarne po vsem svetu, kar ljudem omogoča in

pomaga pri pridobitvi vizumov in dovoljenj za delo ali študij na Novi Zelandiji (New Zealand

Educated 2010; New Zeland Political System2010; U. S. Department of state Diplomacy in

Action 2010).

20

5. 2 VIZA

Vsak odhod na Novo Zelandijo, še posebej, če imamo namen tam delati, pomeni tudi skrb za

predhodno pridobitev vize. Obstaja več vrst delovnih viz. Nekatere so kratkoročne. Od enega

do treh let so začasne vize, ostale pa imajo veljavnost dlje časa in omogočajo tudi stalno

bivališče. Te se imenujejo permanentne vize.

Viza za začasno delo – je idealna za kratkoročne priložnosti ali za izkušnjo življenja na Novi

Zelandiji.

Viza od dela do bivališča – pri tej varianti interesenti že s prvim dnem začno s kvalifikacijo

za stalno prebivališče, kar pomeni, da lahko ostanejo samo nekaj časa ali pa se prijavijo, da bi

ostali tako dolgo, kot želijo.

Viza za stalno bivališče – Za tiste, ki želijo, da bi Nova Zelandija postala njihov stalni dom.

Kdor se ne kvalificira pod postopkom za katerega se je zanimal, je dobro, če preveri tudi

ostale postopke. Na primer, če se ne kvalificira za vizo v postopku za stalno bivališče, se

morda lahko še vedno kvalificira za vizo od dela do bivališča. Vsa dodatna pojasnila na

vprašanja pa je možno dobiti v vsaki poslovalnici Priseljevanja (Imigration) NZ (Work in

New Zealand 2011).

Za poklicne imigrante obstajajo različne kategorije. Kdor ima veščine, ki jih potrebujejo in si

želi na Novo Zelandijo za dolgoročno nastanitev, mu kategorija za poklicne imigrante (SMC)

omogoča, da se na Novi Zelandiji zaposli in živi permanentno. Kdor ima stalno bivališče in

želi začasno zapustiti državo, potrebuje povratno vizo za stalno bivanje za ponoven vstop na

Novo Zelandijo (Immigration New Zealand A service of the department of labour 2010c).

Za iskanje nasvetov imigrantom so vešči le določeni ljudje. Številni ljudje iščejo nasvete pri

izpolnjevanju obrazcev za vizo/dovoljenje in pomoč za potovanje pri različnih organizacijah –

na primer pri svetovalcih za imigracijo, odvetnikih ali drugih podjetjih specializiranih za

pomoč imigrantom pri migracijah.

Imigracijsko svetovanje pomeni uporabljanje oz. imeti namen uporabiti znanje ali izkušnje pri

imigraciji za svetovanje, upravljanje, pomoč ali zastopanje druge osebe v zvezi z

imigracijskimi postopki v zvezi z Novo Zelandijo, direktno ali indirektno, ne glede na

dobiček ali nagrado.

Pomembno pa je vedeti tudi, kaj ni imigracijsko svetovanje:

21

• nudenje informacij javnega značaja ali informacij pripravljenih in ponujenih s

strani oddelka za delo,

• usmerjanje osebe na ministrstvo, oddelek za delo ali častniku za imigracijo,

častniku za vizo, častniku za status begunca ali na seznam svetovalcev z licenco,

• opravljanje pisarniškega dela, prevajanje, tolmačenje ali nudenje storitev

nastanitve.

Pomembno je vedeti, da mora svetovalec imeti licenco Svetovalcev Licenc Priseljevanja 2007

(Immigration Advisers Licensing 2007) in zahteva se, da morajo licence imeti vsi, ki ponujajo

storitev svetovanja imigrantom, razen če je drugače določeno. Vsi svetovalci za imigrante

morajo od 4. maja 2010 pridobiti licenco od Priseljevanja Svetovalcev Organ (Immigration

Advisers Authority), razen če je drugače določeno. Svetovalci, ki čakajo na odločitev

uslužbenca glede licence, se smatrajo za svetovalce brez licence. Prav tako svetovalec nima

licence, če je od registra prejel osnovno odobritev, da ima licenco, ni pa še vpisan v register

svetovalcev z licenco.

