pokaži mi pot do enakosti spolov - mladi-in-obcina.si¾evalni-modul.pdf · moji zapiski »mddsz ni...
TRANSCRIPT
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
Pokaži mi pot do enakosti spolov
skripta za izobraževalni modul na temo enakosti spolov
maj 2017
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 2
Uvod
Dojemanje družbene vloge posameznika predvsem ali celo izključno glede na njegov spol je
težava, ki jo pogosto zaznavamo kot samoumevno dejstvo. Z leti so posamezniku privzgojene
določene vedenjske norme, vezane na spol, ki predstavljajo odziv na pričakovanja okolice. Da
bi »ugajali« okolici in izpolnili pričakovanja staršev, prijateljev in splošne javnosti, so že mladi
posamezniki pripravljeni na kompromisne odločitve, ki pogosto zanikajo posameznikove želje
in poslanstvo.
Srednješolsko obdobje je za odraščajočega posameznika izredno pomembno. Gre za obdobje,
ko se mlad posameznik odloča o svoji študijski in posledično poklicni poti, obdobje, ko
posameznik vstopa v prve partnerske odnose in obdobje, ko se posameznikova identiteta krepi.
Ozaveščanje mladih o enakosti spolov, pravicah in vlogah posameznika tako v poslovnem kot
družinskem svetu je ključno, če želimo, da se mladi oblikujejo v odgovorne posameznike z
vrednotami kot so spoštovanje do sebe, svojih potencialov, do sočloveka in drugega spola ter z
zavedanjem do pravice do polnega izkoriščanja svojih potencialov v različnih sferah življenja.
Namen projekta Kažipot mladim do enakosti spolov je mlade ozaveščati o pomenu enakosti
spolov, opozarjati na pojavne oblike neenakosti, pomagati preseči stereotipno razmišljanje o
vlogi žensk in moških na vseh področjih življenja ter opozarjati na pravice, ki jih imajo tako
ženske kot moški pri negi in vzgoji otrok.
S projektom Kažipot mladim do enakosti spolov vnašamo tematiko enakosti spolov v prostor in
okolje, kjer dijaki in mladi preživijo večino svojega časa – šole in mladinski centri – in kjer
osvajajo vrednote, vedenjske vzorce in znanja, ki jih bodo spremljali skozi celo življenje.
Projekt s pomočjo zabavnih metod (didaktične igre), razprav, delavnic in ustvarjalnega natečaja
mlade in bodoče starše ozavešča o pomenu enakosti spolov ter jim s pomočjo odrske
uprizoritve ponudi izkustveno učenje, usmerjeno v ponotranjenje vrednot enakosti spolov.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 3
Vodič po gradivu
Pokaži mi pot do enakosti spolov ̶̶ skripta za izobraževalni modul na temo enakosti spolov je
namenjena izvajalcem usposabljanj na temo enakosti spolov, s poudarkom na učiteljih zadnjih
razredov osnovne šole in srednješolskim profesorjem. Gradivo predstavlja uvod v obravnavanje
tematike, ki je v današnji družbi še kako pereča: enakost spolov.
V prvem delu gradiva se dotaknemo različnih področjih, kjer se kažejo neenakosti med moškimi
in ženskami, ukrepov, ki jih v Sloveniji že imamo in s katerimi se želi preprečevati diskriminacijo
na podlagi spola ter izzivov, ki nas še čakajo.
Drugi del gradiva pa je oblikovan kot vodič po izvedbi delavnice o enakosti spolov in obsega tako
predlog izvedbe modula kot tudi didaktičen kviz, ki lahko izvajalca delavnice vodi skozi proces
ozaveščanja mladih o pomenu enakosti.
Pričujoče gradivo, skupaj z izdelano didaktično igro, predstavlja didaktični pripomoček za
izvedbo take delavnice, kjer mladi ozaveščajo izbrano tematiko ter se hkrati zabavajo.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 4
Moški in ženske
Našega spola, torej nas kot ženske in moške, ne določajo zgolj biološke značilnosti, temveč tudi različne vloge in položaji.
Ti so povezani z določenimi družbenimi pričakovanji, normami in vrednotami, ki so se oblikovale skozi čas in kulture. Spol se nanaša na
ekonomske, socialne in kulturne vidike in možnosti, ki se povezujejo z »biti ženska« ali »biti moški« v določeni družbi. Značilne spolne vloge in lastnosti žensk in moških se določajo, ohranjajo, obnavljajo ali spreminjajo skozi sisteme socializacije, vzgoje in izobraževanja, politične in ekonomske sisteme, zakonodajo ter kulturo in tradicijo.
Ali veš …? Kaj je družbeni spol? Izraz družbeni spol predstavlja določena pričakovanja, norme in vrednote, ki se oblikujejo in spreminjajo skozi čas in kulture, določajo družbeno identiteto žensk in moških; določene vloge, dolžnosti, lastnosti in ravnanja se zato bolj pripisujejo deklicam in ženskam, določene pa dečkom in moškim.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 5
Kaj je enakost spolov?
Enakost spolov ne pomeni istosti žensk in moških. Vodilno načelo koncepta enakosti spolov je
sprejemanje različnosti med moškimi in ženskami, enako vrednotenje vlog, norm in pričakovanj,
omogočanje izbire ter polnega sodelovanja in razvoja potenciala žensk in moških v družbi brez
omejevanja s stereotipi o izbranem spolu.
Enakost spolov pomeni:
da imajo ženske in moški enako dostojanstvo, pravice in odgovornosti,
da so moški in ženske enako udeleženi in imajo enako družbeno moč, s katero vplivajo
na načrtovanje in odločanje na vseh področjih javnega in zasebnega življenja,
da imajo ženske in moški enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic,
da imajo moški in ženske enake možnosti za razvoj osebnih potencialov, s katerimi
prispevajo k družbenemu razvoju,
da imajo ženske in moški enake koristi od rezultatov, ki jih prinaša ta razvoj.
Kljub velikemu napredku na tem področju se neenakosti med ženskami in moškimi še vedno
ohranjajo. Porazdelitev družbene moči, vpliva in dostopa do virov med moškimi in ženskami
ostaja neenakomerna in neenakovredna.
Razmisli:
Kje se kažejo neenakosti med moškimi in ženskami?
