UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Informatika v organizaciji in managementu

ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI

IZBIRI HOKEJSKEGA TRENERJA Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Andraž Žnidar

Kranj, september

ZAHVALA: Zahvaljujem se Mentorju, prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za vso pomoč pri izdelovanju diplomske naloge, njegove nasvete, ter za čas, ki ga je namenil za nudenje pomoči, predvsem pa se mu iskreno zahvaljujem za omogočanje izdelave diplomske naloge. Zahvaljujem se vsem ostalim profesorjem, asistentom ter ostalim zaposlenim na FOV-u, kolegom, soigralcem za vse uporabne nasvete ter njihova mnenja. Posebna zahvala gre vodstvu kluba HK Utik za vse uporabne informacije ter vso pomoč, ki so mi jo nudili. Zahvaljujem se vodstvu hokejske zveze za posredovanje informacije v zvezi z izbiranjem hokejskih trenerjev. Zahvaljujem se Andreji Hribar in Tjaši Žnidar Kladnik za pregled in lektoriranje diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem svojim staršem za omogočanje študija ter vso podporo v času študija. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki so kakorkoli pripomogli pri izdelavi te diplomske naloge oziroma mi stali ob strani v času mojega študija se lepo zahvaljujem.

POVZETEK: V diplomskem delu je obravnavan problem izbire najprimernejšega strokovnjaka za vodenje hokejskega moštva v avstrijski ligi OIHL, za hokejsko moštvo HK Utik. Na izbiro hokejskega strokovnjaka vpliva veliko število najrazličnejših kriterijev. Pomembno je, da so izbrani pravi ter najpomembnejši kriteriji, kajti le tako lahko pridemo do pravilne odločitve. Najprej so opredeljeni osnovni pojmi večparametrskega odločanja, ekspertnih sistemov ter lupine ekspertnega sistema DEX. V nalogi je predstavljen model vrednotenja različni variant z orodjem za večparametrsko odločanje DEXI bo izdelan odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja. Model bo izdelan na realnih podatkih, ter tudi dejansko uporabljen pri izbiri hokejskega trenerja za hokejski klub Utik. Ob koncu diplomskega dela je bila s pomočjo orodja VREDANA izdelana še »kaj-če« analiza, na ta način je bilo poskušeno nekatere kriterije popraviti, da bi posamezna varianta trenerja napredovala na višji kakovostni razred oziroma, da bi dobili dodatno potrditev o realnem stanju. Na koncu smo rezultate potrdili z pomočjo programa za večparametrsko odločanje HiView. Z dobljenimi rezultati je bil pokazan vpliv širokega spektra kriterijev na končno oceno. Izbira strokovnjaka je dolgotrajen proces, zato ji bo v prihodnje posvečenega več časa in vanjo bodo vključili primerni strokovnjaki. KLJUČNE BESEDE:

• sistemi za pomoč pri odločanju, • večparametersko odločanje, • izbira hokejskega trenerja • DEX, VREDANA, HiView.

ABSTRACT: Multi attribute decision making on region of choice for hockey coach. Problem of choice of most suitable specialists for direction is considered in dissertation of hockey team in Austrian league OIHL for hockey team HK Utik. Large number of most different criteria influences choice of hockey specialist. It is important that it is chosen real and let more important criteria as only so can occur of correct decision. Basic concepts are determined first multi attribute decision making, expert system and shell expert system DEX. In task is introduced model of evaluation different version with tool multi attribute decision Making – DEXI decision model for help at choice of hockey coach will be made. Model will be made on realistic data and HK Utik used them for hockey club actually at choice of hockey coach. At the end of dissertation were with help of tool VREDANA made still – if analysis In this way was a tested same criterion to repair that is individual version coach made progress on higher quality class or that we would get additional confirmation concerning realistic condition. Finally are results confirmed with help of programmed for multi attribute support systems HiView. Impact of wades spectrum of criteria on final assessment was showed with got result, Choice of specialist is lasting process, that is why her be in future sacred any more time And suitable specialists will include to her. KEY WORDS:

• decision making support systems, • multi attribute decision making, • hockey coach choice • DEX, VREDANA, HiView.

Kazalo:

1. Uvod……………………………………...............………………………………………1 2. Večparametrsko odločanje…………..............…………………...………………...…2

2.1. Odločanje……………………………………………………………………...2 2.2. Večprametrsko odločanje………………………………………...………….3 2.3. Faze odločitvenega modela………………………………………………….4

2.3.1. Identifikacija problema……………………………………………..4 2.3.2. Identifikacija kriterijev…………………………………...…………5 2.3.3. Definicija funkcij odvisnosti………………………….…..………...5 2.3.4. Opis variant…………………...……………….……………..…..…5 2.3.5. Vrednotenje in analiza…….……………………………..…..…….6

3. Lupina ekspertnega sistema DEX………………………………..……………..……..6 3.1. Uporaba DEX –a………………….………….………………………...……..7

4. Ekspertni sistemi……………………………………………..…………………...……..8 4.1. Področja uporabe ekspertnih sistemov……….……………..…...………8 4.2. Zakaj ekspertni sistemi……...……………………….…………...…..……9 4.3. Prednosti in slabosti ekspertnih sistemov………………….…….....……9 4.4. Zgradba ekspertnega sistema………………….……………..……..……9

4.4.1. Baza znanja…………………………………………..…………...10 4.4.2. Mehanizmi znanja…………………………………………..…….10 4.4.3. Uporabniški vmesnik…………………………………….……….10

4.5. Umetna inteligenca………………………………….……………............11 4.5.1. Zgodovina umetne inteligence…………………………………..12 4.5.2. Umetna inteligenca ………………………………………………13

5. Programi za večparametrsko odločanje……………………………………………..14 5.1. Vredna……………………………………………………………………..14 5.2. HiView……………………………………………………………………...18

6. Model ekspertnega sistema DEX…………………………………………………….19 6.1. Uvod – predstavitev Hokejskega kluba Utik…………………………...19

6.1.1. Opredelitev problema……………………………..…………….19 6.1.2. Ocenjevanje – vrednotenje Hokejskih trenerjev………………19 6.1.3. Proces ocenjevanja trenerjev…………………..………………20 6.1.4. Opredelitev kriterijev izbire………..…………………………....21

6.2. Model izbire hokejskega trenerja………………………………………..22 6.2.1. Odločitvena skupina………………………..…………………...22

6.3. Odločitveni model………………………………….………………………22 6.3.1. Seznam kriterijev…………………………………………………22 6.3.2. Funkcije koristnosti……………………………………………….25 6.3.3. Opis variant………………………………………………………..28 6.3.4. Analiza ekspertnega modela…………………………………….28

6.4. Analiza rezultatov…………………………………………………………29 6.4.1. Kaj – če analiza……………………………………………….…...31

7. Zaključek………………………………………………………………………………..33 Literatura…………………………………………………………………………………...34 Priloge………………………………………………………………………………………35 Kazalo slik………………………………………………………………………………….35

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 1

1. Uvod Človek se je s sprejemanjem odločitev srečuje že od samega začetka, sprejemanje odločitev je staro toliko kot človeška družba. S sprejemanjem bolj ali manj pomembnimi odločitvami se srečujemo na vsakem koraku. Z razvojem družbe je pravilno odločanje ključnega pomena . Najpomembnejše je da poiščemo več možnih variant in se nato odločimo za eno izmed njih. Z razvojem družbe se tudi možnosti odločanja spreminjajo, saj poznamo že kar nekaj pripomočkov s katerimi si proces odločanja olajšamo. Živimo v času prodora tehnologije in zato ni nič čudnega da so nam strokovnjaki ponudili ekspertne sisteme, ki nam omogočajo lažje odločanje ter utemeljevanje odločitev. Hokejski klub Utik je do leta 2009 sodeloval v domačem državnem prvenstvu, kjer ekipa ne potrebuje trenerja, v letu 2010 pa je ekipa povabljena s strani organizatorja v avstrijsko prvenstvo OIHL, kjer je ena od zahtev organizatorja, da ekipo vodi primeren strokovnjak. Glede na to, da je kriterijev ter kandidatov veliko, odločitev pa zelo pomembna, je razumljivo, da se vodstvo kluba srečuje z velikimi težavami. Namen naloge je prikazati model ekspertnega sistema, ki bi na podlagi meril za izbor strokovnjaka v danem trenutku pomagal le te izbrati, hkrati pa tudi pojasniti kako je in zakaj je prišlo do predlaganih konkretnih rešitev. Model naj bi bil popolnoma praktične narave, saj bi pomagal vodstvu hokejskega kluba Utik pri izbiri najustreznejšega strokovnjaka za vodenje moštva. V nalogi je opisan model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja s pomočjo lupine ekspertnega sistema DEX. Končni rezultat odločitve so ocene strokovnjakov ter izbor najprimernejšega strokovnjaka, ki je z uporabo modela dobil najboljšo oceno in pregled oziroma analizo dobljenih rezultatov, zaradi katere je strokovnjak izbran kot najugodnejši.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 2

2. Večparametrsko odločanje 2.1. Odločanje Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic), izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante včasih želimo opcijo tudi regenerirati od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot mentalna aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so običajno rutinske in se jih večinoma tudi ne zavedamo, vse do težkih problemov skupinskega odločanja. Najpomembnejši problemi, ki nastopajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz:

• velikega števila dejavnikov, • številnih oziroma slabo definiranih variant, • zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in

ciljev odločitve, • obstoja več skupin določevalcev z nasprotujočimi si cilji, • omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa.

S problemi odločanja se ukvarja vrsta znanstvenih področij in disciplin, kot sta analitična teorija in analitična analiza. Posebej pomembno je vprašanje, kako pomagati določevalcu, da bi na sistematičen, organiziran in čim lažji način prišel do kvalitetne odločitve. Odločitev je vrhunec procesa odločanja. Slika 1: Zgradba procesa odločanja

Načrtovanje

Odločanje Nadziranje Organiziranje

Vodenje

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 3

Odločanje ljudem povzroča stres, v neki raziskavi je bilo dokazano, da povprečen človek v sedanjem obdobju doživi v enem dnevu več stresa zaradi odločanja kot pračlovek v svojem celem življenju, seveda je potrebno tukaj poudariti, da je pračlovek v povprečju živel manj kot človek v sedanjosti. Iz tega razberemo, da je pravilnost odločanja toliko bolj pomembna v današnjem času. 2.2. Večparametrsko odločanje Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo za vsak parameter. Končno oceno variante dobimo s postopkom združenja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante.

…

…

Slika 2: Večparametrski odločitveni model Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent baze znanja, komunikacijskega vmesnika in mehanizma sklepanja. Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) X i. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki ima praviloma najvišjo oceno, je praviloma najboljša.

Vx(X1;X2; … Xm)

X1 X2 Xm

X1 (a1) X2 (a1) Xm (a1)

V (Ai)

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 4

Ko je parametrov in variant relativno malo si lahko pomagamo s splošnimi računalniškimi programi kot so Excel , Quatro Pro, Lotus, Abacon. V zahtevnejših primerih ko je več parametrov oziroma variant na primer več deset, pa je navadno bolje da posežemo po katerem izmed namenskih programov za podporo večparametrskega odločanja NAGEL 92, DEXI. Ti programi imajo namreč že vgrajena orodja, ki pomagajo določevalcu pri definiciji parametrov, oblikovanju funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o variantah. Najpomembnejšo operacijo vrednotenja variant dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomočkov za analizo dobljenih rezultatov kot so analiza občutljivosti in stabilnosti odločitvenega modela, generator variant analize tipa kaj – če ter najrazličnejši grafični prikazi in poročila. Nekateri omogočajo tudi delo z nenatančnimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo interni račun, ali verjetnostne porazdelitve. (DEX, DECAID). 2.3. Faze odločitvenega modela Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil procese odločanja ter dvignil kvaliteto odločitve. Praviloma poteka po naslednjih fazah:

• identifikacija problema, • identifikacija kriterijev, • definicija funkcije koristnosti, • opis variant, • vrednotenje in analiza variant.

