piranski zaliv je naš _sept2009

8/14/2019 Piranski zaliv je na _sept2009

1/15

PIRANSKI ZALIV JE LAHKO SAMOPIRANSKI

Tudi kamni priajo, da Salvore ali Savudrija (in morje vmes)pripadata Piranu

Bert Pribac

Mag. bibliotekarstva, (Mlib. University of NSW, Sydney 1979)Sprievalo avstralskega bibliotekarskega zdruenja (LAA), 1968Absolvent primerjalne knjievnosti na ljubljanski univerzi 1959

Maturant koprske gimnazije 1955V Avstraliji preivel 43 let.

Sergai, Junij in Julij 2009


2/15

2

Vsebina:PIRANSKI ZALIV JE LAHKO SAMO PIRANSKI ........................................................................... 1

Vsebina:.......................................................................................................................................... 2Pojasnilo bralcem............................................................................................................................ 21. Kadar kamni spregovorijo........................................................................................................ 3

2. Evropi se ne mudi.................................................................................................................... 43. Istra in Piranski zaliv niso nikoli bili hrvaki .......................................................................... 44. Razna tetja v Istri ................................................................................................................... 55. Hrvaki apetiti po Istri ............................................................................................................. 66. Po vojni: vse do Mirne pod upravo Kopra................................................................................ 77. Izgubljene pogajaske prilonosti .............................................................................................. 88. Pomanjkanje dravotvornega in zgodovinskega uta................................................................ 99. Hrvake koristi od slovenskih rtev ....................................................................................... 1010. Eksodus Lahov ali Italijanov iz Istre ...................................................................................... 1111. Iskanje monosti za dogovor.................................................................................................. 1212. Drati blokado in potrpeti ...................................................................................................... 13

O piscu te razprave:....................................................................................................................... 15

Pojasnilo bralcem

To razpravo sem napisal, ker sem zaskrbljen za usodo Slovenske Istre in za pravine odnose znao sosedo Hrvako. Problemi pripadnosti Piranskega zaliva in slovenskega suverenega dostopa doodprtega morja so vznemirili, ne samo politike in novinarje, ampak tudi mnogo preprostih ljudi. Neponujam reitev temve ozadja, monosti in informacije za nae pogajalce in javno mnenje.

Sem staroselski Istran, avrin in Slovenec rojen januarja leta 1933 tu v avrinski Istri. Po vojnisem tam v poznih 50. letih bil skoraj tri leta uradni jugoslovanski tolma pri Razmejitveni komisiji zItalijo in imam doloene spomine ter izkustva o tej tematiki. Je pa dobren del te razprave tudi poskusosveitve zgodovinskega spomina na ase in peripetije, ko je Slovenija po tiso dvesto letih spetprila do morja in ko so veliki narodi in nasilni mali narodi meetarili in preplavljali to nao brinoIstro milo


3/15

3

1. Kadar kamni spregovorijo

V stavbi obine Piran, nad pregibom prvega stopnia, ki vodi iz pritlija, je nalevi strani vzidana kamnita ploa, na kateri vicarski dravljan grof Antonio Cacciazapua ali podarja obini Piran svoja posestva v Salvore (Savudriji). Vklesano jenaslednje sporoilo:

Foto: Bert Pribac, Piran, 15.7.2009

Kot mi je znano, se gornja oporoka ni nikoli preklicala in e velja, a piranska obina ni uradno nikoliodstopila ali se odpovedala svojemu ozemlju. Razni obalni in republiki uradniki ter funkcionarji paniso vedno imeli dravotvornega in nacionalnega obutka za te zadeve. Mnoga naselja prekoDragonje so bila brez potrebe in brez kake pogodbe kar prepuena Hrvaki ali od nje protipravno

zasedena. Tudi o tem bom razpravljal.


4/15

4

2. Evropi se ne mudi

Sledim naemu tisku in temu naemu zapravljanju asa s hrvakimi reakcijami na slovenskoblokado njihovega vstopa v Evropsko skupnost. Zgodovinske izkunje nam pravijo, da v konnih aliskrajnih situacijah odloajo ta veliki in moni v Evropski skupnosti, kdo se jim bo pridruil. Slovenijo

e imajo v Skupnosti zaradi poti iz Trakega zaliva in preko znamenitih Churchillovih Postojnskihvrat, ki jim odpira najbolji pretok iz Sredozemlja in jugozahodne Evrope, v Srednjo in VzhodnoEvropo ter na Balkan. In ko je zaela razpadati Jugoslavija, so nas hitro vzeli v Skupnost, da ne bivojna vihra prila na lake in avstrijske meje. To je bilo to. Slovenija jim je bila takrat potrebna inzadosti. Sicer nas znajo ti Evropejci prisiliti (ali prepriati), da umaknemo nekako to blokadoHrvake, ko jim bo to zares koristilo1. Trenutno jim pa koristi, da je Hrvaka zunaj kot protiutezavirani turki vlogi za vstop, predvsem pa zato, ker EU e ni pripravljena, da bi sprejela Hrvako kotpolnopravno lanico, saj -ta e ni pravno in civilizacijsko zrela, kot pie anglo-ameriko asopisje.asopis Slobodna Dalmacija pa je 8. julija povzel izjavo nekega uradnika EU, da "Veini evropskihvlad ustreza omenjeni spor, ker na ta nain blokirajo iritev EU, na katero niso pripravljene.".

Seveda, Hrvaki se zelo mudi v EU, ker biti zunaj, pomeni letno zgubljati stotine in stotine

milijonov evrov.

3. Istra in Piranski zaliv nista bila nikoli hrvaka

Zame pa je stvar glede razmejitve tega zaliva enostavna. Piranski zaliv je postal ob podpisumirovne pogodbe z Italijo v Parizu 15. septembra 1947 (in potrjeno je bilo ob podpisuLondonskega sporazuma 1954 leta) dejansko in pravno ves slovenski; prej pa je bil laki,avstrijski, beneki itd ker je obala ali rob Istrskega polotoka od Savudrije vsaj do Katela spadalavedno pod starodavno piransko obino, od podpisa mirovnih pogodb pa sem pod sedanjo slovensko

obino Piran; to potrjujejo vse zemljike in ob

inske knjige in tudi zgodovinska dejstva. Saj

imamo vstavbi piranske obinske palae prav v kamen vklesano, da je bila Savudrija podarjena Piranu za vse

ase. Sosedje Hrvati, ki se ponaajo z zgodovinskim in dravotvornim utom, bi ja morali toupotevati.

