maloletni~ka delinkvencija

VOVED

Od sekoga{, niz istorijata, op{testveno neprifatlivoto odnesuvawe na mladite privlekuvalo seriozno vnimanie na op{testvoto. Ovaa pojava e prisutna i denes i vo najrazvienite op{testva. Dokazi za toa ima na ostatocite na materijalnata kultura kako i pri izu~uvawe na drevnite misliteli.

Vo literaturata naj~esto se naveduvaat zborovite na eden egipetski sve{tenik, izdelkani vo kamen, od pred 4000 godini p.n.e. koi glasat: "Na{ata zemja se degenerirala vo ovie posledni denovi. Postojat znaci deka svetot do{ol do svojot kraj zatoa {to decata ne gi slu{aat svoite roditeli."

Vo narednite razvojni periodi ima se pove}e dokazi za toa da op{testveno neprifatlivoto odnesuvawe na mladite zazema se pozna~ajno mesto vo sistemot na op{testveno i pravno reagirawe na {tetnite pojavi za op{testvoto. So pomo{ na istoriski izvori od praven karakter, po~nuvaj}i od najranite prava na stariot vek, rimskoto pravo, pa se do denes, mo`e da se sledat sistematski site {tetni pojavi za op{testvoto, kako i da se utvrdi edna neprekinatost na prisustvo na toj fenomen, neprifatlivo odnesuvawe na mladite.

Ilustrativni se mislite na slavniot starogr~ki mislitel i filozof Sokrat, koj konstatiral: "Decata sepak sakaat luksuz, tie imaat lo{o povedenie, prezir sprema avtoritetite, tie poka`uvaat nepo~ituvawe na starite i sakaat pove}e zboruvawe bez zna~ewe namesto u~ewe. Decata pove}e ne stanuvaat koga vleguvaat postari lu|e vo prostorijata. Tie im prkosat na svoite roditeli, so apetit gi goltaat slatkite od masata, gi prekrstuvaat svoite noze i gi tiraniziraat svoite u~iteli."

Neprifatlivoto odnesuvawe na mladite vo periodot po vtorata svetska vojna dobilo zagri`uva~ki razmeri, kako po svojot obem taka i po negovite oblici na ispolnuvawe. Toa vo mnogu zemji poka`uva alarmanten porast, so se pote{ki oblici na napad na op{testvenite dobra i vrednosti, so se po~esti zdru`uvawea na mladite so cel vr{ewe na takvi napadi. Na toj na~in ovaa pojava se smestuva me|u najte{kite socijalni problemi vo se pogolem broj na sovremenite op{testva. Ottuka vo sovremenata op{testvena praksa se vlo`uvaat se pogolemi napori da so odgovorni sredstva ovaa pojava se svede na {to e mo`no pomalo nivo.

Vsu{nost, op{testvoto poka`uva interes za kaznivi povedenija , taka da dolgo vreme niz istorijata ne se pravela razlika me|u kaznivite dela na maloletnicite i vozrasnite. Istite pri~ini doveledo toa da naukata pointenzivno se zanimava so ovoj problem. Nau~nite prou~uvawe, bez somnenie, dovele do zabele`itelni rezultati. No seu{te vo ovaa oblast ima mnogu

1

maloletni~ka delinkvencija

problemi koi se ostanati kako nere{eni, sporni ili pak se re{avani na na~in koj ne gi zadovoluva ni minimalnite barawa na objektivnoto nau~no prou~uvawe.

Pri~inata za toa treba da se bara vo slo`enosta na samata pojava i nejzinite manifestirawa vo razni socio - kulturni sredini. Vo pra{awe e slo`ena i dinami~na pojava, taka da nema mo`nost da se dadat odgovori na site pra{awa no sepak so pomo{ na odredeni naj~esto parcijalni soznanija se osoznavaat osnovnite problemi ili aspekti na op{testveno neprifatlivite odnesuvawa na mladite.

Pojavata koja e ozna~ena kako op{testveno neprifatlivo odnesuvawe na mladite, vo naukata ne e na zadovolitelen na~in definirano. Vo literaturata se naiduva na golem broj nejzini odredbi, taka da ima definicii za ovoj problem kolku {to ima i avtori koi se zanimavaat so ovaa problematika. Vo upotreba, sprema dosega nau~no iska`anite trudovi, ima preku 20 izrazi i jazi~ni konstrukcii so koi se saka da se ozna~i ovaa pojava vo celina ili vo nejzinite poedine~ni vidovi kako: vospitna zapu{tenost, vospitna zanemarenost, vospitna zagrozenost itn.

2

maloletni~ka delinkvencija

1. PRESTAPNI[TVOTO KAKO OBLIK NAINDIVIDUALNO ODNESUVAWE

Dosta slo`ena e sostojbata koga pojavite od oblasta na ~ovekovoto odnesuvawe treba me|usebno da se odvojat i klasificiraat.

Te{kotiite nastanuvaat kako poradi brojnosta na na oblicite na toa odnesuvawe i nivnata me|usebna povrzanost taka i poradi slo`enosta na nivnata deterministi~ka osnova, odnosno brojnosta na site ~initeli koi go odreduvaat ~ovekovoto odnesuvawe.

Treba, pred se, da se ka`e deka maloletni~kata delikvencija vo svojot elementaren vid se iska`uva preku konkretni oblici na odnesuvawe na poedinci. Na takvo nivo maloletni~kata delikvencija se javuva kako individualna ili li~na pojava i gi nosi site oblici na ~ove~koto odnesuvawe. Zatoa e potrebno ne{to pove}e da se zadr`ime na poimot odnesuvawe kako i na negovite oblici.

Sprema prof. Luki} pod poimot odnesuvawe se podrazbira: "sekoe dr`ewe na poedinecot kako fizi~ko taka i psihi~ko", a pod dr`ewe "kako aktivno taka i pasivno (~inewe i ne~inewe)". Tuka, kako {to istaknuva ovoj avtor, "bitno e da odnesuvaweto se zabele`uva nadvore{no, dokolku e telesno, odnosno da mo`e da se soznae so nadvore{ni znaci dokolku e psihi~ko."

Se razbira vakvo razlikuvawe na odnesuvaweto ne treba da se zeme srogo-apsolutno. Nema psihi~ko odnesuvawe koe ne predizvikuva odredeni makar i minimalni telesni promeni i obratno, nema telesno odnesuvawe na ~ovekot vo koe ne u~estvuva negovata psihi~ka strana.