2.3.1. Identifikacija problema Identifikacija problema je faza, ki je rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni model, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Formirano odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo lastniki problema, to so tisti ki se v končni fazi odločijo ter so za odločitev tudi odgovorni. Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo vključiti še:

• odločitvenega analitika, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja,

• eksperte, ki imajo ogromno znanja o določeni problematiki in nam svetujejo

pri formiranju odločitvenega modela, • druge predstavnike segmentov na katere bo odločitev neposredno vplivala.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 5

2.3.2. Identifikacija kriterijev V tej fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Posebej pomembno je, da določimo prave kriterije ter ne spregledamo ključnih kriterijev, ki bistveno vplivajo na izbiro (načelo polnosti). Pri oblikovanju modela poizkušamo izpolniti tudi nekatere druge zahteve kot so:

• operativnost (merljivost), • ne redundantnost, • strukturiranost, • ortogonalnost.

Postopek identifikacije kriterijev je od neke mere odvisen od uporabljene metodologije in poteka po določenih korakih:

• spisek kriterijev: Sami ali med pogovorom v skupini oblikujemo ne

strukturiran seznam kriterijev, ki jih kasneje upoštevamo pri odločanju, • strukturiranje : Kriterije hierarhično uredimo, upoštevajoč medsebojne

odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so že izraženi v ostalih kriterijih, zavržemo. S tem dobimo drevo kriterijev,

• merske lestvice: Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je zaloga vrednosti, ki jih zavzema pri vrednotenju.

2.3.3. Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje na drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja je močno odvisen od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota (uteži) in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar pa nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: Funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvenega pravila. Prav tako so močno računalniško podprte metode za podporo določevalcev, ki segajo od neposrednega analitičnega izražanja funkcij, do možnosti izbiranja vnaprej pripravljenih funkcij, definicija funkcij po točkah, zajemanja v grafični obliki in raznih diagramov, ki jih vodi računalniški program. 2.3.4. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, torej tistih ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant ter zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečujemo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi oziroma nepravilnimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, spet druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 6

2.3.5. Vrednotenje in analiza Vrednotenje variant je postopek določanja ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih . Vrednotenje poteka (od spodaj proti vrhu) v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je praviloma tudi najboljša. Besedo praviloma je potrebno posebej poudariti. Na končno oceno vpliva ogromno dejavnikov in kaj hitro pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Za to moramo variante analizirati in odgovoriti na določena vprašanja:

• kako je bila izračunana končna ocena na osnovi katerih vrednostih kriterijev, • so vrednostni kriteriji in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni, • zakaj je končna ocena takšna kot je, je rezultat v skladu s pričakovanji ali

odstopa in zakaj, kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšnemu rezultatu, • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante, • kakšna je občutljivost odločitve, kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo

na končno oceno, ali je mogoče ter na kakšen način variante izboljšati, katere spremembe povzročijo bistveno poslabšanje ali izboljšanje ocen,

• v čem se variante bistveno razlikujejo med seboj oziroma kje prihaja do največjih sprememb med variantami.

Šele z odgovori na vsa ta vprašanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše odločitve. Računalniška podporna orodja so pri tem praktično nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize bistveno olajšajo.

3. Lupina ekspertnega sistema DEX DEX (Decision Expert) je lupina ekspertnega sistema, katere glavni namen je podpora določevalcu pri sprejemanju kompleksnih večparameterskih odločitev. Bazo znanja tega ekspertnega sistema ustvarimo z znanjem s področja, ki ga želimo obdelati. V ekspertni lupini DEX je večparameterski odločitveni postopek obogaten z elementi ekspertnih sistemov in avtomatskega učenja. Program DEX deluje na IBM PC kompatibilnih računalnikih z operacijskim sistemom Windows 95 ali novejši. Lupino ekspertnega sistema DEX v osnovi sestavljata dva dela: Prvi se ukvarja z zajemanjem znanja in izgradnjo baze znanja. Uporabniku pomaga zgraditi drevo kriterijev in izraziti odločitvena pravila. V bazo znanja vnesemo parametre, povezave med parametri ter znanje o koristnosti posameznih parametrov, s katerimi opisujemo možne alternative, med katerimi iščemo tisto, ki najbolj ustreza našim vnaprej postavljenim ciljem. Drugi del obsega vrednotenje in analizo variant na osnovi znanja, ki smo ga zbrali v bazi znanja. Na začetku opišemo vsako varianto z ustreznimi vrednostmi kriterijev, ki se nahajajo na listih drevesa kriterijev. Nato DEX oceni vsako varianto v skladu z bazo znanja, to je strukturo kriterijev in odločitvenimi pravili. Za vsako varianto dobimo oceno primernosti. Sledi analiza rezultatov, ki jo sestavlja ena ali več aktivnosti.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 7

Orodje DEX je transparentno orodje, ki omogoča stalen in enostaven vpogled v faze iskanja rešitev. Rezultatu, ki ga dobimo, nam ni potrebno verjeti, temveč se z navedbo ustrezne razlage, ki opravičuje rezultat, o tem prepričamo. Dobra lastnost sistema v primerjavi z drugimi je, da ni bistveno numerično kodiranje znanja, temveč so osnova opisne spremenljivke. DEX določevalce prisili, da se poglobijo v odločitveno znanje. Razmišljajo o variantah in o tem, zakaj je varianta dobila določeno oceno. Vse variante so ocenjene z enakimi merili. Odločitev je zavestna, lahko jo utemeljimo sebi in drugim, s tem pa se zmanjša možnost napačne odločitve.

Slika 3: Shema lupine ekspertnega sistema DEX.

3.1. Uporaba DEX –a DEX se uporablja na področjih:

• računalništva (izbor računalnika, izbor strojne in programske opreme), • vrednotenja projektov (ocena kvalitete iznajdljivosti projekta, ocena

investicije) • vrednotenja podjetij (izbor pravega partnerja, boniteta bank, kadrovskega

odločanja, (ocenjevanje primernosti in ustreznosti delavcev), • medicine in zdravstva (ocenjevanje rizičnosti, spremljanje osnovnih

življenjskih aktivnosti), • ostalih področjih (vrednotenje tehnologij, izbor prave lokacije).

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 8

4. Ekspertni sistemi Ekspertni sistemi so inteligentni računalniški programi, ki uporabljajo znanje shranjeno v bazi znanja in metode sklepanja za razreševanje problemov pri čemer bi sicer potrebovali veliko človeškega ekspertnega znanja. Ključna prednost ekspertnih sistemov je, da poleg dobre odločitve v zvezi s dano zahtevo, podajo tudi dobro razlago na način in v pojmih, ki jih sprejemajo eksperti oziroma uporabniki na posameznih področjih. Pogosto tudi pričakujemo, da zna ekspertni sistem uporabljati nezanesljivo in nepopolno informacijo. Ekspertni sistemi imajo dve pomembni značilnosti:

• sklepajo in • lahko pojasnijo svoje sklepanje.

4.1. Področja uporabe ekspertnih sistemov: Ekspertni sistemi torej pokrivajo področja človeških zmogljivosti za reševanje problemov in uporabo ekspertnega znanja. Področij, kjer lahko uporabimo ekspertne sisteme, je zelo veliko: Identificiranje, interpretiranje:

• diagnostika, • poslovno odločanje, • vodenje procesov, • zahtevno inženirsko odločanje, • medicinska diagnostika, • računalniške igre, • robotika, • inteligentni sistemi, • genetika, • izobraževanje, • prenos podatkov.

Kar tri četrtine ekspertnih sistemov uporabljajo v medicini, računalništvu in elektroniki, naravoslovnih vedah in v obrambne namene. Med ostalimi strokami pa so pomembnejše tehniške stroke in pravo. Ekspertnih sistemov ne potrebujemo kjer obstaja preprost model ali formula za reševanje oziroma tam, kjer je na voljo dovolj strokovnjakov, ampak tam kjer ni povsem izgrajenih teorij, kjer je znanje strokovnjakov nezadostno ter kjer so informacije nejasne.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 9

4.2. Zakaj ekspertni sistemi Zakaj uporabljati ekspertne sisteme?

• z uporabo ekspertnih sistemov se ohranja znanje, ki bi bilo sicer izgubljeno ob smrti, menjavi delovnega mesta, upokojitvi, ali izčrpanosti posameznega strokovnjaka,

• za posamezne odločitve dobimo dokumentirane dokaze za njihovo sprejetje, • njihova uporaba spodbuja kreativnost, • strokovnjakom omogoča, da se ne koncentrira na obdelavo podatkov temveč

na zalogo znanja, ki omogoča, da se loti tudi problemov, ki jih ob snovanju programa ni poznal.

4.3. Prednosti in pomanjkljivosti ekspertnih sistemov Prednosti ekspertnih sistemov:

• eksplicitno izražena baza znanja, • razlaga odločitev, • delovanje z nenatančnimi nezanesljivimi podatki, • dostopnost, • prilagodljivost.

Pomanjkljivosti ekspertnih sistemov:

• ozka problemska področja, • relativno zahteven razvoj, • znanje, kadri, • potreba po strojnem učenju.

4.4. Zgradba ekspertnega sistema Ekspertni sistem je praviloma zgrajen iz treh sklopov:

• Baze znanja (Knowledge Base), • Mehanizma sklepanja, • Uporabniškega vmesnika.

Prednosti in slabosti ES

Slika 4: Shema zgradbe ekspertnega sistema

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 10

4.4.1. Baza znanja: Vsebuje znanje, informacije, podatke, ki so značilni za področje uporabe. V njej so lahko enostavna dejstva o področju uporabe, pravila, ki opisujejo relacije ali pojave v tej domeni, pa tudi metode, hevristična načela in ideje za reševanje problemov na tem področju. Pomembno vprašanje je, kako predstaviti bazo znanja. Obstajajo mnogi formalizmi za predstavitev znanja in v osnovi bi lahko uporabili katerikoli konsistenten formalizem, v katerem je mogoče izraziti znanje o problemskem področju. Pri ekspertnih sistemih se odločamo za tiste, ki podpirajo modularnost, inkrementalnost in enostavno spremenljivost baze znanja. Znano je, da eksperti pri reševanju problemov najpogosteje uporabljajo svoje izkustveno »plitvo« znanje, ki je zelo operativno in v večini primerov zadošča za reševanje problemov. Šele ko naletijo na nov, težji problem, ali ko je potrebno razložiti svojo odločitev, uporabijo »globoko« znanje, to je razumevanje strukture in globljih principov problemske domene. 4.4.2. Mehanizem sklepanja Mehanizem sklepanja ima sposobnost iz baze podatkov aktivno pridobiti oziroma uporabljati podatke. Na naš ukaz iz baze znanja pridobiva zahtevane podatke, ki se nahajajo v njej. 4.4.3. Uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik skrbi za povezavo med uporabnikom in sistemom. Pogosto najraje gledamo mehanizem sklepanja in uporabniški vmesnik kot celoto, oziroma en sam modul, ki ga navadno imenujemo lupina ekspertnega sistema.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 11

4.5. Umetna inteligenca Umetna inteligenca (Artificial Intelligence) je znanstvena panoga, ki se ukvarja z metodami, tehnikami, orodji in arhitekturami za reševanje logično zapletenih problemov, ki bi jih bilo težko ali celo nemogoče rešiti s klasičnimi metodami. Logično zahtevna je tista naloga, pri kateri pravimo, da človek, ki jo rešuje, pri tem uporablja svojo inteligenco. Umetno inteligenco lahko opredelimo kot:

• sklop računalniških tehnik, ki so bile razvite, da bi posnemale človekov način razmišljanja in odločanja, • interdisciplinarna znanstvena panoga, najmočneje vezana na računalništvo,

ki proučuje postopke, ki so običajno povezani s človeško inteligenco, • področje raziskovanja, ki se ukvarja z razvojem metod, ki bi omogočile programom (računalnikom) inteligentno obnašanje, • področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem metod za programiranje • raznih vrst zahtevnejših aplikacij, ki (vsaj v osnovnem pomenu) zahtevajo inteligenco.

