pol stoletja Študentskih domov univerze v mariboru

Več kot le domPOL STOLETJA

ŠTUDENTSKIH DOMOV UNIVERZE V MARIBORU

Impresum»Več kot le dom«POL STOLETJA ŠTUDENTSKIH DOMOV UMRazstava ob 50-letnici Študentskih domov Univerze v MariboruKnjižno razstavišče UKM, 21. 5.−14. 6. 2014

Avtorice razstave:dr. Vlasta Stavbar (Univerzitetna knjižnica Maribor)mag. Darja Kukovičič (Študentski domovi UM)Lidija Gregorec (Rektorat UM)Simona Velunšek (Pokrajinski arhiv Maribor)Besedilo:Vlasta Stavbar, Študentski domovi Univerze v Mariboru 1964–2014Lektura:Mirjana BrusFotografije:Marko Pigac MP produkcijaUrednici kataloga:Darja Kukovičič, Vlasta StavbarVizualna podoba:Smiljan PintaričZaložila:Univerza v MariboruŠTUDENTSKI DOMOVI, zanje Lidija Divjak Mirnik, direktorica Tisk:Tiskarna Koštomaj 400 izvodovwww. studentskidomovi.um.siMaribor 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

37.091.8(497.4Maribor)(091)

UNIVERZA (Maribor). Študentski domovi Več kot le dom : pol stoletja Študentskih domov UM : [razstava ob 50-letnici Študentskih domov Univerze v Mariboru, Knjižno razstavišče UKM, 21. 5. - 14. 6. 2014] / [besedilo Vlasta Stavbar ; fotografije Marko Pigac ; urednici kataloga Darja Kukovičič, Vlasta Stavbar]. - Maribor : Študentski domovi, 2014

1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 78318081

3

Z veseljem sem prevzel častno pokrovi-teljstvo nad 50-letnico Študentskih domov Univerze v Mariboru. 50 let delovanja je pomembna prelomnica. Ob tako visokem jubileju se lahko zazrete v preteklost, slavite osvojene cilje in hkrati načrtujete nove pro-jekte v dobrobit študentov.Študentski domovi že zdavnaj ne izpolnju-jejo zgolj ene funkcije: nuditi študentom stanovanje v času študija. Danes po vzoru iz tujine tudi pri nas nastajajo moderna štu-dentska naselja, ki študentom ponujajo več kot le stanovanje, morda celo več kot dom. Z umeščanjem športnih, izobraževalnih, kulturnih, družabnih in humanitarnih vse-bin tudi vi pomembno sooblikujete najlepša leta študentov. Tudi zato Študentske domove Univerze v Mariboru prištevamo med uspe-šnejše in kakovostnejše v Sloveniji.

Borut Pahor Predsednik Republike Slovenije

Bivanje v študentskem domu je nepozabno. Neprespane noči, tudi ob knjigah, tkanje življenjskih zavezništev in povezovanje raz-ličnosti, ki jih vsakdo prinese s seboj. Pred-stavlja prvi korak k samostojnosti, v kateri beseda »cimrstvo« dobi pravi pomen. To so leta, ki se jih vsi, ki so okusili bivanje v štu-dentskem domu, spominjajo celo življenje. Že pol stoletja tu v Mariboru študentom in študentkam ponujate vse to in še več. Prejmite moje iskrene čestitke za vaše us-pešno delo in naj bo takšno tudi vnaprej.

4

Na Univerzi v Mariboru študirajo študentke in študenti z vseh koncev Slovenije, vse več pa tudi iz drugih držav. Za svoje bivanje tisti iz bolj oddaljenih krajev seveda potrebujejo bivališče v Mariboru. Študentski domovi naše Univerze ponujajo ne le prijetno bivanje, am-pak veliko več. Ponujajo priložnost za spozna-vanje, za razvijanje razumevanja drugačnosti, za širjenje pogledov in notranjo rast. Sam žal nisem imel priložnosti za bivanje v skupnem študentskem bivališču, saj je veči-na mojega študija potekala v rojstnem kraju, v Mariboru, v času doktorskega študija v tu-jini pa sem bival v podnajemniški sobici, ki mi je služila izključno za spanje. Študentski dom je nekaj povsem drugega in neprecen-ljivo bogati študentsko izkušnjo, s tem pa tudi Univerzo. Seveda se študentke in štu-denti zelo dobro spoznavajo na predavanjih, vajah, še posebej pri projektnem sodelova-nju, kjer so odvisni drug od drugega. A v skupnem študentskem domu so dimenzije druge, tam spoznaš drugačnost na povsem drugačne načine.

S ponudbo svojih študentskih domov se lah-ko Univerza v Mariboru zares pohvali. Po-nudimo lahko veliko več kot študijske pro-grame ter s tem večamo kakovost celovite študijske ponudbe. Našim študentom lahko damo dober študij in drugi dom. Študentskim domovom naše univerze česti-tam ob okrogli obletnici in se ob tem iskre-no zahvaljujem vsem, ki so prispevali k nji-hovemu razvoju, študentkam in študentom, ki bivajo v njih pa želim, da bi se v njih ne le počutili kot doma, temveč tudi obogatili svoje študentske izkušnje.

prof. dr. Danijel Rebolj rektor Univerze v Mariboru

5

Toliko kot je študentov, toliko je tudi različnih zgodb, ki so se razvile v študentskih domovih. Le ena je skupna vsem: živeti v študentskem domu v času študija je nepozabno doživetje.Kakor se razvijajo in oblikujejo stanovalci skozi študijska leta, tako so Študentski do-movi Univerze v Mariboru spreminjali svo-jo podobo in ponudbo. Opazni so napredki na vseh področjih: vozni park (od fičkov in katrc smo prišli do BMW-jev in Audijev), standard (od kopalnic za dvajset študentov do garsonjer, fitnesov, sob za namizni tenis, študijskih sob, pralnic, telovadnic), kapaci-tete (od skromnih začetkov s 180 ležišči leta 1964 do 2867 ležišč v letu 2014).Skoraj 80 tisoč študentov je v teh 50-ih le-tih tukaj živelo, veliko jih še obuja spomine na brezskrbne in zabavne dni. Mnogi so se prav tu prvič zaljubili, prvič skuhali kosilo ali prvič poskrbeli za oprano perilo. Skratka se osamosvojili, spletli doživljenjska prija-teljstva, postali samozavestnejši ter bogatejši za nove izkušnje.

