LOČANSKI GLAS 1

ZGORNJE LOČANSKI GLAS

ZgLoke Web Team © 1997 -2008

Leto III, Številka 3 Zgornje Loke, 30. april 2008

Slovesna otvoritev nove podružnične šole v Blagovici je bila v soboto, 5. januarja. Novo zgrajena telovadnica je bila skoraj premajhna za vse obisko-valce otvoritve, med kateri-mi so bili tudi številni visoki gostje, kot so pesnik Tone Pavček, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran ter župan občine Lukovica Matej Kotnik. Kulturni pro-gram so pripravili učenci,

skupaj s učiteljicami podružnične šole Bla-govica. Člani dram-skega krožka blagovi-ške šole, pod vods-tvom Milene Iglič, so predstavili čebeljo družino, kako si gradi svoj novi domek, ki je zelo podoben naši novi šoli. Predstavila

so se tudi druš-tva, ki delujejo v Blagovici. Izgradnja oz. obnova šole v Blagovici, sku-paj z novo telo-vadnico je tre-nutno največja občinska inves-ticija v občini Lukovica od

njenega nastanka. Vred-nost samega projekta je znašala dobrih 1,7 mio EUR. Občina je pokrila 80%, preostalih 20% pa je prispevala država. Urediti je bilo potrebno tudi okolico šole, ceste, nov most čez

Zlatenščico, napel-jave itd., v letu 2006 pa je bilo že izgraje-no novo krajevno igrišče v Blagovici. Skupna investicija šole in omenjenih okoliških objektov je znašala krepkih 2 milijona EUR. @ Ilija Medič

Pohod po nagelj na Limbarsko goro 2008 Letos je bil na Limbarski gori že 20. jubilejni Pohod po nagelj na Limbar-sko goro. Iz Zgornjih Lok pa smo ga organizirali že tretjič. Kljub hladnemu in še precej zimskemu vremenu se je zbralo kar nekaj Zg.-Ločanov, v nedeljo 9. marca ob 10:30 uri za pohod po nagelj na Limbarsko goro. Kot je že v navadi je na vrhu nastala tudi tale spomin-ska fotografija.

Otvoritev prenovljene PŠ Blagovica Po vseh teh dolgih letih čakanja na prenovo šole in izgraditev telovadnice v Blagovici, so se nam letos 5. januarja 2008, končno uresničile sanje.

GODBA LUKOVICA

Vas vabi na tradicionalne prvomajske nastope

SREDA, 30. APRIL 2008

ZG. LOKE ob 16:00 uri, na dvorišču pri »Mlakari«. Skupinska fotka Zgornjeločanov na Limbarski gori

Metropolit Alojzij Uran in g. Jože Vrtovšek Maja in Ilija

Maruša

Prenovljena PŠ Blagovica

FORUM ZGORNJE LOKE (zgloke.hitri.com) - Vse o naši mali vasici.

LOČANSKI GLAS 2

Narečne besede iz Zg. Lok Še vedno zbiram narečne besede za "SLOVARČEK" našega kraja in okolice. Zbiram in zapisujem naše vzhodno-gorenjske narečne besede, ki jih uporabljamo še danes doma, v vsakodnevnem pogovoru in tiste, ki so jih uporabljale naše babice in dedki, še posebej za razne predmete, ki jih srečamo le še na zaprašenem podstrešju ali pa v muzeju.

Če poznate kašno pristno domačo besedo jo prosim, napišete na Zgornjelo-čanski forum ali pa mi jo pošljete na e-mail: zgloke@gmail.com

Ohranimo naše narečje !!!

Postavljanje novoletne smrečice Tradicionalno postavljanje naše vaške novoletne smrečice. Decembra je praznično razpoloženje moč čutiti na vsakem koraku. Kamorkoli greš povsod je vse praznično okrašeno. Raznovrstni okraski, pisane lučke in kar je najlepše in najbolj naravno, sneg in ivje, ki vsekakor najlepše okrasi našo okolico. Tudi vaščani Zgornjih Lok vsako leto znova poskrbimo za praznično okrasitev kraja. Letos smo za to opravilo izvedeli iz vabila, ki je pozival vse vaščane, da se udeležijo postavljanja smrečice. V nedeljo pred Božičem se je zbralo kar lepo število moških, ki so pri avto-busni postaji postavili lepo smrečico in jo okrasili s pisanimi lučkami. Kljub mrazu je bilo vzdušje zelo prijetno, saj sta kuhano vino in čaj poskr-bela za toploto. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na dekleta, ki so za konec pripravila oblo-žene kruhke, čaj in pecivo. Vsak dan, ko sev se pripelja-la domov sem o b č u d o v a l a smrečico in v glavo mi je padla zamisel, da bi za »prihodnja« leta smrečico mogoče posadili, s tem bi prihranili vsakoletno iskanje smrečice, narava pa bi nam bila zato zelo hvaležna.

@ Joži Pustotnik

ZGORNJE LOKE

Oj Zgornje Loke

Oj Zgornje Loke, prelepa vas domača, kjer z vsake hiše zadiši nam svinjska krača,

ženska vsaka boljša je kot kača, in vsak fant rad kozarčke zvrača.

Okrog sto duš, kaj šele duš, sto ljudi,

vsak bolj zase se drži, ko pa mladina fešto naredi,

vse živo na kup prileti.

Pol je kmetov, pol meščanov, Res veliko nas je Vačanov,

vsak po svojih močeh se trudi, včasih sosed soseda nahruli.

Za konec naj povem, da naša vas je kul,

čeprav zaradi dela marsikdo dobi kak žul, živeti v naši vasi je lepo, ni nikoli zlo, saj nam mladim idej še ni zmanjkalo.

" Marko Trdin

ba

Uvodnik Dragi sovaščani in bralci našega vaškega časopisa. Tokrat ste prejeli Ločanski glas za prvomajske praznike. Razlog je preprost. Tudi nekateri mladi smo v teh šestih letih, ko pripravljamo razne aktivnosti v naši vasi, doštudirali, se zaposlili in tako rekoč odrasli. Tako smo se v današnjem hitrem tempu življe-nja, ob pomanjkanju časa, začeli utapljati v obilici dela v službi, doma in v različnih društvih. Izid časopisa pa se je tako stal-no prestavljal. No, pa vendar kot vidite nam ga je uspelo sestaviti skupaj, saj ga sedaj že držite v rokah. Ko takole prebiraš in urejaš članke Ločanskega glasu v celoto, kot eno veli-ko »puzlo«, katere končne slike ne vidiš, ne moreš mimo dejstva, da smo kljub pomanjkanju časa v preteklem obdobju izpeljali mnogo skupnih akcij v naši vasi. Največje delo je vsekakor izdelava Ločanskega časopisa, ki je plod neštetih ur, ki ste jih vložili dragi sokrajani, predv-sem vsi avtorji člankov in fotografij. Tega, kar držite v rokah, ne bi bilo brez vas. Zato hvala vsem, ki ste pripomogli k izidu te številke. Prihodnost je odvisna od nas samih.

*** Bi radi kaj napisali v naslednji izdaji vaš-kega časopisa, imate predloge, bi kaj vprašali, pohvalili ali pa pograjali? Napi-šite to na papir ali pa pišite na e-pošto: locanskiglas@gmail.com

@Urednik: Ilija Medič

ZG. LOČANSKI GLAS je glasilo Zgornjeločanske mladine v sodelovanju z ZgLoke WebTeam ©. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v vasi Zgornje Loke. Glavni in odgovorni urednik: Ilija Medič. Člani uredniškega odbora: Marko Trdin, Igor Trdin, Mateja Omahna, Petra Pustotnik, Maja Pustotnik, Uroš Medič in Ilija Medič. Foto: Igor Trdin, Mateja Omahna, Ilija Medič & Foto Arhiv ZgLoke WebTeam ©. Oblikovanje: Ilija Medič. Lektoriranje: Maja Pustotnik. Spletna stran: http://ZgLoke.hitri.com, Forum Zg.Loke: http://www.phpbb88.com/zgloke/, e-mail: locanskiglas@gmail.com. Trženje oglasnega prostora: Člani uredniškega odbora ali na e-mail: locanskiglas@gmail.com, naklada 50 izvodov. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Vse pravice pridržane. Morebitne napake so dobronamerne in jih poklanjamo pozornim bralcem.

Zbrani »Vačani« pred novoletno smrečico na postaji.

& ZgLoke WebTeam & Ilija Medič

Hvala vsem Zgornjeloča-nom, ki nas podpirate pri

našem ustvarjanju!

Vaša mladina !!!

LOČANSKI GLAS 3

ZGORNJE LOKE

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

»Ločanska« butara velikanka (9,5 m) Kaj vse zmoremo »Vačana« če združimo moči in ideje, nam govori naša kar 9,5 metrov visoka, Butara velikanka, ki smo jo izdelali lani.

Že v letu 2006 smo v Lokah izdelali prvo butaro velikanko, ki je merila dobrih 7,5 metra v višino. Butara se nam je že takrat zdelat ogromna in če bi nam kdo rekel, da lahko naredimo naslednje leto še večjo, bi se mu le sladko smejali. Kakor vedno, smo se mladi na skupnem sestanku odločili, da bomo tudi v letu 2007 delali butaro ter si razdeli naloge. Ves teden dni prej smo pridno po gozdovih naše okolice nabirali vse potreb-no za izdelavo butare. Potrebovali smo veliko ravnih leskovih šib, pa vejice pušpana, bršljana in brina, manjkalo pa ni tudi cvetočega resja in mehkih vrbovih šib za povezovanje butare. V soboto 31. marca popol-dne smo se dobili pri Mlakari na dvorišču, kjer smo začeli z izdelavo. Skupaj smo povezali šibe, nato pa smo butaro še okrasili. Šele ko smo jo prvič dvignili, smo opazili, da je daljša kakor preteklo leto, tako da smo jo morali še dodatno utrditi, da se nam ne bi zlomila. Zjutraj, na nedeljo, smo jo peš odnesli v Blagovico k sveti maši kjer smo jo po maši pustili še nekaj tednov, da je krasila Blagovico.

