odnos drŽavljanov republike · 2017. 11. 27. · lektorica: tea lopan, mag. prof. slovenskega...
TRANSCRIPT
Danijela Kolar
ODNOS DRŽAVLJANOV REPUBLIKE
SLOVENIJE DO MIGRACIJ IN
MIGRANTOV: PRIMERJAVA STALIŠČ
LETA 2007 IN 2017
Magistrsko delo
Ljubljana, september 2017
ODNOS DRŽAVLJANOV REPUBLIKE
SLOVENIJE DO MIGRACIJ IN
MIGRANTOV: PRIMERJAVA STALIŠČ
LETA 2007 IN 2017
Magistrsko delo
Študentka: Danijela Kolar
Študijski program: magistrski študijski program Varstvoslovje
Mentor: doc. dr. Aleš Bučar - Ručman
Lektorica: Tea Lopan, mag. prof. slovenskega jezika in književnosti
I
Zahvala
Hvala. Beseda, ki kljub svoji veliki moči, ne more dovolj izraziti moje hvaležnosti. Z vsemi
vzponi in padci v življenju se naučiš ceniti osebe, ki ti stojijo ob strani. Osebe, ki te
vzpodbujajo tudi v najtežjih trenutkih. Te osebe so kot najsvetlejša zvezda na nebu v
najtemnejši noči in te vodijo vse do cilja, ki ga želiš doseči. Te osebe so vse.
Največja zahvala gre mentorju dr. Bučar-Ručmanu za vso pomoč, neverjetno hitre povratne
informacije, usmerjanje in nasvete pri izdelavi magistrskega dela.
Za uspešno končan študij ob sebi potrebujemo nekoga, ki nas vedno vzpodbuja – družino.
Hvala vam!
Hvala tudi vsem, ki ste si vzeli čas in izpolnili vprašalnik. Vaši odgovori so vsekakor pripomogli h končnim rezultatom in uspešno zaključeni magistrski nalogi.
II
Odnos državljanov Republike Slovenije do migracij in
migrantov: Primerjava stališč leta 2007 in 2017
Ključne besede: migracije, migranti, migracijska politika, integracijska politika
Povzetek
Celotna Evropa se zadnjih nekaj let sooča s pojavom imenovanim migrantska kriza, ki se je
v blažji obliki dotaknil tudi Republike Slovenije in njenih prebivalcev. Povečano število
beguncev in drugih migrantov v zadnjih letih je na evropska tla prineslo nekaj solidarnosti
in boj za enakopravnost, a tudi ogromno negotovosti in še več strahu ter nasprotovanj v
družbah sprejema. Kljub izredno velikem poudarku na človekovih pravicah in
enakopravnosti za popolnoma vse ljudi, se na posameznih primerih več kot očitno opazi, da
vsa dejanja in stališča ljudi niso enaka, da se ljudje drugačnosti in spremembam raje
izognejo kot pa jih sprejmejo. Odnosi in stališča ljudi do migrantov se delijo na pozitivne in
negativne ter se razlikujejo zaradi različnih dejavnikov. V teoretičnem delu magistrske
naloge smo uporabili deskriptivno metodo študije domačih in tujih strokovnih ter
znanstvenih virov s področja migracij in migracijske politike. V empiričnem delu magistrske
naloge smo predstavili rezultate lastne raziskave in opravili primerjalno analizo, s katero
smo ugotovili razlike pri odgovarjanju državljanov Republike Slovenije, glede na obdobje
2007 in obdobje 2017. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da v današnjem času prebivalci
Republike Slovenije migrante dojemajo kot večji problem in resno ekonomsko grožnjo za
družbo sprejema kot leta 2007, kljub temu pa se v obeh obdobjih stališče do omejevanja
priseljevanja določenih kategorij migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, ni
spremenilo. Ugotovili smo tudi, da se odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske
politike glede na starost, izobrazbo, spol in status ne razlikuje. Poleg naštetega ugotovitve
kažejo, da ima stik z migranti povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic
migrantov.
III
Republic of Slovenia citizens attitudes towards migration
and immigrants: A comaparsion between standpoints in
years 2007 and 2017
Keywords: migration, immigrants, migration policy, integration policy
Abstract
The whole Europe has been facing the phenomenon of the migrant crisis over the past few
years, which has in a milder form also touched the Republic of Slovenia and its citizens.
The increased number of refugees and other migrants in the recent years has brought some
solidarity and the struggle for equality on the European soil. On the other hand, it has also
brought enormous uncertainties and even more fear and opposition in the receiving
societies. Despite the extremely high emphasis on human rights and equality for all people,
it is more than obvious in individual cases, that all acts and views of people are not the
same, as people prefer to avoid differences and changes rather than accepting them.
People's attitudes towards migrants are divided into positive and negative, and are
different for distinct factors. In the theoretical part of the master's thesis we used
descriptive method of research of domestic and foreign professional and scientific sources
in the field of migration and migration policy. In the empirical part of the master's thesis,
we presented the results of our own research and conducted a comparative analysis to find
out the differences in the answers of Republic of Slovenia’s citizens in relation to years 2007
and 2017. The findings of our research show that in the present time the citizens of the
Republic of Slovenia perceive migrants as a bigger problem and a more serious economic
threat to the accepting society than in 2007. However, the view on the restriction of
immigration of certain categories of migrants according to the country of origin and the
social status has not changed. Furthermore, we found that the attitude of the citizens of the
Republic of Slovenia to integration policy does not differ according to age, education,
gender and status. The findings also show that contact with migrants is linked to supporting
the migration policy of protecting migrants' rights.
IV
Kazalo vsebine
1 Uvod ............................................................................................................................... 1
1.1 Metode raziskovanja .................................................................................................. 3
1.2 Hipoteze ...................................................................................................................... 3
2 Opredelitev temeljnih pojmov ....................................................................................... 5
2.1 Zaželeni in nezaželeni migranti .................................................................................. 9
3 Migracijska politika ...................................................................................................... 11
3.1 Migracijska politika Evropske unije .......................................................................... 12
3.2 Migracijska politika Republike Slovenije .................................................................. 15
3.2.1 Integracija ............................................................................................................. 18
4 Odnos do migrantov ..................................................................................................... 21
4.1 Prelomni dogodki med letoma 2007 in 2017 ........................................................... 25
4.1.1 Evropska finančna kriza ........................................................................................ 25
4.1.2 Arabska pomlad .................................................................................................... 26
4.1.3 Prehod beguncev in drugih migrantov čez Slovenijo v letih 2015 in 2016 ........... 26
4.1.4 Evropa in teroristični napadi ................................................................................. 28
4.1.5 Predsedniške volitve v ZDA in promocija nestrpnosti do priseljencev ................. 29
V
5 Odnos domačega prebivalstva do migrantov .............................................................. 30
5.1 Ugotovitve raziskav v evropskih državah ................................................................. 30
5.2 Ugotovitve raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije
sodobnih migracij skozi javno mnenje« .............................................................................. 33
6 Empirična raziskava o odnosu državljanov Republike Slovenije do migrantov in
migracijske politike .............................................................................................................. 36
6.1 Namen in cilji ............................................................................................................ 36
6.2 Opis vprašalnika ........................................................................................................ 36
6.3 Opis postopka ........................................................................................................... 37
6.4 Uporabljene metode ................................................................................................ 37
6.5 Populacija in vzorec .................................................................................................. 37
6.6 Rezultati opisne in primerjalne statistike ................................................................. 40
6.7 Rezultati analize ........................................................................................................ 62
6.7.1 Diskriminantna analiza .......................................................................................... 67
6.7.2 Rezultati faktorske analize .................................................................................... 71
7 Razprava ....................................................................................................................... 76
8 Zaključek ....................................................................................................................... 79
Viri in literatura .................................................................................................................... 82
VI
Priloga A: Vprašalnik ............................................................................................................ 90
VII
Kazalo tabel
Tabela 6.1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko spol ............................................... 38
Tabela 6.2: Opisna statistika za spremenljivko starost ....................................................... 38
Tabela 6.3: Opisna statistika za spremenljivko starost (Binned) ......................................... 39
Tabela 6.4: Opisna statistika za spremenljivko izobrazba ................................................... 39
Tabela 6.5: Opisna statistika za spremenljivko zaposlitveni status ..................................... 40
Tabela 6.6: »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci,
predstavlja problem za slovensko državo in družbo?« ................................................ 41
Tabela 6.7: Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje
domačih delavcev. ........................................................................................................ 42
Tabela 6.8: Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo
nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače). .................................. 43
Tabela 6.9: Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot
pa jih zaposlovati pri nas. ............................................................................................. 43
Tabela 6.10: Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce. ...................... 44
Tabela 6.11: Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. ...................... 44
Tabela 6.12: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2017 ........................ 45
Tabela 6.13: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2007 ........................ 46
VIII
Tabela 6.14: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2017 .............................. 47
Tabela 6.15: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2007 .............................. 48
Tabela 6.16: Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje
pogoje in merila za priseljevanje tujcev. ...................................................................... 49
Tabela 6.17: Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v
državi. ........................................................................................................................... 50
Tabela 6.18: Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.
...................................................................................................................................... 50
Tabela 6.19: Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje. 51
Tabela 6.20: Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne
morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj. ............ 52
Tabela 6.21: Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz
tujine? ........................................................................................................................... 52
Tabela 6.22: Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.
ekonomski migranti). ................................................................................................... 53
Tabela 6.23: V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca,
azilanta morala dovoliti, da si najdejo delo. ................................................................ 54
Tabela 6.24: Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo
biti dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. ........................................... 54
Tabela 6.25: Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in
blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. .. 55
IX
Tabela 6.26: Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma
deportirati, ne glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.......................... 56
Tabela 6.27: Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z
velikimi družinami, ki prejemajo državne pomoči. ...................................................... 57
Tabela 6.28: Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta. ........................................... 57
Tabela 6.29: Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče
krščanske zahodne družbe. .......................................................................................... 58
Tabela 6.30: V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte. .... 59
Tabela 6.31: Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo
izgubila svojo kulturno identiteto. ............................................................................... 60
Tabela 6.32: »Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v
Sloveniji?« .................................................................................................................... 60
Tabela 6.33: »V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za
uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo?« ............................................. 61
Tabela 6.34: Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti ... ............. 62
Tabela 6.35: T-test povprečij 1 ............................................................................................ 64
Tabela 6.36: T-test povprečij 2 ............................................................................................ 65
Tabela 6.37: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na
državo izvora ................................................................................................................ 65
X
Tabela 6.38: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na
družbeni status ............................................................................................................. 66
Tabela 6.39: Združena spremenljivka izobrazba ................................................................. 68
Tabela 6.40: Test enakosti povprečnih vrednosti glede na izobrazbo ................................ 69
Tabela 6.41: Wilksova lambda glede na izobrazbo ............................................................. 70
Tabela 6.42: Wilksova lambda glede na spol ...................................................................... 70
Tabela 6.43: Wilksova lambda glede na zaposlitveni status ............................................... 71
Tabela 6.44: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test ............... 71
Tabela 6.45: Rotirana faktorska matrika ............................................................................. 74
Tabela 6.46: Spearmanov koeficient korelacije .................................................................. 75
1
Uvod
Skozi čas se svet spreminja, tehnologija napreduje, znanost dosega nove mejnike, družba
pa se razvija in v ospredje postavlja moralne vrednote, daje velik pomen človekovim
pravicam in se poteguje za enakopravnost vseh. Medtem ko družba navidezno napreduje v
svojem razvoju, se na posameznih primerih več kot očitno opazi razlike med deklariranimi
cilji in normami na eni strani in družbenopolitično realnostjo na drugi. Takšen nazoren
primer, ki je celotno Evropo postavil na ogromno preizkušnjo, je definitivno soočanje s
prihodom beguncev in drugih migrantov v letih 2015/2016.
Sodobni prihod beguncev in drugih migrantov je Slovenijo zajel konec leta 2015. Policisti so
od tedaj pa do marca 2016 v okviru reguliranega migracijskega toka na zahodno balkanski
poti obravnavali 477.129 tujcev. Med njimi je bilo največ državljanov Sirije, Afganistana in
Iraka (Policija, 2016). Ljudje so si ob tem izoblikovali določene predstave o beguncih in
drugih migrantih in čeprav marsikdo ni imel nikakršnega stika z njimi, si je na podlagi
poročanja v medijih in vpliva različnih mnenjskih voditeljev, ustvaril lastno podobo o njih.
Sloveniji in njenim državljanom begunci in drugi migranti niso tuji, saj so se s podobnim
pojavom povečanega števila beguncev in drugih migrantov srečali že v ne tako daljni
preteklosti. Med drugim tudi pred in po razpadu Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija.
Naša gospodarska razvitost je oblikovala ta del skupne države v nekakšno »obljubljeno
deželo«, nato pa smo v devetdesetih letih nudili zatočišče približno 100.000 beguncem iz
nekdanjih socialistično federativnih republik Jugoslavije, v katerih je divjala vojna (Bučar
Ručman, 2014). Mediji imajo sicer določen vpliv na ljudi, a tudi mnogi drugi dejavniki, so
prav tako povezani z odnosom prebivalcev družbe sprejema do migrantov.
O stališču državljanov Republike Slovenije do migrantov, migracijske politike in integracije
je bila leta 2007 izvedena raziskava, katere rezultati so pokazali, da so stališča ljudi
nemalokrat tesno povezana z ekonomsko-socialnimi razmerami v državi (Zavratnik, Kralj,
Medarić in Simčič, 2008). Ekonomska recesija po letu 2009 je zajela tudi Slovenijo in močno
vplivala na družbo (povečanje brezposelnosti, politika varčevanja itd.), vendar pa smo v
2
zadnjih letih doživeli gospodarsko okrevanje. Glede na to, da smo ekonomsko krizo
presegli, bi od državljanov Slovenije pričakovali enotnost, strpnost in razumevanje do
migrantske situacije. Zaradi samega dejstva, da se Evropa in s tem Slovenija, srečujeta z
velikim številom kulturno različnih migrantov, bo potrebno najti rešitev, saj se integracijski
modeli, ki so v preteklosti veljali za uporabne in dobre, po vsej verjetnosti, ne bodo izkazali
za uspešne (Klinar, 1993). Prav tako ne moremo pričakovati, da bo vsaki državi odgovarjal
en sam, isti model vključevanja migrantov v družbo, ker imamo kljub temu da živimo na isti
celini, drugačne vrednote in družbene prioritete. Da bi se izoblikoval ustrezen in uspešen
integracijski model in oblikovala migracijska politika prilagojena sedanjem času, pa je
vsekakor potrebno poznati najnovejša stališča prebivalcev države o specifičnih vprašanjih,
kar je tudi cilj magistrskega dela. Uspešna integracija je navsezadnje odvisna tudi od tega
ali je večinska družba sprejema pripravljena pri tem sodelovati ali ne, saj ni vse odvisno
izključno od novo naseljenih migrantov. Ključen namen pričujočega magistrskega dela je
tako proučevati stališča državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske
politike.
Za potrebe magistrskega dela bomo opravili empirično raziskavo med državljani Republike
Slovenije, ki se bo nanašala na njihova mnenja o migrantih, migracijski in posledično
integracijski politiki. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne so ocene in stališča
državljanov Republike Slovenije do migrantov, migracijske in posledično integracijske
politike. Ugotavljali bomo, kakšen je odnos državljanov do migrantov in kakšno migracijsko
politiko podpirajo. Predvsem nas bo zanimalo ali migrante dojemajo kot problem in resno
ekonomsko grožnjo ter ali se njihova mnenja o integracijski politiki razlikujejo glede na
demografske podatke. Zanimalo nas bo tudi ali so se stališča državljanov Republike
Slovenije glede migrantov in omejevanja priseljevanja določenih kategorij migrantov od
leta 2007 pa do leta 2017 spremenila, saj so bili prebivalci države v tem desetletju priča
mnogim dogodkom, ki so posredno ali neposredno povezani z migracijami. V končnem delu
magistrske naloge bomo ugotavljali ali ima stik z migranti v osebnem okolju kakršno koli
povezavo s podpiranjem migracijske politike varovanja pravic migrantov oziroma
podpiranjem migracijske politike usmerjene k varovanju družbe sprejema.
3
1.1 Metode raziskovanja
V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in s pomočjo
pregleda domače in tuje literature predstavili obstoječe stanje problematike povezane z
migranti, podrobneje pa smo se osredotočili tudi na migracijsko in integracijsko politiko.
Drugi del magistrske naloge predstavlja empirični del, ki je nastal na podlagi zbranih
podatkov s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnjevali polnoletni prebivalci Republike
Slovenije. Podrobneje je izvedba lastne raziskave predstavljena v poglavju Empirična
raziskava o odnosu državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske politike.
1.2 Hipoteze
Na osnovi pregledane domače in tuje literature in ciljev magistrskega dela, smo izoblikovali
pet hipotez, ki so predstavljene v nadaljevanju.
Hipoteza št. 1:
Državljani Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo
za družbo sprejema.
Hipoteza št. 2:
V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema migrante kot problem in
resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema kot leta 2007.
Hipoteza št. 3:
Stališče državljanov Republike Slovenije do omejevanja priseljevanja določenih kategorij
migrantov, glede na državo izvora in družbeni status, se od leta 2007 pa do danes ni
bistveno spremenilo.
4
Hipoteza št. 4:
Odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike se glede na starost in
izobrazbo razlikuje medtem ko se glede na spol in status ne razlikuje.
Hipoteza št. 5:
Državljani Republike Slovenije, ki imajo stik z migranti, podpirajo migracijsko politiko
varovanja pravic migrantov medtem ko državljani Republike Slovenije, ki nimajo
nikakršnega stika z migranti, podpirajo politiko usmerjeno k varovanju družbe sprejema.
5
Opredelitev temeljnih pojmov
Soočeni s posebnimi razmerami, velikim številom ljudi z eno samo željo: poiskati boljše
življenje v Evropi, so se tako mediji kot tudi ostali državljani Republike Slovenije znašli v
terminološkem nesoglasju. Kako poimenovati ljudi, ki čakajo pred mejo v sosednji državi,
da bi vstopili v Slovenijo; ljudi katerih želja je prečkati državo, ljudi katerih cilj je Evropa? So
to begunci, tujci, ilegalni priseljenci ali samo priseljenci, migranti, prosilci za azil?
Poimenovanj je veliko, a definitivno je nekatere termine potrebno razjasniti, da bi bili
razumljivi.
Prosilci za azil so v Mednarodnem migracijskem pravu (2006) opredeljeni kot osebe, ki
želijo vstopiti v državo kot begunci in čakajo na odločitev o svojih vlogah za status begunca,
v skladu z ustreznimi mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve morajo
zapustiti državo in so lahko prisilno odstranjeni, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega
statusa, razen če mu je bivanje dovoljeno iz humanitarnih ali drugih podobnih razlogov.
Podrobneje je bil izraz prosilec za azil opredeljen v Zakonu o azilu (2006), kjer je bil definiran
kot tujec, ki je vložil prošnjo za azil in od tega trenutka dalje pa vse do sprejetja
pravnomočne odločbe imel status prosilca. Azil je bil v tem zakonu definiran kot zaščita, ki
se v Republiki Sloveniji daje tujcem, in ena bistvenih pravic, ki jo vključuje zaščita, je pravica
prebivanja v Republiki Sloveniji, s tem pa tudi vse ostale pravice, ki pripadajo beguncem.
Temu sledi opredelitev begunca, ki je dejansko oseba, kateri je priznana pravica do azila.
Ker je Zakon o azilu ([ZAzil-UPB2], 2006) prenehal veljati, ga je nadomestil Zakon o
mednarodni zaščiti ([ZMZ-1], 2017), ki navaja da je begunec državljan tretje države ali oseba
brez državljanstva, ki ji je priznana zaščita države sprejema. Status begunca se prizna osebi,
ki svojo državo zapušča zaradi strahu pred preganjanjem z razlogom pripadnosti določeni
rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti ali političnemu
prepričanju. Status begunca se prizna tudi osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj
države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali ne
želi vrniti v to državo.
6
Termin, ki je za naše delo izredno pomemben in ga je treba podrobneje razčleniti, je
migrant. Izraz migrant najpogosteje označuje osebo, ki samostojno, brez vpliva drugih
zunanjih dejavnikov, sprejme odločitev, da bo migrirala zaradi “osebnih ugodnosti”. Ta
pojem torej vključuje osebe in njihove družinske člane, ki potujejo v druge države ali na
druga območja, da si izboljšajo materialne ali socialne razmere ter nadaljnje možnosti zase
in za življenje svojih družin (»Mednarodno migracijsko pravo«, 2006). International
Organization For Migration (n. d.) definira migranta kot osebo, ki se seli ali se je preselila
čez mednarodno mejo ali znotraj države stran od običajnega stalnega bivališča, brez da bi
se ozirali na posameznikov legalni status, prostovoljno ali neprostovoljno selitev, vzrok
selitve in dolžino bivanja. V magistrskem delu se bomo oprli na najbolj podrobno definicijo,
ki zajema vse potrebne elemente migracije in elemente pojma migrant. Le-ta je oblikovana
tako, da uvršča mednarodne migracije med gibanja ljudi preko meje države, v katerih
migrant spremeni državo običajnega prebivališča, torej državo, v kateri živi oziroma ima
bivališče. Tako se med mednarodne migracije štejejo spremembe običajnega prebivališča,
ki trajajo najmanj šest mesecev. Med mednarodne migracije štejemo tudi migracije, ki so
se zgodile v preteklosti in takrat niso predstavljale prehoda državne meje, temveč so bile
notranje migracije, katere bi v zdajšnjih mejah predstavljale prehod državne meje. Iz te
opredelitve se torej izključujejo kratkotrajne migracije, ki pomenijo le tranzit skozi državo
ali zgolj obisk v državi. Torej v to definicijo spadajo vsi ljudje, ki izpolnjujejo zapisana merila,
ne glede na to ali v državi bivajo v skladu z njenimi zakonskimi določili, ne glede na njihov
formalni legalni, ilegalni status (Bučar Ručman, 2014). Termini begunec, prosilec za azil,
ilegalni priseljenec, tujec so podpomenke termina migrant, saj vsi dejansko predstavljajo
osebe, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov odločili zapustiti svoje običajno prebivališče,
iti v drugo državo, za daljše obdobje in si tam ustvariti novo, boljše življenje.
V zadnjih letih smo bili priča povečanemu številu migracij in migrantov. Vzrokov za to je
mnogo in odvisni so od vsakega posameznika posebej. Zanimajo nas predvsem
najpogostejši vzroki, ki privedejo do migracij. Ključno izhodišče za razumevanje vzrokov za
migracije vidimo v hierarhiji potreb po Maslowu (v Goodman, 1968). Te so ključnega
pomena, pri sprejemanju odločitev, ki privedejo posameznika do ideje in kasneje realizacije
7
selitve. Fizične potrebe in potrebe po varnosti so tiste najbolj osnovne. Le-te so mnogokrat
ovirane ali celo onemogočene zaradi socialnega in ekonomskega stanja izvorne države
migrantov, ki se kasneje odločijo za selitev. Osnovne potrebe posameznikov kot so fizične
potrebe in potrebe po varnosti so torej osnovni vzrok migracij.
Mnogokrat tako v medijih kot tudi v občem diskurzu zasledimo tezo, da je glavni vzrok
sodobnih migracij, želja po izboljšani ekonomski situaciji posameznika in njegove družine.
Med drugim tudi Handlos, Kristiansen in Norredam (2016) opažajo, da se v Evropskem
prostoru razvijajo debate o povečanem številu migrantov in kot najpomembnejši vzrok
navajajo dostop do socialnih transferjev. Da bi situacijo le še poslabšali, in s tem omejili
število migrantov, se države tudi odločajo poostriti in zmanjšati socialno pomoč v vseh
oblikah. Seveda vsi ljudje stremimo k čim boljši kakovosti življenja in vse zgoraj navedeno
spada k temu. Torej bi se zagotovo vsi posamezniki, ki bi se znašli v čevljih sedanjih
sodobnih migrantov, verjetno odločili podobno ali popolnoma enako kot oni. Iti drugam.
Po boljše življenje. Delovne migracije so prisotne že od nekdaj in so tudi v preteklosti
intenzivno zaznamovale slovenski prostor, tudi tako, da so ljudje odhajali v tujino. Slednje
slikovito potrjuje tudi znan slovenski rek »s trebuhom za kruhom«.