Poradi toa i prestapni~koto odnesuvawe, koe po pravilo, se izrazuva preku telesni aktivnosti, ima i svoi psihi~ki osobenosti. Toa e odraz na odredeni motivi i preokupacii na samata individua i e naj~esto predizvikano ili regulirano so samata svest, taka da kaj individuata koja taka se odnesuva ima odreden smisol i zna~ewe. Ako taka ne bi bilo, toga{ ne bi mo`ele da zboruvame za odnesuvawe na ~ovekot kako socijalno i op{testveno su{testvo, tuku tretmanot bi bil kako prirodna i biolo{ka pojava.

Za odnesuvaweto na ~ovekot se karakteristi~ni dve grupi na faktori: li~ni i nadvore{ni. Za toa kakvo dejstvo na ~ove~koto odnesuvawe ostvaruvaat spomenatite faktori kako i poedini od niv se razvile razli~ni teoretski koncepti.

Vo sovremenata nauka preovladuva misleweto deka site tie faktori vo eden dinami~en kontekst ostvaruvaat svoe vlijanie i go odreduvaat odnesuvaweto na odreden ~ovek. Vo toj smisol primarna snaga imaat op{testvenite vlijanija, zatoa {to ~ovekot i negovoto odnesuvawe se proizvod, pred se, na op{testvenite vlijanija. Spored toa, iako poedinecot kako biolo{ko i psihi~ko su{testbo e nositel na

3

maloletni~ka delinkvencija

delikvencija, toa odnesuvawe e prioritetno op{testveno ovozmo`eno vo sklop na samata li~nost i negovite li~ni svojstva.

Posebno treba da se naglasi u{te edna karakteristika so koja prestapni~kite odnesuvawa na poedinci imaat op{testben karakter. Takvoto odnesuvawe e sekoga{ vo sudir so op{testveno postaveniot sistem na vrednosti. Zatoa se utvrduva deka prestapni~koto odnesuvawe ne mo`e da se ostvari samo na psiholo{ka tuku i na socijalna linija, taka da toa e odreden negov su{tinski objektiven kvalitet, pre~ekoruvawe ili povreda na op{testvenite normi.

2. PRESTAPNI[TVOTO KAKO OP[TESTVENA POJAVA

Pestapni{tvoto kako individualna pojava nosi vo sebe i op{testveni karakteristiki, zatoa {to sekoja individua kako ~len na sistemot e povrzana so odnesuvaweto na drugite lu|e i op{testvoto vo celina.

No, nezavisno od toa kako }e se sfati poimot op{testvena pojava, maloletni~koto prestapni{tvo ima karakter na op{testvena pojava, zatoa {to pretstavuva svoeviden odnos na lu|eto sprema drugite lu|e, bilo kako neposreden odnos me|u niv, bilo preku p drugite op{testveni dobra i vrednosti. So nego se ostvaruvaat negativni posledici na op{testvoto i negovite dobra poradi {to op{testvoto go definiralo kako nesakano- prestapni~ko. Vakvata pojava e sekoga{ prisutna vo pomal ili pogolem obem vo sekoe ~ove~ko op{testvo i samo vo nego mo`e da postoi. D-r M. Zvonarevi} vo svojata studija "Socijalno-psiholo{ki faktori na prestapni{tvoto", veli: "Robinzon na pustiot ostrov ne mo`e da stane prestapnik i da saka, zatoa {to dodeka e sam i izoliran se nao|a od onaa strana na dobroto i zloto". Sprema toa prestapni{tvoto ima op{testveni karakteristiki i e pod nivno vlijanie.

Posebno e va`no da se istakne deka maloletni~kata delikvencija kako op{testveno uslovena pojava, iako se manifestira preku poedine~ni odnosi na odnesuvawe, ne mo`e da se svede na prost zbirna individualni slu~ai. Maloletni~kata delikvencija e pojava od povisok red koja pokraj kvantitativna ima i kvalitativna strana, zatoa odnosot na individualno prestapni~ko odnesuvawe i prestapni{tvoto kako op{testvena pojava treba da se sfatat kako dijalekti~ki odnos pome|u op{toto i poedine~noto. Poradi toa istra`uvawata vo ovaa oblast moraat da go opfatat kako li~noto-individualno prestapni~ko odnesuvawe, taka i prestapni{tvoto kako op{testvena pojava.

4

maloletni~ka delinkvencija

3. MESTO NA PRESTAPNI[TVOTO NA MLADITE VO SISTEMOT NA OP[TESTVENI POJAVI

Prestapni{tvoto na mladite koe e vo sprotivnost so op{tesvenite vrednosti se vbrojuva me|u negativnite op{tesveni pojavi. Negativni op{testveni pojavi ima mnogu i tie me|usebno se diferenciraat so ogled na nivnite razli~ni obele`ja.

Vo socijalnata literatura e {iroko prifateba podelbata na site negativni op{testveni pojavi na dve osnovni grupi: na op{testveni dezorganizacii i pojavi na li~ni devijacii.

Pojavite na op{testveni dezorganizacii se odnesuvaat na poremetuvawa vo funkcioniraweto na op{testvenite grupi, zaednici ili organizacii, toga{ koga ovie }e prestanat da funkcioniraat ili koga }e do`iveat seriozni poremetuvawa vo izvr{uvaweto na aktivnostite poradi koi nastanale. Op{testvenata devijacija - dezorganizacija nastanuva i toga{ koga odreden op{testven sistem }e stane ne efikasen.

Za razlika od niv, li~nite devijacii gi so~inuvaat oblicite na ~ove~ko odnesuvawe koi otstapuvaat od op{testvenite normi, a toa e se poprisutno posebno vo zemjite so promena na op{testvenite sistemi kako Rusija, Bugarija, zemjite koi nastanaa so raspa|awe na porane{nata SFRJ itn.

Samiot socijalen status na eden sistem doveduva do socijalni devijacii-dezorganizacii, a pak od niv proizleguvaat i li~nite devijacii. Soglasno so toa i maloletni~kata delikvencija kako prioritetna pojava na li~nite devijacii e posledica na dezorganizacija na edna zaednica ili institucija.