Vse to prikazuje razstava VEČ KOT LE DOM. Predvsem pa je polna spominov, pe-stra ter zanimiva in nazorno prikaže, da so se stvari v 50-ih letih res korenito spremenile.Nekaj pa se ni spremenilo: za vedno ostaja spoznanje, da so študentski časi najlepši, brezskrbni in da se jih splača zaužiti, koli-kor se le da. Zato naj dodam le SREČNO ŠTUDENT-SKI DOMOVI, prijazno sprejmite vse svoje stanovalce in jih zaznamujte z nepozabnimi spomini, da se bodo razvili v srečne, zado-voljne in delovne ljudi.

Lidija Divjak Mirnik, prof. direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru

6

Ob mojem prihodu v študentski dom, sem se prvi dan počutil izgubljen, saj nisem ve-del, na koga se lahko obrnem za različne zadeve, ki ti čez čas postanejo samoumev-ne. Na pomoč so mi priskočili starejši sta-novalci in predstavnik Študentskega doma, ki je vedno pripravljen prijazno odgovoriti na kakršno koli vprašanje ali problem, ki se pojavi pri stanovalcih. Nekateri se sprašujejo, zakaj študentski dom in ne zasebno stanovanje. Lahko bi naštel ve-liko prednosti bivanja v študentskem domu. Z vselitvijo v študentski dom postanemo sa-mostojnejši, saj nismo več pod budnim oče-som svojih staršev, sami si razporejamo čas za študij, druženje in preživljanje prostega časa.Naučimo se življenja v skupnosti, razume-vanja različnih narečij, spoznamo veliko zanimivih ljudi, ki nam lahko pomaga-jo pri študiju ali morda celo v nadaljnjem življenju. Obstaja tudi veliko priložnosti, da spoznamo svojo pravo simpatijo. Štu-dentski domovi tudi skrbijo, da imajo sta-novalci kar se da prijeten bivanjski prostor,

nam nudijo pralnice ter brezplačne fitnese, ki se nahajojo v vsakem študentskem nase-lju. Seveda ne smemo pozabiti na študijske sobe, glasbene sobe ter telovadnico. Mož-nost imamo tudi, da poskrbimo za svoje-ga jeklenega konjička, saj lahko najamemo parkirno mesto v garažnih hišah. Študentski svet stanovalcev Študentskih domov izvaja za stanovalce razne obštudij-ske projekte, ki so športne, kulturne in hu-manitarne narave. To so projekti: Pomla-dne igre, koleščkanje, maraton aerobike, tek okoli ribnikov, tekmovanje v badmin-tonu, zumba, brucovanja, spoznavni večeri, čistilne akcije itd. Vsakemu bodočemu študentu priporočam, naj izkoristi priložnost bivanja v študentskem domu, kjer bo doživel več, kot pričakuje.

Bojan Klavžar Predsednik Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru

7

Študentski domovi Maribor kot druga čla-nica Univerze v Mariboru v letu 2014 pra-znujejo svojo petdesetletnico obstoja. Gre za uspešno razvojno pot, ki se je pričela decembra 1964, in je ves čas, neodvisno od formalnega statusa Študentskih domov, bila integrirani del mariborskega visokega šolstva. 50-letne izkušnje Študentskih do-mov v Mariboru s številnimi generacijami študentov so pripomogle k »… ustvarjanju optimalnih pogojev za študij, zagotavljanju sodobne infrastrukture za številne obštudijske dejavnosti in atraktivne športne aktivnosti«. Vse to danes Študentski domovi ponujajo pod sloganom VEČ KOT LE DOM.

Vlasta StavbarŠtudentski domovi Univerze v Mariboru1964 – 2014

Formalnopravni vidik in razvojna pot Študentskih domov Univerze v MariboruŠtudentske domove Univerze v Mariboru (ŠD UM) je ustanovilo združenje visoko-šolskih zavodov leta 1964, in sicer na 16. izredni seji Sveta 7. decembra 1964. Ustano-vljen je bil samostojni zavod Študentski dom v Mariboru s sedežem na Tyrševi ulici 23.1 Glavna naloga Študentskega doma je bila, da »… daje rednim študentom mariborskih vi-sokošolskih zavodov higiensko primerna sta-novanja in jim s tem omogoča redni študij.«2 V začetku se je zavod financiral z oskrbni-nami, dotacijami in dohodki ekskurzij. Imel je svet zavoda in upravni odbor. Vodil ga je upravnik. Prvi upravnik Študentskega doma je bil Avgust Špendal, ki je dom vodil do 31.

1 Rektorat UM, Odločba o ustanovitvi Študentskega doma v Mariboru, št. 012–1776/64, z dne 10. 12. 1964.

2 Prav tam.

8

avgusta 1969. Nasledil ga je Franc Sitar, ki je zasedal mesto upravnika do 30. novem-bra 1971. V tem obdobju so bili zgrajeni prvi trije študentski domovi. V letu 1971 je zavod razpolagal skupno s 664 ležišči. Leta 1974 sta Združenje visokošolskih zavo-dov, ki ga je zastopal predstojnik dr. Vladi-mir Bračič, in Študentski domovi Maribor, ki jih je upravljal Karel Koren (funkcijo je opravljal v obdobju od 1. 10. 1971 do 30. 11. 1976), sklenila pogodbo o ureditvi medse-bojnih razmerjih. Tega leta se je trem do-movom za študente s skupno 664 ležišči priključila še Depandansa s 24 ležišči. Pre-daja Depandanse zavodu Študentski domo-vi Maribor je bila del ureditve medsebojnih razmerij. Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru je Študentskim domovom Ma-ribor predalo v upravljanje omenjene štiri nepremičnine (tri študentske stanovanjske stolpiče in študentski paviljon). S prenosom upravljanja so se Študentski domovi Mari-bor zavezali, da bodo zagotavljali »oskrbo izključno za študente mariborskih visokošol-skih zavodov, v skladu s sklepi Komisije za materialna vprašanja pri združenju.«3