Da imajo ekonomski dejavniki zelo velik vpliv na odločitve o migracijah, lahko podkrepimo
še z dodatnimi teorijami. Med pomembnejšimi najdemo neoklasično makroekonomsko
teorijo, katera se osredotoča na razlike v višini dohodkov med posameznimi državami.
Vsekakor so za migrante bolj privlačne države z višjo stopnjo dohodka. V kolikor to teorijo
še dodatno razširimo z uporabo neoklasične mikroekonomske teorije, ugotovimo, da so
odločitve za migracije skrbno premišljene. Posamezniki skrbno preučijo oteževalne
dejavnike kot so stroški potovanja in bivanja v drugi državi, zmožnost zaposlitve ter jih
primerjajo s pozitivnimi dejavniki migracije, ki predstavljajo večje možnosti zaposlitve in
predvsem višje dohodke. Še ena izmed teorij, ki daje velik poudarek na skrbno premišljene
odločitve posameznika o migraciji in na primerjanje stroškov in koristi, je ekonomska teorija
človeškega kapitala. V kolikor posameznik pretehta, da je korist migracije večja kot so sami
stroški povezani z migracijo, se bo seveda zanjo odločil (Bučar Ručman, 2014).
8
Ekonomsko teorijo človeškega kapitala, neoklasično makro- in mikroekonomsko teorijo
dopolnjuje teorija nove ekonomije migracij, kjer je glavna ugotovitev, da odločitve za
migracije niso sprejete le s strani enega samega posameznika, temveč pri tem sodelujejo
najožji člani družine. Tudi v primeru, ko se samo en član družine odloči za migracijo, ostali
pa ostanejo doma je to koristno, saj se razporedi ekonomsko tveganje za družino, ki bo
vseeno imela vir dohodka ne glede na težavne razmere doma ali v tujini (Stark in Bloom v
Bučar Ručman, 2014).
Omenjene ugotovitve nadgradi Massey (v Bučar Ručman, 2014), ki poleg prerazporeditve
ekonomskega tveganja znotraj družine navaja tudi vpliv kapitalizma držav v razvoju, ki
nujno potrebujejo finančno podporo za zagon novih proizvodnih procesov. Finančno
podporo pa je najlažje zagotoviti z migracijo vsaj enega družinskega člana v državo z boljšim
dohodkom. Kljub dejstvu, da je migracija načrtovana le kot kratkotrajna rešitev, se
migrantu interes po vrnitvi v izvorno državo zmanjša zaradi pomembnih socialnih povezav,
ki jih je vzpostavil v tujini. Zadnjo ugotovitev lahko navežemo na teorijo migracijskih mrež.
Popolnoma vse migrante tako v izvornih kot tudi v ciljnih državah povezujejo različne
neformalne vezi. Tako se migranti lažje odločijo za selitev, saj so neformalne vezi izredno
pomemben dejavnik pri lažjem pridobivanju zaposlitve in vključevanja v novo družbo in
kulturo.
Poleg ekonomskih dejavnikov Malačič (2006) omenja tudi politične dejavnike, kjer se ljudje
selijo zaradi strahu pred političnim preganjanjem ali ker je bilo njihovo dostojanstvo
prizadeto. Pomembni se mu zdijo tudi geografski dejavniki, ker so določene regije tako
klimatsko kot tudi poselitveno boljše za življenje. Omenja tudi družbene dejavnike kot so
privlačen način življenja, boljša izraba prostega časa, izobraževanja otrok in podobno.
Vzroke za migracije pojasnjuje tudi – sicer nekoliko preživeta in pomanjkljiva – teorija
potega in potiska. Vzroki potiska so tisti, ki pripravijo posameznika na odločitev za selitev.
Med vzroke potiska definitivno spadajo dejavniki kot so: izguba zaposlitve, izčrpanje
naravnih bogastev, upadanje ali prenehanje določene ekonomske dejavnosti, različne vrste
diskriminacije (npr. etnična, rasna, verska, politična), naravne ali druge nesreče,
9
neperspektivne razmere v skupnosti za osebni razvoj, poroka ipd. Na odločitev, da se
posameznik preseli na točno določeno območje pa vplivajo vzroki potega. Vzrok je lahko
boljša možnost za zaposlitev, napredovanje v službi, podjetniške in investicijske dejavnosti,
boljše redno in dodatno plačilo, večja raznovrstnost različnih kulturnih, intelektualnih,
prostočasnih in drugih dejavnosti, boljše klimatske in stanovanjske razmere, lažje in cenejše
šolanje otrok in vsi ostali dejavniki, ki potencialno vplivajo na odločitev o tem (Malačič,
2006). Vzrokov je torej toliko kolikor je posameznikov, ki se odločijo za selitev.
2.1 Zaželeni in nezaželeni migranti
Povsem življenjski pojav je, da imamo nekatere ljudi raje kot druge. Da se skupine delijo na
mi in oni, boljše in slabše. Normalen pojav je tudi, da smo ljudje bitja, ki vedno tehtamo
koristi v naš prid. In od nekaterih ljudi imamo bistveno več koristi kot od drugih. Nič drugače
ni pri deljenju beguncev in drugih migrantov, delimo jih v skupino zaželenih in nezaželenih.
Sodobna Evropska unija pa se lahko kaže še v tako demokratični luči, vendar je vseeno pri
soočanju z upravljanjem mednarodnih migracij prežeta z birokracijo, ki jo primarno vodijo
ekonomska načela. Zato ni nič nenavadnega, da se ljudi na podlagi ekonomskih načel
oziroma njihovega pozitivnega prispevka k rasti države in njene blaginje, deli na zaželene
in nezaželene, tiste, katerim je vstop in bivanje v državi dovoljen in tiste, ki tovrstne pravice
nimajo. Torej je bistvena vstopnica za migriranje ekonomski kapital priseljencev oziroma
nekaj kar prispeva k skupni blaginji družbe sprejema pa četudi je to kapital v obliki znanja
(Bučar Ručman, 2014). Če analiziramo Zakon o tujcih opazimo, da je vendarle nekoliko
diskriminatoren in deli migrante na zaželene in nezaželene, glede na njihovo kvalifikacijo.
Za tujca, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi visokokvalificirane zaposlitve, se izda
modra karta EU za čas dveh let, v primeru, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za krajše
obdobje, pa za čas, ki je tri mesece daljši od veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Vsi ostali tujci
ne glede na razlog bivanja ali je to delo, združitev z družino, dobijo dovoljenje za začasno
prebivanje za čas, ki je potreben za izpolnitev namena bivanja, vendar najdlje za eno leto
(»Zakon o tujcih [ZTuj-2-UPB5]«, 2017).
10
Vendar pa Toš (2016) opaža, da je v Sloveniji opaziti naraščajočo toleranco in hkrati
upadanje odklonilnega odnosa do priseljevanja – vendar različno, glede na kulturne, rasne
in socialnoekonomske izvore oziroma značilnosti potencialnih imigracij. Razvidno je torej,
da niso vsi migranti zaželeni/nezaželeni. Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008) so
mnenja, da se večina migrantov znajde v skupini nezaželenih. Rezultati njihove raziskave
pokažejo, da je javno mnenje v Sloveniji naklonjeno zgolj priseljevanju visoko kvalificirane
delovne sile oz. tujim poslovnežem, ki bi z investiranjem v slovensko gospodarstvo
pripomogli k večji konkurenčnosti in gospodarskemu razvoju ter priseljencem slovenskega
porekla iz tujine. Od njih imamo korist in sodobne družbe so nagnjene zgolj k temu, da
stremijo k gospodarskemu napredku, ne glede na to kdo je ob tem viktimiziran. Po drugi
strani so se anketirani v večinskem deležu odločali za omejevanje priseljevanja beguncev in
prosilcev za azil, kar je zelo sporno, saj niso podpirali niti združevanja družin. Zdi se, da izbire
anketiranih precej samoumevno sledijo državnim politikam: te namreč v prvi vrsti odsevajo
prav ekonomski interes, precej šibkeje pa je zaznati spodbujanje za varovanje človekovih
pravic ter svoboščin, nekaj kar bi moralo biti samoumevno, a v mnogo primerih povezanih
z migranti ni. Zavratnik (2011) opaža, da je slovensko javno mnenje naklonjeno točno
izbranemu segmentu migrantov, glede na njihov geografski kot tudi že prej omenjeni
socialno-ekonomski izvor. Odklonilni so predvsem do migrantov z območja nekdanje
skupne države Jugoslavije in do migrantov revnejših držav.
11
Migracijska politika
Čeprav se mnoge politike in zakoni sploh ne zdijo povezani z migracijsko politiko, imajo
lahko močan vpliv nanjo – v nekaterih primerih še bolj kot pa sama migracijska politika. Za
primer lahko vzamemo predvsem politike povezane s trgom dela, izobraževanjem ter
gospodarstvom. Ni neke jasne črte med samo migracijsko politiko in ostalimi zakoni, lahko
bi celo zaključili, da jo ostali zakoni dopolnjujejo in imajo nanjo vpliv. Zato migracijsko
politiko definiramo kot skupek pravil, zakonov in predpisov, ki jih nacionalne države
definirajo in implementirajo s ciljem, da vplivajo na število, izvor, smer in samo notranjo
sestavo migracij (Czaika in De Haas, 2013).
Migracijska politika ima več elementov, med katerimi najdemo tudi več odprtih vprašanj
glede legalnih in ilegalnih migracij, začasnih in stalnih migracij, visoko in nizko kvalificiranih
migracij in tudi o prosilcih za azil in združitev družin (Epstein in Nitzan, 2006). Kompleksen
pojem migracij je zato težko zajeti v enem samem zakonu in izrednega pomena so
medsebojno dopolnjujoče politike. Ena izmed njih je azilna politika, katere pomemben del
je tudi begunska politika. Nanaša se na ukrepe v povezavi s sprejemom, vrsto in obsegom
zaščite ter bivanjem iskalcev, prosilcev in pridobitnikov azila. Naslednja je politika
upravljanja migracijskih tokov, katere glavno področje je preprečevanje nezakonitih
imigracij in boj proti tihotapljenju migrantov in trgovanju z ljudmi. Države dajejo velik
poudarek tudi na imigracijsko politiko, s katero regulirajo priseljevanja. In nazadnje še
integracijska politika, pomembna za celotno družbo kot tudi migrante same. Ta se nanaša
na ukrepe države in družbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih,
vključno z aktivnim preprečevanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo
integracijo in omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorni udeleženci družbenega
razvoja Slovenije (»Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije [ReMPRS]«, 2002).
Bešter (2007) ob tem razlikuje med imigrantsko politiko in imigracijsko politiko. Kot
imigrantsko politiko definira politiko, s katero država ureja odnose med večinsko družbo,
torej družbo sprejema in imigranti, ki so se naselili na njenem ozemlju, ter postavlja okvire
12
za vključevanje imigrantov in samo prilagajanje družbe sprejema. Kot imigracijsko politiko
pa je Bešter (2007) opredelila politiko države, kjer ima le-ta nadzor nad priseljevanjem na
svoje ozemlje, določili kdo, pod kakšnimi pogoji, s kakšnim namenom in za kako dolgo
obdobje se lahko priseli. Obe politiki združeni skupaj potemtakem predstavljata migracijsko
politiko, s ključnim stebrom imenovanim integracijska politika. Kako so si zadeve zastavili v
Evropski uniji in Republiki Sloveniji pa si bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju.
3.1 Migracijska politika Evropske unije
Evropska unija je tista, ki narekuje osnovna pravila in postavlja temelje migracijske politike
v vseh državah članicah. Vedno znova in znova skuša slediti trendom migracije, daje velik
poudarek na sodelovanju in skupni migracijski politiki, preprečevanju ilegalnih prehodov
meje in učinkovitem procesu integracije. Kljub temu se nemalokrat v kriznih razmerah
pokaže, da države članice želijo poskrbeti predvsem zase in svoje prebivalce. Prebivalci
določene države se morda ne počutijo vpete v politiko Evropske unije, je ne razumejo in ne
sprejemajo, ker tam nimajo besede kot so jo imeli v svoji državi z volilno pravico. Pogosto
so jim odločitve Evropske unije tuje, čeprav naj bi le-te skrbele za dobrobit popolnoma vseh
prebivalcev Evropske unije.
Svobodni pretok ljudi in blaga sta za Evropsko unijo izredno pomembna, zato je bilo v
preteklosti tudi oblikovanje skupne politike izrednega pomena. Maastrichtska pogodba
(1992) je postavila temelje za skupno sodelovanje na različnih področjih, med drugim v
svojem tretjem stebru tudi na področjih povezanih z migracijami, saj so uvedli skupno
azilno politiko, podali so se v boj proti nedovoljenem priseljevanju, ustanovili Evropski
policijski urad (Europol) za izmenjavo informacij med policijami različnih držav za uspešnejši
boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, trgovini z drogo in mednarodnim goljufijam
in začeli so izvajati boljši nadzor nad prehajanjem zunanjih meja Evropske skupnosti
(European Union, 1992). Maastrichstka pogodba je bila dopolnjena z Amsterdamsko
pogodbo leta 1997. Tako so migranti, ki so državljani ene izmed članic Evropske unije,
pridobili mnoge pravice kot so jih uživali v lastni državi, s katerimi jim je bila omogočena
enakopravnost in integracija npr. socialne pravice (volilna pravica, zdravstvo, pravica do
13
izobraževanja) in pravice s trga dela (delovna doba, pokojnina). Okrepil se je pomen
sodelovanja držav članic na mnogih področjih, med drugimi tudi na področjih prejšnjega
tretjega stebra Maastrichske pogodbe, ki se je v Amsterdamski pogodbi prenesel v prvi
steber. S posebnim protokolom k Amsterdamski pogodbi je Schengenski pravni red postal
del evropskega pravnega reda (Bevc, Zupančič in Lukšič-Hacin, 2004).
Nadgradnjo Amsterdamske pogodbe je predstavljala Temperska konvencija, v kateri so
določili tudi časovni načrt za vzpostavitev enotnega evropskega azilnega sistema in skupne
politike migracij, ki ga predvideva Amsterdamska pogodba. Svet je potrdil zavezo, da bo
skupni evropski azilni sistem temeljil na Ženevski konvenciji in drugih inštrumentih za
varstvo človekovih pravic (Longo, 2003). Tako Amsterdamska pogodba kot tudi Temperska
konvencija sta bili pomembna mejnika, ker sta migracijsko problematiko skušali prenesti z
nacionalnega nivoja posameznih držav članic na raven Evropske unije (Medica, 2011).
Naslednik programa iz Temperja je bil Haaški program, sprejet za obdobje 2004–2009.
Glavni cilji Haaškega programa, povezani z migracijami, so bili predvsem izboljšave držav
članic Evropske unije pri zagotavljanju temeljnih pravic, minimalnih postopkovnih zaščitnih
ukrepov in dostopa do sodnega varstva, zagotavljanje zaščite v skladu z Ženevsko
konvencijo o beguncih in drugimi mednarodnimi pogodbami za osebe v stiski, uravnavanje
tokov priseljevanja in kontrola zunanjih meja Unije, boj proti čezmejnemu organiziranemu
kriminalu in zatiranju nevarnosti terorizma (Haški program: Krepitev svobode, varnosti in
pravice v Evropski Uniji, 2005). Nadaljevanje in izboljšanje Haaškega programa je prišlo s
Stockholmskim programom za obdobje 2010–2015, kjer je bil poudarek na celostnem
upravljanju meja in oblikovanju vizumske politike tako, da bi zagotavljala učinkovitost in
uspešnost dostopa do Evrope za vse tiste, ki imajo legitimen interes za vstop na ozemlje
Unije pa tudi zagotovitev enotnega celovitega izvajanja politik priseljevanja in azila ter
celostno ureditev zakonitega priseljevanja. Pojavljati se je začelo tudi zavedanje, da so
izboljšave potrebne pri mehanizmih solidarnosti med državami članicami in pri partnerstvu
s tretjimi državami, pri bolj povezanih politikah priseljevanja s potrebami na trgu dela,
usmerjenih integracijskih procesih ter sodelovanju s tretjimi državami v boju proti
14
nelegalnemu preseljevanju (Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije [MNZ RS],
2017).
Stockholmskemu programu so sledile izredno pomembne smernice v Pogodbi o delovanju
Evropske Unije (2016), kjer je predstavljeno oblikovanje skupne politike mejne kontrole,
azila in priseljevanja. Izredno pomembno je, da se izvaja kontrola oseb in učinkovit nadzor
pri prehajanju zunanjih meja ter postopno uvajanje integriranega sistema upravljanja
zunanjih meja.
Zaradi prihoda beguncev in drugih migrantov leta 2015, je EU sprejela tudi ukrepe za skupni
evropski azilni sistem, ki je med drugimi zajemal tudi enoten status azila za državljane
tretjih držav, skupen sistem začasne zaščite razseljenih oseb v primeru množičnega
prihoda, merila in mehanizme za določitev države članice odgovorne za obravnavanje
prošenj za azil ali subsidiarno zaščito in standarde glede pogojev za sprejem prosilcev za
azil ali subsidiarno zaščito. V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi
nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme
začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim
parlamentom (Pogodba o Evropski Uniji, 2016). Ravno zaradi velikega prihoda migrantov v
Evropsko unijo, velja poudariti tudi okrnjen prost pretok ljudi skozi Evropsko unijo. Zakonik
o schengenskih mejah (2016) opredeljuje začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih
mejah. Pravi, da v primerih, ko se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna
grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici, lahko ta država članica izjemoma
ponovno uvede nadzor meje na vseh ali določenih delih svoje notranje meje, za določeno
obdobje. Država članica mora pri tem upoštevati določena merila in pri pripravi takšne
ocene upoštevati, v kolikšni meri se lahko s takšnim ukrepom ustrezno odpravi grožnja
javnemu redu ali notranji varnosti ter oceniti sorazmernost ukrepa glede na zadevno
grožnjo. Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah naj bi se še vedno uporabljala le
izjemoma in v skrajnem primeru ter v skladu s skupaj dogovorjenimi merili in za določeno
obdobje, ki ne presega deset dni (Zakonik o schengenskih mejah, 2016). Ker so ljudje
prostega pretoka že povsem navajeni, se v primerih poostrenega nadzora nad državnimi
mejami zna pojaviti nejevolja, dodatno pa to prinaša velike težave za gospodarstvo.
15
3.2 Migracijska politika Republike Slovenije
Migracijska politika Republike Slovenije se oblikuje na podlagi politike Evropske unije, zato
morajo biti tudi njeni temelji v skladu z določbami aktov Evropske unije pa tudi v skladu s
samimi določbami Ustave Republike Slovenije. Temelji migracijske politike opredeljujejo
cilje med katerimi so najpomembnejši: aktivnost politike na področju migracij in stalno
spremljanje razmer, regulacija samega priseljevanja ter preprečevanje nezakonitih
migracij, predvsem pa je velik poudarek na integraciji migrantov. Na teh temeljih se razvija
nadaljnja državna politika, katera mora upoštevati veliko število raznovrstnih dejavnikov,
pomembnih na tem področju, saj je kot rečeno migracijska politika povezana tudi z ostalimi
politikami. Pomemben poudarek mora migracijska politika dati na usklajenost medsebojno
povezanih migracijskih politik, sestavljenih iz azilne, imigracijske, integracijske politike in
politike upravljanja migracijskih tokov ter z ostalimi relevantnimi politikami. Pozabiti ne gre
niti na področje varstva človekovih pravic in svoboščin, predvsem v smislu spoštovanju
načela nevračanja ter pravice do združevanja družine. Stremeti mora k temu, da vzpostavi
pogoje, v katerih lahko migracijski procesi predstavljajo vzpodbudo ekonomskemu in
družbeno kulturnemu razvoju, ter nenehno spremljati učinkovitost sprejetih ukrepov,
usklajenost med cilji, mehanizmi in učinki politike s ciljem nenehnega prilagajanja
okoliščinam in procesom (ReMPRS, 2002).
Slovenija je na podlagi Ustave Republike Slovenije (1991) socialna in pravna država, v kateri
se spoštujejo in so vsakomur zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Le-te
je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, a sprejeti
ukrepi nikakor ne smejo povzročati neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni
pripadnosti, spolu, jeziku, veri, političnem ali drugem prepričanju. Vsakdo ima tudi pravico,
da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža
svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. Vendar tu nastopi problem, saj so migranti
ravno zaradi svoje drugačne kulture in jezika slej kot prej primorani k učenju jezika in same
kulture države, v katero so se preselili, saj se s tem omogoča tudi hitrejša in uspešnejša
integracija v družbo sprejema.
16
Ustava Republike Slovenije (1991) določa tudi, da se tujcem lahko omeji vstop v državo in
čas bivanja v njej. Slednje podrobneje določa tudi Zakon o nadzoru državne meje (2010),
saj je njegov namen izvajanja med drugim tudi preprečevanje nedovoljenih migracij. Osebe,
ki nameravajo prestopiti mejno črto, se morajo podrediti mejni kontroli, ki jo opravljajo
policisti, državljani tretjih držav pa morajo ob tem pojasniti še vse okoliščine, pomembne
za prehod državne meje (»Zakon o nadzoru državne meje [ZNDM-2]«, 2010). Za opravljanje
nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje lahko
policija postavi table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo, namesti in uporablja
tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, tehnična sredstva za
prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje
identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu in
identifikacijo vozil ter postavi tehnična in druga sredstva kot so varovalna ograja ali druge
ovire za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje (»Zakon o spremembah in
dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje [ZNDM-2B]«, 2017).
Osebe lahko v Republiki Sloveniji zaprosijo tudi za mednarodno zaščito, ki pomeni status
begunca, tudi če v Republiko Slovenijo niso vstopile zakonito. V kolikor so namero o prošnji
za mednarodno zaščito vložili v najkrajšem možnem času, se to ne obravnava kot nezakonit
prehod državne meje. Status begunca se prizna državljanu tretje države, ki se zaradi
utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični
skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini
ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi
takega strahu noče uživati varstva te države. Vsekakor pa lahko pristojni organ prošnjo za
mednarodno zaščito zavrže kot nedopustno, v kolikor se država, iz katere je prosilec prišel
ali se nahajal pred vstopom v Republiko Slovenijo, šteje za varno tretjo državo. Prosilec
mora nato navajati konkretne razloge zakaj ni v varni tretji državi zaprosil za zaščito, temveč
je to storil v Republiki Sloveniji. Pri tem lahko pristojni organ prosilca napoti v predhodno
varno državo, a če le-ta zavrne vstop prosilca na svoje ozemlje, mora pristojni organ
Republike Slovenije obravnavati prošnjo za mednarodno zaščito (»Zakon o mednarodni
zaščiti [ZMZ-1]«, 2017). Lahko pa pride do trenja saj na drugi strani Zakon o tujcih (2017)
17
določa, da v kolikor tujec poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že
nezakonito vstopil na ozemlje Republike Slovenije iz sosednje države članice Evropske unije
in izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski
postopek in ugotavlja identiteto tujca v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila
policije. Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, policija to namero
zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil,
ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki
bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja in tujca
napoti v to državo, pri tem pa pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (ZTuj-2-UPB5, 2017).
Torej je oseba, ki je svojo lastno državo zapustila zaradi strahu za svoje življenje, podvržena
zakonom, ki si niso skladni in si jo države lahko podajajo v nedogled. Novo sprejeti Zakon o
Tujcih (2017) naj bi sicer želel preprečiti večje število nezakonitih prehodov meje, a hkrati
bi lahko pomenil tudi napačne odločitve policistov, ki niso dovolj usposobljeni in izkušeni
za ocenjevanje tovrstnih situacij. Napačne odločitve bi lahko vodile do ogrožanje življenja
samih migrantov, ki so resnično v stiski, predvsem pa se pojavlja skrb o kršenju njihovih
temeljnih človekovih pravic v teh postopkih. Ker je Republika Slovenija del Evropske unije,
se status begunca lahko prizna tudi državljanom tretjih držav in osebam brez državljanstva,
ki so v Republiko Slovenijo sprejeti na podlagi kvote, tudi če so osebe za mednarodno
zaščito že zaprosile oziroma jim je že bila odobrena mednarodna zaščita v drugi državi
članici Evropske unije. Prosilci zato pridobijo določene pravice kot so pravica do prebivanja
na ozemlju Republike Slovenije, materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali
njegovi izpostavi, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne
pomoči in žepnine (»Zakon o mednarodni zaščiti [ZMZ-1]«, 2017). Vse našteto je povezano
z integracijo, ki je ključen steber migracijske politike, saj se edino na ta način lahko migranti
na uraden način in z gotovostjo, da jim bo to omogočeno, začnejo vključevati v družbo.
