ODMEVO EMD VNO

VI

ŠŠTTEEVVIILLKKAA 2277 GGLLAASSIILLOO KKUULLTTUURRNNOO PPRROOSSVVEETTNNEEGGAA DDRRUUŠŠTTVVAA

NNOOVVEEMMBBEERR 22000055 SSLLOOVVEENNSSKKII DDOOMM

ODMEVODMEV

2

slovenski dom naš drugi dom

SLOVESNO OB DNEVU DR�AVNOSTISLOVENIJE IN HRVAŠKE

V Slovenskem domu smo 23. junija proslavili dan državnosti Republi-ke Slovenije in dan državnosti Republike Hrvaške. Tudi letos smo pripravilislovesen program. Pevski zbor je pod taktirko prof. Vinka Glasnoviæa naj-prej zapel slovensko in hrvaško himno. Sledil je slavnostni govor slovenske-ga veleposlanika Petra Andreja Bekeša, v kateren je spomnil na zgodovin-sko pot osamosvojitve obeh držav. Spomnil je, da sta bili obe državi hkratimednarodno priznani in sprejeti v Združene narode, nato pa sta si skozi ob-dobje štirinajstih let samostojno utirali vsaka svojo pot. Slovenija je že eno le-to polnopravna èlanica Evropske unije. Veleposlanik je izrazil preprièanje, dabo tudi Hrvaška kmalu premagala težave, ki ovirajo zaèetek pogajanj in pou-daril, da Slovenija podpira prizadevanja Hrvaške, da postane èlanica Evrop-ske unije.

V kulturnem programu je pevski zbor Slovenskega doma zapel tri pesmi:Vsi so prihajali, Rož, Podjuna, Zila in Kolo. Študentje s katedre za slovenskijezik Filozofske fakultete v Zagrebu in èlani kluba mladih Slovenskega domaso izvedli prvi del recitala o domovinah. Sledil je nastop Damjana Buèiæa nakitari in Marina Golja na vibrafonu, ki sta zaigrala Toccata in Divertimento.Na oder so se vrnili študenti in èlani kluba mladih ter najprej izvedli drugidel recitala o domovina, nato pa še enodejanko Moj najboljši sosed ali ljube-zen vse premaga (mentorica prof. Mateja Tirgušek). Na koncu smo prisluh-nili Goranu Goršetu, ki je na marimbi mojstersko zaigral Restless.

V slovesnem ozraèju smo nazdravili s kozarcem slovenskega vina in zo-pet se je razlegala slovenska pesem. Franc Strašek

NOVI ŠTEVILKI NA POT Se spomnite uvodnika iz prejšnje številke No-

vega odmeva? Tedaj smo vas k prebiranju povabili zbesedami, da je naše glasilo nekaj prav posebnega,saj je v njem dobrih novic v izobilju.

Tokrat je nekoliko drugaèe. Veselih tonov je ma-lo manj. Morda je k razliki prispevalo to, da je 26.številka Novega odmeva nastajala v sonènih poz-nospomladanskih dneh, medtem ko smo 27. števil-ko Novega odmeva pripravljali v turobnih in že ne-koliko hladnih jesenskih dneh. Jeseni se narava paèpripravlja k poèitku in tudi s èlovekom ni niè dru-gaèe. Sonca je vse manj, dnevi so krajši in èas seneusmiljeno vrti h koncu leta, ko bo zopet nastopiltrenutek za obraèun minulih mesecev in dni in šeeno slovo od še enega leta. Tik, tak... je v svoji pes-mi, ki jo objavljamo v Ustvarjalnici, zapisala KlaraŽel. Èlovek se poslavlja od trenutkov, dejanj, solju-di. V teh dneh smo se morali posloviti tudi od posa-meznikov, ki so plemenitili in bogatili naša življenja,naše slovenstvo, naš Slovenski dom. Spoznanje jetem bolj jasno zdaj, ko jih ni veè med nami.

A spomini živijo, življenje gre naprej, pred namiso novi zaèetki!

Slovenska društva na Hrvaškem so po poèitni-cah (ki pa niso bile povsod le èas poèitka!) že pogna-la nove programe in se podala novim ciljem napro-ti. Z oživljeno zavestjo, da smo skupaj moènejši! Ktej zavesti je moèno prispevalo že drugo vsesloven-sko sreèanje, ki se ga je septembra v Trogiru ude-ležilo prek 300 Slovencev.

Ponosni smo, ker smo Slovenci! Ponosni smo tu-di, ker živimo na Hrvaškem! A resnici na ljubo, namje vèasih pri srcu tudi tesno. Prav niè ni prijetno, koiz dneva v dan poslušamo ostre besede, ki si jih iz-menjujejo voditelji naših dveh domovin. Seveda ra-zumemo, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti ne-katere težave, ki so nastale po razpadu nekdanjeskupne države. Težko pa sprejemamo, da se reševa-nje teh težav pogosto s politiènega parketa grobopreseli v javnost, kjer si nekateri posamezniki drzne-jo izreèi celo žaljivke in grožnje na raèun drugeganaroda. In ti nepremišljeni izpadi strupijo ozraèje,nas strašijo in žalostijo.

Veseli smo, ker so se voditelji Evropske unije podolgem omahovanju vendarle odloèili, da k pogaja-njem o èlanstvu povabijo tudi Hrvaško. Veseli smotudi, ker so uradni predstavniki Slovenije to potezovseskozi iskreno in od-loèno podpirali. Upa-mo, da se bo razmero-ma kmalu uresnièilo to,kar pogosto slišimo, insicer, da bosta državivse težave veliko lažjerešili potem, ko bo tudiHrvaška polnopravnaèlanica evropske dru-žine narodov.

Naslovnica: FrancJelovšek, Samobor, Cerkev

Marijina vnebohoda

50. SEJA UPRAVNEGA ODBORA S proslavo dneva državnosti Republike Slovenije in Republike Hr-

vaške se je konèala programska dejavnost Slovenskega doma za prvopolletje. Upravni odbor je 30. junija ocenil, da je bila programska izved-ba kakovostna, raznolika in je prispevala k ohranjanju slovenske kultur-ne dedišèine in krepitvi slovenske identitete. Èlani upravnega odbora sorazpravljali tudi o delu Kluba mladih Slovenskega doma, ki je izpeljal za-nimiv program, predvsem glasbeni in gledališki. V celoti so podprlinaèrtovan projekt festivala slovenskega filma, ki naj bi bil uresnièen dokonca leta; da bi projekt Kluba mladih Slovenskega doma uspel, se ga jetreba lotiti èim prej, za zaèetek bi bilo treba ustanoviti organizacijski od-bor in si razdeliti naloge. Franc Strašek

Mešani pevski zbor Slovenski dom je pred poletjem gosto-val v Sevnici in Volèjem Potoku. 6. maja smo nastopili v dvoraniAlberta Felicijana sevniškega gradu. Na koncertu smo nastopiliskupaj z mešanim pevskim zborom Lisca Sevnica, ki je pod vod-stvom zborovodje Jožeta Pfeiferja lepo zapel Ave Mario, V snegu,Je pa davi slanca pala, Moj vrtnar, Deèva poglej me prav, Triglav-ska Marija, Ave, Drumlca je zvomlana in O Podjuna. Dvorana je bi-la polna in publika je s ploskanjem pospremila vsako pesem, takov izvedbi našega kot njihovega pevsekga zbora.

Po koncertu so nas povabili na druženje. Po pojedini smo zape-li, zaplesali in poslušali harmonkarja. Poslavljali smo se kar nekajèasa, še pred avtobusom, nekaterim je bilo kar žal, ker smo moraliiti, ostali bi še.

Mesec dni pozneje smo na povabilo Kulturno-humanitarnegadruštva Alvador Cerkno odšli v Arboretum Volèji potok, kjer smosodolovali na 9. sreèanju pevskih zborov od Èedada do Monoštra.Koncert z naslovom Ko pesem srca vname je bil v soboto, 11. juni-ja 2005 od 15. uri. Te prireditve smo se udeležili že veèkrat. Tokratje sodelovalo osemnajst zborov iz Slovenije ter po en zbo iz Hr-vaške, Italije in Madžarske.

Uvodoma so nastopili otroški pevski zbor Vrabèki DKD Soli-darnost Kamnik z zborovodkinjo Marino Aparnik, otroški pevskizbor Cicibanèki istega društva ter harmonikarski duo Treven.Slavnostni govornik je bil evropski poslanec Lojze Peterle, ki je napobudo povezovalca programa Toneta Ftièarja tudi zaigral na us-tno harmoniko. Nato je z nastopom navdušila dramska igralka inpevka Jerca Mrzel, po pozdravnem nagovoru predstavnikaobèine Kamnik Dobrana Jurièana pa je stekel koncertni program.

Kot zanji je nastopil naš pevski zbor; zapeli smo Moja matièuha kafe (Aldo Kumar) in Nikdar ne bom pozabil (Tomaž Haber-le).

Na koncu smo vsi zbori zapeli tri pesmi: Pojdem na ravno po-lje, Oj Triglav, moj dom, Ko Bog je Slovenca ustvaril.

Po prireditvni je bila pogostitev in družabno sreèanje. Družilismo se ob zvokih ljudskih pevcev in godcev Porini pa poèini iz Mi-klavža pri Ormožu ter nastopu zbiralca ljudskih inštrumentov, laj-narja in harmonikarja Zdravka Debeljaka iz Železnikov, ki smoga že slišali tudi v Slovenskem domu, na prireditvi Dražgoškikruhki.

Potem ko smo si napolnili želodèke, smo uživajoè v pogleduna cvetje Arboretuma, poèasi odšli proti avtobusu in proti svoje-mu domu. Miroslava-Maria Bahun

3

ODMEVODMEVslovenski dom naš drugi dom

Tudi letos smo se udeležili Taboraslovenskih pevskih zborov v Šentvidu priStièni. V soboto 18. junija je v dvorani Os-novne šole Ferda Vesela potekal koncertzamejskih zborov. Nastopilo je devet zbo-rov. Iz Hrvaške smo se predstavili trijemešani pevski zbori, in sicer iz Slovenske-ga doma Zagreb, Triglava iz Splita in Bazo-

vice z Reke. Naš zbor je predstavila našapevka Irena Hribar-Buzdovaèiæ. Najprej jenavedla podatke o nastanku, razvoju innastopih, zbora nato pa je prebrala duhovittekst o pevkah in pevcih.

Po koncertu smo se preselili v gimnas-tièno dvorano, kjer so nas kot ponavadi po-gostili. Peli smo in plesali, vendar ne pre-dolgo, saj nas je naslednji dan èakal še en

nastop in generalna vaja je bila napoveda-na že za zgodnje ure.

Tudi tokrat smo na prizorišèe Taboraslovenskih pevskih zborov odšli v povor-ki. Nastopajoèe in goste je pozdravil dr.Vasko Simoniti, minister za kulturo, ki jepoudaril, da se zaradi zavzetosti inmnožiènosti pevcev upravièeno ponašamoz laskavim nazivom najbolj pevske deželesveta. Navzoèe so pozdravila tudi JernejLampret, predsednik upravnega odbora inStane Peèek, urednik programske knjižice.

37. Tabor slovenskih pevskih zborov sibomo zapomnili tudi po odliènem nastopufolklorne skupine Vidovo iz Šentivida priStièni.

Ko smo odpeli ves program, v kateremsmo se izmenjavali ženski, moški in mešanipevski zbori, smo udeleženci iskali svojeavtobuse, kar ni bilo enostavno, saj jih je bi-lo nešteto. Nato smo odšli vsak na svojostran. Mi smo se ustavili v gostilni na kosi-lu in osvežitvi. Nekateri so tudi zaplesali inzapeli. Na koncu smo se okrepèali s kavico,se poslovili od starih in novih prijateljev inse odpravili domov.

Miroslava-Maria Bahun

TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV

O DVEH NASTOPIH MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SLOVENSKI DOM

ODMEVODMEV

4

slovenski dom naš drugi dom

DELO DUHOVNE SEKCIJE A.M.SLOMŠEK

Žalostna novica za du-hovno sekcijo A. M. Slomšek je,da je zaradi bolezni naš pevskizbor zapustilo kar pet èlanov,in sicer Brankica Ivankoviæ,Viktorija Shröder, Marta Ru-betiè, Milivoj Kruc in DragicaRubèiæ. Želimo jim boljšezdravje. Življenje paè gre na-prej - pevske vaje, maše,sreèanja, romanja...vse te de-javnosti se nadaljujejo. Romalismo v Solèavo in Krško.

Po poletnem premoru nam je 11. septembraprvo jesensko mašo podaril duhovnik Mitja Mar-koviè iz V. Krškega - prviè je bil z nami. Prav takoje bil prviè v Zagrebu novomašnik iz LeskovcaJože Kohak. Martina Koman iz Ljubljane, pridnakot vedno, nam je prinesla katoliški tednik Druži-na in duhovne pisane besede Našo luè. 23.oktobraje po dolgem èasu maševal dekan Leskovške de-kanije Anton Trpin.

Konec poletja smo s slovesnim petjem in moli-tvijo praznovali katoliška praznika Marijino vne-bovzetje (15. avgusta - Vela Gospa) in Marijinorojstvo (8. septembra - Mala Gospa), zaznamovalipa smo tudi 24. september, praznik blaženega A.M. Slomšek.

Kulturno društvo Zvezda iz Dobove nas je po-vabilo na 21. tradicionalno sreèanje in revijo od-raslih cerkvenih pevskih zborov, ki bo 4. decem-bra na farni cerkvi Imena Marijinega v Dobovi.

Spored maš v slovenskem jeziku je oznanjenpred vhodom v kapelico Ranjenega Jezusa v Ilici1. Pridružite se nam. Olga Tkalèec

DVAKRAT SMO ROMALI V SLOVENIJO Letos smo na vsakoletnem romanju obiskali Solèavo, ki leži na zaèetku Lo-

garske doline. Solèavski župnik g. Silvester Molan je doma iz okolice Krškega.Slovensko mašo v Zagrebu je daroval lani oktobra.Takrat nas je prijazno povabil v Solèavo. Tako smo vnedeljo 5. junija poromali tja. Solèava leži ob zgornjem toku Savinje. Tu se zaèenjaslikovita Logarska dolina. Kljub odmaknjenosti je bi-la Solèava naseljena že l.1000. Gotska cerkev MarijeSnežne je bila zgrajena l.1485. Kip solèavske Marije jeeden najstarejših Marijinih upodobitev pri nas. Ob 10.uri smo se pri sv. maši pridružili domaèim vernikom.Pevski zbor duhovne sekcije Anton Martin Slomšek jepod vodstvom prof. Vinka Glasnoviæa prispeval ksveèanemu vzdušju. Župnik Molan nam je po sv.maši postregel z domaèim vinom in jagodami.

Deževno vreme nam je prepreèilo, da bi lahko obèudovali prelepo okolico. Po do-brem kosilu pri Vršnikovih smo odšli domov z željo, da bi se še kdaj vrnili.

Že tradicionalno pa je romanje v Krško na praznik Marije Kraljice angelov2.avgusta, ki ga bolj poznamo pod imenom Porcijunkula. Na ta dan ljudje radi ro-majo v Marijine cerkve, ki jih vodijo franèiškani. Že od l.1997 pevski zbor A. M.Slomšek prihaja v Krško in poje pri dveh mašah. Prva maša je za vernike les-kovške dekanije, druga pa za dekanijo Videm Krško. Tako je bilo tudi letos. Priprvi maši je pevski zbor izvajal latinsko mašo, pri drugi pa slovensko. Obe jeuglasbil prof. Vinko Glasnoviæ. Tudi izbor pesmi je bil razlièen pri obeh mašah.Za pevski zbor je to zahtevna naloga, saj med mašama ni premora. Prav petjeprispeva k slovesnemu bo-goslužju in to nalogo je tudiletos pevski zbor izvrstnoopravil. Ljudje so odhajali izcerkve bogati duhovnihdoživetij.

Zato se Slovenci iz Za-greba veselimo vsakega ro-manja v Slovenijo.

Martina Koman

POTOPISNOPREDAVANJE OKUBI

20. julija ob 19. uri, ko soKubanci na drugi strani oceanamogoèe še sladko spali, nas je vprostorih Slovenskega doma vZagrebu Tanja Bukovec popelja-la na domišljijsko potovanje poKubi (sicer brez soopustolovkeJasne Murko, ki je bila zaradištudijskih obveznosti odsotna).Kuba je najveèji karibski otok,primeren za kraljevski oddih ali

pa potovanje, ki kaj kmalu posta-ne nepozabna pustolovšèina. Zanaši mladi èlanici je bil obisk Ku-be nedvomno izjemno doživetje.

Socialistièna republika, kjer jepo revoluciji leta 1959 oblastprevzel Fiedel Castro, slovi pobarviti kulturni sceni in naravnihlepotah. Na rodovitnih ravninahpridelujejo sladkorni trs in tobak,iz katerega izdelujejo priznane“kubanke”. Èetrtina enajstmi-ljonskega prebivalstva živi vglavnem mestu Havana ali LaHabana (Kubanci bi izgovorilinekaj vmes med v in b ). Staromestno jedro je bogato s pa-laèami, skrivnostnimi ulicami, izkaterih zvenijo kubanski ritmi, kite zlahka omamijo. Kubanci so

multietièni narod, neobremenje-ni in sprošèeni, njihova najveèjaljubezen je glasba. Brez mambe,sambe, èaèaèaja in salse Kubanciseveda ne bi bili takšni, kakršniso, vedno nasmejani in veseli.Vse to je Kuba: Trinidad, mestoroènih obrti, Santa Clara, znanapredvsem po revolucionarju CheGuevari, Varadero, množièno tu-ristièno središèe z neskonènimipešèenimi plažami, ki so kont-rast turkizno modremu morju.

Za dobro uro smo si prièaralideželo toplih prijaznih ljudi,veènega sonca in ...din-don se jezaslišalo iz katedrale, smo že nazajv Zagrebu!

Miroslava-Maria Bahun

5

ODMEVODMEVslovenski dom naš drugi dom

KONCERT MAISTER TRIAIZ SLOVENIJE

Nasmehnila se nam je sreèa,ko smo 14. junija v Slovenskem do-mu lahko prisluhnili koncertuMaister tria iz Slovenije. To je ver-jetno edina takšna komorna skupi-na v Sloveniji. Celo na svetu so red-ke. Sestavljajo jo trije mladi profe-sorji klarineta na celjski glasbenišoli: vodja glasbene skupine Slav-ko Kovaèiè, B in E klarinet, JurijHladnik, B in alt klarinet in BojanLogar, B in bas klarinet. Združilasta jih je skupna želja po muzicira-nju in pa dejstvo, da je za tovrstnoglasbo kar nekaj literature. V njiho-vem bogatem repertoarju je precejbaroènih, klasiènih in romantiènihdel skladateljev iz 20. in 21. stoletjain tudi iz klezmer glasbe (judovskaplesna glasba). V prvem delu kon-certa so zaigrali skladbe za dva kla-rineta in bas klarinet: Sonata a troisC. Avisona, Divertimento “Die zau-berfloete” W. A. Mozarta in Maj 33

R. Kampleta. V drugem delu so iz-vajali skladbe 20. stoletja: J. Semler-Collery: Terzetto za 3 klarinete, L.Salzedo: Divertimento Concetanteop. 46 za 2 Bb klarineta, bas klari-net in klavir - na klavirju jih je tem-peramentno spremljala Mateja Ur-banè (tudi profesorica na celjskiglasbeni šoli), potem brazilski plesAraujo: Um Corinho em Aldeia za2 klarineta in bas klarinet in nakoncu dve judovski skladbi M.Curtisa: Bulgar in Freylach. Pes-trost zvoka treh enakih oziroma so-rodnih instrumentov v virtuozniinterpretaciji umetnikov je pos-lušalce navdušila.

Upamo, da jih bomo v Zagrebuše slišali, morda v veèji koncertnidvorani, da jih spozna širša za-grebška glasbena publika, željnaresniènih glasbenih užitkov. Mordapa bomo kdaj lahko prisluhnili tu-di orkestru klarinetistov, saj jih je vceljski glasbeni šoli veliko. V klepe-tu po koncertu so nam gostje iz Ce-lja priznali, da se že ukvarjajo s tozamislijo. Želimo jim, da bi se dose-danjim uspehom pridružili še noviin novi.

Silvin Jerman

RAZSTAVACELJSKIHUMETNIKOV

25. maja so v Sloven-skem domu gostovali èlaniLyons cluba Mozaik iz Celjain èlani kluba Griè iz Zagre-

ba. Predstavila sta se slikarArpad Šalamon in kera-mièarka Mihaela Jezernik.Za glasbeni intermezzo jeposkrbel nadarjen pianistPetar Klasan iz Novske,star 12 let, uèenec 5. razredaglasbene šole. Za nastop jeizbral Schumannovo sona-to, s katero je navdušil! Popozdravnih govorih se jenajprej predstavila kera-mièarka Mihaela Jezernik,ki je povedala nekaj o sebiin umetnosti, s katero seukvarja, ter se zahvalila èla-nicam kluba iz Celja za po-vabilo na razstavo v Sloven-skem domu. Zahvalil se jetudi slikar Arpad Šalamonin nas spomnil, da so njego-ve slike že bile razstavljenev Slovenskem domu, ven-dar takrat žal ni bil prisoten.Predstavljala ga je njegovažena, tudi slikarka. Omenilje, da so njegove slike nasta-le na kolonijah.

Mihaela Jezernik se jerodila leta 1954 v Maribo-ru, kjer se je tudi šolala. Di-plomirala je na Fakulteti zaorganizacijske vede v Kra-nju. Sedamnajst let je dela-la kot vzgojiteljica v vrtcih.

Leta 1994 je zaèela samos-tojno pot: prvih pet let jeizvajala likovne delavnicev Šentjurju in Celju. Od le-ta 1996 ima svoj prostor vCelju, kjer vodi otroško li-kovno delavnico in delav-nice oblikovanja gline. Or-ganizira teèaje risanja, sli-kanja, lonèarjenja, klekla-nja in slikanja na svilo. Odleta 1997 se intenzivno

ukvarja s ke-ramiko. Leta2002 je dobi-la status sa-mostojnegakulturnegadelavca indela kot uni-katna obli-kovalka ke-ramike. Raz-stavlja sa-mostojno inskupinsko.