Moji zapiski
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 6
Na večini področij zasebnega in družbenega življenja so ženske pogosteje v slabšem položaju
kot moški. Tako je na primer med
brezposelnimi več žensk, ženske
opravijo več neplačanega
gospodinjskega dela, več časa
namenijo skrbi za otroke, zaradi
družinskih obveznosti ženske
pogosteje delajo s krajšim delovnim
časom, za svoje delo prejemajo nižje
plačilo in nižje pokojnine, ženske so
pogosteje žrtve nasilja v partnerskih
odnosih, so pogosteje izpostavljene
revščini, manj žensk je na mestih
odločanja v gospodarstvu, manj sodelujejo v procesih političnega odločanja itd.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 7
Kaj je uravnotežena zastopanost v procesih odločanja?
Uravnotežena zastopanost pomeni, da je
delež vsakega od spolov najmanj 40-
odstoten, saj imata tako oba spola dejansko
moč vplivanja na odločitve. Dejansko enakost
spolov je mogoče doseči le, če je uresničena
uravnotežena zastopanost in udeležba žensk
in moških v procesih odločanja, kar vključuje
tako gospodarski sektor kot tudi politično
odločanje. Odločitve, ki jih sprejema samo
ena skupina, so praviloma manj celovite in ne
naslavljajo potreb vseh družbenih skupin.
Ali veš … Kaj so kvote? Najnižji delež, rezerviran za trenutno manj številčni spol, na področjih odločanja (zakonodajna telesa, vodstveni organi podjetij itd.)
Razmisli:
Kolikšna je zastopanost žensk v slovenskem parlamentu?
Kako država spodbuja enakopravno zastopanost žensk v procesih odločanja?
Moji zapiski
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 8
Začetki boja za enakost spolov
Žensko oziroma feministično gibanje (nekateri strokovnjaki obravnavajo feministično gibanje
kot reformno gibanje znotraj ženskega gibanja, ki se osredotoča na izvor neenakosti med
ženskami in moškimi) je civilnodružbeno gibanje z najdaljšo tradicijo v Sloveniji.
Prvi val feminističnega gibanja, ki je v Sloveniji
potekal v drugi polovici 19. in prvih desetletjih 20.
stoletja, se je zavzemal za uveljavitev volilne
pravice žensk, enako plačilo, pokojninsko
zavarovanje za vse delavce in delavke, odpravo
diskriminacije v zasebnem življenju ter pravico do
splava in enakopravno obravnavo otrok ne glede na
to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski
zvezi.
Prav tako je spodbujal izobraževanje žensk ter enakost žensk in moških v politiki.
Med drugo svetovno vojno so se ženske organizacije osredotočale na človekoljubne dejavnosti in
so bile tesno povezane z narodnoosvobodilnim gibanjem, ki se je borilo proti fašizmu in
nacizmu. Leta 1942 so ženske na ozemlju, ki je bilo pod nadzorom narodnoosvobodilnega
gibanja, dobile tudi volilno pravico. Po vojni je bila splošna volilna pravica leta 1946 zagotovljena
z ustavo takratne Jugoslavije. Ustava je zagotovila tudi enakopravnost žensk in moških v zakonski
skupnosti, uzakonila razvezo zakonske zveze in predvidela enakopravno obravnavo otrok ne
glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski zvezi. Leta 1974 je takratna ustava
zaščitila tudi pravico do splava.
Drugi val feminizma se je začel v poznih 70. letih in je doživel vrhunec v 80. letih prejšnjega
stoletja. Čeprav je zahodno feministično gibanje vplivalo na feministično gibanje v nekdanji
Jugoslaviji, tudi v Sloveniji, je feminizem ob koncu 70. let prejšnjega stoletja nastal kot posledica
upora proti vladajoči Zvezi komunistov in njenemu paternalističnemu odnosu do žensk.
Slovensko feministično gibanje je pomembno prispevalo k vzpostavljanju politike enakosti spolov
v samostojni državi, zlasti pa k njeni institucionalizaciji. Poskus konzervativnih političnih strank, ki
so decembra 1991 v postopku sprejemanja slovenske ustave želele odpraviti pravico do splava,
je bil odločilen dogodek, ki je združil feministične organizacije in večino političnih strank. To
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 9
zavezništvo je prispevalo k ohranitvi pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, pa tudi
k oblikovanju tedanje Komisije za žensko politiko, ki jo je leta 1990 ustanovil Državni zbor,
medtem ko je vlada leta 1992 ustanovila takratni Urad za žensko politiko.
Splošni pravni okvir na področju enakosti spolov in nediskriminacije je bil sprejet med procesom
pristopa Slovenije k Evropski uniji, in sicer kot del prenosa pravnega reda Skupnosti. Takrat je
Državni zbor sprejel Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter Zakon o uresničevanju načela
enakega obravnavanja, pri čemer je prvi služil kot podlaga za sprejetje najpomembnejšega
dokumenta o politiki na področju enakosti spolov. 1. julija 2014 je v Sloveniji živelo 1.040.204
žensk, kar predstavlja 50,46 odstotka celotnega prebivalstva.
Razmisli:
Kakšno je danes stanje na področju enakosti spolov v Sloveniji?
Moji zapiski
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 10
Kakšno je stanje na področju enakosti spolov v Sloveniji ali kje se kažejo razlike?
Po podatkih indeksa enakosti spolov v
Evropski uniji (EU) se Slovenija uvršča med
države članice EU z nadpovprečno stopnjo
enakosti spolov. Slovenija presega povprečje
v EU na področjih dela (udeležba, segregacija
in kakovost dela), denarja (finančna sredstva,
ekonomski položaj), znanja (stopnja
izobrazbe in segregacija, vseživljenjsko
učenje) in časa (dejavnosti oskrbe, družbene
dejavnosti), medtem ko se pod povprečje v
EU uvršča na področjih moči (politična moč,
ekonomska moč) in zdravja (zdravstveno stanje, dostop do zdravstva).
Razmisli:
Kako država spodbuja ženske, da se tudi potem, ko postanejo mamice, vrnejo v službo?
Moji zapiski
Ali veš …? Kaj pomeni spolna segregacija na trgu dela? V določenih panogah oz. na določenih položajih je več žensk (večinoma ženske), v drugih več moških (večinoma moški).
