predlog Pravilnika o rokometnih tekmovanjih RS

PRAVILNIK O ROKOMETNIH TEKMOVANJIH ROKOMETNE ZVEZE SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

II. SISTEM TEKMOVANJA

III. VRSTE ROKOMETNIH TEKMOVANJ

IV. OBLIKE ROKOMETNIH TEKMOVANJ

V. UDELEŽENCI ROKOMETNIH TEKMOVANJ

VI. OBVEZA ČLANOV POSAMEZNIH LIG

VII. PRAVICA NASTOPA IGRALCEV

VIII. REGISTRACIJA TEKEM

IX. STROKOVNO – TEHNIČNA KOMISIJA

X. PRITOŽBA NA ODIGRANO TEKMO

XI. DOLOČILA O PONOVITVI TEKME V PRIMERU KRŠITVE ROKOMETNIH

PRAVIL

XII. KRITJE STROŠKOV DRUŠTEV, DELEGATA IN SODNIKOV

XIII. DOKONČNA ALI ZAČASNA PREKINITEV TEKEM

XIV. POSEBNI PRIMERI IZGUBLJENIH TEKEM

XV. DOLOČANJE VRSTNEGA REDA

XVI. DOLOČILA O PRIJATELJSKIH TEKMAH

XVII. DOLOČILA O POSEBNIH TEKMOVANJIH

XVIII. MEDNARODNA TEKMOVANJA

XIX. ZDRUŽENJA KLUBOV

XX. URADNE OSEBE

XXI. TEHNIČNE DOLOČBE

XXII. POSEBNE DOLOČBE

XXIII. DOPING KONTROLA

XXIV. PREHODNE DOLOČBE

2

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen V pravilniku o rokometnih tekmovanjih (v nadaljevanju besedila: PORT) so opredeljena splošna pravila o sistemu, oblikah, vrstah, udeležencih in njihovih obvezah, načinih in pogojih organiziranja ter izvajanja rokometnih tekmovanj v okviru Rokometne zveze Slovenije. Rokometna tekmovanja v okviru Rokometne zveze Slovenije razpisuje in organizira RZS.

2. člen Rokometna tekma je športno dogajanje v smislu rokometnih pravil. II. SISTEM TEKMOVANJA

3. člen Sistem tekmovanja določa trajanje tekmovalne in igralne sezone, način in stopnje tekmovanja, število članov v posameznih ligah, napredovanje in izpad ter imenovanje državnega in pokalnega prvaka.

4. člen

Tekmovalna sezona traja od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.

5. člen Igralna sezona se začne s prvo prvenstveno ali pokalno tekmo v tekmovalni sezoni in se konča z zadnjo prvenstveno ali pokalno tekmo v isti tekmovalni sezoni. Igralna sezona mora biti zaključena pred začetkom prestopnega roka.

6. člen Tekmovanja se lahko izvajajo v obliki krožnega točkovnega sistema (liga), skrajšanega krožnega točkovnega sistema (turnirji) ali na izpadanje. O morebitnem igranju končnice (za prvaka - play off, za izpad - play out) odločajo posamezna združenja rokometnih klubov.

7. člen

Prvenstvena tekmovanja se izvajajo ob upoštevanju kvalitete ekip, tekmovalnih stroškov in oddaljenosti na državni, regionalni in območni ravni.

8. člen

V PORT-u so tekmovanja imenovana z nazivom tekmovanja, v primeru pridobitve sponzorja posamezne lige ali pokala Slovenije je dovoljena uporaba sponzorskega imena posamezne lige oz. pokala.

3

9. člen Na državni ravni potekajo: 1. A DRL - moški, 1. A DRL - ženske, 1. B DRL - moški, Pokal – moški, Pokal - ženske in 1. DRL mladinci. Na območni ravni potekajo: 1. B DRL - ženske, 2. DRL - moški, 3. DRL - moški, ostale mladinske lige, kadetske lige. Na območni ravni potekajo ostala tekmovanja mlajših kategorij oz. tekmovanje mladih. Za izvedbo tekmovanj na območni ravni se območje Republike Slovenije lahko razdeli na vzhod, zahod, center, jug. V primeru premajhnega ali prevelikega števila klubov na določenem območju se lahko klub uvrsti v drugo tekmovalno območje. V kolikor je na območju prijavljenih manj kot 4 moštva, se le-te razporedijo v druga območja.

10. člen V 1. A DRL - moški in 1. A DRL - ženske načeloma nastopa 12 moštev. Iz lige izpadeta zadnje dve uvrščeni moštvi in sicer v 1. B DRL – moški oz. 1. B DRL - ženske. V 1. B DRL – moški in 1. B DRL - ženske načeloma nastopa 12 moštev. Dve prvo uvrščeni moštvi si pridobita pravico nastopanja v 1. A DRL - moški in 1. A DRL - ženske, dve zadnje uvrščeni moštvi pa izpadeta v 2. DRL. V 2. DRL - moški nastopa 12 moštev. Prvo uvrščeni moštvi se uvrstita v 1. B DRL – moški, dve zadnje uvrščeni moštvi pa izpadeta v 3. DRL . V kolikor je za tekmovanje v 1. B DRL – ženske in 2. DRL - moški prijavljeno več kot 12 moštev, se tekmovanje lahko organizira v dveh ali več skupinah. Pri razvrstitvi ekip v skupine je potrebno upoštevati enakomerno razdelitev ekip na kvaliteto, geografsko zaokrožena območja, približno enako število ekip v posamezni skupini in stroške tekmovanja. Če je prvenstvo v 1. B DRL – ženske in 2. DRL - moški organizirano v več kot dveh skupinah, je potrebno organizirati zaključno tekmovanje za naslov prvaka oziroma določitev ekip, ki imajo pravico napredovanja v višji rang tekmovanja.

11. člen Državni prvak R Slovenije v rokometu med člani je prvak 1. A DRL - moški. Pokalni prvak R Slovenije med člani je zmagovalec pokalnega tekmovanja članov. Državni prvak R Slovenije v rokometu za članice je prvak 1. A DRL - ženske. Pokalni prvak R Slovenije med članicami je zmagovalec pokalnega tekmovanja članic.

4

III. VRSTE ROKOMETNIH TEKMOVANJ

12. člen

Glede na vrsto se rokometna tekmovanja delijo po rangu tekmovanja, po spolu in po starosti udeležencev.

13. člen Po rangu se uradna rokometna tekmovanja razvrščajo na območna oz. regionalna in državna tekmovanja. Moštva se uvrstijo v posamezni rang tekmovanja na podlagi rezultatov doseženih v uradnih tekmovanjih. Prehod iz enega ranga v drugi rang tekmovanja se izvede kot napredovanja oziroma izpad iz danega ranga tekmovanja v skladu s tem pravilnikom in propozicijami tekmovanja.

14. člen Moštvo si pridobi pravico nastopa v posameznem rangu tekmovanja ter pravico uvrstitve v žreb: - če si je na podlagi tekmovalnih rezultatov izborilo pravico do obstanka v posameznem

rangu tekmovanja, napredovalo iz nižjega ranga na podlagi tekmovalnih rezultatov ali pa izpadlo iz višjega ranga tekmovanja na podlagi tekmovalnih rezultatov;

- če se je pravočasno prijavilo za tekmovanje; - če izpolnjuje predpisane pogoje za izdajo licence oziroma rang tekmovanja; - če je poravnalo vse obveznosti do RZS, sodniške organizacije in ni v suspenzu

(neporavnane obveznosti) - če izpolnjuje ostale pogoje zapisane v tem pravilniku in propozicijah združenja v

katerem bo v tekmovalni sezoni moštvo nastopilo.

