odmev tišine 7-8 2011

G L A S I L O M E S T N E G A D R U Š T V A G L U H I H L J U B L J A N A

O D M E V T I Š I N E

LETNIK XIII – ŠTEVILKA 7–8J U L I J – A V G U S T 2 0 1 1

ODMEV TIŠINE 2 JULIJ–AVGUST 2011

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; Lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

Glasilo Mestnega društva gluhih Ljubljana, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana;Fax: 01/2318-062; http://www.mdgl.si, e-mail: [email protected]Članke in slike za objavo OT pošljite na elektronski naslov: [email protected]čna št.: 7562470, transakcijski račun: 02083-0051930092Glasilo odmev tišine je registrirano pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 437Odgovorna urednica: Marija Möderndorfer; namestnica odgovorne urednice: Indira Vehbić; urednica: Maja Kuzma; tehnični urednik: Vinko Cepec; lektor: Sandi Lakner; uredniški odbor: Robert Žlajpah, Tanja Potočnik Honigsman, Simona Drev.Grafični oblikovalec: Janez TurkTisk: Tiskarna DTP d.o.o.

UVOD

Dragi bralci!Za nami je dolgo, vroče poletje z vmesnim aprilskim

vremenom. Upam, da ste se imeli lepo. Upam tu-di, da ste se vsi tisti, ki si morja niste mogli privoščiti, znašli in si naredili veselje na drug način: z dolgimi sprehodi v hribe, na deželo ali pa se namakali kje ob reki ali v bazenih.

V društvu v času počitnic ni bilo lenarjenja. Bilo je namreč izvedenih nekaj aktivnosti. Društvo je pripravilo in oddalo financerjem po-ročila o realizaciji programov. Šport-niki so izpeljali svoje načrtovane aktivnosti (o tem bo kaj več pisal Robi). Kultura je v glavnem bi-la na počitnicah, v pisarni pa je bilo veliko dela z načrti za šport ni piknik v Zajčji dobra-vi in priprav za praznovanje Mednarodnega dneva gluhih, ki bo v soboto, 10.9.2011. Mar-sikdo si misli, kakšna malenkost je s pripravo, a se krepko moti. Do podrobnosti je treba pripraviti teren, pridobiti sodelujoče, zagoto-viti oder, pripraviti vabila, obvestila, skratka, tisoč malenkosti, ki vzamejo ne en dan dela, ampak mesec in več. Upam in verja-mem, da bo organizacija dela MDGL uspela odlično.

Organizirali in izvedli smo tudi brezplačno tedensko počitnikovanje naših najstarejših članov v Kranjski Gori. Prav tako smo poskrbeli za veseli dan naših jubilantov s 60, 70, 80 in več leti, ki so letos prazno-vali okrogle obletnice. Še naprej skrbimo za starej-še, osamljene, potrebne pomoči, jih obiskujemo,

jim delamo družbo, jih peljemo na sprehode. Veliko razmišljamo o medgeneracijski solidarnosti oz. pro-stovoljstvu in iščemo vse možne poti, da starejšim omogočimo prijazno starost ob zavesti, da niso sami. Osebno apeliram na vse člane društva, da kdaj pa kdaj tudi sami obiščejo ostarele znance ter jim pri-nesejo malo sonca v njihov dom ali v Dom starejših

občanov. Nekoč so bili tudi oni mladi, delili so usodo društva, bili so aktivni … In,

končno, tudi mi vsi lezemo v leta, ne vedoč, kaj nam bodo prinesla.

Društvu je uspelo na Zavodu za zaposlovanje pridobiti sred-stva za dva delavca preko jav-nih del za določen čas. Delati pričneta s 1. avgustom. Naziv programa je »Asistent bom«, kar pomeni pomoč starejšim, pa tudi socialno ogroženim.

Mladi imajo dober program, ki pa do zdaj še ni zaživel. Upam

da, bodo to izpeljali v jesenskem času.

Kar pa se tiče jesenskih programov, bomo o vsem še pravočasno obvestili na-

še člane. Imamo namen organizirati izlet v Poso-čje. Izlet v Švico smo z letošnjega oktobra premestili na mesec maj leta 2012, tako, da imate vsi, ki želite iti na ta izlet, čas in možnost varčevati za ta namen.

Vidimo se na športnem pikniku in ob Mednaro-dnem dnevu gluhih, zberimo se v čim večjem številu, kajti s tem bomo dokazali pripadnost društvu.

Meri

ZANIMIVOSTI

Možnost nakupa poceni baterij za slušni aparat

Ameriška spletna stran http://www.hearing-aid-batteries-co.com/ ponuja možnost naročila poceni baterij za slušni aparat ali polžev vsadek. Baterije lahko naroči kdorkoli, plačilo baterij pa poteka s

pomočjo kreditne kartice. Cena ene baterije znaša od 0,33 $ dalje, kar pomeni 1,98 $ oz. 1,37 EUR za škatlico s 6 baterijami, skupaj s stroški poštnine in DDV pa znaša cena škatlice baterij cca. 2,30 EUR, kar pa je v primerjavi s cenami baterij v Sloveniji (pri Widexu stanejo cca. 5 EUR za škatlico) zelo ugodno. Baterije prodajajo v kompletih po 60 baterij skupaj (tj. 23 EUR za komplet), pri nakupu večjega števila kompletov pa odobrijo tudi količinski popust.

Sandi LaknerNa naslovnici:Starostniki na oddihuv Kranjski Gori

JULIJ–AVGUST 2011 3 ODMEV TIŠINE

VABILO

Igre brez mejaMDGL organizira igre brez meja v sobo-

to, 27. avgusta 2011, v Zajčji dobravi s pričetkom ob 9. uri. Ob 12. uri boste dobili enolončnico, ob 16. uri pa boste jedli jedi z žara. Vse skupaj vas bo stalo le 10 evrov.

In kakšen bo program? Veliko bo iger in zabave za vse mlade po srcu ter z željo po druženju in uživanju v naravi. Več o tem boste izvedeli in doživeli v Zajčji dobravi.

Pridite, živahno in lepo bo!

Vaše MDGL

Pismo uredniceDragi bralci in bralke!

Uredništvo glasila Odmev tišine je v poletnem času skrbelo za novičke in informacije za vas. Predlaga-

lo in zbiralo je materiale, pisalo članke in fotografiralo slike. To pa samo zato, da bi vam podali informacije in vas obveščali o prihajajočih dogodkih.

Poletni čas je bil večinoma namenjen športnim aktivnostim, najbolj odmevna pa je bila odbojka na mivki. V društvu so tudi mislili na starostnike in jim pripravili prijetno presenečenje, in sicer praznova-nje jubilantov, izlet v Kranjsko Goro in še marsikaj. Naši članici, Izabeli Juriševič se je dogajalo marsikaj. Pokukajte v glasilo, in si preberite njena dva članka.

Seveda ste si privoščili tudi počitek od napornih službenih obveznosti in se odpravili na dopust. Vsak

Bralni večerOd meseca septembra 2011 dalje bomo organizirali bralne večere za vse ljubite-lje pravljic, pripovedk, zgodbic. Izvajali se bodo v prostorih društva vsako drugo sredo od 16.30 do 17.30. Več o tem na oglasni deski v društvu.

Vabljeni vsi!

Uredništvo OT

dopust je koristen, saj je tudi dopust neko obdobje, ko se naše psihične in fizične sposobnosti sprostijo in se pripravijo na nove izzive.

Vaše zgodbe, pripovedke, dogodivščine so še vedno dobrodošle na naš uredniški naslov: [email protected]. Tistim, ki ne uporabljate interneta oz. e-pošte, lahko članke v papirni obliki prepišemo na računalnik in jih objavimo. Če vas zanima, kdaj je zadnji rok za oddajo člankov, vam lahko mirne duše napišem, da se ni potrebno ozirati na rok. Če ne bo objavljeno v prvi naslednji številki glasila, bo pa ob-javljeno v drugi naslednji številki.

Odprite vaše življenje in delite vaše skrivnosti tudi z nami. Želim vam prijetno branje.

Majčka

InformacijaV društvu sta se za določen čas, za 18 mesecev, zaposlila Nina Orešnik in Robert Žlajpah. Delala bosta

na programu Psihosocialne pomoči ostarelim gluhim članom. Glede na to, da naše društvo združuje večinoma starejša populacija, je program dobrodošel za vse, ki tozadevno pomoč potrebujejo. Imamo že precej prijav uporabnikov, pa vendar vsak, ki čuti potrebo po pomoči, se v društvu lahko prijavi, da uredimo termine in se dogovorimo na programu dela. Program Psihosocialne pomoči starejšim gluhim financira Zavod za zaposlovanje in delno Zveza gluhih in naglušnih društev Slovenije.

Kaj delata oziroma kakšne so naloge izvajalcev?V prvi vrsti je nujna naloga zagotoviti prijetno vzdušje v druženju; spremstvo na sprehode ali kamor

uporabnik želi iti a sam ne zmore; poskrbi za nabavo potrebščin v trgovini, v čistilnici … ; po potrebi po-maga v gospodinjstvu; spremstvo do zdravnika, do otrok ali sorodnikov; spremstvo z obiskom v društvo in nazaj in še kaj.

Oba zaposlena bosta ob sredah prisotna v društvu, zato sta dosegljiva za pogovore z vsakomur kdor želi.

MDGL


Tinkara je radovedno dekle z veliko energije. Delo z ljudmi ji daje veliko zanimivih izkušenj.

Vsak človek, ki ga sreča, jo nekaj nauči. Želi si svoje delo na vseh področjih, ki jo zanimajo, opravljati dobro in z veseljem.

1. Kdaj in kako si prišla v prvi stik z gluhimi? Katera je bila tvoja prva kretnja?

Prvo kretnjo me je naučila Ljubica Podboršek. Sre-čala sem jo na morju in jo prepoznala s televizije. Prosila sem jo, da mi pokaže kakšno kretnjo. Pokazala mi je kretnjo „konj“ in to je bila moja prva kretnja. Stara sem bila osem let.

Z gluhimi sem se prvič srečala po prvi stopnji tečaja slovenskega znakovnega jezika v tretjem letniku štu-dija. Z gledališko skupino Takatuka in mladostniki iz Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana sem odšla na izmenjavo v Grčijo. Z dekleti in fanti iz Zavoda sem prvič komunicirala v znakovnem jeziku. Po prvi stop-nji tečaja sem znala bolj malo. Veliko so me naučili člani gledališke skupine – tako slovenske kot grške.

2. Končala si študij na Fakulteti za družbene vede in postala novinarka. Bi, prosim, podrobneje opisala študij novinarstva? Od kod tvoja želja, da bi postala novinarka?

Za študij novinarstva sem se odločila v sedmem raz-redu osnovne šole. S šolo smo bili na taboru v Fiesi. Hodili smo po ulicah Pirana in morali smo intervjuvati turiste. Srečali smo angleške in nemške turiste. V skupini sem samo jaz znala angleško in nemško in bila dovolj pogumna, da jih vprašam, kako jim je všeč Piran. Delo mi je bilo tako všeč, da sem se odločila za študij novinarstva. Moja želja je ostala enaka vse do konca gimnazije, ko sem se prijavila na fakulteto.