Pojavata na li~ni devijacii isto taka se manifestira preku dosta brojni i razli~ni oblici na ~ove~koto odnesuvawe. Ottuka mnogu e te{ko da se napravi nekoja pojasna klasifikacija. Poznati se razni obidi na tipolo{ki obrabotuvawa na devijantnite pojavi, me|u koi posebno e zapazena tipologijata na Robert Morton, koja od mno{tvoto na devijantni pojavi relativno jasno gi izdvojuva oblicite na odnesuvawe koi vo negativen pravec otstapuvaat od op{testvenite propisi koi go reguliraat odnesuvaweto na lu|eto vo op{testvoto, odnosno pojavi koi ru{e~ki deluvaat na op{testvenite dobra i vrednosti koi so tie propisi se {titat. Takvite negativni devijantni odnesuvawa se narekuvaat socijalno-patolo{ki ili protivop{testveni odnesuvawa. Na izrazot "protiv op{testveno odnesuvawe" mu se dava i potesno zna~ewe po koi so

5

maloletni~ka delinkvencijatakvo odnesuvawe se smetaat samo onie odnesuvawa koi se usmereni protiv nekoe op{testveno politi~ko ureduvawe kako politi~ki prestapi (politi~ki kriminalitet).1

Takvoto sfa}awe na ovoj termin e sekako neopravdano za koe ne{to poop{irno pi{uval prof. d-r Radomir Luki} vo svojot trud "Za poimot na protivop{testvenoto odnesuvawe".

Oblici na protivop{testveno odnesuvawe ima tolku mnogu kolku i op{testveni normi i dobra koi so takvoto odnesuvawe se napadnati. Zatoa nivnata klasifikacija e mnogu slo`ena i komplicirana rabota. Mnogubrojni se kriteriumite po koi se vr{i ili mo`e da se izvr{i podelba. Naj~esto se primenuva kriteriumot te`ina na {tetata koja op{testvoto ja trpi i kriteriumot na op{testvena opasnost, kako u{te i se narekuva. Po nea protivop{testvenite odnesuvawa se delat na polesni i pote{ki. Kako najte{ki protivop{testveni odnesuvawa se smetaat kr{eweto na krivi~no-pravnite propisi - kriminalitetot, potoa doa|aat ostanatite oblici so koi se kr{at drugite propisi za odnesuvaweto na lu|eto vo op{testvoto (moralni normi, obi~ai i dr.) Prema toa kriteriumot na protivop{testveno odnesuvawe se deli na takvi odnesuvawa na vozrasnite-zreli li~nosti i na odnesuvawa na mladite-maloletni lica.

Protivop{testvenoto odnesuvawe na mladite ima i svoi specifi~nosti so koi se razlikuva od drugite odnesuvawa. Tie specifi~nosti se usloveni od golem niz na socijalni, psihi~ki, psihosocijalni, biofizi~ki, pravni i drugi oznaki koj se svojstveni za maloletnite subjektiviteti. Poradi seto toa se ~ini deka stojali{teto koe go zastapuvaat golem broj avtori, da protivop{testvenoto odnesuvawe na mladite treba i normativno i op{testveno-politi~ki da se tretira kako zasebna pravno-moralna i op{testvena pojava so ogled na nejzinata golemina i nejzinoto mesto vo eden op{testven sistem. Zatoa kako posebno odreden i terminolo{ki ozna~en se koristi izrazot delikvencija odnosno prestapni{tvo na mladite. Taka pokraj maloletni~kata delikvencija tuka pripa|aat i:1. Vospitna zapu{tenost;2. Op{testvena neprilagodenost;3. Lo{o odnesuvawe na mladite.

3.1 VOSPITNA ZAPOSTAVENOST

Izrazot vospitna zapostavenost e dosta {irok kako vo na{ata taka i vo stranskata literatura. Toj naj~esto se upotrebuva vo tesna vrska so maloletni~kata delikvencija, pri {to mu se nadodavaat dosta

1 D-r @arko B. Ja{ovi} - "Kriminologija na maloletni~kata delikvencija"

6

maloletni~ka delinkvencijaiznijansirani zna~ewa.Voglavno istite mo`at da se grupiraat vo tri osnovni grupi.

Prvata grupa ja so~inuvaat definiciite koj na vospitnata zapostavenost- zapu{tenost mu davaat naj{iroko zna~ewe, podrazbiraj}i gi pod nea site oblici na protivop{testveno odnesuvawe na mladite.

Tipi~na takva definicija e odredena od A. Skola. Vospitnata zapostavenost, sprema ovoj avtor, ima tri stepeni ili tri fazi, i toa: 1. Vospitna zagrozenost; 2. Vospitna zanemarenost i 3. Maloletni~ko prestapni{tvo.

Vo vtorata grupa vleguvaat sva}awata koi se izraz na vospitna zapostavenost i gi ozna~uvaat samo onie oblici na odnesuvawe koi ne se delikvencija vo smisla na kr{ewe na krivi~no pravnite normi, tuku zna~at negov prethoden stepen, odnosno t.n. preddelikventno odnesuvawe. Vo ovoj smisol vospitnata zapostavenost naj{iroko kaj nas se koristi. Vo kriminolo{kata literatura ova sfa}awe pokraj drugite, go zastapuva H. Ninberg koj vospitnata zapostavenost ja odreduva kako obrazec na seriozno antisocijalno odnesuvawe koe ne zna~i kr{ewe na zakonot, no se nao|a vo neposredna opasnost da postane delikventno.

Vo tretata grupa vospitnata zapostavenost se odreduva kako sostojba vo koja se najduvaat poedini mladi lu|e. Edna, pod toa, gi podrazbira decata koj u{te od porano zaostanuvaat vo svojot razvoj i pretstavuvaat op{testveno nezreli i nevroti~ni deca. Drugite, na sostojba na li{enost od normalnite uslovi na razvojot. Tretite go podrazbiraat kako sostojba vo koja maloletnicite poradi telesni mani, nevnimatelnost na svoite roditeli se prepu{taat sami na sebe i nemaat pravilno odnesuvawe. Ottuka poimot vospitna zapostavenost ima dosta {iroki priodi i ne mo`e to~no da se definira, tuku pribli`no da se ozna~i.

Pod izrazot zapostavenost jazi~no bi se podrazbiralo zapostavuvawe, zanemaruvawe, negri`a, taka da, analogno na vakvoto definirawe, vospitna zapostavenost mo`e da zna~i samo li{uvawe na mladite od vospitnite gri`i i dejstvija, odnosno otsustvo na svesno planski i seopfatno vlijanie na nivniot razvoj i formirawe.

Od druga strana toa bi zna~elo sostojba vo koja se nao|aat mladite bez svoja vina. Zatoa taa sostojba pretstavuva po{irok socijalen problem pa zatoa bara poseben socijalen tretman. Treba da se istakne deka pod ovie definicii ne bi trebalo da potpadnat site mladi so ogled na toa deka ima mladi koi nemale dobro doma{no vospitanie, no istite se prilagodile kon dadenata `ivotna sredina i stanale mnogu

7

maloletni~ka delinkvencijapokonstruktivni i mnogu pokorisni. Taka i uspehot na vospituvaweto zavisi od mnogu drugi objektivni i subjektivni faktori za koi porano stanuva{e zbor.