Ta del Istre tudi ni bil nikoli etnino hrvaki ali administrativno pod Hrvako. Nobenaslovenska vlada ne more in ne bi smela tega odpisati ali podpisati. e to stori, se bo za tiso letzamerila svojemu narodu in ga okodovala za udovit izhod na svetovna morja, Hrvaki pa ne bokoristila v niemer, razen v zadovoljevanju njene neimrnosti, da mora mejiti z Italijo, pa epravsamo preko jadranske mlake, ker noejo biti na Balkanu. Hrvaka nas na morju davi ne samozaradi svojih balkanskih kompleksov in nevoljivosti zavolj Luke Koper, ampak obutek imam, tudizaradi dolga Ljubljanske banke, ki pa je zdaj stvar jugoslovanske sukcesije, saj so vse slovenske

devize morale v Beograd, tudi tiste od hrvakih in posebno kninskih varevalcev, ki so bolj zaupalislovenski banki kot hrvakim. Bivi hrvaki varevalci pa znajo biti zdaj zastrupljevalci odnosov.To, da bomo kmalu skupaj s Hrvati v Evropi in da meje ni ne pomenijo ve, ne dri povsem.

Italijani uvajajo svojo mejo, kadar jim godi, prav te dni so jo Avstrijci in Nemci tudi. Pa tudi taskupna Evropa ima e v sebi kali razkroja in bo trajala le tako dolgo, kolikor bo trajala nemko-francoska naveza, ali dokler se nam ne bo katera od blinjih sosed hudo skujala.. Imeti moramolastni izhod na morje, sankcioniran od dejanskega posedovanja morja in mednarodnodeponiranih ter priznanih dogovorov in ne od milosti nepredvidljivih sosedov. V okviru SFRJsmo to imeli vse do l.1991 in upravljali smo tudi ves Piranski zaliv.

1

eleznika povezava iz Sredozemlja preko Reke na Madarsko in dlje zna koristiti nekaterim deelam vzhodne Evrope.Hrvako-ameriki investitorji e akajo, vendar Rusi tudi nartujejo eleznico iz Boke Kotorske do Beograda in dlje, aLahi in Avstrijci so se tudi e zmenili pred kratkim za veliki novi tunel pod Alpami in boljo povezavo. Morda bi biloprav, da Slovenija imprej posodobi svojo progo iz Kopra do madarske meje, saj celo Bosanci nartujejo veliki pristan vNeumu in elezniske povezave z zaledjem.


5/15

5

In eprav S. iek pravi v Mladini, da gre za smeno male koke zemlje, so ti delki bistveniza najbolji vhod in prehod iz Sredozemlja v srednjo Evropo.To so ugotovili tudi strokovnjaki Zaveznike vojake uprave v Trstu (ZVU) in ameriko vojnoministrstvo (American War Department) v svojih depeah iz Trsta od 1946 do 1948. leta, ki seimenuje Intelligence Review (Obveevalni pregled).

4. Razna tetja v Istri

e doloamo pripadnost nekega ozemlja po njegovem prebivalstvu in ne zavolj kake vojakeokupacije, potem bi moralo biti tevilo prebivalstva neke etnine ali jezikovne pripadnosti odloilno,pod katero dravo to ozemlje spada. Naj omenim v tem smislu spet depee ZVU v Trstu

V teh depeah (IR No.59, 3/4/47) so zavezniki na primer tudi nateli, da je bilo leta 1947 zabodoi Svobodni trako ozemlje (STO) natetih 350,000 prebivalcev, od tega 75 % Italijanov, 20 %Slovencev in komaj 5 % drugih. Verjetno so to bili tistih pet odstotkov drugih predvsem Istrani2, kajtipovedal mi je pred tremi ali tirimi leti, le kakega pol leta pred smrtjo, pokojni garibaldinski kapetanDuan Faganeli, ki je bil v tisti zavezniki komisiji, ki je hodila po Istri 1946 ali 1947 leta in tela ter

spraevala ljudi po narodnosti, da v deeli izza Dragonje in do Mirne niso nali skoraj nobenegaHrvata, temve samo Slovince in Istrijane, pa e precej Lahov3, v Koprini pa samo Lahe in avrine,torej Slovence.

Zaveznika vojaka uprava je leta 1946/1947 pri odloanju o obsegu STO-ja odklonilaupotevati italijanski iredentistini cenzus iz leta 1921 in tudi tistega od Hrvata Roglia4 iz 1945, kerso bili strokovno sporni in je zato naredila svojo raziskavo po arhivih in na terenu. Sicer je e sto letprej, davnega leta 1846 traki zgodovinar Pietro Kandler napisal razpravo o Slovanih v Istri(LIstria No.11 & 12, 1846). Kandler je svoje tetje Slovanov v Istri utemeljeval s tetjem nekegaK. Czoerniga zgodaj leta 1846, osnovano na osnovi obevalnega jezika in to tetje ni takrat nateloprav nobenega Hrvata v Istri, ampak samo Slovence, Srbe, rnogorce ter Vlahe in Venecjane.Kandler pravi takole: Trdimo lahko torej, da od ljudstva, ki biva v istrski pokrajini v svojemtelesnem svojstvu in ki ga je 234,000 oseb5, do 109,000 govori slovansko (slavo). 114,000 italijansko,10,000 nemko, 1000 grko.

Od Slovanov jih pripada 54,000 druini Slovencev (famiglia slovenza), h katerim spadajo tudiKranjci (carniolini) in se dele na tiri plemena z malo razlike v dialektih

Povzemam po Kandlerju: Najve jo pleme teje 40,000 ljudi med Dragonjo in Trstom vsrednji Istri (Istria media), ali kot se ree v Istri avrini, .kakih 7000 je bilo Slovencev obzgornjem delu reke Mirne izza Buzeta, .a okrog 15,000 pomeanih z Italijani jih je bilo prekoDragonje vse do Mirne in Novega grada.

Celo v avstrijskem tetju iz 1910 leta je bilo v Istri kar 55,134 Slovencev, 147,417 Lahov inseveda 168,184 Hrvatov. Seveda, ostali so izginili vsi: Vlahi, Srbi, Istrorumeni, ii in e kdo.