@ Ilija Medič

Kako je živeti v naši vasi Vse pogosteje se ob pogledu na vsakodnevno življenje sprašujem, kam čas tako hitro beži. Vsak letni čas nam prinese toliko lepih trenutkov pa vendar se nam zdi, da mnoge stvari nimajo več pravega pomena. Ob dolgih zimskih dneh se zadržujemo v toplih prostorih in opazujemo naravo kako počiva. Sneg ki je prekril naravo je nekaterim preprečil, da bi postoril še kakšno delo zunaj. V tem letnem času pa je tudi veliko praznikov. Vsi lepi prazniki nam pustijo nepozabne trenu-tke in spomine. Ob novem letu stiski rok, nešteto dobrih želja mnogo obljub pa vendar vse manj časa drug do drugega, tako do sosedov kot prijateljev. Velikokrat je slišati samo tarnanje. Pa vendar če si vzamemo vsaj kanček časa za razmislek vidimo, da pa vendar ni vse tako nespremenljivo. Naša vas je res na lepem delu te naše prelepe Slovenije. Je lepa, dokaj čista, pa tudi odnosi v njej so vendarle kar dobri. V veliko veselje, pa ravno za dobre odnose vašča-nov poskrbijo prav naši mladi, naša mladina iz Zg. Lok. Ko se ob novem letu ozremo na preteklost se moramo ravno njim zahvalimo za veliko lepih dogodkov. S tem poskrbijo za nas krajane in naše ime vasi. V novoletnem času, ko pogledamo naokoli, nas naša okrašena novolet-na jelka na postaji v Zg. Lokah, s svojo lepoto lepo poz-dravi. V začetku decembra smo ponosni, ko nas obišče sv. Miklavž s spremstvom in prinese darila in dobro voljo k vsaki hiši. Pohod z baklami na sam Božični večer k

polnočnici v cerkev sv. Petra v Blagovico je dodatno veselje in povezanost vaščanov ob tem lepem prazniku. Butara velikanka, katero za praznik velike noči mladinci naredijo, okrasijo in jo tudi ponesejo k žegenj ravno tako v Blagovico. Čas hitro beži naprej in tako se tudi narava prebudi in nas razveseli s prvimi cvetlicami in tako je tu že mesec maj, za mnoge najlepši mesec v letu. Konec meseca aprila vsi vaščani naše vasi domov dobimo prijetna vabi-la. Na njih je vabilo za skupno praznovanje 1.maja. Tako se za prvi maj vsi vaščani skupaj zberemo pod Kofčiče-vem kozolcem in tam skupaj praznujemo. Ta praznik ima velik zgodovinski pomen. Za nas pa je ta praznik spet nekaj posebnega. Tako smo skupaj vsi vaščani od najmlajših do najstarejših. Mladina poskrbi za vse od same dobrodošlice do hrane, pijače in mnogo sladkih dobrot. Zraven je prijetna glasba, povezava samega pro-grama tudi srečelov, plesni koraki popestrijo večer. Pri vsem tem je ni stvari za katero bi lahko človek rekel, da ni na pravem mestu. Vse je pripravljeno premišljeno in organizirano za kar pa vsi vemo, da to niso male skrbi, že priprava prostora in postavitev šotora daje veliko dela in truda .Vsi vaščani smo lahko zelo ponosni na vse kar se dogaja v našem kraju njihovo delo je vredno največje pohvale. Želim si, da vam ne zmanjka veselja in optimiz-ma. Hvala vam za skupna srečanja in skrb da je naš kraj tako povezan, s skupnimi srečanji in izdajo našega inter-nega časopisa LOČANSKI GLAS.

@ Joži Urankar

Igor Ilija

Maja Mateja

Marko

Uroš

$ Petra

Uredniški odbor Ločanskega glasu se predstavi: Ločani z butaro velikanko pred cerkvijo v Blagovici

LOČANSKI GLAS 4

Pohod Ločanov in Ločank »po nagelj na Limbarsko Goro« 2007 Že nekaj dni prej smo vaščani Zgornjih Lok dobili vabilo naših mladincev, za naš drugi pohod na Limbarsko goro.

Tako se nas je kar nekaj vaščanov zbralo 18.03.2007 pred Mlakarjevim križem na Ulcah. Z dobro voljo in nekaj dobrotami v naših nahrbtnikih, smo se podali na pot. Pot nas je vodila mimo Štef-kove domačije proti Korpam, nato pa veselo naprej po strmem Kova-čevem koritu. Uh, kar nekaj moči nam je pobrala že prehojena pot, zato smo naredili manjši postanek, kjer smo iz naših nahrbtnikov potegnili malico in pijačo. Po krepkem okrepčilu ter malo popitem energijskem napitku (beri šnopčku) smo se odpravili naprej. Nato pa smo se vzpeli po gozdni poti do vasi Pristava in hopla v hrib na vrh Limbarske gore. No, pa smo le premagali hribčke in dolince ter na vrhu za nagrado prejeli; dekleta nageljčke, fantje pa »takratkega« za zdravje, saj je bil dan zelo hladen. Na koncu pa smo se še slikali oziroma naredili dokaz, da smo res bili na Limbarski gori. Hvala vsem, posebno pa naši mladini, da poskrbi za ponovno srečanje, prijetno kramljanje, gibanje in lep razgled v naravi. Se vidimo na naslednjem pohodu.

Polet z avionom nad Zgornje Loke Moram reči, da je bila želja, vendar nikoli ni bilo takšne priložnosti, da bi z avionom poletel nad našo vas.

Beseda je dala besedo in tako smo se še z dvema kolegoma odpra-vili na letališče Slovenj Gradec. Na letališču nas je pričakal pilot, ter nam že v pozdrav povedal, da smo za tako majhno letalo zelo težka posadka. No navkljub vsemu smo se vkrcali v leta-lo, katero moram priznati ni nič kaj udobno, pa vendar smo se stisnili in se odpeljali proti vzletni stezi. Nato

smo kar hitro pridobivali hitrost in se proti koncu vzletne steze odlepili od tal. Strahu ni bilo vse do tedaj, ko je pilot povedal, da je letalo letnik 1969. Lahko rečem, da pri vzletanju v zraku čutiš kot bi se z avtom peljal po slabo utrjeni makadamski cesti, vendar občutek ko dosežeš končno višino in se v mirnem letu pelješ prek lepot naše dežele, je neponovljiv. Hribe, doline, gozdove, reke in ceste smo hitro preleteli in v dobrih 15 minutah prileteli nad Trojane. Pogled na dolino Črnega grabna v tako lepem vremenu je čudovit. Kar hitro smo prileteli nad Zg. Loke in nad vasjo naredili dva kro-ga, ter se spustili do višine približno 150 m nad vasjo. Pogled je bil čudovit

in zato sem seveda s fotoaparatom napravil nekaj fotografij, katere vam prilagam. Polet nazaj je bil predvsem pod vtisom vsega kar smo videli nad našo dolino. Seveda lahko rečem, da so tudi druge vasi, mesta in pokrajine

z višine videti lepo, ampak občutek, ko letiš nad svojo vasjo je najlepši in nepozaben. Vsem, ki boste imeli kdaj mož-nost leteti, le to priporočam, saj ti tak-šen polet za vedno ostane v spominu, pa tudi z višine vidiš vas še z druge strani, s katere je v vsakdanjem življe-nju ne vidiš.

@Marko Trdin

ZGORNJE LOKE

Trije hrabri letalci, Miro, Roman in Marko

Takole pa je bil viden avion iz Zg. Lok

Pogled s severa proti Zg. Lokam

Center naše vasi

Zahodni del Lok

Bar Pr´Mih z zraka

Blagovica

@ Jolanda in Blaž Judež

Skupinska fotka Zgornjeločanov z Limbarske gore

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

LOČANSKI GLAS 5

ŠPORT

Kolesarjenje Kot že prejšnje, sem se tudi lansko leto, ob lepem vremenu večkrat odpravil na kolo in preveril svojo kon-dicijo na najrazličnejših poteh in klan-cih v naši okolici.

Največkrat sem jo poleti zvečer s kolesom mahnil na Češnjice in nap-rej preko Gabrovnice in Vošc do Bla-govice. Proti večeru sem se kdaj odpravil tudi na Gabrje do Šipka in potem proti Trojanam ter po glavni cesti nazaj domov. Če sem imel vsaj dve uri časa sem se odpravil na Moravški krog preko Trojan ali pa do Čemšenika pa nazaj, nekajkrat pa tudi preko Vrank in Borja do Medije in Izlak in naprej preko Trojan do doma. Za 3 ure je vožnje do Čemšeniške planine. Vse to so krajše turce v naši

okolici, ki so zelo primerne za nabira-nje kondicije. Ker pa si ne morem kaj, da ne bi osvojil kakšen bolj zveneč klanec, sem za začetek junija poizkusil priko-lesariti na Kum. Od doma sem se odpravil ob 13-ih in šel po glavni cesti do Trojan, naprej do Čemšenika, kjer je sledil hitrostni spust do Zagorja, kjer sem prečkal Savo in hitro do Trbovelj. Od tam pa samo še navzgor v peklenski vročini. Sam vzpon je kar zahteven zaradi naklona ki ne popusti vse do vrha na 1220 metrih, še pose-bej v najhujši vročini ob 15-ih. Domov sem se vrnil po glavni cesti Trbovlje-Zagorje-Trojane in po približno 80 km vožnje. Ker sva se z Bojanom odločila da bova šla skupaj s kolesom na mor-je, sem v začetku julija kondicijo pre-veril na daljši turi mino Kranja na Jam-nik. Od tam sem se spustil do Krope in nato kolesaril proti domu mimo Kra-nja in Brnika vse do doma. Prekolesa-ril sem 125 km v ne prevročem vre-menu. Čez tri dni pa naju je z Bojanom že čakala še daljša pot na morje proti Reki. Zaradi vročine sva se že zelo zgodaj odpravila od doma in šla skozi Ljubljano do Kočevja, kjer sva zavila mimo Kočevske Reke in se odpočila na mejnem prehodu Brod na Kolpi.

Sledil je kar 22 kilometrski vzpon na Delnice v hudi vročini. Hladna pijača na vrhu klanca ja pošteno pasala. Tu pa so naju ujeli najini spremljevalci z avtomobili, zato se nisva spuščala še do Reke. Razgibane vožnje s kole-som je bilo za 145 kilometrov v sonč-nem in vročem vremenu.

@ Igor Trdin

Pred pričetkom 145 km dolge poti

Zima v gorah Ne morem si kaj, da ne bi pisal o hribih, o gorah, ki so me tako močno prevzele. In če me vprašate o zimi, lahko odgovorim le, da so hribi najlepši pozimi.