15. člen Moštvo, ki se prvič prijavlja v uradno tekmovanje ali iz njega izstopa, mora začeti tekmovanje v najnižjem rangu ob izpolnjevanju druge in tretje alineje prejšnjega člena.

16. člen

Posamezno društvo lahko tekmuje v posameznem rangu tekmovanja le z enim moštvom. V mlajših starostnih kategorijah lahko v posameznem rangu društvo tekmuje tudi z več moštvi. Prehod igralcev med moštvi društva v isti starostni kategoriji, ni možen.

17. člen Prenos pravice tekmovanja v posameznem rangu ni dopusten na drugega upravičenca.

18. člen

Po spolu udeležencev tekmovanj se tekmovanja delijo na moška in na ženska tekmovanja.

19. člen

Po starosti udeležencev se rokometna tekmovanja razvrščajo na tekmovanja odraslih (člani in članice) in tekmovanja mladih (deklice, dečki, kadetinje, kadeti, mladinke, mladinci). Glede na starost udeležencev tekmovanja razvrščamo v naslednje razrede:

5

- člani oziroma članice; - mladinci v starosti od 17 do 21 in mladinke v starosti od 17 do 19; - kadeti oziroma kadetinje v starosti od 15 do 17 let; - starejši dečki A ali deklice A v starosti od 14 do 15 let; - starejši dečki B v starosti od 13 do 14 let; - mlajši dečki A ali deklice A v starosti od 12 do 13 let; - mlajši dečki B ali deklice B v starosti od 11 do 12 let; - mini rokomet v starosti do 11 let.

Igralci imajo pravico nastopa v posamezni starostni kategoriji do konca tekmovalne sezone, v kateri dopolnijo zgornjo mejo starosti predpisane v 2. odstavku tega člena. V kategoriji mini rokomet lahko nastopajo tudi po spolu mešana moštva. IV. OBLIKE ROKOMETNIH TEKMOVANJ

20. člen Glede na obliko se rokometna tekmovanja delijo na prvenstvena, pokalna tekmovanja in kvalifikacijska oz. izločilna.

21. člen

Prvenstvene tekme so tekme v okviru tekmovanja za prvaka v posamezni starostni kategoriji, rangu tekmovanja ali območnem tekmovanju. Na podlagi doseženih rezultatov na prvenstvenih tekmah se določa tudi vrstni red v posameznem tekmovanju in moštva, ki izpadejo iz tekmovalnega ranga ali napredujejo v višji rang.

22. člen Prvenstveno tekmovanje se izvaja v obliki dvokrožnega ali večkrožnega ligaškega oz. turnirskega tekmovanja v katerem tekmuje vsak z vsakim udeležencem posamezne lige. Minimalno število prvenstvenih tekem za vse starostne kategorije v eni tekmovalni sezoni je 18 tekem.

23. člen

Kvalifikacijske oziroma izločilne tekme so tekme, ki odločajo o uvrstitvi ali izločitvi v ali iz posameznega tekmovanja. Kvalifikacijsko ali izločilno tekmovanje med dvema moštvoma se lahko izvede na nevtralnem igrišču v obliki neparnega števila tekem, na katerih je potrebno določiti zmagovalca v skladu z določbami tega člena. Zmagovalec izločilnega oziroma kvalifikacijskega tekmovanja je moštvo, ki je zmagalo v več kot polovici tekem. Kvalifikacijsko tekmovanje med dvema moštvoma se izvede tudi v dveh povratnih tekmah. Zmagovalec kvalifikacijskega tekmovanja se določi na podlagi števila osvojenih točk. V primeru enakega števila osvojenih točk se zmagovalec določi na podlagi naslednjih kriterijev:

- na podlagi razlike v golih; - na podlagi večjega števila danih golov na gostovanju.

Če na podlagi zgoraj navedenih kriterijev ni možno določiti zmagovalca se zmagovalec določi z izvajanjem sedemmetrovk brez podaljška.

6

Kvalifikacijsko ali izločilno tekmovanje med tremi ali več moštvi se lahko izvede v obliki turnirja na nevtralnem igrišču po enokrožnem sistemu. Vrstni red se določi na podlagi naslednjih kriterijev:

- števila osvojenih vseh točk; - rezultat medsebojnega srečanja.

Če se tekma konča neodločeno, se izvajajo rezervne sedemmetrovke, ki jih uporabimo, če na podlagi zgoraj navedenih kriterijev ni možno določiti zmagovalca turnirja.

24. člen V pokalnem tekmovanju so dolžna igrati vsa članska moštva, ki sodelujejo v prvenstvenih tekmovanjih RZS. Pokalna tekmovanja se izvajajo po sistemu izpadanja z eno izločilno tekmo. V primeru neodločenega rezultata se igra podaljšek 2 x 5 minut, v kolikor je rezultat še vedno neodločen, se ponovno igra podaljšek 2 x 5 minut. Če se tudi po podaljških ne more določiti zmagovalca, se izvajajo sedemmetrovke. Sedemmetrovke se izvajajo v skladu z rokometnimi pravili. Prvič izvaja vsaka ekipa po pet sedemmetrovk (vsakič drug igralec izmenoma; prva izvaja ekipa, ki je določena z žrebom), v primeru ponovnega neodločenega rezultata, se izvajajo sedemmetrovke izmenoma do končnega zmagovalca (sedemmetrovke lahko izvaja več igralcev ali pa samo eden). V uvodnem delu pokalnega tekmovanja se pokalno tekmovanje lahko izvede tudi v turnirski obliki. Uvrstitev na turnirju se določi v skladu s 23. členom tega pravilnika. Tekmovalni pari do vključno polfinala se določijo na podlagi žreba. Organizator izločilne tekme do vključno četrtfinala se določi na podlagi ranga igranja (lige) v tekmovalni sezoni, v kateri se Pokal Slovenije igra: - v primeru, da sta obe moštvi v isti ligi na prizorišču prvo izžrebane ekipe, - v primeru, da sta moštvi iz različnih lig, na prizorišču ekipe iz nižje lige, ki je

izžrebana. V primeru, da društvo ne odigra predvidenih tekem v Pokalu Slovenije, ne more z nobeno ekipo napredovati v višji rang tekmovanja.

25. člen

Pokalna tekma se lahko iz opravičljivih razlogov prestavi na zahtevo enega izmed nasprotnikov ali vodstva tekmovanja, vendar mora biti odigrana pred naslednjim krogom pokalnega tekmovanja. O prestavitvi pokalne tekme se lahko sporazumeta nasprotnika ob soglasju vodstva tekmovanja. V primeru, da ni možen dogovor o prestavitvi tekme odloči vodstvo tekmovanja. Odločitev vodstva tekmovanja o prestavitvi pokalne tekme je dokončna.

26. člen Zaključni del pokalnega tekmovanja se izvede v dveh dneh.

27. člen

Organizator zaključnega dela pokalnega tekmovanja se izbere na podlagi razpisa, ki mora biti objavljen najpozneje do 20.12. v tekoči tekmovalni sezoni.

7

Organizator zaključnega dela pokalnega tekmovanja mora izpolnjevati razpisne pogoje: - kritje organizacijskih in ostalih stroškov; - primerna dvorana in ostali prostori; - možnost TV prenosov; - akreditacije; - druge ugodnosti.