Arpad Šalamon se jerodil leta 1930 v Subotici. ZVelenjem je povezan že odšestdesetih let, ko je svojopoklicno pot zaèel na os-novni šoli Miha Pintar To-ledo, kot uèitelj tehniène inlikovne vzgoje. Njegovaustvarjalna nagnjenja so sezaèela že veliko prej. Nauèiteljišèu v Subotici so ženastala dela, ki so kazalana zelo talentiranega risar-ja. Ilustriral je šolske uèbe-nike, leta 1952 je zaèel us-tvarjati ekslibrise. Leta1954 je konèal Pedagoškoakademijo. V oljni tehnikise je izpopolnjeval pri Goj-miru Antonu Kosu, v gra-fiki pa pri Božidarju Jak-cu. Skozi desetletja je pred-vsem grafiko in akvarelrazvil do visoke osebne iz-raznosti in prepoznavnos-ti. Od upokojitve živi vSlovenskih Konjicah. Vodigrafièno delavnico DŠLU.Imel je 104 samostojne raz-stave, predstavil se je na300 skupinskih, med njimi79-krat v tujini. Prejel je 38priznanj in nagrad.

Polona Juriniæ

Maister trio nastopa doma in v tujini. Sodeloval je na Salonu maribor-skih umetnikov leta 2000, zadnja tri leta je koncertiral na mednarodnemfestivalu Lent, nastopil je tudi na 16. mednarodnem poletnem taboru vokviru Jeunesses Musicales, mednarodnem festivalu Glasbeni september2004, evropskem sreèanju ansamblov Klarinetovanje 2004, Rogaškemglasbenem poletju, prireditvi Maribor - Alpsko mesto, Šentjurskem pole-tju 2003 pod Ipavèevo lipo, festivalu Spectrum na gradu Gewerkenegg...Èlani ansambla nastopajo tudi samostojno, denimo na Dubrovniških po-letnih igrah, Evropskem mesecu kulture, Slovenskih glasbenih dnevih,Kogojevih dnevih, Noèi slovenskih skladateljev, Mednarodnem polet-nem festival mladih Postojna ...Sodelovali so tudi z drugimi priznanimidomaèimi in tujimi umetniki, kot so Irena Graufenauer, Mate Bekavac,Jasminka Stanèul, Stanko Arnold, Clare Dent, Gustavo Nunez, DagJensen, Arvid Engegard, Jože Kotar, Radovan Vlatkoviæ, Petra Arlati-Kovaèiè, Oto Kožuh ...

Veliko pozornost posveèajo novim skladbam, tako so krtsno izvedlinekaj skladb, napisanih prav za njihovo skupino (Z. Ballat, I. Kopecky, B.Zupanèiè, R. Kamplet). Snemajo za Radio Maribor in Radio Berlin -Brandenburg. V kratkem bodo izdali svojo prvo zgošèenko.

ODMEVODMEV

6

KRAS IN ŠKOCJANSKE JAME Izredno predavanje z diapozitivi o Krasu in Škocjanskih

jamah nam je pripravil direktor Albin Debevec s sodelavci -gospodom Peèarjem, ki se ukvarja z urbanistiènimi projekti,Katjo, ki je zadolžena za projekte med Slovenijo in Hrvaško,in Tomažem Šegino, zadolženim za dva muzeja in uèno potz vodnikom. Po predavanju nas je Mesno-predelovalna in-dustrija iz Šepulj-Sežana pogostila s kraškim pršutom.

Dedièi pršutarskih skrivnosti so poskrbeli, da se je tradi-cija pršutarstva na Krasu ohranila. Rezultat pa je svetovnoznan vrhunski izdelek Kraški pršut.

Ob prekrasnih diapozitivih smo se podali v èarobni svetpodzemlja, kjer priroda ustvarja veène spomenike. Zaènemoverovati v pravljice, ki se rojevajo v neokrnjeni naravi. Škoc-janske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke, ki iz-vira v vznožju Snežnika in teèe 55 km daleè, potem pa izginev kraško podzemlje.

V podzemlju je splet enajstih jam, udornic, ponorov, na-ravnih mostov. Nad jamami in stenami Male doline èepi vasi-ca Škocjan .Tik poleg hiš je vhod v podzemlje in 90 m globo-ko brezno. Del Škocjanskih jam je 3,5 km dolga ,10-60 m širo-ka in 100 m visoka podzemna soteska. Jamski rovi so dolgi 6km, na nekaj mestih se soteska razširi v podzemeljske dvora-ne. Najveèja je Martelova dvorana, ki sodi tudi med najveèjena svetu z najvišjo toèko stropa 146 m.Vhodni bogato zasiganrov se imenuje Paradiž, v njem so najlepše kapniške tvorbe vŠkocjanskih jamah. Iz dna se pnejo do 15 m visoki stalagmiti-orjaki. Bele sige so sveže, pozneje pa dobijo patino.V dvoraniorgel se sliši buèanje podzemnega toka. Most preèi sotesko 45m nad Reko. Pri izhodu iz jame pa nas oèara pogled na slapin jezero v Veliki dolini. Raziskave Škocjanskih jam potekajože veè kot 150 let.

Valvazorjeva risba iz leta 1689 je prvi slikovni prikaz po-nornega dela Škocjanskih jam. Škocjanske jame so edini spo-menik v Sloveniji, ki je od leta 1986 vpisan na Unescov sez-nam svetovne dedišèine.Uvršèa se na posebno mesto med na-ravnimi spomeniki sveta, kar je vrednota, ki jo priznava vessvet. Država se je obvezala storiti vse, da to naravno zname-nitost ohrani in zašèiti.

Albin Debevec je zapisal: “Narava je kot najveèji arhitektsveta na košèku Slovenije, imenovanem Kras, pustila enkrat-ne èudovite vzorce površinskega in podzemnega sveta, ki sobili zaradi svoje izjemne lepote, velikosti in raznolikosti vpi-sani v seznam svetovne dedišèine.” Cvetka Matko

slovenski dom naš drugi dom

ZAPUSTIL NAS JE DRAGO RENAR (1949-2005) Dragemu prijatelju Dragu! Težko mi je pisati in misliti o tebi

v preteklem èasu, dragi prijatelj Drago, ker še ne morem dojeti, date ni veè in da bo tvoj stol v pevskem zboru ostal prazen. Šok, gro-za, bes in žalost, žalost in žalost so besede, ki bi lahko opisale èus-tva tvojih prijateljev in sopevcev. Tako prijaznega, ljubeznivega,soèustvujoèega in nezahtevnega prijatelja, kot si bil ti, dragi Drago,je v življenju težko sreèati. Tak si bil ti, pa vendar ne siv in dol-goèasen. Vedno nasmejan, pripravljen na pesem, ples in dobre šale.Zloèinec, ki ti je vzel življenje, ni ubil samo tebe. V vsakem izmednas je unièil košèek srca, ki smo ga delili s teboj. Košèek srca, ki pri-pada tistemu delu življenja, ki je nad vsakdanjimi trivialnostmi,nad hitenjem in zaslužkarstvom, ki je povezan z lepoto življenja. Inte nam ne more vzeti nihèe. In tudi spomina nate nam ne more vze-ti nihèe. Irena Hribar-Buzdovaèiæ

V SPOMIN MARIJANU HORNU Marijan Horn, naš prijatelj in vzoren èlan Slovenskega doma,

nas je po težki bolezni zapustil 20. junija. Od njega smo se poslovilina zagrebškem krematoriju 24. junija, 28. junija pa je bila njegova žarapoložena v hrvaško zemljo, zemljo njegove druge domovine.

Njegova prva domovina je bila Slovenija. Rodil se je 2. oktobra le-ta 1922 v Litiji. Osnovno šolo je konèal v Kamniku, gimnazijo je obis-koval v Ljubljani. Vihar druge svetovne vojne je prekinil njegovošolanje, ker so ga leta 1942 aretirali Italijani. Zapor, internacija v itali-janskih taborišèih, po kapitulaciji Italije pa odhod k slovenskim parti-zanom, s katerimi se je boril na Krasu in Vipavski dolini. Njegovo tr-novo pot je prekinil sreèen trenutek, ko je spoznal Paulo, ki je bila nje-gova zakonska družica kar 59 let in mu je podarila sina in hèer. Imelje dve vnukinji in enega vnuka, zadnji dve leti ga je posebej razvese-ljeval pravnuk.

Od gimnazijskih dni se je zanimal za radiotehniko in je kot ra-dioamater deloval že v partizanskih radiodelavnicah. Po koncuvojne je kot èastnik za zveze ostal v JLA. Leta 1951 je bil premešèenv Zagreb, kjer je pozneje konèal srednjo tehnièno šolo in opravil iz-pit za visoko kvalifikacijo. Še naprej se je ukvarjal z radioamater-stvom; organiziral je teèaje, leta 1977 je v Zagrebu izdal Priroènikza radioamaterje konstruktorje, leta 1999 pa s profesorjem dr.Božom Metzgerjem knjigo Sprejemanje amaterskih kratkih valov.Z radioamaterji z vsega sveta je bil povezan s svojo radiopostajo.

Poseben èut je imel za poezijo in glasbo - najbolj za narodnoza-bavno. Slovenski dom mu je izdal zbirko pesmi Pojdi z mano, njego-vo liriko smo prebirali v našem glasilu, skoraj ni bilo prireditve, nakateri ne bi prisluhnili njegovim verzom. Melodioznost njegovih pes-niških besedil je spodbudila skladatelje, da so jih uglasbili - v Slove-niji narodnozabavni ansambli Toneta Žagarja, Franca Žerdoveja, Ivi-ca Kalèièa, Oktavija Brajka in Narodni èuki. V Zagrebu je njegovabesedila uglasbil Pero Kutnjak, prepeval pa tudi naš pevski zbor.

Od leta 1994 je v Slovenskem domu organiziral priljubljena èlanskadruženja Prvi petek ali V petek se dobimo. Sreèanja so imela vselej progra-me in zmeraj je bilo veselo s petjem in plesom. Bil je èlan uredništva Nove-ga odmeva. Nekaj èasa je pel v pevskem zboru in bil èlan društvenih teles.

Njegov zadnji nastop je bil na prireditvi zagrebškega Društvaslovenskih izgnancev iz 2. svetovne vojne. Takrat je prebral tudisvojo zadnje napisano pesem.

Za vse, kar je delal in naredil, smo mu hvaležni. Zelo, zelo gabomo pogrešali. Silvin Jerman

7

ODMEVODMEVslovenski dom naš drugi dom

PRIPOROÈAMO IZNAŠE KNJI�NICE

Ker so božièni prazniki pred vrati,za branje priporoèam dvojezièno izdajopoezij Sacra, dubrovniškega pesnika, pre-vajalca in esejista Luko Paljetka. Akade-mik Paljetak je pri nas zelo dobro znan posijajnih prepesnitvah celotnega FrancetaPrešerna. V zbirko Sacra je Paljetak uvrs-til pesmi, ki so nastale po svetopisemskihmotivih. V njih je pomenljivo izpovedalsvoje videnje davnih dogodkov. Pesmi jemojstrsko poslovenil akademik Ciril Zlo-bec. Pesniška zbirka je izšla pri Mohorjevidružbi iz Celja in Kršèanski sadašnjosti izZagreba. Knjiga je na voljo v naši knjižni-

ci in jo toplo priporoèam. 7. oktobra sta imeli v okviru posveto-

vanja o etnološki dedišèini in kulturni po-dobi Slovencev na Hrvaškem dr. KatjaMihurko Poniž in Vladka Tucoviè preda-vanje z naslovom Slovenke me veè noèejo,

Hrvatice me ne priznajo èisto za “svojo” -Zofka Kveder v hrvaškem kulturnem živ-ljenju. Zofka Kveder se je rodila leta 1878v Ljubljani, v Zagrebu pa je živela od leta1906. Objavljala je v revijah Sijelo in Agra-mer Tagblatt, kjer je bila tudi urednica pri-loge Frauenzeitung. Za ta dnevnik in zaèasopis Novosti je pisala gledališke kriti-ke. Od prihoda v Zagreb in vse do prez-godnje smrti pri oseminštiridesetih letihje bila posrednica med slovensko in hr-vaško kulturo. Med leti 1917 in 1920 je iz-dajala revijo Ženski svijet. Pisala je tudi vhrvaškem jeziku. Za branje priporoèamroman Njeno življenje, ki velja za njenonajboljše delo, ter delo Èrtice in novele.Naslednje leto bo minilo 80 let od njenesmrti v Zagrebu, ko se je bomo morali po-sebej spomniti in obiskati njen grob naMirogoju. Polona Juriniæ

SILVIN JERMAN - LEGENDA IN VESELA SEDANJOST

Kako pisati o živi zgodovini? O oseb-nosti, ki tenkoèutno spremlja in ustvarjadogajanje okoli sebe. O osebnosti, ki ni leoèe dveh hèera, ampak tudi oèe Novegaodmeva Slovenskega doma. Pisati o živizgodovini je tako, kot èe bi morala iz tele-fonskega imenika izpisati glavne osebe.Kajti v imeniku smo vsi glavne osebe. Inprav tako je Silvin Jerman vsestranskaglavna oseba v Slovenskem domu. KolikoNovih odmevov je uredil? Koliko prvihpetkov je pripravil? Kolikim je naredil ve-selje ob rojstnem dnevu? Kolikokrat smopustovali z njim, z mojstrom za hece in za-bavo...

Na sreèanju, ki ga je poimenoval “Veèers Silvinom Jermanom”, je spregovoril osvojem življenju in o dogodkih v Sloven-skem domu. Pripovedoval je tako živo, kotbi spremljali zanimiv film.

Že njegovo rojstvo je zanimivo. Ali jerojen na silvestrovo leta 1923 ali na novo le-to 1924? Tega se, kot pravi, ne spominja.Slovenci pravimo, da govorimo materni je-zik. Toda njegova slovenšèina je oèetov je-zik. Mama je bila namreè Hrvatica, oèe paSlovenec. Oèe je bil desetletja podpredsed-nik Slovenskega doma. Tako je Silvin že le-ta 1943 igral Miklavža za slovenske otroke.A to je bil šele zaèetek, kajti pozneje je bil šeneštetokrat ne le dedek Mraz, ampak tudi

Miklavž, Parkl, èarovnica in celo JanicaKosteliæ....

Silvin je bil tudi športnik. Igral je na-mizni tenis in atletiko. Njegov zadnji špor-tni nastop smo spremljali v Slovenskemdomu, ko se je v namiznem tenisu pomerils svetovnim prvakom Žarkom Dolinar-jem.

Bil je profesor na ekonomski in gozdar-ski šoli v Karlovcu, kjer je bil tudi podpred-sednik obnovljenega Slovenskega domaTriglav. Njegov uèenec je bil Stojan Jova-novski, nekoè èlan plesnega orkestra kar-lovškega Slovenskega doma, ki nam je naveèeru s Silvinom zaigral na klarinet insaksofon. Na elektriène orgle je zaigral Zo-ran Šonc. Prisluhnili smo odlomku iz ope-re Nabucco, ki ga je Silvin posvetil svoji po-kojni ženi Erni. Ob poslušanju so se mu za-rosile oèi. Je èustven èlovek, marsikaj gagane. Ni pa zamerljiv in nikoli ne kuhamule. Vse, kar poène, poène z ljubeznijo.

Za Slovenski dom je naredil ogromno.Leta 1994 je z Vladimirom Jugovièem pri-pravil razstavo ob 65-letnici društva, za 70.

obletnico je spisal monografijo Slovenske-ga doma, pet let pozneje pa še dodatek kmonografiji, objavljeno v Novem odmevu.Je avtor brošure o življenju in delu FranjaSerafina Vilharja Kalskega, ki jo je pred-stavil na koncertu v Glasbenem zavodu.Skladbe za koncert je izbral prof. VladimirKranjèeviæ, ki je tudi pobudnik Gostièevihdnevov na Homcu v Sloveniji, ki se jih ude-ležujejo èlani zagrebške opere in èlani Slo-venskega doma; med njimi je vselej tudiSilvin.

Silvin nam je pripovedoval, da so se ne-koè Slovenci v Zagrebu (tudi on, ko je bilseveda še mlajši) zbirali v gostilni pri Èer-netu, med 2. svetovno vojno, ko je bilo zbi-ranje prepovedano, pa so se shajali v pros-torih tovarnarja Bizjaka.

Silvinov veèer so poèastili številniugledni gosti in prijatelji. Joža Šutej je edi-ni še živeèi slovenski Ero in njegov posne-tek smo tudi slišali. Ivica Kunej je prebralkroniko Novega odmeva (zdaj žal že po-kojnega) Marijana Horna in vedno zabav-ne Silvinove anekdote. Prišli sta tudi Silvi-novi hèerki Sanja in Mirna, vnukinja TenaKorkut pa je dedkov veèer povezovala zaudio-video posnetki in na koncu zaigralana kitaro - svojemu dedku z ljubeznijo.Med gosti so bili tudi slovenski veleposla-nik Peter Bekeš ter Ivanka Filipan in Ber-narda Gradišnik z veleposlaništva.

75 let delovanja v Slovenskem domu jeneobièajen jubilej (s takšno dobo se lahkopohvali le redkokdo) in tudi proslavili smoga neobièajno.

Silvin, živi in zabavaj nas še dolga letav našem drugem domu! Z ljubeznijo inspoštovanjem, Katarina Furjan

ODMEVODMEV

8

slovenski dom naš drugi dom

V PETEK SEDOBIMO - PRVI PETEK

Sezono 2004/05 smo ssreèanji V petek se dobimo - Pr-vi petek konèali 3. junija. Nas-topila je vokalno-instrumental-na skupina ABGELUŠI. Prvièso nastopili na marèevski prvipetek. Za sebe so dejali, da somešanci, Slovenci in Slovenkepo rojstvu, nekateri po materiali oèetu, drugi pa po možu aliženi. Marija Hanžek, ki je bilapobudnica marèevskega nasto-pa, nam je povedala, da so vskupini pevke Gabica, Klara,Marija in Vikica, pevci pa Boris,Stojko in Zvonko. Pevce na kla-virju spremlja profesorica Ljer-ka. Radi pojejo narodne pesmi,slovenske in hrvaške, pa tudidruge. V marcu so zapeli Gorèez izaro, Ob bistrem potoku jemlin, Kje so tiste stezice, Zelenatrava doma mog in Cvit medi-terana. Junija pa smo poslušaliMirno spavaj, Konoba, Tihosviraj, Samo ti, Valcer raspo-loženja, Zagrebu ter recitaciji200 let in Sklerozna popevka.

Novo sezono 2005/06 smo

septembra zaèeli bolj otožno.Silvin je govoril o MarijanuHornu, pobudniku petkovihsreèanj, ki so se od leta 1994 oh-ranila vse do današnjih dni.Marijan nas je za veèno zapustil20. junija. Po minutnem molkuje o Marijanu spregovoril Slav-ko Kramar. Spomnil je, da jeMarijan zadnjiè nastopil na pri-reditvi zagrebških izgnancev iz2. svetovne vojne. Cveta Matkoje recitirala Marijanovo zadnjopesem, ki jo je napisal prav zato priliko. Sreèanje se je nada-ljevalo na malo drugaèen naèin,brez siceršnjih šal. Silvin je po-dal statistiène podatke o številuslavljencev - v avgustu rojstnidan praznuje 51 èlanov, v sep-tembru pa 149. Nadaljeval je sPetkovim kolendarjem, kot je

imenoval spominske podatke.Najprej je naštel 10 znanih slo-venskih pisateljev, ki so se rodi-li ali pa so umrli avgusta aliseptembra. V drugem delu ko-ledarja se je spomnil avgustov-skih in septembrskih dogodkovpred petimi leti, leta 2000: kajse je dogajalo v Slovenskem do-mu, kateri slovenski umetnikiso gostovali na Hrvaškem in kajse je dogajalo v slovensko-hr-vaških odnosih. Sledila so peni-na, èestitke, pesem slavljencem,pri koncu sreèanja se je celo za-plesalo. Oktobrsko sreèanje seje zaèelo s Silvinovim Petkovimkoledarjem za mesec oktober.Po statistiènimi podatki je biloslavljenk in slavljencev 48, sskupno starostjo 2.706 let inpovpreèno starostjo 56 let. Naj-

starejša slavljenka ima 94 let,najmlajši slavljenec pa18 let;razlika med njima je torej 76 let.Spomnil se je 10 Slovenk in Slo-vencev s podroèja kulture, ki sobili na nek naèin povezani s Hr-vaško. In zopet je pozvel, kaj seje dogajalo pred petimi leti, ok-tobra leta 2000. Nato pa se je vr-nil k stari zabavni navadi sšalami. Ki jih ima vedno v roka-vu. Tokrat je iz rokava izvlekel“listino” z aktualnimi šalami,ki jih je povezal v referat zaposvetovanje o etnološki de-dišèini, ki je prav ta dan pote-kalo v prostorih Slo-doma. Za-trdil je, da ima vsaka etniènaskupina svoje podobe in njiho-ve šaljive zgodbe: v Liki so toMane in Dane, v Bosni Mujo,Suljo in Fatima, v Vojvodini paLala in Soka. Za Slovence je vknjigi s šalami Kolofaktor, ki jeizšla leta 1996, odkril, da so todružina Košir, njegova ženaMarta, njun sin Buèko in prija-telj Jurij. Povedal je nekaj njiho-vih zgodb. Sledili so èestitanje,veselo klepetanje in prigrizek,ki so ga pripravile slavljenke(slavljencev paè ni bilo).Druženje je trajalo tako dolgo,dokler po njihovem odhoduSaša na zaklenil vrat prostorovSlo-doma.

M.H. - Ervin

VTISI S PROSLAVE OB 60-LETNICI VRNITVE SLOVENSKIH IZGNANCEV

Med drugo svetovno vojno je bilo iz Slovenije izseljenih 63tisoè ljudi. Najveè, 45 tisoè v nemška taborišèa, 10 tisoè na Hr-vaško, 7.500 v Srbijo, okoli 17 tisoè Slovencev pa je pobegnilopred izgonom.