3.2. OP[TESTVENA NEPRILAGODENOST

Postojat pove}e definicii koi nastojuvaat da mu se dobli`at na poimot " op{testvena neprilagodenost " ili " socijalna neskladnost ".Vo pove}e zemji op{testvenata neprilagodenost ima posebni priodi, taka na primer vo skandinavskite zemji preovladuva misleweto deka e neprifatlivo da za mladite so devijantni odnesuvawa se smeta deka se "neprilagodeni maloletnici" {to ozna~uva pohuman priod na toj termin.

Vo nekoi zemji e so zakon zabraneta upotrebata na terminot "delikvent"koga se vo pra{awe maloletni izvr{iteli na krivi~ni dela, taka da tie se tretiraat kako "op{testveno neprilagodeni maloletnici". Toa zna~i deka so ovoj izraz se opfa}aat samo devijacii koi zna~at kr{ewe na krivi~no-pravnite normi. Nitu po{iroko nitu pak potesno objasnuvawe mo`e to~no da go ozna~i ovoj poim.

Op{testvenata neprilagodenost vo svoeto zna~ewe bi pretstavuvalo neuspeh na odredena li~nost ili grupa da se prilagodat-adaptiraat na dadenite op{testveni priliki i uslovi. Taka edna li~nost mo`e da bide uspe{no prilagodena na uslovite i odnosite na edna ili pove}e grupi, a da vo ramkite na nekoi drugi grupi bide neprilagodena. Taka na primer, pripadnici na maloletni~ki bandi, po pravilo se prilagodeni kon taa grupa, no kako poedinci ili grupa vo odnos na op{testvoto se krajno neprilagodeni. Ottuka poimot na op{testvena neprilagodenost e tolku smiren i relativen da ozna~uva "se i istovremeno ni{to".2

3.3. LO[O OP[TESTVENO ODNESUVAWE

Pod lo{o op{testveno odnesuvawe na mladite bi mo`elo da se sfati sekoja aktivnost na maloletni lica ili maloletni grupi koi

2 D-r @arko B. Ja{ovi} - "Kriminologija na maloletni~kata delikvencija"

8

maloletni~ka delinkvencijapretstavuvaat kr{ewe na bilo koja op{testvena norma koja slu`i isklu~ivo na usoglasuvawe na individualnite potrebi na barawata na zaedni~kiot `ivot so drugi lu|e. Taka sekoe otstapuvawe na sekoe maloletno lice kako individua od propi{anite normi, odnosno doa|awe vo sudir so zakonot, bi pretstavuvalo lo{o op{testveno odnesuvawe.

3.4. OSNOVNI SFA]AWA NA POIMOTMALOLETNI^KA DELIKVENCIJA

Za poimot maloletni~ka delikvencija postojat razli~ni i brojni pra{awa. Ovoj poim mnogu razli~no se odreduva kriminalisti~kata, pravnata, sociolo{kata i druga literatura. Do toa e dojdeno poradi samata slo`enost na samiot fenomen i negovoto razli~no pravno regulirawe vo poedini zemji. Taka pokraj krivi~noto pravo so ovaa problematika se zanimavaat pove}e nau~ni discitlini koi od svoj agol go odreduvaat ovoj poim.

Poznato e deka vo oblasta na krivi~noto pravo, gledano istoriski, u{te mnogu rano se respektira starosnata vozrast na izvr{itelite na krivi~ni dela, kako kriterium za nivno pravno tretirawe. So toa se sakalo da se ozna~at stepenite na vozrast na izvr{itelite na krivi~ni dela koi se nao|aat vo eden razvoen proces, odnosno vo proces na biopsihi~ko sozrevawe i op{testveno formirawe.

Naporedno so evolutivnoto sva}awe na krivi~nata odgovornost, mladite postepeno se izdvojuvaat vo posebna kategorija na krivi~no-pravni subjekti, taka da denes mal e brojot na dr`avi koi nemaat posebni propisi za krivi~nopravniot status na maloletnicite. Vo pove}eto zemji, kako {to e slu~ajot i kaj nas, taa regulativa e sostaven del od krivi~noto zakonodavstvo, dodeka vo nekoi zemji taa e odvoena od krivi~niot zakon. Takov e slu~ajot so SAD kade {to sekoja od 50-te federalni dr`avi ima posebni maloletni~ki zakonici. So ovie propisi se odreduva starosnata granica na maloletnicite i toga{ e preciziran poimot na maloletnicite kako subjekt na odnesuvawe.

Poedini zakonodavstva pome|u sebe se razlikuvaat i vo pogled na inkriminacijata na oblicite na odnesuvawe. Najgolem broj na zemji imaat isti inkriminacii-kazni za maloletnicite kako i za vozrasnite izvr{iteli, dodeka nekoj kako {to istaknavme, kako vo SAD, koja odvoeno ja

9

maloletni~ka delinkvencijaregulira maloletni~kata materija, go pro{iruva krugot na inkriminaciite i na odnesuvawata koi ne se inkriminirani koga se vo pra{awe vozrasni iszvr{iteli. Seto toa uka`uva na potrebata da se sogledaat re{enijata vrzani za vozrasta na maloletnicite i na problemot na inkriminacijata, odnosno da se razgledaat i dvata kanstitutivni elementi za poimot na maloletni~kata delikvencija. 3

4. MALOLETNICI-SUBJEKTI NA ODNESUVAWE

Poimot "maloletnik" nastanal i e tesno povrzan za krivi~no pravnata problematika na protivop{testvenoto odnesuvawe na mladite.Ovoj poim vo krivi~noto pravo voglavno se odreduva so limitirawe na starosnata granica na vozrasta na izvr{itelite na krivi~nite dela. Pri toa vo nekoj sistemi se odreduva samo gornata granica, dodeka vo pove}eto zakonodavstva, pokraj gornata granica, ja utvrduvaat i dolnata starosna granica. Dolnata granica, tamu kade {to se utvrduva, slu`i kako razgrani~uvawe pome|u maloletnicite i decata, dodeka gornata gi odvojuva maloletnicite od vozrasnite izvr{iteli na krivi~ni dela.