Podrobni pogoji se opredelijo v razpisnih kriterijih. V. UDELEŽENCI ROKOMETNIH TEKMOVANJ

28. člen

V rokometnem tekmovanju lahko sodelujejo:

- moštva, ki so se pravočasno prijavila za tekmovanje; - moštva, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izdajo licence oziroma rang tekmovanja

v skladu s Pravilnikom o licenciranju; - moštva sestavljena iz članov posameznega rokometnega društva; - reprezentančna moštva sestavljena iz izbranih članov rokometnih društev; - moštva sestavljena iz članic rokometnih zvez, ki so članice EHF in IHF - (igrajo izven

konkurence); - moštva sestavljena iz učencev, dijakov ali študentov, razredov, šol,

fakultet oziroma univerze; - moštva drugih organizacij, če jim Strokovno – tehnična komisija RZS prizna status

udeležencev v posameznem rokometnem tekmovanju.

VI. OBVEZA ČLANOV POSAMEZNIH LIG

29. člen

Člani posameznih lig morajo za napredovanje v končnico za prvaka (play off) oz. v višji rang tekmovanja izpolnjevati naslednje pogoje glede tekmovanja mladih moštev v sistemu tekmovanja, pod okriljem Rokometne zveze Slovenije:

- Člani 3. DRL - moški morajo tekmovati z dvema mlajšima selekcijama (mini rokomet + ena selekcija po izbiri kluba: ml. dečki B ali ml. dečki A).

- Člani 2. DRL - moški morajo tekmovati s tremi mlajšimi selekcijami (mini rokomet + ml. dečki B ali ml. dečki A + st. dečki B ali st. dečki A).

- Člani 1. B DRL - moški morajo tekmovati s štirimi mlajšimi selekcijami (mini rokomet + ml. dečki B ali ml. dečki A + st. dečki B ali st. dečki A + ena izmed preostalih po izbiri kluba).

- Člani 1. A DRL – moški morajo tekmovati s petimi mlajšimi selekcijami (mini rokomet + ml. dečki B ali ml. dečki A + st. dečki B ali st. dečki A + 2 izmed preostalih po izbiri kluba).

- Člani 1. A DRL - ženske morajo tekmovati s štirimi moštvi (mini rokomet + ml. deklice B ali ml. deklice A + dve selekciji izmed preostalih po izbiri kluba).

- Člani 1. B DRL - ženske morajo s tremi moštvi (mini rokomet + ml. deklice B ali ml. deklice A + ena izmed preostalih po izbira kluba).

30. člen

Moštvo mini rokometa je šolsko moštvo, s katero sodeluje društvo na določenem območju in ima glede sodelovanja potrebna dokazilo. Dokazilo je potrjen prijavni obrazec s strani OŠ in društva, ki je potreben za sodelovanje v akciji »Mini rokomet«.

8

31. člen

V kolikor društvo med tekmovalno sezono izstopi iz tekmovanja pod okriljem RZS z eno izmed prijavljenih moštev, se mu le-ta ne šteje v kvoto iz 29. člena.

32. Člen V kolikor društvo ne izpolnjuje navedenih pogojev iz 24. in 29. člena, ne more napredovati v končnico za prvaka (play off) oz. višji rang tekmovanja. VII. PRAVICA NASTOPA IGRALCEV

33. člen Igralec pridobi pravico nastopa na prvenstveni ali pokalni tekmi na podlagi pravnomočne registracije in vpisa v register licenciranih igralcev.

34. člen Pravico nastopa in identiteto igralec dokazuje s tekmovalno izkaznico (kartonom) ali izjemoma z veljavnim osebnim dokumentom. Pravico nastopa in identiteto na prijateljskih tekmah igralec dokazuje s tekmovalno izkaznico (kartonom) in pisnim soglasjem društva za katerega je registriran, če nastopa za drugo društvo. Izjemoma lahko igralci dokazujejo svojo identiteto z veljavnim osebnim dokumentom.

35. člen Igralci mlajših kategorij lahko nastopajo le v dveh starostnih kategorijah in sicer v kategoriji, ki ustreza njihovi starosti in še v prvi naslednji starostni kategoriji. Izjemoma lahko igralke starejše od 16 let in igralci starejši od 17 let nastopajo (na podlagi zdravniškega mnenja) v članski kategoriji brez, da bi s tem izgubili pravico nastopa v mladinski kategoriji. Zdravniško mnenje je veljavno le za eno tekmovalno sezono in mora biti dostavljeno vodstvu tekmovanja pred nastopom igralca.

36. člen Igralci mlajših kategorij lahko nastopajo v razmaku 24 ur le na dveh prvenstvenih ali pokalnih tekmah razen na turnirjih, če je igralni čas krajši od predpisanega igralnega časa.

37. člen

Na prvenstvenih, kvalifikacijskih oz. izločilnih in pokalnih rokometnih tekmovanj v okviru Rokometne zveze Slovenije, je dovoljeno v uradnem zapisniku prijaviti 16 igralcev.

38. člen V 1. A DRL – moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti:

Komentar [z1]: Predlog dikcije: V 1. A DRL – moški je

dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti največ šest (6)

igralcev, ki nimajo pravice nastopa

za reprezentanco Slovenije.

9

- minimalno 10 igralcev, ki imajo pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije (slovensko državljanstvo in pravico nastopa za slovensko reprezentanco), ostalo igralci, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.

39. člen V 1. A DRL – ženske je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti: - minimalno 12 igralk, ki imajo pravico nastopa za državno reprezentanco

Slovenije (slovensko državljanstvo in pravico nastopa za slovensko reprezentanco), ostalo igralke, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.

40. člen

V 1. B DRL - moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti: - minimalno 14 igralcev s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije

(državljanstvo in pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralci, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.

41. člen

V 1. B DRL - ženske je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti: - minimalno 15 igralk s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije

(državljanstvo in pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralke, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.

42. člen

V 2. DRL – moški je dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti: - minimalno 15 igralcev s pravico nastopa za državno reprezentanco Slovenije

(državljanstvo in pravico nastopa za reprezentanco), ostalo igralci, ki nimajo pravice nastopa za reprezentanco Slovenije.

VIII. REGISTRACIJA TEKEM

43. člen O vsaki tekmi, tudi prijateljski, je potrebno sestaviti zapisnik na predpisanem obrazcu, v katerem morajo biti izpolnjene vse potrebne rubrike. Zapisnik podpišejo vodje moštev pred pričetkom tekme. Zapisnik in druga poročila iz tekme so kot priloga temu gradivu.

44. člen Tekme se morajo registrirati v roku 10 dni po odigrani tekmi. Tekme se registrirajo na podlagi uradnega zapisnika tekme in poročila kot priloge zapisnika tekme. Registracija tekme se lahko odloži za največ 30 dni oz. do dokončanja postopka. IX. STROKOVNO -TEHNIČNA KOMISIJA

45. člen Strokovno-tehnična komisija šteje pet (5) članov in jo imenuje predsedstvo RZS za čas štirih let. Strokovno-tehnična komisija izmed sebe izvoli predsednika, kateri je sklicatelj komisije.

Komentar [z2]: Predlog dikcije: V 1. A DRL – ženske je

dovoljeno na eni tekmi v uradnem

zapisniku prijaviti največ štiri (4)

igralke, ki nimajo pravice nastopa

za reprezentanco Slovenije.

Komentar [z3]: Predlog

dikcije: V 1. B DRL – moški je

dovoljeno na eni tekmi v uradnem zapisniku prijaviti največ dva (2)

igralca, ki nimata pravice nastopa

za reprezentanco Slovenije.

Komentar [z4]: Predlog dikcije: V 1. B DRL – ženske je

dovoljeno na eni tekmi v uradnem

zapisniku prijaviti največ eno (1)

igralko, ki nima pravice nastopa za

reprezentanco Slovenije.

