1

OSIGURUVAWE I POSREDUVAWE VO SLU^AJ NA LEKARSKA

GRE[KA

(19ti ZEVA sostanok, 27-29.09.2012 god,Zagreb,R.Hrvatska)

• Na sostanokot u~estvuvaa pretstavnici na lekarskite komori od:

Albanija, Avstrija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, ^e{ka,

Germanija, Ungarija, Makedonija, Polska, Romanija, Srbija,

Slova~ka i Slovenija

• Prezentaciite se odvivaa na angliski i hrvatski jazik so simul-

tano preveduvawe,usmeno i/ili potkrepeno so ppw-prezentacija

• Od prilo`enata lista se gleda brojot i imiwata na u~esnicite

na sostanokot

Redosledno }e bidat izneseni viduvawata za navedenite temi od

oddelnite delegacii i zaedni~kite zaklu~oci:

1. Albanija: Vo zemjata se vo tek zdravstveni reformi koi imaat za

cel decentralizacija na zdravstveniot sistem so postignuvawe

celosna avtonomija na terenot kako optimalno re{enie za dobro

menaxirawe i so~uvuvawe na integritetot. Se insistira na

ekstenzija na finansiskata osnova na zdravstvoto so zgolemuvawe

na javnite zdravstveni fondovi, pro{iruvawe i zasiluvawe na

sistemot na zdravstveno osiguruvawe i podobruvawe na

mehanizmite na nivno funkcionirawe. Poseben akcent se stava na

podobriot soodnos pome|u potro{enite sredstva vo zdravstvoto i

postignata efikasnost na zdravstvena za{tita. Vo Albanija se

zasiluva kapacitetot na menaxirawe so zdravstvenite ustanovi so

etablirawe na profil:menaxeri-profesionalci vo zdravstvo. Vo

2

ovaa nasoka Lekarskata komora na Albanija (LKA) se zalaga za

podobruvawe/olesnuvawe na pristapot do zdravstvenite slu`bi i

podignuvawe na kvalitetot na zdravstvenite uslugi. Dava predlozi/

sugestii za podobruvawe i modernizacija na infrastrukturata vo

zdravstvoto, akreditacija na zdravstvenite institucii, kompju-

terizacija na sistemot i obezbeduvawe na kontinuirana medicnska

edukacija i kontinuiran profesionalen razvoj. So implementacija

na navedenite celi, LKA se postavuva kako efektiven, strate{ki

partner na Ministerstvoto za zdravstvo. LKA se trudi da iznajde

prostor da se izbori pome|u mno{tvoto faktori koi interfe-

riraat so zdravstveniot sistem, vo nadminuvawe na pre~kite vo

odnosite i kooperacijata so zdravstvenite dr`avni administra-

tivni strukturi. Na ovoj plan, LKA potpi{ala dogovor za sora-

botka so Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot za zdravstveno

osiguruvawe i Nacionalniot centar za KME. LKA sproveduva

re/licencirawe za lekarite, primenuva kredit sistem za vreme na

KME, a za mladite doktori predviduva sta` od 3 meseci pred da

pristapat kon polagawe na stru~niot ispit. LKA sorabotuva i

aktivno u~estvuva vo rabotata na pove}e internacionalni forumi

kako IAMRA, WMA, EFMA/WHO, SEEMF, ZEVA, Standing Committee of

European doctors etc. LKA se trugi da go zacvrsti, stabilizira i

unapredi sistemot na finansirawe vo ramkite na LKA.

Normativnite akti na LKA se usloglaseni so Zakonite za upravna

postapka, Zdravstvena za{tita, kako i so Zakonot za doktori na

RA. LKA e samofinansira~ka ustanova (prihodi od ~lenarina,

licencirawe, kontinuirana medicinska edukacija).

2. Avstrija:Federalnata vlada, oddelnite dr`avi i nacionalnite

osiguruva~ki agencii planiraat reformi vo zdravstveniot sistem

koi glavno se odnesuvaat na bolni~kata medicinska praktika/

hirurgijata, bez zasegawe na pacientite i lekarskata komora. Se

predviduva masiven paternalizam od strana na Vladata vrz

doktorite i pacientite so centralizirawe na avstriskiot

3

zdravstven sistem. Taka vo idnina sodr`inata na zdravstvenata

rabota/organizacija }e se odreduva vrz baza na fiskalni

kriteriumi. Zdravstvenite tro{oci }e bidat vrzani za rastot na

GDP. Vo isto vreme Avstriskata lekarska komora (ALK)

obezbeduva socijalno balansirana zdravstvena politika zasnovana

vrz transparentni fondovi. Doktorite i poliklini~kite slu`bi

}e se pla}aat od eden izvor, dodeka bolnicite }e se pla}aat od

drug,odvoen, izvor na sredstva. Programata na ALK gi promovira

isklu~ivo medicinskite aspekti na zdravstvenata za{tita (ZZ)

odbegnuvaj}i gi politi~kite konflikti. Osnova na optimalna

PZZ e vedna{ da se repozicionira doktorot od op{ta praktika

kako “doverliv, trust doktor” na zdravstveniot sistem. Doktorot od

doverba go lekuva pacientot vo negoviot dom niz generacii i toj }e

go vodi bolniot niz kompleksot na sistemot na ZZ. Elektronskoto

procesuirawe na zdravstvenite podatoci (Electronic processing of

health data=ELGA) e klu~na postavka na tekovnata nacionalna

zdravstvena politika. Soglasno zakonot za ELGA, elektronskoto

procesirawe na zdravstvenite podatoci }e se podobri, }e se

zgolemi mo`nosta za pobrza medicinska informacija, a kvalitetot

na dijagnosti~ki/terapevtski odluki, lekuvawe i nega }e se

podobri. So ELGA-proektot se celi da se postigne polesno

dostapna, balansirana i visoko kvalitetna zdravstvena nega. Od

aspekt na ALK zakonot za ELGA mo`e da se implementira pod

uslov da se po~ituvaat fundamentalnite prava na osigurenicite i

doktorite. ALK pregovara so Ministerstvoto za zdravstvo so cel

da se so~uvaat postoe~kite standardi i podobrat individualnite

komponenti. ALK bara proektot ELGA da mine niz pilot studija

pred implementirawe, da se so~uva tajnosta/sigurnosta na

podatocite za pacientite i dase obezbedat sigurni izvori na

finansirawe. Rezultatite od napravena studija (MZ, ALK, Min.za

nauka) poka`aa deka do 2030 god na Avstrija }e i nedostigaat

pome|u 3.000 -7.600 doktori. Ako sistemot na medicisnki studii vo

Avstrija vo me|uvreme ne se promeni, na zemjata }e i trebaat do

4

10.000 doktori. Vo Avstrija se predviduva 3-godi{no nabquduvawe

na 2.700 doktori koi se nao|aat na specijalizacija/usovr{uvawe.

Cel na sledeweto e da se zabele`at eventualnite nedostatoci pri

prakti~nata/teoretska medicinska naobrazba i istite na vreme da

se otstranat. Osiguruvawe od prof.med.gre{ka iznesuva 11

evra/den, vo tekot na celata godina. Osiguruvaweto ima dava

sigurnost vo raboteweto da mo`at maksimalno da gi iskoristat

umstvenite i fizi~kite kapaciteti.