Letos mineva 60 let od vrnitve izgnancev in beguncev, odzmage nad fašizmom in nacizmom. Na slovesnosti v spomin nato obletnico se je 4. junija pri gradu Rajhenburgu v Brestanicizbralo veè tisoè izgnancev, prisilnih delavcev beguncev in drugihcivilnih žrtev vojnega nasilja iz vse Slovenije, pa tudi od drugod.Iz Zagreba se je pod vodstvom predsednika društva izgnancevSlavka Kramarja slovesnosti udeležilo okoli 50 èlanov Slovenske-ga doma; tudi mi smo se želeli pokloniti spominu na vojne grozo-te druge svetovne vojne in izkazati spoštovanje preživelim, ki sito zaslužijo, èeprav so morali na zadošèenje za svoje trpljenje

èakati vse do leta 1996. Proslava je bila velièastna. Potekala je v navzoènosti najvišjih

slovenskih politikov in predsednice Društva izgnancev Slovenije1941-1945 Ivice Žnidaršiè. Vili so se praporji krajevnih organiza-cij, odkoder so bili pregnani ljudje. Na koncu smo se tudi družiliob jedaèi in pijaèi.

Na proslavi sem bila kot opazovalka, saj sem se v èasu te voj-ne šele rodila. Opazovala sem zdaj že ostarele, a še vedno èastitlji-ve in ponosne ljudi, ki so za naš boljši “jutri” veliko pretrpeli. Vsebi sem èutila neizmerno spoštovanje do preživelih trpinov in vtakem razpoloženju sem si mislila: “Zakaj ni tukaj še veè mlajših,današnje mladine, da bi slišali, kaj je pravo trpljenje in preganja-nje, da bi malo pomislili, kako je treba spoštovati predvsem svo-bodo gibanja, govora in nasploh lažjega življenja, èeprav èlovekpravzaprav obstaja zato, da živi, da bi delal, ustvarjal, pa tudi uži-val plodove svojega dela.” No, zgodovina piše nove vrstice, ven-dar tako, kot so trpeli naši predniki, mi pravzaprav ne trpimo.Nihèe, niti naši otroci, ne bi smeli nikoli pozabiti strahot, ki so sedogajale v drugi svetovni vojni, pa tudi pozneje v domovinskivojni na Hrvaškem in v BiH. Potruditi bi se morali, da bi medljudmi zavladala spoštovanje in èloveènost. Saj menda ne bomodovolili, da bi šli korak nazaj? Maja Vukièeviæ

9

ODMEVODMEV

OBISK PRI MANJŠINAH VVUKOVARJU IN SUBOTICI Koordinacija nacionalnih manjšin mesta Zagreba je

septembra pripravila tridnevni obisk pri manjšinskih or-ganizacijah v Vukovarju in Subotici. V delegaciji je bil tudipodpredsednik Slovenske nacionalne manjšine lokalne sa-mouprave mesta Zagreba Franc Strašek.

V Vukovarju smo naprej obiskali Inštitut za mirovneraziskave, kjer smo zvedeli veliko zanimivih podrobnostio raziskovalnem delu, ki poteka na izjemno obèutljivempodroèju. Na sedežu Vukovarsko-sremske županije smo sesešli z županom Božom Galiæem, njegovim namestnikomAntunom Žagarjem, èlanom županijskega poglavarstvaSreèkom Papcem, vodjo upravnega oddelka za lokalno sa-moupravo Jadranko Golubiæ in vodjo oddelka za evrop-ske integracije Sandro Cvikiæ. Gostitelji so pripovedovali ouspehih in težavah v tej multinacionalni županiji. O ures-nièevanju ustavnega zakona smo se pogovarjali s pred-stavniki Koordinacije nacionalnih manjšin Vukovarsko-sremske županije. Navzoèi so bili Idriz Bešiæ (bošnjaškamanjšina), Atila Kel (madžarska manjšina), Danijel Pe-runski (rusinska manjšina), Milan Pucovsky (slovaškamanjšina), Miloš Eriæ (srbska manjšina), Ibrahim Šuip (al-banska manjšina), Stjepan Kiss (predstavnik Nemcev inAvstrijcev), Seljman Gušani (romska manjšina) in PetarStupnjak (ukrajinska manjšina). Slovenci v Vukovarju ni-majo svoje organizacije. Sledil je sestanek z Radom Bo-siæem, naèelnikom obèine Borovo, ki je opisal težke gospo-darske razmere z visoko brezposelnostjo, zaradi èesar sištevilni prebivalci išèejo delo drugje na Hrvaškem. Na se-dežu specializirane media monitoring agencije (PRES-SCUT) smo se seznanilki z možnostjo hitrega iskanja infor-macij in dokumentov s pomoèjo raèunalnika in interneta.

Naslednji dan smo obiskali Subotico v Srbiji in ÈrniGori, kjer sta nas sprejela Davor Vidiš in Tihomir Šiloviæs hrvaškega konzulata v Subotici. V tem narodnostnomešanem kraju živi najveè Madžarov, sledijo Hrvati, Srbipa so po številu šele na tretjem mestu. Župan Subotice Ge-za Kuæera nas je povabil na ogled mestne hiše, èudovite se-cesijske zgradbe, v kateri domuje tudi mestni muzej. Sledi-lo je sreèanje z naèelnikom Severnobaèkega okrožja (sreza)Zoranom Præiæem, nato pa smo si v spremstvu predstavni-kov židovske obèine ogledali sinagogo, ki jo skrbno ob-navljajo v secesijskem slogu. Po kosilu smo se v Svetu hr-vaške nacionalne manjšine sestali s predstavniki hrvaške,madžarske, judovske, nemške in muslimanske manjšine.O delovanju Koordinacije nacionalnih manjšin mesta Za-greba in o cilju obiska sta spregovorila DavorVidiš in Da-vid Orloviæ. To je bilo zanimivo sreèanje, ki je potekalo vsprošèenem ozraèju. Izmenjali smo številne misli o pro-gramski dejavnosti, pravni varnosti in ohranjanju manjšin-skih posebnosti. Naslednji dan nas je najprej sprejel škofsubotiške škofije Ivan Penzeš, ki nas je povabil na ogledbazilike sv. Terezije Avilske, nato pa smo se sešli še s subo-tiškim parohom Miodragom Šipkom in si skupaj ogledalicerkev sv. Vaznesenja gospodnjeg.

Franc Strašek

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

PREDPOLETNI, POLETNI IN JESENSKI DOGODKI V ŠIBENIKUNedelja, 1. maj, prekrasen sonèen dan, kot naroèen za piknik v na-

ravi. V Vodicah se pod ogromnimi oljkami se zbere prav fletna drušèina.Svež zrak, nogomet, nabiranje špargljev, pesem, dišave z roštilja - to mo-ramo še veèkrat ponoviti.

19. maj v prostorih društva: volil-na letna skupšèina. Izvoljeni sonovi èlani organov upravljanja.Tajnica je Evelina Cinotti, pod-predsednica Marijana Šprljan, lepredsednica je ista kot v prejšnjemmandatu (Mira Kneževiæ). Že naprvi seji izvršnega odbora so sièlani zastavili precej naporen tem-po za uresnièitev naèrtovanih ci-ljev: tedenski plan, tedenska reali-

zacija, dosegljivi cilji, vkljuèitev èim veèjega števila èlanov v aktivno de-lo, meseèno obvešèanje prek biltena o dogodkih, ki so bili in bodo. Rezul-tati so že kmalu vidni: vsak dan nas obkrožajo zadovoljni obrazi èlanov.

Junij je in še pred koledarskim poletjem je vroèina neznosna. In ker jemorje pred nosom .... je èas za pik-nik. Tokrat smo šli na otok Prviæu,v Šepurino. Vožnja z ladjo, Jadran-ka nas èaka z raznimi delicijami,uživamo v senci pod brajdo, se hla-dimo v prekrasnem èistem morju,pojemo ...in proti veèeru z ladjo na-zaj ... prihodnjiè bomo vsekakor os-tali dva dni.

Velika žalost med našimi pev-kami: odpovedan je odhod v Stièno,ni denarja. 23. junij: v Katoliškem domu proslavljamo dan državnosti Slo-venije in Hrvaške. V bogatem programu nastopajo naši najmlajši z recita-cijami, pojejo “Prešernovke”, gostuje etno-skupina “Balarin”, pozdravninagovor in županja Šibenika Nediljka Klariæ.

Julij in avgust - to sta dva meseca dopustov in poèitnic. Toda v Dal-maciji poletje doživljamo nekoliko drugaèe in zato se odloèimo, da društ-vo ne bo zaprlo svojih vrat. Dogovorjeno-storjeno: vsaki èetrtek bodruženje v prostorih društva. Odziv? Presenetljivo velik.

Prišel je september, jesen se bliža na koledarju v v realizaciji progra-mov, vreme pa je kakor sredi poletja.

Zaèele so se vaje zbora, naša zborovodkinja Ana je rodila prekrasnohèerkico-èestitamo! Zaèele so se priprave za peti jubilejni koncert“Prešernovk”, kot zborovodkinja pa bo zaèasno vskoèila naša Mara.

Vse sekcije so zavihale rokave Veselili smo se sreèanja vseh slovenskih društev na Hrvaškem. 24.

septembra smo napolnili manjši avtobus (èe se ni bi zaèela trgatev, bil bitudi velik avtobus premajhen) inse polni dobre volje, ob pesmih inšalah odpravili proti Trogirju. VRadmanovih mlinicah je bilo, ka-kor bi bili na izletu v Sloveniji: vseje zeleno, lesene so tudi klopi, rekažubori, glasba s plesom, pesem...nam je bilo prelepo! Kaj pa vam?

Mira Kneževiæ ÿ

ODMEVODMEV

10

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

MINISTERDIMITRIJRUPELSPREJELSLOMAK

Slovenski zunanjiminister Dimitrij Rupel je 24. septembrasprejel èlane SLOMAK-a, ki so ga seznani-li s težavami Slovencev v Italiji, Avstriji,Madžarski in Hrvaški. Darko Šonc inFranc Strašek sta ga seznanila z neprijet-nim ozraèjem, v katerem živijo Slovenci na

Hrvaškem. Nenehne zaostritve meddržavama, neuspešno iskanje rešitev za od-prta vprašanja in izmenjava ostrih besedvnašajo nemir med èlane slovenske skup-nosti, zagotovo pa prispevajo tudi k tihiasimilaciji Slovencev na Hrvaškem. V zve-zi z izbrisom Slovencev iz hrvaške ustave jepredsednik SLOMAK-a Rudi Pavšiè dejal,

da je pripravljen internacionalizirati zade-vo.

Predstavnike SLOMAK-a je v nadalje-vanju sprejel tudi predsednik državnoz-borske komisije za odnose s Slovenci v za-mejstvu in po svetu Janez Kramberger.Glede predloga zakona o Slovencih, ki pre-bivajo zunaj meja Republike Slovenije, jeMarijan Pipp iz Avstrije podal pisne pred-loge sprememb in dopolnil. SLOMAKprièakuje, da bodo predlogi upoštevani inpredlaga, da bi se o njih pogovorili tudi nasreèanju z vodji poslanskih skupin.

Èlani SLOMAK-a naj bi se sicer marcaprihodnje leto sešli tudi s predstavniki Sve-ta Evrope, ki se ukvarjajo s podroèjem èlo-vekovih pravic in pravicah nacionalnihmanjšin, in s slovenskimi poslanci v Evrop-skem parlamentu. Franc Strašek

DRUGO SREÈANJE SLOVENCEVNA HRVAŠKEM V TROGIRU

V soboto, 24. septembra, so se veseli èlani Slovenskega domaiz Zagreba napotili na dolgo pot proti Trogiru, kjer je bilo organi-zirano že drugo sreèanje Slovencev, živeèih na Hrvaškem. Ker jebila organizacija že od vsega zaèetka na višini, je bilo seveda lepotudi vreme, saj nas je sonce in modro nebo spremljalo ves èas naše-ga potovanja. Potovanje po novi avtocesti ni bilo predolgo in v ve-selem razpoloženju smo se hitro približevali cilju. Po prihodu vTrogir in namestitvi v hotelu Medena je sledilo kosilo v Radmano-vih Mlinicah pri Omišu. Ob reki Cetini, ki nas je oèarala s svojosvežo zeleno lepoto, smo obnovili svoje moèi. Najbolj nam je šel vtek kruh izpod peke pa tudi druge dobrote, ki smo jih seveda mo-rali tudi malce zaliti. No, kakor vse, kar je lepo, je tudi to hitro mi-nilo in že smo bili spet v avtobusu in se odpeljali nazaj v Trogir,kjer je bilo zveèer organizirano sreèanje Slovencev iz vseh sloven-skih društev na Hrvaškem. Sreèanja se je udeležilo približno 300ljudi. Letos je sreèanje organiziralo Slovensko kulturno društvoTriglav iz Splita, katerega predsednik Boštjan Kordiš nas je na sa-mem zaèetku lepo pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Povedalje, da se letošnjega sreèanja prviè udeležujejo tudi èlani novousta-novljenega Slovenskega kulturno prosvetnega društva Snežnik iz

Lovrana. Zdaj torej na Hrvaškem deluje že sedem slovenskihdruštev; poleg najmlajšega v Lovranu še Kulturno prosvetnodruštvo Slovenski dom Zagreb, Slovenski dom, kulturno prosvet-no društvo Bazovica z Reke, Slovensko kulturno društvo Triglav,Split, Slovensko kulturno društvo Dr. France Prešeren Šibenik,Slovensko kulturno društvo Lipa iz Dubrovnika in Slovensko kul-turno društvo Istra iz Pulja. Prijetno druženje so nam zaželelipredsedniki vseh društev, na koncu pa še slovenski veleposlanikPeter Bekeš in predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu, pooblašèeni minister dr. Anton Gogala. Naš priljubljenièlan in igralec Ivica Kunej nas je razveselil z veèjezièno duhovitoizvedbo Prešernove Lepe Vide, ki je èrnemu zamorcu potožila svo-je gorje, katerega vzrok je bila nemoè njenega že priletnega moža.V današnjih èasih bi Lepa Vida to težavo zagotovo rešila na boljmoderen naèin. Seveda pa zabava ne bi bila zabava, èe se ne bi tu-di kaj zapelo, za kar je poskrbel naš neprecenljivi zborovodjaFranc Kene, ki je prisotne èlane pevskega zbora dobesedno spra-vil na noge in so revèki morali odpeti nekaj lepih in veselih pes-mic. Po tem “trpljenju” smo bili prepušèeni na milost in nemilostživahnim zvokom muzikantov, ki so igrali pozno v noè. Vse èestit-ke najboljšemu solo plesalcu z Reke.

Naslednji dan smo si razgledali Trogir, prastaro in hkrati pre-lepo dalmatinsko mesto, po kosilu pa smo se še malce okopali.

Prepolni dobrega razpoloženja in nepozabnih vtisov smo se vveèernih urah vrnili v Zagreb. Upajmo, da bodo takšna druženjapostala tradicija. Irena Hribar-Buzdovaèiæ

Oktobra je slovenska vlada v parla-mentarno proceduro poslala predlog Zakonao odnosih Republike Slovenije s Slovenci zu-naj njenih meja. Slovenska država naj bi takoskoraj 15 let po sprejetju demokratiène ustaveizpolnila obveznost iz njenega 5. èlena in za-konsko uredila položaj okoli pol milijona Slo-vencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu.

V zamejstvu - ki skupaj s Slovenijo ses-tavlja Skupni slovenski kulturni prostor - živipribližno 150 tisoè pripadnikov avtohtoneslovenske narodne skupnosti. Zamejski Slo-venci živijo v Avstriji (zvezni deželi Koroškain Štajerska), na Hrvaškem (sedem županijvzdolž meje s Slovenijo - predvsem Istrska,Primorsko-goranska, Karlovška inMedžimurska županija), v Italiji (avtonomnadežela Furlanija-Julijska Krajina) in naMadžarskem (Železna županija). V evrop-skih državah (Nemèija, Avstrija, Švica, Šved-ska, Francija, Belgija) živijo zdomci, to so Slo-venci, ki so v 60-tih in 70-tih letih dvajsetegastoletja zaèasno odšli na tuje, še vedno paimajo slovensko državljanstvo in bivališèe vSloveniji, kamor se tudi nameravajo vrniti.Med izsljence štejemo Slovence, ki so iz eko-nomskih, politiènih in drugih razlogov trajnozapustili domovino in živijo predvsem v Ar-gentini, ZDA, Kanadi in Avstraliji.

Predlog zakona izraža trden namen, daSlovenija pripomore k ohranitvi slovenskeidentitete, jezika, kulture, kulturne dedišèinein kulturne rasti med Slovenci zunaj Republi-ke Slovenije. Cilji zakona so ureditev odno-sov med slovensko državo in Slovenci zunajnjenih meja, pomoè pri utrjevanju narodnezavesti ter krepitev sodelovanja na kultur-nem, vzgojnem izobraževalnem, gospodar-skem, socialnem in drugih podroèjih.

Pomembni naèeli sta, da Slovenci zunajslovenskih meja ne bodo veè obravnavani kottujci v matièni domovini in da bo Slovenijazašèitnica avtohtone slovenske narodne skup-nosti v sosednjih državah. Slovenija bo podpi-rala celovitost, subjektiviteto in avtonomnost

avtohtone slovenske narodne skupnosti v so-sednjih državah in spoštovala organiziraneoblike enotnega predstavništva posameznihskupnosti. Za sodelovanje s Slovenci zunajslovenskih meja bosta zadolžena predvsemvladni Urad za Slovence v zamejstvu in posvetu ter državnozborska Komisija za odnoses Slovenci v zamejstvu in po svetu. Urad bomed drugim pristojen za informiranje Sloven-cev na podroèju pravne zašèite, svetovanje inpomoè posameznikom in organizacijam, obli-kovanje in izvajanje ustrezne državne politi-ke, usklajevanje dejavnosti razliènih ministrs-tev, izvajanje finanène podpore.

Vlada bo oblikovala dve stalni posveto-valni telesi, in sicer Svet za Slovence v zamej-stvu in Svet za Slovence po svetu. Svet za Slo-vence v zamejstvu bo zasedal najmanj dva-krat na leto, zasedanje bo sklical predsednikvlade, ki bo tudi imenoval èlane, in sicer poštiri predstavnike iz Furlanije-Julijske Krajinein Koroške ter po dva iz Štajerske, Železnežupanije in obmejnih hrvaških županij.

Predlog zakona opredeljuje vlogo ministrs-tva za kulturo, ministrstva za zunanje zadeve,Arhiva Republike Slovenije (ki bo vodil zbirnoevidenco arhivskega gradiva v zamejstvu in posvetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence) inJavnega zavoda RTV Slovenija (ki bo med dru-gim Slovencem zunaj slovenskih meja zago-tavljal brezplaèno sprejemanje svojih satelit-skih programov).

V zakonskem predlogu so opredeljeni tu-di naèini ohranjanja slovenskega jezika in izo-braževanja (med drugim posredno predvide-va tudi teèaje materinšèine za odrasle), ugod-nejši pogoji za vpisovanje v izobraževalneprograme javnih visokoškolskih zavodov vSloveniji, oblike športnega, gospodarskega inregionalnega sodelovanja.

Novost zakonskega predloga je možnost,da se za finanèno podporo potegujejo ne leorganizacije, ampak tudi posamezniki, torejvsi zamejci, zdomci in izseljenci, ki izpolnju-jejo doloèene pogoje.

Predlog zakona uvaja tudi status Sloven-

ca brez slovenskega državljanstva. Ta statusbo pridobil vsak prosilec, ki bo podal pisnodokazilo o slovenskem poreklu, pisno doka-zilo o èlanstvu in aktivnostih v slovenskih or-ganizacijah ali pisno dokazilo o vezeh s Slo-venijo ter pisno izjavo, da ne pripadadruštvom, politiènim strankam ali drugimorganizacijam, ki delujejo zoper ustavno ure-ditev Republike Slovenije. Status Slovencabrez slovenskega državljanstva bo nudil vrs-to ugodnosti pri izobraževanju, uporabi kul-turnih storitev, pridobivanju lastninske pra-vice in zaposlovanju v Sloveniji. Status bo za-nimiv predvsem za tiste Slovence, ki si iz raz-liènih razlogov ne želijo slovenskega držav-ljanstva ali pa bi jim pridobitev slovenskegadržavljanstva otežila življenje v tuji državi.

Predlog zakona tudi prviè natanèno do-loèa pravila repatriacije, to je priseljevanjeSlovencev v domovino ob finanèni pomoèiSlovenije. Vladni predlog zakona mora skoziredno parlamentarno proceduro, ki omogoèatudi sprejetje morebitnih popravkov ali do-polnil.

11

ODMEVODMEV

USTAVNI ZAKON - TRI LETAPO SPREJETJU (2002 - 2005)

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (glavniurad Misije za Hrvaško) je 18. oktobra v Zagrebu pripravila kon-ferenco na temo Ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšintri leta po sprejetju. Na konferenci so sodelovali èlani Sveta zanacionalne manjšine Republike Hrvaške (med njimi Darko Šoncin Franc Strašek), èlani saborskega odbora za èlovekove pravicein pravice nacionalnih manjšin, predstavniki pristojnih ministrs-tev (med njimi pravosodna ministrica Vesna Škare Ožbolt),predstavniki Evropske komisije na Hrvaškem (Vincent Degert,Christos Makridis, Martin Mayer in Snežana Dokiæ), predstav-

niki OVSE-ja (Robert Schupp, Jorge Fuentes in Robert W. Bec-ker), varuh èlovekovih pravic Jurica Malèiæ, predstavniki Uradaza nacionalne manjšine, Ustavnega sodišèa, Državno volilne ko-misije in Centra za èlovekove pravice, voditelji politiènih strank,civilnih društev, znanstveniki in novinarji.