Licence za svetovanje glede imigracije pa ne potrebujejo naslednji individuumi:

• Osebe, ki zagotavljajo informativno/družinsko svetovanje:

Oseba ne potrebuje licence, če zagotavlja informativno svetovanje imigrantom, vendar samo

v družinskem kontekstu, kjer svetovanje ni bilo ponujeno sistematično ali brezplačno.

• MPji in njihovo osebje:

Oseba ne potrebuje licence, če je član parlamenta Nove Zelandije ali član osebja parlamenta,

ki ponujajo svetovanje glede imigracije kot del njihove pogodbe o zaposlitvi.

• Tuji diplomati in konzularno osebje

Oseba ne potrebuje licence, če je tuj diplomat ali konzularno osebje, ki je deležna varovanja

po Diplomatski privilegiji in imunitetnega zakona 1968ali Konzularni privilegiji in Imunitetni

zakon 1971 (Diplomatic Privileges and Immunities Act 1968 ali Consular Privileges and

Immunities Act 1971).

• Javni uslužbenci Nove Zelandije:

Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena v javnem sektorju Nove Zelandije in zagotavlja

svetovanje imigrantom v sklopu pogodbenih obveznosti.

• Odvetniki:

22

Oseba ne potrebuje licence, če je odvetnik, ki ima licenco za odvetnika pri visokem sodišču

Nove Zelandije.

• Zaposleni v centru zakonodajne skupnosti Nove Zelandije

Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena ali dela kot prostovoljec v centru zakonodajne

skupnosti Nove Zelandije, kjer je zaposlen vsaj en odvetnik kot delodajalec ali pa je zaposlen

ali dela kot prostovoljec v funkciji mentorja v centru za zakonodajne skupnosti Nove

Zelandije.

• Zaposleni ali prostovoljci v Državni informacijski pisarni (Citizens Advice Bureau):

Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena ali dela kot prostovoljec v biroju za svetovanje

državljanom Nove Zelandije.

• Svetovanje v tujini glede študentskih prošenj

Oseba ne potrebuje licence, če ponuja svetovanje v tujini za prošnje ali potencialne prošnje za

študentske vize in študentska dovoljenja.

Imigracijski svetovalec brez licence je nekdo, ki nima licence ali zanj ni posebej določeno z

Priseljevanje svetovalca licence zakona 2007 (Immigration Adviser Licensing Act 2007).

Pomembno je vedeti, da mora svetovalec brez licence zagotoviti, da vam po 4. maju 2010 ne

bo več nudil pomoči v zvezi z imigracijo, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku. Tudi

prijave, ki so prejete od svetovalca brez licence po 4. maju 2010 bodo zavrnjene in vrnjene

svetovalcem.

Vendar pa lahko imigranti tudi sami izpolnijo prijavo, brez prisotnosti svetovalca. Toda če se

odločijo, da bodo koristili usluge svetovalca, morajo to navesti na svoji prijavi in zagotoviti,

da njihov svetovalec izpiše svoje podatke in podpiše izjavo (New Zealand Search 2010).

Nova Zelandija ohranja dodatne kriterije za izbiro strokovnih imigrantov, katere je objavila

služba Nove Zelandije za priseljevanje in bodo v veljavi do 31. julija 2010. Kategorija

strokovnih imigrantov predstavlja jedro novozelandske strategije o priseljevanju in

posameznikom omogoča priselitev na Novo Zelandijo kot okrepitev domače strokovne

delovne sile. Dodatni kriteriji se uporabijo, kadar ostanejo prosta delovna mesta, po tem, ko

so bili izbrani vsi prosilci z rezultatom med 100 in 140 točk in imajo službo oziroma ponudbo

za službo na Novi Zelandiji. Kriterije določa minister za priseljevanje vsakih šest mesecev.

Dodatni kriteriji v veljavi do 31. julija 2010 so:

• Izjave, ki vključujejo 15 točk za delovne izkušnje na področju absolutnega

pomanjkanja znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).

23

• Izjave, ki vključujejo 10 točk za delovne izkušnje na področju absolutnega

pomanjkanja znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).

• Izjave, ki vključujejo 10 točk za kvalifikacije na področju absolutnega pomanjkanja

znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).

• Skupno število točk za izjave, ki ne izpolnjujejo zgornjih kriterijev.

