Zgodovina psihiatrije do Zgodovina psihiatrije do XX. stoletjaXX. stoletja

ANTIČNI ČASI ANTIČNI ČASI

MOJZES MOJZES 1225 pred 1225 pred KristusomKristusom

Za Mojzesa je bila duševna bolezen Za Mojzesa je bila duševna bolezen zaslužena kazen za neposlušnost zaslužena kazen za neposlušnost božjim postavam. božjim postavam.

Njegovo gledanje na duševne motnje Njegovo gledanje na duševne motnje je bilo v bistvu demonološko. je bilo v bistvu demonološko.

V 3. in 5. Mojzesovi knjigi je opis, V 3. in 5. Mojzesovi knjigi je opis, kako ravnati z duševno bolnimi, se jih kako ravnati z duševno bolnimi, se jih izogibati, jih izolirati od ljudi, zaslužijo izogibati, jih izolirati od ljudi, zaslužijo smrt z kamnanjem. Odnos do smrt z kamnanjem. Odnos do duševno bolnih je bil zelo agresiven. duševno bolnih je bil zelo agresiven.

ANTIČNA GRČIJA ANTIČNA GRČIJA

HIPOKRAT HIPOKRAT 460-370 pnš.460-370 pnš.

Dandanes ga imenujemo tudi oče Dandanes ga imenujemo tudi oče medicine. medicine.

Tudi za psihiatrijo je bil pomemben mejnik Tudi za psihiatrijo je bil pomemben mejnik glede na to, da je iskal za duševno glede na to, da je iskal za duševno bolezen naravne vzroke. bolezen naravne vzroke.

Na človeka in njegovo bolezen je gledal Na človeka in njegovo bolezen je gledal celostno, zelo mu je bila blizu celostno, zelo mu je bila blizu psihosomatska povezava. psihosomatska povezava.

Epilepsija ni nič bolj sveta bolezen kot Epilepsija ni nič bolj sveta bolezen kot katerakoli druga. katerakoli druga.

Bolezen povzročajo tudi nesmiselne Bolezen povzročajo tudi nesmiselne bojazni, raztresenost, dejanja, ki niso v bojazni, raztresenost, dejanja, ki niso v skladu z navadami. skladu z navadami.

Hipokrat je tudi poimenoval manijo in Hipokrat je tudi poimenoval manijo in melanholijo. melanholijo.

Histerične simptome je povezoval z Histerične simptome je povezoval z maternico, kar je ostalo v veljavi praktično maternico, kar je ostalo v veljavi praktično do začetka 20. stoletja.do začetka 20. stoletja.

PLATON PLATON 427-347427-347

Platon je delil dušo v tri dele: Platon je delil dušo v tri dele: Racionalno, Racionalno, apetitivno in apetitivno in spiritualno afektivno. spiritualno afektivno.

Duševna bolezen nastopi, ko pride do Duševna bolezen nastopi, ko pride do neravnovesja med temni tremi deli. neravnovesja med temni tremi deli.

Platon je zagovarjal dialog med pacientom Platon je zagovarjal dialog med pacientom in filozofom ali zdravnikom. in filozofom ali zdravnikom.

V njegovem filozofskem sistemu odkrijemo V njegovem filozofskem sistemu odkrijemo mnoge misli, ki so jih pozneje prevzemale mnoge misli, ki so jih pozneje prevzemale osebnostne teorije vse do danes. Od njega osebnostne teorije vse do danes. Od njega izvirajo naslednje misli: Ne zdravite izvirajo naslednje misli: Ne zdravite telesa, dušo pa puščate zunaj.telesa, dušo pa puščate zunaj.

ARISTOTEL ARISTOTEL 384-322 384-322

Je bil Platonov učenec, veliko je Je bil Platonov učenec, veliko je prispeval k temeljem osebnostne prispeval k temeljem osebnostne teorije. teorije.

Osebnost je razvojno in celo Osebnost je razvojno in celo filogenetsko utemeljena. filogenetsko utemeljena.

