otvorena etnolo[kaetnolo[ka … · · 2015-10-09a k t u e l n o 2 op[tinski vesnik kisela voda...

OP[TINSKI VESNIK

GODINA III • BROJ 27 • JUNI 2008 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

Op{tinata go odbele`a53-ot rodenden

GRA\ANITE VERUVAAT

VO NA[ATA RABOTA

Edno{alterskiot gi opravda o~ekuvawata

NANA [ALTERITE [ALTERITE SESE PRIMAATPRIMAAT POPO

STOTINASTOTINA PREDMETIPREDMETI

Fondacija Konrad Adenauer vo

Republika Makedonija

RAZVOJ RAZVOJ NA STABILNONA STABILNO

GRA\ANSKO GRA\ANSKO I DEMOKRATSKOI DEMOKRATSKO

OP[TESTVOOP[TESTVO

FEQTON:

Aleksandar IIIMakedonski -

najgolemiot makedonskikral i vojskovodec (2)

MUDRAMUDRA STSTRATEGIJARATEGIJA ZAZAVOSPOSTAVUVAWEVOSPOSTAVUVAWE

MAKEDONSKA MAKEDONSKA DOMINACIJA DOMINACIJA

VO AZIJAVO AZIJA

U~ili{en sport

NATPREVARUVAWETONATPREVARUVAWETOZAVR[IZAVR[I

Startuva{e Kulturno Leto „Tri Kru{i“ 2008

TAMARA I SUZANA JA VOODU[EVIJA PUBLIKATATAMARA I SUZANA JA VOODU[EVIJA PUBLIKATA

OTVORENAOTVORENA

ETNOLO[KAETNOLO[KA

POSTAVKAPOSTAVKA

OP[TINATA GO PROSLAVI 53-ot RODENDEN STRANICA 2. STRANICA 10-11.

STRANICA 3.

STRANICA 4.

STRANICA 15-16.

A K T U E L N O

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Toni ÛPOSKI

Istorijata govori deka na28.juni 1955 godina, so Zakonot zapodra~jata na okoliite i op{ti-nite vo toga{nata Narodna Repu-blika Makedonija, usvoen od Repu-bli~kiot sobor na Narodnotosobranie na NRM, formirana eop{tina Kisela Voda. Idteresnoe deka spored ovoj Zakon podra~-jeto na grad Skopje go so~inuvaletrite op{tini, Kisela Voda, Ida-dija i Kale. Vsu{nost ovoj fakt,govori deka Kisela Voda e najs-tarata skopska op{tina. Vo svoja-ta 53-godi{na istorija, taa doì-veala niza transformacii. Odzemjodelska op{tina, so izgradbana nekolku stopanski gigantic,nabrzo stanuva najgolema indus-triska zona vo dràvata, od naj-razviena, patem so deficit na ra-boten kadar, za kus period po osa-mostojuvaweto i privatizacijata,po raspa|aweto na fabrikite osi-roma{uva ostavaj}i iljadnicilu|e bez rabota.

Od najgolema po teritorijai najbrojna po naselenie, so de-centralizacijata, od Kisela vodaproizleguvaat novite op{tiniZelenikovo, Studeni~ani, So-pi{te i Aerodrom.

Sednica na Sovetot i otvarawe na Etnolo{kapostavka

Odbeleùvaj}i go 53-ot ro-denden, Sovetot vo golemata op{-tinska sala odrà sve~ena sedni-ca, vo prisustvo na mnogubrojnigosti. Pokraj gradona~alnikotXorxe Arsov, govore{e, pretse-datelot na Sovetot Zoran An-tovski.

- Niz burnata istorija na ovieprostori opstojuvale razni civi-lizacii koi ostavale razni bele-zi od materijalnata i duhovnatakultura. Makedonskiot narod,iako doìveal mnogu ropstva, voe-ni pohodi, grabeì, paleì i cr-kovnoprosvetni propagandi, zanegovo prekrstuvawe, duhovno inacionalno nikoga{ ne bil skr-{en. Toj amanet go sledat i de-ne{nite generacii vo Op{tina-ta, me|u drugoto istakna ZoranAntovski.

Vedna{ po zavr{uvaweto nasednicata, gradona~alnikot Xor-xe Arsov i prviot ~ovek na Sove-tot Zoran Antovski sve~eno jaotvorija Etnolo{kata postavka,proekt koj se rabote{e dve godi-ni i vo ~ii prostorii se sobranibrojni etnolo{ki eksponati koigovorat za na~inot na ìvot i kul-turata na naselenieto. So etno-lo{kata postavka e napraven pr-

viot ~ekor za prenesuvawe na kul-turnoto nasledstvo na mladite ge-neracii, koi bezdrugo treba da jaznaat sopstvenata istorija i iden-titet. Proektot Etnolo{ka pos-tavka, pokraj op{tinata KiselaVoda go pomognaa i Minister-stvoto za Kultura, MPC, COURajko @inzifov, Muzejot na gradSkopje i mnogubrojni gra|ani koidoniraa svoi predmeti. Avtor naproektot e Katerina Panova Ili-evska a vo nejzinata realizacijakako sorabotnici u~estvuvaa To-mislav Trajkov, Kristina Dimes-ka i Toni Ge{takovski. Onie gra-|ani koi }e ja posetat Etnolo{-kata postavka koja se nao|a vo kru-got na Op{tinata, }e moàt pok-raj starite nosii, predmeti,ikoni, da gi vidat i pronajdociteod arheolo{koto ispituvawe nalokalitetot Markovo Kruv~e.Muzejot na grad Skopje, tokmu zaovoj nastan gra|anite vo svojotmuzej vo svojata Op{tina odblis-ku da vidat 53 predmeti od arhe-olo{kiot lokalitet MarkovoKruv~e.

Sve~ena Akademija

Vo izminatite dve godini,Sve~enata Akademija se odrù-va{e vo domot na ARM. Ovojpat,za prvpat se odrà na amfiteata-rot vo Kulturno-versko rekrea-tivniot centar - Tri Kru{i.êstitaj}i im ja godi{ninata, nanekolkuiljadnata publika na TriKru{i, na gra|anite na OKV, gra-dona~alnikot Xorxe Arsov, me|udrugoto potencira{e:

- Pra{aweto {to ~esto, jas,se nadevam deka i vie go postavu-vate, {to napravi ovaa lokalnavlast vo dosega{niot trigodi-{en mandat. Od edna zaboravena iponièna op{tina, kade deceniini{to ne se investiralo, samo zatrigodi{en period, so realizaci-ja na niza programi napravivmelokalna vlast so gra|anski prin-cip na funkcionirawe. na kojagra|anite i veruvaat. Na{iot so-juz, pak, napravi da gradime par-kovi, ulici, parkinzi, detski igra-li{ta, infrastrukturni proekti,se griìme za ekologija, ja izbr-kavme urbanata mafija od na{ataop{tina, izgradivme kapitalniobjekti so koi site se gordeeme.Pred vas ova go kaùvam, ne da se

pofalam deka nie sme najdobri inajpametni, najvredni, tuku zaed-no da gi pogledneme faktite, i davi kaàm deka, nie, op{tinarite,makotrpno rabotime, Ne velamdeka sme bezgre{ni, bidej}i ima-me doblest da gi popravame gre{-kite. Gra|anite veruvaat vo na{a-ta rabota. Bi sakal, ovde pred vas,da ja potenciram i ogromnata pod-dr{ka {to premierot NikolaGruevski ni ja dava vo delot narealizacijata na proektite. Odova sorabotka vo idniot period}e se izgradat novi sali, novi uli-ci i infrastrukturni objekti,novi sportski igrali{ta, novikulturni domovi, crkvi, i se ona{to bilo zaboraveno so godininanazad a vsu{nost bilo neophod-na potreba za gra|anite, - poten-cira{e gradona~alnikot Arsov.

Na Tri Kru{i i se nagradu-va{e. Za posebni zalo`bi vo de-lot na ekologijata, so ~ija rabo-ta i pridones vo za~uvuvaweto na

~ovekovata okolina, nagradenbe{e Ivan Kamewarski, inspek-tor vo Ministerstvoto za ìvot-na sredina.

- Posakuvam vo idniot peri-od vo Ministerstvoto za ìvotnasredina da ima pove}e vakvi lu|ekako Ivan Kamewarski. Odgovo-ren, stru~en, beskompromisen ko-ga se odnesuva na za{titata nagra|anite i po~ituvaweto na pos-tojnite zakonski ekolo{ki nor-mi, - istakna gradona~alnikotArsov, dodeluvaj}i mu go prizna-nieto za poseben pridones vo raz-vojot na op{tinata Kisela Voda.

Posebna, pak, euforija me|ugleda~ite predizvika pojavata nana{ata prva folk dama SuzanaSpasovska, koja odrà dvo~asovenkoncert. Nejziniot prekrasenglas, sleden od gitarata na EftoPupinovski i Mi{ko Talevski,dlaboko vo no}ta gi zabavuva{egra|anite na Op{tina KiselaVoda.

Op{tinata go odbeleà 53-ot rodenden

GRA\ANITE VERUVAAT VO NA[ATA RABOTA

Muzej na grad Skopje - 53 eksponati od arheolo{kiotlokalitet „Markovo kruv~e“.

Sve~eno otvorawe na etnolo{kata postavka. Gradona~alni-kot Xorxe Arsov i prviot ~ovek na Sovetot Zoran Antovski.

Muzejot pleni so svojata racionalnost.

Beskompromisno do ekolo{ki ~ista Op{tina. Nagrada za inspektorot Ivan Kamewarski.

- Potencira{e gradona~alnikot Xorxe Arsov i prodolì, - Sojuzot so gra|a-

nite, napravi da gradime parkovi, ulici, parkinzi, detski igrali{ta, infra-

strukturni proekti, se griìme za ekologija, ja izbrkavme urbanata mafija

od na{ata op{tina, izgradivme kapitalni objekti, so koi, site se gordeeme

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Eden mesec po u{taweto voupotreba na prvata faza od edno-{alterskiot sistem, op{ta ocen-ka e deka toj gi optavda o~eku-vawata. Za potrebite na ovoj sis-tem Op{tinata so svoi sredstvaizvr{i nabavka na potrebniothadrver i specijaliziran softver.Toa e sistem so koj gra|anite ifirmite site svoi barawa i pot-rebni informacii }e gi dostavu-vaat na edno mesto vo ovaa prednakancelarija, so cel baranite us-lugi da bidat uprosteni i poedno-stavni. Toa e ovozmoèno so vove-duvawe na moderno aplikativnore{enie za edno{alterski sis-tem so koe se vr{i: primawe, ar-hivirawe,prosleduvawe na doku-menti, nivna obrabotka i izdava-we na krajnite korisnici odnos-

no gra|anite i pravnite subjekti. - So edno{alterskiot sistem

se ovozmoùva vo to~no oprede-leni rokovi izdavawe na site pot-rebni dokumenti koi se vo nad-le`nost na Op{tinata. Na tojna~in op{tinskata administraci-ja vo interes na gra|anite }e moèda raboti poefikasno i poaùr-no, istakna gradona~alnikot Xor-xe Arsov i prodolì. - Zasega, naedno{alterskiot sistem, so ar-hivskoto rabotewe, prakti~no epu{tena vo upotreba samo ednafaza od proektot ElektronskaOp{tina. Vtorata faza predvidu-va voveduvawe na elektronski So-vet so koj }e se ovozmoì elektron-sko vodewe na sednicite i dobi-vawe na materijalite za sednici-te vo elektronska forma. Tretata

faza e voveduvawe na isturenikancelarii po mesnite zaednicikoi }e bidat elektronski povr-zani so Op{tinata i }e funkcio-niraat kako del od edno{alter-skiot sistem, - zavr{i gradona~al-nikot Arsov.

Uslugite na Edno{alterski-ot sistem {to gi koristat gra|a-nite, ve}e go olesni re{avawetona site nivni problemi za koi enadle`na Op{tinata.