Za raziskave na področju vpliva imigracije in naselitve na Novi Zelandiji v globalno

konkurenčnem okolju je odgovorna raziskovalna skupina Mednarodne migracije, naselitev in

dinamika zaposlitve (International Migration, Settlement, and Employment Dynamics).

Raziskovalna strategija je bila razvita za potrebe dobre strateške baze dokazov za mednarodno

migracijo, naselitvijo in zaposlitveno dinamiko. Zagotavlja bistvene informacije za

privabljanje imigrantov, ki si jih Nova Zelandija želi in tako tudi zagotovi njihovo uspešno

naselitev na Novi Zelandiji (Immigration New Zealand A service of the department of labour

2011).

5. 3 MIGRACIJE IN EKONOMIJA – IZSLEDKI RAZLIČNIH

RAZISKAV

Same migracije vplivajo na ekonomijo. Poznamo serije delovnih raziskav vpliva

migracij na ekonomijo.

Gospodarski učinki za priseljevanje (Economic Impacts of Immigration) je triletni program s

ciljnim raziskovanjem.

Cilji raziskovalnega programa so:

• razumevanje interakcij med migracijo in ekonomsko uspešnostjo,

• zajemanje kratkoročnih vplivov migracije, natančneje, prilagajanje ali tranzicijski

vplivi na domači trg s prihodom imigrantov,

• zagotavlja uporabne informacije za razvoj državne politike v zvezi z migracijo,

• iskanje priložnosti za ekonomski vpliv migracije na regionalni in nacionalni ravni,

• razvoj izračunljivost splošnega ravnotežja (computable general equilibrium) modela,

ki modelira različne scenarije migracijske politike in izračunava vpliv na ekonomijo.

EII program opravlja raziskave na različnih področjih in sicer, da se oceni, kakšen vpliv ima

migracija na določen sektor. CGE model, razvit s pomočjo informacij pridobljenih iz teh

24

študij, omogoča modeliranje različnih scenarijev migracijske politike in izračunava vpliv na

ekonomijo. Model CGE torej omogoča poročanje o simulacijah migracije na ekonomijo Nove

Zelandije. Testirane so različne stopnje, sestave in predpostavke. Razpravlja o rezultatih

simulacij pri makro in razčlenjeni (industrija, poklici, mednarodna trgovina in razporeditev

prihodka) stopnji. Računalniški model napoveduje ekonomske izide v letu 2021 s primerjavo

sprememb v velikosti in sestavi imigracije ter scenarijem “poslovanje brez sprememb”.

Raziskava o vplivu imigracije na trg delovne sile Nove Zelandije ocenjuje vpliv v prilivu

nedavnih imigrantov na plače in zaposlitev starejših migrantov, delavcev rojenih na Novi

Zelandiji in nedavnih migrantov samih.

Imigranti in posledice trga delovne sile je raziskava, kjer se ocenjuje posledice imigrantov na

trg delovne sile na Novi Zelandiji. Vključene so tudi posledice na trg delovne sile kot na

primer prihodek, vir prihodka, status delovne sile in poklic. Študija vključuje podatke iz

popisov 1981, 1996, 2001 in 2006.

Raziskava Prilagajanje trga delovne sile imigrantom na Novi Zelandiji uporablja podatke iz

novozelandske ankete prihodkov za pregled posledic na ekonomijo zaradi imigrantov na Novi

Zelandiji. Raziskuje, kako se lahko stopnje zaposlitve, urne postavke, letni dohodki in poklici

imigrantov primerjajo s primerno usposobljenimi rojenimi na Novi Zelandiji in obseg teh

sprememb po letih. Posledice se ocenjuje za imigrante, rojene v različnih regijah in z

različnimi kvalifikacijami.

Raziskava Nepremičninski trg in migracija: dokazi z Nove Zelandije raziskuje povezave med

spremembami v velikosti populacije in ceni nepremičnin v lokalnih območjih. Sprememba

populacije je razdeljena na nove imigrante, Novozelandce, ki se vračajo iz tujine,

Novozelandce in starejše imigrante, ki se selijo iz drugih območij Nove Zelandije. Podatki so

združeni iz popisov od 1991 do 2006, ocenjenih vrednosti Nove Zelandije in oddelek za

gradnjo in stanovanja (Department of Building and Housing).