3. Bosna i Hercegovina: Federalnata LK na BiH(LKBiH) e osnovana

na 14.01.2012 god vo Zenica. So toa se zavr{i patot na etablirawe

na federalnata LKBiH koj zapo~na vo Minhen (Minhenski

manifest), pa preku Drezden i Kil kone~no da se zaokru`i vo

Zenica. Federalnata LKBiH e osnovana od 6 kantonalni komori na

koi se nadodadoa u{te 2 (posle 3 meseci) so sesrdna pomo{ na GMA

(Germ.Med.Assoc). Aktuelno postoi federalna LKBiH i LK na

Republika Srpska. Federalna BiH ja so~inuvaat 10 kantoni so

5.500 doktori. Kantonalnata komora na Hrvatite (Herceg Bosna,

Mostar) funkcionira odvoeno i ne pristapila kon federalnata

LKBiH. Po osnivaweto na federalnata LKBiH, be{e ponudeno

priklu~uvawe na LKRS za da se postigne unificirawe na nivo na

BiH, no bez prifa}awe poradi prisutnata politi~ka

disharmonija. Politika na pretsedatelot na federalnata LKBiH e

1) da se obezbedi kvalitetna infrastruktura na komorata; da se

obedinat site doktori za temi koi im se zaedni~ki: lekarska

gre{ka, osiguruvawe od lekarska gre{ka i kontinuirana

medicinska edukacija. Pri toa federalnata LKBiH }e gi po~ituva

pravata na kantonalnite komori. 2) Federalnata komora }e

sorabotuva so site federalni institucii koi se vo vrska so

javnoto zdravstvo (komisija za zdravstvo, Fond za zdravstvena

za{tita, Ministerstvo za zdravstvo...). 3) Federalnata LKBiH e

tranziciska tvorba koja treba da se obedini so LKRS i da se

sozdade lekarska komora na BiH. Vo taa nasoka }e se deluva vo

zemjata, no }e se sorabotuva so komorite na biv{ite jugoslovenski

5

prostori (Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Srbija, Kosovo, Crna

Go-ra), no i po{iroko vo Evropa i svetot.

Kolegite od R.Srpska istaknaa deka nivnata komora (Komora

doktora medicine RS) e osnovana na 9-ti noemvri vo 2001 god. so

napomena deka prviot zarodi{ za osnovawe na LK e postaven so

regulativata za osnovawe na LK od 1923 godina, odnosno 15-ti

dekemvri 1929 godina za Vrbas-kantonot. LKRS gi obedinuva

lekarite, stomatolozite i farmacevtite i ima svoe glasilo

(Glasnik). Sobranieto na LKRS broi 25 ~lena, Izvr{niot odbor-9,

funkcioniraat 14 komisii, bord za supervizija, pretsedatel,

centar za KME, sud na ~esta, generalen sekretar i tehni~ki

personal. Komorata ima 7 regionalni (osnovni) organizacii. Se

raboti na edukacija, komunikacija (so FZO, MZ,

interkolegijalno), socijalni nastani i me|unarodna sorabotka.

Dosega se sprovedeni vkupno 1.064 edukacii i izdadeni 104.937

sertifikati. Imaat obezbeden pristap do bezplatni medicinski

bazi (Hinari, 3.700 stru~ni spisanija, Journal Cod, RSMA weekly

report..) LKRS gi osiguruva doktorite od napravena medicinska

gre{ka, finansiski pomaga na te{ko bolni kolegi (dosega 8) i

obezbeduva {kolarina za deca na po~inati kolegi (vkupno 12).

LKRS sorabotuva so sli~ni asocijacii (Slovenija, Germanija,

Izrael, Francija..). Osiguruvaweto na lekarite e razli~no

(zavisno od profilot). Taka na pr. najniskata stavka iznesuva 5

evra/mese~no, no mo`na e ekstenzija od 5 do 25, odnosno 10-50

evra/mese~no, vo zavisnost od sumata na osiguruvaweto (do 250.000

evra po predmet)

4. Hrvatska: LK na RH e so pogolema tradicija. Osnovana pred 121

godina (1891) kako organizacija na lekarite koi na barawe na

Vladata ili samoinicijativno davaat svoi sugestii povrzani so

problemi na zdravstvoto. Vo 1893 god. e osnovana LK za Dalmacija

so sedi{te vo Zadar, no taa ne funkcionirala. Na barawe na

lekarite so odluka na MZ na Avstroungarija (1902) za sedi{te na

LK se odreduva Split. Lekarite vo toa vreme barale priznavawe na

6

hrvatskiot jazik da bide slu`ben jazik na LK. Na 9 fevruari 1946

god, MZ na FNRJ ja ukinuva LKH. Vo 1989 god. se formira rabotna

grupa za donesuvawe na predlog-status na LKH, za da vo 1995 godina

povtorno se rekonstituira LKH. LKH broi 18.471 ~len koi se site

licencirani(18.207). Vo zdravstvo rabotat 13.286 (735 od

licencirani). Vo spec.ustanovi:6.449(35% od licenc.dr-i), lekari

vo ZPLRH 3.818(21%), privatni lekari bez dogovor so FZO:

358(2%). Doktori vo polikliniki i osiguruva~ki dru{tva 691(4%).

Doktori vo preventiva, farmacevtski ku}i ,HZZO, fondo-vi,

javni dr`avni ustanovi 2.157(12%). Penzioneri koi povremeno

rabotat: 2.852 (16%), doktori na specijalizacija 2.101 (12%),

doktori na rabota vo stranstvo: 309 (1.7%), doktori stranci na

rabota vo RH :85(0.6%). LKH funkcionira vrz osnova na zakonot za

zdravstvena za{tita, zakonot za doktori (“lije~ni{tvu”) i

statutot na LKH. Komorata vodi imenik/registar na lekari vo RH,

regulira licenci za lekari, obavuva stru~en nadzor nad rabotata

na lekarite. Ja odreduva najniskata cena na trud(plata) na

privatnite doktori. Odobruva poedine~ni ceni na doktorski

privatni uslugi. Soglasno zakonot za doktori (~len 38), LKH ja

~uva i unapreduva op{testvenata polo`ba/ugled na lekarite,

donesuva kodeks na medicinska etika/deontologija, go sledi

sproveduvaweto i vo slu~aj na kr{ewe sproveduva sankcii. Vo

sorabotka so MF, sup/specijalisti~ki zdru`enija, organizira i

valorizira KME. Dava mislewe vo postapkata za osnovawe,

preseluvawe i prestanok so rabota na PZU. Gi zastapuva lekarite

pri sklopuvawe na dogovor so FZO vo procesot na vrednuvawe na

doktorskiot turd i formirawe na ceni na zdravstvstvenite uslugi.