- So proektot ElektronskaOp{tina na{a krajna cel e, negra|anite da se dobliàt do Op{-tinata Tuku Op{tinata da se dob-liì do gra|anite. Iako vo prvi-te denovi od raboteweto na edno-{alterskiot sistem trgnavmeskromno, i, moram da napomenamdeka gra|anite imaa razbirawe zana{ata nova rabota, vo posledni-te nekolku denovi zabeleùvamerekordi po osnov na primeni

administrativni predmeti. Gra|a-nite po razni osnovi na ~etirite{alteri dostavuvaat i po stotina

predmeti dnevno. Turkanici pove-}e nema, bidej}i gra|anite go po-~ituvaat redot i pravilata navospostaveniot elektronski sis-

tem, - ni izjavi Nevenka Kuseni-kova Milinkovi} - rakovoditelna oddelenieto za edno{alterskisistem. A. I.

Op{tinata Kisela Voda neotstapuva od idejata da go vrati voupotreba porane{niot dvonaso~ensoobra}aj. Toa e edno od po~estitebarawa na gra|anite koi veruvaatdeka so taka postaven red vo soo-bra}ajot }e se izbegnat nepodnos-livite gu`vi. Po pro{iruvawetona u{te edna kolovozna lenta na

ulicata Prvomajska kaj semafo-rite so ulicata Narodni Heroi,vo momentov se vr{i pro{iruva-wena u{te edna problemati~nasoobra}ajnica.

Na raskrsnicata me|u uliciteSava Kova~evi} i Narodni Heroise pro{iruvaat kolovoznite len-ti na Narodni Heroi vo dolìna

od po 65 metri i na ovoj del {iri-nata na kolovozot }e iznesuva 10,5metri. Se pravi i nov trotoar koj}e se pro{iri za u{te eden metar,a starite kandelabri i semafori}e bidat dislocirani i na nivnomesto }e bidat postaveni novi.

- Rabotite komletno }e bidatzavr{eni vo do vtorata polovina

na mesec Juli. Ovaa investicija }e~ini okolu dva milioni denari odkoi po polovina milion }e dadatGradot i op{tinata Kisela Voda,a eden milion obezbeduvaat fir-mite ,,Skopski Pazar,, ,,DizajnFantazija i ,,Ino spektar,, - izjaviSowa Kimova rakovoditelot naSektorot za tehni~ka pripremaanaliza i razvoj od javnoto pret-prijatie ,,Ulici i pati{ta,, izve-duva~ot na rabotite.

Po zavr{uvaweto na raboti-te na ovaa raskrsnica, Op{tinata}e zapo~ne so tretata, poslednafaza od ovoj proekt, sreduvaweto nasoobra}ajnoto re{enie kaj Crna-ta Kula. Istovremeno Op{tinataizrabotuva proekt za soobra}ajnore{enie za ovoj del so {to }e serazgledaat site argumenti vo de-lot na vra}aweto na dvonaso~niotsoobra}aj.

I. G.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ûposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:[email protected]

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Edno{alterskiot sistem gi opravda o~ekuvawata

NA [ALTERITE SE PRIMAAT PO STOTINA

PREDMETIIako vo prvite denovi od raboteweto na edno-

{alterskiot sistem trgnavme skromno, vo posled-

nite nekolku denovi zabeleùvame rekordi po os-

nov na primeni administrativni predmeti, veli

Nevenka Kusenikova Milinkovi} - rakovoditel na

oddelenieto za edno{alterski sistem

RABOTNO VREME

OD 09.30 DO 13.30 ÂSOT

Gra|anite moàt da gi koris-tat uslugite na edno{alterski-ot sistem, sekoj den vo periodotod 09.30 do 13.30 ~asot. Vo toj vre-menski period na site ~etiri{alteri gra|anite moè da dos-tavuvaat predmeti, da podnesu-vaat barawa po razni osnovi.

OP[TINATA GI EVIDENTIRA FIRMITE

Op{tinata Kisela Voda vo organizacija na Oddelenieto za lo-kalen ekonomski razvoj preku svoite devet anketari sproveduva anke-ta na site ekonomski subjekti koi se nao|aat na nejzinata teritori-ja. Preku ovaa anketa Op{tinata }e moè da napravi baza na podato-ci preku koja }e bide lesno i ednostavno vo sekoe vreme da se vidito~niot broj na firmi na teritorijata na op{tina Kisela Voda, dej-nosta na firmite, brojot na vrabotenite, podatoci za imotot na fir-mite. Preku ovaa anketa firmite }e moàt da se izjasnat i za dosega{-nata sorabotka so op{tinskata administracija kako i da dadat suges-tii i predlozi kako taa sorabotka vo idnina bi moèla da se podobri,a so toa Op{tinata se pove}e da bide vistinki servis za svoite gra-|ani i firmi koi egzistiraat na nejzinata teritorija.

Gra|anite so barawa za vra}awe na dvonaso~en soobra}aj

SO IZRABOTKA NA PROEKT, SE BARA NOVO SOOBRA]AJNO RE[ENIE

Na raskrsnicata me|u ulicite Sava Kova~evi} i Narodni Heroi se pro{iru-vaat kolovoznite lenti na Narodni Heroi vo dolìna od po 65 metri i naovoj del {irinata na kolovozot }e iznesuva 10,5 metri

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Vlakanite trotoari, parkovitezaposednati so lisja, ivi~wacite poulicite koi dolgo ne videle metla,bea glavna pri~ina Op{tinata danabavi tri metlarki. Ma{inite ima-at univerzalni vrednosti i moàtnepre~eno da se koristat vo tekot narabotnata nedela, onamu kade {toima potreba od nivno angaìrawe.

- Prijatno e ~uvstvoto koga gra-|anite }e vi go kaàt problemot sovalkaniot park ili ulica, a vie }eimate mo`nost vedna{ da reagirate

i da gi ispratite metlarkite da si jazavr{at rabotata, namesto za istatarabota da barate pomo{ od drugiinstitucii. Inaku, metralkite imaatsoodveten raspored za rabota po mes-nite zaednici i tie ve}e eden mesecse vo funkcija. Licata {to upravu-vaat so niv ve}e ja pominaa zadol-ìtelnata obuka,-potencira{e Sne-àna Piperkova rakovoditel na od-delenieto za ekologija.

Z. K.

Sportot ima univerzalno zna~ewe, baremkoga se odnesuva za pravilniot razvoj na decata.Dilemi pove}e nema koga e vo pra{awe sportot isportskite aktivnosti i delot na pra{aweto odkoga decata treba da se zanimavaat so fizi~kovospituvawe. Napi{ani se mnogu knigi, kaànise mnogu teorii, no fakt e deka za pravilno raz-vivawe na detskata li~nost, so fizi~ko vospitu-

vawe treba da se po~ne u{te od najranata vozrast,prestojot vo gradinkite.

Ottuka, JDG Veseli Cvetovi, vo tekot na ovaau~ebna godina sorabotuva{e so Dru{tvoto zasportski aktivnosti Olimpijas. Decata imaamo`nost da posetuvaat nastava po fizi~ko vospi-tuvawe kako voninstitucionalna forma na rabo-ta. Decata so golem interes i zadovolstvo gi pose-tuvaa ~asovite po fizi~ko vospituvawe koi bez-drugo se korisni za pravilno razvivawe na det-skata li~nost. Na krajot kako zaokruùvawe nave`bite {to gi sovladale decata niz tekot na go-dinata se odrà zavr{na priredba na ergelata voseloto Volkovo.

- Ovaa manifestacija be{e organizirana votekot na mesec juni pod naslov Igri bez granici.Decata od sekoj object bea vklu~eni vo orga-niziranite igri i od nivnite lica moè{e da sepro~ita nivnoto zadovolstvo i radost {to se zaed-no so nivnite roditeli. Po zavr{uvaweto na ofi-cijalniot del decata imaa mo`nost organiziranoda javaat kowi i da se zapoznaat so u{te ednave{tina, - istakna Pavlina Karamazova, direk-torkata na JDG Veseli Cvetovi.

V. I.

Osnovana vo 1956 godina, kakoDru{tvo za hristijansko - demo-kratska razvojna dejnost, Fondaci-jata Konrad Adenauer sega{notoime go dobiva vo 1964 godina, spo-red imeto na prviot kancelar naSojuzna Republika Germanija.Fondacijata Konrad Adenauer epovrzana so Demohristijanskotodvièwe vo SR Germanija i vo svo-jata rabota se vodi od istite na~e-la i principi, koi bea inspiraci-ja za deluvaweto na kancelarotAdenauer.

Vo sè pove}e globaliziraniotsvet, problemite ne ostanuvaat sa-mo vo ramkite na edna dràva, tu-ku se prelevaat me|u granicite ivo drugite dràvi. Zatoa, nasekadevo svetot od golema va`nost e za-~uvuvaweto na mirot i slobodata,jakneweto na demokratijata, bor-bata protiv siroma{tijata, za~u-vuvaweto na na{ite prirodni re-sursi za egzistencija na idnitegeneracii. Poradi seto ova, mnogue va`na i neophodna me|unarodna-ta sorabotka.

Vo poslednite ~etirieset go-dini, Fondacijata Konrad Aden-auer ja pro{iri svojata rabota ina me|unaroden plan i ima ostvare-no sorabotka so mnogu partneri {i-rum svetot. [eeset pretstavnicina Fondacijata vodat nad 200 pro-grami vo pove}e od 120 zemji voAfrika, Azija, Evropa i Ju`na Ame-rika, kako i na Bliskiot Istok iSeverna Amerika.

Fondacijata Konrad Adenauerotvori svoja kancelarija i vo Re-publika Makedonija na 1 juli, 2000godina. Organizirani se mnogu-brojni seminari, rabotilnici ikonferencii {irum zemjata, a séso cel da se u~estvuva vo izgradbatana gra|ansko op{testvo, vo koe se-koj eden gi po~ituva interesite nadrugite i ja razbira dràvata ka-ko pole vo ~ii ramki li~nosta }emoè da se raviva spored svoitesposobnosti.

Vo svoite aktivnosti Fonda-cijata ostvaruva partnerska sora-botka so razni politi~ki partii,dràvni institucii, edukativni i

nau~no-istraùva~ki instituti,univerziteti, stopanski zdruè-nija, nevladini i studentski orga-nizacii, kako i so mediumite. Edu-kativnite programi se dostapni zasite i imaat za cel da gi objasnatosnovite na demokratijata od gled-na to~ka na demohristijanstvoto,razvojot na stabilno gra|ansko idemokratsko op{testvo, me|uver-skoto i me|ukulturnoto razbira-we, kako i sloboda na pe~atot i ne-zavisno informirawe.

Fondacijata Konrad Adenauervo Makedonija od 2002 godina po~-na i so dodeluvawe na stipendiina talentirani studenti, so cel dase odberat, da se poddràt, kako ida se podgotvat za prezemawe naodgovornosti vo oblasta na poli-tikata i ekonomijata, naukata imediumite, vo kulturata i gra|an-skite organizacii, idnite gradi-teli na op{estvoto vo Makedonija.

I kako na osobeno vaèn delvo svoeto rabotewe, Fondacijataposvetuva osobeno vnimanie napodgotvuvaweto i promoviraweto

na publikacii kade {to se prets-tavuvaat politi~ki idei i iskus-tva, informacii i nau~ni istra-ùvawa, kako i na~in da se prika-è transparentnost vo rabotatana Fondacijata. Imaj}i predviddeka Fondacijata se zalaga za pod-dr{ka i jaknewe na edinicite na

lokalna samouprava kako eden odvitalnite elementi za razvoj nastabilna i evropski orientiranazaednica, ve}e nekolku godini pored gi poddrùva i gradskite infor-matori vo nekolku op{tini voRepublika Makedonija.

Fondacija Konrad Adenauer vo Republika Makedonija

RAZVOJ NA STABILNO GRA\ANSKO I DEMOKRATSKO OP[TESTVO

Konrad Adenauer (1876 - 1967)- Prviot sojuzen kancelar na Sojuzna Republika Germanija od1949 do 1963

- Eden od {estte osnova~i na Evropskata Unija

Imaj}i predvid deka Fondacijata se zalaga za poddr{ka i jaknewe na edinici-te na lokalna samouprava kako eden od vitalnite elementi za razvoj na sta-bilna i evropski orientirana zaednica, ve}e nekolku godini po red gi poddrùvai gradskite informatori vo nekolku op{tini vo Republika Makedonija. Odidniot broj na vesnikot „Kisela Voda“ pa se do krajot na godinata Fondacija-ta Konrad Adenauer }e bide donator na pe~atarskite tro{oci na ova glasilo.