3 Rektorat UM, Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, št. 012-286/74–KJ/MJ, z dne 27. 2. 1974.

Leta 1978 je Univerza v Mariboru kot uni-verzalni pravni naslednik Združenja visoko-šolskih zavodov ponovno uredila statusna vprašanja Študentskih domov ter jih uskladila z vsakokratnimi predpisi, in sicer: • aprila 1978 s Samoupravnim sporazu-

mom o urejanju pravic in obveznosti Univerze v Mariboru kot ustanovitelja Študentskih domov Maribor4.

Sporazum je določal ustanoviteljske pra-vice in dolžnosti Univerze v Mariboru do Študentskih domov (dajanje soglasja na pogoje in način upravljanja dejavnosti Štu-dentskih domov ter soglasja k spremembi dejavnosti in statusnim spremembam Štu-dentskih domov; opredelil je tudi način delegiranja delegatov v svet Študentskih domov ter skupaj z delavci, študenti in dru-gimi uporabniki soodločal o uresničevanju skupnih ciljev, razvojnih programov …)5,

• s Sklepom o uskladitvi akta o ustanovitvi Študentskih domov v Mariboru, ki ga je sprejel svet Univerze 25. februarja 1993, in je z njim bil ustanovitveni akt usklajen z zakonom o zavodih (Ur. l. RS št. 12/91).6

4 Rektorat UM, Samoupravni sporazum o urejanju pravic in obveznosti Univerze kot ustanovitelja Študentskih do-mov Maribor. Maribor, april 1978.

5 Prav tam.

6 Rektorat UM, Sklep o uskladitvi akta o ustanovitvi Štu-dentskih domov v Mariboru. Maribor, 25. 2. 1993.

9

Sklep je opredeljeval glavno dejavnost zavoda (nudenje stanovanj ter prehrane študentom in gostujočim visokošolskim profesorjem) ter stransko dejavnost (iz-vajanje gostinsko-turističnih storitev drugim osebam po naročilu v prostorih zavoda in v prostorih naročnika ter opra-vljanje servisnih storitev, pranje in likanje drugim osebam).7

Tudi Zakon o visokem šolstvu iz leta 1993 (Ur. l. RS št. 63/93) je urejal statusna vpraša-nja študentskih domov.8

Do leta 1995 je bilo zgrajenih že sedem štu-dentskih domov in depandansa. Na voljo je bilo 2042 ležišč. V letih 1976 in 1977 so se zvrstili trije vršilci dolžnosti direktorjev Štu-dentskih domov (Miha Nekrep, Vida Čibej in Mitja Ulrih). S 1. januarjem 1978 je mes-to direktorja za dobro leto zasedel Franc Si-tar, nato ga je za daljše obdobje od 20. avgu-sta 1979 do 31. julija 1984 nasledil Branimir Popović. Njemu je sledil Alojz Marinič, ki je Študentske domove vodil od leta 1984 do konca januarja 2005.

7 Prav tam.

8 Rektorat UM, Poročilo o statusu Študentskih domov Maribor (zapisal Valter Ratner). Maribor, 7. 9. 1995.

Sredi devetdesetih let 20. stoletja so Študent-ski domovi razpolagali tudi z drugimi objekti, namenjenimi študentom in zaposlenim: cen-tralna kuhinja Ob parku 5, manjša telovadni-ca, športno igrišče, večnamenske dvorane za obštudijske dejavnosti, pralnica in servisna delavnica ter upravni prostori zavoda. Z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru leta 2000 so Študentski domovi postali druga članica Univerze v Mariboru (Ur. l. RS 28/2000)9. Ob prenosu ustanovi-teljskih pravic na Univerzo v Mariboru so Študentski domovi razpolagali z 2250 le-žišči. Zgrajenih je bilo sedem študentskih stanovanjskih stolpičev in depandansa. V letu 2000 so tudi nadgradili študentska do-mova 3 in 1. V času mandata direktorja Alojza Mariniča so bili zgrajeni še štirje študentski domovi ter nekateri obnovljeni in nadgrajeni. Ob koncu leta 2004 so Študentski domovi Ma-ribor nudili 2315 ležišč.

9 Rektorat UM, Odlok o preoblikovanju Univerze v Mari-boru (št. 601-3/99) z dne 17. 2. 2000.

10

1. februarja 2005 je za obdobje petih let prevzel vodenje Študentskih domov Ma-ribor prof. dr. Anton Ploj. Že tega leta sta bila zgrajena Študentska domova 11 in 12 in pridobljenih 253 novih ležišč v novo zasno-vanem naselju na Lentu. Najsodobnejše do-move na Lentu poleg ugodne lokacije odli-kuje tudi visok bivalni standard v manjših stanovanjskih enotah in možnost najema parkirnih mest v podzemnih garažah. Temu je sledila v naslednjih treh letih adaptacija šestih že obstoječih študentskih domov, kar je pomenilo povečanje števila ležišč še za dodatnih 186 postelj. Z nastopom direktorice Lidije Divjak Mir-nik v februarju 2010 so Študentski domovi nudili 2420 ležišč. V decembru istega leta so študentje Univerze v Mariboru pridobili nov, sodoben študentski dom 13 na Smeta-novi ulici s kapaciteto 276 ležišč, v začetku študijskega leta 2010/2011 pa še nov nizkoe-nergijski študentski dom 14 v ulici Gorkega, s 150 ležišči.10 Istega leta je sledila še obnova doma 6 na Gosposvetski cesti. Pod okrilje Študentskih domov je leta 2013 prišel tudi Dom podiplomcev in gostujočih profesor-jev z 68 ležišči. Danes razpolagajo skupaj z

