opisna sortna lista za pšenico 2013 - uvhvvr.gov.si · sortna lista republike slovenije« ter na...

Republika SlovenijaMinistrstvo za kmetijstvo in okolje

Opisna sOrtna listaza pšenicO 2013

Zbirka:Opisna sortna lista Republike Slovenije

Letnik: 7 (2013)Številka: 2

Ljubljana, junij 2013

OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013

Zbirka: Opisna sortna lista Republike Slovenije

Letnik: 7 (2013)Številka: 2

IZdaLa:Republika Slovenija

Ministrstvo za kmetijstvo in okoljeUprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

dunajska 22, SI-1000 LJUBLJaNa

telefon: 01/300 13 00, telefaks: 01/300 13 56domača stran: www.uvhvvr.gov.si

ZaNJO:dr. Vida Čadonič Špelič

BeSedILO:andrej Zemljič, univ. dipl. inž. agr. (KIS)

Helena Rakovec (uvodni del)

IZRaČUN pOdatKOV:Valentina povše (KIS)

URedILI:Marinka pečnik, univ. dipl. inž. agr.Helena Rakovec, univ. dipl. inž. agr.

FOtOgRaFIJa:dr. Jože Ileršič

tISK:Birografika BORI d.o.o., Ljubljana

NaKLada:1000 izvodov

LetO IZdaJe:2013

ISSN 1855-0231

OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 3

Vsebina

1 UVOD 4

2 NAMEN IN CILJI 5

3 GOSPODARSkO POMEMbNE LASTNOSTI PŠENICE 63.1 Višina rastlin 63.2 Dolžina rastne dobe 63.3 Potencial za višino pridelka 63.4 Odpornost proti boleznim 63.5 Odpornost proti poleganju 73.6 kakovost pšenice 73.7 beljakovine 83.8 Sedimentacijska vrednost 83.9 Število padanja ('Falling number') 93.10 Hektolitrska masa 9

4 METODOLOGIJA IZDELAVE OPISNE SORTNE LISTE 10

5 METODE VREDNOTENJA GOSPODARSkO POMEMbNIH LASTNOSTI 115.1 Opazovanja in meritve 115.1.1 datumi 115.1.2 Bolezni 115.1.3 Višina rastlin 125.1.4 poleganje 125.1.5 absolutna masa ali masa 1000 zrn 125.1.6 Hektolitrska masa 125.1.7 Surove beljakovine 125.1.8 Sedimentacijska vrednost 125.1.9 Število padanja ('Falling number') 12

6 POJASNILA k TAbELAM OPISNE SORTNE LISTE 13

7 OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 157.1 Zbirna tabela 157.2 Lokacija Jablje 187.3 Lokacija Maribor 217.4 Lokacija Rakičan 24

8 kODE VZDRžEVALCEV 27

9 kODE ZASTOPNIkOV 28

4 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013

1. uVod

Opisna sortna lista za pšenico 2013 je druga v nizu opisnih sortnih list (OSL) za pšenico, ki sta jo skupaj pripravila Kmetijski inštitut Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: MKO).

po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS št. 25/05 – uradno pre-čiščeno besedilo, 41/09, 32/12 in 90/12-ZdZpVHVVR; v nadaljevanju: ZSMKR) je vpis sort v sortno listo obvezen pri vseh pomembnih vrstah kmetijskih rastlin. Za uspešno rastlinsko pridelavo je ključnega pomena uporaba primernih sort, ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pridelek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne proti boleznim in škodljivcem. pri zelenjadnicah in sadnih rastlinah pa za vpis v sortno listo zadošča, če ima sorta primerno ime in če se s preizkušanjem razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (RIN) ugotovi, da se sorta razlikuje od ostalih splošno znanih sort, da je dovolj izenačena v lastnostih, ki so pomembne za njeno razlikovanje od drugih sort in da se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo. pri poljščinah, hmelju in trti pa se pred vpisom sorte v sortno listo preveri tudi vrednost sorte za pridelavo in uporabo (v nadaljevanju: VpU), ki jo v skladu s sprejeto metodo preizkušanja VpU določajo vse gospodarsko pomembne lastnosti sorte.

do vstopa Slovenije v evropsko unijo (eU) so se lahko pri nas tržile in pridelovale samo sorte, ki so bile vpisane v sortno listo Republike Slovenije v skladu z ZSMKR. Za te sorte je bila VpU preverjena v sortnih poskusih v različnih pridelovalnih območjih Slovenije, kar je obenem zagotavljalo, da je sorta primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.

Z vstopom v eU je Slovenija postala del skupnega trga eU, na katerem se lahko brez omejitev tržijo in pridelujejo vse sorte pšenice, ki so vpisane v sortno listo vsaj v eni od držav članic eU in so posledično vključene v Skupni katalog sort poljščin eU (v nadaljevanju: Skupni katalog). prednost takšne ureditve je predvsem v tem, da so z vpisom v Skupni katalog najnovejše sorte pšenice hkrati dostopne vsem pridelovalcem znotraj eU, torej tudi slovenskim. Ker pa se od vstopa Slovenije v eU zmanjšuje število sort, ki so v Skupni katalog vpisane na podlagi vpisa v sortno listo v Sloveniji, za večino sort iz Skupnega kataloga ni znano, ali so primerne za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah. Brez strokovno pridobljenih podatkov o primerno-sti za pridelovanje sort v naših rastnih razmerah ni mogoče svetovati, niti izbirati primernih sort za pridelovanje, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarnost pridelave poljščin.

Za zagotovitev tovrstnih podatkov se v skladu z ZSMKR pri vseh pomembnejših vrstah kmetij-skih rastlin, tudi pri pšenici, izvaja posebno preizkušanje sort (v nadaljevanju: ppS), ki poteka v okviru večletnega programa posebnega preizkušanja sort in s katerim se preveri VpU sorte z namenom, da dobijo pridelovalci nevtralne podatke o lastnostih tudi drugih sort iz Skupnega kataloga, ne le tistih, ki so vpisane v sortno listo v Republiki Sloveniji.


2. naMen in CiLJi

Namen OSL je zbrati in strokovno ovrednotiti rezultate, pridobljene s preizkušanjem VpU sort v postopku vpisa v slovensko sortno listo in s ppS poljščin v nevtralnih ter po enotni metodi izvedenih sortnih poskusih na različnih lokacijah, pri različnih načinih pridelovanja in za raz-lične namene uporabe sort.

temeljni cilj OSL za pšenico je na podlagi predhodno pridobljenih rezultatov preizkušanja sort pripraviti nevtralne in strokovno utemeljene podatke o sortah in jih dati na voljo strokovnjakom kmetijske svetovalne službe, dobaviteljem semenskega materiala, predvsem pa samim pride-lovalcem pšenice.

OSL pripravlja MKO, skupaj z izvajalci preizkušanja, in jo objavlja v samostojni zbirki »Opisna sortna lista Republike Slovenije« ter na spletni strani MKO, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (www.uvhvvr.gov.si) in Kmetijskega inštituta Slo-venije (www.kis.si).