Ja predlaga osnovnata mre`a na zdravstvenata dejnost. Dava

predlozi/stru~ni mislewa pri podgotovka na propisi koi vlijaat

vrz razvojot na medicinskata struka, zdravstvenata za{tita i

doktorskoto zvawe. LKH organizirala pove}e stru~ni sovetuvawa

i simpoziumi soglasno aktuelnite potrebi. Sorabotuva so

Evropskiot forum na medicisnki zdru`enija i SZO(EFMA/WHO),

7

Germanskata doktorska komora (od 1996), ZEVA(od 1996), EACCME

(UEMS) (1997), CPME, UEMO (2001), PWG(2002), AEMH(2003).

Vo godi{niot nacionalen raport na HLK se naveduva deka vo

nacionalnata strategija za razvoj na zdravstvoto za periodot 2012-

2020 godina za RH, HLK zela aktivno u~estvo imaj}i vo predvid deka

od 01.01.2013 god. }e se aplicira na Evropskite namenski fondovi. Vo

RH nedostatok na doktori se nametnuva kako problem. Nedostasuvaat

okolu 4.000 doktori bidej}i golem broj se penzioniraat/povlekuvaat, a

drugite se na specijalizacija. Evropskiot prosek iznesuva 3.6

doktori/1.000 `iteli, a vo RH:2.4 doktori/1000 `iteli (vo RM=?,

2.200.000:9000= 4/1000 `iteli). Prose~nata vozrast na lekarite vo RH

e 54 god, a na fakultetite se educiraat vkupno 3.400 studenti {to ne gi

zadovoluva potrebite od lekari. Lekarskata profesija prestanuva da

bide atraktivna vo RH, bidej}i na MF se zapi{uvaat pomalku

studenti. Se o~ekuva deka posle 01.01.2013 god. okolu 500 doktori i

1.500 med.sestri }e ja napu{tat zemjata. Kako re{enie se nudi

zapi{uvawe na pove}e studenti na MF, ”uvoz” na doktori i da se

dozvoli rabota na doktorite posle 65 godina od `ivotot.Topikot na

godina{niov ZEVA sostanok proizleguva od 5ot simpozium na HLK

posveten na zakonskata za{tita na lekarite vo zdravstvenata praksa:

osiguruvawe, ekspertiza, medijacija(posreduvawe) odr`an vo Opatija

(23-25.03.2012). Se vide deka ovaa tema e aktuelna i deka e nu`no na

lekarite da im se pru`i legalna za{tita. Nu`ni se i izmeni vo

aktuelniot zakon za pacienti kade se precizirani odnosite pome|u

korisnikot(pacientot) i davatelot na uslugite (doktorot). Potrebno

e ekspresno kreirawe na register za vodewe na postapki protiv

lekarite vo slu~aj na stru~na gre{ka za da se dobie celosen uvid na

ovoj plan i predlo`at merki za podobruvawe na tekovniot sistem na

osiguruvawe, a vo vrska so profesionalnata odgovornost na lekarot.

Da se formira nacionalen register na site vidovi napadi vrz

li~nosta na doktorot (fizi~ki, psihi~ko maltretirawe..). Osnovnite

organizacii na LK istite da gi prijavuvaat do sedi{teto na LK.

Osiguruvaweto od profesionalna gre{ka pretstavuva preduslov za

8

kvalitetna lekarska praksa. Treba da se poddr`i modelot na

obligaciono osiguruvawe. Polisite na osiguruvawe treba vnimatelno

da se razgledaat vo delot za op{tite i specijalnite vidovi na

osiguruvawe. Treba da se napravi obid site `albi primarno da se

razgleduvaat i re{avaat od strana na arbitra`en bord i/ili niz

proces na posreduvawe. Osiguruvaweto od profesionalna gre{ka vo

RH ne e obvrzno, no HLK poddr`uva voveduvawe na model na

mandatorno osiguruvawe za site svoi ~lenovi so poseben osvrt na

op{tite i specijalnite uslovi na osiguruvaweto. Osiguruvaweto od

profesionalna gre{ka se zasnovuva vrz fondovi osnivani od

dr`avni/privatni bolnici, privatni poliklini~ki ustanovi i/ili

osiguruva~ki dru{ta(agencii). Vo SAD ima slu~ai na bankrot na

pogolem broj osiguritelni kompanii poradi ogromni sumi

materijalna od{teta na strankite vo sporovi. Vo ovie slu~ai

reosiguruvawe ne e mo`no. Pri toa privatnite lekari se osigureni,

no ne i doktorite vo bolnicite. Hrvatskiot osiguritelen zavod

osiguruva bolnici za slu~aj na prof.gre{ka od strana na lekari koi

rabotat vo tie bolnici. Vo RH ima mnogu tu`bi podneseni protiv

bolnicite. Zatoa, do 2020 godina se bara na~in da se izraboti

nacionalna strategija za re{avawe na sporovite. Uslovite pri

osiguruvaweto se lo{i. Se nudi mala premija na osiguruvawe koja

redovno ne e vo soglasnost so sudskata odluka za visina na od{teta. So

drugi zborovi, osiguruva~kata kompanija gi zema premiite, no

nikojpat ne se obvrzuva da isplati golema od{teta, {to e voobi~aena

rabota vo sudskata praksa (od{teta od 30-350.000 evra za daden proces

plus zatezna kamata od denot na podnesuvawe na `albata). Se

insistira mo`nite sudski odluki za visinata na ot{tetata da se

maksimiziraat so zakon, t.e. ne pove}e od 350.000 evra, a sekoe

osiguruvawe na lekar od prof.gre{ka da ne bide ponisko od

navedenata suma. Vo RH za prof.med. gre{ka se zboruva od pred 5-10

god. Prisutna e nepodgotvenost na zdravstveniot sistem da odgovori

na pobaruvawata od strana na osigurenicite-pacienti. Se nema

dovolno sudsko iskustvo. Bolnicite ne prifa}aat postoewe na

9

med.prof. gre{ka, a vo sudkite anali malku sporovi vo vrska so

stru~ni gre{ki se presudeni. Po primerot na razvienite i bogatite

zemji barawata na o{tetenite pacienti se preterani. Se procenuva

deka 8/10 stranki vo procesot(bolnici) ne se osigureni ili se

neadekvatno osigureni (t.e.osigureni na mali premii koi ne

pokrivaat maksimalisti~ki sudski ot{teti). @albite se odnesuvaat

na odlo`ena intervencija poradi rasipan aparat, neraspolagawe vo

kriti~niot moment so sterilen materijal, povtorna upotreba na

disposable material za drug pacient i sl. Vo ovie slu~ai postapkata e

obratna. Postoi primarna prezumcija na objektivna odgovornost

(neadekvatna opremenost), dodeka ne se doka`e sprotivnoto, t.e.

nevinosta na obvinetiot. Prisuten e odreden tovar na doka`uvawe:

pacientot doka`uva kolku e o{teten, a bolnicata doka`uva deka

lekarot pravilno postapil. Sledi medicinsko ve{ta~ewe pri

parni~ewe za nadomest na {teta. Pacientite ne mu veruvaat na

sudskiot ve{tak koj e sepak lekar i ne bi sakal da go obvini svojot

kolega (cornix cornicis oculos non effodient: vrana na vrana o~i ne vadi).