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 11
Trg dela v Sloveniji in enakost spolov
Slovenija sodi med države, kjer je stopnja zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom tradicionalno visoka in ostaja takšna tudi po rojstvu otrok. V Evropski uniji se mnogo držav sooča s težavo, kako zadržati ženske na trgu dela, ko postanejo matere. Med razlogi, da Slovenija teh težav nima, so dostopna in dobro organizirana mreža vrtcev, možnost podaljšanega bivanja in jutranjega varstva za otroke nižjih razredov osnovne šole, topli obroki v osnovnih šolah, organizirani šolski prevozi, možnost (subvencioniranega) obroka v srednjih šolah in subvencionirana študentska prehrana. Ker so v Sloveniji še vedno ženske tiste, ki v večji meri skrbijo za gospodinjska opravila in otroke, takšni ukrepi pripomorejo zlasti k lažjemu zaposlovanju žensk.
Več kakor 60 % oseb z diplomo terciarne stopnje je v Sloveniji žensk; ženske pri nas predstavljajo skoraj polovico delovne sile ter večinoma delajo s polnim delovnim časom.
Upoštevaje izobrazbo, ženske vstopajo na trg dela bolje usposobljene kakor moški, vendar pa jih je bistveno manj na najvišjih mestih gospodarskega odločanja. Številne raziskave pa med drugim dokazujejo, da so spolno raznolike uprave uspešnejše, saj so na tak način odločitve bolj celovite, upoštevajo namreč potrebe in pričakovanja tako moškega kot ženskega dela populacije. V razvitem svetu danes večino nakupov opravijo ženske, zato je za uspešnost marsikatere branže razumevanje različnih potreb in pričakovanj žensk in moških ključnega pomena.
Največji delež žensk je zaposlenih na področju zdravstva in socialnega dela ter v vzgoji in
izobraževanju.
Delež žensk v najvišjih poklicnih skupinah (tj. zakonodajalci, visoki uradniki in direktorji) je nižji
od deleža moških.
V Sloveniji so povprečne razlike v plačilu glede na spol med najnižjimi v Evropski uniji, vendar se
še vedno nagibajo v prid moškim.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 12
Ali veš…
Koliko znaša povprečna razlika med plačami žensk in moških v državah EU?
Povprečna razlika med plačami žensk in moških v državah EU znaša 17 %.
Po podatkih Eurostata za leto 2010 so Slovenke v povprečju delale 40 ur tedensko v plačani
zaposlitvi, medtem ko so moški delali 42 ur.
Ali veš…
Koliko znaša povprečna razlika med plačami žensk in moških v Sloveniji?
Plača ženske v Sloveniji je približno šest odstotkov nižja od povprečne plače moških, ker v bruto
znesku pomeni sto evrov.
Po drugi strani pa so moški 27 ur tedensko, tj. šest več kot ženske, porabili za prostočasne
dejavnosti, medtem ko so ženske v povprečju porabile 24 ur tedensko za gospodinjska opravila
in skrb za otroke, kar je 13 ur več kot moški.
Ali veš …?
Kako se imenuje nevidna pregrada za nadaljnje napredovanje, ki izvira iz
zapletenih sklopov struktur v organizacijah ter ženskam onemogoča zasesti
odgovorne položaje?
Stekleni strop.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 13
Varstvo in nega otrok
Ali veš …?
Kako se imenuje individualna, načeloma neprenosljiva pravica do dopusta, ki
jo imajo vse delavke in delavci po rojstvu ali posvojitvi otrok, katere cilj je staršem
omogočiti, da lahko skrbijo za otroka?
Starševski dopust.
Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka. Kljub temu pa na tem področju ženske in moški niso v enakem položaju in ne prevzemajo enakovrednega deleža skrbstvenega dela. Na področju plačanega dela so ženske zaradi materinstva pogosto v slabšem položaju kakor moški.
Tradicionalne vloge spolov v zvezi z varstvom in nego otroka se torej v Sloveniji, kljub
določenemu napredku, niso spremenile. Leta 2012 se je za plačan 15-dnevni očetovski dopust
odločilo 17.468 očetov (približno 85 odstotkov), 3586 očetov pa je izrabilo več kot 15 dni
dopusta (s plačanimi prispevki za socialno varnost na osnovi minimalne plače).
Starševski dopust za varstvo
in nego otroka tako ostaja
domena mater. Leta 2012 je
del tega dopusta izkoristilo
1.517 (7,2 odstotka) očetov.
Po drugi strani pa podatki iz
leta 2012 kažejo, da se je
delež očetov, ki so izkoristili
nekaj dni dopusta za varstvo
in nego otroka v preteklih
10 letih povečal za 5
odstotkov.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 14
Zastopanost žensk v političnem odločanju
Nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) je uvedla 30-odstotno kvoto za
zastopanost žensk v političnem odločanju. Kljub kvoti pa je bilo za takratne razmere značilno,
da ženske v postopkih odločanja niso imele enake moči. Slovenija v prvih petnajstih letih svoje
samostojnosti ni imela vzpostavljenega sistema spolnih kvot. Zastopanost žensk na političnih
vodilnih položajih je bila na splošno precej nizka. Zaradi pritiskov, tudi s strani organizacij civilne
družbe, je Slovenija sredi prejšnjega desetletja sprejela spremembe zakonodaje, s katerimi je
uvedla spolne kvote za različne vrste
volitev, razen za volitve v Državni svet
Republike Slovenije, tj. zgornji dom
slovenskega parlamenta. Razpoložljivi
podatki kažejo, da je na številnih
področjih sicer prišlo do napredka, vendar
pa delež žensk na političnih vodilnih
položajih še vedno ne odraža njihovega
deleža v celotnem prebivalstvu.
Na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških iz leta 2002 je vlada leta 2004 sprejela
Uredbo o kriterijih za izvajanje načela uravnotežene zastopanosti spolov. Ta izvedbena uredba
določa, da delež predstavnikov enega spola v organih, ki jih imenuje vlada, znaša najmanj 40
odstotkov.