Opisna analiza o trendih je z rabo popisov od 1991 do 2006 ugotovila, da je rast novo nastalih

gospodinjstev relativno stabilno (z razponom od 80.000 med 1996 in 2001 do 109.000 med

2001 in 2006).

Raziskava Vzorci naseljevanja in geografska mobilnost nedavnih migrantov na Novi Zelandiji

kot del delovnih raziskav vpliva imigracije na ekonomijo ocenjuje, kaj vpliva na imigrante, da

živijo v določenem območju in kako so se ti vzorci naseljevanja spremenili skozi čas.

Migranti in mladi begunci v Novi Zelandiji (Migrant and Refugee Youth in New Zealand) je

poročilo, ki gradi profil mladih imigrantov in beguncev (ljudi starih med 12 in 24 let) na Novi

Zelandiji z analizo podatkov iz odobrenih prošenj za imigracijo (1998 do 2007) in popisom

25

prebivalstva in bivališč (popis) (1996, 2001 in 2006). Podatki se zbirajo v dveh skupinah:

starost od 12 do 17 let (šolo obvezni) in 18 do 24 let (starejši).

Bibliografija Nove Zelandije govori o migrantih in mladih beguncih (New Zealand Literature

on Migrant and Refugee Youth) in nam omogoča izčrpno poročilo tekočih pričanj glede

ustalitve in socialne vključenosti, ki se navezuje na mlade ljudi iz okolja imigrantov do

beguncev na Novi Zelandiji. Ključni cilj bibliografije je identifikacija faktorjev, ki

pripomorejo oziroma delujejo kot prepreke za uspešno ustalitev in vključitev v družbo za te

mlade ljudi.

Priseljevanje je raziskovalni program in povzetek ugotovitev iz leta 2007 (Imigration

Research Programme Summary of Findings), ki je publikacija in združuje ugotovitve iz

različnih raziskav o imigraciji, ki jih je leta 2004 opravil Ministrstvo za Delo (Immigration

New Zealand A service of the department of labour 2010a).

Pomembno pa je omeniti še longitudinalno imigracijsko raziskavo Nova Zelandija (LisNZ),

kajti to je nova študija, ki izboljšuje naše razumevanje izkušenj, ki jih imajo imigranti in

njihov prispevek k Novi Zelandiji. LisNZ je pomemben predvsem zaradi imigracije same, ki

igra bistveno vlogo pri ekonomiji in nacionalni identiteti Nove Zelandije. Na vsake 4 stalne

prebivalcev Nove Zelandije je 1, ki se je rodil v tujini, zato je ključno, da naša imigracijska

politika in procesi ustvarijo pozitiven izid za Novo Zelandijo. Glavni cilj LisNZ je torej, da

izboljšamo naše razumevanje naselitvenih procesov in izidov za migrante / Immigration New

Zealand A service of the department of labour 2010b).

5. 4 MIGRACIJE NOVOZELANDCEV

Same migracije pa se ne dogajajo le na Novo Zelandijo ampak tudi z Nove Zelandije. In ena

izmed takih držav je Avstralija, ki ji pravijo tudi 'magnet' za novozelandske lenuhe. Nove

raziskave so potrdile sumničenja mnogih Avstralcev – Avstralija je magnet za neizučene

novozelandske delavce.

Analiza podatkov popisa prebivalstva je prvič potrdila, da je bolj verjetno, da bodo

novozelandski emigranti delali kot operaterji strojev in fizični delavci, kot pa strokovna

delovna sila. Raziskava je prav tako tudi pokazala, da je bolj verjetno, da bodo ti neizučeni

delavci v Avstraliji ostali do smrti. Ugotovitve so bile objavljene kot del raziskave vlade

Nove Zelandije, ki bi omogočila dvig novozelandskih plač na avstralski nivo in ustavila

močno emigracijo čez Tasmansko morje. Welingtonski demograf James Newell je ugotovil,

26

da je bilo 2,8 procenta zaposlenih iz avstralskega popisa rojenih na Novi Zelandiji. Ti Kiviji

predstavljajo 4,3 procente vseh operaterjev strojev in šoferjev ter 3,4 procente vseh fizičnih

delavcev v Avstraliji. Predstavljajo pa samo 2,4 procenta vsega strokovno usposobljenega

osebja. Prav tako se je pokazalo, da je večja verjetnost, da bodo maorski Novozelandci

prečkali jarek kot pa Novozelandci drugačnega porekla.