Področja umetne inteligence:

• vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov, ...) • govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora, ... ) • manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih

mehanizmov,... ) • racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, podatkovne baza, ...)

Začetne raziskave umetne inteligence so bile usmerjene v iskanje splošnih metod za reševanje širokega spektra problemov. Razvoj pa se je zaradi nezadovoljivih rezultatov preusmeril v iskanje metod in tehnik za uporabo specializiranih programov. Konec sedemdesetih let je prevladovalo spoznanje, da je moč visoko zmogljivih sistemov odvisna predvsem od specifičnega znanja o problemskem področju, ki ga vsebuje sistem. To spoznanje je pripeljalo do razvoja ekspertnih sistemov. Poglaviten cilj umetne inteligence je doseči bolj inteligentno delovanje računalnika (njegova večja uporabnost), poleg tega pa proučevanje principov umetne inteligence prispeva k boljšemu razumevanju človekovega inteligentnega obnašanja. Za metode umetne inteligence ni značilna uporaba računalnika le v konvencionalnem smislu (računanje in obdelava podatkov oziroma hitro izvajanje ponavljajočih operacij), temveč tudi podpora logičnemu sklepanju in sprejemanju ocen, ki praviloma nudijo več kot specifično in eksplicitno predstavljene informacije, vsebovane v vhodnih podatkih. Za umetno inteligenco je prav tako značilen občutljiv odnos do nepopolnih in pomanjkljivih podatkov, ki vstopajo v sistem. Pomen metode umetne inteligence je predvsem v možnostih simboličnega obravnavanja formulacije človekovega načina dela, njegove koncepcije in razumevanja načina odločanja. Prav tako je eden od temeljnih ciljev raziskovanja v omejevanju kombinatorične eksplozije, do katere prihaja v primeru analize velikega števila možnih primerov izbire in odločitev, na katerih te izbire temeljijo. Le te zelo pogosto presegajo možnosti, ki jih omogočajo materialna sredstva oziroma časovne omejitve. Umetna inteligenca temelji na hevrističnem 2. pristopu, ki ima za osnovno nalogo pospeševanje sprejemanja odločitev in reševanja problemov. To znanje je praviloma v obliki pravil – zakonitosti, ki predstavljajo podlago za izbiro ustreznih aktivnosti. Značilnosti hevrističnih pravil je njihov ne absolutni značaj. Ravno uporaba hevrističnega znanja, ki omogoča izbiro ustreznih aktivnosti – sprejemanje odločitev, ki omejuje kombinatorično eksplozijo, je nedvomno najpomembnejša karakteristika umetne inteligence.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 12

Za razumevanje umetne inteligence je pomembna tudi primerjava algoritemskega in hevrističnega pristopa. Prvi pristop vključuje klasifikacijo podatkov glede na njihove strukturne in organizacijske lastnosti z uporabo posplošitev, ki rezultira v iskanje splošnega algoritma, kateri zadovoljuje nek razred objektov. Algoritemski pristop ima svoje omejitve, posebej v primerih, ko objekti odstopajo od definiranega razreda in v primerih, če je struktura algoritma preveč komplicirana (ali zahteva preveč resursov) za rešitev problema. Uporaba hevrističnega pristopa je komplementarna, saj algoritemski pristop ne zadošča v velikem primeru kompleksnih situacij. V teh primerih je potrebno razmisliti o uporabi hevrističnega pristopa ali o kombinaciji obeh pristopov. Pomembnejša področja, ki jih obravnava umetna inteligenca so:

• ekspertni sistemi – opredeljujemo jih kot pripravo znanja za specifična področja,

• predstavitev znanja in mehanizem sklepanja, • kvalitativno modeliranje, • splošno reševanje problemov, • inteligentni roboti, • računalniški vid, • sintetiziranje govora, • avtomatsko učenje in zajemanje znanja, • računalniško razumevanje naravnega jezika, • sistemi za planiranje, • mehanično dokazovanje izrekov, • programski jeziki in orodja za umetno inteligenco.

Med področji umetne inteligence so splošno najbolj znani ekspertni sistemi, ki so v veliki meri povzročili komercializacijo umetne inteligence. Vendar pa so ekspertni sistemi v bistvu le eden od vidikov uporabe metod umetne inteligence, medtem ko sami po sebi ne prinašajo veliko novih teoretičnih konceptov, saj imajo za tehnično osnovo metode umetne inteligence, ki so po večini razvite na drugih področjih. 4.5.1. Zgodovina umetne inteligence

• do 1950 predzgodovina ( računanje, matematika, logika, mehanika, kibernetika),

• 1950 začetki (Turingov test, John McCarthy, GPS, LISP), • 1960 obdobje hitrih uspehov (igranje iger, dokazovanje izrekov, analiza slik), • 1970 streznitev - srednji vek (ekspertni sistemi, strojno učenje), • 1980 specializacija (praktiki, praktični prispevki, področja UI). • 1990 napredek na vseh področjih umetne inteligence; strojno učenje,

inteligentno učenje, inteligentno planiranje,analiza podatkov, razumevanje in prevajanje naravnih jezikov, sklepanje,računalniški vid, virtualna resničnost, igre, velik napredek pri konstrukciji humanoidnega robota.

• 1997 Program za igranje šaha The Deep Blue premaga nekdanjega svetovnega prvaka v šahu Garriya Kasparova.; Prvi uradni nogometni turnir robotov sodelovalo je 40 ekip.

• Pozna 90 spletni programi na podlagi umetne inteligence postanejo gonilo uporabe svetovnega spleta.

• 2000 interaktivne igrače, roboti v prodaji, realizacija sanj iz 18 stoletja. Robot Nomad raziskuje Antarktiko in odkriva morebitne padce meteoritov.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 13

4.5.2. Primeri Uporabe umetne inteligence v današnjem času:

Slika 5: Honda asimo Slika 6 :Roomba Slika7: Robocup

Slika 8:: Mars rover Slika 9: DARPA Grand Challenge

Slika 10 :Interaktivna svetovalka Slika 11: Vmesnik/Iskalnik

Vir: http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/PES/AI-ES-3.pdf

HONDA ASIMO: Pred kratkim so predstavili novo generacijo humanoidnega robota ASIMO, ki je eden najbolj znanih predstavnikov umetne inteligence. Novi ASIMO je v primerjavi s predhodniki elegantnejše podobe, ponaša se tudi z možnostjo teka s hitrostjo 6km/h ter s številnimi novimi mobilnimi in inteligenčnimi sposobnostmi. ASIMO zna namreč komunicirati z ljudmi, na podlagi prepoznavanja in izračuna oddaljenosti pozdravljati mimoidoče, hoditi z roko v roki in se ob tem usklajeno gibati, hoditi s pladnjem v roki ter sprejemati in izročati le tega ali pa pred seboj potiskati voziček in ob tem spreminjati smer. Pred kratkim so predstavili prvi miselno upravljalni sistem ki preko obdelave miselnih podatkov uporabnika omogoča povsem samostojno motorično upravljanje določenih delov Hondinega robota. Z novim ASIMOM je Honda tako korak bližje zastavljenemu cilju, ki je sicer razvoj robota ,ki bo pomagal ljudem, ter za njih opravljal določena dela. Danes se uporaba umetne inteligence lahko zasledi vsepovsod, omogoča nam raziskovanje tujih planetov kamor človek ne more ali ne upa, za nas opravi delo ki se nam zdi prenevarno da bi ga opravili sami, pomaga nam z nasveti, in tudi dela namesto nas.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 14

5. Programi za večparametrsko odločanje 5.1. Vredana VREDANA je program za vrednotenje in analizo variant v večparametrskih odločitvenih modelih zgrajenih z lupino ekspertnega sistema DEX. Zasnovan je tako, da omogoča uporabniku čimbolj udobno in enostavno delo. Ima sodobno oblikovan uporabniški vmesnik z meniji in orodno vrstico, ki še dodatno olajša delo. Za začetnike je na voljo pomoč z razlago nekaterih osnovnih pojmov. Meniji in orodna vrstica se sproti prilagajajo, glede na akcije, ki jih sproža uporabnik. V kolikor kakšna akcija ni možna, bosta izbira iz menija in ustrezni gumb iz orodne vrstice izginila. Program VREDANA opozori uporabnika, če je le ta spreminjal bazo znanja. Ponudi mu, da lahko novo različico baze znanja zapiše v novo datoteko tipa DAX. Glavne funkcije programa so:

• branje in pisanje datotek tipa DAX • branje podatkov o variantah s standardnih datotek tipa DIF • kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje variant • prikaz in izpis rezultatov vrednotenja s stolpčnimi, korelacijskimi in polarnimi

grafikoni • analize variant tipa “kaj-če”

Slika 12: Grafični vmesnik orodja Vredana Sodoben izgled programa je tudi posledica okolja v katerem program VREDANA deluje. Program je napisan za okolje Windows s programskim orodjem Visual Basic 3.0 Professional. Rezultati vrednotenja variant so pri programu VREDANA prikazani z grafikoni. Taka predstavitev je razumljiva in enostavna, hkrati pa dosti uspešnejša od navadnega tekstovnega ali numeričnega prikaza.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 15

5.1. Tipi Grafikonov: Rezultati so lahko prikazani z različnimi tipi grafikonov:

• stolpčni, • korelacijski, • polarni.

Vrsta grafikona je odvisna od števila parametrov, po katerih spremlja uporabnik rezultate vrednotenja. 5.1.1. Stolpčni grafikon: Prva vrsta grafikonov se imenuje stolpčni grafikon (slika 13). Ta predstavitev je zlasti primerna za prikaz končnih rezultatov vrednotenja variant. Na nazoren način je pokazano, v kateri razred sodi varianta pri določenem parametru, vidna pa so tudi odstopanja znotraj razreda.

Slika 13: Stolpični grafikon

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 16

5.1.2. Korelacijski grafikon: Druga vrsta grafikonov so korelacijski grafikoni (slika 14). Pri njih lahko spremljamo rezultate vrednotenja po dveh izbranih parametrih hkrati. Ta predstavitev je primerna tudi za simulacijo matrike tipa “portfolio”. V tej predstavitvi lahko vidimo rezultate vrednotenja za vse variante hkrati. Posamezne kvadrante je možno povečati, točkam pa lahko pripišemo imena variant, ki jih predstavljajo.

Slika 14: Korelacijski grafikon 5.1.3. Polarni grafikon: V primeru, da imamo izbranih več kot dva parametra, se rezultati pokažejo s polarnimi grafikoni (slika 15). V vsakem polarnem grafikonu so prikazani rezultati le za eno varianto. Največje možno število izbranih parametrov je osem. V primeru, da je določena koristnost (rezultat vrednotenja) variante porazdeljena po nekem intervalu, se to pokaže tudi v grafikonu s pomočjo spodnje in zgornje meje te vrednosti. Posebno vlogo pri prikazu rezultatov imajo tudi barve, ki povedo, v kateri razred korenskega parametra sodi opazovana varianta. Zelena barva pomeni boljše vrednosti, rdeča pa slabše.

Slika 15: Polarni grafikon

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 17

Posebno vlogo pri iskanju najboljše variante ima analiza tipa “kaj-če”, pri kateri spreminjamo razne dele baze znanja. V programu VREDANA je realizirana analiza tipa “kaj-če” samo za podatke o variantah. Na ta način lahko pridemo do novih inačic starih variant, ki pa so boljše. Prav tako lahko ugotovimo, kako se morajo (ali ne smejo) spreminjati določeni parametri v prihodnosti. V programu VREDANA lahko spreminjamo obstoječo varianto, ali pa naredimo kopijo variante, ki jo nato spreminjamo in primerjamo rezultate. V grafikonih je možno prikazati le variante, ki so za uporabnika zanimive. To je dobrodošlo pri velikem številu variant, ko je delo lahko zelo nepregledno. Glavne prednosti orodja VREDANA so:

• prednosti, ki izhajajo iz okolja Windows (programska neodvisnost od strojne opreme, preklop med delujočimi programi)

• razmeroma majhne zahteve po strojni opremi, • enostavnost uporabe (enostaven in sodoben uporabniški vmesnik), • zmožnost obdelave kompleksnih odločitvenih problemov, • kombiniranje kvalitativnega in kvantitativnega vrednotenja variant, • jasnost prikazanih rezultatov, • sposobnost različnih vrst dodajanja novih variant, • zmožnost sprotnega vrednotenja variant, • zmožnost spreminjanja baze znanja (podatki o variantah), • dvosmerna podatkovna povezava z lupino ekspertnega sistema DEX, • zmožnost obdelave več dreves parametrov.