Vo pogled na visinata na ovie granici postoi golema neednakvost. Koga e vo pra{awe dolnata granica toga{ voglavno imame tri re{enija:

1. Eden broj zemji ovaa granica ne ja utvrduvaat, ovaa granica voop{to ne postoi. Toa e slu~aj vo nekoi zemji vo Latinska Amerika: Kuba, Kolumbija, Meksiko i dr., kako i vo nekoi Evropski zemji: Belgija, Holandija, [panija i dr. 2. Nekoi zemji koi nemaat krivi~ni zakoni se upravuvaat sprema poprano(Jemen i Saudiska Arabija), pri utvrduvaweto na dolnata granica na maloletstvoto se rakovodat so stepenot na biopsihi~ka zrelost, koja sudot vo sekoj slu~aj ja utvrduva. 3. Najgolem broj na zemji dolnata granica na godini na starost ja fiksiraat i istata varira od 7 do 16 godini. Najniska granica od 7 godini imaat: Burma [ri Lanka, Egipet, Indija, pogolem del od zemjite od SAD i dr. Izrael, Jordan i Filipinite kako dolna granica ja zemaat vozrasta od 9 godini; Iran i Turcija:11 godini; Bolivija, Paragvaj i Anglija:10 godini. Pogolem del od evropskite dr`avi ovaa granica ja fiksiraat na 14 godini,

3 Prof. D-r Milan Milutinovi} -"Kiminologija"

10

maloletni~ka delinkvencijakako {to se: Avstrija, Ungarija, Bugarija, Italija, Makedonija i dr., a od vonevropskite Japonija. Najvisoka dolna granica odreduvaat:[vajcarija, Danska i [vedska- 15 godini, a Finska i ^ile so 16 godini.

Vo literaturata vo pogled na gornata starosna granica postoi heterogenost, taka da razlikite se dosta golemi i se dvi`at pome|u 15 i 21 godina na starost. Najniska gorna granica od 15 godini imaat Egipet i Irak, dodeka Burma, Indija, Pakistan, Izrael, [panija gorna granica imaat od 16 godini. Vo Avstrija, Anglija, Grcija se prifateni 17 godini. Najgolem broj na zemji ovaa granica ja vrzuvaat za 18 godini kako na primer: Ungarija, Romanija, Germanija, Rusija, Jugoslavija, Makedonija i drugi.4

Pokraj vaka utvrdenite granici za utvrduvawe na maloletnosta na dolnata i gornata starosna granica postojat i podgrupi koi pravat razlika pome|u mladi i stari maloletnici, taka na primer kaj nas, vo na{eto krivi~no zakonodavstvo(Krivi~niot zakon), kako i vo drugi zemji, postoi kategorija mladi polnoletnici ~ija starosna granica e od 18 do 21 godina.

Vakvoto prika`uvawe na krivi~no pravnoto odreduvawe na maloletstvoto uka`uva na nekolku momenti zna~ajni za ureduvawe na poimot "maloletnik" kako subjekt na delikventnoto odnesuvawe taka da vo pravnite sistemi maloletstvote se opredeluva isklu~ivo na kalendarskata vozrast, odnosno na godinite na starost.

Me|utoa ne sekoga{ treba da se vrzuva ili poistovetuvaat godinite na starost so biopsihi~kata i socijalnata zrelost na maloletnikot zatoa {to na nejzinoto sozrevawe i socijalno oblikuvawe deluvaat mnogu faktori od objektiven i subjektiven karakter kako {to se: socio-kulturnite, klimatskite, stepenot na standardot i drugi uslovi kako {to se: politi~kite, kriminalno politi~kite tradicionalno-istoriskite faktori i drugi. Taka so pravo mo`e da se ka`e deka vo pogled na starosnata granica na maloletni{tvoto koja ja odreduva krivi~noto zakonodavstvo, e pove}e posledica na drugi determinantni faktori otkolku {to e rezultat na prou~uvawata na biopsihi~koto i socijalno sozrevawe na mladite vo odredeni nacionalnosti i dr`avi.

Mladite izvr{iteli na krivi~nite dela vo praksa na pove}eto zemji se podveduvaat na pokompleksna i na se pokvalitetna opservacija i analogno na takvite naodi se vr{i i izbor na gledi{te, odnosno se opredeluva ponatamo{no obu~uvawe, taka da kalendarskoto opredeluvawe na dolnata i gornata granica e eden no ne tolku va`en element.

Pokraj toa {to e osobeno va`no, so voveduvaweto na kategorijata mladi polnoletnici gornata starosna granica na maloletni{tvoto e postanata relativna i elasti~na taka da Zakonodavecot ja obvrzuva

4 Prof. D-r Milan Milutinovi} - "Kriminologija"

11

maloletni~ka delinkvencijasudskata praksa da vo sekoj poedine~en slu~aj ja utvrduva biopsihi~kata i socijalnata zrelost na izvr{itelite na krivi~nite dela na taa vozrast pa vo zavisnost od toa go opredeluva i krivi~no pravniot tretman.Tamu kade {to }e se utvrdi da takva zrelost ne e postignata }e se primenuvaat krivi~no-pravnite odredbi propi{ani za maloletnici.

Vo dene{nive sovremeni uslovi na sovremeno-ekonomskiot `ivot na mladite, vo pove}eto nacionalni zaednici, vremenski zna~itelno porano sozrevaat nego {to bilo toa slu~aj porano, a na {to dejstvuva zgolemuvaweto na `ivotniot standard i na se pogolemoto pribli`uvawe na materijalnata i duhovnata kultura, posebno na sredstvata za masovna komunikacija i drugo.

Se e pogolem obemot na sovremenite zakonodavstva koi se oslobodeni vo pogolema mera od represivnite elementi sprema maloletnicite, adominantno mesto imaat socijalnite, vospitnite i drugi merki na pomo{ i popravawe.

No i pokraj vakviot priod {to go ~inat sovremenite zakonodavstva, sega preovladuva stavot da starosnite granici ne mo`at sosema da se eliminiraat zatoa {to ne se sozreani site potrbni op{testveno-ekonomski uslovi, taka da nivnata eliminacija bi donela golema {teta.

5.DELIKVENTNO ODNESUVAWE- DELIKVENCIJA

Ne se znae to~no od koga datira izrazot delikvencija, no se pretpostavuva deka ne e postar od stotina godini. Sigurno e edno da negovata prvobitna upotreba e vrzana za maloletnite izvr{iteli na krivi~ni dela bidej}i inakviot krivi~no-praven status na maloletnicite vo odnos na polnoletnite izvr{iteli na krivi~ni dela nametnal potreba da se taa razlika kako pojmovno taka i terminolo{ki izrazi. So takvo zna~ewe prvobitno e upotrebena terminolo{kata konstrukcija maloletni~ka delikvencija. I vo edniot slu~aj koga e vo pra{awe maloletni~ka delikvencija i vo drugiot slu~aj koga se vo pra{awe polnoletni izvr{iteli na krivi~ni dela, nema golema razlika, zatoa {to vo dvata slu~ai se raboti za kr{ewe na krivi~niot zakonik. Razlikata se sostoi samo vo subjektite-izvr{itelite, a so toa e usloveno i razli~noto pravno reagirawe. So drugi zborovi, postoi razlika vo toa {to vo edniot slu~aj e maloleten delikventa vo drugiot slu~aj vozrasen kriminalec, {to zna~i deka ne postoi razlika vo nivnoto dejstvuvawe i odnesuvawe.