Razpoložljivi podatki o zastopanosti žensk in moških v vladnih telesih in javnih organih kažejo,
da je bilo 4. novembra 2013 med generalnimi direktorji 43 odstotkov žensk, med vodji vladnih
uradov 56 odstotkov žensk, najvišje položaje v upravnih enotah pa je zasedalo 59 odstotkov
žensk.
Delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu je bil vseskozi nizek. Delež žensk na vodilnih
položajih v gospodarstvu je bil vseskozi nizek. Podatki iz aprila 2014 na primer kažejo, da je v 20
največjih podjetjih, ki kotirajo na borzi, zgolj 5 odstotkov žensk, ki predsedujejo
najpomembnejšim organom odločanja, medtem ko delež žensk na drugih položajih v
najpomembnejših organih odločanja znaša 23 odstotkov. Prav tako so ženske slabo zastopane
na vodilnih položajih organizacij, ki zastopajo delavce in delodajalce.
Ali veš …
40%60%
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 15
Slovenija je od razglasitve svoje neodvisnosti dalje imela le eno predsednico vlade.
Ta je vlado vodila od marca 2013 do oktobra 2014. Trenutno je v vladi 7 žensk od
skupno 16 ministrov (43,7 odstotka), kar zgodovinsko gledano predstavlja znaten delež.
Slovenija je od razglasitve svoje neodvisnosti dalje imela le eno predsednico vlade. Ta je vlado
vodila od marca 2013 do oktobra 2014. Trenutno1 je v vladi 8 žensk od skupno 17 ministrov (47
odstotka), kar zgodovinsko gledano predstavlja znaten delež.
Ali veš …
Kako se imenuje edina ženska, ki je opravljala funkcijo predsednice vlade Republike
Slovenije?
Imenuje se Alenka Bratušek.
Čeprav sta v prebivalstvu Slovenije oba spola enakopravno zastopana, uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v politiki ne dosegamo. Najbolje je na nacionalni ravni, kjer je po volitvah 2014 delež izvoljenih poslank 36 %, slabše je na lokalni ravni, kjer je po volitvah 2014 delež izvoljenih svetnic 32 %, delež županj pa zgolj 8 %. Maja 2015 se je sicer prvič zgodilo, da je bila uravnotežena ministrska ekipa, saj smo imeli 8 ministrov in 8 ministric.
1 V letu 2017.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 16
Ključne razloge za nizek delež žensk na mestih političnega odločanja bi lahko razdelili na tri skupine: Prvi so osebni razlogi, ki zajemajo visoke osebne kriterije žensk glede kompetentnosti, nizka stopnja političnih ambicij in podobni. Drugi so družbeni razlogi, ki jih sestavljajo političarkam nenaklonjena politična kultura, medijska pristranskost pri prikazu političark in politikov, slabša vidnost
političark in njihovih dosežkov, slabe možnosti usklajevanja družinskega/zasebnega življenja in političnega udejstvovanja ipd. Zadnji so razlogi, povezani z notranjo organizacijo delovanja političnih strank, kot npr. umeščanje žensk na neizvoljiva mesta, neugoden čas sestankov za ljudi s skrbstvenimi obveznostmi ipd. V Sloveniji zakonodaja predpisuje minimalen delež vsakega izmed spolov na kandidatnih listah, kljub temu pa še nismo presegli 40-odstotnega praga tako imenovanega območja enakosti.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 17
Trg dela in zaposlovanje
Izzivi in usmeritve
Ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih in prav tako kot moški večinoma delajo polni delovni čas.
Kljub povprečno višji izobrazbi ženske teže najdejo zaposlitev, se redkeje samozaposlujejo, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manjše karierne možnosti kot moški ter so glede na stopnjo strokovne usposobljenosti slabše plačane.
Razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških se je v zadnjih letih povečala. Največji razkorak v stopnji brezposelnosti žensk in moških je med mladimi in iskalkami oziroma iskalci prve zaposlitve z visoko izobrazbo.
V primerjavi z moškimi se zvišuje tudi delež žensk, ki so zaposlene za določen čas.
Razlike med ženskami in moškimi obstajajo tudi pri odsotnosti z dela, kjer so moški v povprečju več odsotni zaradi različnih poškodb na delu in izven dela, ženske pa zaradi nege družinske članice oziroma člana.
Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter odsotnost spolnega in drugega nadlegovanja, povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in avtonomijo ter prispevata k večji produktivnosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potrebno ozaveščanje delavk in delavcev ter delodajalk in delodajalcev in spremljanje ter odpravljanje pojavov, ki so ovira za kakovostno delovno okolje.
Ali veš …?
Katera država je prva je v Evropi kvote uvedla za doseganje uravnotežene
zastopanosti žensk in moških na mestih gospodarskega odločanja?
Norveška
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 18
Kateri so najpomembnejši zakoni glede dela in zaposlovanja žensk in kaj urejajo?
Najpomembnejši zakoni glede dela in zaposlovanja žensk so:
Zakon o delovnih razmerjih (sprejet leta 2002);
Zakon o enakih možnostih (sprejet leta 2002) in
Zakon o starševstvu in družinskih prejemkih (sprejet leta 2001).
Prva dva zakona prepovedujeta posredno in neposredno diskriminacijo na osnovi spola pri delu
in zaposlovanju in določata pravice delavcev in obveznosti delodajalcev, usmerjene v doseganje
enakopravnosti spolov.