Med študijem sem se poleg delanja intervjujev naučila pisati še različne oblike člankov, razlike med delom na časopisu, radiu, televiziji in internetu. Vsako leto smo imeli tudi prakso. Tako sem dve leti delala na radiu Slovenija, na športni redakciji, eno leto pri časopisu Notranjsko-kraške novice in eno leto urejala spletno stran Student-info. Študij novinarstva me je naučil, da moram vse informacije preveriti pri več različnih ljudeh preden jim verjamem. To se mi zdi najpomembneje in mi koristi tudi v življenju.

3. V času študija in v gimnaziji si napisala referat o zgodovini gluhih. Ali lahko poveš kaj več o tem?

Znakovni jezik in življenje gluhih sta me zelo zani-mala. Ko sem bila v gimnaziji, sem trenirala odbojko in nisem imela dovolj časa za učenje znakovnega jezika. Želela pa sem dobiti podatke o gluhih in o razvoju znakovnega jezika. Naslov referata sem lahko sama določila in sem šolsko delo posvetila spozna-vanju zgodovine gluhih. Všeč mi je bilo vse, kar sem spoznala in moja želja po učenju znakovnega jezika se je povečevala vsako leto.

4. Kaj te je vodilo do tega, da postaneš tolmačica? Čemu si se morala odrekati, ko si se vpisala v Šolo za tolmače?

Ko sem zaključila peto stopnjo tečaja slovenskega znakovnega jezika, se mi je zdelo, da se lahko še več naučim, zato sem se odločila za vpis v šolo za tol-mače. Delala sem kot urednica študentske spletne strani, da sem privarčevala dovolj denarja za Šolo ter vsak petek in soboto hodila na predavanja. V šolo sem poleg denarja vložila tudi večino svojega proste-ga časa. Veliko sem se naučila o področju socialnega varstva – katere pravice lahko uveljavljajo gluhi in kaj morajo narediti za to. Za delo tolmača pa sem mislila, da me bo šola za tolmače bolje pripravila. Predvidevala sem, da bomo imeli več prakse ter stika z gluhimi in dejanskim delom tolmačev, vendar je vse temeljilo bolj na teoriji. Zaradi tega sem imela nekaj težav pri opravljanju izpita in pri začetkih opravljanja dela kot tolmačica. Ko pa sem dobila več prakse, je delo postalo pravi užitek.

Smešni trenutki ali nerodnosti pri prevajanju?Osebno ne maram in ne uporabljam grdih besed,

kletvic. Ko pa sem tolmačila na nekem sestanku, je gluha oseba, ki je govorila, pokretala grdo besedo, ki sem jo prevedla v slovenski jezik. Vsi slišeči so se v trenutku obrnili proti meni in me grdo gledali. Jaz pa sem se samo nasmehnila.

5. Kje si trenutno zaposlena in kakšne so tvoje dnevne obveznosti?

Trenutno sem zaposlena na Zavodu za gluhe in na-glušne kot tolmačica slovenskega znakovnega jezika. To pomeni, da tolmačim učencem med poukom.

INTERVJU

Intervju: Tinkara Belčič

Tinkara uči ogrevanja in smučanjaTinkara Belčič Tinkara uči plavati


Učiteljica razlaga snov, jaz pa tolmačim njene besede, da lahko učenci bolje razumejo. Želim si, da bi učenci imeli predmet Znakovni jezik, ki bi se ga učili od prve-ga do devetega razreda. Tako bi še bolje razumeli snov pri drugih predmetih.

Imam pa tudi svoj s.p., kjer se ukvarjam s športom, animacijo rojstnih dni, zabav, novinarstvom in seveda tolmačenjem (www.tin-kara.si).

6. Kaj počneš v popoldanskem času?Trenutno veliko šivam. Vpisala sem se v tečaj ši-

vanja in zdaj prenavljam stanovanje. Sešila sem že nove zavese, zdaj pa šivam novo prevleko za kavč. Če je lepo vreme, grem pa plezat.

7. Si vsestranska športnica, poleg tega se rada udeležuješ raznih tečajev in po opravljenih izpitih si vaditeljica plavanja, smučanja in deskanja na snegu. Kaj bi rada povedala o tem?

Rada sem v gibanju. Še rajši pa prenašam svoje znan je naprej. Kot vaditeljica različnih športov se lah-ko istočasno gibam in dajem svoje znanje otrokom ali odraslim. Tudi pri znakovnem jeziku veliko „migaš“, zato mi je mogoče tako zelo všeč :).

8. Koliko jezikov obvladaš? Od kod tvoja nadarje-nost za učenje jezikov, med drugimi tudi za slovenski znakovni jezik?

Jeziki so mi že v osnovni šoli šli veliko bolje kot ma-tematika in fizika. Zanimivo mi je bilo, kaj vse lahko delaš z besedami. Zato rada pišem pesmi, kjer je pravi pomen skrit v igri besed. Všeč mi je, da lahko poveš, kar čutiš, misliš, si želiš, na takšen način, da te ljudje razumejo. Če ne znajo slovensko, jim želim povedati v jeziku, ki ga razumejo. Dobro znam angleško in nem-ško, malo pa znam povedati tudi v grščini, hrvaščini, srbščini in francoščini. Zanimajo me ljudje in do ljudi se pride samo s poznavanjem njihovega jezika. Ker me zanimajo gluhi, sem se naučila njihovega jezika.

9. Nekje sem prebrala, da verjameš, da se učimo vse življenje in da denar za nova znanja ni nikoli stran vržen. Ali lahko poveš več o tem in zakaj je to pomembno?

Res je. Ne moremo biti strokovnjaki na vseh pod-ročjih. Največ znanja pa lahko dobimo od ljudi, ki delajo tisto, kar nas zanima. Če mene zanima kultura gluhih, bom šla med gluhe in se učila od njih, ne pa vprašala nekoga, ki pozna gluho osebo. Na takšen način izgubljamo znanje. Moramo direktno do točke z največ znanja, informacijami.

10. Misel za naše bralce, … za zaključek.Učenje nam da znanje. Znanje nam da informacije.

Informacije nam dajo moč. Moč nam pomaga izbolj-šati svet, tudi svet gluhih. Želim si, da bi se gluhi tega bolj zavedali in imeli radi učenje, ker nam učenje da znanje.

Novinarka: Tanja Potočnik Hönigsman

INTERVJU

Intervju: Tinkara Belčič

Pred resničnostjo lahko zapremo oči, pred spominom pa ne. (Stanislaw Jerzy Lec)

Človek, ki je prehodil sedem križev, je za seboj za-gotovo ohranil tudi spomine – lepe ali nelepe. Jaz

jih imam, obojih, mnogo. Enega od teh, nelepih, naj zaupam tudi vam.

Bila sem gojenka Zavoda za gluhe, kamor sem prišla takoj po vojni vihri, leta 1945/46. Bili so težki časi, hrane je bilo zelo malo, a imeli smo jo redno, takšno ali drugačno. Zavod je v hrani dobival pomoč od UNRE (ameriški rdeči križ). Jedli smo tudi tak močnik ali po-lento, kjer so bili prisotni črvi, a smo se trudili, da jih nismo spravili vase. Da ohranimo moč, smo vsako jutro v vrsti, pred jedilnico, morali pogoltniti žlico ribjega olja z ogabnim okusom. Nekateri smo celo bežali na WC in ga izbljuvali. Čez par let, ko sem bila že toliko razvita, da sem razumela situacijo okolja, je v meni počil film. Namreč: gojenci smo še naprej imeli tako hrano, brez okusa in vonja. Pred jedilnico je bila tudi posebna so-ba – jedilnica za učitelje brez vzgojiteljev, kajti oni so z nami jedli isto hrano. Za učitelje je bila posebej kuhana

Spomini …hrana, ki je mi nismo imeli. Čakajoč v vrsti do jedilnice, iz kuhinje mimo nas pride kuharica s pladnjem nad ramo. Vonj pečenke zaboli naš želodec, kar slabo ti postane, jeza te prime … Ko je kuharica odšla, sem bila ravno pred vrati, kjer je bil vtaknjen tudi ključ. Tiho, skrito pred drugimi sem dvakrat obrnila ključ, misleč, da me nihče ne vidi. Premikamo se naprej, že smo pri mizah, ko naenkrat prihrumi zaripel obraz enega od učiteljev (ime naj ostane pri meni) iz njihove jedilnice. Prižge luč in zahteva, da vsi vstanemo, zahteva, da se tisti, ki je zaklenil vrata jedilnice, takoj javi ali pa vsi ostanemo brez kosila. Potuhnem se, me pač nihče ni videl? Minute tečejo, vsi ven, a je zadnji hip tista za mano dvignila roko in pokazala name, očitno iz bojazni, da ne ostane brez kosila. »Ti, ti???« kaže s prstom učitelj name. Ne, nisem jaz. Zagrabi me za lase, da padem, zvleče me v njihovo jedilnico in sredi jedilnice me pred vso gospodo začne mlatiti po glavi, obrazu, da, celo brcam se nisem mogla izogniti, nato me močno porine eni učiteljici v roke. Vsa omotična, skuštrana, objokana se sesedem po tleh. Pride ravnatelj, dobričina g. Dermelj, me prime za roko in pelje v zgornje nadstropje v pisarno. »Poslušam te, kaj si naredila?« Povem mu odkrito otroško užaljenost, da smo nezadovoljni s tem, kar jemo mi in kaj učitelji, da bruhamo, da nas boli želodec … Poboža me in me opominja, da ne bi smela zakleniti vrat ampak bi morala priti k njemu. Od naslednjega dne za dober mesec dni nisem več zmogla v šolske klopi, ker sem od udarcev v glavo dobila delirij in obležala v bolniški sobi. Čez par dni so jedilnico za učitelje ukinili in živ ljenje otrok v zavodu se je nadaljevalo, za vse enako.

Tako, videli ste, kako je bilo nekoč in kako je danes. Hrane je preveč, res ne povsod, a še vedno preveč in kruha v smeteh kolikor hočeš.

Meri


SREČANJE

Srečanje gluhih in naglušnih v MariboruV soboto, 4. junija 2011, na god Filipa Smaldoneja,

zavetnika gluhih in naglušnih, je v okviru Pasto-rale gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju z Mariborsko Filipovo skupino potekalo srečanje gluhih in naglušnih na Malečniku in v Mariboru. Nanj so bili vabljeni vsi gluhi in naglušni iz Slovenije, udeležilo pa se ga je 31 oseb iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Murske Sobote, Ptuja in Krškega z okolico.

Marijina cerkev na GorciOb 9.00 smo se udeleženci iz Ljubljane zbrali pred

šišensko cerkvijo in se z osebnimi avtomobili odpeljali proti Malečniku pri Mariboru. Ob 10.30 smo se zbrali pred župnijsko cerkvijo svetega Petra. Nato smo se peš podali na hrib nad Malečnikom, na Gorco, na kateri stoji Marijina cerkev iz leta 1517, izpred katere je lep razgled po mariborski okolici. Na zanimivem predavanju v cerkvi nam je duhovnik, g. Edi Strouhal,

povedal marsikaj o zgodovini Marijine cerkve in o svetnikih, katerih kipi so v njej.