Me|utoa podocna pri odreduvaweto na maloletni~kata delikvencija po~nuvaat da se pojavuvaat i izvesni fenomenoloski razliki pome|u maloletni~kata delikvencija i kriminalitetot na vozrasnite. Tie

12

maloletni~ka delinkvencijarazliki doa|aat ottamu {to obemot na poimot na delikventnoto odnesuvawe na mladite se pro{iruva taka da gi opfa}a i oblicite na odnesuvawe koi ne se pravno inkriminirani-kazneni koga se vo pra{awe vozrasni izvr{iteli. Taka na primer vo SAD ili nejzinite dr`avi zabraneto e prodavawe na alkoholni pijaloci na maloletnici do utvrdenata granica so Krivi~nite Zakonici, dodeka za vozrasnite toa ne e.

Taka napravena razlika i vo op{to pravo normativno pravno odvojuvawe na maloletni~kata delikvencija od kriminalitetot na vozrasnite e ostvareno vo posebniot maloletni~ki zakon vo dr`avata Ilinois vo SAD, donesen1899 godina, koj glasi: "Akt za regulirawe na tretmanot i kontrola za za{tita od negiraweto na delikventnite deca". Vo prviot ~len od ovoj zakon maloleten delikvent e definiran kako: "Sekoe dete koe e pod 16 godini, a koe prekr{ilo bilo koj zakon na dr`avata ili bilo koja gradska ili mesna uredba", taka da vakvoto sfa}awe na delikventnoto odnesuvawe e po{iroko sfateno od kriminalitetot zatoa {to opfa}a "sekoe kr{ewe na bilo koj zakon ili bilo koja lokalna uredba".So izmeni i dopolni na spomenatiot zakon poimot delikventno odnesuvawe postojano e pro{iruvan. Taka so poslednata novela od niv (1907g.) koja i denes va`i, ovoj poim e tolku {irok {to opfa}a mnogubrojni oblici na odnesuvawe na mladite. Prema ovoj zakon "delikventno dete" e sekoe dete od ma{ki pol koe nema napolneto 17 godini

ili sekoe `ensko dete koe nema napolneto 18 godini, a kr{i nekoj zakon, nemo`e da se popravi, svesno se dru`i so kradci ili nemoralni lica, bega od doma bez soglasnost na roditelite ili staratelite, posetuva kockarnici ili mesta kade se prodavaat alkoholni pijaloci itn.

Vakviot primer na deskripcija na ovoj poim i teoretskoto odreduvawe na maloletni~kata delikvencija poslu`ila kako povod da se odr`at i nekolku kongresi na OON so tema: spre~uvawe na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite taka da, za maloletni~kata delikvencija ne postoi. Se ~ini deka site tie sfa}awa mo`at da se zanemarat i svrzat vo tri grupi:

Prvata grupa gi so~inuvaat site odredbi koi trgnuvaat osobenood op{tite krivi~no-pravni inkriminacii vo dadeno op{testvo i delikventnite pogledi na samoodnesuvaweto na odredena mlada vozrast koi se propi{ani kako krivi~ni dela i za vozrasnite vo odnos na op{testvoto. Ova mislewe e karakteristi~no za evropskoto zakonodavstvo koe ne odreduva posebno delikventno odnesuvawe na mladite tuku samo go preciziraat pravnoto odnesuvawe na mladite storiteli na krivi~ni dela. Toa e slu~aj i so na{ata zemja taka da nema opredelena definicija za delikvencija. Vakvoto sfa}awe na maloletni~kata ddelikvencija go zastapuvaat pogolem broj pravni teoreti~ari na evropskite zemji, a za takva koncepcija se izjasnile i nekoi me|unarodni sobiri kako {to e Latinoameri~kiot seminar na OON, odr`an vo Rio De @aneiro vo 1953 godina. Posebno prio|awe kon

13

maloletni~ka delinkvencijadefiniraweto na poimot maloletni~ka delikvencija ~ini avtorot A.Cari} koj ne se zadovoluva samo so formalna definicija nego se zalaga za taka nare~ena formalno-materijalna odredba na ovaa pojava. Toj insistira na potrebata da pri nejzinoto definirawe mora da se zeme vo obzir li~nosta na storitelot. Prema nego faktot da odredeno krivi~no delo go izvr{ila psihi~ki nezrela i nedorasnata osoba, a ne nekoj op{testveno zrel i odrasnat ~ovek, nesomneno e da ima va`nost i da vlijae na karakterot i zna~eweto na toa delo. Takvoto krivi~no delo dobiva poinakov `esto poblag karakter {to vlijae i na stepenot na negovata op{testvena opasnost.

Vtorata grupa na sfa}awa po{iroko go odreduvaat poimot delikvencija i pod nego pokraj kr{eweto na op{tite krivi~no pravni normi, se podrazbira i odnesuvawa koi se vo sprotivnost so drugi zakonski propisi vo odnos na op{testvoto. I ovaa grupa na sfa}awa trgnuva od zakonskite normi i delikvencijata se smeta za ona {to zakonot ka`uva da taa e, vo edna dr`ava. Vo ramkite na ovaa grupa na sfa}awa ima nekolku varijanti, a naj{iroka od niv e varijantata, koja i inaku e {iroko zastapena vo pogolem broj dr`avi na SAD, sprema koi maloletni~kata delikvencija, pokraj kr{eweto na zakonite na dr`avata i kr{eweto na gradski i mesni pravni propisi opfa}a i odnesuvawa koi se so takvo posebno zakonodavstvo propi{ani kako delikventno odnesuvawe. Takov e zakonot na dr`avata Ilinois vo SAD za koj stana zbor vo prethodniot tekst. Ne{to potesno od ovaa varijanta e sva}aweto koe ka`uva da odredeno lice ne mo`e da se smeta za delikventno pred sudot da go proglasi za takvo.