Bil je prepričan, da pride do duševne Bil je prepričan, da pride do duševne bolezni, če je duša izpostavljena bolezni, če je duša izpostavljena temperaturnim spremembam, črnemu temperaturnim spremembam, črnemu žolču in čustvom. žolču in čustvom.

Natančneje je opisal čustva strahu, Natančneje je opisal čustva strahu, tesnobe, poguma, zavidanja, veselja. tesnobe, poguma, zavidanja, veselja.

Prvo najnižjo plat duševnosti tvori:Prvo najnižjo plat duševnosti tvori: vegetativna duša, ki uravnava hranjenje vegetativna duša, ki uravnava hranjenje

in razmnoževanje.in razmnoževanje. Druga plast je Druga plast je telesna ali živalska duša, ki je posrednik telesna ali živalska duša, ki je posrednik

čutnega zaznavanja čustvovanja, čutnega zaznavanja čustvovanja, stremljenja in gibanja. stremljenja in gibanja.

Tretjo najvišjo plast tvori Tretjo najvišjo plast tvori razumska duša, kjer je sedež razuma in razumska duša, kjer je sedež razuma in

spoznanja. spoznanja. Človek je edino bitje, ki združuje v sebi vse Človek je edino bitje, ki združuje v sebi vse

tri duševne plasti.. tri duševne plasti..

Aristotel je videl možnost osebnostne Aristotel je videl možnost osebnostne izpopolnitve v razvoju vrhunske izpopolnitve v razvoju vrhunske razumske kontemplacije, v razumske kontemplacije, v doseganju stanja, ki je najvišja doseganju stanja, ki je najvišja možna sreča posameznika. možna sreča posameznika.

Zelo pomembna je Aristotelova Zelo pomembna je Aristotelova misel, da človek že sam po sebi teži k misel, da človek že sam po sebi teži k spoznanju in s tem k spoznanju in s tem k samoizpopolnjevanju.samoizpopolnjevanju.

ASKLEPIJ ASKLEPIJ 126-54126-54

Znan je tudi kot oče psihiatrije. Upiral se je Znan je tudi kot oče psihiatrije. Upiral se je temu, da bi duševno bolne trpali v temu, da bi duševno bolne trpali v temnice, zavzemal se je za human temnice, zavzemal se je za human postopek z duševno bolnimi. postopek z duševno bolnimi.

Pri delu z duševno bolnimi priporoča Pri delu z duševno bolnimi priporoča vzpodbudo, pogovor, nevsiljivo vzpodbudo, pogovor, nevsiljivo usmerjanje, preganjanje negativnih misli z usmerjanje, preganjanje negativnih misli z glasbo. glasbo.

Bolnike je treba namestiti v svetlem in Bolnike je treba namestiti v svetlem in toplem prostoru. Fizična sredstva je treba toplem prostoru. Fizična sredstva je treba uporabljati le pri vznemirjenih.uporabljati le pri vznemirjenih.

GALEN 130-200GALEN 130-200

Prenesel je Hipokratova spoznanja v Rim, vendar še Prenesel je Hipokratova spoznanja v Rim, vendar še zdaleč ni dosegel njegovega genija. zdaleč ni dosegel njegovega genija.

Napisal je knjigo o melanholiji, ki je imela Napisal je knjigo o melanholiji, ki je imela naslednjih 1500 let vpliv v zahodni Evropi. naslednjih 1500 let vpliv v zahodni Evropi.

Smatral je, da tekočine obstajajo v normalnih in Smatral je, da tekočine obstajajo v normalnih in nenormalnih oblikah. nenormalnih oblikah. Štiri kvalitete- vroče, hladno, suho in vlažno – so bistvene Štiri kvalitete- vroče, hladno, suho in vlažno – so bistvene

za človekov temperament. za človekov temperament. Delil je dušo v tri dele : razum in pamet, pogum in strah, Delil je dušo v tri dele : razum in pamet, pogum in strah,

mesena poželenja in želje. mesena poželenja in želje. Verjel, da bolezni povzročajo ogrožajoči zunanji vplivi Verjel, da bolezni povzročajo ogrožajoči zunanji vplivi

( slaba hrana ali zrak), ki delujejo na obstoječe ( slaba hrana ali zrak), ki delujejo na obstoječe predispozicije –nenormalne tekočine ali pneuma- predispozicije –nenormalne tekočine ali pneuma-

in da psihološke motnje povzročajo telesne motnje in in da psihološke motnje povzročajo telesne motnje in obratno.obratno.