10 Študentski domovi Univerze v Mariboru. Maribor, 2011, str. 9.

zadnjo pridobitvijo z 2867 ležišči. Študen-tom omogočajo dobre razmere za študij, saj ima vsaka soba internetni priključek, CATV. Mir in tišino lahko najdejo študenti v študij-skih sobah in cyber učilnici v naselju, svoje prostore imajo tudi študenti glasbe, likovne pedagogike in drugih smeri študija. V vseh naseljih so nekateri apartmaji prilagojeni študentom s posebnimi potrebami. Mož-nost bivanja pa imajo tudi mamice z otroki ali študentske družine.11

11 Prav tam, str. 5.

11

Seznam oseb, ki so vodile študentske domove od ustanovitve do danes

Zap. št. Ime in priimek Funkcija Obdobje

1. Avgust Špendal upravnik ŠD od 1. 9. 1964 do 31. 8. 19692. Franc Sitar upravnik ŠD od 1. 9. 1969 do 7. 9. 19713. Karel Koren upravnik ŠD od 1. 10. 1971 do 30. 11. 1976 4. Miha Nekrep v. d. direktorja ŠD od 1. 12. 1976 do 20. 10. 19775. Vida Čibej v. d. direktorja ŠD od 21. 10. 1977 do 11. 11. 19776. Mitja Ulrih v. d. direktorja ŠD od 12. 11. 1977 do 31. 12. 19777. Franc Sitar direktor ŠD od 1. 1. 1978 do 28. 2. 19798. Branimir Popović direktor ŠD od 20. 8. 1979 do 31. 7. 19849. Alojz Marinič direktor ŠD od 1. 8. 1984 do 31. 1. 2005

10. prof. dr. Anton Ploj direktor ŠD od 1. 2. 2005 do 1. 2. 201011. Lidija Divjak Mirnik direktorica ŠD od 2. 2. 2010

Pomočniki direktorja

1. Anka Krajnc pomočnica direktorja ŠD od 1. 3. 1996 do 28. 12. 20032. Zvonko Plohl pomočnik direktorja ŠD od 1. 3. 2002 3. mag. Darja Kukovičič pomočnica direktorja ŠD od 1. 1. 20044. Smiljan Strmšek pomočnik direktorja ŠD od 17. 1. 2008

Vir: ŠD UM, januar 2014, pripravil Zvonko Plohl.

12

Rast kapacitetPripravljalna dela za izgradnjo študentskih stanovanj v Mariboru je opravljal sklad za izgradnjo študentskih stanovanj, ki je bil ustanovljen 19. 4. 1962 z namenom, »… da zbira in gospodari s sredstvi za izgradnjo stanovanj in drugih objektov družbenega standarda študentov mariborskih visokošol-skih zavodov.«12 Opravljene so bile ankete, na podlagi katerih so ugotavljali potrebe po izgradnji študentskih stanovanj. Izkazovale so vedno večji interes za mariborske viso-košolske zavode. V študijskem letu 1963/64 je bilo na mariborske visokošolske zavode vpisanih 1448 rednih študentov.13 Ob us-tanavljanju zavodov se je predvidevalo, da bo večina rednih študentov iz Maribora in bližnje okolice, pri katerih se ne bo izposta-vilo vprašanje stanovanja v študentskem domu. Za manjše število študentov, ki pa bi imeli to potrebo, je bilo možno najti prostor v srednješolskih internatih. Zato je bilo vprašanje izgradnje študentskih stano-vanj v prvih letih obstoja visokega šolstva

12 Karel Koren, Kratek prikaz nastanka in razvoja Študent-skih domov v Mariboru od ustanovitve do leta 1974. Izdano ob 10-letnici ŠD Maribor. Maribor, december 1974, str. 1–2.


v Mariboru dokaj zapostavljeno. Praksa je pokazala, da je vedno več interesentov med študenti, ki bi potrebovali zagotovljeno bivanje v kraju šolanja. Prav tako režim v srednješolskih internatih ni ustrezal štu-dentom. Zato so stekle aktivnosti za izgra-dnjo prvih študentskih domov v Mariboru. Odobreno je bilo posojilo in vse tri mari-borske mestne občine so podprle izgradnjo z zagotovitvijo sofinanciranja izgradnje. Z gradbenimi deli so začeli novembra 1963. Objekt prvega stolpiča na Tyrševi ulici je obsegal 90 sobic s 180 posteljami ter sani-tarije, čajne kuhinje, ločene bolniške sobe, manjše skupne prostore, stanovanje za hi-šnika, v kletnih prostorih pa shrambo za perilo in prostor za namizni tenis.14 Vendar je bil sklad za izgradnjo študentskih domov pri združenju visokošolskih zavodov v Ma-riboru zaradi zamika dokončanja prvega študentskega doma, ki je bil predviden za 1. november 1964, primoran najeti za obdobje od 5. novembra 1964 do 31. decembra 1964 v mariborskih hotelih 36 razpoložljivih le-žišč za študente višjih šol.15 Upravni odbor Sklada je pripravil tudi razpis za vodstvo in zaposlene v novem študentskem domu. V



13

oktobru 1964 so bili objavljeni tudi pogoji za sprejem študentov v študentski dom.16 V soboto, 19. decembra 1964, je napočil slavnosti trenutek, ko je bil prvi študentski dom predan svojemu namenu. Dom z 90 so-bami in 180 ležišči je pomenil »praznik za študente«17. Prvi stanovalci so se v dom vse-lili 28. decembra 1964. Istočasno s pričetkom izgradnje prvega stolpiča so potekale aktivnosti za nadaljnje gradnje, saj je število študentov na maribor-skih višjih šolah naraščalo. V študijskem letu 1964/65 je bilo vpisanih na šest mariborskih višjih šol 1591 rednih študentov, od tega 891 študentov doma iz oddaljenih krajev.18 Zato je bila gradnja novega študentskega doma v Mariboru ob parku nujna. Tudi Študent-ski dom 2 je gradilo podjetje Stavbar. Slav-nostna otvoritev je bila v soboto, 28. sep-tembra 1968, ob 11. uri. Povabljenih je bilo okoli 180 gostov. Nov dom je zagotovil do-datnih 224 ležišč.19