V OSL za pšenico so za posamezne sorte na pregleden način prikazani podatki o pridelku, o kakovosti pridelka, odpornosti proti boleznim in škodljivcem, odpornosti proti abiotskim stre-snim razmeram in primernosti za pridelovanje v posameznih ekoloških območjih Slovenije.


3. Gospodarsko poMeMbne Lastnosti pšeniCe

pšenica je v Sloveniji najpomembnejše strno žito. Za njeno pridelovanje namenimo vsako leto okoli 33.000 ha njiv, kar predstavlja 18 % vseh razpoložljivih njiv. povprečni pridelek je okoli 4,6 t/ha, skupni letni pridelek pa znaša okoli 150.000 ton. Letna poraba pšenice za prehra-no ljudi znaša v RS od 160.000 t do 180.000 t ter 65.000 do 90.000 t za krmo. Stopnja samooskrbe je okoli 50%, letna povprečna poraba pšenice na prebivalca je 74,3 kg, izraženo v ekvivalentu moke.

Za slovenski trg s pšenico sta značilni razdrobljenost in majhnost pridelovalnih površin. Za-radi nezadostne organiziranosti imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelka, ki ga večinoma oddajo takoj po žetvi, saj zaradi omejenih možnosti skladiščenja ne morejo čakati na najugo-dnejše pogoje prodaje letine. po statističnih podatkih se vsako leto odkupi manj pšenice, kar pomeni, da se vse več pšenice porabi za prehrano živali.

3.1 Višina rastlin

Višina rastlin je sicer gospodarsko pomembna lastnost, a pri pšenici navadno ni odločujoč kriterij za izbiro sort. praviloma so sorte s krajšo slamo bolj odporne proti poleganju, vendar so tudi nekatere sorte z daljšo slamo izredno odporne proti temu pojavu. Sorto z daljšo slamo bodo izbrali pridelovalci, ki potrebujejo veliko slame za nastil. prednost sort z visoko slamo je tudi v tem, da se pleveli zaradi pomanjkanja svetlobe slabše razvijejo kot v posevkih sort z nizko slamo.

3.2 dolžina rastne dobe

Razlika v dolžini rastne dobe posameznih sort, ki se trenutno pridelujejo v Sloveniji, znaša od dva do tri tedne. dolžina rastne dobe posameznih sort kot merila izbora je zelo pomembna zlasti pri večjih pridelovalcih, ki s setvijo sort z različno dolžino rasti čas spravila raztegnejo na daljše obdobje. Sorte s krajšo rastno dobo so bolj primerne za lažja tla, ker običajno dozorijo pred nastopom suše oziroma pred nastopom vročinskih udarov, ki so v zadnjih letih vse po-gostejši pojav. Sorte z daljšo rastno dobo so primerne za tla, ki imajo dobro sposobnost za zadrževanje vode, in za območja z več padavin.

3.3 potencial za višino pridelka

potencial za višino pridelka je pri vseh sortah genetsko pogojen. Od dejavnikov okolja imajo na pridelek zelo velik vpliv tip tal, količina in razporeditev padavin ter dosledno izvedeni agro-tehnični ukrepi. praviloma so bolj rodne sorte z daljšo rastno dobo in slabšo kakovostjo zrnja. genetski potencial novejših sort je 10 t/ha in več, ki pa ga zaradi naravnih danosti pri nas, kljub korektno izvedenim agrotehničnim ukrepom, izkoristimo največ do 70%.

3.4 odpornost proti boleznim

pri izboru sort je zelo pomembna odpornost proti boleznim. popolnoma odporne sorte proti boleznim, ki bi pocenile in poenostavile pridelovanje pšenice ne obstajajo, obstajajo


pa med sortami razlike glede občutljivosti za posamezne bolezni. V naših rastnih razmerah največjo gospodarsko škodo povzročajo žitna pepelovka (Blumeria graminis = Erysiphe graminis), pšenična listna pegavost (Septoria tritici), rjavenje pšeničnih plev (Septoria no-dorum), žitna progasta rja (Puccinia graminis), fuzarioze, (Fusarium culmorum, Fusarium graminearum). poleg omenjenih bolezni pšenico napadajo še druge bolezni, ki pa se ne pojavljajo tako pogosto kot zgoraj naštete. Na razvoj bolezni poleg občutljivosti oziroma od-pornosti sort vplivajo različni agrotehnični ukrepi, kot so vrstenje (kolobar), način obdelave, gostota setve, gnojenje s fosforjem, kalijem, predvsem pa z dušikom in čas setve. Nožne bolezni, na primer črna žitna noga (Gaeumannomyces graminis), rumena rja (Puccinia striiformis), lomljivost pšeničnih bili (Pseudocercosporella herpotrichoides) in fuzarioze se močneje razširijo v ozkem kolobarju, kjer si pšenica pogosto sledi na isti njivi. prav tako se omenjene bolezni močneje razvijejo, če pšenica sledi tudi drugim strnim žitom, razen ovsu.

3.5 odpornost proti poleganju

poleganje posevkov zmanjša pridelek in močno ovira spravilo ter pospešuje razvoj različnih bolezni. proti poleganju so praviloma bolj odporne sorte z nižjo slamo, čeprav so odporne tudi nekatere sorte z višjo slamo. poleg posevkov se najpogosteje pojavi ob klasenju, cvete-nju in dozorevanju. Kolikor prej se pojavi, toliko večja je škoda zaradi izpada in slabše kako-vosti pridelka. do polega posevkov pride:• zaradi pregoste setve in prekomernega gnojenja z dušikom. V gostih in bujnih posevkih je

osvetljenost rastlin manjša. Zaradi pomanjkanja svetlobe spodnji internodiji etiolirajo in se podaljšajo, s tem pa rastline postanejo bolj občutljive za poleg;

• zaradi neurij in toče; • zaradi dolgotrajnega deževja v kasnejših fazah razvoja;• zaradi glivičnih bolezni (fuzarium) in bolezni, ki napadajo spodnje internodije rastlin (črna

žitna noga, lomljivost žitnih bili).

3.6 kakovost pšenice

V Sloveniji uporabljamo pšenico za ljudsko prehrano, od tega največ za peko kruha. Zadnja leta se vse več pšenice uporabi tudi za prehrano živali. Za ljudsko prehrano se zahteva pšenico, ki ima dobro tehnološko kakovost. tehnološka kakovost je v zelo veliki meri ge-netsko pogojena lastnost in jo določajo številni parametri, preverjanje vseh parametrov pa je zelo zahtevno in drago. pri nas preverjamo samo nekatere, kot so vsebnost beljakovin, sedimentacijska vrednost, število padanja ('Falling number') ter absolutno in hektolitrsko maso. Večina teh parametrov, ki jih preverjamo, se upošteva za razvrščanje pšenice v ka-kovostne razrede pri odkupu. Na osnovi vsebnosti beljakovin, števila padanja, hektolitrske mase in sedimentacijske vrednosti se pšenica razvršča v a, B1 in B2 kakovostni razred. ta klasifikacija pšenice, ki temelji na dogovoru med pridelovalci in odkupovalci pšenice, je upoštevana tudi v sprejeti metodi, po kateri se izvaja posebno preizkušanje sort pšenice. Minimalne vrednosti parametrov za razvrščanje pšenice v posamezne razrede so navedene v tabeli 1.


tabela 1: Minimalne vrednosti kakovostnih parametrov za razvrščanje pšenice v razrede:

kakovostni parameter/Razred A b1 b2

Vsebnost beljakovin (%) 14 12,5 11,5

Število padanja (s) 280 250 220

Hektolitrska masa (kg) 78 76 74

Sedimentacijska vrednost (ml) 40 32 27

Kakovostni parametri, na podlagi katerih bi klasificirali pšenico za krmo, niso uradno določe-ni. Kot dobra krmna pšenica se v strokovnih krogih smatra pšenica, ki ima čim večjo vsebnost energije, najmanj 11,5% beljakovin, najmanj 2,2% surovih vlaknin in hektolitrsko maso, ki je višja od 73,5 kg.