Filip Smaldone – zavetnik gluhih in naglušnihPredstavil nam je tudi sv. Filipa Smaldoneja, za-

vetnika gluhih in naglušnih. Rojen je bil 27. julija 1848 v krščanski družini v Neaplju. 23. septembra 1871 je bil posvečen za duhovnika. Nekega dne je srečal neko gospo, ki je imela gluhega sina. Srečanje z gluhim otrokom se ga je močno dotaknilo. Od tega trenutka se je posvetil pastoralnemu delu in vzgoji gluhe mladine. Z redovno družbo sester salezijank Najsvetejšega Srca Jezusovega je po raznih krajih Italije ustanavljal inštitute za gluho mladino. Vse svoje življenje je posvetil vzgoji in katehezi gluhih in naglušnih. Umrl je za hudo sladkorno boleznijo 4. junija 1923. 11. junija 1996 ga je papež Janez Pavel II razglasil za blaženega, 15. oktobra 2006 pa ga je papež Benedikt XYI razglasil za svetnika in zavetnika gluhih in naglušnih. Njegov god je 4. junija.

Hiša Stare trtePo ogledu Marijine cerkve smo imeli mašo v zna-

kovnem jeziku v cerkvi sv. Petra na Malečniku. Po maši smo šli na kosilo v Maribor. Po kosilu smo si najprej ogledali Hišo Stare trte. Hiša Stare trte je Hiša, na katere pročelju raste Stara trta, najstarejša trta na svetu, ki je s starostjo preko 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Nekoč je bila sestavni del obrambnega mestnega obzidja, od leta 2007 pa vabi turiste kot osrednji vinsko-kulturni hram.

Mariborska stolnicaNato smo si ogledali mariborsko stolnico, ki je

sedež mariborske nadškofije in župnije Maribor. Zgrajena je bila v prvi polovici 12. stoletja in je bila sedež mariborske župnije. Njen sedež je bil pri cerk-vi, ki jo je sredi 12. stoletja pozidal štajerski mejni grof Otokar. Mariborska župnija je cerkvenopravno spadala pod salzburško nadškofijo; leta 1506 je bila priključena krški škofiji; leta 1786 k sekovsko – graški škofiji. Po preselitvi škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor leta 1859 je prišla pod oblast lavantinske, sedaj mariborske nadškofije. Za slednje pa ima za-sluge Anton Martin Slomšek, katerega grobnica se nahaja v stolni cerkvi v Mariboru.

Po kratkem odmoru smo se odpeljali v Društvo gluhih in naglušnih Maribor, kjer smo pred odho-dom domov imeli prosto za klepet s člani društva in udeleženci državnega prvenstva v orientacijskem teku, ki so po izvedenem prvenstvu prav tako odšli v to društvo.

Sandi Lakner

SLOVARČEK:PASTORALA: usmerjanje, vodenje vernikov k zveličanjuREDOVNA DRUŽBA: pripadniki samostanskega verskega reda (npr. sa-lezijanci)SALEZIJANEC: član reda sv. Janeza Boska, ki se ukvarja zlasti z vzgojo mladine v domovihKATEHEZA: poučevanje verouka

Udeleženci srečanja v Marijini cerkvi na Malečniku

V mariborski stolnici

Obiskali smo tudi DGN Podravja Maribor


Skladno s programom društva in našimi željami, smo našim članom, ki so v oskrbi enega izmed do-

mov starejših občanov in drugim ostarelim članom, naredili veselje z enotedenskim oddihom v Kranjski Gori. Šlo nas je šestero, od tega dva spremljevalca. Robi je člane peljal z osebnim avtom, sama pa sem tja in nazaj prišla z avtobusom, kajti v avtu za vse ni bilo prostora.

V domu smo se udobno namestili in pripravili celo-tedenski program. Vsak dopoldan in popoldan, smo se, glede na to, da smo imeli stare od 80 do 90 let, uskladili in prilagodili sprehode njihovim zmožno-stim. Robi je bil prijazen in je starostnikom omogočil še izlet na Vršič in v dolino pod Poncami, najpogum-nejši pa so šli še dalj, z žičnico na Vitranc.

Zajtrke in večerje smo pripravili skupaj, kosila pa smo imeli v dobri gostilni Pri Martinu. Malce preveč je bilo vsega, a zadovoljni smo bili vsi. Ob večernih urah, smo posedali ter klepetali in obujali spomine. Robi in Vinko pa sta vsak večer imela svoj moški zme-nek v centru, ker očitno nista spadala v svet babic.

V imenu vseh se društvu lepo zahvaljujem, da je starejšim omogočilo brezplačen oddih, kjer so se na-dihali čistega zraka, imeli družbo, se predajali soncu, smehu, dobri volji in kjer so se spet čutili človeški, svobodni v druženju in pogovoru. Hvala!

Meri

Najstarejša Ledvika na sprehodu

»Parček«, skupaj 162 let počivata po dolgi hoji

Vinko in Dragica na Vršiču

Še spomin na vršace Tamarja pred kapelico padlim gornikom

Spust z Vitranca v dolino

STAROSTNIKI

Skrb za starostnike

Skupinska slika starostnikov


SREČANJE

Srečanje sošolcev in sošolk

Na sončno soboto, 4. junija 2011, natanko 40 let potem, ko smo zapustili šolske klopi, smo se

zbrali bivši sošolci in sošolke v Ljubljani. Organizator srečanja je bila Slavka Vidic.

Srečanje se je pričelo ob 11. uri, ko smo se zbrali vsi, z nekaj izjemami, v Zavodu za gluhe in naglušne na Vojkovi ulici, kjer smo se šolali. Ob prihodu smo se rokovali, objemali in klepetali.

Najprej smo si ogledali zunanjost šole, obujali spo-mine in ugotavljali, kako se je vse spremenilo in povečalo z novim prizidkom, kjer sta vrtec in ločen dijaški dom za vajence in šolarje. Žal je bila sobota, zato si nismo mogli ogledati razredov, v katerih smo sedeli in se učili. Nato smo se napotili v mesto, do Tromostovja, kjer nas je ob dogovorjeni uri pričakala ladja, s katero nas je prijazni krmar popeljal po Ljub-ljanici do Livade in nazaj do Zmajskega mosta in do izstopa. Na tromostovju smo se odžejali, nato pa pot nadaljevali do Lukovice, v prijazno gostilno pri Bevcu, kjer nas je čakalo že naročeno kosilo. Med kosilom

ZANIMIVOSTI

V Vatikanskih muzejih odslej tudi vodstva za slepe in gluheV Vatikanskih muzejih so s posebnimi vodenimi

ogledi poskrbeli tudi za slepe in gluhe. Slepim bo dovoljeno, da otipajo izbrane umetnine in pri tem slišijo še strokovno razlago. Gluhim bodo razlago podali v znakovni govorici.

Vatikanski muzeji, ki s Sikstinsko kapelo, Rafaelo-vimi Stanzami in eno največjih umetnostnih zbirk na svetu pritegujejo obiskovalce z vsega sveta, so ena največjih turističnih znamenitosti Italije. V njih naštejejo tri milijone obiskovalcev na leto.

Muzeje je leta 1506 ustanovil papež Julij II., da bi v njih med drugim razvrstil izjemno antično kiparsko mojstrovino, Laokontovo skupino. Danes se muzeji ponašajo z najpomembnejšimi zbirkami egiptovske, grške, rimske, etruščanske in rene-sančne umetnosti.

Izbrala Meri,vir: Dnevnik 2011-05-24

… in danesNekoč ...

AktualnoZDGNS v sodelovanju z DGN Ljubljana

ob njihovi 80-letnici delovanja organizira

Mednarodni dan gluhih, ki bo 17. septembra 2011 v Ljubljani.

smo klepetali ob smehu in zabavi, nekateri pa so tudi balinali. Tu smo si ogledali tudi staro šuštarno, ki ji sedaj rečemo čevljarska delavnica. V njej je med 2. svetovno vojno delal oče lastnika gostilne.

Že v mraku smo se poslovili v upanju, da se zopet srečamo meseca septembra na mednarodnem dnevu gluhih v Ljubljani.

Martin Rozman


Društvo je za svoje člane, ki so letos izpolnili okrog-le obletnice – 60, 70, 80 let, pripravilo, srečanje

s pogostitvijo v društvu. Bilo je prisrčno in veselo, z veliko smeha. Vsak je svojo okroglo letnico spustil za deset let, saj ne čutijo, niti ne priznavajo toliko let. To so bili naši člani, mladi po srcu, vsi še polni vitalnosti.

Ob tortici, vrtnici in skromnih darilih, ki so jih sa-mi izžrebali iz vrečk, smo jim nazdravili z iskrenimi željami po dobrem zdravju in dolgem življenju ter si obljubili, da se bomo ob okroglih obletnicah spet srečali in se poveselili.

KDOR SE NEHA UČITI, JE STAR. NAJ JIH IMA DVAJSET ALI OSEMDESET. (Henry Ford I.)

STAROST JE RAZGLEDNI STOLP. (Hans Kasper)

Meri

STAROSTNIKI

Praznovanje jubilantov

V četrtek, 16. junija 2011, nas je gledališka skupina Tihe stopinje, ki deluje pod okriljem Zveze dru-

štev gluhih in naglušnih Slovenije, znova razveselila s svojo premiero komedije »Zaodrje«. Nastopali so dobrih 50 minut in v teh minutah smo se smejali pripetljajem na odru. Nastopali so Petra Šiler, Nina Orešnik, Tea Lukan, Damjan Šebjanu, Vladan Vukajlo-vić in Jožef Bizjak pod vodstvom avtorice in režiserke Lade Lištvanove.

Predstava je prikazala obnašanje igralcev Tihe stopi-nje v zaodrju med njihovo vsako predstavo, ko so polni adrenalina, treme in so vidno nervozni. V predstavo so tudi vključili že znan prizor s 6. evropskega festivala kulture gluhih SALVIA. V pretirano poudarjeno komični

igri so želeli pokazati, kaj se dogaja v zaodrju, npr. kako se igralci med seboj prepirajo, kako so eni drugemu v napoto, kako si tudi pomagajo med sabo, hitijo s pre-oblačenjem, iščejo svoje kose oblačil, kako so nervozni in zato nerodni, pozabijo tekst itd..

Predstava je bila uspešno odigrana in skupini Tihe stopinje želimo čim več takšnih uspešnih nastopov.