Namen zagotavljanja izvajanja programov za integracijo tujcev je predvsem pomoč pri
vključevanju oseb v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Republiki Sloveniji.
Uradni program integracije v slovensko družbo vključuje program učenja slovenskega jezika
in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo (Pravilnik o programih
za integracijo tujcev, 2012).
18
3.2.1 Integracija
Integracijska politika do že prisotnih in tudi bodočih priseljencev, se nanaša na ukrepe
države in družbe, ki zagotavljajo ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih, vključno z
aktivnim preprečevanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujajo integracijo in
omogočajo, da priseljenci postanejo odgovorni in enakopravni udeleženci družbenega
razvoja Slovenije. V Sloveniji so cilji integracijske politike zasnovani na temeljnih načelih in
vrednotah enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja. Pri tem pa enakopravnost
pomeni zagotavljanje enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic kot tudi pravico do
izražanja kulturne identitete ob zagotovitvi spoštovanja integritete in dostojanstva vsakega
posameznika in ohranjanja lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami
Republike Slovenije (ReMPRS, 2002).
Integracijska politika je okvir vključevanja beguncev in drugih migrantov v širšo družbo, to
vključevanje pa lahko temelji na podlagi različnih modelov in oblik integracije priseljencev.
Vsak model je prilagojen posamezni družbi, njenim ciljem in vrednotam (Bešter, 2007). Prav
zato je potrebno vedeti, kaj je v določeni družbi pomembno, kakšni so odnosi do migrantov
in na podlagi tega oblikovati model prilagojen posebej za to družbo, saj bo le takšen model
imel možnost uspeha. Vsekakor pa poznamo ustaljene modele vključevanja beguncev in
drugih migrantov v družbo, ki pa vseeno potrebujejo kanček posodobitve in prilagoditve.
Prvi model, imenovan po Castlesu (1995), model diferenciranega izključevanja poudarja, da
so migranti sicer dobro vključeni na trg dela, postopoma res pridobivajo vse več pravic, a
po drugi strani nimajo oziroma jim je otežen dostop do socialnih pravic, državljanstva in
politične participacije. Drugi je asimilacijski model, ki predvideva popolno vključevanje
migrantov v družbo sprejema. To se lahko zgodi edino tako, da se migranti popolnoma
odpovedo svojim jezikovnim, kulturnim in družbenim značilnostim in se zlijejo z večinsko
družbo. Tretji je pluralistični model, kjer so migranti sprejeti kot etnične manjšine, so
vključeni v politično skupnost in lahko hkrati ohranjajo svojo kulturo. V pluralističnem
modelu naj bi bile migrantom zagotovljene popolnoma enake pravice na vseh področjih
19
življenja kot ostalim, enakopravnim državljanom. Pomembno pa je vsekakor to, da morajo
sprejeti določene bistvene vrednote družbe sprejema.
Integracija migrantov na popolnoma vseh področjih družbenega življenja je izredno
pomembna, zato je potrebno vključevati v integracijsko politiko vse ukrepe, ki so kakor koli
povezani z različnimi dimenzijami integracije. Predvsem pa so najpomembnejši med njimi
družbena, kulturna, pravna, politična in ekonomska dimenzija migracije. Pri družbeni in
kulturni dimenziji bi bilo potrebno spodbujati interakcije, sodelovanje, odpravljati
predsodke in stereotipe, zagotavljati možnosti za ohranjanje, razvijanje in izražanje
različnih kulturnih in etničnih identitet in običajev. Ekonomska dimenzija je pomembna z
vidika enakopravnosti migrantov na trgu dela – tu je potrebno poudariti preprečevanje
diskriminacije na etnični osnovi na področju zaposlovanja, napredovanja na delovnem
mestu, delovnih pogojev in tudi pri plačilu za delo. Na žalost je to izredno težko, saj so
migranti za preživetje pripravljeni delati v bistveno slabših pogojih. Ne gre zanemariti niti
pravne dimenzije, pod katero štejemo varnost statusa prebivališča, možnost dvojnega
državljanstva ter približevanje pravic migrantov pravicam državljanov. Zadnja, a nikakor ne
manj pomembna dimenzija, je vsekakor politična, saj se udejstvovanje na političnem
področju lahko šteje kot ena pravica bližje pravicam stalnih državljanov. Pri tem je
pomembno, da migrantom skušamo omogočiti politično udejstvovanje in jih spodbujati v
procesih političnega odločanja na različnih ravneh, če nič drugega vsaj na lokalni ravni
(Bešter, 2007).
Glede na predstavljeno je razvidno, da Republika Slovenija poskuša osvojiti vse dimenzije
pluralističnega modela, saj imajo glede na Ustavo Republike Slovenije (1991) vsi pravico do
ohranjajo lastne kulture in jezika, vsi so enakopravni in vsakomur morajo biti zagotovljene
človekove pravice in temeljne svoboščine. Le-te je izjemoma dopustno začasno razveljaviti
ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, a sprejeti ukrepi nikakor ne smejo povzročati
neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri,
političnem ali drugem prepričanju. Vsakdo ima tudi pravico, da svobodno izraža pripadnost
k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik
in pisavo. Vendar tu nastopi problem, saj so migranti ravno zaradi svoje drugačne kulture
20
in jezika, slej ko prej primorani k učenju jezika in same kulture države v katero so se preselili,
saj se s tem omogoča tudi hitrejša in uspešnejša integracija v družbo sprejema.
21
Odnos do migrantov
Odnos do migrantov je izredno kompleksen pojav, ki ga je težko definirati in postaviti v
okvirje pravil, saj ga oblikujejo različni dejavniki, od osebnih vrednot pa do politike same.
Zato se tudi teorije odnosa do migrantov dostikrat med seboj zelo razlikujejo.
Paas in Halapuu (2012) delita teorije odnosa do migrantov v dve glavni skupini in sicer med
individualne in kolektivne teorije, pri čemer je glavno merilo razlikovanja med njima raven
merjenja, torej nivo posameznika in državni/regionalni nivo. Med individualne teorije
uvrščata teorijo človeškega kapitala, individualne ekonomske teorije, teorijo kulturne
marginalnosti, teorijo politične pripadnosti, teorijo socialne integracije – medsebojno
zaupanje in teorijo varnosti v soseskah. Med kolektivne teorije pa uvrščata kolektivno
ekonomsko teorijo, kjer je poudarek na stopnji brezposelnosti v državi, kontaktno teorijo,
ki temelji na številu migrantov v državi in teorijo tujih investicij.
Individualne ekonomske teorije odnosa do migrantov pravijo, da posamezniki z manj
ekonomske varnosti, ki so hkrati tudi manj izobraženi in imajo manj veščin, bolj negativno
gledajo na migrante. Ko se poveča število delavcev zaradi novih migrantov, se poveča tudi
konkurenca na trgu delovne sile. Ker se predpostavlja, da imajo migranti manj veščin in so
manj izobraženi, predstavljajo predvsem konkurenco nizko kvalificirani delovni sili
(O'Rourke in Sinnott, 2006). Kolektivna ekonomska teorija odnosa do migrantov je
podobna individualni, le da smo prestavljeni na nivo države ali regije. Višja stopnja
brezposelnosti vodi k višji stopnji negativnega odnosa do migrantov. Razlaga je identična
kot pri individualni ekonomski teoriji, ki pravi, da večja kot je konkurenca na trgu dela, bolj
se prebivalci družbe sprejema počutijo negotove in ogrožene (Kehrberg, 2007). Blinder
(2012) meni, da se negativno mnenje izrazi predvsem pri delavcih, ki z migranti tekmujejo
s podobnimi delovnimi izkušnjami in znanjem ali pa s strani bogatih, ki občutijo ali dojemajo
migrante kot breme države in njene blaginje, z uporabo socialnih ugodnosti kot so
izobraževanje in zdravstvo. Vendar to ne bi smel biti kriterij oziroma vzrok negativnega
odnosa. Ravno družba sprejema kot taka, ustvarja pogoje, v katerih so migranti že v samem
22
začetku v slabšem položaju. Primorani so sprejeti delovna mesta za nizko kvalificirano
delovno silo, drugače se resnično znajdejo na plečih države kot socialni problem – a ne z
namenom izkoriščanja.
Tako kontaktna teorija kot tudi kolektivna teorija ogrožanja temeljita na velikosti
migracijske populacije. Večji kot je delež migrantov v družbi sprejema, bolj se prebivalstvo
počuti ogroženo (Kehrberg, 2007). Pri tem ne gre pozabiti tudi na same osebne stike
posameznikov z migranti. Zato individualni pristop h kontaktni teoriji res omenja, da
povečano število migrantov v soseski lahko vodi do netolerantnega odnosa do migrantov,
ker imajo ljudje morda z njimi le površne stike. V kolikor se osebni stiki z migranti povečajo
in so bolj pogosti, posamezniki začnejo spoznavati njihovo kulturo in njih kot osebe, kar
vodi do tega, da jih ne zaznavajo več kot grožnjo (Pettigrew, 1979). Teorija kulturne
marginalnosti dodaja, da so odnosi do migrantov definitivno bolj pozitivni, ko ljudje
razumejo in se spoznajo z migranti ter njihovo kulturo. Ljudje oziroma tudi skupine ljudi, ki
so diskriminacijo, zaradi takšnih in drugačnih razlogov občutili na svoji lastni koži, so tudi
bolj sočutni in tolerantni do migrantov, ki so ravno tako v večini primerov diskriminirani.
Torej medsebojni in medskupinski stiki izboljšajo percepcijo posameznikov do migrantov,
kar vodi k zmanjšanju predsodkov in socialne distance (Allport, 1979).
Teorija človeškega kapitala ima velik pomen pri ugotavljanju odnosa do migrantov, saj
imajo ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe običajno tudi bolj negativen odnos do migrantov, pri
čemer bi se strinjali z Espenshade in Calhoun (1993), ki trdita, da je višja stopnja izobrazbe
močno povezana z višjo stopnjo tolerance do drugih ras in kultur. Zopet pristanemo pri
dejstvu, da višja izobrazba pomeni bolj kvalificirano delovno silo in zato boljšo ekonomsko
varnost, kar pomeni, da ni potrebe po tekmovanju z migranti na trgu delovne sile in zato
pri višje izobraženih posameznikih tudi bolj pozitiven odnos do migrantov (Mayda, 2006).
Torej bi lahko trdili, da je izobrazba, predvsem pa splošna razgledanost, tisti ključ do
uspeha, ki lahko privede do bolj pozitivnega odnosa do migrantov. Morda so ravno zato
tudi starejše generacije bolj negativno usmerjene do migrantov, saj v času njihovega
šolanja, splošna izobrazba ni bila dostopna vsem.
23
Politična pripadnost je le še en izmed dejavnikov, ki vplivajo na odnos družbe sprejema do
migrantov. Tudi zato, ker je vpletenost in zanimanje za politiko povezano z višjo izobrazbo
in večjo družbeno vpetostjo. Pri tem teorija politične pripadnosti trdi, da ljudje, ki so vpeti
v politična dogajanja, pogosto iščejo krivce drugje in posledično tudi bolj negativen odnos
do migrantov, saj njih krivijo za mnoge stvari, ki se v državi dogajajo (Espenshade in
Hempstead, 1996). Torej je pri teoriji politične pripadnosti bistvo le-to, da krivca iščejo v
drugih, medtem ko bi bilo veliko bolje, če bi lastno izobrazbo in vpliv uporabili v bolj
uporabne namene.
Teorija socialne identitete pravi, da ljudje stremijo k temu, da dosežejo pozitivno socialno
identiteto in imajo zares veliko potrebo po temu, da vidijo sebe ali svojo skupino kot boljšo
od drugih. Pozitivna socialna identiteta se krepi ob favoriziranju posamezne skupine, kateri
posameznik pripada in tiste druge, tuje skupine. Razlikovanje med nami in njimi skozi oči
diskriminacije in negativnega odnosa do migrantov torej krepi socialno identiteto
posameznikov v družbi sprejema (Tajfel, 1982). Vsekakor je temu tako, saj je tisto, kar je
tvoje, vedno boljše, ne glede na to, da bi v očeh neodvisne komisije morda zgodba bila
popolnoma drugačna.
Teorija integriranih ogrožanj predpostavlja, da obstajajo štiri osnovna ogrožanja, ki vodijo
do negativnega odnosa do migrantov in sicer: realistična ogrožanja, simbolična ogrožanja,
negativni stereotipi in medskupinsko anksioznost (Stephan, Ybarra, Martnez, Schwarzwald
in Tur-Kaspa, 1998). Realistična ogrožanja vplivajo predvsem na blaginjo družbe sprejema
in kot taka so največkrat zaznana kot strah in borba za zaposlitev (Ceobanu in Escandell,
2010). Medtem simbolična ogrožanja predstavljajo izzive vrednot celotne družbe in njene
identitete, saj so razlike v kulturi in religiji družbe sprejema in migrantov dokaj velike, kar
prebivalci družbe sprejema lahko zaznajo kot grožnjo (Mayda, 2006). Stephan, Ybarra,
Martnez, Schwarzwald in Tur-Kaspa (1998) domnevajo, da se posamezniki lahko počutijo
ogrožene zaradi interakcij in stika s posamezniki iz drugih manjšinskih skupin in tovrstna
anksioznost vodi do negativnega odnosa in predsodkov. Po drugi strani Bridges in Mateut
(2014) ugotavljata, da je stik izredno pomemben dejavnik oblikovanja odnosa do migracij
in samih migrantov, vendar v večini le do tistih druge rase ali etnične skupine kot je sama
24
družba sprejema. Več stika z migranti drugih ras vodi do zmanjšanja nasprotovanja migracij,
vendar ima stik nič ali izredno malo vpliva na odnos do migrantov, ki so iste rase oziroma
etnične skupnosti kot družba sprejema. Očitno jih kot bolj podobne njim, zaznavajo tudi
kot večjo grožnjo.
Tartakovsky in Walsh (2016) podajata kritiko najbolj vplivni teoriji integriranih ogrožanj, saj
upošteva le negativne aspekte odnosa do migrantov, medtem ko pozitivne zanemarja,
čeprav le-ti obstajajo. Zato sta razvila nov model imenovan teoretični model grožnje in
koristi, katerega splošna težnja je, da se migranti dojemajo kot koristni za družbo sprejema
in hkrati kot grožnja za družbo sprejema. Gre predvsem za izboljšavo in neko podaljšano
roko teorije ogrožanj. Teoretični model grožnje in koristi je tri-nivojski model, katerega prva
raven predstavlja migrante kot koristne ali ogrožajoče za družbo sprejema. Druga raven je
razdeljena na dojemanje migrantov kot realistične in simbolične grožnje prav tako pa tudi
realistične in simbolične koristi. Nadalje se ta ogrožanja in koristi podrobneje razdelijo na
tretjem nivoju, kjer se spoznamo z realističnim ogrožanjem katerega predstavljata fizično
in ekonomsko ogrožanje ter s simboličnim ogrožanjem, kateri vključuje ogrožanje socialne
kohezije in ogrožanje sodobnosti. Realistična korist pa vključuje fizične in ekonomske
koristi, medtem ko pod simbolične koristi spadata korist kulturne raznolikosti in
humanitarne koristi.
Z ekonomskim in fizičnim ogrožanjem smo se že spoznali, z grožnjo socialni koheziji so
povezane predvsem vrednote samih migrantov, ki niso identične vrednotam družbi
sprejema, medtem ko grožnja sodobnosti predstavlja bojazen, da bi družba sprejema
nazadovala, ker migranti prihajajo iz manj razvitih držav. Da bi bili migranti koristni, se bolj
malo razpravlja, vendar ugotovitve pričajo temu v prid. Ekonomska korist migrantov je
predvsem v temu, da so pripravljeni delati na izjemno težkih delovnih mestih, kjer si lokalno
prebivalstvo ne želi in noče opravljati dela. Kulturna raznolikost je predstavljena kot
pozitivna, saj na kulturo migrantov lahko gledamo kot obogatitev kulture družbe sprejema
in kot način, da je družba sprejema morda bolj odprta za spremembo vrednot (Leong,
2008). Humanitarna korist se kaže v pripravljenosti družbe sprejema, da priskočijo na
pomoč migrantom pri namestitvi, prilagoditvi in samemu sprejemu v družbo (Leong in
25
Ward, 2006). Fizične koristi pa so predstavljene predvsem v pomenu, da so tudi migrantje
ljudje, s katerimi se je izredno lepo družiti in so zanimivi (Fiske, Cuddy in Glick, 2007).
4.1 Prelomni dogodki med letoma 2007 in 2017
Raziskave o odnosu prebivalcev do migrantov se v številnih državah izvajajo že dlje časa.
Rezultati raziskav so vsekakor odvisni tudi od dogodkov, s katerimi so se prebivalci
določene države soočili v bližnji ali daljni preteklosti. Čeprav se nam zdi, da se v desetih
letih morda ne more zgoditi ravno veliko, kar bi vplivalo na odnos do migrantov, pa temu
ni tako. Kot bomo v nadaljevanju opazili, je bilo med letoma 2007 in 2017, kar nekaj
bistvenih dogodkov, ki lahko vplivajo na odnos do migrantov. Izbrali smo obdobje med
letoma 2007 in 2017, saj bomo rezultate našega empiričnega dela primerjali z rezultati
zaključnega poročila raziskave izvedene leta 2007 »Migracije, integracija in multikulturnost
– kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj,
Medarić in Simčič (2008). V nadaljevanju na kratko predstavljamo dogodke, za katere
menimo, da so bistveno vplivali na mnenje in odnos prebivalcev Republike Slovenije do
migrantov.
4.1.1 Evropska finančna kriza
Sodobna finančna kriza, katero vsi pomnimo, se je prvič pojavila leta 2007 v ZDA, povod
zanjo pa je bil padec cen nepremičnin, do katerega je prišlo leto prej. Dogodek, ki velja za
padec svetovnega finančnega sistema je stečaj ameriške banke Lehman Brothers do
katerega je prišlo leta 2008. Bankrot ene največjih ameriških investicijskih bank je bil znak
za zaostritve pogojev posojanja denarja na finančnem trgu. Banke niso bile več pripravljene
posojati denarja, tudi po višjih obrestnih merah ne, zaradi strahu in zaradi lastnega
zavarovanja v prihodnosti (Štiblar, 2008). Ker je finančna kriza prizadela večino Evrope, so
bile posamezne države primorane sprejeti dodatne varčevalne ukrepe in s tem so okrnile
nekatere socialne ugodnosti (Freedman, 2012). Poleg tega je finančno krizo spremljala tudi
visoka stopnja brezposelnosti, kar je še dodatno povzročilo tenzije med prebivalci države
sprejema in migranti, saj se je povečal občutek tekmovanja za delovna mesta (Meuleman,
26
Davidov in Billiet, 2009). Na podlagi individualne in kolektivne ekonomske teorije ter tudi
teorije integriranih ogrožanj, to definitivno zna voditi do spremenjenega odnosa do
migrantov.
4.1.2 Arabska pomlad
Spremembe so vedno dobrodošle, a se ne začnejo vedno lepo. Arabska pomlad, čeprav se
sliši kot izjemno pozitivna sprememba pa za marsikoga to ni bila. Kritično obdobje se je
začelo stopnjevati med decembrom 2010 in marcem 2011, ko so se lokalni protesti proti
diktaturi v Tuniziji razširili dalje v Egipt, Jemen, Bahrajn, Sirijo in druge arabske države.
Čeprav sta se dva diktatorja na začetku umaknila dokaj hitro in mirno, se ostali niso dali.
Spopadi so se začeli stopnjevati in kot da to še ni bilo dovolj, sta se v boj za demokracijo in
ljudstvo vmešala Amerika in NATO. Kaj je bilo tokrat drugače? Ljudje so vedeli za spopade,
zaradi svetovnih komunikacijskih kanalov, interneta, televizije in mobilnih telefonov. Nič
več ni ostalo skrito, vsa dejanja so bila javna (Lynch, 2012). Mnogi trdijo, da se ostali ne bi
smeli vmešavati v te razmere. Nekatere arabske države, med njimi tudi prva, v kateri se je
vse to začelo, Tunizija, so bile dolgo znane po najboljšem izobraževalnem sistemu in
močnem ter organiziranem sistemu trga dela. Čeprav se je za tem skrivala stroga prepoved
izražanja iskrenega in javnega mnenja ter političnega udejstvovanja (Anderson, 2011). To
je pripeljalo do tega, da je vse več ljudi zaradi strahu za svoje življenje in željo po bistveno
boljšem življenju, zapuščalo države z nemiri. Znašli so se v dokaj velikem številu pred
mejami evropskih, demokratičnih držav, ki so se odzvale malce manj demokratično. Veliko
število migrantov, je v prebivalcih evropskih držav resnično sprožilo tako val sočutja kot
tudi val negotovosti in kot kolektivna teorija ogrožanja po Kehrbergu (2007) pravi, je večji
delež migrantov v družbi sprejema dokaj velik vzrok, da se spremeni odnos do samih
migrantov, ki se od pozitivnega lahko nenadoma prelevi v negativnega.
4.1.3 Prehod beguncev in drugih migrantov čez Slovenijo v letih 2015 in 2016
Republika Slovenija in ostale evropske države so bile konec leta 2015, natančneje v oktobru,
priča povečanemu številu beguncev in drugih migrantov. Do tedaj so bili ti daleč, nebogljeni
27
ljudje v težavah, problem ostalih. Nenadoma so pred mejo Slovenije, nenavadno blizu, naš
problem, problem celotne Evropske unije.
Migrantski tok se je po zaprtju meje med Republiko Madžarsko in Republiko Srbijo
preusmeril na Republiko Hrvaško in od tam na območje Republike Slovenije. V Sloveniji so
se začeli pospešeno pripravljati sprejemni centri na mejnih prehodih oziroma v njihovi
bližini. Za potrebe vstopa v državo in policijsko evidentiranje beguncev in drugih migrantov
so se vzpostavili trije sprejemni centri, ki so se nahajali v Brežicah, na Gruškovju in v Lendavi
ter nastanitveni centri v Mariboru, Lenartu, Celju, Gornji Radgoni, Logatcu in Postojni
(Grilanc in Golob, 2016; Ladić et al., 2016). Čeprav je politični vrh Slovenije ostro
nasprotoval predsedniku Madžarske, ki je napovedal postavljanje fizične meje za zaščito
pred begunci in drugimi migranti, saj je zapiranje meje korak nazaj za celotno Evropsko
unijo, se je ta isti politični vrh v Sloveniji ob soočanju s povečanim številom beguncev in
drugih migrantov odločil za nakup in postavljanje bodeče žice vzdolž meje s Hrvaško
(Horvat, 2017). Leta 2015 se je število nedovoljenih vstopov v Slovenijo na notranjih mejah
povečalo s 1099 na 2183 ali za 98,6 %, na kar je vplivalo splošno povečanje obsega
nedovoljenih migracij na območju Zahodnega Balkana. Prvi prihod beguncev in drugih
migrantov na zahodno balkanski poti je Slovenijo dosegel 17. 9. 2015. Policisti so od tedaj
pa do konca 2016 v okviru reguliranega migracijskega toka na zahodno balkanski poti tako
obravnavali 359.583 tujcev. Med njimi je bilo s 46,3 % največ državljanov Sirije, katerim s
30,4 % sledijo državljani Afganistana in 16,5 % državljani Iraka (Policija, 2015). Že leta 2016
se je situacija umirila, kar kaže tudi poročilo za leto 2016. Število nedovoljenih vstopov v
Slovenijo na notranjih mejah se je zmanjšalo z 2.183 na 765 ali za 65 %, na kar sta vplivala
omejitev množičnih migracij in uvajanje ukrepov za zajezitev migracij na celotnem območju
balkanske migracijske poti. Policisti so tako obravnavali 1.162 nedovoljenih prehodov
zunanje meje. Med kršitelji je bilo največ 27,1 % državljanov Afganistana, 11,2 %
državljanov Albanije in 9,1 % državljanov Pakistana. Navedeni so obsegali 47,4 % vseh
tujcev, obravnavanih zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje (Policija, 2016). Tudi tu
se je kolektivna teorija ogrožanja izkazala kot tista, ki dobro razlaga sam odnos do
migrantov, saj se je zaradi občutka ogroženosti ogromno ljudi odzvalo z negativno
28
usmerjenim obnašanjem do migrantov, seveda pa med njimi obstajajo tudi izjeme, ki so
imeli do njih sočutje in jim želeli le najboljše.