Seveda je zima v gorah lahko zelo nevarna. Pa poglejmo na cesto. Vsi vemo, da moramo za avto nabaviti zimske gume, da se pred mrazom zavarujemo s toplimi oblačili, skratka v dolini vemo kaj nam je storiti. Če se v gore in hribe odpravimo pozimi, se moramo ravno tako pripraviti, le da tu ni dovolj samo oprema. Poznati mora-mo tudi razmere, koliko je snega, kakšen sneg je, ali se bomo gibali na sončni ali na severni strani, predvsem pa ali gremo v naše okoliške hribe ali pa se odpravljamo v sredogorje in visokogorje. Za vsak vrh posebej se pripra-vimo. Oblačila, rezervna oblačila, krema za sončenje, sončna očala, rokavice, kapa, čevlji z dobro narebranim podplatom, gamaše, palice in še marsikaj sodi v nahrbtnik pozimi. Koče so v večini zaprte zato je potrebno s seboj vzeti vso hrano in pijačo. Če se odpravimo na zahtevnej-šo turo zraven sodi še cepin, dereze in čelada. O plezal-nih vzponih in ledeniških turah ne bom govoril, saj jih ne obvladam dovolj dobro. Skratka nahrbtnik pozimi je zelo težak. Sneg se predira lahko tudi do pasu ali še bolj, kar pomeni, da je tura fizično zelo naporna. Če vam dam za primerjavo, vzpon na Kamniško sedlo poleti traja približno 3 ure, v zimskih razmerah ( globok sneg ) pa tudi več kot 6 ur. Če so ugodne snežne razmere (snežna skorja drži

človeka) smo lahko na vrhu v istem času, vendar pa to pomeni, da je lahko pomrznjeno in bomo potrebovali dereze in cepin. Pri zimski turah se moramo še zavedati, da v večini primerov vzpon pričnemo iz doline, saj so ceste zasneže-ne in neprevoz-ne. V naših hribih je tudi veliko krajev, kamor se lahko pride v dokaj kratkem času in z minimalno opremo (male dereze – žabice). Koča Iskra Jakoba, Kriš-ka planina, Velika planina, Kum, Čemšeniška planina, Ratitovec, Blegoš in še bi lahko našteval. Omenjeni vrho-vi so dosegljivi z dobrimi čevlji in palicami. Pri spustu upo-raba malih derez, ker je ponavadi shojen sneg kot bob steza. Za uvajanje v zimsko hojo vam priporočam manjše hribe, obiščite tečaj varne hoje v zimskih razmerah ali pa se v hribe podajte z izkušenimi vodniki. Kamorkoli pa vas bo pot vodila, vedno naj vas spremlja sveža vremenska napoved in napoved o snežnih plazovih po Evropski les-tvici nevarnosti.

@ Bojan Pustotnik

Na Krvavcu

Kamniška Bistrica

Zimska idila v gorah

LOČANSKI GLAS 6

ŠPORT

Ekstremni kolesar Boštjan Volf Ozrimo se malo v preteklost in si zamislimo življenje v Zgornjih Lokah pred izgradnjo avtoceste. Dolina je bila drugačna, bolj zelena, manj betona, manj hrupa. Avtocesta pa ni vplivala samo na izgled naše doline in našega kraja, ampak tudi na življenje in ljudi v vasi. Nekaj naših sosedov se je bilo primorano preseliti v nove domove, ki so si jih ustvarili blizu ali malo manj blizu Zgornjih Lok. Čeprav je od takrat prete-klo že nekaj let, ljudi, ki so se odselili iz naše vasice, še vedno radi naslavljamo z nazivom »bivši Ločan«, saj so za nas še vedno naši sosedje in naši sovašča-ni. Še posebej radi pa nekomu rečemo, da je bil Ločan, če se z njim lahko malo pohvalimo. Eden izmed takšnih, s kate-rimi se radi malo pohvalimo, je definitiv-no ekstremni kolesar, Boštjan Volf, za katerega še kako radi rečemo, da je bil Ločan, saj je prav v Zgornjih Lokah začel svojo uspešno kolesarsko kariero.

Boštjan se s kolesarjenjem ukvar-ja tako rekoč že celo življenje, resno pa tekmuje že osem sezon in štiri sezone polprofesionalno. Tekmuje v disciplinah Downhill, ki je disciplina podobna smu-ku, kjer mora premagati višinsko razliko med dvema točkama na kratko, 4 Kros ali 4x, kjer gre za krajšo progo s štirimi tekmovalci na enkrat, dolgimi skoki in

drugimi objekti ter super-D, ki je nova disciplina v Sloveniji, vse-buje pa vzpone in spuste. Tek-muje za RSP racing team iz Avstrije, ki ga podpirajo s kolesi in opremo. Na vprašanje, kako to, da se je sploh začel ukvarjati s tem, preprosto odgovori, da te takšna stvar pač prime in ob podpori staršev in ob izkaza-nem talentu, mu je uspelo priti tako daleč. Ko rečem »tako daleč«, mislim na vse njegove uspehe, ki pa jih ni malo. Kot je za takšen vrhunski šport potreb-no, tudi Boštjan seveda pridno trenira. Fitnes, akrobatika, pohodništvo, … vse to je sesta-vni del njegovega življenja. Poleg kolesarjenja pa mu veliko pomeni tudi turna smuka freeride. Vsi se zavedamo, da so poškod-be sestavni del športa in tudi Boštjan se jim ni uspel izogniti. Zloma sicer še ni imel in si ga resnično tudi ne želi, druga-če pa pravi, da je imel poškodovane legimente na obeh ramenih, obeh glež-

njih, odrgnine po celem telesu. V hecu mi pove, da skoraj ni koščka telesa, kjer bi imel še svojo prvo kožo. Trenutno pa okreva po uspešni operaciji kolena, saj je imel strgane križ-ne vezi, oba miniskusa, stran-sko vez itd. Terapija mu gre bolje kot je pričakoval, čaka pa na toplice. Poleg natrpanega urnika treningov in tekem pa si Boštjan vseeno najde čas in pridno študira na gradbeni fakulteti, kjer zaključuje 2. let-

nik, poleg študija pa še dela in si tako prisluži nekaj denarja. Prav je, da Boštjanu vsi skupaj želimo čim prejšnje okrevanje po opera-ciji, da bo lahko dosegal nove rezultate in sledil svojim sanjam. Ko pa bo nasle-dnjič v kakšnem pogovoru beseda nanesla nanj in na njegove dosežke, se

le ponosno pohvalite, da je bil Boštjan Volf naš sosed, da je bil Ločan, kar tudi sam še vedno rad pove in pravi, da pogreša Zgornje Loke.

@ Maja Pustotnik

Boštjanovi največji uspe-hi v disciplini Downhill so: - državni mladinski prvak v letih 2001, 2002, 2003 in 2004 - 2005: podprvak - 2007: skupni podprvak na državnem prvenstvu in 3 skupno v pokalu moški - 67. mesto v Mariboru na svetovnem pokalu 2007 - 2004 in 2005: 2. mesto v pokalu Slovenije moški skupno kot mladinec - Evropska prvenstva: 27. in 33. mesto - svetovno prvenstvo: 31.

mesto - večkratni zmagovalec posameznih tekem za slovenski pokal moški skupno V disciplini 4kros je doseg naslednje uspehe: državna prvenstva: • 2002: 4. mesto • 2006: 4. mesto • 2007: 5. mesto svetovni pokali: • 2005: 63. mesto • 2006: 44. mesto • 2007: 43. mesto super-D: • 2006: 2. mesto • 2007: 1. mesto

Športno igrišče v Blagovici Sem velik ljubitelj športa (prek TV-ja me ne zanima preveč), zato so me prosili naj nekaj napišem o mojem najljubšem športu. Moj najljubši šport je košarka, ki smo jo v poletnih mesecih zelo veliko preigrali na našem novem igrišču v Blagovici. Najboljše igranje je bilo, ko nas je bilo najmanj 8, da smo

lahko igrali 4 na 4. Edino kar v Blagovici grajamo so mrežice za koš saj se zelo hitro strgajo. Najboljše bi bilo, če bi bile iz železa. Poleg igrišča za košarko in nogomet pa smo v Blagovici dobili tudi igrišče za odbojko na mivki. Seveda pa smo morali to igrišče testirati, prav tako kot igranje odbojke in postalo nam je všeč. Tako smo vsaj 3x na teden igrali odbojko na mivki in se zabavali. Poleg nas mlajših pa se nam pridružijo tudi malo starejši in med seboj igramo. Zara-

di starosti oz. mladosti vedno zmagamo mlajši. Poleg rekreacije, ki smo jo imeli za odbojko pa so pripravili tudi turnir v odbojki. Skupine so bile sestavljene po 4 in naša skupina je zasedla 3 mesto. Upam, da bo v letu 2008 tudi turnir v odbojki (ne samo 1 turnir ter z večjim številom udeležencev), poleg turnirja v odbojki pa, da bi kdo pripravil tudi turnir v košarki.

@ Blaž Judež ml.

P.S. Več o Boštjanu in njegovih uspehih si lahko preberete na www.supersnurf.si/volf ali www.supersnurf.si pod rubriko člani.

Boštjan Volf Boštjan v svojem elementu.