2 Ali so ti Istrani ali Istrijani iz takojnjih povojnih let pleme ali narod zase, bi se dalo razpravljati v nedogled. Vsekakor,da so Istrani meano predvsem slovansko pleme, ki ni hrvako, razen na robu tam preko Pazina. Po starih avstrijskihtetjih so bili vsi ti slaviali Slovani, ki si jih prilaa Rogli in drugi hrvaki strokovnjaki bolj Srbi, Vlahi, Uskoki inrnogorci ter celo Albanci, ki so jih v Istro pripeljali Avstrija in Beneija po velikih kugah in ob turkih vdorih. In vmesje bilo e ogromno ostankov Histrov in Istrovenetov ter seveda na krakem robu vse od Rakitovca do Jelan in e ez tudiiev ali Vlahov, pod samim robom pa nekaj Karnov. V bistvu bi tem ljudem pripadala dravica zase ali vsaj monaavtonomija. Ampak Istra je zdaj konno okupirana od Hrvatov in e skoraj napol naseljena s hrvakimi Hercegovci. Tekoverjamem, da bi jim Zagreb dal vejo avtonomijo kot sedanjo upanijo. Slovencem pa ni bilo treba nikoli okupirati svojihdelov severne Istre, ker so bili vedno (in so e) strnjeno avrinski, slovenski in jih je slovenski Istrski odred 1945.leta leosvobodil izpod tujcev; Lahov iz obalnih mest pa nismo mi izgnali; zveina so li svojevoljno, ker niso eleli sprejetislovensko ljudsko oblast.3

Besedo Lah ali Lahi ne rabim iz nobenega slabalnega namena, pa pa, ker smo tu v avrinski Istri vedno imenovaliItalijane za Lahe od besede (leski, tuji).4 To je taisti zakompleksirani Rogli, ki je 1945. leta dokazano ponaredil tetja za Istro in piransko obino in hotel doseiod evropske in svetovne geografine stroke, da se Balkan preimenuje v Jugovzhodno Evropo..


6/15

6

V bistvu smo ostali avrini (ali istrski Slovenci) e danes edini avtohtoni prebivalci Istre ssvojim znailnim narejem in strnjenim obmojem severne Istre, od kednja, vse vdol pod Steno doDragonje in e ez preko Buzetine. Nala bi se e morda kakna drugana in manja izrazitaskupina sredi Istre ali od Porea do Rovinja.

Kasneja tetja so hrvaki ali madarski uradniki v avstrijski slubi uporabili za proglasitev

vseh Slovanov v Istri za Hrvate; Srbe in Vlahe. Za te pa je katolika cerkev in avstrijska politikakmalu ali postopoma prisilila v katolitvo. Latinska cerkev je nae glagoljae in vse, ki so rabilistaroslovansko bogosluje, silila in prisilila sasoma v svojo liturgijo. Danes imamo o njih samo ekaken cerkveni zapis ali kamen. Ampak e isto leto po prvem popravljenem tetju (1846) je bilo vvsej Istri samo e okrog 32,000 Slovencev (zmanjkalo jih je kar naenkrat vsaj 22,000) , vsi drugislavi so kar naenkrat postali Hrvati; to je pojem, ki so ga ob majhnem, a vplivnem in bojevitemkavkakem plemenu Hrbatov, ustvarili Avstrijci in Madari, da se zoperstavijo pravoslavlju. Pa tudizaradi meanice tolikih preprostih in neizobraenih balkanskih ter romanskih ljudstev v Istri, jim tegani bilo teko storiti.

5. Hrvaki apetiti po Istri

Hrvaki nacionalistini apetiti po Istri, latentni e od zaetka 19 stoletja, ko je Avstrijaprevzela bive beneke pokrajine in obalna mesta v Istri, so se potem v okviru hrvaki naklonjeneavstrijske politike, nadaljevali po vsej Istri vse do zaetka 20. stoletja, ko je prilo do italijanskeokupacije. Takrat so slovenski in hrvaki domoljubi do neke mere sodelovali v skupnem odporuitalijanizaciji, ampak odpor v okviru TIGR-a je bil v glavnem slovenski. A hrvaki apetiti so serazplamteli prav mono takoj po razpadu Italije 1943. leta in nasprotja med slovenskimi in hrvakimipartizani so bila kmalu tako ostra, da bi skoraj prilo do spopadov med njimi prav v zaledju avrinskeIstre. Takrat v modi komunistini internacionalizem in bratstvo niso kdovekaj umirili zadev. Sicerobstajajo e ive prie, ki vedo, da so se v Pazinu sestali 1943 takoj po razpadu Italije slovenski inhrvaki partizani. V hrvaki delegaciji so bili lani njihove vlade in celo nekaj zgodovinarjev, ki soimeli vsa pooblastila. V slovenski delegaciji je bil samo komandant Stane Rozman, ki ni imel kakihvejih pooblastil, kot da se pogaja in je odlono zahteval mejo na Mirni, Hrvati pa na Dragonji. DoStaneta so bili hrvaki emisarji zelo arogantni. Komandant Stane je pristal, da naj bo to samo vojnooperativna cona, a konna meja naj se doloi po vojni. Kot mi je povedal eden od poveljnikovIstrskega odreda so e 1944. leta nekateri avrinski partizani pod hrvako komando zahtevali, da seprikljuijo slovenskemu Istrskemu odredu. Vpraal sem neko tega loveka, zakaj so se ustavili naDragonji in na Katelu ter niso li ez ta rob vse do Mirne?. Kaj hoe, Bert, e si v vojski, ubogakomando od zgoraj. Pozabil sem ga vpraati, kdo je bil tisti od zgoraj.

Toda pokojni zgodovinar Vlado Habjan je v svojih raziskavah6 ugotovil, da je v zaetku

februarja 1944 prilo e do enega sestanka s Hrvati, tudi tokrat ob prisotnosti komandanta Staneta7

(ali/in Guka?) in to na koti 276 na Maliji nad Izolo in Hrvatom se je zaradi teavnosti naegaoperativnega dostopa preko reke in grievja dovolilo, da oni operirajo preko Dragonje. ObaloUmaga in Savudrije vse do Mirne in seveda vso zdajnjo slovensko obalo e preko Ankarana pa

je osvobodil slovenski Mornariki odred Koper v sestavi IX. korpusa in tam tudi deloval e povojni ter tako sta tudi ves Piranski in Koprski zaliv prila pod slovensko upravo in naj bi bila ezdaj.

6 Vlado Habjan: Zgodovinska zasidranost Slovencev v Istri, 2000. Posebno na strani 27.7 Komandant Stane Rozman je umrl v sumljivih okoliinah novembra 1944 na Dolenjskem pri preizkuanju nekega

oroja. Obstajajo sumi, da je imel sam Tito prste vmes, ker mu je Stane Rozman rasel vojako-strateko ez glavo,slovenska partizanska vojska pa mu je postajala vse bolj sumljiva in motea, da jo je dal razpustiti takoj po koncu2.sv.vojne. V Rozmanu je Tito videl slovenskega nacionalista, kot je to videl tudi v Kardelju, ki naj bi preivel kar sedemnepojasnjenih atentatov. Celo na lovu s Titom je bil enkrat ustreljen po pomoti v glavo. Miha Marinko mi je sicer pravil,da so bili za te atentate v glavnem krivi nai ta beli.