Seveda pa poleg dobrih stvari obstajajo tudi nekatere pomanjkljivosti: • nezmožnost spreminjanja baze znanja v delu, ki se nanaša na opis

odločitvenega problema (drevo parametrov in njihove zaloge vrednosti, funkcije koristnosti),

• počasnost postopka kvalitativnega in kvantitativnega vrednotenja (še posebej pri kompleksnih problemih z velikim številom variant),

• prikaz drevesa parametrov ne vsebuje prikaza funkcij koristnosti, • zmožnost obdelave le ene skupine funkcij koristnosti (uporaba več skupin je

sicer zelo redka). Program bi bilo možno še dodatno izboljšati z nekaterimi novimi funkcijami in izboljšavami že implementiranih. To nadaljnje delo lahko strnemo v nekaj naslednjih točk:

• boljši prikaz drevesa parametrov skupaj s funkcijami koristnosti in možnost spreminjanja obojega,

• zmožnost gradnje drevesa parametrov s funkcijami koristnosti, pri čemer bi lahko vse delo opravili brez DEX-a,

• realizacija različnih možnosti prikaza drevesa parametrov ali njegovih delov, • podpora za več skupin funkcij koristnosti (kljub zelo redki uporabi več kot

ene), • zmožnost ročnega definiranja novih variant (podobno kot je to pri “kaj-če”

analizi), • generator novih variant, • možnost preklopa med kvalitativnim ter kombiniranim kvalitativnim in

kvantitativnim vrednotenjem variant, • možnost izdelave različnih izpisov o bazi znanja ali njenih delih na zaslon in

papir, • zmožnost prikazovanja rezultatov opisno in numerično, • upoštevanje nezanesljivih podatkov o variantah.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 18

5.2. HiView HiView program za večkriterijsko odločanje je po naravi podoben numerični preglednici, saj so zaloge vrednosti za točke numerične in zvezne, izračun utežnih točk pa je podoben. Prednost tega orodja je predvsem v drevesni strukturiranosti kriterijev in pa v analizah, ki nam jih omogoča. Ponuja nam tri analize in sicer:

• Graf za primerjavo opcij po dveh izbranih kriterijih, • Analiza vpliva za posamezen izbran kriterij (ne za glavni nad kriterij), • Končno vrednotenje, številčni prikaz, pri tem vrednotenju lahko rezultate

uredimo po vrstnem redu in sicer: -kot tečejo listi v drevesni strukturi z leve proti desni (MDL ORDER),

-po pomembnosti kriterijev, po globalnih utežeh listov (CUMWT), -po največjih razlikah v točkah med primerjanima variantama (DIFF), -po največjih razlikah v utežnih točkah med primerjanima variantama (WTD).

V diplomskem delu smo orodje HiView uporabili kot preverjanje ter potrditev rezultatov analize z orodjem DEXI.

Slika 16: Grafični vmesnik orodja HiView

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 19

6. Model ekspertnega sistema DEX 6.1. Uvod - Predstavitev kluba HK Utik Hokejski klub Utik je bil ustanovljen leta 1996. Istega leta se je tudi prvič v Sloveniji začelo odvijati državno prvenstvo v In - line hokeju. V prvem letu je klub dosegel kar lep uspeh, osvojil je namreč 7. mesto od skupno 25 ekip. 13. decembra 1996 je HK Utik postal prvi registriran klub, s predsednikom, statutom in ostalimi zadevami, ki sodijo zraven. Hokejski klub Utik se udeležuje vseh večjih turnirjev ter lig po Sloveniji in Evropi. Naj omenim le nekaj uspehov ekipe:

• letni državni prvak Slovenije (2005), • zmagovalec Mednarodne lige (2005), • 16 turnirskih zmag, • 12 osvojitev lige Kubu.

6.1.1. Opredelitev problema Klub HK Utik je bil s strani organizatorja za sezono 2010 povabljen, da zaigra v avstrijskem prvenstvu (OIHL), ki pa je v primerjavi s Slovenskim izredno močnejše in posledično tudi na profesionalni ravni, zato mora klub Utik sprejeti številne odločitve - ena od zahtev organizatorjev prvenstva je, da mora vsako moštvo voditi primerno usposobljen strokovnjak (trener). 6.1.2. Ocenjevanje – vrednotenje hokejskih trenerjev Izbor nam pri odločanju pripomore toliko, da se lažje in bolj pravilno odločamo. Predpostavka za to je, da je odločitveno drevo dobro sestavljeno. Če je ta predpostavka uresničena, potem se nam ni treba bati, da bi bila odločitev napačna oziroma neprimerna.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 20

6.1.3. Proces ocenjevanja trenerjev 1. faza (zbiranje ponudb za mesto trenerja) V prvi fazi izbora smo se lotili iskanja primernih kandidatov. Z nekaterimi kandidati smo sami vzpostavili stik, ter jih pozvali naj pošljejo ponudbo, nekateri kandidati pa so se sami javili na oglas za opravljanje funkcije trenerja in nam posredovali ponudbo. 2. faza (pregled ponudb potencialnih kandidatov) V drugi fazi smo naredili natančen pregled ponudb, ki smo jih prejeli od kandidatov. 3. faza (določitev kriterijev za izbor trenerja) V tretji fazi poteka izbor kriterijev po katerih smo izbirali trenerja. Ta faza je izrednega pomena, saj le pravilni izbor kriterijev omogoča pravilno in učinkovito izbiro. 4. faza (izdelava odločitvenega drevesa v DEXI – ju) Na podlagi izbranih kriterijev smo izdelali odločitveno drevo. Pri izdelavi tega moramo paziti na to, da kriterije, ki so vsebinsko med seboj povezani, združimo v eno skupino in tako izdelamo pravilno drevo. 5. faza (vrednotenje variant) V tej fazi vrednotimo vsako varianto glede na zaloge vrednosti ki smo jih določili. 6, faza (izdelava grafikonov) Izdelamo grafikone na podlagi kriterijev, ki smo jih izbrali. 7. faza (prikaz rezultatov – odločitev) Predstavitev rezultatov odločitvenega modela za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja za hokejski klub Utik.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 21

6.1.4. Opredelitev kriterijev izbire Opredelitev kriterijev je potekala na podlagi vrha odločitvenega drevesa in sicer HOKEJSKI TRENER, ter štirih glavnih pod kriterijev: ZNANJE, , EKONOMSKI KRITERIJI, OSEBNOST IN PRETEKLO DELO.

Slika 17: Shema kriterijev.

V tem primeru se je določitev kriterijev izkazala za pravilno, drevo pa za zelo dobro, saj nam je bilo v veliko pomoč pri odločanju. Menimo, da je določitev pravih kriterijev in s tem izdelava pravilnega drevesa bistvena odločitev za pravilno ter kakovostno odločitev. Strokovnjake smo ocenjevali na podlagi določenih kriterijev, ki so bili prej skrbno izbrani s pomočjo opravljenih intervjujev. Vsak izmed kriterijev ima pri izboru določeno utež / vrednost. Odstotek pomembnosti kriterija določimo z utežjo. Vsota vseh uteži je 100 %. Pa si poglejmo to kar na praktičnem primeru. Kriterij znanje vpliva na končno oceno 46 %, osebnost 14 %, ekonomski kriteriji 24 % in preteklo delo 16 %. To pomeni, da je kriterij znanje najpomembnejša utež seznama kriterijev, drugi najpomembnejši kriterij je ekonomski kriterij, na tretjem mestu je osebnost in na četrtem preteklo delo.

HOKEJSKI TRENER

ZNANJE EKONOMSKI KRITERIJI

OSEBNOST PRETEKLO DELO

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 22

6.2. Model izbire hokejskega trenerja 6.2.1. Odločitvena Skupina Odločitvena skupina, ki je sodelovala pri odločanju je bila sestavljena iz predsednika kluba, direktorja kluba, kapetana kluba ter treh strokovnjakov s področja dvoranskega hokeja. Ta skupina je odgovorna za rezultate, ki smo jih na podlagi odločanja pridobili. To pa je možno le takrat, kadar na podlagi podatkov izločimo potrebne kriterije. Izbrani kriteriji pa nam pomagajo izbrati ustreznega strokovnjaka. 6.3. Odločitveni model 6.3.1. Seznam kriterijev Kot rezultat uporabljene metode za opredelitev in končni izbor kriterijev je bil izdelan seznam najpomembnejših kriterijev. Kriterije je bilo potrebno, zaradi njihove soodvisnosti in vsebinske povezanosti, razporediti po posameznih skupinah, katerih končni rezultat je strukturirano drevo kriterijev z opisi. Vsem kriterijem je bila nato dodana zaloga vrednosti, to je ocena, s katero je lahko posamezni kriterij ocenjen. V programskem paketu DEXi, ki sem ga uporabil za izdelavo ekspertnega modela, se na tem mestu izpostavi ena izmed njegovih boljših lastnosti, ki omogoča, da posamezne kriterije lahko ocenjujemo, ne samo numerično, ampak tudi opisno, kot na primer: »neustrezen; ustrezen, zelo ustrezen«. Zaloge vrednosti prikazuje slika (Slika 19). Celotno shemo strukturiranega drevesa kriterijev za izbor hokejskega trenerja prikazuje (slika 18), kjer so lepo prikazani višje ležeči kriteriji (posamezni sklopi modela) .

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 23

DEXi 19.8.2009 Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis Hokejski trener Strokovnjak za poučevanje športa imenovanega hokej

Znanja Znaja, o športu imenovanem hokej, ki jih posamezen kandidat poseduje.Tehnična zanja Znanje igre (obvladovanje najpomebnejših veščin športa)

Vodenje ploščka Sposobnost, obvaldovanje veščine vodenja ploščka (paka)Rolanje Obvladovanje tehnike rolanjaIgra ob ogradi Sposobnost igre ob ogradi (bandi)

Sposobnosti Sposobnosti, ki jih poseduje posamezen kandidat in vplivajo na izbiro za trenerjaTeoretične sposobnosti Teoretična znanja, ki jih posamezen kandidat poseduje.

Kreativnost Sposobnost hitrega kreativnega odločanja med igroTaktika Sposobnost taktičnih zamisli, ter prilagajanja taktike med igro

Vodstvene sposobnosti Sposobnost vodenja ekipe na igrišču ter izven njega.Timsko delo Sposobnosti timskega odločanja ter skupnega dela z večjim številom ljudiVodenje Vodenje ekipe v vsakem trenutku na igrišču ter izven njegaAvtoriteta Stopnja spoštovanja igralcev do trenerja

Osebnostne lastnosti Osebne lastnosti posameznega kandidataKomuniceranje Sposobnost komuniceranja z mediji, okoljem...Prilagajanje Sposobnost hitrega odločanja in prilagajanja med igro

Ostala znanja Ostala znanja, ki jih poseduje posamzen strokovnjakPsihologija Obvladovanje psihologije človekaTuji jeziki Aktivna uporaba tujega jezika

Ekonomski kriteriji Kriteriji s strani ekonomskega pogleda.Strošek pogodbe Vsota ki jo pogodbeno zahteva trener.Dodatno Razni dodatki, ki jih trener potrebuje za nemorteno funkcijoneranje

Prebivališče Prebivališče v SlovenijiPrevozno sredstvo Lastno prevozno sredstvo

Osebnost Lik osebnostiUrejenost Urejenost postaveZanesljivost Zanesljivost človeka , točnost....Zahtevnost Zahtevnost glede dodatnih zahtev pri delu....