3.7 beljakovine

Količina beljakovin v zrnju znatno niha in se giblje od 8 do 17%, odvisno od genetskih lastnosti sorte, klimatskih in talnih dejavnikov, od agrotehničnih ukrepov ter drugih zunanjih in notranjih dejavnikov. Klimatski dejavniki v posameznih pridelovalnih območjih in letih znatno vplivajo na vsebnost beljakovin. V letih z večjimi oziroma zadostnimi količinami padavin tekom celotne rastne dobe je vsebnost beljakovin nižja kot v sušnih razmerah. Beljakovine se v zrnju najbolj intenzivno nalagajo v začetku voščene zrelosti, proti koncu voščene zrelosti pa je nalaganje beljakovin bistveno manjše kot nalaganje škroba. Če je nalivanje zrnja zaradi vročinskega udara prekinjeno, pride do prisilnega dozorevanja. V takem primeru dobimo drobno izpito zrnje, z nizko hektolitrsko maso. Ker pa se beljakovine hitreje nalagajo kot škrob, je koncen-tracija oziroma vsebnost beljakovin v takem zrnju višja. Če pa je od začetka do konca voščene zrelosti zmerno toplo vreme in so posevki primerno oskrbovani, dobimo lepo nalito zrnje, a z relativno nižjo vsebnostjo beljakovin. Na splošno velja, da pšenica iz sušnih območij vsebuje več beljakovin kot pšenica iz vlažnih območij. poleg vremenskih razmer in genetskih lastnosti (sorta) vplivajo na količino in kakovost beljakovin različni agrotehnični ukrepi. predvsem v kasnejših razvojnih fazah je pomembno dognojevanje z dušikom. Na višino pridelka najbolj vplivata prvo in drugo dognojevanje, medtem ko ima največji vpliv na povečanje vsebnosti beljakovin dognojevanje tik pred začetkom klasenja ali takoj po njem. Beljakovine so visoko molekularne spojine, sestavljene iz aminokislin. V pšeničnem zrnju so najpomembnejše naslednje beljakovine: albumini, globulini, glutenini in gliadini. albuminov in globulinov je v zrnju od 9 do 15% ter se pretežno nahajajo v kalčku in alevronskem sloju. albumini in globulini imajo večjo biološko vrednost kot ostale beljakovine v zrnju, ki pa se jih s klasičnem mletjem odstrani med otrobe. S stališča kakovosti moke so najvažnejši glutenini in gliadini, ki se nahajajo v endospermu in so v vodi netopni. glutenini in gliadini v vodi nabre-knejo in skupaj tvorijo gluten oziroma lepek, ki da testu osnovni skelet, vpliva na sposobnost zadrževanja plinov testa med fermentacijo in pečenjem ter na poroznost kruha.

3.8 sedimentacijska vrednost

Sedimentacijska vrednost nam pove, kakšna je kakovost beljakovin. Je v pozitivni povezavi z volumnom kruha. Sedimentacijska vrednost je mnogo bolj odvisna od genetskih lastnosti


sorte kot pa vsebnost beljakovin. V kolikor ima neka sorta genetski potencial za sintetiziranje kakovostnih beljakovin, se skladno z intenzivnim gnojenjem z dušikom povečuje tako vseb-nost beljakovin kot sedimentacijska vrednost. pri sortah, ki nimajo te sposobnosti, se lahko z intenzivnejšem gnojenjem vsebnost beljakovin v zrnju občutno poveča, medtem ko se sedi-mentacijska vrednost poveča precej manj.

3.9 število padanja ('Falling number')

Z metodo določanja števila padanja se ugotavlja kakovost škroba oziroma aktivnost amilolitič-nih encimov, predvsem α in β amilaz, ki spreminjajo škrob v sladkorje in dekstrine. določena količina teh encimov oziroma sladkorjev je v moki zaželjena za nemoten razvoj kvasovk. Sama metoda temelji na merjenju časa v sekundah, ki ga porabi posebno mešalo, da preide skozi suspenzijo moke in vode, segrete na 100 oC. Kadar škrob ni razgrajen, na višji temperatu-ri zakleji; viskoznost suspenzije je velika in mešalo počasi potuje skoznjo. pri razgrajenem škrobu pa je viskoznost suspenzije majhna in mešalo hitro pade skozi suspenzijo. Optimalna vrednost padnega števila pri pšenici je 250 s, s tem da je napaka metode +/- 20 s. pšenica, ki ima padno število pod 180 s, ni primerna za samostojno peko, temveč ji je potrebno prime-šati moko z višjim padnim številom. testo iz take moke je lepljivo in vlažno, se slabo prepeče, sredica kruha je gnetljiva, skorja je temno rjava in odstopi.

poleg sorte na število padanja močno vplivajo:• vremenske razmere v času dozorevanja,• poleg in• gnojenje z dušikom.

pšenično zrnje je praviloma neposredno po žetvi slabo kalivo. polno kalivost doseže po do-ločenem času, ko mine doba mirovanja (dormance). doba mirovanja je odvisna od sorte – zgodnejše sorte imajo krajšo dormanco – in vremenskih razmer v času dozorevanja. Če pride v voščeni zrelosti do vročinskega udara in prisilnega dozorevanja, se doba mirovanja skrajša. pri nekaterih zgodnjih sortah lahko v poznejši fazi že rose povzročijo kalitev v klasu. Najbolj pa vpliva na znižanje padnega števila deževje v času polne zrelosti. pri poleglih rastlinah se spremeni mikroklima, poveča se vlažnost, ki pospeši biokemijske procese v zrnju. tudi pre-komerno gnojene z dušikom lahko vpliva na nižje padno število.