4.1.4 Evropa in teroristični napadi
V zadnjih letih prihajajo v ospredje teroristični napadi, za katere odgovornost prevzamejo
islamski skrajneži. Med populističnimi politiki in mnenjskimi voditelje je mogoče slišati, da
je evropska politika kriva za tovrstne dogodke, saj je sama odprla pot v Evropo vsem
migrantom, med katerimi so se skrivali tudi skrajneži.
Začetek leta 2015 je bil usoden za Francijo, natančneje Pariz. Pripadnika Al Kaide sta v
napadu, na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo, ubila in ranila večje število ljudi.
Konec leta 2015 je sledilo število usklajenih napadov v istem mestu, za katere odgovornost
je prevzela Islamska država. Začetek 2016 leta se je v Bruslju zgodil napad na letališču, kjer
so odjeknile eksplozije, kasneje pa je ena stresla tudi podzemno železnico – odgovornost
za napade je zopet prevzela Islamska država. Sredina junija 2016 je bila tarča Istanbul, zopet
letališče, zopet eksplozije med njimi pa tudi streli. Odgovornosti za napad sicer ni prevzel
nihče, a turške pristojne službe so našle dokaze, ki naj bi vodile do Islamske države (Ma. Ja.,
Ju. K. in Vi. V., 2016). Konec leta 2016 je neznanec na berlinskem božičnem sejmu v središču
mesta s tovornjakom zapeljal v množico ljudi. Tovornjak je bil ukraden, policija pa je po
ujetju storilca našla v tovornjaku mrtvega voznika ukradenega tovornjaka (Atelšek, 2016).
V začetku leta 2017 se je zgodila tragedija na Westminstrskem mostu v Londonu, kjer je
avtomobil zapeljal v skupino ljudi (Atelšek in Rabuza, 2017). Meseca maja leta 2017 se je
zgodil še eden izmed hujših terorističnih napadov in sicer v samomorilskem bombnem
napadu na koncertu pop glasbenice Ariane Grande v manchestrski areni v Veliki Britaniji
(Raičevič, 2017). Odmevni dogodki, ki v medijih vsekakor zaslužijo ogromno pozornosti in s
tem v ljudeh zbujajo občutek ogroženosti. Poudarek, da za vsem stojijo Islamski skrajneži,
ljudi kaj hitro pripelje do zaključka, da so novi prišleki iz arabskih držav z muslimansko vero
tisti, ki povzročajo tovrstne tragične dogodke. Ta zaključek posplošijo najprej na vse osebe
muslimanske veroizpovedi, nato na vse migrante in hitro smo priče neodobravanju
priseljevanja in zahtevam po ostrejšem nadzoru in omejevanju priseljevanja.
29
4.1.5 Predsedniške volitve v ZDA in promocija nestrpnosti do priseljencev
Pomemben dogodek v letu 2016 je bil pridobitev novega ameriškega predsednika, ki je bil
za marsikoga pravo presenečenje. Izvoljen je bil ameriški poslovnež Donald Trump. S
svojimi predvolilnimi govori in obljubami se je približal Američanom. Nastal je nov pojem,
imenovan trumpizem. Kako je to povezano s problemom migracij in odnosa do migrantov?
Trumpizem je neke vrste ideologija, ki poudarja domoljubje in zaščito vsega, kar je
Američanom pri srcu. Kaže se v izvažanju demokracije, krepitvi nacionalne države,
spodbujanju vseh revolucij, arabskih pomladi in vmešavanju v notranje zadeve suverenih
držav. Trumpova predvolilna kampanja, katere slogan je bil »Najprej Amerika.« se je več
kot očitno obrestovala, saj je v njej poudarjeno, da je poslanstvo Amerike uresničevanje
ameriških nacionalnih interesov, varnosti in blaginje Američanov. Ob tem je Trump
velikokrat poudaril, da sta nezakonito priseljevanje in multikulturalizem največji grožnji
tako Ameriki kot celotni zahodni civilizaciji. Trumpova rešitev je preprosta: gradnja fizičnih
preprek in prepoved vstopa muslimanom na ozemlje Amerike (Thompson, 2017). Tu se več
kot očitno kaže »mi smo najboljši« ter »oni so najslabši, predvsem pa predstavljajo grožnjo«
odnos družbe sprejema do migrantov. Teorija socialne identitete tako le ni neka teorija, ki
nikakor ne sodi v samo obrazložitev odnosa do migrantov.
30
Odnos domačega prebivalstva do migrantov
Že v času pojava prvih teorij o pozitivnem in negativnem odnosu do migrantov ter o
dejavnikih, ki na ta odnos bistveno vplivajo, so se izvajale raziskave. Želja vsakogar je
definitivno ugotoviti, kaj je tisti vzrok, ki v ljudeh zbuja določene občutke pozitivizma
oziroma negativizma pri odnosu do migrantov, pri odnosu do tujega. Na podlagi ugotovitev
bi bilo možno odnos še bistveno izboljšati.
5.1 Ugotovitve raziskav v evropskih državah
Teorije o odnosu do migrantov so bile razvite iz opravljenih raziskav in prav vsaka od njih
se je osredotočala na nek vidik, ki se ji je zdel pomemben. Morda bi združene v eno,
predstavljale popolno teorijo odnosa do migrantov. Bistvene pa se zdijo teorije, ki v svojem
osrčju omenjajo izobrazbo, politično pripadnost in starost, saj je skupek ugotovitev raziskav
nakazal, da mlajša populacija, bolj izobraženi in vpeti v politiko bolj pozitivno gledajo na
migrante. Negativen odnos do migrantov pa povzroča predvsem strah pred
nespoštovanjem vrednot družbe sprejema in ekonomski vidik v smislu izgube služb,
manjših možnosti za zaposlitev prebivalcev družbe sprejema ter izkoriščanje socialnih
pravic s strani migrantov in s tem slabši finančni položaj same države sprejema. Zadnjih
deset let so bile ugotovitve raziskav takšne kot jih lahko preberemo v nadaljevanju.
Izredno velik vpliv na odnos Evropskih prebivalcev ima izobrazba. Brennan, Chanfreau,
Finnegan, Griggs, Kiss in Park (2015) so raziskovali predvsem ali se odnos ljudi do migrantov
glede na višjo izobrazbo razlikuje. Prišli so do ugotovitve, da je zanimanje za politiko in
sodelovanje v političnih aktivnostih naraščalo z višjo izobrazbo. Prav tako je tudi pozitiven
odnos do migracij in samih socialnih ugodnosti, ki so jih oziroma naj bi jih bili migranti
deležni, naraščal z višjo izobrazbo. Blinder (2011) je v svoji raziskavi prišel do ugotovitev, da
so poleg izobrazbe za bolj pozitiven odnos do migrantov in samih migracij, ključnega
pomena tudi mlajša populacija, etnične manjšine, meščani in v tujini rojeni prebivalci.
Pomembna ugotovitev je tudi ta, da sprejemajo migrante ne glede na državo iz katere
31
izhajajo, česar v preteklosti ni bilo zaznati, saj so bili manj zaželeni ljudje iz Indije, Pakistana
in podobno. Vse tiste, ki imajo vseeno negativen odnos do migrantov pa najbolj skrbi vpliv
na službe, stopnja kriminala in sama kultura. Podali so močan dokaz, da se negativen odnos
do migracij pojavlja predvsem zaradi občutka ogroženosti za nacionalno identiteto in samo
kulturo. Ključni elementi napovedovanja negativnega odnosa prebivalcev do migrantov so
glede na raziskavo Rustenbach (2010) sodeč regionalno in nacionalno medsebojno
zaupanje, stopnja izobrazbe, politične spremenljivke in neposredne tuje investicije v smislu,
da bogatejše države začnejo investirati v revnejše oziroma privabljati delovno silo, v medijih
pa postane bolj odmevno v kako slabih pogojih so ti »prišleki« delali poprej in zato ljudje
postanejo bolj razumevajoči in antiimigrantsko vedenje se zmanjša. Višja stopnja izobrazbe
je povezana z bolj pozitivnim odnosom do migrantov, kar podpira tudi teorija človeškega
kapitala. Podpora desnim političnim strankam je bila povezana z negativnim odnosom do
migrantov, medtem ko je bila podpora levih političnih strank povezana s pozitivnim
odnosom do migrantov. Medsebojno zaupanje oziroma ljudje, ki imajo večjo stopnjo
medsebojnega zaupanja, tudi bolj verjetno razvijejo pozitiven odnos do migrantov, kljub
temu da le-ti s seboj prinesejo svojo kulturo in navade. Ključno vprašanje varnosti v
soseskah nam je dalo vedeti, da so ljudje, ki se ponoči ne počutijo varno v svojih soseskah,
tudi bolj negativno naklonjeni migrantom.
Poleg izobrazbe imajo močan vpliv na odnos do migrantov tudi ekonomski dejavniki, kar se
je pokazalo predvsem v času ekonomske krize, ki je zajela celotno Evropo v letu 2007.
Hatton (2016) je proučeval mnenja ljudi iz dvajsetih evropskih držav, s pomočjo podatkov
zbranih v European Social Survey vse od leta 2002 do 2012, in ugotovil, da so bila mnenja
ljudi iz držav, ki jih je recesija boj prizadela tudi bolj negativna do migrantov. Prav tako je
ugotovil, da so bila bolj negativna pri odzivih na vprašanja povezana z ekonomskimi
dejavniki migracij. Glavna dejavnika, ki vplivata na mnenje o migrantih sta po njegovih
ugotovitvah delež tuje rojenih prebivalcev v državi in delež družbene koristi, ki se odraža v
skrbi za blaginjo države in je močno povezana s povečanjem proračunskih primanjkljajev v
tistih državah, ki jih je recesija najbolj prizadela. Tudi Freedman (2012) se je lotil podobne
raziskave, le da je zajel European Social Survey podatke iz leta 2007 in 2010, ter ugotovil,
32
da se je negativen odnos do migrantov v času ekonomske krize poglobil in da se je najbolj
povečal v državah z ogromnim dolgom in ne toliko v državah z visoko stopnjo
brezposelnosti. Najbolj se je negativen odnos do migrantov odražal pri proizvodnih
delavcih, opazil pa je spremembo na bolj negativen odnos tudi pri bolj izobraženih in podal
mnenje, da če bi se ekonomsko ogrožanje povečevalo, bi se negativen odnos do migrantov
še dalje krepil. Bridges in Mateut (2014) sta ugotovila, da se strah pred konkurenco na trgu
dela odraža predvsem v odnosu do migrantov iste rase. Tukaj lahko izpostavimo, da se
vsekakor odraža vidik zaželjenih in nezaželjenih migrantov. Ugotavljata tudi, da je pri
oblikovanju odnosa do imigrantov ključnega pomena rasa oziroma narodnost samih
migrantov. Več stika z migranti pomeni tudi bolj pozitiven odnos do imigrantov drugačnih
ras in narodnosti.
Vrednot, ki jih ljudje posedujemo, nikakor ne gre zanemariti, saj so pogoste prav vrednote
tiste, na podlagi katerih se izoblikuje naša osebnost, naše obnašanje in tudi mnenje.
Migranti, ki so sprejeli normativne standarde in večinske vrednote družbe sprejema, so bili
zaznani s strani družbe sprejema kot manj ogrožajoč dejavnik, kar je vodilo k boljšim
medskupinskim odnosom (Matera, Stefanile in Brown, 2015). Simbolično grožnjo
predstavljata dve vrednoti in sicer humanitaristični egalitarizem in konzervatizem. Pri temu
se pojavlja teorija, ki pravi, da ljudje s konzervativnimi vrednotami razvijejo negativen
odnos in predsodke do migrantov, ljudje z univerzalnimi vrednotami pa so nagnjeni k bolj
pozitivnem odnosu do migrantov. Obvladanje, moškost, močna razdalja, izogibanje
negotovosti (strah pred spremembami, novostmi) in kolektivizem so bile povezane s šibko
podporo politiki, ki vzpodbuja socialno sodelovanje oziroma soobstoj (Leong in Ward,
2006). Paas in Demidova (2014) sta naredila primerjavo odnosa do migrantov med
prebivalci Rusije in Estonije. Ugotovitve kažejo, da kljub nekaterim skupnim faktorjem, ki
vplivajo na odnos državljanov obeh držav do migrantov (npr. narodnostne manjšine, bolj
verni ljudje in ljudje z večjim prihodkom so bolj tolerantni do migrantov v obeh državah),
moramo vsako državo proučevati zase. Razlog so različne kulture, integracijski in migracijski
zakoni, na katere so ljudje navajeni in se z njimi tudi strinjajo, vsaj v večini.
33
Politika in mediji sooblikujejo mnenje in sam odnos do migrantov, zato ju kot taka ne gre
zanemarjati. Čeprav je imigracijska politika ustvarjena na podlagi večinske soglasnosti
oziroma večinskega javnega mnenja, pa je le-to področje še vedno premalo raziskano.
Rezultati raziskave so pokazali, da bolj kot je imigracijska politika vključevanja migrantov v
družbo sprejema Evropskih držav permisivna, manj so skupine migrantov zaznane kot
nevarnost za družbo (Schlueter, Meuleman in Davidov, 2013). Ugotovitve (Semyonov,
Raijman in Gorodzeisky, 2006) kažejo, da se z večanjem skupine migrantov, veča tudi
negativen odnos do migrantov. Večina ljudi, si svoje mnenje o migrantih ustvari na podlagi
poročanja iz medijev (Van Klingeren, 2014).
5.2 Ugotovitve raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost –
kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje«
V magistrskem delu smo dali velik poudarek na rezultatih raziskave »Migracije, integracija
in multikulturnost – kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje«, avtorjev
Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008). Raziskava je bila izvedena leta 2007 in glavni
poudarek je bil obravnavanje odnosa prebivalcev Slovenije do migrantov, migracij,
integracije in multikulturnosti. V nadaljevanju predstavljamo ključne podatke in glavne
ugotovitve raziskave.
Raziskava »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije sodobnih migracij
skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008) je bila izvedena v
jesenskem času leta 2007 na naključnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. V anketo
je bilo vključenih 838 respondentov, vzorec pa je bil glede na spol in starost anketirancev
reprezentativen.
Prvi sklop vprašanj se je nanašal na splošna stališča in ocene prebivalcev Slovenije do
migracij in samih migrantov. Respondenti so bili mnenja, da migranti, prosilci za azil ali
begunci predstavljajo problem za slovensko družbo, pri čemer je bilo opaziti, da anketiranci
z nižjo stopnjo izobrazbe v občutno večjem številu izražajo mnenje, da je tematika povezana
z migranti problem za družbo priseljevanja. Prav tako so prišli do ugotovitve, da
34
vključevanje migrantov na trg dela vzbuja pri prebivalcih Republike Slovenije vsaj delno
nelagodje in občutek ogroženosti.
Drugi sklop vprašanj se je navezoval na imigracijsko politiko, kjer je bil ogromen poudarek
na zaželenih in nezaželenih migrantih ter stopnji vzpodbujanja oziroma omejevanja
migracij. Rezultati so pokazali, da se glede na geografski položaj migrantov, anketiranci
nagibajo k omejevanju migracij. Na isti ravni bi bilo potrebno ohranjati le priseljevanje oseb
iz starih držav članic EU. Glede na status oseb, so bili prebivalci Slovenije mnenja, da je
potrebno priseljevanje nizko in srednje kvalificirane delovne sile, ohranjati na isti ravni,
medtem ko bi bilo treba vzpodbujati priseljevanje imigrantov slovenskega rodu nazaj v
Slovenijo, visoko kvalificirane delovne sile in tujih poslovnežev, ki bi bili pripravljeni vlagati
v slovensko gospodarstvo. Večinsko mnenje prebivalcev Republike Slovenije pa je, da bi
bilo treba omejevati priseljevanje beguncev in prosilcev za azil. Priseljevanje elit in
etnično/kulturno enakih se torej Slovencem zdi popolnoma sprejemljivo, še celo pozitivno.
Kar se tiče imigracijske politike se velika večina strinja, da bi jo bilo potrebno zaostriti, da bi
bili potrebni restriktivnejši ukrepi na področju migracijske politike in večji nadzor meja ter
selekcija oseb, ki želijo v državo vstopiti. Kljub temu pa so anketiranci podpirali trditev, da
bi si morala Slovenija prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo ter da migranti
prispevajo k sooblikovanju multikulturnega okolja. Avtorji menijo, da je Sloveniji dobro
ujela shizofreni duh Evropske unije, ki se sicer zavzema za demokratično, strpno družbo, a
vseeno izraža podporo izvajanju represivnih in selektivnih imigracijskih politik, ki pogosto
niso v sozvočju s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami.
V sklopu vprašanj o socialni in etnični distanci so ugotavljali lokalno perspektivo dojemanja
sosesk glede na obstoječo etnično raznolikost ter socialno dinamiko ustvarjeno z novim
priseljevanjem, z velik poudarkom na že obstoječih osebnih, prijateljskih delovnih omrežij,
ki vključujejo ali ne vključujejo migrantov, kjer so ugotovili, da v kolikor bi ljudje bili soočeni
z migranti v realnih primerih v življenju jih ti v večini sploh ne bi motili.
Četrti sklop vprašanj se je nanašal na temo integracijskih politik, ki so vsekakor ključni
element migracijskih politik. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o odgovornosti države
35
in o institucijah, ki izvajajo oziroma naj bi bile odgovorne za izvajanje integracijske politike.
Govora je bilo tudi o družbenih označevalcih (vera, izobrazba ipd.) ter o
sprejemljivem/zaželenem obnašanju migrantov, ki že živijo v Sloveniji. Velik poudarek je bil
tudi na vprašanju ali državljani Republike Slovenije podpirajo strategijo asimilacije,
adaptacije, segregacije, začasnega dela ali takojšnje vrnitve migrantov v izvorne države.
Ugotovitve raziskave so pokazale, da se prebivalcem Republike Slovenije kot
najpomembnejši dejavnik za uspešno vključevanje migrantov v družbo zdi znanje
slovenskega jezika, dobra izobrazba in zaposlitev, najmanj pomembna dejavnika pa barva
kože in katoliška veroizpoved. Rasizmu so torej rekli odločen ne kot izredno pomembna
dejavnik pa sta se izkazala osnovni kazalec etnične/nacionalne identitete ter ekonomska
preskrbljenost oziroma skrb o posledicah za državo blaginje. Adaptacija pa se veliki večini
zdi najboljši način vključevanja migrantov v družbo oziroma najbolj zaželeno obnašanje
migrantov. Večina anketirancev se zavzema za to, da bi imeli priseljenci dostop do
zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter da bi se lahko enakopravno vključevali na trg
dela.
V petem sklopu so ugotavljali vzorce mobilnosti oziroma glavne vzroke za morebitne
migracije prebivalcev Slovenije. Največji del med anketiranci, ki so pripravljeni migrirati, je
predvsem iskanje boljše zaposlitve ter študij. V zadnjem, šestem sklopu pa so zbrali
demografske podatke anketirancev (Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič, 2008).
Empirični podatki raziskave kažejo, da je odnos prebivalcev družbe sprejema do migrantov
tesno povezan z ekonomskim položajem v državi, ki določa večjo ali manjšo sprejemljivost,
zaželenost in toleriranje migrantov. V stališčih javnosti je zaznati dojemanje migrantov kot
grožnjo blaginji države, kulturi in vsemi ostalimi dejavniki, ki imajo kakršnokoli povezavo z
nacionalno identiteto (Zavratnik, 2011).
36
Empirična raziskava o odnosu državljanov Republike
Slovenije do migrantov in migracijske politike
6.1 Namen in cilji
Namen magistrskega dela je proučevati stališča državljanov Republike Slovenije do
migrantov in migracijske politike. Za potrebe magistrskega dela bomo opravili empirično
raziskavo med državljani Republike Slovenije, ki se bo nanašala na njihova mnenja o
migrantih, migracijski in posledično integracijski politiki.
Cilj raziskave je ugotoviti, kakšne so ocene in stališča državljanov Republike Slovenije do
migrantov, migracijske in posledično integracijske politike. Ugotavljali bomo, kakšen je
njihov odnos do migrantov in kakšno migracijsko politiko podpirajo. Predvsem nas bo
zanimalo ali migrante dojemajo kot problem in resno ekonomsko grožnjo ter ali se njihova
mnenja o integracijski politiki razlikujejo glede na demografske podatke. Zanimalo nas bo
tudi ali so se stališča državljanov Republike Slovenije glede migrantov in omejevanja
priseljevanja določenih kategorij migrantov od leta 2007 kaj spremenila. Na koncu bomo
ugotavljali ali ima stik z migranti kakršno koli povezavo s podpiranjem migracijske politike
varovanja pravic migrantov oziroma podpiranjem migracijske politike usmerjene k
varovanju družbe sprejema.
6.2 Opis vprašalnika
Vprašalnik o stališču državljanov Republike Slovenije do migrantov in migracijske politike je
sestavljen iz šestih delov. Prvi del zajema vprašanja o tem ali državljani Republike Slovenije
dojemajo migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. Drugi del
vprašalnika se nanaša na zaželene in nezaželene migrante glede na državo izvora migrantov
in glede na njihov družbeni status. V tretjem delu so smiselno povezane trditve o migracijski
politiki. V četrtem delu so vprašanja o stiku z migranti v osebnem okolju. Peti del
vprašalnika je namenjen vprašanjem v povezavi z integracijsko politiko. Zadnji del
37
vprašalnika sestavljajo štiri demografska vprašanja in sicer o starosti, spolu, stopnji zadnje
pridobljene izobrazbe in zaposlitvenem statusu.
6.3 Opis postopka
Podatke, ki smo jih uporabili v raziskovalnem delu, smo zbirali s pomočjo vprašalnika. Čas
zbiranja podatkov je potekal od 27. avgusta 2017 do 6. septembra 2017. To časovno
obdobje smo izbrali, ker so se ljudje v večini že vrnili z dopusta in so ravno zaradi tega
razloga tudi bili bolj prisotni na družbenih omrežjih kot pa bi to bili v poletnem času.
Vprašalnik smo preko elektronske pošte in socialnega omrežja Facebook posredovali
znancem, ki so ga izpolnili in posredovali dalje svojim prijateljem in znancem. Skupaj smo
zbrali 147 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, kar je tudi naš končni vzorec.
6.4 Uporabljene metode
Za potrebe raziskovalne naloge smo uporabili metode kvantitativnega raziskovanja in sicer
metodo anketiranja, ki je uporabljena za pridobitev podatkov o stališču do migrantov in
migracijske politike. Opravili smo primarno statistično analizo in jo podkrepili s primerjalno
analizo, da smo ugotovili razlike pri odnosu do migrantov glede na obdobje 2007 in obdobje
2017. Z univariatnimi in multivariatnimi statističnimi metodami smo analizirali
spremenljivke, ki smo jih potrebovali pri preverjanju zastavljenih hipotez. Uporabili smo
dve različni multivariatni metodi. Pri testiranju četrte hipoteze smo uporabili
diskriminantno analizo, medtem ko smo pri testiranju pete hipoteze zmanjšali število
spremenljivk s pomočjo faktorske analize in pridobljene rezultate uporabili pri nadaljnji
analizi.
6.5 Populacija in vzorec
Podatki o stališču do migrantov in migracijske politike, uporabljeni v raziskovalnem delu, so
bili zbrani z anketiranjem, ki je potekalo na območju Republike Slovenije v obdobju od 27.
38
avgusta do 6. septembra 2017. Proučevano populacijo so predstavljale osebe starejše od
18 let, z državljanstvom Republike Slovenije.
V vzorec smo zajeli 147 prebivalcev Republike Slovenije, gre za poseben vzorec ljudi, ki so
sami izpolnili anketo. Tip vzorca ni verjetnostni, saj vsaka enota ni imela enako verjetnost
vključitve v vzorec, ker je tehnika zbiranja podatkov temeljila na metodi snežne kepe z
uporabo elektronske pošte in socialnih omrežij. Vzorec torej ni reprezentativen in
rezultatov analize vprašalnika ne moremo posploševati na populacijo. Zavedamo se, da je
vzorec majhen in ni reprezentativen, vendar za primerjavo s študijo iz leta 2007
uporabljamo to kot izhodišče za mnenje državljanov Republike Slovenije.