Obravnava naj se sklada s pacientovo starostjo, Obravnava naj se sklada s pacientovo starostjo, temperamentom in načinom življenja.temperamentom in načinom življenja.

Stoicizem;Stoicizem;

To je nauk, ki spada v okvir grške To je nauk, ki spada v okvir grške filozofije, v okviru psihiatrije je pomembna filozofije, v okviru psihiatrije je pomembna predvsem pozna stoa, kamor štejemo predvsem pozna stoa, kamor štejemo Seneca, Etikteta, cesarja Marka Aurelija. Seneca, Etikteta, cesarja Marka Aurelija.

V I. stoletju našega štetja je bil stoicizem V I. stoletju našega štetja je bil stoicizem usmerjen v praktično življenje, filozof naj usmerjen v praktično življenje, filozof naj bi bil zdravnik bolnih duš. bi bil zdravnik bolnih duš.

Rimski stoiki so svarili pred Rimski stoiki so svarili pred razbrazdanostjo in uživaštvom Rima, ki je razbrazdanostjo in uživaštvom Rima, ki je napovedovalo njegov propad. napovedovalo njegov propad.

Stoiki so bili prepričani, da duševne Stoiki so bili prepričani, da duševne bolezni izvirajo iz strasti in bolezni izvirajo iz strasti in nezadovoljenih želja. nezadovoljenih želja.

Te bolezni lahko kontroliramo, če Te bolezni lahko kontroliramo, če preko mišljenja in delovanja preko mišljenja in delovanja dosežemo stanje ataraksije, dosežemo stanje ataraksije, umirjenosti ali apatije, nekakšnega umirjenosti ali apatije, nekakšnega brezstrastja, ko odstranimo iz brezstrastja, ko odstranimo iz osebnosti afekte, strasti, žalost in osebnosti afekte, strasti, žalost in sočutjesočutje

Nekaj citatov:Nekaj citatov:

Nikoli ni prepozno ukvarjati se z Nikoli ni prepozno ukvarjati se z dušo- Epikur.dušo- Epikur.

Nihče ti ne more ukrasti svobode. Od Nihče ti ne more ukrasti svobode. Od tebe je odvisno, ali boš začel novo tebe je odvisno, ali boš začel novo življenje. Poglej na stvari z druge življenje. Poglej na stvari z druge strani kot doslej.strani kot doslej.

Stoična filozofija je lahko tudi bogati Stoična filozofija je lahko tudi bogati vir filozofske ter racionalne emotivne vir filozofske ter racionalne emotivne terapije. terapije.

ZGODNJE KRŠČANSTVOZGODNJE KRŠČANSTVO

Sam ustanovitelj krščanstva je imel Sam ustanovitelj krščanstva je imel izjemno pristen in naklonjen odnos do izjemno pristen in naklonjen odnos do duševno bolnih. Med ljudmi je bolj duševno bolnih. Med ljudmi je bolj nastopal kot zdravitelj in to predvsem nastopal kot zdravitelj in to predvsem za človekovo notranje zdravje in šele za človekovo notranje zdravje in šele nato za telesno zdravje.nato za telesno zdravje.

Znan je po delu izpovedi, ki Znan je po delu izpovedi, ki predstavlja prvo knjigo psihološke predstavlja prvo knjigo psihološke introspekcije. V eni od knjig duhovito introspekcije. V eni od knjig duhovito opisuje človeško podzavest.opisuje človeško podzavest.