Po uvodnem govoru vodje Misije OVSE na Hrvaškem JorgeaFuentesa in nastopu drugih osrednjih govornikov so potekaledelavnice, in sicer o politiènih pravicah nacionalnih manjšin, zas-topstvu nacionalnih manjšin v državni upravi, policiji in sodstvuter kulturnih in jezikovnih pravicah nacionalnih manjšin in me-dijih. Darko Šonc je sodeloval v prvi delavnici, Franc Strašek pav drugi. Na plenarni seji so poroèali voditelji delavnic. Velepos-lanik Jorge Fuentes je sklepni govor konèal z besedami: Doseženje bil korak k izboljšanju razmer, toda ostalo je še precej nalog, dabi ustavni zakon v praksi dosegel višji cilj, to pa je boljše poèutjenacionalnih manjšin na Hrvaškem. Franc Strašek

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

ZAKON O ODNOSIH SLOVENIJE S SLOVENCI ZUNAJ NJENIH MEJA

SLOMAK prièakuje, da bo zakon do-polnjen in spremenjen v skladu s predlogikrovnih zamejskih organizacij. Najpomem-bnejši predlogi so: državna politika do Slo-vencev v zamejstvu naj se oblikuje v Svetuza Slovence v zamejstvu, ki naj bo posveto-valno telo vlade, nosilec politike do Sloven-cev v zamejstvu pa naj bo premier. Stro-kovne in druge naloge za predsednika vla-de naj opravlja Urad za Slovence v zamej-stvu in po svetu, ki naj ga vodi ministerbrez listnice. Svet za zamejce naj se razširi,poveèajo naj se njegove pristojnosti, na-tanèneje naj se doloèi naèin imenovanja nje-govih èlanov. Poveèa naj se proraèunskapodpora zamejcem, drugaèe naj se uredidelitev finanènih sredstev in pri tem doloèiin posebej upošteva institucije vsemanjšin-skega pomena.

ODMEVODMEV

12

BOGAT POLETNI KULTURNIPROGRAM V DRUŠTVU ISTRA

Ne, v Pulju se poleti nismo razšli. Nadaljevali smo z vso vne-mo in imeli celo vrsto lepih kulturnih dogajanj.

Nadaljevali smo z galerijsko dejavnostjo, ki postaja že tako res-na zadeva, da smo zaèeli premišljevati o registraciji galerije podlastnim imenom, ki pa ga bo še treba izbrati. 23. junija smo odprlitretjo letošnjo razstavo. Predstavili smo mladega umetnika sloven-skega porekla, akademskega slikarja Boruta Skoka, ki živi in de-luje v Pulju.

Najpomembnejša razstava doslej, osma od zaèetka našega de-lovanja, pa je bila avgustovska predstavitev umetniških del èlanovdružine Zelenko. Zaradi obsežnosti so bila dela razstavljena v trehgalerijah hkrati - v naši, v mestni galeriji Diana in zasebni galerijiCvajner. Z razstavo smo proslavili 40-letnico likovne kolonije slo-venskih umetnikov v Grožnjanu, katere pobudnik je bil najstarejšimed ustvarjalci družine Zelenko, Karel Zelenko, ki praznuje 80.življenjski jubilej.

Pomembnost razstave za slovensko kulturo in sožitje na tehprostorih so z udeležbo na otvoritvi potrdili namestnica sloven-skega veleposlanika na Hrvaškem Bernarda Gradišnik, names-tnik državnega sekretarja Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu Rudi Merljak in predsednik komisije za mednarodne odno-se in evropske zadeve Državnega sveta Jožef Jeraj. Odprtje razsta-ve sta prikazali Hrvaška televizija in TV Nova.

V zaèetku septembra so naše društvo obiskali èlani Literarne-ga društva Žarek iz Brežic in mešani pevski zbor Kulturnegadruštva Franc Bogoviè iz Dobove. V prostorih našega društva je 9.septembra v veèernih urah zadonela prelepa slovenska pesem.Zbor je pod vodstvom mlade dirigentke Aleksandre Bariæ zapel11 pesmi, ki so jih z literarnim prepletom oziroma avtorskimi be-sedili spremljali trije “žarki”, in sicer Anita Pegam, Tomaž Tomšein Natja Jenko Sunèiæ. In to še ni vse. Gostje so resda že vnaprejnapovedali donacijo knjig, ko pa so zaèeli prinašati škatle in škatlepolne knjig, s katerimi so dobesedno napolnili naš majhen prostor,smo bili silno ganjeni - 780 knjig! Zvedeli smo, da je knjige podari-lo veè knjižnic in založnik Mladinska knjiga. Hvala jim! Že tedendni pozneje smo imeli slovesnost ob odkritju spominske plošèeSlovencem, pokopanim na Mornariškem pokopališèu v Pulju.Plošèa je postavljena na pobudo naše èlanice in podpredsednicedruštva Marije Langer.

Slovesnosti sta se udeležila slovenski veleposlanik Peter A. Be-

keš in namestnik državnega sekretarja Urada za Slovence v zamej-stvu in po svetu Rudi Merljak. Mesto Pulj je v imenu župana zas-topal podžupan Diego Butignoni. Slovesnost je prikazala lokalnaTV Nova, èlanke pa sta objavila Glas Istre in Veèernji list.

Èez poletje smo za jesen pripravili tudi bogat program dela, kinaj bi za vsakega èlana vseboval nekaj zanimivega. To naj bi pri-tegnilo tudi nove èlane, saj smo program poslali na naslove velike-ga števila Slovencev v Pulju in okolici. Posebnost novega progra-ma so med drugim èetrtkova tematska sreèanja, npr. razstava spo-minkov iz Slovenije, plesni veèeri, pokušina slovenskih dobrot,razstave del raznovrstnih hobi-ustvarjalcev in še in še.

Klavdija Velimiroviæ ÿ

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

DEJAVNOSTI “LIPE” IZ ZADRA Slovensko kulturno društvo “Lipa” Zadar je bilo ustanovlje-

no pred kratkim, a je že pritegnilo okoli 40 èlanov, ki se redno ses-tajajo in družijo. Od ustanovitve naprej je bilo potrebno velikopostoriti, da bi novo društvo zaživelo in se tudi primerno organi-ziralo. Doslej smo že ustanovili nekaj sekcij. Najbolj aktivni stapevska in planinska sekcija. Tudi foto sekcija že deluje.

Èlani društva navezujejo stike z društvi drugih narodnostnihmanjšin na obmoèju Zadarske županije. Tako smo se udeležilisreèanja madžarskega društva, ki nas je prijazno povabilo napraznovanje njihovega praznika. Prav tako smo bili na praznova-

nju makedonskega državnega praznika v organizaciji makedon-skega društva.

Pred kratkim je bila v Zadru na snemanju ekipa otroško-mla-dinske oddaje Radiotelevizije Slovenije, ki bo predstavila Zadarslovenskim gledalcem. Ob tej priložnosti je predsednica Darja Ju-sup na Kalelargi predstavila naše novoustanovljeno društvo “Li-pa”, kakor tudi temeljne razloge našega druženja.

Predstavnici slovenske narodne manjšine aktivno sodelujetana sestankih mestne in županijske skupšèine ter na delovnihkrožkih OVSE-ja. Pred kratkim smo podpisali tudi listino o sode-lovanju z ostalimi narodnimi manjšinami Zadarske županije, zaskupno delovanje pri manjšinskih vprašanjih.

Darja Jusup

13

ODMEVODMEV

SPOMIN NABAZOVIŠKEJUNAKE

Nikoli veè se ne smezgoditi, da bi bil katerikoli iz-med narodov na teh prosto-rih znova prisiljen, da se mo-ra za svoje narodnostne pra-vice izboriti s silo - je bila poglavitna misel vseh govornikov, ki so se 11. septembra zvrsti-li na osrednji slovesnosti v poèastitev bazoviškim junakom pred spomenikom na bazovskigmajni. Mestece Bazovica pri Trstu je bilo simbol slovenskega upora proti fašizmu tudi zarojake na Reki leta 1947, ko so po njem poimenovali nastajajoèe društvo. Po veè letih smose v njegovem imenu tokrat znova poklonili spominu na Bidovca, Miloša, Valenèièa inMarušièa, èlane organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki se je borila proti zatiranjuin za narodni obstoj Slovencev in Hrvatov na obmoèju pod fašistièno Italijo, pa tudi za pri-kljuèitev njihovih krajev takratni Jugoslaviji. Fašistiène oblasti so mladenièe 5. septembrazveèer leta 1930, obsodile na smrt in jih dan pozneje ustrelile. Letos mineva 75 let od nji-hove smrti, pa tudi 60 let od osvoboditve in zmage nad fašizmom, okrogla pa je tudi oblet-nica spomenika - na bazovski gmajni je bil postavljen pred 60 leti, osnutek zanj pa je iz-delal tržaški arhitekt Franjo Kosovel.

Na letošnjem sreèanju se je 36 èlanov naše planinske skupine prviè udeležilo pohodaBazoviški junaki, ki ga organizira planinski odsek Športnega združenja Sloga. Z veè kotpetsto pohodniki so se iz Lokve v Bazovici odpravili po poteh ob kraškem robu nad Trs-tom, uživali v èudovitem razgledu na mesto, Koper in ostali del slovenske obale. Pohodpo slovenskem zaledju, skozi vasi Dolina, Pesek in Groèana ter vzpon na Kokoš je z zani-mivo pripovedjo o krajih popestril glavni organizator Viktor Stopar.

Ob zakljuèku smo izkoristili priložnost in obnovili v zadnjih letih nekoliko zamrle sti-ke s slovenskim kulturnim društvom Lipa v Bazovici in vzpostavili nove na podroèjušporta, s slovenskim društvom Sloga in tržaškim planinskim društvom Trst.

Marjana Mirkoviæ

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

SEMINAR TAJNIKOVKOORDINACIJE NACIONALNIH

MANJŠIN ZAGREBA Koordinacija nacionalnih manjšin Zagreba,

Inštitut za mirovne raziskave v Vukovarju, Agen-cija za analizo medijev PRESSCUT in Media netso od 14. do 17. septembra v Vukovarju pripravi-li seminar za izvršne tajnike Koordinacije. Iz Sve-ta slovenske nacionalne manjšine Zagreba se jeseminarja udeležila Sanja Horvatiæ.

Udeleženci so se seznanili z možnostjo veèna-menske uporabe in analize podatkov, ki jih ponu-jata agencija PRESSCUT in Media net. Tudi Kor-dinacija ima namreè sklenjeno pogodbo, ki jiomogoèa pristop do njune baze podatkov. Naseznamu slovenskega tiska je 7 dnevnih, 45 te-denskih in 68 meseènih èasopisov ter 12 obèasnihizdaj. Na voljo so prispevki petnajstih slovenskihTV-hiš in 25 radijskih postaj. Kot sta povedali Jas-mina Cvitkoviæ in Danijela Vagan, ki se v Pres-scutu in Media netu ukvarjata z media monito-ringom in analitiko, so uporabnikom ob pravilniuporabi dostopni prav vsi podatki, shranjeni vbazi.

Drugi del seminarja je bil posveèen projek-tnim ciklom in pisanju projektnih predlogov vskladu z zahtevnimi predpisi EU. PredavateljaHugo van Veghel in Lejla Šehiæ-Reliæ sta preda-vanje popestrila s številnimi primeri iz prakse.Zanimiva in pomembna so bila pojasnila in pri-kaz za pravilen postopek za prikaz stroškov pro-jekta, ki ga želimo uresnièiti, oziroma za kateregaišèemo finanèno podporo pri EK in AED. Posebejsta poudarila, da EK in AED finanèno podpiratasamo tiste projekte, ki so izdelani v skladu z nji-hovimi zahtevami. Dober projekt mora predvide-ti finanèno podporo, pa tudi možnost pravoèasnekorekcije nalog in aktivnosti, kvalitetno realizaci-jo in izpolnjevanje èasovnih rokov.

Sanja Horvatiæ

PRESSCUT je specializirana agencija in hr-vaški tržni lider v dejavnosti monitoringa medi-jev, selekcije in obdelave medijskih objav. PolegTanjugove èasopisne dokumentacije je bil PRES-SCUT prva hrvaška clipping agencija, ki je po-krivala podroèje negdanje Jugoslavije. Media netje samostojna agencija, specializirana za razisko-vanje in analizo medijske vsebine, ki na hr-vaškem trgu deluje od leta 1997. Ponuja uslugena podroèju družbenega, javnega, politiènega inkulturnega življenja Hrvaške

SLOVENSKI POSLANCI V HRVAŠKEM SABORU

Hrvaški sabor so 1. junija obiskaliposlanci slovenskega parlamenta, èlani ko-misije za odnose s Slovenci v zamejstvu in posvetu. V delegaciji so bili predsednik komisi-je Janez Kramberger, poslanci Miro Petek,Aleš Guliè in Drago Koren ter tajnica komi-sije in predstavnica Urada za Slovence v za-mejstvu in po svetu Breda Mulec. V Zagre-bu se jim je pridružil tudi veleposlanik PeterA. Bekeš. V imenu saborskega odbora zaèlovekove pravice in pravice nacionalnihmanjšin je goste pozdravil Furio Radin, poz-neje pa jih je sprejela tudi podpredsednicaHrvaškega sabora Vesna Pusiæ.

Poslanci so naèeli vrsto zanimivihvprašanj: vraèanje Slovencev v hrvaško us-tavo, kdo lahko zastopa Slovence v Hr-vaškem saboru, dvostranski sporazum ozašèiti manjšin, položaj in organiziranost

Hrvatov v Sloveniji, možnost finanène pod-pore s strani slovenske države, priprava za-kona o zašèiti Hrvatov izven hrvaških mejain zakona o Slovencih v zamejstvu in posvetu... V razpravi je sodeloval tudi sloven-ski predstavnik v Odboru Franc Strašek, kipoudaril, da je Hrvaška z ustavnim zako-nom o pravicah nacionalnih manjšin v Re-publiki Hrvaški manjšinsko vprašanje reši-la kot malokatera evropska država.

Po kosilu pri Stari vuri so èlani držav-nozborske komisije obiskali Slovenskidom, kjer jih je Franc Strašek seznanil z de-javnostjo društva. Opozoril je, da jevprašanje odkupa prostorov Slovenskegadoma še vedno nerešeno in da bo pri tempotrebna pomoè Slovenije. VeleposlanikBekeš je zagotovil, da je pripravljen poma-gati pri iskanju rešitve. (FS)

ODMEVODMEV

14

V Državnem zboru je že peto leto zapored potekalo vseslo-vensko sreèanje. 7. julija se je v slovenskem parlamentu zbralo to-liko Slovencev iz širnega sveta, da je bila velika dvorana napolnje-na do zadnjega kotièka, nekateri pa so morali sedeti tudi na balko-nu. Iz Hrvaške so se sreèanja udeležili Darko Šonc in FrancStrašek iz Zagreba ter Milan Grlica, Marijana Mirkoviè in èlaniigralske in recitatorske skupine z Reke.

Pevski zbor Korotan iz Clevelanda ZDA je zapel slovenskohimno in tri slovenske narodne domoljubne pesmi. Udeležencemso dobrodošlico izrekli predsednik Državnega zbora France Cu-kljati, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in posvetu Janez Kramberger, državni sekretar za Slovence v zamej-stvu in po svetu Franc Pukšiè in pisatelj iz Trsta dr. Alojz Rebula.

Predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in posvetu Janez Kramberger je bil prijetno preseneèen nad udeležbo,kaže, da bo prihodnje leto vseslovensko sreèanje morda potrebnoorganizirati kar v Cankarjevem domu.

Udeleženci so se nato lahko odloèili za sodelovanje v eni odšestih delovnih skupin, v katerih so potekale razprave o šestih za-nimivih temah: Izzivi sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in posvetu na podroèjih izobraževanja, šolstva in znanosti, Ohranjanjein razvoj slovenske kulture v zamejstvu in po svetu, Krepitev slo-venske identitete v zamjestvu in po svetu z delovanjem na pod-roèju športa, Sodelovanje na podroèju gospodarstva in medregio-nalno povezovanje s Slovenci v zamejstvu in posvetu, Turistiènapromocija Slovenije, Skrb Republike Slovenije za Slovence v za-mejstvu in po svetu. V skupini, ki se je posvetila tej zadnji temi, jesodeloval tudi Franca Strašek. Vodja delovne skupine Rudi Mer-

ljak je udeležence obvestil, da so slovenski poslanci v Evropskemparlamentu predlagali vrnitev Slovencev v hrvaško ustavo. Toobvestilo so navzoèi pozdravili z burnim ploskanjem.

Na plenarni seji so vodje delovnih skupin poroèali o razpra-vah, omogoèena pa je bila tudi razprava prijavljenih udeležencev.

V bolj prošèenem ozraèju se je razprava nadaljevala na veèer-nem sprejemu v preddverju parlamenta. To je bila še ena pri-ložnost za navezovanje stikov s predstavniki slovenskih društev izevropskih držav in z drugih celin. Slovensko društvo Bazovica zReke je prispevalo lep kulturni program - recitacije, monodramo,klavirsko glasbo.

Franc Strašek

14

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

VSESLOVENSKO SREÈANJE V DR�AVNEM ZBORU

ETNOLOŠKA DEDIŠÈINA INKULTURNA PODOBA SLOVENCEV NA HRVAŠKEM

Slovensko etnološko društvo, Svet slovenske nacionalnemanjšine mesta Zagreba in Slovenski dom so 6. in 7. oktobra pri-pravili posvet o etnološki dedišèini in kulturni podobi Slovencevna Hrvaškem.

Prvi dan so se udeleženci napotili na strokovno ekskurzijo, kijo je vodil mag. Marko Smole. Ogledali so si Prezid, Èabranskodolino in Plešce. V Prezidu so si ogledali obnovljeno kmeèko hišo“Kuæa Vasel” in sosednji zaselek Zbitki, v Èabru so uživali v ogle-du muzejske zbirke v dvorcu Zrinskih in kovaèije Urh, v Plešcahpa so si ogledali “Palèevo hišo”, eno redkih z izvirno opremo oh-ranjenih in obnovljenih velikih in bogatih hiš iz srede 19. stoletja.Po tako lepi ekskurziji so udeleženci dobro raspoloženi uživali vdružabni veèerji, ki jo je pripravil Slovenski dom Zagrebu.

Naslednji dan je v Slovenskem domu potekalo delovno sreèan-je, na katerem so udeleženci predstavili 16 referatov. Predavateljiso bili izredno dobro pripravljeni in so teme podajali strokovno inzanimivo. Pritegnili so pozornost poslušalcev, ki so do zadnjegakotièka napolinili veliko dvorano Slovenskega doma.

Dr. Vera Kržišnik-Bukiæ je uvodoma spregovorila o sloven-stvu na Hrvaškem od nekoè do danes. Franc Strašek je spregovo-ril o samoorganiziranosti Slovencev na Hrvaškem. Dr. AleksandraMuraj je opisala desetletno obdobje (1981-91), v katerem so slo-venski in hrvaški etnologi prirejali sreèanja z naslovom Hrvaško-slovenske etnološke vzporednice. Jože Primc je podal povzeteksvojih dolgoletnih preuèevanj Slovencev na Hrvaškem. Današnjokulturno in politièno organiziranost slovenske skupnosti na Rekiin v okolici je predstavila Marjana Mirkoviæ. O delovanju KPDBazovica na Reki v obdobju 1971-91 je govorila Barbara Riman.Dr. Karmen Medica je predstavila Slovensko kulturno društvo Is-tra v Pulju, mag. Marina Periæ in Ivana Luèev pa delovanje Slo-

venskega kulturnega društva Triglav v Splitu. Koliko jih je bilo inkakšen peèat so pustili slovenski izobraženci na Hrvaškem skozitri generacije (1848, 1860 in 1868), je raziskovala in predstavila dr.Irena Gantar Godina. Pod naslovom Slovenke me veè noèejo, Hr-vatice me ne priznavajo èisto za svojo, sta dr. Katja Mihurko Po-niž in Vladka Tucoviè spregovorili o Zofki Kvedrovi. Nareènopoetiko treh zbirk Zlatka Pochobradskega je predstavila dr. Ma-rija Stanovnik. Mag. Marko Smole je na izredno zanimiv naèinpredstavil kontinuiteto prepletanja hrvaške in slovenske tradicijena obmejnem podeželju skozi zgodbo družine Èop iz hrvaške va-si Plešce. Niè manj zanimiv ni bil oris izobraževanja, potovanja inživljenja èlanov družine v Èerneliè v Zagrebu, ki ga je podalaAlenka Èerneliè Krošelj. S potjo “kupinarjev” iz Renovca vMeðimurju je udeležence seznanila Jelka Pšajd. Dušanka Gržetaje svoj referat posvetila slovenski kulturni dedišèini oz. pokopa-liški arhitekturi na Reki. Na koncu je Slavko Mariniè prikazal po-memben prispevek slovenskih gradbenikov v izgradnji Karlovca.

V razpravi ob koncu posveta so udeleženci izrazili potrebo inželjo po nadaljevanju preuèevanja in raziskav o Slovencih na Hr-vaškem. Zavzeli so se za izvedbo razliènih projektov, ki bi ohranja-li slovenski jezik, kulturo in dedišèino.

Sanja Horvatiæ

15

ODMEVODMEV

NOVICE IZ LOVRANSKEGASNE�NIKA

Tako kot vsi otroci, imatudi Slovensko kulturno društ-vo Snežnik težave s prvimi sa-mostojnimi koraki, vendar sevsi trudimo, da bo èimprej sho-dilo.

Velik korak naprej je prido-bitev prostorov - obèina jih jedodelila Svetu slovenske nacio-nalne manjšine, opremili pa jihbomo s sredstvi iz Slovenije.

Prvo kulturno dejavnostsmo izpeljali maja. Na povabiloiz Ilirske Bistrice in na našo po-budo je na sreèanju pevskihzborov v Podgradu sodelovaltudi mešani pevski zbor iz Lov-rana.

7. julija so se naši predstav-niki prviè udeležili vsesloven-skega sreèanja v Ljubljani, kjerse je naše društvo predstaviloSlovencem iz vsega sveta. Vkulturnem programu je meddrugim sodelovalo slovenskodruštvo Bazovica z Reke, mednastopajoèimi pa je bil tudi našèlan Stanko Fatur. V Ljubljanosmo odšli na povabilo parla-mentarne komisije za Slovencev zamejstvu in po svetu, ki nasje v Lovranu obiskala 30. maja.

Jeseni smo od slovenskegakonzulata dobili pooblastilo, dapotrjujemo volilne listièe za re-ferendum o zakonu o RTV Slo-venija, ki je bil septembra v Slo-veniji. Tako smo številnim so-krajanom omogoèili, da na refe-rendumu sodelujejo po pošti,saj bi morali sicer potovati dovolišèa v obèini, kjer so vpisaniv evidenco. Ker je to povezanos stroški, se veliko upravièen-cev doslej ni udeležila sloven-

skih volitev. Obvestilo o novimožnosti smo objavili v lokal-nem dnevniku Novi list.