7/15

7

V Coni B STO pa so Hrvati, (ki so imeli veliko zaslombo v Titu, saj jim je menda bilpripravljen dati vso Istro do Kopra), posegli ne samo po glavnih poloajih v jugoslovanski vojakiupravi, ampak tudi po kljunih poloajih na okronih komitejih.

Zemljevid sporne meje vzdol Dragonje (povzeto iz GoogleMaps)

Takoj po zakljuku sovratev leta 1945 pa je hrvaka Cerkev tudi zaela takoj nastavljati svojeupnike vse do Dragonje. Tam so e zdaj in Bog ne daj, da bi tam po nekaterih cerkvah govorilslovensko ali lako. Naenejo te, kot so pred nekaj tedni blizu Oprtalja nagnali mojega trakega

bratranca, ko je elel fotografirati neke freske. V Buzeini ne smejo otroci pri verouku niti moliti veOenaa po slovensko8. Nai slovenski vodilni kleriki pa niso imeli takrat asa za Istro; otepati so semorali madea kolaboracije - in rdeega terorja, kot mi je beno pred nekaj leti zaupal nek primorskikof.

6. Po vojni: vse do Mirne pod upravo Kopra.

Spominjam pa se dobro, da je v letih od 1946 do 1948 moj zdaj e pokojni brat Avgutin, kotnarodni zaitnik (milinik) v Portorou, hodil vse do Brtonigle patruljirat in tudi pobirat obveznokmeko oddajo. Tisti del Bujine in Savudrijine, pa vse do Umaga, in do Mirne je spadal podslovensko notranjo in dravno upravo v Kopru; z njim sem el tudi enkrat ali dvakrat. Okrog 1952 ali1953 pa sem spremljal vodilne tovarie Beblerja in Wilfana na ogled tistega dela Istre, zato ker semdobro poznal te kraje in se lahko pogovarjal z ljudmi v moji avrinini ali po lako. Kaj stapravzaprav iskala, mi ta dva tovaria nista povedala; le nekaj, da se gre za meje. Bil sem zanjemulec. Ali so kaj napisali o svojih vtisih iz Istre, ne vem. Naj kdo pogleda v njihove arhive, e ne zadrugo, vsaj za kako diplomsko nalogo.

V Kopru sem po niji gimnaziji ivel in delal od oktobra 1949 pa skoraj do konca leta 1952kot novinarski pripravnik, najprej pri Istrskem tedniku in nato pri Slovenskem Jadranu (SJ). V tististavbi nasproti Taverne je takrat poleg SJ domovala tudi La Voce del Popolo, ki sta jo urejala nekiKraevec po imenu Jazbec in Hrvat Ive(?) Mihovilovi. Slednji je rad sproal debate, da so kraji

8 Glasbenik Emil Zonta, ki prihaja iz Buzetine, je v svoji najnoveji knjigi (Od Svetega Duha in nazaj; Libris, Koper,2009, strani 189 in 195), dokumentiral tako stanje in e huje: kako so njegovemu oetu buzetski okrajni funkcionarjigrozili s smrtjo, e vpie sina in her v slovensko olo.


8/15

8

juno od Dragonje hrvaki. Imel je vpliv na Okronem komiteju partije in v upravnih organih Cone B.Poveljnik jugoslovanske vojake uprave v Kopru je bil takrat neki polkovnik Mirko Lenac, zeloprohrvako orientiran.. Mislim, da so prav pod Lenacem jugoslovanske vojne oblasti oropale Koper,Izolo in Piran mainerje vseh predelovalnih tovarn Ampelea in Arrigoni ter nekaj destilerij ter strojeodpeljali v Rovinj (nekaj malega tudi v Umag) in celo v Dalmacijo, s imer so pognali na tisoeavrinov, Buzeanov, Kopranov9 ter Izolanov v eksodus, kajti ez novo mejo niti v Trst niso ljudje

mogli ve

na dnino ali prodajat svoje kmeke proizvode, niti jih predelovati doma. Nekateri se tega eivo spominjamo. Hrvate bi morali spomniti tudi na reparacije za to krajo. Kaj so tam v Kopru

e skuhali v tistih letih, ne vem. Kdo od Slovencev (ali pa celo Hrvatov in morda Lahov?) natakratnih koprskih okronih ali okrajnih komitejih je morda podpisal ali se zmenil za prenos delovpiranske obine in tovarn na jug? In kdo ga je (in e ga je) s podpisom sankcioniral na republiki alizvezni ravni? Potrebno bi bilo pogledati podrobno v arhive, e niso e kam odromali.

Advokat Duan Puh iz Pirana, lovek, ki dobro pozna slovensko Istro, saj je tod bil medvodilnimi istrskimi partizani vse do osvoboditve in e nekaj asa potem, se o teh zadevah spominjatakole:Dandanes imamo e vedno probleme s Hrvako. Ti problemi so samo zaradi tega, ker je slovensko

politino vodstvo zanemarjalo to stvar in je ni reevalo e takoj takrat, ko so se ti problemi za eli

pojavljati. Zaelo se je davno tega. Takrat, ko je Hrvat Mirko Lenac, polkovnik Jugoslovanskearmade kot poveljnik Vojne uprave Cone B, razmejil okraj Koper od okraja Buje tako, da je mejopotegnil po Dragonji (oziroma Kanalu svetega Odorika). Ta meja je bila vojaka, provizorina. Bilaje napana po vseh kriterijih, po katerih se sicer doloajo meje. Slovenska vlada ni reagirala, ko soHrvatje to mejo samovoljno utrdili s tem, da so napravili nove katastrske operate in nove zemljikeknjige za slovenski katastrski obini Katel in Savudrija. Zakonita zemljika knjiga je bila v Piranu.Upam, da je sedaj v naih arhivih. V bistvu smo imeli [in e imamo] zelo leno in nesposobno dravnoupravo ... Vse matine knjige, rojstne, mrlike, porone in kar je e tega, so za Katel in Savudrijobile v Piranu. In so e.