Preteklo delo Podatki o preteklem deluIzkušnje Izkušnje z vodenjem drugih klubov, reprezantanc.Reference Reference s strani bivših delodajavcev, novinarskih hiš.Pretekli uspehi Zabeleženi pretekli uspehi z vodenjem klubov, reprezantanc.

Slika 18 : Drevesna struktura kriterijev z opisi.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 24

DEXi 19.8.2009 Stran 1 Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti Hokejski trener Slab; Dober; Zelo dober; Odličen

Znanja Zelo malo; Srednje; VelikoTehnična zanja Slab; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Vodenje ploščka Slab ; Dober; Zelo doberRolanje Slab; Dober; Zelo doberIgra ob ogradi Slab; Dober; Zelo dober

Sposobnosti Zelo malo; Zadovoljivo; Srednje; Veliko; Zelo velikoTeoretične sposobnosti Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Kreativnost Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTaktika Slab ; Dober; Zelo dober

Vodstvene sposobnosti Slabo ; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTimsko delo Zelo malo; Srednje; VelikoVodenje Zelo malo; Srednej; VelikoAvtoriteta 1; 2; 3; 4

Osebnostne lastnosti Zelo malo; Zadovoljivo; Srednje; Veliko; Zelo velikoKomuniceranje Zelo malo; Srednje; VelikoPrilagajanje Slabo ; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Ostala znanja Slab; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroPsihologija Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTuji jeziki Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Ekonomski kriteriji Slab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberStrošek pogodbe Nad 20.000 EUR; od 15.000 - 20.000 EUR; od 10.000 - 15.000 EUR; pod 10.000 EURDodatno Zelo veliko; Srednje; Malo; Zelo malo

Prebivališče ne; daPrevozno sredstvo ne; da

Osebnost Slab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberUrejenost Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroZanesljivost Zelo malo; Srednje; Veliko; Zelo velikoZahtevnost Zelo veliko; Srednje; Malo; Zelo malo

Preteklo delo Salab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberIzkušnje Malo; Srednje; Veliko; Zelo velikoReference Malo ; Srednje; Veliko; Zelo velikoPretekli uspehi Malo; Srednje; Veliko; Zelo veliko

Slika19: Zaloga vrednosti kriterijev za izbor hokejskega trenerja

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 25

6.3.2. Funkcije koristnosti Potem, ko določimo kriterije po katerih bomo izbirali hokejskega trenerja, je potrebno s pomočjo uteži dodati težo vsakemu posameznemu kriteriju. S tem določimo kateri kriteriji so bolj pomembni od drugih, hkrati pa določimo tud vpliv nižje nivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje na drevesu.

Slika 20: Funkcije koristnosti

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 26

DEXi 19.8.2009 Stran 1 Tabele odločitvenih pravil Znanja Ekonomski kriteriji Osebnost Preteklo delo Hokejski trener 46% 23% 14% 16% 1 Zelo malo Slab Slab <=Dober Slab

2 Zelo malo Slab <=Zadovoljiv <=Zadovoljiv Slab3 Zelo malo Slab * Salab Slab4 Zelo malo <=Zadovoljiv Slab <=Zadovoljiv Slab5 Zelo malo <=Zadovoljiv <=Zadovoljiv Salab Slab6 Veliko >=Dober >=Dober Zelo dober Odličen7 Veliko >=Dober Zelo dober >=Dober Odličen8 Veliko Zelo dober * Zelo dober Odličen9 Veliko Zelo dober >=Dober >=Dober Odličen

10 Veliko Zelo dober Zelo dober >=Zadovoljiv Odličen

Slika 21: Prikaz tabele funkcije odločitvenih pravil

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 27

6.3.3. Opis Variant Po izdelavi vseh funkcij koristnosti, je potrebno opisati vsako varianto, v mojem primeru hokejskega trenerja z vrednostmi osnovnih kriterijev, torej tistih, ki ležijo na listih drevesa. V obravnavanem modelu nastopajo strokovnjaki, ki jih bomo imenovali trener a, trener b, trener c in trener d. Dva od trenerjev sta državljana Slovenije, druga dva pa sta tuja državljana, vendar imajo vsi izkušnje z vodenjem slovenskih klubov oziroma državne reprezentance. Spodnja slika prikazuje vrednosti individualnih kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati bodoči trener hokejskega kluba Utik.

Slika 22: Opis variant – dodamo lastnosti posameznim kandidatom

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 28

6.3.4. Analiza ekspertnega modela Končno vrednotenje kandidatov ter ocene dobljene iz ekspertnega modela so prikazane na spodnji sliki (slika 23), iz katere so razvidne ocene posameznih sklopov. Izpisane ocene so lepo pregledne in lahko berljive saj so najboljše ocene izpisane v zeleni barvi, najslabše pa v rdeči barvi.

Slika 23: Končna ocena hokejskih trenerjev

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 29

Končna ocena vsebuje naslednje kriterije: znanje, ekonomski kriteriji, osebnost in preteklo delo. Primernost posamezne variante se določa na osnovi postavljenih uteži (nekaj uteži je zaradi kompleksnosti postavljeno ročno) in kot končen rezultat podajo oceno slab, dober, zelo dober. Najpomembnejši kriterij je zanje, na drugem mestu so ekonomski kriteriji, preteklo delo in osebnost pa na končno odločitev vplivata znatno manj kot prva dva kriterija, vendar sta vseeno zelo pomembna za pravilen izbor. Strogost kriterijev nam pove, da je zelo dober trener le tisti, ki ima veliko znanja ter je tudi ekonomsko sprejemljiv. 6.4. Analiza rezultatov Analizo rezultatov sem opravil na naslednjih kriterijih :

• hokejski trener, • znanja, • osebnost, • ekonomski kriteriji, • preteklo delo.

Slika 24: Trener a Slika 25: Trener b

Slika 26: Trener c Slika 27: Trener d

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 30

Trener a: Kot je razvidno iz grafikona je trener a dobil za kriterij osebnost ter kriterij ekonomski kriteriji oceno »dobro« , oceno za znanja je dobil »zelo malo« ter splošno oceno hokejski trener »slab«. Kar pomeni, da se ne uvrsti med ožje kandidate za izbor hokejskega trenerja. Trener b: Pri trenerju b grafikon pokaže, da je bil pri dveh kriterijih preteklo delo, ki je manj pomemben kriterij, ter pri kriteriju ekonomski kriteriji dobil oceno »dober«, pri kriteriju znanje je dobil oceno »srednje« ter pri kriteriju osebnost, ki je prav tako manj pomemben kriterij, oceno »odlično«. Splošno oceno kriterij hokejski trener je kandidat b dobil »dober«. Uvrsti se na ožji seznam kandidatov za funkcijo hokejskega trenerja. Trener c: Kandidat c je pri dveh kriterijih in sicer pri ekonomski kriteriji ter osebnost dobil oceno »dobro«, pri kriteriju preteklo delo oceno »slab«, pri kriteriju znanje, ki je najpomembnejši kriterij pa je dobil oceno »srednje«. Splošna ocena kandidata c je »dober«, tako da si deli mesto z kandidatom b ter se uvrsti na ožji seznam. Trener d: Iz grafikona je razvidno da je kandidat d pri 3-eh kriterijih in sicer znanja, preteklo delo ter osebnost dobil oceno »odlično«, le pri ekonomskih kriterijih je dobil oceno »slab«, kar mu v končni oceni prinese oceno »zelo dober«. S tem kandidat d zasede prvo mesto in se uvrsti na ožji seznam.

Glede na zgornjo analizo se za trenerja hokejskega kluba Utik izbere kandidata d, ki je dobil oceno »zelo dober« , za rezervo se izbere kandidata b, pri čemer je pretehtala ocena pri kriteriju »ekonomski kriterij«. Za mesto rezerve sta se sicer potegovala kandidata b in c.

Zgornja analiza nam lepo pokaže, v primeru kandidata b in c, da ni nujno da je ocena, ki jo izdela ekspertni sistem, tudi končna ocena. Zadnjo besedo ima še vedno človek, uporabnik ekspertnega sistema, saj sam sistem še ni na takšni razvojni stopnji, da bi lahko popolnoma samostojno sprejemal odločitve v imenu človeka. S končno ocenitvijo kandidatov je celotni ekspertni sistem za izbiro trenerja za hokejski klub Utik zaključen. Menimo, da so cilji ekspertnega modela doseženi, saj smo zožili krog kandidatov in v zaključni fazi izbrali trenerja ter njegovo zamenjavo. Ekspertni sistem nam je nudil tudi raznovrstne informacije, na osnovi katerih smo lahko grafično in opisno prikazali, kateri kandidat je boljši od drugega in zakaj je boljši. V zaključku lahko potrdimo, da je ekspertni sistem dosegel cilje, ki smo si jih zastavili, v fazi zasnove sistema.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 31

6.4.1 Kaj – če analiza

Vrednotenje posameznih variant v mojem primeru hokejskih strokovnjakov, poteka v orodju DEXI le kvalitativno. To pomeni, da se posamezna varianta razporedi v določen kakovostni razred, zelo malo pa izvemo o položaju posamezne variante znotraj razreda. To pomanjkljivost orodja DEXI nam pomagata odpraviti orodja VREDANA ter HIView Pri tej vrsti analize, opazujemo kako spremembe vplivajo na končni rezultat. In z uporabo VREDANE ter HiView lahko določimo katera varianta je boljša, čeprav po vrednotenju v DEXI-ju pripadata istemu razredu.

V mojem primeru pri izbiri hokejskega trenerja za hokejski klub Utik, sta se v istem razredu in sicer »dober«, kamor jih je razporedilo orodje DEXI, znašla dva kandidata, in sicer kandidat b ter kandidat c, kateri od njiju je boljši, pa sta mi pomagala ugotoviti orodja VREDANA in HiView.

Poskušali smo najti tiste lastnosti, ki bi jih lahko kandidati izboljšali ter s tem napredovali na višji nivo. S pomočjo analize »kaj–če«, smo izbrali rezervnega kandidata, ta položaj je zasedel kandidat b predvsem zaradi boljše ocene pri kriteriju »ekonomski kriterij«.