„Ako ~ovek gi nabquduva ne{tata povr{no, toga{ tiesekoga{ izgledaat komplicirano, no ako se zagleda mal-ku podlaboko, toga{ doa|a do su{tinata koja e sekoga{ednostavna“ Konrad Adenauer

Sportski aktivnosti na decata od JDG Veseli Cvetovi

IGRI BEZ GRANICI NA ERGELATA VO VOLKOVO- Po zavr{uvaweto na oficijalniot del decata imaa mo`nost organizirano

da javaat kowi

PRORABOTIJA METLARKITE VO OP[TINATA

A K T U E L N O

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

Od ovaa godina op{tinataKisela Voda re{enijata za danokna imot za 2008 godina do dano~-nite obvrznici }e gi dostavuvali~no (na raka). Za taa cel se an-gaìrani 15 dostavuva~i, lica vra-boteni vo 0p{tinata kako i licaod Mesnite zaednici. Re{enijatana dano~nite obvrznici (10-15%)koi ne se so ìveali{te vo op{-tinata Kisela Voda }e im bidatdostaveni po po{ta. Za 2008 godi-na vkupno ima 16 932 re{enija.Osven re{enijata za 2008 do da-

no~nite obvrznici }e bidat dos-taveni i opomenite za neplatendolg od prethodnite godini. Broj-ot na ovie opomeni iznesuva12441.

Akcijata se planira da zavr-{i do krajot na mesec Juli. Do-kolku ne dobijat re{enie (dosta-vuva~ite ne uspeat da gi najdatdano~nite obvrznici) gra|anitere{enijata }e moàt da gi podig-nat vo Dano~noto oddelenie Ba-raka 9 soba 2 vo op{tina KiselaVoda. M. M.

Op{tinata gi dostavuva re{enijata za danok na imot

]E SE DOSTAVAT VKUPO 16.932 RE[ENIJA

Na ulicata Draga Stojanovase vr{i rekonstrukcija na kolovo-zot i postavuvawe na ivi~waci sodolìna od 60 metri i {iro~inaod 4 metri i na ulicata NevenaGeorgieva Duwa na koja se vr{irekonstrukcija na kolovoz i pos-tavuvawe na ivi~waci so dolìnaod 330 i {iro~ina od 5 metri.

Vo op{tinata Kisela Vodaintenzivno se raboti na rekons-trukcija na pove}e ulici. Vo mo-mentov se raboti na ulicata Draga

Stojanova na koja se vr{i rekon-strukcija na kolovoz i postavu-vawe na ivi~waci so dolìna od60 metri i {iro~ina od 4 metri ina ulicata Nevena GeorgievaDuwa na koja se vr{i rekonstruk-cija na kolovoz i postavuvawe na

ivi~waci so dolìna od 330 i {i-ro~ina od 5 metri. Izveduva~ narabotite na ovie ulici e firmataMM Inènering dodeka vo MZ Usje,firmata Metal inènering rabo-ti na rekonsrtukcija na pove}euli~ki vo dolìna od 1 kilo-

metar. Vo naselbata Dra~evo sorekonstrukcija zavr{i ulicataSlavka Dinkova koja e asfalti-rana vo dolìna od 300 metri i{iro~ina od 6 metri, a izveduva~na rabotite na ovaa ulica be{efirmata Kamaco-I. Isto taka

firmata Metal inèntering gozavr{i potporniot yid kaj u~i-li{teto Krume Kepeski. Na uli-cata Tome Arsovski denovive tre-ba da zapo~ne izgradbata na par-kingot koj }e bide so povr{ina od750 metri kvadratni. M. M.

- Osven re{enijata za 2008 do dano~nite

obvrznici }e bidat dostaveni i opomenite za

neplaten dolg od prethodnite godini.

Brojot na ovie opomeni iznesuva 12441.

GRADE@NATA

SEZONA

VO POLN EK

Oddelenieto za osvetluvawevo Op{tinata, zapo~na na celatateritorija da gi koristi natriu-movite ̀ olti sijalici. Spored od-govornite tie pokaàle daleku po-golema efikasnost iako imaat tro-jno pomala voltaà od predhodnite.

-Zamenskite natriumovisvetilki i sijalici se pokaàakako daleku porentabilni oddosega{nite sijalici. Predhodnose koristea sijalici so 250, 125

i110 vati, no impresionira fak-tot {to natriumovata òltasijalica od 75 vati, ne samo {tose uspe{na zamena tuku imaat idaleku podobri karakteristiki.Podobro go osvetluvaat pros-torot, poefitini se, i {to enajva`no se {tedlivi koga epra{aweto na potro{uva~kata naelektri~na energija, - ni re~ePero Kocevski rakovoditel naoddelenieto za osvetluvawe.

Vo prostoriite na op{tina-ta Kisela Voda, partijata na Vla-site od Makedonija, mu dodelipriznanie na gradona~alnikotXorxe Arsov. Pretsedatelot napartijata, Mitko Kostov, pri do-deluvaweto na priznanieto u{teedna{ ja potencira{e dobratasorabotka i razbirawe so grado-na~alnikot Arsov, koe prakti~no

se ostvaruva so negovoto doa|awena gradona~alni~kata funkcija.

- Va`no e da ima{ razbira-we, komunikacija, podr{ka i {toe najva`no sorabotka vo interesna re{avaweto na problemite.Partijata na Vlasite od Makedo-nija, vo dosega{niot trigodi{enperiod odli~no sorabotuva so gra-dona~alnikot Xorxe Arsov. Toj

sekoga{ ima{e vreme, za nas vodelot na re{avaweto na niza pro-blemi, zaedno u~estvuvavme vorealizacijata na nekolku proek-ti, i se nadevame deka }e prodol-ìme da sorabotuvame vo interesna gra|anite,-istakna Mitko Kos-tov pri dodeluvaweto na priz-nanieto.

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI

NATRIUMOVITE SVETILKI, GARANCIJA ZA [TEDEWE STRUJA

Partijata na Vlasite od Makedonija go nagradi gradona~alnikot Xorxe Arsov

PRIZNANIE ZA DADENATA PODDR[KA

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

S O V E T

Na svojata na 78-ta sednica na Sovetotna Op{tina Kisela Voda ja usvoi Odluka-ta za po~nuvawe procedura za dolgoro~nozadolùvawe na Op{tinata. Cel na dolgo-ro~noto zadolùvawe e realizacija na kap-italnite proekti, Vodovodna mreà vonaselba #Pintija#, Atmosferska kanaliza-ciona mreà vo naselba #11 Oktomvri#, iAtmosferska kanalizacija na ulicite#Mariovska# i #Narodni Heroi#. Maksi-malniot iznos za zadolùvawe moè da bi-de 130.000.000, denari i kamatna stapka nepovisoka od 7% godi{no. Rokot za otpla-ta na ovoj kredit ne moè da bide pokus od15 godini od denot na potpi{uvaweto.

Za proektot Vodovodna mreà vo na-selba #Pintija# procenetata investiciskavrednost iznesuva 54.526.945,00 denari, za

proektot Atmosferska kanalizaciona mre-à vo naselba #11 Oktomvri#, procenetata in-vesticiska vrednost iznesuva 43.639.506,00denari i za proektot Atmosferska kanal-izacija na ulicite #Mariovska# i #NarodniHeroi# procenetata investiciska vrednostiznesuva 18.251.882,00 denari. Toa zna~i dekacelokupnata izvedba na ovie tri proektiiznesuva 116.418.333,00 denari.

Sovetot na Op{tinata ja usvoi Odlu-kata za donesuvawe na DUP #Staklarnica#Op{tina Kisela Voda-Skopje {to }e pri-donese za pogolem ekonomski razvoj na nejz-inata teritorija. So ovoj DUP se pred-viduva mo`nost za izgradba na proizvodnazona-industrija i zona za malo stopanstvo-servisi. Povr{inata na planskiot opfatiznesuva 29,97 ha.

Na ovaa sednica be{e usvoena u{te iOdlukata za otpi{uvawe na materijalnisredstva.

Sovetot na Op{tinata gi usvoi i kvar-talnite izve{tai K1 i K2 za izvr{uvawena Buxetot na Op{tina Kisela Voda zakvartal januari-mart 2008 godina. Na sed-nicata se usvoi i Izmenata i dopolnuvawe-to na Buxetot na Op{tinata za 2008 godi-na. Objasnuvaj}i ja potrebata za izmenatana Buxetot, gradona~alnikot Xorxe Arsov

najavi i skore{no re{avawe na problemotso Op{tina Aerodrom.

-Se dogovorivme do krajot na mesecotda go izvr{ime delbeniot bilans i sigurensum deka vo ovoj rok problemot }e bidere{en, re~e gradona~alnikot Arsov.

Na krajot na sednicata gradona~alni-kot odgovara{e na sovetni~kite pra{awa.

M. Matovi}

Sovet na Op{tina Kisela Voda

SO KREDITI ]E SE FINANSIRAATKAPITALNITE PROEKTI

Za realizacija na kapitalnite proekti, Vodovodna mreà vonaselba #Pintija#, Aatmosferska kanalizaciona mreà vonaselba #11 Oktomvri#, i Atmosferska kanalizacija naulicite #Mariovska# i #Narodni Heroi# }e bidat podignatikrediti vo visina od 130 milioni denari

Miroslav Tasevski:

POVLEKOVME VISTINSKI POTEG

- Gradona~alnikot Arsov go pravi toa {to vo izminative 40 godini nikoj od odgo-vornite pred nego ne go napravil, bidej}i problemot za ~ija {to namera se aplicira zazemawe kredit i {to e star 40 godini nikoj ne se zafatil da go re{i i od pri~ina {toistiot ~ini mnogu pari. Vo eden mandat nevozmo`no e da se re{i ovoj problem, a nepri-fatlivo e vo 21 vek gra|anite po sekoe vrne`livo vreme, a osobeno od urbanata zaedni-ca 11 Oktomvri baraki da moraat da odat so ribarski ~izmi. Ovie proekti se nudeni name|unarodni donatorski organizacii, no za istite ne se odobreni sredstva, pa zatoaedinstveniot na~in da se re{i ovoj problem e dolgoro~noto zadolùvawe. Mislam dekaova e vistinskiot poteg.

Cvetan Krstevski:

EDINSTVEN NAÎN DA SE RE[AT PROBLEMITE STARI 50 GODINI

- Odlukata {to ja donese Sovetot na Op{tina Kisela Voda e pozitivna bidej}iproektite {to treba da se izvedat baraat golemi finansiski sredststva za da bidat rea-lizirani, a problemite na gra|anite od ovie delovi se golemi. Ova zadolùvawe e edin-stven na~in za da se re{at ovie problemi stari pedesetina godini, a na gra|anite impretstavuvaat nevolji vo sekojdnevnoto ìveewe. Dokolku gradona~alnicite i Sovetotna Kisela Voda porano nosele vakvi odluki, sigurno uslovite za ìveewe vo KiselaVoda bi bile podobri denes.

8

STARTUVA[E KULTURNOTO STARTUVA[E KULTURNOTO

„Tri Kru{i“prerasnuva

vo presti`na

manifestacija,

istakna

Gradona~alnikot

Xorxe Arsov

So spektakularen ognomet i bleskav koncert na na{ata estr

Nekolkuiljadnata publika na amfiteatarot na Kulturno versko

se poznatite hitovi na na{ata evroviziska zvezda Tamara Todev

nite najpoznati hitovi.