3.10 Hektolitrska masa

Hektolitrska masa je masa enega hektolitra zrnja, izražena v kilogramih. Zaradi relativno hitre-ga in enostavnega postopka ugotavljanja služi v številnih državah kot eno od meril kakovosti. tudi pri nas je hektolitrska masa upošteva pri odkupu pšenice, vendar se temu parametru namenja prevelik pomen. Visoka hektolitrska masa je praviloma v povezavi z izplenom moke, vendar so si izsledki raziskav zelo nasprotujoči. Hektolitrska masa je prostorninska enota, zato je njena vrednost odvisna od številnih dejavnikov. tako na višjo hektolitrsko maso vpliva hitro vsipanje, vsipanje v sredino cilindra, gladka površina zrnja, klenost zrnja, okroglo zrnje, zlomljeno zrnje. Na nižjo hektolitrsko maso vpliva počasno vsipanje, vsipanje ob steno cilin-dra, nagubana in hrapava površina zrnja, dolgo in ozko zrnje, moknato zrnje. pri pšenici se hektolitrska masa giblje od 60 do 84 kg. Kakovostna pšenica ima hektolitrsko maso nad 76 kg.


4. MetodoLoGiJa izdeLaVe opisne sortne Liste

Sistem preizkušanja sort, ki smo ga imeli v Sloveniji pred vstopom v eU, je omogočal, da smo preverili vse glavne gospodarske lastnosti sort, še preden se je njihovo seme pojavilo na trgu. preverjanje je potekalo na dveh stopnjah. Na prvi stopnji, v tako imenovanih poskusih za registracijo sort, smo ugotavljali primernost sort za vpis v slovensko sortno listo, ki se je ocenjevala na podlagi v poskusih preverjene vrednosti sort za pridelavo in uporabo (VpU). preizkušanje vrednosti sort za pridelavo in uporabo in vpis sorte v Slovensko sortno listo, ne glede na njen izvor, je bil pogoj, da se je seme lahko tržilo v Sloveniji. preizkušanje sort za vpis v sortno listo je trajalo tri leta, poskusna mesta pa so bila v Jabljah pri trzinu, Mariboru in Rakičanu pri Murski Soboti. Vse registrirane sorte smo na drugi stopnji dopolnilno preizkušali s ciljem izdelave seznama priporočenih sort za setev v Sloveniji, ki smo ga vsako leto pred setvijo objavili v časopisu Kmečki glas.

Z vstopom Slovenije v eU in s sprejetjem pravnega reda na tem področju, pa se lahko v Slo-veniji trži seme sort, ki so na skupnem eU katalogu sort, brez predhodnega preizkušanja. preizkušanje vrednosti sort za pridelavo in uporabo se v Sloveniji obvezno izvede samo pri sortah, za katere je bila v Sloveniji vložena prijava za vpis v sortno listo; praviloma so to sorte, ki so vzgojene v Sloveniji ali državah, ki niso članice eU. glede na to, da se in se bo tržilo tudi v prihodnje seme številnih sort iz skupnega eU kataloga sort, smo v Sloveniji uvedli sistem posebnega preizkušanja sort z namenom pridobiti nevtralne in strokovno utemeljene podatke o sortah, preizkušenih na različnih lokacijah v Sloveniji. V ta sistem preizkušanja so vključene sorte, ki so uspešno zaključile VpU in so vpisane v slovensko sortno listo, in nekatere sorte neposredno iz skupnega eU kataloga sort.

Večletni niz podatkov o lastnostih sort, pridobljenih s preizkušanjem v Sloveniji, je omogočil izdelavo opisne sortne liste za ozimno pšenico. V opisno sortno listo smo vključili vse sorte, ki so bile preizkušene od leta 1999 do 2012 najmanj štiri leta in so na Slovenski sortni listi ali pa na skupnem eU katalogu sort. Opisna sortna lista vsebuje naslednje agronomske in gospodarsko pomembne lastnosti, kot so: tip klasa, višina rastlin, odpornost proti polega-nju, absolutna in hektolitrska masa, vsebnost surovih beljakovin, sedimentacijska vrednost, število padanja, kakovostni razred, pridelek zrnja (14% vlage), odpornost proti žitni pepelovki (Erysiphe graminis), rjavenju pšeničnih plev (Septoria nodorum), pšenični listni pegavosti (Septoria tritici), žitni progasti rji (Puccinia graminis). Navedeni so tudi splošni podatki o sorti kot so registrska številka sorte, njen vzdrževalec, leto vpisa na slovensko sortno listo, in ostali.

Večletni rezultati pridelka zrnja ter ostalih lastnosti so obdelani po indeks sistemu. gre za povezan sistem zasnove poskusov z večjim številom standardnih sort in načina vrednotenja večletnih rezultatov. primerjalne sorte so se tekom let spreminjale vendar je obračun podat-kov izveden na način, ki omogoča neposredno primerjavo vseh lastnosti med sortami. Ocene nekaterih lastnosti so navedene v relativnih kazalcih, druge v okviru uveljavljenih ocenjevalnih skal. datumi klasenja so izraženi v odstopanju števila dni od povprečnega datuma klasenja sorte Žitarka.


5. Metode VrednotenJa Gospodarsko poMeMbniH Lastnosti

poskusi se izvajajo po metodi naključnega bloka v štirih (Jablje) oziroma v petih ponovitvah (Maribor, Rakičan). Velikost osnovne parcele je 7,5 m2 (Jablje) oziroma 5 m2 (Maribor, Ra-kičan). Setev se opravi s specialno sejalnico za poskuse v optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom. poskuse se seje vedno prečno na smer oranja. gostoto setve za vsako sorto se prilagodi glede na priporočilo žlahtnitelja oziroma zastopnika sorte. tehnologija pridelave je v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin. Z namenom, da se ugotovi na-ravna odpornost sort proti boleznim, se del poskusa – ena ponovitev ne škropi s fungicidi.

5.1 opazovanja in meritve

5.1.1 Datumi• setev• vznik (75% vzniklih rastlin, ko so jasno vidne vrste)• klasenje (ko je na 75% rastlin viden klas)• spravilo

5.1.2 bolezni• žitna pepelovka (Blumeria graminis = Erysiphe graminis) – ocenjuje se od kolenčenja (eC 30

– 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezenskih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni

• pšenična listna pegavost (Septoria tritici) - ocenjuje se od kolenčenja (eC 30 – 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezenskih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni

• žitna progasta rja (Puccinia graminis) - ocenjuje se od kolenčenja (eC 30 – 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezen-skih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni

• rjavenje pšeničnih plev (Septoria nodorum) - ocenjuje se od klasitve (eC 50 – 59) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezen-skih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni

Osnovna shema za bonitiranje bolezni je navedena v spodnji tabeli:

Ocena Pomen1 ni bolezenskih znakov ali poškodb2 zelo malo bolezenskih znakov ali poškodb3 malo bolezenskih znakov ali poškodb4 malo do srednje močni bolezenski znaki ali poškodbe5 srednje močni bolezenski znaki ali poškodbe6 srednje močni do močni bolezenski znaki ali poškodbe7 močni bolezenski znaki ali poškodbe8 močni do zelo močni bolezenski znaki ali poškodbe9 zelo močni bolezenski znaki ali poškodbe


5.1.3 Višina rastlinNa treh osnovnih parcelah se pred žetvijo izmeri povprečna višina rastlin od tal do vrha klasa in izračuna povprečje teh vrednosti za posamezno lokacijo preizkušanja.