SV. AVGUŠTIN 354-430SV. AVGUŠTIN 354-430

Krščanski nauk je pomenil regresijo v Krščanski nauk je pomenil regresijo v odnosu do duševno bolnih, zopet je odnosu do duševno bolnih, zopet je prevladala demonologija, govorjenje o prevladala demonologija, govorjenje o obsedenosti. Proučevali so načine, obsedenosti. Proučevali so načine, kako se hudič loteva ljudi in kako je kako se hudič loteva ljudi in kako je mogoče hudiča izgnati. V 11. stoletju mogoče hudiča izgnati. V 11. stoletju je Mihael Pselus napisal enciklopedijo je Mihael Pselus napisal enciklopedijo o demonoloških zadevah. To je bil o demonoloških zadevah. To je bil priročnik za inkvizitorje. V spisih priročnik za inkvizitorje. V spisih inkvizitorjev lahko najdemo opise inkvizitorjev lahko najdemo opise psihotičnih stanj.psihotičnih stanj.

AVICENA AVICENA Abu Ali al Hossein ibn SinnaAbu Ali al Hossein ibn Sinna

980-1037980-1037

ISLAM ISLAM IslamIslam je skrbel za ustrezen odnos do je skrbel za ustrezen odnos do

duševno bolnih. V Bagdadu je bila leta duševno bolnih. V Bagdadu je bila leta 1750 ustanovljena prva bolnišnica, ki je 1750 ustanovljena prva bolnišnica, ki je imela psihiatrični oddelek. Leta 1873 pa v imela psihiatrični oddelek. Leta 1873 pa v Kairu, na evropskih tleh je bil prvi azil Kairu, na evropskih tleh je bil prvi azil zgrajen v Španiji v Granadi.zgrajen v Španiji v Granadi.

Evropa ob koncu srednjega Evropa ob koncu srednjega vekaveka

Medicina renesanseMedicina renesanseLeonardo da Vinci – Leonardo da Vinci – makroskopska anatomija makroskopska anatomija možganov možganov

Johann Weier,Johann Weier, 1515-1588 je izdal delo »o slepilih 1515-1588 je izdal delo »o slepilih

demonov«, ki je temeljilo na 12. letnem demonov«, ki je temeljilo na 12. letnem opazovanju čarovnic. Trdil je, da je opazovanju čarovnic. Trdil je, da je marsikatera ženska priznala obsedenost marsikatera ženska priznala obsedenost samo zaradi mučenja. Tako velja Weier kot samo zaradi mučenja. Tako velja Weier kot predhodnik modernih psihoterapij.predhodnik modernih psihoterapij.

Italijanski zdravnik Italijanski zdravnik Paulo ZachiaPaulo Zachia je smatral, je smatral, da mora zdravnik bolj kot sodnik oz. pravnik da mora zdravnik bolj kot sodnik oz. pravnik ovrednotiti duševno stanje osebe. To ovrednotiti duševno stanje osebe. To predstavlja začetek forenzične psihiatrije.predstavlja začetek forenzične psihiatrije.

Thomas WillisThomas Willis 1621-1675; Napisal je knjigo o 1621-1675; Napisal je knjigo o

novodobnih demonih. Veroval je, da so novodobnih demonih. Veroval je, da so disciplina, okovi in tepež ravno tako disciplina, okovi in tepež ravno tako potrebni kot zdravniška obravnava. potrebni kot zdravniška obravnava.

Ker je delal avtopsije svojih pacientov, Ker je delal avtopsije svojih pacientov, je videl razliko med mentalnimi je videl razliko med mentalnimi simptomi, ki so bili v zvezi z boleznijo simptomi, ki so bili v zvezi z boleznijo možgan in boleznimi, ko so možgani možgan in boleznimi, ko so možgani izgledali normalni.izgledali normalni.

BOISSIER DE BOISSIER DE SAUVAGESSAUVAGES

Francoski zdravnik (1706-1767) je Francoski zdravnik (1706-1767) je bil sodobnik Linneja.bil sodobnik Linneja.

V klasifikaciji je opisal 10 vrst V klasifikaciji je opisal 10 vrst bolezni, ena od njih je bila tudi bolezni, ena od njih je bila tudi duševna. duševna.