Zelo smo bili veseli tudi po-vabila na sreèanje slovenskihdruštev na Hrvaškem, ki je bilokonece septembra v Trogirju.Sreèanja smo se udeležili prvièin bili smo navdušeni nad pris-rènim sprejemom, ki smo gadoživeli.

Oktobra smo zaèeli s pou-kom slovenšèine, ki ga s poo-blastilom slovenskega šolskegaministrstva v naših prostorihvodi M. Donadiè. Pouk slo-venšèine poteka prviè v zgodo-vini našega kraja, kjer tradicio-nalno živi veliko Slovencev inljudi slovenskih korenin. Pou-ku materinšèine bomo dali po-polno prednost, saj gre tudi zaspoznavanje in ohranitev slo-venske kulture, s katero zadnjeèase izgubljamo stik.

Enega naèrta pa le nismouresnièili! Trdno smo sklenili,

da bomo obiskali Snežnik - go-ro pri Ilirski Bistrici, po kateri jenaše društvo dobilo ime. Slabovreme nas je prehitelo in izletsmo prstavili na pomlad.

Paè pa smo organiziralisreèanje na lovranski maruna-di. To je tradicionalna kulturno-gastronomska prireditev vLovranu, ki je znan po maronih- vrsti kostanja, ki uspeva nanašem obmoèju. Prvo soboto innedeljo v oktobru je bila maru-nada v Lovranu, naslednja dvakonca tedna pa se je preselila vDobreè in Liganj. Obiskovalciso imeli priložnost poskusitipeèene lovranske marone ali paodliène slašèice iz maronov, ku-pili so lahko kakšen spo-minèek, spili domaèo medicoali mlado vino, seveda v vese-lem vzdušju z glasbo in ple-som. Naslednje leto nikar nezamudite te oktobrske priredi-tve!

Vasja Simoniè

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

ODMEVODMEV

16

SEMINAR O OKVIRNIKONVENCIJI ZA

ZAŠÈITO NACIONALNIHMANJŠIN

V Splitu je 15. in 16. septembra v organizacijiSveta Evrope in hrvaške vlade potekal seminar o iz-vajanju Okvirne konvencije za zašèito nacionalnihmanjšin. S strani Sveta Evrope sta prišla èlan in tajnikodbora za posvetovanje, Rainer Hofman in AnttiKorkeakivi, hrvaško vlado pa sta zastopali predstoj-nica Urada za nacionalne manjšine Milena Klajnerin njena pomoènica Bahrija Sejfiæ. O pomembnostiseminarja prièa tudi udeležba. V Split so prišli sveto-valec predsednika države za politièni sistem SinišaTataloviæ, poslanci Hrvaškega sabora, predstavnikirazliènih ministrstev, Republiškega sveta za nacio-nalne manjšine, Komisije za odnose z verskimi skup-nostmi ter veè regionalnih in lokalnih samouprav naHrvaškem. Na posvetu so aktivno sodelovali tudipredstavniki nevladinih organizacij in združenj na-cionalnih manjšin, med njimi mladi predstavnikièeške, italijanske, èrnogorske, bošnjaške in romskeskupnosti. S tem pa seznam udeležencev še ni izèr-pan. Prišli so tudi predstavniki mednarodnih organi-zacij, ki spremljajo izvajanje Okvirne konvencije zazašèito nacionalnih manjšin.

Izreèene so bile misli, da takšni posveti zelo ko-ristijo predstavnikom regionalnih in lokalnih orga-nov ter združenj nacionalnih manjšin, saj lahko samipredstavijo svoje probleme in se preprièajo o odno-sih med Hrvaško in Svetom Evrope.

Prvi dan je seminar vodila Milena Klajner, dru-gi dan pa predsednik Republiškega sveta nacional-nih manjšin Aleksandar Tonauer. V poroèilih odbo-ra za posvetovanje Sveta Evrope in Urada za nacio-nalne manjšine Vlade RH je opisano delovanje in po-ložaj nacionalnih manjšin v minulem petletnem ob-dobju. Boštjan Kordiš

SLOVENIJA INHRVAŠKA POSTARIH POTEH

Poletje se je glede dvostranskihodnosov med Slovenijo in Hrvaškona videz prièelo prav idilièno. Celot-

no pomlad so se javno in tajnosreèevali predstavniki z obeh stranimeje, javnosti obeh držav sta vladipreprièevali, da bo po medvladnemsestanku na Brionih vse drugaèe. Ja-nez Janša in Ivo Sanader sta obljubi-la nove èase in na Titovem otoèju raz-predala o velikem prijateljstvu ter no-vem obdobju, ki ga bo omogoèila tu-di izjava o izogibanju incidentov. Naopozorila tistih, ki dobro poznajo slo-vensko-hrvaške odnose, da bo sožitjekratkega roka in da bo izjava živela lekratek èas, se, predvsem slovenskipolitiki, niso odzvali. Sanader inJanša sta izjavo razumela kot doku-ment, v katerem je zapisana politiènavolja in odloèitev, da se tovrstni za-pleti rešujejo v skladu z evropskimimerili. Optimizem ni bil upravièen.Izjava je živela le dva meseca, saj jo jeHrvaška grobo poteptala, ko se je zItalijo (seveda za hrbtom Slovenije)dogovorila o razdelitvi epikontinen-

talnega pasu. Slovenija je na hrvaško-italijansko dogovarjanje odgovorila spripravo zakona o ekološki coni inepikontinentalnem pasu, ki naj bizašèitil slovenske interese v Jadranu.Še preden je bil zakon sprejet, ga jehrvaška vlada oznaèila za politiènoškodljivega, kolege v Ljubljani pa ob-tožila teritorialnih pretenzij. Poprièakovanjih so se odnosi meddržavama drastièno poslabšali. Hr-

vaška je ljubljanskega veleposlanikaMaria Nobila poklicala na posvet vZagreb, slovenskega veleposlanikaPetra Bekeša pa na zunanje ministrs-tvo, da pojasni odloèitev slovenskevlade. Dvoma, da bo državni zbor za-kon sprejel, ni bilo. Preslišani so bilinekateri pomisleki o tem, ali je to us-trezna pot in ali je kaj takega splohmožno storiti. Še veè, tisti, ki so dvo-mili o smiselnosti in neškodljivostislovenskega poèetja, so bili skorajrazglašeni za narodne izdajalce.

Hrvaška po prièakovanju ni stalakrižem rok. Sabor je najprej za govor-niški pult povabil premiera Sanader-ja, ki je poslancem (v Titovem slogu)dejal, da Hrvaška “ne zahteva tujega,svojega pa ne bo dala”. Poslance injavnost je pozval, naj ne dramatizira-jo in ohranijo prisebnost, saj se “ni nièzgodilo”; odloèitev državnega zboraje po njegovem mnenju pravno nièna.Zagotovil je, da ne bo popušèanja in

NOVICE IZ DOMOVINESLOVENCI NA HRVAŠKEM

da bo vlada zavarovala nacio-nalne interese. Sanader se je si-cer slovenskemu politiènemuvrhu zahvalil, ker je loèilvprašanje podpore Hrvaški vEU od odprtih vprašanj. Pos-lancem je predstavil noto inpismo zunanje ministrice Ko-linde Grabar - Kitaroviæ slo-venskemu kolegu DimitrijuRuplu, v katerih uradno pred-lagajo prenos reševanja mor-skega spora na “mednarodnopravosodno telo”. Naslednjidan je sabor potrdil deklaracijo,v kateri je ugotovil, da je slo-venski zakon o zašèitni eko-loški coni in epikontinentalnempasu nièen in mednarodno-pravno neutemeljen in da jenjegovo sprejetje poskus pose-ga v hrvaške suverene pravice.Sabor je sklenil, da je trebavprašanje razmejitve na morjureševati pred mednarodnimipravosodnimi telesi in da imavlada vso podporo parlamenta.

Po pismu hrvaške zunanjeministrice slovenskemu koleguse je prièelo brezplodno dopi-sovanje Kitaroviæ-Rupel. Mi-nistrica je Sloveniji uradnopredlagala, da o potekumeje (vendar le tiste namorju) odloèi nedefinira-no mednarodno pravnotelo, Rupel pa je v odgovo-ru hudo kritiziral nevero-dostojno hrvaško ob-našanje v prete-klih letih, ko bilahko prišli dorazrešitve šte-vilnih dvos-transkih od-p r t i hvprašanj, pajih je Hr-vaška “mini-rala” (Lju-b l j a n s k abanka, Hoti-za, spora-zum Dr-n o v š e k -R a è a n ,sops...). VZagrebu soRuplovo pis-mo razumeli kotzavrnitev hrvaške-

ga predloga, Kitaroviæeva jepreprièana, da je Ruplovo pis-mo “po vsebini in pristopu na-daljevanje prakse, ki je oz-naèevala zadnjih petnajst letreševanja problemov v sloven-sko-hrvaških odnosih”.

Na Hrvaškem so predlog oprenosu spora na tretjega sicerrazumeli kot zmago, saj se jezgodba s tem, ko so predlagalikonkretno razreševanje (ki gaSlovenija ne sprejema) opravilisvoj del posla. Èeš, mi hoèemo,oni noèejo. Ob tem je seveda za-

nimivo, da se je Hrvaškatokrat v predlogu slo-

venski strani izognilabesedi arbitraža. Deloje novembra lani raz-krilo, da je hrvaškipolitièni vrh sklenil,

da se z dvostranskimipogajanji ne bo veèukvarjal, prav tako

je na stranskitir postavil ar-bitražo, saj jezanjo znaèil-na kompro-m i s n arešitev, tudimimo znanihrešitev izmednarod-nega prava,ponavadi vkorist šib-kejšega. Poteh infor-macijah biZagreb naj-raje videl,

da bi sporreševalo med-

narodno sodišèe za

pomorsko pravo v Hamburgu,ki je za Slovenijo nesprejemlji-vo, saj bi se iz postopka izvzelatudi sporna mejna obmoèja nakopnem.

Nekakšno osvežitev v slo-vensko-hrvaške odnose sta pri-nesla predsednika Stjepan Me-siæ in Janez Drnovšek na okto-brskem sreèanju srednjeevrop-skih predsednikov v Zagrebu.Glede na to, da imata veè alimanj protokolarne pristojnosti,se je sicer postavilo vprašanje,

kolikšen je njun vpliv na vladi,vendar pa je prièakovanje, dabosta odloèneje posegla v(ne)sporazumevanje meddržavama, ostalo. Predsednikase bosta nekje na Hrvaškemsreèala še letos, vsaj za zdaj paje jasno, da so njuna stališèaprecej podobna: da ni veè pros-tora za dvostranska pogajanja,da je arbitraža povsem resnamožnost in da jo je potrebnoèimprej izpeljati. Drugaèe je priobeh vladah. Hrvaška vztrajapri ultimatu: ali meddržavnosodišèe v Haagu, ki naj odloèale o morski meji, ali niè; Slove-nija pa z vztrajanjem pri dvos-transkih pogajanjih s pomoèjoEU in, pogojno, za arbitražo. Osporazumu Drnovšek-Raèanpa je slovenski predsednik vZagrebu dejal: “Ni realnoprièakovati, da bi ga Hrvaškasprejela. A tudi pred morebitnoarbitražo bo ta sporazum po-memben element. Navsezadnjeje to naš najveèji skupni poga-jalski dosežek; obe vladi sta gapotrdili, torej sta v nekem tre-

nutku menili, da je najbolj pra-vièen, uravnotežen in tudisprejemljiv kompromis. Hr-vaška stran ga ni zmogla ratifi-cirati, ampak to dejstvo je osta-lo in bo pomembno za arbi-tražo.” V zadnjih tednih se jeznova pojavilo ime uglednegafrancoskega pravnega strokov-njaka Roberta Badinterja, ki bilahko prevzel vlogo arbitra.Mesiæ naj bi tako pred leti žeimel njegovo privolitev, da biarbitražo prevzelo arbitražnorazsodišèe v okviru Ovseja (kiga vodi Badinter), pa je kotmožnost omenjal tudi Rupel.

Slovensko-hrvaških odno-sov se je v tedniku Nacionaldotaknil tudi nekdanji zunanjiminister Miomir Žužul; menilje, da bi lahko napeti odnosimed Ljubljano in Zagrebompremaknili želeni datum sklepapogajanj z EU, saj mora biti 25parlamentov držav èlanic so-glasnih s sprejetjem Hrvaške.Žužul pravi, da Rupla na Hr-vaškem velikokrat “doživljajonarobe, saj ne upoštevajo dej-stva, da nastopa s pozicij slo-venskih interesov”. Vendar paje bil Rupel, je dejal Žužul, ved-no med prvimi, ki so govorili vkorist Hrvaške. Opozoril je tu-di, da so bila vprašanja “dokonca zakomplicirana zaradiizrazito nekvalitetnega in škod-ljivega sporazuma Drnovšek-Raèan” in da se morata državidogovoriti in strinjati, da obsta-jajo problemi, ki zahtevajo arbi-tražo.

Dodatno pa so v mesecihprerekanj odnose zastrupljaliekstremisti v Slovenski ljudskistranki, ki vseskozi omenjajomožnost nekakšnega referen-duma o vstopu Hrvaške v EU,pa izjave obrambnega ministraKarla Erjavca o nakupu novegavojaškega plovila, da o izjavihrvaškega pravnega strokov-njaka Budislava Vukasa, ko jesredi oddaje Otvoreno na HTVnenadoma zaèel groziti sloven-skim turistom, ki bodo prišli naJadran, niti ne govorimo. V slo-vensko-hrvaških odnosih torejniè novega.

Rok Kajzer

17

ODMEVODMEV NOVICE IZ DOMOVINE

ODMEVODMEV

18

“Lepe spomine imam in v tem uži-vam,” vam bo zaupala Nada Drnovšek. Ju-nija je v Zagrebu zaèela pisati zgodbo svo-jega drugega stoletja, prvo je namreè že zanjo. Rodila se je na Primorskem, možanašla v Zasavju, visoko starost doèakala naHrvaškem. Preživela je habsburško monar-hijo, jugoslovansko kraljevino, NDH, so-cialistièno Jugoslavijo. Živi na zagrebškiŠalati, v pravem zagrebškem mešèanskemstanovanju. Na stenah veèinoma slike slo-venskih avtorjev. Nada Drnovšek je danesmama, babica, prababica in najbrž najsta-rejša Slovenka v Zagrebu.

Rojeni ste... Desetega junija 1905. Ob vašem priim-

ku se samo po sebi ponuja vprašanje, ali stev sorodu s predsednikom države JanezomDrnovškom.

Družina mojega pokojnega moža izviraod tam, od koder je vaš Drnovšek. Nikolinismo preverjali, ali smo v sorodu. Mož jerekel, ‘imamo toliko sorodnikov Dr-novškov, pustimo jih pri miru’. Najbrž pabi kaj našli. Tam je namreè veliko Dr-novškov.

Vi pa niste iz Zasavja... Ne. Iz Kozine. Mož iz Zasavja, v iz Primorske, pogo-

varjava pa se v Zagrebu. Tako je. Živeli smo v Kozini, pisali smo

se Dekleva in živeli smo v lepi hiši. Oèe jeimel veliko trgovino in restavracijo. Leta1918, le nekaj mesecev preden so prišli Ita-lijani - no, takrat so že prihajali in že zase-dali Primorsko -, smo zapustili Kozino. Za-

kaj natanèno, ne vem. Najbrž je obstajalkak nalog, da moramo oditi. Oèe nas je‘spakiral’ in preselil v Ljubljano. Takratsem bila stara 13 let.

Oèe je hišo prepustil stricu in mu na-ložil, naj jo proda - kolikor za njo dobi, paèdobi. Na Primorskem nismo smeli ostati.Preprièana sem, da je oèe dobil namig, damora zapustiti rojstni kraj. In to kljub temu,da ni bil politik ali da bi se s politiko ukvar-jal. V centru Kozine smo imeli restavracijo,v kateri so se proti veèeru zbirali možakar-ji in jasno - politizirali. Kaj pa drugega! Ver-jetno so Italijani za vsakega posameznikavedeli, kaj je in kaj ni. V zaèetku jeseni leta1918 smo se tako preselili v Ljubljano.

Kako ste se znašli v novem okolju? Tam smo šli takoj v šolo, licej. V Ljublja-

ni smo ostali vse do trenutka, ko je oèe vTrbovljah kupil hišo in imel tam trgovino.No, tam sem se poroèila in dobila enegaDrnovška!

Kozina, Ljubljana, Trbovlje... Zdajverjetno sledi Zagreb?

Mož je imel v Zagrebu službo. Po študi-ju na Dunaju je dobil službo v podjetju Me-tal. Videl je, da posel uspeva in je, ne vemsicer kdaj, saj se takrat še nisva poznala, dalodpoved in ustanovil svoje podjetje, ki gaje imel do socializma. Bil je specializiran zatiskarski svinec in je ‘dobil’ skoraj vse tis-karne. Najbrž je tako dobro delal, da so gahoteli imeti. S tem se je ukvarjal do socializ-ma, potem je šel v službo in ostal v kovin-ski stroki.

Ko ste se spoznali z možem, je on žebil v Zagrebu. Kdaj ste se vi preselili?

V Zagreb sem prišla mlada, stara 23 let.V Trbovljah sva se poroèila. Rekel je, da muje v Zagrebu dolgèas. V Trbovlje se je vozilvsako nedeljo, saj v Zagrebu taèas ni biloveliko Slovencev, zato je tudi rad prihajaldomov. Kasneje se je vpeljal in ‘udomaèil’.

Kako pa ste se vi navadili na hrvaškoglavno mesto?

Sama v službo nisem hodila, saj za to nibilo potrebe. Mož je imel podjetje, jaz pasem prevzela skrb za otroke, za obe hèerki.Ena je zdravnica, ena kemik. V službo semšla šele, ko sta se obe vpisali na univerzo.Rekla sem: zdaj nisem veè potrebna in radabi delala. Dobila sem službo v knjigovod-stvu Jugoslovanske akademije znanosti inumetnosti, kjer sem bila do upokojitve. Kosem zaèela hoditi v službo, sem bila stara38 let. Kljub tej starosti in dejstvu, da prejnisem delala, sem se znašla. Niè mi bilo tu-je in hitro sem se vživela. Danes, ko se po-govarjam z vami, govorim veliko, sicer(smeh) pa sem zelo tih èlovek, vedno sedržim ‘bolj nazaj’. Nisem glasna. Prav radapa v Zagreb nisem šla. A se je treba prilago-diti.

Seveda. Vendar pa vseskozi enostavnonajbrž ni bilo. Preživeli ste kup držav, av-strijsko-madžarsko monarhijo, Italijo,Kraljevino Jugoslavijo, NDH, SFRJ...

Veliko tega, ja. Govorilo se je, na pri-mer, da Hrvati grdo gledajo Slovence. Nires. Niè takšnega, denimo zapostavljanja,nisem èutila. Moj mož je imel, ko semprišla v Zagreb, že nekaj prijateljev, pa tudiveliko Slovencev je bilo tukaj. Spomnim secelega omizja Slovencev, samih nepo-roèenih. Prve dni po mojem prihodu me jemož predstavil omizju in fantje so rekli - èesi ti našel takšno ženo, jo bomo pa še mi.Res so se trije nato poroèili, ampak vsi vSloveniji.

Najtežji èasi, se mi zdi, so bili v èasuNDH. Paveliæeva politika je bila strah intrepet. Malo smo se, kljub temu, da se s po-litiko nismo ukvarjali, ‘nazaj potegnili’. Tu-di slovenska družba se ob sobotah ni veèsestajala. Da ne bi kdo kaj narobe razumel,èeprav nismo politizirali.

Zadnje raziskave kažejo, da je v Za-grebu in nasploh na Hrvaškem vednomanj Slovencev.

Prej so bili Slovenci veliko bolj cenjeni.Poveèini so bili strokovnjaki, ki pa jih je naHrvaškem primanjkovalo. Mož, kot sem žedejala, je delal po celi Hrvaški, ker strokov-njakov tega profila ni bilo. Klicali pa so gatudi iz slovenskih tiskarn. Zaradi tega soSlovence takrat zelo cenili. Zdaj se mi zdida zmeraj manj. In tudi zmeraj manj jih je -

POGOVARJALI SMO SE

NADA DRNOVŠEK:

LE�IM IN RAZMIŠLJAM. KOZINA, KOZINA, KOZINA

19

ODMEVODMEV

novi ne prihajajo. Je kriva tudi politika? Sploh v zad-

njem èasu? To pa zagotovo. Ena velika ‘faušija’ je v

ljudeh. Slovenija bolj napreduje, živi seboljše in ... No, velikokrat slišim vprašanje,zakaj Hrvati niso takšni kot Slovenci.Vèasih so se, ko je kdo zaèel kakšen posel,slišalo, da mora dobiti kakšnega Slovenca,èeš da so pošteni, zanesljivi, da dobro dela-jo in da znajo delati. Zato so zelo radi jema-li Slovence. Zdaj tega ni veè. Besed, “zdajsmo dobili enega Slovenca in poslej bo vsev redu” ne slišiš veè.

Imate stike s Slovenci tukaj v Zagre-bu?

Ja. So pa na žalost skoraj vsi že umrli.Jaz nosim zastavo.

Kako pa ste se v Zagrebu pogovarjali shèerkami?

Moje punce, èeprav so poroèene v Za-grebu, seveda govorijo odlièno slovensko.Zakaj? Ko so bile punèke, ko so zaèele go-voriti, sem jim rekla - ko greste ven, govo-rite hrvaško. Kadar ste doma, samo sloven-sko. Tako so punce lepo zrasle v slo-venšèini. Otroci Slovencev v Zagrebu neznajo slovensko. Zelo malo staršev je na topazilo. Glede tega je bil tudi moj mož zelostrog. Zaradi dejstva, da znajo dobro slo-vensko, sem sreèna in ponosna, saj ni bilo

lahko. Ko gredo v šolo, govorijo hrvaško,ko se igrajo s prijatelji, govorijo hrvaško,povsod je treba govoriti hrvaško. Prav zatoso bile tudi služkinje zmeraj iz Slovenije.Dali smo oglas v Ljubljani, da se doma jezi-ki niso mešali. In je uspelo. Hvala bogu.