16 Večer, 5. 10. 1964.

17 Večer, 19. 12. 1964, str. 3.

18 Karel Koren, Kratek prikaz …, str. 8.


Zagonu gradnje v drugi polovici šestdesetih let 20. stoletja je sledila izgradnja tretjega stolpiča, ki je bil zgrajen v naselju Tyrševa leta 1971 z 260 ležišči. Tej se je čez tri leta (1974) v okviru študentskega naselja Ob par-ku pridružil še študentski paviljon s 24 ležišči ter študentsko ambulanto. Objekta sta bila predana študentom 26. decembra 1973.20 V prvem desetletju so Študentski domovi v Mariboru opravili svoje poslanstvo zlasti s tem, da so študentom nudili stanovanje, od leta 1974 dalje pa tudi prehrano študentom mariborskih visokošolskih zavodov.21 Do ja-nuarja 1974 je za organizirano prehrano štu-dentov skrbela samopostrežna restavracija Center. S pridobitvijo lastnega obrata druž-bene prehrane z zmogljivostjo 1200 obrokov v eni izmeni so se pogoji še izboljšali. Lastna kuhinja je pomenila razširitev ponudbe tudi na drugih visokošolskih zavodih.22 Najaktiv-nejši v tem obdobju pri uspehu izgradnje študentskih domov so bili predstojnik vi-sokošolskih zavodov dr. Vladimir Bračič, dolgoletni tajnik združenja Janko Kuster in večletni predsednik upravnega odbora


21 Koren, Kratek prikaz …, str. 34.

22 Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru 1961–

1975. Univerza v Mariboru. Maribor 1975, str. 61.

14

sklada dr. Bojan Černjavič.23 Ob tem je treba omeniti, da je v prvem desetletju potekal ra-zvoj tudi v upravljanju študentskih domov. Urejeno je bilo na tripartitni osnovi. Študen-ti so aktivno sodelovali na sestankih sveta študentskega doma. Kot zanimivost in zlasti za primerjavo z današnjim standardom štu-dentskih domov naj navedem točko, ko je zastopnik študentov želel, naj bi bila topla voda na razpolago večkrat tedensko, ne pa samo ob sobotah.24 Struktura samouprav-nih organov (svet, delovna skupnost) je bila v veljavi do leta 1967, nato jo je zamenjala razširjena delovna skupnost, ki so jo sestav-ljali vsi delavci doma, predstavnik uporabni-kov, šol in družbene skupnosti. Delovalo je še disciplinsko sodišče za stanovalce.25 Statut s konca leta 1969 (25. 12. 1969) je uvedel 9-članski svet upravljanja.


24 Zapisnik 1. redne seje sveta študentskega doma z dne 16. 5. 1965. Povzeto po Koren, Kratek prikaz …, str. 15.


Življenje v domu je urejal Domski red. Prvi tak je datiran z 19. januarjem 1967. Pravila so bila stroga, med njimi hišni red ni dovo-ljeval obiskov v sobah, temveč le v klubski sobi, in še to samo do 21. ure.26 Prav omeje-vanje obiskov je bilo pereče vprašanje tudi pri pripravljanju naslednjih domskih redov v letih 1970 in 1971.Leta 1970, ko so Študentski domovi Maribor razpolagali z dvema študentskima domovo-ma, je bila skupna kapaciteta 404 ležišča, od tega 116 ležišč za dekleta. Oba domova sta bila po poročilu za leto 1970 »funkcionalno primerno urejena in študentom omogočata ugoden bivalni komfort in ugodne delovne pogoje. V obeh domovih so sobe z dvema pos-teljama z vso potrebno opremo kot so omare, delovne mize, knjižne police, namizne svetil-ke, posteljno perilo, domska čistilna sredstva in drugo. Razen tega stanovalci doma lahko koristijo čajne kuhinje, ki so v vsakem nad-stropju, dnevno toplo vodo za kopanje, sku-pne prostore za televizijo, športno sobo, foto-laboratorij in druge naprave izven doma.« 27


27 Rektorat UM, Poslovno poročilo za leto 1970. Maribor, 12. 2. 1971, str. 1.

15

Ena od vzporednih dejavnosti Študentske-ga doma, s katero si je dom ustvarjal doda-tni dohodek, je bila turistična dejavnost. V 70-letih 20. stoletja so se odločili, da k tu-ristični ponudbi v poletnih mesecih pristo-pijo intenzivneje. Izdelani so bili prospekti v štirih jezikih z informacijami o domskih storitvah in cenah ter oglasne table na žele-zniški postaji ter na križišču Mladinske in Tyrševe ulice. Študentski domovi so nave-zali stike s potovalnimi agencijami. S tem namenom je bila v poletnih mesecih orga-nizirana receptorska služba. Uslužbenci so potrebne informacije dobili v hotelu Slavi-ja. Analiza turistične dejavnosti je pokaza-la, da je bila najuspešnejša reklama, ko so študentje na mejnem prehodu v Šentilju in na večjih parkiriščih v Mariboru delili letake. V času turistične dejavnosti od 1. julija do 15. septembra 1970 je v študent-skih domovih bivalo 1596 gostov (2930 prenočitev), od tega 852 tujcev, leto poprej pa kar 1822 gostov. Turistična dejavnost je predstavljala pomemben vir dohodka Štu-dentskih domov v Mariboru.28