Inaku i godinava pokrovitel na manifestacijata e gradona~aln

Gradot Skopje sekoj petok i sabota so po~etok vo 20.30 minuti,

to otvarawe, pokraj nastapot na na{ata renomirana akterka Ver

vata SV Spas otec Igor, gradona~alnikot Xorxe Arsov vo svoe

- Godine{novo Kulturno leto, me|u ostanatoto }e ima me|unaro

Srbija i Italija. Gostuvaweto na brojnite renomirani umetni

se temeli na na~elata, gra|anski aspekt, afirmacija na mladit

sirawe... Moram da poso~am deka vi izminative dve godini

Ministerstvoto za kultura pri Vladata na Republika Makedon

Inaku na vtoriot vikend na Kulturnoto leto koncert ima{e K

grupa grupa „âjka“. Suzana Spasovska so prijatelite Efto P

publikata se druè{e so kvartetot harmonika{i od FakultettTamara blesna vo poln sjaj.

Ansamblot „Oro“ od R. Srbija

Makedonsko - ruskoto drutvo „âjka“.

9

LETO LETO „„TRI KRU[ITRI KRU[I„„ - 2008- 2008

radna zvezda Tamara, zapo~na tretoto Kulturno leto „Tri Kru{i“ - 2008.

rekreativniot centar Tri Kru{i, ne gi krie{e emociite koga vo pra{awe

vska. Posebno voodu{eveni bea najmladite koi zaedno so nea gi otpeaa nejzi-

nikot Xorxe Arsov. Od 21.06 do 16.08.2008 godina, gra|anite na Op{tinata i

, }e moàt da uìvaat vo brojnite kulturni manifestacii. Na oficijalno-

rica Ristevska i KUD Jordan Mijalkov, blagoslovot od stare{inata na crk-

eto obra}awe do prisutnite me|u drugoto re~e:

oden karakter, bidej}i }e ni gostuvaat grupi od Ukraina, Turcija, Bugarija,

ici, samo go potvrduva faktot deka Kulturnoto leto napravi svoj imix koi

te umetnici, za~uvuvawe na tradiciite i obi~aite, zabava, druèwe, relak-

i ne bevme sami vo sozdavaweto na ovaa manifestacija. Na{ partner e

nija, zavr{i gradona~alnikot Arsov.

UD „Kitka“ so gostite, Ansamblot „Oro“ od Srbija i Makedonsko - ruskata

Pupinovski i Mi{ko Talevski odrà nezaboraven koncert a vedna{ po niv

tot za muzi~ka umetnost.

Suzana, Mi{ko, Efto...

dovolno za dobra zabava.

Fulk zvezdata Suzana Spasovska

bukvalno ja digna publikata na noze

Publikata uìva{e vo koncertite.

KUD „Jordan Mijalkov“

KUD „Kitka“

F E Q T O N

www.kiselavoda.gov.mk10 KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

Katerina PANOVAILIEVSKA

Porivot i potrebata na Alek-sandar Makedonski za {irewe nasvoeto kralstvo Makedonija i vo-den od èlbata da vospostavi no-vi odnosi vo svetski ramki bilopri~ina za pohod kon Azija, kadecaruvala dinastijata na Persij-cite. Pod poimot osvojuvawe tojne razbiral samo makedonska do-minacija vrz pobedenite zemji,tuku razvival mudra strategijakoja mu ovozmoùvala dolgoro~nadominacija. Aleksandar Makedon-ski postavil nov tip na odnosime|u osvoenite zemji, pritoa po-~ituvaj}i gi nivnite obi~ajninormi, toj im prinesuval `rtvina nivnite boèstva, ne potcenu-vaj}i gi religiskite uveruvawa, abil poznat po toa {to po sekojabitka toj im oddaval vojni~ki po-~esti na neprijatelskite voinikoi ~esno ja branele svojata zemja.Vospostavuvaweto na makedonska-ta dominacija osven so voena silaja odrùval i na toj na~in {to naporobenite kralski semejstva ilina vidnite lideri im ostavalmo`nost, se razbira so doza napretpazlivost i ograni~enost, dagi uìvaat svoite prava {to do-toga{ gi imale. Iako pot~ineti,Aleksandar Makedonski ja uì-val nivnata doverba koja odeladuri dotamu {to nekoi narodi go

smetale za svoj osloboditel.

Bitkata kaj Granik

Netrpelivosta me|u Makedo-nija i Persija po~nala u{te vovremeto na vladeeweto na FilipVtori vo 340 godina pr.n.e., kogablagodarenie na pomo{ta od Per-sija, Vizant i Perint uspe{no sebranele od napadite na makedon-skata vojska. Vizijata na Aleksan-dar Makedonski da vospostavi do-minacija vrz aziskiot svet, a oso-beno vrz Persija kako dominant-no kralstvo, po~nala da se ostva-ruva proleta vo 334 godina pr.n.e.so mar{ {to po~nal isto~no odAmfaksit, koe bilo sobirno mes-to na makedonskite i na voenitetrupi od Blakanot. Vo ovaa kom-binirana voena grupacija Alek-sandar Makedonski sobral 12.000makedonska pe{adija, 1.000 Agrij-ci - strelci, 7.000 ilirski, tri-balski i odriski pe{adinci, nad3.000 kowanici me|u koi bile iPeoncite i Trakijcite, kako iz-vidnica i tesaliskata kowanica.

Pohodot go po~nal so osvoju-vaweto na Troja, kade {to vo kra-jbre`jeto istovaril del od svoitetrupi. No, negovata namera ne bi-la samo da gi oslobodi gr~kitegradovi vo Mala Azija od persis-ka dominacija, nitu pak, samo da japorazi i pot~ini Persija. Nego-vata ideja bila da go pro{irimakedonskoto kralstvo vo cela

Azija. Od bregot na Troja Alek-sandar se upatil kon sever, na azis-kata strana od Dardanelite, kajrekata Granik. Negovata izvid-nica go izvestila deka na drugatastrana od rekata se postaveni tru-pite na persiskiot kral DarijTreti, pod vodstvo na Memnon.Sogleduvj}i ja situacijata vo kojase nao|al, toj gi povikal svoitenajdobri vojskvodci pred da done-se kone~na odluka dali da ja pre-minat rekata i pritoa posledici-te da gi svede na minimum, ili danajde drugo re{enie koe bi zna-~elo privremeno povlekuvawe.No, voden od èlbata za frontal-na bitka so persiskata vojska se-pak, naredil vojskata da go pro-dolì mar{ot. Kako i sekoga{pred golemite bitki toj gi ohrab-ruval svoite voini, a konkretnoza ovaa bitka toj go iskoristilpraznoverieto vo koe veruvale ne-govite vojnici. Imeno, ovoj nas-tan se slu~uval nekade vo juni, kojkaj Makedoncite se smetal za ne-povolen mesec za prezemawe na go-lemi potfati. Za da gi smiri voz-nemirenite vojnici Aleksandarnaredil da se povtori imeto naprethodniot mesec, pa mu zapove-dal na Aristandar, koj pred bit-kata prinesuval `rtvi, na rakata,koga }e ja izvadi od vnatre{nostana `rtvuvanoto ìvotno, kri{umda stavi so boja ispi{ani bukvi sokoi se ozna~uva deka bogovite muja dodeluvaat pobedata na Alek-sandar. Na ovoj na~in i so golema

itrina toj uspe{no ja ohrabrilsvojata vojska da trgne vo golema-ta bitka protiv Persijcite.

Bitkata po~nala spored pla-not {to go osmislil Aleksandarso napad na kowanicata. Bitkatabila èstoka za {to pokaùva itoa deka ìvotot na Aleksandarbil zagrozen no, blagodarenie nanegoviot telohranitel Kleit voposleden moment toj bil spasen.

So mali `rtvi i za relativ-no kratko vreme Makedoncite vosvoja polza ja izvojuvale bitkatakaj Granik, koja i denes e simbolna isklu~itelno mudra vona tak-tika. Po bitkata Aleksandar Ma-kedonski pokaàl golem grià zasvoite vojnici i li~no gi posetu-val ranetite davaj}i im pofalbii vetuvawa zaradi koi podocnavojnicite bile podgotveni bezrazmisluvawe da go dadat svojotìvot vo ime na kralot. Istovre-meno, Aleksandar im oddal po~iti na site zaginati vo bitkata,vklu~uvaj}i gi i protivni~kite`rtvi. Toj naredil da se izvajaatspomenici na 25 makedonski he-

roi, {to bile postaveni vo sveti-li{teto Dium, dodeka zarobenitegr~ki hoplite koi imale statusna predavnici bile isprateni naprinudna rabota vo Makedonija.

So ovaa bitka bile oslobode-ni gr~kite gradovi vo Mala Azi-ja, na koi Aleksandar im ja osta-vil slobodata i pravoto sami dare{avaat za svoeto ureduvawe, do-deka negr~kite gradovi koi istotaka gi proglasil za slobodni,bile dol`ni da mu pla}aat danoci.

Po uspehot kaj Granik plan-ot na Aleksandar bilo celosnoosvojuvawe na Anadolija, pri {toizvel uspe{en napad vrz Efes,va`na pomorska baza na persiska-ta flota, potoa go zazemal Mileti prodolìl kon Halikarnas. Po-ve}eto od ovie gradovi bile nase-leni so Grci {to gi ubedil dekado{ol vo Azija za da gi oslobodi.Toj ja dobil naklonosta i kaj var-varite vetuvaj}i i na nekoja ènapo ime Ada, koja ja imala doverba-ta na varvarite, deka }e i ja vrati

Aleksandar III Makedonski - najgolemiot makedonski krali vojskovodec (2)

MUDRA STRATEGIJA ZA VOSPOSTAVUVAWEMAKEDONSKA DOMINACIJA VO AZIJA

Vospostavuvaweto na makedonskata dominacija, osven so voena sila, Alek-sandar Treti Makedonski ja odrùval i na toj na~in {to na porobenitekralski semejstva ili na vidnite lideri im ostaval mo`nost, se razbiraso doza na pretpazlivost i ograni~enost, da gi uìvaat svoite prava {todotoga{ gi imale. Iako pot~ineti, Aleksandar Makedonski ja uìval niv-nata doverba koja odela duri dotamu {to nekoi narodi go smetale za svojosloboditel

Bitkata na Aleksandar Makedonski i persiskiot car Darie Treti.

Del od mozaik vo Pompeja - Italija

Aleksandar Treti Makedonski java na Bukefal.

Od postavkata vo Luvr - Francija

„Stra{nata“ makedonska falanga

(Prodolùva na 11 stranica)

N


F E Q ZT O

~esta i dostoinstvoto, pri {to za-povedal cela Karija nejze da £ sepokoruva.

Za natamo{en probiv kon Ana-dolija toj ja iskoristil prednos-ta da vojuva vo zimski uslovi, {toza Persijcite i Grcite bilo neza-mislivo. Do letoto 333 godinapr.n.e. 15 meseci po zapo~nuva-weto na aziskiot pohod, Aleksan-dar Makedonski uspeal da vospos-tavi kontrola na prostorot naMala Azija, pritoa po~ituvaj}igi navikite i obi~aite na lokal-noto naselenie, kako del od nego-vata mudra strategija za vosposta-vuvawe na makedonska dominacijaod traen karakter.

Osvojuvawe na Isto~notosredozemje i bitkata kaj Is

Posakuvaj}i direktna pres-metka so Darij Treti, Aleksandarre{il da ja osvoi persiskata pro-vincija Sicilija {to se prote-gala okolu zalivot na Is. Za ost-varuvawe na svojot plan toj prvogo izbral preminot nare~en Si-ciliski porti, {to so nenadeennapad lesno go osvoil, a {to muovozmoìlo da prodolì natamui za samo eden den da go osvoi igradot Tars. Tokmu vo Tars toj se-riozno se razbolel i boleduvalceli dva meseca, pri {to celatasvoja vojska ja skoncntriral voTars i vo neposredna blizina nagradot.

Doznavj}i deka Darij Tretiso golema vojska se upatil konnego, Aleksandar naredil da sestavi pod kontrola celoto kra-jbre`je na zalivot i taka za krat-ko vreme bile osvoeni gradoviteMagaj, Mal i Kastabal kako i Is,so {to im onevozmoìle na per-siskata pomorska flota da ja iz-vede planiranata akcija.