Tabela 6.1: Frekvenčna porazdelitev za spremenljivko spol
Frekvenca Odstotek Veljaven odstotek Kumulativni odstotek
Veljaven Moški 70 47,6 47,6 47,6
Ženska 77 52,4 52,4 100,0
Skupaj 147 100,0 100,0
Iz tabele 6.1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 70 (47,6 %) izpraševancev moškega spola
in 77 (52,4 %) ženskega spola.
Tabela 6.2: Opisna statistika za spremenljivko starost
N Veljavnih 147
Manjkajočih 0
Povprečna vrednost 35,57
Mediana 31,00
Modus 26
Najmanjša vrednost 19
Največja vrednost 73
39
Iz tabele 6.2 je razvidno, da je bila povprečna starost izpraševancev 35 let, najnižja starost
je bila 19 let, najvišja pa 73 let. Polovica izpraševancev je bilo mlajših od 31 let. Večina
izpraševancev je bilo starih 26 let. Vsi izpraševanci so odgovorili na vprašanje o starosti.
Za potrebe naše raziskovalne naloge smo z »bining« opcijo v programu SPSS razporedili
podatke o starosti izpraševancev v dva razreda, za enostavnejše preverjanje hipoteze 4. V
prvi starostni razred poimenovan »Mlajši od 44 let« smo določili osebe mlajše od 44 let,
medtem ko smo v drugi starostni razred poimenovan »Stari nad 44 let« določili osebe stare
44 let in več, kar prikazuje Tabela 6.3.
Tabela 6.3: Opisna statistika za spremenljivko starost (Binned)
Frekvenca Odstotek Veljaven
odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljaven Mlajši od 44 let 112 76,2 76,2 76,2
Starejši od 44 let 35 23,8 23,8 100,0
Skupaj 147 100,0 100,0
Iz tabele 6.3 je razvidno, da spada v prvi starostni razred »Mlajši od 44 let« 112 (76,2 %)
vseh izprašancev, medtem ko v drugi starostni razred »Stari nad 44 let« spada 35 (23,8 %)
vseh izprašancev.
Tabela 6.4: Opisna statistika za spremenljivko izobrazba
Frekvenca Odstotek Veljaven
odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljaven Osnovna šola ali manj 2 1,4 1,4 1,4
Poklicno izobraževanje ali
srednja šola 60 40,8 40,8 42,2
Višja šola, visoka šola,
univerzitetna izobrazba 68 46,3 46,3 88,4
Magisterij, doktorat 17 11,6 11,6 100,0
Skupaj 147 100,0 100,0
40
Iz tabele 6.4 je razvidno, da ima najmanj izpraševancev zadnjo pridobljeno izobrazbo
osnovno šolo ali manj in sicer le 2 (1,4 %). Podatek sicer ni presenetljiv, saj v Republiki
Sloveniji velik poudarek dajemo na izobrazbo in se večina odloči nadaljevati šolanje po
končani osnovni šoli. Nadalje v tabeli vidimo, da je le poklicno izobraževanje ali srednjo šolo
končalo 60 (40,8 %) izpraševancev, malce več pa jih ima uspešno zaključeno višjo ali visoko
šolo ali univerzitetno izobrazbo in sicer 68 (46,3 %) izpraševancev. 17 (11,6 %)
izpraševancev pa ima zadnjo pridobljeno izobrazbo magisterij ali doktorat.
Tabela 6.5: Opisna statistika za spremenljivko zaposlitveni status
Frekvenca Odstotek Veljaven
odstotek
Kumulativni
odstotek
Veljaven Zaposlen 92 62,6 62,6 62,6
Brezposeln 18 12,2 12,2 74,8
Upokojen 10 6,8 6,8 81,6
Dijak, študent 23 15,6 15,6 97,3
Gospodinja 2 1,4 1,4 98,6
Drugo:
Samozaposlen 2 1,4 1,4 100,0
Skupaj 147 100,0 100,0
V tabeli 6.5 je prikazan zaposlitveni status izpraševancev. Razberemo lahko, da je največ
izpraševancev zaposlenih in sicer kar 92 (62,6 %). Brezposelnih je 18 (12,2 %) izpraševancev,
status dijaka ali študenta pa ima 23 (15,6 %) izpraševancev. Med upokojenci je 10 (6,8 %)
izpraševancev, status gospodinje imata 2 (1,4 %) in status samozaposlenega prav tako 2
(1,4 %) izpraševanca.
6.6 Rezultati opisne in primerjalne statistike
Predstavili bomo rezultate opisne statistike naše raziskave in hkrati opravili primerjalno
analizo z rezultati raziskave »Migracije, integracija in multikulturnost – kontekstualizacije
sodobnih migracij skozi javno mnenje« avtorjev Zavratnik, Kralj, Medarić in Simčič (2008),
ki je bila izvedena v letu 2007.
41
Prvo je na vrsti vprašanje »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz.
begunci, predstavlja problem za slovensko državo in družbo?«. Izpraševanci so odgovarjali
na treh nivojih, kjer je vrednost 1 predstavljala odgovor »Da, velik problem.«, vrednost 2
»Da, a le manjši problem.« in vrednost 3 »Ne, to sploh ni problem.«.
Tabela 6.6: »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja
problem za slovensko državo in družbo?«
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Da, velik problem. 76 51,7 286 34,6
Da, a le manjši problem. 50 34,0 293 35,4
Ne, to sploh ni problem. 19 12,9 248 30,0
Brez odgovora. 2 1,4 0 0
Skupaj. 147 100,0 827 100,0
Tabela 6.6 prikazuje, da v letu 2017 več kot polovica izpraševancev 76 (51,7 %) meni, da
imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavljajo velik problem za slovensko državo in
družbo. Mnenje, da-le ti predstavljajo manjši problem za slovensko državo in družbo je
izrazilo 50 (34 %) izpraševancev, medtem ko jih 19 (12,9 %) meni, da sploh ne predstavljajo
problema. Pri tem vprašanju 2 (1,4 %) izpraševanca nista podala odgovora. V letu 2007 so
mnenja o tem precej enakomerno porazdeljena, vseeno pa največ izpraševancev 286 (34,6
%) meni, da imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavljajo velik problem za slovensko
državo in družbo.
42
Tabela 6.7: Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje
domačih delavcev.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh NE soglašam. 72 49,0 178 21,3
NE soglašam. 35 23,8 122 14,5
Neopredeljen. 9 6,1 233 27,8
Soglašam. 21 14,3 178 21,2
Zelo soglašam. 10 6,8 126 15,1
Skupaj. 147 100,0 837 100,0
Tabela 6.7 nam prikazuje, da v letu 2017 skoraj polovica izpraševancev 72 (49 %) sploh ne
soglaša, da potrebujemo imigrante za zapolnitev delovnih mest, kjer primanjkuje domačih
delavcev. Če prištejemo zraven še tiste, ki ne soglašajo 35 (23,8 %), dobimo rezultat krepko
čez polovico izpraševancev, ki menijo da migrantov za zapolnjevanje delovnih mest ne
potrebujemo. Da soglašajo je odgovorilo 21 (14,3 %) izpraševancev in da zelo soglašajo le
10 (6,8 %) izpraševancev, kar je skupno 21,1 % vseh, ki soglašajo. Iz tabele 6.7 lahko
razberemo tudi, da je v letu 2007 odgovor »Sploh NE soglašam.« izbralo 178 (21,3 %)
izpraševancev in odgovor »NE soglašam.« 122 (14,5 %) izpraševancev. Da soglašajo je
pritrdilo 178 (21,2 %) izpraševancev in da zelo soglašajo 126 (15,1 %) izpraševancev, kar je
skupno 36,3 % vseh izpraševancev, ki soglašajo. To pomeni, da je v letu 2007 kar 15,2 % več
izpraševancev soglašalo, da potrebujemo imigrante za zapolnitev delovnih mest, kjer
primanjkuje domačih delavcev. Razlog bi lahko iskali v ekonomski krizi, ki je po letu 2008
zajela Slovenijo in močno povečala brezposelnost, kar državljani Slovenije občutijo še
dandanes.
43
Tabela 6.8: Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo nelojalno
konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače).
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh NE soglašam. 13 8,8 93 11,1
NE soglašam. 38 25,9 97 11,7
Neopredeljen. 15 10,2 189 22,6
Soglašam. 47 32,0 205 24,5
Zelo soglašam. 34 23,1 251 30,0
Skupaj. 147 100,0 836 100,0
Naslednja trditev, ki pravi da se zaradi imigrantov znižuje cena delovni sili, ker migranti
predstavljajo nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače) je v letu 2017
dobila popolno soglasje 34 (23,1 %) izpraševancev in soglasje 47 (32 %) izpraševancev,
skupno torej 55,1 %, kar lahko razberemo iz tabele 6.8. S trditvijo ne soglaša 38 (25,9 %)
izpraševancev in sploh ne soglaša 13 (8,8 %) izpraševancev, medtem ko je 15 (10,2 %)
izpraševancev neopredeljenih. V letu 2007 je bilo takšnih, ki soglašajo 205 (24,5 %) in
takšnih, ki zelo soglašajo 251 (30 %), kar je skupno 54, 5 % in s tem samo za 0,6 % manj kot
v letu 2017, torej so odgovori med obdobjema precej podobni.
Tabela 6.9: Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot pa jih
zaposlovati pri nas.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh NE soglašam. 46 31,3 148 17,9
NE soglašam. 17 11,6 160 19,3
Neopredeljen. 27 18,4 256 30,9
Soglašam. 36 24,5 129 15,6
Zelo soglašam. 21 14,3 135 16,3
Skupaj. 147 100,0 829 100,0
Iz tabele 6.9 lahko razberemo, da 46 (31,3 %) izpraševancev sploh ne soglaša s trditvijo, da
bi bilo bolj smiselno vlagati v razvoj držav iz katerih prihajajo tuji delavci kot pa jih
44
zaposlovati pri nas. S to trditvijo ne soglaša 17 (11,6 %) izpraševancev, 27 (18,4 %) je
neopredeljenih, soglaša 36 (24,5 %) izpraševancev in zelo soglaša 21 (14,3 %)
izpraševancev. Opazimo lahko, da je v letu 2007 bilo takšnih, ki sploh ne soglašajo 148 (17,9
%) in ne soglašajo 160 (19,3 %), kar je le za 5,7 % manj kot v letu 2017.
Tabela 6.10: Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh NE soglašam. 9 6,1 136 16,6
NE soglašam. 26 17,7 122 14,9
Neopredeljen. 12 8,2 207 25,3
Soglašam. 37 25,2 194 23,7
Zelo soglašam. 63 42,9 160 19,5
Skupaj. 147 100,0 820 100,0
Ali imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce lahko preverimo v tabeli
6.10, iz katere razberemo, da jih s to trditvijo v letu 2017 kar 63 (42,9 %) zelo soglaša in 37
(25,2 %) soglaša, torej skupno 68,1 %. V letu 2007 je bil ta delež za kar 24,9 % manjši v
primerjavi z letom 2017, saj je soglašalo 194 (23,7 %) izpraševancev in zelo soglašalo 160
(19,5 %) izpraševancev.
Tabela 6.11: Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh NE soglašam. 13 8,8 153 18,3
NE soglašam. 37 25,2 152 18,2
Neopredeljen. 25 17,0 177 21,1
Soglašam. 29 19,7 191 22,8
Zelo soglašam. 43 29,3 163 19,5
Skupaj. 147 100,0 836 100,0
Mnenja so pri trditvi, da imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu,
deljena. Iz tabele 6.11 razberemo, da 43 (29,3 %) vseh izpraševancev v letu 2017 zelo
45
soglaša s to trditvijo, 29 (19,7 %) jih soglaša, kar 25 (17 %) je neopredeljenih in 37 (25,2 %)
jih ne soglaša, medtem ko 13 (8,8 %) izpraševancev sploh ne soglaša. V skupnem seštevku
odstotkov torej približno polovica izpraševancev v letu 2017 soglaša s trditvijo, da imigranti
odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. Tudi v letu 2007 je več izpraševancev
soglašalo s trditvijo, da imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu, kot pa
ji nasprotovalo.
Tabela 6.12: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2017
Omejevati Vzpodbujati Ohranjati na isti ravni
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Iz starih držav članic
EU (EU 15). 39 26,5 33 22,4 75 51
Iz novih držav članic
EU (EU 2004, skupaj
s Slovenijo).
43 29,3 29 19,7 75 51
Iz novih držav članic
(EU 2007 - Romunija
in Bolgarija).
91 61,9 8 5,4 48 32,7
Iz območja nekdanje
Sovjetske zveze
(Rusija, Belorusija).
74 50,3 13 8,8 60 40,8
Iz območja nekdanje
Jugoslavije. 65 44,2 14 9,5 68 46,3
Iz Severne Amerike
(ZDA, Kanade). 53 36,1 28 19 66 44,9
Iz Azije. 88 59,9 10 6,8 49 33,3
Iz Južne in Srednje
Amerike. 79 53,7 9 6,1 59 40,1
Iz Afrike. 99 67,3 8 5,4 40 27,2
Iz Avstralije. 39 26,5 33 22,4 75 51
Veljavnih N. 147
Iz tabele 6.12 razberemo, da izpraševanci želijo omejevati migracije predvsem iz Afrike
(67,3 %), novih držav članic Evropske unije – Romunije in Bolgarije (61,9 %), Azije (59,9 %)
in Južne ter Srednje Amerike (53,7 %). Izpraševanci niso ravno naklonjeni vzpodbujanju
46
priseljevanja, saj se vsi odstotki gibljejo pod 25 %, sta pa največ odstotkov za vzpodbujanje
priseljevanja dobili Avstralija 33 (22,4 %) in stare države članice Evropske unije 33 (22,4 %).
Tabela 6.13: Zaželeni in nezaželeni migranti glede na državo izvora 2007
Omejevati Vzpodbujati Ohranjati na isti ravni
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Iz starih držav članic
EU (EU 15). 292 35,3 98 11,9 437 52,8
Iz novih držav članic
EU (EU 2004, skupaj
s Slovenijo).
399 48,2 70 8,4 359 43,4
Iz novih držav članic
(EU 2007 - Romunija
in Bolgarija).
508 61,4 44 5,3 276 33,3
Iz območja nekdanje
Sovjetske zveze
(Rusija, Belorusija).
531 64,3 35 4,2 259 31,4
Iz območja nekdanje
Jugoslavije. 425 51,2 59 7,1 346 41,6
Iz Severne Amerike
(ZDA, Kanade). 385 47,0 92 11,2 341 41,7
Iz Azije. 539 65,7 29 3,5 253 30,8
Iz Južne in srednje
Amerike. 470 57,5 47 5,7 301 36,8
Iz Afrike. 500 60,9 41 5,0 280 34,1
Iz Avstralije. 400 48,9 94 11,5 324 39,6
Iz tabele 6.13 lahko razberemo, da je v letu 2007 večina izpraševancev menila, da bi bilo
potrebno omejevati priseljevanje ljudi. Izjemo lahko vidimo le pri kategoriji starih držav
članic Evropske unije, kjer je bilo kar 437 (52,8 %) izpraševancev mnenja, da bi bilo tovrstno
priseljevanje potrebno ohranjati na isti ravni. Izpraševanci želijo omejevati migracije
predvsem iz Azije (65,7 %), območja nekdanje Sovjetske zveze (64,3 %) in novih držav članic
Evropske unije – Romunije in Bolgarije (61,4 %).
47
Tabela 6.14: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2017
Vzpodbujati Omejevati Ohranjati na isti ravni
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Nizko in srednje
kvalificirana delovna sila,
ki bi pomagala zapolniti
primanjkljaj na
slovenskem trgu dela.
39 26,5 51 34,7 57 38,8
Visoko kvalificirana
delovna sila, ki bi
pomagala zapolniti
primanjkljaj na
slovenskem trgu dela.
77 52,4 37 25,2 33 22,4
Tuji poslovneži, ki bi
investirali v slovensko
gospodarstvo.
100 68 24 16,3 22 15
Begunci (tj. osebe, ki
bežijo zaradi vojaških
konfliktov).
17 11,6 78 53,1 50 34
Prosilci za politični azil (tj.
osebe, ki bežijo zaradi
strahu pred osebnim
preganjanjem).
25 17 79 53,7 42 28,6
Družinski člani oseb, ki jim
je bil podeljen status
begunca.
29 19,7 79 53,7 38 25,9
Družinski člani
imigrantov, ki že živijo v
Sloveniji.
32 21,8 73 49,7 42 28,6
Priseljenci slovenskega
porekla iz tujine. 65 44,2 24 16,3 58 39,5
Tabela 6.14 nam prikazuje v kolikšni meri izpraševanci menijo, da bi bilo potrebno
vzpodbujati, omejevati ali ohranjati na isti ravni priseljevanje različnih kategorij migrantov.
Največ izpraševancev bi vzpodbudilo priseljevanje tujih poslovnežev, ki bi investirali v
slovensko gospodarstvo (68 %), visoko kvalificirane delovne sile, ki bi pomagala zapolniti
primanjkljaj na slovenskem trgu dela (52,4 %) in priseljencev slovenskega porekla iz tujine
48
(44,2 %). Prosilci za politični azil (53,7 %) in družinski člani oseb, ki jim je bil podeljen status
begunca (53,7 %), takoj za tem pa tudi begunci (53,1 %) so po mnenju izpraševancev
kategorije migrantov, ki bi jih bilo potrebno omejevati.
Tabela 6.15: Zaželeni in nezaželeni glede na kategorije migracij 2007
Vzpodbujati Omejevati Ohranjati na isti ravni
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Nizko in srednje
kvalificirana delovna sila,
ki bi pomagala zapolniti
primanjkljaj na trgu dela.
159 19,1 309 37,1 366 43,9
Visoko kvalificirana
delovna sila, ki bi
pomagala zapolniti
primanjkljaj na trgu dela.
444 53,4 177 21,3 210 25,2
Tuji poslovneži, ki bi
investirali v slovensko
gospodarstvo.
401 48,3 229 27,6 200 24,1
Begunci (tj. osebe, ki
bežijo zaradi vojaških
konfliktov).
60 7,2 441 53,2 328 39,6
Prosilci za politični azil (tj.
osebe, ki bežijo zaradi
strahu pred osebnim
preganjanjem).
71 8,5 394 47,5 364 43,9
Družinski člani oseb, ki jim
je bil podeljen status
begunca.
111 13,5 349 42,3 365 44,2
Družinski člani
imigrantov, ki že živijo v
Sloveniji.
119 14,5 312 37,8 392 47,7
Priseljenci slovenskega
porekla iz tujine (imigranti
slovenskega rodu). 393 47,2 152 18,3 288 34,6
Tabela 6.15 nam prikazuje v kolikšni meri izpraševanci iz leta 2007 menijo, da bi bilo
potrebno vzpodbujati, omejevati ali ohranjati na isti ravni priseljevanje različnih kategorij
49
migrantov. Največ izpraševancev bi vzpodbudilo priseljevanje visokokvalificirane delovne
sile ki bi pomagala zapolniti primanjkljaj na slovenskem trgu dela (53,4 %), tujih
poslovnežev, ki bi investirali v slovensko gospodarstvo (48,3 %) in priseljencev slovenskega
porekla iz tujine (47,2 %). Begunci (53,2 %), prosilci za politični azil (47,5 %) in družinski člani
oseb, ki jim je bil podeljen status begunca (42,3 %) so po mnenju izpraševancev iz leta 2007
tiste kategorije migrantov, ki bi jih bilo potrebno omejevati. Torej se mnenja o tem, katere
kategorije migrantov so zaželene in katere nezaželene niso bistveno spremenile v desetih
letih.
Tabela 6.16: Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje pogoje
in merila za priseljevanje tujcev.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 6 4,1 84 10,1
Se NE strinjam. 27 18,4 72 8,6
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 10 6,8 245 29,4
Se strinjam. 41 27,9 212 25,5
Se popolnoma
strinjam. 63 42,9 221 26,5
Skupaj. 147 100,0 834 100,0
Zanimalo nas je tudi ali bi Slovenija morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko, torej
postaviti strožje pogoje in merila za priseljevanje tujcev. Iz tabele 6.16 lahko razberemo, da
se izpraševanci v letu 2017 v veliki večini strinjajo 41 (27,9 %) in popolnoma strinjajo 63
(42,9 %) z navedeno trditvijo. Razlog bi lahko iskali v bližnjih dogodkih velikega prihoda
beguncev in drugih migrantov na območje Slovenije, ko se država in njeni organi niso znali
primerno zorganizirati in ukrepati. Nekoliko manjši odstotek izpraševancev iz leta 2007 se
je s to trditvijo strinjalo 212 (25,5 %) in popolnoma strinjalo 221 (26,5 %), vendar je vseeno
tudi v njihovih odgovorih zaznati, da se nagibajo k bolj strogi migracijski politiki.
50
Tabela 6.17: Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 39 26,5 108 13,0
Se NE strinjam. 36 24,5 153 18,4
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 19 12,9 257 31,0
Se strinjam. 35 23,8 204 24,5
Se popolnoma
strinjam. 18 12,2 108 13,0
Skupaj. 147 100,0 830 100,0
S trditvijo, da imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v
državi, se v letu 2017 v večinskem deležu ne strinjajo. Iz tabele 6.17 namreč razberemo, da
je odgovor »Se NE strinjam.« izbralo 36 (24,5 %) izpraševancev in odgovor »Sploh se NE
strinjam.« 39 (26,5 %) izpraševancev. V letu 2007 so bila mnenja o tem precej deljena. Kar
257 (31 %) izpraševancev je bilo neopredeljenih, strinjalo in popolnoma strinjalo se jih je
37,5 % in odstotek tistih, ki se s trditvijo niso strinjali, je bil v skupnem seštevku 31,4 %.
Ugotovimo, da je odstotek in pol razlike pri strinjanja z zgoraj navedeno trditvijo med
obdobjema. Vsekakor pa je odstotek ne strinjanja med obdobjema bistveno večji.
Tabela 6.18: Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 28 19,0 25 3,1
Se NE strinjam. 23 15,6 54 6,4
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 20 13,6 224 26,9
Se strinjam. 35 23,8 287 34,5
Se popolnoma
strinjam. 41 27,9 242 29,1
Skupaj. 147 100,0 832 100,0
51
Tudi naslednja trditev je bila povezana s sobivanjem in kulturo, le da se je ta glasila:
»Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.« V tabeli 6.18
vidimo, da so odgovori obeh obdobij precej podobno razdeljeni. V letu 2017 se s tem strinja
35 (23,8 %) izpraševancev in popolnoma strinja 41 (27, 9%) izpraševancev torej skupno več
kot polovica vseh. Tudi v letu 2007 se v večinskem deležu s to trditvijo strinjajo, saj jih je
strinjane izrazilo 287 (34,5 %) izpraševancev in popolno strinjanje 242 (29,1 %)
izpraševancev. Izredno zanimivo je, da je želja po odprti in strpni družbi prisotna pri
izpraševancih, hkrati pa želijo bolj restriktivno politiko priseljevanja s katero bi omejili
prihod kulturno različnih ljudi.
Tabela 6.19: Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 17 11,6 115 13,8
Se NE strinjam. 31 21,1 184 22,1
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 27 18,4 252 30,3
Se strinjam. 37 25,2 163 19,5
Se popolnoma
strinjam. 35 23,8 119 14,2
Skupaj. 147 100,0 834 100,0
V tabeli 6.19 lahko razberemo mnenja o tem, da bi se priseljevanje moralo ustaviti v kolikor
bi država želela zmanjšati napetosti v družbi. Izpraševanci v letu 2017 se z navedenim v
veliki meri strinjajo 37 (25,2 %) in popolnoma strinjajo 35 (23,8 %). Mnenja o tem pa so bila
pri izpraševancih v letu 2007 precej deljena in enakomerno porazdeljena med tistimi, ki se
strinjajo, neopredeljenimi in tistimi, ki se ne strinjajo. Vsekakor je glede na rezultate moč
opaziti, da bi v obdobju 2017 več ljudi skušalo ustaviti priseljevanje, saj je odstotek kar za
15,2 % višji pri odgovorih »Se strinjam« in »Se popolnoma strinjam« v primerjavi z
obdobjem 2007.