Relativizirawe na {tetata ne e mo`no, no ot{teta treba da bide

objektivna. Nema pristrasnost kaj sudskite ve{taci. [tetata vo

bolnicite ja pla}a bolnicata, no potoa na bolnicata i ja nadomestuva

inkriminiraniot lekar (za 6 meseci treba da ja vrati {tetata), a

privatnite lekari ja nadomestuvaat sami ili kompanijata kade se

osigurani. Vrh sud na RH sega dosuduva {teta od 10-30.000 evra (vo

slu~aj na smrt). Vo ist del na RH se dosuduvaat 15.000 evra, vo

zapadniot del 10.000 evra. Se pla}aat tro{ocite za pogreb,

podignuvawe spomenik, izdr`uvawe na roditeli, {koluvawe na

studenti, t.e. se pokrivaat site tro{oci koi pokojnikot so svojata

rabota bi gi pokril. Vo slu~aj na traen invaliditet od{teta e 150.000

evra (mat.tro{oci za lekuvawe, rehabilitacija, adaptacija na zgrada/

stan, dodatok za nega od treto lice do 500 evra/mese~no, platata,

razlikata vo platata do penzionirawe, {koluvawe na deca do 26

god.vozrast, do suma koja se ka~uva do 350-400 000 evra!

10

Medijacija: kako procedura e najrazviena vo SR Germanija. Vo

R.Hrvatska postoi medijator (“pomiritel”, posrednik) koj e obi~no

pravnik koj zavr{il kurs pod komercijalna medijacija. Kako

profesija medijatorstvoto perzistira od 2004 god. koga e napravena i

prvata komercijalna medijacija vo R.Hrvatska. Medijatorstvoto vo

zdravstvo e regulirano so zakon. Medijatorot e kredibilna i

nepristrasna li~nost koj im prio|a na lu|eto i problemite od ~isto

stru~en aspekt. Sudskoto mirewe e samo teoretsko bidej}i sekoga{

zavr{uva so presuda i sudska naplata. Pri posreduvaweto sporot go

re{avaat strankite (t.e.o{teteniot pacient i inkriminiraniot

lekar). Medijatorot samo pomaga pri donesuvaweto na re{enieto. Se

sotanuva odvoeno so strankite i im predlaga na~in za re{avawe na

sporot. I dvete stranki se zainteresirani za medijatorstvo bidej}i

sudskata procedura e spora i prose~no trae 3 god. Prodol`uvaweto na

sudskiot proces e nepovolen za strankite bidej}i rastat sudskite

tro{oci za 20-30% (sud, advokati na strankite..), a na krajot strankata

koja }e go izgubi sporot treba da plati i odredena kamata (15%) vrz

sumata predvidena za storenata {teta. Medijacijata mo`e da trae so

~asovi ili denovi, poretko nedeli i/ili meseci, no sekoga{ e

pokratka od sudskiot proces. So nagodbite brojot na sudskite procesi

se namaluva za 50%. Lekarite/bolnicite da se vzaemno organiziraat

pri osiguruvaweto. Zaedni~ki da isplatat pogolema osiguruva~ka

premija (1.000.000-1.500.000 evra, t.e.200 evra god. po doktor), no vo

slu~aj na seriozni profesionalni gre{ki kompanijata da isplati

visoki {teti (400.000 evra). Lekarite vo bolnicite gi osiguruva

bolnicata, bidej}i tie imaat pomali primawa od privatnite doktori.

Pri toa edna osiguritelna ku}a da gi pokrie site {teti. Vo SAD

lekarot sam, od bruto dohodot, odvojuva 20-30% za osiguruva~ka

kompanija, vo slu~aj na prof.gre{ka. No fault osiguruvawe e

najbezbedno, no i najskapo. Najfer sistem na osiguruvawe ima vo

skandinavskite zemji. Se smeta na pogolem broj na o{teteni, visinata

na {tetata }e se nivelira, sudskiot process e brz (namaleni sudski

tro{oci). Da se forsira dogovor so stranki bez priznavawe na mea

11

culpa (“moja gre{ka”). Ve{ta~ewata gi pravat eksperti od EU koi ne gi

poznavat akterite vo procesite. Osiguruvaweto se zgolemuva

(pogolemi premii), no i pravata na o{tetenite se zgolemuvaat.

Osiguruva~kite kompanii preku svoi eksperti ja procenuvaat

objektivnosta na sudskite presudi za visinata na od{tetata. Vo SAD,

Izrael i Skandinavija lekarot sam ja prijavuva gre{kata.

Medijator e pravnik so {to vo start e neutralen vo odnos na

strankite. Eventualno e prisuten i tkn.komedijator (lekar) obi~no od

redot na eti~kiot komitet ili Sudot na ~esta na LK. Medijatorot go

sogleduva sporot, go definira redosledot na ne{tata. Strankite se

samozastapuvaat pred medijatorot ili doa|aat so zastapnici-advokati.

Pri toa se stimulira pravno re{enie, a strankite dobivaat i

psiholo{ka satisfakcija. Pri toa procesot e skoro taen i daleku od

o~ite na javnosta ({to ne e slu~aj so sudskoto re{enie na sporot), a se

obezbeduva solidna pravna sigurnost. Medijacijata nema utvrdena

forma i e individualna za sekoj slu~aj. Zastapnicite (medijatori) se

ovlasteni lica koi gi znaat granicite na svojot delokrug i

ovlastuvawa.Tie ne potpie{uvaat spogodba pome|u strankite vo

konflikt, no pomagaat do toa da dojde .Nekojpat, vo kreiraweto na

dogovorot, po/miritelot dava pismen predlog. Po prifa}aweto na

predlogot za pomiruvawe, dvete stranki go potpie{uvaat dokumentot

i dvete stranki se zadovolni. Potoa gi izvr{uvaat svojot del od

obvrskite koi proizleguvaat od dogovorot (na pr.isplata na odredena

kompenzacija) .HLK ima 4 razvieni centri za medijacija(Zagreb,

Rijeka, Osijek i Split). Vo prakti~nata rabota po/miritelot odi na

teren i neposredno pregovara so strankite vo spor, taka da mnogu

sporovi se re{avaat so pomiruvawe. Ako e vo pra{awe sud, na

sudskata odluka ~estopati se `alat i dvete stranki na povisokata

sudska instanca so {to se zgolemuvaat tro{ocite. Kaj

medijatorstvoto site se zadovolni i e daleku poeftino. Pri HLK

dosega se re{eni okolu 750 sporovi (pred sudot na ~esta, posle

medijatorstvo). Postoi i sudsko mirewe, no poretko. Rabotata na

sudot e da presudi, a ne da miri. Sudskiot proces treba da usledi vo

12

slu~aj na neuspeh na pomiritelstvoto. Hrvatskata advokatska

(odvetni~ka) komora priznava profesija na slu`ben izmiruva~, koj e

registriran kako medijator/pomiritel. Strankite realno go

razgleduvaat sporot ja utvrduvaat fakti~kata situacija, te`inata na

deloto (na pr.serioznosta na stru~nata gre{ka, posledicite koi se

javile..) i pristapuvaat kon dogovarawe. Prethodno, od pomiritelot

dobivaat informacija {to e realno pobaruvawe, odnosno nudewe na

odredena kompenzacija. Lekarite ne treba da se pla{at od

medijatorite-pravnici (na niv da gledaat kako na vampiri-krvopijci),

bidej}i i advokatite/medijatori se lu|e i se pla{at od doktorite (vo

slu~aj na bolest mo`nost od osvetoqubivost, namerno lo{o

lekuvawe..). Pri analizata na sporot da se iznajde pri~inata za

situacijata.^esto lekarot pogre{no/arogantno se postavuva kon

pacientot ili pacientot/negovoto semejstvo kon lekarot (pretewa,

fizi~ki atak..). Pacientot se pla{i od lekarot, no i od pravnikot.