LOČANSKI GLAS 7

PGD Blagovica v letu 2007 Tudi v letu 2007 smo bili gasilci iz Blagovice zelo aktivni tako na operativnem kot tudi družabnem področju. Na področju operative smo kot osrednja enota pomagali na kar nekaj intervencijah. Razen enega požara hleva so bile vse ostale manjše ali pa so bili alarmi lažni, vendar smo se na vse pozive pravočasno odzvali. V septembru smo vsi po televiziji lahko opazovali kako kruta je lahko narava, saj so poplave v Železnikih in okolici pustile pra-vo razdejanje. O tem smo se lahko prepričali tudi gasilci na lastne oči saj nas je pet pomagalo pri odstranjevanju posledic tamkajšnjih poplav. Prav tako smo operativci sodelovali na sektorskih in društvenih vajah v naši gasil-ski zvezi in na državni vaji Požar v naravi 2007, ki je potekala na Krasu. V oktobru - mesecu požarne varnosti, pa smo organizirali društveno usposabljanje in spoznava-nje gasilske opreme, v januarju pa osnovni tečaj za gasil-ca. Potekalo je tudi ostalo izobraževanje. Tako člani kot mladina smo se udeležili tekmovanj za pokal gasilske

zveze Lukovica. S štirimi ekipami pa smo sodelovali tudi na regijskem tekmovanju, a žal se jim je uvrstitev na državno tekmovanje izmuznila za las. V preteklem letu smo v društvu dobili novega predsednika, ki je tudi naš vaščan Marko Trdin. Gasilci smo pomagali pri organizaci-ji veselice v Blagovici in organizirali društvene turnirje v pikadu ter šahu ter turnir v malem nogometu. V začetku poletja smo gasilci dokončno uredili travnik pod avtocest-nim viaduktom v Blagovici, ki ga bomo uporabljali za gasilske vaje. Prav tako se vsako leto spomnimo osebnih praznikov naših članov, tako smo letos postavili mlaj našemu častnemu poveljniku za njegov 70. rojstni dan. Poskrbljeno pa je tudi za delo z mladimi, saj so se spom-ladi in poleti precej družili na pripravah za gasilska tekmova-nja, septembra smo jih odpeljali na izlet v brigado Koper in v Škocjanske jame, prav tako pa sodelujejo nekateri na športnih prireditvah ki jih prireja naše društvo. Pomembno pa je ome-niti še to, da je naša članica Žavbi Lojzka letos prejela priz-nanje občine Lukovica ob otvoritvi prenovljenega trga v Lukovici. Ob koncu leta smo izvedeli da namerava občina Lukovica spremeniti kategorizacijo društev v naši gasilski zvezi, s katero naj bi naše društvo izgubilo status osred-nje operativne enote v občini Lukovica. Zaenkrat končnih sklepov o tem s strani občine in gasilske zveze še ni, vsekakor pa to vpliva na naše delo in plane za naprej. Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica je torej društvo, kjer se celo leto kaj dogaja. Najbrž tudi zato, ker so glavni akterji društva prav Zgornje Ločani s predsedni-kom in poveljnikom na čelu. Dogajalo se bo tudi to leto zato ste vsi, ki ste zainteresirani sodelovati pri tem tudi toplo vabljeni.

Kolesarji v PD Blagovica Kolesarjenje je danes vse bolj moderno. Kolesarimo po asfaltiranih cestah, po maka-damskih poteh, po gozdovih, vsepovsod nas je dovolj. Tudi v PD Blagovica smo se odloči-li, da se preizkusimo v kolesarjenju. Poskus-no je začela delovati Gorsko kolesarska sekcija. V novembru je bil organiziran prvi kolesarski vzpon na Golčaj. Kljub temu, da cela Slovenija kolesari, smo bili presenečeni, da se nas je zbra-lo deset, tako mladi kot tudi stari. Vsi vzorno opremljeni, pripra-vljeni na prvi skupni vzpon v organizaciji PD Blagovica.

Lep sončen jesenski dan nas je pospremil iz Blagovice v strm hrib proti Golčaju. Prve kaplje znoja so se dokaj hitro pojavile pod čelado. Premagati je treba skoraj 300 višinskih metrov malo po asfaltu, večinoma pa po makadamu. Strmina ne popu-šča do vrha, vendar smo vsi zmogli napor. Nekateri hitreje, dru-gi počasneje, vendar bistvo, da dosežemo cilj je bilo izpolnjeno. Čudoviti razgledi po dolini, prijetni vtisi s poti in pogovori o planu za leto 2008 so minili zelo hitro. Treba se je bilo pripraviti za spust, ki je včasih bolj nevaren kot vzpon. Spusta smo se lotili

počasi, pa je kljub temi v primerjavi z vzponom minil kot bi mig-nil. Vsaj štirikrat se snidemo v letu ki prihaja, vodil nas bo Bojan, je zaključek prvega kolesarskega izleta. Zadovoljni z novo izkušnjo se odpravimo domov v upanju, da bo zima čim krajša, kar pa je bo, naj bo veliko snega, saj tudi smučamo radi.

@Bojan Pustotnik

DRUŠTVENO DOGAJANJE

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Kolesarji PD Blagovica

Člani desetine A1 PGD Blagovica

Pomoč v Železnikih.

@ Igor Trdin

LOČANSKI GLAS 8

Igrišče v Zg. Lokah V Zg. Lokah smo mladi pred 2 letoma začeli graditi igrišče. Prejšnje leto 2007 igrišče še ni bilo zgrajeno. Zato bi radi v Zg. Lokah naredil igrišče za mali nogomet in košarko.

" Klemen Omahna

M l a d i - M L A D I N S K I K O T I Č E K

MLADI-MLADINSKI KOTIČEK

Novoletna smreka

V nedeljo so fantje iz Lok postavili novoletno smre-ko in jo okrasili z lučkami pri postaji. Tudi jaz bi jim pomagal pa nisem mogel zato sem gledal.

Srečno novo leto 2008

" Franci Florjančič

Z baklami k polnočnici

K polnočnici se vsako leto odpravimo tisti, ki smo doma iz bližine Zg. lok. K njej se odpravi-mo z baklami, s katerimi še poživimo prihod Božiča v naše kraje. Tudi letos nam ta pohod ni ušel iz rok. Do 23:15 smo se zbrali v Zg. lokah pri križišču zraven Omahnove hiše. Tam smo se ogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom. Lah-ko smo si kupili bakle ali pa vanje dodali petro-lej. Ob zbranju vseh smo krenili iz zbornega mesta proti cerkvi v Blagovici. Med potjo so se odpirale najrazličnejše teme za pogovor, manj-kalo pa ni tudi fotografiranje. Ob prihodu k cerkvi smo bakle zložili ob grobove ali zasadili v sneg. Nato je sledila maša, pri kateri pa ni manjkalo petard. Po maši smo se zbrali in odšli nazaj proti Zg. Lokam. Pot nazaj smo zelo pos-pešili, saj nas je vse že pošteno zeblo. Po konča-ni hoji pa nas je na mizi že pričakala topla pija-ča. Zraven smo se pogreli ob toplem ognju, nato pa odšli vsak na svoje domove. Tako se je naša polnočnica tudi letos srečno zaključila in z veseljem se je bomo udeležili tudi drugo leto.

" Nina Kramar

$ F

ran

ci Flo

rjančič

$ N

ina K

ore

n

$ Klemen Omahna

Butara velikanka

V naši vasi se dogaja marsikaj, da se vaš čani med seboj dru-žimo. Meni je zelo všeč, da lahko sodelujem pri izdelavi butare velikanke in pomagam starejšim mladincem. Tudi našega domačega bršljana odnesem v vas k Mlakarju kjer se zbere-mo. Potem se prične izdelovanje te velike butare. Fantje se posvetimo izdelovanju butare, dekleta pa pripravljajo okraske pa še za prigrizek poskrbijo. Vmes pa se tudi malo pohecamo. Tudi v letu 2008 se bom z veseljem udeležil,komaj čakam.

" Peter Koren

LOČANSKI GLAS 9

Lokalna pripadnost in nave-zanost v Zgornjih Lokah Izsledki raziskave. Pred dobrim letom dni, če malo pobrskate po možgančkih, sem po vasi »strašila« z nekim anketnim vprašalnikom, ki je bil osno-va za mojo raziskavo na fakulteti. Preverjala sem kako navezani ste na našo malo vasico. Žal me je čas prehitel in niti poznanstvo z glav-nim urednikom našega časopisa mi ni pomagalo, da bi izsledke moje raziskave lahko objavila v lanskoletni številki Ločanskega glasu, saj je le – ta, v času, ko sem analizo zaključila, že služil svojemu namenu. Res da je moja analiza zdaj stara že eno leto, vendar sem mnenja, da rezultati niso zastareli. Ljudje smo ostali isti, v vasi se ni veliko spre-menilo, zato smo sklenili, da vam rezultate mojega dela prikažem v letošnji številki. Zanimalo me je predvsem kaj vi, prebivalci Zg. Lok, čutite do svoje vasi? Kakšno je življenje in odnosi v vasi in kako navezani ste na Zg. Loke? Kako pomembno vam je, da živimo v Zgornjih Lokah in kako pomembno vam je, da se vas razvija, da se ohranja kulturna dediščina? Da bi raziskala vsa ta vprašanja, sem torej oblikovala vprašal-nik, si vzela prost dan in se podala na malo daljši sprehod po vasi, od hiše do hiše. Vendar pa ni tako enostavno, kot se morda sliši. Ker je šlo za resno raziskavo, sem se je morala temu primerno tudi lotiti, torej postaviti primerna vprašanja, izbrati dober vzorec reševalcev ankete in potem rezultate temeljito analizirati. Torej, da bo vse po pravilih, tudi vam predstavim, da so vzorec predstavljali vsi prebivalci Zgornjih Lok, starejši od deset let, ki so bili na dan izvajanja ankete, torej 26.12.2006 dosegljivi doma. Tako se je nabrala skupinica 54 ljudi, od tega 21 moških in 33 žensk. Dovolj o vzorcu, gremo raje na rezultate analize. Na žalost sem omejena s prostorom, zato bom predstavila samo nekaj najbolj zanimivih rezultatov. Da ne bom straši-la z raznimi številkami in odstotki, vam bom rezultate prikazala v gra-fih, ki so sami po sebi dovolj zgovorni. Ali ste zadovoljni z življenjem v Zgornjih Lokah?

Kako močno se čutite navezani na Zgornje Loke?

Ali bi se preselili iz Zgornjih Lok, če bi imeli možnost?

Kaj v Zgornjih Lokah najbolj pogrešate? Naštetim stvarem ste določili točke od 1 do 3, kjer je 1 pomenilo naj-manj pogrešam in 3 – najbolj pogrešam. Povprečne vrednosti za posamezno stvar so prikazane v grafu.

To je v grobem vse. Sicer obstaja še nekaj bolj specifičnih podatkov, s katerimi pa vas ne bom obremenjevala. Jaz sem se mučila z njimi samo za profesorja. Njim je v načelu tako, da bolj raziskava izgleda zakomplicirana, bolj zanimiva in imenitna se jim zdi. Pa sem jim nare-dila to veselje in vso stvar v nalogi še precej zakomplicirala. Če pa koga zanimajo detajli, mu seveda z največjim veseljem pokažem tudi zakomplicirano verzijo☺.