Slika 28: Končna ocena hokejskih trenerjev v orodju Vredana

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 32

Slika 29: Vrednotenje po poizbranih kriterijih in variantah

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 33

7. Zaključek Večparametrski odločitveni modeli nam nudijo veliko pomoč pri zahtevnejših odločitvenih situacijah v katerih se v današnjem času vse pogosteje znajdemo in prav od teh odločitev je velikokrat odvisen naš uspeh. Same metode ekspertnih sistemov nikakor ne smemo razumeti kot zamenjavo za razumne človekove odločitve, temveč le kot orodje, ki ga odločevale uporabi za pomoč pri sprejemanju kompleksnih odločitev. Večparametrske metode moramo razumeti kot prispevek k čim optimalnejšemu odločanju. Odločitve morajo usmerjati k poglobljenemu razmišljanju ter iskanju najpomembnejših kriterijev, ki ključno vplivajo na končno kvaliteto odločitve. Hkrati pa ga ne smejo omejevati ter ga zavajati oziroma mu jemati pogum za sprejetje končne odločitve. Sistemi za podporo odločanju morajo nuditi kar se da učinkovito pomoč pri oblikovanju odločitvenega drevesa, vrednotenju variant, ter ponuditi in dobro prikazati številne analize, s pomočjo katerih lahko obrazložimo ter dokumentiramo svojo odločitev. Z uporabo orodij, ki nam jih v današnjem času ponujajo strokovnjaki je odločitev, ki jo sprejmemo praviloma kvalitetnejša. Vsak odločitveni proces mora potekati po točno določenih fazah ki se začne z identifikacijo problema, sledi vrednotenje posameznih variant in konča z sprejetjem odločitve. Čas poteka odločitvenega procesa je močno odvisen od zahtevnosti posameznega modela. Izmed naštetih faz po kriteriju pomembnosti moramo izpostaviti predvsem določitev oziroma identifikacijo problema in določitev oziroma identifikacijo kriterijev. V predstavljenem modelu ekspertnega sistema lahko z vrednotenjem hokejskih trenerjev v določenem trenutku pregledamo in ovrednotimo vsako ponudbo. Oceno, ki jo poda ekspertni sistem, lahko sprejmemo ali ne, lahko jo pojasnimo, kar pomeni da preštudiramo ter pojasnimo kako je do take ocene sploh prišlo. Torej imamo orodje, ki nam v danem trenutku lahko pomaga pri odločitvi ter nam v naslednjem koraku pomaga pojasniti sprejeto odločitev. V športu zaenkrat ni veliko sledi o praktični uporabi ekspertnih sistemov, vendar kot vidimo, nam to predstavlja ogromne možnosti kvalitetnejšega sprejemanja odločitev. V novejšem času se kažejo velike potrebe po ekspertnih modelih, saj je v športu ogromno različnih področij kjer bi jih lahko uporabili ter se z uporabo le teh izognili nekakovostnim ter napačnim odločitvam, s tem bi dosegali boljše rezultate in bili učinkovitejši pri sprejemanju zapletenih postopkih odločanja ter sprejemanja končnih odločitev. Pri izdelavi diplomske naloge smo spoznali možnosti ter priložnosti, ki nam jih ponuja uporaba ekspertnih sistemov v najrazličnejših področjih človeškega življenja in dela. V hokejskem klubu Utik jim je bilo v veliko veselje, da so spoznali nek nov način odločanja, ter potrdili, da bodo orodji DEXI in VREDANA, ki sem jih uporabil pri odločanju, tudi sami uporabljali predvsem pri nakupovanju hokejske opreme in hokejskih palic, predvsem pa takrat, ko se bodo odločali za večje nakupe. Tehtni razlog pa je bila pravilna odločitev na področju strokovnega sodelavca – trenerja. Tudi sam se bom v prihodnje, ko bom naletel na zahtevnejše odločitve, zatekel k sistemom za podporo odločanju. Z njimi bom enostavnejše prišel do odločitve, ki bo, kar je najpomembnejše, pravilna.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 34

Literatura in viri:

• Brvar B. (1988), Informatika organov za notranje zadeve, Višja šola za notranje zadeve, Ljubljana

• Baverman J.D. (1980), Management Decision Making, AMACON, New York • Novak G., Gradišar M., (2000), Pregled informacijskih sistemov za podporo

odločanja, Organizacija, Kranj

• Pečar, Z. (2001), Management v javnem sektorju, Visoka upravna šola, Ljubljana

• Rajkovič V. (1994/95), Ekspertni sistemi, Fakulteta za organizacijske vede,

Kranj

• Bohanec M., Rajkovič V.(1995), Večparameterski odločitveni modeli, Organizacija 28, Kranj, št. 7, str. 427-438.

• Bohanec M., Rajkovič V., Multi-Attribute Decision Modeling: Industrial

Applications of DEX. Informatica 23, 1999.

• Bohanec M., Rajkovič V. ,Sistemi za pomoč pri odločanju. Organizacija in kadri št. 1- 2. Kranj, 1988, str. 127-140.

• Bohanec M., Gyergyek L., Rajkovič V., Večparametersko odločanje, podprto

z lupino ekspertnega sistema. Elektrotehniški vestnik. št. 3-4, Ljubljana 1988, str. 189-198.

• Domajnko M.A., Rajkovič V., Bohanec M. Medšolsko projektno delo z

večparametrskimi odločitvenimi modeli in izmenjavo podatkov XML.

• Revija Avto Fokus, številka 99, November 2007, stran 17,

• Revija Hockey freeks, št.6, letnik 2007, članek Izbira hokejskega trenerja (strani 6,7,8)

• Bohanec M. Večparametsko odločanje;

http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/org95/Vecparam.html, 11.02.2006.

• Bohanec M. Poslovni ekspertni sistemi; http://kt.ijs.si/MarkoBohanec/PES/PES.html. 20.3.2009

• Domanjnko M.A; Rajkovič V; Bohanec M. Medšolsko projektno delo z

večparametskimi odločitvenimi modeli in izmenjavo podatkov XML; http://lopes1.fov.uni-mb.si/is2002/azarov.pdf, 20.3.2009

• internetna stran Učno gradivo za predmet Sistemi za podporo odločanju;

http://www1.fov.uni-mb.si/programiranje/uros/files_spo.htm, 19.02.2009

• Internetna stran Slovenskega hokeja; http://www.inlinehokej.com , 31.03.2009

• Internetna stran hokejskega kluba Utik; http://www.klub-utik.si/index.shtml ,

31.03.2009

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 35

Priloge

1. Računalniški izpis ekspertnega modela iz programa DEXI 2. Računalniški izpis ekspertnega modela iz programa HiViev

Kazalo Slik Slika 1: Zgradba Procesa odločanja……………………………………………………...2 Slika 2: Večparametrski odločitveni model……………………………………………....3 Slika 3: Shema lupine ekspertnega sistema DEX……………………………..………..7 Slika 4: Shema izgradnje , sestave eksperimetnega sistema………………..………..9 Slika 5: Honda Asimo…………………………………………………………….………13 Slika 6: Romba…………………………………………………………………...….........13 Slika 7: Robocup……………………………………………………………………….…13 Slika 8: Mars Rover……………………………………………………......……………..13 Slika 9: DARPA Grand challenge………………………………………………............13 Slika 10: Intraktivna svetovalka…………………………………………...…………….13 Slika 11:Google vmesnik…………………………………………………………...........13 Slika 12:Grafični vmesnik orodja Vredana……………………………………………..14 Slika 13: Stolpčni grafikon………………………………………………………………..15 Slika 14: Korelacijski grafikon……………………………………………………………16 Slika 15: Polarni grafikon…………………………………………………………………16 Slika 16: Grafični vmesnik orodja HiView………………………………………………18 Slika 17:Drevo kriterijev…………………………………………………………………..21 Slika 18: Drevesna struktura kriterijev z opisi………………………………………….23 Slika 19: Zaloga vrednosti kriterijev za izbor hokejskega trenerja……………..........24 Slika 20: Funkcije koristnosti…………………………………………………………….25 Slika 21: Prikaz tabele funkcije odločitvenih pravil…………………………………….26 Slika 22: Opis variant – dodamo lastnosti posameznim kandidatom………………..27 Slika 23: Končna ocena hokejskih trenerjev……………………………….......………28 Slika 24: Analiza rezultatov – grafikon (trener a)………………………………………29 Slika 25: Analiza rezultatov – grafikon (trener b)……………………………...………29 Slika 26: Analiza rezultatov – grafikon (trener c)………………………………………29 Slika 27: Analiza rezultatov – grafikon (trener d)………………………………………29 Slika 28: Končna ocena hokejskih trenerjev v orodju Vredana………………………31 Slika 29: Vrednotenje po poizbranih kriterijih in variantah……………………………32

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 36

Priloga 1: Računalniški izpis ekspertnega modela iz orodja DEXI

DEXi 30.8.2009 Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis Hokejski trener Strokovnjak za poučevanje športa imenovanega hokej

Znanja Znaja, o športu imenovanem hokej, ki jih posamezen kandidat poseduje.Tehnična zanja Znanje igre (obvladovanje najpomebnejših veščin športa)

Vodenje ploščka Sposobnost, obvaldovanje veščine vodenja ploščka (paka)Rolanje Obvladovanje tehnike rolanjaIgra ob ogradi Sposobnost igre ob ogradi (bandi)

Sposobnosti Sposobnosti, ki jih poseduje posamezen kandidat in vplivajo na izbiro za trenerjaTeoretične sposobnosti Teoretična znanja, ki jih posamezen kandidat poseduje.

Kreativnost Sposobnost hitrega kreativnega odločanja med igroTaktika Sposobnost taktičnih zamisli, ter prilagajanja taktike med igro

Vodstvene sposobnosti Sposobnost vodenja ekipe na igrišču ter izven njega.Timsko delo Sposobnosti timskega odločanja ter skupnega dela z večjim številom ljudiVodenje Vodenje ekipe v vsakem trenutku na igrišču ter izven njegaAvtoriteta Stopnja spoštovanja igralcev do trenerja

Osebnostne lastnosti Osebne lastnosti posameznega kandidataKomuniceranje Sposobnost komuniceranja z mediji, okoljem...Prilagajanje Sposobnost hitrega odločanja in prilagajanja med igro

Ostala znanja Ostala znanja, ki jih poseduje posamzen strokovnjakPsihologija Obvladovanje psihologije človekaTuji jeziki Aktivna uporaba tujega jezika

Ekonomski kriteriji Kriteriji s strani ekonomskega pogleda.Strošek pogodbe Vsota ki jo pogodbeno zahteva trener.Dodatno Razni dodatki, ki jih trener potrebuje za nemorteno funkcijoneranje

Prebivališče Prebivališče v SlovenijiPrevozno sredstvo Lastno prevozno sredstvo

Osebnost Lik osebnostiUrejenost Urejenost postaveZanesljivost Zanesljivost človeka , točnost....Zahtevnost Zahtevnost glede dodatnih zahtev pri delu....

Preteklo delo Podatki o preteklem deluIzkušnje Izkušnje z vodenjem drugih klubov, reprezantanc.Reference Reference s strani bivših delodajavcev, novinarskih hiš.Pretekli uspehi Zabeleženi pretekli uspehi z vodenjem klubov, reprezantanc.

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 37

DEXi 30.8.2009 Stran 2 Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti Hokejski trener Slab; Dober; Zelo dober; Odličen

Znanja Zelo malo; Srednje; VelikoTehnična zanja Slab; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Vodenje ploščka Slab ; Dober; Zelo doberRolanje Slab; Dober; Zelo doberIgra ob ogradi Slab; Dober; Zelo dober

Sposobnosti Zelo malo; Zadovoljivo; Srednje; Veliko; Zelo velikoTeoretične sposobnosti Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Kreativnost Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTaktika Slab ; Dober; Zelo dober

Vodstvene sposobnosti Slabo ; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTimsko delo Zelo malo; Srednje; VelikoVodenje Zelo malo; Srednje; VelikoAvtoriteta 1; 2; 3; 4

Osebnostne lastnosti Zelo malo; Zadovoljivo; Srednje; Veliko; Zelo velikoKomuniceranje Zelo malo; Srednje; VelikoPrilagajanje Slabo ; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Ostala znanja Slab; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroPsihologija Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroTuji jeziki Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobro

Ekonomski kriteriji Slab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberStrošek pogodbe Nad 20.000 EUR; od 15.000 - 20.000 EUR; od 10.000 - 15.000 EUR; pod 10.000 EURDodatno Zelo veliko; Srednje; Malo; Zelo malo

Prebivališče ne; daPrevozno sredstvo ne; da

Osebnost Slab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberUrejenost Slabo; Zadovoljivo; Dobro; Zelo dobroZanesljivost Zelo malo; Srednje; Veliko; Zelo velikoZahtevnost Zelo veliko; Srednje; Malo; Zelo malo

Preteklo delo Slab; Zadovoljiv; Dober; Zelo doberIzkušnje Malo; Srednje; Veliko; Zelo velikoReference Malo ; Srednje; Veliko; Zelo velikoPretekli uspehi Malo; Srednje; Veliko; Zelo veliko