28 Rektorat UM, Poročilo o turistični dejavnosti v letu 1970. Maribor, 12. 12. 1970.

Obštudijske dejavnost so postale aktivnejše šele v začetku sedemdesetih let 20. stoletja. Med bolje obiskanimi v tem času beležimo le plavanje in udeležbo na izletih ter dvakrat letno športna srečanja med mariborskimi in ljubljanskimi študentskimi domovi. Z izgra-dnjo depandanse je prišlo tudi do začetkov kulturnega udejstvovanja. Prvo desetletje mariborskih študentskih domov zaključuje izgradnja študentske menze in s tem zago-tovljena boljša prehrana študentov ter mož-nost njihovega soodločanja v svetu menze.29 Drugo desetletje, od leta 1974 do 1984, je za-znamovala intenzivna izgradnja študentskih domov. V pripravah za ustanovitev Univer-ze v Mariboru je skupščina občine Maribor imenovala in financirala delo komisije za prostorski razvoj nove univerze. Med dru-gim je ta komisija zagotovila tudi prostorsko rešitev za izgradnjo drugega študentskega naselja na Gosposvetski cesti z zmoglji-vostjo 1000 ležišč in večnamenskim funk-cionalnim objektom.30 Predlagana rešitev prostorskih potreb za študentska stanovanja v okviru prostorsko-urbanističnega načrta univerze je bila potrjena z odlokom 26. ju-


30 Univerza v Mariboru. 20 let visokega šolstva, združene-ga v Univerzo v Mariboru. Maribor 1979, str. 48–49.

16

nija 1976 (Medobčinski uradni vestnik, št. 0-152/73). Za izvedbo je bil imenovan prip-ravljalni odbor v sestavi Karel Koren, Janko Kuster in Branko Podlesnik. Naložena jim je bila naloga, da se v obdobju 1974–1980 ures-niči izgradnja načrtovanih štirih stolpičev s tisoč ležišči v novem študentskem naselju na Gosposvetski cesti in se hkrati zaključi etapa že obravnavane gradnje študentskega naselja ob parku. V tem obdobju je namreč Maribor bil v velikem zaostanku v številu študentskih postelj, in sicer za okoli 400 ležišč. Tako sta bili v letih 1978 in 1979 na Gosposvetski cesti 85 zgrajena stolpiča 4 in 5, sledila je iz-gradnja doma 6 A in B na Gosposvetski cesti 87 leta 1981. Ob tem je treba poudariti, da je prodekan Pedagoške akademije, prof. Franci Pivec, z neverjetno natančnostjo načrtoval razvoj študentske populacije nove univerze v obdobju 1974–197931, Janko Kuster pa je z izjemno zavzetostjo sodeloval pri nastajanju novega študentskega naselja.32 Novo zgrajeni trije stolpiči so prinesli dodatnih 900 ležišč;

31 UKM, Enota za domoznanstvo, polpublikacija št. 533: Ocena delne izpolnitve (1976–-1979) ter sprememb in dopolnitve gradnje študentskih domov v Mariboru za obdobje 1974–1985 s primerjalnim pregledom načrto-vanega in realiziranega vpisa študentov mariborske uni-verze v obdobju 1974–1979. Maribor 1979.

32 Univerza v Mariboru. 20 let visokega šolstva…, str. 51.

skupaj so leta 1982 imeli študenti maribor-ske univerze na razpolago 1588 postelj. Tretje desetletje (1983–1993) v razvoju Štu-dentskih domov je zaznamovalo leto 1984 z izgradnjo doma 7 s 454 ležišči. Tako je bilo izoblikovano naselje Gosposvetska ob že zgrajenem naselju treh domov in depandan-si na Tyrševi ulici, s skupnimi kapacitetami 2042 postelj.Poslovanje Študentskih domov sredi osem-desetih let 20. stoletja je bilo težko, saj so se domovi znašli v izgubi. Narejena je bila vsebinska analiza poslovanja in predvideni ukrepi za odpravo vzrokov za nastajanje iz-gube. Glede na vsebino dela so se Študentski domovi Maribor delili na naslednje sektorje: domski sektor, ki je zajemal področje na-stanitve študentov in vzdrževanje objektov, sektor družbene prehrane, ki je pokrival or-ganizacijo in izvajanje prehrane za študente in morebitne druge odjemalce, splošni kad-rovski sektor in računovodski sektor.33

33 UKM, Enota za domoznanstvo, polpublikacija št. 179: Vsebinska analiza poslovanja. Maribor 1986, str. 1.

17

Leta 1987 so Študentski domovi pristopili k sporazumu, ki je urejal združevanje sredstev v skupni računalniški sistem Univerze v Mariboru in govoril o delovanju tega siste-ma. Participacija Študentskih domov je bila namenjena razširitvi terminalske mreže.34 V oktobru 1992 je bil sprejet Pravilnik o dom-skem redu stanovalcev v Študentskem domu v Mariboru (Domski red), ki je tako kot prejšnji natančno določal pravila sprejema v dom, vselitve, pravila preselitve in izseli-tve iz doma, pod kakšnimi pogoji se lahko dodeli enoposteljna soba ter tudi življenje v samem domu (organiziranost in pravice sta-novalcev, obveznosti ter disciplinsko in ma-terialno odgovornost stanovalcev). Domovi pa so skladno s statutom in pravilnikom Univerze v Mariboru o pogojih in načinu za sprejem študentov v Študentske domove, lahko v času letnih počitnic opravljali tudi turistično dejavnost, to je, oddajanje zača-sno prostih ležišč prehodnim gostom.35

34 Rektorat UM, Dopis Svetu Študentskih domov – Pristop k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev v skupni računalniški sistem Univerze v Mariboru in o de-lovanju tega sistema in sklenitev aneksa k temu samou-pravnemu sporazumu, št. 01-1636/87-SM/VF z dne, 11. 12. 1987.

35 UKM, Enota za domoznanstvo, polpublikacija št. 2072: Pravilnik o domskem redu stanovalcev študentskih do-mov v Mariboru (Domski red). Maribor, oktober 1992.