Ste imeli kdaj željo, da bi se preselilinazaj v Slovenijo? Kozino?

Veliko željo! Zelo veliko željo! Ampakveste kaj - prestara sem. Ne vem, kam bi šlain kdo bi me vzel (smeh). No, ena od hèerksi je v Ljubljani kupila stanovanje in veselasem zaradi tega. Od zaèetka njen mož, Za-grebèan, ni bil najbolj navdušen. Vèerajsem ga vprašala, ali se je že privadil. Je re-kel, da se je in da mu je lepo. Da je velikobolj ‘mirno’. Tukaj je zmeraj nekaj - po tele-viziji, v èasopisih. Vsak dan poslušamo inberemo koga so ubili. To se dogaja dnevno.Da o politiènih kregarijah in metanjih po-len pod noge niti ne govorim. No, zdaj jena oblasti Ivo Sanader in zdi se mi, da jenajbolj inteligenten od vseh politikov, ki sobili doslej na oblasti.

Kakšno pa je življenje v sedanji Hr-vaški?

Ne bi rekla, da je najboljše. Plaèe so sla-be, pokojnine so slabe, ljudje težko živijo.Soseda mi je povedala, da ima pokojnino,od katere niti en èlovek ne more živeti -38.000 tolarjev. To ni ena, veliko je takšnih,

ki ne morejo živeti. Stisnejo paè. Ni lahko,še posebej za upokojence. Sama imam slo-vensko pokojnino, po možu. Z njegovo po-kojnino lahko živim.

Še eno klasièno vprašanje, ki se mu nemoreva izogniti. Recept za dolgo življe-nje.

Povedati moram, da smo dobro živeli.Mož je dobro zaslužil, sama pa tudi nisemèlovek, ki bi trošil na veliko. Živeli smo le-po, imeli vse, kar smo želeli, hèerkam smovse privošèili. Imeli smo abonmaje, hodilina koncerte,... Ko so bile krize, smo paèživeli bolj skromno. Služkinje paè nismoimeli ves èas. No, zdaj imam tole mojo Jeli-co, ki skrbi zame. Jelica je begunka iz Bos-ne, ki pravzaprav nima kam iti. Hèere so seporoèile, mož je umrl in nisem imela niko-gar. Sama pa ne morem živeti. Zdaj je primeni že pet let.

Najbrž moraš imeti lepo življenje, dadoživiš 100 let.

Ja. Ne vem pa, kako dolgo bom še žive-la.

Se mi zdi da še kar dolgo. Vse drugo še gre, le gotova vase nisem.

Ven, na primer, ne grem veè sama. Vestekaj, solidno je treba gledati na ta leta! Z Je-lico greva zdaj, poleti, že ob osmih zjutrajna sprehod. Kasneje je vroèe. Hèerka mi jerekla, da sem zelo ‘pametna’, èeš, kdo si jeizmislil, da gre ob osmih zjutraj na spre-hod. Pa sem jo vprašala, èe naj grem obdvanajstih. V najveèji vroèini. Po sprehoduzajtrkujeva in jaz ležem. Dopoldne si pri-vošèim malo poležavanja; brez tega poèit-ka ne bi šlo èez dan.

Kaj poènete èez dan? Na policah vi-dim kar precej knjig. Berete veliko?

Rada berem. Ko so punce rekle, da biimele kakšno knjigo, smo jih kupili. To jekapital, ki se ne zavrže! Brati sicer ne mo-rem veliko, ker me zaènejo boleti oèi. Sicerpa bom prav zdaj sama, saj je veèina mojih,zaradi poèitnic, zunaj Zagreba. Šli so vsakna svoje. No, Jelica je tu. Èe bi me zapusti-la, bi bila èisto na koncu (smeh). Jelica metudi veèkrat vpraša, kaj poènem dopoldne,ko ležim v svoji sobi. Niè me ne klièete, mipravi.

In kaj poènete? Razmišljam. Kar nekaj dni, denimo, mi

je po glavi šlo zgolj - Kozina, Kozina, Kozi-na. Kozina od mojega petega leta naprej.To je, kakor da se z nekom pogovarjam.Zmeraj imam kakšno temo; spominjam sešole, liceja... In pravim, joj, moje licejke, za-gotovo ni nobena veè živa. Ampak - kdodoživi sto let? Lepe spomine imam in vtem uživam.

Rok Kajzer

POGOVARJALI SMO SE

ODMEVODMEV

20

ZAÈETEK GENOCIDA NAD SLOVENCI LETA 1941 Letos mineva 60 let od konca 2. svetovne vojne, ko je slovenski narod preživljal najtežje

trenutke v svoji zgodovini. Hitler je že 27. marca leta 1941 izjavil, da bo najhujša usoda srbskega naroda zadela tudi

slovenski narod: predvidenima šefoma civilne uprave v Sloveniji dr. Uiberreitherju in Kut-scheru je naroèil, naj ponemèita slovenski pokrajini, ki ju bo zasedla nemška vojska. Za ures-nièitev tega cilja so bile predvidene tri faze:

1. množièen izgon Slovencev, zlasti narodno zelo zavednih, 2. naèrtno množièno naseljevanje Nemcev na slovensko ozemlje, 3. popolno in nasilno ponemèenje vseh tistih prebivalcev, ki bi ostali vsaj zaèasno v zase-

denih pokrajinah. Osnovne smernice za izgon je podpisal sam Himmler aprila leta 1941, ko je tajno obiskal

Maribor in Celje. Smernice nadrobno opisujejo postopke za genocid nad Slovenci. Naèrtova-na je bila izselitev 220 do 260 tisoè Slovencev. Že 14. aprila leta 1941 je bil izdan ukaz, da se vMariboru ustanovi preselitveni štab. Kasneje tudi na Bledu. Aretacije in izgon Slovencev naHrvaško so se zaèeli 9. aprila iz Gornje Radgone, 11. aprila iz Maribora, 21.-23. aprila iz Po-savja, 9. maja iz Ljutomera naravnost v Varaždin. Aretacije so potekale po seznamih, prejetihiz Berlina. 4. junija leta 1941 so na konferenci v Zagrebu Nemci in ustaši dogovorili konkret-ne postopke za uresnièitev naèrta preseljevanja Slovencev na Hrvaško. Nekaj dni kasneje se jePaveliæ sestal s Hitlerjem in se dogovoril o izgonu Srbov iz Hrvaške v Srbijo, da naredijo pros-tor za Slovence. Prvo preselitveno taborišèe v Mariboru je bilo v Meljski kasarni, od koder sošli prvi organizirani transporti izgnancev v Srbijo, Hrvaško in Bosno. Prvi transport izgnan-cev je 7. junija leta 1941 iz Slovenske Bistrice v Srbijo (Aranðelovac) odpeljal 300 oseb. Kasne-je je iz preselitvenega taborišèa Maribor odpeljalo 24 transportov (10 v Srbijo in 14 v Slavon-sko Požego na Hrvaškem). S transportom iz Maribora je bila 18. julija leta 1941 izgnana mo-ja družina Kramar, nas pet otrok, oèe, mama, oèetova mama, oèetova sestra in dva oèetovabrata. Tudi iz Šentvida je odšlo v Srbijo pet transportov, eden pa iz Brestanice. Do 26. julija le-ta 1941 je bilo s transporti pregnanih 13.347 Slovencev in 71 Hrvatov. Hrvate so pregnali sa-mo junija. Kasneje so jih morali pustiti pri miru. Ko je avgusta leta 1941 v Meljsko kasarnoprišla nemška vojska, je izseljevanje šlo prek Rajhenburškega grada v Brestanici, kjer je bil us-tanovljeno najveèje preselitveno taborišèe v Evropi. Prek njega je bilo izseljenih prek 63.000Slovencev, predvsem v Nemèijo. Izseljevanje je potekalo tudi iz manjših in zaèasnih taborišè,kot so bila v Šentvidu in Gorièanih v Celju. Še vedno ni znano, koliko svojcev partizanov intalcev in tudi prebivalcev požganih vasi na Primorskem je bilo izgnanih v letih 1942-1944.

Ta genocid nad Slovenci v 2. svetovni vojni je bil v nekdanji Jugoslaviji zanemarjen in po-zabljen, rekel bi celo, da je država spomin nanj zatrla. Izgnanci in begunci so bili in ostali naj-revnejši v Sloveniji. Šele samostojna država Slovenija je priznala, da smo žrtve vojnega nasiljain nam dala nekaj zadošèenja, ki pa ga veèina nikoli ne bo mogla uživati, saj je najveè izgnan-cev in beguncev že pomrlo.

S. Alojz Kramar

IVAN STO�IR INGRIÈKI TOP

V prejšnj številki Novega od-meva smo podrobno opisali življenj-sko pot Ivana Stožirja, našega roja-ka, ki velja za oèeta hrvaške meteo-rologije. Le malokdo ve, da je Stožir-jevo ime tesno povezano tudi z enimod simbolov Zagreba - grièkim to-pom, ki zagrebèanom vsak dan naz-nani poldne.

V 19. stoletju so mestni oèetjeugotovili, da vsakodnevno nazna-njanje poldneva s cerkvenimi zvo-novi ni zadostno in dovolj slišno.Upravitelju meteorološke postaje naGrièu Ivanu Stožirju so naroèili, najpoišèe kakšno boljšo možnost.Stožir je kapetana 53. polkovnijeÐura Èaèkoviæa prosil, naj pripravikanon. Postavila sta ga ob oknojužnega krila stavbe, ga usmerila natedanjo Promenado, današnje Stros-smayerjevo sprehajlišèe in prvi strelse je razlegel natanko opoldne nanovo leto 1877. Odlej je to zagrebškatradicija, ki so jo prekinili samo enk-rat - na zaèetku 1. svetovne vojne.Prepoved uporabe kanona je mes-tno poveljstvo utemeljilo z varèeva-njem s strelivom, pravi vzrok pa jebržkone tièal drugje. 27. maja leta1915 je predsedstvo Kraljevske ban-ske mize (apelacijskega sodišèa) pis-no protestiralo pri vladi, èeš da streliz topa vsak dan vznemiri, presene-ti in pretrese njihove uslužbence, dajim pisala kar padejo iz rok in da sodalj èasa nesposobni za nadaljevanjedela.

V zgodovino grièkega topa se jevpisala tudi tragièna nesreèa. 2. no-vembra leta 1903 se je smrtno po-nesreèil Andrija Slokan, ki je bil za-dolžen za vsakodnevno streljanje.Kljub strogi prepovedi je imel tedajpri sebi 2,5 kg smodnika (za en na-boj kanona je zadostovalo 30 gra-mov). Smodnik je eksplodiral in us-mrtil Andrijo Slokana. Med preiska-vo in sodnim postopkom sta uprav-ljanje s kanonom za nekaj èasa prev-zela akademik Andrija Mohoro-vièiæ in kapetan Ðuro Èaèkoviæ.

Franc Strašek ( povzeto po deluMilana Sijerkoviæa “Hrvatski vre-

menari”)

PRETEKLOST V SEDANJOSTI

21

ODMEVODMEV

ANTON TONE POTOKAR:

�ELEZNIÈAR, PREVAJALEC, KRITIK, ÈASNIKAR

Anton Potokar se je rodil 13. septembra leta1908 v Predolah, v obèini Raèna na Dolenjskem. Šestrazredov klasiène gimnazije je konèal v Šentvidu priLjubljani. Leta 1926 ga je življenjska pot odpeljala v Beograd naželeznico in odtlej je živel zunaj Slovenije. V Beogradu je leta 1928konèal železniško prometno šolo, nato pa je kot železniški us-lužbenec delal v razliènih krajih tedanje Jugoslavije: v Srbiji, Ma-kedoniji in na Hrvaškem. Prvo službo je dobil leta 1928 v Veliki Ki-kindi, pozneje pa so ga železniški tiri odpeljali na službovanje vVršac, Beograd, Kosovsko Mitrovico, Vlaèane v Makedoniji, Orlo-vat v Banatu. Med 2. svetovno vojno je služboval v SlavonskemBrodu, leto 1946 je preživel v Beogradu, leto dni pozneje pa je do-bil službo na železnici v Zagrebu. V Zagrebu je doèakal upokoji-tev (1964), tu pa je tudi umrl (1985). Na železnici je deloval koturadnik, postajenaèelnik in prometni disponent, nekaj èasa je de-lal v finanèni službi, bil pa je tudi šolski uradnik - inštruktor.. Poupokojitvi je ostal v Zagrebu do smrti

Potokarjevo literarno delo - Potokar je zaèel pisati že v gimna-ziji, kjer so ga sošolci poznali kot zaljubljenca v literaturo. Prvo li-terarno delo je objavil leta 1925. O njegovi ustvarjalnosti je velikopisal Janko Moder, slovenski prevajalec, eden od ustanoviteljevDruštva slovenskih književnih prevajalcev. Službovanje pri držav-ni železnici je Potokarja pripeljala v razliène kraje tedanje države,tam je spoznaval razliène kulturne znaèaje in razliène književnike.“Potokar ni obsedel na domaèem pragu, dolga leta nam je odkri-val bogastvo naših bratov in sester,” je zapisal Viktor Smolej. Kotprevajalec, esejist, kritik in publicist je deloval prek 55 let. Svoja be-sedila ter prevode iz slovenšèine in v slovenšèino je objavljal v šte-vilnih èasopisih, periodièni publicistiki in revijah: Politika, Pravda(Beograd), Svobodna mladina, Srpski književni glasnik, Glasnikprofesorskih društava (Beograd), Nova obzorja, Razgledi, Hrvat-sko kolo, Izvor, Književne novine, Ljetopis Matice srpske (NoviSad), Brazde (Sarajevo), OKO (Zagreb) ...

Zaradi zaslug za kulturno povezovanje Hrvatov in Slovencevv književnosti so ga sprejeli v redno èlanstvo Društva pisateljevHrvaške.

Potokarjev zbornik - Društvo slovenskih književnih prevajal-cev je leta 1987 izdalo Potokarjev zbornik, ki vsebuje obširno bi-bliografijo Potokarjevih del in zapise o njegovem ustvarjanju. IvanCesar iz Zagreba je opisal pomen Potokarjevih knjižnih prevodovza medsebojno spoznavanje jugoslavanskih književnosti. VladoOpaèiæ iz Zagreba je povzel Potokarjevo sodelovanje pri èasopisuOKO, Janko Moder iz Ljubljane je prispeval besedilo z naslovomJankec, Jankec- nekaj spominov na Toneta Potokarja, BranimirŽganjer iz Zagreba besedilo Zmeraj delaven in na tekoèem, Vik-

tor Smolej iz Ljubljane pa besedilo Za Tonetom Potokarjem. Potokarjev zbornik so uredili Kajetan Gantar, Frane Jerman in

Janko Moder. Izšel je v slovenskem, srbskem, hrvaškem, alban-skem in makedonskem jeziku. Potokarjevo delo je v zborniku raz-deljeno na tri dele: Prevodi iz slovenšèine v srbski in hrvaški jezik,Prevodi v slovenšèino (obakrat s tremi podskupinami: novele inodlomki proznih del; pesmi; esejistika, razprave, kritike, èlanki),Prevodi iz bolgaršèine v slovenšèino. V tem poglavju so posebejobdelane štiri samostojne knjige (Pirhi - mladinska in otroška lite-ratura, Bolgarske novele, Elin Pelin: Jaz, ti, on, Jordan Jorkov: Kobi mogla govoriti), ostali prevodi bolgarske poezije ter èlanki, kri-tike i ostali napisi z bolgarsko tematiko. Nemogoèe je našteti vsepisatelje, ki jih je prevajal Potokar. Janko Moder je v Slovenskemleksikonu novejšega prevajanja naštel 70 knjižnih prevodov. Medprevodi krajše proze, poezije in publicistike je 86 slovenskih ter116 hrvaških in srbskih avtorjev. Za ilustracijo le nakljuèen izbornekaterih pomembnejših slovenskih in hrvaških avtorjev, ki jih jeprevajal Potokar: Fran Levstik (Martin Krpan), Lovro Kuhar -Prežihov Voranc, Ivan Cankar (prviè že leta 1933), Ciril Kosmaè,France Bevk, Janez Trdina, Janez Stanovnik; Branimir Èopiæ, IvoAndriæ (Most na Drini, Travniška kronika), Dinko Šimunoviæ, Mi-roslav Krleža, Dositej Obradoviæ, Vladan Desnica, Èedo Prica...

Potokar v Slovenskem domu - Tone Potokar je bil aktiven èlanzagrebškega Slovenskega doma. Skoraj dvajsetkrat je bil izvoljenv upravni odbor. Z Ružo Lucijo Petelinovo je sodeloval pri orga-niziranju kulturnih programov. Izkazal se je kot predavatelj. Leta1948 je v Slovenskem domu pripravil 70-minutno predavanje oKristu Botevu. Na veèeru novejše slovenske lirike, ki ga je Sloven-ski dom pripravil v koncertni dvorani Istra 11. junija 1951, je bilPotokar govornik, v programu pa so kot recitatorji sodelovali zna-ni slovenski igralci in igralke, èlani zagrebških gledališè, pela pasta èlana opere HNK. Leta 1957 je predaval o kulturnih stikih medjužnimi Slovani.

Za Zagreb je mogoèe najbolj pomembno njegovo sodelovanje vèasopisu za kulturo “OKO”, ki je trajalo deset let, zaèelo pa se je žes peto številko leta 1973. Tone Potokar je umrl 14. maja leta 1985 vZagrebu, pokopan pa je v Ljubljani, kjer “poèiva v domaèi sloven-ski zemlji”.

Silvin Jerman Viri: Slovenski biografski leksikon, Leksikon slovenska

književnost, Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Potokarjevzbornik, monografija Slovenski dom v Zagrebu 1929-1999.

PRETEKLOST V SEDANJOSTI

POTOKARJEVALISTINA

Zveza književnih prevajalcev Ju-goslavije je leta 1987 na predlog Društ-va slovenskih književnih prevajalcevustanovila Potokarjevo listino, ki so jopodeljevali prevajalcem za posebnoodliène ali uspešne prispevke k vza-jemnemu prevajanju književnosti naro-dov in narodnosti Jugoslavije. Potokar-jevo listino so podeljevali v Sloveniji naseptembrskem/oktoberskem sreèanjuDruštva slovenskih književnih preva-jalcev.

ODMEVODMEV

22

KRONIKAKULTURNIHDOGODKOVUROŠ LAJOVIC IN ZAGREBŠKA FILHARMONIJA

- Po dolgi odsotnosti je Za-grebška filharmonija ponovnogostila slovenskega dirigentaUroša Lajovica, nekoè šefa di-rigenta današnjega Simfo-niènega orkestra HRT. Lajovicje profesor dirigiranja na Du-naju, od leta 2001 pa tudi šefdirigent Beograjske filharmo-nije. Na programu koncerta vdvorani Lisinski 13. maja so bi-la na sporedu dela Schuberta,Beethovna, Juraniæa in Èajkov-skega. V koncertu za klavir inorkester L. van Beethovna jenastopil solist PredragMužijeviæ, pianist, ki pokonèani zagrebški akademijišolanje in kariero uspešno na-daljuje v Združnih državahAmerike.

HRVAŠKA MAŠA VÈAST DOLIÈKEGA

- Ob otvoritvi 5. mednarod-nega tekmovanja pevskih zbo-rov 19. maja v Zadru, ki je bilposveèen pol stoletja umet-niškega delovanja zborovodjeAntuna Dolièkega, je bila vcerkvi Sv. Stošije izvedena slo-vita Hrvaška maša Borisa Pa-pandopula. Dirigiral je Vladi-mir Kranjèeviæ. Skupaj s Slo-venskim komornim zborom sonastopili solisti iz Ljubljane inZagreba: Mateja ArnežVolèanšek, Martina MatiæBorse, Ivan Gamulin in JožeVidic.

DNEVI SATIRE V ZAGREBU

- Slovenski umetniki so tu-di letos nastopili na številnihpoletnih prireditvah na Hr-vaškem. Letošnje 29. dneve sa-tire v Zagrebu je 3. junija odpr-

la predstava Othella v izvedbiMladinskega gledališèa iz Lju-bljane in v režiji Vita Tauferja.Dogodek je zasenèilo nera-zumljivo ravnanje publike, kise je v velikem delu razbežalapod pretvezo, da ne razumeslovenšèine. Kar je nenavadenizgovor, saj se ve, da dobrepredstave vselej premagajo je-zikovno pregrado.

Predstavo Othella, ki nosipodnaslov znanstveno-fantas-tièna opera v štirih dejanjih, jenapisal dramaturg RokVilènik, zaposlen v Mestnemgledališèu Ptuj. Je avtor še de-setih dramskih tekstov, zbirkepoezij, pripovedk, romanov.Uvršèajo ga med vodilno peromlajše generacije slovenskihdramatikov.

Sheakespearjevega Othellav naslovni vlogi zamenja juna-kinja Othella, poveljnica zma-govalne armade in gubernato-rica nemške postaje. NamestoDezdemone spremljamo Ot-hellinega moža, hrabrega voja-ka Desmonda, ki je postalžrtev vsemogoènega spletkar-ja, popolnega robota Jaga, dvo-nožca iz bodoènosti, naseljenes podobami brez srca in nes-konènim rokom trajanja.

Igralski ansambel je bil raz-deljen v dve režijsko progra-mirani skupini: na èelu èlo-veške skupine je bila amazon-sko reprezentativna Othella(Janja Majnzel), v robotski pasta bila Jago in Emilija (IvanPeternelj in Neda R. Bric).

SLOVENSKI GLASBENIKI NA POLETJU V MUZEJU

- Na zagrebški poletni pri-reditvi, ki je potekala od 23. ju-nija do 16. julija, je že prviveèer nastopil Vlado Kreslin vsodelovanju z Miljenkom Jer-goviæem in Šajeto. Kreslin jebil predstavljen kot najveèjaslovenska rock/pop zvezda.Doslej je objavil 13 albumov in3 knjige. Njegovi umetniškipartnerji so Šerbedžija, Ec-kman, The Cannons, Taylor,

Theesink, Bajuk, Sidartha,Stefanovski, Predin, Lovšin,Šajeta, Jerkoviæ, Divljan,

REM ... Peter Buck ga je ja-nuarja povabil, da pred 10 ti-soè ljudmi v ljubljanski hali Ti-voli z Michaelom Stipeom inob spremljavi Chrisa Eckmanaiz REM odpoje “The Passen-ger” Iggyja Popa.