Neto trans – tasmanska populacijska izguba je usmerjena proti Novozelandcem brez

kvalifikacij oz. izobrazbe. Sociologinja iz Qeenslanda Mary Power je izjavila, da odkritje

potrjuje dolgotrajno prepričanje Avstralcev, da prihajajo samo revni in neizučeni

Novozelandci. Po besedah Dr. Newella še ni jasno, ali se to dogaja, ker Avstralija privlači

manj izučene, ali pa le-ti niso mogli imigrirati v druge države.

Študija je pokazala, da Avstralci živijo dlje, v večjih hišah, imajo več denarja in več prostega

časa. V nasprotju s tem pa ima Nova Zelandija zgolj več Mcdonald's lokalov in neravnovesje

gre očitno Kivijem na živce (Breaking news 2009).

6 SLOVENIJA IN NOVA ZELANDIJA

6. 1 ŽIVLJENJE NA NOVI ZELANDIJI V PRIHODNOSTI

Kljub temu, da se Nova Zelandija mogoče zdi raj za bodoče imigrante, ni vse tako rožnato.

Najnovejša analiza družbe BIS Shrapnel predvideva, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do

porasta najemnin. Položaj pa se bo še poslabšal. Gradbeni sektor je oslabilo zmanjšanje

finančnih sredstev investitorjev, tako bodo v naslednjem letu na Severnem otoku zgradili

zgolj 8600 stanovanj v primerjavi s povprečjem 14000-15000. Martin Evans, predstavnik

Novozelandske zveze nepremičninskih investitorjev pa pravi še, da bodo očitno uvedli nove

davke. V prihodnosti torej ne bo dovolj nepremičnin na voljo za najem. Poročilo predvideva

nacionalno povišanje cen hiš za 4 % leta 2011 in 6 % leta 2012. Cene v Aucklandu se bodo

leta 2012 povišale za 7 %.

Z stavbno ponudbo pod povpraševanjem in s porastom obrestnih mer na vidiku, bo dostopnost

stanovanj naslednje leto že omejena, navaja poročilo BIS Shrapnela. Strokovnjaki

predvidevajo porast obrestnih mer, kar bo zahtevalo povišana odplačila hipotek, medtem ko ni

verjetno, da bi plače rasle po isti stopnji. Glavni ekonomist Banke Nove Zelandije Tony

27

Alexander svetuje preračunavanje za porast variabilnih obrestnih mer za 3 % z začetkom v

sredini tega leta in do konca 2011. Hipotekarni agent Kim Lyons opravi, da bo to povečalo

stroške hipotek za 52 odstotkov (The New Zealand Gerald 2011).

6.2 ŽIVLJENJE SLOVENCEV NA NOVI ZELANDIJI

Življenje Slovencev na Novi Zelandiji je odvisno od zakonov države. Vlada Republike

Slovenije je na 65. redni seji, dne 16. 3. 2006 sprejela, da Slovenija na podlagi 70. člena o

zunanjih zadevah daje Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pobudo za sklenitev

Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije.

Slovenija ščiti in zagotavlja socialno varnost svojim državljanom, zato ima sklenitev

Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije velik

pomen. S sklenitvijo tega sporazuma bodo Slovencem, ki živijo in delajo na Novi Zelandiji, v

primeru vrnitve v domovino, dane možnosti uživanja pravic iz novozelandskega

pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obratno.

Ta sporazum torej omogoča možnost seštevanja zavarovalnih dob oziroma dob aktivnega

prebivanja za kasnejšo pridobitev pravic do pokojnine. Sporazum zajema le področje

pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je Nova Zelandija prekomorska država in

tovrstni sporazumi ne vključujejo ostalih področij socialne varnosti. To pomeni, da je npr.

ureditev zdravstvenega področja s to državo, odvisna od samostojnega sporazuma, ki bo

pokrival področje zdravstva (Vlada Republike Slovenije 2006).