Majčka

Vir: http://www.zveza-gns.si/gledalisce/premie-ra-gledaliske-igre-zaodrje

PREMIERA

Tihe stopinje v komediji »ZAODRJE«

70-letniki

60-letniki

80-letniki Skupinska slika jubilantov


MISS SVETA GLUHIH

Tekmovanje za MISS sveta gluhih na ČeškemAli ste vedeli, da obstajata dve vrsti

tekmovanj za miss za gluhe? Tek-movanje za miss sveta gluhih je po-tekalo v Pragi na Češkem, tekmova-nje za miss gluhih Universum pa v Los Angelesu v Ameriki. Prijavila sem se na tekmovanje za miss sveta gluhih v Pragi. Tam sem bila z Damjanom Še-bjanom, ki je bil moj spremljevalec in tolmač ter mi je res dosti pomagal, ko sem najbolj potrebovala pomoč. Brez njega se ne bi dobro sporazumevala z drugimi gluhimi ljudmi. V Pragi sva 10 dni bivala v hotelu (2.7. – 11.7.2011).

Z Damjanom Šebjanom sva se dobila na letališču Brnik, kjer sva imela let ob 6. uri zjutraj. Na letalu sva se pogovar-jala o tem, kako se v mednarodni kret-

nji kretajo določene besede in imena držav. Ko sva prispela v Prago na Češkem, sva čakala na gospoda, da naju je prišel iskat in naju peljal do hotela, ki je bil oddaljen cca 25 minut od letališča. Ko sem vstopila v hotel, sem videla veliko deklet iz različnih držav. Sprva mi je bilo nerodno, saj nisem vedela, kako naj kre-tam z njimi, saj mednarodne kretnje nisem poznala dobro. Pozneje smo imeli sestanek v sejni sobi. Tam smo se dobili vsi.

Ugotovila sem, da so nekatera dekleta prišla že včeraj, nekatere pa danes, nekatere pa še prihajajo oz. pridejo jutri. Na sestanku smo se s kretnjo pred-stavile in povedale, od kod smo in kako nam je ime. Spoznavale smo se med seboj. Naslednje dneve smo imeli vaje hoje in koreografije. V tem času smo se dekleta bolje spoznavala med seboj, izmenjavala kretnje, kako se kreta v njihovi državi določene be-sede. Ob temu smo se nasmejale, ker je bila vsaka kretnja drugačna. Ne samo med vajami, pač pa smo tudi v prostem času imeli igro, kjer smo igrali različne vloge. Dekle s Cipra je igralo pantomimo, oponašalo organizatorja, misice, njihovo hojo. Ob tem smo se nasmejale, ker je res dobro predstavila gibe in hojo. Manekensko hojo sta nas učili dve češki manekenki, ki sta bili pred nekaj leti miss Češke. Tistim, ki niso znale dobro, smo pomagale in jim povedale, kako je treba hoditi in se postaviti. Res sem se imela super in zame je bila izkušnja nepozabna, saj sem spoznala nove ljudi, njihovo kulturo in kako je v njihovih državah glede pravic gluhih.

Končno je prišel dan, ko smo lahko šle na izlet s spremljevalci in organizatorjem. Skupaj smo se peljali z avtobusom do avtobusne postaje Chodov, kjer je velik trgovski center. Šli smo na podzemno postajo, kjer smo se peljali z metrojem. Izstopili smo na postaji Muzej, ki je hkrati center Prage. Od tam smo odšli do reke Vltave (kjer je naš Martin Strel preplaval reko). Peljali smo se z ladjico po reki in smo spoznavali Prago. Potem smo se odpravili peš do predsedniške palače, ki je imela veliko stopnic (spominjala me je na Bled, kjer je prav tako veliko stopnic). Nazadnje smo se odpravili nazaj do hotela.

Naslednje dni smo imeli spet treninge, vaje hoje, vmes pa smo bili tudi prosti za nekaj ur. Proste ure smo izkoristile, da smo šle plavat v bazen in v savno. Zvečer smo imeli disko. Vsa dekleta smo bila lepo oblečene in smo bile v sejni sobi, kjer smo se naple-sale.

Potem je sledil finalni dan, kjer smo se predstavile pred publiko. Bilo je malo nervoze in treme za odrom. Sproščale smo se in se nasmejale, tako da nismo mi-slile na to. J Za finalni nastop smo imele 4 izhode. Prvi izhod: oblečene smo bile v kratke, bleščeče oble-kice; drugi izhod: talent (vsaka je nekaj predstavila, naj bo to ples, pantomima ali kaj drugega); tretji izhod: kopalke; zadnji izhod pa večerne obleke.

Na koncu je zmagala Italijanka, ki je dobila dva len-ta – naslov miss simpatičnosti in miss sveta gluhih. 1. spremljevalka je bilo dekle iz Indonezije, 2. spremlje-valka dekle iz Rusije, dekle iz Belorusije pa je bilo miss Evrope. Vsa ostala dekleta smo dobila ogromno daril in se odpravila na večerjo, ki je potekala v hotelu. Tam smo bili do jutranjih ur, se naplesali, se pogovarjali, spoznavali nove ljudi, ki so nas prišli gledat.

Naslednji dan smo bile že napol zaspane, utruje-ne. Proste smo bile 2 dni. Ta čas smo izkoristile za nakupovanje v Pragi, obisk diskoteke v mestu, spo-znavanje mesta in nazadnje igre v hotelu, kjer smo se igrali. Predzadnji dan smo se še enkrat vsi dobili z organizatorjem. Vsi smo mu podarili darilo v spomin – plakat, za katerega smo se podpisali vsa dekleta in spremljevalci, prav tako pa smo se tudi skupinsko slikali z organizatorjem. Organizator je bil zelo ganjen in je rekel, da bo sliko obesil v svojo spalnico in da bo imel lep spomin na nas.

Zadnji dan je bilo težko slovo, nekatere med nami smo tudi jokale. V 10 dneh smo se bolje spoznale, se navezale ena na drugo in smo si izmenjale kontakte.

Moj nastop v večerni obleki

Priprava na finalni večer Generalka (vaje)


ZANIMIVOSTI

Zakon o podnaslavljanju v Marylandu

Od 1.10.2010 so vsi upravitelji javnih krajev v ame-riški zvezni državi Maryland, kjer imajo televizijo,

zavezani, da na zahtevo katerekoli osebe, na televiziji vključijo podnaslavljanje. Javni kraji vključujejo npr. bare, restavracije, telovadnice, avtobusne in železni-ške postaje, hotele in športne površine.

Če upravitelj javnega kraja zavrne vključitev podna-slavljanja, se lahko oseba, ki je zahtevala vključitev pod-naslavljanja, pisno pritoži preko Marylandske komisije za odnose z javnostmi. Marylandska komisija za odno-se z javnostmi nato preuči pritožbo in izvede različne aktivnosti za rešitev situacije. Izvede npr. izvensodno poravnavo ali pa upravitelja javnega kraja oglobi.

Podnaslavljanje pa ne koristi le gluhim in naglu-šnim, pač pa tudi slišečim v hrupnem okolju, osebam, ki se učijo angleščine in otrokom, ki se učijo brati. Podnaslavljanje torej pomeni dobrodošlo pomoč za vse, ne le za gluhe in naglušne.

Zelo lepo bi bilo, če bi tudi v Sloveniji bilo tako lepo poskrbljeno za pravice gluhih in naglušnih in to ne le z zakonom, ki bi bil le mrtva črka na papirju, ampak tudi z možnostjo pritožbe v primeru, da se zakon ne bi izvajal kot je potrebno. S slednjim bi se namreč zagotovilo izvajanje tovrstnih zakonov. Tako pa pri nas imamo nekaj dobrih zakonov za zaščito pravic gluhih, vendar pa se, ker pri nas možnosti pritožbe ni, niti zakoni ne vsebujejo kazenskih določb, sodni postopki, v katerih morajo gluhi in naglušni sami so-delovati, pa so dolgotrajni, dragi in mučni, ne izvajajo kot bi se morali.

Prevod in priredba: Sandi Lakner

Vir: http://www.odhh.maryland.gov/cc.htmlhttp://www.odhh.maryland.gov/pdfs/SB68FactSheet1.pdf

MISS SVETA GLUHIH

Tekmovanje za MISS sveta gluhih na Češkem

Na to tekmovanje bi šla ponovno, ker je bila zame res nepozabna izkušnja, da sem spoznala dosti ljudi in se seveda naučila uporabljati mednarodne kretnje, vendar pa nekateri niso poznali mednarodne, pa smo se znašli, kakor smo se znali. J

Posebno sporočilo za vas: Dekleta, če se želite prijaviti na tekmovanje za miss, se kar prijavite. Ne bo vam žal, kajti s tem si boste pridobile nove izkušnje in nova poznanstva.

Izabela Juriševič

Missice bivše Jugoslavije: (z leve) miss Slovenije, miss Hrvaške, miss Bosne in Hercegovine, miss Srbije in miss Črne gore

Z leve: 1. spremljevalka: Indonezija; miss sveta gluhih: Italija; 2. spremljevalka: Rusija; miss Evrope: Belorusija

Skupinska slika pred muzejem Prage


Še preden sem začela s pisa-njem diplomske naloge, sem

vedela, da bom pisala o gluhih in naglušnih. Imela sem izbra-ne tri oziroma štiri teme na različnih področjih. Pozneje sem ugotovila, so da neka-tere teme, ki sem jih imela izbrane, že raziskane in opi-sane v diplomskih nalogah. Spet sem tuhtala, katero temo naj si izberem, kajti našla sem še eno diplom-sko nalogo, ki je opisovala prav tisto, o čemer sem si želela pisati. Šele s pomočjo mentorja sem spoznala, da lahko napišem tisto diplom-sko nalogo, ki sem si jo že-lela, saj bo moja diplomska naloga predstavljala moje izkušnje in poglede z mo-je perspektive, česar si ne morejo predstavljati sliše-či, saj ne poznajo okoliščin, v katerih sem kot gluha ose-ba. Domnevala sem, da bo moja diploma čisto kopija, a ni bilo tako. Ta diploma je namreč napisana le z objektivne strani, napisala jo je namreč slišeča študentka, ki je intervjuvala gluhe in naglušne študente.

Pogumno sem si zapisovala na list papirja, kakšno kazalo bo imela moja bodoča diploma. Te osnutke sem pokazala mentorju in je bil vidno navdušen nad idejo in me je spodbujal, naj pišem o tem. Všeč mi je bilo pri njemu, da lahko pišem o tem, kar mi pade na pamet, šele na koncu bom popravila oz. urejala, da bo vsebina v redu. Tako sem začela z akcijo. V novembru 2010 sem začela z raziskovalno nalogo, kjer sem do sredine meseca decembra izvedla preko 20 intervjujev. Te intervjuje sem potrebovala za izpit Raziskovalni seminar, podatke pa sem uporabila tudi za diplomo. Tako sem si prihranila nekaj dela.

Vmes sem popravljala stare grehe – delala sem izpite iz prejšnjega leta, ki so mi ostali. Ko sem končno opravila vse izpite, sem se lotila diplome. V mesecu marcu sem kontaktirala še preostale gluhe in nagluš-ne, ki jih nisem mogla intervjuvati v mesecu novem-bra oz. decembru zaradi neusklajenosti urnikov. Od meseca marca do sredine meseca maja sem zbirala intervjuje. Ta čas sem izkoristila tudi za branje lite-rature, ki sem jo našla preko spletne strani COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services; je slovenski knjižnični informa cijski sis-tem, ki ga je razvil mariborski Inštitut informacijskih znanosti. Uporabljajo ga knjižnični si stemi Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Črne go-re, povezavo vseh teh si ste mov pa sku paj imenujemo cobiss.si). Naj več literature sem našla preko spletnih strani različnih člankov in intervjujev, ki so povezani s pod ročjem gluhih in naglušnih. Naj bolj so mi koristili novejši članki, kajti v današnjem času se vse hitreje spreminja: šolski sistem, pravice in podobno.