Komentar [z5]: Predlog dikcije: V 2. DRL – moški je

dovoljeno na eni tekmi v uradnem

zapisniku prijaviti največ enega (1) igralca, ki nima pravice nastopa za

reprezentanco Slovenije.

10

Sestavljajo jo: en (1) aktivni mednarodni rokometni sodnik, en (1) aktivni mednarodni rokometni delegat, en (1) predstavnik moških združenj, en (1) predstavnik ženskih združenj in en (1) predstavnik pisarne RZS. Pristojnosti strokovno-tehnične komisije so: podaja strokovno mnenje glede kršenja rokometnih pravil, podaja mnenja pri pridobitvi licence društva za tekmovalno sezono, pregleduje in podaja mnenje o registraciji športne dvorane ter daje soglasje v skladu z 68. členom tega pravilnika. Komisija o svojem delu sprejme poslovnik. X. PRITOŽBA NA ODIGRANO TEKMO

46. člen V primeru pritožbe na odigrano tekmo, mora vodstvo moštva najaviti pritožbo takoj (pred podpisom s strani delegata oziroma sodnika) po končani tekmi delegatu oziroma prvoimenovanemu sodniku, kar se obvezno vnese pod opombo v zapisnik. Pisna obrazložitev pritožbe se mora osebno ali priporočeno po pošti dostaviti komisarju najkasneje do ponedeljka (če se tekma igra v soboto ali nedeljo), ali najkasneje 24 ur po odigrani tekmi, če je bila tekma odigrana med tednom, s priloženim potrdilom o vplačani pritožbeni taksi v višini 210 EUR. Delegat oziroma sodnika morata prav tako do ponedeljka (če se tekma igra v soboto ali nedeljo), ali 24 ur po odigrani tekmi, če je bila tekma odigrana med tednom, dostaviti pismeno poročilo v katerem morajo zapisati vse pripombe, ki jih imajo na organizacijo tekme. Glede termina je odločilen datum žiga pošte ali potrdilo osebe, ki je za komisarja lige sprejela pritožbo. Pritožba se lahko zavrže ali zavrne. Če ni pravočasna se ne obravnava in se zavrže. Če se obravnava, se lahko kot neutemeljena zavrne. V primeru pozitivno rešene pritožbe, se vplačana pritožbena taksa vrne, odbijejo se stroški komisije za pritožbe, v nasprotnem primeru pa se knjiži kot namenska sredstva za razvoj rokometa. Zavrnjena pritožba na registracijo tekme ne izključuje možnosti preiskave ugotavljanja krivde in kaznovanja storilca prekrška, na podlagi disciplinskega pravilnika RZS. Kadar gre za kršitev rokometnih pravil, mora komisar lige pred odločitvijo o tekmi pridobiti strokovno mnenje Strokovno-tehnične komisije. Pritožbena taksa zoper odločbe komisarja lige in disciplinskega sodnika je 210 EUR. Potrdilo o pritožbeni taksi mora biti priloženo pritožbi. Pritožba mora biti vložena 8 (osem) dni od dneva, ko je bila dostavljena prvostopenjska odločba. Pritožitelju s prve stopnje se upošteva že vplačana pritožbena taksa. V kolikor se v drugi stopnji pritoži nasprotna stran, mora prav tako vplačati predvideno pritožbeno takso. Pritožbeni rok je lahko tudi krajši (3 dni od dneva, ko je bila dostavljena prvostopenjska odločba), v kolikor je to v interesu odvijanja tekmovanja. Moštvo, katero se pritožuje, nosi stroške drugostopenjskega organa. Tekma se ne more dokončno registrirati, dokler traja pritožbeni postopek. Vplačane pritožbene takse in vse izrečene denarne kazni, so prihodek Rokometne zveze Slovenije, kot namenska sredstva za razvoj rokometa.

11

O vseh disciplinskih prekrških na igriščih in vseh tistih, ki so v zvezi s tekmovanjem v državnih rokometnih ligah, odloča disciplinski sodnik. XI. DOLOČILA O PONOVITVI TEKME V PRIMERU KRŠTIVE ROKOMETNIH PRAVIL

47. člen V primeru, da je na podlagi pritožbe ene izmed ekip ali prijave uradne osebe ugotovljena kršitev rokometnih pravil, ki je posledično vplivala na rezultat tekme komisar lige ne sme registrirati tekme in mora odločiti o ponovitvi tekme. Pred odločitvijo mora komisar lige pridobiti mnenje Strokovno-tehnične komisije. Ponovljena tekma mora biti odigrana v 8 dneh po pravnomočnosti odločitve oziroma najpozneje v 30 dneh od razveljavljene tekme. V primeru ugotovljene kršitve pravil rokometne, igre mora vodstvo tekmovanja sprožiti disciplinski postopek proti odgovornim osebam tudi, če kršitev pravil igre ni vplivala na končni izid tekme.

48. člen

Vodstvo tekmovanja ugotovi krivca odgovornega za škodo, ki je nastala zaradi ponovitve tekme v skladu z določili prejšnjega člena. Določitev višine odškodnine se podrobneje opredeli s propozicijami in mora zajemati najmanj stroške najema dvorane, redarske službe, obveščanja, sodnikov, delegata in drugih uradnih oseb ter stroške prevoza in prehrane gostujočega ekipe. XII. KRITJE STROŠKOV DRUŠTEV, SODNIKOV, DELEGATA IN DRUGIH STROŠKOV

49. člen

V primeru izrednih razmer oz. višje sile: Če so za neodigranje ali prekinitev tekme krive izredne razmere oz. višja sila, stroške te tekme krije:

- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin); - stroške sodnikov društvo, ki je organizator tekme (domačin); - stroške delegata društvo, ki je organizator tekme (domačin); - stroške prihoda gostujočega društva krije gostujoče društvo.

Stroški sodnikov in delegata se povrnejo v višini:

- 25 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja, če se tekma še ni začela;

- 50 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja, če je tekma dokončno prekinjena pred iztekom 40. minute;

- 100 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja, če je tekma dokončno prekinjena po izteku 40. minute.

50. člen

Stroške nadaljevanja tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme in sicer:

- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin);

12

- stroške v višini cene javnega prevoza in dnevnici sodnikoma društvo, ki je organizator tekme (domačin);

- stroške v višini cene javnega prevoza in dnevnico delegata društvo, ki je organizator tekme (domačin);

- stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo.

51. člen Stroške ponovljene tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme.

52. člen V primeru krivde domačega društva: Če je za neodigranje ali dokončno prekinitev tekme kriv organizator tekme oz. domače društvo in se tekma registrira v skladu s XIV. točko PORT-a krije:

- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin); - stroške prihoda gostujočega društva v skladu s poročilom gostujočega moštva,

organizator tekme (domačin); - stroške sodnikov in delegata, organizator tekme (domačin).

V primeru neodigranja tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 25 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja. V primeru dokončne prekinitve tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 100 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.

53. člen

V primeru krivde gostujočega društva: Če je za neodigranje ali dokončno prekinitev tekme krivo gostujoče društvo in se tekma registrira v skladu s XIV. točko PORT-a krije:

- stroške organizacije tekme gostujoče društvo v skladu s poročilom organizatorja tekme (domačin);

- stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo; - stroške sodnikov in delegata gostujoče društvo.

V primeru neodigranja tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 25 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja. V primeru dokončne prekinitve tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 100 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.