@ Maja Pustotnik

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

Zadovoljstvo z življenjem v Zgornjih Lokah

90

94

106

8486889092

949698

100102

moški ženski

spol

%Ne (%)

Da (%)

Navezanost na Zgornje Loke

2% 4%

58%

36%nisem navezan

malo navezan

navezan

močno navezan

21%

57%

22%

da

ne

ne vem

Kaj v Zgornjih Lokah najbolj pogrešate?

0

0,5

1

1,5

2

2,5

skup

ni p

rost

or z

a dr

užen

jep

r ost

or z

a d

ejav

nost

mla

dih

špo

rtne

in re

krea

cijs

ke o

bjek

te

trgo

vino

gos

tinsk

i lok

al

cer k

ev

kult

urne

prir

edi t

ve

izob

raže

valn

e d

ejav

nos

ti

turi

stič

ne d

ejav

nost

i

mož

nost

i za

z aba

vo

povp

rečn

a vr

edno

st

Zg. Ločanski piknik Res je pohvalno, da dana-šnja mladina iz Zg. Lok organizira raznorazne dejavnosti in družen-ja. Naj vas spomnim, da je bilo že tudi nekoč in to enkrat kot se jaz spomnim. Ob zaključku ureditve peš poti „po polju” proti Blagovici, se je nekaj vaščanov domislilo, da bi pripravili zaključek ob tem dogodku. Organiziralo se je, da se je pekel odojek za celo vas pri

„Mlakarjevem” Janezu. To je bilo na neko nedeljo popoldne. Ko je bil odojek pečen, smo ga razreza-li. Gospodinje smo prinesle za zraven razne priloge in peciva, da smo se ob tem in ob dobri kapljici „na ulcah” malo poveselili. Takrat smo upali, da se bo to vsako leto ponovilo, a se žal do današnje generacije mladih ni. Upam, da bo ta tradicija druženja vaščanov v Zg. Lokah ostala.

@Marinka Trdin

LOČANSKI GLAS 10

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

Stari Avstro-Ogrski most čez Radomljo v Zg. Lokah Naravna in strateška lega naše doline, Črnega grabna, je odlič-na za cestne povezave med vzhodom in zahodom. Že v rimskem času pred 2000 leti je tu čez potekala glavna cesta od Emone (Ljubljana), čez Črni graben naprej preko Atransa (Trojane) do Celeje (Celje). V času srednjega veka je promet po cesti skozi našo dolino skoraj zamrl, vendar je cesta še vedno povezovala dve avstro-ogrski deželi, Kranjsko in Štajersko. V letu 1720 je izšel cesarski odlok o obnovi cest-ne povezave Trst-Dunaj preko Črnega grabna, kar je pomenilo, da je

potrebno izgraditi niz premostitve-nih objektov na cesti, od nasipov, škarf pa do mos-tov. Ker je cesta prečkala Radom-ljo prav med Zg. Lokami in Pods-mrečjem pri stari Krkovčevi hiši, so morali tod zgraditi večji most preko reke. Prvotni most na tem mestu je bil verjetno lesene konstrukcije, obstaja pa tudi možnost, da je bil že prej kamnit. Leta 1906 so zgradili železo-betonski most. Dobrih 50 let je služil svojemu cestnemu namenu, nato pa ga je leta 1959 zamenjal betonski most na magistralni cesti. Most je stal vse do leta 2002, ko so ga porušili ob gradnji Avtoceste A1 skozi našo vas. Na žalost so ob rušenju uničili tudi tablo z mostu z letnico 1906.

Padavinska postaja Zgornje Loke – št. 216 Vreme je pomemben del naravnega okolja, ki vpliva na veliko naših aktivnosti, zato ga z merjenjem poskušamo bolje razumeti. Ena od vremenski merilnih postaj je tudi padavinska postaja v Zgornjih Lokah.

Začetki merjen-ja padavin na Blago-viškem segajo v dav-no leto 1870. Prvi je začel z meritvami v Zg. Lokah Miha Trdin, nekdanji gos-tilničar, ki je opravljal meritve od leta 1870 pa do leta 1914. Kri-vec za prenehanje je bila prva svetovna vojna. Po končani vojni pa je trajalo nekaj let, da se je začelo z opravljan-jem meritev. Z letom 1921 je padavinsko postajo prevzel gostilničar Mirko Benkovič starejši, iz Bla-govice, in jo opravljal do druge svetovne vojne, leta 1941. Ko pa so se po vojni, leta 1947, razmere stabilizirale je

meritve pričel izvajati Karol Boštele, krojač iz Zg. Lok in to delo izvajal polnih 52 let, do leta 2000, ko se je z druži-no preselil v Kra-šnjo, zara di

izgradnje avtoceste. S 1. februarjem 2000 pa je po pripo-ročilu Karola Bošteleta agencija za okolje RS stopila v stik s Francem Florjančičem, ki to delo opravlja še sedaj. Toliko na kratko o zgodovini padavinske postaje. Meritve agencija za okolje RS za statistiko in pri-

merjavo med območji na katerih potekajo meritve, teh pa je v Sloveniji trenutno okoli 200. Povprečje padavin v enem letu je 1200,0 L dežja po kvadratnem metru, ki pa se od meseca do meseca močno razlikujejo. Najmanjša količina padavin v vegetacijski dobi je bila meseca Aprila 2007 in je znašala le 2,1 L po kvadratnem metru, kar je za tak navadno moker mesec občutno premalo oz. skoraj nič. Rekordno enodnevna oz. nekaj-dnevna količina pa je bila dne 18. septembra 2007, ko je v času od 9:30 pa do 18:48 padlo 101,3 L dežja po kvadratnem metru. V celot-nem dnevu pa skoraj 118,0 litrov dežja. Največja mesečna količina dežja je bila izmerjena v mesecu Novembru 2000, ki je znašala kar 333,0 L dežja na kvadratni meter. Ob zadnji večji povodnji, ki je za seboj pustila posledice v naši vasi, 3. septembra 2005, je količina padlega dežja v času od :13:28 do 17:30 znašala kar 94,0 L na kva-dratni meter, v 24 urah pa 99,9 L na kvadratni meter. Poleg meritev dežja pa se meri tudi snežna odeja skupnega in novo zapadlega snega. Zapisujejo se še ostali pojavi, ki imajo vsak svoj znak: dež, sneg, dež in sneg skupaj, toča, rosa, slana, dež, ki zmrzuje, babje

p š e n o , sodra, ivje, m e g l a , n e v i h t a , v i h a r n i veter in s n e ž n a o d e j a . Meritve se zapisuje jo enkrat dne-vno ob 7:00 uri po

sončni uri, razen izrednih meritev in pojavov. Delo opazo-valca na padavinski postaji je vsekakor zanimivo saj je treba za čimbolj redne podatke biti točen in natančen, kajti v nasprotnem primeru so brezpredmetni .

@ Primož Florjančič

Dežemer

Stari most na Jožefinskem katastru, iz leta 1826

@ Ilija Medič

Tabla na mostu z letnico 1906

Rastavljeni deli dežemera.

Dežemer in palica za mrejenje snega

Izmerjene podatke je potrebno skrbno zapisati

LOČANSKI GLAS 11

Ličkanje pr`Čvel Ličkanje je običaj, ki so ga poznali že v starih časih in tudi mi smo se odloči-li, da ga ne bomo kar tako pozabili.

Tako smo se letos septembra ali na začetku oktobra zbrali pr’Čvel. Na pros-toru primernem za ličkanje so nam domači že prej pripravili velik kup koruze. Posedli smo se okoli kupa koruze na raznorazne štore, vedra, itd. Seveda smeha ni manjkalo. Pripovedovali smo si vice, razne „štorije”, ki so se nam zgodi-le,...Seveda tudi fotografiranje ni manjkalo. Ko smo se bližali koncu kupa, smo izbrskali čokolado in „žganje”. Domači pri hiši so nam pri-

nesli tudi piškote, topel čaj ter kuhano vino, tako da nas res ni zeblo. Moram omeniti tudi to, da nas je zraven cel čas varovala psička Pikica. Tako da se nismo imeli česa bati. Končali smo okoli polnoči. Šli smo v kuhinjo, kjer nam je gospodinja pripravila raznora-

zne prigrizke. Preživeli smo res lep večer. Vesela sem, da se pri nas v Zg. Lokah stari obi-čaji ohranjajo, kajti vse to so počeli naši pred-niki in mislim, da bi morali te obi-čaje vsi spošto-vati. Hkrati pa se

moram zahvaliti „Čvelovim”, ker so poskrbeli za nas, da nas ni zeblo in da nismo bili lačni. Upam, da bo tako tudi naslednje leto.

@ Katja Trdin

ZGORNJE LOKE - NEKOČ IN DANES

Anketa: Kaj bi storili v Zgornjih Lokah, če bi bili župan? Pojma nimam. Kak-šno trgovino s hrano ali pa kino.

Katarina Ravnikar

Jaz bi imel igrišče. Če bi bil župan, bi ga dal zgraditi za nogo-met in košarko. Zgradil bi tudi šolo za pse in trgovino, na božič pa bi v Loke poslal še Boži-čka, Miklavža pa že imamo.

Klemen Omahna

Jaz bi bil najbolj vesel, če bi imeli top za delanje umetnega snega. Poleti pa bi priredil piknik. Kot župan bi želel tudi več otrok, da bi lah-ko imel poroke.

Darko Omahna

Jaz bi zgradil cerkev.

Kristjan Omahna

Jaz bi zgradila trgo-vino s hrano, igrača-mi, oblačili, z vsem in kulturni dom.

Špela Judež

Ta asfalt bi bilo že enkrat dobro imeti, ker ti naravni dejav-niki, dež, luknje, poledica, otežujejo dostop do naše hiše.

Karmen Urankar

Jaz bi zgradila drsa-lišče na prostem brez vstopnine, ljud-je bi dali prostovoljne prispevke.

Maruša Urankar

Če bi bila jaz župan-ja, bi v Lokah organi-zirala zabavo za Silvestrovo z velikim ognjemetom, ki bi trajal eno uro. Denar pa bi dobila od drža-ve. Na enem travni-

ku pa bi zgradila trgovino, ki bi proda-jala mobi kartice.

Katja Trdin

Jaz bi zajezil Rado-mljo na Žužnem kanalu in poplavil Zgornje Loke. ☺

Marko Trdin

Če bi bila jaz župan-ja, bi vse tisto, kar je v Blagovici, razen cerkve, ta lahko ostane tam, prestavi-la v Loke, ker smo tukaj veliko bolj akti-vni. Otrokom pa bi dala možnost, da se pozimi lahko nekje drsajo.