Zakon o starševstvu in družinskih prejemkih pa predstavlja podlago za lažje usklajevanje
starševskih in delovnih obveznosti in podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in
obveznosti med spoloma (najbolj z uvajanjem očetovskega dopusta kot neprenosljive pravice
očeta). Pri sprejemanju omenjene zakonodaje in pri artikulaciji prizadevanj za izboljšanje
položaja žensk v družbi (in na področju ekonomije) je imel v zadnjem desetletju pomembno in
pozitivno vlogo Urad za enake možnosti vlade Republike Slovenije.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 19
Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja
Izzivi in usmeritve
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Problem usklajevanja zasebnih in poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi časa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi žensk in moških. V Sloveniji kljub povečanju časa, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, ženske namenijo tem opravilom skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk, odražajo tudi podatki o koriščenju dopusta za nego in varstvo otrok, delu s krajšim delovnim časom do tretjega leta starosti otrok in odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice. Razveseljiv pa je podatek, da večina očetov koristi pravico do očetovskega dopusta. Za zagotavljanje enakih možnosti spolov je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in kakovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in očetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoči potrebne družinske članice in člane.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 20
Vzgoja, izobraževanje in šport
Izzivi in usmeritve
Vzgoja za enakost spolov, ki poteka že od najzgodnejšega otroštva in skozi celoten sistem institucionalne vzgoje in izobraževanja, zagotavlja uveljavljanje dejanskih enakih možnosti žensk in moških, ki se izražajo na različnih področjih družbenega življenja. Sistem vzgoje in izobraževanja pogosto reproducira stereotipne družbene vloge žensk in moških, ki se odražajo tako v izobraževalnih vsebinah in programih, kot v poklicnih in študijskih usmeritvah. Socializacija za tradicionalne družbene vloge spolov se kaže tudi v poklicnih in študijskih usmeritvah. Na srednješolski stopnji se dekleta pogosteje odločajo za splošno-izobraževalne programe in programe, ki izobražujejo za tako imenovane »ženske« poklice, fantje pa za tehnične poklice. Na višješolski in visokošolski stopnji se študentke bolj pogosto izobražujejo
za socialno, zdravstveno, pedagoško ter družboslovno področje, študenti pa prevladujejo v tehničnih smereh, predvsem v strojništvu, gradbeništvu in računalništvu ter elektrotehniki. Obstaja tudi velika strukturna neenakost znotraj učiteljskega poklica. V slovenskih vrtcih in osnovnih šolah med strokovnim osebjem prevladujejo ženske, vendar pa se z višanjem stopnje izobraževanja povečuje delež moških.
Ali veš …
Kaj je stereotip?
Stereotip je v obliki sodb posplošeno predstavljanje in dojemanje družbenih pojavov,
družbenih skupin in njihovih pripadnikov. S stereotipiziranjem se odrekamo množici
raznovrstnih informacij v zameno za generalizirane predstave, ki vplivajo na našo presojo sveta
okrog nas. Stereotipi običajno ne izvirajo iz osebnih izkušenj posameznika, ampak so splošno
sprejeti in vpeti v družbeno kulturni prostor v katerem nastajajo, se ohranjajo, pridobivajo na
intenziteti in se prenašajo iz ene generacije v drugo.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 21
Razmisli:
Ali poznaš kakšen stereotip, vezan na moški ali ženski spol?
Moji zapiski
Z izobraževalnimi vsebinami, programi in načinom podajanja ter neposredno z odnosi med spoloma pri pouku in obšolskih dejavnostih se oblikujejo podobe in spolne vloge ljudi. Zato je pomembno, da celoten sistem vzgoje in izobraževanja temelji na zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter uvaja določene posebne ukrepe, ki bodo odpravljali neenakosti in presegali stereotipne družbene vloge spolov na različnih področjih, od usmeritev v izobraževalne programe do spodbujanja za različne športne dejavnosti. Temeljnega pomena pa sta izobraževanje in usposobljenost pedagoškega in svetovalnega kadra za enakost spolov in podajanje vsebin s tega področja. Poleg vzgoje za enakost spolov, ki zmanjšuje stroge ločnice med »ženskimi« in »moškimi« poklici, so pomembne tudi posebne spodbude, ki bodo dekleta in fante oziroma študentke in študente usmerjale v netipične »ženske« ali »moške« študije in poklice, s čimer se bo tudi zmanjševala segregacija zaradi spola na trgu dela.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 22
Znanost in raziskovanje
Izzivi in usmeritve
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/znanost_in_raziskovanje/index.html
Na visokošolski stopnji dodiplomski študij uspešno zaključi več študentk kot študentov, na podiplomskem študiju pa se delež žensk zniža, najbolj očitno na doktorski stopnji. Posledično je delež žensk zaposlenih v znanstveno-raziskovalni sferi precej nižji od deleža moških.
Poleg segregacije zaradi spola po znanstvenih področjih, kjer ženske prevladujejo v medicinskih in družboslovnih znanostih, moški pa v naravoslovnih in tehničnih, obstaja tudi vertikalna segregacija zaradi spola, kar dokazuje izredno nizek delež žensk na najvišjih položajih v znanosti in raziskovanju. Pri svojem poklicu se znanstvenice in raziskovalke srečujejo z različnimi, pogosto prikritimi ovirami, ki jim otežujejo delo in napredovanje.
Ali veš …
Kaj pomeni vertikalna segregacija?
Koncentracija žensk in moških v določenih funkcijah, ravneh odgovornosti in položajih.
Uravnotežena vloga in udeležba žensk in moških v znanosti in raziskovanju sta pomembni za razvoj in delovanje družbe, ki temelji na enakosti spolov in upošteva potrebe različnih družbenih skupin.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 23
Družinsko življenje in partnerstvo
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/druzinsko_zivljenje_in_partnerstvo/index.html
Izzivi in usmeritve
Ženske v Sloveniji poleg plačanega dela opravijo tudi večino družinskega dela, največ časa pa namenjajo gospodinjskemu delu in skrbi za otroke. Ženske so tudi tiste v družini, ki večinoma koristijo odsotnost z dela zaradi nege družinske članice oziroma člana. Moški se v zadnjih letih bolj dejavno vključujejo v domače obveznosti,
predvsem v vzgojo in varstvo otrok, na kar kaže tudi zvišanje deleža očetov na dopustu za nego in varstvo otroka ter visok delež očetov, ki koristijo pravico do 15 dni očetovskega dopusta v času porodniškega dopusta matere. Tradicionalni vzorci skrbi za družino pa se prenašajo tudi sistemsko, saj še vedno prevladuje praksa, da so ob razvezi otroci zaupani v vzgojo in varstvo materam, pri obravnavi in pomoči partnerjema pa primanjkuje celosten pristop, ki vključuje sodelovanje vseh relevantnih institucij ter strokovnjakinj in strokovnjakov. Enakovredno partnerstvo in uravnotežena vloga žensk in moških v družinskem življenju sta temelj uresničevanja enakih možnosti v širšem družbenem kontekstu. Večja delitev družinskega dela med partnerjema na eni strani pomeni razbremenitev žensk dvojnega bremena profesionalne zaposlitve in skrbi za družino, na drugi strani pa daje moškim možnost, da se aktivno vključijo v družinsko delo.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 24
Zato je pomembno, da so programi in ukrepi oblikovani tako, da zagotavljajo enake možnosti obema staršema in jih spodbujajo k enaki odgovornosti pri skrbi za dom in družino. Posebno pozornost pa je potrebno namenjati spodbujanju aktivnega očetovstva, ki vključuje tako koriščenje očetovskega dopusta in delitev dopusta za nego in varstvo otroka med oba starša, kot delitev odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka med staršema.