7 SKLEP

S svojo predstavitvijo diplomskega dela sem poizkušala predstaviti najpomembnejše

informacije v zvezi z migracijam na Novi Zelandiji, ki so močno pomembne za vsakogar, ki

se kdajkoli in na kakršenkoli način sreča z njimi. Selitve populacij niso nov pojav, saj so bile

vedno del človeškega preživetja. Hiter razvoj informacijske tehnologije in padec komunizma

ter s tem konec politične delitve sveta je prinesel pojav globalizacije in tesnejšo povezanost

Zemljanov. Sodobne migracije postajajo zaradi vseh odvijajočih se sprememb vse bolj

množične ter tako postavljajo pred celotno mednarodno skupnost enega izmed najresnejših in

kompleksnejših izzivov, s katerimi se bo svet soočal tudi v prihodnje.

28

V začetku govorim o sami zgodovini migracij na Novi Zelandiji, o tem, kako se je vse skupaj

pričelo. Sam začetek je bil sprva le kaplja v morje. Pričelo se je z vojnami in nadaljevalo se je

s poselitvijo otoka. Na Novo Zelandijo so prihajali ljudje iz različnega konca sveta in to je

tudi pomenilo začetek razvoja novozelandske nacionalnosti, ki se je na začetku dosti

spreminjala. Nadaljujem o političnem sistemu Nove Zelandije, ki je pomemben pri nastanitvi

in življenju na otoku. Ženske so si v družbi pridobivale pomemben položaj. Država se je

povezala z otoško evropsko državo Veliko Britanijo in si tako pridobila ustavno monarhijo.

Opisujem njen politični sistem, kdo ga sestavlja ter kdo ima volilno pravico znotraj države.

Država se poleg različnih nacionalnosti sooča z večini uradnimi jeziki. Na 65. redni seji je bil

sprejet zakon med vlado Slovenije in vlado Novo Zelandije, kjer se vidi kanček vzajemnost

držav, čeprav se nahajata na različnih koncih sveta. Pišem o samem delu in kakšne vize si je

potrebno pridobiti za krajše, dolgotrajno delo ter za nastanitev na novi Zelandiji. Pri vsem tem

je pomembno pri kom poteka iskanje pravih, zanesljivih podatkov. Pomembna je kategorija

imigrantov, ki se časovno spreminjajo, in sicer glede na delo. Sama naselitev vpliva na

okrepitev domače strokovne sile. Pišem o svetovalni družbi, ki je pomembna in

specializirana za pomoč pri novozelandskih vizah. Omenjam tudi raziskave o migracijah, o

tem kako in kje se ljudje najdejo, če želijo delati in živeti na Novi Zelandiji. Pomemben je

tudi ekonomski del, ki govori o tem, kako so na samo ekonomijo vplivale imigracije, kako je

priseljevanje vplivalo na ekonomsko uspešnost države ter na politični razvoj države. Vključila

sem nepremičnine in longitudinalno imigracijsko raziskavo, ki jo opravlja nova študija ter jo

tudi opisala. Pišem o tem, kam gredo neizučeni novozelandski prebivalci, ki v novi državi

predstavljajo malo strokovne delovne sile ampak se uveljavijo predvsem kot fizični delavci.

To je sosednja država Avstralija, ki je magnet za lene ljudi iz Nove Zelandije. Nova Zelandija

ohranja in ima kriterije za izbiro strokovnih imigrantov, ki jih je oblikovala svetovalna

družba, specializirana za pomoč pri prošnjah za novozelandsko vizo.

V svojem diplomskem delu sem torej poskušala zajeti in predstaviti celotno sliko oz. sklop

informacij, ki jih potrebujejo vsi, ki se na kakršenkoli srečujejo z emigracijami in

imigracijami na Novo Zelandijo.

29

8 LITERATURA

• Breaking news. 2009. Australia 'magnet' for New Zealand bludgers. Dostopno prek:

http://www.news.com.au/breaking-news/australia-magnet-for-new-zealand-bludgers/

story-e6frfku0-1225806188563 (29. januar 2011).

• Ferfila, Bogomil. 2004. Avstralija, Nova Zelandija in Indonezija. Ljubljana: Fakulteta

za družbene vede.

• Immigration New Zealand A service of the department of labour. 2010a. Economic

impacts of Immigration. Dostopno prek: http://www.immigration.govt.nz/migrant/

general/generalinformation/research/impac.htm (13. december 2010).

• --- 2010b. Longitudinal Immigration Survey New Zealand (LisNZ). Dostopno prek:

http://www.immigration.govt.nz/migrant/general/generalinformation/research/lisnz

(25. januar 2011).