Potrebno e da se promeni situacijata, t.e.pacient se javuva kako

klient kaj medijatorot, no osnovno e da se prifati

klientot/pacientot/lekarot kako individua i da se napravi

psiholo{ka spojka me|u niv so pomo{ na pomiritelot, koj celo vreme

ostanuva neutralen za vreme na posreduvaweto.

Na~ela na medijacijata: 1) princip na doverlivost so celosno

odbegnuvawe na vklu~uvawe na site mediumi; 2) princip na tajnost;

site iskazi se tajni i ostanuvaat vo krugot na strankite vo sporot i

posrednikot, a sudskiot proces e sekoga{ javen pa i koga se zasedava

zad zatvoreni vrati (vklu~en sudija, advokati, svedoci, porotnici...).3)

medijacijata e alternativno re{avawe na sporot, t.e.poinakov od

sudskiot pristap. Vo posledno vreme prihodot na medijatorot

alarmantno se namaluva bidej}i strankite vo start go re{avaat

sporot i se pomiruvaat pravej}i zaedni~ka spogodba. Vo

ostvaruvaweto na spogodbata bukvalno se se dozvoluva. Ne e sekoga{

vo pra{awe pari~na kompenzacija, se pravat drug vid na

kontrauslugi/transakcii. Na pr. se vrabotuva ~len od semejstvo na

o{teteniot, se kupuvaat akcii so trend na opa|awe i sl. Lekarite da

13

go promenat odnosot kon pacientite. Ako lekarite se svesni deka

pogre{ile, da ne se izvinuvaat kon pacientite bidej}i so toa raste

empatijata i apetitot na pacientot. Treba da im se obrazlo`i

postapkata na lekarot na na~in za pacientot da ja sfati dilemata vo

ne/donesuvaweto na terapiskata odluka. Nekoga{ e potreben i

komedijator koj go doobjasnuva slu~ajot i nudi mo`en ishod na sporot.

Na ovoj na~in imeto na dokrotot/JZU nema da se vle~e po vesnicite i

drugite javni glasila. Vo SAD posoti vic za odnosot na doktorot koj

pregazil advokat ili ku~e. Vo slu~ajot na advokatot nema tragi na

ko~ewe! Advokatot i doktorot treba vzaemno da se razbiraat, da se

agonisti, a ne antagonisti. Postoi vrska/spona pome|u seksot/ medija-

cijata. Toa se raboti za koi mnogu se zboruva, a malku se pravat. No, vo

Slovenija, medijacijata razre{uva 70% od sporovite, a vo Holandija/

Skandinavija duri 90%! So medijatorstvoto se razre{uvaat rentnite

tendencii, bidej}i otvoreno se ka`uvaat pobaruvawata i za niv se

pregovara.(empatija: o{tetenost od doktor ili advokat;kako se ~uv-

stvuva lekarot/advokatot koj zgre{ili kakva e interakcijata:o{teten

– lekar/advokat). Vo praktikata medijatorot prisustvuva na odvoeni

sostanoci so strankite, a go prenesuva na drugata stranka samo toa

{to taa mu go dozvolila. Posrednikot treba da go “pobedi pravnikot

vo sebe” i da ne bide pristrasen i do kraj da ostane neutralen, iako

znaete koj e realno krv. Pristapuvaweto kon posreduvawe sekoja

stranka go pla}a 250 kuni (po~etna taksa). Potoa sekoe posreduvawe,

pismen predlog za re{avawe na sporot-se naplatuva 450 kuni po

stranka.Za celo vreme na postapkata ne se vodi pismen zapisnik za da

ne se sozdade somnenie kaj strankite vo sporot. Kone~no, po

postignuvawe na dogovor pome|u strankite vo sporot, se isplatuva

nagradata na medijatorot ~ija visina ostanuva tajna kako i sumata koja

se isplatuva na o{tetenata stranka, no sumite se individualni i

sekako zavisat od visinata na realniot vlog/pobaruvawe na edna od

strankite. Visinata na nagradite zavisi od op{testveno-ekonomskata

situacija i vo start ne iznesuva pove}e od 600-700 kuni (100 evra).

14

5. ^e{ka: LK na ^e{ka insistira na internacionalno priznato

kontinuirano medicinsko educirawe. Potrebni se 150 krediti za

period od 5 godini. Eden kredit podrazbira edna odr`ana lekcija

vo traewe od 45 min. Ne se predviduvaat krediti za publicisti~ka

aktivnost (pi{uvawe stru~ni trudovi) ili pasivno slu{awe na

predavawe.Se insistira na promeni vo edukaciskiot sistem koi }e

ovozmo`at povisoka finansiska evaluacija na doktorite so

ispolnuvawe na barawata koi proizleguvaat od KME. Se predlaga

vzaemno priznavawe na edukaciskite zafati/krediti pome|u

~e{kata ,slova~kata i polskata LK (region na Krakov). LK na

^e{ka se obrati do Ustavniot sud na zemjata protiv doneseniot

nov zakon za zdravstvenata slu`ba. Spored nego voveduvaweto na

registar na zdravstveni rabotnici i selektirani grupi na

pacienti nedovolno gi za{tituva li~nite podatoci na

individuata. Se voveduvaat enormno visoki kazni: na pr. 40.000

evra za oddavawe na lekarska tajna. Kazna od 20 000 evra ako

doktorot ne mu dozvoli pristap na avtorizirano lice vo

med.dokumentacija na pacientot ili dozvoli pristap na

neavtorizirano lice vo med.dokumentacija. Zakonot, pri toa, ne

definira iscrpno koe lice e avtorizirano, a koe ne e. Obvrskata

za povtorno registrirawe na zdravstvenite ustanovi pred

lokalnite slu`bi ({to e ve}e napraveno:violacija na princip na

po~esno steknati prava).Obvrski na opstetriciski oddeli:

zgolemuvawe na brojka na poroduvawa na 600 partusi/ godi{no.