Tako je povedal gospod Duan Puh in je e nadaljeval: Danes Sanader10 in Jandrokovigovorita, da Hrvaka ne bo kupovala vstopa v Evropsko zvezo z ozemljem in morjem. tajerski

poljaniar Davorin Rudolf, ... pa govori, da ne more biti tega, da z obale stopi v tuje morje. Prav.Toda obala na juni strani Piranskega zaliva je vedno bila piranska, kar pomeni slovenska. Nikoli nibil niti en kvadratni meter zemlje tam v rokah hrvakega kmeta. Ta obala torej pripada morju,

pripada Piranski obini in s tem Sloveniji.e se Hrvaka e odmika od sveane proklamacije, daveljajo meje na dan 25. junija 1991, kakrno je dala tudi Slovenija in je pokojni dr. Janez Drnovek

z Ivico Raanom parafiral nesreni Sporazum oitno zato, ker je imel preslabe svetovalce,potem je mejo treba potegniti po grebenu Savudrijskega rta, kjer je bila celih 700 let, kolikor je staraPiranska obina. Tudi po drugi svetovni vojni, v asu Svobodnega trakega ozemlja in pozneje vasu obstoja Cone B je Slovenija upravljala savudrijski svetilnik in sploh vse pomorske zadeve doUmaga. Luka kapitanija je bila namrev Piranu. Ribolov in vsa marikultura je bila vedno v izkljuni

pristojnosti Obine Piran. Vasu Avstrije in Italije je piranski upan sklepal pogodbe z ribii za dobo

desetih let. Po osvoboditvi pa so se sklepale za eno leto.

7. Izgubljene pogajaske prilonosti

Zadnje tedne pa sem iz verodostojnega vira tu na Koprskem zvedel, da se nam je e enkratponudila prilika, da bi se vsaj nekoliko popravila ta godlja s piransko obino, spet takoj obosamosvajanju 1991. leta. Tu ne govorim o nekih kombijih polnih mark za hrvako oroje, ki soromali v Koevsko reko, namesto, da bi nam za plailo bila priznanaslovenska meja na Mirni. Takoj

9

Rad rabim ustrezne avrinske izraze za te krajane.10 Gospod Sanader naj bi 3.julija letos odstopil predvsem zaradi bojkota Slovenije in nerazumevanja Evrope. Tako je rekelJutarnjemu.Listu. Sanader je bil po mnogih svojih izjavah sode infantilen in neresen leader. Niti omenil ni nevarnostikolapsa hrvakega gospodarstva in celo pravnega reda, za kar je baje prav on precej kriv. e pa smo ga pa spravili obivce prav Slovenci, se nam lahko sosedi Hrvati za to zahvalijo.


9/15

9

leta 1992 ali 1993 je bila ustanovljena pod vodstvom naega takratnega zunanjega ministra DimitrijaRupla in z blagoslovom Lojzeta Peterleta, Slovenska (mednarodna) razmejitvena komisija zarazmejitev s Hrvako, odnosno postavljen je bil slovenski del te komisije. V njej so bili ali naj bi bilipredstavniki obalnih obin in bil je tudi vsaj en znan univerzitetni pravnik z mednarodnimiizkunjami (neki Bohte menda). Predstavnikom obin je ukazoval neki visoki predstavnik piranskeobine (doma iz neke kranjske deele), ki je slabo poznal teren, saj ni vedel niti, kje je naselje Krog,

kjer naj bi se sestali, da vidijo ves Piranski zaliv in drugi breg preko Dragonje. Ne Rupel, ne Peterlenista imela ne posluha, ne znanja in niti uvidevnosti se nasloniti na lokalne poznavalce, ker so zanjebili v glavnem preve rdei. Bohte pa sam brez lokalnih izvedencev si tudi ni mogel kaj dostipomagati. A so kaj sploh vedeli takratni ljubljanski Ruplovi nastavljenci o slovenski Istri inrazmejitvi s Hrvako? Zato ni udno, da tudi Drnovku ni imel kdo svetovati ter prikazatiozadje inresnico, ko je klamfal tisti nesreni sporazum z Raanom.

V Primorskih novicah 3. julija pa nam je Aurelio Juri povedal, da so se leta 1995 on kotkoprski upan ter Fiur in Gasparini kot ostala dva slovenska upana z Obale zmenila z blinjimihrvakimi upani in celo Istrsko upanijo, kako dati Sloveniji dostop do odprtega morja ininternacionalizirati Istro morda. Juri se zdaj toi, da sta ga na cedilu pustila D. Kajin in Jakovi.Kdo se pa lahko upre HDZ v Zagrebu (in celo v Bujah). Hrvaka je v Istri zdaj zakon, italijanska

manjina pa le okrasek, socialistini internacionalizem pa izgubljene sanje. Kot bi rekel na bivislovenski senator v Italiji Milo Budin: Gre se za zemljo, za ozemlja ! To je treba razumeti in potemse pogajati.

Toda po vseh pravilih kritinega in uravnoveenega pristopa k zadevi moramo pri slovenskimeji na morju vzeti v potev tudi zgodovinska dejstva, blinja in daljnja ter z njimi zdrueno naelopravinosti, drugae so tudi mednarodne razsodbe nivredne. Tako pravi na strokovnjak zapomorsko pravo Marko Pavliha: Hrvaka bo teko trdila, da ne eli upotevati naela pravinosti,da se predajmo samo [mednarodni] arbitrai raje. Pomeni to morda, da se otepa pravine reitve?

In ko sem pisal ta del eseja, je govorec hrvakega zunanjega ministra Marjo Dragun povedalda oni: ie(jo) civilizirano reitev v skladu s tistim, kar predpisuje mednarodna skupnost. Vsedruge reitve ne morejo biti trajne in mednarodno sprejemljive niti za Slovenijo niti za Hrvako niti

za mednarodno skupnost. Jaz bi temu dodal: torej vrnite ali umaknite se iz tistih delov piranskeobine, ki ste si jih zvijano prilastili ali ukradli in plaajte kodo. To bi bila zares civilizirana reitevvpraanja meje. Marjo Dragun je ostal govorec tudi po odstopu Sanaderja in je e osmega julijazanieval izjavo naega govorca Milana Balaia, da "hrvaka taktika pritiskov, lobiranja in vasihgrobe ter nepremiljene retorike proti Sloveniji Hrvako vodi pro od Evropske unije". Dragun jetemu oporekal e: "Nisem nael niti najmanjega dokaza za tako teke ocene svojega slovenskegakolega". Je pa evidentno, da Dragun ni sposoben zaznavati infantilnosti ali neresnosti Sanaderjevih(in tudi nekaterih Mesievih) izjav in stali.