FRANZ ANTON FRANZ ANTON MESMER MESMER 1734-18151734-1815Znan po animaličnem Znan po animaličnem magnetizmu. Menil je, da je magnetizmu. Menil je, da je bolezen posledica nepravilne bolezen posledica nepravilne razdelitve fluida v telesu. razdelitve fluida v telesu. Zdravljenje si prizadeva spet Zdravljenje si prizadeva spet vzpostaviti harmonijo v vzpostaviti harmonijo v razdelitvi tega fluida. S tem je razdelitvi tega fluida. S tem je ustvaril teoretično osnovo za ustvaril teoretično osnovo za hipnozo, psihoterapvtsko hipnozo, psihoterapvtsko metodometodo..

WILLIAM CULLENWILLIAM CULLEN

1710-1790; Skušal je sistematsko 1710-1790; Skušal je sistematsko razdeliti bolezni, tudi duševne. razdeliti bolezni, tudi duševne. Njegova klasifikacija je bila veljavna Njegova klasifikacija je bila veljavna do leta 1850. Prvi je uporabil pojem do leta 1850. Prvi je uporabil pojem nevroza in nevrotičen, da bi opisal nevroza in nevrotičen, da bi opisal različne skupine duševnih bolezni različne skupine duševnih bolezni (paraliza, hipohondrijaza, epilepsija, (paraliza, hipohondrijaza, epilepsija, histerija),histerija),

Philippe PinelPhilippe Pinel

1745-1826. V psihiatriji je odprl novo 1745-1826. V psihiatriji je odprl novo ero zdravljenja duševnih motenj.ero zdravljenja duševnih motenj.

Deloval je v Parizu v bolnišnici Deloval je v Parizu v bolnišnici Salpetiere, bil je zelo velik humanist. Salpetiere, bil je zelo velik humanist. Od politike se je zelo distanciral, razen Od politike se je zelo distanciral, razen ko je skrbel za svoje varovance. ko je skrbel za svoje varovance.

Uvedel je dokumentacijo za vsakega Uvedel je dokumentacijo za vsakega bolnika. empirizem in moralna bolnika. empirizem in moralna obravnava;obravnava;

1798 je napisal prvi priročnik 1798 je napisal prvi priročnik psihiatrije in je bil v latinščini. psihiatrije in je bil v latinščini.

1801 je izdal knjigo “Obravnava 1801 je izdal knjigo “Obravnava bolezni”, zahteval je uveljavljanje bolezni”, zahteval je uveljavljanje načel svobode, enakosti in bratstva načel svobode, enakosti in bratstva tudi za duševno bolne, ki so takrat tudi za duševno bolne, ki so takrat životarili v nečloveških razmerah.životarili v nečloveških razmerah.

Pinel je izdelal tudi novo klasifikacijo Pinel je izdelal tudi novo klasifikacijo duševnih bolezni. Razlikoval je med duševnih bolezni. Razlikoval je med manijo, melanholijo, idiotijo in manijo, melanholijo, idiotijo in demenco.demenco.

Ugotovil je tudi, da so določene bolezni Ugotovil je tudi, da so določene bolezni dedne in da na njih vpliva okolje.dedne in da na njih vpliva okolje.

Benjamih RushBenjamih Rush 1745-1813; je bil najslavnejši ameriški 1745-1813; je bil najslavnejši ameriški

zdravnik svojega časa. Napisal je knjigo zdravnik svojega časa. Napisal je knjigo Medicinska raziskava in opazovanje Medicinska raziskava in opazovanje duševnih bolezni. To je bila prva knjiga o duševnih bolezni. To je bila prva knjiga o duševnih boleznih v Ameriki. Verjel je v duševnih boleznih v Ameriki. Verjel je v somatske vzroke, ni sprejemal moralne somatske vzroke, ni sprejemal moralne obravnave. Nekaj desetletij po njegovi obravnave. Nekaj desetletij po njegovi smrti je začela izhajati revija o psihiatriji.smrti je začela izhajati revija o psihiatriji.

1758-1828

FRANZ JOSEPH FRANZ JOSEPH GALLGALL

Gall je deloval v Nemčiji in Gall je deloval v Nemčiji in Avstriji, je začetnik frenologije. Avstriji, je začetnik frenologije. Trdil je da, iz oblike človekove Trdil je da, iz oblike človekove

lobanje lahko sklepamo o njegovi lobanje lahko sklepamo o njegovi duševnosti. duševnosti.