V mesecu aprilu sem pridno brala ter po-vezovala članke. Nisem jih brala po vrstnem redu. Kar sem našla zanimivega v članku, sem označila in postavila v določena po-glavja; npr. vplivi okolja na gluhega posa-meznika. S časom sem zbrala lep kupček različnih literatur. April je že minil, v maju pa sem začela pisati diplomo.

Največ preglavic mi je delal naslov diplome. Enostavno se nisem mogla domisliti, kakšen naslov bom imela, a sem vedela za bistvo. Nisem žele-la imeti dolgega naslova, želela sem le, da bo imel sam naslov poseben pomen. Na enem seminarju mi je dala idejo ena gospa, tako da sem

oblikovala naslov za diplomsko de-lo, in sicer: »Življenjski scenarij

gluhih in naglušnih skozi šol-ska obdobja«.Ko sem končno napisala prvi del – teoretični del, tukaj sem povzela misli, citate iz literature in pa se-veda zraven napisala moje mnenje in izkušnje v pove-zavi s šolskim sistemom. Za

drugi del – empirični del – sem pisala o raziskavi, rezultatih in ugotovitvah. Vse rezultate, sem povzela iz 41 intervjujev, ki sem jih zbrala do sredine maja. Nekatere odgovore sem dobila osebno, nekatere pa preko elektronske pošte. Te intervjuje sem razdelila v štiri skupine in jih porazdelila po skupnih odgovorih (npr. odgovor DA sem polagala v prvi kupček, drugi kupček pa je vseboval odgovor NE, itd.). Raziskava mi je res vzela ogromno časa, saj sem morala še enkrat pregledati odgovore prejšnjih anketirancev, ki sem jih dobila v prejšnjem letu (novembra/decembra). Ko sem končno uredila te raziskave, sem jih poračunala s pomočjo statistike. Na koncu sem napisala ugoto-vitve ter uredila celotno diplomsko delo.

Toda dela še ni bilo konec. Morala sem tudi poslati diplomsko nalogo mentorju, da je pregledal, če je bila dobro napisana, da ni kakšne pomanjkljivosti ali nejasnosti. Ko sem dobila nazaj, sem morala po-praviti vsebino, nekaj pa sem še napisala za dodatno razlago. Tako se je nadaljevalo s popravljanjem vse-bine, da sem tudi ponovila ta postopek (popravljanja vsebine). Ko je bilo glede diplomskega dela končno urejeno, mi je mentor potrdil, da je diplomska na-loga primerna in da jo lahko dam v lektoriranje. Čas me je tako priganjal, da sem morala pohiteti. Ravno sem hotela diplomsko nalogo poslati lektorici, a se je zalomilo. Nobeden ni hotel sprejeti naloge, da bi jo lektoriral v enem dnevu. Kajti imela sem časa le 2 dni do roka za oddajo diplomske naloge. Na srečo mi je ponudil pomoč Sandi, ki je lektoriral mo-jo diplomsko nalogo, nekaj poglavij pa je lektoriral prijatelj s Primorske. Zadnje ure, zadnje minute še nisem vedela, a bo lektorirana diplomska naloga narejena. Končno sem dobila sms, da je diplomska naloga lektorirana. Skrbi še ni bilo konec. Morala sem

DIPLOMA

Izabele JuriševičTr

nova

pot

do

zaklj

učka

pisa

nja

dipl

omsk

e na

loge


še pregledati diplomsko nalogo, ki je bila res dolga, ima namreč 148 strani s prilogo (intervju, rezultati, itd.). Sredi noči sem diplomsko nalogo zaključila in zgodaj zjutraj sem se odpravila do bližnje tiskarne, kjer so mi natisnili tri izvode diplomske naloge za komisijo (ki jo sestavljajo trije profesorji s fakultete, med njimi pa je tudi moj mentor). Končno sem dobila v roke natisnjene izvode diplomske naloge in sem se odpravila do Ljubljane, do Fakultete za socialno delo, kjer sem diplomsko nalogo oddala. Predhodno sem morala urediti tudi dokumente – mentor mi je podpisal izjavo, da je diplomska naloga vsebinsko urejena in lektorirana, potrdilo od knjižnice, da sem vrnila vse knjige in šla do referata, kjer sem oddala vse dokumente in oddala tri izvode diplomske nalo-ge. Izpolnila sem obrazec (podobno kot pri vpisu).

DIPLOMA

Izabele JuriševičTakrat se mi je odvalil kamen od srca, saj sem oddala diplomsko nalogo do zadnjega roka pred poletjem.

Zdaj, ko pogledam nazaj, ne bi ponovila še enkrat te trnove poti, ki je bila res stresna in malo mučna, ker sem bila v strahu, ali bom res uspela pravočasno oddati diplomo do določenega roka.

Vam, bodoče diplomantom, dam en kratek nasvet: Ko imate namen oddati diplomo, si zastavite cilj, da boste zaključili diplomsko nalogo vsaj 2 tedna pred zadnjim rokom. Kajti nikoli se ne ve, kakšne stvari pridejo vmes med pisanjem diplomske naloge. Lek-toriranje namreč traja povprečno 2 do 3 dni. Seveda na to vpliva tudi, kakšne slovnične napake ima, dip-lomska naloga in kako je oblikovana vsebina in zna se zgoditi, da bo lektoriranje trajalo dalj časa.

Izabela Juriševič

Na spletni televiziji Zveze društev gluhih in na-glušnih Slovenije (ZDGNS) je objavljen zanimiv

prispevek o pravicah gluhih na Hrvaškem. Tam ima-jo gluhi mnoge pravice, ki jih pri nas, v Sloveniji še nimajo. Med njimi je najpomembnejša neomejena pravica do tolmača v vseh življenjskih okoliščinah.

Na Hrvaškem ni omejitve ur tolmačenjaNa Hrvaškem namreč ni vavčerjev in omejitve,

do koliko ur tolmačenja je upravičena katera gluha oseba. Vsaka gluha oseba lahko uporablja tolmača pri vseh aktivnostih, pri katerih ocenjuje, da ga bo potrebovala in to v neomejenem obsegu. V izobraže-valnem sistemu imajo pravico do tolmača od vrtca pa do univerzitetnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. To v praksi pomeni, da lahko gluh študent na Hrvaškem koristi storitve tolmača pri vseh pre-davanjih, ki v povprečju obsegajo 25 ur na teden in cca. 30 tednov (2 semestra po 15 tednov) na leto, kar pomeni samo za spremljanje predavanj na fakulteti cca. 750 ur tolmačenja na leto. Poleg tega lahko gluh študent koristi storitve tolmačenja še pri zdravniku, v postopkih pred državnimi organi, pri kulturnih in dru-gih prireditvah, družabnih srečanjih, obiskih svetih maš, nakupovanju, na banki, pošti, skratka povsod. Teoretično lahko gluha oseba na Hrvaškem koristi 8760 ur tolmačenja na leto (toliko je ur v celem letu).

Pri tem pa je zanimivo, da na Hrvaškem nimajo zakona o pravici gluhih do tolmača, pač pa njihovo pravico do tolmača urejajo številni področni zakoni.

Pravica do tehničnih pripomočkovGluhi na Hrvaškem imajo pravico do številnih teh-

ničnih pripomočkov, namenjenih za olajšanje vsa-kodnevnega življenja. Pravico imajo do faksa, ki je

že nekoliko zastarel, zato si hrvaška zveza gluhih in naglušnih prizadeva, da bi to pravico nadgradili s pravico do računalnika. Gluhi imajo tudi pravico do vibracijske budilke, svetlobnega zvonca, mladi gluhi starši pa imajo pravico tudi do baby cry-a.

Denarne pravice gluhihMed denarnimi pravicami naj na prvem mestu

omenim pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. V Zagrebu pa dobijo gluhi še poseben dodatek k na-vedenemu dodatku za pomoč in postrežbo. Gluhi pa dobijo tudi posebni inkluzijski dodatek z namenom, da se jim olajša breme nakupa različnih tehničnih pripomočkov, ki jih morajo sicer kupiti sami. S tem se gluhim namreč zagotavlja enake možnosti kot sli-šečim, saj jim je s tem olajšano pokrivanje stroškov, ki jih, če bi bili slišeči, ne bi imeli.

Vse navedene dodatke dobijo gluhi v enaki višini, ne glede na to, kolikšni so njihovi dohodki in kakšno je njihovo premoženjsko stanje. Pomembno je le to, da so gluhi.

Subvencioniran prevoz z vlakomNazadnje pa naj omenim še, da imajo gluhi na

Hrva škem tudi subvencioniran prevoz z vlakom ali ladjo 4 x letno. V Sloveniji pa so naredili veliko na-pako, ko so z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov to subvencijo slepim ukinili, namesto da bi jo razširili na gluhe in naglušne.

Sandi Lakner

Vir: Prispevek na spletni televiziji ZDGNS: http://www.zveza-gns.si/slovenija/kaksne-so-pravice-glu-hih-na-hrvaskem

ZANIMIVOSTI

Gluhi na Hrvaškem imajo neomejeno pravico do tolmača


Tečaj slovenskega znakovnega jezika za študente Fakultete za socialno delo, ki je potekal od marca do junija, je vodila študentka navedene fakultete in naša članica, Teja Mervar s pomočjo predsednice

ŠO - FSD Teje Simonič in v sodelovanju z mladima študentoma in ravno tako našima članoma Srečom Dolancem in Majo Kuzma, ki sta v okviru 20-urnega tečaja 3 mesece poučevala okoli 60 tečajnikom slovenski znakovni jezik. Organizator je bila Študentska organizacija FSD (ŠO - FSD).

Teja Mervar

ŠTUDENTI

Fotoreportaža poučevanja SZJ na FSD

Srečali smo se 24. 2. 2011 ob 17. 00 na uvodnem srečanju tečajnikov in na predavanju o gluhoti. Na tej sliki je tolmačica Natalija Spark predva-jala kratki igrani film, ki so ga posneli dijaki ZGNL.

Učitelja in prostovoljca, Izabela Juriševič in Peter Rankovič, ki so sodelo-vali v predavanju o gluhoti. Vsak je opisal svoje lastno doživljanje gluhote in kako se spopada z njo v svojem življenju.

Učitelja Srečo Dolanc in Maja Kuzma sta predstavila splošne informacije o tečaju SZJ na FSD.

Tu so tečajnice vznemirjene čakale na izpit, na podlagi katerega so pridobile potrdilo o opravljenem 20-urnem tečaju SZJ. Tečaj je pod okri-ljem Študentske organizacije FSD na Fakulteti za socialno delo potekal natanko 3 mesece.

Del skupine s potrdili in priporočili učiteljev Maje in Sreča.