Zakonot go preimenuva doktorot vo “obezbeduva~ na zdravstvena

nega”, a odredi dopolnitelni pla}awa za pacientite za

“nadstandardni uslugi” (plasti~na fiksacija na fraktura,

vnatre{na o~na le}a, kompjuterska operacija na kolenski zglob so

zamena na zglob, femtosekunden laser pri hirurgija na

katarakta,sugamadeks). Zakonot predviduva namaluvawe na brojot

na medicinski personal vo zdravstvstveniot sistem. Na pr.za edna

ambulanta, edna oper.sala i 30 kreveti se predviduvaat samo 6

doktori-hirurzi. Ne e mo`no da se obezbedi funkcionirawe

15

soglasno barawata na EWTD (European working time directive). Se

predviduva nekvalifikuvan doktor da pru`a pomo{ pri postojana

telefonska konsultacija so kvalifikuvan doktor. Se maksimizira

brojot na bolni~ki kreveti "pokrieni" od eden doctor i toa: 1

doktor za 60 akutni (intenzivni) bolni~ki kreveti ili 250 kreveti

za pru`awe nega. Edna medicinska sestra za 40 intenz.hospitalni

kreveti! Vladini regulativi za vreme koe e potrebno za tretman:

medicinsko spec.ispituvawe: do 2 ~asa (patuvawe so avtomobil do

dom na bolniot + pregled); lekar-prakti~ar, farmacevt, dentist:35

min (so avtomobil); travmatologija, onkologija, psihijatrija-2

~asa, so avtomobil. Vo ^e{ka sega rabotat 2.500 familijarni

doktori. Za univerzitetskite bolnici zakonot predviduva

upravuvawe od strana na dr`avata, od strana na menaxerski tim

nazna~en od MZ i/ili lokalnata uprava za daden Univerzitet.

Platata }e se odreduva spored platni "oddelenija" zavisno od

dogovorite so bolnicata.

6. Germanija: Pridonesot za zdravstvo od BND na Germanija iznesuva

15.5%. Pri toa od osigurenicite (po osnov na zdravsteno privatno

osiguruvawe) se dobivaat 8.2% od sredstvata, a od buxetot na

dr`avata u{te 7.3%. Samo 11% od gra|anite se privatno osigureni

lica, a 89% se osigurani pri FZO (Kranken kasse). Na godi{no nivo

vo dr`avata se sobiraat okolu 25 h109 evra {to e okolu 70-71 pat

pove}e od sredstvata na FZO na RM (350h106 evra). Ako se zeme

predvid deka SR Germanija ima 41 pat pove}e `iteli od

Makedonija, ostanuvaat sepak skoro dvojno pove}e sredstva per

kapita (vo R.Makedonija-159 evra/ `itel, a vo SR Germanija: 278

evra/na `itel). Germanskiot parlament predviduva vo 2013 god da

se ukine dualniot sitem na osiguruvawe (t.e.da ne postoi privatno

osiguruvawe) so cel na site gra|ani da im se ponudi isto nivo na

zdravstvena nega. LKG se protivi na vakvata odluka bidej}i taa }e

povle~e prepolovuvawe na sredstsvata (namaluvawe za okolu 55%)

so {to }e se namali mo`nosta za prefrlawe na sredstva od fondot

na privatno osigureni lica kon osigurenicite vo javnoto

16

zdravstvo vrz principot na solidarnost. Vo SR Germanija problem

e reprodukcijata i se stimulira mnogurodstvo (Nirnber{ka

deklaracija). Cirkumcizijata se praktikuva posle poroduvaweto

od strana na detski hirurzi ({to e i slu~aj so SAD). Se predviduva

pla}awe na doktorite spored zavr{enata rabota (u~inok).

Soglasno zakonot na Bizmark, site doktori vo dr`avata se

odigureni vo slu~aj na profesionalna gre{ka. Vo Germanija

funkcionira arbitra`en bord (od 1975 god.) koj dejstvuva niz

proces na posreduvawe (MERS=sudijata ostvaruva mirewe vrz baza

na presudi koi gi donesuvaat eksperti od oblasta na sporot). Se

insistira strankite da imaat doverba vo arbitra`ata vrz baza na

nejzini prethodni odluki. Vo SAD, vo poslednive godini,

arbitra`ata gravitira pove}e kon medijacija, no ima i obratni

postapki. Ako se nezadovolni od medijacijata, strankite mo`e da

pobaraat usluga od arbitra`en bord. Se insistira na

centralizacija na medijacijata i nivelirawe na nadomestokot na

{teta soglasno stepenot/vidot na sporot. Se prepu{ta strankite

sami da go donesat re{enieto na sporot, a arbitra`ata so svoeto

znaewe (stru~nost) do pomogne za pobrzo zavr{uvawe na sporot i

donesuvawe na pravedna odluka. Medijatorot mo`e da bide op{t,

t.e. pomaga vo re{avawe na najrazli~ni sporovi, no mo`e da se

specijalizira za odredeni prestapi (zdravstvo,stopanstvo..). ^esto

osiguritelni agencii sponzoriraat medijatorstvo za da gi namalat

sudskite tro{oci, a i ev.visina na dogovorenata kompenzacija vo

slu~aj na odreden vid o{tetuvawe (ot{teta). Vo zemjata

funkcioniraat licencirani medijatori, t.e. lekari i pravnici

koi zavr{ile specijalen kurs za posreduvawe. Vo Germanija vo

periodot od 2006-2010 goina imalo okolu 11.016 podnesoci do AB.

Pri toa najdeno e deka navistina e vo pra{awe stru~na gre{ka vo

24.8% od slu~aite, dodeka vo 70% ne e potvrdena stru~na gre{ka

(vicium).

7. Ungarija: Referira deka vo zemjata rabotat okolu 42.000 doktori

na 11.000.000 `iteli (ili okolu 4 doktori na 1.000 `iteli). FZO

17

raspolaga so okolu 200.000.000 evra godi{no {to voop{to ne gi

zadovoluva potrebite na naselenieto. Platite na doktorite se

okolu 170 evra/mese~no, a na univerzitetskite profesori - 350

evra/mese~no. Brojot na doktori koi ja napu{taat zemjata

postojano se zgolemuva. Vo zemjata site doktori se osigurani od

profesionalna gre{ka vo bolnicite, no na mali premii.

8. Polska: Vo Polska LK e zaedni~ka so stomatolo{kata. Komorata e

samoupravna institucija.Se sostoi od 23 regionalni komori + 1

komora na lekari/stomatolozi koi rabotat vo voenite zdravstveni

ustanovi. Komorata izdava licenca za rabota, gi praktikuva i

kontrolira principite na profesionalnata etika/odnesuvaweto

na doktorite/stomatolozite; donesuva disciplinski merki (sud na

doktorite); ja pretstavuva i {titi doktorskata profesija. Zakonot

za nadomest na sredstva potro{eni za lekovi, supstituenti na

hrana i ortopedski pomagala (od 01.01.2012 god) neopravdano i

preterano gi eksponira lekarite ograni~uvaj}i ja nivnata

profesionalna nezavisnost i gi doveduva vo nerazumen finansiski

rizik (ne smeat da prepora~aat lek so povisoka cena). Toa

predizvika op{to nesoglasuvawe i revolt me|u lekarite koi

dobija poddr{ka od mnogu doktori od nacionalni i me|unarodni

organizacii. Kako rezultat na protestot na doktorite po kratka

postapka be{e prifaten amandman so kogo se bri{at od zakonot

administrativnite i finansiski odgovornosti na lekarite.