Jolanda Judež

Če bi bil župan, bi v Lokah naredil ogre-vano čakalnico za avtobus in prepove-dal napeljevanje gnojnice v vodo.

Blaž Judež »starejši«

Jaz bi naredil vaški prostor za druženje, kjer bi imeli pikado, ročni »fuzbal«, bil-jard, TV, play station itd.

Blaž Judež »mlajši«

Ne vem, kaj bi nare-dil v Lokah. Mc`Donalds. Šole ne rabimo, je v Blagovi-ci.

Franci Florjančič

Jaz bi dal zgraditi lepo trgovino, BTC, ki bi imela kotiček za otroke in »ringlšpil« s prosto vstopnino za domačine, drugi pa bi morali plačati vstop.

Andraž Vadjunec

Na Svete tri kralje bi poslala tri fante, da bi hodili po vasi od hiše do hiše.

Nina Koren

Miklavževanje v naši vasi

Zgornje Loke so vasica v Črnem grabnu, v kateri pa se skozi celo leto nekaj dogaja. Za vse to pa poskrbi mladina iz Zgornjih Lok.

Že ob 1. maju, prazniku dela, nam krajanom pripravijo prisrčno zabavo, na kateri se vaščani pove-selimo, zavrtimo, pokramljamo in se tudi dobro okrepčamo. Pride mesec december, mesec pričakovanja in obdarovanja. Otroci takrat težko pričakujejo dobrega moža Miklavža. Da ga res dočakajo, otroci vsako leto prosijo sv. Miklav-ža, da nas obišče s svojimi spremlje-valci in ker je dober mož, se z vesel-jem oglasi tudi pri nas. Že mnoga leta nas obišče v začetku decembra. Parkeljni hodijo po vasi že nekaj dni pred sv. Miklavžem in preverjajo, če so otroci pridni in ubogajo starše, pa tudi moliti morajo znati. Vaščani pa jim moramo to omogočiti, zato je potrebno, da jih spustimo v hišo, da lahko preverijo, če so otroci pridni in potem to sporočijo sv. Miklavžu, da ve, katere otroke mora obdariti. Na večer pred sv. Miklavžem, to je 5. decembra pa Parkeljni hodijo po vasi v spremstvu sv. Miklavža, ki otroke in tudi nas starejše obdari s sladkari-jami in mandarinami. Glavno pa

seveda pri-de ponoči. Če bolj so otroci prid-ni, več daril dobijo. Mis-lim, da je prav, da se ta stara navada obdrži, da ne zapiramo vrat pred Parkeljni, saj nas bodo le tako obiskovali še mnogo let. Upam, da se letos spet vidimo. V decembru pa ima ločanska mladina še kar nekaj obveznosti, za katere jih je potrebno še dodatno pohvaliti. Na sveti večer pripravijo pohod z baklami k polnočnici v cer-kev sv. Petra v Blagovico. Na zbir-nem mestu nas razveselijo in pogre-jejo s čajem in kuhanim vinom, po končani maši pa se zopet dobimo na istem mestu, da še malo pokramlja-mo, preden se odpravimo vsak na svoj dom. Toda to še ni vse. Zgornje-ločanska mladina nam pripravi ob koncu leta še novoletno smreko, katero okrasijo z lučkami. Zato menim, da jih je treba res pohvaliti, naj še naprej ostanejo tako ustvarjalni in delovni kot doslej. Fantje in dekleta, ostanite tak-šni kot ste in hvala za vse.

@Stanka Pustotnik LOCANSKI GLAS

locanskiglas@gmail.com @ Petra

LOČANSKI GLAS 12

Zgornjeločani potujemo ... Ločani smo tudi v letu 2007 obiskali veliko zanimivih krajev po svetu in doma, nekaj od teh ste nam jih opisali sami.

Po končanih poletnih počitnicah, ki smo jih preživeli na morju, nekateri v planinah in še kje drugje, smo se polni življenja in brezskr-bnosti podali nazaj v šolske klopi. Zaradi tega smo bili malce nejevoljni, vendar veseli ker spet vidimo svoje sošolce in prijatelje, ki smo jih že zelo pogrešali. Najbolj pa smo bili veseli novice, ki nam jo je sporočila razredničarka Jana Kovič, da bomo šli v Gardaland. Najprej sploh nismo mogli verjeti, potem pa smo bili vsi »happy«. Še cel mesec smo se nosili po šoli

kot kakšni pavi in se hvalili, da smo prva generacija po šestih letih, ki bo šla v Garda-land. Kaj pa veva, verjetno smo res tako pridni ☺ Minil je dolg mesec, ko smo se konč-no odpravili v tako zelo priča-kovani zabaviščni park v Itali-ji. Ob 6ih smo se odpeljali izpred šole in po skoraj petih urah končno prispeli. Med

vožnjo smo se zabavali na različne načine, peli, nekateri pa celo igrali Gameboy. Vmes pa nam je vodička razlagala kje se vozimo in kaj lahko vidimo, vendar misliva, da je ni poslušal nihče, razen spre-mljevalnih učiteljev. Ob pol enajstih smo se odpravili v park, kjer nas je čakala nora zabava. Pred tem so nam še naročili, da imamo mali-co ob 15ih, odhod pa ob 18ih. Razdelili smo se v skupinice in se nato vozili na Vlaku smrti, Bluetornadu, največkrat pa se odpravili na vozi-la na vodi, ki so nas prijetno osvežila. Preizkusili smo skoraj vse adrenalinske naprave, no razen prostega pada, saj ti je že ob pogle-du tistih, ki so se pravkar vrnili iz njega, postalo slabo. V naši skupini-ci smo si izbrali »super« vodiča, ki nas je »vodil« po parku, tako da smo prišli na mesto, kjer smo že neštetokrat bili in sploh nismo našli želenega cilja na karti. Kljub temu smo se neizmerno zabavali in šli kar 2x v 4D in 3D kino. Na koncu pa še zadnjič na Bluetornado, kjer smo pošteno namučili glasilke. Tam smo se vozili, dokler ni prišel čas za odhod. Imeli smo srečo, da smo prišli v Italijo med tednom, saj ni bilo pretirane gneče in smo zelo hitro prišli na vrsto. Teh 7 ur nam je minilo zelo hitro, prehitro. Vsi izmučeni in utrujeni smo se posedli v avtobus in večina nas je takoj zaspala. Tega dne se bomo spominjali kot zabavnega in nič ne bi imela proti, če bi se še kdaj ponovil.

@Maruša Urankar & Urban Omahna

Opisala vam bom moje počitnice na otoku Krk. Moram poveda-ti, da sem bila lansko leto prvič na Krku. In bilo mi je zelo všeč. Na Krk sem šla s kolonijo, ki jo je organizirala Zveza prijateljev mladi-ne Domžale. Na Krk smo se podali 28.7. in do 7.8. nas ni bilo nazaj. Na Krk smo se vozili približno 2-3 ure. Ko smo prispeli do doma Domžalskih otrok na Krku, natančneje v Malinski, smo se razdelili v sobe. V naši sobi nas je bilo 12. Seveda nam ni bilo dolgčas. Skozi kolonijo smo vsak dopoldan in popoldan šli vsaka skupina plavat na katerokoli plažo smo pač hoteli. Vsak dan smo imeli po zajtrku eno

uro, da pospravimo sobe, ki so jih potem ocenjevali. Počitek smo imeli tudi po kosilu, ki je bil kar dolg. Trajal je 1 uro in pol. Lahko si šel na različne aktivnosti kot so: odbojka na mivki, nogomet, med dvema ognjema, izdelovanje zapestnic, risanje grafitov in še mnoge druge. Po večerji pa je bil počitek slabo uro, da se pripravimo za večerne aktivnosti, npr.: Spoznavni večer, zmenkarije, kviz, igranje pravljic na smešen način, sprehod po mestu Malinska ter mnoge druge. Najpomembnejše ne smem pozabiti. To so poroke zadnji večer, kjer se zaljubljenci poročijo. Seveda smo imeli kakšen popol-dan kolesarjenje, en dan smo imeli celodnevni izlet v nekem zalivu, vozili smo se s kanuji, s banano in limono. Skratka bilo je nepozabno. Če niste sigurni otroci ali bi šli v kolonijo na Krk ali ne, vam jaz svetu-jem, da pojdite. Kajti tam je zelo zabavno in nikoli ne manjka smeha.

@ Katja Trdin

Po zaključenem 3 letniku srednje šole se ponavadi dijaki odpravijo na zaključni maturantski izlet. Konec avgusta smo se tako tudi mi odpravili v Grčijo na Ios. Naš izlet se je začel 25. avgusta, ko smo se iz Ljubljane z avtobusom odpeljali proti Benetkam. Tam nas je čakala ladja, s kate-ro smo odpluli proti Atenam. V jutranjih urah smo pristali v pristaniš-kem mestu Patras v Grčiji. Od tam smo se odpravili čez znameniti Korintski kanal do Aten in si ogledali glavne znamenitosti kot so Olimpijski stadion, Akropola,… Proti večeru smo se vkrcali na ladjo. Čakala nas je nočna plovba. Na Ios smo prišli zgodaj zjutraj in se namestili v hotel. Začelo se je 5 dni zabave, užitkov, plesa in anima-

cij. Vsak dan so nam animatorji pripravili različne igre: vlečenje vrvi, iskanje nafte,… katere so nam popestrile vroče popoldneve. Zvečer pa smo se odpravili v bližnje lokale, kjer smo uživali do zgodnjih jut-ranjih ur. Kot bi mignil je prišel dan ko smo si mogli pripraviti kov čke za odhod. Ker na otoku Iosu ni letališča smo se z ladjo odpravili na Santorini. Zvečer smo si ogledali še sončni zahod, nato pa odšli na letalo in vzleteli proti Brniku. Tako se je končalo 12 nepozabnih dni druženja, lenarjenja, smeha in razvajanja ;)

@Karmen Urankar & Tina Omahna

MATURANTSKI IZLET V GRČIJO

GARDALAND, ITALIJA

KOLONIJA NA KRKU

ZGORNJELOČANI POTUJEMO

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Čofotanje v bazenu

LOČANSKI GLAS 13

ZGORNJELOČANI POTUJEMO

Napišite tudi vi , kam ste potovali v letu 2008. Z veseljem bomo objavili vaš članek. locanskiglas@gmail.com