54. člen

V primeru krivde obeh društev: Če sta za neodigranje ali dokončno prekinitev tekme kriva oba društva in se tekma mora ponoviti krije:

- s stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin); - stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo; - stroške sodnikov in delegata polovično oba društva.

V primeru neodigranja tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 25 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.

13

V primeru dokončne prekinitve tekme se stroški sodnikov in delegata povrnejo v višini 100 % iz veljavnega dogovora o plačilu sodnikov in delegatov za posamezni rang tekmovanja.

55. člen

V primeru neprihoda sodnikov na tekmo: Če je za neodigranje tekme kriv neprihod sodnikov na tekmo in ni možno zagotoviti nadomestnih sodnikov v skladu s 86. členom PORT-a se krije:

- stroške organizacije tekme v skladu s poročilom domačega moštva (brez stroškov sodnikov in delegata) v celoti sodniška organizacija;

- stroške prihoda gostujočega društva v skladu s poročilom gostujočega moštva v celoti sodniška organizacija;

56. člen

V primeru ponovljene tekme zaradi neprihoda sodnikov na tekmo: Stroške ponovljene tekme krijeta društva v skladu s plačilom običajnega igranja tekme:

- stroške organizacije tekme društvo, ki je organizator tekme (domačin), - stroške sodnikov krije društvo, ki je organizator tekme (domačin), - stroške delegata krije društvo, ki je organizator tekme (domačin), - stroške prihoda gostujočega društva, gostujoče društvo. -

XIII. DOKONČNA ALI ZAČASNA PREKINITEV TEKME

57. člen Tekma se lahko prekine dokončno ali začasno. Pri dokončni prekinitvi se tekma ne nadaljuje. O prekinitvi tekme odločata sodnika in delegat.

58. člen

Dokončno se mora tekma prekiniti v naslednjih primerih: - v primeru fizičnega napada na sodnika ali delegata; - v primeru fizičnega napada na trenerja ali druge uradne osebe.

59. člen

Začasno se mora tekma prekiniti v naslednjih primerih: - zaradi izpada električne energije oz., v kolikor razsvetljava ne zadovoljuje

predpisanim pogojem; - zaradi slabe organizacije tekme; - zaradi nešportnega obnašanja gledalcev.

V primeru začasne prekinitve igre se po odpravljenih napakah, tekma nadaljuje istega ali naslednjega dne. V kolikor ni možno odpraviti napake iz 3. alineje tega člena, se tekma prekine dokončno.

14

XIV. POSEBNI PRIMERI IZGUBLJENIH TEKEM

60. člen Tekma se registrira v korist nasprotnika z rezultatom 10 : 0 v naslednjih primerih:

- če moštvo odpove ali neopravičeno ne nastopi na tekmi; - če igrišče ni pripravljeno ob napovedani uri ali je neprimerno za igro glede na

rokometna pravila ali določbe tega pravilnika; - če moštvo zapusti igrišče, ali odkloni nadaljevanje že pričete tekme; - če moštvo zavrne nastop zaradi nominiranih sodnikov ali v odsotnosti le-teh v skladu s

86. členom tega pravilnika določenih nadomestnih sodnikov; - če moštvo, uradne osebe ali gledalci povzročijo prekinitev tekme in pride do

dokončne prekinitve tekme; - če je moštvo izključeno iz tekmovanja; - če je nastopil igralec brez pravice nastopa - če moštvo ne izpolni pogojev tekmovanja v katerem sodeluje, v kolikor te

predvidevajo tudi posebne primere za registracijo tekme v korist nasprotnika. V primeru registracije tekme z rezultatom 10 : 0 za nasprotnika se odvzame moštvu, ki je tekmo izgubilo zaradi zgoraj navedenih razlogov še ena (1) točka. Odločitev o registraciji tekme v skladu z zgoraj navedenimi določbami mora sprejeti vodstvo tekmovanja po uradni dolžnosti v roku 10-ih dni. V propozicijah so lahko opredeljeni še dodatni razlogi za izgubo tekme brez odigrane tekme.

61. člen Moštvo, ki izgubi dve tekmi z rezultatom 10 : 0 se avtomatično izključi iz tekmovanja. Če je moštvo do izključitve odigralo manj kot polovico predvidenih prvenstvenih tekem v posameznem delu-sklopu (predtekmovanje, polfinale, finale, redni del, končnica) se vsi doseženi rezultati ekipe črtajo. V kolikor pa je moštvo odigralo polovico ali več predvidenih prvenstvenih tekem v posameznem delu-sklopu (predtekmovanje, polfinale, finale, redni del, končnica) pa se doseženi rezultati ohranijo. Vse nadaljnje tekme pa se registrirajo v skladu s 60. členom tega pravilnika. Če je moštvo v pokalnem tekmovanju, kvalifikacijah, odločilni tekmi ali turnirskem tekmovanju izgubilo eno tekmo z rezultatom 10 : 0 v skladu z določili 60. člena tega pravilnika, se avtomatično izključi iz tega tekmovanja, doseženi rezultati pa se črtajo.

XV. DOLOČANJE VRSTNEGA REDA

62. člen Zmaga v prvenstveni tekmi se točkuje z dvema točkama, neodločen rezultat z eno točko, izgubljena tekma z 0 točkami. Uvrstitev na prvenstveni lestvici se določa prvenstveno na podlagi osvojenih točk.

63. člen

V primeru, da uvrstitve na prvenstveni lestvici ni možno določiti na podlagi števila osvojenih točk v skladu z določili prejšnjega člena (v primeru enakega števila osvojenih točk) se vrstni red določi na podlagi naslednjih kriterijev:

- število osvojenih točk medsebojnih srečanj;

15

- gol razlika medsebojnih srečanj; - večje število danih golov medsebojnih srečanj; - večje število danih golov na gostovanju v medsebojnih srečanj; - celotne gol razlike; - večjega števila danih golov na vseh tekmah.

Če tudi tako ni mogoče določiti vrstnega reda ekip je potrebno odigrati odločilno tekmo na nevtralnem igrišču. O mestu igranja odločilne tekme se lahko pisno sporazumeta oba nasprotnika, v kolikor sporazum o kraju in času tekme ni dosežen, odloči o tem vodstvo tekmovanja. Odločilna tekma se mora odigrati najpozneje v roku 8 dni po zaključku rednega tekmovanja. XVI. DOLOČILA O PRIJATELJSKIH TEKMAH

64. člen Prijateljske tekme so tekme, ki jih organizirajo klubi ali drugi organizatorji in nimajo prvenstvenega značaja in je odprta za javnost.

65. člen

Na prijateljskih tekmah je dopustno odstopanje od predpisanega igralnega časa, števila igralcev, velikosti igrišča, osvetljenosti igrišča in rokometnih pravil. Zgoraj navedeno odstopanja morajo biti zavedena v zapisniku tekme ali v razpisu tekmovanja oz. propozicijah tekmovanja, ki ga je organizator tekme dolžan hraniti in omogočiti vpogled vanj strokovno – tehnični komisiji na njeno zahtevo.

66. člen

Na prijateljskih tekmah lahko nastopajo igralci, ki so registrirani za posamezni klub in niso kaznovani s prepovedjo igranja ter gostujoči igralci, katerim je klub za katerega so registrirani pisno dovolil nastop. Nastop gostujočega igralca in pismeno soglasje kluba za njegov nastop morata biti zavedena v zapisniku tekme.