Razmisli:
Mlajši bratec je zbolel. Kdo od staršev bo najverjetneje ostal z otrokom, dokler ne ozdravi?
Moji zapiski
Razmisli:
V družini se pričakuje naraščaj, zato mora kariera mora za nekaj časa na drugi tir. Kdo bo izrabil
največ starševskega dopusta?
Moji zapiski
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 25
Ali veš …?
Gospodinjskim obveznostim moški (2 uri in 39 min) dnevno namenijo manj časa
kot ženske (4 ure in 57 min). Nekatera gospodinjska opravila (na primer pranje in
likanje) še vedno večinoma opravljajo ženske.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 26
Politično odločanje
Izzivi in usmeritve
Ženske in moški v Sloveniji imajo pravno formalno enake politične pravice. Vendar pravno-formalno enak položaj ženskam in moškim v praksi ne zagotavlja njihovega dejansko enakega položaja v političnem odločanju. Glede na delež v celotni strukturi prebivalstva v državi so ženske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja ̶ tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, tako na državni kot na lokalni ravni. Za večjo prisotnost žensk v politiki je pomembno, da so v prvi vrsti zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ženskam omogočajo lažji vstop in udeležbo v politiki. Poleg tega mora biti ženskam kot političarkam naklonjeno tudi širše družbeno in politično okolje, v katerem se odločajo za dejavno vlogo v politiki. Pri tem je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, državni in nadnacionalni ravni.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 27
Viri
1. www.uravnoteženost.si
2. Politika enakosti spolov v Sloveniji (2015). Generalni direktorat za notranjo politiko.
Dostopno preko:
http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/510010/IPOL_STU(2015
)510010_SL.pdf
3. Vključi. Vse. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter
Združenje Manager. Dodatno gradivo za medije. Dostopno preko:
http://www.cityofwomen.org/sites/default/files/Vsak%20dan%208.%20marec_nacrt%
20ucne%20ure.pdf
4. Anita Mirjanić. Feminizacija učiteljskega poklica v osnovni šoli. Magistrsko delo,
Ljubljana, 2016. Dostopno preko:
5. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_mirjanic-anita.pdf
6. Zakon o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM).
7. Dostopno preko:
8. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3418
9. www.enakostspolov.si
10. KPK na konferenci o korupciji in transparentnosti pri kadrovanju. Dostopno preko:
11. https://www.kpk-rs.si/sl/komisija/medijsko-sredisce/arhiv-novic/12/2014/kpk-na-
konferenci-o-korupciji-in-transparentnosti-pri-kadrovanju
12. Ženske na trgu dela v Sloveniji. Skupnost občin Slovenije: Dostopno preko:
13. https://skupnostobcin.si/2016/01/zenske-na-trgu-dela-v-sloveniji/
14. Udeležba žensk pri političnem odločanju v Sloveniji. Skupnost občin Slovenije:
Dostopno preko:
15. https://skupnostobcin.si/2016/01/udelezba-zensk-pri-politicnem-odlocanju-v-
sloveniji/
16. Udeležba žensk pri odločanju v upravi, pravosodju in gospodarstvu v Sloveniji.
Skupnost občin Slovenije:
17. Urad vlade za komuniciranje. Dostopno preko:
17a. https://skupnostobcin.si/2016/05/udelezba-zensk-pri-odlocanju-v-upravi-
pravosodju-in-gospodarstvu-v-sloveniji/
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 28
17b.
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/druzinsko_zivljenje_in_partnerstvo/i
ndex.html 17c.
http://www.arhiv.uem.gov.
si/si/delovna_podrocja/usklajevanje_druzinskega_in_poklicnega_zivljenja/index.html
17č.
http://www.arhiv.uem.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/index.html
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 29
IZVEDBENI NAČRT DELAVNICA POKAŽI POT DO ENAKOSTI SPOLOV
Obravnavana tematika: enakost spolov, stereotipi
Trajanje: 90 minut (z možnostjo krajše izvedbe 45 minut – s skrajšanjem kviza vprašanj)
Primerna starostna skupina: od 1. do 4. letnika srednje šole – prilagoditev težavnosti teme glede na starost dijakov
ČAS AKTIVNOST / TEMA
IZVEDBA NAMEN METODE DELA PRIPOMOČKI
5 min
Predstavitev projekta in potek dela.
Predstavitev projekta Enakost spolov – Opis poteka dela.
Predstavitev projekta. Frontalno predavanje
/
7 min
Uvod v razpravo
Ogled uvodnega posnetka: »Ženske ne smejo v trgovino« Dostop: https://www.youtube.com/watch?v=n4VPy15epBc
Uvod v obravnavano tematiko, spodbujanje razprave.
Ogled posnetka, razprava.
posnetek
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 30
Razprava o ogledani vsebini in ključnemu sporočilu posnetka. Pomožna vprašanja:
Kaj prikazuje posnetek?
Se vam je že zgodilo kaj takega?
Kako so dekleta sprejela prepoved vstopa v trgovino?
Kako bi vi reagirali?
Kaj bi storili, če bi se to zgodilo vaši mami/sestri/prijateljici?
Ali je prepoved utemeljena?
Kakšno je glavno sporočilo posnetka?
5 min
razdelitev v skupine (3 skupine po cca. 10 ljudi)
Imamo 3 razrezane slike na 10 kosov (puzzle)2 - fotografij, ki obravnavajo stereotipe, vezane na spol. Vsak izžreba svoj kos (1 košček puzzle). Dijaki, ki s svojimi koščki sestavijo sliko, tvorijo 1 skupino. Cilj: sestava 3 skupin. Vsaka skupina predstavi svojo sliko, predstavi obravnavano problematiko (stereotip oz. primer,
Razdelitev v skupine in razmišljanje o obravnavani tematiki (stereotipi).