6. julija so skupaj nastopiliTomaž Pengov, Bojan Drobežin Allan Taylor, ki z 18 albumivelja za enega najbolj cenjenihangleških kantavtorjev.

Tomaž Pengov je najskriv-nostnejši lik slovenske glasbe-ne scene. Svoj legendarni prvialbum Odpotovanja je posnelv hišni kopalnici davnega leta1973. Po 15 letih tišine je napra-vil pravi diskografski bum, koje objavil 3 albume v 8 letih. Zaseboj ima 4 albume in 32 let ka-riere. Boris Drobež je uglednislovenski kitarist. Leta 1980 jeobjavil prvi solistièni avtorskikitaristièni album. S prijate-ljem Pengovom je v veèni tek-mi, kdo bo posnel manj albu-mov in imel manj nastopov.

REŠKE POLETNENOÈI

- Dramski program reškeprireditve je 24. junija odprlapraizvedba poetiène drameMarš/Pesem nad pesmijo B.M.Koltèsa v režiji Ivice Buljana.Koprodukcija reškega HNK inMini teatra iz Ljubljane je za-mišljena kot interaktivna dia-loška instalacija z mednarodnoekipo, v kateri sta tudi sloven-ski umetnici Ditka Haberl in

Olga Kacjan.

PULJSKI PUF - Na mednarodnem festi-

valu izveninstitucijskih gleda-lišè je Slovenijo zastopal plesniduet Maje Delak in Male Kli-ne s predstavo Hi-res, ki govo-ri o razliènih oblikah pretaplja-nja ljubezni v drugo bitje. Li-kovno identiteto predstave je zvideom zagotovil MauricijoFerlin, luè je oblikoval JerkoŠimenc, glasbo pa HannaPreus. Predstava je prejela po-sebno nagrado žirije.

HISTRIA FESTIVAL - V puljski areni je od 2. ju-

lija do 13. avgusta potekal His-tria festival s pomembno ude-ležbo iz Slovenije. Ob Sloven-ski filharmoniji, ki ji je dirigiralLorenc Blaž Arniè, je kot solistnastopil Maksim Mrvica, kla-

virski virtuoz in eden redkihhrvaških glasbenikov, ki selahko pohvali s svetovnim us-pehom in priznanji. Prvi al-bum The Piano Player je pro-dal v milijonski nakladi. Mrvi-ca je velemajster “crossover”glasbe, tj. glasbe, ki kombiniraelemente klasike z modernimipop elementi. Na tokratnemkoncertu je igral Klavirski kon-cert S. Rahmaninova, 2. Simfo-nijo P. I. Èajkovskega in uver-turo k operi Ruslan in Ljudmi-la. Kot dodatek je izvedel pri-ljubljen Èmrljev let A.Haèaturjana.

Tudi konec festivala je bil vznamenju slovenskih umetni-

KULTURNA OBZORJA

23

ODMEVODMEV

kov. 13. avgusta je nastopil Ba-let SNG iz Maribora z baletomGrk Zorba Mikisa Theodoraki-sa. Zadnji prizor drugega deja-nja, ko solisti plešejo sirtakiskupaj s celo vasjo, je publikodvignil na noge. S ploskanjemso na bis izvabili še štiri varian-te sirtakija. Koreografijo inrežijo je podpisal Lorca Massi-ne, dirigiral je Simon Robin-son. Solisti so bili Anton Bo-gov (Jolin), Sergin Moga (Zor-ba), Alenka Laufer (Marina),Dragica Kladnik (žena v èrni-ni) in Marina Krasnova (Hor-tense). Balet Grk Zorba je nas-tal leta 1988 po naroèilu festi-vala Arena di Verona. Slavi koteden od najuspešnejših baletov20. stoletja. Doslej ga je videlože preko 200.000 ljudi.

Posnetek baleta Grg Zorbaje HRT predvajala 27. avgusta.

56. DUBROVNIŠKE PO-LETNE IGRE

- Tudi tokratne igre, ki sopotekale od 10. julija do 25. av-gusta, so moèno zaznamovalislovenski umetniki. 11. julija jeob Dubrovniškem simfo-niènem orkestru pod vod-stvom Zlatana Sržiæa in pros-lavljenjega hornista RadovanaVlatkoviæa kot solist nastopiltenorist Marjan Trèek. 12. juli-ja je nastopila pianistka Du-bravka Tomšiè Srebotnjak, kije v atriju Kneževega dvorapolnemu avditoriju podarilatrenutke velike umetnosti. Iz-vajala je Mozartove in Chope-nove skladbe. Naša velikaumetnica, rojena Dubrovèan-ka, je dosegla sam vrh inter-pretacije Mozartovih Sonat.

13. julija sta nastopili mezo-sopranistka Bernarda Fink inharfistka Mojca Zlobko.

26. avgusta so v palaèiSponza podelili Orlanda, na-gradi HRT za najboljše dram-ske in glasbene dosežke. Lau-reata jubilejne, že tridesete po-delitve te nagrade, sta bilaigralec Goran Grgiæ in Du-bravka Tomšiæ Srebotnjak. Za-njo je bil to že drugi Orlando.

ZLATI LEV V UMAGU - Julija je Damir Zlatar Frey

na tromeji Italije, Slovenije inHrvaške domaèi publiki, gos-tom, turistom in ljubiteljemgledališèa že šesto leto zapo-red ponudil avtorsko selekcijona Mednarodnem festivalu ko-mornega gledališèa Zlati lev.Slovenijo so zastopali DramaSNG iz Maribora s predstavoDebeluhi v krilcih Nickyja Sil-vera, ki jo je režiral Samo M.Strelec, Handkov Kaspar v iz-vedbi Slovenskega mladinske-ga gledališèa v režiji Jake Ivan-ca ter Brechtova Malomešèan-ska svadba v režiji Vita Taufe-ra v produkciji Prešernovegagledališèa iz Kranja. Na pro-gramu je bila tudi slovensko-hrvaška inaèica Èudežnihzgodb vajenca Hlapièa v režijiin izvedbi Roberta Waltla izLjubljanskega Mini teatra terpredstava Dan umora o Ham-letu iste skupine v režiji IviceBuljana; v njej Waltl igra Klav-dija.

Tri enakovredne nagradežirije (Manca Košir, Rujana Je-ger in Marko Sosiè) so prejelepredstave Desdemona HNK izOsijeka v režiji Renea Mavri-na, Dan umora o Hamletu inDebeluhi v krilcih. Slednja jedobila tudi nagrado gledalcev.

FESTIVAL PLESA INNEVERBALNEGA GLEDALIŠÈA

- V Svetvinèenatu so konecjulija nastopili tudi gosti iz Slo-venije, in sicer En Knap - IztokKovaè in Woferl osebno inGregor Luštek.

MOTOVUNSKI FILMSKI FESTIVAL

- Na mednarodnem festiva-lu si je publika ogledala tudiceloveèerni film režiserja Jane-za Burgerja Ruševine iz leta2003.

ŠPANCIR FEST V VARAŽDINU

- Od 26. avgusta do 4. sep-tembra so se na varaždinskihulicah predstavljali slikarji,

gledališèniki, glasbeniki... IzSlovenije so se predstavili RokWeber Trio, Sonja Lovrenèiæ &ses amis, Mojca Kosi Trio, Gle-dališèe Unikat s predstavamaJaka in sraka in Gremo na vlak,Kulturno društvo PridenMožic s predstavama Taxi inSprajt, ansambel Quartet tuli-pan, Saltimbanko s predstava-ma Èarobna pot in Walka-round, Lutkarsko gledališèeFru-Fru s predstavo Trije puj-ski, ansambla Kontrabant inTerrafolk ter Folkkoma skupi-na Bolnišnice Ptuj.

35. VARAŽDINSKI BAROÈNI VEÈERI- Na veè lokacijah, od 17. sep-tembra do 9. oktobra

TEÈAJI IN DELAVNICEV GROŽNJANU

- Od 1. do 10. julija je pote-kal teèaj violine za otroke innjihove uèitelje pod vodstvomgosta iz Slovenije ArminaSešeka. Od 25. avgusta do 1.septembra je gostoval Za-grebški igralski studio, ki staga vodila Andrej in Janez Va-jevec. Od 29. avgusta do 2.septembra so bili organiziranimojstrski teèaji trobente intrombona - Brass Akademijapod vodstvom Stanka Arnol-da, trobenta in Branimirja Slo-karja, trombon.

PRESENEÈENJE V SALONU OÈIÆ

- Bolezen je botrovala nas-tanku ad-hoc slovensko-hr-vaškega tria, ki je 9. junija mu-ziciral na zadnjem hišnemkoncertu v Salonu Oèiæ. Mora-li so nastopiti èlani Slovenske-ga kvinteta trobil, ki pa so za-radi bolezni v ansamblu gosto-vanje v zadnjem trenutku od-povedali. Nepozaben koncertso nato priredili organistkaLjerka Oèiæ, trobentaè StankoArnold in njegov študent z lju-bljanske akademije Jure Gra-dišnik. Na programu so biladela Stradelle, Couperina,Franceschinija, Zipolija, Loeil-

leta, Manfredinija, hrvaškihanonimusov, Telemanna in Vi-valdija. Glasba najlepših not,od mojstra do mojstra ...

SLADKE SANJE - Julija je pri Frankturi iz

Zaprešiæa izšel roman Sladkesanje Mihe Mazzinija, v pre-

vodu Jagne Pogaènik. Mazzi-nijevo zgodbo o odrašèanju soprvi spoznali gledalci, ki so siogledali istoimenski film, šelepozneje je na osnovi filmskegascenarija nastal roman.

Avtorju je davni in na-paèno razumljen naslov gra-mofonske plošèe pomagal, dasvojega junaka vrne trideset letv preteklost. Najveèja nesreèadvanajstletnega Egona je, danima gramofona. Navkljub“sladkemu” naslovu, Mazzini-jev roman pušèa malce grenakokus. K hitremu tempu ob-sežnega romana prispevajoštevilna kratka poglavja, dina-mièni dialog in hitra menjavaprizorov.

MEDVEŠKOVE RAZSTAVE

- Slikar Damir Medvešekje 6. julija z razstavo svojih delv mali galeriji EE v novoza-grebški èetrti Utrine umetnostpripeljal med Zagrebèane, kiživijo preko Save. Razstavo jeodprl znan obraz iz HRT-aBranko Uvodiæ. V delih jeopazna slikarjeva obsedenost z

KULTURNA OBZORJA

ODMEVODMEV

24

JANEZ VAJKARD VALVAZOR - ISTRA IN HRVAŠKA

V Ljubljani je bil aprila v organizaciji Slo-venske matice znanstveni simpozij o JanezuVajkardu Valvazorju (1641-1693). Po poreklu jebil iz Bergama v severni Italiji, deloval pa je naKrajnskem, kot zgodovinar, geograf, kartograf,tiskar in založnik. Udeleženci simpozija so pri-kazali življenje in delo tega znamenitega Slo-venca, avtorja številnih del, med katerimi je naj-pomembnejše Slava Vojvodine Krajnske, ki jo jenapisal v nemškem jeziku in natisnil v Aug-sburgu.

Hrvaško obdo-bje njegovega živ-ljenja in pomem-bnost njegovegadela za Istro in Hr-vaško je predstavilJosip Bratuliæ.

Janez V. Valva-zor je bil kot kraj-nski plemiè in vo-jak v Senju (1640 -1641), ko je bil tamkapetan in vojnipoveljnik NikolaZrinski, hrvaškiban. Tedaj je spoz-nal in med svojesodelavce sprejelPavla Rittera Vite-zoviæa (1666 -1667). Ozemlje invpliv nekdanjeKrajnske sta bilaveliko širša od da-našnje Slovenije,zato je Valvazor vsvojih delih opiso-val tudi kraje, kidanes ne pripada-jo Sloveniji, a sozanje morali skr-beti Krajnski staleži. Ta skrb se je najprej na-našala na vojsko na meji s Turèijo in na potrebevojakov po hrani in oborožitvi. Posebna pozor-nost je bila posveèena Senju in Reki. Valvazor jeopisal obe mesti in tudi Zagreb. Posebno ga jezanimala bitka pri Sisku (1593), ki jo je tudi pri-kazal na velikem bakrorezu. To bitko je imeno-val tudi “Slava Vojvodine Krajnske”, saj so vnjej sodelovali tudi krajnski vojaki in poveljniki.

Istra, pravzaprav Pazinska kneževina, je bi-la v nasledstveni pravici Habsburžanov, prav

tako kot Krajnska. Krajnski staleži so imeli v Is-tri pomemben vpliv že od 15. stoletja. Številnikrajnski fevdalci so upravljali s Pazinskokneževino. V lasti so jo imeli tudi grofi Auer-spergi. V Lupoglavu so bili grofi Herbersteini.Nekatere plemiške družine iz Istre so bile takokot Valvazor po poreklu iz Bergama, med njiminpr. družina Mosconi iz Pazina. Aleksij Mos-con je imel dva sina, Ivana in Christofora. Ivanje v Pazinu ustanovil znamenito sirotišnico,Christofer, panonski kapetan, pa je živel raz-košno in je leta 1555 nekatera mesta (Piæan, Ti-njan, Žminj) založil pri Ivanu Krsniku Valva-zorju. Zato tudi tolikšen interes Janeza V. Val-vazorja za Istro.

Valvazor je obšel vsa mesta Pazinskekneževine in Kastavske gospošèine. Risal je cer-kve, samostane in znamenitosti iz teh delov Is-

tre ter jih vrezovalna bakrene plošèe.Podrobno je opiso-val narodne obièaje.Njegovo pozornostso posebej pritegnilezgodbe o štrigunihin vampirjih. Tako jena nek naèin daljnizaèetnik morlakiz-ma. Valvazor je v Is-tri videl veliko vino-gradov in oljènih na-sadov, navduševalse je nad maroni ingozdovi kostanja,hvalil je istarskordeèe vino. Po prvem izidu Sla-ve leta 1689 je delniponatis izšel v No-vem mestu leta1877, v drugi polo-vici 20. stoletja patudi ponatis celotneprve izdaje. Na Hr-vaškem so izšli sa-mo odlomki iz nje-gove knjige, in sicero Reki, Senju in Istri.V prevodu Zvonimi-

ra Sušiæa jih je objavil èasopis Donati leta 1970. Valvazor je precenil svoje finanène možnos-

ti, ko je izdajal delo v petnajstih knjigah, v štirihvelikih zveskih. Moral je prodati zbirko grafikin ogromno knjižnico. Pavao Ritter Vitezoviæ jeuspel nagovoriti zagrebškega nadškofa, da od-kupi ta ogromen zaklad, kar je bila enkratna na-ložba za Zagrebško Metropolitano (danesNadškofijska knjižnica). Tam še dandanes hra-nijo bogato Valvazorjevo zbirko.

Polona Juriniæ

KULTURNA OBZORJA

magnetièno moèjo ženske. Sli-karski rokopis je èist in razpoz-naven. Konec julija je Med-vešek razstavljal tudi v galerijiArt Center v Pazinu. Razstavo

je postavil zgodovinar umet-nosti Mario Baldini, ki je tudinapisal spremno besedilo vprogramski knjižici Ikonografi-ja metamorfoze. Po njegovih jeumetnik kot znanstvenik, le dasvoje znanje izkaže z globalni-mi lirskimi elaboracijami. 20.avgusta se je Medvešek pred-stavil v galeriji Kunkera v No-valji. Ob razstavi z naslovomSooèenje slik in grafike je izšlakataloška knjižica z besediliLjerke Šimuniæ, BranislavaGlumca in Josipa Škunca.

KROG/CIRCLE DENISAKRAŠKOVIÆA

- Krog je predvsem razširje-na toèka, ki simbolizira popol-nost. Okroglost celega univer-zuma in èlovekove glave je sim-bol popolnosti. Denis Kraško-viæ je navdahnjen s prakrogomiz psihologije gledanja junijapripravil eksperimentalno raz-stavo v galeriji Prica v Samobo-ru. Razstavo je sestavljalo okolidvesto otroških risb z motivomkroga, ki so se skupaj s projek-cijo animiranega filma DenisaKraškovièa zlile v oèarljivo ce-loto. Risbe otrok iz vrtcev Izvorin Grigor Vitez so bile prikaza-ne v negativu: èrna podloga inbela linija. Z raèunalniško ani-macijo so se podobe plesa, igre,smeha in èarobnosti izmenjava-le hitro in v tempu uverture G.Rossinija, kar daje filmu pou-darjeno dinamiènost.

Polona Juriniæ ÿ

25

ODMEVODMEV

SLOVENCI NA RAZSTAVI MEDALJ V ARHEOLOŠKEM

MUZEJU V ZAGREBUZagrebški Slovenec dr. Ivan Mirnik, ki smo ga v zadnji števil-

ki Novega odmeva spoznali kot priznanega arheologa, numizma-tièarja in znanstvenika, se je z razstavo medalj v Arheološkem mu-zeju v Zagrebu predstavil tudi kot velik poznavalec medaljarstva.Na razstavi so na ogled medalje iz zbirke Berislava Kopaèa. Pri iz-boru eksponatov iz velike Kopaèeve zbirke so sodelovali Andrej Ro-zina in Andrej Šemrov iz Ljubljane ter Vladimira Štovièek iz Les-kovca pri Krškem. V Kopaèevi zbirki je najveè medalj Želimira Ja-neša, sledi pa mu slovenski medaljer Vladimir Štovièek. V obširnemrazstavnem katalogu, ki ga je napisal dr. Ivan Mirnik, lahko prebe-remo zanimive podatke o slovenskih medaljerjih.

Vladimir Štovièek (1896-1989) je osnovno in obrtno šolo obis-

koval v Ljubljani, leta 1913 pa je odšel v Prago, kjer se je po zaseb-nem šolanju vpisal na praško akademijo in diplomiral leta 1923.Nekaj èasa je živel v Parizu. V Slovenijo se je vrnil leta 1931 in senastanil v dvorcu Štrajberski Turn pri Leskovcu - kjer je zdaj tudinjegova galerija. Med njegovimi stvaritvami je morda najbolj za-nimiva medalja odprta dlan. Na njej vidimo desno Štovièkovo ro-ko, v kateri med palcem in kazalcem drži medaljo znanega slo-venskega slikarja Božidara Jakca, pri dnu pa je podoba Štovièka,ki ustvarja pri oknu svojega ateljeja.

Na razstavi so na ogled medalje še dveh slovenskih avtorjev,in sicer Lojzeta Dolinarja (1893-1970) in Antona Severja (1886-1965). Iz vrst zagrebških likovnih umetnikov slovenskega rodusta na razstavi zastopana kipar in restavrator Radoje Hudoklin sSljemensko kapelico ter kipar Stanko Janèiè z medaljo MartinaLutera Kinga. Janèiè je tudi soavtor medalje Veriga - medalja zamir, s portreti znanih nobelovcev, dobitnikov nagrade za mir.

Zanimiva je tudi medalja Antona Babiæa, ki jo je posvetil naše-mu hrvaško-slovenskemu slikarju Vasiliju Josipu Jordanu.

Silvin Jerman

KULTURNA OBZORJA

35. VARA�DINSKIBAROÈNI VEÈERI

V gradu Trakošèan so se 17. septembrasveèano zaèeli jubilejni 35. Varaždinski ba-roèni veèeri. Orkester Hrvaške vojske je pod

taktirko Tomislava Faèinija izvedel Haendelovo skladbo za kra-ljevski ognjemet; med izvedbo je nebo nad gradom razsvetlil pra-vi ognjemet. Potem se je orkester preselil na jezero in izvedelHaendlovo skladbo na vodi. Slovesnosti nista pokvarila ne hladnovreme ne dež.

Varaždinski baroèni veèeri so trajali do 9. oktobra, izvedenihpa je bilo 33 koncertov v Varaždinu in okolici. Tradicionalno sonastopili tudi umetniki iz Slovenije. 18. septembra se je v Preloguv župni cerkvi sv. Jakoba predstavil Trio Exulet, ki ga sestavljajosopranistka Norina Radovan, organistka Barbara Sevšek in tro-

bentaè Tibor Kerekeš. Na spore-du so bila dela Purcella, Scarlatija,Haendela in Bacha. Ansambel jenastopil tudi 20. septembra v Ko-privnici v župni cerkvi sv. Nikole. 23. septembra se je v Varaždinuodvijala celodnevna proslava ob35. obletnici Varaždinskih ba-roènih veèerov. Zveèer je bil v Va-raždinski katedrali koncert du-hovne glasbe Antonia Vivaldija(1678 - 1741), ki so ga izvedli Slo-venska filharmonija, Slovenskikomorni zbor in solisti PhilippaHyde, Martina Gojèeta Siliæ inIvo Gamulin. Dirigiral je maestro

Vladimir Kranjèeviæ, ravnatelj VBV. Koncertso ponovili 22. septembra v Križevcih v Grško-katoliški katedrali in 24. septembra v Požegi, vkatedrali Sv. Tereze Avilske ob 8. obletnici usta-novitve Požeške škofije. 8. oktobra so v Varaždinski katedrali nastopaliSlovenski komorni orkester, Slovenski komornizbor in solisti Mateja Arnež Volèanšek, so-pran, Matjaž Stopinšek, tenor in JankoVolèanšek, bas pod vodstvom maestra MirkaCudermana. Na sporedu so bila dela nasledni-

kov Johanna Sebastiana Bacha: Wilhelma Friedemana, Carla Phili-pa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha, Johanna Christianain Wilhemma Friedricha Ernsta. Prav ustvarjalcem tega koncertaje pripadla nagrada Jurica Murai, ki so jo - ob nagradi Kantor innagradi Ivan Lukaèiæ - podelili ob koncu Varaždinskih baroènihveèerov, 9. oktobra. Nagrada Jurica Murai je namenjena izjemnimumetniškim stvaritvam, žirija pa je poleg visoke umetniške ravniinterpretacije upoštevala tudi lanski koncert, na katerem so Slo-venski komorni orkester, Slovenski komorni zbor in solisti podvodstvom dr. Mirka Cudermana izvedli do takrat pri nas neznanopus prednikov Johanna Sebastiana Bacha.