67. člen

Organizator in udeleženci prijateljskih tekme so odgovorni vodstvu tekmovanja v katerem uradno nastopajo. Organizator prijateljske tekme prevzema pravice in odgovornosti vodstvu tekmovanja v skladu z veljavnimi predpisi RZS. XVII. DOLOČILA O POSEBNIH TEKMOVANJIH

68. člen Rokometna zveza Slovenije in klubi lahko organizirajo posebna rokometna tekmovanja, ki nimajo prvenstvenega značaja in pri katerih ni potrebno v celoti upoštevati rokometnih pravil IHF ali pa so ta upoštevana le delno, rokomet na mivki, mini rokomet, veteranska tekmovanja, množično propagandna tekmovanja, tekmovanja mešanih moštev in druge oblike rokometne igre.

16

Za zgoraj navedene posebne oblike rokometnih tekmovanj je pred razpisom tekmovanj potrebno pridobiti soglasje Strokovno - tehnične komisije. V vlogi za soglasje je potrebno priložiti:

- pravila tekmovanja; - kraj in čas tekmovanja; - seznam udeležencev.

XVIII. MEDNARODNA TEKMOVANJA

69. člen

Mednarodne rokometne tekme so tekme med klubi in reprezentancami dveh članic EHF in IHF. Uradna mednarodna rokometna tekmovanja so tekmovanja v organizaciji EHF in IHF.

70. člen

O udeležbi reprezentanc RZS na mednarodnih tekmovanjih odloča predsedstvo RZS. Udeležence na mednarodnih uradnih klubskih tekmovanjih potrjuje predsedstvo RZS na podlagi končne lestvice in skladno s tem pravilnikom, propozicijami ter predpisi organizatorja mednarodnih uradnih klubskih tekmovanj. Pravica klubov za uvrstitev v Ligo prvakov – Champions League je zgolj omejeno za državne prvake prvih (1. DRL) članskih lig. Če so dodatno lahko v ligo prvakov uvrščeni klubi v skladu z odločitvijo EHF in na osnovi »EHF Ranking liste rezultatov (uvrstitve) slovenskih klubov v vseh evropskih pokalih zadnjih treh tekmovalnih sezonah za naslednjo sezono, se nadaljnje predstavnike določi z končno lestvico v državnem prvenstvu po vrstnem redu za udeležencem Lige prvakov. Uvrstitev klubov v EHF pokal določa končna lestvica v državnem prvenstvu po vrstnem redu za državnim prvakom oziroma za tistim, ki je še dodatno uvrščen v ligo prvakov, glede na število prostih mest, ki jih določa EHF. Pravico uvrstitve klubov v EHF pokal izzivalcev – Challenge Cup določa končna lestvica v državnem prvenstvu po vrstnem redu, takoj za klubi, ki so se uvrstili v EHF pokal – EHF Cup, glede na število prostih mest, ki jih določa EHF. Uvrstitev klubov v Pokal pokalnih zmagovalcev – Cup Winner’s Cup, imajo izključno klubi, ki nastopajo v pokalnem tekmovanju. V ta pokal se uvrsti klub, ki je po zaključku tega tekmovanja zmagovalec oziroma prvak. V kolikor je ta klub tudi državni prvak, se v ta pokal uvrsti drugi, oziroma naslednji po vrsti iz pokalnega tekmovanja, če so isti klubi po lestvici iz državnega prvenstva in po odločitvi EHF-a, uvrščeni v Ligo prvakov. Predsedstvo RZS si pridružuje pravico do sprememb prijav klubov v skladu s spremembo pravilnikov EHF za pokalna tekmovanja.

71. člen

Tekme z članicami ali reprezentancami zvez, ki niso članice IHF praviloma niso dovoljene članicam RZS. Izjemoma lahko dovoli takšne tekme predsedstvo RZS.

17

XIX. ZDRUŽENJA KLUBOV

72. člen

Klubi, ki tekmujejo v isti ligi tvorijo interesno združenje rokometne lige. Članstvo v združenju posameznih rokometnih lig preneha z izstopom ali izpadom kluba iz posameznega tekmovanja.

73. člen

Združenja rokometnih lig se delijo na moški in ženski del. Moški del združenj sestavljajo: 1. A DRL – moški, 1. B DRL – moški, 2. DRL - moški, 3. DRL, tekmovanje mladih – moški. Ženski del združenj sestavljajo: 1. A DRL – ženske, 1. B DRL – ženske, tekmovanje mladih – ženske. Predsedniki posameznih združenj tvorijo kolegij predsednikov moških in ženskih združenj. Pridruženi člani kolegija predsednikov združenj so komisarji lig. Predsedniki posameznih združenj sodelujejo pri dogovoru o medsebojnem sodelovanju z Rokometno zvezo Slovenije in sodniško organizacijo.

74. člen

Vsako združenje mora imeti pravila, ki urejajo organizacijo in način dela posameznega združenja. Združenje ima naslednje pristojnosti:

- predlaga pravila združenja; - predlaga propozicije tekmovanja; - vodi in organizira tekmovanja; - imenuje vodstvo tekmovanja; - sprejema koledar tekmovanja; - odloča o drugih nalogah v zvezi z tekmovanjem.

Podrobnosti o načinu tekmovanja posameznih združenj so zajeta v propozicijah državnih rokometnih lig. Pravila in propozicije združenja veljajo za vse udeležence, ki nastopajo v tekmovanju posamezne rokometne lige. Pravila in propozicije tekmovanja morajo biti sprejeta pred začetkom tekmovalne sezone in se med tekmovalno sezono ne smejo spreminjati.

75. člen Vodstvo tekmovanja sestavljajo: komisar lige in disciplinski sodnik. Vodstvo tekmovanja je odgovorno združenju, ki ga je imenovalo.

18

Članstvo v vodstvu tekmovanja ni združljivo z opravljanjem funkcije igralca, trenerja, sodnika, delegata in druge uradne osebe ali funkcionarja kluba, ki tekmuje v danem tekmovanju.

76. člen

Udeležence tekmovanj v posameznem rangu ali ligi ugotovi in potrdi v skladu s tekmovalnim sistemom združenje, na podlagi tekmovalnega pravilnika, propozicij in doseženih tekmovalnih rezultatov.

77. člen Tekmovalni pari se določijo z žrebom. Razpored tekmovalnih parov mora biti objavljen najmanj 60 dni pred pričetkom igralne sezone.

78. člen

Združenje klubov posamezne lige lahko s propozicijami predpiše še dodatne pogoje za tekmovanje v posamezni ligi glede tehničnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati dvorana in spremljajoči prostori (velikost tekmovalne površine, svetla mera višine stropa, osvetljenost, zmožnosti semaforja, ozvočitve, števila gledalcev, dodatnih prostorov, pogojev za TV prenose, zmogljivosti parkirišč, itd), odškodninske odgovornosti in jamstvih za poravnavo finančnih obveznosti. Dodatni pogoji in pogoji za izdajo licence za tekmovanje v posameznem rangu tekmovanja morajo biti sprejeti in objavljeni najmanj eno leto pred začetkom tekmovalne sezone v kateri bodo uveljavljeni. Za pokalno tekmovanje ne morejo biti predpisani strožji pogoji kot jih predpisuje ta pravilnik.

79. člen

Združenja klubov lahko s propozicijami predvidi upravičenost do odškodnine zaradi neodigranih ali odpadlih tekem. Odškodnina mora zajemati stroške najema dvorna, redarske službe, obveščanja sodnikov, delegata in drugih uradnih oseb ter stroške prevoza in prehrane gostujočega moštva ter eventualne druge stroške. Poleg navedenega je v odškodnini možno obračunati tudi eventualne prihodke iz naslova reklam oziroma TV prenosov.