8. Pomanjkanje dravotvornega in zgodovinskegauta.

e e noemo iskati ve meje na Mirni in preko Buzeta, kot nam dopovedujejo gospodJelini in vsa SNS-SLS, je vseeno dobro vedeti, da bi nam tudi po zgodovinarju Petru Kandlerju inne samo po Jeliniu, gotovo vse to moralo pripadati, saj tam Hrvatov zgodovinsko do zadnjih asovnikoli ni bilo11. Tudi povojne zaveznike ugotovitve bi nam morale biti v korist, posebno pa zdokumenti in celo kamenitimi prievanji o posedovanju cele obine Piran. To posedovanje celepiranske obine bi morala biti tista glavna ute in minimalna zahteva, ki bi morala prepriatitudi bratrance ali sosede Hrvate, da je ves Piranski zaliv tudi pravno zares piranski in s tem

11

Tudi nima smisla ve iskati neke nove plebiscite v Istri, kot nam dopoveduje France Buar, kajti Hrvati so e odrazpada Italije 1943. leta zaeli polniti svoje fojbe z lakimi faisti, kar sem sam videl tistega leta v Poreu: kolonefaistov, zvezanih z ico taisti, ki so jih gledalci videli v filmu Srce v breznu. A takoj po vojni 1945, ko so biliAmeriani e v Pulju, so izgnali skoraj 200,000 Lahov ali Istrovenetov in sasoma, namesto njih, napolnili Istro sHercegovci in bosanskimi Hrvati.


10/15

10

tudi slovenski. Advokat Danijel Starman je izraunal, da so nam Hrvati protipravno zasedli1310 hektarjev slovenskega ozemlja. To bi morali vrniti, ako elijo dobro sosestvo.

Povzemam po Borisu uligoju (Delo, 11/7/09), da, e bi zdaj s Hrvako startali s poloaja 25. junija 1991, bi bil odgovor na te nesporazume enostaven. Teko pa bo prepriati Hrvako, da jeprenagljeno zasedla katastrsko obino Seovlje na primer, polovico Piranskega zaliva in razglasilamorske pasove tako, da je z njimi zaprla Sloveniji dostop do odprtega morja itd. Nekaj je bilo narobe

v piranski obini in celo v koprski, da so to dovolili ali dopustili. e bolj pa narobe v naih vladah, datega niso videle. Nedavno je hrvaki govorec Vidas opozoril javnost, da je Slovenija v

dokumentih za vstop v EU leta 1998 navedla, da ima 45 kilometrov obale in pripadajo ih 180kvadratnih kilometrov teritorialnega morja oziroma toliko, kolikor bi ji pripadlo, e bi meja s Hrvakotekla po sredini Piranskega zaliva. A ni to delinkvento od naih vladnih slub, da juno obaloPiranskega zaliva nismo teli za svojo? Hrvati pa so s svojimi ponarejenimi vloki kar pohiteli inproglasili za svoje, kar ni njihovo nikoli bilo.

Seveda smo lahko maksimalnospravljivi a la Drnovek in Raan, kot stabila onadva leta 1991 in si vzamemo samo

tista dva smena kilometra morske tube, kinam daje vstop v mednarodne vode. Lahkoprepustimo Hrvatom e kaken gozdpovrhu, kjer nam radi sekajo drva, kakorsmo jim prepustili 500 metrov ozemlja nadvinogradi Bria vse do Starega Bria.Vseeno, moje soimenjake in starodavnesorodnike, vse Pribce v tistih treh naselkihob Dragonji, v zaselkih Buini, kudeliniin Mlini, ki so po izvoru iz starodavneslovenske vasi Padna, (in po avrinskih

vaseh ivijo Pribci e preko tiso let) bi parad videl v Sloveniji imprej. Mejni prehodpred Dragonjo pa bi moral biti vsaj izza nje,izza mlina, gori ob Casinoju Mulino ali celopod Bujami. To naj bi bil na minimum.

9. Hrvake koristi od slovenskih rtev

A to, da je s povojno razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo ostalo 100,000 Slovencev inskoraj noben Hrvat pod Italijo? To nima nobene realne tee v pogajanjih , bi rekelzgodovinar Joe Pirjevec. Za Hrvate je povsem brez pomena in gre le za drobi, s katerim nimogoe niesar kupiti. To je morda res pri kakih legalistinih pogajanjih, ampak Hrvatom jetreba ponavljati, da so oni na raun tega drobia, (velikih obmoij slovenske starodavne etnine

zemlje okrog Trsta in Gorice ter Vidma, ki je la pod Italijo), dobili nazaj vso Dalmacijo in Reko

(ki jih je njih poglavnik Paveli prepustil Mussoliniju) ter veino Istre. Cona B STO-ja pa je bilaustanovljena predvsem kot protiute tolikim slovenskim vasem in mestecem okrog Trsta, ki so jihzavezniki pustili v coni A STO-ja in s tem posredno tudi Italiji. O tem se je govorilo in o tem smo vsivedeli pri razmejitveni komisiji z Italijo, na elu z Rihardom Knezom, ki je bil vodja te komisije.

Svobodno trasko ozemlje leta 1954


11/15


12/15

12

oblast. Glasovali so z nogami proti takratni Jugoslaviji in Sloveniji13. Dobili so namre navodila izTrsta in Rima: Votate colle gambe! - Glasujte z nogami!.

11. Iskanje monosti za dogovor

Nista samo na Poganik in Aurelio Juri zgubila ivcev zaradi te meje. e dobro, da so sezdajnja pogajanja v reiji navelianega Finca Olija Rehna sfiila in da je hrvaki premier Sanadertudi zgubil potrpljenje in ivce s Slovenci in z Evropo ter je nepriakovano odstopil. Hrvati se bodozdaj vsaj nekaj tednov opotekali, da si utrdijo novo vlado. Ali nam daje to zares as, da se boljepripravimo, ko pa vemo, da so se hrvaki emisarji pred nekaj tedni sprehajali po Vatikanu in e prejelinjihov blagoslov za hitro ureditev te zadeve. Ali imamo sploh e as in voljo, da se zares temeljitopripravimo na konna pogajanja? Dvomim, razen e ne prebudimo slovenskih visokih implantov alivsadkov v Vatikanu v osebi kardinala Rodeta. Sicer, zdaj, ko sta Rehn in Sanader obupala, mi e nesmemo obupati. Potrebujemo sicer mir in urejene zadeve s sosedo, ne pa pretirano nujo za hitridogovor in to za ceno predaje nae zemlje, morja in narodne asti.