Vo po~etokot na noemvri, ot-kako Aleksandar doznal deka Da-rij Treti se nao|a vo Sirija, re-{il da povede mar{ kon protiv-ni~kite sili. Vo istovreme vo Istoj napravil logor kade {to bilestacionirani ranetite vojnici.No, dodeka makedonskata vojska sedvièla kon Miriandar, DarijTreti ja povel svojata vojska konSicilija, pri {to nastradal ilogorot na Aleksandar Makedon-ski vo Is, koj ostanal re~isi i beznikakva odbrana. Koga doznal zaovoj napad, Aleksandar vedna{ seupatil nazad kon rekata Pinarkade {to i go izvel prviot napad.Bitkata kaj Pinar, ili poznatakako bitkata kaj Is, bila vodenaso èstoki napadi od makedonska-ta vojska pri {to persiskiot kralDarij Treti so del od svoite pri-vrzanici me|u koi imalo 4.000gr~ki platenici, bil prinuden dapobegne, da ja premine rekata Eu-frat kriej}i se vo svoeto golemokralstvo.

Po zavr{uvawe na voeite dej-stvija Aleksandar voobi~aeno imoddaval po~it na zaginatite. Vonivna ~est toj duri i organiziral

voena parada, a na nivnite seme-jstva im ispratil bogati darovi.

Po begstsvoto, Darij Treti,go ostavil na cedilo i svoeto se-mejstvo koe go oplakuvalo mislej-}i deka e ubien. Zabeleàno e de-ka majkata i soprugata na DarijTreti padnale pred nozete naAleksandar Makedonski molej}igo pred toj da gi ubie da im dozvo-li da go pogrebaat svojot sin isoprug spored obi~ajot na nivnitepretci. Otkako gi uveril dekakralot e vo begstvo, naredil ne sa-mo da ne bidat pogubeni tuku i daostanat kralici, zadrùvaj}i gisvoite privilegii i svoeto dos-toinstvo. Toj naredil na èniteda im se vratat site skapocenostii so niv da se postapuva blago-naklono, kako {to vpro~em Alek-sandar postapuval so site krale-vi {to gi pobeduval i koi ja izra-zile svojata po~it kon nego. Sovakvite postapki Aleksandar us-pe{no ja vospostavuval negovatavlast, a pritoa samiot se za{titu-val od dopolnitelni buntovi inemiri vo zemjite {to gi osvojuval.

Po bitkata kaj Is, Aleksan-dar Makedonski postavil make-donski upravnici vo novopot~i-netite provincii, so {to do kra-jot na 332 godina pr.n.e. pogolemi-ot del od isto~noto krajbre`je naSredozemnoto More bil stavenpod kotrola na Makedonija.

Osvojuvaweto na Egipet i bitkata kaj Gavgamela

Po ureduvaweto na odnositena teritoriite na krajbre`jetona Sredozemnoto More, Aleksan-dar Makedonski se upatil konEgipet. Pohodot po~nal so osvo-juvawe na Gaza i prodolìl so os-vojuvawe na Heliopolis i Mem-fis kade {to Aleksandar bil do-~ekan kako osloboditel od oku-pacijata na Persija. Toj duri vosoglasnost so egipetskite obi~aiim prinesuval `rtvi na egipet-skite boèstva, zaradi {to mubila dadena titula na faraon.Pottiknat od podr{kata na Egip-janite toj re{il tuka da osnovanov grad, poznat kako Aleksandri-ja, {to samiot, vo celost, go osmis-lil da bide nalik na makedon-skite gradovi Pela i Amfipol.Izgradbata na Aleksandrija po~-nala vo 331 godina pr.n.e., a sporeddrevniot makedonski obi~aj Alek-sandar gi odbeleàl yidinite sotro{ki od leb.

Zavladuvaj}i so Egipet, Alek-sandar Makedonski gi po~nal pod-gotovkite za natamo{en probivkon istok, vo vnatre{nosta naAzija i po~nal povtorno da gigrupira svoite trupi vo Tir, kade{to vo ~est na vojnicite organi-ziral atletski i umetni~ki nat-prevaruvawa. Vo juni 333 godinpr.n.e. Aleksandar pobaral od

upravnikot na Makedonija, Anti-pater, da isprati novi zasiluvawai toa isklu~ivo od makedonskivojnici. Vo potera po Darij Tre-ti, Aleksandar go po~nal mar{otkon rekata Eufrat, no vo me|uvre-me dobil informacija od nekoi odzarobenite persiski vojnici dekavojskata na Darij Treti se nao|akaj rekata Tigar, pri {to se upa-til vo toj pravec. Tuka, makedon-skite vojnici za prvpat go videlelogorot na persiskata vojska. Poodluka na kralot tie ne napadnalevedna{, tuku ~ekale protivnikotda se zamori ostanuvaj}i na bor-benite pozicii cela no}. Za bit-kata kaj Gavgamela, Darij Treti sepodgotvuval dolgo vreme i raspo-lagal so novo oru`je vo vid naborbeni koli {to gi vle~ele dvaili ~etiri kowi, a koi trebalo daja neutraliziraat makedonskatavojska. Rasporedot na persiskatavojska bil taka postaven {to bilozamisleno bitkata da bide re{enaod kowanicata, no vo taa borbenalinija bile postaveni nad 20 slo-novi i 50 borbeni koli. Slonovi-te, koristeni vo borbeni dejstvi-ja, za makedonskata vojska bileiznenaduvawe bidej}i dotoga{ tievop{to nemale videno slonovi.

Utroto na 1 oktomvri make-donskata vojska po~nala da se ras-poreduva na borbenite linii naridestoto podra~je kaj Gavgamelavo dolìna od 4,5 km. Kako i za se-koja prethodna bitka Aleksandarja podelil komandata me|u svoitegenerali i komandanti, dodekakotrolata vrz desnata strana namakedonskiot vojska bila pod ne-gova komanda. Toj raspolagal so

okolu 40.000 pe{adiska vojska i7.000 kowanici.

Bitkata se vodela so èstokinapadi vrz Persijcite, a osobenovo centralnata borbena linijakade {to bil i samiot Darij Treti.Toj, otkako ja sogledal opasnosta{to mu se pribliùvala, povtor-no se re{il na begstvo so {to bi-la razbiena persiskata borbenalinija. Poradi ova do{lo do ma-sovno povlekuvawe i begstvo nacelata persiska vojska. Vo ovieokolnosti Aleksandar izdal na-redba za gonewe na protivnicitei nivniot kral, progon koj traeldva dena i koj Aleksandar re{ilda go prekine po pristignuvawe-to vo Arbela, na 120 kilometrioddale~enost od Gavgamela. DarijTreti uspel da pobegne na istokkon provincijata Medija.

Od Arbela noviot kral na Azi-ja, Aleksandar Makedonski, doka-àl pred svetot deka e napravenistoriski presvrt i prenos navlasta od dinasti~kata loza naPersija vrz kralskata loza naMakedonija.

Triumfot na Aleksandar Ma-kedonski so ovaa bitka imal is-toriski dimenzii. Voenite zagu-bi vo bitkata kaj Gavgamela bilenenadomestlivi za Persija so {tobilo o~igledno deka do nova, seri-ozna makedonsko-persiska bitkapove}e ne moèlo da dojde. Na vo-en plan Makedonija bila vistin-ska svetska sila, a makedonskatape{adija vo forma na falanga bi-la vistinski fenomen vo prime-nata na voenata ve{tina.

(Prodolùva)

Aleksandar Treti Makedonski kako Faraon.

Fragment od zid vo Luksor - Egipet od vremeto koga so nego

vladeele makedonskite dinastii.

Skulptura na Aleksandar Treti Makedonski iskopan vo Priene -

Turcija, Mala Azija, izloèna vo Muzejot vo Berlin.

(Prodolènie od 10 stranica)

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

S T A VS T A V

12 www.kiselavoda.gov.mk

D-r Tome Nenovski, profesor na UniverzitetotAmerican College Skopje

e) Realizacijata na sredno-ro~nata fiskalna strategija moèda bide zagrozena i od nekoi drugirizici. Taka, proektiranite makro-ekonomski dvièwa vo nabquduvan-iot srednoro~en period moèbinema da se realiziraat vo goleminai so dinamika kakvi {to se plani-rani. Eventualnite nepovolni eko-nomski slu~uvawa vo zemjata bi mo-èle negativno da se odrazat vrzgoleminata na centralniot buxet,{to negativno bi vlijaelo vrz gole-minata na o~ekuvanite blok i drugidotacii od centralniot buxet i oddràvnite fondovi. Nepodgot-venosta (so soodvetni programi) bimoèla ELS da ja oddale~i od mo`-nosta za koristewe sredstva odpretpristapnite fondovi, {to, is-to taka, moè negativno da se odra-zi vrz realizacijata na program-skite i fiskalnite celi i aktiv-nosti na ELS. Otsustvoto na izgra-den i stabilen fiskalen kapacitet,vo uslovi na niska fiskalna avto-nomija, bi moèlo da go zagroziobezbeduvaweto prihodi vo merakakva {to e planirana so fiskalna-ta strategija. S¢ u{te nesredenitesostojbi so evidencijata na imotitevo katastarot, isto taka, moè dapretstavuva rizik vo realizacijatana fiskalnata strategija, osobenovo slu~aj na nemo`nost ELS daobezbedi imot kako zalog za dobiva-we kredit, odnosno za izdavawe op-{tinski obvrznici. Najposle, priformiraweto svoja fiskalna stra-tegija vo aktuelniot moment odsproveduvaweto na procesot na fis-kalna decentralizacija, ELS vo RMtreba, sekoga{, da go imaat predvidrizikot od odredeni problemi {tomoàt da se pojavat na toj pat, s¢ donegovoto celosno zavr{uvawe ioblikuvawe.

2.2.7. Indikatori

na ostvaruvawata

Pri kone~noto oblikuvawe nafiskalnata strategija na ELS, tre-ba da se nabeleàt osnovnite indi-katori {to na rakovodstvoto naELS }e mu pokaùvaat dali taastrategija se ostvaruva taka kakao{to e zamislena ili, pak, ima nekoipogolemi ili pomali otstapuvawaod nea.

Najefikasno sledewe na rea-lizacijata na fiskalnata strategi-ja se vr{i preku realizacijata nagodi{niot buxet na ELS. Negovotorealizirawe vo ramki {to se uso-glaseni so kvantitativnite golemi-ni na fiskalnata strategija ukaù-va i na nejzino uspe{no realizi-rawe. Obratno, pak, ~estoto menu-vawe (rebalansirawe) na godi{ni-ot buxet, osobeno vo pogled nanegovite zbirni golemini, upatuvana problemi vo realizacijata nafiskalnata strategija, koi rako-vodstvoto na ELS treba da gi anal-

izira i vrz taa osnova da oceni dalitaa strategija e pravonaso~na ili,pak, e potrebno da se izvr{at seri-ozni korekcii vo nejzinite su{tes-tveni elementi. Toa, od druga stra-na, moè da upati na potreba od me-nuvawe i na ostanatite elementina strategiskiot plan na ELS.

Vo funkcija na sledewe na iz-vr{uvaweto na fiskalnata stra-tegija na ELS moàt da sluàt iz-ve{taite za tromes~nite ostva-ruvawa na buxetot na ELS (K1 iK2). Pokazatelite vo tie izve{taimoàt da ukaàt na redovna i real-na realizacija na buxetot na ELS,no i na pozna~ajni otstapuvawa vonegovite prihodna i rashodna stra-na, {to bi upatuvalo na potreba odanaliza na dotoga{nite ostvaru-vawa i preku otstranuvawe na pri-~inite za takvata pojava, da se spre-~i naru{uvaweto na realizacijatana godi{niot buxet, a so toa i nafiskalnata strategija na ELS.