Letos pa me je pot zanesla na afriško celino. September v Sloveniji ni bil najbolj topel in zaželela sem si sonca in vročine, ter bila mnenja, da le tega ne bo primanjkovalo v Tuniziji. Skupaj s štirimi prijateljicami smo se 20.9 najprej odpravile iz Ljubljane na Zagrebško letališče, nato pa odletele v Tunizijo. Ob pristanku nas je pričakalo tipično afriško vreme in vsak del obleke nam je bil odveč. Vodička nam je povedala, da dežja tukaj skoraj ne poznajo in da je v letoš-njem poletju deževalo le enkrat. Minibus nas je odpeljal do našega hotela El'Mouradi Gammarth, ki je bil oddaljen slabih 20km iz glavne-ga mesta Tunis. Že sama recepcija nam je vzela sapo, vse je bilo tako mogočno in razkošno. Tudi naše sobe so bile ogromne in lepo opremljene. Po naporni poti, smo komaj čakale, da kaj prigriznemo. V restavraciji pa smo še enkrat o s ta l e b re z besed, saj smo kar hodile od enega kuharja do drugega in se nismo mogle odločiti kaj bi jedle, saj je vse izgledalo tako dobro. Hrana je bila res odlična ter lahko rečem da so Tunizijci mojstri v testeninah, krompirju in sladicah. Malce težav nam je povzročalo edino sporazumevanje, saj je bila Tunizija dolgo časa Francosko kolonija, zato večina govori francosko in si z angleš-čino nismo mogle veliko pomagati. Prvi dan smo padle v postelje in komaj čakale, da se naše počitnice zares začnejo. Naslednji dan smo zgodaj vstale, pojedle zajtrk, se odločile da se v hotelskem bazenu okopamo popoldan ter hitro odhitele na peščeno plažo. Uživale smo na toplem soncu in se hladile v morju. Začudena sem bila nad števi-lom školjk, saj jih toliko še nisem videla v življenju. V pliitvi vodi si na nekaterih mestih samo zajel vodo in imel celo pest školjk. Da pa ne bomo cel dopust samo poležavale na plaži, smo odšle na izlet v Kar-

tagino, glavno mesto Tunis in Lamarso. Pri nakupovanju se seveda nismo mogle izogniti cenkanju oz. barantanju. Ugotovila sem, da sem v tem zelo slaba saj je trgovec očitno prebral iz mojih oči, da mi je neka stvar zelo všeč in jo bom kupila ter tako prehitro popustila pri ceni. Seveda pa v Tuniziji ne gre brez jahanja kamel. Vsak dan smo dobivale različne ponudbe in se končno odločile, da preizkusimo tudi to. Bila je zelo zanimiva izkušnja, predvsem pa so me zelo bolele noge in sem po koncu komaj še hodila. Si lahko predstavljate v Slo-

veniji prečkati štiripasov-nico, ampak s tem ne mislim, da greš čez nad-voz. V Tuniziji to ni nič takega, naši vodiči so ustavili promet in s kame-lami smo počasi prečkali cesto. A ker vsaka izjema potrjuje pravilo, smo bile tudi v Tuniziji deležne dežja, a to ne sam nekaj kapljic, ampak cele nevih-te. To je bila verjetno posledica 5-ih zgovornih žensk na kupu. Takšnega vremena smo v Sloveniji navajeni, Tunizijce pa je popolnoma presenetilo, zato so imeli kar nekaj poplav, tudi našemu hotelu ni prizaneslo. Deževen dan smo izkoristile v notranjem bazenu, vodni aerobiki ter kajenju vodne pipe. Žal pa je deževno vreme, kar malo shladilo ozra-čje, zato prave vročine ni bilo več. Večere smo preživljale v hotelu, saj so bile za vsak dan pripra-vljeni različni animacijski programi, od plesnih nastopov, tombole, izbire mistra hotela… Naučili pa smo se tudi različne plese, na katere smo ves čas plesali in peli. Čas je hitro mineval in hitro je prišel čas našega odhoda in povratka v Slovenijo.

@Mateja Omahna

Lansko leto se nas je nekaj Zgornjeločanov odpra-vilo na sankanje v Kranjsko Goro. Ko smo se z avti pri-peljali do Kranjske Gore, smo se naprej do proge peljali s prav smešnim kombijem. Celo pot "nas je rukalo". Ko nas je kombi pripeljal do proge, smo dobili sanke in

"rudarske" lučke za na glavo. Proga je bila, kar dolga in hitra. Potem smo se z ratrakom peljali do neke gostilne, tam smo nekaj spili, nato pa smo šli po progi s sankami. Nekaj časa smo morali hoditi. Zatem pa smo šli še na pico. Upam, da bomo še kdaj šli, saj mi je bilo zelo všeč.

@ Katja Trdin

SKOK NA AFRIŠKO CELINO

SANKANJE V KRANJSKI GORI

Skupinska fotka Ločanske mladine pred spustom v dolino.

Tradicionalna vodna pipa

Prijateljice

Jahanje kamel

LOČANSKI GLAS 14

ZGORNJELOČANI POTUJEMO - ANKETA

LOCANSKI GLAS locanskiglas@gmail.com

Že nekaj časa smo se s sošolci s fakultete pogovarjali, da bi šli enkrat skupaj smučat za en teden. Zato smo se odločili da to storimo v času absolventskega staža, ko imamo vsi dovolj časa in še nimamo poseb-nih drugih obveznosti. Hkrati pa je to tudi nekakšen zadnji skupni izlet kolegov, ki smo se družili na faksu. Očitno nam absolventski izlet na Kreto ni bil dovolj in smo zato odpotovali še na zimsko različico. Odloči-li smo se za smučišče Valoire – Valmenier, ki se nahaja na jugovzhodu Francije, blizu meje z Italijo. Iz Ljubljane smo se odpravili v soboto 10. marca 2007 zgodaj zjutraj in se peljali preko Benetk, Milana in Torina, ki smo si ga ogledali iz avtomobila. Pot smo nadaljevali do meje s Fran-cijo in se kmalu povzpeli na Valmenier, kjer smo po dolgotrajnih mukah

na recepciji končno dobili naš apartma. Vreme je bilo tistega dne v Francji precej oblačno in mrzlo. To je bil moj prvi obisk Francije, ki se mi je na prvi vtis zdela zelo pusta in sploh ni bila takšna kot sem si jo predstavljal. Toda že naslednje jutro se je izza štiritisočakov prikazalo sonce. Vsi zaspani smo se zjutraj odprav ili na smučišče in se takoj povzpeli na najvišjo progo iz katere se nam je odpiral pogled na kar 150 kilometrov smučarskih prog, vseh iz naravnega snega in obsijanih s soncem. Takoj smo se pognali po hribu navzdol, da bi kar najhitreje preizkusili vse proge. Kmalu so noge postajale vse bolj utrujene, zato smo prvi dan presmučali le eno pobočje, ki smo ga lahko videli iz apar-tmaja. Že drugi dan smo se povzpeli na drugo pobočje in se tam nas-mučali do sitega. In tako vsak dan naprej. Vse proge smo presmučali šele po štirih dneh, zraven pa smo lahko še brezplačno preizkusili naj-novejše modele slovenskih smuči. Skratka vsak dan smo uživali v belih strminah in sončnem vremenu, zvečer pa uživali v dobri družbi, v naših kuharskih specialitetah in opojnih substancah … ☺. Kot bi mignil je bil teden naokoli in treba je bilo pospraviti smučke in stanovanje. Po ist i poti smo se vrnili domov in se vmes ustavili še v Milanu, kjer smo si ogledali nogometni stadion in znamenito katedralo ter trg pred njo. Kljub utrujenosti nekaterih kolegov, smo se strinjali, da je bilo smučanje nepozabno in da ga moramo v naslednjih letih ponoviti. Vprašanje je le kam gremo pa letos?

@Igor Trdin

SMUČANJE V VALMENIERJU (FR) Anketa: Kaj menite o Ločanskem Glasu?

Vsaka stvar, ki opisuje dogajanja v nekem kraju, se mi zdi pozitiv-na. Iz tega lahko bodoči rodovi vidijo, kaj se je v njihovem kraju dogajalo včasih. Všeč mi je prebi-ranje našega časopisa, saj tako izvem tudi mnenja sosedov o dogodkih. Glede na finančno stanje vaške mladine in glavnega urednika je časopis zanimiv in dober. Imam pa en predlog. Ko se nek dogodek zgodi, je dobro o njem takoj zapisati par besed, saj potem kaj kmalu vse pozabiš in se spomniš le to, da je bilo uredu.

Bojan Pustotnik

Ja, meni je časopis všeč. Ne bi ga spreminjala, kar vsako leto naj izhaja.

Stanka Pustotnik

Meni je časopis všeč. Rada ga preberem. Izide lahko še večkrat kot le enkrat na leto.

Marija Trdin

Ja, lušten je. Fino, da se kaj take-ga spomnite, da je kaj za prebrat.

Milena Vadjunec

Časopis mi je všeč, preberem celega. Po receptu iz časopisa sem spekla banance, tako da je tudi uporaben. Lahko bi izhajal že pred novim letom.

Vida Medič

Čisto lepo, da izhaja. Tako vemo, kaj se v vasi dogaja. Lahko bi večkrat izšel, čeprav verjamem, da je to težko.

Jana Ravnikar

Pohvaliti vas moramo, kar se dogaja v vasi, od pohoda z bakla-mi na božič do 1. maja in časopi-sa. Nama je všeč.

Darko in Suzana Omahna

Meni je časopis všeč takšen kot je, ne bi ga spreminjala, saj so notri vse novice o vasi.

Tončka Šinkovec Kosmač

Časopis nama je zelo zanimiv, zajema vse, kar se v naši vasi dogaja. Lahko bi izšel dvakrat na leto. Tudi ideja o tem, da članke za časopis pišejo ostali, se nama zdi vredu. Če pa se ne morejo

spomniti o čem bi pisali, bi lahko ven dali kako temo.

Karmen in Maruša Urankar

Lepo, da ste se spomnili, da ima-mo svoj časopis. V njem je vse, kar se v Lokah dogaja.

Janez Trdin

Časopis je vredu in je dobro, da izhaja. Zanimivo ga je brati, da smo aktivni. Všeč mi je, kar delaj-te tako kot ste.