5.1.4 Poleganje Na vseh osnovnih parcelah se vizualno oceni poleganje in izračuna povprečje teh vrednosti za posamezno lokacijo preizkušanja. poleganje se ocenjuje po kriterijih, navedenih v spodnji tabeli:

Ocena Obseg poleganja

1 ni poleganja

3 vse bili so nagnjene za 30° ali močno poleganje na 1/4 parcele



9 popolnoma poleglo

5.1.5 Absolutna masa ali masa 1000 zrnNa laboratorijski tehtnici se zatehta dvakrat po 10 g zrnja, ugotovi se povprečno število zrn in izračuna maso 1000 zrn.

5.1.6 Hektolitrska masa Lastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 7971-3:2009.

5.1.7 Surove beljakovine Lastnost se določa po metodi iz standarda ISO 1871:2011.

5.1.8 Sedimentacijska vrednostLastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 5529:2010.

5.1.9 Število padanja ('Falling number') Lastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 3093:2010.


6. poJasniLa k tabeLaM opisne sortne Liste

Vse sorte iz Opisne sortne liste za pšenico 2013 (OSL pšenica 2013) so po abecednem vrstnem redu zbrane v Zbirni tabeli, v kateri so za vsako sorto navedeni osnovni podatki. po-sebej so označene sorte, ki so v OSL za pšenico 2013 vključene na novo.

V nadaljevanju so sorte razvrščene po posameznih lokacijah preizkušanja po abecednem vrstnem redu.

Sorta: odobreno ime sorte s katerim je vpisana v sortno listo Republike Slovenije ali v skupni katalog sort poljščin eU.

Registrska št. (registrska številka): je enoznačna oznaka, ki se dodeli sorti ob vložitvi prijave za vpis v sortno listo v Republiki Sloveniji; sestavljena je iz kode za rastlinsko vrsto in zapore-dne številke.

Vzdrževalec: številska koda pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje sorte; nazivi oziroma imena ter naslovi vzdrževalcev so v poglavju »8. Kode vzdrževalcev«.

Zastopnik: številska koda pravne ali fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji distribuira oziroma trži seme sorte; nazivi oziroma imena ter naslovi zastopnikov so v poglavju »9. Kode zasto-pnikov«.

Leto vpisa: leto prvega vpisa sorte v sortno listo v Republiki Sloveniji; pri sortah, ki so vpisa-ne v skupni katalog sort, se ta podatek ne navaja.

OSL 2008: z »x« je označeno, da je bila sorta prikazana v Opisni sortni listi za pšenico 2008.

OSL 2013: z »nova« so označene sorte, ki so v OSL za pšenico 2013 vključene na novo, ostale sorte prikazane v OSL za pšenico 2013, so označene z »x«.

Varstvo žlaht. pravice: (varstvo žlahtniteljske pravice): podatek o zavarovanju sorte; sorte, ki so označene z »Z

EU« so zavarovane po sistemu varstva sort v eU.

Tip klasa: oznaka tipa klasa glede na prisotnost res v klasu. po tipu klasa v grobem delimo pšenice na golice (klas brez res – označene z 'bG') in resnice (klas z resami – označene z 'bR').

klasitev +/- dni od 19. 05.: večje ali manjše število dni od povprečnega datuma klasenja sorte Žitarka.

Višina rastlin (rel): povprečna višina rastlin do vrha klasa, izražena v odstotkih v primerjavi s povprečno višino sorte Žitarka.

Poleganje (ocena 1-9): delež poleglih rastlin, izraženih z oceno (1 = ni poleganja, 9 = po-polnoma poleglo).

Absolutna masa zrnja (g): masa 1000 zrn, izražena v gramih (g).


Hektolitrska masa (kg): masa 100 l zrnja, izražena v kilogramih (kg).

Surove beljakovine (%): vsebnost surovih beljakovin, izražena v odstotkih (%).

Sedimentacijska vrednost (ml): vrednost za določanje kakovosti beljakovin, izražena v mi-lilitrih (ml).

Število padanja (s): vrednost za določanje aktivnosti amilolitičnih encimov, izražena v se-kundah (s).

kakovostni razred: razvrstitev sort v kakovostne razrede a, B1 ali B2 glede na vrednost parametrov za ocenjevanje tehnološke kakovosti zrnja. Sorte z oznako * so sorte izven ka-kovostnega razreda, ker imajo vsaj pri enem od parametrov vrednost manjšo od minimalne vrednosti za kakovostni razred B2.

n: število podatkov, uporabljenih pri izračunu za lastnost pridelka zrnja.

Pridelek (rel): relativni povprečni pridelek zrnja, izražen v odstotkih v primerjavi s povprečnim pridelkom standardnih sort.

Erysiphe graminis (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice žitne pe-pelovke (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).

Septoria nodorum (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice rjavenja pšeničnih plev (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).

Septoria tritici (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice pšenične li-stne pegavosti (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).

Puccinia graminis (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice žitne pro-gaste rje (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).


. op

isn

a s

or

tn

a L

ista

za

pš

en

iCo

20

13

7.1

zb

irn

a t

ab

ela

Sorta

Registrska št.

Vzdrževalec

Zastopnik

Leto vpisa

OSL 2008

OSL 2013

Varstvo žlaht. pravice

Tip klasa

klasitev ± dni od 19.05.

Višina rastlin (rel.)

Poleganje (ocena 1-9)

Absolutna masa zrnja (g)

Hektolitrska masa (kg)

Surove beljakovine (%)

Sedimentacijska vrednost (ml)

Število padanja (s)

kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)

Erysiphe graminis (ocena 1-9)

Septoria nodorum (ocena 1-9)

Septoria tritici (ocena 1-9)

Puccinia graminis (ocena 1-9)