Pokraj, buxetot, kako genera-len indikator, ostvaruvawata nafiskalnata strategija moàt da sesledat i preku realiziraweto naoddelnite nejzini pozna~ajni delo-vi: prihodi, rashodi, zadolùvawe,(ne)realizacija na utvrdenite pro-gramski aktivnosti itn. Dobienitesoznanija za takvi otstapuvawa odplaniranite golemini treba, ved-na{, da se pretvorat vo signal zaanaliza na pri~inite {to dovele dotakva sostojba, kako i za merkite{to rakovodstvoto na ELS treba dagi prezeme za nadminuvawe ili zapopravawe na takvata sostojba, socel navreme da se spre~at natamo{-nite, eventualni, pozna~ajni naru-{uvawa na osnovnata pateka navkupniot razvoj na ELS, ~ija reali-zacija e osnovniot motiv za izgotvu-vawe srednoro~na fiskalna strate-gija na ELS.

Strategiski plan

na ELS

Site prethodno navedeni ele-menti ja oblikuvaat fiskalnatastrategija na ELS kako bazi~ensostaven del, no, u{te pove}e, kakodviè~ka sila na strategiskiotplan na konkretnata ELS.

[to e strategiski plan naELS?

Toa e pove}enamenski dokument{to gi odrazuva celite i zada~ite naELS za period od 3 do 5 godini. Vonego treba da se sodràni progra-mite, potprogramite i proektite naELS, so soodvetnite merki i aktiv-nosti {to rakovodstvo na ELS }e giprezema za nivna realizacija, a sotoa i za dostignuvawe na vizijata narakovodstvoto na ELS. So toj doku-ment se utvrduva pravecot na dejs-tvuvawe i naso~uvawe na ekonomski-ot potencijal na konkretnata ELS.

Procesot na strategisko pla-nirawe se sostoi od tri glavni ele-menti: strategiska analiza, strate-giski izbor i strategiska imple-mentacija.

a) Strategiskata analiza pret-stavuva obid da se razbere strate-giskata polo`ba (fizi~ka, pros-torna, ekonomska, socijalna, eko-lo{ka i politi~ka) na konkretnataELS ili na celiot region vo kojgravitira taa ELS. So taa analizase pravi dlabinski uvid vo site fak-tori {to e verojatno deka }e imaatnajgolemo vlijanie na idninata nakonkretnata ELS. Taa vklu~uvapodatoci i fakti od razli~ni izvo-ri. Izrabotuva~ite na planot trebada imaat {iroko poznavawe na lo-kalnata ekonomija (procentna zas-tapenost na stopanskite granki,analiza na grade`noto zemji{te,mo`nosti za formirawe industris-ki zoni, trgovski centri, parkinzi,igrali{ta, u~ili{ta, detski gra-dinki, domovi na kulturata i sl.),informacii za firmi i organiza-cii {to imaat va`na uloga vo lo-kalnata ekonomija, kako i na siteglavni faktori (baza na dano~niobvrznici, baza na infrastruktur-ni objekti, broj na ìteli, doma-}instva, obrazovna struktura na na-selenieto, disagregiran bruto do-ma{en proizvod i dr.) {to moàtda vlijaat na sostojbata vo ELS nakratok, sreden i na dolg rok. Po-trebno e isto taka, da se soberatinformacii {to se odnesuvaat nakoi bilo strategii {to se sprove-duvaat na po{irokoto podra~je,kako {to e, pred s¢, nekolkugodi{-niot Strategiski plan na Mini-sterstvoto za finansii, vo koj seopredeleni makroekonomskite in-dikatori (bruo doma{en proizvod,inflacija, javen dolg, dano~ni stap-ki, (ne)vrabotenost, dotacii i sl.){to se neophodni za kreirawe seop-faten i realen strategiski plan naELS. Najposle, analizata treba dagi opfati prirodnite uslovi, kul-turata, nedvi`niot imot i infra-strukturata na podra~jeto na ELSi nejzinata pobliska okolina.

So drugi zborovi, strategiska-ta analiza treba da opfati:

Analiza na sredinata: pravni,politi~ki, ekonomski, socijalni,kulturni i tehnolo{ki aspekti;

Identifikacija na slabite isilnite strani na vnatre{nite re-sursi na ELS (na primer, namalenoperativen kapital, mal broj vrabo-teni, nedostatok na zeleni povr{i-

ni, prenaselenost, neurbaniziranidelovi; dobra infrastruktura, dob-ra strategiska polo`ba na ELS,stru~en personal, organiziranamesna samouprava i NVO sektor,otvoreni komunikaciski mreì,razviena industriska zona itn.);

Identifikacija na zakani imo`nostite na ELS (nadvore{nivlijanija na koi ELS ima mala kon-trola - negativni eksternalii: po-liti~ki, pravni, ekonomski, soci-jalni, kulturni i tehnolo{ki fak-tori; vklu~uvawe na novi politikina Vladata; pojava na fragmenti-rani pazari; zagaduvawe od fabri-ki i avtomobili; sozdavawe na minideponii; nepo~ituvawe na urban-isti~kite normi i sozdavawe urbanhaos; promeni vo na~inot na ìvee-we, konkurencija, formirawe nainvesticiski fondovi, formirawena javni komunalni pretprijatijaitn.);

Identifikacija na kriti~nipra{awa {to proizleguvaat odSWOT analizata, kako i na pozi-tivni ili negativni pra{awa {tomoàt da ja opredelat idninata naELS, kako i opredeluvawe na idni-te prioriteti i aktivnosti {totreba da gi prezeme ELS za podo-bruvawe na uslovite za ìveewe nanejzinoto podra~je.

b) Strategiskiot izbor imatri dela:

- Sozdavawe na strategiski op-

cii. Toa e kreativen proces na raz-vivawe alternativi {to se izgra-deni vrz osnova na jakite strani naELS so cel taa da se zafati so noviproekti ili da gi podobri posto-jnite programi;

- Procenka na opcii vo ram-kite na strategiskata analiza za dase procenat nivnite vrednosti.Pritoa, se bara odgovor na pra{a-wata: Koja od tie opcii e izgradenavrz osnova na jakite strani na ELS?Koja od niv gi namlauva slabitestrani na ELS i gi iskoristuvamo`nostite, namaluvaj}i gi opas-nostite so koi se soo~uva ELS? Dokoja mera nekoja odbrana strategi-ja (opcija) bi moèla da bide naraspolagawe vo pravo vreme i napravo mesto itn. Spored toa, celtae da se odbere opcija {to e najdobraza dadenata lokalna sredina dodekase postigniuva nejzinata misija;

- Izbor na strategija (opcija)

{to }e se sledi. Sekoja opcija ne-izbe`no ima izvesni opasnosti ilinegativnosti. Procesot na selekti-rawe na opciite ne e sekoga{ ~istoobjektiven i tehni~ki. Poradi toae potrebna golema vnimatelnostpri nivniot izbor. Za uspe{nastrategiska programa potrebna ekontrola na dostignuvawata i niv-na sporedba so nekoj drug plan.

v) Implementacija na strate-

gijata e tretiot ~ekor vo strate-giskoto planirawe. Taa se zanima-va so pretvorawe na strategijata vo

akcija (akciski plan). Procesot naimplementacija ima nekolku dela:

- Opredeluvawe na strategis-kite celi i zada~i, vr{ewe cost-benefit analiza na proektite i naaktivnostite, planirawe na resursi(vreme, pari, ekspertiza), logistika(koj {to }e raboti, koj e odgovorenza promenite itn.), izbor na najdo-bar moment za implementacija naplanot;

- Vr{ewe finansiska proekci-ja (pove}egodi{na buxetska pro-ekcija - obezbeduvawe sredstva zarealizacija na planot);

- Prisposobuvawe na organi-zaciskata struktura na ELS konstrategiskiot plan (moèbi }e bi-de potrebno da se izvr{at soodvet-ni promeni);

- Promena i prisposobuvawe nasistemite na upravuvawe vo ELS(obvrski i odgovornosti na oddel-nite sektori vo ELS, kakov vidinformaciski sistem }e bide pot-reben, dali e potrebna povtornaobuka na vrabotenite vo ELS itn.);

- Vospostavuvawe na komisijaza implementacija na planot;

-Vr{ewe na aktivnostite spo-red prioritetnosta i vospostavuva-we vremenska ramka za nivna reali-zacija na kratok i na dolg rok itn.

Posle po~etokot na implemen-tacijata na strategiskiot plan,potrebna e negova postojana kontro-la vo nasoka dali toj se realiziraspored utvrdenata dinamika i efi-kasnost. Procesot na kontrola naprimenata na planot gi opfa}aslednite elementi:

Napredok vo implementacija-ta na planot;

Realizacija na finansiskitetro{oci spored dodeleniot buxet;

Zamena na lu|e ili organizacis-ki delovi {to moè da se odrazi namo`nosta (sposobnosta) za ispolnu-vawe na odredeni zada~i;

Promeni vo nadvore{nata sre-dina {to se bitni za realizacija naplanot;

Procenka na rezultatite {tose dobieni so implementacija nastrategiskiot plan;

[estmese~na ocenka na progre-sot vo implementacijata na planotod strana na timot {to nego go pod-gotvil i vr{ewe na neophodniteprisposobuvawa;

Nabquduvawe na progresot naplanot na povremeni sednici na So-vetot na ELS;

Primenuvawe, nabquduvawe iocenuvawe na realizacijata na pla-not na tekovna (dnevna) osnova itn.

Taka strukturiran, strate-giskiot plan na ELS stanuva prid-ruèn dokument na godi{nite bux-etski presmetki na ELS.

Avtorot e profesor na Univerzitetot American College Skopje

(Kraj)

FISKALNA STRATEGIJA NA EDINICITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA (4)


S T A VM O Z A I K

Deka Op{tina Kisela Voda e rasadnikna sportski talenti zboruvaat samite fak-ti. Novata pliva~ka nade` na Makedonijajse dvajcata bra}a, 14 godi{niot Ivan i 10godi{niot Mihail Trp~evski. Nivnite ro-diteli, Tawa i Zoran Trp~evski gordo govo-rat za uspesite i ambiciite na svoite sinovi.

Na koja vozrast Ivan i Mihail po~naa da treniraat plivawe?

- Ivan po~na da trenira na 11 godini,dodeka Mihail so plivawe se zanimava odnegovata 7 godina. Iako vo bazenite pro-fesinalno se samo 3 godini, dvajcata dosegaimaat osvoeno pove}e priznanija. Zaednoimaat osvoeno 20 medali, 4 diplomi, kako idva pehara. I Ivan i Mihail se sekoga{ me-|u prvite vo svoite kategorii, veli TawaTrp~evska.

Vo koj klub po~naa so plivawe?

- Po~aa vo P.K. #Mladost#, kade s¢ u{teplivaat.

Ivani i Mihail odat vo u~ili{te.Kako uspevaat da gi usoglasatobvrskite vo u~ili{teto i plivaweto?

- I pokraj site obvrski so plivaweto idvajcata se odli~ni u~enici. Duri i moèda se kaè deka plivaweto gi motivira dabidat podobri u~enici.

Site ma{ki deca sakaat da bidat poznati fudbaleri, kako Ivan i Mihailse re{ija za plivaweto, zo{to tokmu ovoj sport?

- Po~etokot be{e sosema slu~aen. Seka-ko, najgolemata pri~ina be{e decata da bi-dat sportski aktivni, pravilno da se razvi-vaat, no i vremeto da bide korisno potro-{eno. Zo{to se re{ija za plivaweto? Pa,nikoga{ ne kaàa konkretna pri~ina. Mo-èbi prorabotel genot, bidej}i nivniottatko ima ohridsko poteklo.

Na koi natprevaruvawa u~estvuvale dosega?

- Godinava u~estvuvaa na site mitinzi.Bea del od dràvnoto prvenstvo, a u~estvu-vaa i na maliot maraton vo Ohrid. Sega sepodgotvuvaat za dràvnoto prvenstvo, potoatreba da u~estvuvaat na natprevar vo Turci-ja, pa po vra}aweto ottamu povtorno }ebidat del od maliot ohridski marathon.

Koi se omilenite disciplini na Ivan i na Mihail?

- Ivan kako svoi omileni disciplini giizdvojuva delfin i kraul, kako i plivawetona dolgi pateki, dodeka Mihail gi sakaistite disciplini, no saka kratki pateki.

Kakvi se uslovite za trening vo zima?