Bernarda Florjančič

Dober je. Franc Trdin

Časopis je zelo vredu. Tudi starej-ši bi se lahko bolj vključili in napi-sali kak članek. Lahko pa bi se našel kak sponzor.

Marinka Trdin

Vredu, da je. Preberem ga, da vidim, kaj se dogaja v vasi. Če ste zagnani, naj izhaja še naprej.

Irena Judež

Lahko bi v časopis dodali kako sliko lepe ženske z velikimi modri-mi očmi. Na splošno pa se nama zdi to zelo spodbudno, da prena-šamo ta dogajanja, tradicijo na mlajše generacije. Predlog: Lahko bi opisali kakšne stare običaje kot so šranganje, prodaja neveste itd., da se ti ohranijo. Časopis, taka stvar te mora zanimati, saj se dogaja v našem kraju. Seveda ne bi mogel izhajati, če ne bi bilo aktivne mladine! Hvala mladini, ki obuja stare običaje, v vas prinaša nove ideje in dogodke, ki nas družijo in hkrati omogoča, da se ti spomini na dogodke ohranijo v vaškem časopisu, saj jih kaj kma-lu pozabiš. To, da časopis izhaja enkrat na leto, je čisto uredu, če bi izhajal večkrat, ne bi bil več tako zanimiv.

Jolanda in Blaž Judež

Hvala vsem anketirancem v imenu uredniškega odbora za vaše prijetne in pohvalne besede. Vsekakor se bomo še naprej trudili po svojih močeh ujeti trenutek naše-ga skupnega življenja na tale košček papirja, ki ga imenujemo Ločanski Glas. @ Petra Pustotnik

LOČANSKI GLAS 15

RECEPT: CVETAČNA LAZANJA

Za štiri osebe:

Eno in pol do dve cvetači operemo, odstranimo zele-ne liste in natrgamo oziro-ma narežemo na manjše kose. V osoljeni vodi jo skuhamo, a ne čisto do konca. Vodo odlijemo, cvetačo pa kar v posodi razrežemo na še manjše dele. V posodice za lazan-je, namazane z margarino, damo najprej plast cve-tače, tej dodamo tanko plast na kvadratke narezane toast šunke, ki jo lepo razporedimo po površini. Pla-sti šunke sledi tanka plast naribanega sira. Na sir dodamo plast cvetače, ki jo pokrijemo veste s čim? Z naribanim sirom, ni ga treba »šparat«. V večji skledici zmešamo kislo smetano in jajce ter našo »lazanjo« pokrijemo z nastalo zmesjo. V pečici naj se peče še približno pol ure na 200 °C.

Ko je lazanja pečena, jo postrežemo kar v posodici. Zraven se krasno poda zelena solatka z malce radi-ča. Pazite pa na svoje jezike, saj se hitro zgodi, da ga opečete in ste tako prikrajšanji za enkraten okus te hitro pripravljene jedi.

IGRA SuDoKu:

Pravila in navodila igre SoDoKu:

Prazna polja v danem kvadratu izpolnite s številka-mi od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, v vsakem stolpcu in vsakem manjšem kvadratu 3 x 3, omeje-nem z debelejšimi črtami, vsaka izmed številk od 1 do 9 nastopala smo enkrat.

LOČANSKO RAZVEDRILO

(Rešitev je na zadnji strani)

ä DOBER TEK !!!

IZDELAVA ANGELČKA: Izdelava okraska za smrečico zahteva spretne prste, potrpež-ljivost in kanček ustvarjalnosti. Za izdelavo potrebujemo:

manjšo stiroporno kroglico, bel karton, malo bele volne, jogur-tov lonček, močnejše lepilo v tubi, škarje in svinčnik. Na bel karton položimo lonček in ga obrišemo s svinčnikom. Dobljeni krog izrežemo in mu določimo središče. Vanj zarežemo, kot prikazuje slika.

Dobljeni krog ovijemo in zlepimo v stožec, ki pred-stavlja oblekico angelčka. V stiroporno kroglico s svinčnikom naredimo luknjico, vanjo kapnemo kapljico lepila in glavi pritrdimo oblekico. Iz bele volne naredimo lase. Narežemo več enako dolgih volnenih vrvic, ki jih zavežemo na sredini, da dobimo prečko in jih nalepimo na stiroporno kroglico, glavo. Lahko naredimo tudi dva čopka. Iz kartona izrežemo še krilca, ki jih nalepimo na hrbtno stran angelčka.

"

% Petra Pustotnik

IGRA skrita števila: V vsakem stavku se skrivata eno ali dve števili. Odkrij jih in seš-tej! Kakšna je končna vsota?

Račun: Torej vsota vseh števil je:

___________

Stopil je na morskega ježka.

Ko pridemo v razred, sedemo v klop.

Moj odgovor je bil spet enak.

Na naši hiši manjka samo še streha.

Ose me niso opikale.

Kadar zboli krava, pride veterinar.

Najlepšo knjigo bo dobila Petra.

(Rešitev je na zadnji strani)

»Sedmera jezera« Ura je 5 zjutraj. Jutro je hladno. Zbrani stojimo pred »Mlakarjevim znamen-jem«. Ne govorim veliko, le misel o odhodu me spremlja. Dajem zadnja navo-dila voznikom, preverjam opremo za pohod in naposled le krenemo. V Bohinju nas pozdravijo prvi sončni žarki, srce kar samo poskoči, še nekaj metrov in pred nami je planina Blato. Nataknem si planinsko obutev, si oprtam nahrbtnik in čakam ostale, da se pripravijo. Naenkrat nekaj čudnega zaropota. Pogledam naokoli a ne vidim nikjer nič. Ko smo vsi pripravljeni zopet zaropota. O zaboga budilka ! Ponedeljkovo jutro je in treba bo v službo. Saj res! Kaj pa naš pohod na Sedmera jezera za Ločane. Obljuba dela dolg, ta dolg pa me sedaj preganja še v sanjah. Bo leto 2008 kaj drugačno, se nas bo usmilil ta naš dragoceni ČAS in nam podaril dan, da se skupaj odpravi-mo na naš želeni izlet.

@ Bojan Pustotnik

LOČANSKI GLAS 16

ZADNJA STRAN

Foto kotiček: Naša šola

Med stvari, ki nas povezujejo in sooblikujejo prav gotovo spada tudi šola. Obiskovali smo jo bolj ali manj radi, pa vendar jo imamo ponavadi vsi v lepem spominu. Starejše generacije Zgornjeločanov so obiskovale še staro šolo v Blagovici, mi iz srednje generacije smo obiskovali že novejšo šolo, najmlajši pa sedaj lahko obiskujejo čisto novo šolo s telovadnico v Blagovici.

Foto Arhiv: ZgLoke WebTeam

Stara šola v Blagovici, zgrajena v 19. stoletju.

Šola, ki so jo slovesno odprli 1971.

Nova šola s telovadnico v Blagovici, 05.01.2008 .

Nekaj pomembnih dogodkov v prete-klem letu, v KS Blagovica, povezanih z Zgornjeločani. Ø Po rušenju stare šole so na začetku januarja, pričeli z gradnjo temeljev nove podružnične šole in telovadnice v Blagovici. Ø Konec marca so bila končana dela na Čvelovem potoku v vzhodni strani Zg. Lok (celotna ureditev je bila opisana v prejšnji številki Ločanskega glasu).

Ø 8. junija je »Forum Zg. Loke« upihnil že svojo drugo svečko. Ob tej priliki pa sta bila nagrajena, »NajForumka 2005«, Fiona ter »NajForumca« v letu 2006, Lolek & Bolek, z diplomo.

Ø 15. junija je KS Blagovica skupaj z blagoviškimi društvi pripravila veliko vrtno veselico na novem nogometnem igrišču v Blagovici.

Ø V ponedeljek 18.06.2007 je bila maša za Zgornje Loke v farni cerkvi Sv. Petra v Blagovici.

Ø Na praznik sv. Rešnjega telesa je bil postavljena Zgor-njeločanska kapelica oz. evangelij za procesijo, pred farno cerkvijo sv. Petra v Blagovici. Ø V četrtek 20. septembra so podrli stari most, ki je bil zgrajen ob gradnji drugega prizidka pri PŠ Blagovica v zgodnjih osemdesetih prejšnjega stoletja.

Ø Načrtovano dokončanje nove podružnične šole in telo-vadnice v Blagovici se je iz konca oktobra zavleklo do kon-ca leta 2007. Slavnostna otvoritev šole je bila v začetku januarja 2008. Ø Na večer 5. decembra je vse mlajše otroke iz KS Blago-vica obiskal in obdaril Sv. Milkavž s Parklni v dvorani Kul-turnega doma v Blagovici.

Rešitev skritih števil s strani 15:

Stopil je na morskega ježka.

Ko pridemo v razred, sedemo v klop.

Moj odgovor je bil spet enak.

Na naši hiši manjka samo še streha.

Ose me niso opikale. Kadar zboli krava,

pride veterinar. Najlepšo knjigo bo

dobila Petra.

Vsota je 142.

Rešitev SuDoKa s strani 15:

FOR

UM

ZG

OR

NJE

LO

KE

Vse

o mali

vasic

i sre

di Čr

nega

grab

na ...

po

zdra

vi, pr

edlog

i in de

bate

...

zglo

ke.h

itri

.co

m

ww

w.p

hpbb

88.c

om/z

glok

e/

ZgLoke WebTeam ©

PGD BLAGOVICA

GASILCI 112

Diplomi za »NajForumca« in rojstno dnevna torta.

Podrtje starega mostu čez Zlatenščico v Blagovici.

EN S

LAD

KI

VIC

: St

ari o

če g

oren

jec

so n

a sm

rtni p

ostel

-ji.

Ob

njem

je z

bran

a vs

a dr

užin

a. N

enad

oma

star

i oča

vpr

a-ša

jo: "

Žena

.. a

si p

r m

en ?

" "J

a, p

r te

b sm

!"

"Utro

c m

oji,

a st

e pr

men

?"

"Ja,

pr

teb

smo.

" "V

nuki

, a s

te p

r m

en ?

" "J

a,

pr t

eb s

mo.

" "A

ste

res

vsi

pr

men

?"

"Ja,

vsi

sm

o !"

"Z

AK

AJ

PA P

OL

LUČ

U K

UH

NI G

OR

I !?"