Hokejski trener Strokovnjak za poučevanje športa imenovanega hokej 1. Slab Kandidat je dober pri preteklem delu in osebnosti, slab pri znanjih in ekonomskem kriteriju2. Dober Kandidat je ekonomsko dober, zadovoljiv pri znanjih in zelo dober pri osebnosti in preteklem delu3. Zelo dober Kandidat je pri znanjih odličen , je ekonomsko dober, ima zelo dobro preteklo delo in osebnost4. Odličen Kandidat je poseduje veliko znanj, je ekonomsko zelo dober, ima odlično preteklo delo in osebnost Znanja Znaja, o športu imenovanem hokej, ki jih posamezen kandidat poseduje. 1. Zelo malo Kandidat ima veliko ostalih znanj pri kriterijih tehnična znanja in sposobnosti pa je zelo slab2. Srednje Kandidat ima veliko sposobnosti zelo malo ostalih znanj ter zelo malo tehničnih znanj3. Veliko Kandidat ima veliko tehničnih znanj, srednje veliko sposobnosti in srednje veliko ostalih znanj Tehnična zanja Znanje igre (obvladovanje najpomebnejših veščin športa) 1. Slab Kandiat je slab pri kriterijih vodenje ploščka in rolanje ter dober pri igri ob ogradi2. Zadovoljivo Kandiat je dober pri kriterijih rolanje in igra ob ogradi slab pa pri kriteriju vodenje ploščka3. Dobro Kandidat je zelo dober pri igri ob ogradi ter dober pri rolanju in vodenju ploščka4. Zelo dobro Kandidat je zelo dober pri vodenju ploščka dober je tudi pri rolanju in igri ob ogradi

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 38

DEXi 30.8.2009 Stran 3 Vodenje ploščka Sposobnost, obvaldovanje veščine vodenja ploščka (paka) 1. Slab Kandidat slabo obvladuje vodenje ploščka po igrišču.2. Dober Kandidat je pri vodenjue ploščka pokazal zadovoljivo sposobnost.3. Zelo dober Kandidat je pri vodenju ploščka pokazal zelo dobro podkovanost. Rolanje Obvladovanje tehnike rolanja 1. Slab Kandidatovo obvladovanje rolanja je pomakljivo.2. Dober Kandidat je pri rolanju pokazal zadovoljivo znanje3. Zelo dober Kandidat je zelo spreten pri rolanju. Igra ob ogradi Sposobnost igre ob ogradi (bandi) 1. Slab Kandidat je pri kriteriju igra ob ogradi (bandi) šibak2. Dober Kandidat je pri kriteriju igra ob ogradi (bandi) pokazal zadovoljivo znanje3. Zelo dober Kandidat je pri igri ob odgradi ( bandi) zelo spreten Sposobnosti Sposobnosti, ki jih poseduje posamezen kandidat in vplivajo na izbiro za trenerja 1. Zelo malo Kandidat je pri kriteriju teoretične sposobnosti slab pri ostalih dveh kriterijih pa zadovoljiv2. Zadovoljivo Kandidat je pri kriteriju teoretične sposobnosti dober pri ostalih dveh kriterijih pa slab3. Srednje Kandidat je pri vseh treh kriterijih zadovoljiv4. Veliko Kandidat je ima zelo veliko vodstvenih in osebnostnih lastnosti slabši je pri teoretičnih sposobnostih5. Zelo veliko Kandidat ima zelo veliko teoretičnih sposobnosti vodstvene sposobnosti in osebnostne lastnosti Teoretične sposobnosti Teoretična znanja, ki jih posamezen kandidat poseduje. 1. Slabo Kandidat je pri kreativnosti zadovoljiv pri taktiki pa slab2. Zadovoljivo Kandidat je zadovoljiv pri obeh kriterijih odločanja3. Dobro Kandidat je zelo dober pri kreativnosti slabši je pri taktiki4. Zelo dobro Teoretične sposobnosti (znanje teorije hokejske igre in taktike) je pri kandidatu zelo dobro Kreativnost Sposobnost hitrega kreativnega odločanja med igro 1. Slabo Stopnja kreativnosti pri treniranju in vodenju moštva je pri kandidatu slabo2. Zadovoljivo Stopnja kreativnosti pri treniranju in vodenju moštva je pri kandidatu zadovoljivo3. Dobro Stopnja kreativnosti pri treniranju in vodenju moštva je pri kandidatu dobro4. Zelo dobro Stopnja kreativnosti pri treniranju in vodenju moštva je pri kandidatu zelo dobro Taktika Sposobnost taktičnih zamisli, ter prilagajanja taktike med igro 1. Slab Pri taktiki (taktika igre, vodenje moštva v ključnih trenutkih) je kandidat slab2. Dober Pri taktiki (taktika igre, vodenje moštva v ključnih trenutkih) je kandidat dober3. Zelo dober Pri taktiki (taktika igre, vodenje moštva v ključnih trenutkih) je kandidat zelo dober Vodstvene sposobnosti Sposobnost vodenja ekipe na igrišču ter izven njega. 1. Slabo Kandidat je slab pri timskem delu ter nima avtoritete pri vodenju je zadovoljiv2. Zadovoljivo Kandidat ima visoko stopnjo avtoritete je slabši pri timskem delu in vodenju3. Dobro Kandidat je zelo dober vodja je avtotirativen slabši v timskem delu4. Zelo dobro Kandidat je obvladuje delo v timu odličen vodja in je avtoritativen Timsko delo Sposobnosti timskega odločanja ter skupnega dela z večjim številom ljudi 1. Zelo malo Zelo slaba sposobnost vodenja večjega števila ljudi ter skupinskega odločanja 2. Srednje Zadovoljiva sposobnost vodenja večjega števila ljudi ter skupinskega odločanja 3. Veliko Visoka sposobnost vodenja večjega števila ljudi ter skupinskega odločanja

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 39

DEXi 30.8.2009 Stran 4 Vodenje Vodenje ekipe v vsakem trenutku na igrišču ter izven njega 1. Zelo malo Zelo nizka sposobnost vodenja moštva v najrazličnejših situacijah2. Srednje Zadovoljiva sposobnost vodenja moštva v najrazličnejših situacijah3. Veliko Visoka sposobnost vodenja moštva v najrazličnejših situacijah Avtoriteta Stopnja spoštovanja igralcev do trenerja 1. 1 Stopnja avtoritete, pridobljenega spoštovanja zelo nizka.2. 2 Stopnja avtoritete, pridobljenega spoštovanja nizka3. 3 Stopnja avtoritete, pridobljenega spoštovanja zadovoljiva4. 4 Stopnja avtoritete, pridobljenega spoštovanja visoka Osebnostne lastnosti Osebne lastnosti posameznega kandidata 1. Zelo malo Kanidiat je dobro prilagodljiv in zelo slabo obvlada komuniceranje2. Zadovoljivo Kandidat je dober pri komuniceranju in slabo prilagodljiv3. Srednje Kandidat je dobro prilagodljiv in dober pri komuniceranju4. Veliko Kandidat je odlično prilagodljiv in dober pri komuniceranju5. Zelo veliko Kandidat je pri komuniceranju odličen dobro prilagodljiv Komuniceranje Sposobnost komuniceranja z mediji, okoljem... 1. Zelo malo Sposobnost komuniciranja na poslovnem nivoju zelo slabo2. Srednje Sposobnost komuniciranja na poslovnem nivoju zadovoljivo3. Veliko Visoka sposobnost komuniciranja na poslovnem nivoju Prilagajanje Sposobnost hitrega odločanja in prilagajanja med igro 1. Slabo Kandidat ni sposoben hitrega prilagajanja na najrazličneješe situacije med igro2. Zadovoljivo Kandidatova stopnja hitrega prilagajanja na najrazličneješe situacije med igro je zadovoljiva3. Dobro Kandidat se je sposoben hitro prilagoditi na najrazličneješe situacije med igro4. Zelo dobro Kandidat se je zelo hitro sposoben prilagoditi na najrazličneješe situacije med igro Ostala znanja Ostala znanja, ki jih poseduje posamzen strokovnjak 1. Slab Kandidat ne obvladuje psihologije in pasivno oziroma ne obvlaga tujega jezika2. Zadovoljivo Kandidat obvladuje eno od zahtevanih znanj (psihologija, tuj jezik)3. Dobro Kandidat obvalduje psihologijo in govori en tuj jezik4. Zelo dobro Kandidat zelo dobro obvladuje tako psihologijo kot govori več tujih jezikov Psihologija Obvladovanje psihologije človeka 1. Slabo Slabo obvaldovanje psihologije človeka2. Zadovoljivo Zadovoljivo obvaldovanje psihologije človeka3. Dobro Dobro obvaldovanje psihologije človeka4. Zelo dobro Zelo dobro obvaldovanje psihologije človeka Tuji jeziki Aktivna uporaba tujega jezika 1. Slabo Kandidat ne obvalduje nobenega tujega jezika2. Zadovoljivo Kandidat pasivno govori en tuj jezik3. Dobro Kandidat aktivno govori en tuj jezik4. Zelo dobro Kandidat aktivno govori več kot en tuj jezik

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 40

DEXi 30.8.2009 Stran 5 Ekonomski kriteriji Kriteriji s strani ekonomskega pogleda. 1. Slab Slabi ekonomski pogoji veliko dodatnega2. Zadovoljiv Zadovoljivi ekonomski pogoji, veliko dodatnega3. Dober Dobri ekonomski pogoji ter nekaj dodatnih zahtev4. Zelo dober Zelo dobri ekonomski pogoji, ter nič dodatnih zahtev Strošek pogodbe Vsota ki jo pogodbeno zahteva trener. 1. Nad 20.000 EUR Zelo visok strošek letne pogodbe2. od 15.000 - 20.000 EUR Sprejemljiv strošek letne pogodbe3. od 10.000 - 15.000 EUR Ugoden strošek letne pogodbe4. pod 10.000 EUR Zelo ugoden strošek pogodbe Dodatno Razni dodatki, ki jih trener potrebuje za nemorteno funkcijoneranje 1. Zelo veliko Kandidat ima zelo veliko dodatnih zahtev (avto in prebivališče) zahteva pa tudi lasten izbor sredstev2. Srednje Kandidat ima veliko dodatnih zahtev (avto in prebivališče)3. Malo Kandidat ima malo dodatnih zahtev (avto, ali prebivališče)4. Zelo malo Kandidat praktično nima dodatnih zahtev Prebivališče Prebivališče v Sloveniji 1. ne Kandidat v Sloveniji nima stanovanja, ali hiše in mu je potrebno bivališče zagotoviti.2. da Kandidat ima v Sloveniji v lasti stanovanje oziroma hišo in mu bivališča ni potrebno zagotoviti Prevozno sredstvo Lastno prevozno sredstvo 1. ne Kandidat nima lastnega motornega prevoznega sredstva in mu ga je potrebno zagotoviti2. da Kandidat ima v lasti motorno prevozno sredstvo tako da mu ni potrebno zagotoviti motornega vozila Osebnost Lik osebnosti 1. Slab Kandidat je nezanesljiv ima nekaj dodatnih zahtev, je urejen2. Zadovoljiv Kandidat zadovoljivo urejen vendar ima nekja dodatnih zahtev in je sorazmerno zanesljiv3. Dober Kandidat je zelo urejen in nima veliko dodatnih zahtev4. Zelo dober Kandidat je izredno zanesljiv, nima veliko dodatnih zahtev ter je urejen Urejenost Urejenost postave 1. Slabo Slaba urejenosti in izgled kandidata2. Zadovoljivo Zadovoljiva urejenost in izgled kandidata3. Dobro Dobra urejenost in izgled kandidata4. Zelo dobro Zelo dobra urejenost in izgled kandidata Zanesljivost Zanesljivost človeka , točnost.... 1. Zelo malo Nezanesliv, malokrat točen 2. Srednje Redko točen in srednej zanesljiv kandidat3. Veliko Zanesliv kandidat ki občasno zamuja na obveznosti4. Zelo veliko Zelo zanesčjiv in vedno točen kandidat Zahtevnost Zahtevnost glede dodatnih zahtev pri delu.... 1. Zelo veliko Veliko dodatnih zahtevnosti pri delu pogosto po nepotrebnem zapleta stvari2. Srednje Srednje veliko dodatnih zahtev pri delu3. Malo Malo dodatnih zahtev pri delu4. Zelo malo Nima dodatnih zahtev