80. člen

S propozicijami lahko združenje klubov posamezne lige predvidi jamstvo za plačilo obveznosti iz naslova tekmovanja v ligi in za sodelovanje v ligaškem tekmovanja do konca tekmovanja. Jamstvo je lahko predpisano v obliki pologa določene vsote ali v obliki jamstva finančne institucije.

81. člen Združenja rokometnih klubov dajejo predsedstvu RZS v potrditev pravila združenja in propozicije za posamezen rang, spol in starost tekmovanja ter propozicije pokala.

19

XX. URADNE OSEBE

Trenerji

82. člen

Dolžnost trenerja in pomočnika trenerja na rokometnih tekmah lahko opravljajo trenerji, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s strani RZS in imajo licenco. Moštvo mora imeti na klopi za uradne osebe trenerja z licenco. Klubi so dolžni skleniti pogodbe s trenerji. S pogodbami morajo biti opredeljene medsebojne pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Klubi so dolžni obveščati vodstvo tekmovanja o angažiranju trenerjev posameznega moštva. Zapisnikarji in časomerilci

83. člen Vsak klub mora zagotoviti zadostno število usposobljenih zapisnikarjev in časomerilcev za tekmovanje v katerih sodeluje. Zapisnikarja in časomerilca za posamezno tekmo praviloma določi organizator tekme, če ni s propozicijami drugače določeno. Zapisnikarji in časomerilci so dolžni priti na tekmo najmanj uro pred pričetkom igranja tekme. Sodniki

84. člen

Sojenje rokometnih tekem je nepogrešljivi sestavni del rokometnega tekmovanja, ki omogoča izvedbo rokometnih tekem v skladu z rokometnimi pravili. Članice RZS so dolžne zagotoviti zadostno število kandidatov za rokometne sodnike, sodniška organizacija pa jih ustrezno usposobi. Sodniško delo na rokometnih tekmah lahko opravljajo sodniki, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s strani RZS in imajo licenco.

85. člen Nominacija sodnikov za prvenstvene in pokalne tekme je v pristojnosti komisije za nominiranje sodnikov, ki je sestavljena iz komisarja lige, predstavnika moških klubov, predstavnika ženskih klubov in predstavnika sodnikov.

86. člen

Sodniki so dolžni priti na tekmo najmanj uro pred pričetkom igranja tekme. V primeru odsotnosti nominiranih sodnikov na prvenstveni ali pokalni tekmi se kluba morata dogovoriti, da tekmo sodita eventualno prisotna sodnika. V primeru, da je na tekmi prisotnih več sodnikov se mora pri dogovoru o izboru nadomestnih sodnikov upoštevati višji rang sodnikov, če tudi na ta način ni možno določiti nadomestnih sodnikov, se sodniki določijo z žrebom.

20

Za izvedbo postopka izbora nadomestnih sodnikov je v skladu z določili tega člena odgovoren delegat v sodelovanju z vodji obeh moštev. V primeru, da ni bilo možno izbrati nadomestnih sodnikov se prvenstvena ali pokalna tekma ne more odigrati. S propozicijami tekmovanja se podrobneje opredeli razmerje in posledice odsotnosti nominiranih sodnikov na prvenstveni ali pokalni tekmi.

87. člen

Vodstvo tekmovanja ugotovi krivca odgovornega za škodo, ki je nastala zaradi odsotnosti nominiranih ali odsotnosti ene izmed ekip, (domači, gosti) ker tekma ni bila odigrana. Določitev odškodnine je opredeljena v tem pravilniku in mora zajemati najmanj stroške najema dvorane, redarske službe, obveščanja, delegata in drugih uradnih oseb ter stroške prevoza in prehrane gostujočega moštva. Delegati

88. člen Delegati na prvenstvenih in pokalnih tekmah so predstavniki vodstva tekmovanja in so odgovorni, da tekma poteka v skladu z določili tega pravilnika, propozicijami in rokometnimi pravili ter ostalimi navodili. Delo delegata na rokometnih tekmah lahko opravljajo delegati, ki izpolnjujejo pogoje predpisane s strani RZS in imajo licenco. Delegata za posamezno prvenstveno ali pokalno tekmo določi komisar lige na podlagi propozicij ali na posebno zahtevo enega ali več udeležencev tekmovanja. V primeru, da je delegata določilo vodstvo tekmovanja na podlagi sklepa združenja bremenijo stroški delegata, člane tega združenja. V primeru, da vodstvo tekmovanja določi delegata tekme na zahtevo udeleženca tekmovanja bremenijo stroški delegata le tega. V primeru, da za tekmo ni določen delegat ali delegat, ki je določen, ne pride na tekmo, ima prvoimenovani sodnik njegove dolžnosti. Funkcija delegata je nezdružljiva s funkcijo sodnika, igralca, trenerja, predstavnika moštva, funkcionarja kluba ter člana vodstva tekmovanja.

89. člen Nosilec in izvajalec izobraževanja za delegate, sodnike in kontrolorje je Rokometna zveza Slovenije v skladu s programom in pogoji usposabljanja ter izobraževanja. Nosilec in izvajalec ter program usposabljanja morajo biti verificirani s strani Strokovnega sveta za šport R Slovenije. Kandidat za delegata mora izpolnjevati naslednje pogoje:

- starost od 25 do 68 let; - izobrazba najmanj V. stopnje; - najmanj 5 let izkušenj v rokometu (igralec, trener, sodnik, športni organizator); - opravljeno predpisano izobraževanje, ki je sestavljeno iz:

21

1. Osnovnega, ko prvič pričenja opravljati delo (strokovno usposabljanje za strokovno-organizacijsko delo v športu v skladu z Zakonom o športu),

2. Specifično, pred začetkom igralne sezone (PDRL, PPokala, PTM, rokometna pravila, organizacija tekmovanj, naloge, obveznosti in pristojnosti delegata na tekmi,…)

90. člen

Delegati se na podlagi kriterijev o usposobljenostih, izkušnjah in kvaliteti opravljenih nalog lahko razvrstijo v štiri kategorije: A, B, C in D. Zdravstvena služba

91. člen

Zdravniško službo lahko na tekmi opravlja strokovno usposobljena oseba.

XXI. TEHNIČNE DOLOČBE

92. člen

Prvenstvene in pokalne tekme se igrajo samo v dvoranah. Dvorana mora zadoščati minimalnim pogojem, ki omogočajo izvedbo tekem v skladu z rokometnimi pravili. Odstopanja so možna pri globini varnostnega območja za prečno črto, vendar ne pod mejo, ki omogoča postavitev vrat v skladu z rokometnimi pravili in pri določilu o dvigu zapisnikarske mize nad nivo igralne površine. V predtekmovanju je v tekmovanju mladih do vključno starostne kategorije starejših dečkov B možno odstopanje navzdol od dolžine in širine igrišča do 15%. Minimalna svetla mera višine stropa v dvorani znaša 6 metrov.

93. člen Minimalna osvetljenost igrišča merjena na meji vratarjevega prostora znaša 800 luxov.

94. člen Dvorana mora biti opremljena s semaforjem na katerem je možno spremljati najmanj igralni čas in rezultat tekme.

95. člen

V dvorani za izvedbo prvenstvenih in pokalnih tekmovanj morajo biti zagotovljeni naslednji spremljajoči prostori: - najmanj dve garderobi za igralce velikosti najmanj 10 m2 ; - najmanj dve ločeni kopalnici z najmanj tremi tuši s temperaturo vode

najmanj 28˚C ; - ločeni WC za igralce; - ena garderoba za sodnike velikosti najmanj 5 m2 ; - ločena kopalnica in WC za sodnike; - pisarna za pripravo in zaključek zapisnika tekme.