Taka H. Ninberg veli: "delikventno dete e dete pome|u 7 i 17 godini starost koe prekr{ilo nekoja gradska odredba ili mesen zakon ili koe }e izvr{i nekoe delo koe e protiv zakonot na dr`avnata zaednica i na kogo mu e izre~ena presuda da mu e potrebno:

1. tretirawe ili nadzor so koj }e se predupredi za ponatamo{ni nastojuvawa na nezakonitosta ili asocijalnoto odnesuvawe ili

2. zatvorawe , za da se za{titi samiot sebesi ili zaednicata".

Vo ovaa grupa na sfa}awa na maloletni~kata delikvencija spa|aat i onie definicii na na{i avtori koi pod delikvencija pokraj krivi~nite dela gi smetaat i prekr{ocite na mladite {to pretstavuva dosta opravdano zatoa {to i prekr{ocite pome|u drugoto vo etimolo{ki pogled ne se razlikuvaat od krivi~nite dela.

Vo tretata grupa na sfa}awa na maloletni~kata delikvencija koi gi pre~ekoeuvaat legalnite limiti {to zna~i zakonskite definicii, e zastapeno sociolo{ko-kriminolo{ko pojmuvawe.

So ogled na toa kako go odreduvaat obemot na poimot maloletni~ka delikvencija i vo ramkite na ovaa grupa seizdvojuvaat pove}e varijanti, no zaedni~ko za pogolem broj na ovie odredbi e toa

14

maloletni~ka delinkvencija{to vo poimot delikvencija vklu~uvaat, pokraj kr{eweto na krivi~nite i drugite pravni normi i odnesuvawe na maloletnicite za koi odredena sociokulturna sredina gi smeta za negativni.

Ovoj kocept go zastapuvaat pogolem broj avtori koi na pomalku ili pove}e originalen na~in teoretski go razlikuvaat.

Taka avtorot H. Manhami smeta deka ne e zadovolitelnoda delikvencijata se definira kako: "ona {to e kaznivo sprema krivi~noto pravo", tuku e potrebno da se razgleda odnosot pome|u legalnite normi i moralniot kodeks.

Toj odnos go prika`uva so pomo{ na dva kruga koi me|usebno se se~at, od koi eden pretstavuva kriminalni(ilegalni), a drugiot odnesuvawa so koi se kr{at moralnite normi(nemoralni). Prostorot koj go pokrivaat dva kruga gi ispolnuvaat odnesuvawata koi se i iligalni i nemoralni, dodeka ostatokot go ispolnuvaatodnesuvawata koi se ilegalni no ne i nemoralni i obratno. Me|utoa site se op{testveno nesakani kako {to ka`uva avtorot Ibid.

Sli~no ka`uva i avtorot D. Sabo koj poka`uva relativnost na krivi~nite normi. Toj smeta deka ~ovekovite odnesuvawa treba da se razgledaat kako da se rasporedeni vo eden kontinuitet, odej}i od dobrite sprema lo{ite koja od ovie poslednite-lo{ite }e bide kvalifikuvana kako kriminalna, zavisi od kulturata na odredenata sredina. I vo na{ata literatura ima sledbenici na vakvoto sfa}awe na maloletni~kata delikvencija.

Prof. A. Todorovi} ja dava slednava definicija: "Pod maloletni~ko prestapni{tvo podrazbirame takvi devijantni odnesuvawa na mladite na odredena vozrast so koi se kr{at legalnite normi i soodvetnite propisi na odredeni ustanovi i zaednici kako i moralnite normi na op{testvenata sredina."

Taka, prestapni~koto odnesuvawe na mladite e sekoe odnesuvawe na poedinci ili grupa na mladi koe e op{testveno neprifatlivo i so koe se kr{at pravnite i moralnite normi na odredeno op{testvo.

Naj~esta podelba na prestapni~koto odnesuvawe e na preddelikventno i delikventno odnesuvawe. Preddelikventno odnesuvawe e ona koe nema obele`ja na krivi~no deli no e so takov karakter da dokolku ne se reagira navreme mo`e da prerasne vo delikventno odnesuvawe, dodeka delikventno odnesuvawe e ona koe e ozakoneto so normina materijalnoto krivi~no pravo.

Posebno e interesna podelbata na d-r P. Vodopivec na oblicite na socijalno-patolo{ko odnesuvawe na mladite, iznesena vo uvodniot referat na simpoziumot vo Zlatibor na tema "Socijalna patologija na decata i mladite", vo ~etiri kategorii i toa:5

1. Postapki, destruktivno, naso~eni kon integritetot na drugi

li~nosti vo koi spa|aat: krivi~nite dela i prekr{oci protiv `ivotot i teloto; javniot red i mir;dostoindtvoto i moralot.

5 Prof. D-r Qup~o Arnaudovski - "Socijalna patologija"

15

maloletni~ka delinkvencija2. Postapki, destruktivno, naso~eni kon sopstvenosta i

materijalnite dobra na drugite kako {to se:nedozvoleno poseduvawe i prodavawe oru`je; falsifikuvawe i distribuirawe na pari; nedozvolena proda`ba na droga,zlato; kockawe; prostitucija.

3. Postapki na povlekuvawe vo koi se vbrojuvaat: begawe od doma; neodewe na {kolo i bezrabotewe;skitawe.

4. Postapki na samouni{tuvawe kako {to se: alkoholizam i narkomanija;obidi za samoubistvo i samoubistva.

Site oblici na prestapni{tvo spored vidot na propisite koi so niv se kr{at se delat vo tri kategorii i toa:

1. Prestapi za krivi~no pravni normi-kriminalitet;2. Prestapi na prekr{o~nite normi-prekr{oci;3. Prestapi na moralnite normi-asocijalni odnesuvawa.

5.1 KRIMINALITET NA MLADITE

Najtemniot vod na prestapni~ko odnesuvawe se prestapite na krivi~no pravnoto odnesuvawe, koi gi so~inuvaat site odnesuvawa koi se inkriminirani so pozitivnoto krivi~no zakonodavstvo, po {to takvite inkriminacii prema na{eto zakonodavstvo podednakvo se odnesuvaat i na mladite i na vozrasnite. Kriminalitetot na maloletnite i polnoletnite lica ima zaedni~ki ograni~uvawa taka da i ednata i drugata pojava vo krajna linija se odredeni so op{testveno ekonomskata struktura na op{testvoto i mestoto na poedinecot i grupite na lica vo toa op{testvo.

Kaj vozrasnite prestapite na krivi~no pravnoto odnesuvawe se kvalifikuvaat kako krivi~ni dela, a kaj mladite kako delikvencija, koja ja karakteriziraat mnogu specifi~ni oznaki.

Mladite naj~esto gi kr{at imotnite i drugite delikti so agresivnost i vr{at krivi~ni dela zdru`eni so drugi lica-sou~esnici.