Razdelitev po skupinah. Razprava.
- 3 fotografije, vsak razrezan na 10 kosov (puzzle)
2 Primeri slik so v prilogi.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 31
ki ovrže stereotip) ter razmišlja, od kod izvira stereotip. Pomožna vprašanja:
Kakšen stereotip predstavlja fotografija? oz. Kateri stereotip zavrača fotografija?
Ali stereotip drži?
Zakaj menite, da obstaja tak stereotip?
15 -
25
min
Predstavitev
teme
enakosti
spolov preko
predavanja in
vključevanja
mladih v
razpravo
Predavatelj predstavi problematiko. Vsebina
predstavlja osnovo za nadaljnji potek delavnice –
tekmovalni del, kjer se preverja osvojeno znanje
dijakov / udeležencev.
Obravnavane tematike:
Ali so si moške in ženski enake?
Ali so enakopravni?
Stereotipi povezani z moškimi in ženskami.
Kje se najpogosteje kažejo neenakosti med spoloma?
Ukrepi za spodbujanje enakosti moških in žensk.
Zakonske podlage.
Spodbujanje
razmišljena, kakšna je
posledica stereotipov,
kje se kaže
diskriminacija, kakšne
ukrepe za odpravljanje
diskriminacije med
spoloma poznamo?
Frontalna oblika
z vključevanjem
udeležencev v
razpravo.
Poweropint prezentacija3
3 Izročki so v prilogi.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 32
15 - 30 min
Tekmovanje - Kviz (2 vrsti kviza):4
I. igra: vprašanja DRŽI / NE DRŽI (10 vprašanj) Vsaka skupina prejme 2 lista (DRŽI / NE DRŽI). Po prebrani trditvi, se vsaka skupina odloči, ali trditev drži (dvigne list DRŽI), ali NE DRŽI (dvigne list NE DRŽI). Skupina/e, ki odgovori/jo pravilno, prejme/jo 1 točko. 2. igra: vprašanja in odgovori (10 vprašanj z obrazložitvami odgovorov). Opomba: Število vprašanj se prilagaja razpoložljivemu času. Prav tako se izbor vprašanj prilagaja stopnji predznanja dijakov/učencev in njihovi starosti.
Spodbujanje mladih k razmišljanju o enakosti spolov Spodbujanje mladih k aktivnemu sodelovanju. Preverjanje osvojenih vsebin skozi igro.
Učenje skozi igro 3 lističi z DRŽI
3 lističi z NE DRŽI
kocka za prijavo na odgovarjanje
vprašanja
4 Vprašanja so v prilogi.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 33
15 min
Priprava slogana, vica, pripovedi, vezanih na temo enakosti spolov.
Udeleženci v skupinah razmišljajo o obravnavani tematiki na ustvarjalen način, s čimer proizvedejo krajše pisne sestavke, s katerimi opozarjajo na enakost/neenakost spolov v družbi.
Dodatno stimulirati ustvarjalno razmišljanje o obravnavani tematiki.
Delo po skupinah
flipchar
flomastri
3 min
Razglasitev zmagovalca.
Komisija prešteje točke in razglasi ter nagradi zmagovalno skupino.
nagrada
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 34
TOČKOVNIK:
Prva igra: DA / NE: za vsak pravilen odgovor dobi skupina po eno točko.
Druga igra: Met kocke: Vsaka skupina vrže kocko. Možnost odgovarjanja na zastavljeno vprašanje ima tista skupina, ki je vrgla najvišjo število pik
na kocki. Za pravilen odgovor dobi 1 točko. Če skupina ne zna odgovoriti na vprašanje, dobi možnost sodelovanja naslednja skupina, ki je vrgla
drugo najvišjo cifro na kocki. Če dve ali tri skupine vržejo isto cifro, se metanje kocke ponovi.
Tretja igra: Natečaj naj slogan/vic/pripoved: Vsaka skupina lahko predlaga največ 3 slogane, vice ali pripovedi (oz. največ tri izdelke), ki
obravnavajo temo enakosti spolov. Slogani se posamično ocenjujejo z največ 5 točkami za najboljši slogani, s 3 točkami za drugo uvrščeni slogan
in z 1 točko za tretje uvrščeni slogan.
Točke vseh iger se na koncu seštejejo. Zmaga skupina, ki ima največ točk.
Priporočljivo: zmagovalna skupina osvoji nagrado ̶ paket presenečenja.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 35
Priloga 1:
Primeri slik za puzzle
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 36
Ženske za volanom.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 37
Ženske v »tipično moških« poklicih.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 38
Očetje in skrb za otroke.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo poglede avtorja/avtorice.«
| 39
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 40
Priloga 2:
Vprašanja in odgovori
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 41
Kateri so vzroki za NEENAKOST SPOLOV?
A) Pojma ženskosti in moškosti oz. spolni stereotipi, ki osebo zaprejo v omejevalne okvire,
ustvarijo pogoje za neravnovesje moči med ženskami in moškimi ter ženskam in
moškim predpišejo različne vrednote.
B) Biološke značilnosti, ki ne vplivajo na posameznika.
C) Politične odločitve glede žensk in moških v družbi (zakonske norme) in biološke razlike
med ženskami in moškimi.
Pravilni odgovor:
A) Pojma ženskosti in moškosti oz. spolni stereotipi, ki osebo zaprejo v omejevalne
okvire, ustvarijo pogoje za neravnovesje moči med ženskami in moškimi ter ženskam
in moškim predpišejo različne vrednote.
Kaj je SEKSIZEM?
A) Spolno nadlegovanje in nasilje v delovnem okolju, politiki in kulturi.
B) Represivni ukrepi, ki vplivajo na spolno vedenje v javni sferi.
C) Zaničevanje enega spola (pogosteje ženskega) oz. zavračanje vsega, kar ni v skladu s
stereotipnimi predstavami o ženskosti in moškosti.
Pravilni odgovor:
C) Zaničevanje enega spola (pogosteje ženskega) oz. zavračanje vsega, kar ni v skladu s
stereotipnimi predstavami o ženskosti in moškosti.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 42
Kateri DOKUMENT je prvi izpostavil nevarnosti SPOLNIH STEREOTIPOV?
A) Konvencija o zaščiti žensk pred diskriminacijo in nasiljem.