52
Tabela 6.20: Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo
zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 13 8,8 81 9,8
Se NE strinjam. 20 13,6 104 12,6
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 17 11,6 192 23,1
Se strinjam. 41 27,9 233 28,0
Se popolnoma
strinjam. 56 38,1 220 26,5
Skupaj. 147 100,0 831 100,0
V tabeli 6.20 opazimo, da so izpraševanci v letu 2017 v večini izrazili soglasje izjavi, da so
migranti tujci in zato ne morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od
nekdaj. S to izjavo se strinja 41 (27,9 %) in popolnoma strinja 56 (38,1 %) vseh
izpraševancev, kar krepko presega večinski delež. Ugotovitve iz leta 2007 niso nič kaj
drugačne, saj se 233 (28,0 %) strinja in 220 (26,5 %) popolnoma strinja z navedeno trditvijo.
Z analizo naslednjega vprašanja, želimo ugotoviti sam stik prebivalcev države z migranti.
Tabela 6.21: Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz tujine?
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Da, precej jih imam. 24 16,3 94 11,3
Da, nekaj jih imam. 76 51,7 435 52,0
Ne, nobenega nimam. 47 32,0 308 36,7
Skupaj 147 100,0 837 100,0
Zanimalo nas je ali imajo izpraševanci med svojimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v
Slovenijo priselile iz tujine, kar lahko razberemo iz tabele 6.21. Tu je med obdobjem 2017
in 2007 opaziti podoben odstotek tistih, ki imajo in tistih, ki nimajo prijatelje, ki so se v
Slovenijo priselili iz tujine. V letu 2007 je na odgovor, da nima prijateljev, ki bi se v Slovenijo
53
priselili iz tujine podalo 47 (32 %) izpraševancev, medtem pa jih izredno velik delež 76 (51,7
%) ima nekaj prijateljev priseljenih v Slovenijo in 24 (16,3 %) ima kar precej prijateljev, ki so
se v Slovenijo priselili iz tujine. V letu 2007 ima prav tako največji delež izpraševancev nekaj
prijateljev, ki so se priselili v Slovenijo 435 (52 %), 308 (36,7 %) pa nobenega.
Tabela 6.22: Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.
ekonomski migranti).
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 14 9,5 47 5,6
Se NE strinjam. 25 17,0 63 7,5
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 19 12,9 166 19,9
Se strinjam. 50 34,0 260 31,2
Se popolnoma
strinjam. 39 26,5 298 35,8
Skupaj. 147 100,0 833 100,0
Tabela 6.22 prikazuje, da se izpraševanci iz leta 2017 v večini strinjajo 50 (34 %) in
popolnoma strinjajo 39 (26,5 %) s trditvijo, da želijo begunci in ostali migranti le izboljšati
svoj ekonomski položaj. Precej podobni odgovori so bili pri izpraševancih iz leta 2007, kjer
se je z zgoraj navedeno trditvijo strinjalo 260 (31,2 %) izpraševancev in popolnoma strinjalo
298 (35,8 %) izpraševancev. Pri obeh obdobjih je torej opaziti posploševanje na vse
migrante, da gredo v tuje države resnično samo zaradi izboljšanja svojega ekonomskega
statusa, ne pa zaradi negotovih razmer, ki jih pestijo v njihovih državah. Odstotek je v letu
2007 sicer za 6,5 % večji kot v letu 2017, vseeno pa smo pričakovali še manjši odstotek od
izpraševancev v letu 2017. Izredno veliko beguncev in drugih migrantov, ki so prečkali
Slovenijo je bilo namreč iz držav kot je npr. Sirija, kjer je vsem dobro znano dejstvo kakšne
grozote in negotovosti se v tamkajšnjih državah dogajajo.
54
Tabela 6.23: V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca, azilanta
morala dovoliti, da si najdejo delo.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 19 12,9 145 17,3
Se NE strinjam. 28 19,0 161 19,3
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 29 19,7 239 28,7
Se strinjam. 50 34,0 184 22,0
Se popolnoma
strinjam. 21 14,3 106 12,8
Skupaj. 147 100,0 835 100,0
Iz tabele 6.23 lahko razberemo, da se v letu 2017 s tem, da si v času obravnave prošenj o
sprejetju azila oziroma legalnem statusu begunca le-ti najdejo delo, strinja 50 (34 %) in
popolnoma strinja 21 (14,3 %) izpraševancev. Tudi v letu 2007 strinjanje ni doseglo ravno
visokega deleža, saj se je s tem strinjalo 184 (22 %) in popolnoma strinjalo 106 (12,8 %)
vseh izpraševancev.
Tabela 6.24: Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti
dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 36 24,5 145 17,3
Se NE strinjam. 30 20,4 161 19,3
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 17 11,6 239 28,7
Se strinjam. 45 30,6 184 22,0
Se popolnoma
strinjam. 19 12,9 106 12,8
Skupaj. 147 100,0 835 100,0
Iz tabele 6.24 razberemo, da se je 45 (30,6 %) izpraševancev leta 2017 strinjalo in 19 (12,9
%) popolnoma strinjalo, da bi moralo biti beguncem in drugim migrantom, ki jim je bilo
55
odobreno bivanje v Sloveniji tudi dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. Leta
2007 pa se je s tem strinjalo 184 (22 %) in popolnoma strinjalo 106 (12,8 %) izpraševancev,
kar je za 8,7 % manj. Torej se je solidarnost glede tega v desetih letih vsaj malce izboljšala.
Kljub temu je rezultat zaskrbljujoč, saj se v letu 2017 približno isti odstotek vseh
izpraševancev s tem ne strinja.
Tabela 6.25: Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje
slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 4 2,7 25 3,0
Se NE strinjam. 13 8,8 44 5,3
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 19 12,9 120 14,4
Se strinjam. 30 20,4 157 18,7
Se popolnoma
strinjam. 81 55,1 490 58,6
Skupaj. 147 100,0 836 100,0
Slovenija zna stopiti skupaj in pomagati svojim ljudem, kar se še kako dobro vidi pri
rezultatih trditve, da bi Slovenska država morala najprej poskrbeti za socialno varnost in
blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. Tako v
letu 2007 kot tudi v letu 2017 se velika večina s tem strinja. V tabeli 6.25 je jasno prikazano,
da se s to trditvijo v letu 2017 strinja kar 30 (20,4 %) in popolnoma strinja 81 (55,1 %)
izpraševancev. Odstotki so visoki tudi pri rezultatih iz obdobja 2007, kjer se s trditvijo strinja
157 (18,7 %) in popolnoma strinja 490 (58,6 %) vseh izprašancev.
56
Tabela 6.26: Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati, ne
glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 11 7,5 94 11,3
Se NE strinjam. 32 21,8 112 13,6
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 23 15,6 237 28,7
Se strinjam. 25 17,0 141 17,0
Se popolnoma
strinjam. 56 38,1 244 29,4
Skupaj. 147 100,0 828 100,0
Zanimalo nas je ali bi državljani Republike Slovenije zajeti v našem vzorcu, osebe, ki
nelegalno prestopijo slovensko mejo, takoj deportirali, ne glede na to, ali bi zaprosili za
status begunca ali azilanta. Opažamo, da je bilo v letu 2007 več neopredeljenih pri soočanju
s tovrstno situacijo, a so zaskrbljujoči predvsem odstotki obeh obdobij pri strinjanju s to
izjavo. V letu 2017 se je s samo izjavo strinjalo 25 (17 %) in popolnoma strinjalo 56 (38,1 %)
vseh izprašanih, kar je skupno več kot polovica vseh. V letu 2007 opazimo, da se je z izjavo
strinjalo 141 (17 %) in popolnoma strinjalo 244 (29,4 %) vseh izprašanih, kar je skupno 46,4
% vseh izprašanih, torej malo manj kot polovica kot lahko vidimo v tabeli 6.26.
57
Tabela 6.27: Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi
družinami, ki prejemajo državne pomoči.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 7 4,8 50 6,0
Se NE strinjam. 22 15,0 72 8,7
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 16 10,9 206 24,7
Se strinjam. 45 30,6 248 29,8
Se popolnoma
strinjam. 57 38,8 257 30,9
Skupaj. 147 100,0 834 100,0
Tabeli 6.27 vidimo prikazana mnenja o tem ali migranti pomenijo breme za socialno
državo, že zaradi samega vidika, ker se priselijo skupaj z velikimi družinami, ki prejemajo
državne pomoči. S trditvijo se jih je v letu 2017 popolnoma strinjalo 57 (38,8 %) in strinjalo
45 (30,6 %) vseh izprašanih, torej skupno kar 69,4 % vseh izprašanih. V letu 2007 se jih je s
trditvijo popolnoma strinjalo 257 (30,9 %) in strinjalo 248 (29,8 %) vseh izprašanih, torej
skupno 60,7 % vseh izprašanih, kar je sicer nekoliko manjši odstotek kot v primerjavi z letom
2017, a vseeno dokaj visok.
Tabela 6.28: Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 16 10,9 65 7,8
Se NE strinjam. 23 15,6 99 11,9
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 19 12,9 221 26,5
Se strinjam. 44 29,9 250 30,1
Se popolnoma
strinjam. 45 30,6 197 23,7
Skupaj. 147 100,0 832 100,0
58
V letu 2017 se s trditvijo, da se zaradi priseljencev povečuje kriminaliteta strinja 44 (29,9
%) in popolnoma strinja 45 (30,6 %) vseh izprašanih, izredno majhen pa je delež tistih, ki se
s tem ne strinjajo, kar je dobro razvidno v tabeli 6.28. Tudi v letu 2007 je več izpraševancev
pritrdilo temu, da se zaradi priseljencev povečuje kriminaliteta, saj se je popolnoma
strinjalo s tem 197 (23,7 %) in strinjalo 250 (30,1 %) vseh izpraševancev. Razlika, ki se nagiba
k strinjanju s trditvijo, da se kriminaliteta zaradi priseljencev povečuje, je med obdobjema
le 6,7 %. Sklepamo, da so izpraševanci obdobja 2017 zaradi dogajanj v Evropi (teroristični
napadi) in vpliva nedavnih dogodkov v Sloveniji (prihod beguncev in drugih migrantov) pod
vtisom, da je ravno zaradi migrantov več nemira in kriminalnih dejanj. Zanimivo pa je, da je
bilo tudi več kot polovica izpraševancev obdobja 2007 takšnega mnenja.
Tabela 6.29: Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske
zahodne družbe.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 17 11,6 109 13,3
Se NE strinjam. 15 10,2 140 17,0
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 22 15,0 286 34,8
Se strinjam. 38 25,9 175 21,3
Se popolnoma
strinjam. 55 37,4 112 13,6
Skupaj. 147 100,0 822 100,0
Iz tabele 6.29 razberemo, da se v letu 2017 kar nekaj izpraševancev 55 (37,4 %) popolnoma
strinja in 38 (25,9 %) strinja, da religija migrantov predstavlja oviro pri vključevanju v
prevladujoče krščanske zahodne družbe. V letu 2007 so mnenja o tem, da je religija
migrantov ovira pri vključevanju v družbo, precej deljena. Največ jih je ostalo
neopredeljenih, kar 286 (34,8 %) vseh izprašanih, slaba tretjina pa se jih s trditvijo strinja.
Razlog za višji odstotek strinjanja v obdobju 2017 s trditvijo, da religija migrantov
predstavlja oviro pri vključevanju v zahodne družbe, bi lahko iskali med drugim tudi v temu,
da so begunci in drugi migranti, ki v zadnjem obdobju prihajajo v Evropske države pretežno
59
islamske vere. Izpraševanci v obdobju 2007 se s pojavom povečanega priseljevanja ljudi
islamske vere niso srečevali v tako velikem številu kot so se izpraševanci v obdobju okoli
leta 2017.
Tabela 6.30: V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 13 8,8 36 4,4
Se NE strinjam. 30 20,4 40 4,9
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 36 24,5 235 28,4
Se strinjam. 41 27,9 281 33,9
Se popolnoma
strinjam. 27 18,4 237 28,5
Skupaj. 147 100,0 830 100,0
Tabela 6.30 nam prikazuje, da se v letu 2017, 41 (27,9 %) izpraševancev strinja in 27 (18,4
%) izpraševancev popolnoma strinja, da bi morale biti meje za kapital, ideje in ljudi enako
odprte. Prav tako večina anketiranih iz leta 2007 podpira trditev, da naj bodo meje vse
enako odprte, saj se jih 281 (33,9 %) strinja in 237 (28,5 %) popolnoma strinja. Opazimo pa
lahko dosti več nestrinjanja s to izjavo v obdobju 2017 kot v primerjavi z obdobjem 2007.
60
Tabela 6.31: Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo izgubila svojo
kulturno identiteto.
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Veljaven Sploh se NE strinjam. 14 9,5 93 11,2
Se NE strinjam. 31 21,1 99 11,9
Se niti strinjam niti ne
strinjam. 17 11,6 271 32,6
Se strinjam. 41 27,9 221 26,6
Se popolnoma
strinjam. 44 29,9 147 17,7
Skupaj. 147 100,0 831 100,0
Da je mobilnost ljudi treba omejiti, zaradi ohranjanja kulturne identitete Evrope, se v letu
2017 popolnoma strinja 44 (29,9 %) in strinja 41 (27,9 %) vseh izprašanih, torej več kot
polovica v skupnem seštevku. Iz tabele 6.31 razberemo, da se je tudi dokaj veliko število
ljudi iz leta 2007 s trditvijo strinjalo 221 (26,6 %) in popolnoma strinjalo 147 (17,7 %)
izprašanih, izredno velik delež pa jih je ostalo neopredeljenih 271 (32,6 %).
Tabela 6.32: »Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v Sloveniji?«
Leto 2017 Leto 2007
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek
Naučijo naj se slovenskega jezika in navad in jih sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo (tj. asimilacija).
34 23,1 66 7,9
Naučijo naj se slovenskega jezika in navad ter
v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in
kulturo (tj. adaptacija).
99 67,3 691 82,8
Ohranijo naj svoj jezik in kulturo ter živijo sami
zase (tj. segregacija). 1 ,7 6 0,7
Naj se začasno prilagodijo slovenski kulturi in
življenju in delajo tu za krajši čas, nato naj se
vrnejo domov.
13 8,8 72 8,7
Skupaj 147 100,0 834 100,0
61
V tabeli 6.32 vidimo mnenja izpraševancev o najbolj primernem ravnanju priseljencev na
območju države. Brez dvoma, tako v letu 2017 kot tudi v letu 2007, večina izpraševancev
meni, da bi bilo najbolj zaželeno, da se migranti naučijo slovenskega jezika in navad ter le v
domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo. Vsekakor pa je zanimivo, da jih je v letu
2017 kar 34 (23,1 %) mnenja, da naj se migranti naučijo slovenskega jezika in navad, jih
sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo, kar nakazuje na dejstvo, da ne želijo, da bi
bila kultura migrantov kakor koli prisotna na slovenskih tleh.
Tabela 6.33: »V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za uspešno
vključevanje imigrantov v slovensko družbo?«
Leto 2017 Leto 2007
Odstotek Odstotek
Katoliška veroizpoved. 26,5 26,0
Izhajanje iz podobnega kulturnega
okolja, kot je slovensko. 59,9 59,6
Znanje slovenskega jezika. 87,2 87,2
Pridobitev slovenskega
državljanstva. 51 63,2
Poroka s Slovencem/Slovenko. 11,6 36,5
Prijatelji slovenske narodnosti. 65,3 46,2
Možnost politične participacije. 35,4 36,9
Zaposlitev. 88,4 75,2
Dobra izobrazba. 74,2 75,3
Barva kože (belec). 14,3 7,6
Iz tabele 6.33 razberemo kumulativni delež odgovorov »je pomembno/je zelo pomembno«
in izvemo, kateri dejavniki se izpraševancem tako v letu 2017 kot tudi v letu 2007 zdijo
najbolj pomembni za uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo. Med tri
najpomembnejše v letu 2017 spadajo zaposlitev (88,4 %), znanje slovenskega jezika (87,2
%) in dobra izobrazba (74,2 %), najmanj pomemben dejavnik pa je poroko s
Slovencem/Slovenko (11,6 %). V letu 2007 so bili med prvimi tremi dejavniki popolnoma
isti kot v letu 2007, najmanj pomemben dejavnik v letu 2007 pa je bila barva kože (7,6 %).
62
Tabela 6.34: Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti ...
Leto 2017 Leto 2007
Odstotek Odstotek
Enakopravno vključevanje na
slovenski trg dela. 57,8 57,3
Možnost šolanja v njihovem
jeziku. 10,8 11,9
Dostop do zdravstvenega in
socialnega zavarovanja. 63,9 75,4
Dostop do socialnih stanovanj. 34 34,2
Dostop do stanovanjskih posojil. 44,3 45,8
Vključevanje in dejavnost v
kulturnem življenju. 72,1 70,7
Vključevanje in dejavnost v
političnem življenju. 40,8 43,7
V tabeli 6.34 vidimo kumulativni delež odgovorov »strinjam se/se popolnoma strinjam« pri
trditvah povezanimi z dejavniki, ki bi jih izpraševanci omogočili migrantov, ki legalno
prebivajo v Sloveniji. V letu 2017 bi izpraševanci v največji meri migrantom omogočili
udejstvovanje v kulturnih dejavnostih (72, 1 %) in dostop do zdravstvenega in socialnega
zavarovanja (63,9 %), medtem ko bi jim najmanj želeli zagotoviti možnost šolanja v
njihovem jeziku (10,8 %). Ista podoba se kaže tudi pri rezultatih odgovor izpraševancev iz
leta 2007, le da bi jim ti kot prvo omogočili dostop do zdravstvenega in socialnega
zavarovanja (75,4 %), nato sledi vključevanje in dejavnosti v kulturnem življenju (70,7 %),
najmanj pa se jih tudi tukaj strinja glede šolanja v njihovem jeziku (11,9 %).
6.7 Rezultati analize
Poudariti je potrebno, da imamo v vzorec zajetih 147 oseb ter da gre za poseben vzorec
ljudi, ki so sami izpolnili anketo. Vzorec ni reprezentativen in rezultatov analize vprašalnika
ne moremo posploševati na populacijo. Kljub zavedanju, da je vzorec majhen in ne
reprezentativen, smo rezultate vprašalnika uporabili za primerjavo s študijo iz leta 2007 in
rezultate uporabljamo kot izhodišče za mnenje državljanov Republike Slovenije.
63
S spremenljivko »Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci,
predstavlja problem za slovensko državo in družbo?« merjeno na lestvici od 1–Da, velik
problem., 2–Da, a le manjši problem., do 3–Ne, to sploh ni problem., smo želeli potrditi, da
so državljani Republike Slovenije, zajeti v našem vzorcu mnenja, da migranti predstavljajo
problem za družbo sprejema. Za ničelno hipotezo smo predpostavili, da je povprečje
odgovorov večje od dva, torej, da državljani ne dojemajo migrante kot problem za družbo
sprejema. Z uporabo T-testa smo ugotovili, da povprečje znaša 1,64 in pri 5 % stopnji
tveganja ter statistično značilni p-vrednosti lahko ničelno hipotezo, da je povprečje večje
od dva zavrnemo ter potrdimo, da državljani Republike Slovenije v našem vzorcu dojemajo
migrante kot problem. V letu 2007 je povprečna vrednost odgovorov na spremenljivko »Ali
menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja problem
za Slovensko državo in družbo?« merjeno na lestvici od 1–Da, velik problem., 2–Da, a le
manjši problem., do 3–Ne, to sploh ni problem., predstavljala 1,95. Postavili smo ničelno
hipotezo, da se pri dojemanju migrantov kot problema za družbo sprejema povprečji med
letoma 2017 in 2007 ne razlikujeta. S t-testom smo primerjali povprečje iz leta 2017 s
podanim povprečjem iz leta 2007 in ugotovili, da je naša p-vrednost statistično značilna, saj
je manjša od 0,05 torej lahko ničelno hipotezo o enakih povprečjih zavrnemo. Ugotovili smo
namreč, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017 migranti predstavljajo večji
problem za družbo sprejema kot leta 2007, kar lahko razberemo tudi iz tabele 6.35. Bolj kot
se povprečje bliža številu 1, večji problem predstavlja.
64
Tabela 6.35: T-test povprečij 1
Testna vrednost povprečja = 1.95
t
Stopnja
prostosti
p-
vrednost
(2-
stranska)
Razlika
povprečne
vrednosti
95 % interval
zaupanja razlike
Spodnji Zgornji
Ali menite, da tematika,
povezana z imigranti, prosilci
za azil oz. begunci,
predstavlja problem za
Slovensko državo in družbo?
-4,967 146 ,000 -,311 -,43 -,19
Nadalje smo želeli preveriti ali se migranti dojemajo kot resna ekonomska grožnja za družbo
sprejema. Pet spremenljivk smo združili v eno imenovano »Ekonomska grožnja«, odgovori
pa so bili merjeni na lestvici od 1–Sploh ne soglašam. do 5–Zelo soglašam. Pri spremenljivki
»Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje domačih
delavcev.« smo pravilno utežili odgovore in na ta način pridobili bolj verodostojne podatke
povprečne vrednosti združene spremenljivke »Ekonomska grožnja 2017«. Za ničelno
hipotezo smo predpostavili, da je povprečje odgovorov manjše kot 3, torej da državljani
Republike Slovenije zajeti v našem vzorcu migrante ne dojemajo kot ekonomsko grožnjo za
družbo sprejema. Ugotovili smo, da povprečna vrednost odgovorov znaša 3,45, p-vrednost
je statistično značilna torej lahko ničelno hipotezo zavrnemo. S tem smo namreč ugotovili,
da državljani Republike Slovenije v našem vzorcu migrante dojemajo kot ekonomsko
grožnjo za družbo sprejema. V letu 2007 je bila povprečna vrednost združene spremenljivke
»Ekonomska grožnja« 3,14. Postavili smo ničelno hipotezo, da se povprečji med letoma
2017 in 2007 ne razlikujeta. S t-testom smo primerjali obe povprečji in ugotovili, da je naša
p-vrednost statistično značilna, saj je manjša od 0,05 torej lahko ničelno hipotezo o enakih
povprečjih zavrnemo, saj smo ugotovili, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017
migranti predstavljajo večjo ekonomsko grožnjo, kot so jo leta 2007 po odgovorih sodeč,
kar lahko razberemo tudi iz tabele 6.36.
65
Tabela 6.36: T-test povprečij 2
Testna vrednost = 3.14
t
Stopnja
prostosti
p-vrednost
(2-
stranska)
Razlika
povprečne
vrednosti
95 % interval zaupanja
razlike
Spodnji Zgornji
Ekonomska grožnja
za družbo sprejema. 4,096 146 ,000 ,30762 ,1592 ,4561
Posebno pozornost je bilo potrebno nameniti tudi odnosu do omejevanja priseljevanja
migrantov glede na državo izvora. V spodnji tabeli vidimo, koliko izpraševancev je v letu
2017 in letu 2007 potrdilo, da bi bilo potrebno priseljevanje migrantov iz določenih
predelov sveta omejiti, na koncu pa vidimo tudi razliko med obdobjema 2017 in 2007 v
odstotkih.
Tabela 6.37: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na državo
izvora
Omejevati 2017 Omejevati 2007 Razlika med
letoma v %
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Odstotek
Iz starih držav članic EU (EU 15). 39 26,5 292 35,3 8,8
Iz novih držav članic EU (EU 2004,
skupaj s Slovenijo). 43 29,3 399 48,2 18,9
Iz novih držav članic (EU 2007 -
Romunija in Bolgarija). 91 61,9 508 61,4 2,5
Iz območja nekdanje Sovjetske
zveze (Rusija, Belorusija). 74 50,3 531 64,3 14
Iz območja nekdanje Jugoslavije. 65 44,2 425 51,2 7
Iz Severne Amerike (ZDA,
Kanade). 53 36,1 385 47,0 10,9
Iz Azije. 88 59,9 539 65,7 5,8
Iz Južne in Srednje Amerike. 79 53,7 470 57,5 3,8
Iz Afrike. 99 67,3 500 60,9 -6,4
Iz Avstralije. 39 26,5 400 48,9 22,4
66
Iz tabele 6.37 lahko razberemo, da so se v letu 2007 vsaj za nekaj odstotkov bolj nagibali k
omejevanju priseljevanja, razen v primeru Afrike, kjer je opazno, da bi v letu 2017 to
priseljevanje bolj omejili. Opazimo lahko tudi, da so v letu 2007 želeli bolj omejiti
priseljevanje iz novih držav članic EU (EU 2004, skupaj s Slovenijo) in Avstralije, kot bi to
želeli omejiti v letu 2017. Načeloma pa so razlike pri omejevanju priseljevanja glede na
državo izvora resnično majhne in neopazne.