alcaz

arta

O224

eU23

220

07x

xZ e

UBg

4,7

861

3972

13,3

4830

6*

1295

23

32

Alixa

n

eU13

nova

Z eU

Bg2,

091

240

7511

,235

280

*9

104

24

32

anton

iusta

O193

eU23

220

05x

xZ e

UBR

5,112

31

4182

14,7

6434

9a

1798

23

32

augu

stus

taO2

16eU

232

2006

xx

Bg

3,3

115

148

8011

,840

333

B215

107

23

32

Balat

onta

O232

eU23

220

08x

xZ e

UBg

-0,1

101

148

7911

,335

372

*12

111

23

22

Basti

deta

O189

230

232

2005

xx

Z eU

Bg0,

987

241

7412

,037

257

B229

100

23

32

Bc N

inata

O207

2923

620

07x

xBg

-1,6

983

4678

11,7

4120

9*

1710

42

33

2bc

Ren

ata

taO2

5429

236

2011

no

va

Bg2,

611

12

3879

13,1

4926

7B1

1299

22

32

Bc Zd

enka

taO1

5229

236

2007

xx

Bg

3,2

901

3479

14,4

5737

6a

1375

34

21

Bill

taO1

05eU

389

2003

xx

Z eU

Bg7,

610

31

4376

12,4

4625

7B2

1810

92

33

1bo

logn

ata

O286

eU33

3

no

va

BR-2

,192

235

8014

,266

340

a9

942

53

2Br

utus

taO0

10eU

232

1998

xx

BR

3,112

61

4683

13,4

5632

7B1

1495

13

31

CCb-

Inge

niota

O247

eU33

3

no

vaZ e

UBR

-3,1

942

5475

13,5

5723

3B2

1210

82

33

2Du

nai

taO1

95eU

232

2005

no

vaZ e

UBR

3,111

42

4580

12,8

4829

9B1

1298

33

23

ediso

n **

taO1

70eU

1320

05x

xZ e

UBR

4,111

62

4479

15,2

5435

3a

2393

22

42

euro

fitta

O214

eU13

2006

xx

Z eU

Bg3,

411

21

4779

12,0

4531

5B2

1211

62

33

1Fe

lixta

O235

eU23

2

no

va

Bg-6

,584

241

8114

,461

372

a12

902

33

2Fic

kota

O227

198

389

2007

xx

Bg

0,3

932

4179

14,5

5125

7B1

1893

23

32

gand

hita

O197

eU23

220

04x

x

BR-0

,784

241

7711

,727

336

B212

100

34

31

Garc

iata

O248

eU23

2

no

vaZ e

UBg

-0,4

902

4271

11,9

2930

3*

1210

33

64

3


Sorta

Registrska št.

Vzdrževalec

Zastopnik

Leto vpisa

OSL 2008

OSL 2013


Tip klasa









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





gK at

ita

O210

eU13

820

06x

x

BR-5

,289

137

8114

,041

324

a12

892

44

2gK

Leda

va **

taO0

18eU

138

1998

xx

Bg

0,110

51

4079

13,1

5937

2B1

2310

53

33

3gK

Mur

a **

taO0

19eU

138

1998

xx

BR

2,7

107

445

7812

,235

295

B218

992

26

1gl

obus

taO2

25eU

232

x

xZ e

UBg

5,8

100

140

7412

,745

359

B212

952

32

2Go

rolka

taO2

0918

1820

10

nova

Bg

1,111

01

4282

13,7

4228

5B1

1487

33

41

gran

dios

taO2

0635

113

2005

xx

Z eU

Bg8,

493

238

7612

,035

388

B226

106

22

33

guarn

ita

O172

8423

220

04x

x

Bg-1,

892

142

7311

,332

225

*19

108

34

62

Inou

ita

O242

eU33

3

no

vaZ e

UBR

0,5

912

4375

11,6

4523

4B2

910

12

44

2In

stinc

tta

O244

eU33

3

no

vaZ e

UBg

2,9

862

3874

12,6

5026

9*

995

23

32

Iseng

rain

taO1

1684

232

2002

xx

Z eU

BR0,

396

241

7811

,939

303

B239

101

24

52

Kalan

gota

O218

eU23

2

xx

BR

-2,3

811

4180

12,4

4237

3B2

1210

02

33

2Lu

dwig

taO1

1920

213

2002

xx

Z eU

Bg5,

013

02

4879

12,1

4529

9B2

3910

32

23

3Mi

helca

taO0

3329

236

1995

xx

BR

-1,6

102

251

7912

,246

305

B212

107

23

34

NS M

etka

taO2

5816

013

520

11

nova

Bg

2,0

882

4176

12,0

4028

0B2

1298

23

32

Orpic

taO1

85eU

333

2003

xx

Z eU

Bg0,

293

143

7612

,348

187

*14

922

42

2Or

vanti

sta

O184

eU33

320

03x

xZ e

UBg

2,3

922

3974

12,0

3829

9B2

2310

53

44

2pe

gass

osta

O137

7313

2001

xx

Z eU

Bg3,

811

62

4779

13,9

4529

4B1

2810

32

33

2po

beda

taO0

4116

013

519

90x

x

Bg-2

,810

81

4780

13,6

6425

1B1

1010

13

44

1pr

ofit

taO0

4222

013

1995

xx

Bg

7,0

118

249

7912

,645

402

B139

103

23

33

Racin

eta

O260

eU23

2

no

va

Bg7,

489

237

7612

,338

386

B212

106

22

32

Rena

nta

O044

112

1319

98x

x

BR3,

310

12

4978

12,9

4733

6B1

3910

82

23

2Ro

sario

taO2

15eU

232

2006

xx

Z eU

Bg7,

083

241

7411

,538

313

*24

101

22

32

Satur

nus

taO1

78eU

232

2005

xx

BR

2,111

73

4681

13,8

5536

0B1

1292

13

46

Savin

jata

O265

1818

2010

no

va

Bg-0

,110

53

4780

13,2

4025

2B1

1190

23

41


Sorta

Registrska št.