B) Konvencija o preprečevanju in odpravi nasilja nad ženskami.
C) Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk
Pravilni odgovor:
C) Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
Koliko znaša POVPREČNA RAZLIKA MED PLAČAMI ŽENSK IN MOŠKIH V DRŽAVAH EU?
A) 10 %.
B) 17 %.
C) 25 %.
Pravilni odgovor:
B) 17 %.
Koliko znaša POVPREČNA RAZLIKA MED PLAČAMI ŽENSK IN MOŠKIH V SLOVENIJI?
Pravilni odgovor:
Plača ženske v Sloveniji je približno šest odstotkov nižja od povprečne plače moških, ker v
bruto znesku pomeni sto evrov.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 43
Kaj pomeni SPOLNA SEGREGACIJA NA TRGU DELA?
A) V določenih panogah oz. na določenih položajih je več žensk (večinoma ženske), v
drugih več moških (večinoma moški).
B) Ženske in moški različno gledajo na odnos med delom in družino, pa tudi na plačano
zaposlitev in udeleženost v politiki.
C) Različna geografska območja poznajo različna kulturna pojmovanja o položaju žensk in
moških v družbi.
Pravilni odgovor:
A) V določenih panogah oz. na določenih položajih je več žensk (večinoma ženske), v drugih
več moških (večinoma moški).
Kaj so KVOTE?
A) Merila za zapolnjevanje voljenih in plačanih položajev v večjih podjetjih – če so v
vodstvu moški, so ostali uslužbenci ženske, in obratno.
B) Ocena povprečne zastopanosti žensk v prihodnjih nacionalnih in regionalnih
parlamentih in vladah.
C) Najnižji delež, rezerviran za trenutno manj številčni spol, na področjih odločanja
(zakonodajna telesa, vodstveni organi podjetij itd.)
Pravilni odgovor: C) Najnižji delež, rezerviran za trenutno manj številčni spol, na področjih odločanja
(zakonodajna telesa, vodstveni organi podjetij itd.)
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 44
Koliko znaša KRITIČNA SPODNJA MEJA za predstavljanje in uveljavljanje interesov določene
skupine?
A) 50 %.
B) 30 %.
C) 15 %.
Pravilni odgovor:
B) 30 %.
Katera država je PRVA V EVROPI UVEDLA KVOTE za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk
in moških na mestih gospodarskega odločanja?
Pravilni odgovor:
Norveška
Katere so SPOLNO NAJBOLJ NEURAVNOTEŽENE DEJAVNOSTI (kjer torej izrazito prevladujejo
bodisi ženske bodisi moški)?
Pravilni odgovor:
Najbolj spolno neuravnotežene dejavnosti so rudarstvo in gradbeništvo, kjer je več kot 90
odstotkov zaposlenih moških, ter zdravstvo in izobraževanje, ki zaposlujeta več kot 70
odstotkov žensk.
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 45
V Evropski uniji se mnogo držav sooča s težavo, KAKO ZADRŽATI ŽENSKE NA TRGU DELA, ko
postanejo matere. Slovenija teh težav nima. Zakaj menite, da je temu tako?
Pravilni odgovor:
Med razlogi, da Slovenija teh težav nima, so:
─ dostopna in dobro organizirana mreža vrtcev,
─ možnost podaljšanega bivanja in jutranjega varstva za otroke nižjih razredov osnovne
šole,
─ topli obroki v osnovnih šolah,
─ organizirani šolski prevozi,
─ možnost (subvencioniranega) obroka v srednjih šolah in subvencionirana študentska
prehrana.
Vzporedno s povečevanjem stopnje zaposlenosti žensk so se v Sloveniji razvijale tudi različne
oblike socialnih politik, ki so podpirale starševstvo.
Kje se NAJBOLJ KAŽE NEENAKOST SPOLOV?
Pravilni odgovor:
V politiki in skrbi za otroka (npr. očetovski dopust).
Kateri so NAJPOMEMBNEJŠI ZAKONI glede dela in zaposlovanja žensk?
Kaj urejajo?
Pravilni odgovor:
Zakon o delovnih razmerjih (sprejet leta 2002), Zakon o enakih možnostih (sprejet leta 2002)
in Zakon o starševstvu in družinskih prejemkih (sprejet leta 2001).
Prva dva zakona prepovedujeta posredno in neposredno diskriminacijo na osnovi spola pri
delu in zaposlovanju in določata pravice delavcev in obveznosti delodajalcev, usmerjene v
doseganje enakopravnosti spolov;
»MDDSZ ni odgovorno za informacije, ki jih vsebuje gradivo, in za njihovo nadaljnjo uporabo, ker predstavljajo
poglede avtorja/avtorice.«
| 46
Zakon o starševstvu in družinskih prejemkih pa predstavlja podlago za lažje usklajevanje
starševskih in delovnih obveznosti in podpira enakopravnejšo delitev starševskih pravic in
obveznosti med spoloma (najbolj z uvajanjem očetovskega dopusta kot neprenosljive pravice
očeta).
Razmislite o spodaj opisanih situacijah in se o njih pogovorite v skupini.
1. Zunaj se že temni in čas je za posteljo. Kdo najpogosteje prebere pravljico za lahko
noč?
2. Otrok je zbolel in ne more v vrtec. Kdo bo najverjetneje ostal z otrokom, dokler ne
ozdravi?
3. V hladilniku čakajo same dobrote. Kdo je vihtel kuhalnico?
4. Koš za perilo je polno umazanih oblačil. Kdo bo napolnil pralni stroj?
5. V dnevni sobi je pravo razdejanje. Kdo jo bo najverjetneje pospravil?
6. Počila je cev, čas je za prenovo kopalnice. Kdo bo prevzel večje breme?
7. Otroci imajo popoldanske nastope na svojih aktivnostih. Kdo bo najverjetneje zamudil
predstavo?
8. Večerja zopet čaka v pečici. Kdo zaradi delovnih obveznosti zamuja iz službe?
9. Zunaj je čudovit počitniški dan. Kdo bo najverjetneje odpeljal otroke na igrišče?
10. Dojenček je tu in kariera mora za nekaj časa na drugi tir. Kdo bo izrabil največ
starševskega dopusta?
Vir: www.enakostspolov.si