- Bazenot preku zimata se zatvora, od-nosno golemiot Olimpiski bazen ne raboti,pa taka se prinudeni da ve`baat vo maliot

bazen, a i nema dovolno toplewe, taka {to ipokraj tie uslovi decata prodolùvaat daplivaat i ne se otkaùvaat.

Koi se idnite planovi na Ivan i Mihail, dali i natamu }e prodolàtso plivaweto? Se gledaat li sebe sikako profesionalni pliva~i?

- Na prvo mesto e u~eweto, bidej}i nesme dràva kade talentiranite deca moàtda se posvetat samo na sportot. Sepak, so pli-vaweto prodolùvaat so istoto tempo, pos-tojano postavuvaj}i si novi predizvici. No,tuka golema uloga igra i finansiskata si-tuacija, celiot tovar e na roditelite, a ka-ko napreduvaat vo karierata taka tro{o-cite se s¢ pogolemi i pogolemi. Zasega, vointeres na decata, da prodolàt so pliva-weto i nivniot son da ne prekine, se trudi-me da gi pokrieme nivnite tro{oci. No, dokoga }e vidime! Sepak nie se nadevame nastipendii od Agencijata za mladi i sport,a isto taka se nadevame i na sponzorstva.

Mototo na Zoki i Tawa da gi poddràtsvoite deca vo èlbata da stanat profesio-nalni pliva~i, koi eden den }e bidat make-donska gordost e oti treba da sfatime dekakoga se raboti za talentirani deca, toa eisto kako da sadi{ drvo koe treba da go ne-guva{ i gleda{, a }e rodi plod duri po ne-kolku godini.

Vo tekot na juni minatata i ovaagodina vo naselbata Pripor se orga-nizira memorijalniot fudbalski tur-nir #Aco Velkovski-Ane#, {to se igravo dvorot na u~ili{teto #Krume Ke-peski#. Organizatorot na turnirot{to ima ambicii da stane tradicija voOp{tina Kisela Voda e Pero Velkovski.

- Memorijalniot turnir se odrù-va vo ~est na na eden golem drugar,kulturen mlad ~ovek, koj umee{e da gipo~ituva i da im pomaga na lu|eto,Aco Velkovski-Ane, koj za àl pred-vreme ne napu{ti. Ane }e ostane vose}avawata na site generacii, vo se}a-vawe po svoite dobri dela. Ane be{e~ovek koj imponira{e so ogromna sta-bilnost i zrelost, a od druga strana soskromnost i nenametlivost. Ane be{e~ovek poln so idei, vedrina i optimi-zam. Velat deka ~ovek e bogat koga imamnogu prijateli. Negovoto bogatstvobea tokmu prijtelite {to gi ima{e voogromen broj, a od niv se rodi i idejataza ovoj prekrasen i najvaèn nastan{to se slu~uva i }e se slu~uva sekoe le-to vo Pripor, Pero Velkovski.

Kolku ekipi u~estvuvaat na ovoj turnir?

- Na minatogodi{noit turnir u~es-tvuvaa 60 ekipi od site krai{ta nana{ata dràva, a godina duri 70. Tur-nirot trae dve nedeli, a sekojdnevno eposetuvan od dve do tri iljadna publi-ka. Turnirot vaì za najmasoven, naj-dobro organiziran, najbogat so nagra-di i najgledan vo Makedonija. Nie or-ganizatorite na turnirot, kako i ce-loto mesno naselenie, posebno sakameda mu zablagodarime na AUTOMORAL- servis, pokrovitelot na ovoj golemnastan, bidej}i odvojuva fantasti~ni300.000 denari za nagraden fond.

Kakov e sistemot na natprevaruvawe?

- Prvoto kolo e eliminacisko, od70 ekipi ostanuvaat 35. Potoa, se for-miraat 5 grupi, 5 so po 4 tima i 3 grupiso po 5 tima. Po zavr{uvaweto na nat-prevarite vo grupi, prvite dve ekipiprodolùvaat vo osmina finaleto, ko-ga se igraat eliminacioni natpreva-ri. Turnirot bi trebalo da zavr{i na13 juli. Od 23 juni sekoj den se igraatpo 5 natprevari.

Dali ekipite pla}aat kotizacija za u~estvo?

- Ekipite {to u~estvuvaat na tur-nirot pla}aat po 1.000 denari, a sred-stvata od kontizacijata se namenetiza pla}awe na profesionalnite fud-balski sudii {to go vodat turnirot.

Imate li finansiski problemipri orgazniacijata na turnirot?

- Finansiski problemi sega zaseganemame, no se soo~uvame so problemiokolu infrastrukturata na ovoj prek-rasen teren. Se nadevame deka zaednoso op{tinata Kisela Voda problemi-te }e bidat nadminati vo interes narekreativniot sport.

Memorijalniot turnir #Aco Vel-kovski-Ane# e eden od najmasovnite{to zasega se odrùvaat vo Op{tinaKisela Voda. Organizatorite smetaatna pomo{ta od op{tinskite vlasti, bi-dej}i ovoj turnir, kako eden od najdo-bro organiziriranite, bi moèl dastane gordost na Op{tinata.

Memorijalen fudbalski turnir #Aco Velkovski-Ane#

DVE NEDELI FUDBAL VO ÊST NA ANE

Na minatogodi{niot turnir u~estvuvaa 60 ekipi od sitekrai{ta na na{ata dràva, a godinava duri 70.

Turnirot trae dve nedeli, a sekojdnevno e posetuvan od dve do tri iljadna publika

Ivan i Mihail Trp~evski

NOVI PLIVA^KI NADE@I OD KISELA VODA

Iako vo bazenite profesinalno se samo 3 godini, dvajcatadosega imaat osvoeno pove}e priznanija-20 medali, ~etiri

diplomi i dva pehara. I Ivan i Mihail se sekoga{ me|u prvitevo svoite kategorii

P I S M A V E B S A J T

STARI OBJEKTI ZA NOVI KULTURNI SLUÛVAWA

Po~ituvan gradona~alniku, Vipi{uvam dodeka sum vo stranstvo,ponesen so idejata za prenamena nastari objekti vo mesta za kultur-nite slu~uvawa. Bi sakal da Vepra{am koj e Va{iot stav kon is-tite aktivnosti, prezemeni od in-dividualci koi so sopstven trud,individualen ili grupen, bez celza li~no zbogatuvawe se drznaaprakti~no da okupiraat napu{tenobjekt i da go prenamenat vo cen-tralno mesto na kulturnite slu~u-vawa vo gradot Qubqana. Dali bidozvolile takva aktivnost vo Op-{tinata Kisela Voda, duri i do-kolku takvoto #okupirawe# od stra-na na individualci ili grupa, socel pridonesuvawe na razvojot naop{tata kultura vo gradot Skopje,e privremeno, odnosno dodeka nedojde ~asot taa lokacija da se pre-nameni za drugi potrebi na Op-{tinata, pa duri i urivawe na is-tata gradba. Se nadevam deka moetopra{awe }e Ve zainteresira dadoznaete pove}e za Metelkovo Mes-to, koe be{e spomnato duri i vo#Wujork Tajms# i deka nema da imaproblemi so Op{tinata i voop-{to so MVR dokolku dojde do priv-remeno #okupirawe# na nekoj na-pu{ten objekt vo Op{tinata.

Boris Kaeski

SANACIJA NA ULICI

Koga planirate da ja sanirateulicata #Dositej Obradovi}#, so{to bi n£ ovozmoìle barem mal-ku popristoen na~in na ìvot,ili, pak, da po~neme da kupuvametraktori?

Avramovski- Vo tek e tender za najpovolen

ponuduva~.

PODIGAWE SMET

Baram da se prezeme merka vovrska so podigaweto na smetot voreonot kaj fabrikata #Progres#.Podigaweto na smetot treba da sepravi vo vtornik i petok ({to nee logi~no bidej}i pred na{ite ku-}i ima kupi{ta od |ubre). No, toane se realizira vo tie denovi, tukukoga }e im tekne-toga{. Baram dase intervenira kaj nadle`noto

pretprijatie!!! I na kraj... koja epri~inata {to nie nemame kontej-neri?

Nata{a Nikolovska

- Vo reonot kaj fabrikata#Progres# podignuvaweto na sme-tot e individualno, od plasti~nikanti, taka {to nema mesto za kon-tejner, a dokolku gra|anite nemaatplasti~ni kanti moàt da se obra-tat vo Op{tinata, vo Oddelenietoza ìvotna sredina i da si kupat.

KANALIZACIJA NA UL. KIRO FETAK

Koga planirate kone~no da pos-tavite odvod t.e. kanalizacija naul.#Kiro Fetak# i so toa da ne po-vrzete vo kompletnata kanaliza-ciska mreà so preostanatiot delod nas. Dra~evo? Ako ima problem,vo {to se sostoi i ako treba anga`-man od na{a strana, kakov? P.S.ima bezbroj peticii po ovoj prob-lem dostaveni do vas... OdnapredVi blagodarime i se nadevame dekaseriozno }e pristapite kon re{a-vawe na ovoj na{ problem.

Marina Spasovska

- Vo momentov se izrabotuvaproekt.

ASFALTIRAWE

Minatata godina go istaknavproblemot so neasfaltirawe naeden krak od ulicata #Kozjak# vo

dolìna od pedesetina metri, kojod nerazbirlivi pri~ini ne fig-urira{e vo proektot za asfalti-rawe. Stanuva zbor za {est barakikoi se otse~eni i nemaat nikakovpristap do glavnata ulica i kakoizlez od nivnite dvorovi do ulica-ta go koristat parkot. Dobiv ube-duvawe deka ovoj del od ulicata#Kozjak# }e se asfaltira vo 2008godina. Re~isi polovina godina po-mina i rabotite ne se pomesteni odmrtva to~ka. Nema nikakva najavadeka ne{to }e se prezeme da se re-{i problemot. Parkot ne e mestoniz koe treba da minuvaat vozila,no ve}e pet godini nema drugo re-{enie za nas. Minatata godina pot-pi{avme peticija da se interveni-ra vo planot za asfaltirawe dode-ka s¢ u{te rabotnicite bea nateren, no ni{to ne izleze od setotoa. Za kraj, sakam samo da istak-nam deka edna mala neasfaltiranaulica sozdava tolku golemi prob-lemi na nas ìtelite {to ìveeme

tuka. So malku volja, ovoj problemmoè da se re{i. [to poskoro, toapodobro, imaj}i predvid deka naesen so prvite do`dovi povtorno}e se sozdava mnogu kal i ezera odvoda pred na{ite vlezovi.

Maja

- Staveno e vo programata za2008 godina. Vo zavisnost od fi-nansiite proektot }e bide reali-ziran.

POPOLNUVAWE

NA UDARNI DUPKI

Pred s¢ sakam da izrazam po-falni zborovi za poslednite ak-tivnosti vo naselba Dra~evo, po-sebno za sreduvawe na poliklini-kata, asfaltirawe na nekoj deloviod ulicite i.t.n. No, ve}e podolgovreme i pokraj golemite aktivnos-

ti za popolnuvawe na dupkite, s¢u{te ne se popoplneti ogromnitedupki {to se nao|aat na ul. #Uì-~ka Republika#, na potegot od ras-krsnicata so ul. #Ratko Mitrovi}#i ul. #Dimitar Gu{tanov#. Bi vibil blagodaren dokolku ovaa mojamolba se realizira vo ovoj periodna aktivnosti na popolnuvawe nadupkite. Odnapred blagodaram sonade` deka rabotata }e se zavr{i.

Igor- Staveno e vo programata za

2008 godina. Vo zavisnost od finan-siite proektot }e bide reali-ziran.

KONTEJNERI ZA \UBRE

Ve molam da pominete da viditekolku e sobrano |ubreto vo kontej-nerot i okolu nego, do samata pum-pna stanica za voda na ul. #SavaKova~evi}# br.2, kade {to dnevnominuvaat mnogu deca. Baravme dan£ stavat mali konteneri na tr-kalca od gospodata od Komunalnahigena, a tie n£ odgovorija deka ne-maat pari za kontejneri. Postoe~-kiot sandak kontejner ne go zemaatredovno, zatoa {to kamionot im enon-stop vo defekt. Vo dene{novreme da se ima vakov problem-ia-ko gi pla}ame redovno dava~kite esramota za edna urbana naselba. Go~ekame va{iot odgovor.