Frenološka znanost je bila v 19. stol. Frenološka znanost je bila v 19. stol. zelo popularna na zahodu.zelo popularna na zahodu.

Johann Heinroth Johann Heinroth (1773-1843)(1773-1843) Predstavnik psihikov. Uvedli so Predstavnik psihikov. Uvedli so

katedro za psihološko medicino. Trdili katedro za psihološko medicino. Trdili so, da duševno zlo izvira iz krivde. so, da duševno zlo izvira iz krivde. Pregreha se kaže v bolezenskem Pregreha se kaže v bolezenskem stanju, človek izgubi svobodo, stanju, človek izgubi svobodo, postane žrtev strasti. Ko imamo vse postane žrtev strasti. Ko imamo vse to pred samo, temu rečemo duševna to pred samo, temu rečemo duševna motnja.motnja.

JEAN DOMINIQUE JEAN DOMINIQUE ESQUIROL 1782-1840ESQUIROL 1782-1840 Francoski zdravnik Francoski zdravnik Bil je najbolj vpliven psihiater svojega časa.Bil je najbolj vpliven psihiater svojega časa. Razvijal je teorijo in prakso moralne terapije. Razvijal je teorijo in prakso moralne terapije. Azil je dojemal kot najmočnejše orožje proti Azil je dojemal kot najmočnejše orožje proti

duševnim boleznim.duševnim boleznim. Iznašel je pojem halucinacije, iluzije. Iznašel je pojem halucinacije, iluzije. Bil je začetnik prve specializacije v psihiatriji.Bil je začetnik prve specializacije v psihiatriji.

XIX. stoletjeXIX. stoletje

WALTER COOPER DENDY WALTER COOPER DENDY

1794 18711794 1871

vpeljal pojem psihoterapije.vpeljal pojem psihoterapije.

Psihiatrija in histerijaPsihiatrija in histerija

JEAN MARTIN CHARCOT JEAN MARTIN CHARCOT 1825-18931825-1893

Posvetil se je študiju histerije.Posvetil se je študiju histerije.Znan je po svojih javnih prikazih Znan je po svojih javnih prikazih

hipnoze. hipnoze. To je razlagal kot posebno stanje To je razlagal kot posebno stanje

živčnega sistema, ki je zelo podobno živčnega sistema, ki je zelo podobno histeriji.histeriji.

GEORGES GILLES DE LA GEORGES GILLES DE LA TOURETTE 1857-1904TOURETTE 1857-1904

Raziskoval je hude razvojne bolezni, Raziskoval je hude razvojne bolezni, kombinacijo bolezni z tiki, grdim kombinacijo bolezni z tiki, grdim govorjenjem in ponavljanjem besed, govorjenjem in ponavljanjem besed, se po njem imenuje Touretov se po njem imenuje Touretov sindrom.sindrom.

CESARE LOMBROSO 1835-CESARE LOMBROSO 1835-19091909

Italijanski zdravnik, je bil Italijanski zdravnik, je bil začetnik kriminologije. začetnik kriminologije. Uvedel je idejo, da soUvedel je idejo, da sokriminalci genetsko obremenjeni, kriminalci genetsko obremenjeni, da se taki rodijo.da se taki rodijo. Nagnjenost k kriminalu zapisan v Nagnjenost k kriminalu zapisan v

obliki obraza in lobanje. obliki obraza in lobanje. ““Genij in blaznež” Genij in blaznež”

EMIL KRAEPELIN EMIL KRAEPELIN 1856-19261856-1926 je opisal shizofrenijoje opisal shizofrenijoin natančno diferenciral simptome. in natančno diferenciral simptome. Tudi današnja klasifikacija bolezni Tudi današnja klasifikacija bolezni

temelji na fenomenoloških opisih temelji na fenomenoloških opisih psihiatrov 19. stoletja. psihiatrov 19. stoletja.

Krepelin je uvedel pojem fobije, obsesije Krepelin je uvedel pojem fobije, obsesije in anksioznosti ter demencije in anksioznosti ter demencije prekoks, kar je današnja shizofrenija. prekoks, kar je današnja shizofrenija.