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 41

DEXi 30.8.2009 Stran 6 Preteklo delo Podatki o preteklem delu 1. Slab Salabi rezultati preteklega dela oziroma nima veliko izkušenj, nima preteklih uspehov2. Zadovoljiv Zadovoljivi rezultati preteklega dela, lahko se pohvali z nekaj referencami3. Dober Kandidat ima veliko število referenc in preteklih uspehov4. Zelo dober Kandidat se lahko pohvali z vidnimi rezultati preteklega dela, ima veliko referenc in izkušen Izkušnje Izkušnje z vodenjem drugih klubov, reprezantanc. 1. Malo Malo praktično nič izkušenj z treniranje slovenjskih klubov oziroma reprezentance2. Srednje Srednje veliko izkušenj z treniranje slovenjskih klubov oziroma reprezentance3. Veliko Večletne izkušnje z treniranjem slovenskih klubov oziroma državne reprezantance4. Zelo veliko Kandidat ima ogromno izkušenj z treniranjem slovenskih klubov in reprezantance Reference Reference s strani bivših delodajavcev, novinarskih hiš. 1. Malo Kandidat praktično nima pohval bivših delodajalcev oziroma novinarskih hiš2. Srednje Kandidat ima pohvale l bivših delodajalcev oziroma novinarskih hiš3. Veliko Kandidat je znan v slovenskem prostoru kot zelo priznan strokovnjak4. Zelo veliko Kandidat je svetovno priznan strokovnjak Pretekli uspehi Zabeleženi pretekli uspehi z vodenjem klubov, reprezantanc. 1. Malo Zabeleženi le uspehi v nižjih ter lokalnih hokejskih prvenstvih2. Srednje Uspehi z vodenjem ekip v slovenjskem državnem prventvu3. Veliko Uspehi z vodenjem ekip v mednarodnem prostoru4. Zelo veliko Vodenje oziroma kljuba ki je na svetovnem prvenstvu oziroma ligi prvakov osvojil 5 ali boljše mesto Tabele odločitvenih pravil Znanja Ekonomski kriteriji Osebnost Preteklo delo Hokejski trener 46% 23% 14% 16% 1 Zelo malo Slab Slab <=Dober Slab

2 Zelo malo Slab <=Zadovoljiv <=Zadovoljiv Slab3 Zelo malo Slab * Slab Slab4 Zelo malo <=Zadovoljiv Slab <=Zadovoljiv Slab5 Zelo malo <=Zadovoljiv <=Zadovoljiv Slab Slab6 Veliko >=Dober >=Dober Zelo dober Odličen7 Veliko >=Dober Zelo dober >=Dober Odličen8 Veliko Zelo dober * Zelo dober Odličen9 Veliko Zelo dober >=Dober >=Dober Odličen

10 Veliko Zelo dober Zelo dober >=Zadovoljiv Odličen Tehnična zanja Sposobnosti Ostala znanja Znanja 47% 31% 22% 1 Slab Zelo malo * Zelo malo

2 Slab <=Zadovoljivo <=Dobro Zelo malo3 Slab <=Srednje <=Zadovoljivo Zelo malo4 <=Zadovoljivo Zelo malo <=Zadovoljivo Zelo malo5 <=Zadovoljivo <=Zadovoljivo Slab Zelo malo6 >=Dobro >=Veliko Zelo dobro Veliko7 >=Dobro Zelo veliko >=Dobro Veliko8 Zelo dobro >=Srednje >=Dobro Veliko9 Zelo dobro >=Veliko >=Zadovoljivo Veliko

10 Zelo dobro Zelo veliko * Veliko

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 42

DEXi 30.8.2009 Stran 7 Vodenje ploščka Rolanje Igra ob ogradi Tehnična zanja 44% 33% 22% 1 Slab Slab Slab Slab2 Slab Dober >=Dober Dobro3 Zelo dober * * Zelo dobro Teoretične sposobnosti Vodstvene sposobnosti Osebnostne lastnosti Sposobnosti 55% 29% 16% 1 Slabo Slabo Zelo malo Zelo malo2 Slabo >=Zadovoljivo Zelo veliko Srednje3 <=Zadovoljivo Zadovoljivo:Dobro Zelo veliko Srednje4 >=Dobro Zelo dobro Zelo veliko Zelo veliko5 Zelo dobro >=Dobro >=Veliko Zelo veliko6 Zelo dobro Zelo dobro >=Zadovoljivo Zelo veliko Kreativnost Taktika Teoretične sposobnosti 41% 59% 1 Slabo <=Dober Slabo2 <=Zadovoljivo Slab Slabo3 >=Dobro Slab Zadovoljivo4 >=Dobro Zelo dober Zelo dobro Timsko delo Vodenje Avtoriteta Vodstvene sposobnosti 54% 31% 14% 1 Zelo malo Zelo malo <=3 Slabo 2 Zelo malo <=Srednje 1 Slabo 3 Zelo malo >=Srednje 2:3 Zadovoljivo4 Zelo malo Veliko <=3 Zadovoljivo5 Srednje >=Srednje >=3 Dobro6 Veliko Veliko >=2 Zelo dobro Komuniceranje Prilagajanje Osebnostne lastnosti 58% 42% 1 Zelo malo Slabo Zelo malo2 Srednje Zadovoljivo:Dobro Srednje3 Veliko Zelo dobro Zelo veliko Psihologija Tuji jeziki Ostala znanja 50% 50% 1 Slabo Slabo Slab2 <=Zadovoljivo Zelo dobro Dobro3 Zadovoljivo >=Dobro Dobro4 >=Dobro Zadovoljivo Dobro5 Zelo dobro <=Zadovoljivo Dobro6 Zelo dobro >=Dobro Zelo dobro Strošek pogodbe Dodatno Ekonomski kriteriji 82% 18% 1 Nad 20.000 EUR * Slab2 od 15.000 - 20.000 EUR <=Malo Zadovoljiv3 od 10.000 - 15.000 EUR * Dober4 >=od 10.000 - 15.000 EUR <=Srednje Dober5 pod 10.000 EUR >=Malo Zelo dober

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 43

DEXi 30.8.2009 Stran 8 Prebivališče Prevozno sredstvo Dodatno 50% 50% 1 ne ne Zelo veliko2 ne da Srednje3 da ne Srednje4 da da Zelo malo Urejenost Zanesljivost Zahtevnost Osebnost 20% 54% 26% 1 Slabo Zelo malo <=Srednje Slab2 <=Dobro Zelo malo Zelo veliko Slab3 <=Zadovoljivo Zelo veliko <=Malo Dober4 <=Dobro Zelo veliko <=Srednje Dober5 * Zelo veliko Zelo veliko Dober6 Zelo dobro Zelo veliko >=Srednje Zelo dober Izkušnje Reference Pretekli uspehi Preteklo delo 42% 33% 25% 1 Malo Malo Malo Slab2 Srednje Malo <=Srednje Zadovoljiv3 Veliko Malo <=Srednje Dober4 Veliko <=Srednje Malo Dober5 Zelo veliko * * Zelo dober Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. Hokejski trener

Znanja 46,3 46,3 39,3 39,3Tehnična zanja 46,9 21,7 43,5 17,1

Vodenje ploščka 44,4 9,7 44,4 7,6Rolanje 33,3 7,2 33,3 5,7Igra ob ogradi 22,2 4,8 22,2 3,8

Sposobnosti 31,3 14,5 36,2 14,2Teoretične sposobnosti 54,9 7,9 52,7 7,5

Kreativnost 40,7 3,2 47,8 3,6Taktika 59,3 4,7 52,2 3,9

Vodstvene sposobnosti 28,9 4,2 27,8 4,0Timsko delo 54,2 2,3 51,7 2,0Vodenje 31,4 1,3 29,9 1,2Avtoriteta 14,4 0,6 18,4 0,7

Osebnostne lastnosti 16,2 2,4 19,5 2,8Komuniceranje 58,0 1,4 50,9 1,4Prilagajanje 42,0 1,0 49,1 1,4

Ostala znanja 21,9 10,1 20,3 8,0Psihologija 50,0 5,1 50,0 4,0Tuji jeziki 50,0 5,1 50,0 4,0

Ekonomski kriteriji 23,3 23,3 26,4 26,4Strošek pogodbe 82,5 19,2 82,5 21,7Dodatno 17,5 4,1 17,5 4,6

Prebivališče 50,0 2,0 50,0 2,3Prevozno sredstvo 50,0 2,0 50,0 2,3

Osebnost 14,1 14,1 16,0 16,0Urejenost 20,0 2,8 20,0 3,2Zanesljivost 53,9 7,6 53,9 8,6Zahtevnost 26,1 3,7 26,1 4,2

Preteklo delo 16,2 16,2 18,4 18,4Izkušnje 42,3 6,9 42,3 7,8Reference 32,9 5,3 32,9 6,0Pretekli uspehi 24,8 4,0 24,8 4,6

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 44

DEXi 30.8.2009 Stran 9 Rezultati vrednotenja Kriterij Trener a. Trener b. Trener c. Trener d. Hokejski trener Slab Dober Dober Zelo dober

Znanja Zelo malo Srednje Srednje VelikoTehnična zanja Slab Dobro Zelo dobro Zelo dobro

Vodenje ploščka Slab Dober Dober Zelo doberRolanje Slab Slab Dober Zelo doberIgra ob ogradi Slab Dober Zelo dober Dober

Sposobnosti Zadovoljivo Srednje Srednje Zelo velikoTeoretične sposobnosti Slabo Zadovoljivo Zadovoljivo Zelo dobro

Kreativnost Slabo Dobro Zadovoljivo Zelo dobroTaktika Slab Slab Dober Zelo dober

Vodstvene sposobnosti Dobro Zadovoljivo Dobro DobroTimsko delo Veliko Zelo malo Srednje VelikoVodenje Zelo malo Veliko Veliko SrednjeAvtoriteta 3 1 4 3

Osebnostne lastnosti Zadovoljivo Zadovoljivo Zelo malo Zelo velikoKomuniceranje Srednje Zelo malo Zelo malo VelikoPrilagajanje Slabo Zadovoljivo Slabo Zelo dobro

Ostala znanja Zadovoljivo Dobro Zadovoljivo Zelo dobroPsihologija Zadovoljivo Dobro Zadovoljivo Zelo dobroTuji jeziki Slabo Dobro Zadovoljivo Zelo dobro

Ekonomski kriteriji Slab Dober Slab ZadovoljivStrošek pogodbe Nad 20.000 EUR od 15.000 - 20.000 EUR Nad 20.000 EUR od 15.000 - 20.000 EURDodatno Zelo malo Zelo malo Srednje Zelo veliko

Prebivališče da da da nePrevozno sredstvo da da ne ne

Osebnost Slab Zadovoljiv Zadovoljiv DoberUrejenost Zadovoljivo Zelo dobro Slabo Zelo dobroZanesljivost Zelo malo Zelo malo Srednje Zelo velikoZahtevnost Zelo veliko Zelo malo Srednje Zelo veliko

Preteklo delo Zadovoljiv Zadovoljiv Dober Zelo doberIzkušnje Srednje Malo Malo Zelo velikoReference Malo Srednje Veliko Zelo velikoPretekli uspehi Srednje Malo Srednje Zelo veliko

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 45

DEXi 30.8.2009 Stran 10 Grafikon

Trener d.

Hokejski trener

Preteklo delo

OsebnostEkonomski kriteriji

Znanja

Hokejski trener

Zelo dober

Zadovoljiv

Dober

Zelo dober

Zadovoljiv

Dober

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 46

Priloga 2: računalniški izpis iz programa HiView

Drevesna struktura

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 47

Primerjava po kriterijih (Znanje in Hokejski trener)

Primerjava kandidatov po kriterijih (Ekonomski kriteriji in Hokejski trener)

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 48

Primerjava kandidatov po kriterijih (preteklo delo in hokejski trener)

Primerjava kandidatov po kriterijih (osebnost in hokejski trener)

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 49

Analiza posameznih izbranih kriterijev ( znanje, ekonomski kriteriji, osebnost, preteklo delo)

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Andraž Žnidar: Odločitveni model za pomoč pri izbiri hokejskega trenerja 50

Končno vrednotenje, številčni prikaz (relativna grafična primerjava razlik v utežnih točkah.