Minimalna temperatura v dvorani mora znašati 18 ˚C, v garderobah oziroma kopalnicah pa najmanj 24 ˚C.

22

V primeru dvojnega programa je potrebno zagotoviti dodatni par garderob za igralce. V kolikor dvorana ne razpolaga z zadostnim številom garderob ni možno izvajati dvojnega programa. Uporaba garderob mora biti omogočena uporabnikom eno (1) uro pred tekmo in še vsaj pol ure po tekmi. Uporaba kopalnic mora biti omogočena pol ure pred pričetkom tekme. Uporaba prostora za pisanje zapisnika mora biti omogočena eno uro pred tekmo in do ene ure po končani tekmi. Za pregled dvorane in spremljajočih prostorov ter izdajo pisnega dokumenta o ustreznosti dvorane s spremljajočimi prostori je pristojna Strokovno tehnična komisija.

96. člen Vhod za gledalce mora biti ločen od vhoda za igralce in uradne osebe. Vstop gledalcem na hodnike, ki vodijo do spremljajočih prostorov in v spremljajoče prostore ni dovoljen in mora biti fizično onemogočen. Dvorana mora razpolagati z ločenimi sanitarijami za gledalce.

97. člen Združenje klubov lahko s propozicijami določi dodatne pogoje tako za dvorano in ostale spremljajoče prostore in opremo. XXII. POSEBNE DOLOČBE

98. člen Igralec se je dolžan odzvati povabilu v reprezentanco v skladu s pravili EHF. V primeru, da se ne odzove povabilu v reprezentanco iz opravičljivih in neopravičljivih v času reprezentančnih aktivnosti ne sme nastopiti za svoj klub. Klub mora biti pravočasno obveščen o vpoklicu igralca v reprezentanco in mora omogočiti igralcu udeležbo pri reprezentančnih obveznostih, če so te izvedene in načrtovane v okviru sprejetega koledarja pred začetkom igralne sezone. V primeru reprezentančnih obveznostih posameznega igralca je klub opravičen do prestavitve prvenstvene ali pokalne tekme moštva za katero ima pravico nastopa vpoklicani reprezentančni igralec.

99. člen Suspendirani igralec, moštvo, trener ali uradna oseba ne sme nastopati v času suspenza na nobeni tekmi. Za suspendirane osebe in moštva se šteje, da nimajo pravice nastopa. Igralci, moštvo, trenerji in uradne osebe, ki jim je pravnomočno izrečena časovna kazen prepovedi nastopa nimajo pravice nastopa v času kazni na nobeni tekmi razen v primeru, da je v izreku kazni posebej naveden pregled za vrsto tekem ali vrsto tekmovanja. Za kaznovane osebe in moštva s časovno kaznijo prepovedi nastopa se šteje, da nimajo pravice nastopa.

23

100. člen Suspenz igrišča ali dvorane se lahko nanaša na posamezno moštvo kluba ali na vsa moštva kluba. Poleg navedenega se suspenz lahko nanaša na posamezno vrsto tekmovanja oziroma na vse tekme oziroma tekmovanja. Zapora igrišča oziroma dvorane se lahko nanaša na posamezno moštvo ali na vsa moštva kluba. Poleg tega se zapora dvorane lahko nanaša na posamezno vrsto tekmovanja oziroma na vse tekme oziroma tekmovanja. V primeru suspenza ali zapore igrišča mora kaznovano moštvo odigrati tekme na katere se nanaša suspenz v kraju, ki je oddaljen več kot 50 km od suspendirane dvorane. V primeru prepovedi igranja tekme pred gledalci se smejo nahajati v dvorani le igralci obeh moštev, uradne osebe, snemalci in največ štirje predstavniki tehničnega osebja, ki vzdržuje dvorano. XXIII. DOPING KONTROLA

101. člen

Uporaba dopinga ni več samo problem sodobnega športa in njegovih udeležencev, temveč postaja vse bolj splošen, družben problem in nevarnost, ki ogroža zdravje vseh ljudi.

102. člen

Nacionalna antidopinška komisija (NAK), kot krovna institucija za področje antidopinga v Republiki Sloveniji, ki sta jo ustanovila Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) in Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), je Svetovni kodeks proti dopingu sprejela s ciljem, da bi delovala kot neodvisna organizacija proti dopingu v imenu Republike Slovenije. Njena ustanovitelja sta na podlagi Mednarodne konvencije o boju proti dopingu in dopolnjenega Svetovnega kodeksa (1.1.2009) sprejela dopolnjeni Protidopinški pravilnik Nacionalne antidopinške komisije, ki v Sloveniji celovito ureja namen, organizacijo in postopke kontrole dopinga na nacionalni ravni v Republiki Sloveniji v pristojnosti NAK. Določila tega pravilnika sprejmejo in v svoje predpise, statute in/ali druga pravila vključijo vse nacionalne panožne športne zveze v Sloveniji.

103. člen

Pravilnik velja za vse kategorije rokometašev, ki se pripravljajo za tekmovanje ali nastopajo na njih. Pravilnik se uporablja tudi za rekreativce, ki sodelujejo v organiziranih tekmovanjih. Pravilnik velja tudi za uradne osebe (trenerje, svetovalce, vodje moštev in reprezentanc in druge funkcionarje) ter zdravnike in drugo medicinsko osebje, ki zdravi tekmovalce ali z njimi dela.

104. člen

Nacionalne panožne športne zveze formalno prenašajo in prelagajo vso odgovornost glede kontrole dopinga, ki izhajajo iz njihovih obveznosti do pristojne mednarodne športne zveze, na NAK. Tudi kadar predpisi mednarodne zveze zahtevajo, da nacionalna panožna športna zveza ukrepa zoper udeleženca zaradi domnevne kršitve predpisov proti dopingu, takšne ukrepe izvede NAK v skladu s tem pravilnikom in pravili pristojne mednarodne športne zveze.

24

105. člen

Športniki in tudi vse njihovo spremljevalno osebje je dolžno poznati in strogo spoštovati protidopinški pravilnik NAK.

106. člen Vsak tekmovalec se je dolžan odzvati pisni zahtevi delegata ter opraviti kontrolo dopinga. Pri kontroli lahko tekmovalca spremlja katerakoli oseba, po njegovi izbiri, ki je opravilno sposobna.

107. člen Vsaka kršitev določil o doping kontroli, ki so bila storjena na tekmovanjih v Republiki Sloveniji, se kaznujejo skladno z disciplinskim pravilnikom RZS. Kaznujejo se tekmovalci, uradne osebe ter zdravnik in drugo medicinsko osebje, ki zdravi tekmovalce ali dela z njimi.

108. člen Določila o doping kontroli veljajo za vse rokometne klube v Republiki Sloveniji. XXIV. PREHODNE DOLOČBE

109. člen S strani IHF sprejete spremembe rokometnih pravil, pojasnil k pravilom, sodniških znakov, pravilnika o prostoru za menjave in pravilnika o igrišču, ki bi naj uveljavljena v novi tekmovalni sezoni morajo biti klubom na razpolago v pisni obliki v slovenskem jeziku pred začetkom tekmovalne sezone.

110. člen Pravilnik o rokometnih tekmovanjih Rokometne zveze Slovenije je bil sprejet na Zboru članov Rokometne zveze Slovenije dne _____._____.2010 in stopi v veljavo po objavi na spletnih straneh Rokometne zveze Slovenije. Uporablja pa se od začetka tekmovalne sezone 2010/2011. Ljubljana, _______________ Rokometna zveza Slovenije