Zadnji zastoj pogovorov med Slovenijo in Hrvako je Radovan erjav (iz SLS) ocenil kot

novo prilonost, v kateri bi se slovenska politika lahko dokonno poenotila in postalasamozavestneja. To pomeni, da bi morala zahtevati od Hrvake ne le, da umakne iz pristopnedokumentacije dokumente, ki prejudicirajo mejo, temve tudi vse fizine prejudice objekte, ki jih je

postavila na slovenskem ozemlju, tako na Primorskem kot tudi v Prekmurju. je bil odloen erjav.Ivo Vajgl (iz Zaresa) pa vidi Hrvako v vse bolj negotovem pogajalskem stanju: Hrvaka

ima odprto mejno vpraanje s kar tirimi sosednjimi dravami. EU si bo zato nujno morala zastavitivpraanje, ali je drava, ki ni sposobna sporazumno obrtati z mejo svojega ozemlja, dobrodolanova lanica . Tudi, meni Vajgl, da si je Hrvaka sicer v dolgih letih ohranjanja odprtega mejnegaproblema sproti zagotavljala moneja izhodia s politiko izvrenih dejstev, nepriznavanjem

posebnih okoliin nastajanja meje na kopnem in morju ter z agresivnimi enostranskimi potezami vkodo Slovenije, torej z ustvarjanjem novih dejstev na terenu. Glede deblokade Hrvake Vajgl sicermeni, da lahko Slovenija poaka do spremenjenih okoliin. Spora navsezadnje ni sproilaSlovenija, ampak soseda s prejudiciranjem meje v spornih dokumentih.. Zmago Jelini, prvakSNS, pa meni, da je zadnji zaplet prizadevanj za reitev vpraanja meje pokazal na to, da je edinamonost in edina reitev, ki lahko pripelje do nekega normalnega konca, mirovna konferenca oJugoslaviji, toda slovenska vlada je e izjavila, da se z Zmagom ne strinja in je e vsa zagnana zadvostranska pogajanja.

Na taki mirovni konferenci vztraja tudi znani publicist in urednik revije 2000 Peter KovaiPerin14: Slovenska politika bi morala e leta 1991 odpreti celoten problem razmejitve, vztrajati bimorala pri obljubi Zahoda, da bomo imeli za celotno jugoslovansko ozemlje mednarodno konferencoo razmejitvi. To bi bilo edino pravino in to bo enkrat tudi potrebno, sicer bomo e doiveli nove

balkanske vojne. Glede meje v Istri, pa PK Perin pravi: da je treba vztrajati samo priLondonskem memorandumu iz leta 1954, ki je mednarodno veljaven in obvezujo pravni akt. Taizrecno zahteva, da se meje obin v Istri z delitvijo ozemlja na nove republike ne smejo menjati. Kobini Piran pa so vedno spadali Katel, Marija na Krasu, Savudrija in zaselki ob njih.

Popolnoma drugano stalie pa zagovarja bivi koprski upan in nekdanji evropski poslanecAurelio Juri, ki je nekako mnenja, naj bi pogajanja prepustili istrskim upanom, saj so 1995 edosegli menda dogovor za reitev neposrednega stika Slovenije z mednarodnimi vodami. Ali pa, meniJurij, naj bi se brezpogojno in popolnoma prepustili mednarodni arbitrai. Zaradi svojega nestrinjanjaglede pogajanj s Hrvako je celo izstopil iz Pahorjeve stranke, ker so v SD li preko znosnih meja

13 Bral sem trake asopise takrat, ki so pozivali Italijane k odhodu, z obljubo, da jim bo Italija prav kmalu osvobodilaIstro in videl sem tudi plakatie CLN (Comitato di liberazione nazionale) doli po Via Eugenia v Kopru, (sedanjaKidrieva) v tem smislu, da naj glasujejo z nogami (Votate colle gambe).14 PKP: Levica je privolila v merkantilistini kapitalizem, Delo, Sobotna priloga, 20.junija 2009, st.12


13/15

13

[njegovih] postulatov za razumevanje socialne demokracije in leviarstva ter internacionalnosti, kimora biti v srediu vsake leve opcije. (PN 3.julija 09)

V Jurijevih postulatih slutim tudi frustracijo mnogih Istranov, ki ne morejo priti do svojeavtonomne pokrajine ali vsaj Istrske regije v sklopu Evropske skupnosti. Cela Slovenija na primer bikomaj zadostovala za eno evropsko regijo in ne verjamem, da se bo zaradi Istrske regije odpovedalasuverenosti nad delom Istre, Krasa in Gorike.

12. Drati blokado in potrpeti

Ob vsem, kar sem nanizal zgoraj, slovenska vlada (katerakoli) ima po mojem za zdaj samodva ali tri mone izhode in vztrajati bi morala brezkompromisno predvsem na Perinovem predlogu,ki ga spet povzemam tu spodaj:

1. Da dri blokado Hrvake, dokler ta ne pride k pameti, ne glede na kaj bo Evropskaskupnost rekla. Tako so storili na primer Danci, ko niso hoteli Nemcem dati pravic dosvoje zemlje. Treba je brezkompromisno vztrajati pri Londonskem memorandumu

iz leta 1954, ki je mednarodno veljaven in obvezujo pravni akt. Ta izrecno zahteva,da se meje obin v Istri z delitvijo ozemlja na nove republike ne smejo menjati.

Kot vemo, so k obini Piran vedno spadali Katel, Marija na Krasu, Savudrija inzaselki ob njih. Evropa ne bo propadla, e se ji Hrvaka e tri ali tiri leta ne prikljui. Dotakrat bodo morda tudi Srbi in Bosanci ter Makedonci e zreli za vstop. O kredibilnostikogar koli pa pustimo pekulirati hrvaki tisk.

2. Da Slovenija mono zgodnjo deblokado Hrvake pogoji z zahtevo po obvezujoihrvaki izjavi vsem lanicam Evropske skupnosti, da njen vstop ne prejudicira mejes Slovenijov Piranskem zalivu in njenega suverenega dostopa v mednarodne vode:Kar je lahko e stvar nadaljnih pogajanj in konnega dogovora, so tehnike okrog mejnihznamenj in reima v vodah. V to smer se nagibajo celo nekatera hrvaka natisnjenarazmiljanja.

3. In v skrajnem primeru, da suvereno zahtevamo od Evropske skupnosti in ZDA, daHrvaki ukaejo, da se umakne iz vseh spornih delov Piranske obine (tako kot soukazali Srbom na Kosovu in v Bosni). Konno je ta piranska godlja tudi zapuina razpadaJugoslavije. Seveda, smeno je, da jih moramo na to spomniti, ampak to lahko ima vsajpsiholoki efekt.

Sem pesimist glede vere, da bi/bosta slovenska vlada in diplomacija bili sposobni in voljnizares vztrajati na vsaj eni od teh treh tok. In Londonski memorandum iz 1954. leta bi nam moralabiti osnovna ali izhodna premisa za nadaljnja pogajanja, saj sta bila ves Piranski zaliv in robSavudrijskega polotoka vsaj de iure vsa naa. Nai politiki bodo nedvomno preizkusili tudi vse ovinkein stranpoti, da bi kaj dosegli. Ljudstvo pa postaja naveliano in bo sprejelo, kar jim bo najlepeponujeno. Pa e velik praznik in hrvako slovensko objemanje nam bodo priredili zraven. Nekajmalega upanja pa mi vseeno dajejo nedavna izjave naega veleposlanika in koordinatorja za ZahodniBalkan Vojka Volka in samega predsednika drave Danila Trka.