• --- 2010c. Skilled Migrant Category. Dostopno prek:

http://www.immigration.govt.nz/migrant/stream/work/skilledmigrant (22. december

2010).

• --- 2011. Imigration Research. Dostopno prek: http://www.immigration.

govt.nz/migrant/general/generalinformation/research/ (10. januar 2011).

• Klinar, Peter. 1975. Mednarodne migracije: sociološki vidiki mednarodnih migracij v

luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupinami. Ljubljana: tiskarna

Ljudske pravice v Ljubljani.

• --- 1976. Mednarodne migracije. Maribor: Založba obzorja Maribor.

• Komac, Milan. 2007. Priseljenci. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

• Lukšič – Hacin, Marina. 1999. Multikultturalizem. Ljubljana: Založba ZRC Ljubljana.

30

• Medica, Karmen, Goran Lukšič in Milan Bufon. 2010. Migranti v Sloveniji – med

migracijo in alenacijo. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno

središče Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Univerzitetna Založba Annales.

• Medvešek, Mojca in Romana Bešter. 2010. Državljani tretjih držav ali tretje razredni

državljani.Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.

• Milan. 2010. Intervju z avtorico. Nova Zelandija, 23. november.

• Milohnić, Aldo. 2001. Evropski vratarji migracije in azilne politike v Vzhodni Evropi.

Ljubljana: Mirovni inštitut.

• New Zealand Educated. 2010. Guide to the New Zealand political system. Dostopno

prek: http://www.newzealandeducated.com/int/en/guide/on_arrival/government_

services (18. november 2010).

• New Zealand now. 2011. Work in New Zealand. Dostopno prek: http://www.

newzealandnow.govt.nz/work-in-new-zealand~1.html (5. januar 2011).

• New Zealand Search. 2010. Are you New Zealand Employer? Dostopno prek:

http://www.nzs.com/new-zealand-articles/education/new-zealand-politicalsystem.html

(15. december 2010).

• Phillips, Jock. 2010. Story: History of immigration. Dostopno prek:

http://www.teara.govt.nz/en/history-of-immigration (20. november 2010).

• Rovšek, Jernej. 1993. Konvencija o varstvu Človekovih pravic in temeljnih svoboščin s

protokolom. Ljubljana: Narodna Univerzitetna knjižnica.

• The New Zealand Gerald. 2011. Shortage pushes uprent. Dostopno prek:

http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid = 10616528

(1. februar 2011).

31

• Vlada Republike Slovenije. 2006. 65. Redna seja, 16. 3. Dostopno prek:

http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&mandate=1&vt=40&o=180&unid=

PZ|3AB10BF021FDB484C12571370049B813&showdoc=1 (20. december 2010).

• Žigon, Zvone. 1993. Problem dvojne identitete slovenskih izseljencev. Diplomska

naloga. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

PRILOGA A:

RESNIČNA ZGODBA SLOVENCA IZ PTUJA, KI JE IMIGRIRAL NA

NOVI ZELANDIJI

Slovenec iz Ptuja, ki je imigriral na Novo Zelandijo, mi je povedal naslednjo zgodbo:

Z ženo sva se preselila v NZ pred dobrima dvema letoma. Kaj hitro sva spoznala, da so

časi, ko si še z nekaj denarja v žepu in potnim listom vse dal na letalo in se preselil v drugo

deželo, zdavnaj mimo.

A ne glede na to, kako težka je bila pot do sem in kako naporne so bile ovire, neenakost med

domačini in imigranti s tem nima nič. Obstajajo le določeni privilegiji, ki jih uživajo

domačini, kar je normalno, a v večini se le-ti navezujejo na državljanske pravice.

Stvari, ki nas imigrante najpogosteje potisnejo v zakulisje, se povečini navezujejo na okolje iz

katerega izhajamo. Sploh za nas Slovence je v tujini prav lepo postlano, saj je potrebno vsako

stvar še dodatno overjat in dokazovat (ker nas ni na nobenem seznamu) in Bog ne daj, da

rabiš kakšen dokument iz tujine pridobiti od domačih državnih organov, saj dobiš živčni zlom!