Me|utoa, FZO na Polska gi vklu~i istite odgovornosti za

lekarite koi bea izbri{ani od zakonot vo dogovorite za

obezbeduvawe na ZZ sklu~uvani so lekarite vo sistemot na PZZ.

Povtornite protesti dovedoa do promeni vo dogovorite, no

nedovolno za da se vr{i sigurna profesionalna praktika.

Lekarite inisitiraat materijata za finansiska kompenzacija za

lekovi, hrana, pomagala - da se isfrli od tekovnata praktika. LK

na Polska na sednicata od 24-25.02.2012 godina vo Var{ava, pokraj

tekovnite viduvawa, donese zaklu~oci za pre i postdiplomski

trening na doktorite/stomatolozite .Se donese doluka za vzaemno

18

priznavawe na kreditnite poeni,soglasno principite za KME za

Polska Slova~ka i ^e{ka. MZ za 2012 godina go namali brojot na

specijalizanti za 1.000 sporedeno so 2011 godina. Brojot na doktori

koi ja napu{taat Polska se namaluva poradi promena vo zakonot:se

dava mo`nost na doktorite za samovrabotuvawe so civilni

dogovori. Vremeto na studirawe postojano se prodol`uva (4..5..6

god +6 meseci stru~en sta`) so {to se gubi efektivno vreme koe e

kriti~en moment za nekoi med.profesii (na pr.hirurzi).

Osiguruvawe od prof.med.gre{ka e obvrzno za site lekari od 2010

god. Sumite na od{teta se: 75.000 evra za edine~na, 350.000 evra za

kompleksna gre{ka.

9. Romanija: LKR e osnovana vo 1996 godina so pomo{ na LKG. Od

statutot na LKG se prepi{ani re~isi site ~lenovi vklu~uvaj}i gi

i odredbite za osiguruvawe na doktorite. Komorata gi vr{i site

aktivnosti predvideni so Zakonot za zdravstvena za{tita

(licenci, eti~ko-deontolo{ki kodeks, KME..). Funkcionira so

svojot izvr{en odbor, komisii i sobranie. Vo dr`avata ima okolu

50.000 doktori (3 doktori/1.000 `iteli). Poradi ekonomskata kriza

mnogu od niv masovno ja napu{taat zemjata. Okolu 4.000 doktori

rabotat vo Francija, 1.500 vo Avstrija, potoa vo Norve{ka, Nov

Zeland, Kanada i Amerika. Romanija broi okolu 18 milioni

`iteli. Populacijata zabrzano staree poradi op{tata migracija (

migriraat glavno pomladi, rabotosposobni lu|e). FZO osiguruva 4

milioni `iteli, a neosigurani se 14 milioni! Vkupno za

potrebite na zdravstvoto se tro{at 3% od bruto nacionalniot

dohod na zemjata. Premijata za osiguruvawe na lekari od

profesionalna gre{ka iznesuva 60-80 evra godi{no po doktor vo

bolnici, a 160 evra/lekar vo privaten sektor. Sudskite ot{teti

iznesuvaat do 100.000 evra/slu~aj. Kone~no ot{teta ja pla}aat

samite lekari vo dvata sektora dokolku imaat sredstva (sudsko

napla}awe, konfiskuvawe na imot,begstvo od zemjata...).

10. Srbija: LKSr e samofinansira~ka organizacija na lekarite so

obvrzna ~lenarina.Osnovana e soglasno zakonski odredbi za da se

19

podobri i sledi doktorskoto odnesuvawe, da se za{titat

interesite na doktorite, no i na gra|anite pri pru`aweto na

zdravstvena za{tita. LKSr donesuva kodeks na profesionalna

etika, vodi registar na doktori ~lenovi na LKSr, izdava licenci

i vodi registar za licenci, posreduva pri `albi pome|u ~lenovi na

komorata ili lekarite i pacientite, organizira sud na ~esta vo

slu~aj na povreda na profesionalna obvrska i gi sankcionira

gre{kite, izdava izvadoci od registrite koi gi vodi, sertifikati

i potvrdi koi imaat svojstvo na javni dokumenti, go odreduva

nivoto na obvrskite, tro{ocite za registracija, izdavawe na

licenca i izdava numerirana identifikaciska karta na svoite

~lenovi. LKSr istapuva vo za{tita na svoite ~lenovi vo slu~aj na

neosnovani i neopravdani tvrdewa vo mediumite. LKSr e osnovana

1901. Taa e aktivna do 1945 godina koga e ukinata. Nejzinata rabota

be{e restavrirana vo 2006 god. Ottoga{ pretstavuva zna~aen

element vo zdravstveniot sistem na zemjata. Lekarot vo Srbija

denes ne mo`e da raboti bez poseduvawe na va`e~ka licenca. Vo

Srbija denes rabotat 29.847 lekari so licenca, a 1.651 lekari se bez

licenca. Od niv 19.869 se `eni, a 11.629-ma`i. Okolu 19.000 lekari

ne se specijalisti, 19.483 se specijalisti, dodeka 1.767 se na

specijalizacija ili se supspecijalisti. Distribucijata spored

vozrast: 880 doktori pomladi od 30 god, 30-40 god:7.641, 40-50

god:8.198, 50-60 god:9.042, nad 60 god: 5.529. Vo privaten sektor

rabotat 2.177, a vo dr`aven:9.285 doktori. Migracijata e golema i

nema da zapre ako platite na doktorite se 500 evra/mese~no. Dosega

se izdadeni 196 dozvoli za rabota vo stranstvo. RKSr monitorira

kapitacija i preku svoi pretstavnici u~estvuva vo RFZO pri

definirawe na metodi na pla}awe vo PZZ. Vladata gi namaluva

ingerenciite na LKSr so toa {to se obiduva da donese zakon za

srpskata med.asocijacija. Nezadolstvo na lekari od LKSr (“samo

zema pari, {to imam od LK?”). LKSr nudi besplatni kursevi za

KME, raboti na nov izgled na glasiloto “Glasnik na LKSr”, gi

{iri regionalnite pretstavni{ta na LK, da pomogne pri

20

vrabotuvawe na lekari, da vodi smetka za odliv na lekari nadvor

od zemjata, da go izdade kodeksot na prof.etika. LKSr predviduva

da izdava monografii, knigi, new letters: izmena na listi na lekovi,

promena na zakoni, regulacii, informacii za rabotata na LKSr.

Rabota so mediumi za pofer izvestuvawe za rabotata na

zdrav.rabotnici. LKSr }e nastojuva zaslu`eni doktori da dobijat

nacionalni penzii, nepravedno osudenite doktori posle 2-ta

svetska vojna da se rehabilitiraat, da se stapi vo sorabotka so

drugi LK, da se aplicira vo internacionalni proekti.Osnovniot

paket za osiguruvawe na site lekari od prof.med.gre{ka iznesuva

2.100.000 evra/godi{no (60-120 evra po lekar) na edna osigutitelna

kompanija, no {tetata koja se priznava e 20.000 evra po lekar {to e

nedovolno. Za period od dve godini se podneseni 6 barawa za

od{teta vo R.Srbija. Osiguruvaweto od stru~na gre{ka ne e

obvrzno. Najmnogu gre{ki ima vo pedijatrija,

ginekologija,aku{erstvo, hirurgija, int.medicina i PZZ.