Vojko Volk namre meni (STA, 9/7), da bi morala Hrvaka izbrisati posledice svojih potez inv celoti povrniti stanje na dan osamosvojitve obeh drav, ele nato bosta obe dravi na tartni rtimediacije, arbitrae ali sojenja resnino izenaeni in ne bo ena e vnaprej v veliki prednosti, upanje vrazumno reitev mejnega problema pa bo zares utemeljeno. Volk e opozarja, da je slovenska blokadahrvakih pristopnih pogajanj z EU zato upraviena, predvsem zavolj hrvake enostranske inprotipravne prisvojitvije polovice Piranskega zaliva, kjer meje nikoli ni bilo. Hrvaka je svojo

pravno in politino napako potrdila e s tem, da je svoje [nelegitimne] pridobitve in sredinsko rto vPiranskem zalivu vnesla v svoje uradne zemljevide, zakone in druge predpise, e poudarjaveleposlanik. Dodal bi, da je ponekod postavila tudi kamne ali pile, mi pa ni.


14/15

14

Predsednik drave Danilo Trk pa je pred nekaj dnevi za Objektiv, sobotno prilogoDnevnika, komentiral trenutne odnose med Slovenijo in Hrvako, tudi v lui nedavnega domnevnegaposkusa atentata hrvakega dravljana na vrh slovenske politike kar je povezano z atmosfero, vkateri se je to zgodilo. ..Po njegovem mnenju sta se v tem primeru obe strani odzvali zrelo inodgovorno, sedaj pa morata nadaljevati z zrelimi in odgovornimi koraki, ki bodo motivirani z idejoreitve problemov. Dravi, e elita priti do reitve, se morata zavedati, da je vedno pomembno

medsebojno spotovanje.Po Trkovi oceni gre zadnji Rehnov predlog s 15. junija "zelo dale in v pravo smer," ki obetamonost reitve spora. Kot ocenjuje, gre za "najzreleji, najresneji predlog, ki najve obeta od vsega,kar smo imeli v dosedanji zgodovini v bilateralnih odnosih ali v poskusih reevanja s pomo jotretjega. Hrvaki predlog, po katerem je Zagreb izrazil pripravljenost umakniti doloene pristopnedokumente, e bi pravne slube Evropske komisije ocenile, da prejudicirajo mejo, je oznail zailuzijo.. Rehnov predlog namre pravi, da dokumentov ni treba umakniti, se jih pa ne sme uporabljativ postopku reevanja spora, je dodal.

Zanimivo je, da se je konno oglasil tudi na bivi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel,ki je 14. julija za hrvaki Jutarnji list dejal, da sedaj, ko ima Slovenija zaradi prejudiciranja meje vhrvakih pristopnih dokumentih zadrke v ve poglavjih ne gre za blokado hrvakih pogajanj, temve

za "tehnini problem". e lani je Rupel e kot na zunanji minister prvi opozoril, da ima Slovenijazadrke glede hrvakega prejudiciranja meje v pogajalskih dokumentih za vstop v EU. Po tej logiki,e Hrvati dokumente umaknejo, zadrkov ni ve in blokade ni ve. Ampak tukaj je teko najtisoskladje s tistim, kar menita Trk in tudi Rehn.

Seveda so e nekakne monosti fer dogovora, da lahko pogovore o meji sporazumnoprestavimo na kasnejo obdobje, e bi bilo mono v tem obdobju imeti nekonfliktno mejno stanje. Toniti ni tako pogubna ideja glede na to, da so nacionalistina ustva na Hrvakem e zelo pregreta in bopotrebno e vsaj deset ali petnajst let kot mi je pred kakimi desetimi leti povedal hrvaki ambasador vAvstraliji, da se nacionalistine strasti umirijo. Ampak hrvaki infantilni poglavarji, ki te strasti samoe podigajo, nam e vedno trdijo skoraj vsak dan: da Hrvaka bo postala polnopravna lanicaEvropske unije, vendar za to ne bo dala niti centimetra svojega ozemlja,'' Prav, dobro, saj ji tudi ni

treba. Naj Hrvaka samo vrne Sloveniji tisto, kar nam je ukradla ali si nezakonito prisvojila!Hrvate moramo mi ali pa mednarodna skupnost prepriati, da glede Piranskega zaliva nimajo

v niemer prav in da bi bilo prav, da nehajo gnesti dragonjsko blato in da lahko mejijo na ZahodnoEvropo samo s tem, da mejijo na Slovenijo.

V smislu mone odgoditve konnega dogovora, se za skrajno silo lahko Slovenija zmeni shrvako vlado tudi za zaasni takoimenovani Franko Jurijev kondominij teh spornih vod v zalivu inna visokem morju (vse do izliva reke Mirne), tega naj bi bili sedaj Hrvati pripravljeni sprejeti (ni uradnega e). Glede na to, da Slovenija vztraja trdno vsaj na stanju 21 junija 1991, je predlog zakondominij brezpredmeten, saj je bil takrat piranski zaliv e ves na in tako naj bilo e poslej. Naipogajalci naj se, samo ob omembi monega kondominija, spomnijo tudi avrinskega ljudskega reka,da z dvemi guspudarji e voso (osel) krep od glada ali po kranjsko: v panoviji e pes crkne. Karnas takoj spomni, da smo iz takozvane stoletne jugoslovanske panovije sedaj prili v evropskoveno federacijo ali panovijo.

Lahko samo molimo: Bog nas ohrani, Bog nas obvarji!


15/15

15

O piscu te razprave:

Bert Pribac, rojen v Sergaih v Slovenski Istri, je 43 let preivel v Avstraliji, kjer je delovalkot bibliotekar v Narodni knjinici Avstralije in potem na Zveznem ministrstvu za zdravje in v temsvojstvu je bil tudi obasni svetovalec za zdravstveno informatiko pri Svetovni zdravstveniorganizaciji (WHO) in ob tem je nakljuno pomagal ponovno navezati diplomatske stike med ZDA

in Kitajsko. Objavil je pet pesnikih zbirk, vrsto esejev, razprav in lankov v anglekem inslovenskem jeziku. Prevedel je libreto Planinske roe Radovana Gobca v angleino in e nekajkrajih tekstov. Lani pa je v angleino prevedel e Kosovelove pesmi in zbirka 120. izbranih pesmi

je izla v Cambridgeu. V slovenino je prevedel zbirko sodobne avstralske poezije in antologijoaborigenske poezije. Pri zalobi 2000 je izdal tudi knjigo Slovenske spravne motnje.

opek poljskega cvetja za dobro razpoloenjepo napornem pisanju in branju.

piranski zaliv je naš _sept2009

Documents