A v grobem stvari, ki nas pogosto izločajo iz takšnih in drugačnih ožjih izborov, so

neprimerna izobrazba, nimamo sledljivih in preverljivih referenc ter viz. A to seveda ne velja

za vse imigrante. Veliko manj problemov imajo tisti imigranti, ki imajo poklice, ki so na listi

iskanih. Tukaj je zgodba povsem druga in le-ti si lahko migracijski status urejajo že od doma,

kar je v vseh pogledih ogromna prednost in manj stresa.

A najina zgodba ni ravno ena tistih, katerih poklici so na seznamu iskanih. Niti približno ni

preprosta, je polna zapletov in z lahkoto bi se dalo napisat knjigo – a o tem mogoče kdaj

drugič.

32

Torej, v NZ sva prišla z zelo naivno zamislijo, da lahko z vztrajnostjo, kljub turističnima

vizama, dobiva službo in si ustvariva novo življenje. Po 3-eh mesecih trdega iskanja, po vseh

možnih pristopih in vsaj 400 razposlanih prošnjah, sva z grenkim priokusom spoznala, da

tako ne bova našla rešitve. A razlog za najin neuspeh (v startu) niti približno ni neenakost v

primerjavi z domačini. Dandanes je čisto preprosto dejstvo to, da če nimaš vsaj navadne

delovne vize, v tujini nimaš kaj iskati. Tako nama na koncu ni preostalo nič drugega, kot, da

se eden od naju vpiše v študij, s katerim pridobi izobrazbo oz. poklic, ki je na listi iskanih

poklicev v NZ. Za študij sva plačala kar zajeten kos najinih življenjskih prihrankov in sama

izobrazba ni bila toliko pomembna kot dejstvo, da ti po končanem študiju pripada odprta

delovna viza (in ker sva poročena viza avtomatsko pripada obema). Študija, ki je trajal leto

dni se je lotila žena, jaz pa sem si pridobil vizo za sezonska dela, katerih sploh ni problem

dobiti. No, pri šolninah se pa dejansko čuti, če si domačin ali tujec, saj sva plačala več kot

50% več kot domačini.

Ker službe nisem mogel dobiti v Aucklandu, kjer je študirala žena, sem se za 6 mesecev

odselil za približno 250 km južno v mesto Te Puke, ki je prestolnica kiwi nasadov. In tako sva

živela pol leta vsak na svojem koncu NZ. Žena je pridno študirala, jaz pa sem cele dneve

delal, da sem naju lahko vzdrževal. Tukaj v NZ je to celo izvedljivo kljub temu, da sem bil

plačan z minimalno plačo sem uspel zaslužiti dovolj denarja za pokrivanje tekočih stroškov.

Tudi tukaj se lahko spet navežem na primerjavo z domačini in moram spet poudariti, da je

bilo pri iskanju služb nekaterim pomembno, kdo si in od kod si. Glavno je bilo, če imaš vizo,

da lahko delaš in seveda kvaliteta dela in zanesljivost posameznika. Enake izkušnje ima žena,

saj je ob študiju tudi občasno delala in pogoji za pridobitev službe so bili enaki kot pri meni.

Torej, če potegnem črto tukaj v NZ za enkrat še ni pomembno kdo si, ko iščeš službo.

Pomembne so kvalitete, ki jih kot posameznik premoreš. V veliko primerih smo tujci kar korak

pred domačini in nas tudi veliko raje zaposlujejo, sploh Evropejce, saj smo znani kot

vsestranski, zelo marljivi in zanesljivi.

In ko je žena uspešno zaključila študij in sva pridobila odprte delovne vize stvari niso bile več

tako težke za naju. Relativno hitro je našla službo in tudi sam pri iskanju službe nisem imel

nekih večjih problemov. Trenutno sva v fazi pridobitve stalne vize, ki pa je v bistvu

najpomembnejša stvar vsakega imigranta, vsaj tukaj v NZ.

In če zaključim - časi v katerih živimo niso ravno najboljši za selitev v tujo državo, če seveda

nimaš nekega iskanega poklica. V vsakem primeru so postopki na migracijskih uradih zelo

dolgi in zahtevajo veliko dokazil in seveda še veliko več denarja. Je pa res, da so pogoji in

33

problemi od države do države različni, a vsaj za NZ lahko rečem, da tukaj korupcija, veze in

poznanstva nimajo takega vpliva kot drugje po svetu (Milan 2011).