Četrto desetletje (1994–2004) so zaznamo-vale nadgradnje obstoječih domov, in sicer domov 4, 5, 3 in 1, ter obnova doma 2. Prav tako je bila leta 1999, po 25 letih delovanja, obnovljena Depandansa v Tyrševi ulici. Za-ključek desetletja predstavlja zelo uspešno leto 2004, ko so bili zgrajeni domovi 8, 9 in 10, s skupno 157 ležišči. Zadnje desetletje so zgradili še štiri nove do-move ter obnovili sedem obstoječih. V tem obdobju so prevzeli tudi Dom podiplomcev in gostujočih profesorjev. V letu 2005 se je z izgradnjo domov 11 in 12 zaključilo nase-lje Lent s pridobitvijo novih 253 ležišč. Čez pet let (2010) so Študentski domovi Maribor pridobili novo lokacijo, in sicer naselje Sme-tanova, kjer je mesto dobil Dom 13 z 276 ležišči. Zadnja pridobitev je Dom 14, ki se nahaja na Gorkega ul. 45 in predstavlja nase-lje Quadro. Nudi 150 ležišč. Zanj je značilen visok standard bivanja. Odlikuje ga tudi sama izgradnja, saj gre za prvi nizkoenergetski štu-dentski dom v Sloveniji. Umeščen je v bliži-no nove Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede ter le 15 minut hoje odda-ljen od centra mesta. 36

36 Študentski domovi v Mariboru. Maribor 2014, str. 12–13.

18

V zadnjem obdobju se Študentski domovi v Mariboru upravičeno ponašajo z visokim bivalnim standardom in zagotavljanjem ustreznih pogojev za uspešen študij. Stano-valcem je omogočena tudi možnost parkira-nja v podzemnih garažnih hišah v novejših študentskih domovih in koriščenje pralnic za individualno pranje perila v vsakem domu.Vedno večji poudarek se daje tudi možnos-tim izrabe prostega časa za številne obštu-dijske dejavnosti, saj je dobro poskrbljeno za fitnes centre v vsakem študentskem nase-lju; tudi telovadnica v Tyrševi nudi izvedbo številnih aktivnosti. Za kulturno udejstvo-vanje so na voljo glasbene in likovne sobe, multimedijske učilnice ter študijske sobe za poglobljen študij in skupinsko delo. Poskr-bljeno je tudi za zabavo, saj projekti v or-ganizaciji Študentskega sveta stanovalcev Študentskih domov (Koleščkanje, Pomladne igre, Dnevi študentov, Teden zdravja, Bruco-vanja …) nudijo različne oblike druženja.37


19

Pregled izgradnje študentskih domov in rast namestitvenih kapacitet38

1964 - izgradnja ŠD 1 (180 ležišč) - skupaj 180 ležišč1968 - izgradnja ŠD 2 (224 ležišč) - skupaj 404 ležišč1971 - izgradnja ŠD 3 (260 ležišč) - skupaj 664 ležišč1974 - izgradnja Depandanse (24 ležišč) - skupaj 688 ležišč1978 - izgradnja ŠD 4 (312 ležišč) - skupaj 1000 ležišč1979 - izgradnja ŠD 5 (276 ležišč) - skupaj 1276 ležišč1981 - izgradnja ŠD 6 (312 ležišč) - skupaj 1588 ležišč1984 - izgradnja ŠD 7 (454 ležišč) - skupaj 2042 ležišč1996 - nadgradnja ŠD 4 (51 ležišč) - skupaj 2093 ležišč1997 - nadgradnja ŠD 5 (42 ležišč) - skupaj 2135 ležišč1999 - obnova Depandanse (45 ležišč) - skupaj 2180 ležišč2000 - prenos ustanoviteljskih pravic na Univerzo v Mariboru 2000 - nadgradnja ŠD 3 (36 ležišč) - skupaj 2216 ležišč2000 - nadgradnja ŠD 1 (34 ležišč) skupaj 2250 ležišč2002 - obnova ŠD 2 (minus 92 ležišč) - skupaj 2158 ležišč2004 - izgradnja ŠD 8, 9 in 10 (157 ležišč) - skupaj 2315 ležišč2005 - izgradnja ŠD 11 in 12 (253 ležišč) - skupaj 2568 ležišč2006 - obnova ŠD 3 (8 ležišč) - skupaj 2576 ležišč2007 - obnova ŠD 6 (5 ležišč) - skupaj 2581 ležišč2007 - obnova ŠD 4 (minus 7 ležišč) - skupaj 2574 ležišč2007 - obnova ŠD 3 (minus 16 ležišč) - skupaj 2558 ležišč2007 - obnova ŠD 1 (6 ležišč) - skupaj 2564 ležišč2008 - obnova ŠD 5 (minus 144 ležišč) skupaj 2420 ležišč2010 - izgradnja ŠD 13 (276 ležišč) skupaj 2696 ležišč 2011 - izgradnja ŠD 14 (150 ležišč) skupaj 2846 ležišč2011 - obnova ŠD 6 (minus 48 ležišč) skupaj 2799 ležišč2013 - prevzem Doma podiplomcev in gostujočih profesorjev (68 ležišč s subvencijo) - skupaj 2867 ležišč2014 – skupaj 2867 ležišč

38 Vir: ŠD UM, december 2013, pripravila mag. Darja Kukovičič.

20

ZaključekŠtudentski domovi v Mariboru so skozi svoje dolgoletno delovanje vseskozi sledili smernicam razvoja mariborske univerze ter skladno s potrebami širitve študijskih pro-gramov in ustanavljanju novih fakultet skr-beli za povečevanje študentskih ležišč.V zadnjem času je število vpisanih študentov v upadu, zato pozornost namenjajo nadalj-njim izboljšavam bivalnega standarda obsto-ječih namestitvenih kapacitet. Pri sanacijah dotrajanih objektov sledijo trendu, da bodo dvoposteljne sobe skladno z veljavnimi nor-mativi preurejene v enoposteljne, po katerih je med študenti največje povpraševanje.V okviru prostorskih zmožnosti si Študentski domovi Maribor prizadevajo urediti dodatne zunanje površine za šport in rekreacijo ter družabne dogodke v naselju Gosposvetska.S svojo vizijo, da so Študentski domovi Uni-verze v Mariboru »… sinonim za kakovost, prijetno in varno bivanje, zanesljivost, fle-ksibilnost in prilagodljivost, dodatne obštu-dijske dejavnosti in kvalitetno preživljanje prostega časa, prva misel mladih za možnost nastanitve v Mariboru v času študija …«, bodo prav gotovo tudi v naslednjih letih sledili razvoju z željo »… nuditi študentom

mariborske univerze dovolj kakovostnih bi-valnih kapacitet in jim omogočiti čim boljše pogoje za študij, osebno, intelektualno rast in razvoj …«. Predvsem pa jim s številnimi sto-ritvami zagotavljajo, da so študentski domo-vi v mestu ob Dravi »VEČ KOT LE DOM«.