11. Slovenija: Referiraweto se odnesuva{e na etikata primeneta vo

sekojdnevnata praktika kako i na prezentirawe na problemi

sre}avani od eti~ko-legalniot komitet. Soglasno prifateniot

Kodeks za medicinska etika i deontologija od Lekarskata komora

na Slovenija (LKS ,Zdravnishka zbornica Slovenije), eti~ko-

deontolo{kiot komitet go sledi odnesuvaweto na doktorite i

donesuva merki dokolku se povredi kodeksot za medicinska etika.

LKS funkcionira soglasno ~lenovite 71 i 73 od Zakonot za

zdravstvena za{tita so koi se precizirani statuot i funkciite na

LKS. ^len 64 od statuot na LKS predviduva aktivno

monitorirawe na zdravstvenata politika, posebno vo vrska so

eti~kite normi i soodvetstvuvawe so Kodeksot. Komiteto go sledi

eti~koto odnesuvawe na lekarite i gi razgleduva `albite

povrzani so lekarskata rabota. Po barawe na Pretsedatelot na

LKS, komitetot v{i i drugi dol`nosti, soglasno prisutnata

legislativa. Na sostanokot na Eti~kiot komitet prisustvuvaat i

Pretsedatelot na LKS i generalniot sekretar na LKS, pokraj

21

pretsedatelot na Komitetot, ~lenovite na komitetot i

pretstavnici na stru~nite slu`bi na komorata. Komitetot

razgleduva glavno potpi{ani `albi, no ponekoga{ rasprava i po

anonimni pritu`bi. Pretsedatelot na eti~kiot komitet ja

izvestuva o{tetenata stranka za denot na sednicata na Komitetot

so molba za eventualno kompletirawe na `albata, kako i lekarot

na kogo se `alat so napomena da gi podgotvi svoite argumenti do

denot na raspravata. Periodot za `albata do Komitetot se

dostavuva najdocna do 1 godina po slu~uvawe na deloto, a vo slu~aj

na smrt na pacientot, `albata mo`e da se primi i po istekot na 12

meseci. Ako e ote`nato donesuvaweto na odlukata, toga{ ~lenovi

na Eti~kiot komitet odvoeno razgovaraat so doktorot i so

pacientot (o{tetenata stranka) za da se dobijata dopolnitelni

relevantni podatoci. Po donesuvaweto na zaklu~okot, Pretse-

datelot na komitetot }e ja informira strankata i doktorot za

donesenata odluka. Spored ~estotata na javuvawe, najmnogu `albi

se od op{tata praktika, potoa sleduvaat stomatolo{kite uslugi,

profesionalnata medicina i psihijatrijata. ^len 10 od Kodeksot

za medic.etika/deontologija na doktorot mu zabranuva direktno

ili indirektno projavuvawe ako ne e so edukaciski celi. Doktorot

ne smee da profitira, da prima nagradi, od reklamirawe na

farmacevtski, kozmeti~ki i drugi proizvodi, nadvor od

etabliranite kriteriumi. Doktorot ne smee da go koristi svojot

avtoritet i mo} vo javniot sektor za li~no bogatewe ili

satisfakcija (potpi{uvawe na polulegalizirani dogovori koi

ovozmo`uvaat plasman na odreden farmacevtski, kozmeti~ki

produkti...) i ne smee da si dodava tituli koi ne se oficijalno

potvrdeni. ^len 11: konstataciite na doktorot za lekovite,

dietetskite i drugi zdravstveni merki/resursi sekojpat teba da

bidat visoko profesionalni koga se publikuvaat vo nau~nata,

medicinskata periodika i vo javnite mediumi. Nekriti~koto

medicinsko sovetuvawe, publicirawe i distribucija na

dijagnosti~ki metodi/le~ebni postapki i nedostatok na cvrsti

22

dokazi za efikasnost na lekuvaweto go izlo`uva lekarot na udar

na Kodeksot. Kontroverzite na izvestuvaweto vo medicinata se

brojni: na pr.sopstvenikot na institucijata ne e doktor; se javuva

vo uloga na eksploatator. Nekoi hirur{ki proceduri se

omalova`uvaat, drugi se forsiraat soglasno kvalifikaciite na

doktorot. Ne se vodi dovolno smetka za bezbednosta na pacientot

pri intervenciite ili komplikaciite na hirur{kite zafati se

re{avaat nadvor od zemjata. Mo`ebi ovie kontroverzi nalagaat

promeni vo eti~ko-deontolo{kiot kodeks, a mo`ebi e potrebno da

se opredeli mestoto i ulogata na nadvore{nite sovetnici so {to

zdravstvenata nega gi minuva granicite na zemjata i stanuva

univerzalna. Potrebno e pogolemo vzaemno razbirawe, tolerancija

i qubeznost za podobro da funkcionirame. Za zdravstvo vo

R.Slovenija se izdvojuva 7.8% od BND). LKS funkcionira

nepre~eno okolu 30 godini i ima kontinuirano vlijanie vrz

kreiraweto na zdravstvenata politika vo zemjata. Komorata se

samofinansira i od 1994 god. lekarite se osigureni od ev.stru~na

gre{ka (Bizmarkov zakon). Do Eti~ko-legalniot komitet na LKS

vo periodot od 2006-2011 god. se dostaveni 195 `albi koi se vo

golem broj optimalno re{eni. Postoi sogleduvawe deka

zatvorenicite ne se tretiraat adekvatno i nema dovolna

eksplicitnost vo raboteweto. Za 250-300 evra godi{no po lekar,

site lekari se osigureni vo visina od 450.000 evra nadomest za

{teta. Koga MZ bi gi osiguralo site lekari vo javniot sektor,

toga{ premiite bi bile pomali. LKS obezbeduva advokatska

za{tita na lekarite od 2009 god (evidntirani se okolu 9.100

lekari), no zastapuvaweto go pla}a osiguruva~kata kompanija vo

visina do 400 evra po proces. Slovene~kite doktori smetaat deka

visinata na osiguruvaweto od {teta netreba da ja znaat sudovite

oti dosuduvaat maksimalna ot{teta. Sekoga{ posredni{tvoto e

poeftina varijanta od osiguruvaweto. Osiguritelnata kompanija

~esto ne gi priznava odlukite na medijatorstvo, t.e.priznava samo

sudski odluki. Vo SAD regisrtrirani do 385 gre{ki vo

23

raboteweto (16% opstetricija, 12% hirurgija, 7% famil.medicina,

65 pedijatrija, 55 interna medicina, 3% kardio/radio/nukl.med). Se

razviva tkn. medicinsko pravo za poopse`na pravna obrabotka na

ovaa materija.

Za LKM,

redaktiral проф. д-р K.^akalaroski