ZANIMIVOSTI

Prva gluha pripravnica v evropskem parlamentuEeva Tupi s Finske je prva gluha pripravnica v Evrop-

skem parlamentu, kjer dela v pisarni dr. Adama Ko-se, prvega gluhega člana Evropskega parlamenta. S pripravništvom je pričela v drugi polovici junija 2011 in ga je opravljala 1 mesec. Prve tri tedne je delala v Bruslju, zadnji teden pa v Strassbourgu. Med pri-pravništvom je pomagala dr. Adamu Kosi pri njego-vem delu, ki vključuje spremljanje novih predpisov, udeleževanje sestankov, izdelava raziskav in analiz različnih politik.

Eeva študira pravo na univerzi v Helsinkih. Evropsko pravo je del učnega načrta pri njenem študiju. Pri-pravnica v Evropskem parlamentu je postala, da bi dobila izkušnje in iz prve roke videla, kako nastajajo novi zakoni in kako se ti novi zakoni uveljavljajo v EU.

To priča o tem, da gluhi lahko sodelujejo v pro-gramu pripravništva v Evropskem parlamentu. Eeva upa, da bo v prihodnosti še več gluhih ljudi opravljalo pripravništvo v Evropskem parlamentu.

Evropska zveza gluhih pozdravlja iniciativo dr. Ada-ma Kose, ki je dal Eevi Tupi veliko priložnost, da bi videla, kako deluje Evropski parlament in upa, da je to pripravništvo prvo izmed mnogih, ki bodo ponujena kvalificiranim gluhim ljudem v prihodnosti.

Prevod in priredba: Sandi Lakner

Vir:http://www.eud.eu/news.php?action=view& news_ id=134

MEDNARODNA KRETNJA

Predstavitev filmov v mednarodni kretnji v MDGLV sredo, 18. maja 2011, je Robert Lah Veršič v

prostorih MDGL članom prikazal nekaj kratkih filmčkov, kjer so gluhi iz različnih držav v mednarodni kretnji predstavili svoje življenje in delo. Namen je bil članom MDGL prikazati življenje gluhih po svetu in mednarodno kretnjo ter jih mogoče naučiti kakšne nove mednarodne kretnje. Vsi filmi so namreč bili v mednarodni kretnji.

Gluhi so filme z zanimanjem spremljali. Videli so, da je zanimanje gluhih po svetu podobno zanimanju glu-hih v Sloveniji. Tudi gluhe po svetu namreč zanimajo gledališče, film in šport. Hkrati pa smo predstavitev izkoristili za učenje mednarodne kretnje. Robert je z veseljem odgovoril na vsa vprašanja o tem, kaj pome-ni kakšna kretnja in s jo s tem približal povprečnemu gluhemu v Sloveniji.

OpozoriloOpozorilo na napako glede navedbe telefonske številke dežurnega tolmača na članskih izkaz

nicah, kjer je zapisano, da se pokliče to številko v primeru, če imate težave pri komunikaciji.

Člane obveščamo, da je DEŽURNI TELEFON - gsm št. 041 789 555 SAMO v primeru, da gluhi uporabniki potrebujejo tolmača za nujne primere (nujna zdravniška pomoč na urgenci, prometne nesreče in podobno). Dežurstvo traja vsak delovni dan od 15.00 popoldan do 8.00 zjutraj, ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Ostala naročila tolmačenja lahko posredujete najmanj 3 delovne dni pred terminom na GSM štev. 031 354 600 ali 031 752 554, v času od ponedeljka do petka od 08. do 16. ure.

Prosimo, da se tega obvestila dosledno držite.Društvo

Vendar pa ena predstavitev ne zadošča, da bi se mednarodne kretnje resnično naučili, zato predla-gam MDGL, da izvede tečaj mednarodne kretnje po standardih, ki veljajo za ostale jezikovne tečaje, na način, da bo prilagojen gluhim. Nekateri gluhi so namreč z mednarodno kretnjo že kar dobro sezna-njeni, drugi pa so pravi začetniki. Zaradi tega bi bilo potrebno gluhe na tečaju razvrstiti v več skupin glede na stopnjo znanja mednarodne kretnje, kar bi bilo v korist nam vsem. Tisti z boljšim znanjem mednarodne kretnje bi lahko več časa posvetili izpopolnjevanju in osveževanju svojega že tako dobrega znanja, tisti z majhnim ali nikakršnim znanjem pa bi se lahko v miru učili osnove, ne da bi eni drugim bili v napoto.

Sandi Lakner


ŠPORT

Državno prvenstvo gluhih v tenisu

Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor je bilo organizator državnega prvenstva gluhih v ori-

entacijskem teku, ki se je odvijalo v parku v Mariboru. Prijavilo se je veliko število tekmovalk in tekmovalcev. Naše društvo je osvojilo naslov državnega podprvaka pri ženskah v kategoriji 16 - 35 let. Osvojila ga je Nina Orešnik, ki se je prijavila v trenutku, na dan roka pri-jave. Medtem pa je Maja Kuzma osvojila nehvaležno

Po koledarju Športne zveze gluhih Slovenije bi moralo biti konec maja izvedeno DP gluhih v tenisu, a so ga zaradi

slabega vremena preložili za teden dni. Organiziralo ga je MDGN Velenje. Državno prvenstvo se je odvijalo v Velenju. Nanj se je prijavilo majhno število gluhih igralk in igralcev.

Državno prvenstvo je bilo posvečeno tudi pripravi na SP v tenisu, ki se je odvijalo v sredini junija v Turčiji. Naše društvo je zastopal Saša Lukić, ki je bil tudi izbran v slo-vensko reprezentanco za SP skupaj z mladim Marinom Keglom iz DGN Pomurja Murska Sobota. Slednji je v finalu DP premagal našega člana Lukića in postal državni prvak. Med ženskami pa je postala državna prvakinja Valerija Škof iz DGN Celje.

Robert ŽlajpahFoto: vir: Spletna TV

Državno prvenstvo gluhih v orientacijskem teku4. mesto, Ksenija Podlogar pa je pristala na 5. mestu. Pri moških pa je Robert Lah Veršič osvojil bronasto medaljo v kategoriji 16-35 let, medtem ko je Aleš Podlogar izpadel iz tekmovanja.

V imenu športne sekcije MDGL čestitamo našim članicam in članoma za osvojena mesta.

Robert ŽlajpahFoto: Majčka

Najboljših pet tenisačev (z leve: Mustafa Buljubašič, Natalija Javornik, Saša Lukić, Valerija Škof, Marino Kegl)

Podelitev medalj ženskam (z leve: Tone Petrič, Nina Orešnik, Mirjana Drumlič, Daša Peperko, Aleš Škof)

Podelitev medalj moškim (z leve: Tone Petrič, Žiga Bedenik, Miha Falež, Robert Lah Veršič, Aleš Škof)

Vabilo na okroglo mizoŠportna sekcija MDGL vabi športnike/-ice in člane/-ice MDGL na letno športno okroglo mizo, ki bo v

mesecu oktobru v prostorih MDGL. Točen datum in ura bosta objavljena na oglasni deski in na spletnih straneh MDGL.

Na okrogli mizi bomo razpravljali o delovanju in planiranju športnih dogodkov našega društva za leto 2012.

Z okroglo mizo o športu želimo organiziranje športnih dogodkov približati vsem članom MDGL. Veseli bomo vaših predlogov, idej.

Prisrčno vsi vabljeni!

Robert Žlajpah, vodja športne sekcije MDGL


ŠPORT

Celjski mednarodni turnir v odbojki na mivkiSkorajda ni športa, ki se ga ne bi igralo v poletnem času na dopustu. Odbojka na mivki

se igra v poletnem času, zato se v tem času vrstijo razni turnirji. Po mednarodnem turnirju, ki ga je organiziralo MDGL, je mednarodni turnir organiziralo tudi DGN Celje, in sicer že drugič zapovrstjo, igrali pa so na kopališču v Rimskih toplicah. Turnir se je odvijal 16. julija 2011.

MDGL sta zastopali dve najboljši ženski ekipi Maja Kuzma/Simona Drev in Nina Ore-šnik, s katero pa je namesto Ksenije Podlogar nastopila Estonka Jelena Bolshedonova. Za moško ekipo pa sta nastopila Miha Jakofčič in Jan Orešnik. Prijavilo se je 11 ženskih in 15 moških ekip.

Najprej so igrali kvalifikacije v skupinah, sledili pa so zaključni boji. V ženskem finalu sta nasproti stali dve naši najboljši ekipi. Zmagala je prva ekipa dvojic našega društva, to sta najboljši igralki Maja Kuzma in Simona Drev. Pri moških pa je zmagala avstrijska dvo-jica iz Graza. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana partnerica Nine Orešnik Jelena Bolshedonova iz Estonije. Za naj igralca pa je bil izbran Stefan Kermautz iz ekipe Graz.

Poleg odbojke na mivki so si nekateri privoščili tudi kopanje v bazenu, saj so igralci po turnirju skočili v prijetno toplo vodo.

V imenu športne sekcije MDGL čestitam tako zmagovalki turnirja, kot tudi Nini Ore-šnik z Jeleno Bolshedonovo.

Robert ŽlajpahFoto: Daša Peperko

Sredi meseca junija je bilo izvedeno svetovno prvenstvo v tenisu, katerega se je udeležila tudi slovenska reprezen-

tanca. Za barve slovenske zastave sta igrala mladi Marino Kegl iz Murske Sobote in naš član Saša Lukić. V odpravi je bil tudi trener Jernej Jakopina.

SP gluhih v tenisu je bilo izvedeno v turškem mestu Izmir. Igrali so v dveh kvalifikacijskih skupinah, slovenska reprezentanca je bila določena v skupino B. V vsaki sku-pini je bilo po 6 reprezentanc. Za reprezentanco sta lahko nastopala največ dva igralca. Slovenska igralca sta osvojila zadnje mesto v skupini B in sta šla v boje za 5. - 12. mesto.

Svetovno prvenstvo gluhih v tenisuNa koncu sta osvojila zelo solidno 9. mesto. Poudariti je še treba,da je ozračje imelo zelo visoko temperaturo. Znašala je okrog od 37 do 40 stopinj Celzija, v taki visoki vročini pa je zelo težko igrati. Reprezentanca Avstrije je osvojila naslov svetovnega prvaka med 12 moškimi ekipami na SP gluhih v tenisu, medtem pa je pri ženskih ekipah postala svetovna prvakinja ekipa Nemčije.

Čestitamo našemu članu Sašu in mlademu talentirane-mu Marinu. Slednjemu želimo veliko sreče in uspehov v karieri teniškega športa.

Robert Žlajpah

Simona napada...

... in Maja tudi napadaZmagovalna ženska partnerska trojica


ŠPORT

1. mednarodni turnir v odbojki na mivki v Ljubljani Odbojka na mivki je moštveni oz. ekipni šport. Igrata

jo dve ekipi, ki ju loči mreža. V vsaki ekipi sta dva igral-ca oziroma igralki. Cilj igre je poslati žogo v naspro-tnikovo polje tako, da se dotakne nasprotnikovega igrišča, ter preprečiti da se žoga dotakne polja na svoji strani, pri tem pa moraš žogo pravilno odbiti, ne smeš se dotakniti mreže, ne smeš žoge odbiti več kot trikrat in ne smeš narediti prestopa.