Dragi Petkovski

- Na spomenatata lokacija epostaven kontejner od 1,1 metarkuben. Na na{e barawe Komunalnahigiena }e postavi u{te eden kon-tejner i |ubreto }e bide podiganona vreme.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 27 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto ìveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na ìveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite ìveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 423. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se griàt za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I

INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTING


S P O R TU ^ I L I [ E N S P O R T

Vo u~ebnata 2007/2008 godina,vo organizacija na Op{tinskiotsojuz za u~ili{en sport na KiselaVoda, a pod pokrovitelstvo na grado-na~alnikot na Op{tinata, XorxeArsov, a poddràno od firmataBUJOTO, se odrà liga vo ko{ar-ka, vo koja u~estvuvaa pet ekipi odslednite osnovni u~ili{ta vo Op{-tinata: #Partenija Zografski#,#Nevena Georgieva-Duwa#, #KrumeKepeski#, #Rajko @inzifov# i #Kuz-man [apkarev#.

Natprevarite se odigraa po ed-nokruèn bod sistem. Rasporedotna natprevarite be{e odreden spo-red FIBA-BERGER sistemot za{est (6) ekipi. Bidej}i za natpre-varuvawe se prijavija pet ekipi, vosekoe kolo po edna od ekipite u~es-ni~ki be{e slobodna.

Vo sekoe kolo se igraa po dvanatprevara, eden po drug, vo edna odu~ili{nite sportski sali. Prvoto,~etvrtoto i petoto kolo se odigranivo OU #Partenija Zografski#, vto-roto kolo se odigra vo OU #KirilPej~inovi}#, a tretoto kolo se odi-gra vo OU #Kuzman [apkarev#.

Po odigrani pet (5) kola, tabe-lata za plasman izgleda{e vaka:

TABELA KO[ARKA

odigr

ani

dobien

i

izg

uben

i

dad

eni

prim

eni

bodovi

1. OU „Rajko @inzifov“ 4 4 0 197:131 8

2. OU „Krume Kepeski“ 4 3 1 187:102 7

3. OU „Partenija Zografski“ 4 2 2 157:194 6

4. OU „Kuzman [apkarev“ 4 1 3 149:177 5

5. OU „Nevena Georgieva - Duwa“ 4 0 4 84:160 3 (-1)

Po pet kola vo Ligata vo ko{arka (maì) na osnovnite u~ili{ta

vo Op{tina Kisela Voda

OU #RAJKO @INZIFOV# NA PRVOTO MESTO

* Gra|anite na op{tina Kisela Voda, ìteli na MZ: s. Dra~evo i n. Dra~evo svojot potpis moàt da go dadat vo Mesnata kancelarija vo s. Dra~evo

* Gra|anite na op{tina Kisela Voda od MZ K. Voda, MZ Crni~e, MZ Pripor, MZ 11 Oktomvri, MZ Usje i MZ Pintija svojot potpis moàt da go dadat vo podra~noto oddelenie na ministerstvoto za pravda vo op{tina Kisela Voda (baraka 9)

* Gra|anite na op{tina Aerodrom svojot potpis moàt da go dadatvo podra~noto oddelenie na ministerstvoto za pravda vo op{tina Kisela Voda (baraka 9);

Na natprevarite vo odbojka(devoj~iwa) vo ramkite na Sojuzotza u~ili{en sport u~estvuvaa{kolskite ekipi na osnovniteu~ili{ta Kiril Pej~inovi}, Kru-me Kepeski, Partenie Zogravskii Kliment Ohridski. Se igra{eliga sistem, tri kola, po ~ii sred-bi najuspe{na be{e ekipata naOU Partenie Zogravski so mak-simalen u~inok od tri pobedi.Vtoroto mesto go osvoija odboj-karkite na OU Kiril Pej~ino-vi}, dodeka bronzeni medali osvo-ija u~enicite na OU Krume Ke-peski. Za najdobra odbojkarka vosezonata be{e proglasena Anama-rija Boìnovska od OU Parte-nija Zografski.

Natprevarite vo odbojka poka-àa deka bezdrugo imame talenti,no i deka na u~enicite vo osnov-nite u~ili{ta im treba pogolemaedukacija vo ovoj sport, i na sami-te ~asovi i na von~asovnite ak-tivnosti vo ramkite na Sojuzot zau~ili{en sport. Za da se podobrikvalitetot vo ovoj sport, rako-vodtsvoto na Sojuzot za u~ili{ensport planira pogolema posve-tenost kon ovoj sport vo noviotciklus natprevari, kade se pred-viduva sekoe u~ili{te da imasoodveti rekviziti.

Prvo Kolo

Rezultati: OU Krume Kepeski- OU Kliment Ohridski 2:0 (25:19,25:17), OU Partenie Zografski -OU Kiril Pej~inovi} 2:1 (25:19,21:25, 25:18)

Vtoro kolo

Rezultati: OU Kiril Pej~i-novi} - OU Krume Kepeski 2:0(25:18, 25:19), OU Partenie Zog-raFski - OU Kliment Ohridski2:0 (25:15, 25:16)

Treto kolo

Rezultati: OU Kiril Pej~i-novi} - OU Kliment Ohridski 2:0(25:21, 25:15), OU Partenie Zog-rafski - OU Krume Kepeski 2:0(25:18, 25:14)

S. I.

TABELA ODBOJKA

bodovi

1. OU „Partenija Zografski“ 6

2. OU „Kiril Pej~inovi}“ 4

3. OU „Krume Kepeski“ 2

4. OU „Kliment Ohridski“ 0

ODBOJKA

OU PARTENIJA ZOGRAFSKI SO MAKSIMALEN UÎNOK - Za najdobra odbojkarka vo sezonata be{e proglasena Anamarija Boìnovska

Zaedni~ka fotografija na najdobrite odbojkarki

so del od op{tinskata administracija.

Finaleto vo najmasovnotou~ili{no natprevaruvawe, malfudbal u{te edna{ pokaà, zo{tofudbalot e najpopularen sportkaj nas. Akterite na terenot vo-odu{evuvaa so fudbalski potezi,nalik kako da se profesionalnifudbaleri, trenerite ve{to givodea svoite timovi, a publikatana polnata tribina uìva{e vosportskata atmosfera.

Ekipata na OU „Krume Kepes-ki“, vo natprevar za prvoto mes-to, so 2:0 ja pobedi ekipata na OU„Kuzman Josifovski Pitu“. Ina-ku, natprevarot be{e ramnopra-ven. Se igra{e pred dvata gola,no strelcite kako da nemaa hrab-rost da gi zatresat mreìte. Se-pak, Kristijan \or|ievski uspeana dvapati da im izbega na svoite~uvari i da postigne dva gola so{to na svoeto u~ili{te „KrumeKepeski“ mu go obezbedi prima-tot {ampion vo mal fudbal zasezonata 2007/2008.

Vo borbata za tretoto mesto,pome|u u~ili{tata „PartenijaZografski“ i „Kuzman [apka-rev“, natprevarot be{e izram-net. Za razlika od finalnata

sredba, ovde se igra{e podzatvo-reno vo odbranata i se ~eka{egre{ka na protivnikot. Bidej}i,odbranbenite fudbaleri bea po-dobriot del od dvete ekipi, gle-da~ite ne vidoa gol, se do krajotna sredbata. Spored pravilata pokone~nite 0:0, slede{e izvedu-vawe na penalite. Ovde poume{-ni bea u~enicite od OU „Parte-nija Zografski“, koi slavea so3:2, i so ovoj triumf uspeaa da goosvojat tretoto mesto. Za najdo-bar igra~ vo sezonata be{e pro-glasen Kristijan \or|ievski odOU „Krume Kepeski“.

- Natprevarite bea korektnii kvalitetni, i vo ekipite imapoedinci koi vedna{ moàt dabidat selektirani vo soodvetni-te selekcii na na{ite fudbalskiklubovi. Vsu{nost, pokraj rekre-ativniot del, toa e i celta na or-ganiziraweto na ovie natpreva-ri, da se saka da se sportuva, Ina-ku, posebno impresionira{e bor-benosta na akterite na terenotno i publikata koja gi poddrù-va{e svoite milenici. - kratkoprokomentira zamenik gradona-~alnikot Miroslav Tasevski pri

dodeluvaweto na medalite i pe-harite za najuspe{nite.

Organizacijata, pak na sred-bite be{e impresivna. Navreme-no se napravija lekarski pregle-di na u~enicite, sudiite profe-sionalno si ja zavr{ija rabota-ta, doma}inite besprekorno us-pe{no u~estvuvaa voorganiziraweto na kolata votekot na se zonata,

- Dokaz pove}e deka uspeavmeda go vozdigneme i obnovime u~i-li{niot sport, e ova gletka naSportskiot centar Slavija. Am-bicioznite timovi, motiviran-ite u~enici, polnata tribina, sesamo del od ona {to planiravmeda go napravime. Sega, sledat pod-gotovkite za narednata sezona.Posakuvame taa da bide u{te po-uspe{na i poorganizirana. Trebada gi podobrime uslovite za tre-ning i natprevarite vo samiteu~ili{ta. U~enicite mora da po-kaùvaat pogolema redovnost idisciplina na treninzite a nas-tavnicite besprekorno da go vo-dat trena`niot proces, potenci-ra{e pretsedatelot na Sojuzot zau~ili{en sport na OKV, Tom~eDimi{kovski.

G. I.

Vo najmasovnoto u~ili{no natprevaruvawe-mal fudbal

SITE POÊSTI ZA OU „KRUME KEPESKI“

APEL DO GRA\ANITE NA OP[TINA KISELA VODAAPEL DO GRA\ANITE NA OP[TINA KISELA VODA

S P O R TU ^ I L I [ E N S P O R T

Se povikuvaat site onie gra|ani na Op{tina Kisela Voda, koj ne postapile soglasno so Zakonotza prijavuvawe na ìveali{teto i prestojuvali{teto na gra|anite “Sl. vesnik na R. Makedonija”br. 36/92 od 08.06.1992 god. i Sl.Vesnik na R.Makedonija br. 66 od 31.05.2007 godina da postapat, soogled deka e toa zakonska obvrska, za ~ie nepo~ituvawe se predvideni prekr{o~ni kazni : ^len 3„Pri promena na ìveali{teto, gra|aninot e dolèn da go odjavi prethodnoto ìveali{te i dago prijavi novoto ìveali{te vo rok od osum dena od denot na iseluvaweto. Gra|aniiot e dolènvo rok od osum dena da ja prijavi promenata na adresata na stanot vo ìveali{teto. Prijavuvawei odjavuvawe na ìveali{teto, kako i promena na adresata na stanot vo ìveali{teto za malo-letnite deca go vr{i roditelot ili staratelot. Po isklu~ok, lice postaro od 15 godini ìvotkoe e vraboteno ili sklu~ilo brak, li~no go prijavuva, odnosno odjavuva ìveali{teto i prome-nata na adresata na stanot” i ^len 16 „Globa vo iznos od 100 do 500 evra vo denarska protiv-vrednost }e mu se izre~e za prekr{ok na fizi~ko lice koe ne }e prijavi ili odjavi ìveali{te,odnosno prestojuvali{te ili adresa na stanot ili toa ne go stori vo propi{aniot rok (~lenovi3, 4 stav 1, 7 stav 1 i 8 stav 1).

- Vo finlnata sredba, tie slavea so 2:0 nad svoitevrsnici od OU Kuzman Josifovski Pitu. - Vo malo-to finale triumfiraa u~enicite na PartenijaZografski, duri po izveduvaweto na penalite.- Zanajdobar igra~ vo sezonata be{e proglasen Kristijan\or|ievski od OU Krume Kepeski.

otvorena etnolo[kaetnolo[ka … · · 2015-10-09a k t u e l n o 2 op[tinski vesnik kisela voda...

Documents