Polona Juriniæ

ODMEVODMEV

26

MEDITERANSKEIGRE

Konec junija so potekale 15.Mediterantske igre v španski Al-merii. Na igrah je nastopilo tudiveè kot sto športnikov iz Slovenijein Hrvaške. Bili so zelo uspešni, po-sebej slovenski, ki so prejeli 35 me-dalj. Hrvati so jih osvojili 26. MedSlovenci so se z zlatimi kolajnaminajbolj izkazali plavalci Anja Kli-nar, Peter Mankoè, Blaž Med-vešek, Emil Tahiroviè in štafeta4x100 mešano. Kar dve zlati meda-lji je osvojil šprinter Matic Osovni-kar. Zlati so še bili Mitja Pet-kovšek v gimnastiki, jadralec Vasi-lij Žbogar in atletinja Alenka Bi-kar.

Med Hrvati se je najbolj izkazalkajakaš Stjepan Janiæ z dvema zlati-ma medaljama. Zlati so bili še ves-laèica Mirna Rajle Broðanac, me-talec krogle Edis Elkaseviæ in Ta-mara Boroš v namiznem tenisu.

KOŠARKA Od 17. do 25. septembra je pote-

kalo evropsko košarkarsko prven-stvo v Srbiji in Èrni Gori. V pred-tekmovanju so hrvaški in slovenskikošarkarji v Podgorici in Beograduzelo uspešno nastopali in se takouvrstili v èetrtfinale.

Vsi so prièakovali, da se bodouvrstili v polfinale, vendar jim to niuspelo. Tako so se morali zadovo-ljiti s tekmo za peto mesto in uvrs-titev na svetovno prvenstbvo. Tek-mo so bolje zaèeli Hrvati, ki so po-vedli z desetimi koši razlike. V na-daljevanju so se Slovenci zbrali inso prevzeli vodstvo. Do konca ganiso izpustili in so zmagali z 89 : 80.Tako so slovenski košarkarji prišlido najveèega uspeha v slovenskikošarkarski zgodovini.

ROKOMET V Kostreni je potekal turnir za

rokometašice Croatia kup. Drugidan turnirja sta tekmo odigrali re-prezentanci Hrvaške in Slovenije.Hrvatice so celo tekmo vodile zanekaj golov in so na koncu zmaga-le s 30 : 27. Domaèinke so tudi os-vojile ta turnir.

Rok Juriniæ

Baroèno slikarstvo v franèiškanski pro-vinci sv. Cirila in Metoda je šestindvajsetaknjiga študij in monografij Inštituta za zgodo-vino umetnosti. Gre za dopolnjeno izdajo de-la Mirjane Repaniæ-Braun iz leta 1999.

Franèiškanski korpus (okoli 400 obdelanihdel) predstavlja reprezentativni vzorec umet-niške dedišèine. Poglavja v monografiji so raz-deljena tipološko in èasovno: Štafelajno slikar-stvo v 17. stoletju, Štafelajno slikarstvo v 18.stoletju, Slikarstvo okoli leta 1800, Zidno sli-karstvo v 17. stoletju in Zidno slikarstvo v 18.stoletju. Posebej je obdelano ustvarjanje tirol-skih, štajerskih, dunajskih in bavarskih slikar-jev. V uvodu avtorica opiše zgodovinofranèiškanskega reda na obmoèju celinske Hr-vaške, organizacijo franèiškanske province,meje njenega delovanja in pe-tindvajset samostanov.

Za Slovence je monografijazelo pomembna, saj so v njejpredstavljeni številni slovenskibaroèni slikarji.

S Hansom Georgom Geiger-jem (mojster HGG) je naše sli-karstvo 17. stoletja doseglo kvali-teten vrh. O mojstru HGG jeEmilijan Cevc zapisal, da je bilnajbrž bolj naklonjen preživelirenesansi kot baroènisprošèenosti. Zato se nam zdi,kakor bi bile njegove slike neod-visne od aktualnega slogovnegavrenja. So bolj kiparske kot sli-karske, kar si lahko razložimo zumetnikovo rezbarsko nadarje-nostjo. Veè o mojstru ste lahkoprebrali v prejšnji številki Novega odmeva.

Valentin Mezinger (Saint-Avold, 19.4.1699 -Ljubljana, 12.3.1759) je ustvaril skoraj nepregle-den opus s prek 300 deli. Njegov prihod v Lju-bljano je zapisan v knjigi obrtnikov iz leta 1727.Veliko je ustvarjal v samostanih nekdanje Hr-vaško-kranjske province. V letih 1734-35 je zafranèiškansko cerkev Marijinega vnebohoda vSamoboru slikal oltarne pale. Okoli leta 1745 jeposlikal oltar sv. Nepomuka v franèiškanskicerkvi sv. Marije v Mariji Gorici. Slikefranèiškanskih svetnikov na Trsatu datirajo izleta 1732. Karlovške oltarne pale so korak daljev razvoju umetnikovega stika. V Muzeju sakral-ne umetnosti franèiškanskega samostana se na-hajajo slike Sv. Jurja (1743), Apoteoza Sv. Niko-le (1743), Apoteoza Sv. Regalata (1743), Sv. Josipz Jezusom (1743). V Jastrebarskem hranijo oltar-ni pal Marijinega vnebovhoda (1735), v virovi-tiškem samostanu pa slike štirih svetnikov inmuèenikov (1761-1764), ki so prispele iz kapelesosednjega dvorca Pejaèeviæ leta 1891.

Anton Doveèer iz Ormoža je bil eden odštajerskih slikarjev, ki so svoje delovanje raz-vejali v severozahodni Hrvaški. Okoli leta1775 je sodeloval v poslikavi župne cerkve Sv.Martina v Donji Voæi. Leta 1778 se je v Viniciporoèil z Barbaro Aspach in nadaljeval s sli-kanjem na podroèju Hrvaškega Zagorja. Leta1779 je izdelal zidne slike v cerkvi Sv. MarijeMagdalene v Ivancu. Leta 1781 je podpisalportret Papeža Klementa XIV., ki se nahaja vsamostanu v Varaždinu. V istem samostanu jetudi portret bana Hrvaške, Slavonije in Dal-macije Franciscusa Nadasdya iz leta 1780. Vsamostanu v Krapini hranijo Brezgrešna Ma-ter Božjo v malem formatu.

Andrej Janez Herrlein (1738-1817) se je vLjubljano priselil leta 1778 in je do leta 1804deloval kot gimnazijski uèitelj risanja. V Lju-bljano je prišel iz Karlovca po posredovanju

grofa Auersperga. Za ceh kar-lovških ladjarjev je naslikal inpodpisal leta 1788 sliko s prika-zom Marije, kraljice svetegarožnega venca, ki se nahaja vMuzeju sakralne umetnostifranèiškanskega samostana vKarlovcu. V isti zbirki je tudislika s prikazom Porcijunkul-skih odpustkov. Herrlein jeumrl v Ljubljani leta 1817. Leopold Layer (Kranj, 20.11.1752- Kranj, 12.4.1828) se je šolal v de-lavnici oèeta Marka Layerja. Us-merjen je bil k italijanskemu ba-roènemu slikarstvu. Dve sliki vfranèiškanskem samostanu vKarlovcu sta nastali leta 1817.Pripadata zadnjem obdobjuLayerjevega ustvarjanja. To sta

sliki Žalostna Mati Božja in Brezgrešna MatiBožja.

Franc Jelovšek (Mengeš, 4.10.1700 - Lju-bljana, 31.5.1764) je eden najpomembnejšihpredstavnikov iluzionistiènega slikarstva lju-bljanskega umetniškega kroga. Iluzionistiènioltar s prikazom Marijinega vnebovhoda ssvetniki (1752) na oltarju v franèiškanski cer-kvi v Samoboru sodi v zadnje obdobje Je-lovškovega delovanja. 100 forintov, kolikor jestalo slikanje Jelovškovega oltarja, je priskrbelkranjski kapetan Anton Josip Auersperg, gos-podar samoborskega gradu.

“Baroèna stoletja” so bila obdobje svobod-nega protoka umetnikov, ki so jim meje medseboj povezanih provinc in meje Habsburškemonarhije ponujale široko obmoèje dejavnos-ti. Med znanimi slikarji - Tirolci, Štajerci,Madžari, Bavarci in Italijani - pravzaprav ni“domaèih” imen. Zato slikarstvo 17. in 18. sto-letja v severni Hrvaški ne sodi v kategorijo“nacionalna umetnost”. Polona Juriniæ

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU

BAROÈNO SLIKARSTVO V FRANÈIŠKANSKIPROVINCI SV. CIRILA IN METODA

KULTURNA OBZORJA

27

ODMEVODMEV

HRANA INSNOVI, KI VARUJEJOPRED RAKOMa) Antioksidanti

- vitamin C - vitamin E - beta karoten - selen - cink - polifenoli

b) Kalcij Pri pomanjkanju kalcija je

nevarnost, da se bo razvil rakna debelem èrevesu in danki,trikrat veèja. Nasprotno pa soposkusi dokazali, da se, èe trimesece zapored vsak danzaužijemo 1250 mg kalcija,celice tumorja v debelem ère-vesu poèasneje množijo. Zatomoramo vsekakor jestimleène izdelke iz posnetegamleka, še zlasti, ker v njih ninasièenih mašèobnih kislin. c) Vlaknine

Vemo, da pomanjkanjevlaknin spodbuja nastanekpljuènega raka in raka na ma-terniènem vratu, še zlasti pana debelem èrevesu in danki.Najuèinkovitejša zašèita sonetopljive vlaknine (celuloza,hemiceluloza).

Vlaknine varujejo stenedebelega èrevesa in dan-ke,ker skrajšujejo èas stikamed potencialnimi rakotvor-nimi snovmi (žolènimi kisli-nami) in èrevesno sluznico. d) Nenasièene mašèobe

Sojino, koruzno, olivno insonènièno olje (èe ne oksidi-rajo) naj bi nas varovala predrakom. e) Zelenjava

Odkrili so, da nekaterevrste zelenjave vsebujejo sno-vi, ki prepreèijo raka. To soindoli v zelju in brokoliju, kiprepreèijo delovanje estroge-nov, steroli v kumarah, polia-cetileni v peteršilju, ki one-mogoèijo zgodnje delovanjenekaterih prostaglandinov,kinon v rožmarinu, ki spod-buja delovanje encimov vrazstrupljajoèih procesih,izoflavoni v mnogih vrstah

zelenjave, ki prepreèujejo de-lovanje nekaterih encimov, kisodelujejo v kancerogenezi.

Nekaj temeljnih naèel, kijih je smiselno upoštevati:

- Ne pretiravajte s hranoin ne zredite se.

- Pogosteje jejte ribe kotmeso in raje se odpovejtemesninam in živilom iz raz-sola.

- Uživajte manj mašèob,zlasti nasièenih.

- Jejte hrano z veè vlaknin(sadje, zeleno zelenjavo,stroènice, žita s celim zr-njem).

- Pazite, da - zlasti s kuha-njem - ne unièite vitaminov inskušajte v hrani ohraniti hra-nilne snovi.

- Pijte manj alkohola. - Pazite, da boste jedli

èimbolj uravnoteženo in raz-novrstno hrano.

Tudi èe pri vas odkrijejorakavo obolenje, je, èe je rakodkrit pravoèasno (s pomoèjorednih pregledov), na pre-ventivni stopnji “nadzorova-nega tumorja” mogoèe zaus-taviti še vse procese. Tudi vtakem primeru je torej še ved-no smiselno spremeniti preh-rambne navade. Dobro ses-tavljena prehrana je lahkouèinkovito pomagalo, ki bis-tveno ublaži spremne pojavemorebitne kemoterapije inobsevanja.

Poleg prehrambenih nas-vetov je smiselno upoštevatitudi splošna navodila te me-tode. Rak ni vselej usoden innekatere oblike te boleznilahko celo sorazmerno zlahkaprepreèite.

1. Ne kadite. Ne zastru-pljajte s svojim dimom dru-gih.

2. Ne sonèite se predolgo(nevarnost kožnega raka).

3. Natanko se držite navo-dil za varnost pri delu, èeimate opraviti s kakršnokolirakotvorno snovjo.

Veèina oblik raka je oz-dravljiva, èe bolezen odkrije-mo dovolj zgodaj. Èe imatekakšne trdovratne težave, seposvetujte z zdravnikom.Po knjigi MONTIGNACOVAMETODA- JEM, TOREJHUJŠAM, avtorja MichelaMontignaca povzela

Cvetka Matko

USTVARJALNICAZDRAVJE

Jedi iz krompirja, fižola indruge zelenjave so zelo prilju-bljene. Ne le kot priloga, ampaktudi kot glavna jed, s katero lah-ko postrežemo še tako razvaje-nim jedcem. Tudi na prazniènomizo sodijo rulade z zelenjavo,zelenjavni zvitki, zelenjavnezloženke, zelene omake. Zelena omaka iz rukole

Priprava je enostavna: 50 grukole zmiksamo s šopkomdrobnjaka, dodamo 4 žliceoljènega olja, 2 žlici vode, sol inpoper. Mesna rulada s špinaèoali blitvo

Potrebujemo: 2 veèjapišèanèja fileja, 20 dkg špinaèe(lahko zamrznjene) ali blitve, 1veèji kuhan krompir, 1 rume-njak, 10 dkg šunke narezane nakocke, 20 g masla ali margarine,malo oljènega olja, 1 dcl belegavina, sol, poper, za okras nekajlistkov rdeèe ali zelene bazilike.

Priprava: Z dolgim nožemnaredimo v sredini vsakega file-ja po vsej dolžini zarezo, da do-bimo žep za nadev. Špinaèo sa-mo minuto blanširamo v slanivodi, èe vzamemo blitvo, jo ku-hamo okrog 5 minut. Kuhanošpinaèo ali blitvo odcedimo insesekljamo ter v skledi po-mešamo s pretlaèenim krompir-jem, rumenjakom in na kockenarezano šunko. Po okusu soli-mo in popramo. Z nadevom na-polnimo fileje, odprtino spnemoz zobotrebcem.

Nadevane fileje damo v na-mazan pekaè, dodamo vino inpolijemo z oljènim oljem, pokri-jemo s folijo in peèemo v peèiciokrog pol ure na 200 o C. Pusti-mo poèivat 10 minut, nato rula-do narežemo, pokapljamo s so-kom od peèenja, ki mu lahko pookusu dodamo sol. Okrasimo zbaziliko in postrežemo s prilo-go. Imenitno tekne s krompir-

jem s korenèkom. Soèni krompir s korenèkom

Potrebujemo: 1 kg krompir-ja, 30 dkg korenèka, 3 dcl mleka,200 ml smetane za kuhanje, 10dkg naribanega sira (gauda alipodobno), sol, poper, bazilika,margarina in sesekljan peteršilj.

Priprava: Oèišèen in olu-pljen krompir in korenèek na-režemo na rezine, dodamo sol,poper, dobro premešamo in nanamazan pekaè zložimo kakoropeko na strehi. V skodelici žvr-kljamo smetano, sir, mleko insesekljan peteršilj, prelijemo pokorenèku in krompirju in peèe-mo 45 minut na 180 o C. Peèenozloženko okrasimo z baziliko intakoj postrežemo kot prilogo alisamostojno jed. Jajca s fižolom in zelenjavo

Potrebujemo: 1/2 kg kuha-nega belega fižola, 15 dkg mes-nate slanine, 1/2 kg paradižnika,4 velike paprike, 1 veliko èebu-lo, 2 stroka èesna, majhno žlièkopekoèe paprike, veliko seseklja-nega peteršilja, 5 žlic oljènegaolja, sol in jajca.

Priprava: V kozico damoolje in na kocke narezano slani-no, prepražimo in dodamo na-rezano èebulo, premešamo indodamo na kocke narezanosvežo papriko, olupljen para-dižnik in strt èesen, vse malodušimo in dodamo fižol, sese-kljan peteršilj, pekoèo papriko,premešamo in èe je potrebno,posolimo. Vse stresemo v maj-hno pogreto in namazano poso-do, na vrh zmesi pa razbijemojajca na oko. Jed peèemo v peèi-ci na 220 o C tako dolgo, da sojajca peèena (približno 5 minut).Ponudimo z domaèim kruhomin sezonsko solato. Slastni primorski grižljajbrez peèice

Potrebujemo 1 melono intanke rezine kraškega pršuta.Dobro ohlajeno melono oèisti-mo, olupimo in narežemo nakocke. Pršut narežemo na širšetrakove. Vsako kocko meloneovijemo v rezino pršuta in nabo-demo na zobotrebec ali kovin-sko nabodalo. Grižljaji ne bodoteknili brez kozarca merlota alirefoška. Ivanka Nikèeviæ

NE POZABIMO SLOVENSKIH JEDI

ZNANSTVENEMETODE

V KUHINJI IN TUDI SICER

Že Einstein je dejal, da je vserelativno, pri tem pa je menda mis-lil na èas. Kar je nekomu trenutek,je drugemu vse življenje. Seveda jeon to povedal mnogo bolj kompli-cirano, vse skupaj je podkrepil sformulami in drugimi nerazumlji-vimi znaki, kljub temu pa pogostopomislim na njegovo teorijo in tome pomirja, kar bi priporoèila tudidrugim sotrpi-nom. Na primer,ko èakam v èakal-nici v zdravstve-nem domu in jepred menoj 17 šebolj ali pa prav ta-ko bolnih inživènih ljudi, kigledajo v praznoali pa se kregajo,kdo je prej prišel,pomislim na Ein-steina in na njego-vo relativnostèasa. Pomislimnamreè, da èe bi taisti èas, ki ga preživim v tej èakalni-ci, preživela pri kavici z dobro eki-po za ogovarjanje, petje ali podob-no, bi ta èas minil, kot bi mignil. Ta-ko pa se vse skupaj vleèe in razpo-tegne. ...

Tudi Murphyijev zakon mi po-maga v navadnem življenju. Ugo-tovil je, da se vedno hitreje premikadruga vrsta. Saj veste, prideš v ban-ko, na pošto, na obèino.... in vednose postaviš v vrsto, ki je poèasnejša.Takrat pomislim: aha, saj ta Mur-phyijev zakon resnièno deluje. Inko grem naslednjiè zopet v nekotakšno vrsto, se že vnaprej pripra-

vim misleè: Me prav zanima, èe bodanes Murphyijev zakon deloval.Èe deluje, sem zadovoljna, ker se jezgodilo tisto, kar sem prièakovala,èe pa ne deluje, sem zadovoljna šebolj, saj sem hitro opravila tisto, karsem se namenila.

Ali pa Michelangelo di Lodovi-co Buonarroti Simoni (ste videli, dapoznam njegovo celotno ime!). Tu-di njegov naèin dela mi je pomagal.To sem videla v nanizanki. Sikstin-sko kapelo je namreè zaèel oslika-vati po modi in merilih takratnegaèasa, s èimer pa ni bil nikakor zado-voljen. V krèmi, kamor je rad zaha-jal, je videl, da je krèmar razbil sodvina, ki ni bilo dobro, rekoè: Èe ne-kaj ni dobro, ne obnavljaj in ne po-pravljaj, vrzi proè in zaèni znova.

Michelangelo je na-to vso svojo dote-danjo malarijounièil in tako jenastalo njegovoznamenito delo. Jazsem njegov nauk,oziroma nauk tiste-ga anonimnegakrèmarja uporabilapri kuhanju ajvarja.Sicer vedno sku-ham samo nekajkozarèkov, takratpa sem pripravilakar štirideset ko-zarcev zaniè ajvar-

ja. In kot zanalašè so vsi v hiši hote-li jesti ajvar. Mojega niso hoteli, kerje bil zaniè, meni pa moji geni nisodovolili, da ga kupim, ko pa gaimamo doma štirideset kozarcev.No, po Michelangelovi metodi semse ajvarja rešila, skuhala pet kozar-cev novega in to je bil moj najveèjikulinarièni uspeh.

Še bi lahko opisovala, kako semvpletla znanost v svoje vsakdanježivljenje in kuhinjo, ampak moramnehati pisati, ker se mi v kuhinji ne-kaj smodi, za kar pa še nisem našlaznanstvene rešitve.

Irena Hribar-Buzdovaèiæ

ODMEVODMEV

28

NOVI ODMEV ŠT. 27 ISSN 1331 - 548x

Novi odmev izdaja Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomoèjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hr-vatske in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za izdajatelja: Darko Šonc. Uredništvo: Miroslava Maria Bahun, Silvin Jer-man, Polona Juriniæ, Ivica Kunej, Cvetka Matko, Franc Strašek, Darko Šonc. Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorov-ski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o., Hrvatske bratske zajednice b.b., Zagreb. Izhaja obèasno v slovenskem in hr-vaškem jeziku. Naklada: 750 izvodov., Naslov uredništva: Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom, Masarykova 13/I, 10000 Za-greb; slovenski-dom@zg.t-com.hr, http://slovenci.hr ÿ

PREGOVORI SO ZAKLAD ÈLOVEŠKE MODROSTI

Kdor se z volkom druži, mora tudi z njim tuliti.

Da bo volk sit in koza cela.

Kdor niè nima, se ne boji tatu.

Kdor s tujim denarjem hišo zida, kamenje na

svoj grob nosi.

Lahko dobljeno, skoro zapravljeno.

Kjer si pustil svojo moè, tam išèi si pomoè.

Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira.

Denar železna vrata prebija.

Kdor hoèe biti bogat, se mora nauèiti štediti.

Dober nasvet je zlata vreden.

Ljubo doma, kdor ga ima.

Izbrala Cvetka Matko ÿ

URA Ta veèna ura,

skozi življenje nas gura,

tik, tak ...

Spremlja nas vsak dan,

naj bo noè al’ pa dan,

tik, tak ...

Vsaka minuta je dragocena,

žal èe je izgubljena,

tik, tak ...

Ura je življenska sila,

ni nam vedno mila,

tik, tak ...

Veèkrat še nam se spi,

ali ura brez srca nas budi,

tik, tak ...

A prišel bo tisti èas,

ko noèe veè zbuditi nas,

ta veèni, tik, tak ...

dal nam bo zadnji znak,

za veèni mir. Klara Žel