Na julijsko soboto (9.7.2011) je Mestno društvo gluhih Ljubljana organiziralo 1. mednarodni turnir v odbojki na

mivki. Turnir se je odvijal na igriščih Športne hiše Ilirija. Na turnir se je najprej prijavilo 17 ekip, katerih število pa se je zmanjšalo na končnih 16 prijavljenih ekip. Udeležba je bila mednarodna, prijavile so se tudi ekipe iz Hrvaške in Avstrije.

V ženski konkurenci je bilo 10 ekip, ki so bile razporejene v 2 kvalifikacijski skupini. Medtem pa je bilo pri moških 6 ekip, ki so igrale vsaka z vsako.

Dan se je začel z vročim soncem, ki je zelo otežilo igranje odbojke na mivki. Kljub hudi pripeki so zdržali z igranjem na-petih iger na vroči mivki, ki so bile zelo borbene in zanimive. V ženski konkurenci je zmaga ostala na domačih tleh, in sicer jo je osvojila ekipa MDGL, v kateri sta tekmovali najboljši igralki in trenutno večkratni državni prvakinji Simona Drev in Maja Kuzma. Zelo zanimivo je bilo gledati hrvaške ekipe, ki so trenirale le 2 meseca. Prva ženska ekipa iz Zagreba v postavi Sertic/Hraski je osvojila nehvaležno 4. mesto. Vendar pa jima ostaja v uteho, da je po mnenju sodnikov najboljša igralka turnirja Rea Hraski iz prve ekipe Zagreba.

Pri moških je brez poraza naslov prvaka osvojila ekipa iz Avstrije, igralec Helmut Tanner iz avstrijske ekipe pa je osvojil naziv najboljšega igralca turnirja.

Podelitev medalj je bila izvedena v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana v Zadobrovi, kjer so nas povabili na srečanje s piknikom.

Mestno društvo gluhih Ljubljana pod vodstvom Roberta Žlajpaha je zelo uspešno izpeljalo 1. mednarodni turnir v odbojki na mivki. Zahvaliti se želim prostovoljcem Mladenu in Stanku Veršiču ter Janezu Svetetu za sojenje na vseh tek-mah. Posebna zahvala gre direktorju g. Gregorju Pečovniku, ki je društvu omogočil delno brezplačno uporabo treh igrišč.

V prihodnjih letih nameravamo organizirati tradicionalni turnir v odbojki na mivki.

Športna sekcija MDGLFoto: Željko Hrsan (Hrvaška)

Rezultati:

MOŠKI

1. HELMUT TANNER/HERBERT PIRKER (SC-GK KÄRNTEN)

2. UROŠ PRINČIČ/MATEJ PRINČIČ (DGN SEVERNE PRIMORSKE)

3. MARKO ŠMID/ZSOLT PFEIFER (DGN CE/SZEKSZARD)

4. JURICA JURIŠIĆ/KRISTJAN ŽIVKOVIĆ (CLUB SILENT ZAGREB)

5. DANIJEL FODOR/BOŽIDAR BOGOVIČ (CLUB SILENT ZAGREB II)

6. HANNES WENZEL/PETER RANKOVIĆ (SC-GK KÄR./MDG LJ)

Najboljši igralec turnirja/MVP: HELMUT TANNER (SC-GK KÄRNTEN)

ŽENSKE

1. SIMONA DREV/MAJA KUZMA (MDG LJUBLJANA)

2. VALERIJA ŠKOF/SABINA HMELINA (DGN CELJE)

3. DIJANA ŠKOF/SANJA DEBEVEC (DGN MB-PTUJ)

4. MAJA SERTIC/REA HRASKI (CLUB SILENT ZAGREB I)

5. NINA OREŠNIK/KSENIJA PODLOGAR (MDG LJUBLJANA)

6. JERICA ROGEL/SABINA RADOVANOVIĆ (DGN CELJE)

7. ALEKSANDRA PRELAZ/PETRA ŠILER (DGN KP/DGN NM)

8. MATEJA KANALEC/LADA LIŠTVANOVA (DGN LJUBLJANA)

9. MELANIE LUSIC/LJUBICA LOZIC (CLUB SPLIT MARJAN)

10. KATARINA TOMAŠEVIĆ/ANE MILJKOVIĆ (CLUB SILENT ZAGREB II)

Najboljša igralka turnirja/MVP: REA HRASKI (CLUB SILENT ZAGREB)

Vodja turnirja Robi

Trije najboljši moški pari Tri najboljše ženske dvojice


Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je 2. julija 2011 organiziralo mednarodni turnir v bowlingu v okviru

praznovanja 80-letnice obstoja društva. Mednarodnega turnirja se je udeležilo tudi naše društvo, ki je prijavilo 6 igralcev. Udeležba na tem turnirju je bila zelo številčna, prijavili so se tudi igralci iz drugih držav (Italije in Avstri-je). Sodelovalo je 68 igralcev in igralk. Igrali so na stezah Bowling kluba 300 v Ljubljani - Dravljah.

Po pozdravnem govoru g. Janeza Slatinška, predsednika DGN Ljubljana, so se začele igre na stezah. Najprej je igrala prva skupina, v kateri so bili samo slovenski igralci, nato pa so v drugi skupini igrali igralci gostov.

Po končanem tekmovanju prve skupine igralk in igralcev so delavci BK 300 namazali steze z oljem, da so bile sveže za skupino gostujočih igralk in igralcev. Oči gledalcev so bile uprte v najboljšega italijanskega igralca Stefana Qua-ranta, ki dosega zelo visoko mesto med gluhimi igralci v bowlingu. Žal ni imel svojega dne, da bi pobral zmago na tem turnirju.

Počasi je turnir šel proti koncu in sporočili so rezultate igralk in igralcev. Slednji so se počasi odpeljali na piknik v Zadobrovo.

Sledilo je družabno srečanje vseh prisotnih na pikniku, na katerem so bili razglašeni rezultati. Končne rezultate

je razglasil vodja športne sekcije Drago Marijanovič, ki je podeljeval medalje prvim trem najboljšim tako pri posa-meznicah in posameznikih ter ženskim in moškim dvoji-cam. Pri ženskah so največ medalj pobrale Italijanke, ki so dobile dve zmagi in premagale dvojico Celjank (Hmelina in Švent). Pri posameznicah je zmagala Italijanka Anna Zardi iz kluba CSSF Faenza. Pri moških pa je zmaga ostala na domačih tleh. Pobral jo je naš član Milan Kralj, najboljši slovenski igralec med gluhimi v bowlingu. Ravno tako je med dvojicami šla zmaga v roke Celjanom (Švent in Špan). Premagala sta najboljši italijanski par iz CSSF Faenze (Ca-rafa in Quaranta), tretje mesto pa je šlo v roke članoma DGN Ljubljana (Kralj in Slatinšek).

Naši igralci so osvojili solidne rezultate, najboljši igralec med člani MDGL pa je bil Janez Perčič, ki je osvojil 14. mesto od 47 igralcev. Med dvojicami pa je bila najboljša ekipa MDGL B v sestavi Branko Srdan in Mladen Veršič, ki je osvojila 7. mesto. Pri ženskah je igrala tudi naša članica Darja Vogrinc, ki je osvojila skromno zadnje mesto.

Po razglasitvi in podelitvi medalj so sledili klepet ob jedeh na žaru, spoznavanje in tkanje novih prijateljstev ter obujanje spominov na lepe čase.

Robert Žlajpah

ŠPORT

Mednarodni turnir gluhih v bowlingu

Rezultati:Moški

1. KRALJ M. 1.157 KEGLJEV

2. ŠVENT J. 1.142 KEGLJEV

3. QUARANTA S. 1.114 KEGLJEV

14 PERČIČ J. 1.037 KEGLJEV

16. VERŠIČ M. 1.022 KEGLJEV

17. SRDAN B. 1.003 KEGLJEV

21. HALIČ F. 970 KEGLJEV

28. VIDIC B. 901 KEGLJEV

35. TURK J. 792 KEGLJEV

Moške dvojice

1. DGN Celje BŠpan/Švent 2.230 KEGLJEV

2. CSSF FaenzaQuaranta/Carafa 2.212 KEGLJEV

3. DGN Ljubljana AKralj/Slatinšek 2.201 KEGLJEV

7. MDG Ljubljana BSrdan/M.Veršič 2.025 KEGLJEV

8. MDG Ljubljana APerčič/Halič 2.007 KEGLJEV

16. MDG Ljubljana CVidic/Turk 1.693 KEGLJEV

Ženske1. ZARDI A. 1.060 KEGLJEV

2. VIANELLO D. 962 KEGLJEV

3. HMELINA S. 950 KEGLJEV

21. VOGRINC D. 626 KEGLJEV

Ženske dvojice

1. ASD ENS Venezia Italija AZardi/Vianello 2.022 KEGLJEV

2. DGN Celje BHmelina/Švent 1.809 KEGLJEV

3. E.N.S. Pordenone Italija AGruber/Moret 1.738 KEGLJEV

KLICNI CENTER ZA OSEBE Z OKVARO SLUHA

Klicni center za osebe z okvaro sluha vam omogoča sporazumevanje in pridobivanje informacij tako, da tolmač v klicnem centru sprejme vaše vprašanje, ga v vašem imenu posreduje ustrezni instituciji, nato pa vam sporoči njen odgovor.

Kako uporabljati klicni center?Za uporabo klicnega centra se morate obvezno registrirati na spletni strani http://kc.tolmaci.si

Registrira vas lahko kdorkoli. Ko ste registrirani, lahko svoja vprašanja posredujete klicnemu centru po naslednjih poteh:– SMS sporočila na št. 031 777 600 – preko mobilnega telefona,– videoklic preko mobilnega telefona,– videoklic preko računalnika (chat)– elektronska pošta [email protected],– spletni pogovor v živo – SKYPE (chat),– telefaks 05 905 36 16.


V soboto, 25. junija 2011, se je skupina mladih gluhih fantov in deklet iz okolice Ljubljane

in Maribora odpravila na mednarodni turnir v odbojki na mivki in futsal na mivki v Avstrijo, na-tančneje v Baden, ki ga je organiziralo avstrijsko društvo Nö-Süd Gehörlosen / Hörgeschädigten SportKlub.