Tabela 6.38: Razlika med obdobjem 2017 in 2007 pri omejevanju priseljevanja glede na družbeni
status
Omejevati 2017 Omejevati 2007 Razlika med
letoma v %
Frekvenca Odstotek Frekvenca Odstotek Odstotek
Nizko in srednje kvalificirana
delovna sila, ki bi pomagala
zapolniti primanjkljaj na trgu dela.
51 34,7 309 37,1 2,4
Visoko kvalificirana delovna sila, ki
bi pomagala zapolniti primanjkljaj
na trgu dela.
37 25,2 177 21,3 -3,9
Tuji poslovneži, ki bi investirali v
slovensko gospodarstvo. 24 16,3 229 27,6 11,3
Begunci (tj. osebe, ki bežijo zaradi
vojaških konfliktov). 78 53,1 441 53,2 0,1
Prosilci za politični azil (tj. osebe,
ki bežijo zaradi strahu pred
osebnim preganjanjem).
79 53,7 394 47,5 -6,2
Družinski člani oseb, ki jim je bil
podeljen status begunca. 79 53,7 349 42,3 -11,4
Družinski člani imigrantov, ki že
živijo v Sloveniji. 73 49,7 312 37,8 -11,9
Priseljenci slovenskega porekla iz
tujine (imigranti slovenskega
rodu).
24 16,3 152 18,3 2
Zanimalo nas je tudi stališče do omejevanja priseljevanja migrantov glede na družbeni
status. V tabeli 6.38 vidimo, koliko izpraševancev je v letu 2017 in letu 2007 potrdilo, da bi
bilo potrebno priseljevanje migrantov določenega družbenega statusa omejiti, na koncu pa
67
vidimo tudi razliko med obdobjema 2017 in 2007 v odstotkih. Opazimo, da nobena razlika
izražena v odstotki ne presega 12 %, kar pomeni da so stališča o priseljevanju ljudi z
določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007 precej podobna in se mnenje o
tej tematiki ni bistveno spremenilo. Opazimo lahko, da je največ nasprotovanja pri
priseljevanju beguncev, prosilcev za azil in družinskih članov, ki že imajo status begunca in
tistih, ki že nekaj časa živijo v Sloveniji. Bistveno manj pa bi omejili priseljevanje
visokokvalificirane delovne sile, nujno potrebne delovne sile, poslovnežev in priseljencev
slovenskega porekla iz tujine. Največje razlike med obdobjema so se izkazale pri
omejevanju priseljevanja družinskih članih beguncev, kjer v letu 2017 temu še bolj
nasprotujejo.
6.7.1 Diskriminantna analiza
Z diskriminantno analizo bomo poskušali ugotoviti ali se odnos do integracijske politike
glede na starost, izobrazbo, spol in zaposlitveni status razlikuje.
Najprej smo ugotavljali ali se odnos do integracijske politike glede na starost izpraševancev
razlikuje. Ugotovili smo, da imajo vsi dejavniki integracijske politike p-vrednost večjo od
0,05, kar nam pove, da ni statistično značilnih razlik med anketiranimi mlajšimi od 44 let in
tistimi, ki so starejši od 44 let. V primeru, da bi bile p-vrednosti manjše od 0,05, potem bi
lahko rekli, da obstajajo statistično značilne razlike med zgoraj omenjenima skupinama
izpraševancev. Tudi p-vrednost Wilksove lambde je bila v našem primeru 0,813, kar
pomeni, da je Wilksova lambda statistično neznačilna in da ni nobenih statističnih razlik
med skupinama.
68
Nadalje smo ugotavljali ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na izobrazbo.
Tabela 6.39: Združena spremenljivka izobrazba
Frekvenca Odstotek Veljaven
odstotek
Kumulativn
i odstotek
Veljaven Osnovna šola, Poklicno
izobraževanje ali srednja šola. 62 42,2 42,2 42,2
Višja šola, visoka šola, univerzitetna
izobrazba Magisterij, doktorat. 85 57,8 57,8 100,0
Skupaj. 147 100,0 100,0
Zaradi bolj uravnoteženih razredov smo se odločili, da v en razred združimo vse
izpraševance z zaključeno osnovno, poklicno ali srednjo šolo. V drugem razredu pa so vsi s
pridobljeno izobrazbo višje in visoke šole, univerzitetne izobrazbe, magisterija ali
doktorata. V tabeli 6.39 opazimo, da 62 (42,2 %) izpraševancev pripada prvemu razredu in
85 (57,8 %) drugemu razredu.
69
Tabela 6.40: Test enakosti povprečnih vrednosti glede na izobrazbo
Wilksova
lambda
F Stopnja
prostosti 1
Stopnja
prostosti 2
p-
vrednost
Enakopravno vključevanje
na slovenski trg dela. ,971 4,365 1 145 ,038
Možnost šolanja v njihovem
jeziku. ,975 3,779 1 145 ,054
Dostop do zdravstvenega in
socialnega zavarovanja. ,997 ,396 1 145 ,530
Dostop do socialnih
stanovanj. ,995 ,790 1 145 ,376
Dostop do stanovanjskih
posojil. ,964 5,478 1 145 ,021
Vključevanje in dejavnost v
kulturnem življenju. ,987 1,850 1 145 ,176
Vključevanje in dejavnost v
političnem življenju
(stranke).
,990 1,417 1 145 ,236
Tabela 6.40 prikazuje, da imata dva dejavnika integracijske politike p-vrednost manjšo od
0,05, kar nam pove, da obstajajo statistično značilne razlike med državljani Republike
Slovenije zajetimi v naš vzorec, s pridobljeno osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko
izobrazbo in tistimi državljani s pridobljeno visokošolsko, univerzitetno izobrazbo,
magisterijem in doktoratom pri odnosu do dostopa do stanovanjskih posojil in
enakopravnega vključevanja na slovenski trg dela. Enakopravno vključevanje na trg dela
bolj podpirajo ljudje z višjo izobrazbo, prav tako bolje izobraženi bolj podpirajo dostop do
stanovanjskih posojil.
70
Tabela 6.41: Wilksova lambda glede na izobrazbo
Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja
prostosti (df)
p-vrednost
1 ,922 11,435 7 ,121
Iz tabele 6.41 lahko razberemo p-vrednost Wilksove lambde. V našem primeru je p-
vrednost 0,121, kar pomeni, da spremenljivke statistično značilno ne vplivajo na
diskriminantno funkcijo. Torej spremenljivki dostopa do stanovanjskih posojil in
enakopravnega vključevanja na slovenski trg dela sicer imata vpliv na razlikovanje
odgovorov med državljani Republike Slovenije zajetimi v naš vzorec s pridobljeno
osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobrazbo in tistimi s pridobljeno visokošolsko,
univerzitetno izobrazbo, magisterijem in doktoratom, a ne dovolj velik, da bi lahko
zaključili, da se glede na končno pridobljeno izobrazbo odnos do integracijske politike glede
na izobrazbo razlikuje.
Tabela 6.42: Wilksova lambda glede na spol
Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja
prostosti (df)
p-vrednost
1 ,910 13,309 7 ,065
V tabeli 6.42 vidimo, da je p-vrednost Wilksove lambde glede na spol v našem primeru
statistično neznačilna, saj je p-vrednost večja od 0,05. To nam pove, da se odnos ljudi v
našem vzorcu do integracijske politike glede na spol ne razlikuje. Vsekakor pa je opaziti, da
so ženske bolj naklonjene migrantom kot moški, saj je povprečje njihov odgovorov pri vseh
spremenljivkah višje, vseeno pa ne dovolj, da bi lahko zaključili, da se odnos do integracijske
politike glede na spol razlikuje.
71
Tabela 6.43: Wilksova lambda glede na zaposlitveni status
Test funkcij(e) Wilksova lambda Hi-kvadrat Stopnja
prostosti (df)
p-vrednost
Od 1 do 5 ,707 48,327 35 ,066
Od 2 do 5 ,812 29,091 24 ,217
Od 3 do 5 ,915 12,363 15 ,651
Od 4 do 5 ,953 6,670 8 ,573
5 ,989 1,531 3 ,675
Iz tabele 6.43 lahko razberemo p-vrednost Wilksove lambde glede na zaposlitveni status,
ki je v našem primeru statistično neznačilna, saj je p-vrednost povsod večja od 0,05. To nam
pove, da se odnos do integracijske politike glede na zaposlitveni status ne razlikuje.
6.7.2 Rezultati faktorske analize
S pomočjo faktorske analize bomo zmanjšali število spremenljivk in od petnajstih
dejavnikov migracijske politike, dobili dva faktorja. Vsekakor pa smo pred faktorsko analizo
preverili ali so podatki sploh primerni za izvedbo faktorske analize. Ugotovili smo, da
podatki zadostujejo kriteriju dovolj velikega vzorca (147 izpraševancev), podatki so
normalno porazdeljeni in med samimi spremenljivkami ni multikolinearnosti.
Tabela 6.44: Kaiser-Meyer-Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test
Kaiser-Meyer-Olkin mera ustreznosti vzorca ,941
Bartlettov test sferičnosti Hi-kvadrat 1681,085
Stopnja prostosti 105
p-vrednost ,000
Tabela 6.44 prikazuje Kaiser-Meyer-Olkinovo mero ustreznosti vzorca. V našem primeru ta
vrednost znaša 0,941, p-vrednost Bartlettovega testa je 0,000 kar pomeni, da korelacijska
matrika ni enotska in da so podatki ustrezni za faktorsko analizo.
72
Ugotovili smo tudi, da so komunalitete pri vseh spremenljivkah višje od 0,3 in da ni potrebe
po tem, da bi katero spremenljivko izključili iz faktorske analize, saj vse spremenljivke dobro
definirajo migracijsko politiko. Tudi skupna pojasnjena varianca dveh izločenih faktorjev je
66 %, kar pa je dovolj, saj v družboslovju velja pravilo, da naj bo ta delež vsaj 30 %. S
faktorsko matriko nismo bili zadovoljni, zato smo opravili pravokotno faktorsko rotacijo
Oblimin in za interpretacijo rezultatov uporabili rotirano faktorsko matriko, kot prikazuje
tabela 6.45.
Dobili smo dva nova faktorja. Prvi faktor smo poimenovali »Migracijska politika varovanja
družbe sprejema«, vsebuje pa naslednje dejavnike migracijske politike:
Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje
slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.
Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo
zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.
Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.
ekonomski migranti).
Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi
družinami, ki prejemajo državne pomoči.
Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati, ne
glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.
Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko.
Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.
Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.
Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa preplavljena in bo izgubila svojo
kulturno identiteto.
V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca/azilanta
morala dovoliti, da si najdejo delo.
73
Drugi faktor smo poimenovali »Migracijska politika varovanja pravic migrantov« in vsebuje
sledeče dejavnike:
Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti
dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.
V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.
Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.
Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske
zahodne družbe.
Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi
Z rešitvijo faktorske analize smo zadovoljni, saj so se spremenljivke enakomerno porazdelile
med faktorje in imajo večje uteži le pri enem faktorju, poleg tega so naši faktorji vsebinski,
zato bomo pridobljene faktorje uporabili v nadaljnjih analizah.
Ker smo faktorje izračunali po regresijski metodi, ki izračuna standardizirane vrednosti
faktorjev, so nam povprečne vrednosti pri določenih faktorjih prišle negativno. Zaradi lažje
interpretacije smo s funkcijo »compute« v programu SPSS izračunali povprečne vrednosti
za posamezni faktor.
74
Tabela 6.45: Rotirana faktorska matrika
Faktorji
1 2
Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje
slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom. ,873
Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo
zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj. ,804
Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj.
ekonomski migranti) ,775
Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi
družinami, ki prejemajo državne pomoči. ,774
Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali nemudoma deportirati,
ne glede na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta ,705
Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko. ,623 -,323
Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta. ,619 -,375
Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje. ,612 -,362
Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa preplavljena in bo izgubila
svojo kulturno identiteto. ,546 -,401
V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca-azilanta
morala dovoliti, da si najdejo delo. -,535
Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti
dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane. -,490 ,408
V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte. ,899
Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo. ,794
Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske
zahodne družbe. -,661
Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi. -,310 ,581
Metoda: Analiza glavnih komponent.
Rotirana metoda: Oblimin s Kaiserjevo normalizacijo.
75
Nadalje nas je zanimalo ali ima stik z migranti povezavo s podpiranjem politike varovanja
pravic migrantov ali podpiranjem politike usmerjene k varovanju družbe sprejema.
Tabela 6.46: Spearmanov koeficient korelacije
Stik z
migranti
Migracijska
politika
varovanja
pravic
migrantov
Migracijska
politika
varovanja
družbe
sprejema
Spearmanov
koeficient
Stik z migranti Koeficient korelacije 1,000 ,237** -,262**
p-vrednost . ,004 ,001
N 147 147 147
Migracijska politika
varovanja pravic
migrantov
Koeficient korelacije ,237** 1,000 -,703**
p-vrednost ,004 . ,000
N 147 147 147
Migracijska politika
varovanja družbe
sprejema
Koeficient korelacije -,262** -,703** 1,000
p-vrednost ,001 ,000 .
N 147 147 147
**. Korelacija je statistično značilna na nivoju 0.01
Iz tabele 6.46 razberemo, da je p-vrednost manjša od 0,01, kar pomeni, da so razlike med
faktorji statistično značilne. Povezava med stikom z migranti in migracijsko politiko
varovanja pravic migrantov ima zmerno pozitivno povezavo (,237**) torej lahko
razberemo, da v primerih, ko se stik z migranti veča, bolj se podpira migracijska politika
varovanja pravic migrantov.
76
Razprava
S predhodno opravljeno opisno, primerjalno in statistično analizo, smo preverjali
zastavljene hipoteze.
Prvo hipotezo Državljani Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem in resno
ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. smo preverjali z uporabo t-testa in ugotovili, da
bolj kot se povprečje približuje vrednosti ena, bolj državljani Republike Slovenije dojemajo
migrante kot problem za družbo sprejema. S tem smo tudi potrdili trditev, da državljani
Republike Slovenije dojemajo migrante kot problem za družbo sprejema. Da bi v celoti
potrdili hipotezo smo morali preveriti tudi ali jih dojemajo kot resno ekonomsko grožnjo za
družbo sprejema. Pet spremenljivk smo združili v eno imenovano »Ekonomska grožnja«. Za
ničelno hipotezo smo predpostavili, da je povprečje odgovorov manjše od 3, torej da
državljani Republike Slovenije migrante ne dojemajo kot ekonomsko grožnjo za družbo
sprejema. Ugotovili smo, da povprečna vrednost odgovorov znaša 3,45, p-vrednost je
statistično značilna torej lahko ničelno hipotezo zavrnemo. S tem smo namreč ugotovili, da
državljani Republike Slovenije migrante dojemajo kot ekonomsko grožnjo za družbo
sprejema. Na podlagi ugotovitev lahko hipotezo Državljani Republike Slovenije dojemajo
migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema. v celoti potrdimo.
Drugo hipotezo, ki se glasi V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema
migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema, kot leta 2007.
smo preverjali s primerjavo obeh povprečij in ugotovili, da državljanom Republike Slovenije
v letu 2017 migranti predstavljajo večji problem za družbo sprejema kot leta 2007. Ugotovili
smo tudi, da državljanom Republike Slovenije v letu 2017 migranti predstavljajo večjo
ekonomsko grožnjo, kot so jo leta 2007. Na podlagi ugotovitev lahko v celoti potrdimo našo
drugo hipotezo, ki se glasi: V današnjem času več prebivalcev Republike Slovenije dojema
migrante kot problem in resno ekonomsko grožnjo za družbo sprejema, kot leta 2007.
77
Tretja hipoteza se je navezovala na zaželene in nezaželene migrante glede na državo izvora
in njihov družbeni status, glasila pa se je Stališče državljanov Republike Slovenije do
omejevanje priseljevanja določenih kategorij migrantov glede na državo izvora in
družbeni status se od leta 2007 pa do danes ni bistveno spremenilo. Glede na državo
izvora migrantov, so se v letu 2007 vsaj za nekaj odstotkov bolj nagibali k omejevanju
priseljevanja, razen v primeru Afrike, kjer je opazno, da bi v letu 2017 to priseljevanje bolj
omejili. Načeloma pa so razlike pri omejevanju priseljevanja glede na državo izvora resnično
majhne in neopazne ter nobena ne presega 25 % razlike. Zanimalo nas je tudi stališče
državljanov Slovenije do omejevanja priseljevanja migrantov glede na družbeni status.
Ugotovili smo, da nobena razlika izražena v odstotkih ne presega 12 %, kar pomeni, da so
stališča o priseljevanju ljudi z določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007
precej podobna in se mnenje o tej tematiki ni bistveno spremenilo. Na podlagi ugotovitev
lahko hipotezo Stališče državljanov Republike Slovenije do omejevanje priseljevanja
določenih kategorij migrantov glede na državo izvora in družbeni status se od leta 2007
pa do danes ni bistveno spremenilo. potrdimo.
Našo četrto hipotezo Odnos državljanov Republike Slovenije do integracijske politike se
glede na starost in izobrazbo razlikuje, medtem ko se glede na spol in status ne razlikuje.
smo preverjali z uporabo diskriminantne analize. Najprej smo ugotavljali ali se odnos
državljanov Republike Slovenije do integracijske politike glede na starost izpraševancev
razlikuje. Ugotovili smo, da imajo vsi dejavniki integracijske politike p-vrednost večjo od
0,05, kar nam pove, da ni statistično značilnih razlik med državljani Republike Slovenije
mlajšimi od 44 let in državljani Republike Slovenije starejšimi od 44 let. Nadalje smo
ugotavljali ali se odnos državljanov Republike Slovenije glede na stopnjo zadnje pridobljene
izobrazbe razlikuje. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med državljani
Republike Slovenije s pridobljeno osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobrazbo in
tistimi državljani s pridobljeno visokošolsko, univerzitetno izobrazbo, magisterijem in
doktoratom pri odnosu do dostopa do stanovanjskih posojil in enakopravnega vključevanja
na slovenski trg dela. Enakopravno vključevanje na trg dela bolj podpirajo ljudje z višjo
izobrazbo, prav tako bolje izobraženi bolj podpirajo dostop do stanovanjskih posojil.
78
Spremenljivki sta sicer res nakazovali na statistično značilne razlike v mnenju glede na
izobrazbo, a je bila končna p-vrednost izmerjena za vse spremenljivke integracijske politike
skupaj večja od 0,torej ne moremo zaključiti, da se glede na končno pridobljeno izobrazbo
odnos do integracijske politike glede na izobrazbo razlikuje. Enako smo ugotovili tudi za
spol in zaposlitveni status. Hipotezo štiri Odnos državljanov Republike Slovenije do
integracijske politike se glede na starost in izobrazbo razlikuje medtem, ko se glede na
spol in status ne razlikuje. lahko torej zavrnemo.
Pri zadnji hipotezi, Državljani Republike Slovenije, ki imajo stik z migranti podpirajo
migracijsko politiko varovanja pravic migrantov, medtem ko državljani Republike
Slovenije, ki nimajo nikakršnega stika z migranti, podpirajo politiko usmerjeno k
varovanju družbe sprejema, smo najprej opravili faktorsko analizo, da smo zmanjšali
število faktorjev in dobili dva vsebinska, ki smo ju poimenovali »Migracijska politika
varovanja pravic migrantov« in »Migracijska politika varovanja družbe sprejema«. Ugotovili
smo, da ima povezava med stikom z migranti in migracijsko politiko varovanja pravic
migrantov zmerno pozitivno povezavo, torej lahko zaključimo, da v primerih, ko se stik z
migranti veča, bolj se podpira migracijska politika varovanja pravic migrantov in s tem tudi
potrdimo našo peto hipotezo.
79
Zaključek
Ugotovitve naše raziskave kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, da se mnenje pri državljanih
Republike Slovenije o migrantih in dejavnikih povezanimi z migranti ni izboljšalo skozi vsa
ta leta, še več, v nekaterih pogledih, se je le še poslabšalo. V današnjem času državljane
Republike Slovenije skrbi predvsem dejstvo, da migranti predstavljajo breme za slovenske
davkoplačevalce in da jih dejansko ne potrebujemo, da zapolnijo delovna mesta, koder
primanjkuje domačih delavcev. Največji razlog bi pripisali ekonomski krizi, ki je pustila
velike posledice na gospodarstvu v državi in močno povečala brezposelnost, kar državljane
Republike Slovenije pesti še dandanes. Vsekakor bi bilo potrebno veliko več truda, časa in
dela vložiti v posebne programe, promocijski material ali pa le skupna druženja migrantov
in državljanov Republike Slovenije, da bi ljudje spoznali kakšno je dejansko stanje v državah,
ki so se jih migranti odločili zapustiti in da migranti niso vsiljivci, ki želijo škoditi družbi
sprejema in njenemu ekonomskemu stanju. Na ta način bi vsekakor izboljšali tudi
solidarnost in morda bi bili odgovori na vprašanje ali naj migrantom, ki jim je že odobreno
bivanje v državi, odobrimo tudi, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane, popolnoma
drugačno kot sedaj. Čeprav se o družini in njeni pomembnosti v Sloveniji veliko govori, se
solidarnost glede migrantov in združitve z družino ni izboljšala v primerjavi z letom 2007,
saj je vseeno še vedno približno polovica takšnih, ki združitev družine ne odobrava, to bi
namreč pomenilo še večje število migrantov na slovenskem ozemlju. S tem povezana je
tudi migracijska politika, kjer so se v večini strinjali, da bi jo bilo potrebno zaostriti in
postaviti strožje pogoje priseljevanja, vendar tu razlike med obdobji 2007 in 2017 ni bilo,
saj so se že v letu 2007 nagibali k bolj strogi migracijski politiki. Izredno zanimivo je, da je
želja po odprti in strpni družbi prisotna pri izpraševancih v obeh obdobjih, hkrati pa želijo
bolj restriktivno politiko priseljevanja s katero bi omejili prihod ljudi iz kulturno drugačnih
držav. Ugotovili smo namreč, da izpraševanci v letu 2017 najbolj želijo omejiti migracije
predvsem iz Afrike, novih držav članic Evropske unije – Romunije in Bolgarije, Azije in Južne
ter Srednje Amerike. Tudi v letu 2007 so se bolj nagibali k omejevanju priseljevanja, z izjemo
pri kategoriji starih držav članic Evropske unije, kjer je bilo večinsko mnenje, da bi bilo to
priseljevanje potrebno ohranjati na isti ravni. Ugotovitve raziskave kažejo na to, da se
80
stališča o priseljevanju ljudi z določenim družbenim statusom med letoma 2017 in 2007
niso bistveno spremenila. Največjo mero nasprotovanja je bilo zaznati pri priseljevanju
beguncev, prosilcev za azil in družinskih članov, ki že imajo status begunca in tistih, ki že
nekaj časa živijo v Sloveniji. Bistveno manj pa bi omejili priseljevanje visokokvalificirane
delovne sile, nujno potrebne delovne sile, poslovnežev in priseljencev slovenskega porekla
iz tujine. Največje razlike med obdobjema so se izkazale pri omejevanju priseljevanja
družinskih članov beguncev, kjer v letu 2017 temu še bolj nasprotujejo. Migrante se torej
še vedno deli na zaželene, torej tiste od katerih družba sprejema ima korist in nezaželene,
ki po mnenju prebivalcev družbe sprejema predstavljajo breme sami državi. Da bi lahko
spremenili mnenje prebivalcev družbe sprejema je potrebno izoblikovati integracijsko
politiko, v katero bi bili vključeni tako migranti, kot tudi sami prebivalci. V naši raziskavi smo
ugotovili, da večina izpraševancev meni, da bi bilo najbolj zaželeno, da se migranti naučijo
slovenskega jezika in navad ter le v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo.
Migrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji bi v največji meri omogočili udejstvovanje v
kulturnih dejavnostih in dostop do zdravstvenega in socialnega zavarovanja, medtem ko bi
jim najmanj želeli zagotoviti možnost šolanja v njihovem jeziku, kar se vse od leta 2007 ni
spremenilo. Integracijske politike bi morale upoštevati mnenja večinskega deleža
prebivalcev države, da bi bile lahko uspešne v svojih zastavljenih ciljih. Raziskave povezane
z migracijami in migracijsko ter integracijsko politiko so zato še kako pomembne, a bi jih
bilo potrebno izvajati kontinuirano in pri tem spremljati rezultate ter se ravnati po njih. Po
našem mnenju bi morali dati velik poudarek na mlajši del prebivalstva, saj bodo mladi nekoč
postali starši in svoje otroke učili strpnosti in solidarnosti ter jim druge kulture ne bodo več
tuje. Koristna bi bila izobraževanja, kjer bi bili vključeni tako migranti, ki bi predstavili svoje
zgodbe kot tudi prebivalci družbe sprejema, ki bi odkrito, a spoštljivo govorili o motečih
dejavnikih povezanimi z migranti. Druga, zelo pomembna tematika, ki bi pripomogla k lažji
in bolj učinkoviti integracijski politiki je zagotovo nastanitev migrantov v družbah sprejema.
Nesmiselno se nam zdi, da se migrante nastani le na enem območju, v kolikor ti niso v
sorodstvenem razmerju, saj so primeri v praksi pokazali, da takšnemu naseljevanju
prebivalci družbe sprejema močno nasprotujejo. S porazdelitvijo migrantov po različnih
mestih v Sloveniji bi dosegli, da se migranti bolje vključijo v lokalno okolje, saj se ne bi mogli
81
družiti le med seboj, hkrati pa jih lokalno okolje zaradi majhnega števila ne bi tretiralo kot
grožnjo. S tem bi tudi več pristojnosti z državne ravni prenesli na lokalno skupnost, kar je
vsekakor bolje, saj je le ta lažje in bolj blizu samim migrantom, ki v njej prebivajo.
Zaključimo lahko, da migrante v letu 2017, res dojemajo kot večji problem in ekonomsko
grožnjo za družbo sprejema kot je bilo to izraženo leta 2007, a je razlika med obdobjema
res minimalna, pri nekaterih dejavnikih kot so zaželene in nezaželene kategorije migrantov
pa je dejansko sploh ni. Verjamemo, da so dogodki povezanimi z migranti kot so npr. večji
prehod beguncev in drugih migrantov 2015/2016 leta čez Slovenijo, teroristični napadi v
evropskih državah, Trumpova nasprotovanja priseljevanju v Ameriko in ogromna medijska
pozornost posvečena migrantskemu problemu, pripeljali do tega, da se mnenje o migrantih
v obdobju desetih let v Sloveniji ni izboljšalo, temveč le dodatno poglobilo. Zavedamo se,
da raziskovalni vzorec zajet v našem raziskovalnem delu ni verjetnostni, kar je ena izmed
glavnih omejitev raziskave. Z več časa, finančne podpore in večjo ekipo, ki bi prihajala iz
različnih delov Slovenije, bi lahko v vzorec zajeli tudi več državljanov Republike Slovenije in
s tem izboljšali rezultate raziskave, ki bi jih nadalje lahko uporabili za izboljšanje migracijske
in integracijske politike in s tem tudi odnosa prebivalcev družbe sprejema do migrantov.
82
Viri in literatura
Allport, W.G. (1979). The Nature Of Prejudice: 25th Anniversary Edition. Basic Books.
Anderson, L. (2011). Demystifying the Arab Spring: parsing the differences between Tunisia,
Egypt, and Libya. Foreign Affairs, 2-7.
Atelšek, R. (19.12.2016). Berlin: s tovornjakom zapeljal v množico. 12 mrtvih, 50 ranjenih.
#video #foto. Siol.net. Pridobljeno na http://siol.net/novice/svet/s-tovornjak-
zapeljal-v-mnozico-na-bozicnem-sejmu-vec-ranjenih-432062
Atelšek, R. in Rabuza. M. (22.3.2017). Teroristični napad v Londonu: štirje mrtvi, 20 hudo
poškodovanih. Siol.net. Pridobljeno na http://siol.net/novice/svet/pred-britanskim-
parlamentom-odjeknili-streli-438010
Bešter, R. (2007). Modeli integracijske politike v odnosu do drugih modelov imigrantskih
politik. Razprave in gradivo, (53-54), 117-139.
Bevc, M., Zupančič, J. in Lukšič-Hacin, M. (2004). Migracijska politika in problem bega
možganov. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Blinder, S. (2011). UK public opinion toward migration: determinants of attitudes. Migration
Observatory Briefing, University of Oxford. Pridobljeno na
http://socialwelfare.bl.uk/subject-areas/services-client-
groups/minoritygroups/themigrationobservatory/145999BriefingPublicOpinionDete
rminantsofAttitudes.pdf
Bridges, S. in Mateut, S. (2014). Should they stay or should they go? Attitudes towards
immigration in Europe. Scottish Journal of Political Economy, 61(4), 397-429.
83
Brennan, J., Chanfreau, J., Finnegan, J., Griggs, J., Kiss, Z., in Park, A. (2015). The effect of
higher education on graduates’ attitudes: secondary analysis of the British Social
Attitudes Survey. Pridobljeno na http://dera.ioe.ac.uk/24684/1/BIS-15-89-the-
effect-of-higher-education-on-attitudes.pdf
Bučar Ručman, A. (2014). Migracije in kriminaliteta: pogled čez meje stereotipov in
predsodkov. Ljubljana, Založba ZRC.
Castles, S. (1995). How nation‐states respond to immigration and ethnic diversity. Journal of
Ethnic and Migration Studies, 21(3), 293-308.
Ceobanu, A. M., in Escandell, X. (2010). Comparative analyses of public attitudes toward
immigrants and immigration using multinational survey data: A review of theories
and research. Annual review of sociology, 36, 309-328.
Czaika, M., in De Haas, H. (2013). The effectiveness of immigration policies. Population and
Development Review, 39(3), 487-508.
Epstein, G. S., in Nitzan, S. (2006). The struggle over migration policy. Journal of Population
Economics, 19(4), 703-723.
Espenshade, T. J., in Calhoun, C. A. (1993). An analysis of public opinion toward
undocumented immigration. Population Research and Policy Review, 12(3), 189-224.
Espenshade, T. J., in Hempstead, K. (1996). Contemporary American attitudes toward US
immigration. International Migration Review, 535-570.
European Union. (1992). Treaty on European Union. Luxembourg: Office for Official
Publications of the European Communities. Pridobljeno na
https://europa.eu/european-
union/sites/europaeu/files/docs/body/treaty_on_european_union_en.pdf
84
Fiske, S. T., Cuddy, A. J., in Glick, P. (2007). Universal dimensions of social cognition: Warmth
and competence. Trends in cognitive sciences, 11(2), 77-83.
Freedman, M. (2012). Changes in Attitudes Towards Immigration: Evidence from the
European Debt Crisis (European Forum at the Hebrew University delovni dokument
115/2012). Pridobljeno na www.ef.huji.ac.il/publications/Adenauer-Freedman-
Clean%20-%20for%20web.pdf
Goodman, R. A. (1968). On the operationality of the Maslow need hierarchy. British Journal
of Industrial Relations, 6(1), 51-57.
Grilanc, I. in Golob, R. (2016). Migrantski val v vzhodnoštajerski regiji. Ujma, (30), 135-142.
Handlos, L. N., Kristiansen, M., in Norredam, M. (2016). Wellbeing or welfare benefits—what
are the drivers for migration?. Scandinavian Journal of Social Medicine, 44(2), 117-
119.
Haški program: Krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski Uniji. (2005). Uradni list
Evropske Unije, (2005/C 53/01).
Hatton, T. J. (2016). Immigration, public opinion and the recession in Europe. Economic
Policy, 31(86), 205-246.
Horvat, V., K. (2017). The Balkan Road and the Guarding of Europe: The Refugee Crisis on the
Borders of Slovenia. Dve domovini/Two Homelands, 45, 105-119.
International Organization For Migration. (n. d.). Who is a migrant?. Pridobljeno na
https://www.iom.int/who-is-a-migrant
Kaufmann, E., in Harris, G. (2015). “White Flight” or positive contact? Local diversity and
attitudes to immigration in Britain. Comparative Political Studies, 48(12), 1563-1590.
85
Kehrberg, J. E. (2007). Public opinion on immigration in Western Europe: Economics,
tolerance, and exposure. Comparative European Politics, 5(3), 264-281.
Ladić, M., Vučko, K., Frébutte, M. A., Kogovšek Šalamon, N., Bajt, V., Pajnik, M. … Zdravković,
L. (2016). Reflections on Migration Movements through Slovenia in 2015. Ljubljana:
Peace Institute.
Leong, C. H. (2008). A multilevel research framework for the analyses of attitudes toward
immigrants. International Journal of Intercultural Relations, 32(2), 115-129.
Leong, C. H., in Ward, C. (2006). Cultural values and attitudes toward immigrants and
multiculturalism: The case of the Eurobarometer survey on racism and xenophobia.
International Journal of Intercultural Relations, 30(6), 799-810.
Longo, Anita. 2003. Azil v luči približevanja Evropski uniji: raziskava v okviru projekta
raziskovalnih štipendij Mirovnega inštituta 2002. Ljubljana: Mirovni inštitut.
Lynch, M. (2012). The Arab uprising: The unfinished revolutions of the new Middle East. New
York: Public Affairs.
Ma. Ja., Ju. K. in Vi. V. (15.7.2016). Interaktivna časovnica: Najbolj odmevni teroristični
napadi. Delo.si. Pridobljeno na http://www.delo.si/svet/evropa/najbolj-odmevni-
napadi-v-evropi-v-zadnjih-letih.html
Malačič, J. (2006). Demografija: teorija, analiza, metode in modeli. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
Matera, C., Stefanile, C. in Brown, R. (2015). Majority–minority acculturation preferences
concordance as an antecedent of attitudes towards immigrants: The mediating role
of perceived symbolic threat and metastereotypes. International Journal of
Intercultural Relations, 45, 96-103.
86
Mayda, A. M. (2006). Who is against immigration? A cross-country investigation of individual
attitudes toward immigrants. The review of Economics and Statistics, 88(3), 510-530.
Medica, K. (2011). Evropski migracijski procesi-refleksije preteklosti in dileme prihodnosti.
Revija za humanistične in družbene vede, 13(2), 7-28.
Mednarodno migracijsko pravo: Glosar migracij (N°8). (2006). Switzerland: International
Organization for Migration.
Meuleman, B., Davidov, E., in Billiet, J. (2009). Changing attitudes toward immigration in
Europe, 2002–2007: A dynamic group conflict theory approach. Social science
research, 38(2), 352-365.
Ministrstvo za notranje zadeve RS [MNZ RS]. (2017). Stockholmski program 2010 – 2015.
Pridobljeno na
http://www.mnz.gov.si/si/o_ministrstvu/svoboda_varnost_in_pravicnost/stockhol
mski_program_2010_2015/
O'rourke, K. H., in Sinnott, R. (2006). The determinants of individual attitudes towards
immigration. European journal of political economy, 22(4), 838-861.
Paas, T. in Demidova, O. (2014). What Explains People's Attitudes Towards Immigrants? A
Comparative Study of Estonia and Russia. The University of Tartu Faculty of
Economics and Business Administration Working Paper No. 94-2014, 3-20.
Pridobljeno na https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2433974
Paas, T. in Halapuu, V. (2012). Attitudes towards immigrants and the integration of ethnically
diverse societies. Eastern Journal of European Studies, 3(2), 161-176.
Pettigrew, T. F. (1979). The ultimate attribution error: Extending Allport's cognitive analysis
of prejudice. Personality and social psychology bulletin, 5(4), 461-476.
87
Pogodba o Evropski Uniji. (2016). Uradni list Evropske Unije, (202/1).
Policija. (2015). Letno poročilo o delu policije za 2015. Ljubljana: MNZ RS. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2
015_popravljeno.pdf
Policija. (2016). Letno poročilo o delu policije za 2016. Ljubljana: MNZ RS. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2
016.pdf
Pravilnik o programih za integracijo tujcev. (2009, 2011, 2012). Uradni list RS, (25/09, 86/11
in 70/12).
Raičevič, M. (23.5.2017). (FOTO in VIDEO) Policija sporočila, kdo je napadel v Manchestru.
Vecer.com. Pridobljeno na http://www.vecer.com/foto-v-manchestru-19-mrtvih-v-
domnevnem-teroristicnem-napadu-6264372
Resolucija o migracijski politiki Republike Slovenije (ReMPRS). (2002). Uradni list RS,
(106/02).
Rustenbach, E. (2010). Sources of Negative Attitudes Toward Immigrants in Europe: A Multi‐
Level Analysis1. International Migration Review, 44(1), 53-77.
Schlueter, E., Meuleman, B., in Davidov, E. (2013). Immigrant integration policies and
perceived group threat: A multilevel study of 27 Western and Eastern European
countries. Social Science Research, 42(3), 670-682.
Semyonov, M., Raijman, R., in Gorodzeisky, A. (2006). The rise of anti-foreigner sentiment in
European societies, 1988-2000. American Sociological Review, 71(3), 426-449.
88
Stephan, W. G., Ybarra, O., Martnez, C. M., Schwarzwald, J., in Tur-Kaspa, M. (1998).
Prejudice toward immigrants to Spain and Israel: An integrated threat theory
analysis. Journal of Cross-Cultural Psychology, 29(4), 559-576.
Štiblar, F. (2008). Svetovna kriza in Slovenci: kako jo preživeti?. Ljubljana: Založba ZRC SAZU.
Tajfel, H. (1982). Social Identity and Intergroup Behavior. Cambridge, England: Cambridge
University Press.
Tartakovsky, E., in Walsh, S. D. (2016). Testing a New Theoretical Model for Attitudes Toward
Immigrants: The Case of Social Workers’ Attitudes Toward Asylum Seekers in Israel.
Journal of Cross-Cultural Psychology, 47(1), 72-96.
Thompson, J. (2017). Understanding Trumpism: the New President's Foreign Policy. SIRIUS-
Zeitschrift für Strategische Analysen, 1(2), 1-6. doi:https://doi.org/10.1515/sirius-
2017-0052
Toš, N. (ur.). (2016). Vrednote v prehodu X. Slovensko javno mnenje 2010-2016. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno na http://www.cjm.si/ul/2017/VREDNOTE-
10-web.pdf
Ustava Republike Slovenije. (1991, 1997, 2000, 2004, 2006, 2013, 2016). Uradni list RS,
33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 –
UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in
75/16 – UZ70a).
Van Klingeren, M. (2014). “Welcome” to Europe: How media and immigration affect
increasing Euroscepticism.". Docotral dissertation, Unversity of Amsterdam.
Pridobljeno na http://hdl. handle. net/11245/1.416265.
Zakon o azilu (ZAzil-UPB2). (2006). Uradni list RS, (51/06).
89
Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1). (2017). Uradni list RS, (16/17).
Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2). (2010). Uradni list RS, (35/10).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B). (2017).
Uradni list RS, 5/17.
Zakonik o schengenskih mejah. (2016). Uradni list EU, (L 105/1).
Zakon o tujcih (ZTuj-2-UPB5). (2017). Uradni list RS, (16/17).
Zavratnik, S. (2011). Sodobne migracije v mnenjih slovenske javnosti. Dve domovini / Two
Homelands, (33), 55-71.
Zavratnik, S., Kralj, A., Medarić, Z., in Simčič, B. (2008). Migracije, integracija in
multikulturnost-kontekstualizacije sodobnih migracij skozi javno mnenje: zaključno
poročilo ciljno-raziskovalnega projekta" Integracijske politike-vzpostavitev
evalvacijskega modela in instrumentov longitudinalnega monitoringa". Univerza na
Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče.
Priloga A: Vprašalnik
Ali menite, da tematika, povezana z imigranti, prosilci za azil oz. begunci, predstavlja problem za Slovensko državo in družbo?
Da, velik problem.
Da, a le manjši problem.
Ne, to sploh ni problem.
Brez odgovora.
Našteli vam bomo nekaj trditev o migracijah in migrantih. Prosimo, navedite, v kolikšni meri se strinjate z vsako od navedenih trditev (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):
Sploh NE soglašam
NE soglašam
Neopredeljen Soglašam Zelo
soglašam
Imigrante potrebujemo, da zapolnijo tista delovna mesta, kjer je pomanjkanje domačih delavcev.
Zaradi imigrantov se znižuje cena delovni sili, ker migranti predstavljajo nelojalno konkurenco (pripravljeni so delati za manjše plače).
Bolj smiselno bi bilo vlagati v razvoj držav, iz katerih prihajajo tuji delavci, kot pa jih zaposlovati pri nas.
Imigranti predstavljajo breme za slovenske davkoplačevalce.
Imigranti odvzemajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu.
Ali menite, da bi morala Slovenija obseg migracij iz naslednjih delov sveta omejevati,
vzpodbujati ali ohranjati na isti ravni, kot je sedaj:
Omejevati Vzpodbujati Ohranjati
na isti ravni
Iz starih držav članic EU (EU 15).
Iz novih držav članic EU (EU 2004, skupaj s Slovenijo).
Iz novih držav članic (EU 2007 – Romunija in Bolgarija).
Iz območja nekdanje Sovjetske zveze (Rusija, Belorusija).
Iz območja nekdanje Jugoslavije.
Iz Severne Amerike (ZDA, Kanade).
Iz Azije.
Iz Južne in srednje Amerike.
Iz Afrike.
Iz Avstralije.
Našteli vam bomo nekaj skupin imigrantov. Prosimo, da za vsako od njih pomislite, ali bi
po vašem mnenju slovenska država morala vzpodbujati njihovo priseljevanje, ga
omejevati ali ohranjati v enakem obsegu:
Vzpodbujati Omejevati Ohranjati
na isti ravni
Nizko in srednje kvalificirana delovna sila (kleparji, krovci, gradbeni delavci), ki bi pomagala zapolniti primankljaj na slovenskem trgu dela.
Visoko kvalificirana delovna sila (strokovnjaki, medicinsko osebje), ki bi pomagala zapolniti primankljaj na slovenskem trgu dela.
Tuji poslovneži, ki bi investirali v slovensko gospodarstvo in odpirali podjetja.
Begunci (tj. osebe, ki bežijo zaradi vojaških konfliktov oz. vojn).
Prosilci za politični azil (tj. osebe, ki bežijo zaradi strahu pred osebnim preganjanjem zaradi rasne, etnične, verske, spolne, politične pripadnosti).
Družinski člani oseb, ki jim je bil podeljen status begunca.
Družinski člani imigrantov, ki že živijo v Sloveniji.
Priseljenci slovenskega porekla iz tujine (imigranti slovenskega rodu).
Prosimo, ocenite na lestvici od 1-5, v kolikšni meri se strinjate z naslednjimi trditvami:
Sploh se
ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti strinjam, niti ne strinjam
Se strinjam
Se popolnoma
strinjam
S tem, da sprejmemo migrante v našo družbo, krepimo demokracijo.
Država bi morala zagotoviti tudi migrantom, ki prebivajo v njej iste socialne in zdravstvene pravice.
Slovenija bi morala zaostriti imigracijsko in azilno politiko (tj. postaviti strožje pogoje in merila za priseljevanje tujcev.
Imigranti pripomorejo k oblikovanju multikulturnega okolja in sobivanja v državi.
Slovenija bi si morala prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.
Če želi država zmanjšati napetosti v družbi, bi morala ustaviti priseljevanje.
Imigranti so obiskovalci v novih družbenih okoljih, torej so tujci, zato ne morejo zahtevati enakih pravic kot prebivalci, ki so v Sloveniji že od nekdaj.
Ali imate med vašimi osebnimi prijatelji osebe, ki so se v Slovenijo priselile iz tujine?
Da, precej jih imam.
Da, nekaj jih imam.
Ne, nobenega nimam.
Nekateri ljudje pridejo v Slovenijo, ker bežijo pred vojno ali se bojijo osebnega
preganjanja zaradi rasne, etnične, verske ali politične pripadnosti. Prosimo povejte,
koliko soglašate z naslednjimi trditvami (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):
Sploh se
ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti strinjam, niti ne strinjam
Se strinjam
Se popolnoma
strinjam
Večina beguncev in iskalcev azila želi le izboljšati svoj ekonomski položaj (tj. ekonomski migranti).
V času obravnave njihovih prošenj bi država prosilcem za status begunca-azilanta morala dovoliti, da si najdejo delo.
Beguncem in azilantom, ki jim je bilo odobreno bivanje v Sloveniji, bi moralo biti dovoljeno, da s seboj pripeljejo ožje družinske člane.
Slovenska država bi morala najprej poskrbeti za socialno varnost in blagostanje slovenskega prebivalstva in šele nato zagotavljati pomoč imigrantom.
Osebe, ki nelegalno prestopijo slovensko mejo, bi morali Nemudoma deportirati, ne glede
Sploh se
ne strinjam
Se ne strinjam
Se niti strinjam, niti ne strinjam
Se strinjam
Se popolnoma
strinjam
na to, ali prosijo za status begunca ali azilanta.
Imigranti pomenijo breme za socialno državo, ker se priselijo skupaj z velikimi družinami, ki prejemajo državne pomoči.
Na račun priseljencev se povečuje kriminaliteta.
Religija imigrantov je ovira pri vključevanju imigrantov v prevladujoče krščanske zahodne družbe.
V globalnem svetu naj bodo meje za kapital, ideje in ljudi enako odprte.
Mobilnost ljudi je potrebno omejiti, sicer bo Evropa ‘preplavljena’ in bo izgubila svojo kulturno identiteto.
Kako naj po vašem mnenju ravnajo priseljenci, ki že dalj časa živijo v Sloveniji? Prosimo, povejte, katera od štirih trditev vam je osebno najbližja oziroma jo najbolj podpirate.
Naučijo naj se slovenskega jezika in navad in jih sprejmejo za svoje ter opustijo svojo kulturo (tj. asimilacija).
Naučijo naj se slovenskega jezika in navad ter v domačem okolju ohranjajo svoj jezik in kulturo (tj. adaptacija).
Ohranijo naj svoj jezik in kulturo ter živijo sami zase (tj. segregacija).
Naj se začasno prilagodijo slovenski kulturi in življenju in delajo tu za krajši čas, nato naj se vrnejo domov.
V kolikšni meri so po vašem mnenju naslednji dejavniki pomembni za uspešno vključevanje imigrantov v slovensko družbo (ocenjujte na lestvici od 1 do 5):
Sploh ni
pomembno Ni
pomembno
Niti pomembno,
niti nepomembno
Je pomembno
Je zelo pomembno
Katoliška veroizpoved.
Izhajanje iz podobnega kulturnega okolja, kot je slovensko.
Znanje slovenskega jezika.
Pridobitev slovenskega državljanstva.
Poroka s Slovencem/Slovenko.
Prijatelji slovenske narodnosti.
Možnost vključevanja v politično odločanje (politična participacija, pravica voliti in biti izvoljen na lokalnih-državno zborskih volitvah).
Zaposlitev.
Dobra izobrazba.
Barva kože (belec).
Prosimo ocenite, koliko se strinjate z naslednjimi izjavami (ocenjujte na lestvici od 1 do 5). Imigrantom, ki legalno prebivajo v Sloveniji, bi morali omogočiti:
Sploh se ne
strinjam Se ne
strinjam
Se niti strinjam, niti ne strinjam
Strinjam se
Se popolnoma
strinjam
Enakopravno vključevanje na slovenski trg dela.
Možnost šolanja v njihovem jeziku.
Dostop do zdravstvenega in socialnega zavarovanja.
Dostop do socialnih stanovanj.
Dostop do stanovanjskih posojil.
Vključevanje in dejavnost v kulturnem življenju (kulturna društva).
Vključevanje in dejavnost v političnem življenju (stranke).
Vaša starost (v letih): ____________________
Spol?
Moški
Ženska
Stopnja zadnje pridobljene izobrazbe:
Osnovna šola ali manj.
Poklicno izobraževanje ali srednja šola.
Višja šola, visoka šola, univerzitetna izobrazba.
Magisterij, doktorat.
Zaposlitveni status:
Zaposlen.
Brezposeln.
Upokojen.
Dijak, študent.
Gospodinja.
Kmet.
Drugo: __________________________.