16

maloletni~ka delinkvencijaKrivi~no pravnoto reagirawe kon kriminalitetot na mladite se

razlikuva od reagiraweto kon krivi~ni dela kaj vozrasnite. Krivi~no pravnata polo`ba na mladite e oslobodena od represivnite elementi i dodeka kaj vozrasnite naj~esto se primenuvaat kazneni merki kaj maloletnite lica se primenuvaat vospitni merki i merki na pomo{ i za{tita.

5.2 PREKR[OCI NA MLADITE

Vtorata grupa na prestapni~ko odnesuvawe ja so~inuvaat povredite na propisite na javniot poredok - prekr{oci.

Vo fenomenolo{ki pogled prekr{o~noto odnesuvawe na mladite se sveduva na prekr{oci protiv patniot soobra}aj i javniot red i mir, kako:vozewe motorno vozilo bez dozvola, vozewe motorcikl bez potvrda za poznavawe na propisite, vozewe na neispravno vozilo, a od javniot red i mir: tepa~ki, nasilni i nepristojni odnesuvawa, skitni{tvo, pijanstvo, prostitucija, kockawe.

Denes vo podem se site nabroeni prekr{oci {to posebno zadavaat zagri`enost na dr`avata, taka da dokolku blagovremeno ne se reagira poa prekr{o~no odnesuvawe mo`e da premine vo povisok oblik-kriminalitet.

5.3. ASOCIJALNI ODNESUVAWA NA MLADITE

Poseben vid na prestapni~ko odnesuvawe na mladite pretstavuvaat odnesuvawata koi ne se pravno inkriminirani so propisi no se vo sprotivnost so moralnite normi na odnesuvawe i kako takvi se sankcionirani so moralnoto op{testveno mislewe.

Asocijalnoto odnesuvawe na mladite se manifestira vo razli~ni oblici kako: neposlu{nost, nepo~ituvawe na roditelite i vospituva~ite, begawe od doma i u~ili{te, u`ivawe vo alkohol i opojni drogi, klo{arewe i drugo.

Vakvoto odnesuvawe ne e pravno inkriminirano no op{testvoto ne go prifa}a i ne go odobruva.

17

maloletni~ka delinkvencijaOttuka, dru{tvoto koje ~ovekot go smeta za najgolema vrednost, prevzemaweto preventivni i drugi merki koi odgovaraat na ovoj vid pretstavni~ko odnesuvawe na mladite ima prvostepeno zna~ewe. Takvite merki dobivaat zna~ewe na predvremeno predupreduvawe na drugi vidovi i oblici prestapni~ko odnesuvawe. Nekoi asocijalni postapki na mladite, se po pravilo prvi indikatori za nivniot razvoj i ne se dvi`i vo vistinski, posakuvan pravec pa zatoa treba navreme da se spre~at. Ako do spre~uvawe na asocijalnoto odnesuvawe na mladite ne dojde, ovie po~etni oblici na devijacija naj~esto prerasnuva vo pote{ki oblici na prestapni{tvo. Me|utoa postojat i asocijalni pona{awana mladite so koi poozbilno se povreduvaat moralnite normi pa za nivno spre~uvawe ne e dovolno samo voobi~ajnata vospitna aktivnost, tuku e potrebno prevzemawe posebni vospitni napori, socijalno za{titni, zdravstveni i drugi merki. Vakvite asocijalni postapki ostvaruvaat pote{ki posledici za drugite okolu niv kako i za samite sebe. Takvi se na primer: drzok i potcenuva~ki odnos sprema vrsnicite i postarite; uporna neposlu{nost i nepo~ituvawe na avtoritetot i vospituva~ite; begawe od ku}i; begawe od {kolo; spiewe po {upite, tavanite, po mostovite i sli~no; posetuvawe na kafani, barovi, kladilnici i drugi mesta koi se smetaat za {tetni za mladite i drugi oblici na pona{awe. Zatoa za spre~uvaweto e potrebno prevzemawe na preventivni merki kako vospituvaweto na roditelite, zabraneto dru`ewe so dru{tva i grupi koi se postari od niv i koi mu {tetat na negovoto socijalizirawe vo op{testvoto, podobro zapoznavawe so posledicite od nivnoto odnesuvawe so razgovor i drugi merki so koi bi se spre~ile tie dejstvija.6

ZAKLU^OK

Maloletni~kata delikvencija e problem na sekoe op{testvo. Taa postoela od sekoga{ i }e postoi i ponataka. Se pojavuva od najrazli~ni pri~ini i ima razli~ni posledici, no najlo{o e toa {to vo nea u~estvuva onoj del od op{testvoto koj treba da gi zameni postarite i da prodol`i da go gradi op{testvoto, a toa se mladite.

Sekoe op{testvo postavuva merki za suzbivawe na ovaa pojava ili nejzino namaluvawevo maksimalno niski ramki, no seto ova se izveduva so pomal ili pogolem uspeh vo razli~ni dr`avi i op{testva.

6 D-r @arko B. Ja{ovi} - "Kriminologija na maloletni~ka delikvencija"

18

maloletni~ka delinkvencija

Maloletni~kata delikvencija sekoga{ bila i }e bide predmet na izu~uvawa i prou~uvawa, so ogled deka se raboti za mladi li~nosti koi treba da bidat generatori za gradewe na pozitivnite odnesuvawa vo op{testvata i zaedno so postarite da ja ~inat ja~inata na edno op{testvo.

Koristena literatura

1. Prof. d-r Milan Milutinovi}Kriminologija2. Prof. d-r Qup~o ArnaudovskiSocijalna patologija3. D-r @arko B. Ja{ovi}

19

maloletni~ka delinkvencijaKriminologija na maloletni~kata delikvencija

SODR@INA str

Voved1

1. Prestapni{tvoto kako oblik na individualno odnesuvawe 3

20

maloletni~ka delinkvencija2. Prestapni{tvoto kako op{testvena pojava

43. Mesto na prestapni{tvoto na mladite vo sistemot na op{testveni pojavi

53.1. Vospitna zapostavenost 63.2. Op{testvena neprilagodenost 83.3. Lo{o op{testveno odnesuvawe83.4. Osnovni sfa}awa na poimot na maloletni~ka delikvencija9

4. Maloletnici - subjekti na odnesuvawe 10 5. Delikventno odnesuvawe - delikvencija 12

5.1. Kriminalitet na mladite 16

5.2. Prekr{oci na mladite 16

5.3. Asocijalno odnesuvawe na mladite 17

Zaklu~ok 18

Koristena literatura 19

Sodr`ina 20

21

maloletni~ka delinkvencija

22