Vzdrževalec

Zastopnik

Leto vpisa

OSL 2008

OSL 2013


Tip klasa









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Soiss

ons

taO0

4884

232

1995

xx

BR

-1,1

952

3978

12,5

4135

5B2

3910

32

34

2Sr

panjk

ata

O050

198

236

1989

xx

Bg

-6,6

751

4079

13,4

4937

6B1

1889

36

33

Supe

r žita

rkata

O128

198

389

2002

xx

Bg

-1,1

912

4480

13,6

4230

5B1

2986

26

52

tomm

ita

O166

eU38

920

03x

xZ e

UBg

8,2

105

141

7612

,352

341

B215

114

12

31

Vulka

nta

O253

198

389

2011

no

va

BR-5

,810

52

3879

14,0

5025

8B1

1210

72

33

2W

inneto

uta

O241

eU13

nova

Z eU

Bg7,

411

62

4175

11,0

1231

4*

911

82

33

2Xe

nos

taO1

4973

1320

02x

xZ e

UBg

2,2

119

242

8113

,648

317

B126

106

22

32

Žitark

ata

O060

198

236

1985

xx

Bg

-0,8

901

4280

13,4

4336

4B1

3393

24

62

* iz

ven

kako

vost

nih

razr

edov

** tr

ženj

e do

volje

no d

o 3

0.6

.201

4


.2 L

oka

cija

Ja

blj

e

Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Xeno

s6,

211

92

4180

14,1

4636

3a

810

91

12

1

anton

ius7,

712

61

4383

14,1

5934

0a

698

12

22

ediso

n **

9,2

119

343

7917

,263

364

a8

961

13

1

Felix

-2,8

811

4081

14,3

6043

5a

481

13

21

Rena

n4,

310

31

4777

12,8

4037

1B1

1311

61

32

1

Vulka

n-1,

810

11

3778

13,6

5029

4B1

410

71

14

1

pega

ssos

8,2

119

445

7915

,654

277

B110

107

13

31

Mihe

lca-2

,096

150

7712

,647

311

B14

106

22

21

gK at

i-2

,390

138

8013

,140

284

B14

104

13

41

Brutu

s5,

012

71

4481

12,9

5634

6B1

410

31

22

1

Kalan

go-1,

379

141

7812

,641

374

B14

991

22

1

profi

t10

,412

11

4879

13,4

4244

1B1

1398

13

21

Bc R

enata

4,3

108

139

7812

,844

292

B14

971

34

1

Savin

ja2,

710

81

4879

13,3

3725

1B1

494

22

51

Ficko

3,3

911

4178

13,8

4235

4B1

692

14

41

duna

i6,

011

41

4680

12,8

4729

4B1

492

12

52

Bolog

na0,

392

135

7913

,661

386

B13

911

72

1

Žitark

a1,6

881

3980

13,5

5238

6B1

1189

14

51


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Satur

nus

4,7

116

146

7714

,339

432

B14

871

24

1

goro

lka3,

411

82

4382

13,7

5031

6B1

487

12

31

Ludw

ig6,

412

81

4778

12,7

4536

0B1

1386

13

21

Srpa

njka

-6,5

731

4279

13,9

4841

6B1

682

24

51

Bc Zd

enka

6,0

911

3680

13,4

5640

1B1

582

53

54

Supe

r žita

rka1,3

871

4479

14,0

4333

7B1

1077

17

61

gK Le

dava

**2,

599

141

7911

,662

354

B28

116

52

51

CCB-

Ingen

io0,

391

151

7513

,359

313

B24

109

11

21

euro

fit5,

411

11

4778

12,2

5836

8B2

410

91

22

1

Soiss

ons

1,395

137

7812

,339

387

B213

108

13

41

augu

stus

5,5

116

150

8111

,637

344

B25

105

12

32

eucli

de4,

398

142

7711

,642

368

B23

104

13

41

Orva

ntis

6,0

921

4074

11,6

3531

0B2

810

21

55

1

Racin

e8,

495

135

7411

,938

434

B24

101

13

21

Iseng

rain

3,3

971

4077

11,9

3730

1B2

1399

13

51

pobe

da-1,

310

01

4880

12,0

6523

1B2

497

33

61

alixa

n4,

393

140

7512

,240

303

B23

931

44

1

NS M

etka

3,3

911

3975

11,7

3832

5B2

492

14

21

gK M

ura *

*4,

710

11

4377

12,4

3530

5B2

687

12

41

Orpic

2,192

143

7512

,245

296

B25

871

36

4


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





tomm

i12

,211

41

3775

10,9

5527

6*

513

91

25

1

Bill

11,2

111

140

7611

,155

229

*6

138

13

41

Winn

etou

10,4

118

139

7412

,014

335

*3

112

14

21

Inoui

3,2

892

4273

11,5

4525

0*

311

11

44

1

Balat

on1,2

102

149

7710

,827

346

*4

107

12

31

Basti

de3,

391

140

7212

,943

281

*10

105

14

21

gand

hi0,

282

139

7511

,428

342

*4

105

13

52

Rosa

rio8,

488

141

7311

,942

340

*8

105

11

21

gran

dios

12,5

991

3774

12,3

3541

4*

910

41

32

1

garci

a2,1

911

4471

10,8

2230

6*

410

31

75

1

Bc N

ina1,0

931

4778

11,6

3821

9*

610

21

22

1

guarn

i0,

090

141

7111

,031

241

*7

981

36

3

Instin

ct4,

782

134

7112

,847

318

*3

921

33

1

glob

us8,

898

138

7213

,147

368

*4

901

11

3

alcaz

ar5,

584

138

6912

,642

317

*4

871

21

1*

izve

n ka

kovo

stni

h ra

zred

ov

** tr

ženj

e do

volje

no d

o 3

0.6

.201

4


.3 L

oka

cija

Ma

rib

or

Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





anton

ius7,

212

31

4082

15,4

7038

1a

510

44

56

2pe

gass

os4,

511

31

5279

14,1

4128

1a

899

24

34

Brutu

s5,

512

92

4782

14,1

6628

7a

587

14

55

Felix

-6,1

801

4281

14,4

5635

3a

487

34

44

Vulka

n-6

,110

21

4079

14,2

4925

5B1

411

43

23

2Xe

nos

2,6

119

244

8013

,846

286

B19

110

23

34

Rena

n6,1

971

5379

12,9

5236

3B1

1310

73

24

2Bc

Ren

ata2,

010

91

4081

13,6

5732

9B1

410

63

23

2du

nai

2,9

115

146

8012

,746

322

B14

103

24

83

Bolog

na-2

,093

136

8013

,960

319

B13

983

54

2gK

Leda

va**

1,011

12

4277

13,0

3834

5B1

797

23

61

Žitark

a0,

995

143

7813

,740

288

B111

953

58

5Sa

turnu

s2,

411

42

4884

13,5

6234

1B1

494

23

22

ediso

n**

4,5

111

148

7715

,754

349

B17

932

34

4Sr

panjk

a-4

,977

139

7813

,147

373

B16

884

62

3Bc

Zden

ka2,

892

237

8013

,058

347

B13

822

44

1gK

ati

-5,5

851

3881

15,0

3333

7B1

474

24

52

goro

lka2,

811

33

4281

13,9

5625

8B1

374

24

52

euro

fit5,

911

61

4877

11,8

3526

7B2

412

32

33

3to

mmi

10,7

101

143

7512

,843

375

B25

118

22

22


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Racin

e8,

292

142

7912

,135

415

B24

117

32

34

Bill

10,7

102

144

7412

,936

264

B26

112

23

42

eucli

de3,1

981

5180

11,8

4231

1B2

310

73

44

4So

isson

s-1,

093

143

7912

,340

385

B213

106

34

44

Mihe

lca1,4

103

249

7812

,045

287

B24

105

24

31

gK M

ura*

*3,

311

12

5079

12,4

3530

3B2

610

43

32

2Ins

tinct

5,191

142

7611

,645

268

B23

104

33

32

Kalan

go-0

,884

143

8011

,738

355

B24

103

24

42

augu

stus

4,0

110

147

7912

,343

337

B25

101

23

42

glob

us6,1

104

142

7612

,646

357

B24

101

44

62

Iseng

rain

1,094

142

7811

,740

296

B213

100

37

72

Supe

r žita

rka-1,

091

143

7913

,538

242

B29

943

75