Na turnir se je prijavilo 12 moških in 7 ženskih ekip. Na njem se je odlično izkazala ženska ekipa iz društva MDG Ljubljana (Simona Drev in Maja Kuzma). Simona in Maja sta z pripravami in treningi pričeli že v pričet-ku meseca maja, in si s pomočjo trenerke Nine Košir utrdili tehniko igranja. Glede na to, da si je Simona slab mesec pred turnirjem poškodovala gleženj, zara-di česar so treningi nazadovali, sta s polno mero opti-mizma dosegli odličen rezultat. Do zaključka finala nista imeli velikih težav z nasprotnicami, najmočnejše nasprotnice so ju čakale v finalu, v katerem sta se borili proti avstrijskima reprezentantkama v odbojki na mivki, Csorba Liz in Urban Sabine. Tekma je bila resnično napeta, saj sta se obe ekipi bojevali za vsako točko posebej. V prvem nizu sta Kuzma in Drev brez težav opravili z nasprotnicama, v drugem delu pa sta Avstrijki prevzeli vajeti. Vendar pa se je rezultat pokazal v tretjem nizu, v katerem sta Simona in Maja dosegli prvo mesto na turnirju. V veliko pomoč so jima bili tudi navijači, fantje in dekleta iz Slovenije, ki so ju vneto spodbujali in navijali z bučnimi aplavzi. 3. mesto sta dosegli Debevec Sanja in Cafuta Saška (DGN Podravja Maribor), 5. mesto pa Škof Valerija in Orešnik Nina (DGN Celje). Na mednarodni turnir so se prijavili tudi moški, ki pa so tekmovali v dveh športnih panogah, in sicer v futsalu in odbojki na mivki. Fantje so v futsalu povsem porazili vse ekipe, zlasti iz Avstrije, in prav tako odnesli prvo mesto. Čestitke vsem igralcem in igralkam.

Podelitev medalj in po-kalov za dosežena prva tri mesta je potekalo v skritem kotičku gozdna-tega kraja ob mestu Du-naj, na piknik prostoru, kjer nas je premamil vonj po žaru. Manjkala ni niti razglasitev za najboljšo/ega igralko/ca v odbojki na mivki kot tudi najbolj-šega igralca oz. branilca v futsalu. Po podelitvi smo bili vsi enotnega mnenja, da se počasi odpravimo domov, saj nas je čakala dolga vožnja proti Slove-niji.

Simona DrevFoto: Valerija Škof

ŠPORT

Mednarodni turnir v odbojki v Avstriji – Baden

Slovenske odbojkašice

Simona in Maja – najboljši tandem v odbojki na mivki

Slovenski futsalerji se veselijo zmage


Mestno društvo gluhih Ljubljana organizira državno prvenstvo v futsalu, ki bo v soboto, 1. oktobra 2011, v športni dvorani Škofljica, Klanec 5 (5 km od avtocestnega priključka Rudnik). S tekmami bomo pričeli ob

9. uri. Do tja se lahko pripeljete tudi z avtobusom številke 3 B, in sicer se peljete do končne postaje na Škofljici.

Na podlagi tekmovalnega koledarja in plana Športne zveze gluhih Slovenije za leto 2011razpisujemo

v soboto, 1. 10. 2011v večnamenski športni dvorani Škofljica,

Klanec 5, 1291 Škofljica (5 km od avtoceste LJ-Rudnik)

Vabljeni k ogledu DP v futsalu. Pridite v čimvečjem številu.Robert Žlajpah,

ŠPORT

Vabilo na državno prvenstvo v futsalu

Zahvala podjetjemV imenu MDGL in športne sekcije MDGL se zahvaljujem:

a) Športni hiši Ilirija ŠUS, g. Gregorju Pečovniku za delno donacijo za organizacijo mednarodnega turnirja v odbojki na mivki

b) Odbojkarski zvezi Slovenije, g. Humerci za brezplačne drese za članici Majo Kuzma in Simono Drev

c) Nogometnemu klubu Olimpija, g. Rastoderju in ge. Tjaši Gruden za brezplačne karte za ogled evroligaških tekem Olimpija - Bohemian (Dublin) in Olimpija - FK Austria (Wien)

d) Košarkarski zvezi Slovenije za brezplačne karte za ogled tekme Slovenija - Črna Gora v okviru priprav slovenske reprezentance – zaenkrat je to neuradno, ker še čakam dostavo kart

e) Športnemu društvu Dobrepolje, g. Alojzu Kuplenku, za posojo žog beachvolley in ročnih semaforjev za izvedbo mednarodnega turnirja v odbojki na mivki

Robert Žlajpah


Priključite se nam v:FOLKLORNI SKUPINI VESELJE:pridite in se nam priključite vsak četrtek od 17. do 19. ure, v prostorih ČS CenterVodmat, Grablovičeva 28

ODBOJKI NA MIVKI:vsak petek od 18. do 20. urena Vodnikovi 155(Športna hiša ILIRIJA)

BOWLINGU:vsak torek od 16. do 18. ure v BK 300 v Dravljah

BALINANJU: vsak ponedeljek od 14. do 16. ure na igrišču ŠD Invalid

V ŠAHU:vsako sredov prostorih društva, Trubarjeva ulica 24

TOLMAČI: LJUBLJANA Z OKOLICO klicni center: 031 777 600; 01 436 47 92 nujne življenjske situacije: 041 789 555

IME IN PRIIMEK NASLOV TELEFON ČAS DOSEGLJIVOSTI APOLLONIO NINA Ulica bratov Učakar 108, 1000 Ljubljana 041 356 098 kadarkoli BRECELJ IRENA Spodnja Senica 22, 1215 Medvode 01 361 35 56, 051 343 311 po 16.00 BRULC MATIJA SNJEŽANA (TEJA) Lamutova 2, 1000 Ljubljana 041 775 764 kadarkoli CRLJENKO ZLATA Ulica bratov Učakar 136, 1000 Ljubljana 01 519 27 90, 041 777 036 kadarkoli FIFOLT IRENA Tovarniška 34, 1000 Ljubljana 01 540 47 53, 031 762 172 od 9.00 do 22.00 GERENČER PEGAN SIMONA Endliherjeva ulica 11, 1000 Ljubljana 031 545 440, 01 436 50 41 kadarkoli GIULIATTI TANJA Ob žici 7, 1000 Ljubljana 01 507 71 34, 041 678 723 od 9.00 do 19.00 GOSTIŠA JANJA Škofjeloška cesta 27, 1215 Medvode 01 361 32 75, 01 471 43 50,

031 330 565od 8.00 do 21.00 ure

JUHART MATJAŽ Zupančičeva ulica 9, 1230 Domžale 01 724 33 35, 041 566 080 od 16.00 do 18.00KOPUŠAR KARMEN 041 200821KORDIŠ NATAŠA Novosadska 18, 1000 Ljubljana 01 540 19 66, 031 750 526 od 7.00 do 23.00 KRAJNC KATJA Topniška ulica 43, 1000 Ljubljana 01 580 05 51, 041 914 891 po to sre pe: od 15.00 do 18.00 ure MÖDERNDORFER JANI Suhadolčanova 85, 1000 Ljubljana 01 561 11 06, 041 427 700 dopoldan in popoldan PAVLIČ VASILJEVIČ CVETKA Prelovčeva 4, 1000 Ljubljana 041 679 611 kadarkoli PELJHAN ŽIVA Polje, cesta VI/14, 1260 Ljubljana Polje 01 529 26 95, 01 580 05 01,

031 628 138od 7.00 do 22.00

PODBORŠEK LJUBICA Ceneta Štuparja 15, 1231 Ljubljana Črnuče 01 537 27 74, 01 580 05 16, 041 631 372

od 9.00 do 17.00 ure

POKOVEC SABINA Soteška pot 64, 1231 Ljubljana Črnuče 01 562 62 34, 031 800 595 po 13.00 uri SIKOŠEK EDVARD Podgorska pot 1a, 1240 Kamnik 01 831 12 10, 051 212 637 kadarkoliSPARK NATALIJA Videm 18c, 1262 Dol pri Ljubljani 041 717 467 kadarkoli OBMOČJE GORENJSKE KLEPEC MARTIN Hafnarjeva pot 49, 4000 Kranj 040 811 488 dopoldan in popoldanKLEPEC KORENJAK MOJCA Predoslje 100a, 4000 Kranj 031 344 088 dopoldan in popoldan

OBVESTILO


OBVESTILOVečina nas obožujejo vlake, vendar imajo le redko priložnost, da se z njimi tudi peljejo, saj gremo večinoma

povsod z avtomobilom. Za spremembo pustimo avto doma in se odločimo za vožnjo z vlakom, saj je mož-nosti kar precej.

Izlet z vlakom je posebno doživetje za vse, zato povabite še prijatelje in imejte nepozabno potovanje. S seboj vzemite nahrbtnike, družabne igre, ki se jih lahko igrate med potjo, opazujte naravo, ki beži mimo oken in se veselite doživetij, ki so pred nami.

In kam nas bo popeljal ta vlak v daljave?

Švica je v vsakem letnem času zelo priljubljen cilj svetovnih potnikov, smučarjev in pohodnikov. Izjemno lepa pokrajina, visoki gorski masivi, jezera in reke, slapovi in čudovita stara mestna jedra. Vse to je Švica. Njena raznolikost je njena odlika; vsaka dolina je svet zase, vsako jezero obkrožajo drugačne silhuete, vsaka gora je oblikovana po drugačnem navdihu ...

ŠVICA z vlakom – Ledeniški ekspres 3-4 dni (2 nočitvi); prevoz: avtobus – vlak

IZLET JE PREDVIDEN V MESECU MAJU 2012, TOČEN DATUM ODHODA VAM BOMO SPOROČILI NAKNADNO!

Cena izleta v primeru 45 oseb je 298€/osebo. Za dodatna vprašanja smo vam na voljo v društvu.

PROGRAM POTOVANJA:

1. dan: LJUBLJANA–NOČNA VOŽNJA2. dan: SIMPLON–ZERMATT–GORNERGRAD–TÄSCH 2. dan: ZERMATT–LEDENIŠKI EKSPRES–ST. MORITZ3. dan: ST. MORITZ–ENGADIN–VINSCHGAU–MERANO–LJUBLJANA

MDGL

Vabimo vse, ki se zanimate za ta enkratni izlet v Švico, da se prijavite v društvu. Ker je do meseca maja 2012 še čas, priporočamo, da denar za izlet vsak mesec hranite v »pra-šičku« (šparovčku). Podrobnejši program izleta je objavljen na oglasni deski društva.

MEDNARODNI DAN GLUHIH

MESTNO DRUŠTVO GLUHIH LJUBLJANA

Ob »Mednarodnem dnevu gluhih« vas MESTNO DRUŠTVO GLUHIH LJUBLJANA prijazno vabi na obisk kulturne prireditve

»SOŽITJE RAZLIČNIH«

na Mesarskem mostu v Ljubljani, v soboto, 10. septembra ob 11. uri

Med drugim boste: – videli izvajanje slovenske himne v znakovnem jeziku – gledali prepevanje gluhe skupine »Solze« – poslušali prepevanje Iris Korene Ošlaj – uživali v nastopu plesne skupine »Bolero« – navdušeni nad plesno skupino »The Artifex« – spodbujali živahne navijačice »Pegice« z Vrhnike – očarani ob nastopu plesne skupine »Ladies« – občudovali plesalke trebušnega plesa »Sonuno« – uživali v nastopu hip hop skupine gluhih deklet D&D – videli nastop folklorne skupine gluhih »Veselje«

Slavnostni govor bo imel župan mestne občine Ljubljana gospod Zoran Janković

Pridružite se nam

odmev tišine 7-8 2011

Documents