21

Razstavi na pot»Več kot le dom«POL STOLETJA ŠTUDENTSKIH DOMOV UMUKM, Knjižno razstavišče, 21. 5. do 14. 6. 2014

Avtorice razstave: dr. Vlasta Stavbar (UKM) mag. Darja Kukovičič (ŠD UM) Lidija Gregorec (Rektorat UM) Simona Velunšek (PAM)

Razstava v Univerzitetni knjižnici Maribor prikazuje 50 let razvoja Študentskih domov Maribor z naslednjimi poudarki: Ustanovitev, Študentski domovi in Univerza v Mariboru, Vodenje, Izgradnja študentskih domov, Bivanje, Obštudijske dejavnosti. Vse to zaokrožuje promocijski film. Razstava je nastala v sodelovanju štirih institucij: Študentski domovi Maribor, Univerzite-tna knjižnica Maribor, Rektorat Univerze v Mariboru in Pokrajinski arhiv Maribor.Ob razstavi je izšel tudi katalog s kratkim zgodovinskim pregledom razvojne poti Študent-skih domov Univerze v Mariboru. Polstoletni jubilej institucije, ki zagotavlja študentom Univerze v Mariboru kakovostno na-stanitev, so pozdravili Borut Pahor, predsednik države, dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru, Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov Maribor in Bojan Klavžar, predsednik Študentskega sveta stanovalcev ŠD.

22

Iz razstave:

Odločba o ustanovitvi Študentskega doma v Mariboru, 10. 12. 1964. Hrani Rektorat UM.

Stran 3550 / Št. 28 / 30. 3. 2000 Uradni list Republike Slovenije

27. členZ dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o

preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 82/94,77/95 in 72/97).

28. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije.

Št. 602-04/94-15/5Ljubljana, dne 23. marca 2000.

PredsednikDržavnega zbora

Republike SlovenijeJanez Podobnik, dr. med. l. r.

1260. Odlok o preoblikovanju Univerze v Mariboru(OdPUM-1)

Na podlagi 32. člena zakona o spremembah in dopol-nitvah zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 99/99)in 172. člena poslovnika Državnega zbora je Državni zborRepublike Slovenije na seji dne 23. 3. 2000 sprejel

O D L O Ko preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. členUstanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slove-

nija.Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Re-

publike Slovenije.

II. STATUSNA OPREDELITEV UNIVERZE V MARIBORU

2. členIme: Univerza v MariboruSkrajšano ime: UMSedež: Maribor, Slomškov trg 15Univerza v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: univerza)

je pravna oseba.

3. členUniverza ima naslednje članice:

fakultete:Univerza v MariboruEkonomsko-poslovna fakultetaSkrajšano ime: UM EPFSedež: Maribor, Razlagova 14

Univerza v MariboruFakulteta za elektrotehniko, računalništvo in infor-

matikoSkrajšano ime: UM FERISedež: Maribor, Smetanova 17

Univerza v MariboruFakulteta za gradbeništvo

Skrajšano ime: UM FGSedež: Maribor, Smetanova 17

Univerza v MariboruFakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijoSkrajšano ime: UM FKKTSedež: Maribor, Smetanova 17

Univerza v MariboruFakulteta za organizacijske vedeSkrajšano ime: UM FOVSedež : Kranj, Kidričeva cesta 55a

Univerza v MariboruFakulteta za strojništvoSkrajšano ime: UM FSSedež: Maribor, Smetanova 17

Univerza v MariboruPedagoška fakultetaSkrajšano ime: UM PEFSedež: Maribor, Koroška cesta 160

Univerza v MariboruPravna fakultetaSkrajšano ime: UM PFSedež: Maribor, Mladinska ulica 9

Univerza v MariboruFakulteta za kmetijstvoSkrajšano ime: UM FKSedež: Maribor, Vrbanska ulica 30

visoko strokovno šolo:Univerza v MariboruVisoka zdravstvena šolaSkrajšano ime: UM VZŠSedež: Maribor, Žitna 15

druga zavoda:Univerza v MariboruUniverzitetna knjižnica MariborSkrajšano ime: UM UKMSedež: Maribor, Gospejna ulica 10

Univerza v MariboruŠtudentski domoviSkrajšano ime: UM ŠDSedež: Maribor, Gosposvetska 83

4. členUniverza lahko v okviru svoje dejavnosti ter po poprejš-

njem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarskodružbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.

5. členStatut univerze določi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati

samostojni visokošolski in drugi zavodi, da postanejo pridru-žene članice univerze, ter s tem povezane pravice in obvez-nosti.

III. DEJAVNOST UNIVERZE IN ČLANIC

6. členUniverza razvija znanosti, stroke in umetnosti, tako da

prek fakultet ali visokih strokovnih šol opravlja v skladu zuredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavno-

Študentski domovi postanejo druga članica Univerze v Mariboru. Uradni list RS 28/2000.

Priznanje Univerze v Mariboru Študent-skim domovom leta 1994. Hranijo ŠD UM.

23

Študentski domovi nekoč in danes. Fotografije hranijo ŠD UM.

24

Študentsko glasilo 1987/1988. Hrani Rektorat UM.

Domski red. Hrani UKM.

Dokumentacija o izgradnji prvega študentskega doma na Tyrševi leta 1964. Hrani PAM.

pol stoletja Študentskih domov univerze v mariboru

Education