2W

inneto

u8,

211

41

4577

9,6

842

0*

312

63

34

2Or

vanti

s1,6

931

3872

11,3

3629

1*

711

24

45

4Ba

laton

1,710

11

4979

11,5

3739

0*

411

12

33

2Lu

dwig

7,2

127

150

8010

,836

282

*13

111

32

44

gran

dios

8,2

941

4278

10,7

3044

3*

811

03

24

4ga

rcia

0,6

931

4269

12,0

2729

6*

410

85

64

5CC

B-Ing

enio

-2,0

901

5875

13,8

5715

1*

410

73

34

2ga

ndhi

1,085

142

7811

,827

259

*4

107

24

11

alixa

n3,1

911

4276

9,9

3014

9*

310

43

53

2pr

ofit

7,2

120

151

8011

,335

460

c*13

103

32

34

Bc N

ina-0

,499

247

7711

,943

152

c*5

102

46

22


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Rosa

rio8,

287

143

7511

,238

369

c*8

101

32

42

Basti

de1,0

821

4575

11,2

3421

3c*

910

03

44

4po

beda

-0,6

109

346

8012

,343

175

c*2

993

45

2Fic

ko1,0

901

4377

14,5

5122

0c*

698

32

32

guarn

i-0

,392

142

7412

,336

233

c*5

972

37

2Or

pic1,0

941

4374

12,3

4798

c*4

922

42

2Ino

ui0,

794

148

7512

,046

198

c*3

912

43

2alc

azar

8,2

891

4273

13,3

5129

8c*

490

44

62

NS M

etka

3,187

146

7812

,643

147

c*4

873

23

4Sa

vinja

0,0

100

347

7912

,638

198

c*3

852

45

1*

izve

n ka

kovo

stni

h ra

zred

ov

** tr

ženj

e do

volje

no d

o 3

0.6

.201

4


7.4

Lo

kaci

ja r

aki

čan

Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Felix

-10,

590

241

8114

,367

326

A4

103

23

41

bc Z

denk

a-1

,197

132

7914

,651

408

A5

973

44

2bo

logn

a-4

,493

233

8015

,076

310

A3

972

34

1An

toniu

s0,

512

02

4082

14,6

6633

7A

691

12

22

Goro

lka-2

,311

33

4384

14,2

5334

0A

490

34

42

Gk A

ti-7

,694

235

8214

,551

378

A4

894

63

1Lu

dwig

1,6

134

246

7813

,155

255

b113

115

22

24

Prof

it3,

711

42

4678

13,3

6232

8b1

1311

22

34

4Re

nan

-0,4

103

247

7813

,048

285

b113

106

22

21

Soiss

ons

-3,4

982

3778

12,8

4530

5b1

1310

32

24

1ka

lango

-4,8

822

3981

12,9

4841

2b1

410

22

33

1Or

vant

is-0

,690

239

7713

,144

295

b18

100

23

22

brut

us-1

,112

31

4885

13,4

5035

5b1

599

24

42

Xeno

s-2

,111

92

4083

13,0

5231

4b1

998

22

22

Tom

mi

1,9

102

242

7613

,758

403

b15

961

32

1ži

tark

a-4

,988

244

8113

,237

476

b111

961

26

2Du

nai

0,5

114

343

8013

,051

288

b14

954

35

1Sr

panjk

a-8

,275

140

8113

,253

351

b16

953

74

1Sa

vinja

-3,8

103

347

8113

,643

294

b14

932

43

2Sa

turn

us-0

,812

05

4484

13,6

6531

7b1

492

24

41

Pobe

da-3

,810

62

4682

14,3

6326

6b1

491

44

41

Supe

r žita

rka

-3,4

972

4481

13,4

4631

2b1

1091

25

41

Ediso

n**

-1,1

116

243

8013

,045

356

b18

892

24

2


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Gk Le

dava

**-1

,910

22

3880

13,7

5738

2b1

882

34

34

Euro

fit-1

,011

32

4781

12,1

4131

8b2

411

92

33

1Al

ixan

-1,4

882

3775

11,7

3633

9b2

311

82

22

1NS

Met

ka-0

,486

236

7511

,737

322

b24

115

23

21

balat

on-3

,110

02

4580

11,7

4138

8b2

411

22

41

2Eu

clide

-3,4

992

4679

12,4

4629

1b2

311

22

32

1Au

gustu

s0,

511

72

4880

11,7

4032

7b2

510

94

43

2bc

Nina

-5,5

102

645

7811

,742

252

b26

108

24

41

Gran

dios

4,7

852

3676

13,3

4232

5b2

910

82

22

3Ise

ngra

in-3

,497

241

7912

,139

304

b213

108

22

41

Mihe

lca-4

,110

62

5682

12,0

4632

0b2

410

83

43

2Ra

cine

5,7

802

3375

13,1

4232

3b2

410

82

22

1Vu

lkan

-9,5

112

236

8014

,052

225

b24

105

25

41

basti

de-1

,488

239

7512

,237

259

b210

102

22

21

Pega

ssos

-1,1

117

245

7912

,143

334

b210

102

22

22

Gk M

ura*

*0,1

109

644

8011

,934

286

b26

101

22

42

Glob

us2,

697

240

7512

,442

361

b24

933

32

2bi

ll0,

998

247

7613

,746

299

b26

872

31

1W

innet

ou3,

711

62

3975

11,7

1722

6*

312

22

22

3

Guar

ni-4

,993

243

7510

,630

204

*7

120

65

52

CCb-

Inge

nio-7

,510

12

5276

13,3

5621

5*

411

42

34

1Ro

sario

4,7

742

4173

11,4

3425

1*

810

32

34

3Al

caza

r0,

585

236

731 3

,952

312

*4

102

15

32


Sorta









kakovostni razred

n

Pridelek (rel.)





Inou

i-2

,189

238

7611

,341

264

*3

101

24

42

bc R

enat

a1,

611

52

3679

12,8

4220

2*

499

22

41

Garc

ia-3

,786

240

7312

,942

306

*4

982

52

2Or

pic

-2,3

941

4278

12,4

5114

6*

594

34

51

Fick

o-3

,497

237

8015

,361

197

*6

932

34

1In

stinc

t-0

,886

338

7413

,558

197

*3

893

44

2Ga

ndhi

-3,3

853

4177

11,9

2744

5*

486

45

31

* iz

ven

kako

vost

nih

razr

edov

** tr

ženj

e do

volje

no d

o 3

0.6

.201

4


8. kode VzdržeVaLCeV

18 anton tajnšek, Seljakovo naselje 37, 4000 Kranj, Slovenija29 Bc Institut za oplemenjivanje i proizvodnju bilja, trg Marka Marulića 5, 10000 Zagreb,

Hrvaška73 Fr. Strube Saatzucht Kg, postfach 1353, 38358 Schöningen, Nemčija84 Florimont desprez, Cappelle en pevele, Bp 41, 59242 templeuve, Francija112 I.N.R.a. agri-obtention S.a., La Miniere, Bp 46, 78280 guyancourt, Francija160 Naučni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Maksima gorkog 30, 21000 Novi Sad, Srbi-

ja198 poljoprivredni institut Osijek, Južno predgradđe 17, pp 149, 31000 Osijek, Hrvaška202 probstdorfer Saatzucht gmbH, parkring 12, 1011 Wien, avstrija220 Saatzucht gleisdorf gmbH, am tieberhof 33, 3200 gleisdorf, avstrija230 Secobra Recherches, Centre de Bois Henry, 78580 Maule, Francija351 Saatzucht engelen Buchling e.K., Buchling 8, 94963 Oberschneiding, Nemčija


9. kode zastopnikoV

13 agrosaat družba za zastopanje in trgovino d.o.o., devova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija18 anton tajnšek, Seljakovo naselje 37, 4000 Kranj, Slovenija135 Kmetijska zadruga Lenart, Jurovska c. 1a, 2230 Lenart, Slovenija138 Kmetijsko gospodarstvo Lendava d.d., Kolodvorska 1, 9220 Lendava, Slovenija232 Semenarna Ljubljana d.d., dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana, Slovenija236 Semevit d.o.o., Kraigherjeva 19a, 2230 Lenart, Slovenija333 Syngenta agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija389 perutnina ptuj d.d., potrčeva c. 10, 2250 ptuj, Slovenija

opisna sortna lista za pšenico 2013 - uvhvvr.gov.si · sortna lista republike slovenije« ter na...

Documents